a kp. 37. številka. Izdanje za torek 26« mavca 1895. (v Trsta, v torek zvečer dut* 2 T. ■ ri — Obojim IidujH «Lau« : r. ■ I« ,lmi . f. —.Vi', invan Av.trlj« 1. 1.* tri b*" - • ■ • . . » ■ — ».» pol le 11 . . • • • . v — M vm tal o . , l'J.— . „ , I«.— Na aartćb« ' fcr« priložena naročnin« at »c jemlje a/ir. Poaniiiitipe itevi [ko *« dobit njo v pru-Jajulnleali tobak « v lrntn p« a nvč.. izvan Trat* po S iik®. Mobo tno vr^erno iatintij« v lr*h* ♦ n'., l*xM!l Trstu 8 tir. EDINOST Oglaai •«« r»fun» po tiuiTu v p«titu; /• na.lov ' t J"baliiat črkam' •• plačuje |>io*tor, k'jllkor obmga 1 »vvlnift vratic. 1'o-lana onnrtn <•» in javint/alivn!• gn«*a pottniu«. Glasilo ilovenskesfa političnega druitva za Primorsko. „ T tdinm»H Jm mm !1 Castitim našim gg. naročnikom! 15. t. nt. potekel je rnk onim če. gg. « na^im naročnikom. ki so še 11a dolgu za leto j 1894 ter smo začeli razpošiljati jim poštne j naloge. 0 onih čč. gg. naročnikih, ki se ne odzovejo niti na to, smatrali bodemo, da m- ; žal« držati več našega lista ter ga jim »stavimo s koncem tega meseca. Zastano naroč- ; nino iztirjali pa bodemo drugim potom. Ponavljamo prošnjo, da se nam dopošlje tudi naročnina za letošnje prvo četrtletje. Upravništvo. Posl. dr. Laginja o preosnovi davka. Razprave o preosnovi davka udeležil se je tudi naš poslanec dr. h a g i n j a v seji poslanske zbornice dne H. marca l«85 nastopnim govorom: Visoka zbornica! Hrvat ne more poseči v razpravo o predmetu, kojemu je pripisovati povsem načelno važnost, da ne bo se zavaroval pozivanjem na zgodovinska prava svojega naroda. Zgodovina naših muk v tej monarhiji, naša narodna samozavest in naš vrlo važni zemljepisni položaj nas opravičujejo .lo Lake izjave. Ako vendar prestopam v razpravo o pro-osnovi davkov „salvis ceterum juri bus regni Ooatiae", prosim vas, dane mislite, da me je to načelno stališče odganjalo od vsake stvarne razsodbo. Ne ! Mi vemo povsem dobro, da nam je računati z resnično obstoječimi okolnostmi, mi vemo, da zboljšano zakonodavstvo more koristiti tndi nam, a da vsled poslabšanja splošnega stanja morajo trpeti škodo tudi zemlje, v kojih stanujemo mi. Da pa jaz za svojo osebo neko bojaznijo stopam v razpravo o tem predmetu, krivi so zgodovinski spomini od davnih časov. Ta plahost se vzbuja v meni, ker gre. tu vendar za koristi državne blagajne. V zgodovini čitam, da so pred kakimi 230 leti sluge hrvatskega bana dobro namlatili na Reki nekega Andrija Laginjo, rojenega v istem mestu kakor jaz, to pa za to, ker je za račun avstrijske komore čuval neki goni, ki je bil posekan v dobro poznani mi gori. Ta gora leži po denašujem umevanju v Istri, v Avstriji, ali je državnopravno po svoji priliki pripadala Hrvatski. Mogel bi vam pa iz sedanjih časov navesti dokaj važnih vzgledov, kako mi Hrvatje Avstrije, v tem delu države, PODLISTEK. " Zlatarjevo zlato.' Zgadovinska pripovest XVI. veka. Spina! A. Š e n o a. V. Po zadnjih besedah gospodarja vukovin-skega odleglo mu je malo, in stopivši dva tri korake naprej, segel je banu v roko. „Pax vobiscum (mir z vami) — mogočni bane, tudi vam, gospod Stepane! „Ha, ha! .Bane" praviš ?• smeje se Alapič porogljivo trese Niku desnico. .Nisem vedel, da se tvoja prečastuost zna rogati revežu. Ban ! DA! lepa beseda! Lepa čast! Nota bene, če se zares banuje: — Ali jaz — jaz sem peto kolo v kraljevini, in prej bi veroval, da sem vitkega života in postave, kakor tu gospodič Pavle, nego da sem ban hrvaški !