n VALERA JE SNOVAL NAPAD NA DUBLIN De Valera je ušel sredi toče krogel j. — Republikanski voditelji razpršeni pri poskusu, da strmoglavijo vlado proste irske države. — Tekom zborovanja je oddelek proste irske države obkolil hišo. — Zaplemba važnih dokumentov. Dublin, Irska, 4. novembra. — Eamon tie Valera je komaj ušel zajetju v tukajšiiejn mestu, ko so čete proste države presenetile neko zborovanje republikanskih voditeljev. De Valera je presedoval nefcakemu' vojnemu zborovanju. katerega so se vdeležili jjole^ njega še Ernest O'Mal-1 ey. Mary M« »Sweeney, Miss Humphreys ter poveljnika La»y in Leliane. Posvetovanje se je vršilo v eni najfinejših hiš me-hta, ki je last neke lulove, ene glavnih oseb tekom ustaje leta 1!M«>. Zborovalei so sedeli v neki tajni sobi. Medtem ko se je vršila konferenca, je oddelek vojakov proste irske države obkolil hišo. Alani je bil takoj oddan, in O'Mallev in Leliane sta tajkoj prieela streljati skozi okna z avtomatičnimi puškami na najiadalee. Tekom tega boja je bilo ranjenih vee oseb ill neki vojak proste irske države je danes podlegel lanavn. Sredi najhujšega streljanja je pobegnil De Valera ter pri tem preplezal sedem čevljev visok zid. Zadnjikrat so Ka videli sredi pravcate toče krogelj. O'Mailer, ki je kril beg de Valere s svojim životom, je bil ranjen in ujet. Ostale člane sveta so prijeli ter pri tem tudi zaplenili važne dokumente. Mary MeFweeney bi ušla, a jo je ovirala na begu umetna noga. Vsa znamenja kažejo, da je razpravljal republikanski svet o dejstvu, da so se pričele drobiti vrste nerednih ali ustaških čet. MAJNARJI V BUTTE V SVOJI USTNI UNIJI Po osmih letih hudega prizadevanja se je organiziralo dvanajst tisoč majnarjev. Organizacija se imenuje Butte Mine Workers Independent Union. Butte, Montana. 3. novembra. Po osmih letih, O'kom katerih so bili brez vsak»» organizacije, bo dobilo dvanajst tisoč rudarjev v Butte rudarskem okraju unijo, potom katere bodo vodili vse svoje posle r kompanijarai. To je posledica razprav, ki so se vršile več tednov m«'d zastopniki kom-panij ter mož. zaposlenih v rovih. Ko s«» l»iti brez vsake organizacije. so dobivali ljudje po $4.25 na dan. Možj«*. ki so zastopali Industrial Workers of the World so skušali vprizoriti stavko za šest dolarjev na dan in šest urno delo. To pa se jim ni posrečilo. Ko je poleglo malo vznemirjenje, ki se je pojavilo vslcd tega napora, so kompanije post o vol j no zvišale plačo ljudi za petdeset centov na dan. Takoj so nato pričeli možje, zaposleni v rovih, organizirati svojo lastno unijo, ne oziraje se na radikalce, ki so skušali uveljaviti stavko. Vršile so se številne konference med rovskimi upravitelji ter komiteji delavcev. Na enem teh zborovanj so predložili upravitelji osnutek pravilnika za tako organizacijo v domnevi, da bo dober in sprejemljiv. Delavci pa so zavrnili ta osnutek ter pripravili svojega lastnega, katerega so konečno upravitelji tudi sprejeli. Rudarji so se sedaj organizirali v zvezo, ki ima oficijelni naslov Butte Mine Workers Independent Union. Beseda Independent, ki j predstavlja del oficijelnega naslova, pomenja, da bodo delavnosti ter organizacije omejene na Butte okraj in da ne bo stopila ta organizacija v nikako zvezo z organizacijo rudarjev in topilcev, ki je sledila stari Western Federation of Miners. Nova organizacija noče imeti nikakih stikov z organizacijo mednarodnih rudarjev in topilcev ker je izginila stara Butte Miners 1'nion, ki je bila mogoče ob svojem času. Radikalni element pa je leta 1914 unič'1 to organizacijo radi nezadovoljstva članov, ki niso bili zadovoljni z visokimi asesmenti. katere je pobirala u-prava ob vsaki priliki. l)ne 13. junija imenovanega leta se je pripravila Butte Miners I'nion. da proslavi obletnico svojega obstoja, — kot je delala to ž<* več let. — z veliko parado ter ustavljanjem dela. Radikalei so razpršili parado še predno'se je pričela ter navalili nato na linijsko dvorano, katero so uničili ter pometali na cesto vse, vključno blagajno, katero so nato odvedli iz mesta, razbili ter oplenili. Ko se je razburjenje nekoliko j»olegrlo. so popravili dvorano in vse je šlo več ali manj gladko naprej do dne 23. oktobra zvečer, ko je prišel v Butte Charles J. Mover, predsednik Western Federation of Mirers, da uravna celo stvar. To je bil signal za nadalj-ni izruh. Mover in njegovi somišljeniki so se morali dejanski zabarikadi-rati v unijski dvorani. Pročelje poslopja je bilo uničeno vsled eksplozij dinamita. Maver in njegovi tovariši so pobegnili skozi okna v ozadju poslopja. Tekom teh izgredov je bil ubit en človek in več jih je bilo ranjenih. To pa je obenem značilo konec stare rudarske unije. Možje, ki so napravili konec tej organizaciji^ so ustanovili nadaljno unijo ter lejanski obvladali mesto in celi okraj več kot dva meseca. GSEMDESETLETNI ŽENIN. Slika nam kaže Horace L. Hotch issa, osemdeset let starega ne\v-vorškega finančnika, ki se je pred kratkim poročilo z mlado Miss Lucy May Johnson. Ce bie ne imel miljonov, bi ga naj-brže ne vzela. MUSSOLINOV KUC AMERIŠKIM LAHOM Ameriškim Italijanom je poslal pozdrave ob priliki obletnice "zmage" nad Avstrijci. — Cela dežela je praznovala ta pomembni dogodek. — Mussolini si postavlja za vzgled stare Rimljane. — Tudi kralj je igral svojo ulogo v komediji. ~ Rim, Italija, 4. novembra. — Ministrski predsednik Mussolini je poslal danes naslednje poročilo Italijanom, živečim v Združenih državah: — Ob četrti obletnici "naše" zmage me veseli poslati sporočilo dobrih želja vsem Italijanom, živečim v Severni Ameriki. Prav kot se je mladina, ki se je vrnila "zmagoslavna" iz za kopov, zvezala v povezke ali butare (fasces) rimljaiiskih zniagal<-ev (ali čujete bombastični ton italijanskih strahopetcev i) ter dala s tem narodu ritem življenja, vreden zmage, tako se morate tudi vi pridružiti v imenu Italije idealnim sponam ki vežejo Italjane, čeprav živite izven meja svoje dežele. — Zdi iiženi boste lahko sodelovali z večjo čilostjo ne le za svoje lastno prosper i tet o, temveč tudi v prid plemenitega naroda, v kojega sredi bivate. Italija se je dvignila iz zmage pri Vittorio Veneto večja in bolj vzvišena. Ta zavest vas mora napraviti še bolj ponosne, da ste Italijani ter vas napotiti, da poveličujete vsepovsod ime Italije. — Viva Italia! Viva America! Danes so praznovali četrto obletnico "zmage" nad Avstrijo. Kralj Viktor Emanuel, ministrski predsednik Mussolini, vsi člani kabineta ter poslaništev so se vdeležili slovesne maše v cerkvi Santa Maria tlepli Angeli. Nato pa so obiskali grobišče Nepoznanega vojaka. Prvikrat so praznovali to obletnico oficijelno in javno. Ko je dospel Mussolini v cerkev, ga je pozdravil dekan v družbi visokih državnih uradnikov. Nato se je pripeljal kralj s svojim pribočnikom. Mussolini ga je sprejel in skupno sta eitala napis na cerkvenih vratih: — Kralj, vlada in narod se pobožno spominjajo nepoznanega vojaka ter vseh slavnih mrtvih, želeč domači deželi srečo v bodočnosti. Fašistovski voditelj je nato po-vedel kralja na reservirani prostor ter zavzel nato svoj sedež poleg članov dvora in vlade. Iz cerkve so se odpeljali kralj, člani kabineta in diplomatje po Via Nazionale k spomeniku kralja Emanela I. Prizor, ki se je mudil tam, je bil ganljiv. Matere padlih vojakov, noseče svetinje in odlikovanja svojih mrtvih sinov so se zgrinjale krog spomenika, in grobišče Nepoznanega vojaka je bilo posuto s cvetjem. Mussolini je izdal povelje na vse inozemske zastopnike Italije, v katerem se glasi, da ne smejo dajati nikakih interview-jev časnikarjem, ne da bi vprašali preje vlado za dovoljenje. Vsem inozemskim zastopnikom, ki se mu-de sedaj doma, je tudi ukazal, naj se na mestu vrnejo na svoja mesta, ker je njih služba v inozemstvu, ne pa doma. Grof Sforza, italjanski poslanik v Parizu, bo spel še danes v Rim, da se posvetuje z ministrskim predsednikom. Trije ljudje so bili resno ranjeni tekom nekega napada na fašiste, ki se je za vršil včeraj v Adria. Fašisti so razbili notranjost socijalističnega kluba. Tekom nemirov, ki so se završili v provinci Catania, so bili ubiti trije ljudje. Vodstvo italjanske socijalistič-ne stranke je izdalo manifest, v katerem se glasi, da se socijali-stom ni treba bati fašistov, ki bodo kmalu izginili s površja. VELIK VTHAB, V OKLAHOMI. Dramright, Oklahoma, 4. nov. Pet ljudi je bilo ubitih, petdeset poškodovanih, vee nadaljnih po-l grešajo vsled tornada, ki je zadel včeraj zvečer petrolejska polja v bližini tukajšnjega mesta. Tornado je obiskal nato vas Manneford, ki leži nekako pet in dvajset; milj severoiztočno od tu-. kaj. DENARNA IZPLAČILA V JUGOSLAVIJI, AVSTRIJI ITALIJI IN ZASEDENEM OZEMLJU M potom naše banke iivršujejo zanesljivo, hitro in po tH«mk VferaJ m bile nafte cene atoMt: Jugoslavija: Baipoillja n« zadnje poŠte ln izplačaj« "Kr. pofitni čekovni arad ta "Jadranska banka" ▼ LJubljani, Zagrebu, Beogradu. Kranju, Celju. Maribora. 