Političen list za slovenski narod. Po poŠti prejeman velja: Za celo leto predplačan 15 gld., za pol letu 8 gld., za četrt leta 4 gld., za en mesec 1 gld. 40 kr V administraciji prejeman, velja: Za celo leto 12 gld., za pol leta C gld., za četrt leta S gld.. za en mesec 1 gld. V Ljubljani na dom pošiljan velja i gld. "20 kr. več na leto. Posamezne številke veljajo < kr. Naročnino prejema upravništvo in ekspedieija, Stoim trg št. (i. poleg „Katoliške Iiukvarne". V Oznanila (inserati) so sprejemajo in velja tristopna petit-vrsta: 8 kr., če so tiska enkrat; 12 kr. ee se tiska dvakrat; 15 kr., če se tiska trikrat. Pri večkratnem tiskanji se cena primerno zmanjša Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma se ne sprejemajo. VrcdnlStvo je v Semeniških ulicah h. št. 2, I., 17. Izhaja vsak dan, izvzemši nedelje in praznike, ob '/,0. uri popoludne. JŠtev. v Ljubljani, v četrtek 24. deoembra 1891. Letnik XIX- Mir ljudem mi zemlji! Miroljubni ia pomirljivi diL veje iz nebeških višav. Vsemu svetu se razlega bnž'čni pozdrav: »Mir ljudem na zemlji!" In v istiui, nekaj skrivnostnega visi »sveti večer" med nebom in zemljo. Krasna ljudska legenda nam pripoveduje, da je na sveti večer postavljena lestvica iz nebes na zemljo. Iu po tej lestvici se sprehajajo angelji ter hite naznanjat ljudem, da je prognana pagaustva tema in se prižiga krščanstva večua svetloba. Naravno je, da polagoma v tej omiljeni dobi svoje vsakdanje orožje iz rok ter obračamo pogled ! na zlato lestvico, ki vodi k pravi svobodi, in pošiljamo vzvišene svoje čute v one višave, od koder nam prihaja zlati mir. Štiri tisoč let je človeštvo pričakovalo odrese-nika, predno se je v noči prikazala na obzorju ona čudna zvezda ter je peljala k betlehennskemu hlevu, kjer se pričenja doba kršanske pravice in ljubezni. Skoraj devetnajst sto let je utonilo v časovnem morju od onega časa. Človeški rodovi so si v tej dobi osnovali in zopet zavrgli muogo tisoč zakonov, o katerih modrosti že govuri zgodovinska knjiga, j Ali pa je bil kateri postavodajaleo, ki je razglasil pravo narodno ljubezen, bratovsko vzajemnost in istinito pravico in svobodo"'' Od rimskega prava do : najnovejšega zakona proglaša se pravica, toda ta ostane neštevilnokrat mrtva črka, ne postane kri in meso, ker neso ljudje vedno in povsod dobre in pravične volje. ' V betlehemskem hlevu se je rodil največji, ker božji postavodajalec, ki je učil največjo postavo: Ljubi Boga čez vse in svojega bližnjega kakor sam sebe. Toda človeški rodovi so pozabili ta vzvišeni nauk, odvrnili so se od pravegu in čistega krščanstva ter uklonili svoje tilnike pod jarem takozvanih prostostij, iz katerih pa se porajajo le beda in revščina, klečeplastvo in suženjstvo. »Mir ljudem na zemlji, ki so dobre volje", te besede morejo zopet vzdramiti ljudstva, da st.ro verige sebičnega materijalizma ter se zber6 pod zastavo križa. Iz globočine src mora prihajati klic: Čast Bogu v višavah ! Narodi in posamezniki morajo biti v srcih, kakeršne se kažejo na vnanje. Krščanstvo jih mora prešinjati od pete do temena, in potem bodo nebeški duhovi prinesli mir vsem narodom, ki so dobre volje. Zato naj danes vsakdo hiti k novorojenemu Odrešeuiku, ki steza svoje roke, 1 da bi objel vesoljni svet. Betlehem in Golgata, jas- ' lice in križ, to so znamenja svetovne sreče. _S—c. Božič. Med razburjenimi valovi in neprijetnimi glasovi ' javnega mnenja milo odmevajo božični zvonovi, ra- j dost, nepopisno veselje vliva ta praznik vsega krščanstva v srca človeška. Pred jaslicami pomirjajo se razdvojena srca, kajti neskončna ljubezen, ki vte-lesena počiva v revni zibelji, nadomešča vsaj za tre- j notje zavist in sovraštvo. In zakaj ta prememba na obrazih in srcih ? Pred 1891. leti je v mrzli noči reven rokodelec ' s svojo ženo iskal prenočišča v domačem kraju ter ; utrujen in lačen hodil od hiše do hiše. Nihče se : ga ne usmili, pod milim nebom na polju v bornem • hlevu poleg dveh živalic najdeta prenočišče. Tu se rodi otrok, ki si pozneje do tridesetega leta služi j kruh s tesarstvom, na to pa stopi v javnost pred svet, s svojimi učenci tri leta v domači deželi hodi od kraja do kraja ter uči nevedno ljudstvo, napo- ; sled pa kot hujskač obsojen od cesarskega namest- 1 nika umrje grozne smrti na križu. Rojstvo tega čudodeluega delavca danes praznujemo ; veseli se ga ! ves krščanski svet. In kdo je bil ta delavec? Ou- ! deži ob njegovem rojstvu, v življenju in ob smrti i tega moža pričajo, da je bil pravi Bog s človeško naravo revnega delavca. Dolga stoletja so zginila v davni minolosti, a v tej dolgi dobi nauk njegov ni izumrl, ni se pozabil, temveč prodira v oddaljene pokrajine širnega sveta, med divje rodove ter proganja temo nevere in zmote. Ne obračajmo pogleda v miuole čase, ki glasno učč o nravnem propadu in soeijaluem barbarstvu vseh narodov in stanov, ki pozabijo nauk nazarešaw0 klavca, živimo sedanjosti in oglejmo si, kaj je ostalo za onim, katerega rojstvo danes praznujemo. Tu zazremo najprvo v starodavnem Rimu častitljivega starčka, moža brez svetne moči iu bogastva, ki pa se imenuje namestnika onemu križa-nemu delavcu in v njegovem imenu razpošilja v svet nauke in ukaze, katerim odpirajo srca milijoni in milijoni. In ta sivolasi starček more se ponašati, more dokazati, da uči sveti, božji nauk onega skrivnostnega delavca, ki je umrl na križu iz ljubezni do človeškega rodu. Ali ni to čudež? In stopimo med svet, tu najdemo nepregledne vrste mož vseh narodov, stanov in starostij, ki se iz proste volje odpovedo svetu, da bi služili betle-hemskemu otroku in človeštvu, in sicer v šoli in cerkvi, v bolnišnicah in enakih zavodih. Vsako leto gre na stotine mladih mož v daljne kraje med divje narode, kamor še ni prisijala luč krščanstva, da uče ljudstva z besedo in dejanjem dela nravnosti in krščanske ljubezni. Za plačilo imajo bedo, nevarnost, mučeniško smrt. In kdo ne občuduje ženskih dobrotnic človeštva v bolnišnicah, hiralnicah, šolah, na bojiščih! Vse to pa priča, da je bil revni delavec, čegar rojstvo danes praznujemo, siu božji, obljubljeni odrešenik, ki je človeštvo prenovil in poživil s svojimi nauki, kateri edini morejo rešiti rodove pogina. Zato z radostjo kličemo nocoj: Čast Bogu na višavi in mir na zemlji ljudem dobre volje! Poštne zadeve na Primorskem. Govor državnega poslanca dr. Gregorčiča v državnem zboru dne 4. decembra 1891. (Konec.) Kar se tiče zlasti c. kr. poštnega urada v Gorici, moram naglašati, da se njega območje razteza j a T v, s O Prvi sveti večer. (Božična črtica.) Bilo je necega krasnega svetega večera — v hribih je sveti večer vselej krasen. Sneg je zemljo pokrival nad pol metra visoko in silna burja je še vedno delala uove snežene žamete, v dimniku in ob vogalih ie žvižgala kakor najizbornejši klarinetist dunajske dvorne opere. Toda S ... ki kapelan se je malo brigal za to. Sedel je lepo na suhem v zakurjeni sobi, in ker se je že inračilo. zrl je v eno-mer na kazalec ure, kedaj se pomakne na 5. Ob tej uri bila je namreč določena večerja in obed za-jedno. Svetovečerni dan imajo pri nas po mnogih krajih to navado, da se ta dan samo jedenkrat jč, kakor se to spodobi dnevu pred Božičem. Konečno se odpro duri in čuje se ženski glas: »Gospod, prosim, k večerji!" V jedilnici stala je na mizi večerja. Gospod župnik in kapelan sta zajemala in segala po jedilih. Ko gospoda povečerjata in se prijateljski pogo- varjata, nekdo močno pozvoni doli pri vratih žnp-nišča. »Koga je neki zaneslo v takem vremenu k nam?" oglasi se župnik. »Polona, pojdi vprašat, kdo je in česa bi rad!" Kmalu se vrne Polona s poročilom : „Gospod župnik, nekdo prosi k bolniku, ki je baje zelo nevarno zbolel." »No, to bode lepa pot, če je bolnik daleč," vzdihne župnik, prime svetilko in gre doli pogledat. »Gospod župnik, stara Kodermauca umira in vas lepo prosi, da bi jo šli obhajat." »Prijatelj, kako bomo pa prišli v tem vremenu na Ostri Vrb? Saj še po leti jedva dospč človek gori v dveh urah! No, tu se grn za življenje. Kaj je pa napalo Kodermanco, da ji je hkratu tako hudo?" »Saj veste, žena je že priletna. Zjutraj je še hodila, proti večeru se je morala iileči in ko smo šli z doma, prihajalo ji je veduo huje. Nt* vem, ali bode učakala Svetega dneva." »Koiiko vas pa je?" »Osem fautov; štirje imajo lopato." »Počakajte malo!" Župnik pride nazaj v jedilnico. »Prijatelj, doli so ljudje, treba je z Bogom na Ostri Vrh. Hočete li, hitite, jaz sem že prestar. Sicer vas ne silim, toda gre se tu življenje in smrt." »Ali je res taka nevarnost?" »Zelo hudo je, kakor pravijo, jutra ne bode učakala." »Torej v božjem imenu — grem." »Polona, prinesi tisto močno vrv," veli gospod župnik. »Vrv si privežite okolu sebe in če ne bodete mogli naprej, naj vas pa štirje fantje vlečejo. Drugi štirje imajo lopate, ti naj delajo gaz. Zdaj je ura šest; ako se vam kaj ne pripeti, ste lahko o polnoči že doma. Bog z vami!" Tužno je odmeval zvonček po zasneženih hol-mih. Do pasa je po snegu gazilo devet oseb. Jurij je kazal pot. V pišu in vrišu so težko vsi stopali in vsak hip se je kdo oglašal: »Jurj na desno, da se ne prekopicnemo v grapo!" Konečno po treh urah hoda v strašnih zametih prigazi trumica na Ostri Vrh. Izza gostega smerečja migljala je prijazno lučica. Duhovnik težko sope in j postoji za trenotju, da se oddahne. še ven iz mesta v okolico. Občine Podgora, Št. Andrej in Sovodnje spadajo tudi v območje te poŠte in zatorej v njenem okolišu ni nič maiij Slovencev kakor Italijahov. Poleg tega še stek« v Gorico petero poštnih prog, namreč Kojsfco, Mirili, Eihemberk, Postojina in Trbiž bziromi Log od