• .Tvoja velemogočnost je danes posebne volje, vganjati burke sebi v kljub," nasmeh* nol se je Zelnički. Debeli kučigazda (hišni gospodar) poslušal je ta govor banov in zadovoljno se smehljaje, motal palce na svojej trebušini. Naposled rekel je tudi on: „To je že stara, da je gospod ban najveći veseljak med Savoj iu Dravoj, Saj menda recimo naravnost, dobivamo udarce zato, ker I smo Hrvati, v Hrvatski pa zato, ker smo Avstrijci. Umevno je samo ol> sebi, da nam je zelo težko prenašati tako stanje. Občina, iz katere izhajam (Kastav. Op. ured.) je jedna onih vrlozanimivih zgodovinskih individuvalitet, ki so umete do samega konca minulega veka varovat! svoja municipalna prava. Javni davek se ni smel nalagati proti takozvanomu »Zakonu*, in municipalna prava potrjeval je odprtim pismom vsaki vladar, ko je zavladal. In v letu 1 «;:!!> počila je v občini prava nstaja. ker so hoteli proti ustavi naložiti neke javne davke. Cesar je v poravnanje prepira poslal poverjenika, nekega grofa Barbo Kozljačkega. A ta Barbo namesto da bi bil vladarju povedal resnico, mesto da bi bil izjavil, kako se je hotelo delati proti pravu naroda, poročal je, kako ga je ljudstvo deset, dvanajst dni držalo zaprtega v Kaštelu ter da je on v tem težkem položaju obetal, da se prejšnja ustava zopet, popolnoma uveljavi, ali zajedno svetuje Njegovemu Veličanstvu, da naj nikar nič ne drži na to, kajti dal da je to obljubo le v stiski, ampak svetuje celti, naj se na najvišji točki mesteca zgradi nova trdnjavica, naj se v isto namesti stalna posadka par sto dobrih .mušketirjev", naj se polagoma narodu odvzamejo in uničijo vse pravice, a posebno da naj se odvzame tudi svobodna volitev duhovnikov, kajti duhovniki morajo držati z narodom, ako jih ta poslednji svobodno izbira. Ako se je te dni reklo tu, da se gleda na osnovo, kakoršna je ta, ni smeti postavljati že v naprej na protivno stališče, to je povsem pravo; ali dovolite mi opazko, da sem jaz z ozirom na to, kar sem opomnil na kratko, podal ono svojo izjavo v uvodu govora, zaključivši bolj a posteriori nego !i » priori. Gospoda! Tu ne gre, kakor bi hoteli nekateri reči, za korenito, načelno preosnovo nadih državnih davkov. Jaz sem se nekoliko potrudil, da proučim isto, ali ne prihaja mi na misel, da bi trdil, da sem strokovnjak, vendar mislim, da to ni res. Tu ne gre za načelno korenito preosnovo, kajti to, kar hvalijo kot nova načela, so deloma stare stvari, izvzemši morda ono malo samouprave, ki se nameruje uvesti, deloma pa ni izvedeno tako daleč, da bi se moglo smatrati načelnim korenitim predrugačenjein. Tako je bil splošni dohodarinski davek veste, kako so ga Turki vjeli pri Sigetu za prostega vojaka; in kako se je odkupil za bornih 500 forlntov, da ga vrlo obžaluje, ker akoprem je imel v pesti tolstega kopuna, ga ni znal oskubiti, kakor trebe." .Varate se, gospoda!" segnol mu je v besedo Alapiii in gladil si gosto brado, „ta pot ne šali se Gašo, ampak v krutej Sali govori še bolj kruto istino. Govoril sem morda nekdaj drugače, ali sedaj mi je srce polno, pa mi žolč kipi, Gregorjancu sinola je kri v obraz, in tudi Zelnički se je bolj ohrabril. „Resnica je kakor ognjena gora," dodal je Gregoijanec; dolgo dremlje, ali naposled prodre plamen na vrh, in ves svet ožari njegovoj svetloboj." .Istina je oster meč," dodal je bolj hrabro preprost, .ali meču treba krepke roke, ki tudi zaseče, kamor zamahne.* „Amen, reverendissime!* kliknol je Ala-pid. .Prav pravi tvoja modrost. A te roke hočemo poiskati !* .Naj jej milost božja podeli moči!14 završi 1 je Vramec. »Sedite, gospoda!" počel je ban in se spustil na naslanjač. , Poslušajte me. Kar nas je tu pod to vredno streho, vsak je dozoril načelno uveden že davno. V patentu z leta 1B4V, ako s« dobro spominjam, je rečeno, da ni mogoče ostali pri dosedanjem obdačevanju, ampak da se morajo k plačevanju davka pritegniti še ilrupi sinji ljudstva, da se bodo mogle tako pravičneje razdeliti ter pokriti izredne državne potrebe. V pog edu načela samouprave, mislim, da smo istega vsaj deloma že imeli tudi pri sedanjem zistemu, ki pozna zaupne može, ter d h tudi pri novi preosnovi ne more biti govora o tem, da bi prevladalo načelo samouprave, ko vemo, da bode državna oblast imenovala polovico