PRIMORSKI DNEVNIK Poštnina plačana v gotovini nr. postale i gruppo - Lena 70 lir Leto XXVI. St. 55 (7549) TRST, petek, 6. marca 1970 POSEBNE SLOVESNOSTI V MOSKVI, WASHINGTONU IN LONDONU Včeraj stopil v veljavo sporazum proti širjenju jedrskega orožja S položitvijo listin o ratifikaciji Jugoslavije, ZDA, Sovjetske zveze, Malezije, in Jamajke, je ie 45 držav ratificiralo sporazum - Pomembne izjave Kosigina, Nixona in Wilsona - MOSKVA, 5. — Sporazum proti širjenju jedrskega orožja je da-n#* *,0pil v veljavo. Število ratifikacij pogodbe se je namreč povišalo (od skupnih 97 podpisnic) in je s tem bil presežen kvorum , oi®dnarodno uveljavitev pogodbe. Instrumenti ratifikacije, listine u "‘•P' posameznih parlamentov, so bili danes hkrati deponirani v !'®*kvi in ,Washingtonu. V Moskvi je bila slovesnost v dvorcu spre-t^,ov na Leninskih gričih, katere so se udeležili najvišji predstavniki 7*l#tske vlade s Kosiginom na čelu. Formalno so bile deponirane '«ine ( ^ajke. n® o ratifikaciji Jugoslavije, ZDA, Sovjetske zveze, Malezije in hid|0^°b,la slovesnost l’e bila danes u, na zunanjem ministrstvu v br!j 'n9t°nu, katere se je udeležil i> Nixon. Na slovesnosti j. "'li tudi predstavniki vseh 97 /lav podpisnic sporazuma. Tudi nr«-0 *ormaln° deponirali listine o .J Raciji ZDA, Sovjetske zveze in alih omenjenih držav. , udi v Londonu je bila enaka '°v«snost. y . -svojem nagovoru prisotnim je omenil nekaj političnih pro-t?>ov v zvezi z vstopom v ve . 0 tega mednarodnega sporazu-p^. Tako je, na primer, naslovil pT?Y dvema državama, ki nista Ej^Sali sporazuma (Francija in šltii t a')’ naj. §a kljub temu spo-^e‘a' Potrdil je nato obvezo nje VjJ vtede, da bo sporočala drža-nj/1 .Podpisnicam, ki nimajo last-jjJ Jedrskih bomb, izsledke raz-X' o mirni uporabi jedrskega jATtreliva (kopanje kanalov v pu-- Vah, itd V Nadfllie je Kosi- itd.). Nadalje ^omenil, da je treba že sedaj vprašanje o mednarodnem gorstvu nad izvajanjem spora-Proti širjenju jedrskega orož-SJf®1 predstavlja v bistvu širšo “Peno interpretacijo sporazuma 5rje6a kot instrumenta mednarod »atomskega premirja*. bte°--gin je nato spregovoril o pogajanjih za omejevanje ^»teskega oboroževanja, za ka- iga oboroževanja, litilr k0 Predhodna pogajanja v Hel-- pozimi letos dala dobre re- Sj®*® in se bodo nadaljevala na j^aju v drugi polovici aprila. je, da se SZ vestno pri-leay*ja na razgovore, ker upa, da t|ja b° razblinilo ozračje nezaupanj ki vlada zadnje čase med 'rv® >n SZ. Američani se namreč ker bi Sovjetska zveza z siti m o vzpostavitvi raketnega X«a SS 9 in SS 11, podvojila tj raketni arzenal, po nekaterih pa bi ga utegnila do j). *udi popetoriti. Z druge strani Sovjetskim vojaškim krogom ne d, P° volji ameriški načrt «Safe-ki predvideva potrojitev nj^ala protiraketnega oboroževa- ^ tem okviru je jasno, da bi bilo Bivanje takega strateškega obo- 5S „ v®nja nujno dopolnilo k spo-proti širjenju jedrskega o- zadeva Kosiginov namig na Iju -e’ sporazuma proti širje-l6i Jedrskega orožja niso podpisa-dj penijo nekateri komentatorji, v njem tiho vabilo Kitajcem, le ^.sporazumu pridružijo, če že- do kakega