'Dubrovniku. Splitu. Sarajevu aU drugod, kjer Je paC M hitro Izplačilo najugodneje. 300 kron ----$ 1.45 1,000 kron .... $ 4.50 400 kron ____ $ 1.96 5,000 kron .... $22.00 500 kron ---- $ 2.40 10,000 kron ____ $43.00 Italija in zasedeno ozemlje: Razpošilja na aadnja poŠta in lxpLaCoje "Jadranska banka" ▼ Trata, Opatiji in Zadru. 50 lir----$ 2.70 500 lir____ $23.05 100 lir ----$ 4.90 1000 lir____$45.00 9 300 lir .... $13.95 m> ^ a fe^r^^fl frTjAS IV A ROTI A F^^n i B i uuxiu X i AlVV/1/xi I laOJ...................sEg^gl List slovenskih delavcev v Ameriki L 75,000 jI TEI.FFON: CORTLANPT ?876. Entered ai Second Class Matter, September21, 1903,atthePost Office at NewYork, N Y., under the Act of Congress of March 3, 1879. TELEFON: CORTLANDT 2876. NO 260. — ŠTEV. 260. NEW YORK, MONDAY, NOVEMBER G. 1922. — PONPBLJEK, 6. NOVEMBRA, 7922. VOLUME XXX. —IjgTNIK XXXT^" SKRČENJE MORNARICE? Washington, I>. C., 4. nov. — Danes so mora predsednik Hard-inp odločiti, če bo ostala ameriška mornarica tako močna kot dovoljuje popodba s petimi velesilami. sklenjena v Washinptonu. Proračunski urad je poslal danes v Relo hišo proračun za fiskalno leto 1924, ki vključuje tudi svote, namenjene za mornarico. V Beli hiši so izjavili, da bo predsednik skrbno preštudiral ta proračun in da bo trajalo več ilni, predno se bo konečno odločil. — vsemi sredstvi, ki so jim bile na razpolago, prav posebno pa z o-pravljanjem ter peklenskimi intrigami. Obenem pa so ti ljudje taki strahopetneži, da si ne upajo črhniti besedice v navzočnosti kajzerja ter izlivajo ves svoj srd name. — Med onimi, ki so se borili proti meni ter me poniževali, je bilo tudi nekaj kajzerjevih sorodnikov, a ti niso bili najhujši. Ti se bore proti meni več ali manj odkrito. — Glavna opozicija pa je prišla iz vrst onih, ki so čutili, da bodo izgubili svoj plen ali ki so se bali izgubiti svoja mesta. Prinoesinja Hcrraina je stisnila ustnici ter pesti ter nadaljevala: — N'ajhtijSa je kamarilja. Poslušajte. Kajzer je danes prav tako osamljen kot je bil tekom svojega vladanja v Nemčiji. Obdaja ga kordon dvorjanov, ki so sami parasiti. Ti žive od kajzerja ter mu ne služijo v resnici. Nikdar ne dajo izraza, svojemu resničnemu mnenju, razven za hrbtom. — Ti ljudje so intritrirali proti meni t nemškim časopisjem vred. ki je priobčevalo grozne laži, tikajoče se moje osebe. Seveda nočem vključiti v svojo obsodbo vseh onih. ki stoje kajzerju blizu. Med njimi je par odličnih mož kot naprimer admiral von Rebeur. von Rebeur je bil v Združenih rlržav ter ima vsled tega širše obzorje. On pozna tudi posebnosti ameriškega časopisja ter ameriških časnikarjev. Glede kajzerja je rekla: — Viljema ne razumejo ljudje dobro. V številnih ozirih je kot otrok. Vsakemu zaupa pošteno in brez pridržka. Malo mož v zgodovini je bilo tako brez prijateljev. Žalostno je zreti na osamljenje, ki je bilo njegova usoda tekom zadnjega leta. POROKA BIVŠEGA NEMŠKEGA KAJZERJA Včeraj se je oženil prejšni nemški kajzer. — Nevesta je ogorčeno izjavila, da ni lapredla Viljema v svoje mreže. Dorn, Holandska, 4. novembra.! I*rincesinja Hermina iz Reussa je ! prišla danes v Ooorn, ne kot srečna nevesta, temveč s strpkostjo v svoji duši. Njene ustnice se bodo sicer L smejale, ko bo sprejemala čestitke ljudi, navzočih pri poroki v i gradu kajzerja, a v svojem srcu ] ne bo občutila ničesar drugega kot žalost. Hermina je prišla v Doom z . odločno voljo, da zmaga in kaznuje. V interviewu. katerega je dovolila v svojem gradu v Šleziji je rn/krila poročevalcu svojo du-j šo, a ga prosila, naj ne priobči njenih izvajanj, dokler ne bo od-j Šla iz Nemčije ter prišla na Ho- h landsko. ji Vsled tega je mogoče obeloda- j niti danes ta pogovor. Poročevalec je vprašal kajzer- i jevo nevesto: ! I Kaj pa glede onega skrivnostnega kovčega. ki je baje dospel v I>oorn pred par dnevi? Glasi se, da je vseboval krono, katero}) hoče kajzer lastnoročno j»ostaviti na vašo glavo. Prvi odgovor princesinje je , obstajal v krčevitem smehu. Za trenutek ae je skušala prin-cesinja obvladati, a to se ji ni posrečilo. Vstala je, . novembra. Izjavlja obenem da je bil določen II. november za Der Tag?', namreč za dan osvete ter povratka stare«ra reda. Nekemu reakeijonarnemu vo-ditelju so burno ploskali na nekem zborovanju, ko j*? omenil u- ! spehe italjanskih fašistov ter re-i kel: — Bavarska bo tudi dobila svo- ■ jega Mussolinija, če ne bo mogo-^ če na drug na<"-in uveljaviti jav- 1 nega r»*lgy na H, Demeter in 'v e rosb'tnyi pa na "» let težke ječe Ostali so oproščen:. Zaslišanje Sime Markoviča. Bivši k muni stični voditelj dr širna Markovi«.', ki je bil pri vedei z Ljubljane v Beograd, je 1 il'za slišan. Izjavil je. da je meseca ma i ja 1021 pobegnil v Moskvo. kje; le prisostvova! kongresu J. inter i naeijonale. Odšel je brez potne?: ! lista zato, ker je bil uverjen. ds na if£iU ne 1>: dobil. Meseca de -_ 3282 IZTISOV je bilo prodanih z današnjem dnem. Zavedajoč se izborne kakovosti izbrane vsebine Slovenskega-Amerikanskega Koledarja smo letos tiskali 2000 iztisov več kot prejšnje leto. K bogati vsebini koledarja so prispevali: A. J. Terbovec, dr. Grahek, M. Pogorele, F. Oklašen in drugi. Večji in boljši koledar za isto ceno kot lansko leto. Cena za Ameriko in Jugoslavijo 40c SLOVENIC PUBLISHING CO. 82 Cortlandt Street New York / "GLAS NARODA" __—. VgNIAN OA IL V)__ 9wnt* and Published fey Startni« Publishing Oompesy (A Corporation) PRAN* lAKIIK. Pr*«l*»n« ______ Trwwui*. ftmmm cf tuainaw of t h« Corporation and AddrWeooa of Afeovo Offloorai «■ C^tlanOt ttrMt. Borough of Manhattan. New -V«rtc City, N. V. • LAS N A R O O A ____(Voted ot t ha Ptopla)__. iMuod C vary Day Except Sundays and Hottdaya. ia ..«tb »ct Hit m ^..-c Za N*w York za celo lato In Canada .................M.oc za pol lata ILBO Za Pol ma ——----—..............C3.00 Za Inozamatv« za eak> mm .. VM Za Mn lata ......................«1.5« x» pot lata ..............tSJO Subscription Yaarly MM Advorttaamanta on Agraamant. "Olaa Naroda" izhaja vsaki dan Izvzamftl nada«J In praznikov. OopM feraa podpiaa la oacbnoaU ao na prloMuJeJo. Denar naj ao felafOTatt po- MttaW po Monay Order. Pri tpremembl kraja, naročnik or proaimo. 