Pesniki sanjajte in odkrivajte E JTi* m mL t ■ K Ul i ^ f ■ n Poklon J M anekovi viziji ®o V Gorici se je v znamenju gneče začel tradicionalni Andrejev sejem /9 V Trstu kocke vseh barv in oblik 1 ■ i /5 Primorski dnevnik NEDELJA, 5. DECEMBRA 2010 št. 288 (19.995) leto LXVI._ PRIMORSKI DNEVNIKje začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 vvasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni "Doberdob" v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni "Slovenija" pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040 7786300, fax 040 772418 GORICA - Ul. Garibaldi 9 - Tel. 0481 533382, fax 0481 532958 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432 731190_ Internet: http://www.primorski.eu/ e-mail: redakcija@primorski.eu POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI Spedizione in abbonamento postale 45% Art 2, comma 20/b, legge 662/96 - Trieste 1,00 € CENA V SLOVENIJI 1,00 € Energija, ki je ne gre zapraviti POLJANKA DOLHAR Boris Pahor je sinoči dejal, da se počuti še bolj Tržačan. Je to pri človeku, ki se je rodil v središčni Ulici del Monte, skoraj sto let preživel v tem mestu v zalivu in vse svoje literarno ustvarjanje prepojil z neverjetno ljubeznijo do njega, sploh mogoče? Sinoči, pred nabito polnim gledališčem Verdi, je bilo tudi to mogoče. In najbrž se je v njegovih besedah prepoznal marsikateri tržaški Slovenec, Kraševec in Bre-žan, ki je prestopil prag najstarejšega mestnega gledališča. Saj nismo potrebovali uprizoritve Pahorjeve Nekropole zato, da bi se počutili doma v tem mestu. A simbolika vendar nekaj pomeni. In simbolike polno je sinoči bilo polno gledališče, ki lahko sprejme 1.300 ljudi in velja za simbol italijanske identitete mesta, ko je stoje pričakalo slovenskega pisatelja in mu namenilo dolg aplavz. Simbolike polna je bila častna loža, v kateri so sedeli predsednik slovenskega parlamenta in dva ministra, simbolike poln objem ljubljanskega in tržaškega župana. In simbolike polna je bila spoštljiva tišina, ki je spremljala ne-lahko dogajanje na odru in ga na koncu nagradila z novim dolgim aplavzom. Morda ni pomembno vedeti, kdo je bil sinoči v Verdijevem gledališču v večini, kdo v manjšini, koliko je bilo Italijanov, koliko Slovencev. Kajti med tistimi pozlačenimi ložami in lestenci je bilo včeraj zaznati nekaj svečanega in prazničnega. A obenem domačega. Potrudimo se, da ne zapravimo sinočnje pozitivne energije. Tudi iz simbolov se lahko, morda, rodi kaj konkretnega. gledališče verdi - Enkratno vzdušje v polni dvorani ob sinočnji Pahorjevi Nekropoli Veličasten praznik kulture in sožitja Pogled na dvorano gledališča Verdi, pred katero je nastopil tudi Boris Pahor, je bil sinoči res impozanten kroma TRST - Sinočnja uprizoritev Pahorjeve Nekropole v Verdijevem gledališču je potekala v znamenju italijansko-slovenskega prijateljstva in naletela na izredno zanimanje občinstva. Med številnimi prisotnimi sta bila tudi župana Ljubljane in Trsta, predsednik slovenskega državnega zbora, slovenska ministrica za obrambo in minister za Slovence v zamejstvu in po svetu. Občinstvo je nagovoril tudi Boris Pahor in večer posvetil dvema tržaškima antifaši-stoma, ki se nista vrnila iz taborišča. Na 2. in 3. strani Tematsko srečanje SKGZ o šolstvu Na 12. strani Simpozij o varnosti plinskih terminalov Na 4. strani Trst: priprave na volitve v levi sredini Na 4.strani Tatovi dvakrat obiskali Jamlje Na 8. strani Spletna stran goriške občine potrebuje injekcijo večjezičnosti Na 8. strani V Gorici šestmesečno čakanje na elektronsko osebno izkaznico Na 8. strani Preveri zapadlost tehničnega pregleda tvojega vozila! TELEFON 040 412399 cenTRO REVisioni Roiano TEHNIČNI PREGLEDI ZA osebna vozila, tovorna vozila do 3,5t, motoma kolesa, kolesa z motorjem, trikolesnike in štirikolesnike. MAXI ★★★★★★★★★★ Discount íM i^rfítv^ {tafZi/uv- étMácfU&v - tjftUonfeUfo/ qydika izbira spodnjega perila TRIUMPH in LOVABLE * * 9a©jQj 9 1I3j.0j0J SSmi §©! \zmim = ^©Mc (gosrntM EEfl V , , WÜÁ 2 Nedelja, 5. decembra 2010 APrimorski r dnevnik Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 fax 040 772418 trst@primorski.eu BORIS PAHOR - Zgodovinski večer slovenske besede v italijanskem gledališču na Nabrežju Nekropola v času facebooka »Standing ovation« v prepolnem gledališču - Na odru ob protagonistu, gospodu P., Pavletu Ravnohribu, tudi Irene in drugi statisti iz šole Studio Art - Dva slovenska ministra in predsednik Državnega zbora »Pozdravljen...) Danes zvečer bom tudi jaz nastopala v Nekropoli. Če boš ti prišel slikat, lahko slikaš tudi mene, da imam vsaj eno sliko za spomin di questo memorabile evento storico?...) Hvala« Sporočilo na facebooku mlade Irene s tistimi ljubkimi, tipično spletnimi znakci je bilo vabljivo. Tako kot je bil vabljiv zgodovinski dogodek za vse, ki so sinoči napolnili Verdi, da bi na deskah italijanskega opernega gledališča na Nabrežju videli in v slovenščini slišali Pahorjevo Ne-kropolo. Kakšno naključje: na odru statistka, mlada Irene, v dvorani, na častnem mestu protagonist, večno mladi Boris, oba združena v istem priimku: Pahor. Sploh je bil sinočnji večer ves v znamenju Borisove črke P. P kot premiera, na primer. Kajti sinoči je bila Nekropola prvič postavljena v gledališču. Režiser Boris Kobal jo je bil že vodil na ljubljanskem gradu, a bilo je na odprtem. »Tokrat smo prvič na odru, zato sem moral prizorišče opremiti z nekaterimi scenskimi elementi,« je pripovedoval režiser dobri dve uri pred premiero. Scena: zid desk, kot baraka v taborišču, z majhnim odrčkom, pa vislice, klavir v ozadju in nič drugega. Med zadnjo vajo se je črno oblečena Irene z drugimi 13 statisti gledališke šole Studia Art in ljubljanskimi mladimi igralci kretala kot beloo-brazna, brezizrazna senca okrog protagonista, gospoda P. Kobal verjetno ne bi mogel izbrati boljšega. Vloga je bila Pavletu Ravnohribu pisana na kožo. Sam je na nek način intimno vezan s Pahorjevo zgodbo, ker je bil tudi njegov oče Janez v koncentracijskem taborišču: iz Zaklanca blizu Vrhnike so ga odpeljali v Buchenwald. Kot otrok je poslušal te zgodbe in spoznal te grozote. Zato je bil vesel, ko ga je Kobal povabil k temu delu. »To naj bo spomin za vse tiste, ki so stali tam kot sence, kot pravi Pahor,« je povedal, o delu pa je priznal: »Govorno je to ena najtežjih stvari, kar sem Desno: Nekropolo si je ob avtorju ogledala polna dvorana Verdi; spodaj desno pisatelj (tretji z leve) ob dveh županih Dipiazzi in Jankoviču, ministrici Jelušič, ministru Žekšu, predsednici pokrajine Bassa Poropat, predsedniku Državnega zbora Gantarju in intendantu Verdija Calendi; levo spodaj statisti v predstavi Nekropola in čakajoč na vstopnice kroma več fotografij na WWW.primorski.eu jih počel in tudi memorativno sem imel kar precej dela, je pa potem veliko zadoščenje, ko se stvari obvladajo.« Poldrugo uro pred predstavo je bila pred gledališčem Verdi napovedana manifestacija desničarskega gibanja Forza Nuova. Spet črka P: protest, ali bolje rečeno - provokacija. A je ni bilo. Kvestor Pa-dulano (ponovno ta vseprisotni P) jo je prepovedal in povabil desničarje, naj pač, če hočejo, protestirajo na Trgu sv. Antona Novega, a ne ob uri predstave, temveč popoldne, ob štirih. Takrat so se na trgu zbrali karabinjerji in policisti, desničarjev ni bilo. Ko je Kobal izvedel o propadlem izzivu, je iz njega, kabaretista, privrela hu-morna zbadljivka: »Forza Nuova? Ne, Forza Vecchia!« Kljub propadli manifestaciji pa so pred Verdijem cel večer dežurali agentje javne varnosti. Kajti: tudi sam Boris Pahor je bil deležen izziva. Bolj kot izziva, ustrahovanja: po telefonu mu je neznani glas dvakrat naznanil, da ga v Verdiju »čaka orožje«: P kot pištola ... Vrata gledališča so se odprla dobri dve uri pred predstavo: podpisniki Romanesknega abonmaja so prišli dvigniti vstopnice (244 od skupnih 356 abonmajev te vrste, je povedala organizatorka Slovenskega stalnega gledališča Valentina Re-pini). Prvi so dobro uro čakali na mrazu in burji; kdor je prišel pozneje, je moral tudi skoraj uro čakati preden je prejel vstopnico v roko. Bilo je nekaj negodovanja. Grenka kapljica v oceanu prihajajočih sladkih, medenih občutkov. Organizacijska protagonista zgodovinskega večera, tržaški župan Roberto Di-piazza in njegov ljubljanski kolega Zoran Jankovič, sta prispela v operno hišo skupaj. Prav Dipiazza je - posredno - opozoril na sinočnji pomen črke P. »Najprej je bil padec meje, julija so bili tu trije predsedniki, nocoj proslavljamo Pahorja.« Pozabil je na četrti P: prevod njegovega govora v slovenščino ob Dnevu spomina 27. januarja 2003 v Rižarni. Po Il-lyjevem uvodnem »Hvala ljepa« je Di-piazza storil kar nekaj korakov na tukajšnji nekoč trnjevi poti sožitja in sodelovanja. »Dovolite mi, da ukradem misel profesorju Pahorju: od danes je Trst bolj evropski,« je evforično ocenil. In Jankovič: »To je izjemen večer. Kaže na sodelovanje med obema mestoma. Res moram čestitati kolegu Dipiazzi za ta pogumna dejanja, za krepitev kulturnega dialoga.« Na vprašanje, ali se bo to sodelovanje nadaljevalo, je ljubljanski župan zavzdihnil: »Na žalost Roberto ne more več kandidirati, ker sem prepričan, da bi gladko dobil te volitve. Upam pa, da bo imel njegov naslednik enak odnos do Ljubljane in do Slovenije. Mi vsekakor želimo to sodelovanje nadaljevati.« Dipiazza je že napovedal, da ga bo sam še nadaljeval: v prihodnjih tednih bo obiskal Ljubljano, da bi videl praznično okrašeno mesto: 40 kilometrov lučk po cestah, ulicah in hišah, od Gradu dol. »Samo na glavni smreki "pri Prešercu" smo na- mestili 16 tisoč lučk,« mu je odvrnil Ljubljančan, potem ko mu je Tržačan sporočil, da »smo prav za Pahorja danes prižgali praznične lučke v mestnem središču.« Dipiazza je kot gostitelj sprejemal visoke goste, od prefekta do kvestorja, senatorke, deželnih, pokrajinskih, občinskih svetnikov. Jankovič je glasno premišljeval: »Res neverjetno je, kako sva se ujela: on je desni, jaz levi, se pa dobro razumeva.« slišali, kako so v Pahorjevi mladosti prav na tistem trgu gorele slovenske knjige. P, kot požig ... Ministrica Jelušič je pomen večera resorno obelila: »Dve evropski mesti sta si podali roki in postali evropski prestolnici. Tako kot smo mi navajeni na našem obrambnem področju, da slovenska in italijanska vojska skupaj sodelujeta, tako sedaj lahko vidimo, kako lahko sodelujeta dve evropski mesti, Trst in Ljubljana.« Zgodovinskega večera se je udeležil tudi predsednik Državnega zbora Pavel Gantar: »Vesel sem, da sem danes tu. Zgodbo seveda poznam in me prav zanima kakšna bo gledališka uprizoritev. Hkrati pa me izredno veseli, da je Boris Pahor doživel tako afirmacijo ne samo v Sloveniji, temveč tudi v Italiji. S svojim nastopom in etično držo je Pahor že ikona slovenske in italijanske kulture.« Protagonista večera je do Verdija pripeljal občinski šofer. Boris Pahor, majhen, drobcen, z nezamenljivo kapo na glavi in usnjeno aktovko v roki, je bil deležen stiskov rok, čestitk, prijaznih nasmehov, predstavnikov italijanskih in slovenskih oblasti. Italijanskemu novinarju je izrazil svoje veselje: »Pomeni, da je moja knjiga v slovenščini prišla v Verdi. To je velika stvar: pomeni, da je slovenski jezik vstopil v italijansko gledališče. Pomeni, da mu je bila priznana enakost. Vsaj v gledališču Verdi,« je ocenil, in nato malce zbadljivo pripomnil: »Kajti na Občini simultano prevajanje še ni mogoče ...« Sam Pahor je opozoril na drug pre- Verdi se je začel polniti. Potniki treh ljubljanskih avtobusov so kar po vrsti pozdravljali svojega župana. Tudi iz Kopra je pripeljal avtobus ljubiteljev Pahorja z Obale. Med njimi je bila Borica Arko, upokojena kolegica koprskega radia: »Takega zgodovinskega dogodka, kot je slovenska beseda Borisa Pahorja v Verdiju, ne gre zamuditi.« Bolj se je bližala ura premiere, več je bilo visokih gostov v preddverju. Ocena zgodovinskega večera slovenskega ministra za Slovence v zamejstvu in po svetu Boštjana Žekša je bila zelo kratka: »Lepo!« Za tržaškega pisatelja Claudia Magrisa je bil sinočnji večer »Grande serata! Ne samo za Borisa Pahorja, ki si ga zasluži, ampak za vse nas. On je postal danes defini-tivno naš, kajti dolgo časa to ni bil. Zato sem zelo zadovoljen: zanj, zame in za vse nas!« Med vsemi prihodi je bil najbolj pomenljiv sprejem slovenske obrambne ministrice Ljubice Jelušič. Župan Dipiazza jo je pozdravil s perfektnim »Dober večer!« Ministrica mu je odzdravila: »Buona sera!« Spet P, kot pozdrav. Obojestranski pozdrav v jeziku soseda. Zgodilo se je ob 20.15 ob vhodu v gledališče Verdi. Slabo uro kasneje so gledalci iz globokega glasu gospoda P. na odru obrat: »V Franciji so me spoznali leta '90. Sedaj so me odkrili tudi v Italiji, in kakor kaže me sedaj tu častijo bolj kot v Franciji in v Nemčiji. To je plus za nas, ker spoštujejo pisatelja. Corriere dellla sera, Il sole 24 ore, Stampa, Repubblica objavljajo vse, kar napišem, tudi tisto, kar ni všeč politiki. Bolj je tisto pomembno, kot ta parada v gledališču!« Kot vedno: brez dlak na jeziku, profesor Pahor. A takoj zatem: »Di-piazza je naredil res neko spremembo. Kako in zakaj, ne vem. Ali mislim, da bodo imeli kakšne interese z Ljubljano in gledališčem. Kajti po navadi ne more sam odločati. Upam pa, da ne bo to enkratno dejanje: zaradi mene, zaradi starosti, popraviti tisto, kar je bilo narobe.« In Profesor je nakazal pot: »Pravzaprav bi moral biti zraven še kdo drug, na primer Rebula. Saj nisem samo jaz, maloršega, tržaška slovenska književnost!« Ni samo on, a je bil prvi Slovenec, ki je bil ob vhodu v dvorano deležen aplavza celotne dvorane. Stoje! Standing ovation, bi lahko zapisali v jeziku facebooka. Kot rock zvezda. Vedno s črko P: kot pisatelj, kot prijatelj (na fa-cebooku jih ima 2.204, ki bi mu hoteli podeliti Nobelovo nagrado), kot profesor Pahor. Marjan Kemperle / ŠPORT Nedelja, 5. decembra 2010 3 gledališče verdi - Polna dvorana sledila slovenski Nekropoli z italijanskimi nadnapisi Pahor je »svoj« večer posvetil antifašistoma Foschiattiju in Martelancu Zadovoljstvo županov Dipiazze in Jankoviča - Presunljiva in prepričljiva pripoved Pavleta Ravnohriba Danes se v določenem smislu počutim bolj Tržačan, je sinoči, nekaj minut pred 22. uro, pred več kot tisoč ljudmi dejal Boris Pahor. Na tistem ogromnem odru tržaškega opernega gledališča Giuseppe Verdi se je zdel čisto majhen. A njegov glas umirjen in odločen kot vsakič, ko vzame mikrofon v roke. Borisa Pahorja je sinoči v najstarejšem mestnem gledališču počastila množica ljudi. Prišli so iz Ljubljane in Kopra, a predvsem iz Trsta, Brega in s Krasa. Prišli so, da bi videli gledališko uprizoritev njegove Nekropole, za katero je poskrbel tržaški režiser Boris Kobal. Da bi sledili dogodku, ki ga je uresničilo prijateljstvo dveh županov, ljubljanskega Zorana Jankoviča in tržaškega Roberta Dipiazze. Onadva sta, potem ko je nabito polna dvorana stoje sprejela tržaškega pisatelja, stopila na oder in izrazila svoje upravičeno zadovoljstvo. Najprej ponosni Jankovič v slovenščini (s simultanim tolmačenjem), nato prav tako ponosni Dipiazza v italijanščini. To polno gledališče potrjuje, da je bila najina zamisel pravilna, sta dejala. Polni parter, lože, balkoni (vse do tistih najvišjih mest, od koder je pogled na oder omejen) so nato prisluhnili pripovedi Pavleta Ravnohri-ba; slovenski igralci so moji bratje v imenu iste umetnosti, je uvodoma podčrtal prvi mož Verdijevega gledališča Antonio Calenda. Nekropola se je začela in končala v znamenju vokala a, ki ga je na melodijo Rachmaninove Vokalize izvajala sopranistka Katarina Kobal. Vmes se je gospod P sprehajal po al-zacijskem taborišču Natzweiler-Struthof v družbi skupine mladih igralcev iz Ljubljane in Trsta: zdaj nemih pričevalcev nekdanjega gorja, zdaj neobremenjenih obiskovalcev sedanjega muzeja. Ravnohrib je gledalce popeljal v središče Pahorjeve Nekropole, med politične jetnike nacističnih taborišč, med bolne okostnjake, vislice, obrita telesa. A tudi v čas, ko so pred Verdijevim spomenikom v Trstu gorele slovenske knjige; ta del je Rav-nohrib prebral v italijanščini: tišino Verdijevega gledališča je le tu pa tam prestreglo kašljanje. Gospod P je v Nekropoli izjavil, da se je vse življenje trudil, kakor je mogel, da ne bi zapravil priložnosti, Boris Pahor med zaključnim nagovorom, utrinka iz Nekropole in pozdrav obeh županov kroma ki mu je bila dana, ker je preživel. Boris Pahor je sinoči v Verdijevem gledališču tisto priložnost izrabil še enkrat. Zahvalil se je vsem, ki so pripomogli k uspehu večera: Ko-balu, županom, tržiškemu konzorciju, »ki je izdal Nekropolo, ko ni nihče želel slišati zanjo«. Podčrtal, da bi na tem odru morali že zdavnaj gledati Vladimirja Bartola, danes pa vsaj še Alojza Rebulo. Še enkrat izpovedal svojo ljubezen do Trsta in Ljubljane in na koncu poskrbel za Dejanje: večer, ki je bil predvsem njegov večer, je posvetil dvema Tržačanoma, ki sta ostala v taborišču. Italijanskemu an-tifašistu Gabrieleju Foschiattiju in slovenskemu marksistu Vladimirju Martelancu. Polno gledališče Verdi je sinoči počastilo tudi njun pepel. Poljanka Dolhar književnost Pahor v Rimu in v oddaji Fahrenheit V Rimu se je včeraj začel sejem založništva Piu libri, piu liberi, ki se ga udeležuje skoraj štiristo majhnih in srednje velikih založb. Med res številnimi gosti, med katerimi velja omeniti vsaj čilskega pisatelja Luisa Sepulvedo in njegovi italijanski kolegi Andreo Camil-lerija in Sandra Veronesija, bo jutri popoldne nastopil tudi tržaški pisatelj Boris Pahor. Pahor pa bo jutri tudi gost radijske oddaje Fahrenheit, ki oddaja s sejma in jo vsedržavna tretja mreža Radio 3 Rai predvaja med 15. in 18. uro. m : 4 Nedelja, 5. decembra 2010 TRST / UPLINJEVALNIK - Simpozij v hotelu Savoia »Plinski terminali so varni in nujno potrebni objekti« Številni strokovnjaki razpravljali o družbenem vplivu in varnosti uplinjevalnika Žaveljski uplinjevalnik je spet v središču pozornosti. V kongresnih prostorih hotela Savoia Excelsior je raziskovalna družba Nonisma Energia s pokroviteljstvom španskega podjetja Gas Natural priredila srečanje, ki je obravnavalo varnost in družbeni vpliv ulpinjeval-nikov na teritorij. Različni strokovnjaki in upravitelji energetskih družb so tržaški publiki predstavili številne primere podobnih industrijskih obratov in bodočih scenarijev o porabi energetskih virov v državah Evropske unije. Z razliko od sredinega srečanja, kjer so na pobudo tržaškega sindikata gasilcev Uil VVF predstavili študijo o vplivu na morski ekosistem, je bilo včerajšnje srečanje usmerjeno v bolj tehnične aspekte, ki jih je v imenu družbe orisal glavni upravitelj Alessandro Bianchi in gostje iz nekaterih italijanskih univerz. Bianchi je srečanje uvedel s predstavitvijo primerov zgrajenih uplinjevalnikov širom po Evropi, kjer je posebno izpostavil španske terminale, ki ležijo neposredno v bližini mestnih središč, oddaljeni pa so največ dva kilometra od najbližjega naselja. Prebivalcem pa naj ne bi grozila nobena nevarnost, saj se uhajanja plinov, morebitne eksplozije in ostale nepredvidene škode, v dolgoletnem delovanju tovrstnih industrijskih obratov, razen nadzorovanih uhajanj, se niso nikoli pojavile. Tudi profesor kemične inženjerije Za-nelli iz Pise in kolega Asdrubali iz Perugie sta zagovarjala tezo, da uplinjevalniki zagotavljajo visoko varnost. Obenem sta podčrtala prednosti in hibe različnih vrst plinskih terminalov, kjer naj bi bili »morska varianta« z vzpostavitvijo uplinjevalnika sredi zaliva varnejša, medtem ko bi kopni načrt lahko ob morebitnih uhajanjih plina povzročil nekatere nevšečnosti. Poslušalci pa so se lahko prepričali, so nastajanja eksploziji in požarov kljub vnetljivi snovi skoraj nemogoča, saj se naravni plin predstavlja v nadzorovanem tekočem stanju. Inženirji so na posvetu veliko besed namenili tudi evropski energetski politiki. Države Evropske unije so trenutno tesno odvisne od zunanjih dobav plina, ki se v Evropo pretaka predvsem iz Rusije in ostalih vzhodnih držav. Potreba po energetskih virih, med katerimi je zemeljski plin, naj bi predstavljala najboljšo alternativo premogu in naftnim derivatom, ta pa bo v naslednjih petnajstih letih zrasla za več kot 30 %. Ob tem je žaveljski uplinjevalnik po ocenah strokovnjakov del širšega načrta, ki naj bi italijanski državi do leta 2025 zagotovil večjo avtonomijo in popolno kritje vse-državne energetske potrebe. (mar) Srečanje v hoteu Savoia je s pokroviteljstvom tržaške občine in finančni podpori Gas Naturala priredila družba Nonisma Energia kroma LEVA SREDINA - Županski kandidati Metz, Cosolini in Andolina pri Sv. Ivanu Pomembna skrb za okolje Cosolini včeraj v spremstvu Stefana Ukmarja in Marine Guglielmi obiskal Bazovico AD FORMANDUM - Vpisovanje v dva tečaja Vse o splošnem kmetijstvu in agrituristični dejavnosti Na zavodu Ad formandum v Trstu so pričeli z vpisovanjem na tečaje splošnega kmetijstva. Gre za tečaje, ki jih Zavod že tradicionalno ponuja kmetovalcem in vsem, ki že delajo v kmetijstvu ali nameravajo odpreti in upravljati kmetijo. Vsebine gredo od ekonomike podjetja do pravnih vidikov upravljanja kmečkega podjetja, od gojenja rastlin (trta, oljka, sadje, rastline na splošno) do živinoreje. Po programu so predvidene tudi praktične vaje in obiski na kmetijah. Tečaj bo potekal trikrat na teden (prvo srečanje bo 14. decembra 2010); sofinancira ga Dežela Furlanija Julijska krajina: udeleženci prispevajo 2 € za uro tečaja. Na koncu tečaja bodo udeleženci usposobljeni za vodenje kmetije. Potrdilo o obiskovanju tečaja pa jim bo dalo možnost dostopa do sredstev, ki jih predvideva deželni zakon št. 19/88. Še vedno je na razpolago nekaj prostih mest. Obenem bo v kratkem pričel tečaj vodenja agriturizmov. Tečaj je namenjem kmečkim podjetnikom, tistim, ki želijo odpreti turistično kmetijo, vsem kmetovalcem, ki sprejemajo na kmetiji turiste in goste, pa čeprav le občasno, in vsem, ki že imajo turistično kmetijo in bi želeli osvežiti znanje ter izpopolniti prakso na tem področju. Vsebine programa zajemajo zakonodajo s področja agriturizma, ekonomiko in vodenje kmečkega in agriturističnega podjetja, prehrambeno tehnologijo (obdelava hrane - mleka, sira, mesa), pripravo tipičnih jedi (praktične vaje v kuhinji), marketing in psihologijo prodaje. V programu so tudi vodeni obiski turističnih kmetij. Letošnji program je nekoliko spremenjen v primerjavi s prejšnjimi leti: v sklopu tečaja je namreč predvidenih 18 ur tečaja varnosti in higijene (HCCP), ki udeležencem omogoča, da izpolnijo svoje obveznosti v skladu z zakonodajo v tem smislu in 24 ur za načrtovanje in pripravo tipičnih jedi (praktični pouk, ki bo potekal v kuhinji v gostinskem učnem centru Ad formanduma na Fernetičih). Tečaj traja 100 ur in ga sofinancira Dežela Furlanija Julijska krajina: prispevek za obiskovanje tečaja znaša 2 € na uro. Tudi za ta program so še na razpolago mesta: zainteresirani lahko neposredno kličejo na številko 040.566360 za vse informacije glede obeh programov. KONCERT V Rossettiju nastop dua Rojac - Lukic Tržaško koncertno društvo vabi v ponedeljek, 6. decembra, v gledališče Rossetti na letošnje četrto glasbeno srečanje, na katerem bo gostilo nastop dua, ki ga sestavljata tržaški harmonikaš Corrado Rojac in slovenska violonče-listka Relja Lukic. Rojac, skladatelj in profesor na glasbenem konservatori-ju Tartini in Lukiceva, prva vi-jolončelistka Teatra Regio iz Turina, bosta izvajala prirejene skladbe Bacha, Bernsteina, Li-getija, Kusjakova in Piazzolle. Večer pa predstavlja enkratno priložnost, na katerem bo lahko tržaška publika okusila ljudski zvok harmonike, ki se bo lahko ob spremstvu plemenitega violončela, preizkusil z zahtevnimi skladbami. Izkušeni par bo s svojim izredno zanimivim repertoarjem nastopil ob 20.30. (od leve) Alessandro Metz, Paolo Menis, Roberto Cosolini in Marino Andolina kroma Skrb za čisto okolje bi morala biti na vrhu prednostne lestvice Občine Trst, v resnici s to desnosredinsko upravo pa žal ni tako. V to so prepričani kandidati na primarnih volitvah leve sredine za izbiro tržaškega županskega kandidata Marino Andolina, Roberto Cosolini in Alessandro Metz Metz ter Paolo Menis, glasnik gibanja 5 Stelle (pet zvezdic), ki ga je ustanovil komik Bep-pe Grillo. Kandidati na nedeljskih primarnih volitvah in Menis so sodelovali na okrogli mizi tržaške sekcije Legambiente, ki jo je vodil Roberto Weber, predsednik Novinarskega krožka, ki je bila predsinočnjim v gledališču pri Sv. Ivanu v priredbi krožka Verdeazzurro. Na srečanju so tudi predvajali video dokumentarec Dariborja Zupana o ža-veljskem plinskem terminalu, ki ga načrtuje španska družba Gas Natural. Cosolini pa je včeraj v spremstvu pokrajinske odbornice Marine Gugliel-mi in tržaškega občinskega svetnika Ste-fana Ukmarja medtem obiskal Bazovico. Srečal se je s predstavniki tamkajšnje pašniške zadruge, nato še z zastopniki jusarskega odbora in ŠD Zarja. Slednji so opozorili na probleme parkirišč in vse gostejšega prometa v vasi, pašniška zadruga pa je gostom predstavila svoje razvojne načrte ter izpostavila dokaj negativno zadržanje, ki ga do zadruge gojijo nekateri občinski funkcionarji in gozdna uprava. DSI - Jutri Kako obravnavajo Prešerna v šolah? V petek se je v Sloveniji pod skupnim naslovom Ta veseli dan kulture 2010 zvrstilo veliko prireditev ob 210-letnici rojstva Franceta Prešerna. Praznovanju se bosta jutri pridružila tudi Društvo slovenskih izobražencev in Knjižnica Dušana Černeta. Večer v Peterlinovi dvorani (Ul. Donizetti 3) bo namreč posvečen razgovoru o tem, kako so se doslej obravnavale in sprejemale Prešernove poezije na slovenskih šolah v matici in zamejstvu in kako je s tem danes. Za uvod bo godalni kvartet Po-dokničarji iz Nove Gorice z nekaj skladbami počastil 210. Prešernov rojstni dan. Sledil bo razgovor ob izidu študije dr. Zorana Božiča Slovenska literatura v šoli in Prešeren. Avtor v svoji kritični in sveži analizi temeljito obravnava tudi Prešernovo mesto v učbenikih, ki so po vojni izšli v Trstu in Gorici. Z avtorjem se bo pogovarjala tržaška literarna zgodovinarka in kri-tičarka dr. Tatjana Rojc. Knjižnica Dušana Černeta pa bo razstavila naše povojne učbenike slovenske književnosti. Začetek ob 20.30. Nocoj Lynx magazin Danes ob 20.50, takoj po slovenskem TV dnevniku RAI, bo spet na sporedu mesečnik Lynx magazin, ki je rezultat tesnega sodelovanja med dvema televizijskima hišama: RAI in TV Slovenija. Na sporedu bodo štirje prispevki: o obnovi in ovrednotenju beneške dediščine, o mladem in zelo uspešnem harmonikarju Marku Maninu, o pouličnih glasbenikih v Ljubljani in Trstu ter o analizah, ki jih v teh dveh mestih opravljajo cariniki. Ponovitev v četrtek ob isti uri. Pokušnja Slow Food Na Pomorski postaji bo danes 12. izvedba »božanske pokušnje« As-saggio divino, ki jo prireja gastro-nomsko združenje Slow Food. Od 15.30 do 20.30 bo mogoče degustira-ti številne avtohtone vinske sorte dežele FJK. Med prisotnimi proizvajalci bodo tudi številni Slovenci. Sejma v Šempolaju in na Opčinah Še danes sta v Šempolaju in na Opčinah odprta Miklavževa sejma, ki ju prirejata SKD Vigred in združenje staršev oziroma SKD Tabor. V Štalci bo odprt od 14. do 16. ure, ob 17.30 pa bo v šempo-lajski šoli tradicionalno miklavže-vanje. V Prosvetnem domu pa bo sejem odprt od 10. do 12. ure. V torek Riki Malva, Spiller, Kashmire ... Na 4. pomolu se v torek obeta dobrodelna glasbena noč (Dance 4 Children), ki ponuja nastop nekaterih priljubljenih pevcev in didžejev. Med drugimi bodo nastopili tržaški kantavtor Riki Malva, DJ Kashmire in DJ Spiller. Del izkupička (vstopnica s pijačo stane 13 oz. 15 €) bodo namenili Fundaciji Luchetta. Krpan: degustacija rojanskih vin V kmečkem turizmu pri Cesarici (Ulica dei Moreri 117) bo v četrtek večer, posvečen vinarjem z območja Lajnarjev in Piščancev, ki ga prireja KŠD Rojanski Krpan. Po-kušnjo vin iz kleti Bole, Ferfoglia in Ferluga bo uvedel agronom Mario Gregorič. Pričetek ob 20. uri. / ŠPORT Nedelja, 5. decembra 2010 5 KULTURNI DOM - Nagrajevanje pesniškega natečaja Sledi-Tracce po razpisu ZSKD »Pesniki: raziskujte, sanjajte, odkrivajte ...« Na prvem razpisu je sodelovalo 134 pesnikov vseh starosti - Izdali tudi dvojezično antologijo Raziskujte, sanjajte, odkrivajte ...letite visoko kot albatrosi, dragi pesniki in pesnice! S temi besedami je Miran Košuta, predsednik ocenjevalne komisije mednarodnega pesniškega natečaja Sledi - Tracce, spodbudil avtorje vseh starosti k nadaljnjemu ustvarjanju. V petek zvečer, na dan Prešernovega rojstva, je namreč v mali dvorani tržaškega Kulturnega doma potekalo nagrajevanje zmagovitih verzov, ki so jih zbrali tudi v dvojezični antologiji; za prevoda sta poskrbela Darja Betocchi in Gašper Malej. Pesniški natečaj Sledi - Tracce je razpisala Zveza slovenskih kulturnih društev, spadal pa je v širši projekt Povsem pesem, v sklopu katerega je KŠD Rojanski Krpan izvedel tudi natečaj za izvirno ljubezensko poezijo. Udeležilo se ga je 134 pesnic in pesnikov; večina poezij je bila v slovenskem jeziku, 29 pa v italijanščini oziroma narečjih in drugih manjšinskih jezikih (na primer fur-lanščini in ladinščini). Na večeru, ki ga je ZSKD priredila v sodelovanju s Slovenskim stalnim gledališčem in Fotokrožkom Trst 80, so nagradili zmagovalce štirih starostnih kategorij (strokovno komisijo so ob Košuti sestavljali Roberto Dapit, Jurij Paljk, Rosana Sabadin, Evelina Umek in Patrizia Vascotto). Med dvojezičnim sporedom, ki ga je suvereno povezovala Rossana Paliaga, z branjem verzov in prijetnim igranjem na harfo pa obogatili Patrizia Jurinkič oziroma Tadeja Kralj, so bili najprej nagrajeni najmlajši. Desiree Celin iz Trsta je z res domiselno pesmijo Že-zeveda prejela prvo nagrado, drugo je odnesel mali Tristan Kocmut iz Prevalj, tretjo pa Ferdinando Frandolič iz Števerjana. V drugi starostni kategoriji (11-19) niso podelili prve nagrade, drugo je osvojila Suzana Jankovič iz Kopra, tretji Elisa Peress (KP) in Julija Vrabec (KP), posebno priznanje za izvirno »grafično« pesem pa Go-ričanka Cristina Antonelli. V tretji kategoriji (20-28) je slavil Andrej Grilc iz Domžal, drugo mesto si delita Nina Žnideršič iz Le-skovca in Marita Narobe iz Kopra, tretje je osvojila Sara Zupan iz Prestranka, posebno priznanje pa Drago Mlakar iz Maribora. Med seniori niso podelili prve nagrade, drugo je osvojila pesem Obračun Borisa Pan-gerca (Trst), tretje furlanski verzi Viviane Matiussi, posebni priznanji pa Mario Meola iz Bibbiene in Ana Balantič iz Idrije. Vse nagrajene pesmi so izšle v antologiji, v kateri so zbrali tudi zmagovite ljubezenske verze Krpanovega natečaja, ki so jih napisali Bor Seušek (KP), Alenka Skupek iz Podnanosa in Petra Carli iz Zgonika. (pd) Skupinska fotografija sooblikovalcev petkovega večera kroma l i gledališče Gojc in Kobal v torek v SSG Zadnja avantura zamejskega tržaškega rojaka Stanka Škerjanca-Scherianija, večnega idealista in upornika, bo zaživela v torek ob 20.30 na velikem odru tržaškega Kulturnega doma z enkratno ponovitvijo nove uspešnice Borisa Kobala Poslednji termi-na(l)tor. Tekst produkcije gledališča Koper v režiji Sama M.Strelca je nastal s sodelovanjem navdušene raziskovalke »zamejskega« sveta Tamare Matevc. V vlogah upornega urednika radia Juriš in posebnega gosta, papeža Celestina VI, nastopata Boris Kobal in Gojmir Lešnjak Gojc. Pri blagajni SSG (vsak delavnik, od 10. do 15. ure) je na voljo še nekaj vstopnic: polna cena 20 evrov, za študente in upokojence 17 €, abo-nenti SSG pa 15€. Podporni abonenti lahko v torek, od 19. ure dalje, dvignejo svoje brezplačne vstopnice pri blagajni SSG. Gostovanje je nastalo s sodelovanjem Zadružne kraške banke. galerija narodnega doma - Skupinska razstava društva KONS Kocke vseh barv in oblik Osemnajst članov je interpretiralo kocko - Na odprtju tudi plesna performanca Daše Grgič - Razstava bo na ogled do 23. decembra Kocka in njena igriva dimenzija je protagonistka skupinske razstave, ki so jo v petek odprli v Galeriji Narodnega doma. Svoje interpretacije kocke predstavlja osemnajst članov Društva za umetnost Kons. Članska skupinska razstava je že prijetna tradicija v društvenem delovanju in priložnost za družabno srečanje ob iztekajočem se letu. Petkovo odprtje je uvedla plesna performansa Daše Grgič, ki je na melodijah Pakija Zennara zaplesala med obiskovalci in kockami. Sledil je pozdrav predsednika društva Rada Jagodica, ki je poudaril predvsem raznolikost predstavljenih tehnik. Do 23. decembra bodo na ogled dela Janine Cotič, Andreja Furlana, Matjaža Hmeljaka, Paola Hrovatina, Rada Jagodica, Robija Jakomina, Jane Kalc, Zvonimira Kalca, Klaudije Marušič, Jasne Kocke: kamnite Merku, Žive Pahor, Sandija Renka, Dezi- papirnate derija Švare, Megi Uršič Calzi, Franka lepenkaste Vecchieta, Andree Verdelaga, Tee Volk in (KROMA) Ivana Žerjala. (pd) Včeraj danes Danes, NEDELJA, 5. decembra 2010 SAVO Sonce vzide ob 7.29 in zatone ob 16.21 - Dolžina dneva 8.52 - Luna vzide ob 7.16 in zatone ob 15.59. Jutri, PONEDELJEK, 6. decembra 2010 SV. MIKLAVŽ VREME VČERAJ: temperatura zraka 4 stopinje C, zračni tlak 1013 mb raste, veter 49 km na uro vzhodnik severovzhodnik, burja s sunki do 73 km na uro, vlaga 73-odstotna, nebo rahlo po-oblačeno, morje razgibano, temperatura morja 14 stopinj C. OKLICI: Cristian Valentin Marisescu in Alina Mariana Tarca, Roni Bassanese in Jelena Drača, Andrea Pincovich in Ester Pittino, Luca Satti in Isabella Marchi, Saber Sebti in Elisabetta Lo Giudice. [13 Lekarne Nedelja, 5. decembra 2010 Lekarne odprte od 8.30 do 13.00 Ul. Pasteur 4/1, Drevored XX. septembra 6, Ul. dell'orologio 6, Milje - Ul. Mazzini 1/A, Prosek. Lekarne odprt tudi od 13.00 do 16.00 Ul. Pasteur 4/1 (040 911667), Drevored XX. septembra 6 (040 371377), Milje -Ul Mazzini 1/A. Prosek (040 225121) - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. Lekarne odprte od 16.00 do 20.30 Ul. Pasteur 4/1, Drevored XX. septembra 6, Ul. dell'Orologio 6, Milje - Ul. Mazzini 1/A. Prosek (040 225141) - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Ul. dell'Orologio 6 (040 300605). Od ponedeljka, 6., do sobote, 11. decembra 2010 Običajni urnik lekarn: od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30 Lekarne odprte tudi od 13.00 do 16.00 Ul. Tor San Piero 2 (040 421040), Ul. Revoltella 41 (040 911048), Žavlje - Ul. Flavia 39/C (040 225596). Zgonik - Božje polje (040 225596) - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. Lekarne odprte tudi od 19.30 do 20.30 Ul. Tor San Piero 2, Ul. Revoltella 41, Trg Goldoni 8, Žavlje - Ul. Flavia 39/C. Zgonik - Božje polje (040 225596) - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Trg Goldoni 8 (040 634144). www.farmacistitrieste.it 118: hitra pomoč in dežurna zdravstvena služba (od 20. do 8. ure, pred-praznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure) Za dostavljanje nujnih zdravil na dom, tel. 040 350505 - Televita. Telefonska centrala Zdravstvenega podjetja in bolnišnic: 040 399-1111. Informacije KZE, bolnišnic in otroške bolnišnice, tel. (zelena številka) 800 -991170, od ponedeljka do petka od 8. do 18. ure, ob sobotah od 8. do 14. ure. Nudi informacije o zdravstvenih storitvah, o združenih tržaških bolnišnicah in o otroški bolnišnici Burlo Garofolo. m* Kino AMBASCIATORI - 15.15, 17.00 »Rapunzel, l'intreccio della torre 3D«; 18.45, 20.30, 22.15 »Jackass 3D«. ARISTON - 16.00, 18.00, 20.15 »We want sex«; 22.15 »The Killer inside me«. CINECITY - 11.00, 13.00, 15.20, 17.40, 20.00, 22.00 »Incontrerai l'uomo dei tuoi sogni«; 10.45, 15.10, 20.00 »Jackass 3D«; 13.00, 17.30, 22.00 »Tre all'improvviso«; 11.00, 13.00, 15.10, 17.30 »Rapunzel -L'intreccio della torre«; 10.45, 13.10, 15.20, 17.40, 20.00, 22.00 »Rapunzel -L'intreccio della torre - 3D«; 11.00, 13.00, 15.15, 17.35, 20.00, 22.00 »A Natale mi sposo«; 20.00, 22.00 »La donna della mia vita«; 10.45, 11.15, 14.45, 15.15, 17.35, 18.15, 20.30, 21.15 »Harry Potter e i doni della morte - 1. del«. FELLINI - 16.30, 21.00 »Noi credevamo«; 19.15 »Benvenuti al Sud«. GIOTTO MULTISALA 1 - (Ulica Giotto 8) 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »Incontrerai l'uomo dei tuoi sogni«. GIOTTO MULTISALA 2 - 16.45, 17.35, 20.25, 22.15 »La donna della mia vita«. GIOTTO MULTISALA 3 - 16.30, 18.20, 20.10, 22.00 »Precious«. KOPER - KOLOSEJ - 14.30, 16.30, 18.30, 20.30 »Megaum 3D«; 19.30, 21.30 »Romance med prijatelji«; 14.20, 17.10, 20.00 »Harry Potter in Svetinje smrti - 1. del«; 15.30, 17.30 »Gremo mi po svoje«. KOPER - PLANET TUŠ 21.30 »Žaga VII 3D«; 12.50, 15.00, 17.10, 19.20 »Gremo mi po svoje«; 21.30 »Lahka punca«; 13.00, 17.50, 20.50 »Harry Potter in Svetinje smrti - 1. del«; 16.50 »Tamara Dre-we«; 12.40, 21.25 »Lomilec src«; 11.50, 13.40, 14.00, 16.00, 16.50, 18.10, 20.20 »Megaum 3D - sinhro.