članov komisije in predsednika, torej vsak ako večino. Z druge strani pa načelo splošnega ob-dačevauja prihodkov ni nikakor izvedeno tako daleč in temeljito, da bi se moglo govoriti o popolnem predrngačenju osebne do-hodarine iu davka sploh; in to so pripoznali tudi gospodje govorniki, ki so govorili za načrt. Jaz mislim, da so vsi zastopniki — brez ozira na 1o. ali sede v opoziciji ali na klopeh vladnih strank — mogli po pravici pričakovati od toli pretežne večine, kakoršna je v tej zbornici, da se davčni zistem pre-naredi načelneje, v veliko veči meri. (Dalje prili.) Politiške vesti. Državni zbor. Poslanska zbornica je minole soboto nadaljevala razpravo o preosnovi davkov. — Poslanec B i a ukini je interpeloval ministerskega predsednika radi državi nevarne agitacije italijanskega časopisja po Dalmaciji. Cerkveno-političku preosnova na OgCTskeni. Udarcu, ki je doletel minister-stvo ogeisko pri razpravi o zakonu o svobodnem izvrševanju vere, s tem, da je magnatska zbornica odklonila govoreči o brez verstvu, pridružil se je še drugI in občutljivejši udarec : v isti seji je magnatska zbornica s 117 proti 111 glasovom odklonila zakon o r e c. e p c i j i (v s p r e j e m u) Z i-d o v V razpravi je rekel mejni grof Žiga Pallavicini, da Židje niso nikdar storili ničesar dobrega za domovino, zbok česar niso vredni, da bi bili vsprejeti med Ogre. Minister za nauk in bogočastje dr. VVlasics (ogerski Slovenec) se je trudil v potil svojega obraza, da napravi kar le mogoče najugodnejšo sliko o čednostih ljubljencev sedanjim do moža po mukah in borbah, vsak nas izkusil je dobro in zlo, manj dobrega nego zla. A tudi ti, gospodičič, slušaj! ozrl se je ban na Pavla. , Mlad si še, ali vrlo si se izkazal v bitki pri Hrastovici, da nisi izrod roda svojega, da ti je desnica junaška. Ali junaškej roki tre bo tudi modre glave. Zato slušaj nas! Kar pamtimo, gospodu, vidimo kri, vidimo zatiranje, gledamo, kako se zemlja, ki nas je rodila na svet, pustoSi, pleni iu drobi od nemile roke nekrsta, kako grabi neverni sovrag kos za kosom od stare uam kraljevine, kako lomi vejo za vejo od našega debla. V lastnej krvi plavamo do grla. Gine rod, gine plod, dvori so nam pepel. Hrani se, brani se v isti mah! A kako se rešiti vraga? Sami? Crv na krdelo mravljincev! Kes da delamo, ali kar nam sezida dan, to t nam razruši nof. Gorje nam. Podpira nas j druga krščanska gospoda iz rimskega cesarstva. M, podpirajo nas, ali kako? Mi trosimo za njih. Po dva krušea za cesarjevo vojsko. Pa da so to sami junaki, naj bi še bilo! Preboleli bi tudi ta silni trošek. Kajpada I Kakor da je pometlo sveto rimsko cesarstvo vse svoje pleve, ter nam jih naložilo na ramena. Ali ni tako ? Kedar se ljudski zaigra junaško kolo, tedaj, Hrvate, ti madjarskiin mogotcem, ali z aman mu je l»i ves trud : večina magnatov ni pokazala pravega razumevanja, da bi mogla pojmiti, kaka neizmerna dobrota so Židje državi Ogerski. V očigled tema udarcema, ki sta zadela madjarske somišljenike naših avstrijskih Židov, vedejo se dunajski listi po svoji stari navadi ; pravijo namreč, da to dvojno glasovanje nima nikake važnosti. Seveda, tako je le.: ako bi bili Židje zmagali, bila bi to velikanska neprecenjiva zmaga; ker pa so [»ropali, nima vsa stvar prav nobene važnosti. Mar ga jc sr«m ? o glasoviti volitvi državnega poslanca v Nitri na Ogerskem, pri kateri je bil .izvoljen* državni tajnik Lat-koezv, smo že poročali. Dogodki pri tej volitvi bili so celo na Ogerskem — in to nekaj pomeni — nekaj nenavadnega. Volitev se je vršila v senci nad 1000 bajonetov, predsednik volilne komisije se ni plašil najgnnsnej-šega nasilstva, nad looo volilcem so pa kar jednastavuo vojaki zajezili pot v mesto: ni vrag, da bi ne bil „zmagal" vladni kandidat pri taki voli'ni svobodi! — Nasilstvoje bilo tako grozno, da je vse poštemjie časopisje