št. 10 oktober 1977 letnik XI Človek, mlad človek in delo S pojmom »svobodno združeno delo« označujemo nov položaj delovnega človeka v naši samoupravni socialistični ureditvi. Danes ne govorimo več o lastnini proizvajalnih sredstev, ki so bila v preteklosti monopol drža-ve ali zasebnika. Osnova za upravljanje proizvajalnih sredstev in odločanje o preseženem deluje človekovo delo. Ravno te odločilne besede so me privedle k razmišljanju, kaj pravzaprav pomeni delo mladini! Prav gotovo — veliko. Mladi velikokrat z delom lahko dokažejo starejšim, kaj zmorejo. Zavedajo se, da morajo delati, kajti tudi pregovor pravi: »Kdor ne dela, naj ne je!« Nas mlade že samo po sebi pritegne, da delamo. S tem se tudi krepimo umsko in fizično, če pogledamo kateregakoli mladega delavca, od tistega v martinarni, do tistega v pisani, lahko rečemo, da je vsako delo cenjeno. Ko sem se nedavno tega pogovarjal z mladimi delavci v neki organizaciji združenega dela, mi je eden od teh dejal: »Svoje delo opravljam z velikim veseljem in mislim, da je to najpomembnejše«. Zares odločilne in jasne besede, ki so lahko vsakemu mlademu delavcu za vzgled. Mislim, da mladi ljudje niso tako slabi, kot včasih trdijo starejši. Zdi se mi, da so bolj samostojni kot včasih, to pa predvsem zaradi tega, ker živijo v drugačnih pogojih. Imajo drugačne poglede in mišljenja kot starejši, to pa je seveda osnovni vzrok, da včasih prihaja do nesoglasij. Mladi ljudje vedo, kaj hočejo in to tudi jasno in glasno povedo. Če pogledamo tudi drugo plat medalje, pa je res, da nekateri živijo tako, da pot, po kateri hodijo skozi življenje, nikamor ne pelje. Ne ljubi se jim delati, ker pač ne vedo, kaj pomeni lakota. Če človek pomisli, v kakšnih težkih pogojih so delavci živeli včasih in kako so se borili, da bi dobili zaposlitev, je ob takih pojavih dvakrat razočaran. Takrat je bilo veliko brezposelnih, otroci teh pa še za kruh niso imeli. Današnja mlada generacija tega ni okusila, zato so tovrstne primerjave pogosto neobjektivne. Mladi pa nismo samo delavci, temveč se naše delo odraža povsod, kjer živimo in delamo. Veliko se je zgradilo v 30 letih. Pred tremi desetletji so mladi fantje in dekleta prijeli za krampe in lopate. Kot pridni in marljivi so začeli graditi svojo svobodno domovino. Prihajali so od vsepovsod, toda bili so kot eden. Kljub svojemu znoju in žuljem so mladi brigadirji v prešerni razigranosti gradili nov svet, gradili so v svoji, s krvjo prepojeni domovini. Velika so imena gigantov BRČKO—BANOVIČI ŠAMAC— SARAJEVO. DOBOJ—BANJA LUKA, NOVI BEOGRAD, NIKŠIČ, JABLANICA in drugi. Leto za letom so mladi odhajali na gradbišča, mnogi so prvič zapuščali domače ognjišče, toda le z odločnostjo, na obrazu je izvenela njihova obljuba, ko so vsi kot eden z »bomo« in »obljubljamo« dali vsem vedeti, da bodo zgrabili za delo z vso silo. Obljubili so, da bodo pravi brigadirji, da bodo udarniki in obenem obiskovalci najrazličnejših tečajev, kjer so se izpopolnjevali v znanju in poznavanju tako strokovnih predmetov, kakor tudi družbenopolitičnih tem. Tudi na današnjih mladinskih delovnih akcijah brigadirji dokazujejo, da so najboljši tovariši in prijatelji. Med njimi, med delom in znojem se je in se vedno znova kali bratstvo in enotnost jugoslovanskih narodov. Mladi pa se pokažejo tudi na najrazličnejših drugih področjih. Eden od teh je novatorstvo. Nemalokrat se zgodi, da kakšna brihtna »glavica« izumi kakšno izboljšavo. S tem pa pomagajo sebi, olajšajo si delo. Pomagajo pa tudi celotni družbi. Da sodeluje na kakršnemkoli natečaju ali pa se sam prijavi društvu inovatorjev, ima pravico vsak mladinec. želel bi — in to naj izzveni kot poziv vsem mladim — da bi bilo takšnih »glavic« v bodoče več kot doslej! In če sklenem