List Slovenskih delavcev v cAmeriki.

The first Slovcnic Daily" in
the United States. Issued every" day" except Sundays and Holidays.
TELEFON PISARNE: 1279 RECTO*.
Entered as Second-Class Matter, September 21, 1903, at the Post Office at New York, N. Y„ under the Act of Congress of March S. 1879.
TELEFON PISARNE: 1279 RECTOR.
NO. 53. — ŠTEV. 53.
NEW YORK, TUESDAY, MARCH 5, 1907. — V TOREK, 5. SUŠCA, 1907.
VOLUME XV. — LETNIK XV,
Kongresove dovolitve: Velikansko naseljevanje, dve milijardi. 10 parnikov v dveh dneh.
SVETOVNA POLITIKA IN POLOŽAJ VELJA TO OGROMNO SVOTO DENARJA.
Leta 1891 so dovolitve v prvič presegle 500 milijonov dolarjev.
1900 MILIJONOV DOLARJEV.
Washington. 4. marca. Ko je kongres v letu 1$90—91 v prvič pri dovolitvah prekoračil «-voto 500 milijonov dolarjev in dovolil $611.500,000 za vladine svfhe, pojavila se je pri naslednjih volitvah v kongres splošna nezadovoljnost in demokratje so neprestano govorili o zapravljanju republikanskega kougresa. Ko so potem leta 1398 dovolili 1000 milijonov v iste s vrhe. se je zopet pričela pojavljati nezadovoljnost, toda posebni izdatki, ktere je pnovzročila vojna proti Španski,, so *>ili bas vsled vojne opravičeni in patrijotizem ni dopustil, da se protestira radi veli-kannkiib izdatkov. Tedanji zbornični predsednik se je radi tolikih izdatkov oprosti:, da je izjavil, *'da mora bili-jonska dežela imeti tudi bili jonski kongres".
Posledica vojne s Špansko je bila. «la so Zjedinjene države ]*»<stave svetovna slia in taka se mora povsodi obnašati dostojno. Baš radi tega smo tudi letos srečno dosegli pri dovolitvah mejo dveh tisočer milijonov dolarjev Pri prvem zasedanju sedanjega kongresa se je dovolilo $880,183,-300 in pri drugem zasedanju, ktero se je končalo danes opoludne, so šli naši zastopniki z dovo itvami v toliko naprej, da so dosegli svoto $923.000,-000. Do dveh tisoč milijonov L<»rej Še ne manjka mnogo.
Da je naša republika postala svetovna rlast, se razvidi še posebej iz dovolitev za vojsko in mornarico. V vojnem letu 1393 dovolilo se je za mornarico $33.000,000 in leta 1399 je ta dovolitev dosegla -$107.300.000. ker je bilo trot«. |*»kriti primanjkljaj iz pn-jšnjej-a leta v znesku 13 mi ijonov dolarjev. Vojno leto je srečno za nami, t<«da sedaj, v mirnem času. se za mornarico vsako leti« dovoli vedno več nego 100 milijonov dolarjev.
Izvolitve za vojsko pred vojno so bile ze o zmerne in smešno majhne, namreč od do milijonov dolarjev na leto. V vojnem letu 1393 se je dovoli <i 23 mM.j'Hiov za voj^i*> in 10 milijonov r.A. obrežno obrambo; k temu je bil>< še prišteti 33 milijonov deficita. kierojra so iskrili naslednje leto Leto kaaae-je so dovoli i za vojsko '3)0 milijonov, ne vštevSi unenovani deficit, in sieer radi vojnih oj>eraeij na Filipinih. V zadnjem kongresu so pa za vojsko dovolili 30 milijonov in v sedanjem 91 milijonov do arjev.
Kazita tega imamo pa se druge izdatke, in sicer v prvej vrsti panamski prekop. »Slednji je veljal, predno so t delom pričeli. .">0 milijonov in od tedaj naprej 73 milijonov do arjev. Prvotno so razne komisije izračunale, da bode prekop veljal 137 milijonov dolarjev. Od te svote so že izdali 133 miijono* in prekop so jedva pričeli kopati. Veljal bode brezdvomno najmanj $400,000,000, ikajti gradili ga bodo več nego deset let, oziroma dalj nego ao prvotno mislili.
LA MANO NEXA.
Umor t Mo&esLf akeli.
Monon^ahela, Pa., 5. marca. Italijani *o včeraj streljali na 401etnega premogarja I'etra Gereina in ga smrtno ranili. Preje je večkrat dobival grozilna piama, a k te rimi so lopovi od oj^ija zahtevali večjo sveto denarja.
Gereina so napadli trije Italijani, kterih dva *ta ga držala, dočim ga je tretji sstrslil v trebuh.
Svettenham
Londoa, 6. marca. Odstop jamaj-ikeg«, igovemerja Swettenhama je sedaj sagotovljen. Kakor hitro uredi Bwettenham svoje zadeve, bode odpotoval domov t Anglijo. Odstopiti je moral vsled znana afire s admiralom Davisom, kteri je po potresu pri-M s wmfmimi ladijami is Cube* da po-
V NEDELJO IN PONEDELJEK JE PRIPLULO V NEW YOEK 10 OCEANSKIH PARNIKOV.
Dovedli so v našo luko skoraj 11,000 naseljencev.
PODROBNOSTI.
Včeraj in v nedeljo priplulo je iz Evropo v našo luko deset parnikov s skoraj 11,000 naseljenci. V nedeljo se je na Ellis Islandu izkrcalo 3865 naseljencev. Slednji so iz stališča na-selniške oblasti kvalitativno dobri, kajti od vseh so jih le 128 izročili inkviziciji, toda tudi večino teh so potem izpustili. V nedeljo so dospeli parniki Italia s	Prinzess Irene
s 1659, Lucania z 870 in Deutschland z 256 naseljenci.
Včeraj je dospelo v našo luko 7080 naseljencev" s parniki: Pisa 1090, Rhein 1849>t Lombardia 918, Ethiopia 370, La Bretagne 9-55 in Ultonia 1898 naseljneev. Potniki parnika Ultonia se šele danes izkrcajo.
Odkritje o trozvezi. Izdane tajnosti.
OSEBNI DOGOVOR MED CESARJEM VILJEMOM I., KRALJEM UMBERTOM IN FRAN JOSIPOM.
Tudi Anglija je bila nekaj časa pri trozvezi.
BROŠURA.
Pariz, 5. marca. Nedavno je tukaj izšla brošura, ktera pojasnuje vso di-plomatično zgodovino o trozvezi, kakor tudi o dvozvezi.
Molirenheim je bil 14 let ruski poslanik v Parizu in je vodil za Rusijo obravnave kterim je sledila rusko-francoska zveza.
Brošura, ktero je spisal Ilansen, ki je bil politični agent ruskega poslani k a. naznanja, da sta se cesar Viljem in kralj Umberto s častno besedo zavezala. da ostaneta trozvezi zvesta in !a porabita ves svoj upliv, da tako preprečita ministrom to zvezo razpustiti. Kasneje se jima je pridružil Fran Josip. Do trozveze je prišlo le radi tega., ker se je Viljem bal Francije in Fran Josip Rusije ter balkan skill Slavjanov. Zveza je določala, da morata nemška in avstrijska vojska v slut-aju potrebe operirati proti Franciji, italijanska in nemška mor nariea pa jiroti Rusiji.
Nemčija ni nikdar hotela objaviti te pogodbe, ker je v njej proti Rusiji ravno toliko klavzul, kakor .proti Franciji.
Tudi Anglija je bila nekaj Saea na strini trozveze.
KONEC ZASEDANJA KONGRESA
Obe zbornici sta imeli včeraj zadnjo sejo.
Washington 5. marca. Včeraj opo-ludne so se končale seje 59. kongresa.
Naizadnje so se bavili s predlogom I^a Folette v svrho omejitve delavnega časa na železnicah. Predlog je bil sprejet dočim so onega o podpori par-liiškim družbam zavrgli.
Podražitev trdega premoga.
Tamaqua, Pa., 4. marca. Trust trdega premoga je naznanil neodvisnim lastnikom rovov, da bode ©ene premoga povišal, in sicer kmalo, najbrže že s 1. aprilom.
To se zgodi po zatrdilu premogovih dražb vsled tega. ker se je pridobivanje premoga izdatno podražilo, tako da tedanje oene ne prinalajo več žaljenega dobička. Premog' se v večini rovov pridobiva sedaj zelo globoko, kar je naravno dražja.
Obravnava proti milijonarju Thawu.
JEROME IN D F.T.MAS PONAVLJATA TRAGEDIJO V MADISON SQ. GARDENU.
Dr. Evansova teorija o Thawovej blaznosti neovržena.
MATI MILIJONARJA KOT PRIČA o-
Pri včerajšnji obravnavi proti milijonarju Thawu je včeraj pokrajinski pravnik Jerome povodom zasliševanja prič zagovorništva rabil povsem drugo taktiko. Medtem, ko je v minolem tednu skušal dokazati, da je bil Thaw, ko je ustrelil Whiteja, že slaboumen, skušal je včeraj dokazati,, da je bil toženi, ko je izvršil umor, duševno popolnoma zdrav in da je Whiteja že preje nameraval ustreliti.
Zagovornik Dan O'Reilly, kterega so najeli le radi tega, da pri dolgočasnih obravnavah gospoda morilca kratkočasi, je včeraj pripomnil: "Jerome je velik igralec.'' <S tem je pogodil resnico, ker imače bi se Jerome (ni mogel tako hitro spremeniti.
Včeraj so vendarle 'končali z zasliševanjem zvedenca dr. Evaoisa, ktere-niu njegovih izpovedi o Thawovsj slaboumnosti niso zamogli ovreči. Njemu je sledil dr. Chas. G. "Wagner, katerega so zasliševali ves dan.
Danes bodo morda c&sHŠali fcudi mi-lijonarjevo mater.
Dnevne nesreče
na železnicah.
STROJEVODJA FISHER, KI JE PROVZROČIL NESREČO PRI WATERBURYJU, CONN., SE JE JAVIL SODIŠČU.
Nezgoda na Baltimore and Ohio železnici pri ConneL's-ville, Pa,
PRI HUNTINGTONU.
NA ELEKTRIČNEM ATOLU.
Morilec Furlong je ptaisA svoj zločin
s smrtjo.
Včeraj zjutraj so v ttržavnem zaporu v Sing Singu, N. Y., elektroku-eijonirali Frank Furlong, kteri je leta 1904 umoril svojo teto, gospo Margareto Kellerjevo. Pokoj sik je bil star šele 21 let, ko je končal na električnem stolu, dočim Je bil star šele 1!) let, ko je izvršil umor.
Sodniki so označili njegov zločin kot jeden najgrših, kar se jih je pripetilo tekom zadnjih let v New Torku. Leta 1904, ko je msoril svojo teto, je bil lopov brez dela in je večkrat obiskal svojo teto, ki je stanovala v hiši 82 na istočnej 115. ulici v New Vorku. Žena mu je dajala hrano in maaijše svote denarja. Dne 20. nov. je prišel Furlong zopet k »jej. ko je odšel njegov strie na aek>. Teta mu J • napravila za ju trk, kterega je mirno povžil. Ko se je <4lnrUa proč od njega, da bi pomila pDSMfe, jo je pobil s komadom svi*6lfte cevi in jo popolnoma ubil. Potem jej jo odvzel uhane in prsta-ne ter pifeiskal vse sta novanje, vzel zlato ttro, »ekoliko denarja in drugo. Uro. prstane in uhane je zastavil.
Mali sin umorjeno fs opoludne prišel domov iz šole, ke* Je pa našel vrata zaprta^, je lunčal pri hišnika. Ko je zvečer našel vrata 8e zaprta, je o tem sporočil, sosedom tn odšel po rešilne j lestvi v stanovanje. Tu je našel svojo mater umorjeno. V rokah je držala še brisačo, s ktero je brisala posodo.
Morilca so pet dni kasneje našli. PrvoAo je tajil, toda kaaneje jo umor priznal.
Boji z MUL
El Paso, Tex., 4. .....mm Nad 10,000
ljudi iz tukajšnjega taeafea, je včeraj obiskalo Ciudad Juarez, Mexico, kjer so prisostvovali na Plaaa del Toros bojem z biki. Z biki so se bojevale španske ženske. Vsi isatadoiji in ban-derilji so bile ženske.
Razstrelita
Kansas City,	S. maroa. V
taboru delavcev, ki delajo pri železnici blizo tukajšnjega mesta, pripetila se je razstrelba dvajset komadov d i nam i ta. Kacih 25 milj daleč na o-krog so vse šipe pobite. Pri tem bila je ranjena jedna osoba.
&KosinwD]en
ker tn bodel najpoiteaeje in najbolje poatrrtm. Ft. lii wr ie arimini zastop* fik vseh Inarilnfti pmMab dm
New Haven. Conn., 5. marca. — Strojevodja William E. Fisher, ki je vodil vlak, koji je sminolo soboto pri Waterburyju ponesrečil^ se je prostovoljno javil oblastim in izjavil, da je on nesrečo provzrocil.
CcHinelilJsville, Pa., 5. marca. Pri fetewartonu, 11 milj daleč od tukaj, se je lokomotiva necega tovornega vlaka Baltimore and Ohio železnice razletela. Zavira« J. J. Kennedy in ikur-jač M. T. Bishl sta smrtno ranjena Vlak ni poškodovan.
Pittsburg. Pa., 5. marca. Ko je vozil Wrzovlak Pennsylvania železnice memo Huntingtona, Pa., se je kraj ■tira razletela večja koli-ema dinami-ta. Vsa okna vlaka so razbita in dva potnika sta bila ranjena.