Predelu in še sedmero manjših prog. Otheniti je že, da je Gorica središče slovefaških tHfeh tretjlfc dežele, kateri imate z mestom živ&heh promet, dočim ima furlanski del dežele več središč. Zarrfdi tega je znanje slovenščine pri tem poštnem uradu neobhodno potrebno. In vendar so tukaj vzprejeli uradnike, ki ne znajo slovenskega jezika. Drugi pa slovenščino razumejo, pa je govoriti ne hote. Uradne tiskovine so take, kakor se mi je povedalo, kakor bi bila Gorica glavno mesto Toskanskega. Poštni tarifi objavljajo se le v italijanščini, celo tarifi za bližnjo mestno okolico. Slišijo se često pritožbe, da slovenskih tiskovin kakor poštnih spreinnic in po-vzetnih listov ni dobiti vselej na pošti. Tem težje pa dobiš take tiskovine v tobačnih prodajalnicah, katere se, kakor se kaže, ne silijo, da bi jih morale prodajati. Ce hočeš dobiti slovensko dopisnico, preteči moraš pet ali šest ulic. Če pa vprašaš za slovensko nakaznico, se ti na kratko odgovori, da jih nemajo. Brzojavni urad v Gorici ni le za mesto s ■JOGO Slovenci, temveč tudi za okolico, ki je iz-vzemši selo Ločnik, povsem slovanska in ki močno trguje s sadjem in južnimi pridelki. Vzlic temu je pri tem uradu le jeden uradnik, ki je vešč slovenskega krajevnega in deželnega jezika. Kakor se mi je poročilo, nastavili ste se nedavno brez razpisa službe dve telegrafistovki, ki prav nič ne znate slovenski. Znate li nemški, ne vem. Po tem takem ni čudno, da se slovenske brzojavke popačijo. (Čujte! na desnici.) Vrednik ravno tega lista je prosil nekoč pri brzojavnem uradu, naj mu pošljejo v tiskarno brzojavko, katere je pričakoval. Uradnik, ki je imel službo, je zmajal z ramama, kazal z rokama, da slovenske prošnje ne razume, oddaljil se in z osorriim glasom zaklical slugi: »Pojdite vprašat, kaj hoče ta tukaj!" Lepe razmere! Vrednik je moral svojo prošnjo naznaniti slugi, ki se je mnogo uljudneje obnašal, nego uradnik. Zaradi tega dogodka je imenovani gospod poslal pritožbo na c. kr. poštno in brzojavno ravnateljstvo v Trst. Odgovora pa še dandanes zaman pričakujejo. Take pritožbe polože se ad acta. Huje nego temu vredniku je ljudem iz okolice, če se ne morejo sporazumeti z uradniki. Poiskati si morajo posredovalce, da tolmačijo njihove želje. (Čujte! na desnici.) Tako je zadel neki trgovec z jabelki na svojega konkurenta, ki mu je pomagal odposlati brzojavko, ki je obsegala baš nasprotno, kakor je želel mož naznaniti svojemu kupovalcu. (Čujte! na desnici.) Gospoda moja, to se pravi igrat z interesi prebivalstva, kar je le mogoče, če uradnik ni kos svoji službi. Zatorej prosim njega ekscelenco gospoda ministra, da naj od svojih uradnikov zahteva povsod znanje deželnih jezikov in da nobenega definitivno ne nastavi ali pa poviša, če se s tem znanjem izkazati ne more. Ko bi se njeg4 gfcfteiMM držal tefca HSčela, zglHilg fei v m*l# ieHfe v& late pritožbe, (ttobro! nk taci.) Kfiili, ti ga dSje držiUl, je take! dober ifi lladek, al Se ijfij ne uč8 le ft^S6ttie in maSjaf-ščirie, lemveč Midi slčffgnščine. (ftofefe f na desnici.) TbdS zahtevati ffiora in sicer rlSftb. TBdi c. fcf. poštfifl-llraniluični Urad v Gorici si nI, kifeor U fcftj jJ8Žfebno gldiffilfl vtisnil t spomin iJržavhegž osnovnega zakona o jednako-pravnosti avstrijskih narodov v javnem življenju glede na jezik. Dn(5 28. m. m. je slovenski trgovec v Gorici prišel v ta urad s poštno-hranilno vlogo in je prosil navodila o clearing-poslovanju, kateremu bi pristopil kot trgovec. Uradnik, ki je imel službo, mu je kratko odgovoril: »Jaz vas ne razumem, če kaj želite, pridite pozneje." Jaz ne vem, kaj bi rekli gospodje z leve strani, kdo bi jim cesarski uradniki v domovini tako stregli. Slovenski davkoplačevalec mora trpeti na svojih tleh, da tako delajo ž njim. Če se pritoži, je pa hujskač in denun-cijant. (Čujte! na desnici.) Podobne stvari gode se pri vožnji pošti. Ni še mesec temu, ko je posestnik iz Ajdovščine pri poštnem uradu v Gorici prosil za vožnji list v čisto slovenski kraj. Uradnik ni razumel dotičnika in je poklical slugo, ki pa tudi ni razumel dotičnika. Poklicali so še tretjo osebo, in vsi trije so toliko slovenščine vkupe spravili, da se je prošnja razumela. Sedaj je poštni uradnik napravil vožnji listek, pa na italijansko tiskovnico. Posestnik pa vožnjega listka ni hotel vzeti, ker se vendar pelje v svojo domovino, v čisto slovenski kraj. Potem je uradnik vzel nazaj listek in vzel slovensko tiskovino, pa jo izpolnil italijanski. Ravno to se godi pri vožnji pošti skozi Soško dolino. Semtertje se rabijo belice, ki imajo poleg nemškega tudi slovenski tekst, ali izpolnijo se le v nemščini ali pa v italijanščini. Kake neprilike napravlja pomanjkljivo znanje ali pa mržnja do slovenskega jezika, razvideli bodete iz dveh slučajev. Dnč 12. novembra 1. I. oddala se je pod križuim zavitkom pri poštnem uradu v Gorici pošiljatev z naslovom: »BI. gospa Trošt Marjeta Kormin." Bilo je vabilo na koncert, ki je bil dne 15. onega meseca. Gospa je dobila zares ono pošiljatev dne 16. novembra, torej dan po koncertu. Kako je to bilo? V Gorici ve vsak otrok izvzemši dotičnega uradnika, da je Kormin v slovenščini 16 kilometrov oddaljena mejna postaja proti Italiji, ki se sicer imenuje Oormons. Še celo na Dunaju so se že oddala pisma z naslovom Biljana-Kormin in so brez ovir prišla na določeni kraj. V Korminu samem brez zadržka vsprejemajo in oddajejo poštne pošiljatve s krajevnim označenjem Kormin. Samo naš goriški jezikoslovec ni umel ali ni hotel umeti naslova in je odposlal ono pošiljatev v Kormend na Ogersko. (Smeh na desnici.) Drugi pot se je oddalo pismo, katerega adresat biva v mestu. Kakor znano, prilepi se v takih slučajih poštna znamka za 3 kr. in zapiše beseda »Loco", slovenski »Tukaj". Tudi sedaj se je pismo odooslalo v napačni IMj lh Sicer v Tfjkaj na Oger-Sfct). |Veselost in čujtSf tf$ Šesti gl:} »HffifettB pošt-tilm hi-JčlHikora mora lliH Ogef-Sfci zares! flSlebno firiljutljfetift. PoStlli- v nekem alU^fiskein grli li * fStri je fiisal n$k§biu gospodu, ll lina tflfSfSe Spraviti na jiošti, iti ga je prosil, Ah haj tik Svoje pošiljatve ttapravljii italijlBSite, nelfiŠH ali ifi franke na-ker pošiijiig* S slovenskimi fctiiBfl H« ti kam r. . *ts poslati. V nekem drugem .slučaju pa goriški uradnik ni bil tako neveden, kakor glede Kormina ali To-kaja, temveč je slovenskemu imeuu pripisal kar neko novo italijansko. Neki goriški list bodejo v oči slovenska imena, zato jih pa poitalijaučuje ali vsaj pokvarja. Tako je tudi sloveusko Podgoro prestavil v Piecliraonte. Takoj so se našli ljudje, ki so v šali ali pa v resnosti oddali pisma na goriško pošto z omenjeuim krajevnim označenjem. Iu glejte, pošta je vsa dotična pisma poslala v Podgoro, dokler ni tamošnji občinski s>et odločno temu ugovarjal in namestništvo poučilo poštni urad, da to ne gre. Kar se tiče krajevnih imen na poštnih pečatih, je sploh na Primorskem velika zmešnjava. Sploh se gleda na to, da se navadnemu slovenskemu imenu zapreči pot v javnost in uradno porabo. V to služijo prevodi, če se dajo dobiti. Če se pa ime ne d& prevesti, se pa kraj na poštnem pečatu in pri vseh uradih z italijansko in nemško pisavo in napačnimi slovenskimi oblikami tako pokvari, da ga več ne spoznaš. Takih imen je cel kup. Zasebni poštarji na deželi vse to puste, ker se boje, da ne bi se zamerili svojim predstojnikom, ko bi rabili pravo pisavo, če jo sploh poznajo. Zuabiti se motijo, ali žal, resnica je, da mislijo tako. Zaradi tega bi morala po mojem mnenju visoka vlada skrbeti, da se naredi konec tem razvadam v vseh področjih javne uprave. Občno vendar ni težko določiti pravo pisavo imena. Mnogi poštni pečati imajo le nemško ali italijansko obliko krajevnega imena brez navadne domače slovenske, kakor Wotschach in ne Volče, Karfreit in ne Kabarid, Duino in ne Devin, Canale in ne Kanal, Haidenscbafc in ne Ajdovščina, St. Daniel in ne Štanjel itd. Na drugih so pa le pokvarjena slovenska imena, kakor Podberda za Podberdo, Podmelc za Podmelec, Ornica za Črnice, Grahova za Grahovo. Drugi pečati pa imajo zopet imena z italijansko in nemško pisavo namesto jedino pravega slovenskega imena, n. pr. Auzia za Avče, Bergonia za Breginj, Serpenizza za Srpenica, Na-bresino za Nabrežina, Merna za Miren, Oiuissa za Kojsko, Dottoule pri Sežani za Dutovlje pri Sežani, Proseco za Prosek, Bigliana nel Ooglio za Biljana v Brdib, Solcano za Solkan, Samaria pri Gorici za Šmarje itd. Na Tolminskem je imena vredil bivši okrajni glavar baron Winkler, sedanji deželni predsednik kranjski. Pa sedanji poštni pečati nasprotujejo že marsikje tedaj postavljenemu vzglednemu pravilu. Visoka vlada naj dela na to, da se ohra- (Dalje v prilogi.) »Odvežite mi to vrv in naredite gaz do koče," veli mladi kapelan. Kmalu so bili vsi v koči. Na borni postelji ležala je starka, in ko ugleda duhovnika, naglo sede in se zadovoljno in srečno usmeva. »Mir tej hiši in vsem, ki v njej bivajo I" pozdravi duhovnik ter postavi sv. Rešnje Telo na mizo. Ko je dovršil svoje opravilo, vpraša ženo: »Tedaj vam je zelo hudo, mati?" »Večni Bog naj vam, gospod, stotisočkrat po-p'ača, da na-me niste pozabili. Res je, da me noge ne drže, toda, hvala Bogu, tako hudo ni še z menoj! Nekaj me je prijelo v noge." »Čemu ste me pa tako nenadoma nocoj poklicali?" »Ker ne morem jutri sama v cerkev, obljubila in sklenila sem, da se bom doma poveselila z Je-zuščkom." »Zakaj pa po dnevu niste poslali po-me?" »Prosim, koga pa? Fantov ni bilo doma." Kaj je bilo storiti duhovniku ? Ali naj bi se jezil? — Napotil se je utrujen in slabe volje počasi domov. Bil je to prvi sveti večer