6m. aa Ma tad! prejtnjo blvailMa naznani, da hltreja najdemo aaalovnlka. OUAfe NARODA m fedrtlaa— fetraat. Borough of Manhattan, Naw Vark, M. V. Taiaprron •: Cortlandt tff*_ < TRA PES tej ZAKLJUČENA PREISKAVA Komisija, kal «► iinonoval newyorski župan Hvlan in ki jr »i«d»ila iuiIolt. naj preišče razmere v stavkarskem ]ti<(>iii(>^arsk«*iii okraju, kjer pašujeta Berwind-Wliite pre-iit< 'uar>ka kouipauija ter Consolidation Coal Company, je zaključila svoje delo. Zasli-ala j<* veliko stavkujoeih ]»emogarje\% njih že-l.a in otrok ter sr na lastiw or i pre]>ri»*a!a. v kaki bedi in kakem »manjkanju žive stavkarji. boreči se za svoje elementarne pravice. V svojem u^otovilu. ki kaže odkritosrčno ogorčenje na»l tem. kaj- so videli in doživeli člani komisije, pravi ko-lnisar Hirsi-hfeld. da ni živel še nikdar noben egiptovski Faraon, ki hi na tak način priganjal na delo svoje sužnje, gradeče piramide, kot priganja Berwind svoje delavce. Tudi ni hilo ^e nikdar nobenega ruskega carja, ki bi bil ta-]\o avtokratičen, kot so ]>lačani priganjači in orodja r(ir ]Kiželjnih zastojmikov velikega hiznesa. To >.» odločne in iz srca prihajajoče besede; a besede, katerim ne slede dejanja, ne pomenjajo ničesar. Komisarje takoj v pričetku svojega ugotovila izjavil, da ho imela preiskava komisije najbrž za posledico, da bo občina New York prevzela ter na svoj račun obratovala iie\v\o!>ke podzemljske železnice, katere "rona" sedaj Hrrwind, ki je načelnik lavnateljskega sveta Tnterborougli Kapid Transit Company ter eden ravnateljev Pennsylvania železnice. Ta lirrwind prodaja samemu sebi premog, katerega prevaža po železnici, pri kateri ima tudi veliko besedo. Ka j n-, krasni izrodki blaženega kapitalističnega sistema, kateremu je izročena prosta Amerika f Zato j«- tudi premog, katerega kupujejo jdpdzemeljske železni«'«' tako stiašn«> drag ter imajo tudi koni]>anije vedno ^d« t i« it **, vsaj na papirju ter mečejo na ta način javnosti ]>esek v oči. Druga stvar pa j<\ če bo res mogoče izvesti ta radikalni korak, kajti roparski interesi velikega hiznesa se bore vu dobiček in mastne dividende kot se bori levinja za svoje mladiče. Alarmirali bodo brez dvoma celo deželo v slučaju, da hi s«* kaj takega poskusilo ter pozvali zvezno a lado. naj /avflru je "temeljne pravice" prostih Amerikan-cev. med katerimi je tudi pravica brezobzirnega odiranja ter izkoriščanja mase naroda, ki je premalo zavedna in pre slabo organizirana, da bi se znala braniti ter pokazati svojo moč. Por čilo komisarja Ilirschfelda je eminentno človeški dokument. Kaže nam namreč zev, ki zija med požrešnim, nikdar sitim kapitalizmom ter masami delavskega naroda, ki vo-| ju je jo nei/]>rosen in neprestan, obupen, a vendar smotren1 boj za življenje in obstanek. Cpajtno, da bo oliodil vsaj nekaj sadu. Dopis. Clarirfge, Pa. S< «l;ij j • j..i /.• 'uinilo neVtjij časa, ' «MlU;,r /jitlnjit* oglasil. 1 \V« 11. jK>-ifhn« itak ir^-m imel, 1 «ln»t?*» ji- pa l»i!>> (>,, s.tSo- ' «l;i ua kur za Mnrt kopam«) in ]nv- 1 ^■f4.! j. III... Nilllio 11..- da i vi»- • z \ i'i / •lf/.n:>k.h v«>z. K«t "*e 1 s«'t»'ni « le!".itijir p-let je z prdo hoteli ( spraviti v n»vt\ pripnejo lcrivdo «Iruun»i iti n«- nam. Mi l»om<> žv st«»rili svdji» dolžnost, o prišlo pred Tukaj na Mr^-ali nr.s j» s#-daj 7* sk- raj df»v<»lj. iJivAi naj«'tn;ki lef ]»'•«•«>! ui«ikai«», najrajši Vio^lo o-j stali. Kar ,i«» nas Wilo starih, smo ' v«'cii:onia dobili nazaj svoje pro »lore, razen nekat«*rih. ki odtavali, so morali nazadnje skozi cenzuro, k«r sk> se zanašali preveč v ztn.ijro Toda s «-a'*»m pridejo nazaj Organizatorji, kateri »i imiiaj pri rokah, bili sicer na pravili poskus, nas zopet spraviti na dan, toda ni šlo. Tako do spomladi jrn bomo že kopali, potem če s*» nas zahteva, pa lahko zo«pft po-nuv«mo :mSe lopate na stran, ker kot k:f/.t' trrha s*' bo s sovrapjm spoprijeti. Že op uujemo, da bi nas aio! ** koma i lotili flela, da h; plače-! .: 1' ra*-;me, katere so napravili po ion»nno^ti na našo kožuhe. Piš^io '«.!j slabo nnše kave. tu in tam se nora /a darmo premetati ta bele ra. 1 »rusrini -e pa prikrajša na dni-' r. Sploh, ko bi družba besedo orala. hi morala nas vse plačevati »o 7 °0. Mi vidimo vse. lyir se aro-li ■ »kr- g nas. Fa naj bo. se homo :e spondndi p 'irovorili. Omenit' moram, da v torek dne ' novembra napravite, kateri ste Iržavljani, svoji, dolžnost, da ide-< e na v^lišee in glasujete za de-avske kandidate ali ljudi ket ste i. da bodo šli tja. kjer delajo po tave. da nas ne bodo v bodoče ob| ■aMi stavk ni"t «li iz bloksov tja-j rendan in tuli tla boste i niti i svo->o«lo ua cesti, za katero plačujete j lavkc. Zat«* vsi na piano na ta dan1 n pometite z vsem, kar je slabela. Žal. da tudi jaz ne morem iti. £or vslod vednega preseljevanja ;e nisem mogel dobiti državljanske praviee. Zato storite vsi, kate-i imate državljanske papirje, vašo dolžnost, ffaj bo vam v korist. Tak > s pozdravom do prihodnje irilike ko se xopet "g"lasim. Ig. Žk. Napad dveh roparjev. V • V-eslaveih v gori1, je radgonskem okraju so aretirali 201ctnr-ga Jožefa Hojnika. ki je pravkar zapustil mariborsko k&zrtilnieo. in njegovega pajdaša Jakoba Kranjca, Ki sta napadla Ant. Filip;ča in mu oropala njegovo harmoniko. Velika tatvina na železnici. Mod vožnjo v II. razredu iz Metlike v Ljiibljano je bil 29. sept priorju nemškega viteškega reda Valerijami TTeaku irkrader usnjat kovčeg, v katerem jc imel poleg razne duhovske oblake dvojno-zlato v«?riž.ico s križem nemškega vi-teškega roda. Skupna vre.lnost teh stvari znaša 40.000 kron. Pet let je minulo dne S. oktobra, odkar je pren.imil naš veliki voditelj Ir. J F. Krek. Ljubljano je obiskal apostolski nuncij, papežev poslanik v Jugoslaviji, Hern:«megiid Pelegrin«itti. Oglodal si je vso katoliške zavode in naprave ter spre-' iei odposlanstva vseh katoliških organizacij. •'D^iiu-ljub'* pravi, ila vis.»ki gosninl baje dobro govori — slovenski. Zvonove si bodo nabavili Jz Lok vice pri Metliki poročajo: Tudi v naši vaši so sklenili kupiti nove zvonove. Fos. da to ne gre Inez požrtvovalnosti in edinosti, pa saj so morali nekoč tudi naši predniki s težavo kupiti one, ki nam jih je ugrabila nenasitna vojna Obrnili smo se na naše Ameri-kanee. in glej, naši zavedni rojaki m> priskočili na pomoč. G. Anton Nemanič je poslal v Jolietu nabranih 10,000 K /a zvonove.' T$og naj stotero prplača vsem darovalcem! V Fodturnu-Toplieah pri Novem mostu so priredili ljudsko zabavo, katere dobiček jo namenjen za zvonove, katere upajo kmalu dobiti Pri zabavi je sodeloval g>£vo-vodja in kapehiik Daniel Oerar. Desetletnica gasilnega društva. V nedeljo S. oktobra je v Brus nioah praznovalo gasilno društvo desetletnico svoje ustanovitve. Hišni požar V stanovanju blagajničarke v mariborskem mostnem knpališčif se je vnela žerjavica. Ogenj j«1 u-n i čil nekaj hišne opreme in naredil za 7000 kron škode Osvobodilna slavnost v Libeličah. I/. Dravograda poročajo: Dne 1. oktobra se je vršila v Libeličah nad Dravogradom, ki so bile dne septembra v smislu sklopa razmejitvene komisije službeno pre liane jugoslovanskim oblastem, ve iika narodna svečanost v proslavo osvoboditve Prijazna koroška vas ■»i je nadela praznično obleko. ^ hiše so bile v zastavah in zelenju. Proslave se je udeležila velika množica iz bližnje in dal.pije okolice. Tndi inn«>go Mariborčanov jc prispelo; pridružili so se okoliča-iiom in DravogradČanom in ž njimi skupno, / godbo na čelu, odšli v hibelirtc, kjer jih jc pozdravil domači, a med avstrijsko okupacijo izgnani župnik Vogrinee. licije J danim varnostnim razmeram, seje i s koncem .septembra 1922 zapet ivpokojilo pet uslužbencev celjske ( I državice policije. i Marija Kriilj, doslej za-poslena {pri celjski zlatar ki, je nedavno od-!potovala s svojim bratom Ivanom iz Hrastnika v Orudec. Pred odhodom iz Celja pa je pri deloda-j jalcu ukradla večje število juve- i iov, briljantov, uhanov, zapestnic, !in nekaj zlatega denarja. V Gradiču pri proda ji ni imela sreče Bila j lie aretirana in oddana tamkajšnjemu deželnemu sodišču. Zaradi soudeležbe je bil aretiran tudi brat Ivan. Svoječasno ju izroče celjski okr. sodniji. Po dosedanjih eenit-jvah je 300.CK)') kron škode. j Osumljen komunist. | Erhart Poznič iz Za-gorja, ki je (Veljal za komunista in svoječasno pobegnil v Nemčijo, ker se je tudi osrednj.