Terme Ptuj S/». HOTELS i, RESORTS Torek: Tednikov kopalni dan A Sj| m -50 % wm na celodnevno t» r- s» vstopnico Današnji kupon za 50 % popusta lahko uveljavite v Termalnem parku Term Ptuj vsak torek do vključno 22. decembra 2015. Kupon ne velja med zimskimi, prvomajskimi, krompirjevimi počitnicami, ob praznikih ter na dan organiziranih prireditev. Kupon velja za nakup ene vstopnice, izplačilo v gotovini in nakup darilnih bonov nista možna. Drugi popusti so izključeni in se ne seštevajo. - k > < &> g S LU H UJ Ptuj, petek, 6. februarja 2015 letnik LXVIII • št. 10 Odgovorna urednica: Simona Meznarič ISSN 1581-6257 Cena: 1,20 EUR 3 Si.mobil Ptuj ,... | Rajšpova ulica 2 (J?» I nasproti trgovine Hofer ^^ RADIOPTUJ 89,8° 98,2 °I04t3 www.radio-ptuj.si V torek priloga A! ttJLo Kmrnurn imm Slovenija • Za stabilizacijo državnih cest potrebnih 7 milijard evrov Ceste iz leta v leto slabše, denarja ni Ptuj • Dokl odstavljen, v Vrtcu revizija poslovanja O Stran 15 Lenart • Težave zaradi pomanjkanja pediatrov O Strani 2 in 3 Ptuj • Javne službe brez 1,7 milijona € prihodkov O Stran 3 Štajerski TEDNIK v digitalni knjižnici: .dlib.si če bodo v prihodnjih dveh letih na glavnih in regionalnih cestah izvedena zgolj nujna vzdrževalna dela, se lahko zgodi, da bo 90 odstotkov državnih prometnic v slabem ali zelo slabem stanju. V Tednikovem objektivu tudi o tem, zakaj so odloki o kategorizaciji občinskih cest neustavni. O Strani 4 in 5 Foto: Črtomir Goznik Država in Albin Promotion na sodišču zaradi požara Nezadovoljni kmetje napove dali »gnojnični« protest | Katera gosjišča jej inšpekcija zaprla zaradi higienske O Stran 24 O Strani 2 in 3 neustreznosti O Strani S in 7 NAROČITE ŠTAJERSKI TEDNIK m IN SI IZBERITE NAGRADO Niste naročnik Štajerskega tednika, a bi to radi postali? Potem je sedaj pravi čas, saj smo za vas pripravili privlačne nagrade. Več v časopisu. |S SKLENIT S SKLENITVIJO NAROČNIŠKEGA RAZMERJA POSTANITE ČLAN KLUBA PRIJATELJEV RADIA-TEDNIKA PTUJ TER PRIDOBITE DODATNE UGODNOSTI 2 Štajerski Aktualno petek • 6. februarja 2015 Ormož • Kmetje ostro proti načrtovanim ukrepom KOPOP Nezadovoljni kmetje napovedali protest Kakih deset kmetov in njihovih predstavnikov je na pogovoru ob kavi s predsednikom Sindikata kmetov Slovenije Antonom Medvedom izrazilo ogorčenje nad novim predlogom PRP 2014-2020, predvsem nad ukrepom Kmetijsko okoljsko podnebnih plačil (KOPOP) glede vodovarstvenih območij. Prepričani, da jim vodilni skupaj z ministrom Dejanom Židanom na čelu ne prisluhnejo, zahtevajo prekinitev sodelovanja z Ministrstvom za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Svoje ogorčenje bodo izrazili tudi na, protestu, ki bo februarja na Hajdini. »Smo zelo nezadovoljni z vlogo države in ministrstvom. Kmetje na prvem vodovarstvenem območju bodo glede na odredbo zelo oškodovani. Poskušali smo se dogovoriti z ministrstvom, da bi to problematiko uredili. In do sedaj se nam stvari niso izboljšale, ampak celo poslabšale,« je jezno dejal generalni sekretar Sindikata kmetov Slovenije Milan Unuk. Temu je pritrdil tudi predsednik Sindikata kmetov Slovenije Anton Medved, ki je pojasnil: »Če ima recimo kmet hektar površin na prvem vodovar-stvenem območju, potem mora na vseh kmetijskih površinah v okviru programa KOPOP uporabljati le tista fitofarmacevtska sredstva, ki so namenjena za vodovarstve-no območje 1. To pa pomeni krepko zmanjšanje pridelka in ta kmet je potem degradiran glede na druge v EU.« »Na protestu bomo zahtevali nadomestna zemljišča za zemljišča na vodovarstvenem območju vsaj za tiste, ki se resno ukvarjajo s kmetijstvom. Pri tem bomo zahtevali tudi spremembo zakona, da bodo lastniki vodovarstvenih zemljišč imeli prednost pri zakupu kmetijskih zemljišč ter ustrezne odškodnine zaradi izpada dohodkov,« napoveduje generalni sekretar Sindikata kmetov Slovenije Milan Unuk. S kmetijskega ministrstva so sicer na naše vprašanje odgovorili, da »možnost zamenjave kmetijskih zemljišč na VVO I obstaja. Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov je že v letu 2012 pozval kmetijska gospodarstva, ki so v anketi, ki jo je izvedla KGZS, želeli nadomestna zemljišča, k oddaji individualnih vlog za zamenjavo prostih zemljišč. Na poziv se je odzvalo le manjše število kmetijskih gospodarstev, tako je do realizacije menjave prišlo le v parih primerih.« »Zelimo prekiniti sodelovanje z ministrstvom« Prepričani, da nimajo pravega sogovornika, so sklenili, da želijo prekiniti sodelovanje s pristojnim ministrstvom. »Mi smo dali predlog, ki sta ga ministrstvo in sklad kmetijskih zemljišč uskladila, da bi kmetom, ki imajo površine na prvem vodovarstve- Nezadovoljni kmetje bodo, kot so napovedali, 20. februarja na protestu v Šikolah (že drugič) opozorili na zai Uvodnik Zima, kot jo pomnijo (le) najstarejši? Vsak osnovnošolec ve, da Slovenija leži v zmerno toplem pasu in da je za večino 20.256 kvadratnih kilometrov ozemlja značilno zmerno kontinentalno podnebje. In kaj to pomeni? Poenostavljeno: zime so precej hladne, poletja precej vroča. In za mesece december, januar, februar, tudi del marca, ki koledarsko in meteorološko spadajo v letni čas zima, so značilne snežne padavine in temperature okoli ledišča ali pod njim. To in še več vedo povedati učenci in jaz (ki sicer nikoli nisem bila bogvekaj geograf). Potemtakem se mi poraja vprašanje, kaj hudiča o vremenu in podnebju v Sloveniji vedo mediji. Tako so nas decembra svarili pred polarnim mrazom in opozarjali, naj ne oblačimo bombaža, naj pazimo, da ne bomo mokri, in to pri temperaturah le nekaj manj kot 10 stopinj pod ničlo. Ledene rože na oknih niso ne čudež ne čuden pojav na tem območju, saj vendar ne živimo v ekvatorialnem podnebju. No, sedaj so nas mediji več dni svarili pred snežnim me-težem in zimo, kot jo bojda pomnijo le najstarejši. Dajte no. Res, že nekaj časa ni zapadlo več kot 30 centimetrov snega naenkrat, ampak snežinke še niso ustavile sveta, zgolj upočasnile so korak posameznikov, kar pa bi, roko na srce, vsem prav prišlo. Priznam, nekaj več slabe volje je zaradi snega zagotovo prisotne med vozniki in tudi ceste so težje prevozne. Očitno pa bo snežinkam tudi očitano, da so krive za manjši obisk na proslavi, ki slavi slovensko kulturo in jezik, kot je opozoril eden izmed ljubiteljskih kulturnikov. Seveda to ne pomeni, da bo dvorana napol prazna, ampak da bo obiskovalcev ponovno manj kot nastopajočih. Zagotovo pa so belih kristalčkov veseli najmlajši in tudi jaz. Z otroško navihanostjo, razigranostjo in brezskrbnostjo, ki jo premore vsak, si bom nadela topla oblačila, se vrgla v sneg in naredila (baročnega) angelčka, tako kot pomnijo starejši (bom objavila na facebooku). Zima je! Mojca Vtič Lenart • V ZD Lenart se soočajo s pomanjkanjem pediatrov Občine ustanoviteljice iščejo rešitev s p Tudi v Zdravstvenem domu Lenart se, podobno kot v ZD Slovenska Bistrica, soočajo s pomanjkanjem kadra na p namreč nameravala upokojiti. ZD Lenart je v ta namen že objavil razpis za novega pediatra, a ker se nanj do sr rešitev iskale s podelitvijo koncesije. Da pa v tem času najmlajši pacienti ne bi ostali brez pediatra, bo dr. Horva' MNZ: Več kot tretjina specialistov pediatrije in šolske medicine starejših od 56 let Da v Sloveniji vlada splošno pomanjkanje pediatrov in programov pediatrije na primarni ravni, so potrdili tudi na Ministrstvu za zdravje. Po njihovih besedah je pomanjkanje programov pediatrije posledica neustreznega načrtovanja potreb po teh programih v preteklosti. A to ni edina težava, s katero se srečujejo na področju pediatrije. Sem spada tudi neugodna starostna struktura pediatrov. »Na primarni ravni je 243 specialistov pediatrije in šolske medicine (v nadaljevanju: pediatrije), preostali zdravniki do 369 pa so zdravniki brez licence ali pa pretežno z licencami splošne ali družinske medicine. Med pediatri in specialisti šolske medicine je 100 specialistov starejših od 56 let, od tega je 34 starejših od 61 let. Večina zdravnikov v tej starostni skupini je upokojena, vendar so se zaradi hudih kadrovskih primanjkljajev reaktivirali. Velik delež pediatrov pa zaradi izgorelosti ali bolezni dela v skrajšanem delovnem času. Po naših podatkih je na primarni ravni redno in za polni delovni čas zaposlenih samo 170 specialistov pediatrije,« so pojasnili na pristojnem ministrstvu, kjer opozarjajo še na podhranjenost programov, predvsem na obrobju: »Organizacija pediatrične službe v zadnjih desetletjih ni sledila družbenoekonomskim razmeram, ki so povzročile selitev mladih družin iz večjih mest na podeželje. Tako je prišlo do stanja, ko so večji centri dovolj ali celo čezmerno preskrbljeni s programi (Ljubljana, Maribor, Trbovlje), obrobje (Koroška, Kozjansko, Lenart, deli Gorenjske in Primorske ...) pa izrazito podhranjeno.« Težave tudi v specializaciji Sicer pa je problematična tudi sama specializacija iz pediatrije, ki traja pet let. »Program predvideva samo 6 mesecev kroženja na primarni ravni. Glavna težava specializacije iz pediatrije je, da je ista specializacija namenjena tako pediatrom na primarni kot na sekundarni/terciarni ravni, kar pomeni, da specializanti, ki so nominalno mišljeni za primarno raven, brez težav po opravljeni specializaciji nadaljujejo svoje delo na sekundarni ali terciarni ravni. Zaradi tega prihaja do nesorazmerne razbremenitve večine sekundarnih in terciarnih centrov na račun primarne ravni,« še pravijo na ministrstvu. Družba za časopisno in radijsko dejavnost Radio-Tednik, d. o. o., Ptuj. Direktor: Drago Slameršak. Naslov: Radio-Tednik Ptuj, p. p. 95, Osojnikova cesta 3, 2250 Ptuj; tel.: (02)749-34-10, faks: (02) 749-34-35- Štajerski tednik je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izhaja vsak torek in petek. Odgovorna urednica: Simona Meznarič. Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Vodja tehnične redakcije: Slavko Ribarič. Celostna podoba: Imprimo, d. o. o. Novinarji: Majda Goznik, Mojca Zemljarič, Dženana Kmetec, Martin Ozmec, Jože Šmigoc. Lektorica: Lea Skok Vaupotič. Naročniška razmerja: Majda Šegula (02) 749-34-16. Transakcijski račun: 04202-0000506665 pri Novi KBM, d. d. E-mail uredništva: tednik@radio-tednik.si, nabiralnik@radio-tednik.si. Oglasno trženje: Justina Lah (02) 749-34-10. Sprejem oglasov po e-mailu: nabiralnik@radio-tednik.si. Vodja marketinga: Mojca Hrup (02) 749-34-30; narocila@radio-tednik.si. Marketing: Bojana Čeh (02) 749-34-14, Marjana Gobec Dokl (02) 749-34-20, Daniel Rižner (02) 749-34-15. Megamarketing d.o.o.: (02) 749 34 27 . Internet: www.radio-tednik.si,www.tednik.si,www.radio-ptuj.si. Cena izvoda v torek in petek 1,20 EUR. Celoletna naročnina: 119,20 EUR, za tujino v torek 114,40 EUR, v petek 105,60 EUR. Ta številka je bila natisnjena v 12.000 izvodih. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo in ne honoriramo. Tisk: Delo, d. d. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu s 60. a členom (ZIPRS 1314-A) Zakona o DDV (Uradni list 46/2013, z dne 29. 5. 2013). petek • 6. februarja 2015 Aktualno Štajerski 3 nem območju, v taki površini preko razpisa zagotovili nadomestna zemljišča in da bi imeli prednost pri zakupu. Vse smo se dogovorili, potem pa smo dobili z ministrstva dopis, da tega niso upoštevali. In tega je enkrat dovolj,« je ogorčeno povedal Unuk. V dokaz, da mislijo resno, napovedujejo protest: »Sklicali smo vse lastnike zemljišč, moči smo združili tudi z ostalimi civilnimi iniciativami kmetovalcev z vodovarstve-nega območja po Sloveniji in se odločili, da naredimo 20. februarja na Hajdini protest.« Kmetje grozijo z gnojnico Kot je dejal Unuk, bodo na protestu izrazili svoje nezadovoljstvo nad ravnanjem države: »Na protestu bomo zahtevali nadomestna zemljišča za zemljišča na vodovarstvenem območju vsaj za tiste, ki se resno ukvarjajo s kmetijstvom. Pri tem bomo zahtevali tudi spremembo zakona, da bodo lastniki vodovarstvenih zemljišč imeli prednost pri zakupu kmetijskih zemljišč ter ustrezne odškodnine zaradi izpada dohodkov. Prav tako bomo zahtevali takojšnje izplačilo odškodnin, ki nam jih dolgujejo iz leta 2009, možnost prodaje ali zamenjave kmetijskih zemljišč in ustrezno obdavčitev kmetijskih zemljišč. Če ne bodo upoštevali naših želja oz. zahtev, bomo »V naši deželi se ne bo več tržno oz. samooskrbno pridelovalo hrane« 0 bistvenih pripombah glede PRP 2014-2020 smo povprašali tudi predsednika Sindikata kmetov Slovenije Antona Medveda, ki je poleg problematike glede zemljišč na vodovarstvenem območju še izpostavil: »Glavne pripombe so te, da se v naši deželi več ne bo tržno oziroma samooskrbno pridelovalo hrane, da se bodo varovali habitati, ptiči in metulji, kar je za nas kmete, ki smo odvisni od proizvodnje hrane, nesprejemljivo. Zmanjšali pa so tudi seznam škropiv, in sicer seznam z 72 škropivi, registriranimi za koruzo, se je zmanjšal za 33 proizvodov. Ostalo je okrog 25 proizvodov, od tega bodo ostala tri škropiva, ki so učinkovita. Na primer, ni več možno učinkovito zatirati ambrozije, kot vemo, pa z drugim zakonom urejajo, da če jo imaš, jo moraš do avgusta uničiti. Tako da so kmetje prikrajšani tudi tukaj.« Foto: Martin Ozmec nje nesprejemljivo kmetijsko politiko. odelitvijo koncesije todročju pediatrije. Pediatrinja Zorica Ostojič Horvat se je ede januarja ni prijavil nihče, bodo občine ustanoviteljice tova delo nadaljevala najmanj do 30. junija letos. V ZD Lenart so iskali rešitve in že novembra objavili razpis za pediatra, vendar se nanj zaradi splošnega pomanjkanja pediatrov ni prijavil nihče. Kolegij županov upravne enote Lenart (poleg županov treh občin ustanoviteljic, in sicer občine Lenart, Sv. Jurij v Slov. goricah in Sv. Trojica v Slov. goricah, še župani občin Cer-kvenjak, Benedikt in Sv. Ana v Slov. goricah) je zavzel stališče, da če po javnem razpisu ne pridobijo pediatra, se bo za mesto pediatra razpisala koncesija v obsegu enega programa, kljub temu da so lani sklenili, da za Foto: Črtomir Goznik V Lenartu bodo pediatra iskali s podelitvijo koncesije (fotografija je simbolična). splošno medicino in stomatologijo na območju upravne enote Lenart ne bodo podeljevali koncesij. »Treba bo poizkusiti s podelitvijo koncesije, za katero so zdravniki znatno bolj zainteresirani, sicer bo območje upravne enote Lenart imelo izpad enega programa pediatrije, kar pa za zdravstveno oskrbo prebivalcev ne bi bilo dopustno. Takšno stališče je zavzel tudi kolegij županov iz območja upravne enote Lenart,« je pojasnil višji svetovalec za družbene dejavnosti na Občini Lenart Jože Dukarič in še dodal, da gradivo za javni razpis za podelitev koncesije pripravljajo. »Naredili bomo vse, da bo naša ustanova prijazna tudi najmlajšim« Za komentar smo zaprosili še direktorja ZD Lenart Jožefa Krambergerja, ki je povedal: »Koncesije razpisujejo občine ustanoviteljice. Zato se na njih obrnite z vprašanjem, kaj bodo storile, če se na razpis ne bo nihče prijavil. Ustanova, ki jo vodim, torej ZD Lenart, skrbi za zdravje ljudi na območju upravne enote Lenart in mislim, da skupaj s sodelavci to nalogo dobro opravljamo. Tudi v prihodnje bomo naredili vse, da bo naša ustanova prijazna tudi našim najmlajšim uporabnikom. Vsekakor pa moramo upoštevati odločitve naših ustanoviteljev.« vozili gnojnico, kot smo jo pred tem režimom. To bo največja škoda za vse, vsem pa je v interesu, da pijemo zdravo pitno vodo. Ne more pa, še enkrat poudarjam, biti nekaj ljudi zato oškodovanih. Eni bomo varovali, drugi pa na tem nič naredijo. In tu je največji krivec država. Če bi bila vsaj mala želja, bi to že lahko naredili, ampak želje ni.« Unuk je še povedal, da je podporo protestu poleg kme- tijskega sindikata izrazila tudi Kmetijsko-gozdarska zbornica Slovenije ter še zagotovil, da se bo protesta udeležilo okrog 300 kmetov s traktorji in cisternami za gnojnico. Monika Levanič Ptuj • Voda in kanalizacija nazaj v roke Komunali Javne službe bodo ostale brez 1,7 milijona evrov prihodkov Z novim letom je bila dejavnost obveznih gospodarskih javnih služb oskrbe s pitno vodo ter odvajanja in čiščenja odpadnih vod za območje Mestne občine (MO) Ptuj iz Javnih služb (JS) prenesena nazaj na Komunalno podjetje (KP) Ptuj. V praksi to pomeni, da bodo uporabniki po novem za navedene storitve položnice prejemali od Komunale in ne od JS. Čeprav je bilo ptujsko občinsko podjetje JS zadnja leta izvajalec teh storitev, je vsa operativna dela na obeh sistemih na podlagi pogodbenega razmerja izvajal KP. JS je kot izvajalec uporabnikom izdajal položnice in za opravljene storitve prejemal plačila. Komunali je nato nadalje za vso opravljeno delo storitve plačeval v skladu s pogodbenim razmerjem. Nova ptujska oblast na čelu z županom Miranom Senčar-jem se je odločila, da »škripec« med uporabniki in Komunalo ni potreben, zato je dejavnost v celoti prenesena nazaj na KP. Kot pojasnjuje direktor JS Alen Hodnik, bo njihovo podjetje zaradi prenosa dejavnosti na letni ravni prikrajšano za 1,7 milijona evrov prihodkov. Glede na krčenje dejavnosti in zmanjšan obseg prihodkov smo direktorja Hodnika povprašali, ali bodo beležili presežek delovne sile. Pojasnil je, da ne in dodal: »Glede na to, da gre za sodelavke, ki so enako delo opravljale za več dejavnosti (saldakonti, izterjave), ne bo presežka delovne sile. Spremenjen bo obseg del in nalog. Gre za preveč dobre sodelavke, da bi jih bili kot delodajalec pripravljeni pustiti. Dela bodo prerazporejena med dejavnostmi, višek delovnih ur se bo namenil okrepitvi tistih aktivnosti, za katere sedaj ni bilo dovolj časa, kot na primer še bolj ažurno vlaganje izvršilnih postopkov in podobno.« JS Ptuj sicer ta čas zaposluje 138 sodelavcev. O tem, kaj prenos dejavnosti pomeni za KP Ptuj, smo povprašali direktorja Janka Širca. »Za samo poslovanje družbe je to vsekakor pozitivno, predvsem Foto: Črtomir Goznik iz finančnega vidika. V času, ko je bila koncesija za omenjene dejavnosti podeljena podjetju JS Ptuj, smo namreč kot operativni izvajalec opravljali celotno tehnično izvedbo, kot jo bomo tudi v prihodnje. Načeloma imamo za opravljanje dejavnosti dovolj kadra. Morebitna dodatna dela, predvsem na finančno-računo-vodskem področju, pa tudi na samem tehničnem področju, bomo poskušali pokriti z notranjimi prerazporeditvami. O zaposlitvi novih sodelavcev zaenkrat ne razmišljamo,« je za naš časopis povedal direktor Širec. Mojca Zemljarič Program pediatrije, ki ga opravlja pediatrinja Horvatova, je nujno potreben. Ker novega pediatra niso dobili, bo Horva-tova delo nadaljevala še vsaj do 30. junija letos. To ne pomeni, da se bo na ta dan tudi upokojila. Sicer pa v ZD Lenart za več kot 2000 najmlajših pacientov poleg pediatrinje Horvatove, ki ima ambulanto odprto vse delovne dni v tednu, dvakrat tedensko skrbi tudi pediater Petar Šuput. Objavili tudi razpis za specialista družinske medicine To pa ni edini razpis, ki ga je objavil ZD Lenart. Konec decembra so namreč razpisali tudi razpis za specialista splošne medicine. Po neuradnih informacijah naj bi v zadnjem času iz ZD Lenart odšli kar trije zdravniki, prav vsi pa naj bi se zaposlili v zasebnem sektorju, kjer so bistveno bolje plačani. Do kdaj bo objavljen razpis in koliko kandidatov se je prijavilo nanj, pa z ZD Lenart nismo prejeli odgovorov. Monika Levanič 4 Štajerski Tednikov objektiv petek • 6. februarja 2015 Slovenija, Podravje • Republiške prometnice iz leta v leto slabše Državni cestni žulji in prazna Leto dni je minilo, odkar je takratna Direkcija RS za ceste, danes Direkcija RS za infrastrukturo, izdala omejitev prometa na najbolj letu smo zamenjali vlado, reorganizirali ministrstva in povečevali javni dolg. Luknje na državnih cestah in dotrajani mostovi pa so vira se bo obnavljala in vzdrževala dotrajana državna cestna infrastruktura. Če ostane stanje enako - da opozorila Direkcije ne bod odstotkov državnih cest. Danes jih je v mejnem, slabem in zelo slabem stanju dobrih 70 odstotkov. Direkcija je pred letom dni opozorila, da je stanje glavnih in regionalnih cest alarmantno ter da ni problem zgolj v mostovih, temveč tudi v cestah. Da bi lahko vzpostavili stanje cest na raven, primerljivo z drugimi evropskimi državami, bi v prihodnjih dveh desetletjih na letni ravni potrebovali 350 milijonov evrov, so zapisali na Direkciji. Skupno torej sedem milijard evrov. Samo za vzdrževanje cest, da bi zgolj preprečili njihovo nadaljnje propadanje in da bi ohranjali obstoječe stanje, Direkcija na letni ravni potrebuje 150 milijonov evrov. Direkciji za ceste je bilo z rebalansi državnih proračunov od leta 2008 do začetka 2014 odvzetih prek 209 milijonov evrov, zaradi česar je zastalo 709 projektov. Stroški vzdrževanja omrežja 6000 kilometrov republiških cest izven zimske sezone, kot so vzdrževanje jarkov, kanalet, obsekovanje drevja in zagotavljanje intervencijskih skupin za zavarovanje krajev prometnih nesreč, znašajo približno dva milijona evrov na mesec. »Z rednim vzdrževanjem ni možno izboljšati stanja cest, to je možno le z vlaganji oziroma investicijami. V zadnjih letih investicijskih vlaganj v premostitvene objekte zaradi pomanjkanja sredstev praktično ni bilo,« so lani v tem času poudarjali na Direkciji. Zaradi cestnega žulja in prazne finančne vreče je takrat odstopil direktor Direkcije Gregor Ficko. 31. januarja ga je kot vršilec dolžnosti na funkciji nasledil Sergij Gr-mek. Direkcija je glas ponovno povzdignila junija: »Sredstev za nujno vzdrževanje državnih cest zmanjkuje. Zagotavljanju osnovne varnosti državljanov na cesti, torej opravilom rednega vzdrževanja cest, se ne moremo odpovedati. To so namreč zakonsko določene obveznosti države, zato se pričakuje odobritev nujno potrebnih dodatnih sredstev.« Če bi popravljali sproti, bi bilo bistveno ceneje Ker je Slovenija zamudila čas, ko bi lahko z manjšimi vložki podaljšala življenjsko dobo cest, bo po besedah začasnega direktorja Direkcije za infrastrukturo Grmeka treba k investicijskemu vzdrževanju pristopiti pravoča- Pet let brez koncesionarjev Še eno nerešeno vprašanje, s katerim se sooča Direkcija za infrastrukturo, so nove sedemletne koncesije za vzdrževanje državnih cest po vsej Sloveniji. Pogodbe z obstoječimi koncesionarji so bile večkrat podaljšane z aneksi, saj novi izvajalci te gospodarske javne službe še niso bili izbrani. Na podlagi pogodbenih razmerij se vzdrževanje republiških cest opravlja od avgusta 2009. Pogodbena razmerja so sklenjena do 15. aprila 2015. Do takrat se pričakuje, da naj bi bili končani tudi postopk izbire koncesionarjev. Ocenjena vrednost koncesijskih pogodb za vseh devet območij za obdobje sedmih let je 282 milijonov evrov. sno in zanj nameniti dovolj sredstev. »Medtem ko bi bilo mogoče pred leti dotrajano cesto sanirati s tankoslojno prevleko, za katero bi bilo treba odšteti 10 evrov na kvadratni meter, je treba zdaj v sanacijo kvadratnega metra ceste investirati osemkrat več, saj so uničene tudi spodnje konstrukcije in je potrebna popolna rekonstrukcija.