to svoje razmišljanje o delu mladih, naj dodam, da se pač vsi vse življenje učimo. Nekateri so pri tem uspešnejši kot drugi... Z delom pa dokazujemo, da smo gotovo vredni te svobode, ki so nam jo priborili starejši in te domovine, ki jo izgrajujemo in dvigamo v neslutene višine s socialističnimi medsebojnimi odnosi, s skupnimi močmi. Jože ŽERDIN Glasilo STIK izdaja delovna skupnost ELMA — tovarna gospodinjskih aparatov in elektromateriala Ljubljana — Črnuče. Ureja ga uredniški odbor, izhaja enkrat mesečno. Odgovorni urednik Milan Vukašinovič — Telefon: 343-271 — Rokopisov ne vračamo — Oproščeno prometnega davka po pristojnem sklepu 421-1/72 — Tisk: Tiskarna LJUBLJANA v Ljubljani Organi samoupravljanja so v mesecu septembru sklenili: I. Skupni delavski svet je na svoji izredni seji, dne 27. 9. 1977 sklenil, da delovna organizacija »Elma« najame pri skladu skupnih rezerv Skupščine občine Ljuta-Ijana-Bežigrad kratkoročni kredit za obratna sredstva v znesku 2.500.000 din z 8% obrestno mero in z rokom vračila do 1. 4. 1978. II. Izvršilni organ skupnega delavskega sveta — poslovni odbor delovne organizacije je na svoji 12. redni seji dne 15. 9. 1977 na podlagi predloženih ponudb odobril nakup naslednjih osnovnih sredstev: — za TOZD Elektromaterial Lendava: 5 VF generatorjev VGK 2, 2 primerjalni tehtnici znamke BI-ZERBA, 5 ročnih stiskalnic 500 kg (knaker), 10 elektromotorjev tip TMO 4KK 4380 V — 0,18 kw — 1300 obt/min za odvijanje čepov iz bakelitnih polizdelkov, 10 pnevmatskih odvijal-riih priprav DESOUTTER SR-10-0500, 12 pisalnih miz, 2 nizki rolo omari, 1 visoko rolo omaro. — za tržno planski sektor: 1 rolo omaro. — za TOZD »Gospodinjski aparati«; 1 ultrazvočni generator tip GTY 22/2000 M, 12 magneto-striktivnih pretvornikov tip SPM 22, 10 vrtljivih stolov, 1 galvanski viseči boben s prekatno perforacijo 0 1 mm V 6 B 8/60. — za TOZD »Transformatorji« pa 2 stroja za navijanje tuljav znamke AUMANN W 6 300. — za samski dom iz sredstev skupne porabe nakup 19 termoakumulacijskih peči znamke AE 62 KW. člani poslovnega odbora so še sklenili: — da se gl. direktorju odobri službeno potovanje k firmi KOPP v Zvezno republiko Nemčijo in to v času od 19. 9. do 21. 9.1977; — odobrili so materialno pomoč v obliki izdelkov delovne organizacije — navadni likalnik in aspirator počitniškemu domu »Zatišje«; — članom ZVVI Črnuče in mladincem DO Elma so odobrili prevoz z avtobusom v Logarsko dolino in v Bašanijo; — gasilskemu društvu Beri-čevo-Brinje in Mestni zvezi organizacij za tehnično kulturo Ljubljana niso odobrili ne denarne in ne materialne pomoči, prav tako tudi niso odobrili delovnim ljudem Zavoda za organizacijo Ljubljana prevoza z avtobusom. Na 13. redni seji 30. 9. 1977 so delegati pregledali in predlagali SDS, da sprejme začasna pooblastila poslovnega odbora — tozdu »Transformatorji« so odobrili nakup 2 pisalnih miz tip 3010/2 in 1 visoko dvodelno omaro tip P 4024 — tozdu »Gospodinjski aparati« 2 rolo omari — delovnim ljudem tozd »Orodjarna« in delovnim ljudem Kadrov-skoorganizaoijskega sektorja prevoz z avtobusom. Delovni ljudje KOS si bodo na Reki ogledali razstavo inventivne dejavnosti Rast YU 1977. Tržno-planski sektor pa naj odgovori na vlogo Kultumoprosvetnega društva »Bozovica« o objavi oglasov v njihovi brošuri. Na izredni seji dne 21. 