dialoga na tem :va miroljubno GCJU‘ drugega namiga pa, ki i^va miroljubno uporabo jedr-V=a Razstreliva, gre v prvi vrsti '■HltikCrt 0 gradnji podzemskih je-min, ki bi omogočale dvi-■ Vekkih količin zemlje in 1(^,1 ia in bi služile za kopanje Zetju-0V.’ zajezitev rek, bonifikacijo in morja itd. WeS ameriških in drugih diplo-4 , so se svečanosti udeležili tu- GXJ®tski zunanji minister Andrej %y"ko ter sovjetski obrambni mi Grečko. m. ko je Nixon podpisal za-® listino, je poudaril, «da je ~a izredno važna etapa na R zmanjšanju nevarnosti jele tian v3 bomo dosegli ob zaključku ^fanskih pogajanj s Sovjetsko % z.a omejitev jedrskega obo-Začel nia». Ta pogajanja se bodo }La 15. aprila na Dunaju. V' je nato omeni še «tretjo ri5[w etapo», ki jo predstavljajo za zmanjšanje politične na-^ ? v mednarodni skupnosti. Poboti j0 ie poudaril, da so ZDA na Hip* °bdobja konfrontacije v ob-^lol Ugajanj, je predsednik ZDA JltjfA »da predstavlja podpis in •itjjj.aeija ZDA sporazuma proti jedrskega orožja simbol levanja ameriške zunanje po-iskanju miru na svetu*. v Laincaster House v Lon-le bila danes svečanost rati-Pogodbe proti širjenju je-orožja ob prisotnosti dip- ^ (^b predstavnikovsedemdese- b« Predsednik britanske vla- Nt ‘ison je posebno poudaril dolžijo Sr>°štovati pogodbo, ki jo i-J^vXdrske države« pred tistimi ki ne razpolagajo z je-Orožjem in B so se s po-obvezale, da ne bodo z njim S , aKale niti v prihodnosti. Wll-^ UtwiZrazil prepričanje, da bodo bttTr^tevali ameriški iin sovjetski ^ jROi na razgovorih, ki jih bo-W*Inell prjbodnjj mesec na Du- k ' ®a omejitev strateškega orož- nja svoje vlade za osvoboditev človeštva pred pretečo nevarnostjo a-tomske vojne ter trdil, da je obveza, ki jo vsebuje danes ratificirana pogodba, ena od najvažnejših določb mednarodnega prava. Nato je spregovoril še ameriški diplomatski predstavnik Annenberg, ki je dejal, da bo pogodba okrepila varnost vseh držav -ter omogočila širšo uporabo jedrske energije v miroljubne namene. Od petih jedrskih velesil, samo tri (ZDA, SZ in Velika Britanija) so do sedaj ratificirale ta sporazum. Francija in Kitajska se nista hoteli pridružiti. Poleg tega pa je treba še poudariti, da so nekatere države, ki so potencialno v stanju, da gradijo jedrsko orožje, že podpisale sporazum, ga pa še niso ratificirale. Druge države pa so sklenile začasno odložiti podpis sporazuma. Med prvimi so na primer Zahodna Nemčija, Japonska, Švica, Avstralija, Italija, Belgija in Nizozemska. Med drugimi pa imamo Indijo, Pakistan, Izrael, Južno Afriko, Brazilijo in Argentino. Ta izredno važen mednarodni sporazum, ki med drugim prepoveduje jedrskim državam, da dobavljajo jedrsko orožje drugim državam, nejedrskim državam pa, da gradijo ali si nabavijo drugje tovrstno orožje, je stopil v veljavo trinajst let po prvih predlogih za sklenitev sporazuma. Pri tem je treba pripomniti, da je bila leta 1957 med pobudnicami sporazuma tudi Francija, ki pa je zapustila pogajanja, potem ko je prišel na oblast de Gaulle. Pogajanja so dejansko trajala enajst let, in sicer do 1968, ko je prišlo do podpisa dokončne formulacije