mladega kapelana v duhovniškem življenju. Oj, koliko takih svetih večerov ga še čaka!" A. S. Strah v gradu. i (Povest. Srbski spisal J. S. v »Javoru« 1874; poslovenil A. Fčkonja.) (Dalje.) t »Ali kaj naj mislim o celi tej komediji?" »Nič, ljubi moj gospod. Ko vam povem, kaj je v stvari, vem. da mi boste prav dali. Vidite, naš gospod oskrbnik jo pravi nesrečnež. Poleg vsega j tega, da so graščinski dohodki zel6 majhni, napravlja on velikanske troške. Pred nekaterimi dnevi je kupil kočijo, kakoršne daleč okrog ni. Razven tega privel nam je ua vrat neko ..." i »Videl sem njiju oba," rečem, iu tu mu povem, kako sem se sinoči srečal z oskrbnikom. »Torej videli ste sami. Pa to še ni vse. Ko bi vi vedeli, kake čudeže on dela z graščinskimi računi. Pa mislite, da nas ima kot domačo družino? Bog vam ne daj! Ima nas kot svoje sužnje. Da je njemu zadosti ua drugem kraju, moramo mi stradati. Bodete li nam zamerili, ker smo prisiljeni, da sami za sebe poskrbimo?" „Kako to?" »Vidite, tako. Zaradi lepega kraja, kateri ste tudi vi včeraj hvalili, prihajajo večkrat sem tujci od vseh stranij. Mnogi tudi ravno ne hodijo sžm zaradi grada; kakor ste sami mogli opaziti, ne bi imel kaj videti. — Pomislite zdaj, vsakega moramo pogostiti. . . ." »A, zdaj se spominjam . . ," »Vidite, tako je. Pa recite, imamo li prav?" »Da, čisto vam ne morem pritrditi. Ali povejte za božjo voljo, zakaj se niste pri višjih pritožili?" »Pri kom ua primer?" »Pri gospodu, pri graščaku, lastniku grada." „0 gospod, potem bi morali mi že davno s sveta izginiti. Veste, sit lačnemu ne veruje; in tako je tudi tu. Ko bi si mi sami ne pomagali, kdo ve, kje bi sedaj bili." »V tem imate prav." »No, pa recite mi, smo li imeli prav, da smo upotrebili ta pripomoček? Ha, ha, ha!" In tu se oskrbnikov namestnik začne na glas smejati. Kaj sem mogel, moral sem mu tudi jaz pritrditi. Ko sva se izsmejala, reče mi on: »No, vi ste se držali moški; ali bilo je takib, ki so ua prvi glas kreguijčka skočili iz postelje in tako ua pol goli pobegnili ven, ter so tako skoio celo noč zunaj prebili." »Ali povejte mi, prosim vas, ker ste me ravno na kreguljček spomnili, kako ste to napravili?" »To vam je najlažja reč na svetu; vidite!" In hišnik mu pokaže neko vrvco. Potegne za njo, m zacinglali vsi zvončki po vseh sobah. Priloga 294. štev. ^Slovenca" dii6 24. decembra 1891 iiijo stara navadna krajevna imena in bode na poštnih pečatih vedno domače ime poštne postaje t nepokvarjeni pisavi dotičnega jezika. Predno se poslovim od c. kr. poštnega urada v Gorici, naj se še spomnim tistih, ki na najnižji stopinji državne službe žrtvujejo svoje moči v korist države in sodržavljanov, uradnih slug in pismonoscev. Priznavam in naglašam z veseljem njih vestnost, zvestobo, prijaznost in postrežljivost v službi, ki bi bila v čast marsikateremu njih predstojnikov, in ne želim, da bi jim škodovale moje besede. ZamolČati pa vendar ne smem želje, da naj bi se gledalo v bodoče pri vsprejemanju tega osobja mej drugim tudi na jezikovno sposobnost. Mučno je za pismo-iiosce in za stranke, če se ne razumejo in sporazumeti ne morejo. To se pa mnogokrat pripeti v Gorici, ker se, kar je jako čudno, sprejemajo navadno taki prosilci, ki ne znajo v deželi navadne slovenščine, ta tudi nauče se je težko, ker so doma iz daljnih pokrajin in v mladosti neso slišali slovenščine. Upati pa bode, da se bode poštna in brzojavna uprava v Gorici v bodoče v prvi vrsti ozirala pri oddajanju takih služeb na domačine, ki imajo poleg drugih sposobnosti tudi to, da znajo dovelj oba v deželi navadna jezika. To bi se že moralo storiti iz ozira na mesto in deželo in bi moralo biti umljivo samo po sebi. Nazadnje pa ne morem drugače, da še omenim, kar so že omenjali gospodje predgovorniki o tem in v minolem zasedanju, zboljšanje plač poštnim in brzojavnim uradnikom. Če se kje zahteva od uradnika rednost, točnost, vztrajnost in največji fizični in duševni napor, zahteva se gotovo pri poštnem uradniku. Dela si razdeliti ne more, temveč napenjati mora vse svoje moči. Odlašati dela ne sme, naj je še tako utrujen. Najtopleje priporočam v aprilu t. 1. vloženo prošnjo poštnih uradnikov. Ce visoka vlada nema sredstev, da bi izdatno zboljšala gmotno stanje poštnih uradnikov, zniža naj vsaj število službenih let za to vrsto uradnikov, kajti vesten uradnik se uniči pri neprestanem delu v sedanji vrsti službenih let. Hkratu bi vlado posebno opozoril na položaj nekaterih poštarjev na deželi. Večina gospodov pozna postajo Matulje pred Opatijo in strmo pot od tam v Kastav. Nekdaj je kastavski poštar imel posla, ki mu je donašal pisma od železnice, pozneje pa voz, na katerem je lahko vozil tudi potnike. Sedaj pa mora imeti normalni poštni voz, na katerem ne more voziti potnikov. Dohodki poštarjevi ostali so pa nespremenjeni, niti malega doneska za vzdržavanje druzega konja ne dobi. Jasno je, da bi v takih in podobnih slučajih visoka vlada morala kaj storiti za poštarje. Upam, da se bode vlada ozirala na stvari, katere sem omenil, in sklepam z željo, da bi se naše po-štarstvo in brzojavstvo vedno lepše razvijalo. (Živahna pohvala in ploskanje.) :-pr--—>- Politični pregled. v Ljubljani, U. decembra. Novi minister. Sedaj je menda gotovo, da bode ministrom brez portfelja imenovan grof Kuen-burg. Grof Gabdolf Kuebburg je rojen 1841. leta in je sin bivšega podpredsednika zbotnicd poslanci in deželnega glavarja šlezijskega, grofa Amabda Kuenburga. Študiral je v Pragi, po dovršenih študijah pa vstopil v državno službo. Sedaj je deželnega ^odišča svetovalec v Lincu. 1874. ieta je bil od velfeposdstva fcoijen v gorenje-avstrijski deželni zbor. Deželtii poslanec ostal je tako dolgo, da so konservativci zmagali v &kli|jliii veleposestva. 1883. leta je bil grof tudi deželni odbornik. 1888. leta je bil voljen v državni zbor. Velikih debat se grof t zbornici ni nikdar udeleževal, hvalijo ga pa, da je bil dober deiaveč v odsekih. V tajni obravnavi v afSri Scbneiderjevi in WrabČevi je bil poročevalec, a se je bilo njega pravoznansko iti politično ztianje pokazalo v kaj neugodni luči. Levičarski listi se veselijo, da pride v miuisterstvčt jeden niih pristašev, ali boje se, da bode moral morda zopet izstopiti, ker se z drugimi ministri sporazumeti ne bode mogel, kakor so izstopili Korb, Streit, Stremajer, Horst in Kremeh Plener. Tudi glaVno glasilo zjedinjene levice ve povedati, da bode pl. Plener itaejovan predsednikom skupnemu najvišjemu računišču, in obžaluje, da levica zgubi baš v sedanjem času tako spretnega vodjo, ko kaže, da dobi večji vpliv, to tem takem mora biti nekaj resnice ila tem. jDr. Oregra govor. »Narodni Listy" bili so dva dni konfiskovani, ker so objavljali iz|ave, ki odobrujejo dr. Gregra govor. Sedaj ta list ne objavlja Več izjav, temveč le imena njih odpošiljate-ljev. Staročeški listi so opozarjali že dotičnike, da naj take izjave opusti, ker bi jim utegnile še škodovati. Dr. Gregra govor se ni Vjemal prav z avstrij-tkim patrijotizmom. Dr. Gregru se ničesa ne more zgoditi, kajti njega varuje poslaniška imuniteta, drugače je pa za tiste, ki bi njegove izjave odobravali. —• Dr. Gregra govor obsojajo ceio nekateri mladočeški listi. Tako konštatujejo »Moravski Listy", da je vlada že odgovorila na dr. Gregra govor s tem, ko je objavila, da pokliče jednega levičarja v ministerstvo. „Melničan" tudi priznava, da je ta govor pospešil poklicanje levičarja v ministerstvo, če ga hi prouzročil. Še celo prijatelji govornikovi priznavajo, da od tega govora ne bode imela koristi češka stvar, temveč le levica. Bil je le taborski govor, ne pa govor resnega državnika in politika. Že to je pomenljivo, da je dr. Herold skušal ublažiti ta govor. Temu listu se zdi verojetno, da je mladočeški klub Gregru izrekel grajo zaradi tega govora, kajti iž njegovih besed bodo nasprotniki dokazovali, da so Cehi državi flevarni. Tudi »Krko-noš" obsoja dr. Gregra govor in svari poslance, naj ne gredo predaleč. Narodu se ne sme propovedo-vati, da je češko državno pravo mogoče pridobiti s pasivno politiko, z vnanjimi spletkami ali pa celo z vstajo. Pasivna politika se že jedenkrat ni obnesla, in se tudi drugi pot ne bode. Na vnanje zmešnjave se zanašati, je neumnost. Le najslabša politika zida samo na slučaj. Vstaja je pa največja bedarija ob času repetirk. Vstaje so se preživele. Jedino sredstvo v dosego pravic je dandanes umna politika in vztrajdost. Le brezvestni in nevešči politiki otiOrejo kaj druzega priporočati. S tega stališči dajemo dr. Herold« govoru prednost pred govorom dr. Gregra. Glisilo naših naprednjakov se pa popolnoma strinja s tem govorom, katerega obsojajo še mladočeški listi, izvzemši seveda ^Narodne Liste", ki iz raznih uzrokov dr. Gregra grajati ne morejo. Sokoloi) govor. „Narodni Listy" objavili so nedavno govor poslanca Sokola z dne 13. nov. 1891. Prvo polovico tega govora zares najdemo v steno-! grafskem zapisniku, druge polovice bi pa zastonj j iskali, ker je Sokol niti govoril ni. V tej drugi po-| lovici gbvora se razpravlja o tem, da bi se ženskam ! dovolilo pohajati visoke šole, potem se odgovarja na j neki govor poslanca Kaltennegra. Sokol je baje rekel, da je oii kot šolski učitelj dolžan odgovoriti Kalten-! neggru, ki je sumničil učitelje. Govornik je uadalje ! branil društvo »Slavijo". Nazadnje je grajal policijo, j da je prepovedala otrokom nositi zastave, ko so ob-! iskovali praško razstavo. Vsega tega ne najdemo v ! stenograiskem zapisniku. V oklepajih je omenjeni lisi; zaznamoval na več mestih odobravanje ali veselost. Drugo polovico govora so skovali pri vredništvu ; mladočeskega