«; 12.00, 16.40 »Megaum - sinhro.; 19.10 »Tist' dan v tednu«; 19.00 »Zgodbe z Narnije -3D«; 18.50, 21.00 »Draga, počakaj, sem na poti«. NAZIONALE - Dvorana 1: 11.00, 14.30, 16.10, 18.30, 21.00, 22.00 »Harry Potter e i doni della morte - 1. del«; Dvorana 2: 11.00, 14.30 »Rapunzel«; 16.15, 18.10, 20.00 »Tre all'improvviso«; Dvorana 3: 11.00, 14.30 »Catti-vissimo me«; 16.10, 17.35, 20.40, 22.15 »L'ultimo esorcismo«; Dvorana 4: 11.00, 14.30 »Il regno di Ga' Hoo-le«; 16.45, 18.35, 20.25, 22.15 »A Na- tale mi sposo«; 19.00 »Stanno tutti bene«. SUPER - 15.45, 17.20, 18.50, 20.30 »Rapunzel, l'intreccio della torre«; 22.15 »The social network«. TRŽIČ - KINEMAX - Dvorana 1: 15.00, 17.40, 20.30 Harry Potter e i doni della morte - 1. del«; Dvorana 2: 14.50, 16.50, 18.50 »Rapunzel - L'intreccio della torre 3D«; 20.45 »La donna della mia vita«; Dvorana 3: 15.30, 17.30, 20.00, 22.00 »Incontrerai l'uomo dei tuoi sogni«; Dvorana 4: 18.00, 20.15, 22.15 »A Natale mi sposo«; 16.00, 17.15 »Rapunzel - L'intreccio della torre«; Dvorana 5: 16.00, 18.00 »Tre all'improvviso«; 20.20, 22.20 »L'ultimo esorcismo«. S Izleti ZDRUŽENJE STARŠEV srednje šole sv. Cirila in Metoda organizira silvestr-sko družinsko zimovanje »Snežnika« v počitniškem domu Vila v Kranjski Gori od 31. decembra do 2. januarja. Vabljene vse družine od Milj do Trbiža. Za dodatne informacije in prijave do 8. decembra na 040-567751 ali 320-2717508 (Tanja), ali na zsciril-metod@gmail.com. SPDT priredi ob zaključku sezone v nedeljo, 12. decembra, »Izlet v neznano«. Avtobus odpelje iz Trsta, Trg. Oberdan, ob 8. uri; z Opčin, hotel Daneu, ob 8.15. Informacije in vpisovanje do četrtka, 9. decembra, tel. 040-220155 (Livio). 6 Nedelja, 5. decembra 2010 TRST Po večletnem študiju je psiholog dr. Iztok Spetič pridobil specializacijo psihoterapevta (po metodi Gestalt) s tezo, posvečeno duševnim problemom otrok in mladostnikov. Iz srca mu čestitajo in želijo čimveč uspeha njegovi Zarika, Biserka, Alenka, Bruna in Stojan Mojster Sergij Štoka praznuje danes ...tdeseti rojstni dan. Veliko uspehov in zadoščenja pri SHINKAI KLUBU, ki je prav te dni praznoval 25 let obstoja, mu še za vsaj naslednjih 25 let želijo vsi Shinkajevci Čestitke Danes bo naš PATRIK ugasnil osem svečk. Vse najboljše mu želita nona Neva in teta Kati z Loranom. Jessica je Petru malo ELIANO povila in s tem tudi nono Nevo, no-nota Brunota, pranono Marico in teto Barbaro razveselila, z njimi se veselimo tudi mi in mladi družinici želimo nešteto srečnih dni, od SKD Vi-gred prav vsi. Draga NINA! Iskreno ti čestitamo ob tako pomembnem dosežku. Z diplomo v žepu si dokazala, da veš, kar hočeš. Teta Dragica, Boris, Ravel, Janja, Mitja in Tanja. Nona Nadja z Deziderijem se veselita rojstva osme vnukinje JASNE in voščita vse lepo v življenju družini, Jakobu in Johani. Loterija 4. decembra 2010 Bari 83 21 26 86 59 Cagliari 66 42 43 56 69 Firence 59 57 6 62 56 Genova 9 4 24 42 3 Milan 43 74 53 32 46 Neapelj 26 83 4 76 5 Palermo 22 4 70 74 84 Rim 89 33 7 79 4 Turin 55 76 86 47 74 Benetke 38 63 8 74 73 Nazionale 21 56 19 50 6 Super Enalotto Št. 145 16 20 36 39 42 51 jolly 80 Nagradni sklad 4.674.159,33 € Brez dobitnika s 6 točkami Jackpot 61.853.316,98€ Brez dobitnika s 5+1 točkami --€ 20 dobitnikov s 5 točkami 35.056,20 € 1.883 dobitnikov s 4 točkami 372,34€ 71.536 dobitnikov s 3 točkami 19,60 € Superstar 61 Brez dobitnika s 6 točkami --€ Brez dobitnika s 5+1 točkami --€ Brez dobitnika s 5 točkami --€ 6 dobitnikov s 4 točkami 37.234,00 € 387 dobitnikov s 3 točkami 1.960,00 € 5.128 dobitnikov z 2 točkama 100,00 € 34.748 dobitnikov z 1 točko 10,00 € 77.708 dobitnikov z 0 točkami 5,00 € 2.12.2010 je v Ricmanjih praznovala naša draga Amelija Vodopivec 80. rojstni dan. Vse najboljše in najlepše ji želimo hči Mara z Giannijem, vnukinja Moira s Hiroakijem, družina Ando in Leleni Na tržaški fakulteti je z odliko in pohvalo dokončala študij za medicinsko sestro Nina Corbatti Iz srca ji čestitajo in želijo še mnogo osebnih in življenjskih uspehov Walter, Sabrina, Sara, Sonja, Alan in Shane S Poslovni oglasi IŠČEMO VAJENCA-KO/DELAV-CA-KO za skladišče in manualno delo okvirjanja slik. Tel. 0422/881014 Barbara DRUŠTVENA GOSTILNA GA-BROVEC vabi na SILVESTROVANJE z večerjo, plesom in loterijo. Sprejemamo rezervacije. Tel. 040-229168 FIZIOTERAPEVTSKE STORITVE klasičnih in športnih poškodb z uspešnimi metodami in najsodobnejšimi aparati nudim v ordinaciji v Portorožu. Bownovo terapijo in osebno trenerstvo izvajam tudi na domu, na Obali in Tržaškem. V decembru 20% popust. Prof. Andrej Kocjan, kondicijski trener in strokovni fizioterapevt. Tel. +386 40 892 878, fizio-kinesis.com CVETLIČARNA MAGDI v Bo- ljuncu je v decembru odprta tudi ob nedeljah in ponedeljkih. SLAŠČIČARNA BUKAVEC na Proseku je odprta na Miklavževo nedeljo zjutraj. Tel. 040-225220 BITA - LJUDSKI DOM KRIŽ - v nedeljo, 5. decembra, od 18. ure VEČERJA in PLES z glasbo v živo. Tel. 040-2209058, 348-9234060 S Mali oglasi DAJEM V NAJEM ZEMLJIŠČE v Pod-lonjerju. Cena po dogovoru. Tel. št. 040-54668. DAJEM V NAJEM opremljeno stanovanje, 40 kv. m s teraso v centru Sežane. Tel. 335-5928584. GOSPA SREDNJIH LET išče delo. Ima LOGAN Drevored San Marco, 31/b _____ _.___._„ 34074 Tržič-GO NERO GIARDINI Tel.0481 44660 TIMBERLAND Fax0481 792012 MEPHISTO email: carismasnc@gmail.com LORBAC MILLY EL NATURALISTA... ^ Zveza slovenskih kulturnih društev in USCI vabita na niz koncertov v sklopu deželne revije Nativitas v Bregu 10.12.2010 ob 20.30 v cerkvi sv. Urha v Dolini MePZ Fran Venturini Domjo (dir. Cinzia Sancin) MoPZ Fran Venturini Domjo (dir. Ivan Tavčar) Nonet Primorsko Mačkolje (dir. Aleksandra Pertot) MoPZ Valentin Vodnik Dolina (dir. Anastasia Purič) ŽePS Stu ledi Trst Srečen Božič in veselo novo leto 18.12.2010 ob 20.30 v cerkvi sv. Roka v Nabrežini Zbor Jacobus Gallus Trst (dir. Marko Sancin) MeMlPz Trst (dir. Tamara Stanese) Božična zgodba 19.12.2010 ob 15.30 v cerkvi sv. Jurija v Bardu MePZ Lipa Bazovica (dir. Tamara Ražem Locatelli) OPZ in MIPS A.M. Slomšek Dramatizacija Zdenka Kavčič Križmančič Slovenske narodne božične pesmi 19.12.2010 ob 17.30 v cerkvi na Ferlugih MoPz Tabor Opčine (dir. David Zerjal) DZ Danica Vrh Sv. Mihaela (dir. Patricija Rotar Vdlič) Božična zgodba 26.12.2010 ob 17.00 v cerkvi sv. Magdalene v Bazovici MePZ Lipa Bazovica (dir. Tamara Ražem Locatelli) OPZ in MIPS A.M. Slomšek Dramatizacija Zdenka Kavčič Križmančič S pesmijo vam želimo... 8.1.2011 ob 20.30 v stolnici v Miljah DVS Bodeča Neža Vrh Sv. Mihaela (dir. Mateja Cernic) Girotondo d'arpe Trst (dir. Tatiana Doniš) V sodelovanju z DSMO Kiljan Ferluga Tradicionalni koncert božičnih pesmi 9.1.2011 ob 15.30 v cerkvi sv. Lovrenca v Ronkah MePz Slovenec-Slavec Boršt-Zabrežec-Ricmanje (dir. Danijel Grbec) MePz Fran Venturini Domjo (dir. Cinzia Sancin) V sodelovanju s SKRD Jadro in ŽPZ iz Ronk. Božični odmev na Katinari 15.1.2011 ob 20.30 v cerkvi sv. Trojice na Kalinari PZ Tončka Čok Lonjer (dir. Manuel Purger) Katizbor Katinara (dir. Carlo Tommasi) 13. GLEDALIŠKI VRTILJAK Slovenski oder Dvorana Marijinega doma pri Sv. Ivanu (Ul. Brandesia 27) DANES, ob 16. uri (red RIBICA) in ob 17.30 (red ŽELVA). Po vsaki predstavi bo otroke obiskal sv. Miklavž. Sodeluje ŠC Melanie Klein Animacijo je podprla Zadružna kraška banka izkušnje s starejšimi osebami. Tel. št.: 00386-56551450. KLJUČE VOZILA FORD sem izgubil v četrtek, 2. decembra, med 17.30 in 18. uro, v bližini Sodnije in parkirišča Foro Ulpiano (mogoče pri avtomatski blagajni). Lepo prosim poštenega najditelja naj pokliče na tel. št. 338-8408280 LEPE MLADE IN VESELE KUŽKE podarimo ljubiteljem živali. Za informacije kličite v večernih urah na tel. št. 335-283120 ali 347-9062031. NA OPČINAH dajem v najem prostor, 85 kv. m. v Alpinski ulici 87. Za informacije pokličite na tel. št.: 3381966768 ali 340-3338082. PODARIMO TRI SIMPATIČNE MUCKE Pokličite te. št.: 328-0606251 po 16. uri. PRODAJAM kompletna zimska kolesa tip bridgeston 195 65 R15 91T primerna za volkswagen golf III za 250,00 evrov. Zainteresirani naj pokličejo tel. št.: 340-8662192. PRODAM NOVO GUGALNICO (viseča zibelka) fischer price - rain forest na baterijo, cena 100,00 evrov. Tel. št. 040 - 228575. PRODAM SCOOTER skyliner-mbk 125 cc., letnik 2001, prevoženih NARODNA IN STUDIJSKA KNJIŽNICA vabi svoje člane in prijatelje na OBČNI ZBOR (drugi del) v sredo, 15. decembra 2010 ob 17. uri v prvem sklicu ter ob 17.30 v drugem sklicu v Trubarjevi čitalnici NŠK v Trstu, v Ulici sv. Frančiška 20 Dnevni red: 1. Pozdrav predsednika 2. Poročilo posvetovalne komisije 3. Volitve 4. Razno NOVO TURISTIČNA KMETIJA FRANCINOVI flvber 21 (pri cerkvi) - Sežana vam nudi DOMAČE KRAŠKE JEDI, VINA LASTNE PROIZVODNJE in PRENOČIŠČA KOSILA, VEČERJE, % PRAZNOVANJA ^ Odprto sobota, nedelja od 12. do 23. ure. Ostale dni po dogovoru 00386 41472 713 ali 00386 41730 698 ^ ww.ukmar.si / ° SLOVENSKO STALNO GLEDALIŠČE c Kam za novo leto? V Slovensko stalno gledališče! NOVO! !!SILVESTRSKA PREMIERA Vlaho Stulli (slovenska praizvedba) režiser Vito Taufer v petek, 31. decembra ob 21.30 v Veliki dvorani SSG-red A predstava je opremljena z italijanskimi nadnapisi Po predstavil bomo skupal nazdravi»! TMUJiillimiUiHU Odprto parkirišče na tržaškem velesejmu - Fiera di Trieste Društvo slovenskih izobražencev in Knjižnica Dušana Černeta vabita jutri v Peterlinovo dvorano, Donizettijeva 3, ob 210-letnici rojstva pesnika Franceta Prešerna na razgovor o obravnavi in sprejemanju Prešernovih poezij na slovenskih šolah včeraj in danes. Govorila bosta prof.Tatjana Roje in dr. Zoran Božič, avtor študije Slovenska literatura v šoli in Prešeren. Za uvod bo nastopil godalni kvartet Podokničarji. Knjižnica Dušana Černeta pa bo razstavila naše povojne učbenike slovenske književnosti. Začetek ob 20.30 Bi Osmice 50.500 km, z na novo vgrajenim motorjem in novimi gumami, po zelo ugodni ceni. Tel. št.: 3483030022. UKRADENA AKTOVKA V NABREŽINI V sredo, 24. novembra zjutraj, mi je nekdo ukradel iz avta, parkiranega pred pokopališčem v Nabrežini usnjeno aktovko, v kateri sem imel papirnate dokumente izključno osebnega interesa. Poštenega najditelja prosim, da se javi na tel. št.: 3477334719. ZIMSKE GUME 185/55 r 15, prodam za 100,00 evrov. Tel. št.: 348-2693442 (po 19. uri). ZIMSKE GUME nokian M+S 205/65/15 84H v zelo dobrem stanju prodam za 100,00 evrov. Poklicati tel. št.: 335-8045700. KOVAČEVI za cerkvijo v Doberdobu imajo odprto osmico. Tel. št. 0481-78125. OSMICA je odprta pri Davidu v Sama-torci št.5. Tel. št.: 040-229270. Vabljeni. OSMICO je odprl Zidarič, Praprot 23. OSMICO sta odprla Korado in Robeta na cesti za v Slivno. Tel. 338-3515876. OSMICO sta odprli Mavrica in Sidonija v Medji vasi št. 10. Tel. št. 040-208987. Kam po bencin Danes bodo na Tržaškem obratovale naslednje črpalke: OMV: Proseška postaja 35 AGIP: Furlanska cesta 5, Istrska ul. 155 SHELL: Ul. Locchi 3, Trg Duca de-gli Abruzzi 4 ESSO: Ul. Flavia 120/1, Sesljan center, Ul. Carnaro - državna cesta 202 - km 3+0,67 ČRPALKE ODPRTE 24 UR NA 24 AGIP: Devin (jug) - avtocesta A4 VETS, Valmaura - hitra cesta SS 202 km 36 TOTAL: Devin (sever) - avtocesta A4 TS-VE NOČNE ČRPALKE IN SELF SERVICE TAMOIL: Ul. F. Severo 2/3, Mira-marski drevored 233/1 AGIP: Istrska ulica 155, Naselje Sv. Sergija - Ul. Forti 2, Miramarski drev. 49, Ul. A. Valerio 1 (univerza), Ka-tinara - Ul. Forlanini, Furlanska cesta 5; Devin SS 14 ESSO: Ul. Flavia 120, Trg Foraggi 7, Zgonik - Državna cesta 202, Ul. Car-naro - Državna cesta 202 km 3+0,67, Opčine - križišče, Kraška pokrajinska cesta km 8+738 OMV: Proseška postaja 35 SHELL:Ul. Locchi 3, Fernetiči TOTAL:Ul. Brigata Casale, Sesljan RA km 27 V sodelovanju s FIGISC Trst. / ŠPORT Nedelja, 5. decembra 2010 7 3C3) Melodija in 5)iaiitva $inšgmjeu dom vabita na koncert skupine Ano ur'co al1 pej dvej z naslovom V okolici tržaški -Nei dintorni di Trieste ob 20.00 v soboto, 11.12.2010 v Finžgarjevem domu na Opčinah I movmiCLA " TRIESTE , UK O^AR^^t¡Id TEČAJ ZA NOSEČNICEV BAZENU ŠC Melanie Klein obvešča, da se bo naslednji tečaj začel v četrtek, 13. januarja. Vpisovanja sprejemamo na začetku vsakega meseca. Število mest je omejeno. Info in prijave: info@melanieklein.org, tel. 328 4559414. TEČAJ V BAZENU ZA DOJENČKE ŠC Melanie Klein obvešča, da se bodo naslednji tečaji v bazenu začeli 14. oziroma 15. januarja. Za dojenčke od 1. do 12. meseca bodo ob petkih in sobotah zjutraj. Za otroke od 1. do 3. leta pa ob sobotah popoldne. Število mest je omejeno. Info in prijave: info@melanieklein.org, tel. 328 4559414. NOVA JUTRANJA VADBA ZA ZRELA IN ZLATA LETA Vabimo vas na lahkotno in terapevtsko naravnano vadbo, ki bo poteka v KRD Dom Briščiki pod strokovnim vodstvom prof. Mateje Šajna. Srečanja so po novem ob ponedeljkih in ob sredah ob 9.30 uri. Informacije Anica 040-327327, 340-4835610 Mateja 00386-40303578. SLOVENSKI INFORMATIVNI CENTER V NARODNEM DOMU sporoča, da je zaradi pomanjkanja rednih denarnih dotacij ponovno zaprt. Prosimo za razumevanje! DANES, 5. decembra, bo ob 17. uri prišel sv. Miklavž v Srenjsko hišo obiskat otroke iz Mačkolj, Doline in drugih vasi. Darove prinesite eno uro pred začetkom! Več informacij na: www.zupnija.mackolje.org. MIKLAVŽEV SEJEM knjig in ročnih del bo v organizaciji SKD Vigred in Združenja staršev COŠ S. Gruden in otroškega vrtca danes, 5. decembra, od 14. do 16. ure, v Štalci v Šempolaju. MIKLAVŽEVANJE v organizaciji SKD Vi-gred bo danes, 5. decembra, ob 17.30 v prostorih COŠ S. Gruden v Šempolaju. Nastopili bodo pevci in glasbeniki skupine Vigred ter uprizorjena bo igrica Tri- m i^ïtlV A * TRIESTE Odborništvo za kulturo Občine Dolina s finančno podporo Pokrajine Trst in ZKB i tradicionalni REZANO CUETJE, ARANŽMAJI... je prašički. Angelčki sprejemajo darila samo v Štalci v urniku Miklavževega sejma. OPZ SLOMŠEK BAZOVICA obvešča, da bo Miklavž obiskal otroke danes, 5. decembra, ob 17. uri v kinodvorani v Bazovici. Pevci zbora Slomšek ga bodo pričakali z igrico Jurčkovo pričakovanje Sv. Miklavža. Vljudno vabljeni vsi otroci. RADIJSKI ODER obvešča, da bo danes, 5. decembra, na sporedu Gledališkega vrtiljaka predstava »Mala princeska« v izvedbi Slovenskega odra. Prva predstava bo ob 16. uri (red Ribica), druga ob 17.30 (red Želva). Ob koncu vsake predstave bo otroke obiskal sv. Miklavž. V dvorani Marijinega doma pri Sv. Ivanu, Ul. Brandesia 27. SDD JAKA ŠTOKA v sodelovanju z OŠ A. Černigoja prireja Miklavževanje za osnovnošolske otroke danes, 5. decembra, ob 16.30 v Kulturnem domu na Proseku. Na sporedu bo igrica Lučke Susič »Menjava na vrhu« (režija in priredba Matija Kralj). SKUPINA 85 sporoča, da prireja ob 25. obletnici svojega delovanja društveno večerjo v nedeljo, 12. decembra, ob 19. uri v restavraciji Suban. Ob prisotnosti nekaterih ustanoviteljev bo Skupina tudi predstavila Jubilarni Bilten. Družabnost bosta zaživela Stefano Bembi in Ales-sandro Simonetto. Za obvezno rezervacijo lahko še danes, 5. decembra, pokličete tel. št. 348-5289452. TABORNIKI RMV obveščajo, da bo redni občni zbor danes, 5. decembra, ob 9.30 v prvem in ob 10. uri v drugem sklicanju v prostorih KD Rdeča Zvezda v Saležu. ŠKD CEROVLJE-MAVHINJE prireja Miklavževanje danes, 5. decembra, ob 16. uri v dvorani športnega središča v Vi-žovljah. Pred prihodom sv. Miklavža bo nastop dijakinj pedagoškega liceja Anton Martin Slomšek. DRUŠTVO SLOVENSKIH IZOBRAŽENCEV IN KNJIŽNICA DUŠANA ČERNETA vabita v ponedeljek, 6. decembra, v Pe-terlinovo dvorano v Ul. Donizetti 3 v Trstu ob 210-letnici rojstva pesnika Franceta Prešerna na razgovor o obravnavi in sprejemanju Prešernovih poezij na slovenskih šolah včeraj in danes. Govorila bosta prof. Tatjana Rojc in dr. Zoran Božič iz Nove Gorice, ki je ravno izdal študijo Slovenska literatura v šoli in Prešeren. Za uvod bo nastopil godalni kvartet Podokničarji. Knjižnica Dušana Černeta pa bo razstavila naše povojne učbenike slovenske književnosti. Začetek ob 20.30. MLADINSKI DOM BOLJUNEC IN MLADINSKI KROŽEK DOLINA prirejata skupno Miklavževanje v ponedeljek, 6. decembra, ob 18. uri v dvorani MD Bolju-nec. Gostovali bomo študentke 3. in 4. letnika smeri razrednega pouka pedagoške fakultete Koper z glasbeno pravljico Mojca Pokrajculja, sledil bo prihod Sv. Miklavža. OBČINSKA KNJIŽNICA NADE PERTOT v Nabrežini bo v ponedeljek, 6. in torek, 7. decembra zaprta KRUT vabi na predavanje »Do zdravja s sadnimi sokovi: mangostin« v torek, 7. decembra, ob 18. uri. Predavatelj g. Riccar-do Ramanzin. Več informacij na sedežu krožka v Ul. Cicerone 8/b, el. 040-360072. SEKCIJSKI KONGRESI ANPI - VZPI bodo: 7. decembra pri Sv. Jakobu; 9. decembra v Barkovljah ob 20.00; 11. decembra v Trebčah ob 15.00; 11. decembra v Dolini; 13. decembra v Miljah. SKD SLAVKO ŠKAMPERLE vabi v torek, 7. decembra, ob 16.30 v društvene prostore na stadion 1. Maj na pravljično uro in likovni kotiček »Beli medvedek, ne zapusti me!« (Hans De Beer). Pravljica je primerna za otroke iz vrtca in prvih razredov osnovne šole. TPPZ PINKO TOMAŽIČ sporoča, da bo v torek, 7. decembra, ob 20.45 na sedežu na Padričah redna pevska vaja ODBORNIŠTVO ZA KULTURO OBČINE DOLINA sporoča, da bo »Božični sejem 2010« potekal do 8. decembra, v večnamenskem kulturnem centru F. Prešeren v Boljuncu. Odprtje sejma: Urnik do 8. decembra: od 10. do 20. ure. Razstavljavci bodo ponujali ročna dela, božične okraske, tipične krajevne pridelke in izdelke, krajevno obrtništvo in veliko drugega. Vljudno vabljeni! TELOVADBA ZA RAZGIBAVANJE - Skupina 35-55 SKD F. Prešeren iz Boljunca obvešča, da je zaradi Miklavževega sejma društvena dvorana zasedena do srede, 8. decembra in bo zato telovadba potekala v četrtek, 9. in v petek, 10. decembra, po običajnem urniku za vse obiskovalke tečaja. BABY VADBA ŠC Melanie Klein prireja tečaj igrive vadbe za dojenčke od 3. do 12. meseca. Na tečaju si bodo starši pridobili znanje, kako se dotikati, dvigati, ljubkovati svojega dojenčka. S tako obliko vadbe-igre spodbujamo k pozitivni gibalni izkušnji in pridobivanju samozave- sti. Naslednji tečaj se bo začel v četrtek, 9. decembra. Vpisovanja sprejemamo na začetku vsakega meseca. Število mest je omejeno. Info in prijave: info@melanie-klein.org, tel. 328 4559414. KULTURNO-ŠPORTNO DRUŠTVO RO-JANSKI KRPAN organizira v četrtek, 9. decembra, ob 20. uri v kmečkem turizmu pri Cesarici, ulica dei Moreri 117, večer, posvečen domačim vinarjem z območja Lajnarjev in Piščancev. Pokušnjo vin iz kleti kmetij Bole, Ferfoglia in Fer-luga bo uvedel klepet z agronomom dr. Mariom Gregoričem. BOŽIČNI JEDILNIK Gostinski učni center Ad formanduma vabi v vpisu na kuharski tečaj, namenjen vsem ljubiteljem kuhanja, ki bo v petek, 10. decembra, ob 18. uri v Gostinskem učnem centru Ad formanduma na Fernetičih. Jedilni list: pate' v listnatem testu, capesante na Mor-nay način, puran s prazničnimi prilogami, meringa s chantilly smetano in man-gom, izbor vin. Za vpisovanja: tel. +39334-2825853, promo@adformandum.eu. DRUŠTVO ROJANSKI MARIJIN DOM prireja tečaj božičnih venčkov in okraskov pod vodstvom gospe Jadranke Sedmak. Tečaj bo v Marijinem domu v Rojanu (ul. Cordaroli, 29) v petek, 10., in v torek, 14. decembra, od 10. do 12. ure. JUS-COMUNELLA »NABRESINA GEMEINDE« v sodelovanju s SKD Igo Gruden in AŠD Sokol vabi občane in zainteresirane na javno srečanje in debato o predloženih predlogih za preureditev nabrežinskega »placa« in »stare vasi«, ki se bo vršilo v petek, 10. decembra, ob 19. uri v dvorani SKD Igo Gruden, Nabreži-na št. 89. Prisotni bodo tudi upravitelji Občine Devin Nabrežina in predstavniki Fakultete za arhitekturo tržaške Univerze. Toplo vabljeni. OBČINE DEVIN-NABREŽINA, ZGONIK IN REPENTABOR in Zadruga »LAlbero Az-zurro« obveščajo, da bo brezplačna lu-doteka delovala v Igralnem kotičku »Palček« v Naselju Sv. Mavra ob sredah in petkih popoldne od 16. do 18. ure. Ludote-ka je namenjena otrokom od 1 do 6 let starosti. Delavnice predvidene v naslednjih tednih so: 10. decembra: »Lov paketkov«, »Kreativne kartice«; 15. decembra : »Miklavžev košek«, »Kreativni okraski«. Za vse potrebne: Igralnega kotička Palček, tel. št. 040-299099, od ponedeljka do sobote od 8. ure do 13. ure. 60-LETNIKI IZ DOLINSKE OBČINE se dobimo na zaključnem večeru v soboto, 11. decembra, od 18. ure dalje pri Silvi na Križpotu. Vabljeni tudi tisti, ki se izleta v okolico Cerkniškega jezera niso mogli udeležiti. Tel. za rezervacije Sergio 3387824792 ali Ladi 333-1157815. DRUŠTVO GRAD OD BANOV prireja Božični sejem okrasnih izdelkov in naravnih mil, s sledečim urnikom: sobota, 11 in 18. decembra, od 15. do 19. ure; nedelja, 12. in 19. decembra, od 10.00 do 12.30 ter od 15. do 19. ure. Toplo vabljeni. MLADINSKI DOM BOLJUNEC prireja v nedeljo, 12. decembra, s pričetkom ob 17. uri književno srečanje z Veitom Heinic-henom in Sergejem Verčem. Srečanje bo potekalo v foyerju občinskega gledališča F. Prešeren v Boljuncu. Program bo oblikovala Eva Ciuk ob glasbeni spremljavi dua Stefano Bembi (harmonika) in Tomaž Nedoh (saksofon). Toplo vabljeni. OBVESTILO ZA OLJKARJE: Tržaška Kmetijska Zadruga sporoča, da v ponedeljek, 13. decembra, je zadnji dan delovanja torkle za letošnjo sezono. SEČNJA 2010/2011 NA OPČINAH - Jus Opčine obvešča člane in bivajoče na Op-činah, da bo sprejemanje prošenj za letošnjo sečnjo vsak torek od 18.30 do 19.30, in nato vsak naslednji torek do najkasneje 14. decembra na upravnem sedežu v Proseški ul. 71. El Prireditve SKD BARKOVLJE (Ul. Bonafata 6) vabi na Predbožični čar - predpraznični sejem. Urnik sejma: danes, 5. decembra, 10.0013.00; v ponedeljek 6. in torek 7. decembra, 15.00-19.00. SKD TABOR - DECEMBRA V PROSVETNEM DOMU NA OPČINAH Miklavžev sejem bo odprt še danes, 5. decembra, od 10. do 12. ure. V nedeljo, 12. decembra, ob 18. uri Openska glasbena srečanja -Kvartet saksofonov Ensemble 4saxess. SKRIVNOSTI NAŠEGA PODZEMLJA KD Kraški dom vabi na zanimiv večer s člani jamarskih društev Sežana in Grmada, ki nas bodo s sliko in besedo popeljali v podzemni kraški svet danes, 5. decembra, ob 17. uri v Kulturnem domu na Colu. KONCERT GOSPEL SKD Krasno polje Gročana, Pesek in Draga pod pokrovi- teljstvom Občine Dolina vljudno vabi na koncert Ženske vokalne skupine Voca-bella iz Kočevja v soboto, 11. decembra, ob 20. uri v cerkvi na Pesku. SPD KRASJE prireja v nedeljo, 12. decembra, ob 18.30 v cerkvi Sv. Andreja v Trebčah zborovski koncert. Nastopata Čez-mejni dekliški zbor Krasje iz Trebč pod vodstvom Matjaža Ščeka in Dekliški zbor Kraški slavček iz Nabrežine, ki ga vodi Mirko Ferlan. Po koncertu bo odprt mali božični sejem v Hiški u'd Ljenčkice. Toplo vabljeni! + Zapustil si nas, dragi Edoardo Emili (Edi) Za vedno boš ostal v naših srcih. Žalostno vest sporočajo žena Irene, hči Erica s Francom, sin Livio z Marien Pogreb bo v četrtek, 9. decembra, ob 12.30 iz ulice Costalunga v proseško cerkev. Prosek, Trst, Madrid, 5. decembra 2010 Kraško pogrebno podjetje Lipa Nono, tvoj nasmeh in tvoja dobrota bosta ostala vedno v naših spominih. Hvala za vse, kar si nam dal. Valentina, Monica in Marta Žalovanju se pridružujejo Vesna, Nevio, Marko in Petra z Maurotom Ciao Edi! Mija in Ema Ob izgubi očeta izrekava Liviotu in družini iskreno sožalje David in Elena Mnogo prerano nas je zapustil naš mali Elvis Hukarevic Žalujoča družina sporoča, da bo pogreb v torek, 7. decembra, ob 13.00 na koprskem pokopališču. Trst, 5. decembra 2010 ZAHVALA Hvala vsem, ki ste nam bili ob strani, ko nas je zapustila naša draga Olga Emili vd. Milič Eda in Dorica z družinama Repnič, Lonjer, 5. decembra 2010 Pogrebno podjetje Alabarda BOŽIČNE ZVEZDE BOŽIČNE SMREČICE Bollunec, 340, Tel. oao 8325064 / ŠPORT Nedelja, 5. decembra 2010 8 O w APrimorski r dnevnik O Ulica Garibaldi 9 tel. 048 1 533382 fax 0481 532958 gorica@primorski.eu GORICA - Poziv občinskim upraviteljem ŠTANDREŽ Dvakrat razlaščen Spletna stran potrebuje »injekcijo« večjezičnosti za isto parcelo Waltritsch: Za prevod v slovenščino in furlanščino naj vložijo prošnjo za prispevke iz zakona 482/1999 Goriška občina je konec maja prenovila svojo spletno stran, ki je meščane slovenskega jezika razočarala, saj je v slovenščino prevedenih le nekaj besedil, še ta pa niso ravno dostopna. Na pomanjkljivost so že večkrat opozorili razni slovenski politični in družbeni delavci, nazadnje pa je ažuriranje spletne strani in okrepitev njene večjezičnosti zahteval občinski svetnik Demokratske stranke Aleš Waltritsch. »Ko je maja desnosredinska uprava pompozno predstavila prenovljeno spletno stran, smo pričakovali poleg grafičnih tudi vrsto vsebinskih novosti. Žal smo po šestih mesecih še vedno razočarani. Lepšemu videzu in na prvi pogled lažjemu spletnemu iskanju žal ne odgovarja pestrejša vsebina, saj je bila že prej dosegljivim podatkom dodana le peščica novih, včasih tudi nepopolnih informacij,« poudarja Waltritsch in opozarja, da smo precej na slabšem, kar zadeva večjezičnost občinske spletne vizitke. »Pred leti so po zaslugi levosredinske uprave Vittoria Bran-catija prevedli v slovenščino in furlanšči-no del spletnih besedil, danes pa so le-ta tako skrita, da težko prideš do njih,« poudarja Waltritsch in opozarja, da je pred nekaj dnevi župan Ettore Romoli na srečanju z novogoriškim kolegom Matejem Arčonom predlagal skupne pobude na spletu. »Čeprav smo ga na to večkrat opozorili, je župan pozabil, da že obstaja skupna spletna stran treh uprav www.nolimesgo.net,« pravi Waltritsch in poudarja, da je slovenski del strani redno ažuriran (zadnja novica je bila objavljena v četrtek), italijanskega pa mestna uprava zanemarja, saj je zadnjo novico objavila 8. marca. O vsebini, uporabnosti in potencialu spletne strani goriške občine bo govora na tridnevni proračunski seji, napovedani od 20. decembra naprej, saj je včeraj Wal-tritsch poslal desnosredinski upravi interpelacijo in poziv, naj končno zagotovi stik z občani narodnih skupnosti v njihovem jeziku. »Na srečo obstajajo zakoni, ki to urejajo in tudi gmotno podpirajo, tako da je prišel skrajni čas za pozitivno rešitev zadeve. 15. decembra namreč zapade rok za vložitev prošenj za prispevke iz zakona 482/1999, ki predvideva tudi izdelavo ali ažuriranje spletnih strani v raznih jezikovnih različicah. To pomeni, da ti stroški ne bi bremenili občinskega proračuna, a bi jih občina krila iz posebnih državnih virov, do katerih bi drugače ne prišli. Vem, da imajo nekateri člani uprave pozitiven odnos do tega vprašanja, čas pa je, da se desna sredina javno in glasno izreče v to smer in pripravi program prevajanja in ažuriranja spletne strani v slovenščini in furlanščini, tako da bi lahko naslednje leto brali novice in dobivali podatke vsak v svojem jeziku,« poudarja Aleš Waltritsch. Spletna stran goriške občine foto pdk GORICA - Motena povezava z Rimom Čakajoč na izkaznico Za izdajo osebne elektronske izkaznice potrebno naročilo, čakalne vrste do maja 2011 Goričani, ki želijo elektronsko osebno izkaznico, se morajo opremiti z veliko mero potrpežljivosti, saj bodo morali na izdajo dokumenta čakati do maja prihodnjega leta. »Zaradi težav z računalniško povezavo z Rimom uspemo izdati štiri do pet elektronskih osebnih izkaznic na dan. Postopek traja od 30 do 40 minut, če je računalniška povezava z notranjim ministrstvom posebno motena, pa še kaj več,« pravi pristojni občinski odbornik Sergio Cosma in poudarja, da so se za izdajo elektronskih osebnih izkaznic spričo težav morali odločiti za uvedbo naročil. »Kdor želi imeti elektronsko osebno izkaznico, se mora naročiti v matičnem uradu, na vrsto pa bo prišel aprila oz. maja,« razlaga Co-sma in poudarja, da so z uvedbo naročil vsaj preprečili nastajanje dolgih vrst pred matičnim uradom, v katerem zaradi težav ne bi uspeli zadostiti vsem zahtevam. Zaradi težavne poveze z Rimom so izdajanje elektronskih izkaznic lani celo prekinili. 12. novembra je računalniški sistem dobesedno »crknil«, nato pa je bilo več mesecev nemogoče priti do elektronske osebne izkaznice. »Povezavo z Rimom smo spet vzpostavili pred nekaj meseci, težav pa seveda nismo uspeli rešiti, saj je vse odvisno od računalniškega programa, s katerim je opremljeno rimsko notranje ministrstvo,« pravi Cosma in ugotavlja, da se v Rimu očitno ne zanimajo za težave, ki jih imajo občine z elektronskimi osebnimi izkaznicami. »Samo kakih osemdeset občin po vsej Italiji izdaja elektronske osebne izkaznici, med njimi pa ni Rima, kjer jim zaradi tega očitno ni kaj dosti mar za reševanje težav z računalniško povezavo,« pravi Cosma, ki vsak teden podeli listino o pridobljenem italijanskem državljanstvu trem-štirim priseljencem. »Vsakič jim svetujem, naj povprašajo za papirnato osebno izkaznico, tudi sami pa ne morejo čakati do maja, saj potrebujejo dokument za potovanja po Italiji,« razlaga Sergio Cosma. (dr) JAMLJE - Tatovi dvakrat na delu V petek vlomili v hišo, včeraj domačinu ukradli gorsko kolo Tatovi so bili dvakrat v roku dveh dneh na delu v Jamljah. V petek so vlomili v hišo v starem delu vasi, včeraj so ukradli kolo, ki je bilo parkirano ob robu ceste, medtem ko je bil lastnik od njega oddaljen le kakih trideset metrov. Prvo tatvino so neznanci opravili v petek okrog 18. ure. V Župančičevi ulici so vstopili na dvorišče hiše, v katero so nato vlomili po zadnji strani, ki gleda proti pobočju Kremenjaka. Razbili so šipo na oknu, ga s silo odprli in vstopili v notranjost hiše. Premetali so vse predale, na koncu pa so ukradli le dve zlati ogrlici. Televizije, drugih predmetov in naprav se niso dotaknili, zbežali pa so, ne da bi ju kdo opazil. Tatvino je odkril stanovalec, ki se je po delu vrnil domov. Vse je bilo premetano, šipa je bila razbita, o tatovih pa seveda ni bilo več ne duha ne sluha. Lastniki hiše so tatvino prijavili doberdobskim karabinjerjem, ki so sprožili preiskavo. Po tatvini so v večernih urah karabinjerji obiskali društveni bar v večnamenskem središču, kjer so domačine opozorile na tatvino. Nihče od vaščanov ni ničesar videl, karabinjerji pa so jih vsekakor pozvali, naj jih takoj obvestijo, če opazijo sumljivo osebo ali avtomobil. Komaj se je v vasi razširila vest o tatvini, je še en domačin doživel tatinski podvig. S kolesom se je včeraj po kosilu odpravil k svoji gozdni parceli na območju, ki mu Jameljci pravijo Kopan-ca, ob občinski cesti, ki vodi proti Doberdobskemu jezeru in je od Jamelj oddaljena kakih tristo metrov. Domačin je kolo parkiral ob občinski cesti in se napotil na gmajno. Čez nekaj minut je slišal, da je ob cesti pristavil avtomobil; prepričan je bil, da se je tja pripeljala njegova žena, ko se je vrnil h kolesu, pa ga ni bilo več. »Ko sem slišal avtomobil, sem bil od kolesa oddaljen kakih trideset metrov. Kljub temu so tatovi kolo pobrali, ga verjetno dali v prtljažnik in odšli,« nam je včeraj popoldne povedal okradeni domačin in se potožil, da je bilo gorsko kolo v bistvu novo. Pred dvema letoma je zanj odštel 320 evrov, doslej pa je prevozil zelo malo kilometrov. Tatovi so baje obiskali Jamlje že enkrat v začetku leta; takrat so vlomili v hišo nedaleč od cerkve. Jameljska Kopanca foto p z. Človeku se lahko marsikaj pripeti, pravi ljudska modrost. Tudi to, da ga zaradi javne koristi kar dvakrat razlastijo. Dvakrat za eno in isto parcelo. Nekaj takega se je dogodilo, pravzaprav se še dogaja, kajti postopek še ni zaključen, prijatelju iz Štandreža. Najbrž bo minilo še več mesecev, morda tudi let, da bo zadeva dokončno razčiščena in tudi z upravnega vidika razrešena. Zgodba je na prvi pogled zelo preprosta, istočasno pa zapletena, saj dokazuje, da je sistem javne uprave pomanjkljiv in površen. Skratka, zgodilo se je nekaj, kar je težko razumeti. Makučevi, ki so se v sedemdesetih letih minulega stoletja preživljali s kmetijstvom, so bili lastniki kmetijskega zemljišča na Kulotišču, v katastrski občini Vrtojba, na območju, kjer so zgradili objekte mejnega postajališča, avtocestni krak in druge prometne povezave. Ob koncu sedemdesetih in v začetku osemdesetih let se je začel in - deloma - izpeljal razlastitveni postopek, ki pa se nikoli ni zaključil. Odlok o razlastitvi in odškodnino so lastniki sicer prejeli, vendar se je nekaj zataknilo pri nadaljnjem in dokončnem urejanju upravnega postopka. Pisalo se je leto 1984. Pred dobrim letom (29. oktobra lani) ko se je začel nov razlastitveni postopek, vezan na preoblikovanje hitre ceste med Gorico in Vilešem v avtocesto, je bil Makučevim vročen nov zapisnik o razlastitvi parcele za javno korist in o takojšnji pridobitvi posesti na zemljišču, ki je bilo predmet podobnega postopka že pred tremi desetletji in ki so nekdanji lastniki že povsem črtali iz družinskega spomina. Da je verjetno nekaj narobe glede takratnih razlastitev smo slišali že lani, vsaj na dveh javnih srečanjih z odgovornimi za uresničevanje novega načrta. Namigi so pred kakšnim mesecem dobili še potrditev. »Dediče« nekdanjega že pokojnega lastnika zemljišča so povabili na sestanek za določitev višine odškodnine in podpis morebitnega soglasja. In prav na tem srečanju se je zadeva začela zapletati in istočasno razpletati. Iz pogovora s pooblaščeno osebo je prijatelj razumel, da pristojni ne poznajo dejanskega stanja, sicer ga ne bi vprašali, če je bila odškodnina za pred desetletji razlaščeno zemljišče izplačana in če obstajajo listine ali kakšna potrdila v zvezi s postopkom. Srečanje na županstvu je pripomoglo k začetku razpletanja in dodatne osvetlitve primera, ki prav gotovo ni edini. Prijatelj se je po prvotnem neugodnem presenečenju - bil je namreč prepričan, da je bila zadeva pred davnimi leti dokončno in povsem urejena - napotil v davčni tehnični urad. Iz izpiska (11. oktobra letos) izhaja, da je lastnik parcele še zmeraj pokojni oče. Med listinami v družinskem arhivu se je našel tudi dekret goriškega prefekta (izdan je bil 23. marca 1982), ki poleg navedbe zneska odškodnine in podatkov glede izplačila - postopek je tedaj vodilo državno podjetje za ceste - v končnem delu izrecno navaja, da bo pristojni urad na lastno pobudo in stroške poskrbel za prepis lastništva. Po skoraj treh desetletjih se to očitno ni zgodilo. Upati je, da bodo stanje čim prej uredili ob »drugem« razlastitvenem posegu. Makučevi pričakujejo, da jih bodo spet povabili na srečanje z danes pristojnimi funkcionarji, vendar se vabilu ne nameravajo odzvati. »Zame je zadeva jasna in dokončno rešena, vem, da je oče odškodnino prejel in glede tega imam tudi dokument, birokratskih napak, zamud ali pozabljivosti drugih pa ne bom reševal.