madjarsko najodločneje obsojalo dogodke v Nitri, da je bita stvar predmetom interpelacije v poslanski zbornici in da se je slednjič jel svoje .zmage" s r a m o v a t i cek> zmagovalec s a m, novi gospod poslanec, nko je resnična govorica, da se hoče odpovedati mandatu! Kralja Milan in Aleksander vrnila sta se včeraj preko Dunaja v lteligrad. Curica udova ruska dospela je predvčerajšnjem v Kodanj. Osemdesetletnica lUsinarckova jo dovela do krize v državnem zboru nemškem. Ker j a; namreč ta zbornica odklonila predlog svojega predsednika, da je čestitati Bismar-cku povodom osemdesetletnice, odložil je predsednik ljo\vetzow predsedništvo. — Na to je nemški cesar brzojav i I Bismarcku, da je sklep državnega zbora v najstrožjem nasprotju s čutili nemških knezov in nemškega naroda. — Minolo nedeljo dospelo je v Frie-drtolisrnh nad 40o članov državnega zbora, gosposke zbornice iu deželnega zbora, da čestitajo Bismarcku. Vojna med Kitnjeni in Japonsko. Pogajanja za sklep miru so se menda vendar začela. Ta pogajanja pa je motil na jako neljub način neki preognjeni Japonec, ki je v svojem patrijotiškem navdušenju v Sluio-nosekiju napal z revolverjem kitajskega pooblaščenca Li-Hung-Čanga, ko se je isti ravno udri pa drži, a pomagači skok čez grajo; kajti, oprostite, smrdi jim streljivo. Tudi lo šalo bi jim oprostil, naj jih — ! tudi to bi pretrpeli; lahko je človeku mučiti se, dokler mu je duša cela. A kaj je zemlji duša ? Njen« slobode, njeno pravo. Ali, prasnili vas, kje so predpravice iu slobodi« našega plemstva, naših mest ? Glej, drže jih v krvavem zakupu generali Aiterspergi, Tetiffeubachi, Globiceri, ki gospodarijo, sode in upravljajo po našej kraljevini brez bana, brez banov« sodbe, celo vkljnh odlokom stanov hrvaških. A če jih človek živo popada, smeji se odgovarjajo ; .To je volja prejasnega gospoda velikaga vojvode Karla!'' Pa to ni le pri nas, ampak tudi v Bratislavi (Požuuu), v Ljubljani in Gradci. Moj presvetli kolega l>ru-škovic človek je, ki kaže dva obraza. Nekaj st prede vsakakor okrog nas. Zlo je, in ako me ne vara moja slutnja, bode še hu,še. Zato, glavo na pravo mesto, gospoda l Plemstvo trebe, da stopi v jedno kolo, to vam je najboljša roka za meč pravice. In lioe signo vinces. Za malo mesecev sklicem zbor kraljevine. Tu povemo zmerno ali i hrvaškemu kraljevemu veličanstvu, kaj nas peče, a komisarjem odmerimo pošteno. Do tedaj roko na delo, pa zmaga bo naša!" (Da^e prili.) vračal od posvetovanj z japonskimi pooblaščenci. Napadeni je ranjen na olirazu, napadalca so zaprli. Cesar in cesarica japonska sta izjavila svoje sožalje napadenemu diplomatu kitajskemu, istolako je storil deželni ztn>r japonski s posebno resolucijo. Različne vesti. Nadvojvodinja Štefanija v Trstu. Danes zjutraj dospela je Nj. ces. in kr. Visokost cesaričina - udova nadvojvodinja Štefanija z Idovdovem parnikom ,Trieste£- u Opatije v Trst, da prisotvnje dvornemu koncertu pri namestnistvu. Parnik se je zasidral o pomolu sv. Kaila. Pobližje o koncertu spregovorimo v prihodnji številki našega lista. Shod volllcev v Hruiici, občine podgraj-ske, sklicujeta bivša dež. poslanca Slavoj .Jenko in Malko Mandić za prihodnjo nedeljo dne 31. t. in. ob uri pop. v gostilni Antona Požarja štev. 72. Mistiflkacija. Minule sobote postalo je naše uredništvo žrtva grde mistifikacije. Tikom p r e d z a k 1 j u č k o m večernega izdanja od minole sobote došla je namreč v naše uredništvo neka osoba — zlorabivši pri tem ime jednega tiajodličnejšili tržaških rodoljubov, kojemu poslednjemu gre b r e »-pogojna vera — s poročilom, da je umrl znani in obče spoStovani rodoljub in odbornik političnega društva „Edinost*, gosp. I) r a g o t i n M a r t e 1 a n c iz Barkovelj. Mi smo seveda morali verojeti temu poročilu posebno za-to, ker se je dotičnik skliceval na izreče n u k a 7. omenjenega odličnjaka