0 mednarodni učiteljski organizaciji in njeni šoli. Morda ie med nam; marsikak tovariš ki bi se rad' pridružil svetovnemu pokretu učiteli- stva. Kokali Marijana v »Uč. Tov.« 25. marca 1926. Te besede so me nagiiile. da napišem članek v informacijo. Ideja o med- nvarodni učiteliski oreanizaciii in šoli nosi v sebi starost decenija. Korenme teea eibania ip iskati v predvoini dobi in to v Parizu. kier ie sedež tkzv. internacionalne nrosvete. Oreanizac'.ia si ie postavila za cilj zaščito šde. dece ter učitelja in žp leta 1911. ie bilo na mednarodnem učiteliskem koneresu v Parrzu zastopanili 24 držav. Tedai se ie izreklo učitelistvo za obono humano šolo v službi človeštva. Svetovna vojna ie v resnlci pokazala ipotrebo takp šole. Po n.iihovem proeramu je ekstremni nacionalizem zapreka za osnovanie splošne univerzalne zveze osnovnošolskih iintelektualcev. Vendar da ip učiteli zrel za to. mora biti prvenstveno naroden. kaiti kako naj spoštuie luio naciio. ako ne liub; svoie. Za naivečio nuinost smatra mcdnarodna učiteliska orsranizaciia preobrazitev sodobne šole v univerzalno. svetovno šolo. k; nai vzs:o.n iz deteta človeka. a ne sužnia in žival. Razmah tes:a mednarodnesra stanovskošolskesa gibanja ie prepreoila svetovna voina. a koi t>o sklenJtvi m'ru se ie leta 1921. zbralo 200 učiteljev v Calaisu in zahtevalo nai se šolstvo in vzgoia ix»stavita na medtiarodno podlago. Za isto siner sp ie izrazilo 300 učiteljev naslednieea leta v Montreuxu. Nekatere države so že uvedle nekak internacionalizeTn v svoie ^ole. Ker se ta odraža v ?\a.\n\em v antimilitarizmu: nai omenim tu kot zastcnmico tkz\-. •medriarodTip. šole Dansko V danskih šolah se širi pacifizem. Propagira se Ie ono. kar ie za svetovno občnost dobro. lepo m humano. V švedskfh in norveških šolah vlada sličen duh. Celo Nemčiia še po nekod oijreva za to ideio vendar nien pacifizem ie nekako odeven z elobokim patriotizmom. Sem bi navedel tudi militaristično Japonsko. k: pronoveduie v svoiih šolah pacifizem. ki pa je v shižbi domovine. torei velika kontradikfornost. Razen Danske se ie tej ideji še nafbolj približala Rusija ki ie borbeno /eodovinn nopolnoma izsmala h šole in jo nadomestila 7. uekako kulturno-komuTiistično historiio. Tudi Amerika se žc oereva za slične mednarodnošolskp ideie. Kot dokaz utiiverzalne pravičnosti nai omenim solidarnost mednarodne učiteliske zveze s kitaiskimi študenti. k,i vodiio borbo proti evropskim in amerišklm kapitalistom radi eksploataci.ie kitaiskc diece. kaiti internacionala učliteliev se bori za pravico eneea svetovnea:a deteta proti svetovmim kapitalističnhn eksploatatorfem: eno dete z enakopravnostio po celem svetu. Prošleea leta so se internacionalnt intelektualci zbrali v Heidelbersru. kjer ie bilo zastopanih 30 držav iz celega sveta. Samo Angleška in Škotska sta poslali 120 zastopnikov (Več elei članek A. Osterca v »Popotniku«). Še impozantneiši ic bil koneres isteea leta na Angrleškern. v Edinburerhu. kier se je zbralo 1500 učitel.iev na poziv »Svetovne Zveze Vzgojnih organizac:.i« (World Federation of Education Associations), ki ie razpravlial v elavnem n dveh problemih- o liubezni do domovine m o liubezai do človeštva. Da se upozna kakšen duh vlada v mednarodni učiteliski zvezi. na.i navedem nekai stavkov iz eovora pisatelja velikana Anatola Fraiice. velikeea simoatvzeria internacionalno mislečeea francoskeea učiteljstva. »Učiteli ¦mora obuditi v detetn liubezen do miru in nieeovlb rezultatov a mržnjo do voine On nai odstrani iz mladega srca vse. kar vpliva in obuia mržnin do tuierodca. kakor tudli ono. kar vpliva na sovraš-tvo dovčeraišnieea sovraga. Ne zato. Ker moramo biti usmilieni in dobreea srca naprani zločiiicem in krivcem. ternveč zato. ker vsak akt mržnie doprinese domovini in človeštvu več žrtev neKO krivcev. ker np sTnemo biti slepo orodie hudobniri za nedolžne eeneraciie: ker imaio narodi drue drueemu mnoeo da si spreeledajo fn oproste. Učiteli mora sovražiti oneea ki ponižuie človeka v red živalstva. ščuioč ea. da napade vsakega kakor stekel pes ki mu ni brat n>o jeziku in rodu. Učiteli nai vzj?o>i deco tako da bo eoiilo mržnio do mržnie,« Naivec pristašev mednarodne učiteljske oreanrzaciie in šole ima Francoska. Vsakejra leta se sesta.ia.io in posvetuiejo. Olavne direktive teea sribania sestok> v sRoštovanin in Hubeztv: domovine s trditvi.io. da pravf patričtize-m ni nezložlrv 7. orcanizaciio internacioTialneea nrava. v spoštovaniu rodbine. njenih pravic in vseea kar ie potrebno za nien obstoi in razvoi. v spoštovaniu moralnih. vrednot. v mržnii do anarhiie individualneea in tiraniie kolektivneea eeoizma, v priznavaniu moralnih zakonov ki pro¦naeirain človeško etično moč. v priznavaniu božiih zakonov. bre?. katertih se ne more človeštvo in posameznik normalno razviiati. v propajfiraniu ljubavi do dela in še posebno poima dolžnosti kar znači. da sQ_nravice enih dolžnosti drusriti. V Svici je več ustanov. ki propagiraio za mednarodno duhovno -združitev učitelistva. med katerimi ie naiznamenitejšf »Institut Jean Jaques Rousseau« v Ženevi. Tudi Ttalija ie bila nekoliko oduševliena za to ideio. a Mussolini ie kmalu napravi! konec temu pokretu. Na Bolgarskem ie skoro vse učiteljstvo pacifistično in navdušeno /a mednarodnost šole. Seveda te ideie so v nasprot.iu z ideiami tamošnie vlade. Zato ni čuda da ie wd Cankovim režimom dala za te idev tridesctorica učiteliev svo.ia živlienia. Toliko o tej ideii Osebno ne veruiem v uspeh teea pokreta. Nai zaiplamti ponovno svetovni nožar in pozabilo se bo na vse lepe ideje in besede. Še vsega našeea učitelistva tip. tnoremo zbrati pod eno streho. kamdli učtelistvo vseh kontinentov. Zato mislim. da bodo te ideje ostale samo ideie in nikoli deiania. ki bi rodila plodove. H koncu se papolnoma solidarujem z e: A. Fakinom. ki pravi. da moramo misliti na to. kako nai se združimo vsi prosvetni delavcf. od nainižie do naivišje oreanizirane šole v eno močno stanovsko organizacijo. Na to delo se moramo podati. a msel na mednarodno učitelisko oreanizaciio moramo popolnoma opustiti vsai za enkrat čp ne za vedno. Molfelav Rudež.