Vesti iz Rusije.
Predsednik dume.
USTAVNI DEMOKRATI SO GLASOVALI ZA FEODORA GOLOVINA
Umor inšpektorja policije v Ufi.
CARINJA-VDOVA V ANGLIJO.
Iz Avstro-Ogrske. Fran Josip v Prago.
V ČEŠKEJ PRESTOLNICI NAMERAVA CESAR OSTATI TRI DNI.
Obisk kraljevine Češke so radi slabega vremena večkrat preložili.
NAGODBE.
IZ DELAVSKIH KROGOV.
Povišanje plače v Connecticntu in Minnesoti.
Norwich, Conn., 5. marca. Tovarna bombaževine tvrdke Hall Bro3. in Shetucket Co. naznanjajo, da povišajo svojim tisoč delavcem z današnjim dnevom plačo za 5 odstotkov.
St. Paul, Minn., 5. marca. Great Northern in Northern Pacific železnica Soo Line in druge semkaj vozeče železnice so ponudile sprevodnikom in drugim uslužbencem povišanje plače. Delavci so zahtevali 12 odstotkov, toda železnice so jim ponudile naslednja poboljšamja: Sprevodnikom osob-nihv lakov po $10 na mesec, tovornih vlakov po $6, zaviračem in čuvajem po $5 na mesec.
|pSSpp

Kg TANJE PARNIKOV
Dospeli u:
Columbia 4. marca iz Glasgowa s 686 potniki.
Ultonia 4. marca iz Reke s 1990 potniki.
La Bretagne 4. marca iz Havre s 1166 potniki.
Doepeti imajo:
Kroonland iz Antwerpena. Armenian iz Liverpoola. Kaiser Wilhelm II. iz Bremena. Potsdam iz Rotterdam a. Giulia iz Trsta. Pretoria iz Hamburga. Brandenburg iz Bremena. Pannonia iz Reke. Baltic iz Liverpoola. Arcadia iz Hamburga. Smolensk iz Libave. La Savoie iz Havre. Carmania iz Liverpool a. New York iz Scmthamptona. Vaderlatnd iz Antwerpema. Trave iz Bremena. Nieuw Amsterdam iz Rotterdama. Furtnessia iz Glasgowa. Victoriaaa iz Liverpooda.
Kaiser Wilhelm der Grosse 5. marca
v Bremen. Cevic 5. marca v Liverpool.
Teutonic 6. marca v Liverpool. Ryndasn Al marca v Rotterdam. La Bretagne 7. marca v Havre. Rhein 7. marca ▼ Bremen. Lucania 9. marca v Liverpool Kaiserin Angnste Jictoria 0. aaai
▼ Tfanilmig. Kroonland 9. marea ▼ Astwerpen. Princesa Irene ff. marea ▼ Ckoovo. Oolnsnbia 9. mana t CHanrv. Giulia 9. m v IM.
Petrograd, 5. marca. Parlamentarne skupinje so se včeraj ves dan posvetovale, da preprečijo obstrukcijo pri volitvi predsednika dume. Ustavni demokratje so predložili za predsednika Feodora Golovina, predsednika moskovskega zemstva, kakor tudi Tečinka kot podpredsednika. Vsled tega knez Dolgorukov ne bode voljen. Ostale uradnike dume bodo volili v ponedeljek, ko se vrne predsednik dume od avdijence pri carju v Carskojem selu. Izvolitev Golovina je zagotovljena. Njemu so naklonjeni tudi Poljaki in člani delavske stranke. —
Ufa, 5. marca. Trije revolucijonarji so ustrelili inšpektorja tukajšnjih zaporov. Jednega lopova so prijeli in ta je naznanil, da je -bil inšpektor obsojen v smrt radi grozovitosti proti političnim jetnikom.
Petrograd, 5. Tiiarcai. Carinja-vdova odpotovala je danes v Anglijo, da obišče svojo sestro, kraljico Aleksandro-Na kolodvor st-a jo spremila car in ca-rinja.
FANATIČEN ZAKON.
V Canadi je ob nedeljah vse prepo vedano.
Toronto, Canada, 4. marca. Tukaj je postal pravomočen novi nedeljski zakon, kteri prepoveduje ob nedeljah celo prodajo časopisov. Prodajalci časopisov so se dogovorili, da bodo vse inozemske časopise pustili v eks-presnih uradih in tako včeraj tukaj ni bilo mogoče dobiti niti jednega časopisa. Nedeljski časopisi iz Zjed. držav so dospeli semkaj že pred polu-nočjo in so jih takoj razprodali.
Ra.zun prodaje časnikov je ob nedeljah prepovedana tudi vsaka javna zabava, pri kterej je treba plačati vstopnino, inseriranje taci h zabav igre, baseball, football, igranje za denar, dirkanje, lov, ribarenje, prodaja opojnih pijač od 7. ure v soboto zvečer do 6. ure «jutra j v ponedeljek prodaja blaga in sploh vsako najmanjše delo. Je-li tudi maševaoje prepovedano, se ne javlja.
Dunaj, 5. marca. Cesar Fran Josip je sedaj zatrdno sklenil, da obišče Prago početkom aprila. V Pragi se namerava muditi tri dni.
Tekom minolih mesecev so potovanje že večkrat preložili, kajti bati se je bilo, da bi vsled slabega vremena ne zbolel.
Dunaj, 5. marca. Strokovne komisije avstro-ogrske nagodbe zborujejo neumorno, toda do spo razumljeni a je še vedno daleč. Najvažnejših zadev, tako glede bank, ni mogoče dognati poprej, dokler se ne dožene &poraz-umljenje, do kdaj naj traja bodoča nagodba. Ako pa se tudi premaga tehnično stališče, nastopijo glavne o-vire pri političnem stališču, ki ga za-vzamete obe vladi.
Dunaj, 5. marca. Cesar Fran Josip je danes sprejel v avdijenco carskega ruskega državnega tajnika Martensa da se ž njim dogovori glede programa za mirovno konferenco v Haagu.
Razne novosti
iz inozemstva.
KRALJ EDWARD ZOPET V PARIZU; SEDAJ POTUJE V BIARRITZO.
Zastopstvo francoske vojne rice pri razstavi v James townu, Va.
NESREČA V GOROVJU.
Raznoterosti
Parnik Dakota zgubljen. Potniki so rešeni.
PRED TOKIJO NA PEŠČENTNE ZAVOŽENI PARNIK RAZBIT.
Nesreča se je pripetila blizo sveti1 nika pri Mojima.
NICHI-NICHI PROTESTU JE.
Zapretili ■ linčanjem.
Marietta, O., 4. marca. Walter W. Savage iz Syracuse, N. Y., in Andy Corothers, ktera sta obdolžena, da sta onesvestila šest mladih deklet, na kar sta jih posilila, sta včeraj le v skrajnej sili uSla linčanju. Krog zaporov se je nabrala velika množica ljudi, ktera ju je hotela linčatL Savage je risar, k? slika za oglase. Tukaj je v nekem izložbenem oknu slikal portrete mladih deklet. Veeraj popoludne je zbral v svojej sobi šest deklic, starih od 12 do 14 let in jih po dvoril z vinom in pivom, kterej pijači je pa primešal nekoliko strupa. Zvečer je našla policija vseh šesi deklet ležati nezavestne na tleh sobe, v kterej sta bila tudi Savage in Corothers. Oba lopova in vseh šest deklet so poslali v mestne zapore.
Delavski paviljon ▼ Jameatownu, Va.
Norfolk. Va., 5. marca. Osrednja delavska združenja v Norfolku, Ports-mouthu in Newpot News so sklenila zgraditi na raastavnem prostoru v Jamestownu svoj delavski paviljon za $10.000. V njem bode za časa razstave glavni delavski stan.
Tatvina na poitt v Chicagu.
Chicago, HI., 5. marca. Tnkagšnja poŠta naznanja, da jej je minolo soboto po noči iz voza nekdo ukradel večjo svoto denarja, od ktere je pa dobila nazaj zopet $893.
f116,000 ikode.
V Danbury, Conn., je polar razdajal poslopje Hull Bios. Go. na Main Street Od tn ee je ogenj razširil tndi na dn«a poslopja Škode tnala 115 tiso« dolarjev
Tokio, Japonska. 5. marca. Parnik Dakota, ki je v nedeljo zvečer zavozil na peščentne v tokijskem zalivu, leži miljo daleč od obrežja. Prednji del je pod vodo in se še vedno bolj pogreza.
Nesreča se je pripetila blizo svetilnika Mojima, 40 mi j daleč od Yo-kohame. Noč je bi. a jasna in nesreča se je pripetila jedino le vsled podvodni ih t-o&ov.
Kapitan japonskega parnika To-kai, kteri je plul sedaj memo Dakote, naznanja, da je slednji parnik plul z vso brzino proti jugu in pri tem je zavozil v pesek.
Potnikov se je prvotno polastila panika, toda vsi so sešili na kopno.
Dakota je last Great Northern železnice v Ameriki.
Tokio, 5. marca- List Nichi-Nichi protestuje danes v uvodnem članku proti postopanju Caiifornijcev z Japonci. List priporoča vladi, naj stori vsa potrebne korake, da prepreči na-silstva proti Japoncem.
POMANJKANJE DELAVCEV V CALIFORNIJI.
t
V San Franciscn je dela v izobilju.
San Francisco, Cal., 5. marca. Tukaj tako hite z gradnjo mesta in tudi na deželi je toliko dela, da je pomanjkanje delavcev zelo občutno. Tudi vozov in živine pomanjkuje. V San Franciscu sicer dela na tisoče delavcev in 17,000 vozov, toda - vse to je premalo. Za vozove z vozniki se na deželi plačuje po $3.50 do $4.50 na dan. S početkom sadne sezone na deželi bode pomanjkovalo 15,000 delav-eev. Najbolj se povprašuje po delavkah.

lOO iztisov
je ie na racpolago AMEBIKANBKO-gLOVEEfflKBGA KOLEDARJA aa to leto. .Kdor rojakov ga ie nima, naj po njfjS rtokte ga je kaj
Paris, 5. marea. Kralj Edward dospel je včeraj v Paris in potuje dalje v Biarritzo, kjer ostane tri tedne, nakar nastopi s kra jico potovanje po Sredozemskem morju. X Anglijo se vrne koncem aprila.
Paris, 5. marea. Vlada je določila, da bode admiral Thierry vodil fran-vosko brodovje k otvoritvi razstave v Jamestownu, Va.
Bona, Algier, 5. marca. Pri Sedrati se je v gorovju odtega o veliko, skalovje, ktero je zakopalo So osob.
London.. 4. marca. Parnik Vader-land od Red Star Line. ki je na potu v New York, zavozil pri Goodwin Sands na pesčenine, so danes izvlekli na plovno vodo., nakar je odphil dalje.
Paris, 4. marca. Iz Madrida se poroča, da bode imela mlada spanska kraljica — dvojčke. Ako se to tares-niči. nastala bodo zamotana legama in politična vprašanja, posebno še, ako bodeta dvojčka dečka, itera bi se kasneje gotovo prepirata radi prestola. Najbrže bode oni prestolonaslednik, ki pride prvi na svet. Doda zdravniki trdijo, da je od dvojčkov oni stare ji, ki pri zadnji na svet.
Neapolj, 4. marea. Raz poiwvja v pokrajini Polenza blizo Monte Murro, ktero se razprostira daleč v dolino, pričeli so se valiti navzdol ve.iianski snežni plazovi in šumenje je bilo slišati več milj daleč. Sneg je izruval na svojem potu vsa drevesa in napravil velikansko škodo. Pet tisoi ljudi je brez domovja.
Uprraiitv* "Olasa Marate
SENATOR SPOONER ODSTOPIL
Večletni zastopnik držav« Wisconsin postane zasebnik.
Washington, 4. marea. 81 m f-o r Spooner je priposlal governaajn t>a-vidsonu naznanilo, da namerava s 1. majem odstopiti kot senator. S tem je svojim kolegom v senatu aaaianil veeraj in temu se je naravno .-«se čudilo. Vsem radovednežem je naznanil, da je njegov sklep trden, kaj#i ako ostane še nadalje senator, moss ea to doprinesti toliko žrtev, da jib pred samim sebi ne more opravičiti. Sedaj bode postal zopet odvetnik, toda povedal ni, bode li to storil ▼ Wteoonsi-nu. dasiravno je izjavil, da bi rad o-stal vse življenje v Wisconsinu.
-o-
O tatvini v zvszinem po4askladn
v Chicagu.
Chicago. IJ., 5. marca. PodrJtmatelj tukajšnjega zvezinega podaaklada. Boldenweek, naznanja, da veati. vsied 'kterili je iz podzaklada z^tiayio več nego milijon dolarjev, niso ^p&niene. Ukradenih je bilo le $173,00«, kakor se je prvotno poročalo.
Denarje v staro domovino
pošiljamo:
sa $ 20.45 ............ 100 kron,
za $ 40.80 ............ 200 kron,
za $ 203.60 ............ 10«® kron,
za $1018.00 ............ 5000 kron.
Poštarina je všteta pri tek vsotah. Doma se nakazane vsote popeteama izplačajo brez vinarja odbitka.
Nase denarne pošiljatve ispiačnje a kr. poštni hranilni urad v 2A. do 12. dneh.
Denarje nam poslati je a^jprilič-neje do $25.00 ▼ gotovini ▼ priporočenem ali registrovaaein pisaM, večje zneske po Domestic Postal Money Order all pa New Tork Sank Draft.