-. vlada zanimala za njega, se je nedavno vrni' iz Nemčije: preko Koroškega. Bil je pri prihodu od orožništva zapet in pri-1 Jržan. Kazensko preiskava, ki se vodila znpor_ nj«?ga pri okr-ajnem sodišču v Pliberku, odnoemo pr'^ okr. sodiščih v Mariboru in v Cc ; Iju, pa ni dovedla do takih rezul-j tatov, da bi se ga moglo obdržati j Še naprej v preiskovalnem zapo-1 i u. ^Vsled tega je bil Poznie zo-1 pet izpnšČen na svobodo. I Drzna tatvina v Ljubljani Ko se jc gostilničar Andr Roz-. man iz Horjula mudil pri ljublj.1 mitnici na Gosiwsvetski cesti, jej drzen zli!:ka se je izvršila mirno, deloma pri prost o. brez posebnih svečanosti. * ^ * * Ko to pišem, mi prihaja v spomin značilnost, ki se je pripetila ob prvi poroki nemškega kaj-zerja. Kot znano, se je bil tedaj poročil z A v gusto Viktorijo, neizkušeno punco, ki ni ničesar vedela o svetu. In še toliko manj o nemškem narodu. Naslednjega dne po poroki je baje sramežljivo rekla kajzerju: — O. to je krasno! Zakonski stan je nekaj nebeškega! Povej mi. ali je tudi priprost človek, čisto navaden Nemec, deležen takega užitka! — Seveda, — je odvrnil kaj-zer. — O, srečen nemški narod ! — j«? vzkliknila. — Ničesar ti ne manjka T * * * V roko sem dobil senzacijonal-no rimsko-katoliško-slovensko publikacijo "Ave Marijo'*, tiskano petnajstega avgusta letošnjega leta. To je biserno čtivo, to je silna modrost. • * ^ * Kdo bi se no razjokal, ko čita milo prošnjo strička-Zakrajška: Vse otroke prosim, naj te dni zame veliko molijo za poseben namen. In na drugem mestu: Da, Joe, prosim te, le spominjaj se me v molitvi, potrebujem molitve! * * * Ali so morda kaki računi zapadli tam v daljni Čikagi? Ali ni poštar prinesel tokliko kot je striček pričakoval? * * * Rev. I. C. Smola je objavil v isti številki "Zadnje besede umirajočega". Ker sestavka nisem čital. ne vem. kakšne so bile tiste besede. Skoraj bi rekel, tla je umirajoči dejal: To smo mi, ki smo Franceljna služili! * * * Isti Smola tudi piše: Neki človek je padel med razbojnike. Bil je to res nesrečen človek. Razbojniki so ga oropali vsega, kar je imel, ranili ga teško in pustili napol mrtvega ležati na cesti. Takih nesrečnikov, ki padejo med razbojnike, je še dandanes veliko število ... * * * Kdo ve. koga je mislil s temi srečni k i ? Pa že vsaj ne tistih rojakov. od katerih je kolektal denar za Družbo sv. Mohorja, pa jim niti pildka ni dal v zameno, kaj šele knjig .* * * * Nekdo je čez noč obogatelj. Pred par dnevi ni imel še ničesar. sedaj pa sedi na tiso«'akih. Kupil je debelo knjigo in sedaj študira po petnajst ur na dan. S čim se baviS filozofijo, timet nost jo. naravoslovjem ? Ne. prijatelji. Kazenski zakonik študira. * a * Iz Budimpešte poročajo, da je hotela tam neka ženska zamenjati svojega otroka za živo gos, pa so jo še pravočasno aretirali. Moj Bog. gos je pa res vsega zmožna! * a * Ko se je v Doornu kajzer poročal, je neki cesarjev sin položil na grob sv«»je matere venec z napisom; "Mrtvi mučenici"\ Ali bi ne bilo boljše, če bi poslal novi cesarici v Doom dotie-ni venec z napisom: "Živi muče-nici'\ * a * V stanovanje ameriškega slovenskega "umetnika"' Gosjaka v Bethlehem so vdrli tatovi. Na steni je imel veliko sliko, svoje najnovejše "umetniško" delo. Sliko so previdno izrezali iz okvirja. Okvir so vzeli, sliko pa pustili. Oni državljani, ki pozabijo voliti, volijo, da bodo pozabljeni. com bra je prišel na Dunai, kjer je ostal 2-*» mesece pot "m pa je odpotoval v Xemeij » v svrho sneiialisi i'nili "n matemat :čn*!i študij Dno sep4. 1"22 je prišli v Maribor, kjer se je nastanil v skromni sobici Trdil je. tla bi la:i-ko t.stal neopazen \ Mariboru to- I _ 'iiko Časa, kolikor bi In tel, ako ne bi bili skregali dve njegovi gospodinji Kn.i iziio-u ;:i'h ji a je i/, ■svete prijavila polu-ij. policija ie j prišla v njejrovo sobo ravno v času Ki. je pj"einiš!jfva!. kako bi pri-išel d • denarj i, da "ilp »tuje v ii:'o-Igrad. Policija ni / njim grd« ravnala. Glede vid'>vdnnsk>"jra atentata trdi. da-o njem ni imel pojma, tla ž n.i;m ni v nobeni zvezi. Za! : i zahteva da ga izpuste i/, zaporov, 'ker ni ničesar zakrivil. I Romantika samostana Dečani. i i Kauor poročajo beograjski li^t . | so nahajata v samostanu Dečani j d v e /,<■ skoraj .-kamcneli sveči, ia-tcri .je samostanu darovala carica j Milieu leta l-'.'O in "kateri naj i prižge tisti, ki ho maščeval Kosovo'. To bo izvršil kralj \leksin-jder pov« dom kn nanju kralja in {kraljice ali pa ob priliki vst-lič --inia patriiarliiie v Peči. i *..... ' NAZNANILO IN PRIPOROČILO. Naročnikom Glasa Naroda v državi Illinois naznanjamo tla j h bo obiskal naš zastopnik Mr. JOHN FABIAN, kateri je pooblaščen nabirati naročnino za naš list. zatorej prosi-. mo rojake, da mu bodo kolikor Imogove naklonjeni. Sloveuie Publishing Co. Od Tomska do Petrograda. Jo«. Zupančič. T flLAS NARODA. 6. NOV. 1922 HAIXOVA LJUBICA — MRS. ELEAlfOKA MILLS. Štiri mesece sem užival raj a zemlji. Naveličal sem se. Sedem letno življenje v deželi čudeže1 mi j*1 ubilo pojem o daljavi h času. Postal sem Rus, pravi "Va nika . ki mu zadostuje vreča srn hega kruha in zvesti spremi jeva lee čajnik, pa vam prepotuj« pet. šest tisoč kilometrov kot na: rodoljub od Ribnice do Ljublja m*. Torej na put! Letos je bilo, v marcu mesecu Zima -ibirska burja. 4l» uod ničlo Pa kam? Vseeno kam, samr m pot! V Afriko, v Avstralijo, sam« da potujem, da se rešim raja nž zemlji. Kako? Prav preprosto sfd»»š na vlak in hajdi, kajne' Ne. motite se, Gubevak ke klube. <*'e ima agitaeija sploh kje uspeh, ga ima prav gotovo na postajah. Kajti potnik, ki je obsojen na večmesečno življenje na postaji (to je seveda samo bolj šoviSka posebnost), si pač tnpa-j tam rad privošči navdušen govor' in zasanja o zlati bodočnosti, ko ho letal po zraku. Z "manevri" smo se poslovili, kam pa sedaj T Bog Kranjca ne f zapusti, pravijo pri nas. Pa c»en- j da se t upat am tudi Bornea us-' mili. Odšla sva s prijateljem iz "mirn*1 Bosne" pred sibirsko via- j do, za božjo voljo vsa prosila naj • se nas usmili, da ne zmrzneva ▼ Sibiriji. Pomagalo je. tudi med boljševiki so usmiljena srca. Dobila sva odlok. ' Poveljnika postaje. Na vsak način preskrbeti tri mesta v poštnem vlaku do Petrograda." Ura, na konju smo! Poveljnik je pogledal, prikimal je. JJepo je povedano, samo ne vem, kako bo izpolnjeno. Prišel je vlak. Kot muhe so ga oblepili ljudje. Na j stopnicah, na strehi, med vozovi, povsod vise. Atakirali smo, kakih dvejset srečnih se je ujelo nekje! za streho, drugi so ostali. Čakali! smo še tri dni. Odeja je šla med j tem na trg. zadnje perilo, ki sem j ga še imel v nahrbtnika, je Slo I , na trg. raztrgani čevlji so se iz-j; prememli v kos črnega kruha, o- I M IM » l 1 ■' ■ —!■—.. . , ... ■■ «»«nir 1,-. ....... ——. T stal sem v ogromnih "ptinah". ! Prišel sledeči vlak. Prijatelj je | zlezel po glavah, za njim sem zlezel jaz, potegnila sva za seboj že-I no. bili smo rešeni. Na hodniku ' smo se postavili, na eni strani je bilo odprto, pa nič ne de. Srečni smo bili.