« Vlado Klemše KraščekVerica Gorica - ul. IX Agosto, 2 Popolna razprodaja zaradi V l sprememba lastništva fej^ odprto tudi ob nedeljah / GORIŠKI PROSTOR Nedelja, S. decembra 2010 9 GORICA - Andrejev sejem kot magnet privlačen za ljudi od blizu in daleč Prvi sejemski dan z gnečo in drsališčem Ulice žarijo od umetne svetlobe, kramarji glasno vabijo, jeziki se hrupno prepletajo Andrejeve stojnice (levo), drsališče z malimi drsalkami iz Tablje (desno), tudi letos trijezični parkomati (zgoraj), zabava otrok in fotografiranje staršev (spodaj) bumbaca Z Andrejevim sejmom so se začele pobude, ki bodo med božičnimi prazniki poživile mestno središče. Prvi obiskovalci so se med stojnicami sprehajali že včeraj dopoldne, v popoldanskih urah pa je bila po ulicah že prava gneča, tako da je bil prvi sejemski dan uspešen. Stoletja stara tradicija je torej tudi danes kot magnet privlačna za ljudi od blizu in daleč. Ulice žarijo od umetne svetlobe, vrtiljaki se gibljejo v vse smeri, kramarji glasno vabijo, jeziki se hrupno prepletajo. Danes, če bo vreme prijazno, napovedujejo vrhunec. Svoje blago prodaja okrog 250 kramarjev, ki so svoje stojnice namestili na Travniku, v Ulicah Roma in Boccaccio, na Kor-zih Italia in Verdi, v ulicah Cadorna, Diaz, Crispi in Oberdan, na vrtiljakih pa se je mogoče zabavati na območju med ljudskim vrtom in Trgom Battisti. Tudi letos bodo med več fotografij na WWW.primorski.eu malčki iz vrtca in šolarji razdelili 12.000 brezplačnih kart za vrtiljake, od katerih so jih okrog 5.500 že izročili otrokom iz Nove Gorice. Karte bo mogoče koristiti v četrtek, 9. decembra, v primeru, da bo ta dan deževalo, pa se bodo otroci na vrtiljakih lahko brezplačno peljali v petek, 10. decembra. Kot običajno bodo kramarji ostali v mestu še danes in jutri, ko bo parkiranje v modrih conah brezplačno. Na vrtiljakih in atrakcijah se bo po drugi strani mogoče zabavati do nedelje, 12. decembra. Včeraj so odprli tudi drsališče, ki so ga na pobudo goriške občine postavili na Travniku. Na umetni podlagi, preliti z glicerinom, bo mogoče drsati do 28. decembra med 10. uro in 12.15 ter med 15.15 in 23. uro. Namestitev drsališča, ki meri 280 kvadratnih metrov, je občino stala nekaj več kot 23.000 evrov, župan Ettori Romoli pa je prepričan, da se bo naložba obrestovala. »Z drsališčem in drugimi prireditvami smo poskrbeli za zelo pestro božično ponudbo, tako da bo Gorica med prazniki izredno privlačna. Baje v drugih mestih dežele so božične prireditve manj bogate kot v prejšnjih letih, to pa je še en razlog več za obisk Gorice v prazničnih dneh,« poudarja župan in napoveduje, da bodo na Travniku med 16. in 24. decembrom namestili lesene hišice, v katerih bodo prodajali izdelke domače obrti. Na Travniku bo letos tudi silvestrovanje na prostem, ki ga prireja občinska uprava, njegov dokončni program pa bo znan v prihodnjih dneh. GORICA Kmetje zahtevajo razpis in prispevke Kmetje, včlanjeni v Kmečko zvezo, zahtevajo od goriške Trgovinske zbornice, naj čim prej pripravi razpis za podeljevanje prispevkov, do katerih že imajo pravico v drugih gospodarskih sektorjih. O tem vprašanju so se člani Kmečke zveze pogovarjali med svojim zadnjim glavnim svetom, ki je potekal v četrtek. »Že kakih deset mesecev čakamo, da Trgovinska zbornica pripravi pravilnik za koriščenje prispevkov, tega pa doslej še ni storila,« pojasnjuje Walter Mikluz, odgovorni za goriški urad Kmečke zveze, in opozarja, da so kmetje celo pripravili svoj predlog za koriščenje prispevkov, ki so ga posredovali Trgovinski zbornici. »En predlog je pripravila zveza Coldiretti, drugega smo vložili mi skupaj z zvezo Con-fagricoltura, doslej pa nismo še prejeli nobenega odgovora,« pravi Mikluz in pojasnjuje, da bi prispevki morali biti namenjeni kmetijam, ki imajo že pripravljene projekte za investicije na strukturah ali orodju. Po besedah Mikluza so drugim gospodarskim dejavnostim že zagotovili posojila iz sklada za Gorico, zdaj je treba to možnost zagotoviti še kmetom. Med glavnim svetom so spregovorili tudi o načrtih okrog novega jezu na Soči, ki mu člani Kmečke zveze odločno nasprotujejo. Po njihovih besedah novih jezov pod Pevmo ni mogoče graditi, ker se pobočje na desnem bregu rado kruši, zato pa ni mogoče predvideti, kakšen bi bil nanj učinek nove rečne pregrade. Mikluz in goriški predsednik Kmečke zveze Stanko Radikon sta svoje negativno mnenje glede jezu podala tudi funkcionarki zavoda za vodno gospodarstvo, ki je v prejšnjih mesecih glede tega vprašanja opravila anketo med raznimi institucionalnimi subjekti. »Če je tako potrebna rezerva vode, bi kvečjemu lahko popravili staro rečno pregrado pod podgorsko "paše-relo',« razlaga Mikluz in poudarja, da so se v četrtek pogovorili tudi o škodi, ki jo povzročajo merjasci in srne. »Deželni zakon o lovu je treba spremeniti,« poudarja deželni tajnik Kmečke zveze Edi Buka-vec in opozarja, da je treba po zgledu Slovenije tudi pri nas omogočiti lov 24 ur na dan, poleg tega pa je treba z izrednim odstrelom začeti že s prvim januarjem. GORICA - Slovikov ciklus seminarjev Colarič, Mencinger in minister Gaspari o poteh razvoja in rasti Slovenski izobraževalni konzorcij (Slo-vik) je združenje podjetij, izobraževalnih ustanov in drugih javnih in zasebnih organizacij. Ustanovljen je bil leta 2005 v Gorici. Cilj konzorcija je ustvariti permanentni center dodatnega in dopolnilnega izobraževanja na visokošolski ravni ter spodbujati vseživljenjsko izobraževanje in raziskovalno delo na gospodarskem, upravnem in organizacijskem področju. Slovik dopolnjuje formalno - univerzitetno - izobraževanje s ponudbo specifičnih programov. Mladim kadrom omogoča pridobitev širše splošne izobrazbe, ki jim bo koristila na trgu dela, v okviru delovanj neprofitnih organizacij in na splošno v njihovem osebnem uveljavljanju. Z izobraževalnimi programi želi Slovik prispevati k razvoju človeških virov in, posredno, k pospeševanju gospodarskega in kulturnega razvoja v širšem prostoru ob slo-vensko-italijanski meji. »Izhajamo iz prepričanja, da so v družbi, ki temelji na znanju, človeški viri neprecenljivo gibalo kulturnega življenja, zagotovilo konkurenčnosti in gospodarske uspešnosti na globalnih trgih ter temeljni element trajnega in sonaravnega družbenega razvoja,« pravijo v konzorciju. Slovik namenja svoj cikluse seminarjev in forumov bančnim in finančnim operaterjem, podjetnikom, študentom ekonomskih ved in vsem tistim, ki se zanimajo za teme z omenjenih področij. V preteklih letih je Slovik priredil dva ciklusa seminarjev na temo krize, in sicer »Kriza - kako naprej?« in »Kriza - revo- lucija ali rutina«. Letos bodo priredili ciklus seminarjev z naslovom »Poti razvoja in rasti«. V prvem ciklusu seminarjev »Kriza: revolucija ali rutina« so predavali Andrea Ga-nadu iz borzno-posredniške hiše Argonos iz Ljubljane, Franjo Štiblar z Univerze v Ljubljani, Giorgio Valentinuz in Tim Baxter z visoke poslovne šole MIB v Trstu ter James Ellert s Poslovne šole IEDC z Bleda. Ciklus seminarjev »Kriza: kako naprej?« je Slovik izvedel v sodelovanju s Slovenskim deželnim gospodarskim združenjem Gorica, na njem pa so gostili Paola Marizzo, ki je predaval na temo »Exit strategy«. Po kratkem pregledu dogodkov iz leta, v katerem se je ekonomska kriza rodila in razvila, je predavatelj analiziral učinke krize na bančni sistem in poslovanje finančnih posrednikov s pogledom na bodočnost in na možnosti za izhod iz krize in na scenarije, ki se obetajo ob upoštevanju finančnih in socialnih reform. Paolo Marizza je član uprave podjetja Value Partners Management Consulting iz Milana ter gostujoči profesor na tržaški fakulteti za ekonomijo V okviru seminarjev »Poti razvoja in rasti« bodo priredili srečanje s predsednikom uprave družbe Krka Jožetom Colaričem, ki bo o svojem podjetju predaval v torek, 14. decembra. V petek, 14. januarja, bodo gostovali Jožeta Mencingerja, v torek, 25. januarja, pa bo Slovikov gost Mitja Gaspari, minister za razvoj in evropske zadeve Republike Slovenije. Vsa tri srečanja so odprta javnosti in bodo potekala v mali dvorani goriškega Kulturnega doma. JAMLJE - Na »ovinku smrti« Z avtom v drevo V prometni nesreči trije poškodovanci - Najhuje ranjenega so odpeljali na Katinaro Na državni cesti št. 55 med Sabli-či in Jamljami je včeraj pozno popoldne prišlo do prometne nesreče, pripetila pa se je le nekaj metrov po »ovinku smrti«. Tako so sile javnega reda -sicer z italijanskim imenom »curva del-la morte« - poimenovale posebno nevaren ostri ovinek pred Jamljami, na katerem so se v preteklosti zgodile številne nezgode, žal nekatere tudi smrtne. Včeraj nekaj pred 17. uro je na tem odseku ceste izgubil nadzor nad svojim avtomobilom voznik, ki je nato zavozil s cestišča in trčil v drevo. V avtomobilu so se peljale štiri osebe, tri pa so se poškodovale. Najhuje poškodovanega potnika so peljali na zdravljenje na Ka-tinaro; po razpoložljivih podatkih si je zlomil nogo in utrpel več drugih udarcev, a k sreči naj ne bi bil v smrtni nevarnosti. Dva potnika so zaradi lažjih poškodb odpeljali na zdravljenje v trži-ško bolnišnico, zaradi prometne nesreče pa je bil promet po državni cesti št. 55 nekaj časa oviran. Na kraj so namreč prihiteli reševalci iz službe 118, gasilci in osebje letečega oddelka goriške kvesture, ki vodijo preiskavo o vzrokih nezgode. Na osnovi do zdaj zbranih obvestil in po opravljenem ogledu kraja je prometno nesrečo najverjetneje povzročila neprilagojena hitrost. Cestišče je bilo poleg tega spolzko, kar je nedvomno še dodatno botrovalo, da je avto zapeljal naravnost v drevo. Prometna nesreča v Redipulji altran Hudo poškodovana pred kostnico Pred spominsko kostnico v Redipulji se je včeraj pozno popoldne spet pripetila prometna nesreča, v kateri se je hudo poškodovala ženska. Do nesreče je prišlo nekaj pred 18. uro; ženska je prečkala državno cesto 305 na prehodu za pešce pred kostnico, vanjo pa je trčil avtomobil tipa Fiat Punto, ki ga je vozil dvajsetletni Tržičan. Ženska je padla na tla in se hudo poškodovala, zato pa so jo reševalci po prvi oskrbi na licu mesta prepeljali na Katinaro. Nesreče je ponovno potrdila, da je prehod za pešce pred kostnico izredno nevaren. Ob državni cesti so namestili utripajoče luči in cestne znake, kljub temu pa občasno prihaja do nesreč. 10 Nedelja, 5. decembra 2010 GORIŠKI PROSTOR / NOVA GORICA - Sinoči sklepni dogodek ob podelitvi Bratinove nagrade Poklon Janekovi viziji v znamenju sosedstva v Sinočnji dogodek je pritegnil lepo število obiskovalcev z obeh strani meje - Zbrane nagovoril tudi minister Zekš v j / »Pred nekaj dnevi nisem vedel, kaj pomeni ta nagrada. Danes vem. Vem, kaj pomeni delo Kinoateljeja. Vem, kaj v tem prostoru pomeni napor, da se podpira dialog čez mejo. Živim na Češkem, kjer ni vprašanj v zvezi z mejami, temveč znotraj države - Čehi bolehajo za ksenofobi-jo,« je v italijanščini s češkim naglasom povedal češki režiser, montažer, scenarist in direktor fotografije Miroslav Janek ob sinočnjem prejemu nagrade Darko Bratina - Poklon viziji v novogoriškem Kulturnem domu. Češkega gosta in organizatorje iz vrst Kinoateljeja je sinoči s svojo prisotnostjo počastil tudi minister za Slovence v zamejstvu in po svetu, Boštjan Žekš. Tudi sam je nagovoril občinstvo. Izrazil je pohvalo takšnim prireditvam, ki nam pomagajo, da pogledamo čez rob lonca, v katerem se včasih kuhamo v razhajanjih in zaprtostih. Posebej posrečena se je ministru zdela nagrada, ki predstavlja poklon avtorjevi viziji. Sklepni večer programa ob Janeko-vem obisku so zaznamovala umetnikova dela. Pred podelitvijo nagrade so bile na ogled njegove fotografije, nato pa so zavrteli njegov dokumenatarec Državljan Havel. Dogodek je pritegnil lepo število obiskovalcev z obeh strani meje. Občinstvo sta v imenu novogoriške in goriške uprave pozdravila podžupan Mitja Trtnik in odbornik Stefano Ceretta. »Nova Gorica nocoj odseva posebne barve. Barve, ki se prelivajo čez meje in jim je prav vseeno, kam se Miroslav Janek na odru z Alešem Doktoričem, predsednikom Kinoateljeja fotokm. GORICA - Javna debata o šolski okupaciji Po protestu razmislek Doslej neenotni dijaki bodo skušali strniti vrste, vzpostaviti želijo razmerja z italijanskimi vrstniki Okupaciji na višjih srednjih šolah v Gorici, reformi italijanskega šolskega sistema in sploh prihodnosti slovenskega šolstva je bila posvečena okrogla miza, ki so jo v petek v Tumovi dvorani v Gorici priredila Slovik in SKGZ. O okupaciji sta spregovorila Julija Kodrič, ki obiskuje 2. licej klasičnega liceja Primož Trubar, in Ivan Rau- GORICA Zaprli trgovino Riavez Z včerajšnjim dnem je Gorica revnejša še za eno trgovino, ki je zlate čase doživljala pred odprtjem komercialnih središč. Dokončno so namreč zaprli trgovino Riavez v Ulici Mazzini, v mestu edino trgovino s tehnologijo in električnimi gospodinjskimi aparati. Z njenim zaprtjem so izgubljena štiri delovna mesta. Odprl jo je septembra 1959 Emilio Ria-vez, ki se danes približuje osemdesetim in je na začetku svoje trgovske dejavnosti prodajal radijske aparate in gramofone. Ko Gorica še ni poznala televizije, ki je kupca stala kot avtomobil, je uvi-del, da prihodnost zanj predstavlja ravno televizija. Stavo je zmagal, saj je zaslovel kot tehnik in trgovec s televizijami. V šestdesetih letih je svoje tržišče razširil na Balkan, vseskozi pa so njegovo trgovino obiskovali tudi Slovenci. Njena 51-letna zgodba se je zaključila sinoči. ber, dijak zadnjega letnika znanstveno-teh-nološkega liceja Simon Gregorčič. Slednji je predstavljal višješolce, ki so se odločili za okupacijo, Kodričeva pa je zagovarjala dijake, ki so med protestom obiskovali reden pouk. »Vsem je pri srcu usoda šolskega sistema, nasprotovali pa smo okupaciji, ker ni bila dovolj utemeljena in je prišla v napačnem trenutku, saj je bila Gelminijeva reforma že odobrena in je stopila v veljavo že z letošnjim šolskim letom,« je povedala Julija Kodrič, Rauber pa je izpostavil pozitivne vidike okupacije. »Z okupacijo smo dosegli določen medijski odmev. Poleg tega smo to priložnost izkoristili, da smo se bolje seznanili z reformo, ki s krčenjem sredstev ogroža italijanski šolski sistem. Ob zaključku protesta smo pripravili dokument s predlogi za spremembo določenih točk reforme, zadovoljni pa smo, ker se je nekaj dijakov začetno udeležilo okupacije pretežno iz želje po neki življenjski izkušnji, s časom pa so se ti zavedali pomena, ki ga lahko taka protestna akcija ima,« je povedal Rauber, oba dijaka pa sta se strinjala, da se je ob tem dogodku predvsem pogrešali vlogo profesorjev. »Čeprav se je šolsko leto začelo že septembra, s profesorji se v razredu nismo nikoli pogovarjali o reformi in o posledicah, ki jih prinaša. Dijaki pa mislimo, da bi bilo to potrebno, saj je usoda šolskega sistema tako stvar dijakov kot profesorjev,« sta soglašala gosta večera, medtem ko je profesorje, ki so se - sicer v zelo majhnem Z leve Ivan Rauber, Albert Voncina in Julija Kodrič bumbaca številu - udeležili večera, zagovarjal David Peterin. »Priznam, da niti med kolegi ni bilo veliko govora o reformi, kar je nedvomno napaka. Sicer pa nam ni bilo jasno, zakaj so se dijaki odločili za okupacijo šele novembra, ko je bila reforma že odobrena in ko so že dva meseca redno obiskovali pouk z novostmi, ki jih je reforma prinesla,« je opozoril Peterin in poudaril, da je bilo več profesorjev pripravljenih spregovoriti dijakom tudi med okupacijo, dijaki pa so se raje odločili, da so v šolske prostore povabili zunanje goste. »Med okupacijo je bilo mogoče opaziti veliko neenotnost tako med samimi dijaki kot tudi med profesorji, saj se med protestom nismo sestali niti enkrat,« je zaključil Peterin in opozoril, da so tudi medrazredna zborovanja lepa priložnost za konfrontacijo, ki je pa dijaki redkokdaj izkoristijo. Tako Julija Kodrič kot Ivan Rauber sta se strinjala, da je okupacija dokazala veliko neenotnost med dijaki. Oba pa sta priznala, da je treba okrepiti sodelovanje med slovenskimi dijaki samimi in tudi z vrstniki iz italijanskih šol. Rauber je pri tem opozoril, da so med okupacijo vzpostavili razmerja s številnimi italijanskimi šolami, s katerimi drugače ni nikakršnega stika. Julija Kodrič pa je še dodala, da bi bilo zelo konstruktivno, če bi v prihodnosti dijaki prišli do bolj inovativnih načinov protesta, kot so na primer lekcije na odprtem, za katere so poskrbeli na Tržaški in Videmski univerzi. (av) razlijejo, najpomembnejše je dejstvo, da te barve tvorijo prekrasno mavrico medkul-turnosti, bogastva našega goriškega prostora, v katerega se nocoj vpletajo še sporočila drugih narodov, tradicij, kadrov in trenutkov, ki jih lahko zapiše samo kamera,« je v pozdravnem nagovoru zbranim povedal novogoriški podžupan Trtnik. Letos so organizatorji - goriški Kinoatelje - podelitev nagrade izvedli v Novi Gorici, »to pa predvsem zato, da se družimo in spoznavamo gledalci in obiskovalci skupnega medmestnega prostora med Gorico in Novo Gorico,« je povedala Mateja Zorn, vodja projekta za podelitev Bratino-ve nagrade. Janek je med petdnevnim obiskom, ki ga je začel v Sloveniji, obiskal Ljubljano, Gorico, Novo Gorico, Trst in Videm, kjer so vrteli videoprojekcije njegovih filmov, občinstvu pa je bil po njih na voljo za pogovor. Zornova med dogodki preteklih dni še posebej izpostavlja intenzivno petkovo delavnico za dokumentariste pod Janeko-vim mentorstvom, ki je potekala v goriški Hiši filma. »Naš namen je bil, da spoznamo Janeka in njegova dela iz različnih pogledov. Zato smo v vsakem mestu oblikovali drugačen program,« dodaja Zornova. Janekov opus obsega več kot 40 filmov različnih zvrsti, najraje pa se posveča dokumentarnemu filmu. Svojo pot je začel na Češkoslovaškem in jo nadaljeval v ZDA, kamor se je preselil leta 1980, v Prago pa se je nato spet vrnil leta 1995 na povabilo češke televizije. Tri leta pozneje je postal profesor na oddelku za dokumentarni film praške filmske akademije FAMU. Zadnji film, Državljan Havel iz leta 2008, mu je prinesel češkega leva za dokumentarni film in nominacijo za nagrado evropske filmske akademije. Leta 1997 preminuli Darko Bratina, sociolog, filmski kritik, ustanovitelj Ki-noateljeja in senator italijanske republike, je filmskemu, televizijskemu in video mediju pripisoval posebno spoznavno in sporočilno vrednost. Menil je, da je najboljše sredstvo za razumevanje družbe, zgodovine in kulture. Sinoči sta utemeljitev nagrade pred novogoriškim in goriškim občinstvom simbolično prebrali njegovi hčerki Majda in Mila. (km) »Nejasna operacija« Osebje goriškega transfuzijskega oddelka bo s prvim januarjem spremenilo delodajalca, ki bo po novem tržaško bolnišnično-univerzitetno podjetje. Nad tem so kritični predstavniki goriške Demokratske stranke, ki opozarjajo, da gre za ponovno obubožanje goriškega zdravstvenega podjetja. Zaradi tega predstavniki Demokratske stranke pozivajo župana Ettoreja Ro-molija, naj pove svoje mnenje v zvezi s potezo, ki nakazuje, kaj bo v prihodnjih letih s celotnim goriškim zdravstvom. Stoletnica ljudskega štetja Zgodovinski inštitut Milka Kosa ZRC SAZU prireja jutri znanstveno konferenco ob stoletnici zadnjega državnega ljudskega štetja v avstrijskem Pri-morju 1910. Znanstvena konferenca se bo odvijala v Gorici, v prostorih Univerze v Novi Gorici v Križni ulici. Uvodni del s pozdravnimi nagovori začne ob 10. uri, prvi prispevek sodelujočih predavateljev pa bo na vrsti 15 minut kasneje. V programu je predvidenih enajst govornikov, ki se bodo dotaknili različnih tem, povezanih s štetjem prebivalstva v preteklosti v luči vprašanja jezika, narodnosti in meje. (km) Brulc gosti ministrico V novogoriškem obrtnem domu bo jutri poslanski večer z Mirkom Brulcem, na katerem bo gostil ministrico za kulturo Majdo Širca. Pogovor se bo sukal okrog novega zakona o RTV Slovenija, o katerem je razpisan tudi referendum. Večer, ki se začenja ob 16.30 organizirajo Socialni demokrati. (km) Bolšja tržnica v Raštelu Sočasno z Andrejevim sejmom bo še danes in jutri v goriškem Raštelu bolšja tržnica. Prireja jo združenje Nuovo lavoro, ki tudi tako prispeva k oživljanju ene izmed najstarejših ulic v mestu. Danes praznik v sinagogi Združenje prijateljev Izraela prireja danes z začetkom ob 16.30 v goriški sinagogi svečanost ob judovskem prazniku Chanukka. Goriški grad praznično zaprt Med prazniki bo goriški grad nekaj dni zaprt zaradi obnovitvenih del, in sicer od jutri do 8. decembra ter med 22. in 26. decembrom. GORICA - Zadnja pot Luigija Turela Slovo na prostem, kakor na vrhu gore Krsta v objemu ganjenih ljudi Kapela goriškega glavnega pokopališča je bila preozka za vse, ki so se včeraj opoldne zbrali za zadnje slovo od Luigija Turela - Gigija, socialno čutečega novinarja in zaljubljenega v gore. Poslovilni obred je zato potekal kar na prostem, pred pokopališko kapelo, ki pa bi bila preozka tudi za samega Gigija, je povedal mašnik Alberto De Nadai, ki je pokojnika spoznal leta 1959 v goriških Stražcah, kamor se je bil priselil kot delavec podgorske predilnice. »Gigi je bil za ljudi in med ljudmi, ni prenašal zaprtosti,« je de- bumbaca jal De Nadai, ki je o njem še povedal, da je bil tudi kot novinar konkreten, usidran v realno življenje, ki ga je v delavskih letih sam okusil na svoji koži. Na ganjeno množico ljudi, ki se je strnila okrog krste, je včeraj pritiskal pravi zimski hlad. Kot da bi bili na izpostavljenem vrhu sredi gora. To bi Gigi cenil. V gorskih čevljih in obleki so ga položili tudi v krsto. »Če si bo še želel v gore, bo že pripravljen,« je zaupala gospa Sandra, Gigijeva vdova, ki so se je v objemu držali hčere Elisa, Ilaria in Tatiana ter najmlajši Simone. / GORIŠKI PROSTOR Nedelja, 5. decembra 2010 1 1 nova gorica V Hitu stavka Igralniški delavci v Hitovi Per-li, Parku, Koroni in Drive-inu so včeraj začeli z napovedano stavko. Še zadnja uro in pol trajajoča včerajšnja pogajanja med sindikalisti in upravo niso bila uspešna. »Uprava je zavrnila vse tri naše stavkovne zahteve, čeprav smo bili pri eni pripravljeni tudi popustiti,« je tik pred 18. uro, ko se je stavka v omenjenih igralnicah in igralnem salonu začela, povedal predsednik izvršnega odbora novo-goriške enote Sindikata igralniških delavcev Slovenije, Iztok Černigoj. Povedal je še, da se bodo stavki pridružili tudi nekateri člani sindikata Vrba, s podatkom, koliko ljudi je včeraj prekrižalo roke, pa ni razpolagal. Dodal je še, da nameravajo včerajšnjo stavko izpeljati tako, kot so napovedali, se pravi do polnoči in še do 2. ure danes. Pogajalci so se sicer uspeli dogovoriti glede ene od stavkovnih zahtev: sindikat je ponudil zamrznitev plačevanja dodatnega prostovoljnega pokojninskega zavarovanja, kar je uprava sprejela, medtem ko o preostalih stavkovnih zahtevah SIDS ne popušča, uprava pa jih ne sprejme. V upravi so prepričani, da so pogajanja sindikata zgolj oblika zavlačevanja in namerno povzročanje škode ter da dogovor z upravo ni njihov cilj. Obenem ocenjujejo, da bo neposredna škoda zelo velika, saj je december mesec, v katerem je obisk gostov največji in realizacija najvišja, ogromna pa je tudi posredna škoda. Zato se je uprava odločila, da bo v primeru stavke v najkrajšem času vložila posamične odškodninske tožbe proti organizatorjem stavke. (km) krožek virgil šček V Ljubljani o goriški politiki V ospredju slovensko samostojno politično nastopanje V četrtek bo v Ljubljani pogovor o slovenskem samostojnem političnem nastopanju na Goriškem v povojnem času in o njegovih protagonistih. Prireja ga Krožek za družbena vprašanja Virgil Šček iz Trsta v sodelovanju z Muzejem novejše zgodovine. Srečanje bo v Viteški dvorani omenjenega muzeja v Cekinovem gradu v Tivoliju (Celovška 23) ob 11. uri. Po pozdravih bodo spregovorili zgodovinarka Nevenka Troha z Inštituta za novejšo zgodovino v Ljubljani ter avtorji nekaterih monografij, ki so v zadnjih letih izšle med »belimi priročniki« Krožka Virgil Šček: Majda Sfiligoj (avtorica dela v dveh knjigah Kjer sem svoboden, tam sem doma, Življenje in delo Avgusta Sfili-goja), Erika Jazbar (soavtorica knjige Mirko Špacapan, Politična biografija 1977-2007 in avtorica knjige 35 let Slovenske skupnosti na Goriškem) ter Miloš Čotar (soavtor knjige Mirko Špacapan, Politična biografija 1977-2007). Pogovor bo vodil urednik knjižne zbirke Krožka Virgil Šček, Ivo Jevnikar. od gorice do vrha Miklavž bo dobrodošel Miklavževanja bodo danes ob 11. uri v domu Franca Močnika v Gorici (birmanci bodo pripravili presenečenje z naslovom »Pokaži kaj znaš«), ob 17.30 v spodnjih prostorih zadruge na Palkišču (otroci bodo nastopili z igrico »Otruoci čakeju Sv. Miklauža«), ob 18. uri v večnamenskem središču v Jamljah (popoldne bodo mladi društveni odborniki obiskali starejše vašča-ne), ob 18. uri v župnijski dvorani v Štandrežu in ob 18. uri v Kulturnem domu v Sovodnjah. Tudi doberdobski otroci se bodo nocoj ob 19. uri v župnijski dvorani po dolgem letu spet srečali s sv. Miklavžem. V organizaciji društva Hrast ga bodo pričakali z igrico »O čarovnici, ki ni mogla biti zlobna«; Miklavžev urad bo v prostorih župnijske dvorane odprt od 18. ure dalje. Na Vrh pa bo sv. Miklavž prišel v torek, 7. decembra, ko bo ob 18. uri v prostorih društva Danica obdaril pridne in ubogljive otroke. Topel sprejem sta mu pripravila zbor Vrh sv. Mihaela in otroška skupina Danica. pedrovo nad branikom - V Ustvarjalnem središču Abram Zbrani okrog neandertalske piščali iz jame Divje babe V Ustvarjalnem središču Abram na Pedrovem nad Branikom bo danes ob 15. uri zaključno srečanje letošnjega leta s številnimi gosti, zbranimi okrog znamenite slovenske arheološke najdbe - neandertal-ske piščali iz jame Divje babe nad dolino Idrijce. Sodelovali bodo Mitja Turk, arheolog in sin glavnega arheologa pri izkopavanjih, Ivana Turka, Ljuben Dimkaroski, glasbenik, ki je izdelal repliko piščali (naredil jo je iz več tisoč let stare medvedje kosti) in dokazal, da je nanjo mogoče presenetljivo dobro igrati, ansambel Pella, ki je pravkar posnel slovenske ljudske pesmi, nekaj tudi ob spremljavi piščali, pa še skrbniki jame Divje babe iz Šebrelj. Narodni muzej Slovenije bo za to priložnost posodil repliko piščali in še nekaj eksponatov z najdišča. Jama Divje babe v dolini Idrijce sodi med najpomembnejša pa-leolitska (starokamenodobna) arheološka najdišča v Sloveniji. Zaradi sodelovanja različnih strokovnjakov in inovativnih terenskih metod raziskovanja se uvršča med najbolje raziskana paleolitska najdišča v Evropi. Najdišče pa je danes poznano predvsem po najstarejši piščali na svetu, ld je bila odkrita leta 1995. pišča| ¡zjame Diyje babe [13 Lekarne DEŽURNA LEKARNA V GORICI TAVASANI, Korzo Italia 10, tel. 0481531576. DEŽURNA LEKARNA V SOVODNJAH ROJEC, Prvomajska ul. 32, tel. 0481882578. DEŽURNA LEKARNA V KRMINU LUZZI DAVERIO, Ul. Matteotti 13, tel. 0481-60170. DEŽURNA LEKARNA V FOLJANU DI MARINO, Ul. Bersaglieri 2, tel. 0481489174. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU S. NICOLO', Ul. I Maggio 92, tel. 0481790338. Paki; predprodaja vstopnic in informacije na blagajna.sng@siol.net in po tel. 003865-3352247. fl Razstave U Kino ~M Gledališče V OBČINSKEM GLEDALIŠČU V GRADIŠČU bo danes, 5. decembra, ob 21. uri »La vedova allegra«, v izvedbi gledališke skupine inScena-Compagnia Cor-rado Abbati; informacije blagajni v Ul. Ciotti 1 v Gradišču (tel. 0481-969753). V SLOVENSKEM NARODNEM GLEDALIŠČU NOVA GORICA na Trgu Edvarda Kardelja 5 v Novi Gorici bo bo danes, 5. decembra, ob 17. uri »Mrtve duše« Vinka Moederndorferja, gostovanje Gledališča pod kozolcem Šmartno ob O Kam po bencin Danes so na Goriškem dežurne naslednje bencinske črpalke: GORICA Q8 - Ul. Trieste 22 AGIP - Ul. don Bosco 108 AGIP - Ul. Aquileia 60 TRŽIČ SHELL - Ul. Matteotti 23 IP - Ul. Boito 57 ESSO - Ul. I Maggio 59 KRMIN API - Ul. Isonzo GRADIŠČE AGIP - Ul. Udine, na državni cesti 305 proti Marianu TURJAK AGIP - na pokrajinski cesti 1 (Fo-ljan-Pieris) Ul. XXV Aprile 21 FOLJAN-REDIPULJA API - Ul. Redipuglia 42 DANES V GORICI KINEMAX Dvorana 1: 15.30 - 17.50 -20.00 - 22.10 »Incontrerai l'uomo dei tuoi sogni«. Dvorana 2: 15.00 - 17.00 »Rapunzel -L'intreccio della torre« (digital 3D); 19.50 - 22.00 »Precious«. Dvorana 3: 15.10 - 17.45 - 20.30 »Harry Potter e i doni della morte: parte 1«. JUTRI V GORICI KINEMAX Dvorana 1: 17.50 - 20.00 -22.10 »Incontrerai l'uomo dei tuoi sogni«. Dvorana 2: 17.00 »Rapunzel - L'intrec-cio della torre« (digital 3D); 19.50 -22.00 »Precious«. Dvorana 3: »Kinemax dAutore« 17.40 - 20.00 - 22.00 »Mammuth«. DANES V TRŽIČU KINEMAX Dvorana 1: 15.00 - 17.40 -20.30 »Harry Potter e i doni della morte: parte 1«. Dvorana 2: 14.50 - 16.50 - 18.50 »Rapunzel - L'intreccio della torre« (digital 3D); 20.45 »La donna della mia vita«. Dvorana 3: 15.30 - 17.30 - 20.00 - 22.00 »Incontrerai l'uomo dei tuoi sogni«. Dvorana 4: 16.00 - 17.15 »Rapunzel -L'intreccio della torre«; 18.00 - 20.15 -22.15 »A Natale mi sposo«. Dvorana 5: 16.00 - 18.00 »Tre all'im-provviso«; 20.20 - 22.20 »L'ultimo esor-cismo«. JUTRI V TRŽIČU KINEMAX Dvorana 1: 17.40 - 20.30 »Harry Potter e i doni della morte: parte 1«. Dvorana 2: 16.50 - 18.50 »Rapunzel -L'intreccio della torre« (digital 3D); 20.45 »La donna della mia vita«. Dvorana 3: 17.30 - 20.00 - 22.00 »In-contrerai l'uomo dei tuoi sogni«. Dvorana 4: 17.15 »Rapunzel - L'intreccio della torre«; 20.15 - 22.15 »A Natale mi sposo«. Dvorana 5: »Kinemax d'Autore« 20.20 - 22.20 »Gorbaciof«. JUTRI V KRMINU OBČINSKO GLEDALIŠČE: 20.45 »Figli delle stelle«. NA SEDEŽU ZDRUŽENJA NUOVO LA-VORO v Raštelu 74 je na ogled razstava dokumentov z originalnimi poštnimi žigi od leta 1827 dalje z naslovom »Pošta v Gorici«. V GALERIJI ARS na Travniku v Gorici je na ogled razstava Deziderija Švare; do 8. decembra od torka do sobote 8.30-12.30, 15.