9. pa so delovnim ljudem tozd »Trans- formatorji« odobrili prevoz v Cerkno. Delavski svet DSSS je na svoji 17. redni seji odobril: — 14 članom delovne skupnosti Tržnoiplanskega sektorja službeno potovanje v Rowento v Zvezno republiko Nemčijo, tov. Aleksandru Knezu pa S^dnev-no službeno potovanje v Iran. — V komisijo za izdelavo pravilnika o OD v DSSS se namesto člana Antona Resnika imenuje Majdo Nose — na delovnem mestu psiholog-organizator izobraževanja. — Za tržno-planski sektor se odobri nabava rolo omare. Na svoji 18. redni seji pa naslednje: — Janezu Matoviču so odobrili službeno potovanje v Rowento Offenbach; — imenovali so predsednika komisije za izdelavo in uskladitev samoupravnih sporazumov, statuta in drugih samoupravnih splošnih aktov ZZD — tov. Antona Jernejčiča. Delavski svet tozd »Elektromaterial« Čatež je na svoji 14. redni seji, dne 22. 9. 1977, sklenil: — da se odkupi stara stanovanjska hiša last KZ Trebnje za ceno 60.000 din in izplača v roku, ki je dotočen v pogodbi; — preveri naj se potreba po novem računskem stroju računovodja tozd; — sprejme se pravilnik o požarni varnosti v predlaganem besedilu; — imenuje se gasilska enota, ki se mora strokovno usposobiti, da bo lahko preprečila požar in reševala ljudi in imetje Delavski svet tozd »Gospodinjski aparati« je na svoji 16. redni seji sprejel sklepe: v tozd Gospodinjski aparati naj do 1. 10. 1977 začasno postavi izkustvene normative časa, ki naj veljajo do priprave analize (MTM sistem); — komisija za sestavo pravilnika o organizaciji in sistemizaciji delovnih mest v tozd »GA« naj ponovno pregleda vrednotenja delovnega mesta — »kontro-lorka« m ga primerja z vrednotenjem ostalih delovnih mest; — tov. Francu Ravnikarju se odobri dodatni strošek službenega potovanja v Essen v znesku 21.80 DM; — tov. Janezu Naratu, tov. Henriku Pavšku in tov. Štefanu Severju se odobri službeno potovanje v Rowento; — odobri se nakup 4 električnih izvijačev znamke »Perret«; — delegat za SIS za ekonomske odnose s tujino je tov. Knez Aleksander, njegov namestnik pa tov. Branko Prhne; — odpiše se razlika po zaključku št. 7658 v znesku 268.85 DM ali 1575.85 din. V skupščino uporabnikov fizičnega varovanja premoženja se imenuje delegat tov. Anton Resnik. V komisijo za letni pregled strojev so izvoljeni: 1. varnostni inženir, 2. energetik, 3. Boris Kante, 4. Viktor Žnidaršič, 5. Jože Bolcar. Pooblaščenec za varstvo pri delu za tozd »Gospodinjski aparati« je tov. Boris Kante. Odgovor na prošnjo za sprejem na delovno mesto — skupino vod j a kontrole v procesu, ki jo je vložil tov. Miloš Popovič, naj preverijo; predsednik odbora za medsebojna delovna razmerja tozda, vodja kadrovskega oddelka, direktor tozda, predsednik OOS tozd, predsednik delavskega sveta tozd — sestanek naj skliče vodja kadrovskega oddelka. Delavski svet tozd »Elektromaterial« Lendava je na svoji 18. redni seji sklenil — da se odobrijo sredstva za izdelavo investicijskega programa v znesku 500.000 din. Že nekaj časa nas v dnevnem časopisju in drugih sredstvih javnega obveščanja seznanjajo z razpravami in napotki o izborih kandidatov, o volilnih konferencah in podobno. Še zlasti v glasilu Zbor občanov občine Bežigrad smo se imeli priložnost seznaniti s pripravami in izvedbo evidentiranja možnih kandidatov tako za vodstva Osnovnih organizacij ZK, Osnovnih organizacij sindikata in mladine ter za organe samoupravljanja v TOZD in delovni organizaciji ter za krajevno skupnost in občinske organe. Bralcem je prav gotovo že znano, da se v letošnjem letu iztekajo mandati vsem že prej omenjenim organom in organizacijam. Zato bomo morali vsi tisti, ki so ali pa še bodo zadolženi z nalogami evidentiranja, posvetiti veliko pozornosti in zavestne doslednosti samim izborom kandidatov za bodoča vodstva političnih organizacij in še zlasti izboru kandidatov za dokaj številne samoupravne organe. Da naši delovni ljudje ne bi imeli premočnega občutka, da se pri nas na tem področju nič ne dogaja, bomo zato v informacijo zapisali nekaj vrstic o tem, kako poteka ali bolje rečeno, bo potekalo evidentiranje kandidatov in kaj je že storjenega na tem področju. Doslej je bito že opravljeno