- da lahko stojimo, eeprav je brila burja okrog. Vlak je odšel. (?unaj so se prijeli, vise na stopnieah. Burja tuli. snežinke so , zgostile ozračje, noč. Kriki, strašni kriki. i "Joj. usmilite se, ozebamo, padamo, pustite nas v vagon!" Mi pa se ne moremo ganiti. Kriki o-i slabevajo, burja jih duši, ljudje , padajo, vlak drvi. Na prihodnji I postaji ni bilo nobenega. Izgubili smo jih med potjo. Na novi postaji pa so se prijeli novi zopet i vpili, prosili, zamrzovali. padali... Strašno! i Omsk. Presesti na severno pro-1 go. Na postaji se valjajo potni-l ki, iščejo nekaj pod obleko, pri-jnašajo kipjatok (vroča voda), pi-f jo čaj. spe. vstajajo, begajo. Tu j si je treba preskrbeti v blagajni 1 številko vagona. Aha. torej je vendan red! Postavili smo se v dolgo vrsto čakajočih ob štirih zjutraj, ob dveh popoldne se je odprla blagajna, dobili smo šte- j vilko vagona. Hitimo na peron. Sem-tja, vlak stoji, našega vagona ni. Prvi udarec zvončka. Krik i kletve. Kje je vagon T Mečejo ga , ' od nekod. Pripeli so ga. Trkamo na okna. razbijamo po vratih, vse zaman. Vagon je zaprt. Skozi okno je pomolil glavo Človek v čepici : "Kam lezes, mater ti...! Počakaj. da pometem v vagonu!" Drugi udarec zvončka. Krik se izpreminja v tuljenje, kletve režejo uho. Mož v čepici odpira, samo na eni strani. Planila sva s prijateljem, prtljago in Ženo sva pustila zunaj, s pestmi sva razse-kala pot, zlezla sva v vagon. Za nama je prodrlo še kakih pet- I najst oseb. Vsi brez prtljage. — Tretji udarec zvončka. Vlak odhaja. Žena s prtljago zunaj, midva se pel jeva. mati je zlezla v vagon, otrok je ostal na postaji, otrok je v vagonu, mati kriči na peronu za njim. Skočila sva na hodnik, tam stoji rdečearmejec z revolverjem v roki. "Kam ležeš,, mater tvojo. . . Vlezel si, zdaj po- ' tuj !' * i Pred mostom preko Irtiša vozi vlak počasi. Skočila sva iz vago-1 na in hitiva nazaj. Žena sedi na 1 peronu in joka. Polovico prtljagej so ji medtem pokradli, ni ji bilo , do tega, bala se je za svojo uso-! do. Všeč ji je bil, ubožici, krepki j Bosanec, pa bi ga ne bila rada I izgubila. Pobrali smo ostanke svo ! je prt jape in odšli nazaj v čakalnico. Kmalu so se vrnili tudi osta-1 II potniki iz nesrečnega vagona. Na bližnji postaji so izstopili — j prtljago so imeli vsi še v Omsku — vrnilo so se peš. Pravili so, da je administracija na bližnji po- ( staji pomestila v vagon šestdeset špekulantov, ki so vozili razno ' blago v Moskvo in Petrograd. . *'Pomazali" so, plačali so nekaj stomilijonskih bankovcev in i dobili so cel vagon. Mi pa smo ostali na postaji lačni, raztrgani, umazani, obupani. Tam v sovjetskem raju je nastala nova stran- ' ka "nepom", kar pomeni "ne po-mažeš. ne potuješ". ^ S sledečim vlakom smo se odpeljali. Med potjo smo izgubili pet vagonov, med njimi mednarodni. Osi so se vnele. Nimajo, s ' čim da mažejo. Železničarji so . postali pravi kemiki. Izpreminja-jo olje v žganje. Prodajajo olje * "pod roko", kupujejo žganje, mažejo grla, osi pri potniških vlakih pa gore. In tako povsod. Korupcija, tatvine in uničevanje narodnega gospodarstva je doseglo ' v Rusiji svetovni rekord. * VABILO, New York. If. Y. ; Tem potom se vljudno vabi vse J rojnVc in rojakinje v New Yorkn J m okolid k igri *'Divji lovec", * katero priredi pevsko*in dramatično društvo "Domovina" v ne- ; del j o 12. novembra v dvorani na ] 62 St. Mark 's Place v New Yorku. Za'cteV točno ob 5. popoldne. Ker j je tn ;gra ena najltp£rh, kar jih nndi slovenski oder, zatorej ^dobimo vse rojake in rojakinje, naj ni-kdo ne izostane biti navzoč pri tej ® predstavi. Po igri prosta zabava. Za oktepčila bo slrrbe! Odbor. (3x 1,6,8—11) To je ena zadnjih slik mežnarjeve žene in cerkvene pevke Eleano-re Mills, katero so našli umo rjeno zaeno z duhovnikom Hal-lom v New Jersey. Morilna zadeva še ni pojasnjena in naj-brže še tako kmalo ne bo. Narodnost prebivastva amer, mest. (Foreign Lajiguage Information Service Jugoslav Bareau.) Ljudsko štetje v druženih državah našteva materinščino oziroma narodnost le belokožnih tu-jerodcev in onih. tukaj rojenih Amerikaneev. katerih stariši fali vsaj eden izmed Itarisev1) so bili tujerodci. Z drugimi besedami, statistika o narodnosti oziroma materiščini se tiče le prve in druge generacije priseljeništva. ta-kozvanega 'foreign white stock*. Tujerodci so klasificiram po svoji materinščini in jihovi sinovi po materinščini starišev. i Prebibalstvo mosta Boston je , po ljudskem štetju od leta 1920 j znašalo 48.000 ljudi: od teh je ; bil« belokožeev 730,485. Izmed ! teh poslednjih je le 181,Sli Ame-I rikancev. katerih oba stariša sta i se tudi že rodila v ^druženih dr-j žavah. Vsi ostali so ali tujerodci I (238.919) ali pa rojeni od tujerod-nih starišev (238,241) oziroma vsaj ed^n izmed starišev je bil tujerodec (71,514). Percentualno bi se prebivalstvo Bostona tako I razdelilo: skoraj 33 odsto tuje-j rodcev, čez 42 odsto tukaj roje-j nih starišev in le skoraj 25 odsto Amerikancev, katerih oba stariša sta se že rodila v Združenih-državah. Izmed tujerodcev in njihovih otrok prednjačijo po materinščini Angleži in Irci, potem sledijo postopno Italjani, Židje, Nemci, Rusi, Švedi itd. Jugoslovani so navedeni po materinščini kot Slovenci in Srbo-Hrvati; Slovencev je 140 in Sr-bo-Hrvatov 101. Kar se tiče mesta Buffalo, je j tam razmerje "starih" Ameri- J kancev nekoliko bolj ugodno, kot! v Bostonu. Vse prebivalstvo mesta Buffalo znaša 506,775 prebivalcev, od katerih je 502,042 belo- j kožcev. Izmed teh je 336.907 tujerodcev in njegovih tukaj rojenih otrok. Razmerje bi bilo sle-deče: čez 24 odsto tujerodcev, j skoraj 43 odsto tukaj rojenih od tujerodnih starišev in skoraj j 33 odsto tukaj rojenih Amerikancev, v katerih oba stariša sta se že rodila v Združenih državah. Izmed tujerodcev in njihovih otrok prednjačijo po narodnosti Nemci; na fb sledijo postopno Angleži in Irci, Poljaki, Italjani Židje, itd. „ j Od Jugoslovanov je navedenih! 339 kot Slovenci in 518 kot Srbo-Hrvati. v Vseh Slovanov v mestu Bnffa-: lo je bflo 80,181. ——— BOJAEI, NAROČAJTE SE1 HA "GLAS KABODA" NAJ-1 'VEČJI SLOVENSKI DNE V; nz v zdA. dr2a?abl ^ Zmanjšanje otroškega dels le navidezno. —■ ^ Poroča Kari M. Elish. ' Značilno zmanjšanje števila o-trok v slarosti med desetim in petnajstim letom, zaposlenih v industrijah, kot kažejo ravnokar objavljenje številke cenzusa za leto 1920. je bolj navidezno kot pa resnično, soglasno v dr. Alba Edwardsom. izvedencem trgtfv-, skega departmenta. Vprašanje*o-troškega dela bo ostalo problem še naprej in to še v večji meri vsled odločitve najvišjega sodišča Združenih držav, kljub optimističnim številkam cenzusa za leto 1920. Število dečkov in deklic, zaposlenih leta 1920., je znašalo soglasno s cenzusom, 1.060.858, kar , predstavlja zmanjšanje za skoro en milijon v primeri s številom zaposlanih otrdfc leta 1910. Cenzus ali štetje leta 1910. pa se je zavrsilo sredi aprila, ko je bilo spomladansko delo na farmah na svojem višku in ko so vsi farmer-ji prosili za pomoč. To je ravno okoliščina, ki skoro popolnoma uničuje vrednost cenzusa iz leta 1920. v primeri s štetjem deset let poprej. Januarja meseca je namreč število delavcev na farmah najmanjše in ob tem letnem času je l)ilo zaključeno štetje iz leta 1920. — Vrjetno je, — pravi dr. Edwards, — da niso bili številni o-troci, ponavadi zaposleni kot far- i merski delavci, na delu ob času štetja ter jih* vsled tega tudi niso spisali kot zaposlene. To velja prav posebno glede otrok, ki žive na domačih farmah. Zapiski j kažejo, da niso bili ti otroci za-| znamovani niti kot šole obiskujo-: či, niti kot dobičkanosno zaposleni. Otroško delo se je zmanjšalo v večini osem in šestdesetih mest, ki štejejo več kot 106.000 prebivalcev. Le šest mest kaže pove-»Čanje števila zaposlenih dečkov in tri mesta kažejo povečanje števila zaposlenih deklic. V mestih, ki imajo od 25.000 do 100.000 prebivalcev, je bila proporcjja zaposlenih dečkov leta 1920. večja kot pa v mestih, ki štejejo nad sto tisoč prebivalcev. Eno najbolj značilnih zmanjšanj otroškega dela je opaziti v rovih in kamenolomih, v katero vrsto spadajo tudi petrolejski, plinski in solni vrelci. Delno zmanjšanje otroškega dela pripisuje dr. EdWardfe deloma povečanim postavnim Onlejitvam, bolj strogim določbafn glede obiskovanja šol in bolj strogemu iz-vedenju te vrste postav. — Vrjetno je tudi. — pifie oa, — da je velik ljudski odpor pro-j ti otroškemu delu zmanjšal nag-nenje podjetnikov, da sprejmejo na delo otroke in mladoletne. Papirna industrija v Sloveniji. /a celulozo V v>-)i družbenih o-bratih je zaposlenih danes nad rH> uradnikov in mojstrov ter p^eko delavcev. Po svojih special;iih izdelk h je /rijii-a t vomica za papir Brat.-v Piatnik v Rad cofih pri Zidakom mostu. P -djetje je osnovano ?