-19.00. DRUŽBA ROGOS prireja v petek, 10. decembra, ob 18. uri v Sprejemnem centru Gradina odprtje razstave »Ne samo decoupage« umetnice Isabelle Devetak; na ogled bo v soboto 11. ter v nedeljo 12. decembra od 10. do 19. ure. OB 70. LETNICI KLAVDIJA PALČIČA je v Kulturnem domu v Gorici na ogled razstava »Pripovedna prehajanja«; do 12. decembra od ponedeljka do petka med 10. in 13. uro ter med 16. in 18. uro in med prireditvami. V KNJIGARNI LEG - LIBRERIA EDITRICE GORIZIANA na Korzu Verdi 67 v Gorici bo do 7. januarja 2011 na ogled razstava ruskih ikon. Koncerti Ü3 Obvestila V KULTURNEM DOMU V NOVI GORICI bo v ponedeljek, 6. decembra, ob 20.15 nastopil kvartet Minetti iz Avstrije; v petek, 17. decembra, ob 20.15 bo koncert Slovenskega okteta; informacije po tel. 003865-3354013, www.kulturnidom-ng.si. MALA CECILIJANKA v organizaciji Združenja cerkvenih pevskih zborov Gorica bo v sredo, 8. decembra, v Kulturnem centru Lojze Bratuž. Potekala bo v dveh delih: prvi se bo pričel ob 15.30, drugi pa ob 18. uri. Nastopilo bo 18 zborov, od Plešivega do Devina ter gosta iz Trsta in iz Slovenije. V KULTURNEM CENTRU LOJZE BRATUŽ v Gorici bo za koncertno sezono KC Lojze Bratuž in ZCPZ 2010-11 22. decembra, ob 20.30 Božični koncert; predprodaja vstopnic po tel. 0481531445 od 8.30 do 12.30 in od 17. do 19. ure, info@kclbratuz.org. VEČERNI KONCERTI združenja Rodolfo Lipizer v deželnem avditoriju v Ul. Roma v Gorici: v četrtek, 30. decembra, ob 20.45 novoletni koncert »Balkan festival Kulturni center Lojze Bratuž Slovenska duhovnija sv. Ivana vabita na večer PO POTEH SV. PISMA STARE IN NOVE ZAVEZE V SLIKI IN BESEDI Večer bosta oblikovala prof. Bogdan Trošt in prof. Mlrjam Bratlna Kulturni center Lojze Bratuž petek, 10. decembra 2010, ob 20.30 S Poslovni oglasi UNIVERZITETNA ŠTUDENTKA NUDI pomoč pri domačih nalogah v slovenskem, italijanskem in angleškem jeziku. Tel. +39 340 7172519 Klicati v večernih urah. orchestra«; informacije in rezervacije po lipizer@lipizer.it in www.lipizer.it. H Šolske vesti GRŠČINA IN LATINŠČINA: POMOČ PRI UČENJU NA SLOVIKU za dijake 4. in 5. gimnazije in 1. liceja: ob ponedeljkih od 16. do 18. ure za 4. gimnazijo klasičnega liceja, ob četrtkih od 16. do 18. uro za 5. gimnazijo; ob petkih od 16. do 18. ure za 1. licej. Pričetek 6. decembra, informacije in prijave na info@slovik.org, tel. 334-2825853. BOŽIČNI JEDILNIK: Gostinski učni center Ad formanduma vabi v vpisu na kuharski tečaj, namenjen vsem ljubiteljem kuhanja, ki bo v sredo, 15. decembra, ob 18. uri v Dijaškem domu Simona Gregorčiča v Gorici. Jedilni list: pate' v listnatem testu, capesante na Mornay način, puran s prazničnimi prilogami, me-ringa s chantilly smetano in mangom, izbor vin vpisovanje po tel. 334-2825853, promo@adformandum.eu. AŠKD KREMENJAK IZ JAMELJ prireja tekmovanje v briškoli vsak petek v večnamenskem centru v Jamljah; vpisovanje od 20. ure naprej. AŠKD KREMENJAK prireja Silvestrovanje in novoletni ples v večnamenskem centru v Jamljah. Bogat meni, nagradne igre in ples; informacije in vpisovanja po tel. 334-5370094 (Bruno) ali tel. 3386495722 (Martina). DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV za Goriško prireja v torek, 28. decembra, tradicionalno silvestrovanje v Pineti pri Gradežu v hotelu »Ai pini«. Odhod iz Doberdoba in Gorice ob 16. uri. Srečanje v pineti ob 17. uri. Vpisujejo do zasedbe razpoložljivih mest na avtobusu Saverij R. (tel.0481-390688), Marija Č. (tel. 0481-390697), Ivo T. (tel. 0481-882024), Dragica V. (tel. 0481882183), Rozina F. (tel. 347-1042156), Ema B. (tel. 0481-21361), Ana K. (tel. 0481-78061); na račun 20 evrov. KRUT obvešča, da je goriški urad odprt ob torkih od 9. do 13. ure (tel. 0481530927). OBČINSKA KNJIŽNICA V SOVODNJAH bo do 10. decembra zaprta. TABORNIKI RMV obveščajo, da bo redni občni zbor danes, 5. decembra, ob 9.30 v prvem in ob 10. uri v drugem sklicanju v prostorih KD Rdeča Zvezda v Sa-ležu. ZDRUŽENJE AMICI DI ISRAELE vabi danes, 5. decembra, ob 16.30 v goriško sinagogo na obred »Chanukka«. KNJIŽNICA DAMIR FEIGEL v KB centru na Korzu Verdi 51 v Gorici (tel. 0481531733) bo v ponedeljek, 6., v torek, 7., in v sredo, 8. decembra, zaprta. Od četrtka bo spet odprta med 10. in 18. uro. DRUŽBA se dobi v sredo, 8. decembra, ob 13. uri. GORIŠKA POKRAJINA obvešča, da bosta zgodovinski arhiv in knjižnica zaprti ob sredah zaradi izpopolnjevalnega tečaja uslužbencev do 29. decembra. MLADINSKI DOM vabi na filmski forum, ki bo potekal v prostorih Mladinskega doma ob petkih (praviloma vsak drugi petek v mesecu) od 17. ure do 19.30. Oglede filmov bosta spremljala uvod in kratek zaključni pogovor o filmu ter o njegovem sporočilu. Vpisnine ni, sta pa nujni prijava do četrtka ob 17. uri in poravnava letne članarine; srečanja bodo predvidoma 14. januarja 2011, 11. fe-brurja, 11. marca, 8. aprila in 13. maja. 13 Prireditve ZDRUŽENJE PROSTOVOLJNIH KRVODAJALCEV GORICA vabi v torek, 7. decembra, ob 20.45 v avditorij v Ul. Roma v Gorici na ogled komedije »Ma il flautisa chi e?« v izvedbi gledališke skupine Attori senza confini iz Gorice; v sredo, 15. decembra, ob 20.30 v avditoriju v Ul. Roma v Gorici prireja združenje božični koncert s skupino FVG Gospel Choir in v soboto, 18. decembra, ob 18.30 srečanje s krvodajalci Rdečega križa iz Nove Gorice na Trgu Evrope - Transalpini za nazdravitev brez meja. PIXXELPOINT 2010 - 11. mednarodni festival novomedijske umetnosti poteka do 10. decembra v Novi Gorici in Gorici: v galeriji Metropolitana v Ul. Dei Leoni 7 v Gorici je na ogled razstava; informacije na www.pixxelpoint.org, www.pix-xelmusic.com, www.mgng.net. 0 Mali oglasi V SOVODNJAH na kmetiji Tomsič (Štra-dalta 9) prodajamo božična drevesca po ugodni ceni; tel. 0481-882064 in 3471216398. IH Osmice V DOBERDOBU pri Dolincah (Ul. Bratuž) je odprl osmico Marko Ferfolja »Belota«; tel. 329-6483970. Prispevki Ob obletnici poroke Bernarde in Mirka Perica daruje Milka Peric 50 evrov za CRO v Avianu. Pogrebi JUTRI V FARI: 11.00, Augusta Visintin vd. Spessot s pokopališča v cerkev in na pokopališče v Gradišču. 12 Nedelja, 5. decembra 2010 ALPE-JADRAN, DEŽELA / SKGZ - Prvo iz niza tematskih srečanj o problematiki slovenske šole v Italiji Slovenska šola v Italiji naj nadgradi svoje poslanstvo Slovenska kulturno gospodarska zveza je minuli teden priredila prvo iz načrtovane serije tematskih srečanj, ki zadevajo slovensko šolo v Italiji. Srečanja temeljijo na prepričanju, da je šolska tematika preveč pomembna, da bi se z njo ukvarjali zgolj občasno in nestrokovno. Predvsem pa gre za to, da ne bi ragirali le tedaj, ko gre za nespošto-vanje pravic, temveč je po oceni SKGZ potrebno stalno in propozitivno obravnavanje šolske problematike, s ciljem, da se naš šolski sistem tudi sooblikuje. Iz uvodnega srečanja so izšle sledeče ugotovitve. Slovenska šola v Italiji je nastala in je dolga leta delovala le kot šola za govorce slovenskega jezika. Vzgajala je predvsem v smislu ohranjanja identitete in jezika slovenske narodne skupnosti izven meja matičnega ozemlja kot edine možne referenčne in identifikacijske skupnosti. Šola s slovenskim učnim jezikom v Italiji pa ni več le šola slovenske narone skupnosti, ampak je tudi šola vseh tistih ne-Slovencev, ki jo obiskujejo. Ocenjuje se, da tvorijo danes otroci iz mešanih in neslovenskih družin skupno kakih 60 % celotne šolske populacije. Da bo v skladu s spremembami, ki jih narekujejo časi, in tudi z zgodovinskimi cilji ohranitve, zaščite in razvoja manjšine, mora šola nadgraditi svoje poslanstvo. Vzgajati mora k usvajanju dvojezičnosti in med-kulturnosti, kot zmožnosti, ki omogoča uveljavljenje posameznika kot aktivnega člana skupnosti, ki se povsem ali parcialno identificira tudi s slovenskim jezikom in slovensko govorečo skupnostjo. Slovenščina označuje prvi oz. učni jezik šole, ne pa prvi jezik vseh učencev in dijakov. Za otroke, ki slovenščino obvladajo v majhni meri ali sploh ne, je slovenščina drugi (v nadaljevanju J2), če že ne tuji jezik (v nadaljevanju TJ). Učno osebje je bilo - in je še vedno - usposobljeno le za poučevanje otrok slovenskega maternega jezika, nima pa ustrezne izobrazbe za poučevanje slovenščine kot J2 ali TJ. Vsak učitelj/profesor si pač pomaga, kot ve in zna. Zato je pomembno učinkovito izpopolnjevanje obstoječega učnega kadra, ki naj se seznani s sodobnimi pristopi in metodami dela v večjezičnih razredih. Zelo je pomembno tudi ustrezno usposabljanje bodočih učiteljev. Nujno je, da se čim prej uresniči že predvideni študij v slovenščini na Univerzi v Trstu. In nadalje, da ima kader možnost, da se izobražuje in izpopolnjuje v Sloveniji. Poleg objektivnih težav, s katerimi se učni kader srečuje, pa obstaja tudi cela vrsta primerov dobre in učinkovite učne prakse, ki je javnosti prav tako neznana kot dejanske težave, s katerimi se na poti do slovenščine spopadajo učenci/dijaki in njihovi učitelji. Delo šolnikov, ki si kreativno sami pomagajo pri poučevanju slovenščine, je treba primerno zabeležiti, ovrednotiti in uporabiti kot osnovo za razmislek, kako in v kakšni meri je treba model šole s slovenskim jezikom v Italiji posodobiti. Bistveno je predvsem zbiranje primerov uspešnih prijemov in gradiva učinkovite učne prakse, usmerjene v dvigovanje ravni jezikovne zmožnosti, ki bi se jo dalo posplošiti. Ker izmenjava izkušenj ne more potekati samo na medosebni ravni, je potrebno ustvariti servis, ki bo skrbel za zbiranje gradiva in popis dobrih učnih praks ter ustvarjal priložnosti za izmenjavo in socializacijo pedagoških in didaktičnih izkušenj. Čeprav šola ne sme zmanjšati zahtevnosti ciljev pouka slovenščine, kajti to vodi v postopno siromašenje slovenskega jezika, je v opisanem položaju pa vendarle primerno predvideti v razredu individualizacijo pouka slovenščine, ki naj bo usmerjena od vrtca do mature v postopno doseganje različnih ravni jezikovne zmožnosti. Na koncu nižje srednje šole naj bi učenci, ki jim je slovenščina J2/TJ, razvili osnovno sporazumevalno zmožnost, primerno za pisno in ustno medosebno sporazumevanje, medtem ko naj bi na koncu višje srednje šole dosegli spoznavno zmožnost uporabe jezika na ravni operiranja s pojmi in učinkovitega komuniciranja miselnih vsebin v pisni in ustni obliki. Znano je, da jezik ne usvajamo le v šoli ampak predvsem v vsakdanjih življenjskih situacijah. Jezika (slovenski in italijanski) se v Italiji uporabljata v različnih govornih položajih in imata drugačni vlogi, ki se po navadi dopolnjujeta. Nekatere funkcijske zvrsti slovenščine so nerazvite ali tako šibko razvite, da ne morejo služiti svojemu namenu. Na stanje, razvoj in vidljivost slovenskega jezika v Italiji je vplivala in še vedno zelo vpliva cela vrsta dejavnikov, ki imajo družbenopolitične razsežnosti, na katere šola seveda ne more vplivati. Organizacije civilne družbe pa lahko šoli konkretno pomagajo pri uresničevanju nekaterih posegov, usmerjenih v ustvarjanje priložnosti za uporabo slovenščine v vsakdanjih okoliščinah. Treba si je npr. omisliti priložnosti, da se otroci in mladostniki srečujejo s sovrstniki iz Slovenije in sklepajo z njimi trajnejše medosebne vezi, prijateljstva. Dobrodošla bi bila tudi promocija taborov za mlajše in jezikovnih tečajev za mladostnike, ki so na voljo v Sloveniji. V tem trenutku pa se zdi prednostno, da se šole in organizacije, ki prirejajo izven šolske dejavnosti za otroke in mladostnike, domenijo za skupno jezikovno strategijo, ki bo predvidevala jezikovne prijeme in enoumno jezikovno držo učiteljev, ani-matorjev, trenerjev in osebja na sploh. In za konec še starši. Razlogov, zaradi katerih se neslovensko govoreči starši odločajo za slovenski vrtec in šolo, je lahko več. Po navadi se otrok slovenščine nauči, če so starši v to izbiro prepričani, če je njihov odnos do slovenskega jezika brez predsodkov in čustvenih ovir in če jim je res do tega, da se otrok jezika nauči. Promocijo šole s slovenskim učnim jezikom naj spremljajo poštene informacije o šolanju v drugem/tujem jeziku (slovenščini). Treba je ravnati etično in v prvi vrsti zasledovati dobrobit posameznega otroka in njegove družine in ne podcenjevati morebitnih težav. Neslovenske starše je treba spoštovati kot starše otroka, ki pozna neki jezik, ki ga oni ne obvladajo (tj. slovenščina), in jim osebno pomagati, da njihov otrok postane govorec slovenskega jezika. Medtem ko so nekateri neslovenski starši medkulturno ozaveščeni, so tudi taki, ki niso poučeni o slovenski narodni skupnosti v Italiji in ne poznajo pravil manjšinam prijaznega vedenja. Te je treba poučiti in delati na tem, da razvijejo primerno medkulturno naravnanost. PROJEKT Za strpno sožitje vseh generacij TRST - Za strpno in socialno sožitje vseh generacij je naslov čezmejnega projekta, ki je posvečen medgeneracijskemu sodelovanju. Nosilec projekta, ki so ga včeraj predstavili v Trstu, je Inštitut Hevreka, partnerji pa so upokojenska združenja iz Furla-nije-Julijske krajine, Slovenije, Hrvaške in Makedonije. Iz Slovenije sodelujeta Zveza društev upokojencev in Univerza za tretje življenjsko obdobje iz Ljubljane, iz naše dežele pa ADA-Zdru-ženje za pravice starejših FJK. Kot so poudarili na predstavitvi je namen projekta povezati partnerske organizacije iz FJK, Slovenije in zahodnega Balkana, ki se ukvarjajo z vprašanji staranja prebivalstva in medge-neracijskega sodelovanja. Nekatere pobude so bile že izvedene (npr. razstava izdelkov, likovnih ter literarnih del v Cankarjevem domu v Ljubljani), druge pa so v teku. Nameni in načrti projekta so predstavljeni na spletni strani slovenskega Festivala za tretje življenjsko obdobje (www.f3zo.si), prireditelji pa so poskrbeli tudi za raznorazne publikacije, plakate in zbornike. 25 odst. sredstev je zagotovila Evropska unija (načrt Evropa za državljane), preostali denar pa zagotavljajo nosilci projekta. V Trstu so včeraj izrazili pričakovanje. da bo projekt ustvaril nove možnosti za trajno mednarodno sodelovanje partnerskih združenj ter prispeval k njihovi povezanosti ter večji prepoznavnosti. Nedelja, 5. decembra 2010 APrimorski r dnevnik nedeljske teme vlada v poslanski zbornici nima več večine Kaj nam bo prinesla letošnja viharna zima? J Vojmir Tavčar Letošnja pozna jesen, ki se ob zaporedju neurij preveša v zimo, je dokaj nazorna prispodoba za italijansko politično sceno, na kateri »vremenske razmere« pogojuje vihar diplomatskih depeš, ki jih je objavila spletna stran organizacije WikiLeaks in katerim so se pridružili nevihta študentskih demonstracij, nerešeno vprašanje odpadkov v Neaplju in odmevi o škodi v Pompejih. Raporti ameriških diplomatov so v Italiji odmevali veliko bolj kot v drugih evropskih državah in so najbrž tudi spodbudili Gianfranca Finija, Pier-ferdinanda Casinija in Francesca Rutel-lija (skupna poteza je spodbudila domneve, da bodo oblikovali tako imenovani tretji pol), da so vložili resolucijo s formalno zahtevo, naj premier Silvio Berlusconi odstopi. Če se stvari ne bodo zasukale povsem nepričakovano, vlada Silvia Ber-lusconija v spodnjem domu nima več večine. Navzlic napovedim predsednika vlade, da kar zajetna skupina poslancev Pri- hodnosti in svobode ne bo glasovala za zaupnico, zahteve po odstopu vlade ni podpisal samo eden od 36 poslancev Fi-nijeve skupine, vsi ostali so zahtevo podpisali skupaj s poslanci Casinijeve CDU, Rutellijevimi somišljeniki, poslanci Političnega avtonomističnega gibanja (MPA) Raffaeleja Lombarda in s pripadnikoma mešane skupine Paolom Guzzantijem in Giorgiom La Malfo. Italo Bocchino, ki velja za najtesnejšega Finijevega sodelavca, je že preračunal, da nasprotniki sedanje Berlusconijeve vlade v spodnjem domu lahko računajo na obsolutno večino glasov. Poslanska zbornica in senat se bosta izrekla o usodi vlade 14. decembra. Tako sta se s posredovanjem predsednika republike Giorgia Napolitana pred časom uskladila predsednika obeh domov parlamenta Renato Schifani in Gianfranco Fini. Ta sklep je omogočil parlamentu, da je že pred nekaj dnevi izglasoval stabilizacijski (nekdanji finančni) zakon in državni proračun in preprečil institucionalni spopad med senatom in zbornico glede tega, kateri od dveh domov naj se prej izreče o zaupnici vladi. Schifani je v soglasju s predsednikom vlade trdil naj bo prej glasovanje v senatu, kjer ima vlada še večino, ker skupina Prihodnosti in svobode ni tako močna, Fini pa je skupaj z opozicijo vztrajal, naj se prva izreče zbornica. Nazadnje je prevladala salo-monska rešitev, naj oba domova glasujeta isti dan, kar bo - če me spomin ne vara - prvič v zgodovini italijanske republike. Kot se je prvič tudi zgodilo, da je na zahtevo premierja parlament zaprl duri za deset dni v pričakovanju glasovanja o zaupnici vladi in to v času, ko je negotovost na mednarodnih trgih velika in je evro pod udarom finančne špekulacije. Tako v senatu kot v zbornici so predstavniki Ljudstva svobode in Severne lige na seji načelnikov poslanskih skupin izsilili, da je parlament prekinil z delom. Premier in njegovi sodelavci so se očitno zbali, da bi se v tem času položaj vlade lahko dodatno ošibil. Zato so se odločili, da zahtevajo, naj parlament zapre duri, pa če- prav so na ta način najbrž zapečatili usodo reforme univerze, ki jo je podpisala ministrica Mariastella Gelmini in ki jo je Berlusconi pred dnevi proglasil za pomemben korak na poti posodabljanja univerzitetnega sistema. O tej reformi, bi se moral zopet izreči senat, ker je zbornica dokaj korenito spremenila predlog, ki je bil v prvem branju odobren v zgornjem domu, vendar vse kaže, da se o tej reformi senat ne bo mogel izreči pravočasno, ne glede na to, kakšen bo izid glasovanja o zaupnici. Fini in njegova sredinska zaveznika Casini in Rutelli so v tem času prigovarjali predsedniku vlade, naj stopi do predsednika države in naj vrne mandat. V zameno so ponudili podporo novi vladi, ki bi jo lahko še vedno vodil Berlusconi, vendar bi imela drugačno, širšo parlamentarno osnovo in seveda nekoliko spremenjen program. Ponudbi so dadali tudi grožnjo, da bi Berlusconi v nobenem primeru ne mogel oblikovati nove vlade, ko bi mu eden od domov parlamenta izrekel nezaupnico. Kaže, da sta se o možnosti Berlusconijevega odstopa in o zahtevah »tretjega pola« s Finijem in njegovimi zavezniki razgovarjala podsekretar pri predsedstvu vlade Gianni Letta in pravosodni minister Angelino Alfano, nato pa se je klima tudi v zakulisju zaostrila. Kaže, da je k temu nemalo prispevala objava depeš ameriškega veleposlanika v Rimu Davida Thorneja, ki je leta 2009 poročal svoji vladi, da je Berlusconi politično in fizično ošibljen zaradi spomladanskih in poletnih žurov. Ambasador-jeva vira pa naj bi bila Letta in premierov prijatelj sen. Giampiero Cantoni. Oba sta sicer takoj odločno demantirala vsebino depeš, ki jih je objavila spletna stran organizacije WikiLeaks, toda Letta je bil po objavi omenjenih dokumentov kot morebitni pogajalec iz igre. Po poročanju časopisov Letta ni bil edini, ki se je zavzemal za dogovor s Fi-nijem. To možnost naj bi zagovarjala tudi dolgoletni Berlusconijev poslovni sopotnik Fedele Confalonieri, kateremu je milanski vitez dela prepustil predsedstvo Mediaseta, in vodja Severne lige Umberto Bossi, ker menita, da bi bila dodatna zaostritev lahko škodljiva. Vendar kaže, da jima Berlusconi ni prisluhnil in se trenutno opredeljuje za možnost čelnega spopada z nasprotniki. Potem ko je bila vložena v zbornici zahteva o nezaupnici, je Berlusconi v petek popoldne med srečanjem z novinarji najprej zavrnil vsakršno ugibanje o tem, da je njegovo zdravje načeto, nato pa začel s protiofenzivo. Po njegovem je tretji pol »številčno šibak kljub njegovim neprimerno velikim ambicijam.« Cilj te skupine, v kateri ni niti enega voditelja, ki bi se lahko primerjal z njim, naj bi bil spremeniti volilni zakon, tako da bi tretji pol lahko bil jeziček na tehtnici. Dodal je, da ima še vedno podporo Italijanov, ki si po njegovem ne želijo nove vlade. Po njegovem bi bilo v tem času skrajno neodgovorno povzročiti vladno krizo. Skratka nobenega dogovarjanja s centristi in čelni spopad v parlamentu, nato pa predčasne volitve. Vendar zmaga na volitvah ni zagotovljena, zato ni izključeno, da bi se Berlusconi lahko tudi premislil. Kaj pa tretji pol? Gianfranco Fini je v petek v Mestrah menil, da bo zbornica 14. decembra izglasovala nezaupnico vladi. To glasovanje naj bi po njegovem potrdilo že spložno znano dejstvo, da sedanja vlada ni več sposobna vladati. Vladna kriza pa po njegovem mnenju ne bo pomenila predčasnega razpusta parlamenta in razpis novih volitev, ampak bo mogoče oblikovati novo vlado. Predčasne volitve bi bile v tem času neodgovorne, ker bi med volilno kampanjo država s težavo obrzdala svoj javni dolg. Rešitev je torej oblikovati novo vlado, ki naj bi jo podprle vse odgovorne politične sile. Jedro naj bi tvorili po njegovem tisti, ki so zmagali na volitvah, potrebno pa bi bilo tvorno soočanje z opozicijo. »Naša vlada je edina, ki se ne zavzema za dogovarjanje z opozicijo, tudi ko gre za epo- halne izzive,« je menil predsednik poslanske zbornice. Kljub Finijevemu zagotovilu pa se resnično postavlja vprašanje, kako se bodo stvari lahko razpletle po 14. decembru. Fini, centristi in leva sredina so bili doslej sorazmerno uigrani v rušenju Berlusco-nijeve vlade, vprašanje pa je, ali bodo znali najti skupni imenovalec tudi potem, ko bodo zelo verjetno dosegli svoj prvi cilj. Problemi, s katerimi se bo morala spoprijeti morebitna nova vlada, so zelo zahtevni, saj se bo morala soočiti z gospodarsko in socialno krizo, ki postaja v zadnjih mesecih vse bolj očitna, obenem pa bo treba spremeniti tudi volilni zakon. Ali lahko ob teh tako zahtevnih vprašanih med sabo zelo heterogene in še do včeraj nasprotne sile lahko najdejo skupni imenovalec? Razlike so precejšnje že glede vlade. Medtem ko Fini zagovarja neko desnosredinsko vlado, ki naj se tvorno sooči z levo sredino, se Demokratska stranka ogreva za drugačno rešitev, ki naj bi se zgledovala po Ciampijevi vladi iz leta 1992. Sekretar Pierluigi Bersani meni, da bi morebitna nova vlada morala odražati jasno razliko glede na preteklost, kar pomeni, da ne namerava na primer podpreti vlade, ki bi jo vodil dosedanji gospodarski minister Giulio Tremonti ali kdo drug iz sedanje vladne ekipe. Voditelj Italije vrednot Antonio Di Pietro, ki je doslej pristal na možnost prehodne vlade, pa čeprav s časovno omejenim mandatom (»Največ devetdeset dni, da odobrimo nova volilna pravila,« je večkrat ponovil), se je premislil in se ogreva za takojšnje predčasne volitve. Po njegovem mnenju je treba takoj po nezaupnici na volitve. Demokratska stranka, Italija vrednost in Levica, ekologija in svoboda pa naj bi izoblikovale skupni projekt, iz katerega naj bi bil izključen tretji pol. »Treba je pohiteti, da ne bi Berlus-coniju omogočili, da se vrne skozi okno,« je menil Di Pietro. Morebitni zapleti ali razpleti bodo v precejšnji meri odvisni tudi od Severne lige. Predsednika parlamentarnih skupin SL Marco Reguzzoni in Federico Bri-colo sta poudarila, da bo liga glasovala za zaupnico sedanji vladi, vprašanje pa je, kako se bo opredelila potem. Po poročanju časopisov je bil nesporni šef lige Umberto Bossi dokaj jezen na Berlusconija, ker se ni skušal dogovoriti s Finijem. Bossi-jev glavni cilj je bil in je federalizem. V tem mandatu je bil sicer izglasovan zakon, ki ga uvaja, manjkanjo pa še vsi izvršilni dekreti. Če bo mandatna doba hitro prekinjena in parlament predčasno razpuščen, je možno, da liga ostane tudi tokrat praznih rok. Ali si Bossi lahko v takih razmerah privošči predčasne volitve? Ali pa bo raje poskusil pot dogovora s tretjim polom in dosedanjo opozicijo v upanju, da glede federalizma kaj iztrži? Če se v tem tednu kaj ne bo spremenilo, bo sedanja vlada 14. decembra prisiljena k odstopu, glede tega, kaj se lahko zgodi potem, kako se bodo stvari lahko razpletle, pa je neznank zelo veliko. Nadalje ne kaže pozabiti, da naj bi se 14. decembra ustavno sodišče izreklo tudi glede zakona o upravičeni zasedenosti, ki je doslej ščitil Ber-lusconija pred sodnim postopkom. Predsednik vlade zato tvega, da bo zopet ranljiv tudi na sodni fronti. Po glasovanju v parlamentu bo na potezi predsednik države. Kot piše v eni od depeš, ki jih je objavil WikiLeaks, je ameriški veleposlanik Ronald Spogli je leta 2008 poročal svoji vladi, da »Giorgio Napolitano udejanja svoje pristojnosti zelo skrbno in je stabilizacijska sila tako za vlado kot za sistem v celoti, tudi ko tvega »nepriljubljenost med svojimi kolegi leve sredine«. Napolitano je v tem stališču stalno vztrajal, njegova priljubljenost je sad njegove velike uravnovešenosti in navezanosti na državo, na njene institucije in na republiško ustavo. V opravljanju svojega mandata je predsednik države doslej ravnal modro. Upati je, da bo z enako ustvarjalno modrostjo znal pristopiti tudi k reševanju razmer po 14. decembru. 1 4 Nedelja, 5. decembra 2010 NEDELJSKE TEME Pri pouku TEHNOLOGIJE smo učenci osnovne šole K. D. Kajuha - P. Trubarja iz Bazovice izpeljali projekt o sanjskih hišah. Najprej smo si ogledali nekaj slik zelo čudnih in smešnih hiš: v obliki polža, vesoljske ladje, psa ali take, ki so bile obrnjene s streho navzdol. Nato smo se z učiteljico Bi-serko pogovarjali o hišah, ki bi si jih želeli mi. Vsak od nas si je zamislil svojo sanjsko hišo in narisal načrt. Končno smo začeli s pravim delom. Na razpolago smo imeli: kartonaste škatle raznih oblik in velikosti, tulce toaletnega papirja in... veliko mero ustvarjalnosti in domišlije. Vsak teden smo nestrpno čakali uro tehnologije, da smo lahko nadaljevali z delom. Po nekaj tednih so bile naše hiše pripravljene, samo pobarvali smo jih še in že si je lahko vsak od nas predstavljal kako bi bilo lepo, če bi res lahko živeli v takih hišah. Kdo ve, morda pa bo kateri od nas, ko bo odrasel, postal arhitekt in bo narisal načrt za eno od naših sanjskih hiš... 1. RAZRED: KARIN, ERIK K., SAŠA, JAN, LUKA, FRANCESCA, ERIK L. in SAMANTHA: Naša sanjska hiša je zelo velika. Naredili smo jo iz škatel in iz kartonastih tulcev papirja. Ima veliko sob. Iz ene sobe v drugo greš skozi čarobne tunele. Ima tudi tobogane, tako da se lahko spustiš iz tvoje sobe po toboganu na vrt. Ima tudi dimnike. Na eni strehi je tudi postelja z blazino. Hiša ima polno oken in vrat. V hišo stopiš po velikih stopnicah. / UU 3. RAZRED KRISTJAN: P Moja sanjska k hiša je bazen | za plišaste igrače. Hiša ima garažo in bazene. Ima dva bazena in ima cesto. Ima cesto za it v garažo. m 4. RA martin: Moja sanjska h,saje snežak.Je zelo visoka. Namesto nosa ima korenček. Njena barva je modra Podlago iz snega. Tudi sne-zakje iz snega. Ne mara sonca. Moja soba je v korenčku. ANDREJ: Hiša je rdeče barve. Ima tri okna in široka vrata. Stoji na zeleni podlagi in je sestavljena iz sedmih škatlic. Škatlice so zavite v bel papir, zalepljene in pobarvane. Rad bi stanoval v taki hiši. 2. RAZRED: margherita- Moja sanjska lsa ie Polž, ki plava v morju [ma vrata na boku. Na polževi 'upinijeeno °kno. Imenuje se »Polž morje A«. J sofia: Moja sanjska hisa je bar na morju. Ima stolice in mizo plavajoče na vodi. Iz nje lahko gledaš sončni zaton. Imenuje se hiša »Rožica H« DENNIS: Moja sanjska hiša je vlak, ima rdeča ko lesa in rdečo kabino. Tudi dimnik je rdec na črne črte z vrati navzgor in navzdo. Moja hiša je na travi david: Moja hiša je tam kjer Je premog. |ma dvj_ 9alo m rudnik. To pomeni, da je tovarna ki -'matudi tire Tam vozi vlak, ki na dan. Dvakratna dan vozi še en vlak-to je potniški vlak, ki Pelje potnike. Jaz z>yiv nebotičniku. Sem delavec te tovarne. MAXI: Jaz bi si želel hišo na morju v obliki platforme, kjer črpajo nafto in se ustavljajo ladje. Moja je največja platforma za petrolej. '¡sami / NEDELJSKE TEME Nedelja, 5. decembra 2010 15 ZRED: G Al A G.: pssasfv»-. Narejena ie tat« 2 n ena vrata. V hišosevstnnt Podlaga, kern rdečem tohn po v prostor s sn.'Z Pros^ra JsssSSF ALAN: Moja sanjska hisa ima obliko krokodila. Ima garažo za vozila, ima te ovad-nico, kino, veliko sob za družino in prijatelje, kuhinjo, straže, mitre in tanke. Jaz jo rabim kot napadalni grad. Imam gumb, da se hiša pogrezne pod zemljo in ima ve- zemijo m """ ■ - liko diamantoVjVso ■ —* _________' elektriko pridobi iz mateja: Moja sanjska h/ša Je zelo barvana, vrata so temno roza barve. Hiša ima dve cevi-ena je modra, druga je roza. |z Prve bruhajo 1 krompirčki, iz druge pa pisani balončki. Sesta-vljenajeiz.-treh majhnih škatel Petih srednjih ' skatel in ene ve-»ke. Vse te škatle so sobe. LUCILLE: Moja sanjska hiša ima štiri škatle. Največja je prva škatla, ki ima na vrhu eno rolo papirja. Druga škatla je nad prvo in ima velik napis LUCY z dvema snežinkama pri straneh. Nad to škatlo, je še ena škatla z odprtino. Ta ima na njej še dve škatli: eno ozko ter drugo široko in dolgo. Na vrhu le-te je še ena rola papirja. Na črni podlagi je majhna zelena škatla. AN NA: Moja sanjska hisa ima eno škatlo, na nJ'ej je volk. pri straneh 'ma dva tobogana, na vrhu škatle Pa je miza s kozarci. Ima tudi ležalni k in dežnik za sončenje. ALICE: Moja sanjska IVl^J" ~—> hiša je zelo lepa Druge so morda lepše, ampak meni je vedno moja najboljša. Moja sanjska hiša ima deset škatel. Sprednja škatla ima narisano eno nogometno žogo. Barve na škatlah so: rjava, plava, oranžna, rumena in zelena. Všeč mi je- RAZRED: EVA: Moji sanjski hiši je ime »Pikapolonica«. Hiša je sestavljena iz zelenega mehkega dvorišča, vrat, balkona ter enega mosta. Sestavlja jo pet škatel: ena je za dimnik, druga zelena je za streho, tretja je za celo hišo, četrta je za balkon in peta je da drži balkon. Je posebna, ker ima: čuden dimnik, nima ograj in je vsa pikčasta. Za pike je bila uporabljena roza zlata barva. Hišo uporabljamo tako, da pritisnemo zvonček ter kar naenkrat se odprejo vrata, dimnik in streha. Zanimiva je zato, ker na mojem podstrešju vsi jedo grške jedi in tudi govorijo vse po grško. Če bi jaz živela v taki čudni hiši, bi znala govoriti vse po grško in mi bi bilo zelo všeč, ker ta hiša mi je zelo všeč. MoJa sanjska hiša je velika in M • N>K: dion«. je narejena iz est h % 'm?nuJe »Starcev. Na vsakem tiicU ' 7aSk"te'in izdveh ene,T> je španska in tam n'P'Cena zastava: t . sko in jedo samo Pnan^ TJO po ŠP™- tu,cu Pa je zastava Holand!^1' dru9em , vorijo holandskoS?6 ,n tudi ta™ Qo-hrano. Na najvišem^ou S™ hola^ko c°sca, angleška initSn.l n&mŠka' fra"~ n porabljam tako, da kob£?*astava- Hiš° nogometa, povabim SS? tekma °d spnca voda in če kdoTwwJ e'jelz tu,cev m°ker. Najmanjša soba k ? naobi^je cel m . soba. Potem je um 'naV rdra'je Pred-m°Ja soba, v stolpu kne Z« mja'Ze,ena Je M°ia sanjska hiša^/esS: vljena iz šestih škate, vodo, treh navadnih tobo- oÄÄ2 ntinSsPt0d^b0StaS nja m stranišče. Na dvo-, nsc,uje drevo s hišo dmn< I°b09ani roï v :........^^VLHTf iffl6^' ate'je/ dnevna soba J^^™™®« ■-"-^^sssiiiis ALEX: Moja sanjska hiša ima sončne panoje. Prea nrsse dnevno sobo, tr. kuhinj štiri stranišča, veliko J kopalno kad z vodno mka°sSo.HišajezelenS rumene nežne barve m ¡ma okna rumene barve. LORIS: Moja sanjska hiša se ¡menuje »Tobogan«. Se ¡manuje Tobogan, ker ima dva tobogana: enega zunaj za kopanje in drugega notri za spuščanje po toboganu na zajtrk, kosilo in večerjo. Sestavljena je iz štirih škatel. Je posebna, ker je pobarvana z zeleno barvo in ima velik čuden dimnik. Uporabljamo jo za spati, jesti, ... Je velika, pravokotna, ima tobogan, ... Živeti v taki hiši bi bilo zelo lepo, ker ko ješ zajtrk, kosilo in večerjo je zelo dobro. In v hiši tudi govoriš pa špansko, nemško in grško. 16 Nedelja, 5. decembra 2010 NEDELJSKE TEME »Pacta sunt servanda«, bi lahko s starim rekom strnili bistvo pogovora Franca Fabca in Edija Bukavca z Renzom Tondom. Predstavnika Kmečke zveze sta predsedniku deželne uprave nanizala vrsto odprtih vprašanj, med vsemi pa je izstopala potreba po uresničevanju obvez, ki so bile sprejete v okviru sporazuma. / Predsednik deželne uprave je za problematiko na obmejnem območju živečih kmetijskih podjetnikov pokazal razumevanje. Zanj je pomembno, da se na območju, ki ga je nekdaj ločevala državna meja, izkoristijo vse razvojne možnosti, pri čemer so velikega pomena tudi čezmejni projekti. V tem okviru pa je seveda tudi velikega pomena razvijanje plodnih odnosov s sosednjo slovensko državo. Vsekakor pa je Tondo tudi zagotovil, da bo morala dežela spoštovati obveze iz sporazuma Prosecco DOC, saj je to navsezadnje tudi v njenem interesu. Ob tem je ugotavljal, da je treba upoštevati trenutno finančno stanje dežele, ki ne dopušča velikih možnosti za izredne posege. Predsednik deželne uprave se je obvezal, da bo preveril možnosti za konkretne posege. Treba bo ugotoviti, kaj glede tega lahko naredi sama dežela, Tondo pa bo za uresničevanje sporazuma posegel tudi pri ministru za kmetijstvo. FABEC IN BUKAVEC PRI PREDSEDNIKU TONDU Sporazum »Prosecco DOC« je treba izvajati Predsednik deželnega odbora Renzo Ton- predstavnika stanovske organizacije podo je minuli petek skupaj z deželnim od- udarila pomen ponovnega ovrednotenja bornikom za kmetijstvo Claudiom Violi- dolgo zanemarjenih goratih predelov, nom sprejel predsednika Kmečke zveze kjer določen specifičen kmetijski poten-Franca Fabca in deželnega tajnika Edija cial kljub vsemu še vedno obstaja. Bukavca. Tema razgovora je bil kmetijski Nadalje je bil na srečanju govor o razvoj na obmejnih območjih dežele Fur- uresničevanju sporazuma-protokola o lanije Julijske krajine, koder večinoma ži- zaščitenem vinskem poreklu Prosecco vi slovenska narodna skupnost. Pri tem sta DOC, ki sta ga s Kmečko zvezo podpi- sala dežela in tedanji kmetijski minister Luca Zaia. Za tem podpisom je razvojni načrt kmetijstva, ki ga je že pred časom pripravila tržaška pokrajinska uprava (znano je, da je razvojni načrt svoj-čas predvidval posege v višini več desetin milijonov). Predstavnika Kmečke zveze pa sta ugotovila, da v deželnem proračunu o tem ni govora. GLAVNI SVET KZ Ob dinamičnem delu kar nekaj problemov V ponedeljek 29. novembra se je v dvorani Zadružne kraške banke na Opčinah sestal glavni svet Kmečke zveze. Po uvodnem pozdravu je predsednik Franc Fabec poročal o razvejanem delovanju zveze in izpostavil predvsem njeno vlogo v raznih komisijah in v sodelovanju na področju kmetijstva med Deželo FJK in Slovenijo. Glede komisij je poudaril prisotnost člana zveze in njegovo pomembno vlogo v mešani delovni skupini, ki jo sestavljajo predstavniki Slovenije in Dežele FJK. V zvezi s sodelovanjem pa je omenil pomemben obisk slovenskega ministra za kmetijstvo Dejana Židana in srečanje z deželnim odbornikom za primarni sektor Claudiom Violi-nom, koso bili izpostavljene razne možnosti čezmejnega sodelovanja. Predsednik je nato namenil svojo pozornost čezmejnim projektom in pri tem omenil projekt za zaščiteno čezmejno območje terana, o katerem bo govor na načrtovanem prihodnjem srečanju s predstavniki slovenskega ministrstva za kmetijstvo. Predviden je tudi projekt za Benečijo, namenjen ovrednotenju visokogorskih pašnikov in neposredne prodaje mesa na gorskih kmetijskih gospodarstvih.Glede sporazuma o »Proseccu«, ki so ga podpisale stanovske organizacije, Dežela in italijansko ministrstvo za kmetijstvo, je Fabec seznanil prisotne, da so v pogodbi predvidene pobude sicer v začetni fazi, a se premikajo. Pri tem je označil delno finansiranje študije Master plana, strumenta za razvoj tržaškega kmetijstva in iskanje ustrezne rešitve za ureditev Brega, ki naj bi jo izvedel Posoški konzorcij za melioracije (Consorzio di Bonifica pianura Isontina). Sledil je poseg tajnika Edija Bukavca, v katerem je razčlenil zaskrbljujoč problem, ki ga predstavlja za tržaško kmetijstvo in širše za celotno slovensko skupnost vključitev v območje Natura 2000. Slednja močno omejuje uporabo kraškega teritorija, kar ga močno razvrednoti. Istočasno pa negativno pogojuje obstoj primarne dejavnosti na tem območju, da o možnosti razvoja sploh ne govorimo. Kmečka zveza bo storila vse, kar je v njeni moči, da se čimveč ublaži škoda, ki jo omenjena naravovarstvena odredba povzroča kmetijstvu in slovencem na Krasu. Glavni svet je nato potrdil za nadaljnih pet let Walterja Stanisso, čigar mandat se izteka, kot predstavnika kmetijskega sektorja v odboru Trgovinske zbornice. Beseda je ponovno šla predsedniku Fabcu, ki je izpostavil sedanje težko gospodarsko stanje. Občuti ga tudi Kmečka zveza, ki mora po njegovem mnenju razširiti svoj delokrog in iskati čim večjo gospodarsko neodvisnost, s čimer se prisotni strinjajo. O delovanju zveze je nato spregovoril odgovorni, v videmski pokrajini Stefano Predan, ki je izdelal projekt za preureditev zvezinega delovanja v dve smeri. Prva, v okviru predvidenega na novo ustanovljenega podjetja, bi zajemala storitve, ki ne spadajo v institucionalne dejavnosti zveze, druga pa istitucionalne postavke. Nov način vodenja Kmečke zveze, kar zadeva podjetje, bo podvržen skladno z obstoječo zakonodajo dajatvam, ki jih predvideva