evidentiranje kandidatov za bodoče sekretariate OOZK v TOZD in DSSS ter za člane Občinske konference ZKS Bežigrad. Ker pa so predvidene nekatere organizacijske spremembe na področju organov ZK, bo zato najverjetneje potrebno še dodatno evidentirati določeno število članov ZK. Poudariti moramo še, da so tudi že evidentirani kandidati za Zbor združenega dela in Samoupravne interesne skupnosti — SIS. — da se nabavi 1 vrtalni stroj MC-SB-8 »METALAC« Čakovec; — da se tov. Aleksander Knez, kot delgat in tov. Branko Prhne kot namestnik delegata imenujeta v skupščino SISEOT; — da se odobri direktorju in trem tehnologom 4-dnevno službeno potovanje na sejem v Iranu, kjer si bodo ogledali opremo za predelavo plastike. Direktorju tozda se odobri službeno potovanju k firmi KOPP v Zvezno republiko Nemčijo. Delavski svet pooblasti tov. Tadina, da zastopa tozd »Elektromaterial« Čatež na sodišču združenega dela. Vili Groznik je namreč vložil predlog za uveljavljanje svojih pravic zaradi nepravilnega izplačila odpravnine ob odhodu v invalidski pokoj. Za izbor kandidatov za politične organizacije in samoupravne organe so že formirani koordinacijski odbori za vsak TOZD in DSSS. Naj navedemo imena predsednikov odborov: — Popovič Miloš — TOZD Gospodinjski aparati; —- Brečko Božidar — TOZD Transformatorji; — Žnidaršič Branko — TOZD Orodjarna; — Loboda Mitja — Delovna skupnost skupnih služb. Predsedniki so doslej že prejeli interne kriterije za izbor kandidatov in pa nekaj uvodnih napotkov, vendar to še zdaleč ni dovolj, da bi se lahko spoprijeli s tako zahtevno nalogo, ki je pred njimi. Zato bo vodstvo Konference sindikata naše DO imelo sestanek s člani koor-dinac. odborov, kjer jim bo natančneje obrazloženo, kako se bodo lotili izvrševanja naloge evidentiranja kandidatov. Omenjena naloga naj bi bila opravljena predvidoma do 30. oktobra t. 1. Volilne konference za vodstva OOZK pa bodo morale biti opravljene do 20. novembra. Ignac Erhatič DOPISUJTE V NAŠE GLASILO STIK Pravilen izbor kandidatov—zagotovilo za uspešno delo M Ekskurzija v Rowento Šef oddelka propagande v Rovventi gospod Schneider je s svojo duhovitostjo vnesel veliko živahnosti v skupno srečanje 17 tovarišev iz Skupnih služb m TOZD GA se je v dneh od 28. 9- do 1. 10. udeležilo ogleda tovarne ROWENTA, s katero sodelujemo že preko 20 let. Nekateri izmed tovarišev so bili prvič v ROWENTI ter je težko pisati v njihovem imenu, ker ne poznajo ROWENTE izpred 7 let nazaj, ko smo si ogledali tovarno še z večjo skupino. Precejšen korak naprej so v teh sedmih letih napravili v ROWENTI. Njihov automatski oddelek stiskalnic in automatsko opremljeno galvano bi si zaželelo marsikatero podjetje pri nas. V visoko automatizirani proizvodnji Postane delavec nadzornik stroja, kateri dela zanj. Človekov faktor »pozabljivost« je izločen in od tod tudi manj izmeta. Prvi dan obiska v ROWENTI je cela skupina sodelovala pri demonstracijah aparatov za nego las in čiščenja tal. Prikazali so nam novosti iz tega programa, ki ga jugoslovansko tržišče le delno pozna. Naši fantje so krepko posegali v diskusijo, za nimali so se za podrobnosti tehnične narave, napake, katere naj-češče nastopajo pri posameznih artiklih, in drugo. Popoldan se je skupina ljudi s tov. Bergantom na čelu izločila ter delala s strokovnjaki iz RO-WENTE, ki odgovarjajo za napredek prodaje in analize tržišča. Druga skupina si je ogledala tovarno v Offenbachu in kompjutersko vodeno skladišče. Naslednji dan je bil namenjen ogledu tovarn v Auheimu in Er-bachu. Več o tem bodo pisali tovariši, ki so si te tovarne ogledali, ker sem moral tega dne ostati v Offenbachu. Potrebno je bilo rešiti nekaj odprtih vprašanj iz komercialnega področja in servisa. Zadnji dan obiska smo imeli le dve uri časa za ogled Frankfurta in nakup spominkov za svojce. Organizacija ekskurzije je bila odlična le, da je bil program nekoliko preširok. Posebna zahvala gre g. Fecherju, ga. Milaz-zo in g. Schneiderju -iz ROWEN-TE, ki so se potrudili, da nam bo bivanje v ROVVENTI ostalo še dolgo v spominu. V nagovoru na predvečer našega odhoda je g. Fecher dejal: »To srečanje delavcev tovarne ELMA z delavci tovarne ROWEN-TA naj poglablja vez med našima tovarnama. Srečanja, razgo- vori in izmenjava izkušenj je končno smoter današnjega sveta.