glasila v Pragi in jo poslancu pod-| takriili, ali je pa Sokol spisal govor in odposlal v . Prago, predno je govoril, pozneje je pa iz kateregakoli si uzroka v zbornici drugo polovico govora izpustil. Vsekako je stvar sleparija. — Isto mi lahko ! dokažemo nekemu radikalnemu slovenskemu deželnemu poslancu. Moravska kmetijska družba. Malo je manjkalo, da se ta družba že ni razbila. Nemški liberalci hoteli so jednostranski premeniti pravila. Pravico, dovoljevati podpore, hoteli so dati centralnemu odboru, v katerem imajo Nemci večino. Temu so se pa uprli češki zastopniki in so pri zadnjem občnem zboru pred sklepanjem odšli. Nemci sami so sicer sklenili premembo pravil, ali naposled so pa vendar jeli pomišljati, da bi kmetijstvu ne bilo v korist, ko bi češka kmetijska društva pretrgala zvezo s kmetijsko družbo. Morda je pa tudi vlada Nemcem dala frazumeti, da ne potrdi jednoslransko premenjenih pravil. Začeli so se pogajati s Čehi in se sporazumeli, da bode o podporah odločeval zbor odposlancev, dosedanji pomnoženi odbor, v katerem imajo tudi Čehi vpliv. Ogersko. Malo je manjkalo, da zaradi neke formalnosti ogerska zbornica ni zavlekla trgovske pogodbe z Italijo. V § 1. je neki poslanec se izpod-tikal nad izrazom »avstro-ogerski podložniki", in predlagal, da se postavi izraz „avstrijski in ogerski podložniki". Več poslancev mu je pritrjevalo. Ko je trgovski minister razložil, da bi se s tem stvar preveč zavlekla, ker bi morala priti še v dunajskem in rimskem parlamentu na vrsto, in obljubil, da se bode v bodoče bolj gledalo na pravilne izraze, je večina zavrgla ta predlog. — Državni zbor se bode razpustil s prestolnim govorom baje 10. ali 12. dnd januvarija. Volitve se začno po določilih ogerske ustave 21 dnij po razpustu iu se imajo dovršiti v desetih dnčh. — Finaučni minister je te dni zbornici predložil načrt o vredbi uradniških plač. Uradniki se bodo razdelili v jfednajst razredov, v vsakem razredtt bode pa še več plačilnih stopinj. V prvih štirih razredih bodo višji uradniki, ki so v postavnem tiačrtu našteti, v ostale razrede bode pa vlada uvrstila druge uradnike. Vnanje držav«. Francija. Katoliška stranka na Francoskem izgubila je jednega najodločnejših zagovornikov katoliške stvari, škofa angerskega Freppela. Rojen je bil 1827. leta v Obernai-ju v Alzaciji. Freppel je že v mladih letih zaslovel kot dober cerkveni go- „ Ali kako ste duri odprli ?" »Takole, vidite," reče on in pokaže mi dolg konopec; duri so od one druge strani s kljuko priprte. Ta konopec je privezan za kljuko; kadar zdnj potegnem, kljuka izskoči in duri se morajo odpreti. Glas od kreguljčka zaslišal se je naravno tudi v tej sobi. „Pa je li to neprenehoma tukaj?" „Bog ne daj. Kadar kak gost sem pride, gledamo mi najprej, da >ga kratkočasimo, kakor je to sinoči bilo z vam; a jeden od nas gre, pa napravi vse, kakor je treba." »A! Res izvrstno napravljeno!" »E, tako, vidite, sila kola lomi." »Pa veste li vi," rečem jaz, da je zaradi vas ves grad razupit, da v njem straši?" „Vemo, sevida; a to smo mi tudi hoteli." .To pa ni ravno lepo." „Kaj hočemo?" Nato se posloviva Id hišnik gre. »A kam hočemo z vašo kožo?" vprašam ga, siBejoč se. .V podstrešje ž njo 1" odgovori mi oh istotako. - »Lahko noč!" »Zd*j lahko mirno spite. Duhov je konec, a tudi petelin je ie zapel I . . Ležem v posteljo ter kmalu zaspim. III. Zjutraj, potem ko sem se poslovil pri grajskem hišniku, grem v krčmo. Moj voznik me je pogledoval kakor na čudo. „Pa ste ostali živi?" vpraša me on. »Kakor vidiš, prijatelj," odgovorim mu, „ni lasu mi z glave ne manjka." „0 jej . . . saj . . . hm ! hm !u „Nu, najboljše bo, da zaprežeš, da odrineva čim ranejše, pa ti bom spotoma pripovedal vse, kaj je bilo in kako je bilo!" »Le! Dobro!" In moj vrli prijatelj začne na-pregati. Med tem sta prišla tudi ona dva mesarja iz hiše in sta začudeno pogledala v mene.. Na to sta začela nekaj šepetati med seboj, in naposled se mi približata. „Gospod," reče jeden od njiju, »nikar ne zamerite, ako vas vprtštm, ali ste vi prenočili v gradu?" .Sem!" »Pa----" »Že vem, kaj bi radi vedeli. Vi bi radi čuli kaj o antekristu, kateri se tu prikazuje. Jaz vas zagotavljam, 4a to ni res. Jaz sem, verujte mi, cčlo noč lepo In mirno spal, in nikdo mi 8e ni prikazal u\ spečemu, ni čujočemu." „Tega vam, ne zamerite, ne morem verovati," reče jeden. »Jaz ti pravim," preseka mu besedo drugi, »tebi se je moralo o tem sanjati, ali pa si sam sebi kej takega domišljal." »Molči vendar o tem, prosim te . . ." „Pa glej gospoda, ko bi bila to resnica, moral bi se tudi njemu prikazati." »Verujte mi," začnem ju jaz zagotavljati, Jaz nisem takega kaj doživel. A ko bi mi se prigodilo, moralo bi mi se gotovo tudi na obrazu Znati. Pft kakor vidite, jaz sem se, hvala Bogu, dobro naspai." »Gospod, pripravljeno je," zakliče mi voznik. Sedem na voz. „Pa srečno!" rečem mesarjema, katera sta se začeU znovič prepirati o tej stvari. »Zdravo 1" reče mi jeden, med tem ko se je drugi povse zamislil v dokazovanje. Voznik je mahnil z bičem, in oddrdrala sva z dvorišča. to sva se bila nekoliko oddaljila, obrne se voznik in me vpraša: »Gospod, povejte mi odkrito, kaj je bilo?" „Kfo, ko bi že rad slišal, pa poslušaj." In tu mu povčm vse tako, kakor je v resnici bilo. (Konec slčdi. vornik in duhovni pisatelj. Za cesarstva je propo-vedoval na dvoru, I. 1867. je postal dekan cerkve Saint-Geneviere, pozneje pa kanonik cerkve Notre Dame v Parizu. 1869. I. se je udeleževal priprav za cerkveni zbor, katerega se je že udeleževal kot škof angerski, kajti dn£ 27. decembra 1869. leta je bil imenovan za škofa. Papež mu je častital k izvolitvi. Na cerkvenem zboru je Freppel odločno zagovarjal nezmotl|ivost papeževo. 1871. leta je proglasil protest proti aneksiji Alzacije in Loteringije. Kot Član najvišjega učnega sveta je odločno zagovarjal versko šolo. Po njegovem prizadevanju se je osnovalo katoliško vseučilišče v Angersu. 1880. leta je bil voljen v zbornico, v kateri je ostal do svoje smrti. V teh jednajstih letih je imel nad 150 govorov. Bil je vedno ueustrašl|iv zagovornik cerkvenih pravic. Spisal je več bogoslovnih del. Katoliška stranka ga bode težko pogrešala. — 28 radikalcev je zbornici te dni izročilo predlog, da se odpravijo vsi cerkveni redi, njih premoženje pa razdeli, da tretjino dobi država, tretjino departementi, tretjino pa občina. Ta predlog je imel ta vspeh, da je vlada že sklenila strožje postopanje proti jezujitom. Poleg tega pa davčna oblastva hudo privijaio samostane, Vedno jim povišujejo davke. Tako so zadnie dni od jednega ženskega samostana zahtevali 6000, od druzega 4000 fr. več davka, ker se je njuno premoženje baje povekšalo in so njih dohodki bili prenizko cenjeni. Radikalci zahtevajo naravnost odpravo samostanov, vlada jih pa hoče onemogočiti s prevelikimi davki. Namen je torej jeden in isti, le sredstva so drugačna. — Centralni svet prostozidarske zveze je pa poslal deputacijo v parlament, ! da je dvema poslancema naznauila željo, da bi se j odpravila verska prisega, in da bi se od vsakega, i ki hoče dobiti kako državno službo, zahtevalo, da dovrši svoje študije na takih šolah, na katerih pod-učujejo posvetni učitelji. Ti dve stvari prideta po novem letu v zbornici na vrsto. Kakor se vidi, nasprotniki cerkve na Francoskem sedaj napenjajo vse sile, da bi jo zatrli. Seveda se zastonj prizadevajo, ker cerkev stoji na preveč trdni podlagi, da bi jo prostozidarji mogli izpodbiti. Alzacijo, in Loteringija. Ne da se tajiti, da je v Alzaciji in Loteringiji še vedno velika nevolja proti nemški vladi. Tej nevolji pa neso vzrok le narodne zadeve, temveč še bolj verske. Nemčija se premalo ozira na katolike. V teh dveh pokrajinah je 1,300.000 katolikov in le 280.000 protestantov torej sta katoliški deželi. Nemška vlada je pa poslala skoro samo protestantske uradnike, če tudi bi bila v Južni Nemčiji lahko dobila sposobnih katoliških moČij. Da prebivalstvo do drugoverskib uradnikov nema zaupanja, je čisto naravno. V Strass-burgu se je osnovalo vseučilišče in jako dobro oskrbelo. Če tudi je dežela katoliška, vendar so se postavili na pročelju samo hipi začetnikov tako zvane reformacije Lutra, Melanchthona, Calvina, Zwinglija, Bucerja in Oekolampadiusa. Nastavili so nad 90 protestantskih in le šest katoliških profesorjev. Čudno ni, da Alzačani nemajo zaupanja v ta zavod in rajši pošiljajo sinove v druge šole. Irska. Paruellovci začeli so izdajati nov list „Irish Daily Independent". V prvi številki je list razvil nastopni program: 1. Narodna samouprava; 2. reforma deželnih zakonov; 3. lokalna samouprava; 4. razširjanje volilne pravice za parlament in občinske zastope; 5. pospeševanje irske industrije; 6. zakupnikom, ki so se iztirali, se mora dovoliti, da se povrnejo. Narodna samouprava zahteva ta list jako obširno. V Dublinu naj se shaja parlament, ki bode odločeval o vseh irskih stvareh, mej drugim tudi o posestvenih zadevah. Zakone, katere bode sklenil ta parlament, ima potrditi jedino še krona ali pa nje zastopnik. Irska vlada naj bode odvisna od parlamenta. Imela naj bode pravico imenovati vse državne uradnike. Prekliče naj se oblast irskega podkralja nad policijo. Izvirni dopisi. Z Bleda, 23. decembra. Na vabilo naše kmetijske podružnice zbralo se je preteklo nedeljo kakih 50 udov v moštarni, da slišijo poročilo o društvenem delovanju 1. 