upravljanje podjetij. Glavni svet je osvojil umestnost preureditve delovanja zveze in ga soglasno podprl. V svojem izvajanju se je nato Fabec dotaknil zelo pomembnega in aktualnega problema novih higienskih obveznosti, ki jih zahteva Krajevno zdravstveno podjetje v zvezi z izvajanjem postopka o analizi tveganj kritične kontrolne točke (HACCP) na področju predelave mesa. Kmečka zveza je v ta namen priredila več srečanj z odgovornimi pri omenjeni ustanovi, ki so prikazali obveznosti rejcev pri predelavi mesa, predvsem prašičjega. Nato je predsednik seznanil odbornike o sodelovanju kmetijskih gospodarstev na pomembnemu sejmu o podeželskem turizmu, ki bo Berlinu od 21. do 30. januarja 2011, na katerem naj bi na predlog slovenskega ministra za kmetijstvo Dejana Židana omenjena gospodarstva bila prisotna na prireditvi v sodelovanju z Združenjem turističnih kmetij Slovenije.Fabec je nato obvestil odbornike o možnosti sodelovanja članov s svojimi pridelki na božičnem sejmu, ki bo na Dolgi kroni, če se bodo našla potrebna finančna sredstva. Ob koncu je predsednik povabil odbornike naj se udeležijo zaključne večerje ob koncu leta, ki bo dne 17. decembra na kmečkem turizmu Andreja Miliča v Zagradcu. STROKOVNI NASVETI Uporaba mineralnih gno^ Za rast potrebuje rastlina naslednje elemente: ogljik (s kemijskim simbolom C), vodik (H), kisik (O). Slednji se nahajajo v vodi in zraku, rastlina jih ima zato malone vedno na razpolago. Najvažnejši elementi, ki jih rastlina potrebuje, pa so: dušik (N), fosfor (P2O5), kalij (K2O). Slednje jih potrebuje v velikih količinah in jim zato pravimo ma-kroelementi. Kalcij (Ca) in magnezij (Mg) potrebuje rastlina v nekoliko manjših količinah, zato jim pravimo mezoelementi. Nazadnje potrebuje rastlina še elemente v zelo majhnih količinah, kot so železo (Fe), bor (B), žveplo (S), zink (Zn), baker (Cu), mangan (Mn) in drugi. Tem pravimo mikroelementi. Če so rastline preskrbljene z naštetimi hranili, normalno rastejo. Če pa elementi primanjkujejo, rastline slabo rastejo in obrodijo. Glavni in najbolj pomembni elementi za prehranjevanje rastlin so dušik, fosfor in kalij. Ko torej govorimo o gnojenju, mislimo predvsem na slednje. Če želimo količinsko in kakovotno dober pridelek, moramo glavne elemente dodajati vsako leto v obliki gnojil. Razlikujemo dve veliki skupini mineralnih gnojil: enostavna in pa mešana ali sestavljena. Enostavna so dušikova, fosforna in kalijeva. DUŠIKOVA GNOJILA - Dušik je sestavni del klorofile, beljakovin in nukleinskih kislin. Učinkuje na rast in fotosintezo. Pri zelenjadnicah je pomemben za tiste, od katerih uporabljamo liste. V primeru pomanjkanja dušika ostanejo poganjki tanki in kratki, listi majhni, bledi in predčasno odpadejo. Cvetovi so redki in plodovi drobni. Če pa je dušika preveč, poganjki preveč rastejo, rast se podaljša pozno v jesen, poganjki ne olesenijo in so zato bolj občutljivi nizkim temperaturam. Listi so veliki, mesnati in tem-nozeleni. Redki plodovi postanejo debeli, brez okusa, pozneje dozorijo in so slabo obstojni med skladiščenjem. Dušik je zelo topljiv in rastlina ga vsrka le v obliki nitratov. Če gnojilo vsebuje amonij, se slednji mora najprej spremeniti v nitrat. Nitrate voda z lahkoto odnese v podtalne vode. Zato moramo z dušikom gnojiti spomladi, po možnosti v dveh ali treh časovnih obrokih. Dušikova gnojila najdemo v prodaji v naslednjih oblikah: nitratna gnojila (kalcijev nitrat in natrijev nitrat); amonijeva gnojila (amonijev sulfat, amonijak, amonijeva raztopina); amidna (urea). FOSFORNA GNOJILA - Fosfor je zelo pomemben za razvoj korenin. Uravnava bujnost rasti in vpliva na pravočasno dozorevanje lesa. Pospešuje cvetenje, oplojevanje in zorenje plodov. Na splošno vpliva na kakovost pridelkov. Rastlinam daje višjo odpornost do zimskih pozeb. Obratno od dušika, se fosfor zelo počasi premika v zemlji. Pri rahlem pomanjkanju fosforja ostanejo poganjki kratki, listi ostanejo majhni. Pri hujši obliki pomanjkanja se začno listi zvijati, postanejo škrlatno ali bakreno rdeče barve, nakar predčasno odpadejo. Cvetovi so redki, plodovi ostanejo drobni in slabo obarvani. Pridelek se precej zmanjša, prav tako odpornost proti mrazu. Enoletne rastline ostanejo nizke, pozneje rastejo in stežka tvorijo semena. V glavnem poznamo dva fosforna gnojila: bolj razširjen superfosfat in Tomasova žlindra. KALIJ EVA GNOJILA - Kalij je tudi malo topljiv. Kalij uravnava rast korenin, važen je za kakovost in barvo plodov. Poveča odpornost proti raznim boleznim in mrazu, zmanjšuje posledice suše. Sadno drevje potrebuje v glavnem precej kalija. Pri rahlem pomanjkanju kalija rastlina slabše raste in rodi. Listni robovi potemnijo, listi postanejo rjavo rdeči, listni rob se začne sušiti. Plodovi so drobni, slabo obarvani in brez okusa. Preveč kalija v tleh ovira sprejem kalcija, magnezija in natrija. Pri trti lahko zmanjša kislino v vinu. Glavna kalijeva gnojila sta kalijev sulfat in kalijev klorur. Najbolj uporabljen je kalijev sulfat. MEŠANA IN SESTAVLJENA GNOJILA -Najbolj pogosto in praktično je, da posebno v manjših nasadih uporabljamo mešana gnojila ali sestavlje- • • I na gnojila, ki vsebujejo tri glavne elemente: dušik, fosfor in kalij. Mešana gnojila pridobivajo se le z mešanjem gnojil, sestavljena gnojila pa tudi s pomočjo kemijske reakcije. Na konfekciji razberemo tri številke: prva predstavlja vsebnost dušika, druga fosfor, tretja pa kalij. Večkrat so na konfekciji natisnjeni še drugi elementi, npr. magnezij (MgO), železo (Fe) itd. To pomeni, da gnojilo vsebuje tudi ostale elemente. VSEBNOST ELEMENTOV V GNOJILIH -Na konfekciji gnojil razberemo vsebnost elementov. Amonijev sulfat vsebuje na primer približno 20 odstotkov dušika, urea pa 46 odstotkov tega elementa. Če piše na primer na konfekciji mešanega gnojila 12 - 6 - 18, pomeni, da vsebuje 12 odstotkov dušika, 6 odstotkov fosforja in 18 odstotkov kalija. Količino potrebnega gnojila izračunamo tako, da količino čistega elementa, ki ga dejansko moramo dodati zemlji pomnožimo s 100, vse to delimo z vsebnostjo elementa, ki ga ima gnojilo. Če na primer vinograd potrebuje 30 kg na hektar čistega dušika in bi radi gnojili z amonijevim sulfatom, bomo takole izračunali: 30 kg pomnožimo s 100, vse skupaj delimo z 20. Vinograd bomo torej gnojili z 150 kg amonijevega sulfata. Prihodnjič bomo opisali kdaj, kako in koliko gnojimo drevesnice in zelenjadnice. Magda Šturman / NEDELJSKE TEME Nedelja, 5. decembra 2010 17 Na slikah; pod naslovom Kinga Gal in Androulla Vassiliou, desno Artur Mas, spodaj Lene Espersen. KOMISARKA ANDROULLA VASSILIOU V EVROPSKEM PARLAMENTU p V • • Samo sp osne izjave o zavzetosti za manjšine j ^ flr vftäSL, Evropska komisarka za izobraževanje, večjezičnost, mladino in šport Androulla Vassiliou se je udeležila zadnje seje mešane skupine Evropskega parlamenta za tradicionalne manjšine, narodne skupnosti in jezike, ki ji predseduje madžarska poslanka Kinga Gal; govorila je o pobudah Komisija na področju jezikov in večjezičnosti, poleg tega pa je na srečanju prišlo tudi do izmenjave stališč z evropskimi poslanci. Komisarka je večkrat poudarila, da si komisija prizadeva za promocijo regionalnih ali manjšinskih jezikov in se je še zlasti zaustavila pri vprašanju, kako ljudje, ki govorijo manjšinske jezike, izpolnjujejo kriterije znanih barcelonskih ciljev, ki nosijo naslov »materni jezik plus 2«. Dejala je, da so te skupnosti zelo dragocene in prispevajo k gradnji mostov med državami članicami in med ljudmi. V nadaljevanju srečanja je komi-sarka odgovarjala na vprašanja o statusu manjšinskih jezikov, predvsem o statusu katalonščine, jezika, ki ga govori približno 10 milijonov ljudi, vendar ne uživa statusa uradnega jezika Evropske unije in ga ni mogoče uporabljati v parlamentu na enaki ravni kot druge jezike, pa čeprav veliko evropskih poslancev govori ta jezik. Komisarka Vassiliou je odgovorila, da komisija glede tega ne more narediti veliko, ker države članice odločajo o tem, kater jeziki so uradni, dodala pa je da so »regionalni ali manjšinski jeziki za nas zelo pomembni« in je opozorila na projekte v zvezi z jezikom v programu o vseživljenjskem učenju. Glede pomanjkanja rabe kata-lonščine, baskovščine in valižanščine v Evropskem parlamentu je komisarka dejala, da se mora s tem vprašanjem ukvarjati parlament in da komisija ne more na noben način vplivati, ker je parlament pač neodvisna institucija. Naslednje vprašanje je zadevalo slovaški zakon o jeziku, v zvezi s katerim je predsednica Kinga Gal dejala, da je tak zakon »nesprejemljiv za moderno Evropo«. Nekateri drugi člani evropskega parlamenta so opozorili na dokument, ki ga je pred kratkim objavila Beneška komisija, ki je pozvala Slovaško, naj spremeni zakon in iz njega odstrani grožnje z globami za ljudi, ki govorijo madžarščino. Komisarka Vassiliou je dejal, da tako Lizbonska pogodba kot tudi 21. člen Listine o temeljnih pravicah prepovedujeta diskriminacijo glede na jezik. Dodala pa je, da »se listina uveljavlja samo, kadar države uresničujejo zakonodajo Evropske unije. Če ne gre za to, nimamo nobene pristojnosti in torej razumete, kako zelo nas to omejuje.« Priznala pa je pomen ugotovitev Beneške komisije in ocenila, da bi jo morala Slovaška upoštevati in v zvezi s tem vprašanjem ravnati »previdno in fleksibilno«. Dodala je, da bo komisija vsekakor previdno sledila dogajanjem, še zlasti v primeru, če bi prišlo do kake kršitve zakonodaje Evropske unije. Naslednje vprašanje se je nanašalo na primer, ko je bil časopis oškodovan pri gospodarski dejavnosti,ker je uporabljal madžarski jezik. Poudarjeno je bilo, da je tako nasprotovanje v nasprotju z evropsko zakonodajo in ogroža čezmejno sodelovanje. Komisarka je odgovorila, da mora ta primer podrobno preučiti in zagotovila, da bo treba spoštovati Listino o temeljnih pravicah, v kolikor gre zares za primer v okviru evropske zakonodaje. Sledilo je vprašanje o prepovedi dvojezičnih okcitansko-francoskih napisov v Franciji. Tudi tu je komisarka ocenila, da sodi vprašanje jezikov v pristojnost vsake posamezne države članice. Sicer pa je opozorila, da se še dva komisarja ukvarjata z vprašanji, ki zadevajo radijsko in televizijsko oddajanje, svobodo vlaganja besedil v jezikih narodnih manjšin in priznavanje pravic za predvajanje filmov. Komisarja, ki obravnavata ta vprašanja, naj bi kmalu objavila svoje stališče. Predsednica Konga Gal je zastavila vprašanje v zvezi s financiranjem programov za jezike v obdobju 2013-2020 in še zlasti vprašala, kako bi bile nevladne organizacije lahko vključene v te procese. Poudarila je tudi, da bi bilo zelo dobro, če bi komisija na območjih, kjer živijo manjšine spodbujala pripadnike večinskih narodov k učenju jezikov manjšin in k spoznavanju jezikovne in kulturne raznolikosti v posameznih državah. Komisarka se je v odgovoru omejila na vabilo pripadnikom delovne skupine Evropskega parlamenta, naj sodelujejo v spletnem posvetovanju o vprašanjih, ki bodo vodila komisijo pri sestavi svojih prihodnjih pobud na področju kulture. Kinga Gal je tudi ocenila, da bi bilo nujno, da bi komisija objavila konkretne projekte in tudi siceršnje dokumente, ki bi prispevali k sožitju med manjšinami in večinami. Ob koncu je komisarka Vassiliou še dejala, da upa, da bo prišlo do trajnega sodelovanja z delovno skupino za manjšine in da prav tako upa, da bo prišlo do pozitivnega razpleta v zvezi s slovaškim zakonom o jeziku. V Kataloniji slavijo »zmerni« nacionalisti Pravzaprav ni dobro znano, ali Katalonci bolj slavijo zmago na nedeljskih volitvah ali pa veliko nogometno zmago Barcelone nad tradicionalnim tekmecem Real Madridom. Dogodka sta si sledila, volitve v nedeljo, nogomet v ponedeljek. Velik zmagovalec obeh pa nosi eno samo ime: to je Joan Laporta, nekdanji predsednik nogometnega kluba Barcelona in ustanovitelj stranke Katalonska solidarnost, ki se odkrito zavzema za odcepitev od Španije. Ta stranka se je prebila v katalonski parlament, sicer s samo štirimi poslanci, vendar bodo sedaj v parlamentu prvič sedeli poslanci, ki se odkrito zavzemajo za odcepitev od Španije. Doslej so bila ta zavzemanja samo podtalna, tiha, skoraj neslišna: krožila so po hodnikih, po ulicah, v gostilnah; uradno tega ni nihče postavljal ampak so se predstavniki katalonskih nacionalnih strank uradno vedno ogrevali za večjo avtonomijo. Sedaj so volivci zadali hud udarec Madridu. Tega udarca seveda ni mogoče opisati samo s štirimi poslanci, ki se javno izrekajo za odcepitev. Katalon-ci so namreč ponovno postavili na prestol stranko Convergencia i unio, ki jo sedaj vodi Artur Mas, a katere legendarni voditelj je bil več kot dvajsetletni predsednik katalonske vlade po padcu Francovega režima Jordi Pujol. To stranko uradno ocenujejo kot »zmerne nacionaliste«, vendar gre za pesek v oči. Katalonija, kjer so Zapa-terovi socialisti zabeležili največji padec v zgodovini te regije, se namreč srečuje s kar nekaj problemi, ki jih ni mogoče rešiti čez noč. Pred nekaj meseci je špansko ustavno sodišče razveljavilo del statuta avtonomije, ki ga je Katalonija izglasovala že leta 2007, sledila so dolga pogajanja v Madridu in parlament je statut odobril z nekaterimi spremembami, desna ljudske stranka se je pritožila na ustavno sodišče, ki je pred nekaj meseci delno sprejelo njena ugovore. Kata-loncem je zavrela kri, ker so ustavni sodniki med drugim izbrisali temeljni člen, v katerem je pisalo, da je Katalonija na-cija.Odrekanje te pravice je bila tako nesprejemljiva, da se je na protestni manifestaciji v Barceloni zbral milijon ljudi. Takrat je padla deželna vlada in zato je prišlo do predčasnih volitev. Volivci, ki so »zmernim nacionalistom« prisodili 62 poslancev v 135-članskem parlamentu, so sedaj potrdili, da jim je slepomišenja dovolj. Mas je že na volilni večer povedal, da se sedaj Katalonci ne morejo več zadovoljiti z besedilom statuta, ki so ga izpogajali v Madridu in torej želijo veliko več od tistega, kar je pripravljen dati Zapatero in kar ustavno sodišče priznava za skladno s špansko ustavo. Mas pa se mora soočiti s še enim problemom, to je z gospodarsko krizo. Če pavšalno orišemo sedanje stanje, bomo povedali približno tako: Katalonija predstavlja 14 odstotkov prebivalstva Španije, njeno gospodarstvo pa Španiji prinaša skoraj 28 odstotkov bruto domačega proizvoda. To pa pomeni, da Katalonci niso pripravljeni kar tako zatiskati pasu in plačevati enako ceno kot ostali prebivalci Španije. Skratka, Mas bo imel dve veliki odprti fronti, Ob tem pa mu bodo La-portovi skrajni nacionalisti skakali v zelnik. Skratka, Artur Mas je danes uradno še vedno zmerni nacionalist, ker pa ni verjetno, da bi mu Madrid kakorkoli popuščal, ni izključeno, da bo njegova zmernost počasi splahnela. In potem smo tam, kjer sam Mas noče biti, namreč samo korak od odcepitve, ki je v Španiji sicer prepovedana, vendar vemo, da gre za postopke, ki se lahko končajo samo z zmago ene strani. Danska ministrica kritična zaradi krčenja nemške vlade KOEBENHAVN - »Jemljem na znanje, da vlada v Kielu dosledno govori o enakosti, vendar sama ne zagotavlja enakosti v danskih šolah v svoji zvezni državi.« Te besede kažejo, da je danska zunanja ministrica Lene Espersen zelo jezna zaradi krčenja sredstev za šole danske manjšine v nemški zvezni državi Schleswig Holstein. Potem ko je zvezna vlada v Berlinu sklenila, da spremeni prvotni proračun in tudi za prihodnje leto zagotovi dodatne 3 in pol milijona evrov, kolikor so v prvotnem besedilu nameravali okrniti zadevno proračunsko postavko, vlada dežele Schleswig Holstein ni imela za potrebno, da tudi sama obnovi lanskoletno postavko, ki jo je v prvotnem besedilu skrčila za 1,2 milijona evrov. Ta dodatna sredstva bi danske šole postavila na enako raven z nemškimi šolami. Ministrica vsekakor v svoji izjavi razlikuje med oceno zvezne in deželne vlade. »Zadovoljna sem, da je Berlin sklenil, da zagotovi 3,5 milijona evrov in s tem ohranila lanskoletno raven. Zna- no je, da bi tako krčenje nedvomno vplivalo na raven odnosov med Dansko in Nemčijo in zato se mi zdi zelo pomembno, da je bil ta del vprašanja ustrezno rešen in da se tudi Nemčija zaveda, da krčenje teh sredstev ni bilo primerno,« je dejala ministrica. Po njeni oceni bo to prispevalo k normalnemu razvoju od- nosov med državama, poleg tega pa tudi danska vlada ne bo imela pomislekov glede financiranja šol nemške manjšine na Danskem. »Ta jasnost bo zagotovo koristila tudi nemški manjšini pri nas,« je poudarila ministrica. Lene Espersen se je o teh vprašanjih pogovarjala tudi z nemškim zunanjim ministrom Guidom Westerwelle-jem. Ze na junijskem srečanju ga je opozorila na nevzdržnost namer nemške vlade in izrazila zaskrbljenost, ker je nemški varčevalni program tako grobo posegel tudi po manjšinah. Kar pa zadeva zvezno državo Schleswig Holstein pripadniki nemške manjšine razmišljajo o možnosti, da bi se proti krčenju pritožili na ustavno sodišče. Sicer pa je o tem ponovno spregovoril tudi predsednik manjšinske organizacije FUEN Hans Heinrich Hansen, ki je sicer tudi predsednik osrednje organizacije nemške manjšine na Danskem; opozoril je na nevarnost, da se s takimi ukrepi izniči dolgoletna politika sodelovanja in prijateljstva ob nemško-danski meji. KULTURNI Št. 230 u Nedelja, 5. decembra 2010 V naravi veljajo stroga pravila Na drugi izhod v okviru tečaja preživetja v organizaciji ZSKD in s sodelovanjem SPDG smo čakali dolgo časa, ker je oktobrsko in novembrsko vreme odsvetovalo pohode, saj bi se enostavno ponovila izkušnja prvega, ki je potekal pet ur v nalivu. Medtem je zapadel sneg in potrebno je bilo zamenjati vrstni red: namesto tretjega je v snegu potekal drugi izhod v naravo. Devet najstnikov in najstnic ter trije odrasli smo se prejšnjo nedeljo odpravili z goriškega Travnika na Lokve. Ker ne gre pri takšni dejavnosti zgolj za rambovstvo, so se tečajniki še pred odhodom seznanili z zgodovinskimi točkami, ki opredeljujejo Travnik. Tudi na Lokvah je potekala informacija o krajevnih značilnostih in postanek na Zgornjem koncu ob spomeniku NOB. Še največ pa so tečajniki zvedeli o značilnostih gozda, zimskega premikanja živali v njem, razdaljah, ritmih hoje, ohranjanju toplote, temperaturah, iskanju zavetišča z izhodišči v fiziki, kemiji, naravoslovju, fiziologiji in psihologiji. Prav res - psihologiji. Brez trdnosti v sebi in empatične povezanosti s skupino je skrajno težko opraviti krožno pot z Lokev na Območje medveda za Ojstrnico in nazaj po Turškem klanu do Zgornjega konca in vozil, ki jih je medtem zamelo, kajti snežna fronta z naleti burje je povsem spremenila pogoje in težavnosti pobude. Na 30 cm podlage je v dveh, treh urah na-melo še 15 cm novega pršiča. Ko se gozdne ceste spremenijo v kolovoze, kolovozi v steze in steze v brezpotja ter se je potrebno zamenjati na čelu kolone zaradi gazenja v visokem snegu, pričnejo udeleženci bolje razumeti opise iz romanov, potopisov in TV dokumentarcev. Gre za visoko šolo vzdržljivosti in odpovedovanja, saj enostavno ne moreš kar tako seči v nahrbtnik po obrok hrane ali v termos zaradi požirka pijače. Gre za izredne priložnosti preverjanja svojih mej, odnosov z drugimi in stiskanja zob ob premrzlih prstih. Naučiš se biti sam s seboj, a v zavesti, da te skupina ščiti in predstavlja enoten organizem. V takšnih pogojih je tudi velika umetnost urejati vse odločitve tako, da se vezi znotraj nje ne sesujejo. Povsem uspela prva delavnica mladinskega zbora ZSKD in GM ZSKD in Glasbena matica sta v soboto 27. novembra 2010 organizirali zborovsko delavnico s priznano glasbenico prof. Andrejko Možina. V Tumovi dvorani se je zbralo lepo število mladih pevk in pevcev, ki so z dirigentko prof. Jano Drasič in mlado šudentko petja Tino Renar z radovednostjo sledili napotkom voditeljice delavnice. Za prvo delavnico so si pevci nadeli, da se bodo naučili pesem iz repertoarja črnske duhovne pesmi As I went down v priredbi A. Možina. Najprej so pevci pozorno prebrali tekst v angleščini in preverili ali ga izgovarjajo pravilno, nakar so izvedli nekaj vaj za upevanje. Vaje je vodila mlada pevka Tina Renar, ki obiskuje 4. razred jazz petja na Glasbeni matici s prof. Andrejko Možina. Da lahko pojemo z maksimalno razsežnostjo pa je potrebno znanje vokalne tehnike, ki prepreči nevšečnosti, ki jih prinese nepravilno petje. S pravilno tehniko in postavitvijo glasu lahko povečamo razpon vokala, njegovo jakost in pridobimo bogatejšo barvo ter sčasoma odkrijemo, da so naše vokalne sposobnosti večje, kot smo lahko kdaj pričakovali. Sledilo je dinamično branje pesmi v ritmu ob ploskanju in gibanju, nakar so se pevci naučili melodije pesmi in spoznali tudi nekaj glasbenih prvin v zvezi z urjenjem notranjega občutka ritma in s pojmi kot so kanon. Andrejka Možina je posvetila precej pozornosti tudi pravilni drži. Opozarjala in spodbujala je mlade pevce, da so pravilno sedeli ali stali. Petje je bilo razbigano, saj so stopicali na mestu, peli v krogih in se ob učenju tudi vidno zabavali. Po enoinpolurni vaji so bili pevke in pevci prijetno presenečeni nad rezultatom. Novo pesem bodo odslej utrjevali s prof. Jano Drasič na rednih vajah ob ponedeljkih, od 19.30 do 20.30, na sedežu KD Skala v Gabrjah. Zadovoljni z rezultatom so se napotili v pizzerijo, kjer so zaključili večer v prijetni družbi. Naslednja delavnica bo decembra meseca in sicer 11. 12. ob 18.uri v prostorih Glasbene matice v Gorici. Družinske postavitve -agenda-agenda JAZZ DELAVNICA ZSKD in GM vabita mlade na drugo jazz delavnico s prof. Andrejko Moži-no, ki bo v soboto, 11. decembra 2010, od 18. do 20. ure, v prostorih Glasbene matice v Kb centru v Gorici. Informacije na tel. 327 034 0677. NATEČAJ IGNACIJ OTA ZSKD razpisuje 5. natečaj za zborovske skladbe Ignacij Ota ob 10. obletnici smrti oz. 80. obletnici rojstva dolinskega kulturnika in skladatelja. Intere-sirani bodo dobili vse informacije na naši spletni strani in v naših uradih. NHTIVlTn? o iiili« Bi ' . p zmofssMHSi1-!,* Zveza slovenskih kulturnih društev in USCI vabita na niz koncertov v sklopu deželne revije Nativitas 10.12.2010 ob 20.30 v cerkvi sv. Urha v Dolini Nativitas v Bregu MePZ Fran Venturini Domjo (dir. Cin-zia Sancin) MoPZ Fran Venturini Domjo (dir. Ivan Tavčar) Nonet Primorsko Mačkolje (dir. Aleksandra Pertot) MoPZ Valentin Vodnik Dolina (dir. Anastasia Purič) ŽePS Stu ledi Trst 18.12.2010 ob 20.30 v cerkvi Sv. Roka v Nabrežini Srečen Božič in veselo novo leto Zbor Jacobus Gallus Trst (dir. Marko Sancin) MeMlPz Trst (dir. Tamara Stanese) 19.12.2010 ob 15.30 v Cerkvi Sv. Jurija v Bardu Božična zgodba MePZ Lipa Bazovica (dir. Tamara Ražem Locatelli) OPZ in MlPS A.M. Slomšek Dramatizacija Zdenka Kavčič Križmančič 19.12.2010 ob 17.30 v cerkvi na Ferlugih Slovenske narodne božične pesmi MoPz Tabor Opčine (dir.David Žerjal) DZ Danica Vrh Sv. Mihaela (dir. Patricija Rotar Valič) Uradi ZSKD so na voljo za vse informacije Trst: tel. 040 635 626, e-pošta trst@zskd.org Gorica: tel. 0481 531495, e-pošta gorica@zskd.org Čedad: tel. 0432 731386, e-pošta cedad@zskd.org Solbica: tel. 0433 53428, e-pošta rezija@zskd.org www.zskd.eu Zveza slovenskih kulturnih društev skupaj s svojimi društvi deluje na kulturnem, rekreacijskem, vzgojnem in skrbstvnem področju. Lansko leto je ZSKD okrepila svojo dejavnost prav na socialno-družbenem področju in uvedla vzgojno-kul-turne prireditve za mlade Nariši nov dan in Z glavo na zabavo in predavanja za starše, ki spadajo v projekt Življenje je moje. Prav v tem kontekstu vabi na predstavitev znane, uspešne metode reševanja težav in konfliktov v družini in poslovnem področju. Metoda sistemskih postavitev družine temelji na dejstvu, da je posameznik lahko res uspešen in srečen šele takrat, ko je v sozvočju s svojim družinskim sistemom. Naši globoko osebni odnosi s starši, partnerji, otroki in drugimi, nam nudijo temeljno oporo življenju. Vendar nam skrite ovire v teh odnosih pogosto preprečujejo, da bi čutili te pozitivne vplive. Metoda sistemske družinske postavitve je zasnovana na femenološkem pristopu, ki ga je razvil Bert Hellinger, filozof in psihote-rapevt. Metoda je razširjena v več kot štiridesetih državah po svetu. Bert Hellinger, rojen leta 1925 se je posvetil študiju psihoanalize in pod vplivom skupinske dinamike, Geštalt terapije, tran-sakcijske analize, družinske terapije, nevro-lingvističnega programiranja, hipnoterapije Miltona Ericksona in drugih različnih psi-hoterapevtskih postopkov razvil svojo lastno obliko »Postavitev družine«. Predstavitev Družinskih postavitev z znano terapevtko dr.Silvio Miklavez, predsednico EMSI-ja (Educazione e Mediazione Sistemica v Italiji) bo v petek, 10.decembra 2010, ob 20.30 uri v Tumovi dvorani v KB Centru v Gorici. Več o predavateljici na spletni strani: HYPERLINK "http://www.alcico-stellazioni.it" www.alcicostellazioni.it Predavanje bo v italijanskem jeziku. Prisrčno vabljeni starši, učitelji, vzgojitelji, socialni pedagogi, zdravniki, poslovneži in vsi, ki iščejo izhode iz družinskih, partnerskih ali službenih negativnih, ponavljajočih si vzorcev. Št. 120 i.podlistek * . -M. r . qorica@ssorq.eu MJKl.V-.tl m-L-r 1 -^H.uHrnf; 5. 12. 2010 Za stran skrbijo: ZDRUŽENJE E. BlANKIN - ČEDAD, SLOVENSKA PROSVETA - TRST, ZVEZA SLOVENSKE KATOLIŠKE PROSVETE - GORICA, ZVEZA CERKVENIH PEVSKIH ZBOROV - TRST, ZDRUŽENJE CERKVENIH PEVSKIH ZBOROV - GORICA Združenje cerkvenih pevskih zborov Mala cecilijanka 2010 Navezanost Slovencev na zborovsko petje je obče znano in tudi v zamejstvu ni nič drugače. Lahko bi rekli, da je tukaj, od Kanalske dolino do tržaškega zaliva, navezanost na zborovsko petje izrazitejše. Razlogov za to je seveda več. Med te sodi tudi oblikovanje narodne identitete, smisel za skupnost in medsedbojno sodelovanje ter posredovanje občečloveških in verskih verdnot, ki jih pesmi opevajo. To pomembno poklicanost nosijo tudi razni otroški in mladinski zbori, ki mlade rodove uvajajo v gojenje lepega petja. Na tedenskih vajah in na raznih nastopih, pa tudi ko doma, v družini poka-čejo naučene pevske sposobnosti, se otroci oplajajo z ljubeznijo do petja, do lepega in pozitivnega druženja, do so- delovanja in skupnega napora in seveda spoznavajo bogato narodno dediščino, ki m 1n - ■ 9 i trst Društvo slovenskih izobražencev in Knjižnica Dušana Černeta vabita ob 210-letnici rojstva pesnika Franceta Prešerna na razgovor o obravnavi in sprejemanju Prešernovih poezij na slovenskih šolah včeraj in danes. V ponedeljek, 6. decembra, bosta o tem razpravljala v Peterlinovi dvorani v Ul. Donizetti 3 v Trstu prof. Tatjana Rojc in dr. Zoran Božič iz Nove Gorice, ki je ravno izdal študijo Slovenska literatura v šoli in Prešeren. Za uvod bo nastopil godalni kvartet Podokničarji. Knjižnica Dušana Černeta pa bo razstavila povojne učbenike slovenske književnosti. Začetek ob 20.30. i.nformacije Združenje E. Blankin Ulica San Domenico 78, 33043 Čedad tel/fax: 0432 701455 e-mail: slovit@tin.it Slovenska prosveta Ulica Donizetti 3, 34133 Trst tel: 040 370846, fax: 040/633307 e-mail: sp@mladika.com Zveza slovenske katoliške pro-svete Drevored 20. septembra, 85 34170 Gorica tel/fax: 0481 538128 e-mail: zskp_gorica@yahoo.it Zveza cerkvenih pevskih zborov Ulica Donizetti 3, 34133 Trst fax: 040 633307 Združenje cerkvenih pevskih zborov Drevored 20. septembra, 85 34170 Gorica tel/fax: 0481 31817 e-mail: zcpz_gorica@libero.it je nastala preko raznolikega razvoja zborovskega petja. Združenje cerkvenih pevskih zborov iz Gorice je na zgoraj omenjene vidike še kako pozorno. Prav zaradi tega, že desetletja, iz leta v leto, organizira Malo Ceci-ljanko, s katero omogoči otroškim in mladinskim zborom iz zamejstva in tudi iz Slovenije, da se ne- Nastopajoči zbori: OpeZ osnovne šole iz Romjana - vodi Lucija Lavrenčič Ter-pin Mali OpeZ F. B. Sedej - vodi Stefania Beretta OpeZ osnovne šole Josip Abram-Pevma - vodi Marta Ferletič OpeZ Rupa-Peč - vodi Zulejka Devetak OpeZ F. B. Sedej - vodi Martina Hlede Katizbor s Trsta - vodi Carlo Tommasi OpeZ Veseljaki - vodi Lucija Lavrenčič Terpin OpeZ Štmaver - vodi Nadja Kovic Mladinski pevski zbor Rupa-Peč - vodi Zulejka Devetak OpeZ Sovodnje-mali - vodi Jana Drasič OpeZ Plešivo - vodi Martina Hlede Otroški cerkveni pevski zbor Štandrež - vodi Lucrezia Bogaro Mladinska pevska skupina Kre-menjak - vodi Kristina Fran-dolič OpeZ Sovodnje - vodi Jana Drasič OpeZ Vrh sv. Mihaela - vodi Karen Ulian OpeZ cerkve Kristusa Odreše-nika Nova Gorica - vodi Ana Faganel Mladinski zbor Ladja - vodi Marja Feinig OpeZ Emil Komel - vodi Damijana Čevdek Jug. tekmovalno pomerijo, se med seboj spoznajo in poslušajo, kar seveda privede do koristnih izmenjav novih oprijemov in besedil. Letošnja izvedba Mala cecilijan-ka bo, kot je to že običaj, na praznik Brezmadežne, v sredo, 8. decembra. Male pevske nadebudneže bo gostil Kulturni center Lojze Bra-tuž. Prirediteva pa bo potekala v dveh delih: prvi se bo pričel ob 15.30, drugi pa ob 18. uri. Nastopilo bo 18 zborov, od Pleši-vega do Devina ter gosta iz Trsta in iz Slovenije. Razvidno je, da se nam obeta bogata revija otroških in madinskih zborov, na kateri bo nastopilo več sto mladih pevcev s pestrim sporedom ljudskih in umetnih pesmi. Vsakdo,kiseje bo udeležil bo vsekakor deležen živahne, otroške radoživosti v zvokih glasbe in petja. Težavni prevozi za beneške doline Kulturno verski list Dom Kulturno verski list Dom, ki je izšel 30. novembra, posveča tokrat svojo naslovno stran problematiki javnega pre-vozavnedi-ških dolinah, kjer živijo Slovenci. Približno petdeset večjih in manjših vasi je še vedno brez javnega prevoza, kar seveda vpliva negativno, še posebno na starejše ljudi, ki nimajo osebnega prevoza. Tudi občinske uprave, ki naj bi bile pristojne za javne usluge na teritoriju ne nudijo alternativnih rešitev in realnost tistih, ki so v t.i. odročnih krajih in javne usluge najbolj potrebujejo, pa ostaja brez rešitve. Uvodnik, ki je nastal izpod peresa Marina Qualizze se navezuje na zahvalno nedeljo, ki smo jo praznovali v mesecu novembru. Qualizza izpostavi govor papeža Benedikta XVI., ki je zahvalno nedeljo povezal z delom na polju in s tem poudaril pomen, ki ga ima človeški odnos do zemlje in njenih darov. Zemlja, ki daje obilo sadežev je resnično bogatstvo, od katerega se ne smemo odtujiti. Na koncu je še lepa novica, da ne bo prišlo do hudega klestenja državnih finančnih sredstev za Slovence, kot je sprva zgledalo. Novica je pozitivna tudi za italijansko manjšino v Sloveniji in na Hrvaškem, ki bo prav tako na primern način prejela prispevke za njeno delovanje. V notranjosti so še zanimivi članki, ki zadevajo pogajanja za prenovo dvojezične šole, zaskrbljenost v zvezi z zakonom za kamnolome in odločitev, da na sv. Višarjah ne bo nove smučarske proge, kjer poteka romarska pot. Posebno pozornost pa si zasluži intervju z županom Dome-nisom glede avtonomije beneških občin in reforme gorskih skupnosti. Po poteh sv. pisma stare in nove zaveze v sliki in besedi Mirjam Bratina KC Lojze Bratuž in Slovenska Duhovnija sv. Ivana V petek, 10. decembra 2010 prirejata Kulturni center Lojze Bratuž in Slovenska Duhovnija sv. Ivana zanimivo srečanje. Tematika srečanja se sklada z adventnim časom, ko stopamo naproti božični skrivnosti ter spominu na Odrešenikovo rojstvo in nas spodbuja, da se osebno poglobimo v smisel naše vere. Za to je seveda več načino in prav gotovo nam je lahko v pomoč pričevanje o duhovni izkušnji romarjev na svetih poteh. Ravno to pa bo vsebina omenjenega srečanja. Meseca februarja letos je slovenski Ko-misarjat za sveto deželo orgniziral dvotedensko vseslovensko romanje v svete kraje, ki je imelo tudi to posebnost, da se je obnavil spomin na prvo večje slovensko romanje izpred 100 leti. Tega pomembnega in tudi zahtevnega romanja se je udeležilo skoraj 150 slovenskih romarjev, med katerimi je bilo tudi nekaj rojakov iz Goriškega. Skupaj z njimi je bila prof. Mirjam Bratina, ki poučuje verouk na slovenskih višjih srednjih šolah v Gorici. Njo in prof. Bogo-mirja Trošta sta KC Lojze Bratuž in Slovenska Bogomir Trošt Duhovnija sv. Ivana povabila, da oblikujeta večer, v katerem bosta skozi besedo in sliko posredovala duhovno vsebino svetih krajev, ki so omenjeni v stari in novi zavezi sv. pisma. Starozavezni del romanja je potekal skozi Egipt in si-najsko puščavo, od koder so Izraelci prišli v obljubljeno deželo, novozavezni del pa je romarje vodil po poteh Jezusa, skozi Galilejo, Judejo, Sammarijo do Jeruzalema. V petek, 10. decembra bo torej priložnost za globok in duhovno bogat večer, ki bo potekal v mali dvorani Kulturnega centra Lojze bratuž v Gorici, s pričetkom ob 20.30. Tečaj krašenja cerkve in doma PD Vrh sv. Mihaela Prisotnost lepega okrasnega cvetja podari cerkvenemu in domačemu prostoru poseben čar, po katerem se v osebi prebujajo lepa in tankočutna čustva. To pripomore, da nekoliko pozabimo ali boljše premostimo vsakdanje naptosti. V tem duhu je Prosvetno društvo Vrh sv. Mihaela, v sodelovanju z župnijo Gabrje-Vrh, pripravilo v ponedeljek 29. novembra večer na temo "Krašenje cerkve in doma'. Eno-večerni tečaj so vodile izkušene sovo-denjske domačinke Ana, Reni in Marinka, ki so ostalim udeleženkam (na žalost se na tečaj ni prijavila nobena moška duša) postregle s celo vrsto praktičnih na- svetov, izkušenj in osebnih tehnik. Voditeljice tečaja so z njihovo spretnostjo in ustvarjalnostjo navdušile vse udeleženke srečanja, ki so odšle domov s polnim košem novih idej. Prav gotovo bo ta majhna a dragocena izkušnja pripomogla, da bo s cvetjem marsikater dom lepši in prijetnejši. Dolgoletna tradicija pripravljanja adventnih vencev pri sv. Ivanu SD Sončnica in Slovenska Duhovnija pri sv. Ivanu Pred prvo adventno nedeljo so se v slovenski Duhovniji pri sv. Ivanu v Gorici zbrali, da bi skupno pripravili adventne venčke. V sodelovanju s Skupnostjo družin Sončnica, je ta pobuda prišla letos že do svoje 12. izvedbe, karakterizira pa jo to, da vence sestavljajo družine skupaj z otroki. Navzven mogoče zgleda to le navadna župnijska dejavnost, vendar je v tem preprostem delu pletenja in vezanja zimzelenih vejic ter okraševa-nja skritih veliko lepih simbolnih trenutkov, ki jih je mogoče podoživeti le, ko je zbrana skupnost in skupaj delajo odrasli in otroci. Letošnja priprava adventnih venčkov je bila zares bogata. Pri nedeljski sv. maši je vse vence blagoslovil msgr. Cvetko Žbogar, nato pa so jih lahko odnesli na domove ter za kosilo prižgali prvo advento svečko. Slovenska prosveta