in pa, ker je bil g. M a r t e I a n e res n e-v a r n o b o 1 a n v poslednjih časih. Vsakdo si lahko misli, kako hudo nam je bilo naslednjega dne, ko smo izvedeli, da smo postali žrtva drzne mistifikacije. In danes nam seveda ne preostaja driusega, nego da prosimo tu javno oproščenja, najprvo spoštovano družino M a r t e 1 a li č evo, potem pa tudi vse slavno občinstvo. O stanji vsem nam toli priljubljenega rodoljuba g. D r a g o t i n a M a r t e I a n c a moremo poročati : Gosp. Martelanc je prebil dolgotranjo iu težko bolezen ter je še vedno v postelji. Ali zadnje dni krenilo mu je na boljo, tako, da je opravičena nada, da nam skoro okreva popolnoma. Vsa tržaška okolica, v kolikor je zavedna, moli Vsemožnega za to milost! „Kmetijska in vrtnarska družba za Trst in okolico" naznanja, da bode predaval v njenem imenu gosp. I v a u S a n c i n o cepljenju amerikanskih trt in sicer: v Lon-jerju v sredo, dne 97. t. m. ob 4 uri pop. v prostorih gosp. župana in v Jtojanu v četrtek, dne 28. t. m. ob ravno istej uri v prostorih gospoda lloleta. Kmetovalci okoličani, kateri se zanimajo za stvar, vabljeni so udeležiti se poluostevilno tega predavanja. ODBOR. Za podrulnico družbe sv. Cirila in Metoda na Greti daroval je gospod Ivan Pertot Andrejev 2 gld. in nabralo se je v veseli družbi v zadružni krčmi v llojauu 2 gld. Il Dekani nam pišejo : Naša čitalnica bode praznovala letošnje spomladi 251etnico svojega obstanka. Zato priredi na belo nedeljo, to je dne 21. aprila t. 1. veliko veselico z jako lepim programom, ki se objavi pozneje. Na lo veselico opozarjamo vsa pevska društva po tržaški okolici in Bregu, da bi se i ona, čeprav ne in corpore, pa vsaj po svojih odposlancih udeležila omenjene veselice, posebno zato, ker se bode vršila neposredno pred deželnozborskimi volitvami. Želeti je obile udeležbe s Pomjanščine, z Brega in Huzeščine. Pred veselico bi se lahko posvetovali prijatelji in rodoljub je, ter se osrčili za narodno borbo. Posojilnica na Slapu pri Vipavi imela bode v nedeljo, dne 31. marca ob 4. uri pop. svoj redni občni zbor v šolskem poslopju na Slapu. Odbor akad. društva „Slovenija" se ju na odborovi seji dne 19. t. m. tako le sestavil: Predsednik: Oražen Ivan, drd. med. Podpredsednik: Vidic Fran, stud. phil. Tajnik : Bizjak Vekoslav, stud. iur. Blagajnik : Pompe Fran, stud. iur. Knjižničar: Žun Zdravko, stud. iur. Arhivar: Keisuer Josip, stud. phil. Gospodar : Šega Ignacij, stud. teclin. Namestnik: Benkovič Fran, stud. iur. Namestnik : Stupica Fran, stud. iur. Pevsko društvo .Zrinski* na Reki. Začasni odbor novega pevskega društva, ki se je pod imenom „Zrinski" zasnovalo na Reki, vabi vse hrvatske rodoljube, da je podpro moralno in materijalno, V krasni došli nani okrožnici pravi začasni odbor, da pesem je ravno ona kremen iskra, ki je už-gala v narodih plamen iskrenega, požrtvovalnega patrijotizma. In tudi dandanes narod razume svojo pesem, jo ljubi in goji — pe-sem mu je tešiteljica in oznanjevalka boljše bodočnosti. Veliki koncert .Slovanskega pevskega društva', vršivši se v dvorani gledališča „Rossetti", bil je razmerno dobro obiskan, da-si I>i uprav pri nastopih tega velevažuega društva želeli še mnogobrojnejše udeležbe. Po naddveletnem prestanku nastopih) je to društvo minolo nedeljo jako povoljnjiin vspe-hom. Moški zbor, broječ okolo 50 krepkih glasov, odpel je svoje tri zbore precizno: razmerje med glasovi je bilo prav primerno, takr>, da je vladalo lepo soglasje. Sosebno pa nam ugajal ta večer mešani zbor. in lahko rečemo, de že leta in leta nismo čuli tacega domačega mešanega zbora. Našteli smo nad 2(1 dražestnih pevk, ki so zares častno in vidno ljubeznijo izvajale svojo nalogo. .Tako močni in čisti so bili soprani, toda tudi krepki alti pridružili so se jim kaj diskretno* Ni čuda torej, da moramo na vsak način prisoditi prvenstvo