« Rahlo je posijalo sonce izza oblakov, ko je vzletel Jatov DC-9 proti Zagrebu, a vsak izmed nas je urejal misli, da bi si čimbolj vtisnil v spomin tisto, kar je videl ali slišal v RO-WENTI ter mu bo koristilo pri njegovem nadaljnjem delu. Leopold Babšek VTISI IZ ROWENTE Med udeleženci »izleta« v Ro-wento v dneh od 28. 9. do 1. 10. 1977 smo bili, poleg prodajnih zastopnikov, tudi sodelavci iz TOZD GA. Naš namen je bil, ogled proizvodnih procesov v Rovventi. Ogledali smo si tri Rowentine tovarne, v Offenbachu, Auheimu in Erbachu. Najbolje je, da jih opišem po vrstnem redu, kot smo jih obiskali. V glavni tovarni v Offenbachu smo si ogledali oddelek štanc, avtomatov, galvaniko, montažo in elektronsko krmiljeno skladišče finalnih izdelkov. Povsod smo videli marsikaj zanimivega kot izdelava likalniških kap na Stancah, galvanski avtomat, montažo toasterjev in sušilcev las. Posebna zanimivost je tudi elektronsko krmiljeno skladišče. V Auheimu je manjša tovarna v kateri je avtomatska lakirnica in montaža. Tam montirajo tudi sušilne avbe, vendar je ob našem obisku tekla montaža aparata za kuhanje kave. V tej tovarni imajo tudi šamotirnico, vendar si je nismo mogli ogledati. Tovarna v Erbachu je že vnaprej vzbujala zanimanje, ker v njej montirajo likalnike. Ob našem obisku so montirali več novejših tipov likalnikov. Poleg montaže je v Erbachu tudi bru-silnica likalniških nlošč. To naj bi bil precej »telegrafsko« podan pregled našega ogleda Rovventinih tovarn. Zanimiv je bil tudi razgovor s šefom kontrole v Rovventi, gospodom Raabom, ki daje močan vtis pomembnosti kvalitete, zavedajoč se konkurence na domačem in tujem tržišču. Skratka, kvalitetno delo daje trdno in zajamčeno sigurnost obstoja neke tovarne. Način kontroliranja je v marsičem enak našemu, z uporabo sistema AQL oziroma AOQL z dvojnim vzorčenjem. V proizvodnji nastopa v glavnem avtokon-trola. V celotni kontroli je zaposleno preko 60 kontrolorjev, ki sistematično in točno določeno opravljajo svoja dela. Tako na primer se kontrolor specializira izključno za določene vrste polizdelkov, izdelkov, surovin in podobno. Raznolika in številna merilna tehnika jim omogoča natančno in hitro ugotavljanje ustreznosti kvalitete. Prav to pa v veliki meri pogojuje dokaj velikoserijsko in kontinuirano proizvodnjo. Ob koncu pa še nekaj več ali manj osebno obarvanih vtisov in ugotovitev iz Rowente. Njihova proizvodnja je večja, večje so serije. Pretok materiala je bolj urejen. Notranji transport poteka z valjčnimi transporterji. V primerjavi z njimi smo »majhni«, vendar ne tako, da bi morali zato imeti probleme z »manjvrednostnim kompleksom«. Precej razlik pogojujejo zunanji faktorji. Seveda pa je veliko od nas odvisno, da to razliko zmanjšujemo. In še vprašanje: So takšni »izleti« opravičeni? Iz TOZD GA smo bili v Ro-wenti sodelavci, ki doma kreiramo proizvodnjo, to je tehnolog, planer, kontrolor ter razvijalci artiklov. Če tak kader ne vidi kako in kaj se dogaja na njegovem delovnem področju izven njegove TOZD, izgubi korak z razvojem. To pa ima lahko zelo neugodne posledice. Torej, ti »izleti« so ne samo opravičljivi, ampak tudi potrebni. Janez Matovič Janez Narat Svojemu poslovnemu partnerju