FRANK SAKfiER, 100 Greenwich Street,	fork
0104 Sfc Clair Ave. NE^ Clevsimd, O.
. ..........
"GLAS NARODA"
U*t slovenskih delavcev v Ameriki.
Izdaja iloTeniko tiskovno druihro
FRANK SAK-E!^ predsednik
VIKTOR VALJAVEC, tajnik.
Inkorporirano v državi New York, dne 11. julija 1!X>6.
ta. ]««■ velja list za Ameriko
pol leta ..........
Za Jfvropj, ta vse leto . . . .
pol leta .
. $3.00 . 1.50 . 4.50
. 2.50
" četrt leta...... 3.75
V Evropo pošiljamo list skupno dve številki.
-GLAS NARODA" izhaja vsak dan iz-vzemši nedelj in praznikov.
»GLAS NARODA"
("Voice of the People")
tss'jatf every dav, except Sundays and
Holidays Subscription yearly $3.00.
Published by the
SLOVtHIC PUBLISHING COMPANY
Incorporated under the laws of the State of New York.
Advertisement on agreement.
ise do deset vrstic se plača 30
7a o£ -en tov.
Do-isi brez podpisa in osebnosti se ne nati
Den VI ne v Pfi
ros i mi
r i ij se blagovoli pošiljati po
•rder.
premembi kraja naročnikov . da se nam tudi prejšnje bivali-namn-i da hitreje nafdemo t aslov-mira. Dopisom in pošiljatvam nare iite
naslov :
"fllnM Naroda"
101) Greer.w ich Street, New York City. Tc'-fon 127;> Rector.
Novi kabinet.
Dva važna oddelka zvr-zine vlade sta dobila včeraj uovo vodstvo. Mesto tajnika zvezineg"a zaklada je včeraj prevzel dosedanji g'avni poštni ravnatelj Cort-elvou in dosedanji nad-] m »slani.-: v Petro^radu. George L. Meyer, postal je slavni pristni ravnate! .j. -
Ker se člani Rooseveltovega kabineta oestokrat menjajo, je gotovo opravičeno vprašanje, kolikokrat se bodo izvršile se take spremembe tekom dveh let, v kterili bode Roosevelt na krmilu. Najbrže bo demo d< >-bili še mnoiro državnih tajnikov, kajti vsak tajnik pronajde v kabinetu razne potežkoee. taico da se dolgo času ne <more strinjati s predsednikom, kar je pa za njegove lajnike ali ministre neobhodno potrebno.
Kot novinec z ozirom na finance je prevzel Cortelvou svoj odgovorni urad. vendar bode pa svojega prednika lahko nadomestil. Toda ljudstvo pričakuje po pravici od Cortleyouva malo ve«"-. nego >amo nadomesti.o za odstopi vsega Shawa. Ravno to velja tudi o našemi novem glavnem pošt-n»*m ravnat«- ju. Dasiravno je Cortelvou do>eirfI za našo pošto mnogo za->lugt ime ln»de njegov naslednik na tem jnilju še mnogo prilike pokazati svojo spreta »--t kot upravni uradnik. Velika napaca je v tem, da se .naša jioštu vedno predstavlja kot nekaj fx>polnega. Na tem polju so se pri nas sii-er mnogo naučili in tudi druga ljudstva s«, od nas dobila mnogo koristnega. Vendar je pa pri nas opa- ^ žiti mnogo nejjopolnosti, tako z ozi-l
<r a -
Justicni umor?
Minolo nedeljo vršilo se je v New Vorku zborovanje Central Federated Union; tem povodom je de.avski vodja Samuel Gomers z ozirom na obravnavo radi umora governerja Steu-nenberga v Idaho izjavil, da American Federation of Labor ni na strani Western Federation of Miners. Obe organizaciji sta si nasrotni. Prva jc konservativna, druga pa socialistična.
Toda v pravdi proti Moyerju, Hay-woodu in Pettiboneju je to nasprot-stvo v to.iko pokopano, da tudi federacija, kterej načelujo Mr. Gom-pers, z vsemi sredstvi deluje na to, da dobe obtoženci pravično obravnavo in da ne postanejo žrtve justič-nega umora. Da se sodišče namerava jw>služiti tega orodstva, tako trdijo namreč člani Western Federation of Miners. V tem delovanju pa obe velika organizaciji nista osamljeni, kajti za stvar se mora zanimati vsa dežela in vsak pojedini državljan. Vsi moramo zahtevati,, da bode sodna obravnava pravična, obravnava, pri kterej morajo biti krivi kaznovani, toda zavarovani pred justienim umorom.
Obravnava proti milijonarju Harry K. Thawn ima največjo javnost na razpolago, in vendar zamore biti zanimiva le radi tega. ker nam pred-oeuje vse napake višjih krogov. — Mnogo važneja za vso deželo je pa i-bravnava, pri kterej lahko pride s {xmiočjo upravnih in sodnih oblasti suverene države naše repub-ike do justičnega umora.
Ako na zapadu kaj tacega nameravajo, se bode to tudi zgodilo, ker tamkaj časopisje ue P&zi tako na podrobnosti, kakor pri nas na iztoku. Radi tega je dolžnost časopisja, da kar naj natančneje pazi na to obravnavo in da prepreči vse načrte oddaljenih zapadnih oblasti.
Glagolica in Rim.
z ozi
rum na hitrost in zanesljivost. Tega se je treba tukaj še mnogo učiti.
Japonci na Kitajskem.
Neki japonski list v Tokiju piše, da je za Japonsko neobhodno potrebno. da najde kako deželo, kjer bi moja izseljevati saviŠek svojega pre-bivalstvp. Japonsko prebivalstvo — pravi li-t — se vsako leto pomnoži za 700.01 M) duš. Borba za obstanek jt* zelo t«-/.ka in velika. Za Japonsko je potrebno, da po primeru Angležke najde deželo, kamor bi se zamosel ta suvišek izseljevati. Mnogo Japoncev gre v Zjedinjene države, ali vsled »©prijateljskega vedenja Amerikan-eev je to izseljevanje v zadnjem času preneha o. Zato mislimo, da bode najbolje, da se izseljujemo na Kitajsko, (kjer nas radi vsprejemajo in kjer je to za uspeh žolte rase 'koristno, da se izseljujemo ter Kitajce pri-(pravimo za veliko borbo z belo raso.
Čez leto dni odkrit umor.
Iz P< znanja javljajo, da so prijeli tam vsled neznatnega prestopka delavca K Nekega. Pri nada jni preiskavi so dognali, da se de'avee piše And;,-s in da je to tisti zločinec, ki je umoril pred letom zakonsko dvojico Grieser in njuno "hči.
Menihova opereta.
V sam<^tanu St. Bernhard je napisal. kakor poročajo iz Zeaaeve na Švicarskem, opat J. Gross opereto, ki se v kratkem uprizori. Naslov ji je 4tIje bon vieux Valais" in opisuje življenje starih prebivalcev kantona Wailis.
Roko vice iz žabje kože.
Sod a j so pričeli delati ro&ovice za gospe iz žabje kože. Pravijo, da je ta koža mnogo trdnega, nego ktera druga, toda nje izdelava je mnogo dražja.
-I'-, ..v>< v-
Reški "Novi List" prinaša nastopni dopis iz Dalmacije:
Ugibanja, ki jih je bilo citati v po-jedinih novinah o nepovoljni odloki lilma v stvari staroslovanske službe božje, na žalost so popolnoma resnična, da, ista presezajo celo želje naših naj zagrizene jših nasprotnikov. Dasi je bila odloika doposlana pojedi-nim naredbeništom kakor rezervatno pLsmo, vendar je prišla na be. i dan v "Corriere dolla Sera". Po vzpodbujanju nekterili 'naših škofov, od-ločnih neprijateljev našega amaneta. med kterimi se posebno iz tiče spljet--ki škof Nakič, je Rim zadnjih dvanajst .et začel delati na škodo naše pravice. Prva uiepovoljna odredba je bila izdana dne 5. avgusta 1S9G. S to se je hotelo deliti katoliške župnijo na latinske in giagoljaške.
Proti tej <Mlredibi je nastopilo dalmatinsko svečeništvo leta 1900 s spomenico na samega sv. Očeta papeža Leona XIII. Na istej je bilo do 300 podpisov. Tudi dalmatinske občine so se obrnile do papeža, da razvelja-rečeno odredbo., kakor nepovojno in nepravično za Hrvate. Tudi deželni zbor v Zadru se je bavil s tem vprašanjem. Odšla je deputacija po-svetnjakov k sv. Očetu v Rim. Ta jih je v sprejel in rekel, da je nesloga škofov kriva na teh neurejenih od-nošajih. Slednjič so bili leta 1S94 na predlog Stadlerjev v mesecu maju poklicani v Rim škofje cerkvenih j m »krajin Zadra, Zagreba in Gorice. Tem povodom je duhovščina iz banovine in Dalmacije doposlala hrvatsko spomenico na dotične škofe. Do-kaza.'o in zalitevalo se je:
1.	Da je staroslovanska- liturgija pravo vsega hrvatskega naroda, a ne pojedinih cerkev.
2.	Da se naš narod more posluževati je brez nikakega omejenja.
3.	da ritual in epistolar hrvatskega .jezika ostaneta tudi nadalje v porabi.
Dasi so še le zadnje dni prejeli pozivne pole v podpis, vendar se jih je nabralo do tisoč samih svečenikov v dušobrižniški službi.' Škofje so na svojem sestanku v Rimu sprejeli resolucije, popolnoma srlične našim, v bitstvu ijed'iiake. j I|rva1^ko inovin-s;vo, prijazno Rimu, je vzkikaJo od ve .el ja. Itim podeli ' pravico hrvatskemu narodu in liberalci ne bodo imeli več nikakega teme.jitega razloga za napade na latinizatorni du'h katoliške ceirkve. Od dne do dne se je pričakovalo po voljne odredbe. Ali ta ni hotela priti. Po letu in pol so jo sestavLi in podpisali dne 18. dec. ter jo namenili hrvatskemu narodu kakor 'božični dar. Mi smo nastopili — in s popolno pravico — proti odredbi od 5. avg. 1S9S. Ona gori je še ve.iko huja. V bistvu, celo v mnogih paragrafih je doslovno jednaka prvi. Kar je spremenjenega, je le " našo škodo in žaljenje. Prirejena je tako, da je njen duh naperjen proti Hrvatom.
Iz uvoda je očitno, da v Rimu ne-ikdo več vedja, nego-li duhovščina in škofje. Pravi ea, da so nemiri, ne-
prijateljstva in prepiri zato, k®/
starosl o v anski jezik v resnici tndi sedaj nasprotno odredbam prisvaja sebi mnogo na opravljanju svetih činov (siquidem hie sermo etiamnunc multiferiam eontra praeseripta usur-patu in jierfactione sacrorum). Nasprotno je resnica: da nemiri,, agitacije in razburjenosti prihajajo od t odi, da se glago.'ici me da tista pravica, ki jej pripada, marveč se jo zožuje v vedno ožje meje. Takim krivim in nepravičnim umevanjem so pretkani vsi sklepi svetega Zbora (saero colleggio).
Da ima kaka župnija pravico do staroslovanskega jezika, zahteva se, da se v doiaenih privilegiranih cer-Ikvah rabi glagoljski jezik od leta 1S6S sem, brez nikakih pretrgan j, na svetih obredih. Po tem načelu ne bi v Dalmaeiji ostala niti jedna sama stamslovanska župnija. Nikdo si ni do zadnjih dob tolmačil in si ni mogel tolmačiti, da je glagolica le lokalen privilegij. To je pravica vsega naroda. Zato so škofje menjali župnike brez vsaeega obzira na župnije, tako, da ga ni jednega kraja, kjer ne bi bil kak svečenik maševal latinski vsaj leto dnij. V Rimu vedo o te<m, aJi igrajo slepe miši. Samo pazijo naj, da na gonji za zajcem ne iztirajo lisice.
(Konec prihodnjič.)
.
Kratka sreča.
Spisal Rado Murnik.
"Danes sem židane volje, hej, pa ga zvmiva še poiiček!" je dejal jovi-alni, že precej osiveli župnik G. svojemu bledemu mlademu gostu po kosilu. "Ne veste, ljubi moj;. kako me veseli, da ste srečno opravili tisto prek.ieano maturo. Slišal sem, da ste nameravali že odstopiti. No, zdaj je vse dobro. Kaj pa hočete študirati?"
"Jus, gospod župnik!"
Starec je vstal, odprl vrata in za-klieal: "Barba! Barba!"
PricopataJa je župnikova sestra, si oka rumenopoltna ženska, zmerom dosti bolj sitna, nego je bilo treba.
"Barba, duša zlata, bodi tako dobra, prinesi ga nama za poliček, veš, tistega iz kota! Nikar ne godrnjaj, roža jeruzalemska! Stoj! stoj! Prinesi ga rajša kar liter, da ti ne bo treba dvakrat v klet!"
Barba je boilesfcno pogledala proti stropu in odšJa.
"Naj se po veselim z vami!" je nadaljeval župnik in sedel. "Zdaj vam je odprt ves svet, in pojo vam vsi ptički. Ej. tisti čut po zrelostni preizkušnji! Kje so tisti časi! Kje so moje..."
S kislim obrazom je prinesla "roža jeruzalemska," sladkega vinea.