mod vsemi zbori Fiirster-jeveinu ,A v e Marij a" iz opere „Gorenjski slavček". Kajti ne le da ima ta zbor, največo glasbeno vrednost med vsemi zbori, ki so se peli, izvajal se je tudi za naše razmere res kaj dostojno. Tudi drugi mešani zbor, J. Bartlov ,0 j planine* vspel je dobro — osobito je solist g. pl. M a s n e c pravilno in lepo izvel svoj ljubki siunospev — iu je občinstvo burnim ploskanjem prisililo, dasta se morala ponoviti, In to po vsej pravici! Manj umestno pa se nam je videlo ponavljenje zadnjega moškega zbora „Zmijski • F r h, n k o p a n k a", kajti tudi s ponovitvijo ni bilo mogoče izbrisati neugodnega utiša, ki ga je napravil ponesrečeni začetek te pesmi. Četverospev „P r e d slove s oin" Frana Grbiča ni vspel popolnoma, ker ni bilo pravega razmerja med glasovi, kajti tenorja sta bila vsakako premočna nasproti basoma. Na vsak način bi svetovali pevcem, ki nastopajo ali v kvartetih ali kot solisti, da bkrbe za bolj pravilno predavanje pazeč na primerno nijansiranje iu držeč se predpisanih dinamičnih znamenj, posebno pa, da bi se skrbno ogibali vsacega neumestnega pretrgo-vanja besed, ki mora žaliti celo lajikovo, da ne rečemo, glasbenikovo uho. Toliko o pevskem delu vsporeda. Glavna zasluga, da je ta koncert v svojem pevskem delu vspel toli častno za naše razmere, gre vsekako neumornemu g. Srečk u Bartelju, kojega je vse občinstvo po dolgem prestanku iskrenim veseljem pozdravilo kot pevovodjo. Hvala mu gre tem veča, ker vemo, koliko truda ga je stalo, da je v „Slovanskem pevskem društvu" zopet oživil precej zamrlo petje. V interesu lepe slovanske pesmi prosimo gosp. pevovodjo, naj krepko vstraja pri rodoljubnem svojeni delovanji; pevkam in pevcem pa polagoma na srce, naj isto ljubeznijo nadaljujejo, kar so zapričeli tako lepo. V instrument al nem delu programa sta iz posebne prijaznosti sodelovala tržaškim Slovencem kot dobra pijanista že poznana gg. VI, O d s t r č i l in Zd. V r b k a. Izvršila sta točno svojo nalogo. — G. Šuligoj je igral v Zajčevem „Zrinjski" brač-solo sprem-ljevaujem glasovirja. Pri koncertu je sodeloval tudi oddelek tukajšnje vojaške godbe, ki je prav dobro izvel svojo nalogo in se je posebno pri spremljevauju zborov „Ave Maria* in „Zrinjski Frankopankn" prav vrlo držal. Nikakor pa se ne moremo spoprijazuiti s komadi, koje je igrala godba. Nismo sicer tako čmerikavi da bi tu in tam radi ne poslušali krepke koračnice, lahnega valjčka, ali poskočne polke, vendar pa sodimo, da istim nikakor ni mesta v vsporedu velikega koncerta. Ne vemo, katera roka je te točke izbrala, a brez pomisleka trdimo, da ni bila — srečna. Konečno nam je še spregovoriti besedo do slavnega vodstva. Zadnji koncert nam je dokazal, da ima društvo t rodoljubno vodstvo, neumornega pevovodjo in čilih pevskih močij. Opravičena je torej naša nada, da se bode pri teli ugodnih okoluostih iu pri resni volji odslej skrbno gojil namen „Slovanskega pevskega društva" in da se bode isto povspe-valo vedno višje in višje do svojega ideja!- nega cilja. Slovenskemu občinstvu pa je dolžnost vsestransko podpirati to društvo, ki je dokazalo ravnokar, da živi, da hoče živeti ter da zasluži vsestranske podpore. Slovanska pesem je ravno v obmejnih pokrajinah, kjer se dan za dnevom bije ljuti boj za narodni obstanek, eminentno važen činitelj v tej borbi; in zato naj nikar ne pozabijo ne pevci in tudi ne občinstvo, da je resničen češki rek: „Zpevetn k srdci, srdcem k vlasti" — „s petjem k srcu, s srcem k domovini!" Iz Budimpešte nam piše slovenski delavec : V svojih mladih letih sem Često Cul, kako so se pogovarjali stari ljudje, da bode vedno slabše na svetu. In to velja zares sosebno za naš rokodelski stan. Še pred malo leti imel je v Budimpešti, posebno boljši delavec, kaj lepe zaslužke, a danes je vse drugače. Na tisoče iu tisoče je delavcev, ki so brez kruha