1891. Poročal je družbin tajnik g. G. Pire. V svojem govoru oziral se je v prvi vrsti na moštarno, katera se je letos odprla. Ž njenimi vspehi smemo zadovoljni biti. Zaradi tega pa ne smemo na polu pota ostati. Veščak g. V. Charouzek ogledal si jo je vdrugič v mesecu oktobru. Bil je z notranjo opravo prav zadovoljen in zatrdil je, da se imamo tudi v prihodnje izdatne podpore z Dunaja nadejati. Hvaležni bodemo vis. kmetijskemu ministerstvu za podporo in prav bo prišla, kajti pokazalo se je že letos, da bode potreba moštarno razširiti, mlin za trenje sadja zameniti z večjim in še eno stiskalnico si omisliti. Zdanja priprava ne bode zadostovala v slučaji dobre sadne letine. A še letos, ko ni bilo veliko sadja, se je korist moštarne pokazala. Kupci za mošt oglašali so se od vseh strani, da se niti vsem željam vstreči ni moglo. Mošt za domačo rabo je kmalo dober in vsak pije takega, kakoršnega naredi. Drugače pa je pri kupčiji. Ozirati se bodemo morali na želje kupca. Na Kranjskem še nimamo v tem nobenih izkušenj. Naloga moštarne bode torej, delati tak mošt, da se bo^ahko prodajal. Kmet ga bo lažje spravil v denar in bo imel več dobička nego od sadja. *) Z Dolenjskega, 20. decembra. Za denar je letos na kmetih kaj trda. V dobrih letinah ima kmet na prodajo žito, lan, sadje, živino; a letos vsega tega ni, ker je bila slaba letina in so ljudje pridelali komaj za živež in seme. Zdaj pa plačuj davke in družino! Edino, za kar kmet dobi še kaj denarja, je živinče ali prase, pa še ta kupčija je letos slaba zaradi kužne bolezni in zaprtije. Nasproti pa imamo troškov vedno več. Človek že ne pozna po imenu raznih priklad in naklad na davke; davčni izterjevalec nam je vedno za petami. V tem oziru bi bilo gotovo primerno, da bi mogel davkoplačevalec tudi naprej plačati, ker nihče nima prilike, da bi stal vsak mesec zadnji ali pa prvi dan v davkariji. Če te pa ni, pa plačaš zopet davek od davka. Seveda bi bilo malo tacih, ki bi mogli že naprej plačevati, ali so vendar nekateri, ki pa imajo vedno skrbi in sitnosti, ker se davki v našem okraju vsak mesec. To je moja misel. Še nekaj druzega moram omenitii, akoravno bodem razburil nekatere duhove. Nekje na Dolenjskem je g. sodnik, ki je od zadnjih volitev jako neuljuden, kar prej ni bil. Če bi ta ali oni rad vložil kako tožbo, takoj zagrmi nad njim: Le k no- ; t ar ju pojdi! In res, skoraj za vsako malenkost morajo stranke hoditi k notarjem. Le slabše je v nekem drugem trgu, kjer pa so kar „a limine" vsacega poslali in še pošiljajo k notarju. Čuli smo že mnogo glasov, da bi raje videli, ko bi pri vsakem sodišču namestili jednega uradnika več, ki pa naj bi prevzel ves posel, katerega sedaj imajo notarji. Priznamo, notarji so sedaj, več ali manj po- : trebni, dokler se ljudje toliko tožarijo in sodiščem delajo mnogo posla, da ne morejo sproti izvrševati vsacega dela, tudi ne trdimo o gg. notarjih sploh, da so predragi, ali nekateri pa vendar preveč solč svoje račune. Tako je bil pri nekem sodišču notar, 1 ki je vsako pogodbo povprek zaračunil na 20 do 30 gld. Marsikateri možiček se je počehljal za ušesi, ko je moral šteti za triurno delo toliko težko prislu-ženih forintov. Neki drugi gospod v sosednem kraju . i je računil za kupno pismo 9 gld., za zemljišče pa je dal mož 7 starih dvajsetic, to je 2 gld. 33 kr. To je vendar prehudo. In nato se g. navadno odreže: Meni nič mari! j Vse dobro, vsak delavec je vreden plačila in tudi gg. notarjem privoščimo pošten zaslužek, saj so zato se morali učiti veliko let, ali včasih je vendar preveč. In tudi to se nam ne zdi umestno, da je pogodba za 5 ali pa 500 gld. enako draga. Res je, da je dela za obe enako, ali taki slučaji, kakor sem ga gori navel, so vendar prehudi. Omenim naj še, da je nas zapustil g. Črne in ! da se nismo prav nič jokali za njim, ker bil je in | ostane nepreviden in neuljuden, posebno gg. duhovnikov ni imel najrajši. Iz Prage,22. decembra. (Češki Božič.) Govor dr. Ed. Gregra, s kojim se mora strinjati samo zaslepljenec, politiški nevednež ali naš sovražnik, postal je v istini nesreča češkemu narodu, ter je kronal vso ono politiko, kojo je doslej izvajala v državnem zboru sedanja mladočeška delegacija. Ta je v kratkem zadeve češke pritirala tako daleč, da so na Dunaju merodajni krogi izgubili vse pomisleke, s kojimi so prej zrli na Češko in na gibanje med češkim narodom. To je najtožnejša istina, kojo do-| kazuje hladnokrvnost in samozavest dunajske vlade v odgovorih na vse 'pritožbe in pretenja čeških poslancev. In baš v trenotju, ko je vodja češke opozicijske | stranke povedal vladi v obraz, da se bode narod češki poprijel najskrajnejših sredstev, da sovraži to vlado in da hrepeni po priliki, ko mu bode moči pretrgati vse vezi — v tem trenotju nam brzojav javlja z Dunaja, da se je grof Taaffe naklonil k levici, in da bode imenovan nemško-liberalni poslanec za mesto Linec, grof Kuenburg — ministrom; slednji je najintimnejši prijatelj Plenerjev, in s tem je vse povedano. Grof Taaffe je pa s tem imenovanjem hotel reči Čehom: Gospoda, jaz se Vas ne bojim; Vas in Vaših pretenj mi ni mari! *) Potem je g. Piro zavračal očitanja na neki dopis v našem listu. Ker jo g. Piro javen nasprotnik našemu listu, torej nemarno niti najmanjšega povoda, da bi objavili njegovo .perilo." Op. ured. V obče pa moram povdarjati tolažilni faktum, da vsa češka javnost obsoja žvepleni Gregrov govor, v tem se strinjajo vsi češki listi, razen .Narodnih Listov"; dalje ostro obsoja to postopanje skupna izjava vseh staročeških zaupnih mož, zlasti pa izjava konservativne stranke v današnjem .Čechu", poudarjajoč iskreno in nepremenjeno udanost do najvišjega prestola in češkega kralja. Od te dobe, ko so mladočeški poslanci potisnili s politiškega torišča prejšnje češke poslance, ue more živa duša času dobrega reči o sedanji češki delegaciji. Vse dosedanje delovanje mladočeških poslancev naperjeno je na uničenje vseh pridobitev, koje so si priborili Čehi doslej. Vse kaže na to, da se mladočeški poslanci kot besni trudijo, da se popolnem uniči spomin na delovanje prejšnje staročeške delegacije. In kakor je hudobni duh, potujoč po svetu, ničil vse božje stvaritve, da bi s tem izpodkopaval med ljudstvom vero v božjo vsemogočnost, istotako uničujejo mladočeški demoni večje ali manjše spomenike napornega in neumornega delovanja, koje bi imelo češkega naroda samostojnost osigurati. Drugega povoda za to besno mladočeško počenjanje ne vem. Kaj je na škodo dobrega imena in koristij češkega naroda mladočeška delegacija v tej kratki dobi svoje vlade učinila, ni mi treba opisavati: to vse veste, a izvjstno z nami občutite bratje na jugu ! Češki narod je danes odbacnjen, narod češki je danes v posmeh in zasramovauje svojih neprijateljev. Za češki narod se nihče ne zmeni, poslancev se vse v zbornici izogiba in ž njimi se nočejo bratiti ni antisemitje, koji so vendar strah vse poslanske zbornice. Prejšnja desnica, koja ni bila Cehom v škodo, pač pa Avstriji v spas, razbili so Mladočehi. Njih zasluga je, da v najvišjih krogih, koji imajo vendar na razvoj naših notranjih zadev največji vpliv, poslanci iz češkega kraljestva niso — nič: skratka, češki narod je postal pepelčica, koja še teh drobtin ne dobiva, padajočih za-njo v znani bajki z obložene mize. In v tem bSinem položaju so celo i v Slovencih ljudje in glasila, koji poveličujejo sedanje češke poslance kot rešitelje naroda! To je tožni pojav in tožna karakteristika dobe! Narod, med kojim so možni taki pojavi, bliža se svojemu upadku! Oba brata Gregra sta prava nesreča za češki narod, in bi rada z nova spravila narod na Belo Goro! Za to zlo, v koje sta spravila že češki narod, ne bodeta nikoli mogla odgovora dajati. Da bi imela vest, vero v Boga in njega pravičnost, davno bi bila že ustavila svoje rogovilstvo, kojega ne bosta mogla nikoli zagovarjati ni pred sodnim prestolom narodne povestnice, še manj pa pred božjim prestolom. V svojih posledicah, kakor sem gori naznačil, more postati Gregrov govor jako usoden vsemu na- 1 rodu! In kak vtis je napravil med drugimi poslanci, svedoči jasno takoj na to dr. Ferjančičev govor, s kojim je odklanjal z/ezo Slovencev z , Mladočehi. In baš na Slovence so se mladočeški j poslanci še najbolj zanašali, na druge se tako ne . mogo. Danes so bolj nego kedaj Mladočehi v dunajski zbornici osamljeni, danes je bolj nego v vseh j minolih dobah češki narod od vseh opuščen, in to ! trpko — božičnico priredila sta narodu oba brata Gregra 1 Notranje se torej ljud kvari in podivjuje, na . zvunaj se uničuje avtoriteta naroda, izpodkopavajo se mu tla pod nogami in objedajo na vseh straneh koreni njegovega obstoja! To je češki Božič, prirejen narodu od politiških zaslepljencev, kojim je češki ljud izročil usodo svojo pri poslednjih volitvah; odobravati more njih postopanje in neslovansko politiko samo zaslepljenec, i nikoli pa trezen politik in odkritosrčen rodoljub! Dnevne novice. V Ljubljani, 24. decembra. (Presvetli cesar) je podat il pogorelcem v radgonskem okraju 500 gld., šolski občini šmartinski na Pohorju za šolo 100 gld. (Mestni zbor ljubljanski) je imel sinoči sejo, v kateri je sklenil mej drugim po dolgi in živahni debati, da se prihodnje leto nova tržaška oesta podaljša do Marije Terezije ceste, Lattermanov drevored od novih hiš do nameravane tržaške ceste poseka, prostor pred deželuim muzejem primerno 1 vravna iu začasni knjigovodja pri mestnem vodo- vodu stalno namesti z letno plačo 1200 gld. Obširnejše poročilo prihodnjič. (Katol. tiskovno društvo) je za Božič iz V i-pave prejelo zopet velik dar — 120 gld.. Ko odbor to javlja, res, kar nima besedi, s katerimi bi se mogel dostojno zahvaliti ondotnim častitim gospodom za tol ko požrtvovalnost. Vipavski dekanat, najmanjši v deželi, je zunaj Ljubljane tiskovnemu društvu do sedaj največji podpornik — letos že smo od ondotuih gg. društvenikov prejeli 1020 gld. Saj so pa tudi v s i ondi službujoči duhovniki udje tiskovnega društva, in sicer ustanovniki iu dobrotniki; nijeden ni samo letnik. Od kod toliko navdušenje za namene našega društva? Morda od tod, ker delujejo gospodje na kraju dežele, kjer posebno živo čut1 jo potrebe čvrstega krščanskega tiska. — Bog živi vrle Vipavce! Bog Vam bodi plačnik. » (Novo poštno poslopje.) Znano je, da je ljubljanski občinski svet v seji dne 17. novembra t. 1. sklenil prodati c. kr. poštnemu erarju del ces. Josipa trga v obsegu 2500 □ m v ta namen, da se na istem sezida novo poštno in brzojavno poslopje. Kakor pa čujemo, raznaša se te dni okrog meščanov ugovor proti temu občinskemu sklepu da se nabirajo podpisi. Tudi mi smo prejeli prepis dotičnega protesta, o katerem pa za sedaj prepuščamo sodbo si. občinstvu. Dovolimo pa si opazko, da utegue ta protest zavleči gradnjo tako potrebnega poštnega poslopja leta in leta. Ob jednem izrazimo svoje začudenje, da se dotični sklep mestnega zastopa ni razglasil na predpisani način v zmislu § 62. obč. reda. (Škofovsko posvečevanje.) V nedeljo, dnč 27. t. m., posvetil bode prevzvišeni knezo-nadškof goriški, dr. Alojzij Matija Zorn, v svoji stolnici prečast. msgr. Gregorja Rajčeviča, novo-imenovanega nadškofa zaderskega. Prisustvovala mu bodeta pri sv. obredu premil. škof tržaško-koperski dr. Janez Ne p. G lavi na in prevzv. knezoškof ljubljanski dr. Jakob Missia. (Premeščena sta) čč. gg. Ivan C u d e r m a n , mesto v Ribnico v Kranjsko Goro; Frančišek Vrhovšek, kapelan v Kranjski Gori, pa v Ribnico. (Drnžbi sv. Cirila in Metoda) so kot p o k r o-vitelji pristopili gg. ljubljanski b o g o-s l o v c i polagajoč na domovinski žrtvenik 100 gld. Bjg jih živi! (V Štnrji) je bila v nedeljo volitev župana. Izvoljen je zopet stari občinski načelnik, gospod J. D e f r a uc e s c hi, kateri je že do sedaj županova! nepretrgauo 31 let! Pač častno priznanje možu, zlasti v soseski, kjer se ne manjka inteligence. (Zadruga ljubljanskih gostiluičarjev in kavar-uarjev) je v zadnji odborovi seji ua predlog načelnika g. Fr. Ferlinca sklenila, da se pismeno zahvali gosp. državnemu poslancu Jos. Kušar ju, ker se je v državnem zboru krepko potegnil za to, da se omeji prodaja piva v steklenicah. (Lepo božično in novoletno darilo) F. Gospod M. Scbmitt, trgovec in gospodar v Ljubljani, čegar sinček je srečno ozdravel po hudi bolezni, je izročil magistratu o tem povodu petdeset goldinarjev s prošnjo, naj se ta znesek razdeli za praznike težkobolnim ubožčkom tukajšnjim. Magistrat je takoj ustregel temu pozivu in nekaj najpotrebnejših revežev bode zatorej imelo res „vesele praznike." (Celovški mestni zastop) sklenil je v svoji zad-dnji seji dne 22. t. m. na predlog pravnega odseka, v kojega imenu je poročal znani dr. Hibler, jeduo-glasno, da se imajo „Ka t o 1 i ško-po 1 i t i čn e m u društvu za Slovence na Koroškem" slovenske vloge vrniti in zahtevati, naj se izvirniku dod/i nemški prevod! Mestni zastop podpiral je ta svoj sklep, kakor navadno, s čisto piškavimi razlogi. — Trdo pričakujemo, da se odbor »Kat.-političnega društva" po nestrpnih mestnih očetih celovških ne bo dal strmoglaviti in da se bo branil z vsemi postavnimi sredstvi. Celovški mestni očetje pa menda ne poznajo več ukazov višjih uradov. (S Koroškega) se nam poroča: C. kr. deželna vlada v Celovcu rešila je priziv načelništva podružnice sv. Cirila in Metoda za Beljak in okolico zoper prepoved c. kr. okrajnega glavarstva beljaškega glede eporednih točk pri veselicah iu shodih omenjene podružnice neugodno. Treba se bode pritožiti na vis. ministerstvo. (Trtaški mestni zastop) je minolo soboto obravnaval o znani zadevi č. g. Raj k a Logarja, kapelana v Skednju. Pravni odsek je prišel do pre- pričanja, da se besede v škedeujski cerkvi ne morejo smatrati kot zločin hujskanja in da mestni zastop ne more tožbe pričeti. Predlog je zagovarjal g. dr. S a n c i n , pobijala pa nasprotnika C a m b o n in C o n s o 1 o. Pri glasovanju je bil predlog sprejet in tako je D'Auge:i pogorel, kakor je zaslužil. (Veselico) 8 petjem, predavanjem, govori itd. priredi v nedeljo dne 27. t. m. v gostilni gosp. L. Zablačana na Trati čitaluica v Glinjahua Koroškem. (Novomašniki tržaške škofije.) Dn<5 22. t. m. so bili v mašnike posvečeni gg. bogoslovci IV. leta: Simon Frulič, Fran Pospišil in Matej Skrbeč. Sv. nove maše bodo darovali 3. januarija prih. leta. (Z Dunaja) se nam poroča: Na zadnjem večeru slovenskega kluba je črtal naš pesnik gosp. prof. Stritar jako zanimivo berilo, mej drugim dve lepi poeziji: »Glavan" in »Po pogreba". Dvorana je bila polna, vsi udeležniki so bili hvaležni gosv. čitatelju za lepi božični dar. Mej drugimi so bili navzoči gg. državni poslanci: pl. Globočnik, dr. Gregorčič iu V. Pfeifer, katerim je nazdravil g. Pukl. Gosp. dr. Gregorčič je čestital gosp. pesniku na izvrstnem berilu, g. Tomšič je svaril mlade naše narodnjake, naj ne gojč starčevicanskih idej, g. Jereb je uapil g. dr. Pavlici, g. Ven-cajz je naglašal pristno rodoljubje slovenskih vi-sokošolcev. Mej govori so se vrstile lepe pesmi. (Slovensko gledališče.) Prihodnjo soboto se bode predstavljala komična opereta v jednem dejanju »Cannebas". Uglasbil pl. Suppe, poslovenil Jak. Alešovec. Pred opereto se bode predstavljala burka v jednem dejanju »Prvikrat v gl ed al i šč u ", poslovenil J»k. Alešovec. (Šišenska čitalnica) ima svoj redni občni zbor dne 26. t. m. ob 3. uri popoludne v društvenih prostorih. 1. Nagovor predsednikov. 2. Poročilo taj-nikovo. 3. Poročilo blagajuikovo. 4. Poročilo knjiž-ničarjevo. 5. Volitev odbora. 6. Posamezni nasveti. Posebna vabila se ne bodo razpošiljala. (Konservativno obrtno društvo) v Ljubljani bode imelo v nedeljo dne 27. t. m. dopoludne ob 7,11. uri v spodnjih prostorih hiše kat. rok. pomočnikov v Poljskih ulicah IV. redni shod. Vspored : 1. Poročilo predsednikovo. 2. Razgovor in sklepauje o petič j i na tukajšnje šolsko oblastvo, da se ustavi večerni šolski pouk rokodelskih učencev ob delavnikih. 3. Posamezni nasveti. K obilni udeležbi vabi čč. ude odbor. (Deželna hiralnica v Vojniku) bode otvorjena dne 27. t. m. v navzočnosti deželnega glavarja štajerskega grof.j Wurmbranda, ki bode prisoten isti dan tudi pri otvorjenju železnice Celje-Velenje. (Tržaškega Lloyda) novi predsednik je baron Kaleh berg, doslej svetovalec v trgovskem ministerstvu. (Pri občinski volitvi) v Račni je bil izvoljen županom Fr. Košak, svetovalci pa: Jos. Zajec, Fr. Perme in Jos. Zupančič. (Slovanske čitalnice) v Trstu odbor naznanja, da priredi zabava dne 31. t. m. na Silvestrov večer, v soboto dn£ 9. in 23. januvarija, dnd 13. in 27. februvarija. (Zdravstveno stanje mestne občine ljubljanske) od 13. do 19. t. m.: Rojenih je bilo 15, umrlo jih je 30, in sicer za ošpicami 4, za tifuzom 1, za je-tiko 4, za različnimi boleznimi 21. Med umrlimi je bilo 7 tujcev, 7 v zavodih. Zbolelo je 63 oseb, in sicer za ošpicami 61, za škrlatico 2. Telegrami. Celje, 24. decembra. Okrožno sodišče jo razveljavilo sodbo prvega sodnika in oprostilo tožene odbornike celjskega „Sokola". Dunaj, 23. decembra. Imenovanje grofa Kuenburga ministrom je gotovo. — Dr. pl. Plener je svojim tovarišem naznanil, da vlada, ki hoče ostati nad strankami, ni hotela sprejeti kakega voditelja levice. Stranka pa si obdrži popolno svobodno roko nasproti vladi in drugim strankam. Novi minister bode le posredoval med levico in vlado. Dunaj, 24. decembra. „"VViener Ztg." je objavila cesarjevo pismo, s katerim grofa Kuenbnrga imenuje ministrom. Dunajski listi to imenovanje z veseljem pozdravljajo. „Fremdenblatt" naglaša, da levica vsled tega ne odloži orožja, pač pa sklene premirje. rPresse" poudarja, da sicer ni eksekutiv-nega odseka, torej tudi nobene zveze med strankami, pač pa so z vlado v dotiki vse tri zmerne stranke. »Deutsche Ztg." izjavlja, da pri Nemcih imenovanje zelo spoštovanega grofa Kuenburga no vzbuja navdušenja, pač pa trezno odobravanje. „Vaterland" je zadovoljen z imenovanjem zmernega Kuenbnrga, modus vivendi je torej mogoč. Praga, 23. decembra. „Plzenske Tiisty" poročajo, da so takoj po Grregrovem govoru realisti sklenili, da se ločijo iz kluba ali pa rajši odlože mandate, kakor da bi bili soodgovorni za dejanja, s katerimi se 110 strinjajo in katera narodu 110 morejo koristiti. Pariz, 23. decembra. „Figaro" poroča, da pride meseca februvarija ruska cesarica v Pariz. Tujci. 21. decembra Pri Maliiu: Zwetti, rostavratfir, z Itoke. — Lober iz Gorieo. — Rom Tomaž z nečakinjo iz Gradca, — Sclmoiler; Sauer, potovalec; Krenn, trgovec, iz KoSovJa. — Schvveigliofor, trgovee, iz Brna. Pri Sionu-. Kronfeld, trgoveo, z Dunaja. — Maidič iz Kranja. — Velikogna, geometer, iz Novega Mesta. — Masaratti, trgovec iz Trsta. - - Prevendar, trgovec, iz Zagreba. — Steru, trgoveo, iz Gradca. Pri Juinem kolodvoru-. Šivio iz Radovljice. — Bernhaupt, zavarovalnleni komisar, iz Beljaka. Pri avstrijskem caru: Sidonija Baresy pl. Kissvarday iz Szegedina. Pri bavarskem dvoru: Salokar, trgoveo, iz Strug. — Jerman iz černomlja. lini ril no: 22 decembra. Olga Zupančič, uradnega slug) hči, 8 let, Ulice na Urad 8, bronebilis. — Ivan Kristan, krojačev sin, 3'/j letn, st sv. Petra oesta 57, laryngitis eronposa. — Ivana Merzlikar, delavčova hei, 5 dni, Tržaška cesta 30, oslabljenje. V bolnišnici: 21. decembra. Urša Suštcršifi, gostija, 73 let, Oedema pulmu. VremeiiNko »porodilo. a CM Stanje > a V s t e r Vreme 1-2 opazovanja r mm po Celziju a * a 23 7. u. zjut. 2 n pop. 9. u. zvee. 749 5 7476 7480 —10 6 —28 -6 2 si. zap. M rt jasno n n 0 00 Srednja temperatura —6 5°, za 4'0" pod normalom Zahvala. Za obilne dokaze odkritosrčnega sočutja med boleznijo in ob smrti predrazega, ne-nepozabljivega jim sina, oziroma brata iu |svaka gospoda f Metoda Pirca, trgovca ln posestnika, izražajo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, posebej pa še darovalcem krasnih venev, »Čitalnici in Požarni brambi" Kranjski ter pevskemu zboru za milo nagrobnico najtoplejšo Izahvalo. V Kranji, 23. decembra 1891. (1514) i Žalujoči ostali. Božično darilo. a I i (1482) 30-19 devetdnevna, oziroma sestne-deljna pobožnoMt v m po m In blažene Hmrti nv. Alojzija. Spisal Jan. Smrekar, katehet ljudskih šol v Ljubljani. Cena v usnji z zlato obrezo 80 kr., v platnu vez. 60 kr. Dobiva se v ,Katoliški Bukvami" v Ljubljani. Največja zaloga šivalnih strojev i JAN. jax, i LJUBLJANA, Najnižje cene. Ugodni vplačilni obroki se (1410) dOVOljujejO. (30-29) Zamenjuje stare stroje. 