"No, Barba, ljuba sestra, najboljša in najhujša kuhairiea vseh slovenskih farovžev, počakaj malo!" jo je dražil brat. "Nikar se ne drži tako grdo kakor kt>čevarski greh! Tu ga imaš tudi £i kozarček! Trkni z naši m gostom, ki pojde jeseni na Dunaj študirat vse pravice in krivice. Živio!"
Setra e je nam.eh.nila priiljeno, trknila z obema, pila in od copata! a v kuhinjo.
"Le čakajte!" je vzkliknil tari go pod in milil kozarca imova. " "Vino mi je omajalo jezik. Pove mnaj vam zgodbico!''
"Proim!"
"Bilo je prod davnimi Teti. Ta-k!rat, veste, je bila matura zaadnje tri, štiri dni julija. Jasnega jutra meseca avgusta je sedel na skalini sredi hoste nad Savo brezskrben abi-turijent.
•"Obletal in obredel si že vse te domače ikraje". si je mislil, "a poglej enkrat nekoliko po tujem svetu! Kam bi? K teti v Gorico ali k stricu na Ogrsko?"
Vstal je in šel po stranski stezi navzdol in po večji, kameni ti poti dalje. Postal je oib grmu in si odrezal dvoje neenakih vejic. Kdor bi ga srečal prvi, naj bi potegnil šibi-co. Krajša je pomeni; a Gorico, daljša Ogrsko. — Dolgo ni videl žive 'duše.
Naposled pa je zasijalo med zelenjem nekaj pisanega. Izza ovinka se je prikazala jako vitka deJklica v modrem kratkem krilu, z rdečo ruto; na nedrilh je ime a šopek erike, v roki košarico. Ko sta se približala drug drugemu, je dijak strme obstal. Tako Idrasnih modrih oči j ni bil videl še nikjer nikdar. Nekaj nenavadnega, nekaj tažnosladkega je zagorevalo in ugašalo v teh ta-jinstvenih zvezdah in zopet zaple-menevalo in zaigravalo. Povesila je dolge temne trepalnice in hotela hitro mimo njega.
"Počakaj malio, lej jo no!" jo je ustavil. "Kako ti je pa imet" "Aaika."
"Ali se zne bojiš, Ainkaf Sem mar tako grd in strasan?"
Nasmehnila se je in zmajala z dra-žestno glavico. "Pustite me, mudi se mi!"
"E, kaj se ti bode umdilo, saj se še meni me, ki pojdem t Gorico > ali
celo doli med Ogie, kakor namreč ti potegneš zdaj tukaj-le. Vleči vejieo, Ankal"
Ponudil ji je verjici; začudena ga je pogledala in rahlo potegnila ono [krajšo.
"V Gorico torej", je dejal. "Do-, bro. Madžaremberi naj me pišejo pod klobuk! Anka, naj te . no malo spremljam! Pomeniva se kaj! Saj nisi huda T Kje si pa domaf"
"Gorile pri Zalokarju!"
"Jaz pa onkraj Save v Še nt Jerneju. France mi je ime."
Gledal ji je vedno v obraz in se večkrat ^odteknil ob kamen ali korenino, preden sta dospela na rob gozda.
"Tamle je naša bajta", je dejala. "Z Bogom!"
Prijel jo je za roko in jo prosil, naj mu da šopek. Dala mu ga je, in zopet uprla vanj svoje čudovite, tožnosladke oči.
"Anka, !kdaj prideš zopet po tej poti?"
1 * Pojutrišnjem zjutraj morebiti' je odgovorila in odhitela.
"Gotovo, gotovo! Ne morebiti!" je zaklical za njo.
Vse je igralo v njem, ko se je vračal domov. Doma je pograbil sestrico Ldzo in jel z njo plesati po dvorišču; vriskal in ukal, da je zbežala vsa kuretina. Ušla mu je tudi Liza. On pa je odklenil sultana z v edge, ga prijel za prednji nogi in zaplesal z njim hitro polko.
"Mati!" je dejala Liza, "naš France pa ni malo prismojen! Le poglejte ga!"	I
"No, kaj bo že?" ga je vprašala mati pri kosilu. ''Kam pojdeš? Med Ogre ali v deveto deželo ali kam?"
"Nikamor ne!"
"Zakaj? Kako je to?"
"Zato, iker sem fant od fare!'1
"Lejte", si je mislila stara, "saj je menda res malo prismojen! Preveč se je učil. revež. Bog nas varuj nesreče!''
France pa je komaj čakal določenega jutra. Že je obupaval, da ne bode Anke; naposled je prišla vendarle. Ko bi trenil, je bil pri njej. Preprosil ijo je, da je šla z njim po stezi do skaline. Tam. sta sedla in šepetala, tam ji je pravil, kako neizmerno jo ima rad. In ovil ji je roko okolo vratu, pritisnil Anko k sebi in jo je poljubil. Vsa rdeča je vstala in zbežala."
"V ponedeljek pridem spet", mu je zaklicala in izginila.
Odslej sta se shajala večkrat na tem kiraju. Meglenega eeptember-sfcega dne jo je č»kal izredno dolgo. Prišla je z objokanimi očmi.
*'Danes sva zadnjikrat skupaj !'' mu je arekla. "Vzeti bodem morala Gornikovega; oče so mu dolžni..."
"Prodati te hočejo!" je vzkipel France, ves vroč.
"Takoj moram spet domov!" je dejala. "Mati so me videli, ko sem odšla."
"Pridi še, pridi še!" jo je prosil. "Vse bom premišljal, kako si pomagava. Moja moraš biti, Anka, in če ne vem kaj!"
Anka ga je burno objela in polju-bi.a — poslednjikrpt. Stairiši so bili menda Ikaj izvohali in jo poslali v dirug kraj. Zastonj je hodil mladenič k skali.
France, prej tako vesel, nagajiv in razposajen, je čepel po cele dni v svoji soibici in ni govoril z nikomer. Venomer je strmel pred-se kakor okamenel.
Hladnega jesenskega jutra pa je ■mirno stopil k materi pri ognjišču in jo prosil,, naj mu pripravi vse za na pot.
"Hvala Bogu, saj se mu vendar ne mesa!" si je mislila starka in ga vprašala: "Kaan pa pojdeš, v Gorico ali ina Ogrsko?"
"V Ljiiblja.no. V Iemenat."
In šel je. Pri Gornikovih so obhajali ženitovanje, v ljubljanskem semenišču je pa sedel mlad bogos o-vee in se mučil z hebrejsko slovnico, fundamentalko in prebridko herme-neutiko.''
"Kako pa veste vse to tako natanko?" je vprašal gost ižupnika.
"No", se je nasmehnil duhovnik, "tisti France sem jaz sam! Ptt pozabila sva piti! Le dajva ga! Ex!" j
^i'tp?*. na luni.
Neki francoski učenjak W. Wery ■ nas to aži, da je na mesecu mnogo' hujša ziima nego na zemlji. On meni, j da je v zadnjih šestih mesecih temperatura na luni znatno pala in to po dnevu na sto, po noči pa na 200 stopinj pod ničlo.
Tekstilna industrija na Japonskem.
Angležki listi javljajo o velikanskem napredku te industrije na Japonskem. Izlasti se iztiejo tovarne v Osaki, kjer je mnogo predilnic za bombaž, ki delajo z dobičkom od 40 do 70 odstotikov. V zadnjem času so tovarne naročile mnogo strojev iz Amgležke.
Lmegcr — znorel?
Madjairski list budknpeštanski "A
Nap" poroča z Dunaja, da je dunajski župan -dr. Lueger znorel. Na plesu mesta Dunaja bi "bil moral pozdraviti prestolonaslednika. "Vsem se je zdelo čudno, da gleda župan zmedeno pred-se ter ima motne oči. Ko so prišli k njemu njegovi prijatelji, jih je komaj spoznal. Ko je prišel prestolonaslednik, se župan ni niti maknL z mesta^ da bi mu šel naproti, temuč sta ga dva prijatelja morala t ako rekoč privleči pred prestolonaslednika, kterema je potem rekel par zmedenih besed. Prestolonaslednik je takoj zapustit dvorano, a Luegerjevi prijatelji so takoj poslali po njegovega domačega zdravnika. Medtem je Lueger pil žganje. Ko je prišel njegov zdravnik, je zaklical: "Nesrečnež! Ali vam nisem prepovedal piti žganje? To je vaša katastrofa!" Se-daj^ je Lueger obsipal zdravnika z najhujšimi psovkami, nato pa začel besneti in razbijati kozarce in steklenice. Prijatelji so ga je dva premagali in spravili domov. — List "A Nap" pripominja, da so dunajski časopisi zamolčali ta prizor iz priza-nesljivosti za Luegeija, toda kljub temu je dogodek znan po celem Dunaju ter provzroča veliko senzacijo.
Iščem LUKA ŠABECA, po domače Jožkov, doma iz Zagorja na Notranjskem. Lansko leto je bival v Votaw, Texas, in sedaj me vem, kje se nahaja. Kdor izmed rojakov ve za njegov naslov, prosim, da mi ga naznani, za kar mu bodem . zelo hvaležen. John Kastelic, Box 61, Bear Creeik, Mont.
Slovensko katoliško
Q=
podp. društvo

svete Barbar

Kje je IVAN FRIDEL? Zadnji njegov naslov se težko bere. Zapisano je nekako: "Johann Fridel, Allei No. 123, Almand, Pa. Nord Amerika." Ako se mu piše tem naslovom, pride pismo nazaj. Gotovo bode pravi naslov: John Fridel, 123 Alimond Alley, Pittsburg. Pa. Omenjeni Fridel je doma iz Kostanjevice na Dolenjskem, čevljar; doma je zapustil štiri male otročiče, ženo in malo domačijo — hudo zadolženo. Žena je tudi bo-lehna. Za njegov naslov bi rada zvedela svakinja g. Marjeta Ribič, soproga sodniškega poduradnika v p. na Gradu, Ljubljana, Kranjsko, Avstrija.
POZOR!
Kdor izmed rojakov ima štev. 122 za uro, naj se zglasi pri: Anthony Kikel, P. O. Box 327,	Monessen, Pa.
Zlcdlnjene države Severn© a merik©-
Sedež: Forest City", Pa.
lanuarla 1903 -v državi l*en»eeryH">-»
Jl flil
ODBORNIKI:
Predsednik: JOSIP ZALAR ml., Bos 547, Forest City, Pa. Podpredsednik: IVAN TELBAN, Bos 3, Moon Run, Pa. I. tajnik: IVAN TELBAN, Bos 607, Forest City, Pa. n. tajnik: ALOJZIJ ZAVEKL, Bos 374, Forest City, Pa. Blagajnik: MARTIN MUHIČ, Bos 537, Forest Citv, Pa.
NADZORNIKI: IVAN DRAŠLER, Box 28, Forest City, Pa. ANTON PIRNAT, Bos 81, Duryea, Pa. ANDREJ SUDER, Bos 108, Thomas, Va. FRANK SUNK, Luzerne, Pa.
POROTNI ODBOR: KAR0L ZALAR, Bos 28, Forest City, Pa. IVAN SKODLAR, Forest City, Pa. ANTON BORŠTNIK, Forest City, Pa. Dopisi naj se pošiljajo I. tajniku: Ivan Telban, P. O. Box 607, Forest City, Pa.
Društveno glasilo je "GLAS NARODA".
Zdravju
najprimernejša pijača je
LEIS V PIV O
ktero je varjeno iz najboljšega importiranega češkt^a hir.tla. Kadi Uj.a naj nikdo ne zamudi poskusiti ga v svojo lastno korist, kakor tudi v korist svoje družine, svojih prijateljev 'n drugih.
Leley pivo je najbolj priljubljeno ter se dobi v vseh boljSib gostilnah. Vse podrobnosti zveste pri Geo. Travnikar-ja 6102 St. Clair Ave. N. E. kteri Vam dragevolje vse pojasni.	•
THE ISAAC LEISY BREWING COMPANY
CLEVELAND, O.
Naznanilo.
Rojakom Slovencem in Hrvatom, kteri potujejo 4e* Dnluth, Minn., pn poročamo našega zastopnika g.
Josip Scharabon=a,
409 west michigan st.,
duluth, num.,
kteri ima svoj
§ALOOi\
prav blizu kolodvora. Vsak rojak je pri njemu najbolje postrežen.
Pošilja denarja v staro domovino najceneje in najhitreje po našem posredovanja. Zastopa nas v vseh poslih; torej pazite, da se ne vsedete ua lim laskavim besedam ničvredne že v, kterih v Ehil mhu tudi ne manjka. Spoštovanjem
FRANK SAKSER CO.
PIRUHE
pošiljajo naši rojaki radi svojim sorodnikom, prijateljem ali znancem v staro domovino in to seveda najrajše v gotovem denarju, kar pa najhitreje, naj-vestneje in najceneje preskrbi
FRANK SAKSER CO.
109 Greenwich Street, New York, N. Y. Podružnica : 6104 St. Clair Avenue, N. E. Cleveland, Ohio.
Čeinu bi drugam segali, ako Vam Vaš rojak najboljše postreže ? Sedaj pošiljam
100 kron avst. velj. za $20.45
s poštnino vred.
RED STAR LINE
Prekomoreka parosrodna družba „Rudeča zvezda"
posreduje redno vožnje s poštnimi parniki med
New Yorkom in Antwerpeees; ^ * * *
♦ + + ♦ Philadelphijo in Airiwerpeoom
1 - -
^ . ^___^.^m
-K !
Skužnja učit
Podpisani naznanjam rojakom, da izdelujem
ZDRAVILNO 6RENKD VINO
po najboljšem navodilu, iz najbolf-iih rož in korenin, ki jih je dobiti v Evropi in Ameriki, ter iz finega, naravnega vina.