sporazuma med ZDA, SZ in Veliko Britanijo. Kljub temu pa je treba poudariti, da z današnjim vstopom v veljavo sporazuma proti širjenju jedrskega orožja še ni zajamčena varnost na svetu pred tem strašnim orožjem. Mnogo je še držav, ki niso pristale na sporazum in so si pridržale pravico, da svobodno in brez nadzorstva gradijo jedrsko orožje. Med temi državami omenjajo v Washingtonu Izrael, ki noče podpisati sporazuma, da bi še naprej izvajal psihološki pritisk na arabski svet. Razburkana seja komisije za nadzorstvo nad RAI-TV RIM, 5. — Današnji sestanek parlamentarne komisije za nadzorstvo nad radiotelevizijskimi oddajami je bila izredno razburkana, številni člani komisije, ki zastopajo opozicijske stranke, so v znamenje protesta zapustili sejo pred njenim zaključkom. Nova seja bo prihodnji četrtek. Kot je znano, ima komisija na- logo, da ugotovi «objektivnost» od- to določeni, medtem ko parlamen- daje «TV-7» o italijanskem kazenskem zakoniku, ki jo je pripravil časnikar Sergio Zavoli. Bivši predsednik RAI-TV prof. Aldo Sandulli, ki je pred kratkim dal ostavko, je poslal danes članom komisije dokumentacijo, ki naj bi dokazovala neobjektivnost oddaje, ter prvotno registracijo oddaje. Pri skrčenju oddaje od prvotnih 120 minut na 40 minut, kolikor je oddaja v resnici trajala, naj bi Zavoli, po mnenju prof. Sandullija, spremenil smisel nekaterih izjav, ki so jih dale in-trevjuvane osebnosti. V komisiji se je vžgala živahna razprava o tem, če mora komisija preučiti poslano dokumentacijo. De-mokrščanski predstavnik Amaud je trdil, da o profesionalnem početju nekega časnikarja lahko sodijo samo predstavniki RAI-TV, ki so za tarna komisija mora izreči samo sodbo o oddaji kot taki. Predstavniki desnice so temu stališču oporekali ter zahtevali odložitev seje. Komunistični predstavnik Pajetta pa je trdil, da je pismo prof. Sandullija samo manever, ki naj bi onemogočil komisiji, da izreče svojo sodbo o oddaji. Seja je postala še bolj razburkana, ko predsednik komisije senator Dosi (KD) ni hotel dati na glasovanje resolucije predstavnika PSIUP Naldinija, po kateri naj bi komisija začela preučevati vzroke krize v radiotelevizijski ustanovi ter uvedla preiskavo o načinu delovanja ustanove. Predstavniki KPI, PSIUP in neodvisne levice so zaradi tega iz protesta zapustili sejo. Kot rečeno, bo nova seja komisije prihodnji četrtek. ZAKLJUČEN OBISK ZAHODNONEMŠKEOA MINISTRA V SFRJ Schiller poročal Titu in Ribičiču o novi «vzhodni politiki» bonske vlade Razgovor Tepavac ■ Kipriafiu - Tiskovna konferenca Dragoljuba Vujiče (Od našega dopisnika) BEOGRAD, 5. — V Beogradu so se končali razgovori med zahodno-nemškim ministrom za gospodarstvo dr. Schillerjem in članom zveznega izvršnega sveta Tomom Gran-filom ter njunimi sodelavci, ki so se nanašali na medsebojni razvoj gospodarskih odnosov in na možnosti nadaljnjega napredka. V razgovorih so posebno obravnavali blagovno izmenjavo, liberalizacijo, industrijsko kooperacijo, investicije, kreditno - finančna in plačilno bilančna vprašanja ter turizem. V razgovorih, kot se je ugotovilo v skupnem sporočilu, je prišla do