smo izkazali majhno pozornost. Na fotografiji gospod Brendie, gospod Fecher in tov. Babšek Naši zastopniki v razgovoru s predstavniki Rowente Psiholog v proizvodni organizaciji Kadrovska politika v podjetju naj bi bila pravilno načrtovana Tovarišica NOSE Majda se je zaposlila v »Elmi« v marcu letošnjega leta. Po poklicu je diplomirani psiholog, pri nas pa je bila kot pripravnik razporejena na delovno mesto psiholog-organizator ‘izobraževanja. Ker je diplomirala v letu 1976, je to njena prva redna zaposlitev, honorarno pa je že prej opravljala razne funkcije. Ne iz gole radovednosti, pač pa z željo, da napišem kratek članek, sem se nekega dne oglasil pri njej ter jo zaprosil, da mi na kratko opiše del tistega, kar spada v okvir dolžnosti psihologa in organizatorja izobraževanja. Predno napišem vse tisto, o čemer sva se pogovarjala pa še to: »delovne dolžnosti« psihologa v naši delovni organizaciji so se zadnja leta precej spreminjale. Pred šestimi leti smo imeli v sistemizaciji psihologa, ki je imel polne roke dela. Z leti se je pokazala potreba po organizatorju izobraževanja, ki smo ga tudi namestili. Danes imamo psihologa in organizatorja izobraževanja, delo obeh pa opravlja ena oseba. Tovarišica Nosetova mi je povedala, da so dolžnosti obeh precej povezane, nato jih lahko opravlja en človek, vendar je preveč obremenjen. Sama si je delo razdelila tako, da opravlja en dan delo psihologa, drug dan delo organizatorja izobraževanja. Osnovni cilj obeh pa je skrb za ljudi. Skrb za to, da pravi človek pride na pravo delovno mesto je dolžnost psihologa in organizatorja. Delo psihologa naj bi bilo teamsko s tem, da sodelujejo pri tem: kadrovik, socialni delavec ter psiholog. Ta team se ukvarja s kadrovanjem, odpuščanjem ter premeščanjem. Pri tem socialni delavec rešuje stvari, ki so vezane na socialno varnost posameznika (stanovanjski problemi, neurejeno življenje itd.) medtem ko je psiholog orientiran na prirojene stvari. To so lahko osebni problemi, ki vplivajo na delo posameznika. Kako poteka reševanje posameznih problemov, mi je tovarišica Nosetova opisala na konkretnem primeru: recimo, da se na določenem delovnem mestu v proiz- vodnji pojavi problem nizkega doseganja norme (celo izpod 50 °/o) v TOZD predlagajo, da se problem obravnava. Najprej je potrebno zbrati osnovne informacije obravnavanega. To so podatki, ki so zapisani v kartoteki. Temu sledijo pogovori s sodelavci, s pomočjo katerih se lahko problem precej konkretizira. Včasih se izvaja tudi psiho- Individualnih problemov v podjetju ne bi smeli zanemarjati loški test, ki pa ni potrebno, da je merodajen, služi pa večkrat kot pripomoček. Iz vseh zbranih podatkov lahko že izvlečeš zaključek ter eventualno predpišeš terapijo. Le-ta je lahko v več oblikah. Včasih zadostuje že sam razgovor z obravnavanim ali zakoncem, včasih ga je potrebno morda vključiti v drug krog, premestiti na drugo delovno mesto ali podobni posegi. Na vprašanje, kakšen vtis je dobila o delovni organizaciji v teh nekaj mesecih mi je povedala, da je v »Elmi« še vedno premalo posluha za ljudi. Nikakor ne bi smeli zanemarjati individualne problematike. Morda je v podjetju temnejša točka tudi premajhno število dni, predvidenih za letni dopust, med drugim sama neurejenost obratov, pomanjkljiv študij dela, premeščanje iz del. mesta na drugo v nepravilnih presledkih. Pri vsem tem seveda ne moremo govoriti o maksimalnem prilagajanju delovnih pogojev človeku. Za bodoče se pripravlja program, kjer naj bi se delovni pogoji nekoliko izboljšali. Ena izmed rešitev pri tem je že v integriranih delovnih mestih (delo po skupinah), seveda pa je pri tem potrebno sodelovanje tehnološke službe. Do sem sem o sogovornici napisal predvsem karakteristike