in redek je oni, ki bi bil zadovoljen, kajti delodajalci nižajo plačila od dne in se tudi oni, ki je na delu, komaj preživlja. Ali to še ni vse, le poslušajte! Letos prišlo je celo do pretepov ined poslovodji in delavci. Nekega židovskega poslovodjo so mi-nolega meseca decembra delavci tako pre-fepli, da so morali po telefonu poklicati redarje ; a ta lekcija ni pomogla poslovodju, kajti minoli teden ga je zopet naklestil jeden delavec. Razburjenje pa je tako med delavci, da se je bati demonstracij. V naši tovarni dela kakih 500 ljudij iu med temi sem jaz poleg dveh drugih najdlje v tej tovarni. Ako pa pomislite, da sem tudi jaz še le pred 4 leti, vrnivši se iz .Tužne Amerike, vstopil v to tovarno, jasno Vam more biti, kako silno se ljudje menjavajo, kar je vsakako znamenje slabih odnošajev. Iu taki od-nošaji vladajo tudi po vseh družili tovarnah. Nezvest župan. Iz Celovca pišejo dne 21. t. m.: Župan v Brežah, dr. Jobst, je zginil že od nedelje, 17. t. m. Ž njim j« zginilo okolo 20.000 gohl. tujega denarja. Dr. Jobst se j« za časa svojega županovanja jako rad pečal z umetnim vrtnarstvom, zanimal se za dirke, in imel je sploh mnogo gosposkih „šeg", katere so seveda stale mnogo denarja. No, dr. Jobst menda ni gledal tako „podrobno", da li je denar, katerega je zapravil, pristne nemške „koren ke", ali pa ne. Včeraj je prišlo iz Celovca to-le brzojavno poročilo: Truplo dr. Jobsta, župana v Brežah, kateri je bil poneveril 20.000 gld. iu pobegnil, našli so v Krki blizu vasi Kruin-fehlen. O poneverjenju pri društvu „Fratellanza" na Greti doznajemo, da je poneverjena svota veča, nego se je mislilo ter da je to že drugo veče poneverjenje, ki se je dogodilo pri tem društvu. Ker je bil ,11 Piccolo" toli nesramen, da je hotel to poneverjenje obesiti Slovencem na vrat, naglašati moramo še je-deukrat: da je društvu oficijelno ime „Fra-t e 11 a n z a", da ima laška pravila ter da so mu člani taki ljudje, ki stoje v „Piccolije-vem41 taboru: Lahi in slovenski renegatj«. Pred svojim pragom pometajte, laška gospoda, posla vam bode dovelj I „Mednarodni" tatuvi. Budimpeštanski listi poročajo, da je tamošnja policija že končala uvodno preiskavo proti Dmitriju 1'apa-kosti, Periklu Atfendakisu in Mateju Staliju. Policija izročila jih je že državnemu pravd-ništvu. — Tržaška policija dokazala je te dni, da imajo omenjeni trije tatovi na vesti tudi tatvino, katere žrtva je bil novembra meseca 1!>!)3. leta speditćr 1. 1). Klein v Budimpe-štt. Tedaj so ukradli Kleinu 5000 gld. v gotovem denarju ter mnogo vrednostnih papirjev in zlatnine. O hišni preiskavi katero je izvedla tržaška policija pri Staliju, našli so namreč med drugimi ukradenimi dragocenost mi tudi srebrno zapono, posuto z dragocenimi kamenčki. Po popisu te zapone, spoznal jo je g. Klein kot svojo last; poslali so jo v Budimpešo in tam se je pokazalo, da ta zapoua natanjko stoji v škatljici, napravljeni za isto zapono, katere »kutijice pa tatovi tedaj niso vzeli s seboj. Policijsko. Kuharici Franici Ferfilji, stanujoči v ulici Geppa hšt, 4, ukradla je v isti hiši službujoča sobarica par zlatih uhanov, vrednih 14 gld. Sobarica je izginola. — Trg. pomočniku Sil viju Permisiju, stanu-jočemu v ulici deli' Acquedotto, ukradel jo neznan tat zimsko suknjo, vredno okolo 50 gld. Ni čuda, .... pri tej „krasni zimski* : spomladi. — 271etnega izvoščnka Ivana P. iz Divače zaprli so, ker se je po noči klataril na sumljiv način okolo gostilne, ki je v ulici Farneto list. 25. — 4lMni branjevec Andrej B. iz Ločnika moral je v zapor, ker se je na trgu delle Legna vtikal v opravila stražarjev. Koledar. Danes (20.): F.nianuel, muče-nec; Ludger, Škot; — Jutri (27.): Rupert, škof; Avgusta, devica. — Mlaj. — Solnce izide ob 5. uri 56 min., zatoni ob 6. uri 16 min. — Toplota včeraj ob 7. uri zjutraj 6.5 stop., ob 2 pop. 10 2 stop. B. Loterijske številke, izžrebane 20. t. m. Dunaj 36, 1, 26, 10, 47. Gradec «7, 39, 20, 11, 14. Temušvar 55, 56, 40. 