vabi Danes, 5.decembra ob 17.00 K.D. Slomškov dom iz Bazovice vabi na Miklavževanje, ki ga pripravlja ga. Zdenka Križmančič z otroškim zborom A. M. Slomšek. Prireditev bo v kinodvorani v Bazovici. Danes, 5. decembra ob 16.00 in 17.30 Slovenska prosveta in Radijski oder vabita v dvorano Marijinega doma pri sv. Ivanu v Trstu na ogled predstave "Mala princeska', ki spada v sklop Gledališkega vrtiljaka. Po predstavi bo otroke obiskal sv. Mikalvž. Jutri, 6. decembra ob 18.00 Mladinski dom Boljunec in Mladinski krožek Dolina vabita na srečanje s študentkami 3. in 4. letnika smeri razrednega pouka pedagoške fakultete Koper, ki bodo otrokom zaigrale glasbeno pravljico "Mojca Po-krajculja'. Sledil bo prihod sv. Miklavža. V petek, 10. decembra SKD Igor Gruden vabi v Kavarno Gruden na otvoritev raz- stave "Od pravljice do slike'. Slike razstavlja naivec Alessandro Bullo. V soboto, 11. decembra KD Finžgarjev dom, v sodelovanju z društvom Melodija, va- bi na večer slovenskih pesmi s skupino "Ano urco al pej dvej'. Predstava bo v Fin-žgarjevem domu na Opčinah. V nedeljo, 12. decembra ob 17.00, Mladinski dom Boljunec vabi na literarno srečanje z Veitom Heinichenom in Sergijem Verčem, ki bo v foyerju gledališča F. Prešeren v Boljuncu / ŠPORT Nedelja, 5. decembra 2010 124 APrimorski r dnevnik Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 fax 040 772418 sport@primorski.eu nogomet - A-liga Chievo ustavil Romo, Milan kot pravi stroj Moštvo iz Verone v drugem polčasu nadoknadilo dva gola zaostanka s»tržaškima« napadalcema VERONA - Dan ko je Triestina v B-li-gi skoraj dosegla dno, sta dva njena nekdanja napadalca - Moscardelli in Granoche, v dresu Chieva ustavila Romo. Ranierijevo moštvo je v vnaprej igrani tekmi A-lige v Vero-ni po prvem polčasu že vodilo z 2:0, kar pa ni bilo dovolj za zmago. Roma je v prvem polčasu kljub zelo težkem igrišču in dokaj okrnjeni postavi igrala res dobro. Celo Adriano je pokazal napredek, oba gola pa je dosegel Simplicio. Povod za uspešno reakcijo Chieva v drugem delu je bila napaka Rominega vratarja Julia Sergia po nenevarnem strelu Moscardellija od daleč. Igralce Chieva je zadetek opogumil. Moštvo iz Verone je bilo ves čas boljše, premoč pa je s prvim golom v letošnji sezoni kronal Grancohe. Prav pred iztekom tekme bi lahko Chievo celo zmagal. V večerni tekmi je Milan s tremi goli že v prvem polčasu ukrotil Brescio. Chievo - Roma 2:2 (0:2) Strelci: Simplicio (R) v 26. in 44.; Moscardelli v 61. in Granoche v 83. Chievo (4-3-1-2): Sorrentino; Frey, Andreolli, Cesar, Mantovani; Fernandes (od 78. Bogliacino), Rigoni, Marcolini (od 60.Gra-noche); Constant; Pellissier, Moscardelli (od 90. Sardo). Roma (4-3-1-2): Julio Sergio; Cassetti, Mexes, N. Burdisso, Castellini; Brighi, De Rossi, Greco (od 66. Taddei); Simplicio (od 85. Menez); Vucinic, Adriano (od 78. Bor-riello). Milan - Brescia 3:0 (3:0) Strelci: Boateng v 3., Robinho v28. in Ibrahimovič v 30. Milan (4-3-1-2): Abbiati; Abate, Nesta (od 46. Yepes), Thiago Silva,Zambrotta; Gat-tuso, Pirlo, Ambrosini (od 64. Flamini); Boateng; Ibrahimovič (od 25. Ronaldinho), Robinho. Brescia (3-4-2-1): Sereni; Zebina, Bega, Martinez; Berardi, Hetemaj, Vass (od 66. Budel), Daprela; Kone (od 59. Eder), Diamanti; Caracciolo. Vrstni red: Milan 33, Lazio 30, Juventus in Napoli 24, Palermo, Inter in Roma 23, Sampdoria, Udinese in Chievo 20, Catania in Genoa 18, Caglairi 17, Fiorentina 16, Parma 15, Bologna 13, Brescia, Cesena in Lecce 12, Bari 10. Danes: ob 15.00 Cesena - Bologna, Fio-rentina - Cagliari, Lecce - Genoa, Parma -Udinese, Sampdoria - Bari, ob 20.45 Catania - Juventus, jutri ob 20.45 Napoli - Palermo. Pablo Granoche je takole dosegel drugi zadetek za Chievo kroma alpsko smučanje - Ženski smuk v Kanadi Neustavljiva Riesch Nemka zmagala dvakrat v 24 urah - Tina Maze 7. - Moški superG Avstrijcu Streitbergeru LAKE LOUISE - Maria Riesch je 24 ur po prvi zmagi dosegla v smuku za svetovni smučarski pokal še drugi uspeh in je vse bolj trdno zasidrana na vrhu skupnega seštevka. Tudi včeraj je bila boljša od prijateljice in tekmice Lyndsey Vonn, ki se je med smukom dobesedno usedla, kljub temu pa se uspela pobrati in je celo osvojila drugo mesto. Na presenetljivem 3. mestu se je znašla Švicarka Dominique Gisin, medtem ko je bila »azzurra« Daniela Merighetti četrta. Spet se je zelo slabo odrezala Elena Fanchini (12.), ki se nikakor ne more izogniti napakam. Tina Maze je bila solidna sedma. Maruška Ferk 32., Ana Kobal pa 46. Riesch ima na skupni lestvici 434 točk, Vonnova na 2. mestu 245, Mazejeva pa je sedma s 159 točkami. Po odpadlem petkovem smuku so moški v ameriškem Beaver Creeku vendarle izpeljali drugi superveleslalom, na katerem je bil najhitrejši Avstrijec Georg Streitberger, ki je na «progi ptic roparic» zakoličil povsem na začetku kot šesti tekmovalec in je v celoti z nizko startno številko izkoristil dobre razmere na progi. Francoz Adrian Theaux pred njim je bil počasnejši le za 11 stotink sekunde, najhitrejšemu supervelesla- lomskemu dvojcu se je najbolj približal švicarski veteran Didier Cuche (+0,13). Drugo mesto je zgrešil le za dve stotinki. Četrti je bil »azzurro« Christo Innerhofer. Od petih Slovencev sta prve superveleslalomske točke v tej sezoni osvojila Andrej Šporn in Andrej Križaj s 24. in 26. mestom. Superveleslalom je bil precej izenačen. V eni sekundi se je zvrstilo kar prvih 14 tekmovalcev, razlika med prvo- in dru-gouvrščenim pa je celo najmanjša v zgodovini supervelesla-lomov v Beaver Creeku. TEKI - Slovenska smučarska tekačica Vesna Fabjan (+0,6) je na prostem sprintu za svetovni pokal v Dusseldorfu osvojila tretje mesto. Zmagala je Italijanka Arianna Follis (2:02,3) pred Američanko Kikkan Randall (+0,4). Katja Višnar je izpadla v polfinalu, Petra Majdič pa v četrtfinalu. SKOKI - Avstrijec Thomas Morgenstern je zmagal na tekmi svetovnega pokala smučarjev skakalcev v Lillehammerju na Norveškem. Drugi je bil domačin Johan Remen Evensen, tretji pa njegov rojak Tom Hilde. Robi Kranjec, edini slovenski finalist, je bil 28. tenis Davis cup: Francija vodi z 2:1 BEOGRAD - Teniška reprezentanca Francije vodi z 2:1 v finalu Davisovega pokala proti Srbiji v Beogradu. V igri dvojic sta Arnauld Clement in Michael Llodra nadoknadila zaostanek dveh nizov in v odločilnem petem premagala Ne-nada Zimonjica in Viktorja Troic-kega. Francoska dvojica je pred polno beograjsko dvorano Arena pripravila izjemen preobrat. Izgubila je prva dva niza s 3:6 in 6:7, naslednje tri pa dobila s 6:4, 7:5 in 6:4. Dvoboj je trajal kar štiri ure in 34 minut. Srbija prvič nastopa v finalu Davisovega pokala, medtem ko je bila Francija že devetkrat prvak, nazadnje leta 2001, še šestkrat pa je igrala v finalu. SLAVEK IN SLAVKO - Prireditelji nogometnega evropskega prvenstva leta 2012, ki ga bosta gostili Poljska in Ukrajina, so po novembrski predstavitvi uradnih maskot danes v Kijevu predstavili tudi njuni imeni. Ljubitelji nogometa so prek spleta z veliko večino odločili, da bosta dvojčka, oblečena v poljske in ukrajinske barve, Slavek in Slavko. V glasovanju sta bili na voljo še dve različici: Siemko in Strimko ter Klemek in Ladko. Skoraj 40.000 glasovalcev (39.233) je Slaveku in Slavku namenilo 56 odstotkov glasov, Siemko in Strimko sta jih dobila 29 odstotkov, Klemek in Ladko pa 15. Euro 2012 bo gostilo osem mest, štiri poljska in štiri ukrajinska. KANDIDATI - Afriška nogometna zveza je razkrila imena peterice, ki se bo potegovala za naziv najboljšega afriškega nogometaša leta 2010. V igri za prestižno nagrado so Didier Drogba, Salomon Kalou (oba Slonokoščena oba-la/Chelsea), Samuel Eto'o (Kame-run/Inter), Seydou Keita (Mali/Barcelona) in Asamoah Gyan (Ga-na/Sunderland). Lani je slavil Drog-ba pred Eto'ojem in Gancem Mic-haelom Essienom. Lahka zmaga Pall.TS TRST - Rokometaši Pallama-no Trieste so v 9. krogu A1-lige z gladkim 35:22 premagali Meran, ki je bil sicer na lestvici uvrščen le dve mesta za Tržačani,. VATERPOLO - Moška A2-li-ga: Pallanuoto TS - Quinto 9:9. nogomet - V Cittadelli nov gladek poraz Triestine Bolnik na smrtni postelji? Uvodni gol gostiteljev zmedel Tržačane - Izenačujoči zadetek Testinija po enajstmetrovki le pesek v oči - Nikoli nevarni Cittadella - Triestina 4:1 (2:1) Strelci: Gabbiadini v 6., Testini (11.m) v 38., Perna v 43. min; Gabbiani-di v 48. in Perna v 65. min. Cittadella: Villanova, Gorini, Ma-nucci, Nocentini (od 82. Gasparetto), Bellazzini, Marchesan, Dalla Bona, Muis-so, Perna (od 79. Carra), Volpe, Gabbia-nidi (od 62. De Gasperi). Triestina: Viotti, Sabato, Longhi, Brosco, Toledo, Malago' (od 81. D'Am-brosio), Gissi, Matute, Marchi (od 72. Longoni), Testini (od 61. Godeas), An-tonelli. Sodnik: Pinzani Na mrzlih tribunah igrišča v Cittadelli se je zbralo manj kot dva tisoč gledalcev, igralce Triestine pa so druga za drugo oblivale hladne prhe, tako da je pre-hlajena ekipa dobila pljučnico in je po včerajšnjem porazu težek bolnik, da se mnogi že sprašujejo, ali ne bodo prav kmalu zamenjali tudi zdravnika. Kakorkoli že, poraz je razgalili vso nemoč in nebogljenost moštva, ki praktično ni na tem pomembnem gostovanju pokazalo ničesar. Taktične načrte ekip je takoj postavil na glavo zgodnji zadetek Citta-delle. Devetnajstletni Gabbiadini se je že v 6. minuti znašel povsem sam v kazenskem prostoru in je neovirano preusmeril v mrežo visoko podajo z desne strani. Na gol je Triestina reagirala medlo, nevarnejši pa so spet bili go- Emiliano Testini je dosegel gol iz enajstmetrovke stitelji, vendar je vratar Triestine Viot-ti močan prosti strel Della Bone odbil. Igra se je odtlej odvijala na sredini igrišča, priložnosti za zadetek pa ni bilo nobene. V 38. minuti je branilec Cit-tadelle zrušil Marchija od zadaj. Sodnik je brez obotavljanj pokazal na belo točko, branilcu pa je pokazal rume- ni karton, čeprav bi ga morda lahko celo izključil, saj med Marchijem in vratarjem ni bilo nobenega drugega igralca. Na 1:1 je z enajstih metrov zanesljivo izenačil Testini. Žal pa veselje gostov ni trajalo dolgo, saj je Cittadella po slabih petih minutah spet povedla. Del-la Bona je po prostem udarcu vnovič sprožil proti vratom Triestine silovit strel, Viotti pa je žogo odbil naravnost na noge Perne, ki iz neposredne bližine ni mogel ne zadeti. Trener gostov Iaconi je med odmorom zagotovo na novo motiviral svoje igralce, vse pa se je porušilo že po dveh minutah drugega polčasa, ko je Gabbiadini povišal na 3:1. Podajo Perne je prestregel na levi strani, proti njemu je (po nepotrebnem) stekel vratar Viot-ti, Gabbiadini pa ga je premagal z natančnim diagonalnim strelom. Triestina je imela še dovolj časa, da bi izenačila, vendar se je v napad podala neurejeno, gol, ki ga je že v 65. minuti dosegel Per-na z udarcem s sredine kazenskega prostora , pa je pomenil konec tekme. B-liga IZID 18. KROGA Albinoleffe - Empoli 2:0, Ascoli - Padova 1:0, Cittadella -Triestina 4:1, Grosseto - Modena 3:1, Livorno - Pescara 1.1, Novara - Crotone 3:0, Portogruaro - Atalanta 1:2, Sassuolo - Piacenza 1:1, Varese - Reggina 1:0, jutri ob 12.30 Torino - Siena, ob 18.00 Vicenza - Frosinone Novara 18 12 4 2 37:13 40 Atalanta 18 10 3 5 23:16 33 Siena 16 9 5 2 27:15 32 Varese 18 7 8 3 20:13 29 Livorno 18 7 7 4 27:20 28 Reggina 17 8 4 5 23:19 28 Empoli 18 5 10 3 19:14 25 Torino 17 7 4 6 21:21 25 Padova 18 6 6 6 29:23 24 Pescara 18 6 6 6 22:22 24 Cittadella 18 6 4 8 23:25 22 Vicenza 16 7 1 8 19:23 22 Crotone 18 5 7 6 17:21 22 Grosseto 18 5 6 7 20:23 21 Modena 18 4 8 6 19:26 20 AlbinoLeffe 17 5 4 8 20:27 19 Ascoli (-3) 18 5 7 6 19:21 18 Frosinone 17 4 6 7 17:24 18 Sassuolo 18 4 5 9 18:23 17 Piacenza 18 3 8 7 21:27 17 Triestina 18 3 8 7 14:24 17 Portogruaro 18 3 5 10 15:30 14 PRIHODNJI KROG: Triestina - Torino 13.12. ob 20.45. www.primorski.eu1 / RADIO IN TV SPORED ZA JUTRI Nedelja, 5. decembra 2010 25 umetnostno kotalkanje - Svetovno prvenstvo na Portugalskem Na kocko postavila ugled, dosegla pa je sijajno zmago Čeprav ima za sabo bleščečo kariero, v kateri je v svojem športu rušila rekorde in premikala mejnike kot nobena pred njo, je bila Tanja Romano na letošnjem svetovnem prvenstvu v umetnostnem kotalkanju na Portugalskem pred svojo doslej najtežjo preizkušnjo. Strah, da bi se lahko vse skupaj končalo z osvojitvijo dveh srebrnih medalj, kar bi za štirinajstkratno svetovno prvakinjo pomenilo neuspeh, je bil otipljiv in je do petkovega vrhunca pravzaprav le še naraščal. V dvoboju s sedem let mlajšo italijansko zvezdnico Deboro Sbei je 27-letna Tanja dejansko zastavila ves svoj ugled, kajti slava vrhunskih športnikov - tudi živih legend, v očeh javnosti zelo hitro mine. Od lanskega svetovnega prvenstva v nemškem Freiburgu pa je Romanova proti Sbeijevi doživela sama razočaranja: poraz, sicer zelo sporen, v Nemčiji, poraz - ravno tako »čuden«, na letošnjem državnem prvenstvu v Roccarasu, v Portimauu, kjer je branilka naslova v prostem programu Sbei prvič ogrožala Tanjin primat tudi v kombinaciji, pa poraz v obveznih likih (Sbei 8., Tanja 11.) in tudi v četrtkovem kratkem programu, v katerem je tekmovalka iz Pescare prevzela vodstvo na začasni lestvici s točko prednosti pred poletovko. Sbeijeva je v četrtek presenetila s »čistim« programom, dodaten motiv zaskrbljenosti pa je bil v tem, da so člani žirije tudi letos »čistosti« izvedbe dajali večjo težo kot njeni težavnostni stopnji. Skratka, tega, da je Tanjin program neprimerno težji, pri ocenjevanju skoraj ne upoštevajo več. Napetost na višku. Tanja Romano s trenerjema Kokorovcem in Ferrettijevo corbelletti Zato je bila slovenska kotalkarica iz Trsta pred petkovim odločilnim nastopom pod izjemnim pritiskom, ki pa ga je obvladala v šampionskem slogu. Ze po obrazu je bilo vidno, da je izjemno koncentrirana in željna velikega maščevanja. Tanja je za letošnji nastop pripravila nadpovprečno zahteven nastop s tremi »moškimi« kombinacijami skokov in ga v celoti izvedla. Vrhunsko. Če ne bi padla prav v zadnjem skoku, pravzaprav »lažjem« trojnem salchowu, bi za svoj nastop prejela marsikatero desetko, je prepričan njen trener Mojmir Kokorovec. Tako pa je bilo na končni razplet treba še počakati, pritisk pa se je z Romanove preselil na Sbeijevo. Doslej zelo hladnokrvna Sbeijeva, ki je nastopila kot zadnja, pa tokrat ni obdržala mirnih živcev, saj je svoj nastop zabelila z dvema padcema, prejela je sicer (pre)visoke ocene, kar pa ni bilo dovolj, da bi ubranila naslov v najprestižnejši zvrsti. Osvojila je sicer kombinacijsko zlato, še to pa na zelo sporen način, kar kaže, da žirija tudi letos ni bila najbolj naklonjena Romanovi, vendar je bil njen nastop vendarle predober, da bi jo lahko oškodovali. Tanja Romano je tako svojo bero zmag na svetovnih članskih prvenstvih - na njem je letos nastopila devetič - povečala na petnajst, skupno pa ima sedemnajst kolajn. V devetih letih ni v svojih paradnih disciplinah na zmagovalni oder stopila le prvič, leta 2002, ko je zmagala samo v kombinaciji, v prostem programu pa je bila četrta. A. Koren tanja po nastopu »Še nikoli nisem bila tako srečna« Tanja Romano slabih 24 ur po uspehu na Portugalskem Je bila to tvoja najlepša zmaga? Ja, seveda. Še nikoli nisem bila tako srečna kot včeraj in sem srečna še zdaj. Tako prijetnih občutkov nisem doslej doživela po nobeni drugi zmagi. Še nikoli nisem toliko jokala. Zadnje tri mesece je bilo vse usmerjeno v ta rezultat. So sanje, ki so se uresničile. Bilo pa je zelo težko. Predvsem iz emotivnega vidika tako težke tekme še nisem doživela. Kako si se počutila pred tekmo? »Bila sem zelo zbrana in hladna. Med vajo sem bila z glavo vedno prisotna. Podlaga pa je bila zelo slaba, rekla bi utrudljiva, tako da sem bila na koncu povsem izmučena.« Si po svojem nastopu mislila, da je to, kar si pokazala dovolj za zmago? Včeraj sem mislila le na vajo, ne na ocene ali na uvrstitev, to je bila tudi moja moč. Po tekmi sem bila zadovoljna, nisem pa vedela, kakšna bo moja uvrstitev. Nastopa drugih nisem gledala, ko se je vse končalo pa sem spraševala ljudi, ali je res, da sem zmagala. Si se torej bala, da bi lahko bilo kot lani, ko so te v Nemčiji močno oškodovali? Niti ne. Ponavljam, nisem razmišljala o tem, kaj se dogaja okoli mene. Vedela pa sem, da me lahko Sbei premagala le z vrhunskim nastopom. Po tekmi si trikrat udarila z roko ob tla. Precej nenavadno. Si bila jezna zaradi napake v zadnjem skoku? Ne, šlo je za živčno reakcijo. Za salchow mi je žal, ampak sem bila zelo utrujena. Še pred nastopom sem razmišljala o tem, ali bi ga morebiti izpustila, nato sem se odločila, da bom izvedla čisto vse skoke programa, da si ne bi morala kdaj kasneje očitati, da nisem storila vsega, kar je bilo v mojih močeh. Kako si spala dan pred dolgim programom? Zelo dobro. Kaj pa noč po njem? Nisem spala. Ker ste praznovali? Praznovali smo, ampak ko sem legla v posteljo nisem mogla zatisniti očesa, ker sem bila še vedno razburjena. Si se s Sbeijevo kaj pogovarjala? Čestitali sva si. Te jezi, da nisi osvojila tudi zlate medalje v kombinaciji? Ne. V obveznih likih nisem kotal-kala dovolj dobro. Res pa je tudi, da ne vem, zakaj so mi v prostem programu tako nižali oceno za umetniški vtis. Morda je bilo to celo bolj odločilno za kombinacijo, a zaradi tega res nisem jezna. Me ne zanima. Se vrneš domov in... Ze pojutrišnjem me čaka ekshibi- cija. Razmišljaš o novi sezoni? Ne, ne. Zdaj je prav tako, potem pa bom pomislila kako in kaj. (ak) IZIDI Vrstni red prostega programa: 1. Tanja Romano (Ita) 540,800; 2. Debora Sbei (Ita) 530,700; 3. Cristina Trani (Ita) 522,400; 4. Isabel Repullo Morente (Špa) 494,100; 5. Fabienne Bachmann (Švi) 489,700; 6. Marine Portet (Fra) 489,100; 7. Lucija Mlinarič (Slo) 474,800; 8. Diana Ribeiro (Por) 473,800; 9. Lisa Jakisch (Nem) 474,100; 10. Nika Arčon (Slo) 473,300. Nastopilo je 29 tekmovalk iz 18 držav. Vrstni red kombinacije: 1. Debora Sbei (Ita) 992,900; 2. Tanja Romano (Ita) 987,000; 3. Fabienne Bachmann (Švi) 914,300; 4. Nika Arčon (Slo), 5. Diana Ribeiro (Por) 908,900; 6. Lucija Mli-narič (Slo) 892,600. Nastopilo je deset tekmovalk nogomet - Državni mladinci Kras je svoj pravi obraz pokazal v drugem polčasu namizni tenis - Ženska A1-liga Kras ZKB jutri v Zgoniku proti Zeusu A d r **■ M V .1- • À Krasova Kitajka Yuan Yuan jutri proti dvema rojakinjama kroma Krasove namiznoteniške prvoligaši-ce bodo jutri spet na igrišču. Na sporedu bo še en krog v najvišjem italijanskem nam-iznoteniškem prvenstvu. Krasova dekleta bodo tokrat igrala pred domačo publiko, ob 18.uri v zgoniški telovadnici. Gostovala bodo solidno sardinsko ekipo TT Zeus. Barve te ekipe branijo Lin Hong, sicer nova Kitajka v Italiji, a izredno dobra igralka, stara znanka krasovk Wei Jian (št.14 v Italiji) in pa Olga Zavedeeva, št.21. Če se bo Zeus predstavil v Zgoniku z najboljšo postavo bodo Yuanova, Miličeva, Carlijeva in Cri-smancicheva pred zahtevno nalogo, lažje pa bi bilo, ko bi nasprotniki uvrstili v ekipo eno izmed sester Montalbano. Vse bo znano šele pred pričetkom dvoboja. (R) Izidi 5. kroga: CastelGoffredo . Zeus 4:2, Inottica - Kras 1:4, Regaldi No-fara - Norbello 2:4, Libertas Siena - San-donatese n.p. Vrstni red: Castel Goffredo 10, Zeus in Sandonatese 7, Norbello 6, Kras ZKB 5, Regaldi Novara 3, Inottica Molfetta in LIbertas Siena 0. Jutri: Kras - Zeus, 7.12. Norbello -Siena, Molfetta - Regaldi, Sandonatese -Castel Goffredo. DRŽAVNI MLADINCI Kras Repen - Venezia 2:0 (0:0) Strelec: D' Aliesio v 75. in 85. Kras: Zetto, Jarc (Papapico), Bertocchi, Visca, Zeriali, Carli (Sain) D' Aliesio, D' Agnolo, Nardini (Dra-gosavljevic), Jankovic, Menichini.Tre-ner: Kragelj. Rumena kartona: D' Agnolo in Dragosavljevic. Mladinci Krasa so tokrat nastopili na domačem igrišču v Repnu. Razmere niso bile ravno najboljše, kajti mraz in veter sta nedvomno vplivala na kakovost igre domače ekipe. Gledalcev ni bilo veliko, med njimi pa sta izstopala mlada fanta s harmoniko in bobnom. Poskrbela sta za dobro vzdušje na tribunah. V prvem polčasu sta obe ekipi igrali dobro in urejeno, toda resne priložnosti za gol ni bilo. V drugem polčasu so igralci stopili na igrišče z drugo mentalite-to in že v prvih minutah so se večkrat približali nasprotnikovemu golu. Nato je Dragosavljevic nadomestil Nar-dinija in tako vnesel kanček živahnosti v igro. Gostje so se vseskozi upirali Krasovemu pritisku in večkrat poskušali hiter protinapad. Na koncu pa so se morali le vdati in priznati premoč domače ekipe. Tokrat je mrežo nasprotnika kar dvakrat za- tresel D'Alesio, ki je bil v pravem trenutku na pravem mestu. IZJAVA PO TEKMI: Trener Marino Kragelj: »Mraz in težko igrišče sta seveda negativno vplivala na igro, toda igralci so opravili svojo nalogo in se borili do konca tekme, tako da je bila zmaga povsem zaslužena.« (miha) DEŽELNI MLADINCI Aquileia - Vesna 2:3 (1:1) Strelci: A. Marjanovič 40.; Sali-ce v 47. in M. Marjanovič v 55. Vesna: Dedenaro, Vidoni, Facc-hin (Cerkvenič), M. Marjanovič, Zer-jal, Madotto (Viviani), Candotti, Hoffer, A. Marjanovic, Mastrogiacomo (Depasquale), Salice. Trener: Zucca. Vesna je v Ogleju osvojila vse tri razpoložljive točke. Povedli so sicer gostitelji, pred koncem prvega polčasa pa je Aleksander Marijanovic izenačil v gneči v kazenskem prostoru. Ze v 2. minuti drugega polčasa je Salice presenetil nasprotnikovega vratarja, osem minut kasneje pa je bil po podaji s kota uspešen Marko Marjanovič. Z agresivno igro so Zuc-covi varovanci uspeli obdržati prednost vse do konca. Aquileia je po protinapadu dosegla še drugi gol, vendar so bili kriški nogometaši dovolj koncentrirani do konca tekma, da se niso pustili presenetiti in so se zasluženo veselili zmage. Juventina - Monfalcone 0:2 (0:1) Juventina: Montagner, Pojan, Jrirskič, Peric, Cadez, Rosolen (Sta-to), Iurilli, Mauro, Bizai, Graba, Fur-lan (Franco). Trener: Currato. Juventinini nogometaši so ostali praznih rok. Monfalcone je po napaki obrambe prvi zatresel mrežo, drugi gol v drugem polčasu pa je po mnenju trenerja padel po nedovoljenem položaju. »Že spet so bili sodniki nastrojeni proti nam,« je bil kritičen trener Currato. Sodnik je pokazal rumeni karton kar sedmim igralcem Ju-ventine, nasprotnikovim pa niti enega. Juventina je imela kar nekaj priložnosti, vendar gola ni dosegla. Sodnik je izključil spremljevalca Vin-cenza Fortunata. prej do novice www.primorski.eu1 / RADIO IN TV SPORED ZA JUTRI Nedelja, 5. decembra 2010 ŠPORT moška c-liga - Derbi v Repnu Sloga Tabor Televita povsem nadigrala Sočo ZBDS Usoden poraz Vala Imse v Trstu - Tržiški Fincantieri ugnal nerazpoloženo Slogo Napad Valentinčiča (Soča) med včerajšnjim derbijem v Repnu kroma Sloga Tabor Televita - Soča Zadružna banka Doberdob Sovodnje 3:0 (25:14, 25:11, 25:19) Sloga Tabor Televita: Cettolo 11, Vasilij Kante 19, Nigido 4, Ambrož Pe-terlin 15, Slavec 9, Veljak 3, Privileggi (libero), Fermo, Iozza, Mirko Kante, Matevž Peterlin, Riolino. Trener Lucio Bat-tisti Soča Zadružna banka Doberdob Sovodnje: I. Černic 1, J. Černic 0, M. De-vetak 4, Juren 3, Testen 6, Valentinčič 10, Kragelj (libero), Braini 0, M. Černic, I. Devetak, Škorjanc. Trener Vojko Jakopič Derbi je v Repen privabil kar lepo število gledalcev, tekma pa jih verjetno ni zadovoljila, saj je bila presenetljivo povsem enosmerna, kot jasno kažejo že delni izidi v posameznih setih. Soča namreč včerajšnji Slogi Tabor ni bila dorasla, saj je domača šesterka delovala kot utečen stroj, v katerem je vse delovalo brezhibno in brez zastojev. Soča se je verjetno vdala v poraz že pred samim začetkom tekme, dokončno pa jo je »pokopal« prvi set: pri izidu 3:3 je na servis prišel Vasilij Kante, ko je nehal servirati je bil izid že 11:3. Nekaj točk je dosegel direktno, ostali servisi pa so bili tako ostri, da so Soči praktično onemogočili gradnjo. Goste je to tako spravilo s tira, da ne v tem ne v naslednjem setu niso bili zmožni reagirati in so skorajda pasivno spremljali pobudo Sloge Tabor. Domača ekipa je vsekakor zaigrala zelo umirjeno in zbrano, Slogaši so bili boljši v vseh elementih, v dobro uigrani šesterki pa sta tokrat izstopala Vasilij Kante (tako na servisu kot v bloku in napadu) in Ambrož Peterlin, ki je bil odličen tudi v obrambi. Rahlo bolj izenačen je bil le tretji niz, v katerem so Slogaši naredili nekaj več napak, Soča je zaigrala bolj odločno in povedla z 8:4. Sloga Tabor Tele-vita je izenačila, Soča je nato spet rahlo povedla (10:8), vendar je bilo to njeno zadnje vodstvo. Slogaši so takoj spet vzeli vajeti igre v svoje roke, dosegli nekaj zaporednih točk (19:11) in s tem je bilo tekme v bistvu konec. Licio Battisti, trener Sloge Tabor Televita: «Od rok nam je šlo vse: z ostrim servisom smo onemogočili Sočin napad, moji igralci so tokrat tudi dobro blokirali, tako da smo si že na začetku setov, razen v tretjem, nabrali takoj visoko prednost, ki smo jo brez problemov obdržali do konca.« Trener Soče Vojko Jakopič z nastopom svojih varovancev tokrat ni mogel biti zadovoljen: »V Repen smo prišli z jasnimi cilji, kaj si želimo od tekme. Vedeli smo, proti komu bomo igrali in da nimamo kaj izgubiti, vendar se igralci sploh niso držali navodil, ki so jih dobivali med tednom. Z razliko od prejšnjega kola, ko jim je uspelo do potankosti udejanjiti vse, kar smo vadili, je bilo tokrat povsem drugače, poleg tega pa smo še naredili veliko napak, tako da je bil tako gladek poraz res neizbežen.« Z zmago je Sloga Tabor Televita seveda obdržala prvo mesto na lestvici, Soča Zadružna banka pa ima kljub porazu še vedno odprte vse možnosti, da osvoji tretje mesto in s tem nastop v skupini za napredovanje, saj bo vse odločilne tekme odigrala na domačem igrišču. Skupina B Ferroaluminio - Val Imsa 3:1 (25:21, 25:17, 18:25, 25:12) Val: D. Faganel 11, Ombrato 11, La-vrenčič 13, D. Nanut 5, Fedrigo 2, Fer-foglia 2, Florenin (L), Cutuli 3, S. Faganel, Corva. Trener: Makuc. Val Imsa je tudi v povratnem srečanju proti tržaškemu tekmecu ostal praznih rok. V premerjavi s prvim krogom jim je tokrat uspelo osvojili niz, kaj več pa ne. V prvih dveh nizih so Makučevi varovanci bili enakovredni nasprotniku do polovice niza, nato pa so popustili v vseh elementih. Rahle prednosti nasprotnikov naposled niso uspeli nadoknaditi in so tako prepustili gostiteljem oba niza. V nadaljevanju so gostitelji zaigrali bolj umirjeno, valovci pa so to izkoristili in brez težav osvojili tretji niz. V zadnjem nizu pa je FerroAluminio povedel že na začetku in z nizom napadalnih servisov spravil v težave valovce, ki so do konca niza dosegli le 12 točk. »Ze spet smo se ob prvi napaki blokirali in nismo uspeli reagirati. To je stalnica letos,« je povedal trener Makuc, »Tokrat smo sicer slabo igrali tudi v bloku, v napadu pa smo jim bili dorasli.« Sloga - Gimax Fincantieri 0:3 (18:25, 17:25, 21:25) Sloga: Bertali 7, Devetak 1, Dussich 5, Ilic 1, Romano 7, Rožac 9, Guštin 0, Pečar 1, Zerjal 1 . Trener Ivan Peterlin Prvenstvo C lige je prešlo v drugi del v izločilnih skupinah, ekipe, ki stremijo po uvrstitvi v play off za napredo- vanje si seveda ne smejo privoščiti nobenega spodrsljaja, saj se za tri mesta potegujejo vsaj štiri in bo boj torej negotov vse do zadnjega. Fincantieri je trenutno na prvem mestu na lestvici in je prišel v Repen s trdnim namenom, da svoj položaj tudi obdrži. Sloga je bila torej vsekakor pred zelo težko nalogo, ki se je izkazala še za težjo, saj so naši igralci zaigrali krepko pod svojimi sposobnostmi. V poraz so se verjetno vdali že pred samim začetkom tekme, tako da so nasprotnikom nudili, predvsem v prvih dveh setih, dokaj medel odpor. Odpovedal je predvsem sprejem (v tekmi je Fincantieri neposredno s servisom dosegel kar 12 točk), ki je seveda pogojeval vso nadaljnjo igro. Prva dva seta sta tako minila v znamenju absolutne premoči gostov, nekoliko bolje so se naši odbojkarji odrezali v tretjem. Tudi ta se je sicer začel v znamenju Fin-cantierija, vendar so se slogaši v drugi polovici le zbrali, nekaj dobrih posegov v obrambi jim je vlilo zaupanja v lastne moči in so ob zaostanku dosegli kar sedem zaporednih točk in povedli z 21:20. Fincantieri se seveda ni dal in v odločilnih zadnjih točkah spet znal uveljaviti premoč svojih izkušenejših igralcev in slogašem so se tako razblinili upi po osvojitvi seta. 25 Domači šport Danes Nedelja, 5. decembra 2010 KOŠARKA DRŽAVNA C-LIGA - 18.00 v Benetkah: Marghera - Jadran Qubik UNDER 14 MOŠKI - 11.00 v Trstu, Oberdan: Azzurra C - Jadran ZKB UNDER 13 MOŠKI - 11.30 v Trstu, Istrska ulica: Don Bosco - Kontovel ODBOJKA ŽENSKA D-LIGA - 18.00 v Azzanu Decimu: Azzano - Kontovel 2. ŽENSKA DIVIZIJA - 11.00 na Proseku: Kontovel - Altura; UNDER 18 MOŠKI - 11.30 v Cordenonsu: Cordenons - Olympia Terpin; 18.00 v Pradamanu: Il Pozzo - Sloga UNDER 16 ŽENSKE - 11.00 v Sovodnjah: Soča -VBL Cormons; 11.30 v Trstu, Rocol: Virtus - Sokol Bar Igor UNDER 14 ŽENSKE - 11.00 v Trstu, Stock: Coselli giallo - Kontovel NOGOMET D-LIGA - 14.30 v Bellunu: Belluno - Kras Repen Koimpex PROMOCIJSKA LIGA - 14.30 v Križu: Vesna -Valnatisone; 14.30 v Reani: Reanese - Juventina 1. AMATERSKA LIGA - 14.30 v Štarancanu: Staranzano - Primorec; 14.30 v Sovodnjah: Sovodnje - Muglia 2. AMATERSKA LIGA - 14.30 na Opčinah: Opicina - Primorje; 14.30 v Krminu: Cormonese - Zarja Gaja; 14.30 v Fiumicellu: Fiumicello - Breg 3. AMATERSKA LIGA - 14.30 v Trstu, Ul. Campanelle: Campanelle - Mladost NARAŠČAJNIKI - 11.45 pri Domju: Domio - Kras Repen NAJMLAJŠI - 10.30 v Dolini: Kras Repen - Esperia; 10.30 v Krminu: Cormonese - Juventina Jutri Ponedeljek, 6. decembra 2010 NAMIZNI TENIS ŽENSKA A-LIGA - 20.30 v Zgoniku: Kras ZKB - Zeus □ Obvestila SK DEVIN prireja v novi letošnji zimski sezoni tečaje smučanja in deskanja v kraju Forni di Sopra za malčke iz vrtca, otroke in odrasle vsako soboto in nedeljo od 15. oz.16. januarja 2011 dalje Predstavitev tečajev in učiteljev bo v Kamnarski hiši v Nabrežini v četrtek, 16. decembra ob 19.uri. Informacije in vpisovanja na info@skdevin.it, ali 040 2908105 ali 335 8180449. SK DEVIN vabi na predstavitev vseh tekmovalnih skupin in trenerjev nove sezone, ki bo potekala v sredo, 8. decembra 2010 ob 19. uri v Kamnarski hiši v Nabrežini. ŠD KONTOVEL vabi člane na redni občni zbor, ki bo v ponedeljek, 13.decembra ob 19.30 v prvem in ob 20.30 v drugem sklicu v Kulturnem domu na Proseku. AŠD SK BRDINA obvešča, da se bodo tudi v letošnji zimski sezoni odvijali tečaji smučanja. Informacije lahko dobite na sedežu društva, Repentaborska ul. 38 na Opčinah, ob ponedeljkih od 20.00 do 21.00 ure. Tel. SK Brdina 3475292058, Valentina Suber 347-4421131, www.skbrdina.org,info@skbrdina.org. ženska c-liga Tarcento je bil za Slogine igralke previsoka ovira CSI Tarcento Sloga 3:0 (25:16, 25:18, 25:20) Sloga: Colarich 5, Crissani 5, Cvelbar 4, Gantar 4, Alice Spangaro 5, Starec 2, Barbieri (libero), Cernich 0, Teresa Spangaro, Valič. Trener Martin Maver Tretjeuvrščeni Tarcento je sinoči predstavljal prezahtevno oviro za slogašice, ki so za nameček nastopile v okrnjenem sestavu. Manjkali sta namreč Tanja Babudri, ki si je v prejšnjem kolu poškodovala gleženj, in prvi libero Michela Spangaro zaradi službenih obveznosti. Odsotnosti sta se seveda poznali, naše igralke pa so verjetno zaradi tega nastopile brez pravega zaupanja v lastne moči. Tarcento je skozi vso tekmo izredno ostro serviral, kar je Sloginemu sprejemu povzročalo velike preglavice, povprečen sprejem pa seveda onemogoča uspešen protinapad. Ob tem naj še dodamo nezanesljiv blok in večkrat statično obrambo in slika je žal popolna. Stanje se je sicer iz seta v set boljšalo, igralke so skušale napake in pomanjkljivosti sproti odpravljati. Prvi set je bil tako najslabši, v drugem smo že videli reakcijo, tretji pa je bil prav gotovo najboljši in najbolj izenačen. Slogašice so bile svojim nasprotnicam stalno za petami in se z njimi enakovredno borile skoraj do konca, čisto v končnici pa je bil spet boljši Tarcento, ki se je tako lahko veselil letošnje pete prvenstvene zmage. d-liga - Dve zmagi Olympia Ferstyle doma po hitrem postopku Borovke v Vilešu po borbeni in izenačeni tekmi Naš prapor po porazu v Trstu najbrž zapravil vse možnosti za uvrstitev v skupino za napredovanje - Kontovelke danes MOŠKA D-LIGA Skupina A Olympia Ferstyle - Cordenons 3:0 (25:19, 25:15, 25:15) Olympia: Komjanc 10, Terčič 10, Capparelli 8, Pavlovič 6, Persolja 10, F. Hlede 10, Polesel (L), San-cin 1, Škerk, Vittin, D. Hlede. Trener: Jerončič. Olympia je po hitrem postopku osvojila vse tri razpoložljive točke. V prvem nizu so se goriški odbojkarji sicer delno prilagodili igri šibkejših nasprotnikov, ki so bili v primerjavi s prvim delom prvenstva v vseh elementih manj prepričljivi; v tem uvodnem delu je bilo vsekakor preveč napak (kar 11), kar pa ni vplivalo na prevlado Jerončičevih fantov. Nekaj več odpora jim je Cordenons nudil v drugem nizu: povedel je z 11:7, to pa je bilo tudi vse. Komjanc in ostali so se v nadaljevanju zbrali in z delnim izidom 11:1 vzpostavili ravnovesje sil. Z učinkovito igro so nadaljevali tudi v zadnjem nizu. Čeprav je bila igra še posejana z napakami, je bila predstava goriških od-bojkarjev predvsem v bloku in servisu dobra. Skupina B Broker Ts - Naš prapor 3:0 (25:13, 25:17, 25:22) Naš prapor: Kuštrin 8, Juretič 1, Brotto 2, Feri 7, Caprara, Bajt 1, Culot (L), Černic 1, Lukeš 8, Fajt 4, Simeoni 1. Trener: Leghissa. Brici so na tržaškem gostovanju odpovedali v vseh elementih, tako da jih je premagal tudi skromnejši Broker (v prvem delu so ga premagali s 3:1). Štirje člani standardne postave so v telovadnico dospeli tik pred začetkom tekme, tako da so prvi niz odigra- Letos najboljša tekma Katje Vodopivec (Bor) kroma li še neogreti in nepripravljeni. Trener Leghissa je skušal z menjavami spremeniti potek srečanja, vendar mu preobrat ni uspel. Šele v tretjem nizu so Kuštrin in ostali reagirali in tudi povedli z 18:20, tri napake pa so onemogočile zasuk srečanja v njihovo korist. Broker je povedel in zaključil niz in srečanje v svojo korist. »Edina svetla točka tekme je bil nastop Fajta, ki je vstopil v drugem nizu in na krilu dosegel štiri zaporedne točke v napadu,« je po tekmi povedal trener Leghissa. ŽENSKA D-LIGA Skupina B Villesse - Bor Kmečka banka 1:3 (25:23, 22:25, 24:26, 26:28) Bor Kmečka banka: Pučnik 22, Vodopivec 21, Grgič 7, Cella 6, Kneipp 9, Della Mea 10, Co-stantini 0, Miloševic. Borova ekipa je dosegla v Vilešu spodbudno zmago. Tega nasprotnika so sicer gladko premagale tudi na prvi tekmi v Trstu, vebdar se je v nadaljevanju prvenstva okrepil s tremi igralkami