« Na Direkciji za infrastrukturo so po Grmekovih besedah pripravili model investicijskega vzdrževanja, ki zajema obdobje šestih let in predvideva letni vložek v višini 200 milijonov evrov. Na podlagi takega modela, ki sicer zahteva stalen vir financiranja, bi do leta 2020 vzpostavili vzdržno raven kakovosti državnih cest. Direkcija si želi stalnega vira sredstev in po vzoru vodnega sklada predlaga tako imenovani cestni sklad, v katerega bi se stekala sredstva iz naslova trošarin na energente. Da Direkcija za infrastrukturo trenutno razpolaga z res malo sredstvi za redno investicijsko vzdrževanje, je Grmek podkrepil s primerjavo s sosednjo Hrvaško. Medtem ko je proračun slovenske direkcije lani znašal 147 milijonov evrov, je proračun hrvaške dosegel 369 milijo- Kaj pravi minister Gašperšič ^ »Zgodba ni enostavna. Za vzdrževanja obstoječega omrežja, cestnega in železniškega, moramo zagotoviti stalen (po obsegu sredstev) in zanesljiv vir financiranja. Samo za ohranjanje ustreznega stanja cestne infrastrukture bi bilo po ocenah direkcije za infrastrukturo potrebnih 200 milijonov evrov letno. Če bi iz integralnega proračuna lahko zagotovili tak vir, ne bi imel nobene druge želje. Ampak žal to ni mogoče, zadnja leta se sredstva iz integralnega proračuna močno zmanjšujejo. Stalni vir za vzdrževanje šele prihodnje leto Kljub letni dajatvi za uporabo vozil v cestnem prometu, prek katere se letno zbere 140 milijonov evrov, ki se po presoji ministrstva za infrastrukturo namenijo za cestno in železniško infrastrukturo, vidimo, da je denarja premalo. Zato smo začeli razmišljati o drugih virih. Najenostavnejša možnost je bencinski cent. Če bi pri litru bencina dobili štiri cente, bi poleg 140 milijonov letne dajatve zbrali še dodatnih 100 milijonov evrov. Na finančnem ministrstvu temu zaenkrat niso naklonjeni, saj imamo že razmeroma visoko trošarino na gorivo in se nam že zdaj dogaja, da večji del tranzitnega prometa goriva sploh ne kupuje v Sloveniji. Glede tega bo treba torej dobro premisliti. So pa možni še drugi viri. Razmišljamo o možnosti, da bi del sredstev iz naslova cestninjenja namenili za vzdrževanje državnih cest, pa tudi, da bi za ceste namenili sredstva, ki se zbirajo z Darsovim plačevanjem stavbne pravice državi. Razmišljamo o več možnostih, bomo pa skušali rešitve med letom natančno opredeliti in oblikovati neke predloge za sprejem na vladi ter tako z letom 2016 zagotoviti nek stalen vir za vzdrževanja obstoječega cestnega in železniškega omrežja,« je v pogovoru za STA povedal minister za infrastrukturo Peter Gašperšič. V- V,' ■ ■■ - Foto: Črtomir Goznik Več kot 70 odstotkov državnih cest je v mejnem, slabem in zelo slabem stanju. Brez ustreznega vzdrževanja jih bo v dveh letih kar 90 odstotkov v slabem in zelo slabem stanju. Ker je proračunskih sredstev za vzdrževanje cest vse manj, bi bilo treba zagotoviti stalen vir financiranja. nov evrov. Hrvaška direkcija resda upravlja z 800 kilometri več cest kot slovenska, a je njen proračun občutno, kar 2,5-krat večji. AC Draženci-Gruškovje vse bližje realizaciji In kako je z načrti Darsa? Letos naj bi se začela gradnja avtocestnega odseka Dražen-ci-Gruškovje, v načrtu je odsek Jagodje-Lucija, v pripravi so tudi državni prostorski načrti za nekatere odseke. Medtem ko je investicija Dra-ženci-Gruškovje dorečena, je predpogoj za druge investicije še sprejem novega poroštvenega zakona, ki bo omogočal prihodnje zadolževanje, je dejal član uprave Darsa Franc Skok in dodal, da bo za to potreben krovni poroštveni zakon. Brez njega obstaja verjetnost, da Dars v letu 2016 ne bo več sposoben odplačevati svojih obveznosti iz naslova posojil. S tem bi prišlo do unovčenja državnih poroštev, dolg Slovenije bi se posledično povečal. Skok je glede sprejema krovnega petek • 6. februarja 2015 Tednikov objektiv Štajerski 5 malha problematičnih mostovih v državi. V enem ostali. Še danes ni najbolj jasno, iz katerega o uslišana - bo čez dve leti zelo dotrajanih 90 poroštvenega zakona optimističen. Za železnice sedemkrat več kot za ceste V perspektivi 2007-2013 je bilo za prometno infrastrukturo Sloveniji na voljo 814 milijonov evrov, v novi finančni perspektivi bo za državne ceste namenjenih 40 milijonov evrov, za vlaganja v železniško infrastrukturo 313 milijonov evrov, za vlaganja v pristaniško infrastrukturo šest milijonov evrov in za avtoceste 63,5 milijona evrov, je poročala STA. Mojca Zemljarič Nekateri odseki cest so tako dotrajani, da jih z razpoložljivimi sredstvi ni več moč spraviti v primerno stanje za da jih bo ob nadaljnjih poškodbah treba zapreti. Foto: Črtomir Goznik uporabo, kar pomeni, O neustavnosti kategorizacije občinskih cest Medtem ko se država ukvarja z vprašanjem, kje najti denar za dotrajano cestno omrežje glavnih in regionalnih cest, pa nad občinami visi temen oblak, ki nosi ime »kategorizacija«. Stanje na področju kategorizacije občinskih cest je katastrofalno. Glavni razlog za to so neurejena lastniška razmerja, visoki stroški odkupa in odmere zemljišč ter stroški vknjižbe. V številnih primerili občinske ceste potekajo čez zasebna zemljišča, ki bi jih bilo treba odkupiti in odmeriti. V skladu s 126. členom Zakona o cestah so bile občine do 1. oktobra 2012 dolžne zagotoviti, da bodo kategorizirane ceste potekale po zemljiščih v njihovi (občinski) lasti. Ustavno sodišče Republike Slovenije odloke o kategorizaciji cest, kjer cesta ni v celoti v občinski lasti, v spornih delili razveljavlja. Sprva je sodišče še dopuščalo odložni rok, kasneje pa tudi tega več ne. Kategorizacija občinskih cest je torej v primerili, ko cesta posega na zasebna zemljišča, neustavna in nezakonita. Občine imajo namreč ceste kategorizirane, in to kljub temu, da niso v njihovi 100-odsto-tni lasti. Ministrstvo za infrastrukturo je tako občine nedavno preko njihovih reprezentativnih združenj opozorilo, naj same pristopijo k odpravi protiustavnih predpisov. »Ravnanje občin pri urejanju te problematike je nemalokrat selektivno, brez jasne strategije in odvisno zgolj od dobre volje posamezne občine oziroma župana. V nekaterih primerih opažamo celo ravnanje, ki je v posmeh načelu pravne države in spoštovanju zasebne lastnine, ki jo Ustava RS varuje kot človekovo pravico,« je med drugim zapisano v dopisu infrastrukturnega ministrstva. Foto: Črtomir Goznik Ministrstvo za infrastrukturo pričakuje, da bodo občine neustavne predpise o kategorizaciji občinskih cest razveljavile samoiniciativno, brez potrebnega posega Ustavnega sodišča. Ob nespo-štovanju opozorila ministrstvo napoveduje ostrejše ukrepe. Občine: »Stroški visoki, denarja za to nimamo« Po občinah Sp. Podravja smo povprašali, zakaj kategorizacija cest ni urejena. V večini smo prejeli odgovor, da so stroški, povezani s kategorizacijo, precej visoki (odmere, pri- Ministrstvo žuga z razpustitvijo občinskega sveta in razrešitvijo župana Ministrstvo je občine v dopisu opozorilo še na določbo 90. b-člena Zakona o lokalni samoupravi, ki določa, da se lahko občinski svet predčasno razpusti in župan predčasno razreši, če občine med drugim ne izvršujejo odločb ustavnega sodišča, ki jim nalagajo z ustavo in zakonom skladno ravnanje. dobivanje oz. odkupi zemljišč, vknjižbe ...). »Težava pri kategoriziranih cestah, ki so v zasebni lasti, nastane že pri sami odmeri - parcelaciji kategorizirane ceste, kjer lastnik ne soglaša s parcelacijo v zadostni širini ceste. Po opravljeni parcelaciji pa tak lastnik zahteva nerazumno kupnino, za kar občina nima sredstev. Če se lastnik in občina ne uspeta uskladiti o višini odškodnine, sledi postopek razlastitve, ki je sicer po 19. členu ZJC-B poenostavljen. Vendar velikokrat tudi tam ne pride do uskladitve višine odškodnine, zaradi česar se spor prenese na sodišče, kar za občino predstavlja velik strošek,« so povedali na Mestni občini Ptuj. Podobno so pojasnili tudi na Občini Ormož: »V naši občini so 403 kilometri kategoriziranih cest, mnogo od teh jih nima urejenega lastništva. Koliko sredstev bi potrebovali, da bi vse to uredili, je težko od- Res je, da lahko občina ali država pri urejanju lastnine naletita na gluha ušesa zasebnih lastnikov in da se zato zadeve več let ne premaknejo z mrtve točke. Ministrstvo za infrastrukturo tudi v zvezi s tem daje občinam napotke. Če je cesta že kategorizirana, lastništvo pa neurejeno, se lahko zasebnemu lastniku po postopku razlastitve lastninska pravica odvzame, omeji proti odškodnini ali nadomestilu v naravi. Pri urejanju geodetskih postopkov, ki so sicer precej visok strošek, pa lahko občine za določitev in označitev mej uporabijo enostavnejše, zakonsko dovoljene postopke. govoriti. Gre pa za visoke zneske. Imamo pa še mnogo cest, ki sploh niso kategorizirane.« Na Občini Središče ob Dravi poudarjajo: »Težava je premalo denarja za odmere. Zemljišča, po katerih sedaj potekajo ceste, niso poceni, vsaj glede na do sedaj izvedene cenitve.« Na Občini Cirkulane so povedali: »Problem predstavljajo neurejena lastništva cest, to rešujemo sproti z obnovami oziroma modernizacijami cestnih odsekov ali na pobudo občanov s pravnimi posli. Osnovna težava pa je vsekakor ta, da sta se v preteklosti zelo malo urejala lastništvo in odmera, kar seveda vpliva tudi na stanje danes.« »Da ceste niso v celoti kategorizirane, je vzrok v tem, da niso odmerjene, saj prav odmera predstavlja največji strošek, medtem ko je prenos lastništva v večini primerov brezplačen, občina krije tudi stroške notarja,« so povedali na Občini Benedikt. V sosednji slovenjegoriški občini Sv. Ana so dejali, da največji strošek predstavlja prenos lastništva. »In to je največja omejitev, da zadeva ni urejena. Geodetske storitve znašajo do nekaj tisoč evrov po kilometru.« Tudi v občini Makole pravijo, da sredstev, potrebnih za geodetsko odmero, nimajo. »Koliko denarja bi potrebovali, da bi v celoti uredili lastniška razmerja kategoriziranih občinskih cest v naši občini, je težko odgovoriti, saj so težave z lastniki zemljišč, različne zahteve po odškodninah, vsekakor pa bi bili to nekaj de-setmilijonski zneski.« MZ, ML, MV, MŠ, OM 6 Štajerski Podravje petek • 6. februarja 2015 Zetale • Tudi v Halozah si želijo napredka Pospešeno gradijo novo večnamensko dvorano V centru Žetal te dni gradijo novo večnamensko dvorano s 170 sedeži, ki bo veljala dober milijon evrov; tri četrtine sredstev naj bi pridobili iz evropskih in državnih virov, v projekt pa so vključene tudi vsa oprema, zunanja ureditev ter preureditev centralne kotlovnice. Foto: M. Ozmec Novo večnamensko dvorano v Zetalah gradijo na mestu, kjer je bila stara dvorana, ki so jo postavili že med drugo svetovno vojno. Župan Anton Butolen je prepričan, da bo nova dvorana zadovoljila vse zahteve občine in zavoda za kulturno dediščino. Ker je bila stara dvorana v Žetalah zgrajena že med drugo svetovno vojno, je bila povsem dotrajana in že zdavnaj ni več ustrezala sodobnim standardom, saj je bila tudi brez ustreznih sanitarij, garderobe, skladišča za rekvizite ter brez neposrednega dostopa na oder. Zato so v občini Žetale že več let razmišljali o nujnosti gradnji nove, v letu 2012 pa so začeli pripravljati tudi potrebno dokumentacijo za izgradnjo. Po besedah župana Antona Buto-lena je občina v ta namen naročila dve idejni študiji: »Osnovne zahteve, ki smo jih postavili, so bile, da mora imeti dvorana poseben vhod, da morajo imeti nastopajoči poseben vstop na oder in vsaj minimalne pogoje za pripravo na nastop. Dvorana pa mora imeti možnost, da lahko v njej potekajo tudi druge prireditve, kot so predavanja, izobraževanja, občni zbori, razstave ter tudi družabne prireditve na podeželju.« Občinski svet se je odločil za varianto, ki jo je izdelalo podjetje TMD Ptuj. Občina se je z investicijo prijavila na osmi javni poziv RRP in uspela, tako da so lahko staro dvorano porušili in v začetku novembra 2014 začeli tudi izgradnjo nove. Vrednost celotne investicije je 1.092.000 evrov, v ceni pa so poleg potrebne dokumentacije in stroškov izgradnje zajeti še vsa notranja oprema in zunanja ureditev. Približno 760.000 evrov bodo pridobili evropskega in državnega denarja, ostalo pa bo zagotovila občina. Dela, ki jih izvajajo delavci podjetja GIC Gradnje iz Rogaške Slatine, naj bi bila dokončana do 30. septembra letos. »V novi večnamenski dvorani bo 576 m2 uporabnih prostorov, kar bo poleg vseh spremljevalnih prostorov omogočalo 170 sedežev v dvorani. Že danes se pojavljajo pomisleki, da je dvorana zasnovana 'preskromno', vendar menim, da se moramo prilagajati, na eni strani zmožnostim občine, na drugi strani pa realnim potrebam. Ogrevanje bo urejeno na lesno biomaso in bo izvedeno v kotlovnici občine, sicer pa sta v projekt vključena tudi preureditev kotlovnice in toplovod,« je še pojasnil župan Anton Bu-tolen. M. Ozmec Ptuj • Kurentov skok Začelo se je! V noči na torek se je s tradicionalnim kurentovim skokom na domačiji drugega princa karnevala Matevža Zokija v Budini pri Ptuju začelo pustovanje. Kurenti in drugi pustni liki so tako v skladu s svojim poslanstvom začeli preganjati zimo in vse slabo. Tudi letos se je tradicionalnega kurentovega skoka udeležilo veliko kurentov, ki so si natanko ob polnoči okrog pasu opasali verige z zvonci in z ježevko v rokah začeli z opravljati svoje poslanstvo. Takoj v torek so se skupaj z drugimi liki in karnevalskim princem Rajkom Jurgecem Ber-toldom Draneškim odpravili še v prestolnico, kjer jih je sprejel predsednik DZ Milan Brglez. Princ karnevala je predsedniku državnega zbora predal poslanico župana mestne občine Ptuj Mirana Senčarja in ga povabil na jubilejno 55. Kurentovanje 2015. »Obisk državnega zbora vsako leta predstavlja enega izmed vrhuncev širjenja pustnega izročila po Sloveniji. Prav tako smo z obiskom povabili vse prebivalce Ljubljane in okolice, da pridejo v prihodnjih dneh doživet karnevalsko vzdušje na Ptuj,« je povedal Branko Brumen, vodja projekta Kurentovanje 2015 in podpredsednik FECC. Simbolično pa so na svečni-co pričetek pustovanja s Prvo brazdo obeležili še v Dornavi in z Bičevim pokom v Markovcih. Dženana Kmetec Podravje • Objavljen seznam pregledanih gostinsk Inšpektorji so lani odre< tudi Cuker kuhni in gosi V letu 2014 so inšpektorji za hrano oz. uradni veterinarji pregledali 1384 go Število objektov brez neskladij glede zahtev živilske zakonodaje je bilo 813, objekta ali prepoved dejavnosti pa je bilo izrečeno v 59 objektih ali v 4,3 % Savaria na Ptuju. Tako je bilo za slaščičarno v slovenjebistriškem gradu Cuker kuhna zapisano, da so bila ugotovljena neskladja glede higiene prostorov, notranjih kontrol in jim je bila zato odrejena začasna prepoved dejavnosti (priprave slaščic). Kot je pojasnila Pija Debeljak, ki jo je uvrščenost na seznam presenetila, jih je poleti res obiskal inšpektor, ki pa jim je prepovedal peko slaščic v času, ko gostje obiščejo slaščičarno. »V pritličju grajskega stolpa imamo kuhinjo, kjer pripravljamo slaščice in obiskovalci gredo mimo kuhinje v zgornje nadstropje, kjer so mize in stoli. In čeprav obiskovalci nimajo dostopa v kuhinjo, se je to inšpektorju zdelo sporno in tako smo morali popraviti haccap in čas pripravljanja slaščic, ki je sedaj zjutraj in zvečer, torej ko gostov v slaščičarni ni,« je dejala, ob tem pa se je vprašala, zakaj ne veljajo enaki standardi za picerije in drugi restavracije s hitro hrano. Število objektov, kjer so bila ugotovljena manjša neskladja, je bilo 225 (16,3 %). Število objektov, kjer so bila ugotovljena neskladja, ki so prekrški, je bilo 40 (2,9 %). Število objektov, kjer so bila ugotovljena večja neskladja, je bilo 247 (17,8 %). v J Najpogostejša neskladnost -neustreznost higienskih razmer Sicer pa so inšpektorji uprave za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin še preverjali izpolnjevanje higienskih pogojev objekta (prostorov, opreme, naprav in ostalih pripomočkov, ki so namenjeni rokovanju z živili), sledljivost dobavljenih živil, ustreznost rokovanja z živili, primernost osebne higiene in usposobljenost oseb, ki delajo z živili. Pri rednih pregledih je bila glede na rezultate prvih pregledov v nadaljevanju leta posebna pozornost namenjena sledljivosti dobavljenih živil. Izbor objektov za pregled je potekal bodisi na podlagi tveganja, ki ga predstavlja posamezen objekt, bodisi na podlagi prijav. Najpogostejše neskladnosti, ugotovljene v okviru pregledov gostinskih obratov, so bile neustreznost higienskih razmer v objektih, neskladnosti glede sledljivosti, nedosledno in neustrezno izvajanje notranjih kontrol in vodenje dokumentacije ter neustrezna usposobljenost zaposlenih, ki delajo z živili. Mojca Vtič Slovenija • Podravje: Kruh in luk, pa je južna vkup Med uvoženo svežo zele čebula na prvem mestu »Če bi v Sloveniji približno 550.000 družin enkrat na leto kupilo dva kilograma ( pridelka. Pet pridelovalcev, kolikor nas ima certifikate, pa je lani pridelalo 12( grafsko označbo, in s tem navedla poglavitni problem, s katerim se soočajo - t Konec januarja je slovensko združenje za integrirano pridelavo zelenjave organiziralo posvet Ptujski luk od tradicije do geografske označbe. Namen posveta je bil na enem mestu združiti pridelovalce, zelenja-darsko stroko in trgovce ter ustvariti nujno potreben dialog. S posvetom so želeli predstavniki združenja poudariti pomen uživanja slovenskih zaščitenih kmetijskih pridelkov za kmetijstvo in gospodarstvo. Tako so bili na predavanju predstavljeni podatki statističnega urada RS, da se je v letu 2013 na 356 ha skupaj pridelalo 6.074 ton čebule. Od tega se je 2.147 ton čebule izvozilo, torej 3.927 ton so kupili slovenski potrošniki, ob tem pa je bilo uvoženih še 14.878 ton čebule. To pomeni, da je bila v letu 2013 med svežo zelenjavo po deležu uvoza čebu- la na prvem mestu, sledijo ji paradižnik, paprika in solata. Podatki kažejo na velik potencial pri pridelavi čebule v Sloveniji. »Pridelovalcivemo, daje slovenski trg dovolj velik, vendar pri tem naletimo na prepreko, ki se ji reče trgovec. Tako na primer Hofer in Spar zahtevata še global g.a.p certifikat (je certifikat najvišjega svetovnega standarda dobre kmetijske prakse). V prihodnje si ga bomo morali očitno pridobiti,« je povedala Pignarjeva. Prepričati je treba trgovce in potrošnike Tako bo prva naloga pridelovalcev prepričati trgovce v prodajo ptujskega luka, nato pa še potrošnike, saj ima ptujska čebula višjo ceno v primerjavi z ostalimi čebulami. »Če lahko dobite 10 kilogramov hibridne čebule za pet evrov, ptujskega luka Foto: CG petek • 6. februarja 2015 Podravje Štajerski 7 ih obratov dili najstrožjo kazen ilni Savaria stinskih objektov in preverili, ali so izpolnjene zahteve živilske zakonodaje. , kar predstavlja 58,7 % vseh pregledanih objektov. Zaprtje, začasno zaprtje pregledanih, med drugim tudi v Cuker kuhni v Slovenski Bistrici in v gostilni Slaščičarna Zvezda Ptuj 17.7.2014 Neskladja glede dokumentacije/evidenc, notranjih kontrol Slaščičarna Jagoda Ptuj 2.10.2014 Neskladja glede dokumentacije/evidenc, notranjih kontrol, sledljivosti Vermida Ranič Velika Polana Velika Polana 16.4.2014 Neskladja glede higiene prostorov/opreme, sledljivosti PE Nočko Lenart v Slov. goricah 13.2.2014 Neskladja glede higiene prostorov/opreme, notranjih kontrol, dokumentacije/evidenc, ki so prekrški Gostišče Larmonia Spodnja Ložnica 24.2.2014 Neskladja glede higiene prostorov/opreme, sledljivosti, ki so prekrški Gostišče Lara Slovenska Bistrica 28.8.2014 Neskladja glede higiene prostorov/opreme, ki so prekrški Gostilna Ozmec Ormož 9.9.2014 Neskladja glede higiene prostorov/opreme Gostilna Emavs Slovenska Bistrica 5.9.2014 Neskladja glede higiene prostorov/opreme, higiene/ usposobljenosti zaposlenih, sledljivosti, ki so prekrški Gostilna pri kapelci Slovenska Bistrica 12.9.2014 Neskladja glede higiene prostorov/opreme, higiene/ usposobljenosti zaposlenih, notranjih kontrol, ki so prekrški Hotel Botra Gorišnica 18.9.2014 Neskladja glede higiene prostorov/opreme, ki so prekrški Okrepčevalnica pri Štefki Slovenska Bistrica 6.10.2014 Neskladja glede notranjih kontrol, sledljivosti, ki so prekrški Mesgril Starše 23.10.2014 Neskladja glede higiene prostorov/opreme, ki so prekrški Okrepčevalnica Hip hop Ptuj 3.11.2014 Neskladja glede higiene prostorov/opreme, ki so prekrški Okrepčevalnica 2 Kidričevo 20.11.2014 Neskladja glede higiene prostorov/opreme, notranjih kontrol, ki so prekrški Hotel Leonardo Slovenska Bistrica 19.3.2014 Neskladja glede higiene prostorov/opreme notranjih kontrol, ki so prekrški Hotel Bolfenk Pohorje 21.3.2014 Neskladja glede notranjih kontrol, dokumentacije/evidence, ki so prekrški Vir: Uprava RS za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin Gostinski objekti v Podravju, kjer so bila ugotovljena večja neskladja. jnjavo je bila leta 2013 »tujskega luka z zaščiteno geografsko označbo, bi bilo to skupaj 1100 ton tega ) ton,« je povedala Anja Pignar s kmetije Majerič, ki prideluje ptujski luk z geo-trženje. ne moreš dobiti pod 16 evrov. Njegova pridelava zahteva obilo ročnega dela, ob tem ne smemo čebule tretirati z zaviralci rasti, kot to počnejo v tujini. Glavna prednost naše čebule pa je, da je kulinarično zelo cenjena zaradi oblike, barve, sušine,« je pojasnila Pignarjeva s kmetije Majerič, ki ptujsko čebulo pridelujejo na naravi prijazen integriran ali ekološki način. Pri pridelavi pa spoštujejo stare običaje, kot so ročno sajenje, ročno obiranje in ročno pakiranje. V Slovenije ni sorte ali hibrida, ki bi bil podoben ptujskemu luku Na vprašanje, ali se v trgovinah pod oznako ptujski luk pojavlja čebula, ki to ni, je Pignarjeva odgovorila: »Nekaj časa se je to res dogajalo in smo to tudi prijavili. Mislim, da sedaj ni več mogoče najti na trgovskih policah 'nepravega' ptujskega luka.