psihologa, sama pa mi je povedala, da se več ukvarja z izobraževanjem kot psihologijo. Pri tem je potrebno nenehno zasledovati zaposlovanje in odpuščanje ljudi. Pri izobraževanju ljudi se poslužujemo predvsem zunanjih izobraževalnih akcij (šole, institucije za seminarje), delavske univerze ipd. Znotraj podjetja pa se trudimo dvigniti splošno izobrazbeno raven s tem, da organiziramo interno OŠ, ter tako omogočimo vsakemu dokončati OŠ. Problem kadrovske politike je potrebno načrtno reševati. Po drugi strani pa se je Kakor vsako leto že od leta 1909, ko je bil ustanovljen, traja od 9. do 18. septembra jesenski mednarodni zagrebški velesejem. Seveda se od takrat ni stalno odvijal, saj sta bili vmes dve svetovni vojni in v prvi je bil uničen prvotni prostor, nakar se je sejmišče preselilo na mesto stare remize v ulici Rade Končara. Vendar je bilo teh 22.000 m2 kmalu premalo in se je zato sejem preselil na današnjo avenijo Borisa Klidriča, kjer je tudi sedaj in razpolaga s 475.000 m2 koristnega prostora, pozidanega z 42 večjih in večjim številom manjših paviljonov. 18 izmed potrebno držati samoupravnih sporazumov o kadrovanju. Tako naredimo vsakoletni izbor štipendij. Vse štipendiste skušamo vključiti v delo že pred dokončanjem šole s tem, da ga vabimo na razgovore, vsaj enkrat tekom študija pa opravlja počitniško prakso v našem podjetju. Kljub temu imamo na področju izobraževanja še vedno nekatere pomanjkljivosti, ki jih seveda skušamo odpravljati. Resnica je, da imamo ogromno zaposlenih brez dokončane osnovne šole, nekaj pa celo nepismenih. Resnica je, da smo delovna organizacija, ki rabi veliko nekvalificirane delovne sile, vsekakor pa moramo ljudem omogočiti, da si pridobijo najosnovnejšo izobrazbo ter postanejo nam in družbi koristnejši. Vsekakor se lahko ti problemi rešujejo le s posluhom in prizadevanjem vseh. O sebi mi je tov. Nosetova povedala, da ji je delo sicer v zadovoljstvo, da pa bi zaradi preobremenjenosti rada delala samo kot psiholog, če bi bilo to možno. V privatnem življenju ji ostaja premalo časa za razvedrilo, saj je precej okupirana z družinskimi problemi. Rekreacijo pogreša tudi v delovni organizaciji. Med študijem je delovala tudi politično pri klubu OZD, želela pa bi se aktivno vključiti tudi v DPO in samoupravne organe. Slednje ji ne bo težko, saj nam aktivnih članov primanjkuje. Štefan KRANJEC njih je zgradilo 12 držav, med njimi tudi Italija kar tri. Kmalu po drugi svetovni vojni so tu začele razstavljati tudi države v razvoju. Zanimiva je tudi primerjava z letom 1947 in letom 1977, kar prikazuje tabela. RAZSTAVLJALCI 1947 1977 Domači 726 1.100 Tuji 53 500 Število držav 13 63 Zagrebški velesejem Paviljon dežel v razvoju (Podatki za leto 1977 so približni —- pobrani so iz sejemskega kataloga). TABELA: Število razstavljal-cev 1947 in 1977. Pri tej primerjavi se vidi, kako raste interes za ta sejem. Posebej narašča število udeležencev iz neuvrščenih dežel. Iz vsega tega se lepo vidi, kakšen pomen ima ta prireditev za jugoslovansko in tudi evropsko gospodarstvo. Vendar ta jesenska prireditev ni edina v okviru ZV, saj je poleg tega vsako leto še nekaj čez 20 specializira-hih sejmov in razstav. Obisk jesenske prireditve je gotovo za vsakega posebno doživetje, saj na njej lahko vidi prav vse, kar se proizvaja po celem svetu, saj je bilo letos mogoče videti vse od lubenic, ki so jih razstavili Uzbekistanci do ogromnih industrijskih strojev. Največ zanimanja gotovo vzbujajo proizvajalci pohištva in komercialne elektronike in elektrotehnike, saj so se tu ljudje najbolj zadrževali. Vsi smo lahko opazili, da naša industrija zmeraj manj zaostaja za najbolj razvitimi in da uspešno lovi korak z razvitimi državami. Andrej ALBREHT Oktober — mesec