■■ eko'i let.h 1S00 in je naj^tarejš-i papirni« v Jugoslaviji Specialne izd'] k o podjetja tvorijo dokumentni papirji in papir za izdelovanje kart. k: jib tvrdka uporablja v svoji tovarni za igralne karte n:1. Dunaju. Papirnica proizvaj-i m^ser-no do "> vagonov najfinejših papirjev. S!nd!;»>srors!ia tovarna lesrv;ne m lepenke, dmžbn z o. z. s sode-.zem v Mariboru, je najmlajša to-varnn, ki se je uredila deloma za papirno vtroko. Proizvaja le lesni ovojni papir, in sioor mesečno o-l;rei»]«i ">r> vagonov Ut zaposluje okoli lo<"> dcV.vcev. Podrejenega pomena je Tovarna za ovejui papir v Zrečah. štrjer i-' .Ir^Lu ?! »vertije, koje produkcija je le mnltrnko^tna. Dokler se ne napravi domača papirna industrija glede sirovin povsrm neodvisno od inozemstvu, je ujen^ >tnlnnpram in"Z'*m btvu zelo težko, ker mora plačevati za si ravine in polfabrikate. kakor celuloza in lesovina ino-zemstvn c-ksportne tone, ki včasih j-koro dosegajo konkurenčne ceno inozemskih podjetij za gotove proizvede. K temu pride še neznatna uvozna en;-ina, ki naravnost pospešuje nv-^z inozemskega blaga, domača papirna industrija še u-spovat;. j? razv>»se!ji\ znak njene zdrave podlage ter dobre orirani-zaeije. C":m t»i jo pj tuja industrija mo^la ubiti, je naravno, vla bi zahtevala tuja ird'istr'ja tudi za gotove fabricate visoke ek sport ne cene. kakor jih zahteva snd )j za polfabrikate. NAZNANILO IN PRIPOROČILO. Cenjenim naročnikom "Ola^a Naroda" v državi Ohio naznanjamo, da jih bu obiskal naš potovalni zastopnik Mr. ANTON SEMČIČ, kateri je pooblaščen nabirati naročnino za nr-5 list. zatoraj prosimo rojake, da mu bodo kolikor mogoče naklonjeni. ?lovenic Publishing Co Doctor Moy duh božjastne n«- TI pade. padavico, za-str mljenje krvi. f vsled zaprtja, srečne ^ pljučne bolezni; l»o-_ , M lezni v želodcu, ala-»■ ' vi ali hrbtu: bole-i čine v prsih, unete M v \ M roke. noge ali ■g ^Jfflig^i hrbet: otekline, rev-■ -—'matizem: kožne bolezni. srbečico, ogr-ce. oslabelcst. moške ali ženske bolezni ali slabo kri; brez operacije v najkrajšem času po najnižji ceni. l"r;to!dne. DOCTOR JIN FUEY MOY 308 GRANT STREET PITTSBURGH, PA. IV. C. Pavlin piše: O^-nica vodnih sil. premojm in lesa j«- prsa.-ij ^a razvoj papirne industrije. Ker jc na vseh tth stva- ' reh Si own i jr. zelo bnpata, naravne. da sesraj" poeptki te indu-strijske prane v Sloveniji daleč nazaj. Papirna* industrija v Sloveniji j«' danes tako rajr\-ita. da na- , prav-ja s Tvojimi izdelki wo dr-žavu hezavisn^ od inozemstva, kar se tiče potrebščin0 na papirju. Yvh-.'ior ,"»c to važno za stanie »ni.s" kultu-e. Izmed 7 tovarn v Jugoslaviji. ki se bavijo z izdelo\Ti-i>j**m papirja, jih je a- Sloveniji o NTa ;vc čjf» tvomiee so podjetja tvrdkc ''Zdmzene papirnice Vev 1 re, r!«>ri^ane in Medvode, delr.iska druzV-a Ljubljana", ki je, osnovana takoj po previtu, prevzela v«;a .:n?o«?!ovaT-sk i ohratovališea tvrdkc T.eykam Jcsefstha!. A C fiir Paoi^r- und Druekindustrie. Ihnižba iaia sedaj delniško ^lav-nieo 40 mlljr-nov kr<>n. ki ^ bo še v t^m let«i puvvala na railjo-nov kron Tvrdka kna v svoji lasti štiri tovarne, in sicer sedanjemu «^asn primerno najmodernejše o-prfitilj^ni papirnici Vevče in Jani-zija. dol je papirnico, tovarno ee-lulozc ter Krusilnico v Medvodah Za pc^.n prvonavedenih dveh papir: ic poseda je družba z najno-vejSinti stroji opremljeno vodno električno centralo na Fužinah, ki je po svoji n vodnih zgradbah edina svoje vrste v Jugoslaviji. V teli papirnicah zaposlen: sedaj štirje papirni stroji koiih kapacitet h ?.»iaša mesečno 100 vagonov raznih papirjev. Drczlesn: pisarniški, pismeni, tiskovni iu koneeptni p«pir, papir za pisalno stroja, "bankpost" pergamentni karton in risalni papir, brczle^mi dokumentni kon ccpt, nebeljen le^ni konceptiai pa pir. r« taeijski tiskovni papir, sred-njetini tiskovni pupir. ovojni papir i£ eist^ celuloze, razni kuler papir ter dopisi karton tvorijo ■ »ajbi»lj obi'aine izdelke podjetja, •ki jih razpečavf. po A^ej -Jugoslaviji. Podjetje pa je v stanu izdelovati sploh vse vr-;te papirja ter >.a-lag9 tudi dr/^nne postne in železniške urad** /. brzojavnimi zvitki in Mcnopoisko upravo s papirjem za cig£lrctne ustnike. .1 Vsled svoje dobre organizacije je bilo družbi mogoče povečati od časa prevzema sem svoje obrate bistveno. Glede sir<;vm za izdelavo papirja je r>ilo podjetje kot bivši del dražbe Iicvkain-Josefsthal navezano na inozemstvo, ker v lastnih obratih v CJoričanah in Medvodah ni moglo produeirati dosti <-elulozc in lesovine. Združene papirnice so si že od svojega postanka sem stavile kot prvi cilj, napraviti se tudi v tem pogledu ne-zavisnim od inozemstva. Delno se je približala družba izvedbi terra programa s tem. da gradi sedaj v Vevčah novo najmodemeje opremljeno velehrusilnico, koje kapaciteta bo zadostovala potrebi njenih obratov po lesovini. Ko bo ta dovršena, si zgradi družba še svojim potrebam odgovarjajočo tvomieo ALAS MAROnA. 6. NOV.O 022 KAPITAN BLOOD NJEOOVA ODISEJA. Spisal Rafael Sabatini. Za "Glas Naroda" pre vel a. P. ROYAL MAIL NARAVNOST V CHERBOURG _ HAMBURG Velik, moderen parnik na tri vijake. "OROUNA" odpluje 25. nov. To bo izborna vožnja za one. ki hočejo biti par tednov pred Božičem v stari domovini. Vse zaprte, privatne kabine. ROYAL MAIL STEAM PACKET COMPANY 26 BROADWAY NEW YORK - ali pa pri lokalnih agentih. - solini lahko postane orodje v rokah moskovskega internacionalnega štaba. — Črnogorski veleizdajnOri. Cetinjsko sodišče je obsodilo zaradi veleizdaje Krsto Vujovi-ea, bivšega črnogorskega porotnika na tri leta težke ječe, bivšega črnogorskega kapetana Rajkovi-ča na eno leto, Nikolu Petruto-viča na osem mesecev, Srdjana Maričeviča, Miloša Perutoviča in Kpiru Stojanoviča na 5 mesecev težke ječe. ZGLASI NAJ SE JAXRZ PERI7ŠFK. doma iz Kotla. fara Velike Lašee, Jugoslavija. v uredništvu Glasa Naroda, kjer je za njega pismo iz starega kraja od svaka Matevža Žnidarši-C*a in je velike važnosti Ako želite dobiti sorodnike ali znance iz stare domovine, pišite nam prej za pojasnila, ker število priseljencev je omejeno. FRANK SAKSER STATE BANK, 82 Cortlandt St.. New York, N. Y. Vaši sorodniki, prijatelji in znanci v starem kraju kupijo vožnji listek za pot v Amerike najugodneje z ameriškimi dolarji. Proti predložitvi potrjenega potnega lista za v Ameriko mi lahko izplačamo ameriški denar v uradu Jadranske banke v Ljubljani in v Zagrebu, toda znesek za posameznega odraslega potnika ne sme presegati $240. V Italiji in zasedenem ozemlju pa lahko izplačamo brez izjeme vsakemu poljubne zneske v ameriških dolarjih. Ako kaj ne razumete, pišite nam, da Vam pojasnimo. Frank Sakser Stat Bank, B2 Cortlandt St., New York, N. Y. Glede izplačil v ameriških dolarjih! ncvl odredbi tinan£nega miniKei v Jugoslaviji je bankam tam eeda prepovedano Izplačevanje čekov ali drv Bih nakazil v tuilh valutah. Ako tort ke, ki Imajo potovati v A*nerifce. cvrli« is vedno Izplačila v smer i tki h do larjlh, vendar pa nakazilo ne smo pro. •egati zneska 9250.— za vsakega poss možnega potnika. Do te avote pa lahki ■zplačamo poljubne znesks. Ameriikl <«/ nar aa Izplača lo proti predložitvi potnega Heta v brsdu Jadranske banko v Ljubljani ali Zagrebu V AVSTRIJI, ITAt-l J4 In ZASEDE NEM OZEMLJU pa še vedno Lahko bre* ovir tzvriujemo IzplaČMa v amgriiklh lerj*. Na nakaznici ali narečllnam listu naj bo vidno o*nsčsno. da se Ima IzvrftH izplačilo o ameriških dolarjih. Poleg zneeks. ki nsl se Izplača v sms t likam denarju, so nam mora poslat tudi za poštnino In drugo stroške kakor Medla Za izplačilo do • 1«.— po M centov za Izplačila od • 10.— do • Ml— pr t 1.—. za Izplačila, ki presogafo snooet t 80.—» po t cents od vsakega dolsrfr •II po • «.