Kdor* boleha na želodcu ali prebavnih organih, naj ga pije redno.
Pošilja se ▼ zabojih po 1 tucat (12 steklenic) na vse kraje zapadnih držav Severne Amerike.
V obilna naročila se priporoča JOSIP RUSS 432 Sooth Santa Fe Ave., Pueblo Colo.
z» Tankino inisratoT ni odgovorno m uredništvo nitj nprtnuitro. I Upnraiibfo "Ohm. Nfodm". *
Magr. Scb. Kaeipp.
Ako krniljai, ako si prehla-jen, ako imaš kake vrste katar, ako trpiš na kaki drag* bolezni in si se naveličal zdravnikom denar dajati: ne o 'la-Saj pisati takoj po Imjižico: "NAVODILO IN CENIK (Kneippo-vih) Knaipovih zdravil" katero dobiš zmstonj ako dopoš>ješ poštno znamko za dva centa za poštnino.
Knajpova zdravila so poznata in odobrena \ o celem svetu in se uporabljajo z dobrim uspehom pri vsih naprednih narodih.
Knajpova iznajdba je naprece jlji— ve vrednosti, pravi blagoslov za vse trpeče človešt - o in nikaka sleparija, katerih je dandanes mnogo na dnevnem redu. To je moj naslov: K. AUSENIK,
potaflCtt • sledečimi poštnimi pomik) „
YADERLAND dra «ffaka\wi ton.jKROGNLAND........... 12763 ton
ZEEUND..........k.305 too.lFINNLANC..............|27S0 toa
Pri cenah za it edkrovje so vpoštete t b« potrebščine, dobra hrana, najboljša poavaiba.
Pot čet Antwerpen je jedna najkrajših in naiprijetneišik za potnika IzaC V Avstrijo: na Kranjsko, Štajersko, koroško, tfrimaaje. Hrvatsko, Dalmacijo r druge dele Avstrije.
is NEW YORKA odpliujeio parniki vsako soboto od 10:30 ur dopo-lodne od pomola štev. 14 ob vznofiu Fulton Street. — Iz PHii .AQR& PHUE) vsako drugo sredo od pomola ob vznožju Washington Street« Glede vprašani ali kupovanja votnjih listkov * je obrniti na;
OFFICE 9, BROADWAY, NEW YORK CITY.
Dearborn Street, CHICAGO. — Century Building, SAINT LOUIS.
21 P««t Street. SAN FRANCISCO — ali na njene zastopnike.
Jugoslovanska
Katol. Jednota.
Inkorponrana dat 24. januarja 1901 v državi Minr*esota.
Sedež v ELY, MINNESOTA.
URADNiKI:
Predsednik: MIHAEL SUNT C, 42J Vil St., Ca'umet, Mica.t P, i-rr.l—inik ; IVAN GF.KM, I'. U. S. 57, Braddock, Pa. Glavni tainik: JTTRTJ L RROŽIČ, Box 424, Ely, Minn. Pomožni tajnik: ANTON GERZIN, 306 Pine St. Bibbing, Minn, Blagajnik: IVAN GOVŽE, Box 105, Ely, Minn.
NADZORNIKI : FRAN MEDOS, predsednik nadzornega odbora,
9478 Ewing Ave., So. Chieapo, 111. IVAN PRIMOŽIČ, II. nadzornik, B< x 641, Eveleth, Minn, i\ AN KURŽISNIK, III. nadzornik, Box 138, Burdine, Pa.
POROTNI ODBOR:
JAKOB ZA BUKOVEC, predsednik porotnega odbora, 4SJ4 Blaekberrv St., Pittsburg, Pa.
MIHAEL KLOBUČAR, n. porotnik, 115, 7th St., Calumet, Mick.
JOSIP PEZDIRC, ILL porotnik, 1401 So. 13tb St., Omaha, Neb.
Vrhovni zdravnik Jednote: Dr.MARTIN J. IVEC, 711 N. Chicago Street, Joliet, 111.
Krajevna društva naj blagovolijo pošiljati vse dopise, premembe udov in druge listine na glavnega tajnika: GEORGE L. BROZICH, Box 424, Ely, Minn., po svojem tajniku in nobenem drugem.
Denarne pošiljatve naj pošiljajo krajevna društva na blagajnika: JOHN (iOUŽE, Box 105, Ely, Minn., po svojem zastopniku in nobenem drugem. Zastopniki krajevnik društev naj pošljejo duplikat vsake pošiljatve tudi na glavnega tajnika Jednote.
Vse priLožbe od strani krajevnih društev Jednote ali posameznikov naj se pošiljajo na predsednika porotnega odbora: JAKOB ZABUKOVEC, 4824 Blaekl>erry St., Pittsburgh, Pa. Pridejani morajo biti natančni podatki vsake pritožbe.	■
Društveno glasilo je "GLAS NARODA".
M.-
L
K
PRISTOPIM.
društvu Jezus Prijatelj Malenili št. tiS v Moessena. Pa., 25. febr.: Kovarič rojen IS*»7 rert. 049'.). Fran Kmežič 1875 eert. G500, Jo-ikn 1^75 eert. tvT>Ol. Vsi v I. razredu. Društvo, šleje 36 udov. Iništvu Zv<i:i ;t. 70 v Chicagu. 111., 25. febr.: Matija Videtič 1S64 >02 IT. razred, Ivan Kosmač 1^72 cert. 0503 II. razred, Ivan Gra-■>*v5 eert. 6504, I. razred, Earol Zjrone 1870 eert. 6505 I. razred. Dru->je 21 udov.
dru.it v u sv. Ciri a in Metoda št. 9 v Calumetu, Mich., 25. febr.: Ivan Brozovič 1881 eert. 6506 I. razred. Društvo šteje 270 udov.
K društvu sv. Jožefa št. 20 v Sparti, Minn., 25. febr.: Mihael Lu-kanič 1S68 cert. 6507. Ivan Ivern 18-vJ eert. 6508, Rolk Mibelič 1S67 eert. 6509, Ignacij Znidaršič 1884 cert. 6510. Vsi v L razredu. Društvo šteje 87 udov.
K društvu sv. Petra št. 66 v Jodietu, 111, 25. febr.: Ivan Šilč 1884 cert. 6511, Anton Kompare 1872 cert. 6512, Fran Klemenčič 18S9 cert. 6513. Vsi v I. razredu. Društvo šteje 28 udov.
K društvu sv. Alojzija št. 36 v Conemaugh. Pa., 25. febr.: Marija Ix.n. ar 1S78 eera. 29W, Ivana Brenčič 1885 cert. 468S, Ana Med.e 1885 cert. 6536. Društvo šteje 144 članic.	\
K društvu Zvon št. 70 v Chicagu, T1L 25. feb.: Marija Medic 1879 cert. 6;503, Antonija Grauišar 1885 cert. 6344. Društvo šteje 2 članici.
K društvu sv. Cirila in Metoda št. 9 v Calumetu, Mich., 25. febr.: Marija Kobe 1865 cert. 3994. Alojzija Ožanič 1881 cert. 2555. Društvo šteje 130 članic.
Iv društvu sv. Jožefa št. 12 v Pittsburgu. Pa., 25. febr.: Neža Zorko 1876 eert. 1020. Marija Maček 1882 cert. 6140. Društvo šteje 50 članic.
K društvu sv. Jožefa št. 45 v Indianapolisn, Tnd., 25. febr. : Marija Zatiirk-ivnik 1H64 cert. 5065. Društvo šteje 29 članic.
JURIJ L. BROŽIČ. glavni tajoik.
GiiUJtJSTI
KRANJSKE NOVICE.
Komo poveljstvo v Ljubljani. "N.
W. Tagbl." poroča iz vojaških krogov". da bodo graški irmadni zbor razdelili v dva dela; Štajerska in Koroška 1 »ode t a imeli svoj zbor, Kranjska in Primorska pa tudi posaben ar-rnadni zb<>r. Sedež prvega Ih» v Celovcu, poveljstvo drugega pa v Ljubljani. Izvršilo se bo to leta 1908, ko bo ze izvršeno povišanje števila novincev in reformiran obrambeni zakon. — 4,Zeit" pa poroča iz "najboljše informovanih krogov", da je vest o kornem poveljstvu v Ljubljani popolnoma neosnovana.
Vir petroleja na Trati pri Poljanah na Gorenjskem zopet priteka v večji množini na površje. Znamenito! Ljudje posnemajo po vodi petrolej kar priprosto z žlico, rabijo ga za razsvetljavo, sveti in gori lepo čisto in počasi
Kazenske obravnave pred deželnim sodiščem v Ljubljani. Na korajžo
so jih prišli klicat. Fant Jan. Konjar iz Smlednika je nesel svoji ljubici na Zgornjo Šenieo izposojeni dežnik. Ker se iz strahu, kakor on trdi, ni upal ponoči it^ sam v tujo vas, boječ se. da ne bi bil od Seničanov tepen, vzel si je za spremstvo šest do-mačih smledenskih fantov, ki so izzivaj«? pri vpil i v vas: "Kje ste seni-ški smrkovci?" Ko so se jim seniški fantje nekoliko približali, je ustrelil Smledničan Fr. Jeras z revolverjem v zrak. A Peter Jurman se je preveč v bližino smledniških fantov upal, zato je ustrelil iz bližine 6 do 10 korakov z revolverjem na njega Janez Merše, delavec v Zapogah ter ga zadel v levo roko. Njegov zagovor, da je to storil v silobranu, ni obveljal. Obsojen je bil na sedem mesecev težke ječe.
Prijeta goljuflea. Dne 18. febr. dopoldne je mestna policija v Ljubljani prijela zaradi goljufije neko dozdevno 331etno Ano Dobručevičevo, rodom iz Zagreba. Navedenka se je že dlje časa zadržavala nekje v mestu ali okolici in goljufala po trgu razne prodajalce s tem, da je hotela me j jati petak ali
desetak. Ko ji je prodajalec odštel drobiž in je tega imela že v rokah, je rekla, da se jo je napačno razumelo, češ, da je le ona hotela zamenjati drobiž za debel denar in potem dala drobiž nazaj, pri tem pa si je povsod pridržala v rokah par kron ter naglo odšla J al je. To je posebno rada delala pri mesarjih in branjevkah, a se je vedno znala ogibati varnostnim organom, k te rim je slednjič le prišla v pest. Dobručičeva pravi, da je po poklicu šivilja, da ima v Zagrebu z nekim moškim 11 otrok, s k te rim se misli poročiti, potem pa je zopet kvasila druge pravljice in se sploh še ne ve,, če je to pravo njeno ime.
Ponesrečil se je Anton Godeša iz Unea, ko je delal na progi Južne železnice med Rakekom in Postojno. Vlak mu je pridrdral za hrbtom in ga vrgel v stran, da so ga na glavi in hrbtu težko poškodovanega prepeljali v postojnsko okrožno bolnico.
Nesrečna poštna vožnja iz Idrije v Logatec. Na pepelnično sredo se je peljalo šest oseb z večernim poštnim vozom iz Idrije v Logatec. Kakor navadno, ustavil se je postiljon tudi tega dne v Godoviču okoli 7. ure zvečer da opravi poštne zadeve. Ta prosti čas pa uporabljajo potniki navadno v to, da si v bližnji krčmi jemljejo nekoliko okrepčila. Na pepelnično sredo so izstopili iz voza kočijaž in trije potniki, a v vozu sta pa ostala en gospod in ena gospa,-ker si nista hotela jx> snegu še bolj hladiti svojih že itak premrzlih udov, kajti znano je, da imata mraz in sneg prost vhod v notranje prostore poštnega voza. Kmalu po tem, ko so vstopili v krčmo imenovani trije potniki in kočijaž, zdir-ja;o konji sami naprej v temno, snežno noč. — Gospod in gospa., ki sta bila v vozu, se zelo prestrašita in to tembolj, ker sta bila oba tujca ter iim je bil teren popolnoma neznan! Hočeta torej namah odpreti vrata; toda zaman; ne dajo se odpreti. Gospa takoj v krik, a kojija sta začela še bolj dirjati. Nato udari gospod po sprednji šipi, jo razbije ter doseže vojke; ž njimi zadržuje konje ter jih slednjič ustavi. Gospe je prišlo med tem slabo ter je padla v omedlevieo. Sedaj udari gospod ob Sipo pri vratih, stegne roko ven ter zgrabi mu a-
njo kljuko pri vratih s tako silo, da so se odprla, gospo pa potegne iz voza na sneg, kjer ji je nekoliko odleglo* Ko se je zavedla, je šla v kremo klicati kočij aža. Med tem je stal gospod do pasu v snegu, držal konje ter nestrpno pričakoval kočijaža; zakaj snežilo je tako, kakor da bi spuščal prtič izpod neba. Ko bi se ne bilo posrečilo gospodu ostaviti konj, bi se bila lahko pripetila velika nesreča, ktero bi bil kriv edino voznik, ki ni čuval svojih konj. Gospe so pa prihajale slabosti vso pot noter do Logatca.; šele tamkaj se je toliko okrepila in zavedla, da je mogla sama nadaljevati svojo pot do Ljubljane.
PRIMORSKE NOVICE.
Tatvina. Pred tržaškimi porotniki so stali 17. febr. Dominik Danelon, Virgilij Nordio, Anton Kolman in Iv. Sršen, obtoženi, da so 18. septembra lani v "Soeieta eooperativa fra brae-cianti" ukradli 500 gld. Sršen je bil oproščen, Danelon je dobil 18, Nordio 10 in Kolman 8 mesecev ječe.