« Sicer pa je ptujski luk slovenska avtohtona sorta čebule in staro ime za čebulo, ki jo na Ptujskem polju pridelujejo že več kot 200 let. Ptujski luk je posebnega izgleda in okusa, zato je pridobil oznako zaščitena geografska označba. Ptujski luk je edinstven, saj v Sloveniji ni sorte ali hibrida, ki bi mu bil tako podoben, da bi ga lahko zamenjali. Območje pridelovanja je zgodovinsko pogojeno in obsega ravninski del Ptujskega polja, ki se razteza med reko Dravo, reko Pesnico, Ptujem in Ormožem ter obronki Slovenskih goric, kar tudi določa geografska označba. Slovenske avtohtone sorte čebule, ki so se obdržale vse do danes, so belokranjka, tera in ptujska rdeča. Mojca Vtič Ptuj • Posvet o razvoju in promociji turizma Kaj se bo dogajalo s turizmom v našem mestu Da je turizem v našem mestu ena najpomembnejših panog, ki se jim je treba v prihodnjih letih še posebej posvetiti, med drugim dokazuje tudi odličen obisk strokovne javnosti na posvetu o turizmu. Kot enega glavnih ciljev so izpostavili prizadevanja, da se potrojijo sedanje številke obiskovalcev in nočitev v mestu ter ustanovi krovna turistična organizacija. Z leve: Miran Senčar, Jan Ciglenečki, dr. Helmuth Zolles in Peter Vesenjak Pod pokroviteljstvom župana mestne občine Ptuj Mirana Senčarja in v organizaciji društva ZA Ptuj je minuli teden v hotelu Mitra potekal strateški posvet o nadaljnjem razvoju in promociji turizma in vzpostavitvi krovne turistične organizacije mesta Ptuj. Zraven Senčarja so spregovorili še hotelir Peter Vesenjak, Jan Ciglenečki, dolgoletni direktor predstavništva slovenskega turizma v Avstriji, in dr. Helmuth Zolles, direktor turistične svetovalne družbe Zolles Tuourismusberatung. Kot je ob začetku posveta poudaril Boris Zajko iz društva ZA Ptuj, mora biti turizem v našem mestu ena ključnih dejavnosti danes in jutri. O ponesrečenih poskusih ustanovitve krovne turistične organizacije in poten- cialnih možnosti, ki jih turizem nudi za razvoj gospodarstva na Ptujskem, pa je spregovoril Sen-čar. Izpostavil je, da v zadnjih letih pada število nočitev in obiskov v mestu, da je mestno jedro prazno, da nimamo letnega napovednika dogodkov in krovne turistične organizacije. Zglede naše severne sosede ter po kakšnih storitvah Avstrijci povprašujejo, je predstavil Ciglenečki. „Številke želimo dvigniti za dva- do trikrat in mislim, da so dolgoročno to povsem realna pričakovanja. Rezerve na Ptuju so, zato moramo biti vztrajni in organizirano prisotni na trgu!" Po podatkih, ki jih je predstavil Vesenjak, doživlja ptujski turizem padec števila gostov in nočitev od leta 2011 naprej. Obenem pada tudi doba bivanja, domači turisti se v našem mestu v povprečju zadržijo 2,7 dneva, tuji pa 2,2 dneva. Najboljši tuji trgi za nas, ki predstavljajo kar 50 odstotkov obiska, so Avstrija, Italija, Nemčija, Nizozemska in Belgija. Zato so udeleženci posveta prepričani, da bo ravno na teh trgih treba največ delati v smeri pridobitve novih obiskovalcev. Glede na predstavljene podatke so bili kot glavni cilji izpostavljeni: boljše pozicioniranje na izbranih trgih, povečanje števila nočitev za 180.000 letno (32.000-45.000 več letno), povečanje obiska tujih gostov, tudi na račun povečanja pestrosti kulinarične in enološke ponudbe v mestu in okolici. Dženana Kmetec Kidričevo • Četrti skok kurentov Vetrovnikov Naznanili začetek norčavih pustnih dni V noči s ponedeljka na torek so člani etnografskega društva (ED) Kurenti Vetrovniki iz Kidričevega opravili četrti kurentov skok in s tem svojim sokrajanom naznanili, da se je začel norčavi pustni čas. Natanko ob polnoči so krenili na svoj glasni demonski pohod skozi naselje Kidričevo. Kot je pojasnil Srečko Bek, predsednik ED, večina društev in kurentov z desnega brega Drave zadnja leta ne sodeluje na prvem kurentovem skoku v Ptuju, ampak raje pripravljajo prve skoke v svojem kraju, saj želijo prenesti predpustno dogajanje v domače okolje. Med njimi je tudi društvo kurentov Vetrovni-ki, ki deluje štiri leta in združuje že 28 članov. Skupaj z drugimi društvi in kurenti z desnega brega Drave so kurenti vetrovniki v četrtek, 5. februarja, izvedli tudi osmi kurentov tek. Doslej so v tem tradicionalnem pustnem teku sodelovali kurenti iz Vidma pri Ptuju, Dražencev, Hajdine, kurenti Demoni iz Dravcev, halo-ški koranti iz Podlehnika, orači iz Leskovca ter pokači iz Tržca in iz Lovrenca na Dravskem polju, tokrat pa so se jim prvič pri- družili tudi kurenti Vetrovniki iz Kidričevega. Letošnji, že osmi kurentov tek se je začel pred dvorcem Sthernthal v Kidričevem, končal pa pred občinsko stavbo v Hajdini. -OM m Foto: M. Ozmec Foto: CG Foto: SZIPZ 8 Štajerski Podravje petek • 6. februarja 2015 Makole • Predlog proračuna v prvem branju sprejet »Ce bi vasa hisa gorela, bi jo gasilci s Petrolovimi cisternami« Osrednja točka seje občinskega sveta v Makolah 29. januarja je bil predlog proračuna. Ta predvideva 3,4 milijona evrov prihodkov in 3,5 milijor je svetnik Alojz Gorčenko predstavil za 102.000 evrov predlogov, kako ta denar porabiti drugače. Med drugim je predlagal, da se zniža masa pl< uprave ter da se župan Franc Majcen odpove svetovalcu Marjanu Gorčenku (nekdanji svetnik), ki naj bi, tako pravi Alojz Gorčenko, mesečno p Župan je navedbe Gorčenka zavrnil. »S svetovalcem se znižajo dejanski stroški gradnje projekta vodooskrbe. O številkah, koliko se bo prihranilo, ne morem govoriti. Ta svetovalec pa se ne plačuje iz postavke mase za zaposlene. Financira se iz prihranka; če se prihrani 5.000 evrov in če bi svetovalec stal 4.000 evrov, smo še vedno prihranili,« je dejal. Sicer pa bosta največja projekta letos dokončanje oskrbe z vodo v obsegu 1,4 milijona evrov in izgradnja kanalizacije in čistilne naprave v Makolah v višini 515.000 evrov, prav tako pa v predlogu proračuna ostaja obnova ceste Pečke-Slovenska Bistrica, in sicer je zanjo predvidenih 85.000 evrov. In da bi se na tej postavki sredstva zvišala, je Alojz Gorčenko oziroma odbor za gospodarstvo in finance oblikoval vrsto predlogov, kje vzeti: »Glede na to, da ima župan svetovalca, naj se izdatki zaposlenim znižajo za 9.000 evrov. Nadzor je zadolžen za delo, ki ga opravlja svetovalec. Sicer pa imamo dovolj močno občinsko upravo, glede na to, da novih projektov Sejnin si Se ne bodo znižali Na dnevnem redu občinskega sveta je bila predvidena tudi točka o znižanju sejnin svetnikom za 17 odstotkov (s 169 evrov na 141 evrov bruto) ter prejemkov za udeležbo na odborih za 10 odstotkov (s 56 evrov na 50 evrov bruto). Svetniki (neimenovana županova opozicija) so glasovali za umik točke, kar so tudi izglasovali. »Predlagam, da se ta točka umakne, dokler se ne sprejme proračun,« je pojasnil Andrej Gaberc. Predlogu so nasprotovali tudi v odboru za gospodarstvo in finance, kot je mogoče razbrati iz njihovega zapisnika: »Dokler je zunanji svetovalec za investicijo v vodooskrbo, se to ne obravnava.« Sicer pa je letos predvidenih še pet sej občinskega sveta. ni na vidiku!« Gorčenko je še predstavil predlog, da se zniža postavka za projekt oskrbe s pitno vodo v porečju Dravinje v okviru neupravičenih stroškov (ki jih v celoti krije občina), in sicer za 56.000 evrov. Kdo je v Makolah župan? Obsežno poročilo je župan komentiral: »Sem že mislil, da sem jaz ponovno svetnik in vi nadaljujete župansko funkcijo. Igor (direktor občinske uprave) je predstavil zapisnik odbora, vi ste predstavili drugačno zgodbo. Ne morete vi poslati svojega zapisnika.« Gorčenko je odgovoril: »Zapisnik so mi vedno poslali v pregled, ob tem sem sejo vodil jaz in vem, kaj sem dal na glasovanje. Če Igor tega ni dal v zapisnik, potem sem ga jaz spomnil. Doslednost sem vedno zahteval od ljudi, sicer so šle stvari na slabše.« Svetniki so točko o znižanju sejnin umaknili z dnevnega reda. Župan je sicer priznal, da so nekateri predlogi korektni, za nekatere pa mu je očital, da so še iz prejšnjega časa. »Rekli ste, da niste zamerljivi, vendar mislim drugače. Žal mi je, da niste kandidirali za župana, verjetno bi dobili mandat in bi se stvari nadaljevale. Želim, da sodelujemo in si ne mečemo polen pod noge, češ da ta ne sme tega ali onega. Želim, da se poenotimo, da nismo na različnih bregovih. Tukaj smo, da delamo dobro za občino in za ljudi. To ni moj osebni proračun, ne od sodelavcev ali občinske uprave. Predlog, da bi znižali plače občinski upravi, vi ste bili njihov sodelavec in ne zdi se mi korektno, da bi jim sedaj zmanjšali plače. Pozabimo zamere, če so bile, volilni rezultat so odločili ljudje,« je povedal Majcen. Ob tem pa je župan pojasnil, zakaj ima sveto- valca. »Ker nekatere stvari niso bile narejene kakovostno. Tudi nadzor ni delal, kot bi moral, saj sta izvajalec in nadzor skupaj pila, če karikiram. Samo na primeru vodohrana Gaj v Mostečnem, kjer so nastali nepredvideni stroški v višini 40.000 evrov, nam je svetovalec prihranil 20.000 evrov. Če ne bi bil svetovalec Marjan Gorčenko (Marjan Gorčenko je brat Alojza Gorčenka), bi bilo Ptuj • Z županom o projektih v novi evropski finančni perspektivi Za periferijo in podeželje zgolj drobtinice ... Leto dni je minilo, odkar se je v Evropski uniji začelo novo finančno obdobje, ki bo trajalo do leta 2020. Slovenija Se sploh ni začela črpati denarja iz brusel tivo, saj pospešeno lovi zadnji finančni vagon iztekajoče se perspektive 2007-2013. Na postopek priprave dokumentov, ki bodo v prihodnje podlaga za črpanje evropskih sredstev, ter na njihovo vsebino, je slišati veliko pripomb in pomislekov. Pripravljavci projektov in strokovnjaki, ki se na regionalni ravni ukvarjajo s pridobivanjem evropskih sredstev, poudarjajo, da so strateški dokumenti spisani v smeri, da bi se lahko večina denarja iz bruseljske blagajne v prihodnje centralizirala v prestolnici in okrog nje. Za periferijo oziroma slovensko podeželje pa da bi ostale zgolj drobtinice. Za območje Spodnjega Podravja (občine upravne enote Ptuj) so kot veliki regijski projekti predvideni obnova vodovoda, namakalni sistemi, protipoplavni ukrepi, dokončna vzpostavitev sistema Natura 2000, raba obno- vljivih virov energije s sistemi daljinskega ogrevanja, tematski parki (turizem) in zagotovitev konkurenčnega gospodarstva skozi projekt IOT - Inovativne odprte tehnologije, pri katerem je vodilni partner Univerza v Mariboru. Župana mestne občine (MO) Ptuj Mirana Senčarja, ki je tudi član sveta Vzhodne kohezijske regije, smo povprašali, katere projekte bo po njegovem mnenju regija znala in zmogla izvesti. »Pri samem opredeljevanju regijskih projektov zadeve še niso najbolj razvite. Najdlje je glede priprave, opredelitve namena, ciljev in partnerjev projekt IOT. Zagotovo bi bilo treba zagotoviti financiranje tudi za rekonstrukcijo vodovodnega sistema, izgradnjo sistema za odvajanje in čiščenje odpadnih Kašmanova vodi projektno pisarno »Ker sem velik nasprotnik izvajanja projektov zaradi projektov, kjer se najprej poiščejo razpisi in se potem poiščejo ustrezni projekti, ki naj bi jih nanje vezali, sem imenoval člane Projektne pisarne, ki jo vodi Simona Kašman (na fotografiji) in ki izdeluje seznam potrebnih investicij v MO Ptuj ter zanje išče možnosti sofinanciranja iz različnih evropskih in svetovnih skladov,« je povedal ptujski župan. voda, protipoplavne zaščite, namakalne sisteme ter za kakšen projekt združevanja pridelovalcev in ponudnikov lokalno pridelane hrane,« je pojasnil župan Senčar. In kje se v novi finančni perspektivi do leta 2020 vidi MO Ptuj? Katere projekte oziroma področja bodo poskušali financirati s pomočjo evropskih sredstev? MO Ptuj bo v novi finančni perspektivi poskušala finančne vire najti tui nizma Celostne trajnostne naložbe, ki bo na voljo le mestnim občinam in petek • 6. februarja 2015 Politika Štajerski 9 gasili ia evrov odhodkov. Pri tem ač za uslužbence občinske irejel 831 evrov plačila. Foto: Mojca Vtič vse v redu. Nehajte s tem,« je končal Majcen. »Pri vodohranu Gaj zaradi razmočene Zemljine ni bilo možno varno izvesti nasipa pod enakim naklonom, kot je bil prej. »Brez posega na tuje zemljišče (v lasti Sklada kmetijskih gozdov in zemljišč) bi morali ali posebej preparirati zemljo, ali pa izgraditi precej visoko zaščitno škarpo, kar bi močno podražilo investicijo. Sedaj se nam je na hitro uspelo dogovoriti s skladom, da se izvede nasip v položnejši obliki in da posežemo na njihovo zemljišče,« je pojasnil Igor Erker, direktor občinske uprave Ma-kole. Alojz Gorčenko pa je pripomnil, da bi se ta rešitev našla tudi brez svetovalca, če bi se Igor Erker in Mojca Vantur (višja svetovalka za okolje, prostor ter infrastrukturo) podala na teren. Glede znižanja postavke na projektu oskrbe s pitno vodo pa je Erker odvrnil: »Pustite nam, da projekt speljemo do konca; če boste uvrstili predlog znižanja za 56.000 evrov, lahko pokličemo ministrstvo in izvajalca in začnemo vračati denar.« Nato se je polemika končala in predlog proračuna je bil v prvem branju soglasno potrjen. Predlog proračuna je sedaj v javni razpravi, in sicer do 16. februarja, ko se izteče rok za oddajo pisnih pripomb. »Jajčkamo se zaradi 1.146 evrov komunalnega prispevka« Svetniki so na seji obravnavali še oprostitev plačila komunalnega prispevka. Alojz Gorčenko je predlagal, da se društvo oprosti prispevka, ko bodo imeli gradbeno dovoljenje. Uroš Veilguni: »Brezveze se jajčkamo zaradi 1.146 evrov komunalnega prispevka. Vsi jih rabimo; če bi vaša hiša gorela, bodo prišli s cisternami od Pe-trola. Oni gredo prostovoljno gasit. Ne jim še bolj zmanjšati sredstev.« Gorčenko mu je odgovoril, da ne predlaga nižanja sredstev za gasilce. »Vedno so dobili vse, kar so zahtevali, in še več. In ne si, prosim, kupovati točk,« je sklenil Gorčenko. Sklep je bil soglasno potrjen. Mojca Vtič Ijske blagajne za to perspek- Foto: Črtomir Goznik di znotraj novo vzpostavljenega meha-je namenjen razvoju urbanih območij. »Možnosti za financiranje so, glede na prejšnjo perspektivo, precej okrnjene. Glede na informacije, ki so nam na voljo, je za nas prioritetno izkoristiti sredstva EU znotraj novo vzpostavljenega mehanizma »Celostne trajnostne naložbe«, ki bo na voljo le mestnim občinam in je namenjen razvoju urbanih območij - Urbana prenova znotraj mest in mestnih naselij, Trajnostna mobilnost in Energetska sanacija, pri čemer bodo imeli prednost projekti, ki bodo kombinirali vsa tri področja, oz. celoviti projekti, ki rešujejo več problemov na istem območju istočasno. Na MO Ptuj imamo v večini že pripravljen osnutek, v februarju bomo začeli s strokovnimi delavnicami po vseh treh področjih. Zaenkrat se kot prednostni in primerni projekti oziroma lokacije najbolj izpostavljajo Panorama, staro mestno jedro, tržnica, Turnišče, nekatere energetske sanacije javnih stavb ter opredelitev in izvedba najpotrebnejših ukrepov glede prometnega režima v starem mestnem jedru,« je še povedal prvi mož MO Ptuj Miran Senčar. Mojca Zemljarič Hajdina • Občina, ne debatni krožek Kaj se dela na tajnih srečanjih Čeprav je bila hajdinska januarska seja končana v eni sami uri in ni postregla s kakšnimi pomembnejšimi številkami ali načrti, so jo obeležili zanimivi dialogi in očitki. Med drugim je pri imenovanju članov odbora za javne finance eden izmed svetnikov očital, da je v ozadju imenovanja korupcija. Na dnevni red 3- redne seje občinskega sveta občine Hajdina, ki je potekala minulo sredo, je bilo uvrščenih 11 točk, ki so jih svetniki predelali v eni sami uri. Čeprav je bilo pri nekaterih točkah kar napeto, predvsem med županom občine Hajdina Stanislavom Glažarjem ter svetnikoma Antonom Cestnikom in Jankom Mercem, so bili sprejeti prav vsi sklepi. Precej časa so tokrat svetniki posvetili potrditvi stališč do pripomb javnosti, podanih v času javne razgrnitve dopolnjenega osnutka okoljskega poročila za občinski prostorski načrt občine Hajdina. O tem je spregovoril Peter Cafuta iz Skupne občinske uprave občin v Spodnjem Podravju, ki je predstavil nekatere značilnosti kulturne krajine v Podravju in pojasnil, da gre za specifično parcelacijo. Odgovarjal je tudi na nekatera konkretna vprašanja svetnikov in s 13 glasovi za je bil predlog sklepa potrjen. Daljša in bolj vroča debata pa se je razvila pri predlogu Z desne: Janko Merc, Marjan Leber, predsednik nadzornega odbora, in Anton Cestnik sklepa o imenovanju člana v odbor za javne finance ter v odbor za okolje in prostor. Pri tej točki je kar nekaj svetnikov imelo pomisleke. Komisija je za člana odbora za finance predlagala svetnika Antona Cestnika, o njegovem imenovanju se ni kaj dosti debatiralo, je pa bilo za nekatere svetnike bolj sporno, da je za člana odbora za okolje in prostor bil predla- gan Janko Malinger. Takoj po tem, ko so bila imena predstavljena svetnikom, je Slavko Burjan dejal, da ga moti, da so nekateri svetniki v več odborih, še bolj oster pa je bil Ivo Rajh, ki je jasno dejal: „Tu znotraj je korupcija." Bojazen, da so odbori kadrovsko podhranjeni in da ena oseba posega v vse sfere, pa je izrazil Merc. Dodal je: „Bojim se, da Malingerja tiščite v nekaj, še sam ne ve, v kaj," in pri tem dodal, da je Malinger verjetno v tej zgodbi žrtev. Moti ga tudi, da pogovora o potencialnih kandidatih sploh ni bilo in da se, kot pravi, vse dela na tajnih srečanjih. Očitek, da gre za politično imenovanje, pa je izrazil Ivan Lešnik. Dejal je, da župan zmeraj poudarja, da se pri delu v občinskem svetu in vodenju občine ne smejo gledati politične barve, ravna pa se drugače. S 14 glasovi za je bil za člana odbora za okolje in prostor imenovan Cestnik, kljub vroči debati pa bo v odboru za finance sedel Malinger, ki je dobil osem glasov podpore svojih svetniških kolegov. Pred samim koncem seje je Merc županu še dejal, da ga moti, da se debati o nekaterih stvareh ne posveti več časa, ta pa mu je odvrnil »"Mi smo resna inštitucija - občina. To ni debatni krožek.« Dženana Kmetec Majšperk • Bo občina financirala SIP TV? 1.000 evrov na mesec za prenos oddaj Pred 22 leti so se zbrali zanesenjaki, kot jih je poimenoval predsednik društva uporabnikov KRS Majšperk Dragomir Murko, in začeli graditi kabelsko omrežje. »V omrežje je vsak vložil približno 500 evrov,« je povedal. Tako so lahko od leta 1992 Majšperčani spremljali interni program, ki že nekaj let predvaja zgolj videovsebine v okviru Telemacha. V društvu si želijo, da bi bil njihov program bolj viden, vsebinsko bogatejši, zato občini predlagajo, da bi kanal deloval v okviru SIP TV. »Po podatkih Telemacha je v Majšperku približno 275 uporabnikov sheme Telemach, vendar jih lahko zgolj 30 spremlja interni kanal, ker so ti priključeni na analogni sistem in še to število mesečno upada,« je pojasnil Murko. Ob tem je poudaril, da so se pred 23 leti krajani zavedali, da oddaljena in podeželska območja brez sodobne infrastrukture stagnirajo v gospodarskem razvoju, zato so takrat bele lise z lastnim denarjem odstranili krajani. Ker pa interni program ni dostopen v digitalni shemi, je njegova gledanost, tudi zara- di vsebine, padla. Da bi bilo bogato kulturno udejstvovanje v občini videno, so se septembra povezali s SIP TV iz Dornave. »Za štiri mesece pokrivanja dogodkov v Majšperku in za 17 oddaj, ki so bile vidne praktično v vsakem domu, je društvo odštelo 4.300 evrov. Nato se je dogovorjena pogodba iztekla, občina pa se ni videla kot partner. Naš cilj je, da bi občina prepoznala, da je obveščanje možno tudi preko internih kanalov, ob tem pa tudi videnost po televiziji ljudem ogromno pomeni,« je zaključil Murko. Za zdaj občina Majšperk v proračunu še ni predvidela sredstev, s katerimi bi plačali televizijo. Mojca Vtič Destrnik • Sprejet letošnji občinski proračun Za gradnjo vrtca milijon evrov Občinski svet na Destrniku je na 4. redni seji potrdil proračun za letos, v katerem je predvidenih 3,2 milijona evrov prihodkov in 4,1 milijona evrov odhodkov. Kot je zapisano v obrazložitvi, se proračunski primanjkljaj ne predvideva, saj se iz leta 2014 v leto 2015 prenaša ostanek sredstev na računu v vrednosti okrog 930.000 evrov. Najvišji del prihodkov proračuna se načrtuje iz naslova povprečni-ne oziroma glavarine - 1,6 milijona evrov. 292.000 znašajo predvideni nedavčni prihodki, 413.000 prihodki od prodaje osnovnih sredstev (zgradbe, prostori, zemljišča, oprema ...), 134.000 prihodki iz državnega proračuna (za sofinanciranje investicij), 648.000 evrov bo občina prejela evropskih sredstev - za gradnjo šestoddelčne-ga vrtca. Med odhodki se za področje izobraževanja namenja milijon evrov in pol, od tega milijon Financiranje investicij 2015 Vrtec Destrnik: 977.000 evrov Izdelava OPN: 40.000 evrov Kanalizacijski sistem: 39.000 evrov OŠ dr. Ljudevita Pivka: 35.000 evrov Energetska sanacija OŠ Destrnik: 35.000 evrov Rekonstrukcija ceste Svetinci: 28.600 evrov Rekonstrukcija ceste Levanjci: 10.000 evrov Vir: Proračun - NRP 2015 evrov za gradnjo vrtca, 250.00 za plačilo stroškov delovanja vrtca, 100.000 za šolske prevoze, 73.000 za materialne stroške in nadstandardne programe v OŠ Destrnik ter 35.000 evrov za sofinanciranje gradnje OŠ dr. Ljudevita Pivka. Za vzdrževanje lokalnih cest in javnih poti, vključno z zimsko službo, je v proračunu 2015 namenjenih 200.000 evrov, za socialno varstvo 213.000 evrov (domovi za starejše, družinski pomočnik in pomoč na domu, institucionalno varstvo oseb). Mojca Zemljarič Foto: ČG 10 Štajerski Izobraževanje petek • 6. februarja 2015 Ptuj • Državna prvakinja v razvedrilni matematiki Zlata Anamarija Uršič Anamarija Uršič je učenka devetega razreda OS Ljudski vrt Ptuj. Je vsestransko nadarjena, še zlasti pa izstopa njeno znanje matematike. Ne preseneča, da je bila od šestega razreda naprej dobitnica številnih priznanj na tem področju, letos pa je postala celo državna prvakinja v razvedrilni matematiki, dosegla pa je kar vseh sto odstotkov. Anamarija je srebrna in je zlata priznanja s področja matematike osvajala že od šestega razreda. Že takrat se je na šolskem tekmovanju uvrstila na prvo mesto, isto leto pa prejela še srebrno in zlato priznanje. S takimi uspehi je nadaljevala skozi vsa leta, v sedmem in osmem razredu pa je osvojila celo tretji mesti v državi, za kar je prejela nagrado prireditve Bistroumi. Letos je uspeh le še nadgradila, saj je na tekmovanju z močno konkurenco in zelo zahtevnimi nalogami osvojila naslov državne prvakinje. Ob tem pa je potrebno poudariti še, da je dosegla vse možne točke. O pripravah na tekmovanje z mentorico Majdo Švagan, profesorico matematike, je povedala: »Vsekakor so bile priprave naporne. Imeli smo manj kot dva tedna časa za priprave na državno tekmovanje, rešila pa sem veliko nalog iz več kot tridesetletnega obdobja Foto: arhiv šole Državna prvakinja Anamarija z mentorico Majdo - vse tja nazaj do leta 1982. To je zahtevalo ves moj prosti čas in obilo truda. A z voljo je mogoče doseči vse!« Mlada matematičarka je še dodala, da je ob razglasitvi rezultatov od sreče skakala doma po stanovanju, o svoji nadaljnji poti in morebitnem poklicu pa je povedala, da si želi delati nekaj, kar bi jo osrečevalo. David Bedrač Ljutomer • Nov izobraževalni program Pridobili so filmsko smer Prizadevanja vodstva Gimnazije Franca Miklošiča Ljutomer (GFML) so obrodila sadove. Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport (MIZS) je dalo zeleno luč za uvedbo nove izobraževalne smeri v Ljutomeru - filmske smeri. GFML poleg gimnazijskega programa že vrsto let izvaja tudi program predšolske vzgoje, maturitetni tečaj in izobraževanje odraslih, v letu 2013 pa so začeli aktivnosti za pridobitev umetniškega oddelka gimnazije, dramsko-gledališke smeri. MIZŠ je za šolsko leto 2014/2015 najprej odobril novo smer, pred vpisom v prve letnike srednjih šol pa je sprejel odločitev, da ljutomerski gimnaziji novega oddelka ne odobrijo. Za umetniški oddelek so se takrat potegovali tudi Ptujčani, vendar prav tako neuspešno. Takrat so za nameček sprejeli na ministrstvu odločitev, da interventno odobrijo oddelek programa predšolske vzgoje (ki ga izvajajo tudi v Ljutomeru) na 18 kilometrov oddaljeni Gimnaziji Ormož. Ljuto-merčanov takratna zavrnitev ni odvrnila, da ne bi pred vpisom dijakov v prve letnike v šolskem letu 2015/2016 poskusili znova. Pred časom so jih s pristojnega ministrstva obvestili, da ne bo mogoča uvedba nove izobraževalne smeri, vendar so z dodatnimi argumenti le prepričali ministrstvo, da je dalo zeleno luč za uvedbo umetniške gimnazije - filmske smeri. Filmska smer v letu filma »Tradicija in dosedanje delo na gimnaziji so bili tisti argumenti, ki so prepričali ministrstvo v sprejem odločitve. Ljutomer je mesto prvega slovenskega filmskega zapisa, je Grossmanovo mesto, kjer se vsako leto zgodi najodmevnejši filmski festival na Slovenskem. Gimnazija Franca Miklošiča Ljutomer je že do sedaj skozi različne projekte, izbirne vsebine in učni program med dijaki spodbujala umetniško in medijsko ustvarjanje. Dokaz za to so številni dosežki in izdelki naših dijakov ter zaposlenih, ki so na ogled na www.gfm-media.si, ki deluje v sklopu šolske spletne strani www.gfml.si. Ljutomer s tem ponuja mladim iz severovzhodne Slovenije nov, ino-vativen in prilagojen program, ki upošteva potrebe in interese mladih 21. stoletja,« je povedal ravnatelj GFML Zvonko Kustec. Dodaten spekter znanj in veščin Kustec je ob prejeti novici od ministrstva, da se ljutomerski gimnaziji dovoli uvesti filmsko smer, dejal, da je zaradi tega, ker gre za čisto novo smer umetniške gimnazije, treba predhodno izpolniti vse zakonske in formalne zadeve, da bo lahko program zaživel kot samostojni izobraževalni program. Zato bo GFML dijakom, ki se bodo vpisali v prvi letnik, jeseni 2015 ponudila prilagojeno izvedbo gimnazijskega programa - film- ske smeri v okviru že obstoječega izobraževalnega programa. V prihodnje se bo ta smer razvila v samostojno smer umetniške gimnazije in ljutomerska gimnazija bo s tem prva srednja šola v Sloveniji, ki bo ponujala tovrstno izobraževanje. Nov izobraževalni program bo temeljil tako na filmski igri kot filmski produkciji. Dijaki bodo pridobili širok spekter znanj in veščin, ki jih bodo lahko uporabili pri nadaljnjem študiju ozirom v poklicu. Mladim bodo novo izobraževalno smer v Ljutomeru predstavili na informativnih dnevih, ki bosta v petek, 13., in v soboto, 14. februarja 2015. Miha Šoštarič Foto: Miha Soštarič Od letošnje jeseni bo Gimnazija Franca Miklošiča Ljutomer ponudila prilagojeno izvedbo gimnazijskega programa - filmske smeri v okviru že obstoječega izobraževalnega programa. Tednikova knjigarnica Pred šestimi desetletji Leta 1955 je bil v okviru tedanje knjižnice na Ptuju ustanovljen oddelek za otroke in mladino. V okviru jubilejnega leta 2015 se knjižničarji tako sprašujemo, kaj in kako je bilo v tistih davnih časih. Recimo: kaj so takrat brali otroci? Ali si je možno še sposoditi knjigo iz tistih davnih dni? Tu in tam je še na voljo izdaja iz leta 1955, a največ izvodov je dostopnih v čitalnicah Studijskega in Domoznanskega oddelka, kajti mnoge knjige imajo status posebne zbirke (na primer Potrčeva zbirka) in niso namenjene izposoji na dom. Pa vendar: v Studijskem oddelku si je mogoče izposoditi strokovno knjigo enega pionirjev slovenske pedagogike Gustava Šiliha (1893-1961) z naslovom Vzgoja naših otrok, kjer avtor pravi na osmi strani, da je med starši še vedno razširjeno mnenje, da je otrok odrasli v »zmanjšanem merilu«, to se pravi, oba sta si povsem podobna, le da je odrasli nad otrokom glede na kolikost in kakovost v telesnem in duševnem pogledu. Da temu ni tako, pričajo vsakdanje izkušnje in na njih temelječe številne šaljive (včasih pa tudi žalostne) zgodbe. V nekem šolskem razredu si je učitelj prizadeval, da bi svojim učencem posredoval novo čtivo. Vendar ni imel sreče, kajti vsa pozornost otrok je bila uravnana na sosedovo streho, ki so jo pravkar krili in so jo učenci lahko videli skozi okno. Učitelj je imel samo enega pazljivega poslušalca: Mihec v prvi klopi je zrl vanj nepremično, skorajda strmo. Vesel, da je v razredu vsaj ena bela vrana, ga je učitelj naposled vprašal:« Zakaj tako buljiš vame?