1'oprave vrii se točno trajno in ceno. kajti le preveč se koDfiikujejo opozicijonalni časopisi. Dobila sta kratek odgovor od vlade, da naši časnikarji nimajo pravega pojma o slobodi tiska, kakor je to na Ogerskem in v druzih naprednih zemljah, kajti naši časopisi pišejo preveč osebno in ne razpravljajo predmetov dovolj objektivno. Pri vsej tej razpravi se je videlo, da nima naša opozicija čisto nobenega upliva in da se na njo vlada niti najmanje ne ozira. To se je pokazalo tudi pri splošnej razpravi o tem predmetu 21. decembra v saboru. Poročevalec je čisto kratko omenil v svojem govoru prednosti letošnjega proračuna pred poprejšnjimi, in kako se bode dalo zdaj mnogo več storiti za napredek Hrvatske in Slavonije, a delni predstojnik za notranje posle je razjasnil, kako se bode to zgodilo v bodočem letu. Na to pa izpregovori opozicijonalni poslanec dr. Barčič oster govor proti sedanjemu zistemu sploh a še posebej proti vladi hrvatskej, ki ne stori čisto nič za napredek zemlje, nego v vsakem pogledu posluša le ogerske mogotce. On pozivlje vlado in poslance na zsjed-niškem saboru ogersko - hrvatskem, naj se izjavijo tukaj v saboru, če so li zares kaj dobrega storili za Hrvatsko s svojimi uagodbami z Ogri; naj dokažejo, kaj so dosegli, odkar sede v ogerskem saboru. Ves Hrvatski narod ve, da so vse pogodbe, sklenjene med njimi in Ogri, bile vedno pogubne iu škodljive za hrvatsko kraljevino v gmotnem in duševnem pogledu. Kaj so storili hrvatski poslanci v Pešti, ko so Madiari tako sramotno govorili o Jelačiču? Niso li molčali? Bi li kaj takega storili Madjari? Glejte jih, kako oni v Aradu proslavljajo svoje puntarske vodje. Ostri predsednik Mirko Hrva» zabrani govorniku o tem dalje govoriti. O kolika skrb za brate Madjare, da jih kdo naših ne razžalil Vsa opozicija je odobravala Barčičev govor, ker zares ostro kritikuje delovanje naših poslancev v Pešti, saj tako malomarno zares ne morejo poslanci nobenega naroda zastopati interesov onih, ki jih pošiljajo v sabore. V enem pogledu pa Barčič vendar le ni pravo zadel in vsak trezen, če tudi drugače navdušen Slovan uaše države, ne more odobravati njegovega rouenja. Znana je njegova beseda iz enega poprejšnjih njegovih govorov o ruskem konjskem kopitu na pločniku v Pešti iu na Dunaju. V poslednjem govoru pa je zopet omenil Rusije, kot rešiteljce Hrvatske. S prvim strelom na Visli, pravi Barčič, napočila bode tudi avstrijskim Slovanom slc-buda. Te besede so kaj nesrečne. Morda Barčič ne misli v istiui s temi svojimi besedami druzega, nego da se odvzame Nemcem in Madjarom le hegemonija, katero dandanes vrše nad Slaveni v Avstro-Ogerskej. Ali kdo od naših tovražnikov tolmači tako njegove besede! Ban je precej svojem govoru imenoval Barčiča pravega revolucijonarca in tako ga bodo okrstili tudi vsi dunajski iu peštanski časopisi. In vendar je Barčič gotovo ne samo dober Hrvat nego tudi veren državljan. Zakaj tedaj na tak način slovanski poslanci dajejo priliko svojim nasprotnikom, da potem ne obrekujejo samo njih nego celo Slovane sploh. Ravno v tem pogledu bi morali biti slovanski poslanci kaj previdni! Saj imamo žalibog le preveč gradiva, o katerem se da govoriti v naših saborih za naše koristi. Ostali govorniki od opozicije niso govorili, češ, da je že Barčič do^ta povedal, pač pa so se oglasili še neki vladiui zastopniki, ki so sedanji zistem hvalili, da se Hrvatom sploh dobro godi iu da je njihov položaj vsled nagodbe z Madjari bolji nego kateregakoli naroda v avstro-ogerskej državi, česar seveda nobeden ne veruje. Dalje se o proračunu ni razpravljalo, nego se je odobril en bloc in 22. dec v tretjem branju sprejel brez ugovora. Prva seja po praznikih bo zopet 28. dtcembra, ker se imajo še neke postave spreieti. Politični pregled. V Ljubljani, 28. decembra. Dr. Julij Gregr. Češki list »Večerni No-vinyu je objavil zanimivo izjavo dr. Julija Gregra, lastnika »Narodnih Listov". Neki veletržec je vprašal dr. Gregra, kako da objavlja v svojem listu stvari, katerih sam ne veruje. Dr. Julij Gregr mu je pa odgovoril: »Ne čudite se, vi ste trgovec, jaz sem tudi. Vsakdo trguje po razmerah in kakor za dobro spozna." S tem je dr. Julij Gregr jasno povedal, da njemu ni mnogo za blagor češkega naroda, temveč le za dobiček, in vendar ima njegov list tak vpliv na mladočeško politiko. Kaka mora mladočeška politika biti, če je nekako vodi doktor Gregrovo glasilo, pač si vsakdo lahko sam misli, in vendar se že najdejo pri nas ljudje, ki se navdušujejo za mladočeške politike. Dr. Gregra govor. Glavno glasilo naših radikalcev se je bilo izjavilo, da se popolnoma strinja z dr. Gregra govorom. Povedati pa moramo, da so tudi v radikalnem taboru spoznali, da so jo v tt;m oziru malo zavozili. V božičnem članku »SI. Narod" namreč popravlja svojo prvo izjavo v toliko, da ni bilo umestno, ker je glavni vodja Mladočehov vlekel krono v debato. Taki govori v Slovencih ne dobe rodovitne zemlje. Če »Narod" tacih govorov ne odobrava, moramo se mu pač čuditi, da je še nedavno bil tako naudušen za dr. Grčgra in njegove tovariše, ko je vendar znauo, da dr. Grčgr ni prvikrat govoril v jednakem zmislu. Tako je krono vlekel v debato že v praškem deželnem zboru pri znani debati o češkem državnem pravu. V nekem oziru se je tedaj dr. Gregr še huje izrazil. Da tedaj njegov govor ni napravil tacega hrupa, prihaja le od tod, da so Staročehi odločno zavrnili dr. Gregra in pa da Mladočehi tedaj še niso bili jedini voditelji češkega naroda. Oni čas se ni moglo trditi, da se z dr. Grčgrom strinja večina češkega naroda, kakor se je pa zdaj, ko se med češkimi zastopniki ni našel mož, ki bi bil odločno zavrnil Grčgrove besede. Nam je iz preišnjih časov že dobro znano, kaj je od Mladočewbv pričakovati, zaradi tega se pa nesmo mogli za to stranko nauduševati. Sedaj bodo morda celo naprednjaki spozuali, da nesmo ravno napačno sodili. Dr. Grčgroma ni veliko za češki narod, temveč le za vspeh »Narodnih Listov". Spoznala sta, da ima toliko list več naročnikov, kolikor bolj zabavlja. To je glavni uzrok njijine radikalne politike. Dr. Gregr je ua Dunaju imel tak govor v prvi vrsti le za to, da ga je praško mladočeško glasilo moglo objaviti. Saj so ga tudi »Narodni Listi" objavili na prvi strani. Mej Mladočehi so tudi jako pametni možje, ki se od dr. Gregra nazorov ločijo kakor noč in dan, ali ne upajo se tega pokazati, ker se bojč terorizma glavnega mladočeškega glasila. Morali bodo pa prej ali slej ohrabriti se in upreti radikalnim tovarišem, naj pišejo »Narodni Listy", kar hočejo, če se nečejo politično popolnoma uuičiti. Mi želimo, da se to kmalu zgodi na korist slovanski stvari v Avstriii. Slovenski poslanci in „Slov. Narod". Domišljavost »Narodovih" vrednikov )e zares neizmerna. Ta liat se zopet baha, da je prisilil naše poslance, da so začeli govoriti v državnem zboru, j Vsakemu, kdor zasleduje politično živlienje, je jasno, | da naši poslanci pri generalni budgetni debati le zaradi tega neso govorili, ker so hoteli počakati, da se pri specijalni položaj pojasni. Kot previdni politiki so hoteli videti, kako se stvari razvijo. V tako nejasnem položaju je treba posebuo za zastopnike manjih narodov velike previdnosti. Vsak napačen korak se maščuje. Treba je bilo počakati, kako stališče zavzamejo Poljaki in Mladočehi. Posebno je bilo treba vedeti, kaj store poslednji. Ko bi se bili poprijeli pametne politike, bila bi dolžnost slovenskih poslancev, da se jim približajo, v nasprotnem slučaju bi pa približanje tej frakciji bilo nam v škodo, ker bi dosedanje zaveznike svoje odbacnili od , stbe. Ložje je bilo seveda govoriti v specijalni debati, kjer ni šlo za občno politiko, temveč le za j posamične težnje, ki so tako jasne, da o njih ni i nobene dvojbe. Ko se jo pa položaj nekoliko po-j jasuil in smo nekoliko izvedeli nazore vlade in druzih več|ih strank, sta dva slovenska poslanca v generalni debati o finančnem zakonu pojasuila sio-i vensko stališče glede na sedanji položaj. To bi b la gotovo tudi storila, tudi ko bil domišliavi »S!. N." ! molčal. Ko bi si mi hoteli tako domišljati, kakor se gospodje pri naprednem dnevniku, tudi bi lahko tr-I drli, da smo prisilili nekega gospoda, da je trikrat , v budgetni debati izpregovoril, dočun je poprej dolgo le molčal, ker smo nekajkrat omenili, zagovarjajoč poslance, da baš oni najmanj govore, za katere se je »Narod" potegoval. Profesor Šuklje in „Slov. Narod". Ni l dolgo od tega, ko je »Slov. Narod" zagaujal se v ; prefesorja Šukljeja, ker je v državnem zboru izustil ; par besed, katere uaprednjakom neso bile po volji. Jezil se je, da je gospod profesor žalil stranko, za | katero je