Goljufija. Pred tržaškimi porotniki je stal 17. febr. 271etni trgovec Koloma n Balogh iz Ogrske, obtožen, da je v oktobru 1905 v namenu svoje upnike oškodovati, prodal konfekcijsko trgovino v Trstu in prikril denar. Dognalo se je po pričah, da je bil lastnik te trgovine obtožencev brat in da je Koloman dal le svoje ime zraven. Zato je bil oproščen.
Štrajk. Nakladalci tržaških lesnih trgovcev so stopili v štrajk, ker jim prineipali nočejo zvišati plače od 4 na 5 K na dan. Štrajka jih okoli 300 kron.
Šole v Istri. Istra šteje 345,050 ljudi. Hrvatov je 141,079, Slovencev 47 tisoč 717 in Italijanov 136,191. Gimnazije so tri (hrvaška, italijanska in nemška), realki dve (nemška in italijanska), tri učiteljišča, ena pomorska šola, ena tigovska, pet obrtnih in ena ženska šola. Ljudskih šol je 180, od teh 61 hrvaških, 22 slovenskih in 66 italijanskih. Ena ljudska šola pride teda.j po%"preeno na 1916 prebivalcev. —
ŠTAJERSKE NOVICE.
Umor. V Jastrebcih bi se nedavno imel vršiti pogreb 701etne užitkarice Marije Dečko p. d. Klenčarice. Orožniki pa so nakrat pogreb prepovedali. Komisija je potem dognala, da je bila Marija Dečko umorjena. Orožniki so aretirali nekega Pavla Tušič iz Ko-gra, ki je skupno s starko živel.
Na svojega očeta je streljal čevljar Ferd. Krois na Tezni pri Mariboru. Dne 12. febr. ga je prijela žandarme-rija.
Z revolverjem obstrelil je ine 11.
febr. v Mariboru ključavničarski pomočnik Franc Smole svojega prijatelja, slikarskega pomočnika Karola Novšaka. Snažil je revolver, v kte-rem je bila še ostra patrona, ki se je sprožila; krogla je šla Novš^ku v glavo. K sreči rana ni nevarna.
Tatica. 201etna delavka Magdalena Sturm s Koroškega je okradla sobarico Amalijo Otorepec v gostilni "Stadt Wien" v Mariboru. Policija jo je že prijela.
Poneveril je hlapec Martin Brglez, rojen 1. 1886 v Makolah, več posestnikom denar. Vzel je aro, ker je obljubil vstopiti v službo, toda ni se več prikazal. Prijela ga je mariborska policija.
Prijeli so nedavno v Mariboru 19-letnega Andreja Trost iz Št. Vida ob Glini, ker je okradel svojo mačeho.
Smrt čudaka. V celjski bolnišnici je umrl v sredo dne 13. febr. 71 let stari Jožef Mlakar. Pokojnik je bil pristojen v občino Sv. Vid pri Šmarju, prebival pa je že dlje Časa v celjskem mestu in se prišteval revnejšim slojem. Njegovo navadno prenočišče je bil Škobernetov hlev. Zato se je pa tudi hvaležnega izkazal Škoberneto-vim hlapcem, kterim je volil znatne vsote od svojega premoženja, ki baje znaša 8800 kron. Volil je znatne vsote raznim cerkvam, potem za maše, za občinske ubožee, ter svojim soroi-nikom in prijateljem. Bil je tako varčen, da si ni privoščil niti kake sobice, kjer bi ibil stalno prebival in bi bil skoro umrl v Škobernetovem hlevu. Sumljivo je dejstvo, da ni hotel povedati i'rrena in natančnega prebivališča osebe (neke ženske), ktera hrani njegovo hranilno knjižico, trdeč, da jo bode izročila sodišču takoj, ko bode zvedela o njegovi smrti.
Dinamit v postelji Posestniku Grosku v Stanoskem pri Poljčanah, je položil nekdo v postelj dinamitno paitrono, ki je imela napeljano užival no nit skozi okno na prosto. Gro-sek je prišel pozno domov, a ob treh popolnoei je dinamit eksplodiral z močnim pokom. K s reci se je razstrelila patrona navzdol, prebila postelj in nžsrala slamnico. Domači so prihiteli in ogenj pogasili. Kot sumljivega so zaprli orožniki nekega Pirša, ki je stanoval v isti hiši.
Ženo s štirimi nedoraslimi otroci je zapustil že meseca oktobra lanskega leta neki Jožef Stergar iz Mozirja, delavec v tovarni za stroje, v Beljaku. Sumijo, da se klati kje po Koroškem ali Štajerskem, ako ni pobegnil v Ameriko ali pa si vzel življenje.
HRVATSKE
Delniško društvo ribarstvo je sklenilo osnovati društvo za napredek gospodarskih koristi v Dalmaciji. Novo društvo bi izvažalo ribe Jadranskega morja v vsa večja trgovišča. Delniška glavnica 250,000 kron je večinoma že osigurana.
Prepovedan plea "Hrvatski Sokol" v Makarski v Dalmaciji je nameraval nedavno v svojih društvenih prostorih prirediti svojo običajno predpustno veselieo. Veseliea se je prijavila pristojni oblasti, nato je pa okrajno glavarstvo zahtevalo, da se morata v sokolski dvorani odstraniti napisa: '' Slovanstvo naj vlada, so-vrag naj pada!" in "Svoboda ali smrt!" ter je tudi dalo ta dva napisa sneti s pomočjo orožništva. Odbor "Sokola" je odločno protestiral proti temu nasilstvu, a dosegel ni s tem protestom ničesar, pač pa je glavarstvo kot odgovor na ta protest prepovedalo sokolsko veselieo z motivacijo, da se je bati izgredov. Razumljivo je, da je ta prepoved vse kroge silno razburila. Vsled tega je prišlo zvečer do velikih demonstracij pred okrajnim glavarstvom. Končno je dal glavar ljudstvo razgnati po o-rožnikih. fo dogodki kažejo, da je v zadnjem času zapihal v Avstriji oster veter proti slovanskim narodnim težnjam. Vladni krogi si hočejo, kakor se zdi, pridobiti simpatije Dalmatin-cev s tem, da jih briskirajo in žalijo v narodnih čuvstvih! Prav je to: naj le sejejo veter, bodo pa želi vihar.
RAZNOTEROSTI.
Zvijače ruske policije. Dva ruska revolucionarna dijaka, ki stanujeta v tujini, sta dobila brzojavki, da sta materi obeh na smrt bolni. Peljala sta se takoj domov, a na meji so ju prijeli. Enega so potem izpustili, in ko je prišel domov, je našel na svoje veliko začudenje mater popolnoma zdravo. Tudi o brzojavu niso vedeli doma ničesaT.
Zastrupljeni potniki na "Olaf Wy-ku". Dognalo se je, da so bili na "0-laf Wyku" zastrupljeni potniki žrtve napada na brata ruskega terorista Černiaka, kterega švedske oblasti niso hotele izročiti Rusiji. Kapitan je opazil, da. nadzorujeta i&Jio dva detektiva. Neko sumljivo ose do so s silo spravili s krova.
Predor zasut. V predoru Antatebe se je podsula zemlja. Življenje je izgubil podjetnik in šest domačinov.
Krava je zarubljena, — vrv pa ne! Iz Wieselburga poročajo: Nekemu kmetu so zarubili zato, ker ni plačal davkov, kravo. V vasi je ni maral od sosedov nihče kupiti in zato jo je hotel odpeljati birič v bližnji kraj na semenj. Kmet mu .je ponudil kravo, potem pa Tekel, da vrv, za ktero je krava privezana, ni zarubljena in je zato nikakor ne pusti biriču. Birič je prišel tako v veliko zadrego. Nihče od vaščanov mu ni hotel dati vrvi in krava je morala ostati v hlevu. Kmet je pa tudi med tem plačal davke in tako je bila vsa stvar mirno poravnana.
Smrt v poročni noči. Iz Gnezna poročajo: Novoporočenea Bastsa so našli po poročni noči zadušenega v postelji. Zadušil ju je plin, ki se je razvil iz pečL
Iščem IVANA IVEC. kteri biva nekje v Mihiganu. Ker imam delo za njega, prosim rojaike, če kdo ve za njegov naslov, maj ga naznani: John Mustar, Box 53, Sparta. Minn.	(4-6—3)
Iffippf^W-:
ROJAKI SLOVENCI j
naročajte in čitajte novo obširno knjigo »ZDRAVJE"
Novih
50.8000
iztisov.
Se zastonj razdeli med SLOVENCE.
Ozdravljena: belega toka bolečin v maternici, križu in želodcu, neredne stolice in glavobola.
~ ~ ~ - IKUSTCria-^k. .JZID'BjJiJVCT^
katera je ravno izšla od slavnegd in obče znanega
DR E. C. COLLINS MEDICAL INSTITUTE
Knjiga je napisana v materinem jeziku ter obsega preko 160 strani z mnogimi
slikami V tušu in barvah iz katere zamore vsaki rojak mnogo koristnega posneti, bodisi zdrav ali bolan.
Ona je najzaneslivejsi Svetovalec za moža in ženo, ze deklico in mladeniča Iz te knjige bodete razvideli, da je Dr. E. C. COLLINS n. I. edini kateremu je natanko znana sestava človeškega telesa, radi tega pozna vsako bolezen ter edini zamore garantirati za popolno ozdravljenje vsake bolezni, bodisi akutne ali zastarele (kronične) kakor tudi vsake tajne spolne bolezni.
Čitajte nekaj najnovejših zahval s katerimi se rojaki zahvaljujejo za nazaj zadobljeno zdravje:
Cenjeni gospod Collins M. I.
Vam naznanjam da sem popolnoma zdrav in se Vam presrčno zahvalim za Vaša zdravila ki ste mi jih pošiljali in to Vam rečem, da takega zdravnika ga ni, kakor ste Vi in Vaša zdravila so res najboljša, ki so mi prav lino nucala. Jaz sem si dosti prizadeval pri druzih zdravnikih, pa mi niso nič pomagali- Toraj, kateri ne verjame, naj se do mene obrne in jaz mu bodem natančno pojasnil, da ste vi res en izkušen zdravnik, da tacega nima več svet.
Toraj to pisemce končam ter Vam ostajam hvaležen do hladnega groba
Anton Miheličh
12 E. 39th Str. N. E.
Clevelan, O.
Zatoraj rojaki Slovenci, ako ste bolni ali slabi ter Vam je treba zdravniške pomoči in da ne izdajte zastonj Vaš težko prisluženi denar, prašajte nas za svet predno se obrnete na kakega drugega zdravnika ali zdravniški zavod, ali pišite po novo obširno knjigo ,,ZDRAVJE", katero dobite zastonj, ako pismu priložite nekoliko znamk za poštnino. Pisma naslavljajte na sledeči naslov:
Dr. E. C. COLLINS Medical Institute

Spoštovani gospod Dr. E. C. Collins M. I.
Vam naznanjam, da sem popolnoma ozdravila po Vaših zdravilih, katera ste mi pošiljali. Sedaj ne čutim nobene bolečine več, za kar se Vam srčno (zahvaljujem.)
tn Vam pošiljam tudi mojo sliko, ako jo hočete dati v Slovenske časopise, ter Vam ostajam do croba hvaležna Vaša
Agnes Gačnfk
R. F. D. 3 Johnstown, Pa.
140 West 34th Street
New York, N. Y.
Potem smete z mirno dušo biti prepričani v kratkem popolnega ozdravljenja Za one, kateri hočejo osebno priti v ta zavod, je isti odprt vsak' dan od 10 dopoludan do 5 popoludan. V torek sredo, četrtek m petek tudi od 7—8 ure zvečer. Ob nedeljih in pr^-nikib od 10—i popoludne.	^
Pozor Rojaki!
Potne noge, kurja očesa in ozeblino Vam popolnoma ozdravim samo edino z Knajpovim praškom, kdor 2eli poskušnjo naj pošlje 10c v znamkah na kar mu takoj prašek pošljem. Za golobradce in plešaste imam najboljše mazilo po katerem se v 6 tednih lepi brkovi, brada in lasje narastejo, če ni to resnica plačam vsako mu $500.
Jakob Wahžič,
229 SOUTH FRONT STREET, STEELTON, PA.
Kje je PAVEL KRPAN? Doma je od. Cink nice pri Rakeku. Za njegov naslov bi rad zvedel Pangerc Markovie, 1219 Taylor StT Pueblo, Colo.	(4-6—3)
JOHN KRACKER
EUCLID, O.
VABILO NA NABOČBO
MOHORJEVIH KNJIG
Do 1. marea sprejemamo naročbo knjig družbe sv. Mohorja za 1. 1908. 1 Udnina s poštnino vred znaša $1.00. 1 Naročniki prejmejo knjige svoje-• časno po posti registrovano. Družba 'izda za I. 1908 sledeče knjige: 1- Zgodbe sv. pisma, 14 zv.
2.	Pamet in vera. TTT, zv.
3.	Umni čebelar. L zv. 4s. Življenja trnjeva pot.
5.	Slovenske večernice. 59. zv.
6.	Koledar za prestopno leto 190S Mi naročimo običajno vec knjig.
toda imena poznejših naročnikov ne bodo v družbenem koledarju tiskana. Najhitreje dobe knjige oni, kteri jih pri nas naroče.	'
T7PBAVNIŠTVO 'GLAS NARODA'. 109 Greenwich St., New York, N. Y PODRUŽNICA: 6104 St Clair Avenue, N. E., Cleveland, Ohio.