« In Mihec je odgovoril:» Gledam, kako vam miga čeljust...« Kaj razodeva ta zgodbica? Razodeva nam spoznanje, da otrok drugače, po svoje, gleda na svet, drugače umeva, misli in čustvuje, da se zaradi tega otrok in vzgojitelj pogosto razhajata in se zapletata v nepotrebne spore. Odrasli človek je seveda večji krivec, ker presoja otroka po sebi . Tisti čas so otroci brali na primer leta 1955 izdano mladinsko povest, kot se glasi podnaslov knjige Antona Ingoliča Deček z dvema imenoma. Isto leto je kot 28. v zbirki Knjižnica Sinjega galeba izšel roman za mladino, kot se glasi podnaslov tedanje izdaje zgodbe Ericha Kastnerja Pikica in Tonček. Tako je avtor začel pod naslovom Uvod je kar le mogoče kratek: Kaj sem že hotel reči?Aha, že vem. Zgodba, ki vam jo bom to pot pripovedoval, je na vso moč nenavadna. Prvič je nenavadna, ker je nenavadna, in drugič seje resnično dogodila. Bral sem jo pred kakšnega pol leta v časopisu. Aha, si mislite in požvižgate skozi zobe: Aha, Kastner je stvar sunil! Pa je ni. Zgodba, ki je bila v časopisu, je bila kvečjemu dvajset vrstic dolga. Verjetno so jo brali zelo redki ljudje, tako kratka je bila. Bila je beležka, in v nji je bilo brati le, da se je tega in tega dne v tem in tem mestu to in to zgodilo. Takoj sem poiskal škarje, izrezal beležko ter jo previdno položil v skrinjico za znamenitosti . Kaj sem že hotela reči? Aha, že vem. Tudi v knjižnicah so skrinjice za znamenitosti. No, ne ravno skrinjice, so pa knjižne omare, skrbno pod ključem in v njih so dragocenosti. Zatorej vabljeni v knjižnico, kjer so dragocenosti dosegljive in čarobne besede iz davnih knjig pripovedujejo o tem, kaj je na svetu bilo in kako bo. Letu 1995 in knjigam iz tistega časa je posvečena tudi razstava v Mladinskem oddelku Knjižnice Ivana Potrča Ptuj. Liljana Klemenčič Rokomet Mladim pričarali edinstven dogodek Stran 12 Judo Tri bronaste medalje za JK Drava Ptuj Stran 12 Tenis Slab začetek, dober konec? Stran 13 Strelstvo Stojak in Kuharičeva potrdila normo za EP Stran 13 Boks Boksarji BK Ring polovično uspešni Stran 14 Nogomet »Ptujske srnice« tretje v državi Stran 14 Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Sodelavci: David Breznik, Tadej Podvršek, Uroš Krstič, Milan Zupanc, Niko Šoštarič, Peter Golob, Ivo Kornik, Simeon Gonc, Janko Bezjak, Franc Slodnjak, Uroš Esih, Silva Razlag, Janko Bohak, Črtomir Goznik, Matija Brodnjak, Aleksandra Jelušič tednik íPoilulajts nai na íüítovmm, ijitííu! RADIOPTUJ tut áfeietcc www.radio-ptuj.si E-mail: sport@radio-tednik.si Nogomet • NK Zavrč V Zavrču trenutno 25 igralcev Za nogometaši Zavrča je prvi del priprav v toplejših krajih, saj so se v ponedeljek popoldne vrnili iz Umaga. Na turnirju Istria Winter Cup so do sedaj odigrali dve tekmi, obe pa so opravili z odliko. Najprej so z 2:1 ugnali banja-luški Borac, nato pa v ponedeljek še ljubljansko Ilirijo. V sredo so beli v kombinirani postavi odigrali še eno tekmo proti Aluminiju v Kidričevem, že v četrtek pa so se vrnili v hrvaško Istro, kjer so takoj po prihodu odigrali srečanje s srbskim prvoliga-šem Novim Pazarjem. Od te tekme je odvisno, za katero končno mesto se bodo na turnirju borili. Nato je predviden prihod domov in še zadnji del priprav na priče-tek nadaljevanja prvenstva. Glede na slabo napoved in Zimski prestopni rok Zavrča: prišli: Bojan Bukic (Portorož Piran), Sanjin Muminovic (Po-morac, Hrv), Stefan Baric (Solin, Hrv), Eros Grezda (Aluminij), Marko Pridigar, Ante Mitrovic (Luka Koper), Tomislav Kiš (Gorica, Hrv), Sebastijan Antic (Pomorac, Hrv), Filip Petanjek (HNK Gorica, Hrv), Antonio Brzoja (Koprivnica, Hrv), Mate Monjac (Pomorac, Hrv), Ivan Novoselec (Varaždin, Hrv), Josip Balic (Dugo-polje, Hrv), Rok Zorko (Podvinci), Blaž Dobaj (Aluminij), Hrvoje Čubic (Mosor, Hrv), Miha Korošec (Simer Šampion), Luka Bogdan (Koge, Dan) in Gordan Baric (Bistra, Hrv); odšli: Marko Ranilovic (Hajduk Split, Hrv), Dino Kresinger (Široki Brijeg, BiH), Robert Brdar, Andrej Dugolin (St. Anna/Aigen, Avt), Lovro Benic, Ante Mrmic, Ivan Antolek, Boris Sambolec (Allerheiligen, Avt), Sandi Čeh (Aluminij), Nikola Šafaric (Inter Zaprešic, Hrv), Jure Srnec, Dario Jertec, Alan Hočevar, Marko Roškar (Drava), Matija Kristic in Nenad Dedic. SPINS ovadil Zavrč Iz tabora Zavrča pa prihaja tudi manj razveseljiva vest, saj je v ponedeljek popoldan Sindikat profesionalnih igralcev nogometa Slovenije (SPINS) Zavrč prijavil Finančni upravi Republike Slovenije. Slednji je nekdanjega igralca Matijo Smrekarja zaposlil »na črno«, igralec pa je plačilo - 2.000 evrov mesečno -prejemal »na roko«. morebitne snežne padavine pa ni nemogoče niti, da bodo beli svoje bivanje v Umagu še nekoliko podaljšali. Zadnjega januarja se je končal zimski prestopni rok, ki je bil letos v Sloveniji zelo miren, česar pa nikakor ne moremo reči za Zavrč. Pričakovale so se sicer spremembe, toda takšnih »tektonskih premikov«, kot so se tokrat zgodili, ni pričakoval nihče. Iz kluba je po sezoni 2013/14 odšlo kar 16 igralcev, ostala pa le šesterica. Beli dres bo spomladi nosilo kar 19 novincev, če prištejemo še novega stratega Ivico Solomuna, lahko številko zaokrožimo na 20. Kot zadnji v tem tednu Nogomet • Prijateljska tekma Prvoligaši boljši tudi v drugo ALUMINIJ - ZAVRC 2:3 (1:2) STRELCI: 1:0 Elšnik (27.), 1:1 Brzoja (34.), 1:2 Dobaj (36.), 1:3 Petanjek (83.), 2:3 Nunič (90., iz 11-m) ALUMINIJ (1. polčas): Janže-kovič, Medved, Ahec, Leuštek, Ge reč ni k, Rogina, Pečovnik, Elšnik, Kurež, Ploj, Prašnikar. 2. polčas: Janžekovič, Čeh, Lon-zarič, Cesar, Vindiš, Petek, Vrba-nec, Kozar, Škoflek, Ploj, Nunič. Trener: Damijan Romih. ZAVRČ: Čubic (od 45. Kova-čic), Baric, Brdoja, Petanjek,, Balic, Antic, Bogdan, Grezda, Dobaj, Monjac, Zorko. Trener: Ivica Solomun. Nogometaši Aluminija in Zavrča so v sredo odigrali svojo drugo medsebojno srečanje v pripravah na novo sezono. Prvo so z rezultatom 0:3 dobili Zavrčani (na naravni travi), tokrat je bil rezultat 2:3 (na umetni travi). Gostje so na Kidričevo prišli samo z 12 igralci, zvečine so ti igrali manj na turnirju v Novigra-du. V domači ekipi je bilo edino presenečenje nastop Roberta Kureža, ki s Kidriča-ni (zaenkrat) samo trenira. Tekma je bila dokaj enakovredna, občasno so imeli pobudo domačini, občasno pa gostje. Za Aluminij je naj- Foto: Črtomir Goznik Zavrčani so še drugič v tem pripravljalnem obdobju ugnali Kidričane. lepšo priložnost v uvodnem delu tekme zapravil Luka Prašnikar, ob dveh strelih gostov pa se je na drugi strani izkazal vratar Janžekovič. Zadetki so začeli padati v 27. minuti, ko je Timi Max Elšnik izkoristil napako vratarja in domačine popeljal v vodstvo. Gostje so hitro odgovorili z nekoliko agresivnejšim pokrivanjem. V takšni igri je domača obramba storila dve napaki, ki sta jih z zadetkoma kaznovala Antonio Brzoja in Blaž Dobaj (slednji je še v lanski sezoni igral za mladinsko ekipo Aluminija). Podoba na igrišču se ni spremenila tudi v drugem delu, le da sta zadetka padla tik pred koncem srečanja. Za goste je najprej zadel Filip Petanjek, za domačine pa je z 11-metrovke v zadnji minuti znižal Marko Nunič. Jože Mohorič v klub najverjetneje prihaja desni bočni igralec Gordan Baric, 20-letnik, ki je bil do sedaj član hrvaškega drugo-ligaša Bistre. Z njim naj bi se igralska zasedba belih dokončno popolnila. Zanimivo pri tem je, da je nekaj igralcev Zavrč zapustilo, še preden so odigrali uradno srečanje, čeprav so bili najavljeni kot okrepitve. To so: Rok Ro-žman, Kevin Kokorovic, Luka Leko in Antonio Pavic. Ne Darko, ampak Bojan Dukic V naši petkovi številki smo pomotoma zapisali, da bo Za-vrčane najverjetneje okrepil igralec s priimkom Dukic, To se je tudi zgodilo, toda v Zavrč ni prišel napadalec in nekdanji član Kopra Darko Dukic, temveč Bojan Dukic. Gre za 28-letnega branilca, ki je v Novigradu že zabil svoj prvi zadetek za Zavrč. Tudi Bojan Dukic je v svoji dosedanji karieri že igral za Koper in tudi Gorico, jeseni pa je branil barve ekipe Portorož Piran. Prijateljska tekma: ZAVRC - ILIRIJA 2:0 (2:0) STRELCA: 1:0 Dukic 18., 2:0 Mitrovic 32. ZAVRČ: Pridigar, Korošec, Dukic, Datkovic, Muminovic, Cvek, Polic, Mitrovic, Kelenc, Matjašič, Kiš. Igrali so še: Čubic, Balic, Baric, Grezda, Brzoja, Zorko in Antic. Trener: Ivica So-lomun. Zavrč je slavil tudi na drugi tekmi turnirja Istria Winter Cup. Tokrat so bili beli boljši od slovenskega tretjeligaša Ilirije z 2:0. Zavrč je imel v prvem polčasu izrazito premoč, poleg številnih priložnosti so Haložani tudi dvakrat zadeli. V nadaljevanju so beli varčevali z močmi, Ljubljančani pa niso bili pretirano nevarni. Tekma je bila sicer odigrana v izjemno težkih pogojih, saj je bilo na igrišču ogromno vode in blata, tako da veliko dobrega nogometa ni bilo. Tadej Podvršek Nogomet • Prijateljska tekma DRAVA PTUJ -ŽELEZNIČAR 5:2 (2:2) STRELCI ZA DRAVO: Toma-žič-Šeruga (2x), Murko, Tisaj, Šalamun. DRAVA PTUJ: Musič, Murko, Roškar, Nežmah, Rešek, Toma-žič-Šeruga, Da. Krajnc, Lah, Kuko-vec, Šalamun, Hotinski. Igrali so še: Ajlec, A. Čeh, N. Čeh, Lavrinc, Tisaj, Horvat. Trener: F. Fridl. Nogometaši Drave so tretjo pripravljalno tekmo odigrali v okrepljeni postavi - s Petrom Nogomet Farmtech Veržej Veržejci, člani 2. SNL, so se pred nadaljevanjem prvenstva močno okrepili. Obrambni igralec Filip Gomboc, 22-letni Pre-kmurec, je lansko sezono igral v klubu nižje italijanske lige. Nova igralca sredine sta 20-le-tna Amar Jamakovič (Jarenina mladinci, Železničar) in Andrej Lotrič (mlajše selekcije Mure 05, mladinc Kopra). Avto Rajh Ljutomer Nogometaši Ljutomera so začeli priprave za spomladanski del prvenstva v 3. SNL - vzhod. Trenerju Mariu Hošplu bo pomagal Damijan Vozlič, novi igralci so Alen Lebar in Luka Kotnik (Farmtech Veržej) ter Miha Starovasnik (Radgona), Murkom in Alenom Hotinskim. Gre za pomembni okrepitvi, predvsem Murko je stari znanec ljubiteljev nogometa v naši okolici. Trener Franc Fridl je dal v prvem polčasu priložnost za igro trem mladincem Lahu, Kukovcu in Šalamunu. V prvem polčasu sta bili obe ekipi uspešni po dvakrat, domačini so vse prevečkrat želeli »z žogo v gol«. V nadaljevanju se je pokazala boljša fizična pripravljenost in kakovost ptujskega moštva. David Breznik v matični klub pa so se vrnili Samo Karlovčec, Patrick Jelen in Luka Ciglarič. V sklopu priprav bodo Ljutomerčani odigrali prijateljske tekme z ekipami Ra-dencev, Vidma pri Ptuju, ptujske Drave, Središča ob Dravi in Poleta (Sv. Martin na Muri). NŠ ^á i I AL d.o.o. I telefon: 02/799-54-11 • FIZIČNO-TEHNIČNO VAROVANJE • PROTIPOŽARNO VAROVANJE • SERVIS 0ASILNIK0V IN HIDRANTNEGA OMREŽJA VARGAS -AL, d.o.o., Tovarniška cesta 10, Kidričevo 12 Štajerski Šport, šport mladih petek • 6. februarja 2015 Rokomet • Prijateljski mednarodni srečanji reprezentance U-16 Dvakrat zmagale z identičnim rezultatom Mlada slovenska reprezentanca letnic 1998 in mlajših je v ponedeljek in torek v Go-rišnici odigrala dve prijateljski srečanji z reprezentanco Romunije. Tekmi sta sodili v sklop priprav na kvalifikacije za EP, ki bodo na sporedu marca v Črni gori. Tam bodo ob naši izbrani vrsti nastopile še selekcije Črne Gore, Španije in Moldavije, dve najboljši pa se bosta uvrstili na EP, ki bo avgusta v Makedoniji. Foto: Uroš Pihner Slovenska kadetska reprezentanca je v ponedeljek in torek v Gorišnici odigrala dve prijateljski srečanji z vrstnicami iz Romunije. Foto: Uroš Pihner Sara Cagran Slovenke so pod vodstvom selektorja Milana Ramšaka in njegove pomočnice Ane Mihaele Ci-ora dvakrat slavile, obakrat z identičnim izidom 36:29. Za Slovenijo je zaigrala tudi Sara Čagran (ŽRK Tenzor DP-Logik Ptuj), ki je sicer leto mlajša (letnica 1999) od večine ostalih. 2. 2.: SLOVENIJA - ROMUNIJA 35:29 (19:15); najboljše strelke za Slovenijo: Skrinjar 9 2. Pikapokin festival mini rokometa Mladim pričarali edinstven dogodek V soboto, 31. 1., je v dvorani Ljudski vrt potekal 2. Pikapokin festival mini rokometa, ki sta ga organizirala RK Drava in podjetje Pikapolonica. Rezultati so bili sekundarnega pomena, v ospredju je bilo veselje ob igri in ob druženju z vrstniki. Festivala se je udeležilo 200 otrok, 40 trenerjev in vodij moštev ter vsaj 500 obiskovalcev. Mladi so nastopali v treh starostnih kategorijah (letniki 2004, 2005 in 2006), za mednarodni pridih pa so poskrbeli igralci iz Avstrije in Hrvaške. V imenu organizatorjev je podal oceno Sašo Kafel: »2. Pikapokin festival mini rokometa je nadaljevanje uspešne zgodbe, ki sta jo v lanskem letu pričela RK Drava Ptuj in podjetje Pikapolonica, podprli pa so jo tudi Perutnina Ptuj, Rokometna oprema in Zavod za šport Ptuj. Osnovno vodilo je bilo pričarati edinstven dogodek mladim rokometašem ob začetku njihove rokometne poti. Iz tega razloga tudi ni zabeleženih (6), Lovšin 6, Baruca in Žabjek po 5; 3. 2.: SLOVENIJA - ROMUNIJA 35:29 (21:17); najboljše strelke za Slovenijo: Žabjek 8, Lovšin 5 (1), Skrinjar 4 (3), Vučko 4. JM rezultatov in razvrstitev. Vsi sodelujoči so prejeli enake nagrade, medalje in pokale. Potrditev, da delamo v pravi smeri in na visokem nivoju, je zagotovo prekomerno število prijavljenih ekip in nešteto pohval obiskovalcev. Število ekip na festivalu je omejeno, saj lahko le v takšnem obsegu nudimo vse tisto, kar želimo. Prosta mesta so bila letos zapolnjena v vsega štirih dneh od objave razpisa. Zavedamo se, da s tem festivalom postavljamo visoke standarde v prirejanju športnih prireditev za mlade na Ptuju. 'Sreča za majhne in velike' bo tudi v letu 2016, saj je izvedba festivala v naslednjem letu že zagotovljena.« JM Foto: Črtomir Goznik Na Pikapokinem festivalu mladih je v treh kategorijah nastopilo 200 otrok. Nastopajoče ekipe: letniki 2004: Rokometna šola Ptuj, RK Prleki, RK Celje Pivovarna Laško, RK Rače, HIB Liebenau Graz, HIB Liebenau Graz, GRK Varaždin; letniki 2005: Rokometna šola Ptuj, RK Rače, RK Prleki, RZ Maribor, RD Moškanjci Gorišnica A, RD Moškanjci Gorišnica; letniki 2006: Rokometna šola Ptuj, RD Moškanj-ci Gorišnica, RK Prleki A, RK Prleki B, OŠ Majšperk. Rokomet • Mlajše kategorije 2. MLADINSKA LIGA, KONČNICA: REZULTATI 3. KROGA: Gorenje Velenje - Sevnica 27:32, Krim - Metlika 33:30, Jadran 2009 Hrpelje Kozina - Jeruzalem Ormož 23:51. 1. JERUZALEM ORMOŽ 3 2. METLIKA 3 3. SEVNICA 3 4. ŠD KRIM 3 5. GORENJE VELENJE 3 6. JADRAN HRPELJE 3 3 0 0 2 0 1 2 0 1 2 0 1 0 0 3 0 0 3 JADRAN HRPELJE - JERUZALEM 23:51 (14:24) JERUZALEM: Caf, Šutalo; Kolmančič 6, Levak 1, Kavčič 4, Kociper 6, Mavrič 2, Žižek Cvetko 4, Kirič 3, D. Ozmec 3, Kocbek 6, Topolovec 8, Kosi 4 (3), Petrovič 4. Trener: Mladen Grabovac. Ormožani so s tretjo zaporedno zmago v Ligi 6 2. SRL naredili nov korak k uvrstitvi v elitno mladinsko ligo, ka- mor tudi po kakovosti spadajo, čeprav jedro ekipe sestavljajo fantje letnika 1997 in 1998. KADETI, POLFINALE, SKUPINA B REZULTATI 4. KROGA: Drava Ptuj - Gorenje Velenje 33:31, Celje Pivovarna Laško - Arcont Radgona 46:13, Krško - Herz Šmartno 33:20, Jeruzalem Ormož - Dol TKI Hrastnik 33:25. 3. KRŠKO 3 4. GORENJE VELENJE 4 5. DOL TKI HRASTNIK 4 6. DRAVA PTUJ 4 7. HERZ ŠMARTNO 4 8. ARCONT RADGONA 4 2 0 1 2 0 2 2 0 2 2 0 2 0 0 4 0 0 4 1. JERUZALEM ORMOŽ 4 4 2. CELJE PIVO. LAŠKO 3 3 JERUZALEM - DOL HRASTNIK 33:25 (17:10) JERUZALEM: Šutalo, Caf, Fekonja; Kavčič 1, Kosi 9 (3), D. Ozmec 4, Žižek Cvetko 2, Ulaga 1, Šoštarič 3, Grabovac, Koderman 7, Horvat 6, Ciglar, Zidarič, Niedorfer. Trener: Mla-den Grabovac. UK Judo • DP v Slovenski Bistrici Med kadetinjami je 15-letna Nika Slamberger (JK Drava Ptuj, druga z desne) osvojila odlično 3. mesto. Bronaste medalje za Šlambergerjevo, Mundovo in Laura Državno prvenstvo v judu za kadete in kadetinje do 18 let ter starejše dečke in deklice je v soboto v Slovenski Bistrici na tatami v obeh starostnih kategorijah pritegnilo 345 tekmovalcev in tekmovalk iz 35 slovenskih klubov. Na DP klubi pošljejo le tiste, ki se izkažejo na regijskih tekmovanjih in imajo možnosti za osvojitev najvidnejših uvrstitev, zato je konkurenca res izbrana. Za JK Drava Ptuj je bilo to prvenstvo uspešno, saj so osvojili tri bronaste medalje. Med starejšimi dečki je v kategoriji nad 66 kg s tremi zmagami 3. mesto osvojil Filip Laura. Enako mesto je med starejšimi deklicami z dvema zmagama osvojila Evelin Munda v kategoriji do 32 kg. Med kadetinjami se je 3. mesta z dvema zmagama in enim porazom veselila Nika Slamberger v kategoriji nad 70 kg. Med starejšimi dečki so nastopili še Luka Caf (9. mesto), Mitja Vučina (9. mesto), Jure Vogrin (7. mesto) in Timotej Fradl (9. mesto), med deklicami pa je Manuela Rihtarič zasedla 5. mesto. Med kadeti in kadetinjami so 5. mesta zasedli Blaž Krajnc, Mihaela Vogrin in Branka Sprah. Brez uvrstitve je ostal Tomi Milošič. S temi dosežki so tekmovalci Drave potrdili, da na Ptuju pod strokovnim vodstvom Vlada Čuša in ob ostalih prizadevnih trenerjih raste nova generacija obetavnih judoistk in judoistov. Gorišničani brez medalje Na DP so nastopali tudi predstavniki JK Gorišnica, ki pa tokrat niso osvojili nobene medalje. Najbližje tej sta bili Eva Čagran in Ana Skerjanec, ki sta pri starejših deklicah osvojili 5. mesti, medtem ko sta bili sedmi v isti starostni kategoriji Nuša Levanič in Lana Drob-nak. Pri kadetih sta Sandi Mar in Rok Veselič izgubila uvodna dvoboja. David Breznik Rokomet • 1. mladinska liga Foto: Črtomir Goznik Rokometaši Drave so slavili v zelo pomembnem srečanju v boju za obstanek v 1. mladinski ligi. REZULTATI 14. KROGA: Drava Ptuj - Krško 31:29 (16:16), Koper 2013 - Riko Ribnica 40:31 (18:13), Celje Pivovarna Laško - Krka 29:22 (12:13), Brežice - Trimo Trebnje, Urbanscape Loka - Slovenj Gradec 2011, Slovan - Dol TKI Hrastnik. 1. SLOVAN 13 12 0 1 24 2. CELJE PIVO. LAŠKO 14 11 1 2 23 3. RIKO RIBNICA 14 8 2 4 18 4. KOPER 2013 14 8 1 5 17 5. TRIMO TREBNJE 13 7 2 4 16 6. KRKA 14 7 1 6 15 7. URBANSCAPE LOKA 13 5 1 7 11 8. DOL TKI HRASTNIK 13 5 0 8 10 9. DRAVA PTUJ 14 3 3 8 9 10. KRŠKO 14 4 0 10 8 11. SLOV. GRADEC 13 3 1 9 7 12. BREŽICE 13 1 2 10 4 DRAVA PTUJ - KRSKO 31:29 (16:16) DRAVA PTUJ: Šulek, Miha Žu-ran, Vaupotič 1, Reisman 5, Čeh 1, Krajnc, Maroh 7, Veit, Bukvič, Rosič, Hajdinjak, Jerenec 7, Petrovič, Šalamun 4, Marko Žuran 6. Trener: Ivan Hrupič. Mladi rokometaši Drave so v nedeljo odigrali zelo pomembno srečanje v boju za obstanek v elitnem mladinskem razredu, saj so gostili neposrednega konkurenta, ekipo Krškega. V zelo izenačenem srečanju je bil izid ob polčasu še poravnan, na koncu pa so ga dobili varovanci Ivana Hrupiča. JM petek m ó. februarja 2015 Šport, šport mladih Štajerski 13 Namizni tenis m 1. SNTL (m) Krka pregloboka za Cirkovčane REZULTATI 14. KROGA: Krka I - Cirkovce Šternmatik 5:2, Ilirija - Mengeš 5:3, Arrigoni -Kema II 0:5, Kema I - Olimpija 5:1, Maribor - Letrika 4:5. 1. KRKA I 13 13 0 65:21 26 2. KEMA I 14 13 1 68:14 26 3. ILIRIJA 14 10 4 53:34 20 4. LETRIKA 14 10 4 60:28 20 5. MARIBOR 14 10 4 58:30 20 6. CIRKOVCE ŠTERN. 13 5 8 32:50 10 7. MENGEŠ 14 4 10 31:56 8 8. KEMA II 14 3 11 30:60 6 9. ARRIGONI 14 1 13 17:68 2 10. OLIMPIJA 14 0 14 17:70 0 Krka I - Cirkovce Šternmatik 5:2 Jorgič - Kocuvan 3:0 (5, 2, 1), Slatinšek - Koban 3:0 (4, 6, 7 ), Novak - Piljak 2:3 (-7, -10, 8, 9, -8), Slatinšek - Kocuvan 3:0 (4, 9, 4 ), Jorgič - Piljak 3:0 (8, 4, 4), Novak - Koban 1:3 (9, -9, -9, -9), Slatinšek - Piljak 3:0 (4, 8, 2). Igralci Cirkovc so dvoboj 14. kroga 1. lige odigrali v ponedeljek, iz gostovanja pri državnih prvakih pa so se vrnili brez točk. To je povsem pričakovano, saj so Novome-ščani v tem trenutku najmočnejša slovenska ekipa. Skoraj nepremagljivi 35-letni Uroš Slatinšek (32 zmag, 2 poraza) in najboljši mladi slovenski 16-letni igralec Darko Jorgič (25/2) sta dovolj za serijske zmage tudi proti močnejšim tekmecem, kot je ekipa Cir-kovc. Posamični točki sta pro- ti Tilnu Novaku osvojila Danilo Piljak in Primož Koban. Presenečenje kroga je poraz Maribora v derbiju proti Letriki. V domači ekipi sta po dve zmagi dosegla Gregor Za-foštnik in Matevž Črepnjak, vse tri dvoboje pa je izgubil Matic Slodej - enega pa 1:3, dva 2:3, tudi odločilnega proti Janezu Petrovčiču ... V naslednjem krogu bodo Cirkovčani v soboto v domači dvorani gostili ekipo Arr-rigoni. 3. OT za mladince: Anja Bezjak do četrtfinala V Škofji Loki je v nedeljo potekal 3. odprti turnir za mladinke in mladince. Tekmovalo je 48 fantov in 43 deklet. Izmed članov NTK Ptuj se je najbolje uvrstila Anja Bezjak, ki je zasedla končno 5. do 8. mesto, šele v četrtfinalu jo je z rezultatom 1:3 ustavila kasnejša finalistka Aleksandra Vovk. V finalni del se je uvrstila še Katja Krajnc, vendar ni imela sreče z žrebom, saj jo je v 1. krogu ustavila Tamara Pavčnik. Brez finala so tokrat ostali Marsel Šegula, Daniela Tomanič Butkovska, Eva Gojkovič, Sara Štumberger (vsi NTK Ptuj) ter Iva Unger in Nika Belaj (obe Cirkovce). JM Foto: Črtomir Goznik Anja Bezjak (NTK Ptuj) Nogomet • ZLMN Ormož Prvaka Avtoprevoznistvo Jerebič in Tara Tomaž ČLANI REZULTATI 11. KROGA: KMN Tomaž - Inox ograje Majcen 4:0, Mladost Miklavž - Pristan Fran-kovci 8:1, Bar Gaja Lordi Ivanjkovci - Akord 4:1, Trust - Gadi 5:1, NK Ormož - Avtoprevozni-štvo Jerebič 1:9, FSM Hidus -Bar Ribnik Ormož 3:5. 1. AVT. JEREBIČ 11 9 2 0 42:14 29 2. BAR RIBNIK 11 7 1 3 34:22 22 3. KMN TOMAŽ 11 6 2 3 28:18 20 4. BAR GAJA L. I. 11 5 3 3 30:25 18 5. FSM HIDUS 11 5 3 3 33:32 18 6. NK ORMOŽ 11 6 0 5 32:38 18 7. INOX OGR. MAJCEN 11 5 2 4 32:29 17 8. AKORD 11 5 1 5 35:34 16 9. MLADOST M. 11 4 2 5 35:24 14 10. TRUST 11 2 1 8 16:32 7 11. PRISTAN F. 11 1 3 7 25:42 6 12. GADI 11 0 2 9 15:57 2 VETERANI REZULTATI 9. KROGA: Purga - Bresnica 6:2, Bar Ajda Mihov-ci - Mladost Miklavž Kog 2:6, Vičanci - Smoki Plindom 0:0, Dizelaši - Tara Tomaž 0:3. 