in nanizal nekaj dobrih rezultatov. Tekma je bila izjemno izenačena, borovke pa so pokazale zvrhano mero borbenosti, s katero so zakrile težave v sprejemu (telovadnica v Vilešu je velika in dolga) in ujele marsikatero »umazano« žogo nasprotnic. Ko je borovkam uspeval servis, so bile niti igre vsekakor trdno v njihovih rokah. Najboljšo tekmo v letošnji sezoni je odigrala Katja Vodopivec. / RADIO IN TV SPORED ZA JUTRI Nedelja, 5. decembra 2010 25 košarka - Deželna C-liga Breg zapravil priložnost, Bor uspešen tretjič zapored Servolana - Breg 76:55 (29:10, 48:34, 56:48) Breg: Božič ( 0:3, 0:2), Giacomi 5 ( 1:7,1:3), Richter 17 (6:8, 4:7, 1:7), Samec 13 (1:1, 6:8, - ), Visciano 16 (5:8, 4:6, 1:2), Semec ( -, 0:3, - ), Ferfoglia 4 (2:2, 1:7, 0:2), n.v.: Nadlišek, Formigli, Vizin-tin. Trener: Krašovec. PON: Ferfoglia (33) Tekma kroga na vrhu lestvice je pripadla prisebnejši Servolani, ki je tako na prvem mestu dosegla ravno Brežane. Dolinsko moštvo tokrat nikakor ni zadovoljilo, kljub temu, da je nastopilo močno okrnjeno. Ob odsotnosti Zerialija in Schilanija, se je žal med srečanjem poškodoval tudi Giacomi. Začetek srečanja na Judovcu ni obetal nič dobrega dolinskemu C-ligašu, saj je že v uvodnih minutah visoko zaostajal, v nadaljevanju pa je Kraševčevo moštvo reagiralo in v srednjem delu srečanja skoraj doseglo preobrat, vendar so glavni nosilci igre odpovedali ravno v ključnem trenutku. Breg je sicer na igrišče stopil z negativnim pristopom, tako da je že v prvi polovici prve četrtine zasledoval Servo-lano, ki je povedla za 14 točk. Prednost domačih pa se je predvsem po zaslugi razpoloženega Pozzecca znatno povečala, Bregu pa nikakor ni uspelo dobiti pravega protiorožja. V začetku druge četrtine so Brežani zaostajali že za slabih dvajset točk, le Samec in Visciano sta z akcijami izpod koša uspela omiliti visok zaostanek. Nato je stopil v ospredje tudi Richter, kateremu je uspelo približati dolinsko moštvo na 14 točk. Od srede druge četrtine je Breg prikazal boljšo moštveno igro in bil vseskozi enakovreden domačemu moštvu. Kljub določenim naivnostim conske obrambe se je dobro razpoloženje brežanov nadaljevalo tudi po vrnitvi iz slačilnic. S požrtvovalno igro se je Breg z delnim 0:7 znižali zaostanek na sedem točk, vendar Med tekmo proti Servolani se je poškodoval Bregov branilec Giacomi (arhivski posnetek) kroma je bilo to tudi vse kar so zmogli fantje trenerja Krašovca. V zadnjem delu igre so spet prikazali medlo predstavo, katero so zabelili še s precejšnjim številom osebnih in tehničnih napak. Zaključne minute so bile tako povsem podobne prvi četrtini, ko je Servolana spet prevzela pobudo in zvišala prednost za 20 točk ter zapečatila srečanje na končnih 76:55. Bor Radenska - Cervignano 77:57 (23:21, 34:35, 53:43) Bor: Bole 10 (1:2, 3:5, 1:2), Mado-nia 13 (5:8, 4:8, 0:2), Fumarola 8 (2:2, 3:6, 0:1), Crevatin 3 (-, 0:1, 1:3), Štokelj 6 (1:2, 1:4, 1:3), Galocchi, Babich 4 (-, 2:3, 0:5), Burni 24 (-, 3:7, 6:9), Medizza, Zanini 7 (1:1, 3:5, -), Pertot 2 (-, 1:1, -), Devcich. Trener: Popovič. Bor Radenska je osvojil tretjo za- poredno zmago, drugo zapored pred domačo publiko. Tokrat je na 1. maju padel Cervignano (na lestvici je imel pred tekmo dve točki manj kot Bor), ki je bil predvsem v drugem delu tekme proti Borovi obrambi povsem brez idej. Prvi del tekme je bil izenačen: borovci so sicer v uvodnih minutah povedli, a je Cervignano že pred koncem prvega dela gostitelje ujel. Popovičevi fantje so sicer srečanje upravljali vse do odmora, po oddihu pa so se na igrišče vrnili z drugačno postavitvijo. Odločili so se za consko obrambo, ki je že v tretji četrtini obrodila zaželjene sadove. Cervignano so v napadu povsem onesposobili; sami pa so naprej nizali točke. Z delnim izidom 19:8 so povedli in prednost z isto taktično postavitvijo povečali še v zadnjih desetih minutah (delni izid 24:14). Na- sprotniki so pred consko obrambo kar onemeli; vseskozi so se odločali za mete iz razdalje, ki pa jim tokrat niso šli od rok. Trener Popovič je režijo tokrat zaupal tudi Niku Štoklju, ki je odločno in urejeno vodil ekipo. Strelsko razpoložen pa je bil včeraj predvsem Alan Burni, ki je dosegel kar 6 košev za tri točke, skupno pa 24 točk. Ostali izidi: Ardita - Venezia Giu-lia 70:61, UBC - Alba 57:70, Collinare Basket - Geatti Basket Time 73:65, Tol-mezzo - Ronchi 58:47, Roraigrande -CBU 89:74. UNDER 15 MOŠKI Muggia - Dom Mark 56:41 (16:4, 31:12, 44:28) DOM: Pintar, Termini 7, Franzoni 5, Gregorig, Primosig 6, Bensa 15, Ruchini, Visintin, Peteani 4, Perini nv, Osso 4, PON. Trener Iztok Čehovin. Mladi domovci so ponovno izgubili v gosteh, kjer jih je tokrat premagala ekipa iz Milj. Usoden je bil predvsem slab začetek, ko so gostitelji polnili Domov koš kot za stavo. Na drugi strani so Bensa in soigralci naleteli na številne težave in napake, saj so se nasprotniki odločili za consko postavitev obrambe, ki je domovce prisilila k težkim metom iz razdalje. Statistika 0:13 za tri točke je namreč bila usodna za varovance trenerja Čehovina. Slednji pa so v drugem polčasu zaigrali nekoliko bolje. Z agresivnostjo v obrambi in dobro izdelanimi meti so namreč tako v tretji kot v četrtini četrtini dosegli več točk od nasprotnika. Velika prednost, ki si jo je Muggia nabrala v prvi polovici tekme, pa je onemogočila, da bi lahko Dom ogrozil njeno zmago. Termini in soigralci bodo morali zdaj delati na tem, da tekmo začnejo z resnejšim pristopom v obrambi, saj je bila začetna malomarnost že večkrat usodna. (av) košarka Poraz okrnjenega Sokola Libertas - Sokol 68:63 (24:20, 35:29, 48:45) SOKOL: N. Sossi 13, Piccini 10, Hrovatin, Semolič 1, J. Sossi 6, Malalan 13, Guštin 2, Rogelja 6, Zavadlav 2, Sedevčič 8, Košuta 2, trener Emili. 3 točke: Malalan 3. Sokol, ki je nastopil brez treh stebrov, kot so Marko Hmeljak, Jan Umek in Martin Vidali, je v gosteh po izenačeni tekmi izgubil proti Liberta-su. Kljub porazu je bil Sokolov trener Marko Emili z nastopom svojih fantov zadovoljen: »Vsi igralci so se požrtvovalno borili in tudi z igro so zadovoljili, saj so se skoraj vsi vpisali med strelce. Škoda, da smo zgrešili nekaj enostavnih metov, kar nam je bilo na koncu tudi usodno.« Gostitelji so si v prvi četrtini priigrali štiri točke prednosti v glavnem po protinapadih ter to vodstvo po izenačeni ter kar živahni tekmi ohranili do konca srečanja. (lako) ŠPORTEL Začenja se smučarska sezona Jutrišnji Športel po TV Koper-Capodistra (začetek ob 22.30) bo namenjen našim smučarskim društvom in njihovim obetom v bližajoči se smučarski tekmovalni sezoni. Govor bo bodisi o uradnih tekmah smučarske zveze kot o množičnih domačih in čezmejnih rekreacijskih pobudah. O vsem tem se bo voditelj oddaje Igor Malalan pogovarjal z Enniom Bogat-zem, Andrjeem Donom in Liviom Rožičem. Gledalci bodo lahko tudi spremljali poročila z zamejskega šahovskega prvenstva, ki je bil včeraj v Gregorčičevi dvorani v Trstu, s sinočnje-ga moškega odbojkarskega derbija med Slogo Tabor in Sočo v Repnu ter z današnje nogometne tekme Vesne v Križu, Oddajo bo, kot vedno, sklenila nagradna igra Poglej me v oči. šah - Zamejsko prvenstvo v Gregorčičevi dvorani Prvaka sta Lakovič in Sustersicheva Enaintrideset tekmovalcev, od 7. do 73. leta starosti, se je včeraj borilo za naslov zamejskega šahovskega prvaka, ki je v popoldanskih urah steklo v Gregorčičevi dvorani v Trstu. Po šestih krogih v hitro-poteznem šahu je naslov prvaka (pričakovano) osvojil tudi letos mojster Pino (Laco) Lakovič, prvakinja pa je prvič postala Cristina Sustersich, absolutno tretja. Glavni organizator profesor Marko Oblak je bil z udeležbo zelo zadovoljen. Letos so se prvenstva udeležili tudi nekateri starejši tekmovalci, ki jih na zadnjih izvedbah ni bilo, tako da je bil nasploh nivo zelo dober: »Tudi otroci so napredovali, tako da je bil nivo tekmovanja v primerjavi z lanskim letom višji. Spodbud- no je tudi, da so se nekateri mlajši tekmovalci dobro upirali starejšim,« je pojasnil Oblak. Največ je bilo sicer šolarjev, saj delujejo po šolah šahovski krožki, kar nekaj pa jih obiskuje tudi šahovski krožek pri ZSŠDI-ju. Za naslov zamejskega prvaka so se pomerili po švicarskem sistemu: prvi krog je določil računalnik, nato pa so tekmovalci z več točkami merili moči s tistimi, ki so prav tako imeli boljši izkupiček zmag. Mojster Lakovič je potrdil, da še nima naslednika in brez težav osvojil že četrti zaporedni zamejski naslov, odkar so po več letih obudili šahovsko zamejsko prvenstvo. Bil je tudi edini predstavnik Goriške. V ženski konkurenci pa je osvo- Na letošnjem šahovskem prvenstvu je nastopilo 31 tekmovalcev, od 7. do 73. leta starosti kroma jila naslov prvakinje Cristina Šušteršič, ki je bila absolutno tretja, med U18 pa najboljša. Drugokategornica je tako potrdila napredek v igri. Absolutno drugi je bil Dušan Jelinčič, ki je v predzadnjem krogu izgubil proti prvaku. Četrto mesto je pripadlo Mitji Oblaku, peto pa Igorju La-koviču. Drugo mesto med ženskami je osvojila Tjaša Oblak, ki je absolutno osvojila šesto mesto. V najmlajši kategoriji U10 je zmagal sedemletni Sebastjan Pieri, med dva-najstletniki je bil najboljši Lorenzo Obers-nel; v kategoriji U14 je prvo mesto pripadlo Andražu De Luisi, v kategoriji U16 je bila najboljša Ajlin Visentin, lanska zamejska prvakinja. (V.S.) HOKEJ NA ROLERJIH Polet ZKB praznih rok Polet ZKB Kwins - Arezzo 0:5 (0:2) Polet: Fajdiga, Montesini, D. in A. Fabietti, Cavalieri, De Iaco Hdidou, Sironich, J. Ferjanič, Bat-tisti, Vocchi, Poloni, Galessi, Viola. Trener: Ferjanič. Poletovi hokejisti ostajajo po 9. krogu še brez zmage. Tokrat so na Pikelcu gostovali Arezzo, ki na lestvici zaseda sedmo mesto z enajstimi točkami. Nasprotnik je na Pikelcu brez težav vknjižil poln izkupiček točk. Po dvakrat sta bila na Opči-nah uspešna Stefan Nahtigal in Massimo Stavanoni, po enkrat pa Rok Naghtigal. Prvi gol je padel že po dveh minutah igre, po osmih pa je bilo že 0:2. V drugem delu so gole dosegli v 29., 42. in 48. minuti. Ostali izidi: Civitavecchia -Edera 2:6, Ferrara - Padova 7:4, Cittadella - Monleale 3:3, Milano 24 Quanta - Asiago 9:1 24 + Nedelja, S. decembra 2010 RADIO IN TV SPORED ZA DANES / Rai Tre SLOVENSKI PROGRAM Za Trst: na kanalu 40 (Ferlugi) in 64 (Milje) Za Gorico: na kanalu 69 (Vrh Sv. Mihaela) Teletekst: str. 316 - 342 - 343 20.20 Tv Kocka: Vodinko - Hoby varuška 20.30 Deželni TV dnevnik 20.50 Lynx magazin; sledi Čezmejna Tv: Dnevnik Slo 1 ^ Rai Uno 6.00 Aktualno: Quello che 6.30 Aktualno: Mattina in famiglia, vmes dnevnik 9.35 Aktualno: Magica Italia 10.00 Aktualno: Linea verde orizzonti 10.30 Aktualno: A Sua immagine 10.55 Sveta maša, sledi Angelus 12.20 Aktualno: Linea verde 13.30 Dnevnik/Focus 14.00 Variete: Domenica in 16.25 Dnevnik in vremenska napoved 16.30 Dnevnik 18.50 Kviz: Leredita 20.00 Dnevnik in športne vesti 20.40 Kviz: Soliti ignoti (v. C. Conti) 21.30 Nan.: Paura di amare (It., '10) 23.35 Aktualno: Speciale Tg1 0.40 Nočni dnevnik in vremenska napoved 1.15 Aktualno: Applausi 2.30 Glasb. odd.: Sette note Rai Due 6.00 Nan.: Love boat 6.55 Risanke 7.00 Variete: Cartoon Flakes Weekend 7.20 Variete: Art attack 8.10 Risanke 8.55 Nan.: Karku 9.20 Nan.: Unfabulous 9.45 Nan.: The naked brothers 10.10 Variete: Ragazzo c'e Vojager 10.40 Atualno: A come Avventura 11.30 Variete: Mezzogiorno in famiglia 13.00 20.30 Dnevnik 13.30 Aktualno: Tg2 Motori in vremenska napoved 13.45 Variete: Quelli che il calcio e... 17.05 Šport: Stadio Sprint 18.00 Dnevnik L.I.S. 18.05 Šport: 90° minuto 19.05 Variete: Stracult 19.35 Nan.: Squadra speciale Cobra 11 21.00 Nan.: NCIS 21.45 Nan.: Castle 22.35 Šport: La domenica sportiva 1.00 Nočni dnevnik 1.20 Aktualno: Sorgente di vita 1.50 Almanah 1.55 Vremenska napoved ^ Rai Tre 6.00 Aktualno: Fuori orario 7.35 Nan.: La grande vallata 8.30 Film: Il principe Azim (pust., V.B., '38, i. R. Massey) 10.05 Nan.: L'ispettore Derrick 11.00 Aktualno: Tgr Estovest 11.20 Aktualno: Tgr Mediterraneo 11.45 Aktualno: Tgr RegionEuropa 12.00 Dnevnik, športne vesti in vremenska napoved 12.25 0.50 Aktualno: Telecamere Salute 12.55 Aktualno: Racconti di vita 13.25 Aktualno: Passepartout 14.00 Deželni dnevnik in vremenska napoved, sledi Dnevnik 14.30 Aktualno: In 1/2 h 15.00 Dnevnik - kratke vesti L.I.S. 15.05 Aktualno: Alle falde del Kiliman-giaro 18.00 Aktualno: Per un pugno di libri 18.55 Dnevnik in vremenska napoved 19.30 Deželni dnevnik in vremenska napoved 20.00 Variete: Blob 20.10 Variete: Che tempo che fa 21.30 Aktualno: Report 23.25 Dnevnik in Deželni dnevnik 23.40 Variete: L'almanacco di Gene Gnocco 0.40 Dnevnik 0.50 Aktualno: Telecamere 1.40 Vremenska napoved u Rete 4 6.15 Dnevnik 7.05 Nan.: Sei forte maestro 2 7.55 8.55 9.30 10.00 11.00 11.30 12.00 13.55 16.00 16.50 18.55 19.35 19.55 21.30 23.30 1.20 Nan.: Agente speciale Sue Thomas Dok.: Storie di confine Dok.: Lombardia - Da Montevecc-hia al parco dello Stelvio Sv. maša 13.30 Aktualno: Pianeta mare Dnevnik in vremenska napoved Aktualno: Melaverde Nan.: I misteri di Cascina Vianello Film: Detective Harper - Acqua alla gola (triler, ZDA, '75, i. P. Newman) Dnevnik - kratke vesti in vremenska napoved Dnevnik Variete: Ieri e oggi in tv Film: Colombo - Il filo del delitto (krim., ZDA, '73, i. P. Falk) Film: Il commissario cordier - Un avvocato scomodo (krim., Fr., '01, i. P. Mondy) Šport: Controcampo (v. A. Brandi) Nočni dnevnik Canale S 8.50 9.40 9.45 12.45 13.00 14.00 18.50 20.40 21.30 23.30 1.00 Pregled tiska Dnevnik - prometne informacije in vremenska napoved Aktualno: Le frontiere dello spiri-to Dnevnik - kratke vesti Aktualno: Verissimo 13.40, 18.20 Resničnostni show: Grande Fratello 20.00 Dnevnik in vremenska napoved Variete: Domenica Cinque (v. B. D'Urso) Kviz: Chi vuol essere milionario (v. G. Scotti) 1.30 Variete: Striscia la domenica Nan.: Angeli e diamanti Aktualno: Terra! Nočni dnevnik in Pregled tiska O Italia 1 7.00 ANan.: Perche a me? 7.40 Risanke 10.55 Nan.: Knight Rider 11.50 Nan.: Big Bang Theory 12.25 18.30 Dnevnik in vremenska napoved 13.00 Šport: Guida al campionato 14.00 Film: Mysterious island (pust., ZDA, '05, r. R. Mulcahy, i. P. Stewart) 15.00 17.50, 20.25, 0.25 Dnevnik - kratke vesti in vremenska napoved 17.30 Film: Tom & Jerry (ris., ZDA, '07, r. S. Brandt, T. Cervone) 19.00 Nan. Mr. Bean 19.25 Film: X-Men (fant., ZDA, '00, r. B. Singer, i. H. Jackman) 21.25 Film: X-Men - Conflitto finale (fant., ZDA, '06, r. B. Ratner, i. P. Stewart, H. Jackman) 23.30 Film: X-Men 2 (fant., ZDA, '03, r. B. Singer, i. H. Berry, I. McKellen) 2.05 Film: I ribelli (kom., ZDA, '94, r. F. Mutrux, i. R. Schroder, K. Williams) ^ Tele 4 7.00 Aktualno: A casa del musicista 7.30 Variete: L'eta non conta (pon.) 8.05 Salus Tv, sledi Musa Tv 8.35 Aktualno: Rotocalco ANDKronos 9.25 Dok.: La Cina imperiale 10.45 Variete: Mukko Pallino 11.10 Dok.: Borgo Italia 11.45 Šport: Super Sea 12.10 Aktualno: Perche??? 12.50 Aktualno: Dai nostri archivi 13.00 Variete: Domenica e sempre do-menica 13.10 Aktualno: Qui Tolmezzo 13.15 Aktualno: Musica, che passione! 13.40 Variete: Attenti al cuoco (pon.) 14.10 Variete: Camper magazine 14.30 Variete: Campagna amica 15.05 Nan.: La saga dei Mc Gregor 16.45 Dok.: Cavallo... che passione 17.35 Risanke 19.30 Aktualno: Pagine e fotogrammi 19.45 21.30 Šport: Domenica Sport 21.15 Dnevnik in športne vesti 22.35 Film: Wild fire /pust., '03, r. H. Charr, i. M. Preston) 0.10 Variete: Serata da macello 1.30 Nan.: Schimansky - La scomparsa di Laura LA 6.00 7.00 7.30 10.00 10.40 11.30 13.55 16.00 17.55 19.00 20.30 21.30 0.25 1.10 La 7 Dnevnik, horoskop in prometne informacije Aktualno: Omnibus 13.30, 20.00, 0.15 Dnevnik Aktualno: M.O.D.A. Dok.: La7 Doc Film: Bravissimo (kom., It., '55, r. L.F. D'Amico, i. A. Sordi, M. Riva) Film: Kazaam - Il gigante (kom., ZDA, '96, r. P.M. Glaser, i. S. O'Neal, F. Capra) Nan.: Dio vede e provvede Kviz: Cuochi e fiamme Resničnostni show: Chef per un giorno Aktualno: In Onda Aktualno: Niente di personale Aktualno: InnovatiON Film: I gemelli del Texas (kom., It., '64, i. W. Chiari, R. Vianello) 6.30 7.05 7.15 8.30 9.30 10.10 11.30 12.25 12.55 13.55 15.45 16.10 17.00 18.55 20.00 21.30 22.30 22.50 0.20 0.30 Koper 16.00 Sredozemlje 16.30 Koncert: Viozzi 17.30 Potopisi 18.00 Glasbeni spomini z B. Kopitarjem 19.00 22.00, 23.35 Vsedanes - Tv dnevnik 19.25 Vzhod - Zahod 19.45 Kino premiere 20.00 Vesolje je... 20.30 Pokal v alpskem smučanju: vls (m) 21.30 Istra in... 22.15 Nedeljski športni dnevnik 22.30 Alpe jadran 23.00 Resna glasba 23.50 Čezmejna Tv - TDD Tv Primorka 15.30 Zelena bratovščina 16.00 Z Mojco po domače (pon.) 17.00 Mavrica (pon.) 18.00 20.00 Razgledovanja (pon.) 18.30 Hrana in vino, izbrani recepti 19.30 Duhovna misel (pon.) 19.45 Tedenski pregled (pon.) 20.00 Kobarid na novi poti (pon.) 20.30 Znanstveni večeri Univerze v Novi Gorici (pon.) 21.30 Veliko platno 22.00 Prvi glas Primorske, 1. del 23.00 Videostrani |r Slovenija 1 7.00 Ris. nan.: Živ Žav - Talebajski 9.25 Mulčki - otroška serija 9.55 Nedeljska maša 11.00 Izvir(n)i, oddaja o ljubiteljski kulturi 11.30 Obzorja duha 11.55 Ljudje in zemlja - oddaja Tv Koper- Capodistria 13.00 17.00, 18.55, 23.00 Poročila, vremenska napoved in športne vesti 13.10 Na zdravje! (pon.) 14.30 17.15 NLP - razvedrilna oddaja 14.35 Na naši zemlji z Marjano Grčman 14.40 16.25 Glasbiator 15.00 Nedeljsko oko z Marjanom Jermanom 15.10 Profil tedna 15.40 Večno z Lorello Flego 15.45 Športni gost 16.05 Svetovno s Karmen Švegl 16.10 Naglas! 16.30 Kuharska oddaja, 9. del 18.05 Prvi in drugi 18.30 Risanke 19.20 Zrcalo tedna 19.55 Spet doma 21.40 Žrebanje lota 22.00 ARS 360 22.20 Intervju: prof. dr. Radovan Stanislav Pejovnik 23.40 Mini serija: George Gently 1.15 Dnevnik (pon.) 1.35 Dnevnik Slovencev v Italiji 2.05 Infokanal (T Slovenija 2 2.25 Zabavni infokanal Skozi čas Globus (pon.) Hri-bar (pon.) Zapiskaj in zapoj - Slavnostni koncert Film: Kje je Miklavžev konj? Turbulenca Rad igram nogomet SP v nordijskem smučanju, ekipni sprint (M in Ž) SP v nordijskem smučanju, smučarski skoki Športna odd.: Planet šport 90 let Nogometne zveze Slovenije 50 let Fakultetne zveze Slovenije SP v alpskem smučanju, smuk (Ž) SP v alpskem smučanju, veleslalom (M) Nan.: Pri Maupassantu Na utrip srca DJ Umek: Vivaldijeva zima Tv balet: Marenka Nad.: Vroči Bronx (pon.) 13.45 Dnevni program 14.00 Čezmejna Tv - deželne vesti 14.10 Euronews 14.30 Tednik 15.00 Dok. oddaja RADIO TRST A 8.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 8.20 Koledar; 8.30 Kmetijski tednik; 9.00 Prenos sv. maše; 9.45 Pregled slovenskega tiska; 10.00 Iz domače zakladnice; 10.35 Otroški kotiček; 11.15 Nabožna glasba (pri-pr. Ivan Florjane); 11.40 Vera in čas; 12.00 Primorski obzornik; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Za smeh in dobro voljo; 14.30 Nedeljskih sedem not; 15.30 Z goriške scene; 16.00 Šport in glasba, vmes kratka poročila; 17.30 Z naših prireditev: Simpozij o glasbenem šolstvu (19. nov. 2010); 19.35 Zaključek oddaj. RADIO KOPER (SLOVENSKI PROGRAM) 7.15 Jutro na RK; 8.10, 19.45 Kronika; 8.30 Jutranjik; 9.00 Pregled prireditev; 9.15 Veliki glasbeni trenutki; 9.30 Tor-klja; 10.00 Nedelja z mladimi; 10.30 Poročila; 11.00 Primorski kraji in ljudje; 11.30 Gremo plesat; 12.00-14.00 Glasba po željah; 12.30 Primorski dnevnik; 14.00 Du jes?!; 14.30-19.00 Na športnih igriščih; 15.30 DIO; 17.30 Napoved vremena in cestne razmere; 19.00 Dnevnik; 20.00 Večer večnozelenih melodij s T. Furlaničem; 22.00 Zrcalo dneva; 22.300.00 Napovednik; Easy come, easy go.... RADIO KOPER (ITALIJANSKI PROGRAM) 6.00 Dobro jutro; Almanah; 7.15, 10.30, 13.30, 17.30 Poročila; 8.28, 12.28, 19.28 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije; 6.45 Drobci zgodovine; 7.40 Proza; 8.28, 12.28, 19.28 Vremenska napoved in prometne informacije; 8.00-12.00 Buona domenica; 8.05 Horoskop; 8.20, 14.45 Pesem tedna; 9.00 Fonti di acqua viva; 9.30-10.30 Il giardi-no di Euterpe; 10.45, 17.45 Sigla single; 11.00-11.30 Osservatorio; 11.40 New entry; 12.02, 20.00 Fegiz Files; 13.0014.00, 20.30 La rosa dei venti; Detto tra noi in musica; šolske vesti; Profumi di stagione; 14.00 L'agenda in orbita; 14.3015.00 Nedeljsko popoldne; 18.00-19.00 Album charts; 20.00-0.00 Večerni RK; 21.30 The Chillout Zone; 22.00 Extra extra extra; 23.00 In orbita; 0.00 Prenos RSI. SLOVENIJA 1 5.00, 6.00, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 17.00, 18.00, 23.00, 0.00 Poročila; 19.00 Dnevnik; 6.10 Rekreacija; 6.40 Najlepša viža meseca; 6.50 Duhovna misel; 7.00 Jutranja kronika; 7.55 Iz sporedov; 8.05 Igra za otroke; 8.50 Dobro jutro, otroci; 9.30 Medenina; 10.10 Sledi časa; 10.40 Promenada; 11.05 Pozdravi in čestitke; 12.05 Na današnji dan; 13.10 Osmrtnice in obvestila; 13.30 Reportaža; 14.10 Za kmetovalce; 15.30 DIO; 16.00 (Ne)obvezno v nedeljo; 18.15 Violinček; 19.30 Obvestila; 19.40, 22.20 Iz sporedov; 19.45 Lahko noč, otroci; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Informativna odd.; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Za prijeten konec dneva. SLOVENIJA 2 5.00, 6.00, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 13.00, 14.30, 17.30, 0.00 Poročila; 7.00 Kronika; 8.15 Dobro jutro; 8.25 Vremenska napoved; 8.45 Koledar prireditev; 8.50 Napoved sporeda; 9.15 Na Val na šport; 9.35, 16.05 Popevki tedna; 10.00 Nedeljski izlet; 10.45 Nedeljski gost; 11.35, 14.20 Obvestila; 12.00 Centrifuga; 13.00 Športno popoldne; 14.35 Športnik izbira glasbo; 15.30 DIO; 18.00 Morda niste vedeli; 18.35 Šport; 19.00 Dnevnik; 19.30 Generator; 22.00 Zrcalo dneva; 22.25 Drugi val. SLOVENIJA 3 6.00, 11.00, 13.00, 14.00, 18.00, 22.00, 0.00 Poročila; 7.00 Kronika; 7.22 Dobro jutro; 8.00 Lirični utrinek; 10.00 Prenos maše; 11.05 Evroradijski koncert; 13.05 Arsove spominčice; 14.05 Humoreska tega tedna; 14.35 Operno popoldne; 15.30 DIO; 16.05 Musica noster amor; 18.05 Spomini, pisma in potopisi; 18.25 Serenade; 18.40 Sedmi dan; 19.00 Obiski kraljice; 20.00 Vokalno instrumentalna glasba; 22.05 Literarni portret; 22.30 Slovenski koncert; 23.55 Lirični utrinek. RADIO KOROŠKA 6.00-9.00 Dobro jutro - Guten Morgen; 9.00-10.00 Zajtrk s profilom; 12.0013.00 Čestitke in pozdravi; 15.00-18.00 Vikend, vmes Studio ob 17-ih; - Radio Agora: dnevno 13.00-15.00 Agora - Divan; 18.00-6.00 svobodni radio; -Radio Dva: 10.00-12.00 Sedmi dan. HOROSKOP_ & oven 21.3.-20.4.: V prihodnjem tednu se lahko zgodi, da vam bo na delovnem mestu primanjkovalo samozavesti, zato pri svojem delu ne boste prepričani o svojih sposobnostih. Bodite inovativni! m^l bik 21.4.-20.5.: Brezpredmetne razprave v službi vam ne bodo všeč. Zahtevali boste rešitve in poslovne ideje. V domačem okolju se boste počutili prijetno in vaši družinski člani vas bodo spoštovali. jtjlf dvojčka 21.5.-21.6.: Če se na delovnem mestu ne počutite dobro, poskrbite za svoje udobje, saj to vpliva na vašo storilnost. Več časa namenite tudi odnosom s sodelavci, ki močno vplivajo na vašo počutje. rak 22.6.-22.7.: Pazite, da «« zaradi svojeglavosti na delovnem mestu ne boste zašli v težave. Upoštevajte pravila in napotke nadrejenih, drugače se lahko znajdete v neprijetnem položaju. lev 23.7.-23.8.: V prihod-(^^r njem tednu boste popolnoma brez prave volje in polni pesimizma. Preživite več časa v družbi prijateljev. Če imate stalnega partnerja, se boste v prihodnjih dneh odlično razumeli. devica 24.8.-22.9.: Ne zau-^^ pajte preveč intuiciji, saj vas bo v prihodnjem tednu varala. V službi se ravnajte po ustaljenih in preverjenih navodilih in ne improvizirajte. Posvetite se svojim potrebam. VTV tehtnica 23.9.-22.10.: V pri-^ ^ hodnjem tednu se lahko zgodi, da se bodo odnosi med družinskimi člani poslabšali. Drug drugemu lahko očitate napake, za katere ni nihče kriv. Poskušajte se pogovoriti. škorpjon 23.10.-22.11.: Na delovnem mestu se za doseganje svojih ciljev premalo trudite. Vložite več volje in dela. Oseba, ki ste jo v preteklosti pustili na cedilu, vam je napake verjetno že odpustila. av strelec 23.11.-21.12.: V prihodnjem tednu se bodo izboljšali odnosi med vami in vašim nadrejenim, zato boste bolj produktivni. Pazite, da vam tega ne bodo očitali sodelavci in da ne bodo nevoščljivi. kozorog 22.12.-20.1.: Slabe volje zaradi službe ne prinašajte domov, saj s tem škodite odnosom v družini. Pojdite na sprehod, vendar se ne pozabite primerno obleči, saj vaša odpornost ni najboljša. f « vodnar 21.1.-19.2.: Partnerju se za konec tedna bolj posvetite in poskušajte spraviti odnos na višjo raven, saj ljubljena oseba to od vas pričakuje. Postavite si prioritete in jim posvečajte več pozornosti. ribi 20.2.-20.3.: Več pozornosti namenite svojemu počutju in fizični pripravljenosti, saj svoje telo v zadnjih dneh zanemarjate. Brez potrebe se obremenjujete s preteklostjo, začnite misliti na prihodnost. / RADIO IN TV SPORED ZA JUTRI Nedelja, 5. decembra 2010 25 18.40 20.25 20.30 20.50 Rai Tre SLOVENSKI PROGRAM Za Trst: na kanalu 40 (Ferlugi) in 64 (Milje) Za Gorico: na kanalu 69 (Vrh Sv. Mihaela) Teletekst: str. 316 - 342 - 343 Čezmejna Tv: Primorska Kronika Tv Kocka: Nekaj minut za domačo glasbo: Veselje, radost, srečo vam želimo - ansambel Jožovc Deželni TV dnevnik Čezmejna TV: Dnevnik Slovenija 1 ^ Rai Uno 6.00 Aktualno: Euronews 6.10 Dok.: Quark Atlante - Immagini dal pianeta 6.30 10.55, 13.30 Dnevnik in vremenska napoved 6.45 Aktualno: Unomattina 10.00 Aktualno: Verdetto finale 11.05 Aktualno: Occhio alla spesa 12.00 Variete: La prova del cuoco (v. A. Clerici) 14.00 Dnevnik in gospodarstvo 14.10 Aktualno: Bonta loro 14.40 Variete: Se... a casa di Paola (v. P. Perego) 16.10 Variete: La vita in diretta 16.50 Dnevnik - Parlament 17.00 Dnevnik in vremenska napoved 18.50 Kviz: L'Eredita (v. C. Conti) 20.00 Dnevnik 20.30 Kviz: Soliti ignoti (v. F. Frizzi) 21.10 Nan.: Paura di amare (i. C. Capo- tondi, D. Rott) 23.15 Aktualno: Porta a porta (v. B. Ve-spa) 0.50 Nočni dnevnik in vremenska napoved 1.30 Aktualno: Sottovoce Rai Due 6.00 Nan.: Love boat 6.55 Risanka: Le nuove avventure di Braccio di Ferro 7.00 Risanke: Cartoon flakes 8.05 Variete: L'Albero azzurro 9.05 Nan.: Zorro 9.30 Aktualno: Protestantesimo 10.00 Aktualno: Tg2punto.it 11.00 Variete: I fatti vostri 13.00 18.15, 20.30, 23.30 Dnevnik 13.30 Aktualno: Tg2 Costume e societa 13.50 Aktualno: Tg2 Zdravje 33 14.00 Variete: Pomeriggio sul 2 16.10 Nan.: La signora in giallo 17.00 Nan.: Numb3rs 17.45 Dnevnik L.I.S. in športne vesti 18.45 Nan.: Law & Order 19.35 Nan.: Squadra speciale Cobra 11 21.05 Nan.: Senza traccia 23.45 Film: Today you die (akc., ZDA, '05, r. D.F. Roy, i. S. Seagal) 1.10 Aktualno: Dnevnik - Parlament 1.20 Aktualno: Sorgente di vita 1.50 Almanah V" Rai Tre 6.00 Dnevnik - Rai News 24, vmes II caffe di C. Mineo, Italia, istruzioni per l'uso 7.00 Aktualno: Tgr Buongiorno Ita- lia/Regione 8.00 Dok.: La Storia siamo noi 9.00 Aktualno: Aktualno: Figu - Album di persone notevoli 9.05 Aktualno: Agora, sledi Agora Bron-tolo 11.00 Aktualno: Apprescindere 11.10 Dnevnik - kratke vesti 12.00 Dnevnik, športne vesti in vremenska napoved 12.25 Dnevnik - Tg3 Fuori TG 12.45 Aktualno: Le storie - Diario italiano 13.10 Nad.: Julia NAŠA SLIKOVNA KRIŽANKA REŠITEV (4. 12. 2010) Vodoravno: skat, laikat, Tati, izmena, Alemani, Ren, ranocelnik, imenik, ANSA, Na, Len, I. T., Mara, ironija, Sirija, rival, Mostar, draft, istem, protinapad, Stiks, Savin, atom, Tul, Adamek, Donava, Enej, Alice Kessler, Rita, M. N., los, Aare; na sliki: Mara Samsa. Mala križanka, vodoravno: 1. akant, 6. Ta-tai, 7. Elis, 8. nakit, 10. T. B., 11. Po, 12. Art, 14. tiara, 17. Ojnik, 18. rakla. 14.00 14.20 14.50 15.00 15.05 15.50 16.00 17.40 18.10 20.00 20.10 20.35 21.05 23.15 0.00 1.10 12.00 12.55 13.50 15.10 16.15 18.55 19.35 20.30 21.10 19.30 Deželni dnevnik in vremenska napoved 19.00 Dnevnik in vremenska napoved Aktualno: Tgr Leonardo Dnevnik L.I.S. Nan.: La strada per Avonlea Variete: Tg3 GT Ragazzi Dok.: Cose dell'altro Geo Dok.: Geo & geo Dnevnik in vremenska napoved Variete: Blob Nad.: Seconda chance Nad.: Un posto al sole aktualno: Lucarelli racconta Dok.: Correva l'anno Nočni dnevnik, deželni dnevnik in vremenska napoved Aktualno: Fuori orario Rete 4 Nan.: Charlie's Angels Nan.: Starsky & Hutch Nan.: Hunter Nan.: Carabinieri 7 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije Nan: Wolff - Un poliziotto a Berli- no Nan.: Un detective in corsia Aktualno: Il Tribunale di Forum Nad.: Hamburg Distretto 21 Film: Forza 10 da Navarone (voj., V.B., '78, r. G. Hamilton, i. R. Shaw) Dnevnik in vremenska napoved Nad.: Tempesta d'amore Nan.: Walker Texas Ranger Film: Il ragazzo di campagna (kom., It., '84, r. Castellano in Pipolo, i. R. Pozzetto, M. Boldi) 0.10 Dnevnik - kratke vesti in vremenska napoved Film: Affari sporchi (krim., ZDA, '90, r. M. Figgis, i. R. Gere) Nočni dnevnik Canale 5 6.00 Dnevnik - Pregled tiska 7.55 Dnevnik, prometne informacije, vremenska napoved, borza in denar 8.40 Aktualno: Mattino Cinque 9.55 Resničnostni show: Grande Fratel- lo Pillole 10.00 Dnevnik - kratke vesti 11.00 Aktualno: Forum 13.00 20.00 Dnevnik in vremenska napoved 13.40 Nad.: Beautiful 14.10 Nad.: CentoVetrine 14.45 Resničnostni show: Uomini e donne 14.05 Resničnostni show: Grande Fratel- lo Pillole 16.15Talent show: Amici 16.55 Aktualno: Pomeriggio Cinque 18.05 Dnevnik - kratke vesti in vremenska napoved 18.50 Kviz: Chi vuol esser milionario (v. G. Scotti) 20.30 1.30 Variete: Striscia la notizia (v. E. Greggio, E. Iacchetti) 21.10 Resničnostni show: Grande fratel-lo (v. A. Marcuzzi) 0.15 Variete: Mai dire Grande Fratello 1.00 Nočni dnevnik in vremenska napoved V Italia 1 6.40 Risanke 8.40 Nan.: Smallville 10.30 Nan.: Terminator: The Sarrah Connor Chronicles 11.25 Nan.: Heroes 12.25 18.30 Dnevnik, vremenska napoved in športne vesti 13.40 Variete: Cotto e mangiato (v. B. Pa-rodi) 13.50 19.30 Risanka: Simpsonovi 14.20 Nan.: My name is Earl 14.50 Nan.: Camera Café, sledi Camera Café ristretto 15.40 Risanka: One Piece - Tutti all'ar- rembaggio! 16.10 Risanka: Sailor moon 16.40 Film: Il mondo di Patty 17.35 Nan.: Ugly Betty 19.55 Nan.: Big Bang theory 20.30 Kviz: Trasformat 21.10 Nan.: El Dorado - La citta perduta (kom., Peru, '10, r. T. Cunningham, i. S. West, L. Goss) 22.10 0.00 Dnevnik - kratke vesti in vremenska napoved 23.10 Film: Frankenfish - Pesci mutanti (fant., ZDA, '04, r. M. Dippé, i. T. Kittles) 7.00 8.30, 13.30, 16.25, 19.30, 23.02 Dnevnik 7.35 Variete: Domani si vedra (pon.) 8.05 Šport: Super Sea 9.00 Dok. Borgo Italia 9.30 Nan.: Betty La Fea 10.15 Nan.: La saga dei Mc Gregor 11.45 Camper magazine 12.45 Aktualno: Videomotori 13.00 Provincia di Trieste - Sportello del lavoro 14.05 ...Animali amici miei 15.00 Šport: Rivediamoli 16.55 Risanke 19.00 Musa Tv 20.00 Športne vesti 20.05 Aktualno: Qui Tolmezzo 20.10 Dai nostri archivi 20.30 Deželni dnevnik 21.00 Šport: Udinese a giochi fatti 21.45 Variete: Serata da macello... al Keller Platz 22.45 Aktualno: Pagine e fotogrammi 23.35 Tg Montecitorio 23.40 Nogomet: Cittadella - Triestina LA 6.00 7.00 7.30 9.55 10.50 11.30 12.35 13.55 16.00 18.00 19.00 20.30 21.10 23.50 0.55 1.55 La 7 19.05 Z Damijanom 19.40 Impro Tv, 5. oddaja 20.10 23.45 Tranzistor 21.00 Studio city 22.00 Knjiga mene briga 22.15 Film: Ponovno srečanje Koper 13.45 14.00 14.20 14.30 15.00 15.30 16.05 16.40 17.10 17.20 18.00 18.35 18.40 19.00 19.25 19.30 20.00 20.30 21.00 22.15 22.30 0.00 Dnevnik, horoskop in prometne informacije Aktualno: Omnibus 13.30, 20.00, 23.40 Dnevnik Aktualno: Omnibus (ah)iPiroso Aktualno: Life Nan.: Ultime dal cielo Nan.: Jag - Avvocati in divisa Film: Un posto al sole (dram., ZDA, '51, r. G. Stevens, i. M. Clift, E. Taylor) Dok.: Atlantide - Storia di uomini e di mondi Nan.: Adventure Inc Nan.: The District 1.15 Aktualno: Otto e mezzo Aktualno: L'infedele Aktualno: Effetto domino Aktualno: Prossima fermata Nan.: Hardcastle & McCormick Dnevni program Čezmejna Tv - Tdd Euronews Vsedanes - vzgoja in izobraževanje Ciak Junior - mladi in film Glasbena oddaja Vesolje je... Tednik Avtomobilizem Istra in... 23.20 Športna mreža 23.55 Vremenska napoved 23.00 Primorska kronika 22.00 Vsedanes - Tv dnevnik Šport Dok. odd.: Italija Sredozemlje Artevisione Meridiani - aktualna tema Kino premiere Športel Čezmejna Tv - TDD (T Slovenija 1 6.30 Utrip (pon.) 6.40 Zrcalo tedna (pon.) 7.00 8.00, 9.00, 10.00, 15.00 Poročila 7.05 8.05, 9.05 Dobro jutro 10.10 Ris. nan.: Vipo, pustolovščine letečega psa (pon.) 10.20 Ris. nan.: Fifi in cvetličniki (pon.) 10.35 Otroška serija: Mulčki (pon.) 11.05 Nan.: Šola Einstein (pon.) 11.30 Ris. nan.: Izganjalci vesoljcev (pon.) 11.55 Ljudje in zemlja, oddaja Tv Koper- Capodistria (pon.) 13.00 18.55 Poročila, šport in vremenska napoved 13.20 Pogledi Slovenije (pon.) 15.10 Dober dan Koroška 15.45 Ris. nan.: Pika Nogavička 16.10 Otr. odd.: Nočko 16.25 Otr. nad.: Ribič Pepe 17.00 Novice, kronika, šport in vremenska napoved 17.20 19.50 Gledamo naprej 17.30 O živalih in ljudeh - oddaja Tv Maribor 17.55 Alpe-Donava-Jadran 18.25 Žrebanje 3x3 plus 6 18.40 Risanke 19.55 Tednik 20.55 Hum. nan.: Pri Pearsonovih 21.20 Osmi dan 22.00 Odmevi, kultura, šport in vremenska napoved 23.05 Globus 23.40 Glasbeni večer 1.00 Dnevnik (pon.) 1.35 Dnevnik Slovencev v Italiji 2.05 Infokanal Jr Slovenija 2 6.30 9.00, 0.25 Zabavni infokanal 7.00 Infokanal 8.00 Otroški infokanal 11.45 Nad.: Strasti 12.15 Sobotno popoldne 14.40 Ugriznimo znanost (pon.) 15.00 Zapiskaj in zapoj - Slavnostni koncert 15.40 Slovenski utrinki (pon.) 16.10 Posebna ponudba (pon.) 16.30 Ars 360 (pon.) 16.45 Podoba podobe (pon.) 17.10 Prvi in drugi (pon.) 17.30 To bo moj poklic (pon.) 18.00 Nad.: Bratje Karamazovi (pon.) 18.55 Risanka: Rožnati panter Tv Primorka 9.00 10.00 Novice 9.05 19.00, 22.00 Mozaik 10.05 17.50 Hrana in vino 11.00 12.00, 13.00, 14.00, 15.00 Novice in videostrani 18.30 Kultura: 25. Vilenica 20.00 23.00 Dnevnik TV Primorka, vremenska napoved in kultura 20.30 Komen na novi poti 21.30 Mladi gledališki ustvarjalci 23.30 Videostrani RADIO TRST A 7.00, 8.