Zadni
čas d el naročite!
Samo še malo časa traja
Velika razprodaja
raznovrstnih ur, verižic, prstanov, prsnih igel in vsakovrstne zlatnine, kar se nakupi ugodno pri
"Slavia" Watch & Jewelry Co. 27 Thames St., New York, N. Y.
Kdor še nima natanCnega opisa in slik predmetov, ktere razprodajamo, kakor tudi cenika, naj nam piše takoj. Pošljemo mu zastonj. N* opustite take prilike ktera se Vam nudi komaj na deset let jeden-
krat. Kupite, dokler traja razprodaja in prihranili bodete mnogo dolarjev.
Pripiroia rojakom svoja izvratu* VIHA, ktera v kakovosti nadkrilju jejo vm druga smeriika vin«.
via* (Coneord) prodajan po Me gfelooo; belo vino (Catawba po 7tc galoao.
NAJMANJŠE NAROČILO ZA VING IE 50 GALON. / B KIN JE VEG, ca kterega sen im postni fcnnjo is Kranjske, volja 11 sedaj flS^i. TBOPINOVBO HM gaiona DBOŽNIK |L7f «ar Iona. — Najmomje posods sa ftfftnj« •o 4Vi galono.
Jo vriMIH ima*. —mJKift n prifwroia
JOHN KRAKER ' " ' BmIU
SVOJI K SVOJIM!
Cenjenim - rojakom Slovencem in Hrvatom naznanjam, da sem kupil
PRODAJALNO
g. Thomas Lochinar-ja in si nabavil veliko zalogo vsakovrstnega blaga, grocerije, oblek in čevljev.
Prodajal bodem po najnižji ceni, torej obiščite me in prepričali se bodete.
Priporočaj e se cenjenim rojakom, se bilježim
z odličnim spoštovanjem JOSEPH BUSS, P. O. Box 232,	Thomas, W. Va.
(20-2—6-3)
ROJAKjl, naročajte se na "GLAS N ar/ODA". NAJVEČJI fN
NAJCENEJŠI DNEVNIKI
■ -	. ..<:,v■
Najboljše in najbolj priporočljivo domače zdravilo so znane
"MARIJACELJSKE KAPLJICE".
Kdor j'ih je rabil, ve, kako neprecenljivo je to zdravilo za tiste, ki trpe na slabem želodcu slabosti in glavobolu, slabem prebavljanju in težkem dihanju. Že po kratki uporabi, zgi-„	nejo navadno bolečine. Naj jih torej nobena
družina ne pogreša. Cena za 3 steklenice $1.80, za 6 stekl. $2.75, zal2stekl. $5.00.
ČUDODELNO MAZILO ZA LASE.
Po zdravnikih novo prenaglo in najbolje sredstvo, ki zanesljivo prepreči izpa danje las, pospešuje rast, ohrani čisto kožo, ter daje prijeten hlad. 1 škatulja $1.50, 3 skat. $1.00. Marijaceljske kapljice kakor tudi zdravilo za lase razpošilja:
M- RENYI, Box 32, Sta. D. New York, N. Y.
DO IA KI f briJte se sami in pri
. .	.tem si bodete pri-
hranili na denarju, kakor tudi času.
Naročite si vsled tega britveni stroj "Patent Gem Junior" z 7 klinami, katere so iz najboljšega jekla izdelane. Ta stroj
omogoči vsakemu se briti, brez da bi se moral znati, ali pa v britju razumeti. Sestavljen je tako da se pri brijenju nikakor ni mogoče urezati; kline istega se na jermenu ravnotako lahko nabrusijo, kakor pri navadni britvi.
Z britvenim strojem "Patent Gem Junior" je človek v 2 minutah obrit tako kot od briyca. Stroj stane samo $2,00. pri naročitvah pošljite 50c v znamkah, a ostalo svoto plačali bodete na expresu. Kdor pa pošlje znesek $2, v naprej, temu [pošljemo stroj po pošti, poštnine prosto.
Ako kedo z strojem ni zadovoljen ga zamore pri prijemu takoj nazaj poslati, nakar mu denar povrnemo.
Pilite na
L. Guardia & Co. 210-214 E. 112 St., New York, N. Y.
i	.	\ Sfe	, %	■ . V/"- ■	•«";, -
"Winnetou, rdeči gentleman".
Spkal Karl May. Priredil sa "Glaa Naroda" R. t mmt 1 ■ 1
(Nadaljevanje.)
Štirje proti jedr.«<m so; pripraviti se moram, ker bodem mogoče rabil
orožje. Preiščem fra eakam.
Indijanci pridejo vedno bližje in jahajo drug za drugim. Že pridejo skoro do mesta, kjer se sestaja moja in trapperjeva sled, ko ustavi prvi« konja in se obrne. Zdi se mu vendarle čudno, da ne vidi več bledolienika. Sestanejo se prav tesno in se posvetujejo na kratko. S krogljo moje puške za medvede bi jih lahko dosegel; toda to ni potrebno. Zdaj zagraii jeden strel in potem še jeden. Dva Indijanca padeta zadeta raz konja, zajedno se zasliši glasen, zmago nosen:
"O-hi-hi-hiii!" v tisti višini, kot vpijejo navadno Indijanci. Toda tega ne vpije Indijanec, ampak mali lovec, kteri se pokaže zdaj v dolini. Svoj načrt je dobro izpeljal, zginil je za menoj, zdaj ga pa vidim pred seboj. Zdi se, kot bi hotel bežati po obeh strelih. Njegova kobila postane naenkrat vsa drugačna; meče noge, da se zdi, kot bi se zemlja tresla. Glavo ima ponosno dvigneno; na suhem životu se vidi, kako je napeta vsaka mišica, vsaka žila. Jezdec in konj sta kot bi bila zrastla. Mali možiček prime puško in jo nabija s tako spretnostjo, da se mu takoj vidi, da ni prvič v tem položaju.
Za njim zagnnita dva strela; oba še živa Indijanca sta streljala, a ni-jedna krogla ga ni jw>godila. Indijanca zarjovita, zgrabita za tomahavrke in j<» udarita za njim. On se sploh ne ozre; ko nabije obe cevi, se naenkrat kobila obrne. Zdi se mi, kot bi -sploh vedela, kdaj je pripraven trenutek za t»vojega irorpoda« ja. Ko se obrne, obstane popolnoma mirno. On zgrabi puško in jo nameri; v trenutku zagrmita dva strela, ne da bi se kaj kobila zganila. Oba Indijanca padeta zadeta na tla.
Do zdaj čepim pripravljen za strel, a nisem sprožil, ker ne potrebuje mali moje pomoči. Zdaj razjalia, da preišče ubite Indijance; jaz grem polagoma do njega.
'■No, Sir, ali veste zdaj, kako se rdeče lopove užene v kozji rog, kaj?" me vpraša.
"Thank you, Master! Vidim, da se od vas lahko kaj naučim." Moj smeh mora vendarle nekaj pomeniti; pogleda me strogo in pravi: "Ali bi si bili mogoče vi kaj takega domislili?"
"Krog ni bil baš potreben. Pri takem valovitem svetu je dovolj, če se sovražniku pokaže človek na veliko daljavo; potem se skrije za vršičkom, jaha Še malo in se jednostavno vrne. Kroge se dela na odprti preriji." •'Poglejte no; odkod pa vi vse to veste? Kdo pa ste pravzaprav?" "Jaz pišem knjige."
"Vi — pišete — knjige--?" Odmakne se korak nazaj in me gleda
napol zamišljeno, napol pomilovalno. "Ali ste bolni, Sir?"
Pri leni pokaže na čelo, da ga bolje razumem in da vem, kakšno bolezen misli.
4* Se," odvrnem.
"Ne? Potem naj vas zlomek pojmi: jaz vas ne. Jaz ustrelim bivola, ker sem lačen; toda zakaj pišete vi knjige?"
"Da jih drugi čitajo." W "Sir, oprostite, če vam pravim, da je to največja neumnost, kar sem jih kdaj slišal! Kdor hoče čitati knjige, naj si jih sam spiše; to uvidi vendar vsak otrok. Jaz tudi ne streljam za druge. Torej, hm, vi ste book maker? Č<vru pa prihajate potem v savano, kaj? Ali nameravate postavim tukaj pisati knjige?"
"Jaz pišem šele, kadar pridem domov. Potem pripovedujem o vsem, kar sem videl in slišal. Čita jih mnogo tisočev, kteri potem natančno vedo, kako «e živi v savani, ne da bi sami skusili." "Potem bo dete pisali tudi od mene?" "To ne razume."
Odmakne se še za jeden korak. Nato pride prav k meni, zgrabi z des-nioo za avoj voiovski nož. z levico pa mene za roke ter pravi:
"Sir, tam je vaš konj. Obesite se nanj in glejte, da mi zginete, če ne-iete, da *e seznanite z nekaj palci moj kline. Pred vami se ne sme ničesar re<"*i in niti t. roko ganiti, če se neče, da zve ves svet. Zlomek vas vzemi; apravite se mi hitro od tukaj!"
Mali možic mi sega baš do ram. On misli seveda resno, kar me natikam a celo veseli. Seveda mu ne pokažem tega.
"Jaz vam obljubim, da bodem samo dobro pisal od vas," pravim. "Vi morate preč; tako sem rekel in pri tem ostanem!" " Vam zastavim svojo besedo, da ne bodem nič slabega poročal od vas!' "Ne pomaga ni<*. Kdor sede in piše knjigo za druge ljudi, je norec; n<Hvw pa ne more ostati pri dani besedi. Torej dalje, ker mi pride drugače rob- v prste; potem vam pokažem nekaj, kar vam ne bode ljubo." "Kaj pa bode tof" "To vidite takoj." • (ile.lam ira smejoč ▼ jezne oči in pravim mirno:	*"	- . ••>.
"Pokažite no!,r	"i
"Poglejte sem! Kako vam ugaja ta klina?"	-	'
"lM>ro; to vam takoj dokažem!"
V t**rti trenutku ga zgrabim in mu potegnem roke na hrbet. Nato mu jih .^krivin in u t akne m mojo levico mednje tako, da se možiček ne more niti ganiti. Sti-nom an, <la zakriči ter spusti nož na tla. Tako je presenečen, 4a *i da mirno zvezati r->ke na hrbtu.
••Ali d«*»iU!" zavpije. "Kaj pa mislite? Povejte mi, kaj nameravate
a me noj ?''
"llalhio, Master, pazite malo na svoj glas in derite se bolj potihoma," a a prati k, ... t on meni prej. "Tukaj se nikdar ne ve, če ni na levo in de^no ka	kU rim ni potreba, da slišijo."
Spustim ga in poberem hitro nož ter puško; to je bil odložil prej, ko je jM-e;.*ka»al hidijan.-e. I'<»sku5a oprostiti r^ke. Napenja se, da mu udarja kn v obraz, & se n.u ne posreči strgati jermenov. "Rajši mirujte. Master!" mu pravim.
"Dokler jaz hočem, itak niste prosti. Jaz vam hočem pokazati pred vitem, da govori bookmaker tako z ljudmi, kakor govore ti ž njim. Vi ste potegnili nož, ne da bi vas bil razžalil ali vas drugače oškodoval. Po postavah satanskih ste moji in storim lahko z vami, kar se mi poljabi. Nikdo mi ne rn.re reči ba-ede, če izkoristim priliko in pošljem to mrzlo železo med rebra, kot »te ga vi hoteli poslati prej med moja."
" Ije .sunite, človek," odvrne temno. "Prav se mi godi, da se me spravi na oni svet. Sramota je, da se me premaga pri belem dnevu; še slabše, da m« jeden človek napade in zveže, ne da bi mu mogel kaj. Tega ne preživi ftaas-ear!"
" Sans-ear? Ali ste vi Sans-ear?" vprašam.
SliSa!	mroeo. zelo mnogo od tega slavnega westmana, kterega ni
vide! >> nikdo ▼ družbi s kakim človekom. On ni smatral nobenega toliko ▼rednega, da bi bil pri njom. Pred več leti je zgubil svoja ušesa pri Na-vajor«*; zato *> mu rekli Sans-ear (Brez uhljev). Zanimivo je, da je sestavljena beseda iz dveh jezikov. Znan je bil po vsem zapadu. Molči na moje vprašanje; šele ko ga ponovim, odvrne: . "Moje ime vam nič mar! Če imam slabega, ni vredno, da se imenuje; te imam pa dobrega, ga ne povem, da ga ohranim pred sramoto." Pristopim k njemu in ga odvežem.
"Tukaj imate vaš nož in puško; vi ste prosti. Pojdite, kamor se vam poljubi."
14 Ne norčujte se tako neumno! Ali morem pretrpeti to sramoto, da me prema*" greenhorn? Če bi bil še dečko, kot je Winnetou, dolgi Haller ali
veaj sledile« kot Old Firehand, Old Shatterhand, potem naj bi---."
Stari se mi smili. Tako mu gre k srcu, ker sem ga premagal; ljubo mi je, da ga morem malo potolažiti. Baš prej je imenoval med drugimi tudi noj« ime, ktero je bilo znano že v taboriščih betih ljudi j, kakor tudi v wig-_ Indijancev.
"Greenhorn?" vprašam. "Ali res mislite, da zamore kak novinec zaigrati tako Sans-earul"
"Kaj pa ste? Saj ate taki, kot bi bili prišli naravnost od krojača;
vaše orožje se sveti, kot bi hoteli iti na ples!"