vsa slovenska inteligenca. Zadnji četrtek pa »Slov. Narod" hvali baš dotični govor gospoda i profesorja, ki je celo pri Poljakih vzbudil slovansko J zavest. Take hvale od uapredujaškega lista gotovo gospod profesor sam ui pričakoval. Menda so se ! v Gospodskih ulicah preverili, da o gospoda profe-; sorja izjavah velik del slovenskega razumništva malo drugače sodi, nego „Narodovi" sotrudniki. Saj je »Narod" bil sam priznal, da so mu prihajale želje, .' da dotični govor objavi po stenografičnem zapisniku, j Tako bi bil tudi najbrž nepovoljui mu govor g. | profesorja zamolčal, kakor je v pomladnem državno-| zborskem zasedanju zamolčal govore vseh sloven-I skih poslancev. i Božični nagovor papežev. Pri vsprejemu kardinalov minolo sredo je kardinal Monaco Laval-i letta prečital adreso, v kateri izraža povodom božič-| nega dtič, kaj bi bilo želeti, da se zlasti zboljša ! stanje delavskih razredov. Papež je odgovoril, da j je po svojem apostolskem poklicu sklenil baviti se ' z delavskim vprašanjem. Pri tem ga je vodila iskrena želja, pomagati velikemu delu človeštva. . Baviti se je začel z vprašanjem, o katerem so soci-jologi tako različnih nazorov. Zaradi narave stvari same, nasprotujočih si koristi j in spridenih strastij se tu kažejo mnogobrojne težave. Držeč se naukov Jaz pa sem se osmelil in sem šel in sem jih pogladil z likalnikom po ustnicah pa sem dejal: »L ubi, častivredni, zaslužni gospodje, prosil bi, da bi se mi morda dovolilo, da bi se smel izraziti, da je Mahnič morebiti vendarle več kot zverina, da je inorda, oprostito, človek, morda — pravi človek." Iu blagovolite pomisliti, v resnici so gospodje pritrdili in so rekli: Človek je že, človek, samo zdivjan fanatik je. Poglejte, prosim, koliko vspehov je imei moj likalnik, jedino moj, prosim, moj, — Tomaža Poštimovca. In drugi faktum, prosim ! Govorili so učeni gospodje, da naše svečenstvo, vzlasti višje, nemškuari, da misli iz nas same Nemce narediti, da je v službi nemškega cesarja in da kani uničiti vse Slovanstvo od Adrije do Volge in še dalje. Gotovo, prosim, imsjo tudi zato dobri, inteligentni, učeni gospodje najboljše razloge, gotovo, saj so tako veljavni in slavni in značajni. Pa sem se vendar tudi tedaj osmelil, pa sem dejal, pogladivši jih po nežnih, ljubkih usticah: »Prosim, gospodje, prosim, jaz bi mislil, da bi so to dalo lepše, olikanejše povedati, če mi oprostite. Zdi se mi, — vendar nočem braniti, ne, nočem, ker vem, da brez utemeljenja ne govorite, a zdi se mi, da bi taki izrazi znali, kakor oprostite, škodovati, prosim, ne zamerite, da rabim tako neoglajeno besedo. In gospodie so se nasmehnoli in so dejali: Naj škoduje, kar hoče in komur hoče, mi bomo še vedno trdili, da jo ono naš najzagrizenejši sovražnik." Pomislite, prosim, da so blagovoljno priznali, da bi morda škodovalo, priznali na moje besede, na besede moje, — Tomaža Poštimovca. Kaj ne, da niso tako budi, kaj ne, da ne? Se več vem faktov, še več, neštevilno jih vem, samo seveda prosim, da se smem še dotakniti druge stvari, prosim, da bi mi tudi Vi blagovoljno pripomogli, da bi mogel gladili pri Vas, prosim, pri Vas, pri kmečkih gospodih, kakor jim pravijo, oprostite! Imam še načrt; po plečih navzdol bi gladil z likalnikom svoje sestave, in gladil tako dolgo, da bi izgladil vse, kar ni neknvo, kar ni nesurovo, kar ni razvoju, prosim, slovenskega naroda neškodljivo. Lahko bi bilo, lahko delo, samo kaj malega bi se zmenilo, pa bi bilo gotovo — dobro! Mahniča bi se usodil izgladiti v krtovo deželo; višje svečenstvo s katol. političnim in katol. tiskovnim društvom bi morda dali kam drugam, morda v Sibirijo, prosim. Denar za oboje bi pa, prosim, ponudili najponižneje vrlim, naprednim, požrtvovalnim, inteligentnim gospodom. »Slovenca" bi, oprostite, ustavili in, prosim, tiste nepretihe častite gospode, kakor jim rek6, kapelančke, bi zaprli na Žabjek z Vašim oproščenjem. »Duhovnega pastirja" vredništvo bi, dovolite, prosim, prepustili gospodu najvišjemu in najzaslužnejemu izmej Naprednikov-cev, ki je že neskončno veliko vprašanj iz pastirstva rešil. »Dom in Svet" bi pa z vredništvom vred, oprostite, kaj hočemo s slabo limonado, izlili z Vašim oproščenjem, v Ljubljanico. Iu tako bi bilo vse izglajeno, vse lepo, vse krasno, vse milo, vse gladko, po načrtu mojem, po načrtu Tomaža Poštimovca, da, dovolite, prosim, oprostite, iu brez zamere!" Tedaj je končal. M. V. Strah v gradu. (Povest. Srbski spisal J. S. v »Javoru« 1874; poslovenil A. Fčkonja.) (Konec.) Jaz sem že davno nehal pripovedovati, a voznik je še neprenehoma zijal v-me in me strmo gledal. »No, prijatelj, kako se ti zdi?" »Bogme, gospod, veste, ne zamerite .... jaz sem res ubog človek in priprost, pa veste . . . . tako . . . čisto vam ne morem verjeti." »Misliš, da bi jaz tebi lagal?" »Bog varuj, gospod, da bi jaz rekel, da vi la-žete, pa samo tako .... pa kaj bi se jih toliko balo, ko bi to samo burka bila od hišnika." „To si je lahko razložiti, prijatelj." Voznik je le majal z glavo. sv. evangelija smo v svoji okrožnici pokazali pravo rešitev tega vprašanja, če tudi s tem naša naloga če ni končana. Ko je opozicija proti okrožnici naj- j prej v Franciji za papežev stol ugodno gibanje 1 vzbudila mej delavci in delodajatelji, hočemo naše \ ' nauke še nadalje porabljati. Ta namen imel je tudi i papežev govor francoskim delavcem. Tudi drugim, ! kateri so bili pripravljeni poslušati, bi se bili dajaii i jednaki sveti. Jednako gibanje, kakor na Francoskem, začenjalo se je tudi v drugih evropskih deželah in v Ameriki. To gibanje se je pa na nedostojen način preprečilo in romarski vlaki delavcev «o se ustavili. Družba iu njeni voditelji se pač nimajo ničesar bati od pobožnih množic, ki pridejo papežu pokazat svoje spoštovanje. Boj6 naj se le tistih, ki se za cerkev ne brigajo, cerkev in oblastva zaničujejo. Mej poslednjimi bodo našli nemirneže, rušitelje javnega reda in podpihovalce, ki hočejo podreti stebre sedanjega družbenega reda. Papeževa beseda je vedno beseda miru, pravičnosti, ljubezni do bližnjega. Papeževa beseda spominja delodajatelje in delavce na njih dolžnosti proti družbi. Papeževa beseda jim priporoča, da naj se ne bojujejo med seboj, temveč podpirajo in ljubijo. Ča tudi beseda papeževa ne neha zahtevati prave nezavisnosti, ven-- 2 " .S o J3-* - ow e s g opazovanja ir*knraera t mm ■X- ■ toplomer* po Celziju 27 7. u. zjut. 2. n. po|>. 9. u. zvee. 749-5 7476 738-0 -46 -6-8 —52 sl. zap. » obla/, eno de n 200 dež Srednja temperatura —o 6", za 8'4° nad normalom Novoletno darilo. a l 1 (1482) 30-19 devetdnevna, oziroma šestne-deljna pobožnost v spomin blažene smrti sv. Alojzija. Spisal Jan. Smrekar, katehet ljudskih šol v Ljubljani. Cena v usnji z zlato obrezo 80 kr. v platnu vez. 60 kr. Dobiva se v „Katoliški Bukvami" v Ljubljani. Tinktura za želodec, katero prireja GABRIJEL PICCOLI, lekarnar „prl an-gelju" v Ljubljani, Dunajska cesta, je mehko, lahno učinkujoče, delovanje prebavnih organov urejajoče sredstvo. Krepča želodec, ter pospešuje telesno odprtje. — Razpošilja jo izdelovatelj v zabojčkih po 12 in več steklenic. Zabojček z 12 stekl. velja gld. 1"36, z 55 steklen., 5 Kg. teže, velja gld. 5-26. Poštnino plača naročnik. — 1 stekenica velja 10 kr. (60-30) (1309) 4 /Tv ^Otfv/Tv jfc jfr ^ *r Za novoletno darilo so posebno pri p ročati mmmmmmm M\ Selenburgove vilice 4 muzike v obliki nakitnih kaset, cigarnih podstavkov, raznih škatelj, omar za roko-vice, Švicarskih hišic itd. itd.,ki igrajo najbolj priljubljene arije, in so lorei iraien in nepnmerl|ivo prileten spomin. o (1491) 2-2 I > u 11 a j g k a borza. Dn6 28. deoembra. Papirna renta 5%, ld% davka . . . , Srebrna renta 5%, 16% davka . . . . Zlata renta 4%, davka prosta..... Papirna renta 5%, davka prosta . . . . Akeije avstro-ogerske banke, 600 gld. . . Kred tne akeije, 160 gld. 92 gld. 92 „ 109 ,. 102 „ 1007 „ 289 „ 80 kr. 40 „ 15 * 30 „ London, 10 funtov stri........117 „ 80', Napoleondor (20 fr.)................9 „ 34 Cesarski cekini....................5 „ 60 Nemških mark 100 ....... . . 57 „ 95 Dn6 24. deoembra. Ogerska zlata renta 4%.......106 gld. 35 kr. Ogerska papirna renta 5%......101 „ 35 „ 4% državne srečke I. 1854., 250 gld. . . 134 „ 50 „ 5% državne srečke I. 1860.. 100 gld. . . 148 ,. — „ Državne srečke 1. 1864., 100 gld.....179 „ 50 „ Zastavna pisma avstr. osr.zeiu. kred. banke 4% 96 „ 25 „ Zastavna pisma „ „ „ „ „ 4l/a % „ — n Kreditne srečko, 100 gld.......185 „ 50 ,, St. Genois sre<"ke, 40 gld.......63 „ — „ Ljubljanske srečke, 20 gld.......23 Avstr. rudečega križa srečke, 10 gld. . . 16 Rudolfove srečke, 10 gld.......19 Salmove srečke, 40 gld........62 Windischgraezove srečke, 20 gld..........56 Akcije anglo-avstrijske banke, 200 gld. . . 152 Akcije Ferdinandove sev. žolez. 1000 gl. st. v. 2800 Akcije južne železnice, 200 gld. sr. . . . 83 Papirni rubelj . . ...............1 Laških lir 100..........45 gld. — kr 75 „ 50 „ 50 ., 50 „ 25 16 75 tmenjarnična delniška družba na Dunaju, I., Wollzeile štev7 10. Najkulantnejše se kupujejo in prodajajo v kursnem listu navedeni vrednostni papirji, srečke, valute iu devize. MT Razna naročilu iz.vrSč se najtočneje. Za nalaganje glavnic priporočamo: 4% gališke propinaoljske zadolžnioe. 47, % zastavna pisma peStanske ogerske komer- cijonalne banke. 47,% komunalne obveznioe ogerske hipotečne banko z 10 > premijo. Na to papirje daje posojila avstro-ogerska banka in podružnice njene. Državna dobrodelna loterija. Žrebanje dnč 29. decembra! Glavni dobitek 100.000 gld. v gotovini. Jedna srečka 2 gld. 5 srečk le gld. 8-50, 10 srečk le gld. 16 50.