38, 54. Najnovejše vesti. Dunaj 26. Včeraj in predvčerajnjem so demonstrovali delavci v prilog civilnim godbam in proti najemanju vojaških god. V nedeljo je doSlo do spopadov med delavci in policijo, katera poslednja je potegnila sabljo. Ranjenih je bilo več oseb in tudi zaprli so jih mnogo. Včeraj so zatvorili dve gostilni, da preprečijo nadaljnje spopade. Ounaj 26. Od vseli strani prihajajo poročila o naraščanju voda vsled tajanja snega. Donava je poplavila pokrajino nad Dunajem. Budimpešta 26. (Pori. zbornica). Predsednik naznanja, da je v Nitri izvoljeni državni tajnik Latkoczy položil svoj inan-d a t. Burni prizori so se dogodili, ko je predsednik volilne komisije v Nitri, Tarnoczy, stopil na oder. Berolin 26. Cesar in prestolonaslednik sta odpotovala v Friedriclisrult k Bismarcku. Slmonoseki 25. Napadalec na kitajskega pooblaščenca Li-Hung-Ćanga se zove Koy-sma-Rokunosuki in je star2l let .Krogljo še niso izvlekli iz lica. Kana ni nevarna in ranjenec nima mrzlice. Napadalec je iz nekega posebnega rodu politiških morilcev. Trtfovlnnko hriojnvka. BadtmptiU. Pionioa za npomlad 7.1» -7 90 Pšenica za joson 1S95 «,98 do 7 — Ore« tn »pomlad (1.40 0 41 Kž za spomlad 5 04 .riM Kom« vol tnaj-juni K-tiVti tift. Ptnnion iio»» od 78 kil. kil. f. 715 -7 20, o.» SO kil. kil. T. 7 20 -7 80, od H'j kil. lefinien H(il--8'S0; proso 'i'c g vos podrugačun- Markan/uo podralenje coii. Tako jo zopet rasla cona od ptanice In sirer ti 90—25 n«. od It0 za 5-10 n8.r ud ržn za 15-20 n#., od Koruzo za 16 it 6. Promet jako živahen. Vromo: lepo. Frtga. Nerafinirani sladkor /n mar« f. 13 59"/, maj l'J 57, nova lotim« 12.99 vromo dež. Pruga. Centrifuga I novi, pn.itnvljen V Trat in b purino »rod, odpoiiljatcv precej f. 28.25- -29. Mar« Avg.f. 29..V)--. — Conrrtsuri z« mare-april 2J.50 —. Četvorni za marc 30-75. V glavah f sodili) zn mare 8075 Havra. Kava Hnnhn gool *v>ir*£o /.* mar* 94.25 /.a, juli % 25. »talno. Ba.mburg. SatiroN ifood averajfo za inare 78.75 i n.i i 77*75 neptemhor 77 25. Dunaj al«n borm 26 m»roR lana d Uliti 23/8 Državni dol« v papirju .... <01.45 101.50 „ „ v arobru . . . . 101 fift 101.«5 Avatrijaka renta v zlat« . . . l'U-fil) 124.60 „ v kronali . . . ll)l 15 101.15 Kreditu« akoije..............408 75 405.25 London 10L»t........P-'2«0 19*80 Napoleoni..................0.7 P/, »"71 20 mark ........11.«3 12.— 100 italj, lir........4ti.92"g 46 8* JAKOB ŠTRUKELJ -TKST via Caserma it. 16 uhod piazia della Caierma. /ihniiroti vrli k; injaitiiri), prodaja po nnverojetnih ui/.kih oeiinli vnako-vr»tna angleška kolesa (bioykle) (modul Jami-i hi< za vaako kulo 12 meiecev; kdor ti« zna voziti, nuin'i so ga brezplačno. Pn&ilja *• na deželo in nu vuc kroje. — Opozarja ne pe- ^ nebno na to, da m o kolsift tUdI ilp0*0jnj«j0 9 proti nizki odškodnini. £ Izvrstn; c. kr. izkj. pri v. f. 710—7 15, od 7» (. 7 20 -7 85. od SI for. 7 M0—7 !t5. «•20—«-80. topilnice proti peronospori Inienivja Žlvlom katero 80 HCSpiofl -no uvedlo val«d njih prepruitoiti, trpežnoi-ti in lahke uporabe za vHnko rejo trt. Te* škropilnic* sc prodaj njo. riaii ho uinogo zbnljšnne, vendar po doiodanjih nizkih c» nnh. Živic i dr. v Trstu cenike odpošiljajo na zahteva ja franko. Nhvhc c. kr. poStne urade pošiljajo kompletne ikropilnlc« franko, proti poviotju 10 gld. Izdelujejo tudi Htroje za praćenje z žveplom, nopreitano delu-v jofe 8ti»kaliiico itd. -!- LiL X 'I- Nič več kašlja! It a 1 z a m m k i p e t o r m I h k i prah ozdravi vsak kašelj, plufni in bronhijalni katar, dobiva se v o llikovani lekarni PflMMARER „Ri due Mori" Trst, veliki trg. Postno pošiljat ve izvršujejo ho neutegoma. Lastnik političu* druStv« .Kdinsst'. — Izdavatelj in odgovorni urednik: Julij Mikotu. — Tiskarna l>»leuc v Trstu.