"A je kljub tema dobro. O tem vas takoj prepričam. Pazite dobro 1" VBianom škrlieast kamen, kteri ima velikost dveh dolarjev in ga Tržem m vso močjo v zrak. V trenutku, ko doseže najvišjo višino in se navidezno Utavi sa trenutek, primera puško, pomerim in ustrelim. Moja krogla ga — i* ga »pravi še malo višje.
(Dalje prihodnjič.)
Bolečine v hrbta In nogah
izginejo popolnoma, ako se ud par krat nariba z
Dr. R1CHTERJEV1M SidroPainExpellerjem
Rodbinsko zdravilo, katero se rabi v mnogih deželali proti reuinatizmu, sciatiki, bolečinam na straneh, nenralgiji, ^^ bolečinam v prsih, proti . glavo- in zobobolu.
V vseh lekarnah, 25 in 50 centov.
F. AD. RICHTER & Co.
215 Pearl St.	New York.
JOHN VE1SZEL, 1017 E. 62nd Street, N. E„ Cleveland, Ohio
izdelovalec kranjskih in nemSkih
HARM ONIK.
Delo napravim na zahtevan je naročnikov. Cene so primerno nizke, a delo trpežno in dobro. Trivrstni od $22 do $45. Plošče so iz najboljšega cinka. Izdelujem tudi plošče iz aluminija, nikelja ali medenine. Cena trivrstnim je od $45 do $80.
Nižje podpisana priporo Cam potujočim Slovencem in Hrvatom svoj........
SALOON
107-109 Greenwich Street,
oooo NEW YORK: oooo v katerem točim vedno pivo, doma prešana in importirana vina, fine likerje ter prodajam izvrstne smodke...........
Imam vedno pripravljen dober prigrizek.
Potujoči Slovenci in Hrvatje dobe ........_____
stanovanje in hrano
proti nizki ceni. Postrežba solidna............
Za obilen poset se priporoča
FRIDA von KROGE
107-109 Greenwich St., New York.


IVA PRODAJ
NARAVNA CALIFORNIJSItA VINA.
Dobro črno in belo vina od 35 d« 45 eantoT galona.
Staro belo ali črno vino 50 centov galona.
Reesling 55 centov galona. Kdor kupi manj kakor 28 galop vina, mora sam posodo plačati. Droinik po $2.50 galona. Blivovica po $3.00 galona. Pri večjem naročila dam popust. Spoštovanjem
ŠTEFAN JAK.ŠE, P. O. Box 77, Crockett, Contra Costa Co., Cal.
« • W W WW
www
Talefon 2034.
( Frank Petkorsek
Z14-Z18 Market Street Waukegan, III.
priporoča rojakom svoj
^S A L O O N,^
v kterem vedno to« gTeže piro, dobra Tina in whiskey, ter ima na razpolago Hue smodke.
V svoji PRODAJALNICI ima vedno sveže groce-rlje po nizkih ctuab.
Pošilja denarje v staro domovino zelo hitro in ceno- v zvezi je z Mr. Frank Sakserjem v JSew Yorku.
Za vsebino inseratov ni odgovorno Spominjajte ee ob raznih prilikah
e uredništvo niti upravništvo.	naše Prekoristne družbe sv. Cirila in
TTi.i ^...,.. «i„ „ ,,	Metoda v Ljubljani! Mal položi dar
Upravništvo Glasa Naroda".	domu na oltar! (v d)
Za vsebino inseratov ni odgovorno ne uredništvo niti upravništvo.
Upravništvo "Glasa Naroda"".
AflSTRO-AMERICAN LIVE
Regularni potni parniki
*«GHJL,IA»* odpluje 12. m>uca. "Eugenia" odpluje 19. marca.
vozijo med New Yorkom, Trstom In Reko.
$	^ajpnpravnejša in najcenejša parobrodna črta v
f Ljubljano in sploh na Slovensko. Železnica velja do LjnL. § ljane le SO centov« Potniki doBpo isti dan na parnik, ko od doma gredo.
»
Phelps Bros. Co., General Agents,
2 Washington St., New York:.
13=
CUNARD LI
F>ARINIICI PLUJEJO MED
TRSTOM, REKO IN NEW YORKOM.
PABNIKI IMAJO JAKO OBSEŽEN POKRIT TBOSTOIl NA KBOVU ZA ŠETANJE POTNIKOV TRETJEGA U tZttEDA.
odpluje lz Nev York* du* 6 ' mcrca.
odpluje iz New York a dne 12. marca.
odpluje iz New Yorka dne 26. ^ marca.
FLTONIA, SLAVONIC iu P A WON IA so parniki na dva vi-jaka. Ti parniki so napravljeni po najnovejšem kroj i in 7ei<> prikladni za tretji razred. JEDILA so dobra iu potnikom trikrat na dan pri mizi jKMtrež na.
Vožnje listke prodajajo pooblaščeni a,cntje in
O
R
O
I
I D£ WALNUTH
BOLNIKOM NA ZNANJE.
baši po celem svetu slavni profesorji.
ULT0N1A
CARPATH1A
le M Steamship Co., Ltd.,
BOSTON x	MINNEAPOLIS:	CHICAGO:
26 State St. Guaranty Building. 67 Deerbcrnfct. 21-24 STATE ST., NEW YORK.
Stem svarimo vse bolnike kateri se zdravijo pri America Europe companiji, da ne padejo na sleparstvo nekaterih zdravnikov in zdravniškim zavodom, kateri prosto lažejo da imajo „OROSI" zdravila in da zastopajo Orosi Laboratorium v Milanu. Samo America Europe Companija ima pravico, pod tem imenom prodajati zdravila. Naznanimo tudi, da nismo z nikakoršnem zdravniškem zavodom (Medical Institut) v zvezi, kakor samo z Orosi Laboratorjom v Milanu, od katerega prodajamo po navodili naših zdravnikov zdravila.
$500 plačamo za uspešno odsodbo,
tistemu kateri nam naznani ime in naslov od zdravnika ali zdravniškega zavoda kateri se predrzne obljubiti ali prodajati „Orosi" zdravila.
Orosi zdravila so neprekosliva in najbolša za ozdravljenje! Orosi zdravila so pripravljena po propisih največjih in slavnih zdravnikih in profesorjih na svetu, kateri so na raznih tajnih in kroničnih boleznih preučavali skoz nmogo let, da so znašli zdravila po katerih se razne teške bolezni za gotovo popolnoma ozdraviti morejo in take zdravila predpisujejo nasi zdravniki od America Europe Companije. - Ozdravili so v teh štirih mpseeih od kar obstoji naši oddelek za Slovence že več kakor dva tisoč bolnikov, kateri so trpeli na raznih hudih boleznih in katere večinoma drugi zdravniki niso ozdraviti mogli. Nobeden zdravniški zavod na svetu ni imel tako veliki uspeh, kakor America Europe Co.
- Kdo Vam more dati bolji dokaz da Vas ozdravi?	~
Bolniki zakaj boljujete tako dolgo? Popišite nam dobro Vašo bolezen in ml Vam bodemo poslali zdravila po katerih bodete gotovo ozdravili, kjer naši zdravniki Vam garantirajo za ozdravljanje, ali pa povrnejo vsakemu denar kateremu bi naša zdravila nebi od koristi bila in zato dajemo tudi skoz ta časopis sledeči Oglas.
■tbedca drufI zdravnik Vara nemore take garancije dati, kjer nikdo Vam nemore tako dobrih zdravil poslati kakor mil 7ato bolniki
pišite takoj, kjer preje ko pišete, preje bodete ozdravili.
Kjer smo prepričani da bodemo Vsakemu v najhujši ali zastarani bolezni gotovo pomagali, zato dajemo tudi sledečo garancijo: Ako Vi 5 dni rabite naša zdravila in se še ne počutite bolje in ne vidite da Vas bodo naša zdravila popolnoma ozdravila, pošlite jih nazaj po Expressu plačano s doivolbo pregledanja in ako niste porabili več od ene tretinje, povrniti Vam hočemo takoj denar.
Tistim kateri trpe na tajnih možkih ali ženskih boleznih!
Mnogi ljudje trpijo na tajnih ali kroničnih boleznih, katere bo večinoma od hudih posledkov ako se v pravem času ne zdravijo, zato „rojaki" Vam svetujemo, da brez kakšnega odlašanja na nas pišete in naši 'gospodi zdravniki Vam bodo garantirali da Vas bojo popolnoma ozdravili. Ne verujte nekaterim ljudem kateri pravijo da ta bolezen ni za ozdraviti, kjer ako dobite dobra in prava zdravila, bodete takoj videli da bodete preje ko si morda predstavljate zopet popolnoma ozdravili. Ravno tako žene Eatere trpijo na mater niči naj pazijo komu se zdraviti dajo, kjer te bolezni so tudi nevarne in se samo na sistematični način popol-, noma ozdraviti morejo.
* * ♦ ZOPET NOVA KNJIGA ZA SLOVENCE! * ♦ . ♦
Samo še kratek čas in naša nova velika zdravniška knjiga izide, v kateri bodo bolniki najdli vse moJ go če bolezni obširno popisane. Videli bodete mnogo jako zanimljivih slik od raznovrstnih boleznij, kako da se v človeku razširi in kako da človeško telo propade ako 8 pusti zdraviti ali pa ako ga je sram bolezen zdravniku povedati ali popisati. Se nobena Zdravniška Knjiga ni bila tako obširna kakor bode naša, kjer ta knjiga bodo Vsakemu od veliko koristi, da bode sam spoznal kako bolezen da ima- Vsaki dan dospejo mnoga zahvalna pisma ali prostor nam no dopušča da bi vse oznanili, kar j pa tajnih bolezni pa nikdar v javnost ne pridejo. Mi pošiljamo tudi v staro domovino zdravila in smo o-dravili samo v mesecu Novembru 2 sto 54 uradnikov, oficirjov, učitelje in trgovcev kakor Jtudi mnogo v.d: 'Truzega stanu iz stare domovine in to jo dober dokaz, da so naši zdravili neprekoslivi in da so prispeL do največjega človeškega znanja HTflaki kateri nam pošljenaslov dobi brezplačno naša malo knjigo, dokler bode velka knjiga izgotovljena. PIŠITE NA SLOVENSKI ODDELEK:
AMERICA EUROPE Co. 161 Columbus Ave., New York. /
Cxadn* ure so: ^jutnO od 9. vre do popoldan 6. ara. Y nedeljo od 10. ure do 1. popoldan. __
sppie Generale Transallaotipe.
(Francoska parobrodna družba.)
DIREKTNA ČRKA DO HAVRE, PARIZA, ŠVICE, INOMOSTA IN LJUBLJANE.
Poštni papiilti so:
"La Provence" na dva vijaka.................14,200 ton,	30,000 konjskih moči*
"La Savoie" „ „ ,, .................12,000	„	25,000	„
"La Lorraine" „ ,, ,, ..................12,000-	„	25,000	„	„
"La Touraine" „ „ „ . ................10,000	„	12,000	„ „
"L'Aquitaine" „ „ „ .................10,000	„	12,000	„
"La Bretagne".............................. 8,000	„	9,000
"La Champagne" ........................... 8,000	„	9,000	„ „
"La Gascogne" .............................. 8,000	,,	9,000	„ „
Glavna Agencija: 19 STATE STREET, NEW YORK,
corner Pearl St., Chesebrough Building.
Parniki od plujejo od sedaj naprej vedno ob četrtkih ob 10. nrl dopolndne iz pristanišča št 42 North River, ob Morton St-, N. T.
La Bretague	7. wea 1007 *LA. LORRAINE	4. apr. 1007.
•LA SAVOIE	14. marea 1007 La Sretagne	6. apr. 1007
•LA TOURAINE 21 mama 1007	BAVOIE	11. spci 1007.
La Qweogno	S3- aarea 1007. *LA TOURAINE 18. ape. 1007.
•LA PROVENCE SB. marca, 1007. La Gaaeogae	20. apr. 1007.
Farnika s srezdo zaznamovani imajo po dva Tjjaka.
M. W. Kozmlnskl, generalni agent za zapad.
71 Deaborn 8t» Chicago, III.
___ L V '
Kje je najbolj varno naložen denar ??
Hranilnih j t log je-milijonov kron,
I»eeerr*ega eaklada je:
800.000__kron.
Mestna hranilnica ljubljanska
je največji in najmočnejši slovenski denarni zavod te vrste po vsem Slovenskem.
Sprejema uloge in jih obrestuje po 4%. lien tu i davek plačuje hranilnica sama. -V meseni hranilnici je najvarneje naložen denar.
Za varnost vseh ulog jamči njen bogat zaklad, a poleg tega še mesto Ljubljana z vsem svojim premoženjem in z vso svojo davčno močjo. Varnost je toraj tolika, d;* vlagatelji ne morejo nikdar imeti nobene izgube. To pripoznava država sama s posebnim zakonom in zato c. kr. okrajna sodišča nalagajo denar malolctnih otrok in varovancev le v hranilnici, ker je ' le hianilnica, a ne posojilnica, pupilamo varen denarni zavod.
Rojaki v Ameriki; Mestna hranilnica ljubljanska vam daje trdno varnost za vaš denar.
MESTNA HRANILNICA LJUBLJANSKA POSLUJE V SVOJI PALAČI V PREŠERNOVIH ULICAH.
Na« zaupnik ▼ Zdrmžcnih državah |e ie več let nag rojak
109 Greenwich St^ NEW YORK, N. Y.
FRANK SAKSER,
6104 Saint CLur Ave. N. E. CLEVELAND, O.