— od sto. Densr nam Js poslati nsjbolje po Do -nestle Money Order all pa New "%»nk Draft. Frank Sakser State Bank •e Cr—tlandt St. New Vork. N. V RAVNOKAR JE IZŠLA NAJVEČJA ARABSKA SANJSKA KNJIGA Najnovejša ilustrovana izdaja Vsebuje 308 strani. Cena s poštnino $2— '^tl 8LOVENIC PUBLISHING CO , 82 Cortlandt Street, i Hfj YppkCity.H. Y. 40 (Nadaljevanje.) — Dobro, — je reko! ošabni pustolovec po angleški in brez natialjnega povabila je vzel stol ter sedel za špehasto mizo. — Moje ime, — je informiral tri može, ki so se ozirali nanj precej začudeno, — je Levasseur. Gotovo ste že culi o meni. Kes so že čuli. Poveljeval je privatirki dvajsetih topov, ki se je zasidrala v pristanu pred enim tednom. Njegova posadka je obstajala večinoma iz francoskih bukanirjev iz severne Hispaniole, mož, ki so imeli dosti tehtnega povoda sovražiti Špance z intenzivnostjo, ki je presegala celo ono Angležev. Levasseur jih je privedel nazaj na Tortugo s prilieno uspešiiepa križarenja. Trebalo pa bi več kot pomanjkanje uspeha, da se "potlači nevrjetno nečimurnost tega človeka. To je bil divji in prepirljiv pijanec in kartač, kojega sloves kot morski ropar je bil velik celo med divjimi člani Bratovščine ob obali. Užival pa je tudi sloves neke druge vrste. Na tem razuzdanem pustolovcu je bilo nekaj, kar je bilo posebno mikavno in vabljivo za ženske. Kapitanu Bloodu se ni zdelo prav nič čudno, da se je javno postavljal s svojo srečo pri ženskah. Bolj čudno pa se mu je zdelo, da je nekaj dejanski pozitivnega za tem bahanjem. Krožila je namreč govoriea. da je celo gospodična d'Ogeron, governerjeva hčerka, podlegla divji mičnosti tega človeka in da je šel Levasseur v svoji drznosti celo tako daleč, da je naprosil njenega očeta za roko hčerke. M. d'Ogeron mu je dal edini mogoči odgovor. Pokazal mu je namreč vrata. Levasseur je odšel ves razkačen ter si prisegel, da bo postala gosj>odična njegova žena kljub vsem Kretanje pamikov - Shipping News Boljševiki in turški nacijonalisti. Mrtvi vstajajo. Ogromna severna država, paralizi rana tekom zadnjih petih let, se znova prebuja. Dan za dnevom prinašajo česopisji vesti, ki pričajo da je sovjetska Rusija v svoji zunanji polyitiki postala v zadnjem easu agilna. Piše note, zahteva udele-žitve na konferenci, pošilja delegate, kratkomalo človeku, ki je vedel do sedaj o Rusiji samo to, da je lačna in raztrgana,.se zdi na prvi pogled čudno, tla kaže to mrtvo telo zopet znake političnega življenja. To mrzločno vibriranje je tqmbolj zanimivo, ker je brez dvoma v tesni vezi z zadnjimi dogodki v Orientu, z zmago Kemal paše nad Grško. očetom krščanstva in da se bo M. d'Ogeron še britko kesal, da ga je razžalil na tak način. Ta mož se je sedaj vsilil kapitanu Bloodu s predlogom, da skleneta zvezo ter mu ponudil ne le svoj meč, temveč tudi svojo ladjo ter može, ki so jadrali z njo. ' . Pred dheat leti, ko je bil star komaj dvajset let, se je vozil Levasseur z ono zverjo v človeški podobi, LTOLlonais-om in njegova poznejša dejanja so delala čast šoli, v kateri je bil vzgojen. Dvomim. da je bil v onih dneh med brati ob obali kak večji lopov kot je bil ta Levasseur. Čeprav se mu je gabil. je moral kapitan Blood vendar priznati, da kažejo predlogi tega človeka drznost, domišljijo in iznajdljivost in da bi se skupno lahko lotila operacij večjega obsega kot je bilo mogoče vsakemu zase. Višek Levasseurjevega predloga je bil pogon na bogato mesto Maracavbo. Priznal pa je, da bi bilo treba za tako podjetje najmanj šeststo mož in šeststo mož ni bilo mogoče spraviti na dve ladji, katerima sta sedaj poveljevala. Vprizoriti bi morala vsled tega uvodna križarenja in eden izmed ciljev teh kri-žarenj naj bi bilo zajetje nadaljnih ladij. Ker mu ta človek ni bil povšeČi. se ni hotel kapitan Blood taka j obvezati. Ker pa mu je bil predlog sam všeč, je izjavil, da bo razmišljal o njem. Hagthorpc in Wolverstone, ki nista delila Bloodove osebne mržnjc do Francoza, sta pozneje neprestano pritiskala nanj in ko-nee vsega tega je bil, da sta Levasseur in Blood po preteku enega tedna podpisala pogodbo obenem z izvoljenimi zastopniki z obeh strani, kot je bil pač običaj takrat. Členi te pogodbe so vsebovali med drugim tudi skupno določbo, da je treba predložiti natančno seznam vsega plena v slučaju, da bi se ladji ločili in da ohrani ladja, ki je vzela plen, tri petine vrednosti zajetega blaga, dočim mora dve petini izročiti svojim zaveznikom. Ta plen naj se pozneje razdeli med častnike in posadke obeh ladij. Nadalje so vsebovali člani vse določbe, ki si bile takrat ob ičajne, med drugim tudi k!«K'zulo, naj se obesi vsakega člana po-ta.dk e, ki bi prikril katerikoli del plena, kojega vrednost bi znašala tcč kot en španski peso. Ko je bilo vse uravnano, so se pripravili za odhod jpa morje in na večer od potovanja je Levasseur le,za las ušel smrti pri romantic-lien: poskusu, da prepleza zid governerjevega vrta ter se še enkrat posl ovi od zaljubljene gos{»odične d'Ogeron. Odnehal je od svojega ■klepa, ko so stražniki governerja dvakrat ustrelili nanj ter prisegel, «lr» se bo poslužil povsem drugačnih in korenitih sredstev, ko se vine s potovanja. V oni noči je spal na krovu svoje ladje, kateri je dal ime La Fou.l e in naslednjega dne je sprejel obisk kapitana Blooda, katerega j.- norčavo pozdravil kot svojega admirala. Irec je prišel, da uiavna love konečne podrobnosti za slučaj, da bi se ločili 3bc ladji, raiaenoma ali vsled nezgode. Združili naj bi se čimpreje kot mogoče zopet na Tortugi. Nato je povabil Levasseur svojega admirala na kosilo in skupno sta bila na uspeh ekspcdicije. Ko sta se ločila, je bil Levasseur tako pijan kot je le mogel biti in kljub temu še ohraniti trohicp pameti v svoji glavi. Koneeno, proti večeru, se je vrnil kapitan Blood na svojo veliko, lepo ladjo. Srce mu je bilo nekam težko. Rekel sem, da je bil dober presojevalec ljudi in njegova sodba plede Levasseurja pa je polzila s tu-go, ki je postajala večja čimbolj se je bližala ura odpotovanja. To jt tudi pojasnil Wolverstonu, s katerim se je sestal, kakor-hitro je,prišel na krov Arabelle. — Ti si me pregovoril, da sem sprejel pogodbo. Presenečen bom, če se bo kaj dobrega izcimilo iz te zveze. , Velikan je obrnil svoje edino oko ter siknil: — Zavili mu bomo vrat. temu psu. če bo kaj izdajstva. — Gotovo, če bomo imeli priliko za kaj takega. — Nato pa je pustil zadevo na strani ter rekel: — Odjadrali bomo zjutraj, kakorhitro se pojavi oseka. Nato je odšel v svojo kabino. Štirinajsto poglavje. [ * V r- LEVAflBBURJEVA JUNAŠTVA. Moralo je biti nekako ob deseti uri naslednjega dne, celo uro pred čaaom, določenim za odjadranje, ko je prišla k jadernici La Foudre neka kanoa, iz katere je stopil Indijanec mešane krvi ter splezal po lestviei navzgor. Oblečen je bil v hl^ce iz neustrojenega usnja in kot suknja mu je služila rdeča ogrinjača. V rokah je nosil sporočilo za kapitana Levasseurja. Kapitan je razgrnil pismo, katero so umazane roke Indijanca že strašno pom a za le in zmečkale. Pismo je imelo naslednjo vsebino: — Moj ljubljeni: — Jaz sem na krovu -nizozemskega briga "Jonpvrow\ ki se pripravlja na odljod. Ker naju hoče ločiti za vedno, me pošilja moj okruti oče ▼ Evropo, k vzhodu. Ako sodimo po zadnjih poročilih, še bolj pa če pomislimo, kje tiči jedro boljševiške zunanje politike, pridemo do prepričanja, da Moskva v današnjih dogodkih ni tako daleč od Angore kot na zemljevidu. Da so dogodki v Orientu v tesni zvezi s spremembo taktike komunist, stranke, ni dvoma. Premagana, iz Evrope i^nana Turčija koketira zopet s posestjo Traeije in Carigrada. Turčija koketira, Rusija alarmira. Cilj opravičuje sredstva, to je stališče boljševikov. Zakaj bi ne izkoristili Turčije in drugih orijentskih turškemu so-sodnih narodov, 'ako bi bil s tem nanesen težek udarec anpleškemu O sovjetski Rusiji pri nas govore sploh malo. Menda je predaleč ali pa so krivi boljševiki, da prevladuje pri nas mišljenje, da je sovjetska Rusija izgubila u-logo, ki pripada brez dvoma tako veliki državi in da ona v svetovni politiki sploh nima več besede. Ako pa si ogledamo dogodke, ki razburjajo zadnje dni evropsko javnost, malo bolj natančno, stvar ni tako priprosta, kot se zdi na prvi pogled. Od prvega dne