1. TARA TOMAŽ 2. DIZELAŠI 3. SMOKI PLINDOM 4. PUŠENCI 5. VIČANCI 6. BAR AJDA M. 7. PURGA 8. BRESNICA 8 0 0 54:3 24 7 0 1 37:12 21 4 2 2 29:22 14 4 1 3 24:26 13 2 3 3 16:28 3 0 5 19:33 5 18:34 6 13:30 1 2 1 1 9. MLADOST M. KOG 8 116 15:47 9 9 5 4 4 uk Tenis m Blaž Rola Slab začetek, dober konec? Najboljši slovenski teniški igralec Blaž Rola še naprej ne najde prave forme, s kakršno je navduševal v lanski sezoni. Za njim je zares slab začetek sezone, v kateri je doslej zabeležil eno samo zmago (na challenger turnirju v Happy Walleyu), doživel pa štiri poraze, med drugim v 1. krogu OP Avstralije. Zaradi tega je na ATP-lestvici zdrsnil na 95. mesto (Kavčič 107., Be-dene 109.). V torek je začel svoje nastope na močnem challenger turnirju v Dallasu (100 tisoč dolarjev nagradnega sklada), kjer je bil 3. nosilec. V 1. krogu se je meril z najboljšim mladincem sveta, 17-letnim Rusom Andreyem Ruble-vom (437. na ATP). Dvoboj je začel zelo prepričljivo in hitro dobil prvi niz (6:2). V drugem je mladi Rus začel igrati bolje, Blažu je nekoliko zatajil servis in hitro se je znašel v težavah (2:5). Z odločnejšo igro je ta zaostanek izničil in o zmagovalcu je odločal tie-break. Tam je Rus izkoristil prvo zaključno žogo in izenačil v nizih. Odločilni niz je na začetku znova minil v znamenju dobre igre Blaža, ki je po-vedel 3:0. A to ni zadostovalo Foto: Črtomir Goznik Blaž Rola letos še ni našel prave forme. za mirno nadaljevanje, saj je Rublev izenačil na 3:3. Pri izidu 4:4 se je Rola na svoj servis znašel v težavah (30:40), za nameček pa potem storil še dvojno napako (4:5). Poskusil je vse za vrnitev v igro in si priigral re-break priložnost, a je Rus odigral zelo natančno in se po dobrih dveh urah veselil doslej najpomembnejše zmage v svoji karieri - 6:2, 6:7(5), 4:6. Vsekakor lahko v tem trenutku samo upamo, da bo Blaž skupaj s trenerjem Bria-nom MacPhieom našel pravo formulo za prekinitev negativne serije. Morda pa bo sezona potekala po načelu slab začetek, dober konec... 2. OP U-16v Ljubljani: Maruša do finala V organizaciji kluba Šport plus v Ljubljani je potekalo 2. odprto prvenstvo v kategoriji U-16. TK Terme Ptuj je zastopala 14-letna Maruša Plank. Maruša je bila na turnirju 2. nosilka, kar je s svojimi igrami tudi upravičila. Po vrsti je OP U-16, rezultati: 1. krog: Plank (2.) - Hanna Dolar (Celje) 6:3, 6:4; 2. krog: Plank (2.) - Kim Žižek (Mima) 6:3, 6:1; četrtfinale: Plank (2.) - Tinkara Kovač (Celje, 6.) 6:2, 6:1; polfinale: Plank (2.) - Urška Velec (Branik MB, 3.) 6:3, 4:6, 6:3; finale: Plank (2.) - Kaja Juvan (Šport plus, 1.) 5:7, 6:7(4). nanizala tri suverene zmage in se uvrstila v polfinale. Tam jo je čakala 3. nosilka, letos starejša Urška Velec, s katero sta odigrali tri nize, zmagala pa je članica ptujskega kluba. V finalu se je merila s 1. nosilko, članico domačega kluba Kajo Juvan. Ta je v izenačenem srečanju slavila v dveh napetih končnicah nizov. JM Foto: Črtomir Goznik Maruša Plank (TK Terme Ptuj) Strelstvo m MT München 2015 Stojak in Kuharičeva potrdila nastop na EP Konec januarja se vsako leto v Munchnu, prestolnici ISSF - Svetovne strelske zveze, zbere svetovna strelska elita na največjem mednarodnem tekmovanju z zračnim orožjem na svetu. Tokrat je tekmovalo 47 reprezentanc z izjemno udeležbo 536 strelcev, med njimi tudi Slovenija s 24-člansko reprezentanco. Iz strelskih sredin Ormoža in Ptuja so za reprezentanco uspešno nastopali Majda Ra-ušl, Sašo Stojak in Tadej Ši-rec ter Kevin Venta, Jan Šu-mak in Urška Kuharič, ki so poskušali doseči še zadnje kvalifikacijske kriterije za uvrstitev v reprezentanco, ki bo v začetku marca odpotovala na EP z zračnim orožjem v nizozemski Arnhem. V vlogi reprezentančnega trenerja se je dobro odrezal glavni ptujski strateg Zlatko Kostanjevec. Med članicami s pištolo je prvi dan tekmovanja najboljše streljanje pokazala Majda Raušl in se s 375 krogi uvrstila na 29. mesto ter dosegla tretjo najboljšo uvrstitev med vsemi slovenskimi strelci v obeh dneh tekmovanj. Drugi dan Raušlova ni ponovila visokega dosežka, s 367 krogi se je uvrstila na 48. mesto. Po visokih rezultatih Dobravče-ve, Kolmanove in Vodebove v letošnji sezoni, ki so vse presegle A-normo (379), je tako Raušlova ostala brez nastopa na letošnjem EP v Arnhemu. Venta ostal brez nastopa na EP Med člani s pištolo se je Kevin Venta bolje odrezal Rezultati: Člani pištola 1. dan (2. dan) 1. Vladimir Isakov, RUS 37. Kevin Venta, SLO 580+204,2 572(566) Foto: Simeon Gönc Ptujski strelci in slovenski reprezentanti (z leve: Tadej Širec, Majda Raušl, Sašo Stojak in trener Zlatko Kostanjevec) so v Munchnu pokazali dobro streljanje. Mladinci pištola 1. dan (2. dan) 1. Aleksandar Todorov, BOL 576+198,5 31. Sašo Stojak, SLO 557 (562) 34. Tadej Širec, SLO 554 (548) Članice pištola 1. dan (2. dan) 1. Ekaterina Korshunova, RUS 382+200,9 29. Majda Raušl, SLO 375 (367) 37. Katja Vodeb, SLO 372 (380) 38. Mojca Kolman, SLO 372 (370) 46. Petra Dobravec, SLO 369 (374) Člani puška 1. dan (2. dan) v svojem prvem nastopu in s 570 krogi osvojil 44. mesto. Kljub dobri formi v zadnjem obdobju in po odmevni zmagi na domači mednarodni tekmi v Rušah pa Venta drugi dan v Münchnu ni uspel sestaviti dovolj dobrega nastopa, s katerim bi se kvalificiral na EP, za A-normo je drugi dan s 566 krogi zaostal za 10 krogov. Dobri nastopi Stojaka in Širca V mladinski konkurenci s pištolo je že pred odhodom v München oba A-kriterija izpolnil mladi Ptujčan Sašo Stojak in se zanesljivo kvalificiral na svoje tretje zaporedno veliko tekmovanje. Stojaku v Münchnu ni šlo vse po pričakovanjih, saj je boljši nastop dosegel drugi dan tekmovanja, ko je s 562 kro- gi (A-norma 566) osvojil 26. mesto ter za finalisti zaostal za sedem krogov. Prvi dan se je v Münchnu zelo dobro odrezal najmlajši član slovenske odprave in perspektivni ptujski strelec Tadej Širec, ki se je s 554 krogi uvrstil na visoko 34. mesto. Kuharičeva do nastopa na EP Med članicami s puško je oba zahtevana A-kriterija že pred odhodom v München izpolnila tudi mlada ormoška strelka Urška Kuharič, ki je z letom 2015 prestopila v člansko konkurenco in se bo na velikih tekmovanjih predstavila prvič v najtežji in najštevilčnejši kategoriji na svetu. Z letošnjimi nastopi v Mün-chnu pa Kuharičeva prav gotovo ne bo najbolj zado- 1. Ilia Charheika, BLR 44. Željko Moičevic, SLO 57. Robert Markoja, SLO 74. Jan Šumak, SLO 75. Maj Pirih, SLO 627,4+209,3 621,1 (619,8) 618.4 (615,6) 609.5 (611,3) 608,0 (612,0) Članice puška 1. dan (2. dan) 1. Sabrina Sena, ITA 61. Urška Kuharič, SLO 67. Sonja Benčina, SLO 78. Živa Muhič, SLO 416,9+208,0 409,9 (404,0) 408,8 (411,8) 405,7 (406,6) voljna, bolje je nastopila prvi dan tekmovanja in s 409,9 kroga osvojila 61. mesto. V moški članski kategoriji s puško se z letošnjo sezono med najboljše v državi znova vrača mladi Ormožan Jan Šumak. V zelo zahtevni konkurenci se je Šumak z boljšim nastopom predstavil drugi dan tekmovanja in s 611,3 kroga osvojil 73. mesto. Na EP se je kvalificiral Grosupeljčan Željko Moičevic. Simeon Gonc 14 Štajerski Šport, šport mladih petek • 6. februarja 2015 Boks • 4. krog slovenske lige Športni napovednik Boksarji BK Ring v Šmarju polovično uspešni V OŠ Šmarje pri Jelšah je bil v soboto 4. krog boksarske lige, ki sta ga pripravila BZS in BK Legionar. Posebnost tekmovanja je bila odlična udeležba, saj je bilo na sporedu kar 17 dvobojev. V njih je sodelovala tudi šesterica predstavnikov BK Ring Ptuj. - Leon Lovrec je v kadetski starostni skupini tesno izgubil s še neporaženim Alenom Selimovičem (BK Kranj); - Marcel Gojkošek se je po enoletnem premoru vrnil v ring v velterski kategoriji in odboksal vrhunsko, morda celo najbolje v svoji karieri za zmago nad Lukom Bohincem (ŽBK Maribor); - Aleš Kujavec in Aljaž Venko (BK Slovenska Bistrica) sta se nazadnje merila v prejšnjem krogu tekmovanja na Ptuju. Takrat je zmagal Ku-javec, tokrat se mu je Venko oddolžil; - Denis Lazar tokrat ni imel svojega dne in je izgubil Ekipa BK Ring je bila v 4. krogu državne lige polovično uspešna. s Klemnom Turkušem (BK Ravne na Koroškem); - Bojan Skok je prvič tekmovalno stopil v ring in na svojem debiju vknjižil zmago proti Joštu Korošcu (BK Kranj); - Miha Vindiš je tokrat prvič nastopil v članski kategoriji in zmagal proti Timu Jevšče- ku (BK Ljubljana). S polovičnim uspehom (3 zmage, 3 porazi) je BK Ring Ptuj po 4 krogih na vrhu lestvici lige po točkah izenačen z BK Knockout Ljubljana, BK Železničar Maribor zaostaja za pet točk. V zadnjih dveh krogih - v Ljubljani in Kopru - se nam zato zagotovo obeta- jo zanimivi obračuni za naslov državnih prvakov. Trenutni vrstni red po 4. krogih: 1. BK Ring Ptuj 41 točk 1. BK Knockout Lj. 41 točk 3. ŽBK Maribor 36 točk David Breznik Kikboks m KBV Ptuj Srečanje z Avstrijci - priprave za evropski pokal Ekipa ptujskih kikboksa-jev, članov Kluba borilnih veščin Ptuj, je v soboto, 31. januarja, gostila ekipo iz Avstrije iz mest Kalsdorf in Gratkorn. V prostorih Kickboxing centra Ptuj so opravili dva treninga ter sparinge. Prvi del treningov je vodil domači trener Vladimir Sitar, popoldanski del pa trenerka iz Avstrije, bivša svetovna prvakinja Beatriq Hutter. Vsi so zadovoljni končali srečanje, ki bo služilo predvsem za sklepni del priprav za nastop na evropskem pokalu, ki v Kar-lovcu na Hrvaškem poteka od 6. do 8. februarja. V KBV Ptuj, ki letos pra- znuje 40 let delovanja, so povedali, da v Karlovac potuje 12 tekmovalcev, ki so v prvi ekipi, ostali pa se pripravljajo na nastope na domačih tekmovanjih. Franc Slodnjak Ptujski in avstrijski tekmovalci ter trenerji po treningu v dvorani KBV Ptuj Nogomet • Zimska liga U-17 dekleta Foto: Franc Slodnjak Ptujske srnice« tretje v državi » Ekipa ZNK MSM Ptuj U-17 je v Ajdovščini osvojila končno 3. mesto v državni zimski ligi. Na finalnem nogometnem turnirju v Ajdovščini so mlade ptujske nogometašice, selekcija U-17, dosegle še en izjemen uspeh. Po odlični predstavi v malem finalu so osvojile končno 3. mesto v državi. Posebej se je izkazala strelka vseh treh zadetkov Urška Bratuša. REZULTATI: polfinale: ZNK MSM Ptuj -Ajdovščina 2 1:2 (1:0) STRELKE: 1:0 Krajnc (11.), 1:1 Križaj (21.), 1:2 Bratina (24.) tekma za 3. mesto: ZNK Radomlje - ZNK MSM Ptuj 1:3 (1:3) STRELKE: 1:0 Razpotnik (3.), 1:1 Bratuša (7.), 1:2 Bratuša (9.), 1:3 Bratuša (12.) ZNK MSM Ptuj U-17: Naja Miličič, Ines Krajnc, Rika Her-ga, Mojca Gomboc, Urška Bratuša, Vita Čančer, Eva Pernek, Eva Kotnik, Hana Simonič, Ana Dobrikovič. Trener: Leon Ko-drič. ur Rokomet • 1. B DRL (m) 14. KROG: Drava Ptuj - Velika Nedelja Carrera Optyl (PETEK, 6. 2., ob 20.00); Brežice - Moškanjci Gorišnica (SOBOTA ob 19.30). 1. B DRL (ž) 17. KROG: Tenzor DP Logik Ptuj - Adria Transport Logatec (SOBOTA ob 16.30). 5. KURENTOV VETERANSKI TURNIR Rokometno društvo Veteranke Ptuj organizira v športni dvorani Campus na Ptuju 5. Kurentov turnir, na katerem bo igralo deset moških in štiri ženske veteranske ekipe. Turnir bo predvidoma potekal med 9. in 20. uro. Namizni tenis • 1. SNTL (m) 15. KROG: Cirkovce Šternmatik - Arrigoni (SOBOTA ob 17.00) Mali nogomet • Turnir zmagovalcev zimskih lig V nedeljo bo v športni dvorani Ljudski vrt zaključni turnir zmagovalcev Zimskih lig malega nogometa na področju MNZ Ptuj. Ob glavnem turnirju bo na sporedu še tekmovanje veteranskih ekip. Spored tekmovanja: ob 15.00: KMN Majolka - Avtoprevoz-ništvo Jerebič, ob 15.40: KMN Poetovio veterani - KMN Majolka veterani, ob 16.10: Tlakovanje Modrič - KMN Draženci, ob 16.50: KMN Tomaž veterani - KMN Majolka veterani, ob 17.20: tekma za 3. mesto, ob 18.00: KMN Tomaž veterani -KMN Poetovio veterani, ob 18.30: tekma za 1. mesto. Futsal • Prijateljska mednarodna tekma PRIJATELJSKA TEKMA: Slovenija - Iran (torek, ob 19.00, Športna dvorana v Kidričevem). Nogometni turnir na Ptuju V soboto in nedeljo, 7. in 8. 2., bo v dvorani Center potekal tradicionalni turnir za mlajše selekcije, ki ga že 11. zapored organizira NK Drava Ptuj. V dveh dneh bo tako v tekmovalnem pogonu kar 42 ekip iz Hrvaške, Madžarske, Avstrije in Slovenije. Povabilu so se odzvali SK Sturm Graz, GNK Dinamo, Slaven Belupo, Illes aka-Haladas Szombathely, Varteks-Fotex, AC Linden, NK Maribor, ND Gorica, NK Domžale, NK Celje, NK Rudar Velenje, NK Olimpija, NŠ Mura, NK Maribor Tabor in NŠ Marinko Galič. Turnir bodo v soboto ob 8. uri zjutraj odprli najmlajši iz selekcije U-8 (l. 2007), popoldne sledi turnir selekcije U-10 (l. 2005), v nedeljo pa bosta na sporedu še turnirja za selekcijo U-11 (l. 2004) in U-9 (l. 2006). Streljanje • 1. državna liga v Kidričevem Strelsko društvo Kidričevo organizira 5. krog 1. državne lige v streljanju z zračno pištolo in puško, ki bo v soboto potekalo na montažnem strelišču v Športni dvorani v Kidričevem. Spored tekmovanja: ob 9.00 1. B-liga puška, ob 10.20 1. B-liga pištola, ob 11.40 1. A-liga puška in ob 14.50 1. A-liga pištola. David Breznik O nzs ŠPORTNA ZVEZA OBČINE KIDRIČEVO VABI »A OGLED MEDNARODNE PRIJATELJSKE TEKME ČLANSKIH FUTSAL REPREZENTANC v torek 10. februarja 2015, ob 19.00 uri Športna dvorana Kidričevo PROST VSTOP ! petek • 6. februarja 2015 V središču Štajerski 15 Makole • Sodišče je razsodilo Občinski svet ni imel razlogov, da mandatov ne bi potrdil Svetnik Alojz Gorčenko je na januarski seji makolskega občinskega sveta zbranim predložil razsodbo Upravnega sodišča RS, ki je zavrnilo pritožbo Marjana Gorčenka, Zlatke Dvoršak in Rudija Krapšeta zoper Občinski svet Makole. Tožniki so oktobra vložili pritožbo zaradi varstva volilne pravice, ker je občinski svet z večino potrdil mandate svetnikom Vinku Kodriču, Zdravku Krošlu in Alojzu Gorčenku. Pritožbo so vložili trije svetniki, ki v niso bili izvoljeni v enoti Stopno: Marjan Gorčenko, Rudi Krapše in Zlatka Dvoršak. Ti so v tožbi navedli, da so se ob oddaji glasov volilnih upravičencev v Stopnem dogajale nepravilnosti. In sicer, da naj bi dal volilni odbor enemu izmed kandidatov za občinskega svetnika v vpogled volilni imenik, da je ta videl, kdo je že volil in kdo ne, nato pa naj bi se začel organiziran prevoz volivcev na volišče s tremi avtomobili, ob preštevanju glasov pa naj bi prišlo do napačnega štetja glasov za občinske svetnike. Omenjeni tožniki so nato predlagali občinskemu svetu, da počaka s potrditvijo izvoljenih svetnikov, dokler poteka policijska preiskava. Predse- Policisti Policijske postaje Slovenska Bistrica so po prijavi suma storitve kaznivih dejanj (kršitev proste odločitve volivcev, ponareditev volilnih izidov, kršitev tajnosti glasovanja) zbirali obvestila in dokaze o naznanjenih dejanjih. »Policisti niso ugotovili znakov omenjenih kaznivih dejanj oziroma niso potrdili, da bi bila ta dejanja storjena, zato so o tem s poročilom obvestili Okrožno državno tožilstvo v Mariboru,« je pojasnil tiskovni predstavnik PU Maribor Miran Šadl. Foto: Mojca Vtič Končana zgodba o (ne)spornosti svetniški mandatov Zdravka Kro-šla in Alojza Gorčenka dnica občinske volilne komisije Branka Keršič Doberšek se z njihovim predlogom ni strinja- la in tako je večina svetnikov potrdila mandate omenjenim trem svetnikom. Zato so neiz-voljeni kandidati za svetnike vložili pritožbo na upravno sodišče, ki pa je decembra razsodilo in odločilo, da se ta zavrne. »Po pregledu zadeve sodišče ugotavlja, da so tožniki na občinski svet vložili pavšalne in nekonkretizirane pritožbe o domnevnih nepravilnostih na volišču v Stopnem. Pri tem sta pritožbi Rudija Krapšeta in Marjana Gorčenka popolnoma neobrazloženi in se sklicujeta le na policijsko preiskavo, pritožba Zlatke Dvoršak pa sicer kaže na sugeriranje izvoljenih članov občinskega sveta volivcem, koga naj volijo, tudi ta pa ostaja na nivoju domneve brez konkretne navedbe, na katerega volivca je bilo vplivano in kako. Glede na pavšalne očitke po presoji sodišča ni bilo razlogov, da občinski svet ne bi potrdil spornih mandatov,« je sodišče zapisalo v obrazložitvi odločitve. Mojca Vtič DU Ptuj • Zbor delavcev: nezaupnica (so)delavcev Dejanu Doklu Se sinu bivše direktorice obeta tudi premestitev? Na zboru delavcev, ki je potekal v ponedeljek v Domu upokojencev Ptuj, je bil sin bivše direktorice Dejan Dokl razrešen z mesta predstavnika zaposlenih v svetu zavoda. Od navzočih 103 zaposlenih se je glasovanja vzdržalo le osem zaposlenih, vsi ostali so mu izglasovali nezaupnico. Vse glasnejša so tudi namigovanja, da ga večina zaposlenih sploh več ne želi v svojih vrstah in da ga bo novo vodstvo prestavilo v drugo enoto. Nezaupnica Doklu je bila sodeč po odzivih zaposlenih na minuli seji sveta zavoda in klimi, ki vlada v domu, povsem pričakovana, zaposleni pa zagotavljajo, da so tako izrazih svojo voljo in da z razrešitvijo novo vodstvo ni imelo opravka. Še več, proti Doklu so že pred zborom delavcev brali okoli 193 podpisov. Kot pojasnjujejo zaposlene v domu: Bernarda Čelik, Kristina Laura in Sonja Šmigoc, mu niso več verjeli in zaupali:»Prej smo se upirali le posamezniki, sedaj pa se skupaj borimo za svoje cilje in smo močnejši,« pravijo in dodajo, da so se za ta korak za- posleni odločali vse od pomladi lanskega leta. Takrat naj bi jih Dokl na sindikalnem sestanku poskušal prepričati, da bi bilo najbolje, da dom začne delovati kot zadruga ali delniška družba. Kot pravi Čelikova, naj bi jim obljubljal celo delnice, a se je takrat večina uprla tem namenom, saj da so dojeli, da želijo dom sprivatizirati. »Nihče mu ni verjel in takrat so se nam odprle oči. Spoznale smo, kakšne namene imajo. A prej smo bile kot posameznice nemočne,« še dodajajo zaposlene. Šmigočeva dodaja, da je bilo povsem pričakovano, da ga bodo razrešili, saj da je pomagal le peščici zaposlenih, namesto da bi delal za dobrobit vseh. »Predvsem pa so se vedli, kot da je dom njihov,« še zaključuje. Kdo bo novi predstavnik zaposlenih, bo znano na izrednih volitvah. V. d. direktorice Jožica Šemnički je še dodala, da bodo vse prihodnje korake izpeljali skladno s pravno veljavnimi postopki. Glasnih namigovanj, da bodo Dokla prestavili v drugo enoto doma ali morda celo odpustili, pa Šemničkijeva ni želela potrditi, a je posredno priznala, da se razmišlja v tej smeri. Dejala je namreč, da bo težko delal v domu, kjer ga zaposleni ne želijo, sama pa da bo pri svojih kadrovskih odločitvah upoštevala tudi mnenja zaposlenih. Zato je pričakovati, da bo Dokl dobil še kakšno nezaupnico. Dženana Kmetec Ptuj • Revizija v Vrtcu Je direktorica odstopila? V sredo so se po Ptuju pojavile zelo glasne govorice, da je dolgoletna ravnateljica Vrtca Ptuj Božena Bratuž odstopila. Informacijo smo preverili na ptujski občini, ki je ustanoviteljica Vrtca, kjer so to informacijo zavrnili. Potrdili pa so, da so v tem zavodu včeraj imeli revizijo, ki jo je naročil župan MO Ptuj Miran Senčar. Kot pravijo na občini, s tem izpolnjuje svojo napoved, revizije pa se obetajo tudi v drugih ptujskih zavodih. Potem ko so na našo redakcijo prišla vprašanja, ali je res, da je Božena Bratuž odstopila z mesta ravnateljice Vrtca Ptuj, smo to informacijo najprej želeli preveriti pri njej, a je do zaključka redakcije nismo uspeli priklicati. Na upravi Vrtca so nam dejali, da je zaposlena in da je v četrtek nedosegljiva. Da Bratuževa ni odstopila in da se po Ptuju napačno tolma- či dejansko stanje, pa so nam potrdili na ptujski občini. Kot je dejala Patricija Kovačec iz kabineta župana, se je ravno včeraj v ptujskem Vrtcu izvajala podrobna revizija poslovanja. Potrdila je, da je revizijo naročil Miran Senčar, da se opravi skrben pregled poslovanja. Ob tem je dodala, da so se zato odločili zaradi številnih anonimk, ki so prišle na Občino: „Čas je, da se te ugotovitve potrdijo ali zavržejo." Na občini so povedali še, da se bo revizija opravljala v več zavodih. Vrtcu bo že v kratkem sledil pregled poslovanja Zavoda za šport in Revivisa. Ur Foto: CG Ptuj • Redarji bodo v času karnevalskih prireditev neizprosni Parkirajte pravilno in tako, da ne boste nikogar ovirali Ker se z današnjim dnem pričenjajo prireditve v okviru 55. Kurentovanja, v medobčinskem redarstvu opozarjajo vse obiskovalce, naj vozil ne parkirajo na nedovoljenih mestih, saj bodo skupaj s policisti doslednejši pri kontroli prometa in tudi pri izdajanju glob. »Ker bo karnevalska dvorana tudi letos na območju Šolskega centra Vičava, pozivamo obiskovalce karnevalske dvorane, naj svoja vozila parkirajo na javnih parkiriščih v mestu in na parkiriščih pod gradom, na Zadružnem trgu ter ob Volk-merjevi cesti. Občanom, ki živijo v mestu, pa predlagamo, da se na prireditve raje odpravijo peš,« poziva vodja redarske službe Robert Brkič in dodaja: »Občane opozarjamo, da bodo občinski redarji in policisti zaradi varnosti pešcev, kolesarjev in prevoznosti Maistrove ulice in Vičave izvajali pogostejši nadzor nad mirujočim prometom tudi v večernem in nočnem času.« Posebej bodo pozorni na prehodnost pločnika ob , Šolskem centru Vičava, na cesto Vičava-Orešje in na pot, ki vodi na hrib Panorama, saj predstavlja edino dovozno pot za stanovalce. Le osebe, ki so upravičene do parkirne karte za invalide in se bodo v vozilu dejansko prevažale, bodo upravičene do takšne parkirne karte in bodo lahko svoja vozila parkirali tudi znotraj območja Šolskega centra Vičava.« M. Ozmec Foto: M. Ozmec Vodja medobčinskega redarstva Robert Brkič: »V času karnevalskih prireditev bomo redarji in policisti pozornejši do kršiteljev, dosledni pa bomo tudi pri izrekanju glob!« 16 Štajerski Ljudje in dogodki petek • 6. februarja 2015 Promocijsko sporočilo Se vidimo, če se prepoznamo Ptuj, 2.2.2015 - Z nadzemeljsko hitrostjo se približuje že 16. zaporedni KURENTANC, najboljša in največja študentska zabava v maskah v Sloveniji. Kidričevo • Ob 100. obletnici avstro-ogrskega taborišča Sternthal Odprli razstavo v dvorani prenovljenega dvorca Zgodovinsko društvo Kidričevo je v počastitev 100. obletnice nekdanjega avstro-ogrskega taborišča Sternthal v dvorani prenovljenega dvorca pripravilo začasno razstavo redkih predmetov, dokumentov in fotografij iz tistih časov. Foto: M. Ozmec Ob odprtju razstave je o zgodovini nekdanjega avstro-ogrskega taborišča Sternthal govoril Radovan Pulko (desno). Kurentanc je eden najstarejših in najbolj prepoznavnih projektov Kluba ptujskih študentov, ki ga klub organizira že 16. leto zapored. Je največja študentska zabava v maskah in predstavlja alternativo drugemu pustnemu dogajanju na Ptuju, saj zmeraj poskrbi za pester izbor glasbenih izvajalcev in udeležence spodbuja k pripravi in oblikovanju iznajdljivih individualnih ter skupinskih mask. Tako kot povsod po Ptuju so tudi v Klubu ptujskih študentov priprave na Kurentanc že v polnem teku. Letošnji Kurentanc bo potekal v soboto, 14. 2. 2015, na valentinovo. V Športni dvorani Campus na Ptuju bodo na dan zaljubljenih za najboljši pustni Tanc poskrbele skupine Tabu, Dat Phunk in Fešta band. Cena vstopnice v predproda-ji znaša 8 € za člane KPŠ in DS KPŠ ter 10 € za nečlane, na dan dogodka pa je cena za vse enaka, in sicer 15 €. Vstopnice si lahko zagotovite v Kavarni ptujskih študentov, In-fotočki KPŠ (v času uradnih ur), na Štuku v Mariboru ter preko Eventimovih prodajnih mest ali spletne strani www.eventim.si. Več informacij o dogodku najdete na: http://www.kurentanc.si. Vse Ptujčane in ostale željne prave pustne zabave mladi organizatorji vabijo na Kurentanc, kjer obljubljajo nepozabni ples v maskah do jutranjih ur. Obiskovalci tudi letos ne bodo odšli domov s praznimi želodci, saj se bodo lahko okrepčali s tradicionalno brezplačnima krofom in kislo juho. Študentje so nam zagotovili, da se vidimo na Kurentancu, če se le prepoznamo! Sandra Križanec Kot je ob odprtju razstave zadnjo januarsko nedeljo poudaril predsednik zgodovinskega društva Radovan Pulko, se je med 1. svetovno vojno na območju današnjega Kidričevega in sosednjega naselja Njiverce raztezal obsežen avstro-ogrski vojaški kompleks, ki je vključeval taborišče za vojne ujetnike in rezervne vojaške bolnišnice. V drugi polovici maja 1915 so v Strnišču, tedaj imenovanem Sternthal, že imeli razsvetljavo, gradili so kopališče in zaključevali dela na vodovodu. 