kvalitete Na pobudo družbenopolitičnih organizacij in vodstva TOZD GA smo se dogovorili, da v mesecu oktobru posvetimo več pozornosti kvaliteti naših izdelkov. Izvršili bomo tudi več delovnih akcij za trajno izboljšanje kvalitete dela in izdelkov. Sodobni gospodarski tokovi in odprtost naših mej, pretoku ljudi, izdelkov in informacij zahtevajo, da so izdelki, ki jih proizvajamo v naši tovarni, kvalitetno enaki izdelkom tovarne Ro-wenta iz ZR Nemčije. Da smo tem nalogam kos, oziroma, da znamo izdelati izdelke, ki so kvalitetno enaki, nam kažejo podatki o izvozu v razvite zahodnoevropske države. Same izvozne količine likalnikov bi nas verjetno zavajale, zato se moramo tudi vprašati, za kakšno ceno dosežemo te cilje. S kvalitetnejšim delom in manjšim izmetom bomo postali še kvalitetnejši in cenejši v proizvodnji. Tudi na domačem tržišču se srečujemo že s precej močno konkurenco proizvajalcev malih gospodinjskih aparatov Energo-investa, Iskre, Rade Končarja in RR Niša. Elma TOZD GA je v Sloveniji majhen kolektiv, ki si pa lahko z vrhunsko kvaliteto svojih izdelkov reže velik kos kruha na polju velikih. Zato so potrebni napori vseh nas zaposlenih za izboljšanje kvalitete v proizvodnji v vseh operacijah dela in s skrbnim razvojnim delom na področju Izboljšanja kvalitete in dizajna izdelkov. Vsak delavec v proizvodnji naj bi bil tudi sam kontrolor, saj je prvi, ki obvlada kriterij in dobro ve, kaj je dobro 'in kaj slabo. Zmanjšanje režijskih delavcev v pro- Na 32. sejmu so bili prikazani tudi prvi TV sprejemniki cesu kontrole proizvodnje nam bi vsem zaposlenim delavcem prinesel boljši ekonomski učinek in tudi boljši dohodek. Miselnost večine zaposlenih, saj imamo kontrolo, naj ona odgovarja in odloča, je zelo preživela. Zavestno kvalitetno delo, lastna kontrola in odgovornost za kvaliteto lastnega dela naj bi bil skupen cilj vseh zaposlenih. S takšno miselnostjo in delom bomo postali resnično najkvalitetnejši proizvajalec likalnikov in gospodinjskih aparatov v državi. V mesecu kvalitete naj bi tudi neposredni proizvodni delavci razmislili, kako bi na svojem delovnem mestu boljše delali. Z malo večjo prizadevnostjo in upoštevanjem tehnološkega postopka, bi lahko marsikatera po-kromana kapa likalnika ostala brez ris in udolbin, ki nastajajo zaradi nepravilnega prenosa okvirjev. Polakirani ročaji likalnikov ne bi bili ravno tako poško- dovani, če bi jih doslednejše lakirali in jih previdno transportirali do delovnega mesta v montaži. Veliko je delovnih operacij, kjer še nastajajo napake pri delu, saj je pot od surovine do likalnika precej dolga. Poskušajmo z večjo prizadevnostjo in disciplino prispevati k doseganju boljše kvalitete in delati boljše. Tako nam bo kos kruha, kljub temu, da smo majhni, ostal velik. Jože BOLCAR ZAHVALA Ob smrti našega dragega očeta Andreja Bezovška se zahvaljujeva sodelavcem za podarjeni venec, izrečeno sožalje in spremstvo na njegovi zadnji poti. Sin Rafko in hčerka Bogomila ZAHVALA Ob boleči izgubi mojega dragega očeta se zahvaljujem vsem sodelavcem montaže za izrečeno sožalje. Obenem se zahvaljujem za zbrani denar. Vsem iskrena hvala! Šardi Biserka ik L 'ds— \ MALI OGLASI Električne stroje in aparate hitro in poceni polomim. Po potrebi pridem tudi na dom. Servis »Polomija« Inštruiram matematiko in druge predmete za I. razred osnovne šole. Ponudbo pošljite pod šifro: Študent pred diplomo Prosim tovariša Janeza, ki me je v petek videl v kinu z neko svetlolasko, da to za živo glavo ne pove moji ženi, ki je takrat delala popoldne. Šifra: Vnaprej hvala Zamenjam moško kolo za osebni avto, lahko tudi kombi pod pogojem, da ni starejši od 5 let. Šifra: Za ljubitelje narave BLAGOVNA MENJAVA 'cihoB v rovvento -7^'’ 'P^'7' // -Prihod idomov