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 7.20 Dobro jutro: pravljica, koledar, napovednik; 8.10 Začnimo skupaj; 9.00 Radio paprika; 10.20 Odprta knjiga: Bruno Volpi Lisjak: Vonj po morju, 10. nad.; 11.00 Studio D; 13.30 Kmetijski tednik; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Primorski obzornik; 15.00 Mladi Val; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 17.10 Gustav Mahler; 18.00 Hevreka - iz sveta znanosti; 18.40 Vera in naš čas; 19.35 Zaključek oddaj. RADIO KOPER (SLOVENSKI PROGRAM) 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 14.30 Poročila; 6.009.00 Jutro na RK; 6.45, 19.45 Kronika; 7.00 Jutranjik; 7.30 Noč in dan - OKC obveščajo; 8.00 Pregled tiska in vremenska napoved; 8.15 Klepet ob kavi; 9.00 Dopoldan in pol; 9.10, 17.10 Pregled prireditev; 10.00 Pod dresom; 12.30 Opoldnevnik; 13.30-15.00 Aktualnosti: Oddaja o morju in pomorščakih; 15.30 DIO; 16.20 Glasba po željah; 17.30 Primorski dnevnik; 18.30 Glasbena razglednica; 19.00 Dnevnik; 20.00 Sotočja; 21.00 Kantina, glasbena oddaja; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30-0.00 Radio Kažin, študentska oddaja. RADIO KOPER (ITALIJANSKI PROGRAM) 6.00 Dobro jutro - Almanah; 6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30, 18.30, 19.28 Poročila; 7.13, 12.28, 15.28,19.28 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije; 6.25 Drobci zgodovine; 8.0010.30 Calle degli orti grandi; 8.05 Horoskop; 8.10 Appuntamenti; 8.35, 17.33 Euroregio-ne news; 8.40 Pesem tedna; 9.00 La traversa; 9.33, 23.30 Storie di bipedi umani e non...; 10.15, 19.15 Sigla single; 10.25 Radijski in televizijski programi, zaključek; 10.35-12.28 Glocal; 13.00 Parole e musica; 13.40 New entry; 14.00-14.30 Proza; 14.33 Reggae in pillole; 15.05 Pesem tedna; 16.00-18.00 Ob 16-ih; 18.00-19.00 In orbita; 20.00-0.00 Večerni RK; 20.00 Fegiz Files (pon.); 20.30-22.28 Glocal (pon.); 22.30 Osservatorio (pon.); 23.00 Le note di Giuliana; 0.00 RSI. SLOVENIJA 1 5.00, 6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 14.00, 18.00, 21.00, 23.00, 0.00 Poročila; 6.10 Rekreacija; 6.45 Dobro jutro, otroci; 7.00 Kronika; 7.30 Pregled tiska; 7.40 Varčevalni nasveti; 7.55 Sporedi; 8.05 Svetovalni servis; 9.10 Ali že veste?; 9.30 Junaki našega časa; 10.10 Med štirimi stenami; 11.45 Pregled tujega tiska; 12.05 Na današnji dan; 12.10 Ura slov. glasbe; 12.30 Nasveti; 13.00 Danes do 13.ih; 13.20 Osmrtnice in obvestila; 14.30 Ep-pur si muove; 15.00 Radio danes, jutri; 15.30 DIO; 16.15 Obvestila; 17.00 Studio ob 17-ih; 19.00 Dnevnik; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Sotočja; 21.05 Naše poti; 22.00 Zrcalo dneva; 22.40 Etnofonija; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Za prijeten konec dneva. SLOVENIJA 2 5.00, 6.00, 6.50, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 14.30, 17.30, 19.00, 0.00 Poročila; 7.00 Kronika; 8.15 Dobro jutro; 8.25 Vremenska napoved; 8.45 Koledar prireditev; 9.15, 17.45 Na val na šport; 9.35, 16.10 Popevki tedna; 10.10 Teren; 11.00, 11.40 Ime tedna; 11.35 Obvestila; 12.40 Komentar ankete; 13.00 Danes do 13-ih; 14.00 Kulturne zanimivosti; 14.40 Glasbena uganka; 15.03 RS napoveduje; 15.15 Finančne krivulje; 15.30 DIO; 16.15 Spored; 16.30 Telstar; 18.00 Povzetek imena tedna 18.05 Hip hop/R'N'B'; 19.00 Radijski dnevnik 19.30 Nocoj ne zamudite; 20.00 Top albumov 21.00 Vzhodno od rocka; 22.00 Zrcalo dneva; 22.25 V soju žarometov. SLOVENIJA 3 6.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 22.00, 0.00 Poročila; 7.00 Kronika; 7.25 Glasbena jutranjica; 8.00 Lirični utrinek; 10.05 Skladatelj tedna; 11.05 Mojstri samospeva; 11.33 Na štirh strunah; 12.05 Arsove spominčice; 13.05 Pogled v znanost; 13.30 Ženske v svetu glasbe; 14.05 Ars humana; 15.00 Divertimento; 15.30 DIO; 16.15 Svet kulture; 16.30 Iz slovenske glasbene ustvarjalnosti; 17.30 S knjižnega trga; 18.00 Nove glasbene generacije; 19.00 Allegro ma non troppo; 19.30 Mali koncert; 20.05 Koncert Evroradia; 22.05 Igra; 23.00 Jazz avenija, 23.55 Lirični utrinek. RADIO KOROŠKA 6.00-10.00 Dobro jutro; 12.00-13.00 Studio ob 12-ih; 15.00-17.00 Lepa ura; 17.00-17.30 Studio ob 17-ih; 17.30-18.00 Naša pesem; -Radio Agora: 13.00-15.00 Agora-Divan; 18.006.00 Svobodni radio; -Radio Dva 10.00-12.00 Sedmi dan. (105,5 MHZ) Primorski r dnevnik Lastnik: Zadruga Primorski dnevnik d.z. - Trst Izdajatelj: Družba za založniške pobude DZP doo z enim družabnikom PRAE srl con unico socio Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786380, fax 040 7786381 Tisk: EDIGRAF srl, Trst Odgovorni urednik: DUŠAN UDOVIČ Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 email: trst@primorski.eu Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 533382, fax 0481 532958 email: gorica@primorski.eu Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432 731190, fax 0432 730462 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463 318510, fax 0463 318506 Internet: http//www.primorski.eu/ Naročniško - prodajna služba Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 535723 fax 0481 532958 Cena: 1,00 € Naročnina za Italijo 280,00 € Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347 Cena za Slovenijo: 1,00 € Letna naročnina za Slovenijo 210,00 € plačljiva preko DISTRIEST doo, Partizanska 75, Sežana, tel. 05-7070262, fax. 05-7300480 transakcijski račun pri banki SKB D.D. v Sežani, št. 03179-1009112643 Primorski dnevnik prejema neposredne državne prispevke po zakonu 250 z dne 9. avgusta 1990 OGLAŠEVANJE Oglaševalska agencija Tmedia s.r.l. www.tmedia.it GORICA, ul. Malta 6 TRST, ul. Montecchi 6 KOMERCIALNI OGLASI advertising@tmedia.it Brezplačna tel. št. 800129452 Iz tujine +39.0481.32879 Fax +39.0481.32844 Cene oglasov: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 29,2 mm) 35,00 €, finančni in legalni 92,00 €, ob praznikih povišek 20% NEKOMERCIALNI OGLASI oglasi@tmedia.it Brezplačna tel.št. 800912775 Fax +39.0481.32844 Cene oglasov: mali oglasi 20,00 € + 0,50 € na besedo; nekomercialni oglasi po formatu, osmrtnice, sožalja, čestitke in zahvale na besedo. DDV - IVA 20% Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG Primorski dnevnik je včlanjen v Evropsko zvezo manjšinskih dnevnikov MIDAS V Izdajanje Primorskega dnevnika podpira tudi Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu. Tekstov, fotografij in drugega gradiva, ki je bilo v kakršnikoli obliki poslano uredništvu, ne vračamo. Dostavljeno gradivo ne obvezuje uredništva oziroma založnika za objavo ali drugačno uporabo; za objavo člankov, ki jih posredujejo uredništvu, imajo avtorji pravico do morebitnega honorarja samo po predhodnem dogovoru z založnikom. / RADIO IN TV SPORED ZA JUTRI Nedelja, 5. decembra 2010 DNEVNE NOVICE 25 italija - Dodatne polemike pred »usodnim« 14. decembrom Berlusconi: Tretji blok je povsem podrejen levici Fini: Predsednik vlade hoče »poveljevati«, njegov čas pa se je iztekel RIM - Silvio Berlusconi ne popušča, napada t.i. tretji blok, češ da je podrejen levici, in je trdno prepričan, da bo 14. decembra dobil parlamentarno zaupnico. Čisto drugače razmišlja predsednik poslanske zbornice Gianfranco Fini, voditelj gibanja Prihodnost in svoboda (FLI), ki želi prevzeti Berlusconijevo mesto za krmilom italijanske desne sredine. V večinski koaliciji skušajo medtem »popraviti« izjavo enega od treh državnih koordinatorjev Berlusconijeve stranke Denisa Verdinija, ki se enostavno požvižga na pristojnosti predsednika republike Giorgia Napolitana. Predsednik vlade napada vsevprek Zarota neodgovorne levice, ki je dobila oporo v Finiju in v t.i. sredinskem bloku, je prepričan Berlusconi. Morebitna vladna kriza bi po njegovem pahnila Italijo v politično in ekonomsko krizo. V Italiji se ponavlja »klavrna slika« iz prve republike, ko so stranke zahtevale glasove za eno politično in vladno opcijo, po volitvah pa so izbrale čisto drugačno pot. Medtem ko premier napada levo in desno je časopis Libero, ki je zelo blizu vladi, objavil imena »izdajalcev (poslancev in senatorjev), ki naj bi 14. decembra podprli vladno nezaupnico. Zadrega v desni sredini »Denis Verdini se je prenaglil in njegove kritike na račun predsednika republike so neprimerne.« To ni stališče zastopnika levosredinske opozicije, temveč ministra Roberta Calde-rolija (Severna liga), ki meni, da je treba državnega poglavarja pustiti pri miru. Zanimivo, da Liga ni več tako prepričana, da so v primeru vladne krize neizogibne predčasne parlamentarne volitve, kot je nasprotno prepričan ministrski predsednik. Od Verdinijevih izjav se je sicer precej previdno ogradil tudi Fabrizio Cicchitto, vodja poslancev Ljudstva svobode. Prepričan je sicer, da v tem parlamentu ni mogoče alternativna vladna koalicija, volitve so torej za vogalom. Fini: To ni nobena »rdeča zarota« »Berlusconijev čas se je iztekel in napočil je moment za drugačno vlado,« podčrtuje Fini, ki je govoril na včerajšnji otvoritvi sejma srednjih in manjših založniških hiš. Predčasne volitve bi bile zanj huda nadloga za Italijo in za Italijane, zato bi morale vse stranke pokazati čut odgovornosti in pustiti ob strani »pristranske interese«. Gianfranco Fini je včeraj govoril na državnem sejmu majhnih in srednjih italijanskih založniških hiš ansa madrid - Vlada zagrozila z uvedbo izrednih razmer Španski kontrolorji letenja so se zbali strogih kazni in prekinili divjo stavko MADRID - Španska vlada je včeraj pozno popoldne sporočila, da je zračni prostor nad državo znova v celoti odprt, potem ko so se kontrolorji letenja, ki so v petek začeli nenapovedano stavko, večinoma vrnili na delo. Kontrolorji so se začeli vračati na delovna mesta, potem ko je vlada razglasila izredne razmere. Kot je pojasnil namestnik premiera in notranji minister Alfredo Perez Ru-balcaba, to pomeni, da se morajo kontrolorji vrniti na delo, če to zavrnejo, pa jim grozi pregon v skladu z vojaškim kazenskim zakonikom. Španska vlada je ta ukrep sprejela prvič po smrti diktatorja Francisca Franca leta 1975. Kontrolorji letenja so nenapovedano stavko začeli v petek, ko jih je približno 70 odstotkov zapustilo svoje delovno mesto ali pa niso prišli v službo brez prehodnega obvestila. Številni so klicali in sporočili, da so zboleli ali pa da niso sposobni za delo. Kontrolorji so protestirali proti spremembam delovnega urnika, ki jih je sprejela vlada. Zaradi stavke je letalski promet v Španiji včeraj praktično zastal. Po poročanju tamkajšnjih medijev je bilo odpovedanih približno 1800 poletov, prizadetih pa je približno 300.000 potnikov. Največja španska letalska družba Iberia je do danes do 6. ure vsekakor odpovedala vse polete. Potnike je pozvala, naj ne prihajajo na letališča, saj jim osebje ne bo moglo pomagati, tiste, ki so že Kdaj bodo potniki na španskih letališčih sploh lahko dobili svojo prtljago? kroma na letališčih, pa naj se vrnejo domov. Polete proti Španiji so odpovedale tudi številne tuje letalske družbe. Francoski Air France, tajski Thai Airways in druge večje družbe so odpovedale vse za včeraj predvidene polete v Madrid. Polete so odpovedali tudi Spanair, Ryanair (tudi iz Trsta), Easyjet in Aegean. Če se kontrolorji ne bi vrnili na delo, bi jim grozil pregon v skladu z vojaškim kazenskim zakonikom. V primeru obsodbe jim grozi tudi zaporna kazen. Očitno so se tega zelo ustrašili in prekinili divjo stavko. Zapaterova vlada je že pred tem odgovornost za kontrolo zračnega prometa prenesla na vojsko. (STA) Dva mrtva v letalski nesreči v Moskvi MOSKVA - Rusko potniško letalo družbe Dagestan Airlines je moralo včeraj zasilno pristati na moskovskem letališču, pri tem pa je zdrsnilo s pristajalne steze. V nesreči sta umrli dve osebi, več deset pa je ranjenih. Letalo tu-poljev TU-154 z več kot 170 potniki in člani posadke na krovu je bilo pol ure po vzletu zaradi odpovedi motorjev prisiljeno zasilno pristati. Kot kaže, so letalu odpovedali vsi trije motorji. Vzrok za odpoved motorjev, zaradi katere se je nesreča zgodila, še preiskujejo. (STA) Inzko: Nisem pripravil srečanja s Karadžicem DUNAJ - Valentina Inzka, diplomata slovenskega rodu, ki trenutno deluje kot posebni odposlanec EU v Bosni-Hercegovini, je v teh dneh dohitela preteklost, poroča Süddeutsche Zeitung. Pisatelj Peter Handke trdi, da je srečanje med njim in nekdanjim poveljnikom bosanskih Srbov Radovanom Karadžicem leta 1996 pripravil prav Inzko. Ta navedbe zanika. Potem ko je Handke po izidu svoje nedavne biografije potrdil, da je decembra leta 1996 v »razmajani baraki« nekje nad Palami obiskal »srbskega poglavarja« in da je omenjeno srečanje pripravil Inzko, ki je tedaj v Sarajevu služboval kot avstrijski veleposlanik. Kot poroča nemški dnevnik ima dogodek, kot ga opisuje Handke, vse sestavine škandala: srečanje z zločincem, ki so ga iskale mednarodne oblasti, naj bi pripravil avstrijski diplomat. Kot je Inzko sporočil prek svojega tiskovnega predstavnika, se ni nikoli srečal s Ka-radžicem niti ni nikoli sodeloval pri pripravi omenjenega srečanja. Inzko poleg tega trdi, da se ne spomni, da bi Handke med svojim obiskom v BiH prespal v njegovi rezidenci. Prav tako naj mu ne bi nudil prevoza po Hand-kejevem srečanju s Karadžicem. (STA) Za referendum v Sloveniji veliko neopredeljenih LJUBLJANA - Referenduma o zakonu o RTV Slovenija v nedeljo 12. decembra naj bi se verjetno oz. zagotovo udeležilo skupno 45,3 odstotka sodelujočih v tokratni Delovi javnomnenjski anketi. Anketiranci so glede podpore zakonu večinoma še neopredeljeni (44,7 odstotka), izmed opredeljenih pa so podporniki zakona v rahli prednosti pred nasprotniki (28,4 proti 26,9 odstotka). Danes v Istri najbrž plimovanje morja KOPER - Po podatkih Agencije republike Slovenije za okolje lahko danes med 7. in 9. uro pričakujejo povišano plimovanje morja v Istri. Ob tem spominjajo, da je povišano plimovanje morja v petek na Obali povzročalo precej preglavic. Morje je zalilo Prešernovo nabrežje do teras gostinskih lokalov, Kidričevo nabrežje, Cankarjevo nabrežje ter plažo in parkirni prostor ob hotelu Piran. Morje je segalo do avtobusnega obračališča ob Tartinijevem trgu in zalilo potniški pomol. / RADIO IN TV SPORED ZA JUTRI Nedelja, 5. decembra 2010 25 GLEDALIŠČE FURLANIJA-JULIJSKA KRAJINA TRST Stalno gledališče FJK Il Rossetti Dvorana Bartoli Danes, 5. decembra, ob 17.00 / Lars Norén: »20 novembre«. Nastopa: Fausto Russo Alesi. Gledališče Orazio Bobbio - La Contrada V petek, 10. decembra, ob 20.30 / Carlo Goldoni: »La locandiera«. Nastopata: Elena Bucci in Mario Sgrosso. / Ponovitve: v soboto, 11. ob 20.30, v nedeljo, 12., ob 11.00, v torek, 14. ob 16.30,od srede, 15. do sobote, 18. ob 20.30 ter v nedeljo, 19. decembra, ob 16.00. Gledališče Ragazzi Jutri, 6. decembra, ob 11.00 / V sklopu: »Ti racconto una fiaba: Il bruto ana-troccolo«. / Ponovitve: v torek, 7. in v sredo, 8. decembra ob 11.00. V nedeljo, 12. decembra, ob 11.00 / V sklopu: »Ti racconto una fiaba: Il mio piccolo principe«. V nedeljo, 19. decembra ob 11.00 / sklopu: »Ti racconto una fiaba: Il caldo soffio del natale«. TRŽIČ Občinsko gledališče V ponedeljek, 13. decembra, ob 20.45 / Will Eno: »Thom Pain (Basato sul niente)«. Prevod: Noemi Abe. Nastopa: Elio Germano. / Ponovitev: v torek, 14. decembra, ob 20.45. GORICA Kulturni dom (Ul. Brass 20) V četrtek, 9. decembra, ob 20.30 / »Vzdih duše - zgodba o Rosi«. Nastopata: Aida Talliente in David Cej. _SLOVENIJA_ KOPER Gledališče Koper V torek, 7. decembra, ob 20.30 / Tamara Matevc in Boris Kobal: »Poslednji termina(l)tor«. Režiser: Samo M. Strelec. LJUBLJANA SNG Drama Veliki oder V četrtek, 9. decembra, ob 19.30 / Georges Feydeau: »Bumbar«. / Ponovitve: v petek, 10. decembra, ob 19.30 Jutri, 6. decembra, ob 18.00 / Boštjan Tadel: » Ponudba in povpraševanje«. Mala dvorana V torek, 7. decembra, ob 20.00 / Milena Markovic: »Barčica za punčke«. V petek, 10. decembra, ob 20.00 / Oscar Wilde, John von Düffel: »Slika Do-riana Graya«. V soboto, 11. decembra, ob 15.00 / Kako je Oskar postal detektiv«. MGL Veliki oder V torek, 7. decembra, ob 15.30 in ob 19.30 / Tennessee Williams: »Mačka na vroči pločevinasti strehi«. / Ponovitve: v četrtek, 9. ob 19.30 in v soboto, 11. ob 19.30. V soboto, 4. decembra, ob 19.30 / Peter Stone, Jule Styne, Bob Merill: »Su-gar - Nekateri so za vroče«. V sredo, 8. decembra, ob 19.30 / Ing-mar Bergman: »Jesenska sonata«. V ponedeljek, 6. decembra, ob 10.00 in ob 13.00 / Molière: »Skopuh«. Ponovitev: v nedeljo, 12. decembra, ob 19.30 Mala scena Jutri, 6. decembra, ob 20.00 / Gregor Fon: »Pes, pizda in peder«. V torek, 7. decembra, ob 20.00 / Edvard Albee: »Običajno ravnovesje«. V soboto, 11. decembra, ob 21.00 / Tom Dalton Bidwell: »Družba po poti«. Studio V četrtek, 9. decembra, ob 20.00 / Gregor Čušin: »Hagada«. GLASBA FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA TRST Gledališče Verdi V soboto, 11. decembra, ob 20.30 / P. I. Čajkovski: »Romeo e Giulietta«. / Ponovitve: v nedeljo, 12. ob 16.00, od torka, 14. dočetrteka, 16. ob 20.30, v petek, 17. ob 18.00 ter v soboto, 18. decembra, ob 17.00. Stalno gledališče FJK il Rossetti Dvorana Assicurazioni Generali Danes, 5. decembra, ob 16.00 in ob 20.30 / Matthew Bourne's swan lake«. Glasbe: P. I. Čajkovski. Koreografija in režija: Matthew Bourne. OPČINE Prosvetni dom V nedeljo, 12. decembra, ob 18.00 / Openska glasbena strečanja - kvartet saksofonov »Ensamble 4saxess«. TREBČE Cerkev Sv. Andreja V nedeljo, 12. decembra, ob 18.30 / Nastopa čezmejni dekliški zbor Klasje iz Trebč pod vodstvom Matjaža Ščeka ter zbor Kraški slavček iz Nabrežine, ki ga vodi Mirko Ferlan. TRŽIČ Občinsko gledališče V četrtek, 9. decembra, ob 20.45 / »I Balletti russi, Daghilev e i suoi musici-sti«. Solista: Liza Ferschtman - violina in Inon Barnatan - klavir. _SLOVENIJA_ LJUBLJANA Cankarjev dom Jutri, 6. decembra, ob 20.15 Linhartova dvorana / Nastopa: Niyaz iz Irana. Danes, 5. decembra, ob 19.30 / »Tradicionalni decembrski koncert«. Nastopajo: Vlado Kreslin, Mali bogovi, Beltinška banda, istrski rocker Livio Morosin in vokalni trio Insingizi iz Zimbabveja. / Ponovitve: v ponedeljek, 6. decembra ob 19.30. V torek, 7. decembra, ob 21.00 Klub CD / Nastopa Vesna Zornik - Tango apasionada (Slovenija). Kino Šiška V četrtek, 9. decembra, ob 21.00 Katedrala / Edo Maajka & band (BiH) Do-ša & band (LJ). V ponedeljek, 13. decembra, ob 21:00 Katedrala / Borbetomagus (USA) in Thomas Ankersmit (NL). V sredo, 15. decembra, ob 21:00 Komuna / Odprti Mikrofon in Eskobars unplugged. RAZSTAVE FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA TRST Zgodovinsko-umetniški muzej in la-pidarij, (Trg pred stolnico 1): na ogled lokalni arheološki predmeti iz prazgodovine, skulpture iz rimljanskih in srednjeveških časov in pa egipčanski, grški, rimljanski in antični predmeti z italijanskega polotoka; numizmatična zbirka, fototeka in knjižnica. Urnik: od torka do nedelje od 9.00 do 13.00, ob sredah od 9.00 do 19.00, ob ponedeljkih zaprto. Rižarna pri Sv. Soboti: nacistično koncentracijsko uničevalno taborišče, fotografska razstava in knjižnica. Urnik: odprto vsak dan od 9.00 do 19.00. Vstop prost. / Na ogled je razstava Gio-vannija Tallerija: »Orizzonti limpidi di libertà«. Muzej Revoltella (Ul. Diaz 27): do 13. decembra, v tretjem nadstropju, sta na ogled rastavi: »Scultura triestina del '900« ter »Ruggero Radovan (1877 -1965) l'atelier di uno scultore«. Muzej Revoltella (Ul. Diaz 27): do 12. decembra je na ogled razstava Roberte di Camerino »La rivoluzione del co-lore«. Galerija Narodnega doma (ul. Fizi 14): do 23. decembra, je na ogled razstave društva za umetnost KONS pod naslovom: »Kocka«. Razstavlajajo: De-ziderij Švara, Franko Vecchiet, Viljam Lavrenčič, Andrej Furlan, Živa Pahor, Rado Jagodic, Matjaž Hmeljak, Pavel Hrovatin, Megi Uršič Calzi, Jasna Merkù, Klavdija Marušič, Andrea Ver-delago, Robi Jakomin, Janina Cotič, tea Volk, Jana Kalc, Ivan Žerjal, Zvonimir Kalc in Sandi Renko. Urnik: od ponedeljka, do petka ob 17.00 do 19.00. V soboto in nedeljo zaprto. Železniški muzej na Marsovem polju (Campo Marzio, ul. Giulio Cesare, 1): Stalna razstava železniske postaje. Urnik: od 9.00 do 13.00. / Za več informacij: tel.:040-3794185; fax: 040312756. / je na ogled, do konca decembra, dokumentarna razstava, ki jo je uredila Branka Sulčič Sulli: »Pore-čanka včeraj: ozkotirna proga; danes: pot zdravja in prijateljstva«. Urnik: v sredo, v soboto in v nedeljo od 9.00 do 13.00 (brezplačni ogled samo razstave). Narodna študijska knjižnica (ul. S. Francesco 20): je na ogled razstava Sare Conestabo, pod naslovom: »Kralj Petrolej«. Razstava bo na ogled do konec decembra, po urniku knjižnice. Vhod parka Miramarskega grada: do 27. februarja 2011, bo na ogled razsta- va: »Giorgio De Chirico. Un maestro si-lenzioso«. OPČINE Bambičeva galerija: je na ogled razstava Alda Usberghija » ... okoli mene«. REPEN Kraška hiša: Zadruga Naš Kras vabi na ogled razstave akademske kiparke Metke Kavčič, pod naslovom: »Pr' Mariki«, idrijska čipka iz kovinske žice in velja-ne pločevine. Razstava je na ogled ob nedeljah in praznikih, od 11.00 do 12.30 ter ob 15.00 do 17.00. ŠKEDENJ Etnografski muzej (Ulica pane bianco 52): Muzej je odprt vsak torek in petek, od 15.00 do 17.00, za šole in skupine za ogled izven urnika klicati na tel. št. (00-39) 040-830-792. GRADIŠČE GalerijaSpazzapan (ul. Battisti 1): do 15. januarja 2011 je na ogled razstave »Spazzapan a Torino. Le collezioni Ac-cati e Villa«. Urnik: od torka do nedelje med 10.30 in 12.30 ter med 16. in 20. uro. Info: tel. 0481-960816 GORICA Goriški muzej - Grad Dobrovo: na ogled je arheološka razstava Pivsko po-sodje iz slovenskih muzejev in fotografska razstava Kamnita Istra in cvetoča Brda Dinka - Dominika Bizjaka. Grad Kromberk (muzej): muzej ponovno odprt, od ponedeljka do petka, med 8.00 in 19.00, ob sobotah, nedeljah in praznikih med 13.00 in 19.00; informacije po tel. telefon: 0038653359811, www.goriskimuzej.si. V razstavnih prostorih Fundacije Goriške Hranilnice (Ul. Carducci 2): ob stoletnici smrti Carla Michelstaedter-ja na ogled razstava »Far di se stesso fiamma«; do 27. februarja 2011 od torka do petka med 10. in 13. uro in med 16. in 19. uro, ob sobotah in nedeljah med 10. in 19. uro. V galeriji A. Kosič (Raštel 5-7/Travnik 62) (vhod skozi trgovino obutev Kosič): je na ogled razstava akvarelov in olij Andreja Kosiča od torka do sobote med 9. uro in 12.30 ter med 15. uro in 19.30. Galerija Dora Bassi (deželni avditorij v Ul. Roma): do 8. decembra razstavlja Davide Garbuggio in od 28. decembra do 12. januarja 2011 Alessandra Ber-nardis. Urnik: od ponedeljka do sobote med 10.00 in 12.00 ter med 16.00 in 19.00, informacije po tel. 0481-383287383297, www.comune.gorizia.it, urp@comune.gorizia.it. V galeriji Maria di Ioria v državni knjižnici: na ogled je razstava z naslovom »Stefano dUngheria, fondato-re dello Stato e Apostolo della nazio-ne«; ogled bo z brezplačnim vstopom do 28. januarja 2011 od ponedeljka do petka med 10.30 in 18.30, ob sobotah med 10.30 in 13.30. Kulturni center Lojze Bratuž: na ogled likovna dela Gustava Januša do konca meseca novembra. Ogled je možen ob prireditvah ali po domeni. V Pokrajinskih Muzejih v goriškem grajskem naselju: je na ogled razstava fotografij zvezdnikov med 30. in 50 leti Artura Gherga; na ogled bo do 31. januarja 2011. Kulturni dom:ob 70. letnici Klavdija Palčiča je v Kulturnem domu v Gorici na ogled razstava »Pripovedna prehaja-nja«.Urnik: do 12. decembra od ponedeljka do petka med 10.00 in 13.00 ter med 16.00 in 18.00 in med prireditvami. Društvo Ars (Travnik 25): do 8. decembra je na ogled razstava Dezideri-ja Švare z naslovom »Nenapisana pisma...«; Urnik: od torka do sobote med 8.30 in 12.30 ter med 15.00 in 19.00. ROMANS V langobardski dvorani v občinski stavbi: je na ogled stalna razstava »Vojščaki svetega Jurija - Svobodni možje, zemljiški gospodje, premožni lastniki«; od ponedeljka do petka med 11.00 in 13.00, ob ponedeljkih in sredah tudi med 16.00 in 18.00; informacije na tel. 0481-966904. _SLOVENIJA_ SEŽANA Kosovelov dom: je na ogled razstava fotografij Marka Modica, z naslovom »Krasmosis« in slikarska regijska razstava JSKD z naslovom »Portreti«. SEČOVLJE Krajinski park Sečoveljske soline: odprto vsak dan od 8.00 do 20.00, na ogled film o solinah, slikarska razstava ter sprehod po solinski poti z obiskom multimedijskega centra. Vstopna točka je na Seči. od 8. do 14. decembra Festival Adriatic za človekove pravice Društvo Glasba brez meja vabi na peto izvedbo festivala Adriatic, ki se bo odvijala od 8. do 14.decembra na območju tržaške pokrajine in bo posvečena svetovnemu dnevu človekovih pravic. Festival je nastal iz izkušnje Koncerta prijateljstva, ki je povezal italijanske, slovenske in hrvaške glasbenike, z željo po nadaljevanju tega sodelovanja med sosednimi narodi, ki ga utrjuje pokroviteljstvo konzulatov Republike Slovenije in Republike Hrvaške. Sodelovanje pokrajine Trst, občin Zgonik, Repentabor, Milje, Devin-Nabrežina, Trst in Dolina pa bo tudi letos bistvenega pomena pri izvedbi posameznih dogodkov, petih koncertov s prikupnimi glasbenimi sporedi za širšo publiko. Začetek v sredo, 8. decembra ob 20. uri v kulturnem domu na Colu, bo ponudil več kombinacij glasbil z nastopom flavtistov (Federica Cecotti in Daniele Ruzzier) v duu s kitaro (Giovanni Set-timo) in vibrafonom (Gabriele Petacco). Flavta bo vezna nit festivala s sodelovanjem društva Trieste Flute Association, najprej s sobotnim koncertom komorne skupine flavt v cerkvi Ribiškega naselja v devinski občini (pričetek ob 19. uri), nato z orkestrom Great Flute Orchestra, ki bo igral v nedeljo popoldne ob 17.uri v gledališču Verdi v Miljah. Po velikem uspehu, ki ga je orkester z mednarodno zasedbo doživel na Dnevu flavte v Trstu, bo največja tovrstna skupina v Italiji popestrila nedeljski program, ki se bo nadaljeval zvečer v Domu Briščiki s koncertom trobilne-ga kvinteta Sound Brass Ensemble, ki obeta veliko zabave z raznolikim programom, ki bo segal od bolj klasičnih skladb do Glenna Millerja in Mor-riconejeve filmske glasbe. Festival se bo zaključil 14. decembra v razstavni dvorani ZKB na Opčinah s koncertom flavtista Ettoreja Michelazzi-ja in kitarista Marka Ferija, ki sodelujeta v duu že 18 let. Michelazzi je tudi umetniški vodja festivala Adriatic, ki ga je moral letos prirediti v izrednih razmerah zaradi polovičnega krčenja že itak minimalnih sredstev. Če bo publika kot v prejšnjih letih nagradila koncerte s številnim obiskom, bo odziv prav gotovo pomembna spodbuda za nadaljevanje, ki bo v prihodnjem letu verjetno potekalo v znamenju iskanja novih in neobičajnih sinergij z različnimi, tudi športnimi stvarnostmi. KOPER Pretorska dvorana: je na ogled razstava Mojce Kleibencetl, Petre Koren in Ane Selija pod naslovom: »Utrinki«. PADNA Galerija Božidarja Jakca: grafike in risbe Božidarja Jakca in arheološke najdbe stare Padne, stalni razstavi. Ključ galerije na voljo v Padni pri hiši št.1 (Pu-cer), 0038665-6725028. LOKEV Vojaški muzej Tabor: stalna razstava orožja in opreme. Ogled je možen ob sobotah in nedeljah od 10.00 do 12.00 in od 14.00 do 17.00, za najavljene skupine tudi izven urnika. Informacije: Srečko Rože, 05/7670581, 041/516586. TOMAJ Kosovelova domačija in soba Srečka Kosovela: ogled je možen vsako nedeljo med 14.00 in 16.00 ali po predhodnem dogovoru. Informacije: Dragica Sosič (05/7346425). Krajevna skupnost: je na ogled razstava: »V osrčju dežele terana«. ŠTANJEL Galerija Lojzeta Špacala: stalna razstava grafik v galeriji Lojzeta Špacala. Urnik: med tednom, od 11.00 do 14.00, v soboto in nedeljo od 10.00 do 17.00, v ponedeljek zaprto. Štorževa galerija (Štanjel 29): je na ogled razstava Antona Rupnika »Olja na platnu«. Razstava je na razpolago do aprila. Urnik: odprta v sobotah, nedeljah in praznikih ter po dogovoru tudi ostale dneve. Stolp na vratih: razstavljajo avtorice likovne sekcije Kulturnega društva »Jože Pahor« iz Sežane, pod naslovom: »Videnja«. Avtorice so: Almira Benassi, Nada Bric, Marinka Grohar Gatnik, Ana Hanzel, Mirjam Kocjan, Sonja Pe-roci in Ivica Žerjal. Urnik: od torka do nedelje, od 10.00 do 18.00. Galerija Pri Valetovih: je na ogled likovna razstava Slavka Guština »Trije Svetovi«. AJDOVŠČINA Vojašnica Janka Premrla Vojka: vojaški muzej, orožje, oprema, dokumenti, osebni predmeti vojakov s soške fronte, stalna razstava. Muzejska zbirka Ajdovščina: odprto v sobotah, nedeljah in praznikih od 13. do 18. ure. Za najavljene skupine je ogled možen tudi izven urnika. BRANIK Grad odprt ob sobotah, nedeljah in praznikih od 14.00 do 19.00 (ob slabem vremenu zaprto), za večje skupine tudi med tednom po predhodnem dogovoru (tel. +386(0)53334310, gsm +386(0)31324101). MIREN Galerija Oskarja Kogoja: na ogled monografska zbirka ter prostori obnovljenega materinega doma, Miren, št. 125. ROP NOVA GORICA Muzejske zbirke Goriškega muzeja: Grad Kromberk od ponedeljka do petka od 8. do 19. ure, ob sobotah zaprta, ob nedeljah in praznikih pa od 13. do 19. ure; Sv. Gora - zaprta do nadaljne-ga zaradi popravila prostorov; Grad Dobrovo ob ponedeljkih zaprto, od torka do petka od 8. do 16. ure, ob sobotah, nedeljah in praznikih pa od 13. do 17. ure; Kolodvor od ponedeljka do petka po urniku Turistične agencije Lastovka, ob sobotah od 12. do 19. ure, ob nedeljah pa od 10. do 19. ure. Najavljene skupine si lahko zbirke ogledajo tudi izven urnika (tel. 003865-3359811). Kulturni dom: je na ogled razstava Danila Jejčiča. LOKAVEC Kovaški muzej: orodje in oprema, stalna razstava. KANAL V Melinkih na št. 5 je na ogled stalna razstava etnološko-rezbarske zbirke Franca Jerončiča. Mestni muzej: odprto vsak dan, od 9.00 do 18.00. TOLMIN Tolminska muzejska zbirka: od ponedeljka do petka, od 9.00 do 15.00, ob sobotah, nedeljah in praznikih od 13.00 do 17.00. KOBARID Kobariški muzej: na ogled je stalna muzejska zbirka »Soška fronta 1915-1918«. Urnik: vsak dan, od 9.00 do 18.00. TRENTA Trentarski muzej: razstava o Triglavskem narodnem parku in etnološka zbirka, stalni razstavi. Urnik: vsak dan, od 10.00 do 18.00. LJUBLJANA Muzej novejše zgodovine: na ogled je stalna razstava Slovenci v XX. stoletju. Muzej je odprt od 10.00 do 18.00. Svetovni slovenski kongres (Cankarjeva cesta 1/IV): je na ogled razstava Roberta Faganela. Slovenski Etnografski muzej (Metelkova 2): do 21. decembra je na ogled »Folimage - od začetkov«; razstava francoskega studia animiranega filma Folimage. Krakovski nasip ob Ljubljanici: do 3. januarja je na ogled fotografska razstava Boruta Likarja »Ples prazničnih luči«. Italijanki inštitut za kulturo v Sloveniji (Breg 12): v torek, 7. decembra, ob 18.00 bo otvoritev razstave Marije Tea Morello »Misli v odsevu«. Na odprtje razstave bodo s glasbnim vložkom nastopali: Mojca Menoni Sikur - violina; Martin Sikur - violončelo in Sofija Ri-stič - harfa. Razstava bo odprta do 7. januarja 2011 po sledečim urniku: od ponedeljka, do četrtka od 9.00 do 12.00 in od 13.00 do 17.00 ter v petek, od 9.00 do 13.00. Nedelja, 5. decembra 2010 VREME jasno zmerno oblačno oblačno ^ rahel dež a A zmeren ÜÜ dež ôVr nevihte veter megla rahel sneg z sneg gtg! sneg topla fronta hladna fronta okluzija izobara , središče' a središče ' ciklona ^anticiklona vremenska slika 1000 990 Po prehodu fronte, med soboto in nedeljo popoldne, bodo naše kraje dosegli bolj suhi in stabilni tokovi. Od-ponedeljka dalje bodo začeli k nam pritekati jugozahodni tokovi in bolj vlažen « in blag zrak. Nad Alpami in Balkanom je prehodno nastalo območje visokega zračnega pritiska. Z jugozahodnim vetrom doteka v višinah nad naše kraje toplejši in postopno bolj vlažen zrak. DOLŽINA DNEVA Sonce vzide ob 7.29 in zatone ob 16.21 Dolžina dneva 8.52 r LUNINE MENE ^ Luna vzide ob 7.16 in zatone ob 15.59 BIOPROGNOZA Sprva vreme ne bo povzročalo težav, popoldne pa se bo postopoma vremenska obremenitev krepila in občutljivejši bodo imeli z vremenom povezane težave. Spanje v noči na ponedeljek bo moteno. Priporočamo večjo previdnost. -/^T-^ PLIMOVANJE Danes: ob 3.17 najnižje -17 cm, ob 9.12 najvišje 54 cm, ob 16.10 najnižje -67 cm, ob 22.50 najvišje 32 cm. Jutri: ob 3.56 najnižje -11 cm, ob 9.41 najvišje 49 cm, ob 16.45 najnižje -64 cm, ob 23.36 najvišje 29 cm. TEMPERATURE V GORAH OC Kanin.................100 Vogel.................180 Kranjska Gora.........75 Krvavec..............110 Cerkno................../ Rogla..................70 Mariborsko Pohorje . .65 Civetta ................../ Piancavallo............90 Forni di Sopra........120 Zoncolan..............70 Trbiž..................100 Na Žlebeh ...........100 Mokrine...............65 Podklošter ............85 Bad Kleinkirchheim . . 90 O GRADEC -13/-3 ' CELOVEC O -12/-4 TOLMEČ O -7/4 TRBIŽ O -11/-3 o -13/-4 KRANJSKA G. o -13/-2 S. GRADEC CELJE -10/-1 O VIDEM O —¡3 -6/6 O PORDENON -5/5 O TRŽIČ -12/-1 _ - _ - O ČEDAD O KRANJ -5/5 ^ O LJUBLJANA GORICA O N. GORICA -7/0 N. MESTO -9/-2 GORICA O „,„ POSTOJNA O O -9/0 KOČEVJE S . o J PORTOI.,- , - -- ^ - ČRNOMELJ -3/7 >UMAG OPATIJA , REKA 3/7 MARIBOR O-12/1 PTUJ O ZAGREB -4/1 O PAZIN O ^NAPOVED ZA DANES Zjutraj bo jasno vreme. V hribih in tudi po nižinah bo zmrzovalo. Dan bo mrzel. Sredi dneva se bo začela pojavljati visoka oblačnost. Proti večeru pa bo že oblačno s padavinami. Ob morju in v spodnji nižini bo začelo deževati, v zgornji nižini in v hribih pa snežiti. Danes bo sprva precej jasno. Jutro bo mrzlo in ponekod po nižinah megleno. Čez dan se bo oblačnost od zahoda spet povečala. Najnižje jutranje temperature bodo od -13 do -7, na Goriškem in ob morju okoli -3, najvišje dnevne od -5 do 2, na Primorskem do 6 stopinj C. O GRADEC M. SOBOTA O 0/7 Tr (NAPOVED ZAJUTRI Vremenska napoved Hidrometeorološkega zavoda R. Slovenije in deželne meteorološke opazovalnice ARPA OSMER Oblačno bo z zmernimi padavinami na zahodnih območjih in v Alpah, močnimi v Predalpah in v vzhodnih predelih. V noči na ponedeljek bo v srednje-visoki ravnini in na Krasu možno najprej rahlo sneženje, potem pa dež. V gorah bo sprva snežilo vse do nižin, potem se bo meja sneženja postopoma pomaknila više, zvečer bo v Preda-lapah snežilo nad pribl. 1500 metri, v Alpah pa nad 1000 metri. Jutri bo oblačno s padavinami, ki se bodo pojavljale povsod po deželi in bodo lahko močne. Sprva bo meja sneženja na okoli 200 m nad morjem, nato pa se bo postopoma dvignila do okoli 1000 m. V torek se bo nadaljevalo oblačno vreme z zmernimi do močnimi padavinami. Snežilo bo le nad okoli 1500 m nad morjem. m Masaža Pre- in After-gaming: 44 € (namesto 55 €) * Last minute - Ponudba v zadnjem hipu -zagotovite si storitve po ugodnejši ceni VI Abonmaji po izjemno ugodnih cenah *Posudba velja od 1.11. dcv 31.12.2010, od ponedeljka do petka, razen ob italijanskih prazničnih in predprazničnih dneh. . Za vse storitve je obvezna predhodna rezervacija. 1 spa 1 peri a. PERLA, CASINÓ & HOTEL hit casinos Perla, Casino & Hotel Kidričeva 7 Nova Gorica t +386 5 336 33 33 spa.perla@hit.si www.thecasinoperla.com www.hit.si POREČ