30. maja 1915 je v taborišče prišla skupina prvih 1.000 ruskih vojnih ujetnikov. Po vstopu Italije v vojno in odprtju soške fronte pa so avstro-ogrske oblasti zaradi povečanih potreb začele graditi tudi rezervne vojaške bolnišnice. Tako so med letoma 1915 in 1918 v Strnišču delovale vojaške bolnišnice Lukavac, Temesvar, Vršovice, Kutna Hora, Mlada Boleslava, Jičin, Pardubice, Kla-tovy, Dunaj XIX, Halic in Sanok. Že jeseni leta 1915 je v Strnišču prebivalo okrog 14.100 ljudi. Celoten vojaški kompleks, ki je imel tudi pekarno, kavarno, kino, čitalnico, plavalni bazen, šolo za nepismene, celo lastno termoelektrarno in še marsikaj drugega, je obsegal 230 hektarjev, v njem pa je bilo 295 barak. Za razumevanje preteklosti Kidričevega so ključnega pomena razstavljene originalne fotografije taborišča Strnišče, ki jih je zbral Aleksander Kumer, izjemno vrednost pa predstavljajo tudi unikatni rezbarski izdelki ruskih in drugih vojnih ujetnikov v Strnišču, ki jih je pridobil Boris Bavdek. Avtorji razstave, ki se nanaša na čas od januarja 1915 do oktobra 1922, so Boris Bavdek, Aleksander Kumer in Radovan Pulko, v predprostoru dvorane pa so svoja dela razstavili tudi učenci OŠ Borisa Kidriča in člani likovne sekcije DPD Svoboda Kidričevo. M. Ozmec Nagradno turistično vprašanje ^ Slovenska naravna zdravilišča s skupno strategijo do 2020 Največje strnjeno pustno dogajanje v Sloveniji se bo uradno začelo jutri, 7. februarja, z EtnoFestom, srečanjem tradicionalnih pustnih likov in mask Slovenije, uradnim prevzemom pustne oblasti in največjim humanitarnim pustnim projektom v Sloveniji in tudi zunaj nje - že 10. Obarjado. Od 7. do 17. februarja se bodo na Ptujskem zvrstile številne pustne prireditve, ki bodo vabile obiskovalce od blizu in daleč. Samo na Ptuju naj bi v času pusta izvedli okrog 100 prireditev javnega pomena. Od 28. do 31. januarja je na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani potekal sejem Alpe Adria: Turizem in prosti čas, vodilni dogodek v regiji Alpe-Jadran. Poudarek je bil letos na aktivnem turizmu, pohodni-štvu, kolesarjenju in ribolovu so se pridružili tudi ekstremni, adrenalinski in urbani športi. Na sejmu so se predstavili tudi ponudniki s Ptujskega, med njimi MO Ptuj z vidnim prispevkom TD Ptuj. Minister za gospodarstvo Zdravko Počival-šek pa je ob tej priložnosti tudi predstavil svojo vizijo razvoja slovenskega turizma in ukrepe, ki jih bo v zvezi s tem v kratkem sprejela vlada. Po začasnih podatkih Statističnega urada Slovenije je bilo v letu 2014 več prihodov in prenočitev tujih turistov ter manj prihodov in prenočitev domačih turistov. Turizem je v Sloveniji pomembna gospodarska panoga. V bruto družbeni produkt prispeva več kot 12 odstotkov, predstavlja več kot 8 odstotkov celotnega izvoza in več kot 40 odstotkov izvoza storitev. Tuji turisti so v preteklem letu od januarja do vključno novembra v Sloveniji potrošili 1,9 milijarde evrov. Turizem je tudi edina izvozna dejavnost, ki v proračun letno prispeva 240 milijonov davka na dobiček in daje 45000 delovnih mest. V letu 2014 je bilo največ prenočitev ustvarjenih v zdraviliških občinah (32 odstotkov), sledijo gorske občine s 23-odstotnim deležem in obmorske občine z 22 ter Ljubljana z 11 odstotki ustvarjenih prenočitev. Najviš- jo rast prenočitev na prejšnje leto so zabeležili v Ljubljani, in sicer sedemodstotno. Med tujimi prenočitvami so v letu 2014 prevladovale italijanske, na drugo mesto so se uvrstili avstrijski gostje, na tretje pa nemški gostje. V slovenskih naravnih zdraviliščih so z lansko turistično bero bolj ali manj zadovoljni, četudi še niso znani vsi finančni kazalci uspešnosti. V obdobju september-december 2014 je slovenske terme obiskalo za 5,6 odstotka več domačih in tujih gostov. Vseh prenočitev v slovenskih zdraviliščih je bilo v letu 2014 2.734.312, od tega domačih 1.459.471 in tujih 1.274.841. Zelo pozitivni trendi v zadnjih mesecih leta 2014 vlivajo optimizem tudi za leto 2015. Sicer pa bistvenih novosti na področju investicij v slovenskih naravnih zdraviliščih v letu 2015 ni pričakovati, razen nekaterih lepotnih popravkov. Sicer pa slovenska naravna zdravilišča v novo petletno obdobje vstopajo s skupno strategijo 2015/2020. Vizija je, da slovenska naravna zdravilišča okrepijo položaj vodilnega turističnega produkta v Sloveniji in postanejo konkurenčna, ugledna in prepoznavna zdraviliška destinaci-ja v Evropi, uvrščena med top tri srednjeevropske zdraviliške destinacije. Do leta 2020 naj bi se število prenočitev v slovenskih zdraviliščih povečalo na 3,3 milijona oz. za 20 odstotkov. Iz poslovanja pa naj bi se pri- hodki povečali za 30 odstotkov oz. na 300 milijonov evrov. V predzadnjem Nagradnem turističnem vprašanju smo spraševali, kdaj je bilo na Ptuju ustanovljeno Muzejsko društvo. Pravilnega odgovora nismo prejeli. To se je zgodilo leta 1893. Njegov nastanek je s svojim delovanjem spodbudilo Olepševalno in tujskoprometno društvo, kot se je v prvih letih delovanja imenovalo TD Ptuj, ki bo v letu 2016 staro 130 let. Danes sprašujemo, koliko skupin kurentov deluje na Ptujskem. Nagrada za pravilen odgovor je monografija o obrti na Ptujskem. Odgovore pričakujemo v uredništvu Štajerskega tednika, Osojnikova 3, Ptuj, do 15. februarja. Foto: Črtomir Goznik V Evroparku je TD Ptuj že tradicionalno izobesilo kurentovanjske zastave, največja zastava Kurento-vanja pa krasi most za pešce. Nagradno turistično vprašanje Koliko skupin kurentov deluje na Ptujskem? Ime in priimek: . Naslov: Davčna številka: ■u* petek • 6. februarja 2015 Ljudje in dogodki Štajerski 17 Podravje • Začela se je pevska preobrazba www.tednik.si Štajerski TEDNIK Glasbeni talenti se predstavijo Na Radiu Ptuj se je ta teden začela pevska preobrazba. Potekala bo ves februar in marec, ob torkih z oddajo v studiu, sledile bodo vaje v prostorih Društva za glasbeno umetnost Arsana pod vodstvom Teje Letonja Hajšek. Teja Letonja Hajšek je leta 2009 končala izobraževanje iz petja pri profesorju Samu Ivačiču. Študirala je na Pravni fakulteti v Mariboru in se izobraževala v jazz petju. Sodeluje na seminarjih v Evropi in ZDA. Ustvarja samostojne projekte in je članica zasedbe Vox Arsana. V uvodni oddaji se je predstavilo 18 ljudi. Marjana Gaiser je doma Ob Grajeni: »Pojem, ko sem slabe volje, izrazim občutke in jih prenesem na druge.« Katja Senčar iz Velike Nedelje: »Od malih nog pojem, se sprostim in uživam. Pojem v amaterskem zboru.« Tina Hvalec iz Ptuja: »Obiskujem 6. razred in prepevam v MZ, grem na tekmovanje na Češko. Prepevam v otroškem Foto: PAB - Na plesno preobrazbo se je prijavilo 18 kandidatov; skupaj z njimi je na fotografiji tudi mentorica Teja. cerkvenem PZ. Obiskovala sem zbor Allegro.« Mirko Kosi: »Rad pojem in sem dobre volje. Rojen sem 1956, upam, da nisem prestar, saj mi za tovrstne zadeve ne Kandidati, ki so bili po avdiciji izbrani za sodelovanje v Pevski preobrazbi so naslednji: Tomaž Matjašič, Amadeja Kokot, Tina Čuš, Petra Kristovič, Katarina Samobor, Samantha Štrafela in Katja Senčar. zmanjka elana.« Amadeja Kokot iz Tibolcev: »Vsaka izkušnja, znanje in poznanstvo je dobrodošlo.« Kristina Visenjak iz Bukovcev: »Petje me je vedno veselilo. Skozi leta OŠ sem obiskovala glasbeni krožek, pela v PZ.« Nina Notersberg iz Tibol-cev: »Petje me veseli in si želim izpopolniti posluh. Najljubša mi je narodno-zabavna glasba. Naučila sem se jodlati.« Tomaž Matjašič iz Hajdoš: »Rad bi se izpopolnil v glasbi. Glasba mi pomeni največ.« Špela Forštnarič iz Male vasi: »Moja želja je peti in igrati v glasbeni skupini. Pevsko znanje sem pridobila v osnovnošolskem zboru in ansamblu, igranje pa v nižji glasbeni šoli.« Julija Hvalec z Majskega Vrha: »Rada pojem, sodelujem v PZ. Znanje si želim izboljšati.« Vanesa Medved iz Ptuja: »Živim za petje in melodije. Pesem mi je ozdravila hudo bolezen.« Samantha Štrafela iz Vidma: »Rada pojem. Sodelovala sem v PZ Osti jarej.« Robert Kokot iz Cirkulan: »Prijavil sem se, ker že imam nekaj pevskih izkušenj in mi petje pomeni veliko.« Barbara Zakelšek iz Zakla: »Rada pojem, glasba me spremlja od malih nog, sodelovala sem v narodno-zabavnem ansamblu.« Katarina Samobor iz Ptuja: »Uživam v petju, ker bi rada pridobila znanje v tehniki petja in pridobila samozavest.« Karmen Rodošek s Pobrež-ja: »Pela sem v zboru, ki je razpadel in imam željo to še početi.« 0 Zelitegaplesteti napevSkem odru? - naučiti osnov petja? - ob tem še uživati in se zabavati? si prislužiti še kakšno nagrado? Zapojte s Tejo Letonja Hajšek, izkušeno vokalistko, učiteljico petja ter univerzitetno diplomirano pravnico, ki je ob vrsti samostojnih glasbenih projektov tudi članica uspešne zasedbe Vox Arsana! S pomočjo pevske učiteljice Teje Letonja Hajšek si bodo v mese-u februarju in marcu ob torkih urili glasilke na avdiciji izbrane/i pevke in pevci. Osvojeno znanje pa bodo lahko pokazali na naši zaključni prireditvi v ponedeljek, 30.03. v klubu Gemina XIII v Grand hotelu Primus. Vadili bomo v prostorih Društva za glasbeno umetnost ARSANA v Jadranski ulici 4 na Ptuju. Grand Hotel Primus Terme Pttjj A 0 i/ dnritwt Tina Čuš iz Moškanjcev: »Rada bi dobila priložnost se počutiti kot na Brodwayu, izbrala bi pesem iz Brodwaya in naredila šov.« Petra Kristovič iz Prvencev: »Priložnosti je malo, zato jih je treba izkoristiti!« Natalija Škrinjar Destrnik • Film, ki navdušuje staro in mlado Sanjski projekt prijateljstva - zelenjavni vrt! »Ime mi je Leon, star sem 12 let. Prihajam iz Levanjcev in živim na tej kmetiji. To je moj prijatelj Jan. Prihaja tudi iz te vasi, ampak je moj sosed,« začne nagovor mlad kmetovalec Jan iz Levanjcev v občini Destrnik v kratkem dokumentarcu, ki so si ga prejšnji teden v Volkmerjevem domu lahko ogledali številni obiskovalci in ga nagradili z burnim aplavzom. Njuna največja želja je, da bi pridelovala domačo zelenjavo, ki bi jo lahko prodajala na mariborski tržnici z njunim logotipom. Gre za zanimivo življenjsko zgodbo skozi otroške oči, ki je polna humorja in osebnega uvida. Mlada kmetovalca že od šestega leta obdelujeta svoj lasten zelenjavni vrt s plastičnimi traktorji (z vsemi priključki!), ki jih imata že od petega leta. Snemanje, ki je trajalo od aprila do konca junija, prikazuje vse faze dela: od priprave gredic, rahljanje zemlje, saditev, sejanje, pobiranja pridelkov do priprave za prodajo, poti na tržnico ter Lenart • Prvi poročni sejem v Gočovskem dvorcu Ponudba za sanjsko poroko Štajerska hiša kulinarike je zadnjo soboto v januarju pripravila prvi poročni sejem, ki je bil v prvi vrsti namenjen bodočim zakoncem. Organizatorji so na sejmu pripravili hiter vpogled v svet pravljičnih porok in najnovejših poročnih trendov. Poročne obleke, konfeti, cvetlični aranžmaji, gostinska ponudba in lokacije za poroke, fotografske storitve, slavnostne tiskovine, spust golobov, profesionalno ličenje in urejanje frizure, skratka vse, kar nevesta in ženin potrebujeta za ta korak, so si lahko obiskovalke in obiskovalci ogledali na prvem poročnem sejmu v Gočovskem dvorcu. Sprehodili so se lahko v galeriji med ponudniki, se razvajali in olepšali v kotičkih za ličenje in friziranje, zabavali ob živi glasbi, pokušali odlično penino Štajerske hiše kulinari-ke, manjkala ni niti degustacija sladkih dobrot - mini tortic -izpod rok vrhunskih kuharskih mojstrov te hiše. Kot je povedal eden izmed družbenikov Sašo Kramberger, so dogodek izvedli z željo, da strankam ponudijo celovito ponudbo uveljavljenih ponudnikov na enem mestu, s katerimi tudi sami odlično sodelujejo. Sejem svečanih priložnosti je bil odlično sprejet, saj ga je obiskalo precejšnje število ljudi. Nina Zorman Foto: Nina Zorman Zanimanje obiskovalcev za ponujene storitve je bilo zelo veliko. prikaz marketinških strategij pri prodaji na mariborski tržnici. Seveda se je med obdelovanjem vrta in potrpežljivim čakanjem zgodilo marsikaj, kar bi ju lahko odvrnilo od dela: več dni je deževalo, srne so jima pojedle solato, buče, ki sta jih najbolj skrbno sadila, na koncu niso zrastle -vztrajno delo in velika strast do dela sta jima pomagala, da sta na koncu uresničila svojo željo; pridelke sta prodala na tržnici v mestu in pri tem zaslužila sedemdeset evrov. Leon Matjašič in Jan Oman Na duhovit, prijeten in prikupen način sta osnovnošolca pokazala, da se z delom, vztrajnostjo in sodelovanjem da doseči tudi neuresničljivo. Na predstavitvi sta bila seveda tudi protagonista filma - Leon Matjašič in Jan Oman s filmsko Foto: Nina Zorman ekipo, zbrane pa je nagovoril tudi župan Vladimir Vindiš, ki je ponosno povedal, da je film videlo že sedem evropskih držav ter Japonska, kar pomeni izredno dobro predstavitev naših prelepih krajev. Nina Zorman Ptuj • V Blagovnici razstavlja Rozina Šebetič Krajine na platnu V Mercatorjevi Blagovnici na Novem trgu v Ptuju je od ponedeljka, 2. februarja, na ogled najnovejša razstava del ptujske ljubiteljske slikarke Rozine Šebetič. Gre za manjši izbor z razstave, ki je bila lansko leto postavljena v galeriji Albin Promotion v Maj-šperku. Tam je umetniški kritik Mario Verdič prikazal 35 del Rozine Šebetič, za Blagovnico, kjer je razstavni prostor manjši, pa je avtorica pripravila izbor 14 del - krajin. Z njimi je počastila slovenski kulturni praznik, hkrati pa spomnila na svojo nedavno 88-letnico. Razstava je na ogled do konca meseca. jš Foto: Črtomir Goznik 18 Štajerski Za zdravje petek • 6. februarja 2015 Alternativna medicina Rastem kot konoplja Konoplja ima več podvrsti in več imen. Najbolj znana je pod špansko mehiškim nazivom: marihuana. Najdemo jo na rudninsko bogatih, s soncem obsijanih tleh. V višino doseže do 6 metrov. Cveti vse od junija pa do avgusta. Spada v družino konopljevk (Cannabi-naceae) in je sorodnica hmelja, ki je ravno tako konopljevka. Kot droga se uporablja socvetje. Njene učinkovine so eterično olje, smole, holin in seveda kanabinoidi. Kaj o uporabi konoplje v medicinske namene pravi naš Nacionalni inštitut za javno zdravje? Izdal je zloženko z vprašanji in odgovori. Najbolj pereče vprašanje: "ALI HAŠIŠ IN HAŠIŠEVO OLJE ZDRAVITA RAKA? ima odgovor: „Glede zdravljenja raka so bili do sedaj narejeni le pred-klinični preizkusi na rakavih tkivih in na živalih. Nekatere raziskave kažejo, da posamezni kanabinoidi vplivajo na določene tumorje tako, da se upočasni njihova rast in se zmanjša njihova invazivnost. Ker raziskave še niso končane, še ne vemo, ali bi kanabinoide lahko uporabljali tudi za zdravljenje nekaterih vrst raka pri človeku." Na spletni strani omenjenega inštituta najdemo tudi pojasnilo: „Kanabinoidi (naravni ali umetni), ki niso registrirani kot zdravila, so večinoma na listi prepovedanih drog, zato je njihova sinteza, prodaja in omogočanje uporabe kaznivo dejanje, posest manjše količine za enkratno lastno uporabo pa je v nekaterih državah, vključno s Slovenijo, prekršek." In pot od tu dalje do ilegale je kratka. Naj naštejem slabosti skrivanja pred zakonom: - pripravki so dragi - izostane kontrola kakovosti - ni standardizacije sestave ali odmerkov - ni načina za merjenje učinkovitosti (so samo zgodbe od ust do ust). Konoplja je, kot kaže, lahko nevarna rastlina, vendar se vedno bolj glasno po medijih govori o ogromnem medicinskem potencialu. Na eni strani so prisotna tveganja za vedenjske spremembe, zasvojenost in zmanjšanje umskih sposobnosti, na drugi pa se govori o priložnostih za lajšanje bolečin, sproščanje, povečevanje teka, mogoče tudi za zaviranje rasti rakavih celic in morebiten ugoden učinek na kakšne druge bolezni. Zagovorniki se sklicujejo na zdravilne učinke pri posameznikih in spregledajo negativne pojave, nasprotniki dvomijo o dokazanosti zdravilnih učinkov in svarijo pred nevarnostjo neželenih učinkov. In kako je v državi (Nizozemska), kjer je uporaba v medicinske namene dalj časa dovoljena? Kanabinoidi s strogimi standardi kakovosti se izdajajo v lekarnah izključno za zdravljenje. Z registracijo je odpadel marsikateri očitek nelegalno izdelanemu hašiševemu olju. Preparati so preverjani na vsebnost pesticidov, težkih kovin, bakterij ... Enak odmerek naj bi imel tudi enak učinek. Registrirana imajo zdravila z različnimi razmerji aktivnih substanc. Namenjena so: - lajšanju bolečin pri tumorjih, po operativnih posegih, pri fantomski bolečini (občutek, da boli del telesa, ki je bil odrezan), - preprečevanju slabosti in bruhanja, zlasti pri tistih, ki jim običajna zdravila za te težave ne pomagajo, - povečanju apetita pri bolnikih z aidsom ali karcino-mom, - lajšanju mišične zakr-čenosti pri multipli sklerozi (MS), - zmanjšanju visokega tlaka v očeh (pri tem naj ne bi bil učinek dolgotrajen). Zdravniki so dobili od ministrstva za zdravje priporočilo, da se odločijo za „konopljina zdravila" šele, ko običajna terapija ne zaleže, oziroma ima preveč neželenih učinkov. Previdnost je na mestu, saj so stranski učinki kanabino-idov lahko duševne težave (halucinacije), zasvojenost, spremembe zaznavanja, upočasnjen reakcijski čas, negativen vpliv na učenje in spomin. Legalizacija medicinske uporabe konoplje lahko izboljša poučenost tako zdravnikov kot bolnikov, kar omogoča, da se zdravljenje uvede samo takrat, ko je upravičeno. V nasprotnem primeru se bolniki odločajo sami, ne da bi poznali vsebnost učinkovin in priporočene odmerke. Obenem do sedaj še ni dovolj dokazov, da bi kanabis oziroma zdravila, ki vsebujejo kanabinoide, ozdravila, ustavila ali upočasnila napredovanje katerekoli bolezni. Za premik bi bilo torej treba opraviti kakšno klinično študijo. Prostovoljcev glede na odzive javnosti očitno ne bo manjkalo. Neda Toplek, mag. farm. Tačke in repki Foto: MZ Hematurija, pojavljanje krvi v urinu (III.) Problematika pojavljanja krvi v urinu je pri malih živalih zelo pogosta in zelo kompleksna. Iz navedenega v dveh prejšnjih prispevkih vidimo, da se je treba pri vnetjih mehurja in ledvic pri psih in mačkah, predvsem če opazimo kri v urinu, hitro odzvati in poiskati pomoč pri veterinarju in ne čakati z mislijo, saj bo minilo, saj je žival še videti v redu, hrano še uživa in podobno. Diagnostika uroloških obolenj v dobro opremljeni veterinarski ustanovi ne predstavlja večjega problema. Vzrok in lokacija obolenja v urološkem sistemu živali se postavlja na podlagi biokemične in hematološke analize krvi, z natančno analizo urina in njegovega sedimenta in z ultrazvočnim in rentgenskim pregledom in seveda z natančnim kliničnim pregledom živali. Pravočasno odkrito in začeto zdravljenje vnetja ledvic je uspešno, na začetku je pogosto kombinirano z infuzijami in aplikacijami antibiotikov in ostale terapije večkrat dnevno. V hujših primerih ostanejo živali v bolnišnici na zdravljenju, seveda če so primerno sociali-zirane in sodelujejo pri zdravljenju. Kasneje je potrebna še dolgotrajna terapija z antibiotiki in dietna prehrana. Na žalost vedno pogosteje diagnosticiramo različna maligna obolenja urogenitalnega sistema pri mucah in psih, kjer je prav tako en od simptomov krvav urin. Pogosti so tumorji ledvic, ki so prognostično ugodni, saj s pravočasno odkritim tumorjem in odstranitvijo ledvice žival živi normalno dalje. Tudi pravočasno odstranjeni tumorji mehurja so prognostič-no kar ugodni, predvsem če jih kombiniramo s kemoterapijo. Pri ženskih živalih je še cela vrsta novotvorb na rodilih, katerih rezultat je kri v urinu. Infekcijska bolezen, ki jo prenašajo klopi, imenovana erlih-ioza, je lahko vzrok krvavemu Foto: Osebni arhiv Vprašanja v zvezi z nego in zdravjem hišnih ljubljenčkov pošljite na naslov: nabiralnik@radio-tednik.si ali po pošti na: Uredništvo Štajerskega tednika, Osojnikova cesta 3, 2250 Ptuj, za Tačke in repke. urinu, prav tako zastrupitev s strupi za podgane na bazi diku-marola. Tudi nekatere avtoimu-ne bolezni privedejo do krvi v urinu. Na koncu prispevka bi rad ponovno poudaril, da je pravočasno začeto zdravljenje bolezni, pri katerih je skupen simptom krvav urin, prognos-tično ugodno in zelo uspešno. Živali nam svojih težav ne povedo. Le vesten lastnik, ki živi s svojim kosmatinčkom v tesnem stiku, bo to tudi takoj opazil. Lastnikom tudi svetujem, da se odzovejo mnenju svojega veterinarja, če jim svetuje širšo diagnostiko ali jih napoti v bolje opremljeno veterinarsko ustanovo. Pogosto sem priča zapoznelemu prihodu pacienta z močno napredovalimi bolezenskimi znaki in ob slabi prognozi zdravljenja tudi veliki žalosti lastnika. Lastnik 1 M . i Foto: Črtomir Goznik Emil Senear, dr. vet. med. pogosto komentira, da se je kužku že trikrat ponovilo, pa je bilo vedno po injekciji oziroma tabletah boljše in za to niso prišli prej. Ne pozabite, vedno je treba čim prej razčistiti in najti vzrok, ki je pripeljal do pojava bolezenskih znakov, saj se je le tako možno pravilno in pravočasno boriti proti bolezni. To je zelo pomembno predvsem pri živalih, ki nam na žalost svojih bolezenskih znakov in težav ne morejo povedati, lahko nam jih le pokažejo, a le, če jih sprejemamo in prepoznamo in smo jim pripravljeni prisluhniti. Emil Senčar, dr. vet. med. Zdravstveni nasveti Zdravilni čaji V zimskih dneh nam pri-jajo topli napitki, predvsem čaji. Nekateri čaji zadovoljijo našo željo in potrebo po napitku prijetnega vonja in okusa, mnogi čaji pa pomagajo lajšati manjše zdravstvene težave. Tem rečemo zdravilni čaji. Uporaba zdravilnih čajev temelji na dolgoletnih izkušnjah. Pripravljeni so iz rastlinskih drog. Izraz rastlinska droga pomeni posušene in zdrobljene ali narezane rastline ali dele rastlin (cvet, list, korenina, plod, zel, seme). Zdravilni čaji so lahko pripravljeni iz ene zdravilne rastline ali iz kombinacije več zdravilnih rastlin. Čajne mešanice so kombinacija od 2 do največ 7 zdravilnih rastlin, kjer so droge skrbno izbrane tako, da se v svojem zdravilnem delovanju dopolnjujejo. Uporabljajo se že uveljavljene in strokovno preizkušene mešanice. Velikokrat pa je bolje uporabiti posamezne droge, saj tako lažje zagotovimo potrebno količino zdravilne učinkovine v napitku. Čaji so še vedno najpogostejša in tudi najstarejša oblika uporabe zdravilnih rastlin. Priprava je na prvi pogled preprosta, vendar moramo za pripravo kakovostnih čajnih napitkov, ki služijo svojemu namenu, upoštevati vrsto dejavnikov. Za zdravilne čaje potrebujemo najprej kakovostno rastlinsko drogo. V lekarnah čaje nabavljamo pri preverjenih proizvajalcih. Če se tega lotite sami, je treba natančno poznati proces vzgajanja rastlin, skrb za okolje, čas nabiranja, način sušenja, stopnjo zdrobljenosti in pravilno shranjevanje. Če katera koli stopnja v procesu pridobivanja rastlinske droge ni izpeljana v skladu z zahtevami, dobimo nekakovostno drogo, lahko pa pride tudi do onesnaženja. Pri čajih je treba upoštevati navodilo za njihovo pripravo. Priprava je odvisna od tega, kakšne učinkovine vsebuje posušena zdravilna rastlina oz. rastline, če gre za čajno mešanico. Kadar gre za čaje ali čajne mešanice, ki so