bolj ševiškega prevrata pa do konference v Genovi so bile obrnjene oči v Rusiji vladajoče komunistične stranke na zapad. Temeljnr kamen komunistične stranke in njene politike je bilo in ostane u-panje na svetovno revolucijo, na svetovno diktaturo proletarijata. Da je sledila komunistična stranka do zadnjega časa v največjim zanimanjem za dogodki na zapadu, pred vsem v Nemčiji, Madžarski, Poljskiv Avstriji in Bolgariji je popolnoma jasno. Narodi, ki so iz teh ali onih vzrokov nezadovoljni, ki so gospodarsko vsaj začasno vezanih rok, so za vsakovrstne blesteče fraze in obljube zlate bodočnosti veliko bolj dostopni kot pa oni, ki jim še ni znano, da priprosta obleka lahko doseže pravljično ceno sto milijonov rubljev. Milijoni zlatili rub ljev, l$i jih je žrtvovala komunistična stranka za propagando med zapadnoevropskimi narodi niso dosegli svojega namena, zakaj madžarski prevrat in nekoliko poskušenih prevratov v Nemčiji, niso dali boljševikom nobenega pozitivnega rezultata.'Isti polom kot zlati rublji so doživeli tudi boljše viški topovi. Vojna s Poljsko predlansko leto je dokazala, da je triumf boljševikov pred Varšavo prezgodaj gojeno dete. Poljski narod je odločno odklonil ponudbo rdečega carja, obdržal je svojo nacionalno samostojnost Jn neodvisnost od Moskve. Zunanja politika sovjetske Rusije ali da se izrazimo bolj precizno, boljševiška agitacija je doživljala v zapadni Evropi polom za polomom. Kdo je kriv, da Evropejci niso zadovoljni jesti človeško meso, umirati od lakote in epidemije, ni težko povedati. — Kratkomalo: zapadno evropski narodi, ki so sledili za dogodki v Rusiji do spoznanja, da je bolje držati vrabca v rokah, kot pa loviti golAba na strehi. Posledica tega spoznanja je^ da je izgubil boljševizem na zapadu realna tla pod seboj in če se še semtertja pojavlja, visi v zraku in je za generalni štab v Moskvi brez pomena. Polom na zapadu je postavil boljševike pred alternativo: Ali položiti orožje, ali t>a iskati izhoda drugje. Da ne more ostati Rusija večno .v položaja izolirane države, o tem ni dvoma, Najnovejši dogodki pa pričajo, da je komunistična stranka izbrala dru go možnost, da je sklenila iskati izhod drugj^. ^Ako nt -šlo na'zapadu, zakaj bi ne poskusili na gospodstvu »v kolonijah. £di se, da povratek Turkov v Evropo ne igra velike uloge samo v življenju balkanskih državv temveč njen pomen leži še nekje drugje. Po najnovejših poročilih Rusija forsira zbiranje svoje armade na Kavkazu, pošilja delegate h Ke-malu in se pripravlja organizirati "vzhodno veliko antanto". — Kot protiutež zapadne antante, kot prvo realno silo v borbi proti kapitalu. Turška, Perzija, Bu-hara, Afganistan, Mongolija in slednjič Kitajska, s katero je sovjetska vlada že 4alje časa več ali manj v zvezi, to bi bil košček, ki bi ga ne mogel pogoltniti niti Anglež. Angleška diplomacija stoji pred težko nalogo, in ako ne bo postopala skrajno oprezno, se lahko dogodi, da postanejo otroci nezvesti svoji materi, da bodo narodi, ki so v času evropske vojne na francoskih in drugih bojiščih rešili angleško moč in nadvlado, to moč svoje krušne matere pri novi politični konstelaciji, še ne razbili, pa vsaj omajali. Glavarji boljševiškega gibanja v Rusiji, ki so komunisti samo še na papirju, ki so evolucijonirali do popolnega priznanja osebne lastnine in vračajo Rusijo eksploata-ciji inozemskega kapitala, lahko postanejo pri ugodnem političnem položaju tudi agresivni imperija-listi. Da se obdrže na svojem današnjem položaju, bodo uporabili vsa sredstva, izkoristili bodo nekulturne orijentske narode, da dosežejo glavni cilj, — uničenje najmogočnejšega sovražnika — Angleške. Kako se bodo dogodki razvijali na vzhodu, izbruhne li vojna ali ne, to je danes vprašanje, na katero še- ni mogoče odgovoriti. Jasno pa je, da bo Rusija storila vse mogoče, da bo imela Turčij? čim več koristi od svoje zmage. Naj izbruhne vojna ali ne, jasno pa je že sedaj, da sovjetska Rusija pri odločitvi orientskega vprašanja ne bo ostala pasivna. Kaj bo dosegla, ne vemo, ni pa dvoma, da bodo njene oči v bodoče obrnjene na vzhod in da bo glav-na baza boljševiške agitacije prenesena iz zapadne Evrope med vzfcodne narode in ni izključeno — če ne bo evropska diplomacija dovolj previdna — da bodo tla tu bolj rodovitna, kot v Evropi. Najnovejša izjava Čičerina, v kateri pravi vodja sovjetske zunanje politike, da pomeni zmaga Turčije velik uspeh osvoboditve-nega gibanja orijentskih narodov in da veže kmetsko-delavsko Rusijo globoka medsebojna simpatija in tesna družba z narodi, bore-čimi se za svobodo, priča jasno, da je sovjetska zunanja politika krenila na novo pot. Ta politika lahko postavi Evropo pred novo veliko nevarnost — močno zvezo orijenskih narodov, ki bi lahko postala pod vodstvom Moskve za fivropo usodepolna. Komunistična stranka v Rusiji bO izkoristila zmago volje in instinkta tur* % škega nacijonalizma, turški Mu- CUMARP & ANCHOR Dva velikanska parnika, kurjena z oljem 20.000 NARAVNOST V TRST ton Razkošne kabine tretjega razreda z " I in * poste- ljami. Prekr.ume jedilnice, kadilnice in poCivalidt'a. Zaprt krov z ašetanje. Pomaia kuhinja. Vino brezplačno. DomaČa udobnost. Hrczskrbnost. l"go-dno potovanje. 17 00T ton Frank Sakser State Bank 82 Cortlandt Street, New York GENERALNO ZASTOPSTVO JADRANSKE BANKE in vseh njenih podružnic. JUGOSLAVIJA Beograd, Celja, ©avtat, Dubrovnik. Ercagnovl, Jelša, KerCula. K eter. Krant. Ljubljana, Marloor, Metkov*, aarajevo, »pllt, aibenlk. Zagreto. ITALIJA Trat. ONtU. Za*ar. NEMŠKA AVSTRUA Burni IZVRŠUJEMO hitra in »er jnl denarna lzplaiUa ▼ JncMtariji, ftallJL. In Nemški Avstriji ter izdajamo teke t kronah, Urah In (Marjfh, plačljive mm vpofied pri MmmM banki M vaeh njenih p* Infalok PRODAJAMO parehrodne h ielemlEce vozne tksthe na tm kraj« In sa vse trte. (Vidi *coraj kretanje parsihov.) Kadar <*te na piti T staro dounvine in M nahajate v New Yorku, m Vam In K plaialo, aba ae xglastte (lede vreditve VaAlh denarnih zadev pri ravnateljstvu naše banke v prvem nadstropju brex ozira na te, ake kupite parobrodni listek pri na« ali ste ga morda kupili drocje. Zajamčen! n nam pri Jadranski banki lzvanredno orodni popojl. ki bodo veliko koristi sa vae ene, U m k dl n bodo posluje« «M Frank Sakser State Bank Rojaki, izrežite ta oglas! NAROČILO. SLOV ENIC PUBLISHING COMPANY 82 Cortlandt Street. New Vork Priloženo dobite 50 centov, za katere ml po<ite alavnl ro-man Berte pl. Suttnerjeve "STRAHOTE VOJNE". a Srtvnie. Havre; Olympic. Cherbourg 2 januarja: Berongarla. Cherbourg. 11 Januarja: Aru^ntina. Trst. 7. novembra: t Mauretania. Cherbourg. 9 novembra: _ V Seydlitz. Bremen. * 11 novembra: I Homeric. Cherbourg: Argentina. Tret. 14. novembra' Aquitania. Cherbourg. America.. Cherbourg in Bremen; Flyn-dam. Boulogne. 15 novembra: | Prance, Havre. ! 18 novembra: Antonia. Cherbourg. 21 novembra: | Berengaria. Cherbourg. Volendam. Boulogne. 22 novembra: Hannover. Bremen. Paris. Havre. 25. novembra: Majestic. Cherbourg: Scythfa. Dubrovnik in Trst. 28 novembra: Oporg Washington. Bremen. Mauretania. Cherbourg. 29 novembra: Saxonia, Cherbourg in Hamburg. 2 decembra: I^v Savoie. Havre: Noordam. Boul^me. Olympic, Cherbourg. 4. decembra: A nil i t:i n( a Phurhntirs ------—^ .ur - * tvojemu brata. Prosim te, resi me. Besi me, moj ljubljeni junak. — Tvoja obupana Madeleine, ki te ljubi. s Vrlo ljubljeni junak je bil ginjen v dno duše od tega strastnega poziva.'Njegov pogled je splaval preko zaliva do holandske jader-nice, o T~teri je dobro vedel, da bo skoraj odplula proti Amsterdamu s tovorom kož in tobaka. Vedei je mesto, kjer je stala, a sedaj jo ni zapazil nikjer med ladjami v tem ozkem, skalnatem pristanišču. Stavijal si je vprašanja v svojem duhu. V odgovor pa mu je Indijanec pokazal približno eno miljo daleč na morju jadra, ki so blestela v jutranjem solncu. — Tam gre, — je rekel. , . i i _