registrirani kot tradicionalna zdravila rastlinskega izvora, je čaju priloženo navodilo za uporabo, ki vsebuje tudi vsa opozorila in previdnostne ukrepe. Kadar gre za čaje, ki jih uvrščamo med hrano, je navodilo za pripravo čaja navedeno na zunanji embalaži. Pravilno pripravo in način uporabe zdravilnih čajev vam svetujemo v lekarni. Čaje vedno pripravljamo sveže in jih, primerno ohlajene, takoj popijemo. Pripravljamo jih kot vodne izvlečke, in sicer na tri različne načine, odvisno od rastlinske droge: - poparek ali infuz - predpisano količino droge prelijemo z vrelo vodo, pomešamo, pokrito pustimo stati določen čas, nato precedimo. Največkrat so to čaji iz listov in cvetov; - prevretek ali dekokt - predpisano količino droge prelijemo s hladno vodo, počakamo, da zavre, pustimo vreti še predpisan čas in nato precedimo. To so čaji iz trdnih drog, kot so skorja, korenina; - prelivek ali macerat - predpisano količino droge prelijemo z vodo sobne temperature in pustimo stati določen čas, občasno pomešamo. Praviloma se ta postopek uporablja za droge, ki so občutljive na temperaturo. Upoštevati je treba navodilo o trajanju postopkov. Tudi pri zdravilnih rastlinah je potrebno pravilno odmerjanje. Pri uporabi pa moramo biti previdni pri otrocih, nosečnicah in doječih mamicah. Namreč dejstvo, da je nekaj naravno, še ne pomeni, da nima neželenih učinkov. Ljudje se tega premalo zavedajo. Uporaba zdravilnih rastlin temelji na dolgoletnih izkušnjah, se pa danes izvajajo številne raziskave, s katerimi izolirajo zdravilne učinkovine iz teh rastlin. Obstajajo tudi dokazi o neželenih učinkih, ki v mnogih primerih niso zanemarljivi (npr. šentjanževka). Prav zato so ti zdravilni čaji na voljo samo v lekarnah in specializiranih prodajalnah. Farmacevti prisegamo na kakovostne čaje - to so posušeni ter narezani ali nadrobljeni deli rastlin ali cele rastline. Poznamo še čaje v filter vrečkah - priprava je preprostejša, slabost pa je velika razdrobljenost droge, kjer se potem skrijejo nečistoče, razpadni produkti ipd. Danes imajo mnogi radi instant čaje. Priprava je res preprosta, vsebujejo pa sladkor. Naslednjič pa nekaj več o čajih, ki se uporabljajo za prehladna in druga obolenja. Darja Potočnik Benčič, mag. farm., spec. I Foto: Črtomir Goznik Darja Potočnik Benčič, mag. farm., spec. petek • 6. februarja 2015 Za kratek čas Štajerski 1S 3715 SOVJETSKA IGRALKA (IRINA) SIN PRABOGA SVAROGA STARO IME ZA CINKOVO RUDO NASELJE V OBČINI POLZELA ETIOPSKI DENAR CVETA ORAŽEM SESTAVIL EDI KLASINC VOŽNJA S SMUČMI NAS IMITATOR ARTAČ MOŠKA MOLITVENA POSTAVA PISATELJ (MOR) NAŠ GRAF. OBLIK. PLANINA ZAHODNO OD KOČEVJA PLANINA V SRBIJI ANTON SOVRE KRAJ PRI VELIKIH BLOKAH ROMUNSKA NAMIZNOT. IGRALKA (ANGELICA) TURŠKI POLITIK EVREN SLED SEKIRE VULK. ŽRELO Z VODO STARINARNA 24 UR KUŽNA KOŽNA BOLEZEN AN. PEVKA (JOAN) IRENA AVBELJ OTOK V INDONEZIJI ATLETINJA CUSMIR POLITIK GERHARDSEN ROPARSKI KRAGULJ TOYOTIN TERENEC PEVKA REDŽEPOVA ....................... AFRIŠKA DRŽAVA SIDRO, KOTVA EKSPLOZIVNO TELO DENAR V MJANMARU JEZERO V KAZAHSTANU iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii NEZAVEST DRŽAVA V INDIJI iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii GOLFIST IZ JAR DLAKA POD NOSOM ŠTRLINA KOSTI GOETHEJEVA MATI REJA ŽIVINE, ŽIVINSTVO ŠOLSKA MALHA VAS POD KRIMOM CVETKA DRAGAN IRENA ZDOLŠEK SUMERSKA BOGINJA PLODNOSTI KRAJ PRI DOBRNI ZARJA (MANJ-ŠALNICA) POČASNE, MEČKAČ GNUS, OGABNOST TRDNJAVA, UTRDBA UGANKARSKI SLOVARČEK: ANISOARA = romunska skakalka v daljavo Cusmir, JOKAI = madžarski pisatelj Mor, KALAMINA = staro ime za cinkovo rudo, KJAT = denar v Mjanmaru, KLANC = kraj pri Dobrni, OROVA VAS = naselje v občini Polzela, ROZEANU = romunska namiznoteniška igralka (Angelica), SKOBCEVA = sovjetska filmska igralka (Irina). ....m»,-,...„„mu <<_,.,,<_,.,„ av/vyi iv cjiuso avsvj voiiavz jnv i» vnvni si 'vaaoi 'vraaoNiAiz viv Vivaavi 'voiiaiviaio 'aaviNV 'aivz 'viaisb T\va 'vmvvi 'vavosiNV 'amv 'DNiavaiviAiav VioiavA 'vva '»bsa 'vabosovis 'vvinvonia 'iwior 'iNvao 'N3~iu 'winiAis :ouabjöpoa imnvzihm ai Aausaa NAROČITE ŠTAJERSKI TEDNIK IN SI IZBERITE NAGRADO Niste naročnik Štajerskega tednika, a bi to radi postali? Potem je sedaj pravi čas, saj smo za vas pripravili privlačne nagrade. Do nagrade ste upravičeni novi naročniki, ki pred tem vsaj 6 mesecev niste bili x . | naročeni na Štajerski tednik in se zavežete, da CilujerSKl boste ostali naročnik vsaj 6 mesecev. CCC RADIOPTUJ 89,8-98,2-10473 Novi naročniki bodo o prevzemu nagrade pisno obveščeni po pošti v mesecu marcu 2015. NAROČILNICA ZA Štajerski ötaiersta TEDNIK Ime in priimek:. Naslov:_ Pošta:_ Davčna številka: Telefon:_ Podpis:_ Datum naročila: Želena nagrada: Q] Moški (ustrezno označi) Ženska Bela Modra § Velikost: [H Moški @ Ženska |T| Siva Bela Rdeča Bela Velikost [Š][m] 0 S podpisom potijujem naročilo Štajerskega tednika do pisnega preklica, vendar za najmanj 6 mesecev. Hkrati potijujem, da zadnjih 6 mesecev nisem bii/-a naročnik. Naročnino bom plačeval/-a mesečno po položnici. POSTATI NOVI NAROČNIK ŠTAJERSKEGA TEDNIKA SE IZPLAČA - vsi, ki se boste na Štajerski tednik naročili v času od 12. 12. 2014 do 31. 1. 2015, lahko izbirate med dvema nagradama: 1. KOPALNI PLAŠČ; prosimo, označite v okvirčku, katero barvo želite, modro ali belo, prav tako označite izbrano konfekcijsko številko S/M, L/XL, 2XL 2. JAKNA SOFTSHELL; izbirate lahko med dvema barvama - prosimo, označite v okvirčku, katero barvo želite - MOŠKI siva ali bela, ŽENSKA rdeča ali bela, prav tako označite izbrano konfekcijsko številko S, M, L, XL, 2XL i RADIO TEDNIK Ptuj, d.o.o. Osojnikova cesta 3 2250 Ptuj POHITITE IN Sl^ S SKLENITVIJO NAROČNIŠKEGA RAZMERJA POSTANITE ČLAN KLUBA PRIJATELJEV RADIA-TEDNIKA PTUJ IN PRIDOBITE UGODNOSTI: 20 brezplačnih prilog s koristnimi nasveti o gradnji, dopustu, gospodarstvu, urejanju okolice, avtomobilizmu, financah, zdravju, kulinariki ... TV-priloga TV OKNO - 48 barvnih strani TV-sporeda in zanimivosti iz sveta glasbe in filma 20-odstotni popust pri naročilu malih oglasov • ogled brezplačne gledališke predstave • Avtobus zvestobe (izbrani izleti po ugodnejši ceni) • praktična darila za nove in obstoječe naročnike • vstopnice za prireditve in gledališke predstave POSTATI NAROČNIK ŠTAJERSKEGA TEDNIKA SE RESNIČNO IZPLAČA! 20 Štajerski Doma in po svetu petek • 6. februarja 2015 Filmski kotiček Teorija vsega Vsebina: Stephen Hawking, mladi študent na Cambridgeu, ima vse. Mladost, energijo in briljan-ten um, s katerim očara svojega profesorja in svoje dekle Jane. Toda obetavno in začrtano lepo prihodnost mu prekriža bolezen gibalnih nevronov. Pošiljanje informacij mišicam je prekinjeno, zato Stephen ostane negiben, mišice pa brez dejavnosti oslabijo. V svojem čedalje bolj omejenem notranjem svetu se posveti raziskovanju vesolja in postane ugleden znanstvenik. Toda za njegovo ženo je nenehna skrb za nemočnega Hawkinga preveč, zato obema poišče osebnega pomočnika in pomočnico, tu pa se stvari začnejo zapletati ... Teorija vsega je predvsem seveda še en film, ki je bil narejen zgolj zato, da pobere oskarje, medtem ko se predstavlja za pomemben umetniški film (a to ni niti približno). Film ima vse potrebne elemente. Tragična zgodba glavnega junaka je zelo filmska in idealna za žanr zgodb, ki jih piše življenje, ker opisuje borbo v že vnaprej izgubljeni bitki z življenjem, toda v njej glavni junak kljub neizogibnemu porazu zmaga, kar je naravnost idealno za Hollywood. Povrhu vsega je zgodba resnična, zato preveč pikolovskim gledalcem kaj hitro zapre usta in ji tako ne smejo očitati niti preveč holivudiziranih elementov, ki film občasno zdrknejo na nivo navadne telenovele ali v najboljšem primeru TV-film tedna. No, prav, film je torej vaba za oskarje, pri tovrstnih filmih pa je značilna vsaj ena vrsta presežka: naslovna vloga. In res, ob korektni režiji in malce vodenem in neizrazitem scenariju, ki se osre-dotoča bolj na Hawkingovo ženo kot Hawkinga samega (kar niti ni čudno, saj je film posnet po knjigi, ki jo je napisala prva Hawkingova žena), glavni igralec Eddie Red-mayne blesti kot manjše sonce. Njegov prikaz tega slavnega in neverjetno pogumnega znanstvenika je naravnost srhljivo resničen, do te mere, da je celo sam Hawking dejal, da je med ogledom filma večkrat pomislil, da gleda prave posnetke samega sebe. Vaba za oskarje gor ali dol, glavni igralec si ga nedvomno zasluži. Kot rečeno, v filmu pogrešamo malce večjo pozornost do Hawkin- govega znanstvenega delovanja. Njegovi dosežki in akademska kariera so sicer prikazani, a zdi se, da zgolj zaradi nuje, saj je prikaz opravljen z levo roko in zgolj faktografsko, na hitro in površno, le toliko, da vemo, da je Hawking genialni znanstvenik, čeprav bi za potrebe filma in njegove zgodbov-ne strukture lahko bil tudi gasilec ali rudar ali zdravnik ali karkoli. Ravno v tem leži največja slabost filma: da je bolj kot resnični zgodbi podrejen preverjenim filmskim vzorcem umetniškega filma, ki pobirajo nagrade, občasno celo do te mere, da se Hawkingovo ime in lik občasno zdita le kot zlorabljeno sredstvo za dosego cilja. Matej Frece The Theory of Everything Igrajo: Eddie Redmayne, Felicity Jones, Charlie Cox, Emily Watson, Simon McBurney, David Thewlis, Tom Prior, Harry Lloyd, Michael Marcus, Alice Orr-Ewing Režija: James Marsh Scenarij: Anthony McCarten po knjigi Jane Hawking Žanr: romantična biografska drama Dolžina: 120 minut Leto: 2014 Država: ZDA J OVEN (21.3. - 20.4.) 0 S V vaše življenje bodo prihajali 'g prijetni ljudje. Na drugi strani g vas bodo osrečili prijatelji in sku- s pinsko delo. Močan pečat bo imela IT tudi služba in morali boste uvesti H neke spremembe. Svoje mnenje 1 boste povedali jasno in glasno. | Varovati se boste morali ljubezen-r=5 skih nesoglasij. 80 BIK (21.4. - 20.5.) Romantična doživetja vam bodo vlivala smisel in zaupanje. Spoznali boste, da lažjih poti ni in da boste morali narediti sintezo. Reševali boste nekaj iz svoje preteklosti. Fizična aktivnost bo spodbudna in sprehodi po zasneženi poljani bodo balzam za dušo. Mh DVOJČKA (21.5. - 20.6.) RAK (21.6. - 22.7.) LEV (23.7. - 22.8.) V zadnjem tednu februarja se boste sprostili in z zaupanjem pogledali vnaprej. V svoje življenje boste privabljali ljudi, ki vas bodo osrečili in napolnili z upanjem. Mešani občutki vas bodo spremljali v ljubezni - čas bo za romantično večerjo. Zvezde v ljubezni bodo naklonjene samskim. Veselili se boste tistega, kar vam bo ponudilo življenje. Spremljala vas bo ustvarjalna energija. Veliko časa boste namenili razmišljanju o skrivnostih in duhovnih zakonitostih. V ospredju bo intuicija in tako bo čas primeren za pomembne projekte. V službi ne iščite lažjih poti. Hrepeneli boste po izzivih in novih dogodivščinah. Premiki bodo zaznamovani v sodelovanju. Na delovnem mestu bo čas novih priložnosti in ključnih sprememb. Napredovali boste tudi v pogovoru in se boste med vrsticami učili od ljudi. Sreča se skriva na strani pogumnih in aktivnih. DEVICA (23.8. - 22.9.) Začelo se bo novo obdobje in rast fizične energije bo na zavidljivi ravni. Jasno in glasno boste povedali svoje mnenje. Notranji mir bo nekaj česar se boste morali naučiti. Bolje bo, da se bolj sprostite v ljubezni in da ne pričakujete ničesar. Romantična doživetja vam bodo obarvala sivi vsakdan. h TEHTNICA (23.9. - 23.10.) V ljubezni se boste morali odločiti in sprejeti salomonsko odločitev. Diplomacija bo adut, ki vam bo koristil na delovnem mestu. Več časa boste namenili sebi in prostemu času. Če imate otroke, vam bodo vir navdiha. V veliki meri se boste sprostili in življenje zajemali z veliko žlico. škorpijonom strelec (24.10. - 22.11.) \Y (23. 11. - 21. i Intuitivni signali se bodo oja-čali. Dobre iztočnice boste imeli na delovnem mestu. Zavedli se boste prijetnosti in znali uživati v drobnih trenutkih. V ljubezni bodo vaši občutki mešani in ne iščite bližnjic. Spontano bo deloval pogovor in tistega, kar ne moi na glas si zapisujete. (23.11. - 21.12.) Privlačile vas bodo adrenalinske dejavnosti. Za osebno svobodo se boste pripravljeni boriti. Istočasno bo obdobje zelo občutljivo. Dobro bo znati zbirati besede in oceniti prioritetne dejavnosti. Uspeli boste v nekem projektu in omenjeno vam bo odprlo vrata sreče na ste-žaj. Častni pokrovitelj 55. Kurentovanja Borut Pahor, predsednik Republike Slovenije ÍFECC* KOZOROG (22.12. - 20.1.) Kovali boste načrte o svoji prihodnosti. Uspehi se bodo vrstili. Seveda bo obdobje namenjeno tudi počitku in interesnim dejavnostim. Bolje bo, da boste svojega srčnega izvoljencaposlušali med vrsticami. Srečen dan: sreda. Blesteli boste v pogledu denarja in naredili več o / V VODNAR (21.1. -18.2.) Radi boste pomagali drugim ljudem. Iskali boste tudi iskrico pozitivnosti in jo našli med prijatelji. Pričakovati je prijetne energije, ki vas bodo povezale v ljubezni in harmoniji. Tako boste našli svojo srečo in obilico ugodnih trenutkov. Služba: dinamično boste povedali svoje mnenje. RIBI , (19.2. - 20. i) Občutili boste neko povečano harmonijo in pospešili boste svoj korak. Ločevati bodo morali zrno od plev. V tišini boste pridobili odgovore na svoja vprašanja. Tako najdete v sebi tudi neko novo in svežo energijo. V ljubezni ne izsiljujte in poglejte na trenja kot na izziv. i- > ¡8 H m Mednarodni pustni festival Ptuj, Slovenija 2.-17. februar 2015 ■ Sobota, 7. februar, 11.00 Otvoritvena slovesnost s predajo oblasti Princu karnevala, mednarodno FECC EtnoFest srečanje tradicionalnih pustnih likov in mask - povorka Uvod v največjo pustno-etnografsko prireditev v Sloveniji s simbolično predajo oblasti med županom Mestne občine Ptuj, Miranom Senčarjem in 15. ptujskim princem karnevala, Rajkom Jurgecem, Bertoldom Draneškim, ki bo v času pusta vodil »mestno oblast«. Temu bo sledila povorka mednarodnega FECC EtnoFest srečanja tradicionalnih pustnih likov in mask ptujskega območja, Slovenije in Evrope z več kot 1.500 udeleženci. Zaključek EtnoFest-a bo v karnevalski dvorani. Sobota, 7. februar, Vinarski trg, od 10.00 Tradicionalna 10. obarjada Lions kluba pfui/ i Vse prireditve na: www.kurentovanje.net MESTNA OBČINA PTUJ javne službe ptuj , Jeruzalem Ormož Haloze . Slovenske gorice adria Cestno podjetje Ptuj ^^^^ dCffi A Zavarovalnica XI r I Maribor MEDIJSKI PARTNER Štajerski' RADIOPTUJ 89,8-98.£-l04;3 petek • 30. januarja 2015 Poslovna in druga sporočila Štajerski 21 KUHARIJE RADIA PTUJ Lepi, pravilnih oblik, zlato rumeno zapečeni, večji, manjši, sočni... Kakšni pa so vaši krcfi? Pošljite nam recept za krofe in fotografijo na elektronski naslov kuharije@radio-tednik.si. Recepte zbiramo do 13. februarja 2015. (CRADIOPTUJ Tiste z najlepšimi krancli bomo lepo nagradili. 89.8*98.£,|CH3 www.radio-ptuj.si Program TV Ptuj Prireditvenik Sobota ob 21:00, nedelja ob 10:00: Podelitev nagrad Športnik leta 2014 mestne občine Ptuj; Priprave na 55. Kurentovanje na Ptuju; Na Ptuju nastaja dnevni center Mozaik generacij; Posvet o razvoju turizma na Ptuju; Predstavitev publikacije posvečene župnijski cerkvi sv. Petra in Pavla; Jubilejna razstava likovnih del slikarja Jožeta Foltina; Priprave na 10. tradicionalno Obarjado; V Halozah še vedno žive običaji ob svečnici; Sejem korantove opreme v Kicarju; Potep po Aljaski s popotnico Tatjano Jamnik Pocajt; V svet elektronike z revijo Monitor; Nepozaben ples kurentov; Z glasbo v sobotno noč. 10. obarjada Ptuj, 07. februar 2015 LIONS KLUB PTUJ HUMANITARNI, KULINARIČNI, KARNEVALSKI IN DRUŽABNI DOGODEK Lions klub Ptuj prireja deseto obarjado Prijavljene skupine bodo tekmovale v kuhanju kurje obare, dobrodelna prireditev bo v soboto, 07. februarja, s pričetkom ob 9. uri, na dvorišču Ptujske kleti, Vinarski trg 1, na Ptuju. Zbrana finančna sredstva bodo namenjena za humanitarne namene. Ta dan boste lahko doživeli tudi utrip pustnih prireditev na ptujskih ulicah in trgih. ljubeznijo Petek, 6. februar 17:00 Cirkulane, večnamenska turistično-prire-ditvena dvorana: prireditev ob slovenskem kulturnem prazniku, OŠ Cirkulane-Zavrč, KD Cirkulane 17:00 Leskovec, telovadnica OŠ: prireditev ob kulturnem prazniku ,Vendar peti on ne jenja' - koncert otroškega in mladinskega pevskega zbora OŠ Videm-Leskovec z gosti 17:00 Ptuj, grad Turnišče: prinčev pohod z baklami - princ Vegan Turnški, KD Draženci, sekcija TE-DE Korant klub 18:00 Makole, Dom krajanov: proslava ob slovenskem kulturnem prazniku, PD Anice Černejeve Makole 18:00 Poljčane, Dom športa in kulture: prireditev ob kulturnem prazniku 18:00 Ptuj, CID: odprtje razstave novejših likovnih del Gregorja Samasturja - Iskanja 18:00 Skorba, Dom krajanov: slovenski kulturni praznik in predstavitev zbornika 19:00 Slovenska Bistrica, Dom svobode: glasbeno-li-terarni večer ob kulturnem prazniku, posvečen Cirilu Zlobcu, Zate prehodil bi vse poti Sobota, 7. februar 18:00 Zgornja Ložnica, večnamenska dvorana: 7. etnološki večer Prid te pomagat 19:00 Slovenska Bistrica, grad: povodni mož z modno revijo 19:00 Šmartno na Pohorju, OŠ: predstava ob kulturnem prazniku Čaj za dve Nedelja, 8. februar 9:00 Slovenska Bistrica, Planet znanja, Partizanska ul. 25: 3. ustvarjalna delavnica - izdelava pustnih mask, ob 1. rojstnem dnevu društva Bistriški škrat 9:00 Slovenska Bistrica, Planet znanja: 1. rojstni dan društva Bistriški škrat, delavnica za otroke, ob 14.00 delavnica za odrasle 10:00 Ptuj, Mestno gledališče: predstava Šola za klovne, Zavod Bufeto, ob 10.00 in 11.30 10:00 Ptuj, Vinarski trg: Tradicionalna 10. Obarjada Lions kluba Ptuj 10:30 Slovenska Bistrica, Dom svobode: lutkovna predstava Rdeča kapica, DPD Svoboda 11:00 Ptuj: otvoritvena slovesnost s predajo oblasti princu karnevala, mednarodno FECC etnoFest srečanje tradicionalnih pustnih likov in mask -povorka 11:00 Sveti Andraž, občinska zgradba: Dan odprtih vrat, odprtje poslanske pisarne poslanca SDS Andreja Čuša 17:00 Poljčane, OŠ: Košuta ciza praznuje, prireditev ob 25-letnici delovanja FD Košuta Poljčane 17:00 Stoperce, Zelena dolina: 1. obletnica delovanja, živa glasba in pogostitev, Jovibend in Boštjan Konečnik 18:00 Ormož, Bela dvorana Grajske pristave: koncert udeležencev republiškega tekmovanja iz Glasbene šole Ormož 10:00 Ormož, Grajska pristava: Brezplačni ogledi zbirk in vodstvo ob kulturnem prazniku, za posamezne obiskovalce 11:00 Slovenska Bistrica, grad: slovenski kulturni praznik, prost vstop do 15.00 13:00 Sodinci, prireditveni prostor: 2. fašenk po Sodinsko, rusin skok, predstavitev etnografskih mask, TD Sodinci 14:00 Videm: pohod po Srakačevi poti v počastitev kulturnega praznika; odhod izpred Drvarnice KD Videm 15:00 Bolečka vas, Dom krajanov: prireditev ob kulturnem prazniku, Prijatli zapojmo, naj pesem doni, ljudski pevci FD Romžarin 15:00 Studenice, Kulturni dom Andreja Stefanziose: premiera otroške igre Povodni mož 16:00 Kidričevo, OŠ Borisa Kidriča: prireditev ob kulturnem prazniku 17:00 Cirkulane, večnamenska turistično-prire-ditvena dvorana: prireditev ob slovenskem kulturnem prazniku, OŠ Cirkulane-Zavrč, KD Cirkulane 17:00 Markovci, mala športna dvorana OŠ: proslava ob kulturnem prazniku; organizatorja Občina Markovci in KUD KulTura - komorni zbor Kor 17:00 Ptuj, Mestna tržnica in Mestni trg: prikazi avtohtonih tradicionalnih pustnih likov in obredij ptujskega območja ter nastopi otrok ptujskih vrtcev in šol, vsak dan do 16. februarja 18:00 Majšperk, KPC: osrednja občinska proslava ob slovenskem kulturnem prazniku, ŠKD Sestrže 18:00 Ptuj, Mestna tržnica: EtnoPopRockFest, vsak dan do 16. februarja 18:00 Videm, Drvarnica KD Videm: odprtje slikarske razstave Marije Šeruga 18:00 Videm, občinska dvorana: proslava ob kulturnem prazniku, Kulturno društvo F. Prešerna Videm in Občina Videm Ponedeljek, 9. februar 15:00 Majšperk, prostori Občine: odprtje poslanske pisarne Mestni kino Ptuj Petek, 6., sobota, 7., in nedelja, 8. februar: 16:00 Zgodbe iz hoste; 18:10 Foxcatcher: Boj z norostjo; 20:30 Teorija vsega. PUSTNA PONUDBA V MEMCAI JOŽETA MMŠŠTA Da bo pust masten okrog ust MESO r^b IZDELKI m <3SE> _ trimiv KMEČKA SUHA SALAMA Jš it > PREK ZADNJA KRAČA 40% CENEJE SAMO 1,99€/KG SV. POLOVICA Z KOZO, BREZ GLAVE SAMO 2,99 €/KG > PEČENA MESNA SLANINA SAMO 3,99€/KG > SV. REBRA BREZ KOZE SAMO 3,98€/KG JUNEČJE IN TELEČJE MESNATE KOSTI C V PONUDBI VSE ZA KOLINE, VSE VRSTE DROBOVINE, NAKOCKANO HRBTNO SLANINO TER UMETNA IN NARAVNA CREVA. OB NAKUPU NAD 25€ DOBITE SE DARILCE. KUPUJTE DOBRO IN POCENI, KUPUJTE V MESNICAH FINGUŠT. Tel.: 02/80-39-150 Karnevalska "Hpv dvorana Ptuj 6.-17. februar, 2015 VEČERNI PROGRAM DNEVNI PROGRAM Petek. 6. feb., ob 20. uri VELIKA OTVORITEV: SEVERINA, MODRIJANI, DJ Sobota, 7. feb., ob 20. ur TONY CETINSKI, KINGSTON, DJ Sreda, 11. feb., ob 20 uri ŽUR VSEH GENERACIJ: PRLJAVO KAZALIŠTE, DJOMLA KS, MAMBO KINGS, DJ Četrtek, 12. feb., ob 20. uri DANIJELA, GADI, DJ Petek, 13. feb., ob 20. uri VALENTINOV PARTY: GIBONNI, REBEKA DREMELJ, DJ Sobota, 14. feb,, ob 19. uri NAJVEČJI SLOVENSKI PUSTNI BAL: MAGAZIN, DONAČKA, DJ Ponedeljek. 16 feb.. ob 20. uri IVAN ZAK, ATOMIK HARMONIK, DJ Sobota, 7. feb., ob 12. uri ETNO POVORKA. ANSAMBEL PEGAZ, DJ (vstop prost) Nedelja, 8. feb., ob 14. uri POLI ŽUR - OTROŠKO PUSTOVANJE: ČUKI, RIBIČ PEPE, DJ Torsk, 10. feb,, ob 11. uri VSESLOVENSKO SENIORSKO PUSTOVANJE: ZLATIH 6, DJ Sreda. 11 feb., ob 11. uri PUSTOVANJE DRUŠTEV SONČEK S PRIJATELJI (vstop prost) Četrtek, 12. feb.. ob 11. uri SREČANJE VEČNO MLADIH GENERACIJ: ZLATIH 6, D J Nedelja, 15. feb., ob 12. uri MEDNARODNA POVORKA: ANSAMBEL GOLTE, DJ (vstop prost) Ponedeljek. 16. feb., ob 10. uri PUSTOVANJE VRTCEV Ponedeljek, 16. feb.. ob 16. uri OTROŠKA MAŠKARADA V IZVEDBI CID Torek, M feb ob 20 uri OTROŠKA MAŠKARADA V IZ NAJVEČJA STAJERSKA PUSTNA CAGA; Ptui & DPM Ptuj MALI BU DJ NEDA UKRADEN, NIVES CELZIJUS, ČUKI, DJ PREDPRODAJA VSTOPNIC: Evenlim. Petrol. Don Cafffi Ptuj. TI C Ptuj Za vsak posamezni večerni dogodek je v predprodajt na votjo 1000 vstopnici INFO-FON: 051 333 623 MESTNA OBČINA PTUJ javne službe ptuj Catering <6¡ ifti© kurent BUS: Vsati dan pevoz Mb-Ptuj-Mb! Informacije Arrlva Šlaje-ska d.d Tel.: 02 23 50 228 único NAGRADNA IGRA TS proste vstopnice na FACË800K-U Ter uzafcm Ormož Slovcriîke ggntc 22 Štajerski Poslovna in druga sporočila petek • 30. januarja 2015 MBERGEfT ^02 741 78 1O www.stamberger.si PKS Štamberger Marko s.p., Slovenska cesta 41,2277 Središče ob Dravi 5 Delavni čas: sobota od 8.00 do 20.00, nedelja od 8.00 do 13.00 PVC okna, vrata, senčila 'AVTOMOBILI VOZILA Z GARANCIJO^ Hajdoše 22,2288 Hajdina (ob glavni cesti Ptuj - Maribor), GSM: 031 341 092 041 500 760 imjpi^nMiJm C^ÄD^^MD M =1PI d 311 ! I Md l 3 F»WT51 O ODKUP, PRODAJA O MENJAVE VOZIL O UGODNA FINANCIRANJA (DO 7 LET BREZ POLOGA) O UGODNA ZAVAROVANJA LETNIK CENAe OPR. EJiJE^B AUDI A4 AVANT 2.0 TDI AMBITION XENON 2011 14.990 1.LAST.,0DUČEN VEČ BARV AUDI A6 AVANT1.9 TD1130KM 2002 4.290 2.LAST. KOV. SREBRNA BMW 318D LIMUZINA E90 EFHCENCT DYN. 2011 13.490 1 .LAST., ODLIČEN SREBRNA BMW 320 D X-DRIVE 4X4 KARAVAN 2011 15.990 1.LAST., VSA OPREMA KOV. MODRA BMW 320D TOURING 2010 12.990 1.LAST..0DUČEN VEČ BARV BMW 3ER 2.0D TOURING NOV MODEL 2013 19.990 1.LAST., TOP OPREMA ČRNA, SREBRNA CITROEN C4 GRAND PICASSO 2.0 HDIAVT 2011 9.790 1.LAST., VSA OPREMA VEČ BARV CITROEN C4 PICASS01.6 HDIMILENIUM 2010 8.990 1 .LAST., NAVIG. KOV. MODRA F0RDCMAX1.6TDCI 2009 6.490 1.LAST., KOTNOV VEČ BARV MERCDES C 220 CDINAVI XENON 2005 7.490 2. LAST., AVTOM, KOV. ZLATA OPEL VI VAR01.9 CDH 2006 6.490 2.LAST. KOV. SIVA RENAULT SCENIC 1.5 DCI SLO FAMILY 2008 4.790 2.LAST. KOV. ZLATA ŠKODA OCTAVIA 2.0 TDI ELEGANCE 2010 10.490 1 .LAST., ODLIČEN KOV. SIVA VW GOLF PLUS 1.6 TDI 2011 11.790 1.LAST., KOTNOV BELA VW PASSAT 2.0 TDI DSG 2012 15.490 1.LAST., TOP OPREMA KOV. ČRNA VW TRANSPORTER 1.9 TDI KRPAN SLO 2006 8.490 1 .LAST., ODLIČEN BELA Vso zalogo vozil najdete na: www.topavtomobili.si GOTOVINSKI ODKUP VOZIL - IZPLAČILO TAKOJ O GRAPAK PARTS ■■novostih PODJETJU GRAPAKj CENOVNO UGODNI, HITRO DOBAVLJIVI IN KVALITETNI NADOMESTNI DELI ZA VSE VRSTE TRAKTORJEV IN VSO KMETIJSKO MEHANIZACIJO NA ENEM MESTU! 4 à tel.: 040 973 800, krabonja@grapak.com GRAPAK A1 d.o.o., Strahinj 155, 4202 Naklo Tel.: 04/277-2700, info@grapak.com 08:00 Gorišnica - Iz naših krajev 10:00 Oddaja iz preteklosti 11:00 Ulrip iz Ormoža 12:00 Polka in Majolka 13:00 Ujemi sanje 14:30 Video strani 18:00 Glasbena oddaja 20:00 Gorišnica 21:00 Utrip iz Ormoža PROGRAMSKI NAPOVEDNIK več na TTX straneh SIP TV www.grapak.com SIP 06:00 Godemo v Korantovl deželi 09:30 Užlvajmo 10:00 Markovci - Fašenk iz preteklosti 12:00 Seja sveta Lenart - posnetek 18:00 Markovci - Fašenk iz preteklosti 13:45 Ptujska Kronika 20:00 Podelitev priznanj O OZ Ptuj 21:00 Ujemi sanje, Polka in Majolka 03:00 Otroški program 09:00 Hajdlna-Sreoanje starejših na 70 let program v živo tudi 11:00 Lojzetovlfi 40 glasbenih 1. del 13:00 Športnik teta MO Ptuj 2014 15:00 Gorišnlca - Iz naših krajev 17:00 Seja sveta Destrnlk - posnetek 19:00 Glasbena oddaja 20:00 Starše-Dobri vojak Švejk 23:00 Vldeo strani """ 08:00 Pozdrav sosedu 2. del 09:25 ŠKL 09:50 Polka in majolka 10:50 Ptujska kronika 18:00 Lojzetovih 40 glasbenih 1. de! 20:00 Podelitev priznanj OOZ Ptuj 21:30 Oddaja iz občine Markovci 23:00 Vldeo strani preko spleta: www.siptv.si Oddaje iz občin Spodnjega Podravja Uredništvo: www.siptv.si 02 754 00 30; info@siptv.si Marketing: 02 749 34 27: 031 627 340 Mali oglasi KMETIJSTVO PO ugodni ceni dostavijo vse vrste lesa za ostrešja. Mirko Hartman, s. p., Loška Gora 15 b, tel. 040 693 428. ODKUPUJEMO hrastovo, orehovo in jelševo hlodovino ter hlodovino iglavcev. Vlado Medved, s. p., 041 610 210 ali 02 769 15 91. KUPIM vse vrste kmetijskih strojev, kiper prikolice in traktorje v kakršnem koli stanju. Telefon 041 358 960. UGODNO prodam mešana drva. Tel. 051 237 976. ROLETE, SENČILA ABA PVC OKNA, VRATA PO ZELO ugodnih cenah odkupujemo vse vrste hlodovine, možnost odkupa tudi na panju. Prodamo tudi drva za kurjavo. Aleksander Šket, s. p., Irje 3 d, 3250 Rogaška Slatina, tel. 041 785 318. ZAGA PTUJ odkupuje vse vrste hlodovine, tudi embalažno - topol, jelšo, brezo, lipo ... Opravi pa tudi sečnjo in spravilo lesa. Nudi žagan les, letve, morale, obloge in drva za kurjavo. Tel. 041 403 713. ahg AVTOHlSA PETOVIA AVTO ORMOŠKA CESTA 23, 2250 PTUJ (za trgovino LIDL). TEL.: 02 749 35 49, zan.horvat@ahpa.si ODKUP, PRODAJA, MENJAVA UGODNO FINANCIRANJE (DO 7 LET BREZ POLOGA). ZAVAROVANJA DO 50 % POPUSTA. MODEL LETNIK CENA BARVA OPREMA BMW520D 07/2010 18.999 BELA IM, NAR. SERVIS, SERVISNA KNJIGA FORD CHX 1,61] 05/2011 9.900 T. MODRA 1.LAST.. NAR. SERVIS, SERVISNA KNJIGA AUDI A4 AVANT 2J] TDI 06/2009 11.999 T. MODRA IM, DAR. SERVIS, SERV. KNJIGA BMW 116 D CTTROEN C42,0VTR 07/2012 02/2007 15.499 4.499 T. MODRA RDEČA 1.LAST., NAVI, NAR. SERVIS, SERV. KNJIGA IM, NAR. SERVIS, SERV. KNJIGA FORD WE ICI 06/2012 12.999 BELA IM, NAR. SERVIS, SERV.KNJIGA MERCEDES E220 05/2010 18.999 T. MODRA IM, NAR. SERVIS, SERV. KNJIGA PEUGEOT 5008 PREMIUM 2,0 HDI 04/2011 10.999 BEIA IM, NAR. SERVIS, SERV. KNJIGA TOYOTA VERS01,41 03/2011 9.399 SV. MODRA IM, NAR. SERVIS, SERV. KNJIGA PEUGEOT 508 SW 1,6 HDI 09/2011 9.999 ČRNA IM, NAR. SERVIS, SERV. KNJIGA VW PASSAT SW 2,0 TDI 06/2011 11.999 ČRNA IM, NAR. SERVIS, SERV. KNJIGA VW PASSAT SW 2,0 IDI 05/2011 13.299 SREBRNA IM, NAR. SERVIS, SERV. KNJIGA RENAULT CU01.216V, EXPRESSION CONF. 01/2006 3.600 SREBRNA 2.IAST., NAR. SERVIS. SERV. KNJIGA VW POL01,4 08/2009 7.999 SREBRNA IM, NAR. SERVIS, SERV. KNJIGA MURAN 1,6 TI 01/2011 10.999 ČRNA IM, NAR. SERVIS, SERV. KNJIGA GARANCIJA NA PREVOŽENE KM, PRED NAKUPOM VOZILA BREZPLAČEN PREVENTIVNI TEH. PREGLED, ZA VSA VOZILA DO 1. LETA JAMSTVA (GARANCIJE). Bojan Arnuš, s.p. Nova vas pri Ptuju 76a, 2250 Ptuj Tel.: 02 78 00 550 NOVO! NOVO! KREDIT NA PRODAJNEM MESTU DO 4.000 EUR BREZ KASKA. UGODNI LEASINGI DO 7 LET. PRODAJA VOZI L I Znamka Letnik Cen£> Oprema Barva renault cu01.216vdynamiuqe 2009 5.900,00e 54.000 prev. kov. siva volkswagen limuzina passat 2.0 idi c0mf. 2007 7.450,00 e serv. knjiga kov. srebrna renault twing01.2 trend 2010 4.990,00« prvi last. rumena peugeot 2071.4 vti sw 0utd00r 2009 5.990,00« prvi last. kov. t. zelena citroen berling01.6 hdi multispace 2010 7.600,00« serv. knjiga kov.pesttna mazda 6 2.0 d limuzina 2003 2.990,00« avt. klima rdeča citroen xsara picass01.616v xclusive 2006 4.290,00« serv. knjiga kov. siva renault kabriolet megane 1.616v dynamiq. cc 2011 8.800,00« avt. delj. kuma kov. bela opel zafira1.9 cdtieny0j 2006 6.700,00« serv. knjiga kov. črna seat ibiza 1.2 stella 2004 2.450,00« serv. knjiga kov. modra peuge0t2071.416vswtrendy 2008 5.990,00« prvi last. kov. črna peugeot 2061.416v xs break 2004 2.990,00« avt. klima kov. srebrna citroen berling01.6 hdi multispace 2007 5.900,00« 70.000 prev. kov. sv. modra renault cu01.216v exception 2007 4.150,00« serv. knjiga kov. srebrna renaultmodus 1.616vsp0rtway 2006 3.990,00« 76.000 prev. kov. siva ford f0cusc-max1.8tdci trend 2005 4.850,00« serv. knjiga kov. t. modra nissan qashqai 2.016vtekna 2009 8.990,00« prvi last. kov. srebrna chevrolet 1acetti1.416vstar+ 2008 2.990,00« serv. knjiga kov. Črna škoda 0ctavia1.416v ambiente 2009 7.850,00« prvi last. bela renault cuo 1.216v avt. elan 2009 5.390,00« 58.000 prev. kov. b0rd0 BELA CENTRALNA KURJAVA VODOVODNE INSTALACIJI PLINSKE INSTALACIJE PTUJ GSM: 041 716 251 www.oknavrata.com ZA NAROČILA DO 28.2.2015 GOTOVINSKI POPUST dO -25% PRODAM prašiče v teži 100-120 kg, mesnati tip, cena 1,70 €\kg. Možnost dostave. 041 670 766, Ptuj. AKCIJSKA prodaja svinjskih polovic in očiščenih odojkov iz lastne domače reje. Informacije in naročila na telefon 041 212 408. Kmetija Požegar, Bišečki Vrh 30 a, Trnovska vas. BRANE klinaste, štiridelne, prodam. Tel. 041 521 863. KUPIM kmetijsko mehanizacijo, lahko je tudi starejša ali v okvari. Telefon 031 424 684. PRODAM seno in slamo. Za večjo količino možna dostava. Tel. 031 451 540. KUPIM brejo kravo ali telico. Tel. 051 895 601. PRODAM dobro ohranjen 12-colski Regentov plug. Tel. 051 356875. Organizator Kurentovanja 2015 razpisuje nagrade za 55. mednarodno pustno in karnevalsko povorko na Ptuju v vrednosti 6.000,00 EUR za najbolj domiselne skupinske maske na 55. mednarodni pustni in karnevalski povorki Posebna komisija bo na 55. mednarodni pustni in karnevalski povorki v nedeljo, 15. februarja 2015, izbrala 10 skupinskih mask v prostem karnevalskem delu in jih nagradila. Kriteriji za ocenjevanje bodo naslednji: izvirnost, aktualnost, izdelava, nastop (predstavitev) in številčnost. Pisne prijave skupin (najmanj trije člani) lahko oddate do četrtka, 12. februarja 2015 do 12. ure na naslov: Javne službe Ptuj d.o.o. Ulica heroja Lacka 3, 2250 Ptuj, Slovenija T: +386 (0)2 620 73 35 E: maja.b-glaser@js-ptuj.si Prijava naj vsebuje ime in kratek opis skupine, število udeležencev ter vodjo skupine s polnim naslovom. Kriteriji za ocenjevanje in prijavnice v elektronski obliki so objavljeni na www.kurentovanje.net nE8Tiu občdu ftuj ja vne si užbe ptuj PRED NAKUPOM VOZILA MOŽEN PREVENTIVNI TEHNIČNI PREGLED. ÍJ^oítuiajts. nai na íuztounzm. íjilztu! RADIOPTUJ «<» ¿filetee www. ra d io-ptu j^sP^) Mali oglasi RAZNO KUPIM starine: pohištvo, slike, bo-gece, ure, steklo, lonce, razglednice, gašperje in drobnarije. Plačam takoj. Telefon 041 897 675. PRODAM dobro ohranjeno, skoraj novo sobno kolo. Tel. 070 760 910. petek • 6. februarja 2015 Oglasi in objave Štajerski 23 Človek je kakor kaplja rose. Veter pihne, ni te več. Ljudje, kot si ti, nikoli ne umrejo, le v velikem gozdu zaidejo s poti. Pa kjerkoli si, naj angel čuva te, kjerkoli si, vedno bomo mislili nate. SPOMIN 7. februarja mineva deset let žalosti, ko si nas za vedno zapustil, naš dragi mož, oče, dedek in pradedek Franc Bratec IZ STOJNCEV 18 Hvala vsem, ki vas vodi pot tja, kjer njegov dom rože krasijo in sveče mu v spomin gorijo Mali oglasi STORITVE PRODAJAMO razcepljena bukova drva vseh dimenzij in bukovo hlodovino ter zelo kakovostne smrekove pelete, brezplačna dostava, ugodna cena. Horvat - drva, Moškanjci 1 d. Tel. 051 667 170. POPRAVILO elektronskih naprav, bele tehnike, elektroinštalacij, peletnih gorilnikov, prodaja pe-letov, storitve na domu. Jurič, s. p., 041 631 571. OKNA, ROLETE, ZALUZIJE, KO-MARNIKI, ugodne cene. Janez Belec, s. p., Trnovska vas 50, tel. 041 884 841; janez.belec@ gmail.com. amnoseK Boštjan ZEMLJAKap. KAMNOSEK ZEMLJAK, nagrobni spomeniki, okenske police, stopnice. Pobrežje 54 c, Videm in PE Lancova vas 2 b. Informacije: 031 584 965, kamnosestvo. zemljak@gmail.com. NUDIMO računovodstvo za d. o. o. in s. p. po zelo ugodni ceni. Tel. 041 987 935, Miran Paveo, s. p., Kungota pri Ptuju 146. RAČUNOVODSKI SERVIS DARI-JA Kakovostne in cenovno ugodne računovodske storitve. Sp. Hajdina 19 a, 2288 Hajdina. Telefon 041 92 33 99. VUZEM,,, Prerad 48, 22S7 Po len Jak Kvalitetno izvajamo vsa pleskarska, fasaderska, keramičarska in suhomontažna dela, Knauf sisteme ter talne obloge. Svetujemo in nudimo inovativne rešitve. GSM: 051 205 373. U"» roletarstvo ARNUŠ PVC okna, vrata in senčila Mariborska c. 27b, Ptuj 02 788 54 17 041 390 576 www.roletarstvo-arnus.si FASADE - IZOLACIJSKE iz stiro-pora - volne. V prednaročilu popusti. Barvanje fasad, zaključni ometi, pomoč pri subvencijah, vsa notranja slikopleskarska dela. Jože Voglar, s. p., Zabovci 98, telefon 041 226 204. UGODNO: vse iz inoxa, ograje - deli, okovja za kabine, cevi, vijaki, dimniki, litoželezni kamini, gorilniki na pelete. Ra-mainoks, d. o. o., Kopališka 3, Kidričevo, tel. 02 780 99 26, www.ramainox.si. PVC-OKNA in VRATA, FASADE ter izvedba predelnih sten, spuščenih stropov in izdelava mansardnih stanovanj - ugodno. Sandi Cvetko, s. p., Lešnica 52, Ormož, telefon 041 250 933. UGODNO prodam malo rabljen šivalni stroj Bagat Danica v omarici in dvoredni pletilni stroj Empisal Knitma-ster na kartice. Cena po dogovoru. Telefon 041 279 793. NEPREMIČNE PRODAM vikend v velikosti 20 m2 z vinogradom, 300 trsov, Gruškovec, Cir-kulane. Cena po dogovoru. Tel. 041 314 199. DOM-STANOVANJE ENOSOBNO stanovanje na Ptuju, v celoti opremljeno, oddam v najem za dobo 11 mesecev. Tel. 051 356 346. MOTORNA VOZILA PRODAM Peugeot 207 SW, odlično ohranjen, letnik 2008, prevoženih 97.000 km, siva kovinska barva, prvi lastnik, reg. do 08/2015. Tel. 031 456 841. DELO RESNIM, s pravim pristopom in željnim dela Delo in Slovenske novice ponujata sodelovanje kot zastopniku naročniškega oddelka na terenu. Pisne ponudbe v 8 dneh na: Dialog, K mi-treju 2, 2251 Ptuj. IŠČEMO varstvo za 17-mesečno hčerko. Na našem domu na Ptuju, tel. 041206210. Ni te več na vrtu, ne v hiši, nič več glas se tvoj ne sliši, če lučko na grobu upihnil bo vihar, v naših srcih je ne bo nikdar. ZAHVALA Ob boleči izgubi naše drage mame, babice in tašče Terezije Brumec IZ SKORBE 54 A se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti, darovali cvetje in sveče ter za svete maše, nam pa izrazili sožalje. Zahvaljujemo se zaposlenim Policijske postaje Podlehnik, Pošte Ptuj in Elektra Maribor. Hvala govornici gospe Hed-viki za poslovilne besede, godbeniku za poslovilno melodijo, podjetju Mir za opravljene storitve ter patru Frančišku za opravljen obred in darovano sveto mašo. Žalujoči: sinovi Miran, Milan, Zlatko z družinami ter snaha Marija s sinom Dragom in hčerko Zvonko Kogar imaš rad, nikoli ne umre, le daleč, daleč je. ZAHVALA Ob boleči izgubi drage sestre, tete, botrce in prijateljice doc. dr. Ane Habjanič 19. 7. 1955 t 16. 1. 2015 IZ MARIBORA se želimo iskreno zahvaliti vsem, ki ste nam ob žalostnih trenutkih stali ob strani. Hvala vam za vsak ljubeč stisk roke, za tople in sočutne objeme, iskrene besede v tolažbo, za podarjeno cvetje in sveče ter daritve za sveto mašo. Hvala vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom, znancem in sodelavcem, ki ste jo imeli radi in ste jo pospremili na njeni zadnji poti. Najlepša hvala izr. prof. dr. Majdi Pajnkihar, dekanici Fakultete za zdravstvene vede v Mariboru, in prijateljici Ireni Mihelič za ganljive besede ob zadnjem slovesu. Iskrena hvala g. župniku za opravljen obred in Ani Mari za odpeto pesem. Žalujoči: sestre Cilika, Slavka in Marica z družinama, Marija Nemec in ostalo sorodstvo Usoda se je večkrat z nami poigrala, a vedno odnehati je znala. Tokrat ni popustila, svoj načrt je izpolnila, nam pa bolečino, rano v srca zasadila. A kogar imaš rad, nikoli ne umre, le daleč, daleč je... ZAHVALA V 89. letu starosti nas je zapustila draga mama, tašča, babica in prababica Frančiška Voda IZ KRČEVINE PRI VURBERGU 56 Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem ter znancem, ki ste nam v teh težkih trenutkih stali ob strani, pokojnico pospremili na njeno zadnjo pot, darovali cvetje, sveče ter darovali za svete maše in nam domačim izrekli sožalje. Posebej bi se želeli zahvaliti pogrebnemu zavodu Maher in Panek, g. župniku za opravljen obred, moškemu pevskemu zboru za odpete žalostinke, godbeniku za odigrano Tišino, govornici Milki in za molitev ge. Bernardki. Hvala Društvu upokojencev Grajena, Domu ostarelih Ptuj, posebej oddelku D 1. Žalujoči: vsi, ki so te imeli radi Ni res, da si odšla - nikoli ne boš! Ujeta v naša srca z najlepšimi spomini boš vsak naš korak spremljala v tišini. ZAHVALA Utrujena od dela in bolezni nas je zapustila naša draga sestra, botra in spoštovana vaščanka Marija Gašparič IZ BRATONEČIC 1927-2015 Za pomoč, tolažbo, sočustvovanje, izrečena sožalja, darove za svete maše, sveče in cvetje se iskreno zahvaljujeva vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem in mlekarjem. Posebna zahvala g. župniku za sv. mašo in pogrebni obred, pevcem za lepo petje, trobentaču in govornici za poslovilne besede. Hvala medicinskim sestram in zdravnikom ptujske bolnišnice za strokovno nego v zadnjih dneh njenega življenja. Hvala tudi Auri za njihovo naporno delo. Vsem, ki ste molili za njo, jo imeli radi in jo pospremili na zadnji poti pri Sv. Tomažu, iskrena hvala. Tvoja brata Lujzek in Franček ñ i **■ ** Ugasnil dan je, sonce je zašlo, sveče zdaj gorijo ti v slovo. SPOMIN 5. februarja je minilo leto dni, odkar nam je usoda vzela našega dragega Nejca Mesariča IZ PTUJA, PIVKOVA 5 Kljub bolečini v naših srcih boš ostal vedno naš heroj. Hvala vsem, ki se spomnite nanj in ga obiščete na njegovem preranem grobu. Žalujoči: mama Lidija, oče Matjaž, brat Aleks in vsi tvoji najdražji Bolezen te je objela in poslednjo moč ti vzela. Bolečine težke si prestal, zdaj boš v grobu mirno spal, a spomin na tebe bo ostal. V SPOMIN 7. februarja mineva 20 let, odkar nas je zapustil Franc Meznarič IZ SPUHLJE 123 Hvala vsem, ki postojite ob njegovem grobu, mu prižigate sveče in se ga spominjate. Tvoji najdražji Na svetu mnogo je poti, a samo ena vodi tja, kjer si ti. Po tej poti za tabo pridemo vsi. Gospod je moj pastir. In nič mi ne manjka. SPOMIN 4. februarja je minilo 15 let, odkar nas je zapustil naš Viktor Gajser IZ STOGOVCEV 43 Hvala vsem, ki se ga spominjate in mu prižgete svečko. Njegovi domači Je čas, ki da, je čas, ki vzame. Pravijo, je čas, ki celi rane. In je čas, ki nikdar ne mine, ko zasanjaš se v spomine. (S. Makarovič) V SPOMIN Minevata dve leti, odkar te ni več med nami, naš dragi mož, oče in dedek Avguštin Mohorko IZ SEL 28 B Ni besed, ki bi nas tolažile v samotnih nočeh, ni solz, ki bi oprale bolečino iz naših src. So le dragoceni spomini, ki nas učijo živeti naprej. Hvala vsem, ki mu prižigate svečke in ga ohranjate v lepem spominu. Tvoji najdražji Kidričevo • Kdo bo kril stroške gašenja v deponiji odpadnih gum iz leta 2008 Država in Albin Promotion na sodišču Okrožno sodišče na Ptuju je nedavno razsodilo v gospodarskem sporu med Republiko Slovenijo in podjetjem Albin Promotion (AP). Država je sodni spor zoper podjetje sprožila zaradi povrnitve stroškov intervencije v požaru na deponiji odpadnih gum v Lovrencu na Dravskem polju julija 2008. Od podjetja AP terja država povračilo dobrih 126.000 evrov. Do teh sredstev je sicer Republika Slovenija že decembra 2008, pet mesecev po požaru, poskušala priti z izvršbo. Zaradi dosedanjih sodnih postopkov neuspešno. »Republika Slovenija zahteva povrnitev stroškov gašenja po določbah 118. člena Zakona o varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami. Podjetje AP pri izvajanju svoje dejavnosti ni ravnalo s potrebno skrbnostjo in v skladu z veljavnimi dovoljenji, s tem je zaradi malomarnosti povzročilo ogroženost, ki je privedla do požara,« so povedali na državnem pravobranilstvu, ki v sodnem sporu zastopa Republiko Slovenijo. Da bi družba AP morala plačati stroške intervencije, je 2. decembra 2012 odločilo Okrajno sodišče v Ljubljani, ki je izdalo sklep o izvršbi. Dolžnik se je zoper sklep pritožil. Sodišče je nato sklep o izvršbi razveljavilo in zadevo odstopilo v reševanje pravdnemu sodišču. Okrožno Foto: Martin Ozmec Okrožno sodišče na Ptuju je pritrdilo državnemu pravobranilstvu - da podjetje AP dejavnosti v gramoznici na Dravskem polju ni opravljalo skrbno in v skladu z veljavnimi dovoljenji. Zaradi malomarnega ravnanja je družba AP po mnenju sodišča povzročila ogroženost, ki je privedla do požara. Zato bi moralo podjetje kriti stroške intervencije v znesku 126.000 evrov. Sodba še ni pravnomočna, zoper njo je podjetje AP v začetku januarja vložilo ugovor, o katerem bo razsojalo mariborsko višje sodišče. sodišče na Ptuju je nato s sodbo 13. oktobra lani odločilo, da sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani ostane v celoti v Ptuj • Kurentovanje se začenja Nocoj zabava v šotoru bo! Čeprav vremenske razmere organizatorjem Ku-rentovanja niso ravno naklonjene, bo program v karnevalski dvorani potekal povsem nemoteno. Za nocoj (petek) organizatorji obljubljajo odličen koncert, poskrbljeno pa je tudi za ogrevanje šotora in pluženje parkirišča. Ker so se po Ptuju pojavile informacije, da petkov koncert Severine in Modrijanov v Karnevalski dvorani odpade, smo te informacije preverili pri organizatorjih. Kot je pojasnil direktor PP Gostinstva, d. o. o., Dušan Ris, so to dezinformacije, ki nikakor ne držijo. Celoten program bo potekal po načrtih. Že v noči na petek so pričeli plužiti in pripravljati parkirišča, ogrevati šotor, kljub snegu pa pričakujejo odličen obisk. „Ekipa je odlično pripravljena in zagotavljamo, da na strehi šotora ne bo več kot centimeter snega," je še dodal Ris. Dženana Kmetec veljavi v delu, v katerem je bilo družbi AP naloženo, da Republiki Sloveniji kot upniku plača 126.543 evrov. Zoper odločitev Okrožnega sodišča Ptuj je podjetje AP na višje sodišče vložilo pritožbo. Zakaj podjetje krivde ne priznava »Razlogov za pritožbo je več,« je pojasnil odvetnik družbe AP Robert Preininger in dodal: »V petem odstavku 116. člena Zakona o varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami je določeno, da stroške izvajanja zaščite, reševanja in pomoči ob nesreči, ki jo povzroči neznani povzročitelj, subsidiarno krije lokalna skupnost, na območju katere je nesreča nastala, oziroma država, če gre za opravljanje nalog zaščite, reševanja in pomoči, ki so v pristojnosti države. Torej te stroške primarno krije povzročitelj, kar je v skladu s splošnimi načeli obligacijskega prava, subsidiarno pa lokalna skupnost oz. država, če gre za to, da je nesrečo povzročil neznani povzročitelj. V konkretnem primeru je šlo za to, da je požar podtaknila neznana tretja oseba - neznani povzročitelj, kar pomeni, da njegov nastanek ni bil v nobeni vzročni zvezi s kakršnimi koli ravnanji ali opustitvami moje stranke, kar dokazuje dejstvo o poteku kriminalistične obdelave predmetnega požara, takšna je bila tudi ugotovitev gasilcev, ki je razvidna iz zapisnika 5. izredne seje občinskega sveta občine Kidričevo z dne 23. 7. 2008. V danem primeru moja stranka na noben način ni povzročila ogroženosti, zaradi katere bi lahko prišlo do požara in s tem stroškov nujnega ukrepanja. Država RS kot tožeča stranka tudi ni navajala prav nič konkretnega, kar bi lahko bilo v zvezi s storitvijo ali opustitvijo nekega dolžnega ravnanja na strani moje stranke, zaradi katerega bi »V postopku sta bili izdelani dve izvedenski mnenji, in sicer mnenje dr. Aleša Juga s Fakultete za kemijo in kemijsko tehnologijo v Ljubljani in mnenje Petra Andervalda, sodnega izvedenca za protipožarno zaščito, raziskave in nezgode tehnične narave iz Republike Avstrije. Izvedenca sta odgovorila na vprašanja, ali je gašenje požara potekalo v skladu s predpisi in pravili stroke, ali je bilo pri gašenju uporabljeno pravilno gasilno sredstvo in ali je bil način gašenja ustrezen, ali je bilo angažirano zadostno število gasilcev, ali bi bilo treba aktivirati gasilce Javnega zavoda za zaščito in požarno reševanje Maribor (JZZPR Maribor). Oba izvedenca menita, da je gašenje potekalo pravilno in strokovno, izbrano je bilo najustreznejše gasilno sredstvo, dodatno alarmiranje JZZPR Maribor bi bilo zaradi oddaljenosti brez učinka. Izvedenca sta strokovno in obrazloženo zavrnila zatrjevanja tožene stranke, da so intervencijski stroški nastali zaradi nestrokovnega pristopa intervencijskih služb,« so med drugim še povedali na državnem pravobranilstvu. Foto: Martin Ozmec logično gledano in izkustveno sodeč lahko prišlo do požara. Bistveno pa je, da zgolj začasno deponiranje odpadnih avtomobilskih gum na neke lokaciji (kjer koli) deponije ne more biti v vzročni zvezi z nastankom požara, saj požar nikoli ni običajna in/ali predvidljiva posledica skladiščenja avtomobilskih gum, pa še to na deponiji, kjer je bilo skladiščenje dovoljeno. Depo za gume je bil določen po projektu za pridobitev gradbenega dovoljenja, ki je sestavni del gradbenega dovoljenja po odločbi Ministrstva za okolje in prostor z dne 12. december 2007. Poleg tega sta se na lokaciji požara v skladu z veljavnim okoljevarstvenim in gradbenim dovoljenjem izvajali predelava in odlaganje granulata avtomobilskih gum ob sanaciji deponije. To pomeni, da skladiščenje odpadnih gum objektivno gledano ni povečevalo tveganja nastanka požara.« Mojca Zemljarič NAPRAVA ZA GLEDANJE SKOZI ZID ■ OKNO I\/iI 'ORS„.„ Hardek 34g, 2270 ORMOŽ www.naitors.si Tel.: 02 741 13 80; mobi: 031 793 204; -BREZPLAČNO SVETOVANJE -BREZPLAČNE IZMERE -BREZPLAČNA PONUDBA -STROKOVNA VGRADNJA -TEHNIČNO DOVRŠENI IZDELKI ZELO UGO, Napoved vremena za Slovenijo v Ce sever svečana brije, nam dobre letine up zašije, Ponudba pustnih jedi v Pomaranči, Ob Dravi 3a, Ptuj 2. - 17. februar vabljeni. Danes se bo sneženje nadaljevalo do večera. Na Primorskem bo pihala močna burja, drugod okrepljen severovzhodni veter, ki bo delal snežne zamete. Temperature bodo od -4 do 1, na Primorskem od 2 do 5 stopinj C. Obeti V noči na soboto bo sneženje od zahoda oslabelo in ponehalo. V soboto se bo postopno delno zjasnilo, burja na Primorskem bo ponehala. V nedeljo bo delno jasno z občasno zmerno oblačnostjo. Jutro bo zimsko mrzlo. Opozorilo V vzhodni polovici Slovenije bo zapadlo od 30 do 60 cm snega, drugod v notranjosti pa od 20 do 40 cm. Na Primorskem bo pihala močna burja, v petek z najmočnejšimi sunki tudi nad 140 km na uro. Vetrovno bo tudi drugod, veter bo prenašal sneg in gradil zamete.