izraza skupna ocena, da je bil zadnja leta med obema državama dosežen pomemben napredek in '"i obstajajo ugodni pogoji za nadaljnjo poglobitev gospodarskih odnosov med obema državama. V zvezi s tem so bili doseženi tudi konkretni dogovori. Ministra Schillerja je danes dopoldne sprejel predsednik republike maršal Tito in se zadržal z njim, kot je Schiller povedal na ti- skovni konferenci, okrog 70 minut v prijateljskem razgovoru. Zahodnonemškega ministra za gospodarstvo je sprejel tudi predsednik zveznega izvršnega sveta Mitja Ribičič. V daljšem razgovoru sta Ribičič in Schiller poudarila pomen tega obiska za nadaljnji napredek dvostranskih odnosov. U-gotovila sta, da ima obisk člana ožjega kabineta Brandtove vlade širši pomen, gledano z aspekta razvoja v Evropi v sedanjem trenutku. Kot je znano, je Jugoslavija podprla »vzhodno politiko* nove bonske vlade, ki je po njenem mnenju važen dogodek v iskanju poti za evropsko varnost. Schiller je, kot smo zvedeli, izjavil Ribičiču, da je bonska vlada zelo hvaležna jugoslovanski vladi za podporo tej politiki. Schiller je pri tem objasnil nekatere nove aspekte vzhodne politike bonske vlade, medtem ko je Ribičič seznanil zahodnonemškega ministra za gospodarstvo z jugoslovansko koncepcijo o Evropi, ki temelji na sporazumu sodelovanja med vsemi državami proti zapira- DRUGI DAN RAZGOVOROV GLEDE VLADE Moro je ime! včeraj posvetovanja s socialističnimi in socialdemokratskimi predstavniki Nekatera vprašanja so rešili, še vedno pa ostaja v žarišču spora vatikanska nota RIM, 5. — Nekaj po 11. uri je Moro nadaljeval posvetovanja s predstavniki strank in parlamentarnih skupin. Danes so bila v ospredju posvetovanja s ključnimi skupinami: PSI in PSU. Socialistična delegacija je zapustila »Dvorano kavalirjev* nekaj po 12.10, na kar je tajnik stranke De Martino izjavil: Pričeli smo z novim razdobjem------------------- razgovorov in lahko predvidevamo, da se bodo razgovori nadaljevali. Poslancu Moru smo obrazložili stališča PSI glede ustanovitve vlade. Pri tem smo podčrtali nekatera vprašanja, glede katerih je že prišlo do sporazuma: o datumu deželnih volitev spomladi, o amnestiji in o. nekaterih takojšnjih ukrepih gospodarskega značaja. De Martino je nadaljeval, da obstajajo tudi nekatera odprta vprašanja glede gospodarske politike in to zlasti glede obvez vlade za zaščito delavskih uspehov v vroči jeseni. Glede tega socialisti posebej poudarjajo pomembnost zvišanja minimalne neobdavčljive kvote za zaposlene, kar zahtevajo sindikati. V tem okviru razpravljajo tudi o vatikanski noti o ločitvi zakona in v teu zvezi obstajajo vprašanja čine in njenega odnosa do leve opozicije, končno pa gre tudi za vprašanja lokalnih uprav. De Martino je zaključil svojo izjavo z željo, da pride do sporazuma o vseh navedenih vprašanjih, tako da pride do vlade, ki je nujno potrebna in ki bi lahko odgovarjala demokratičnemu napredku, pri katerem so v prvih vrstah delavci. Novinarji so tajniku PSI postavili vrsto vprašanj. Vprašali so ga, če se Moro zavzema za formulo šti-ristramske vlade, ali za enobarvno vlado. nimiiiiiiiiimimiiiniiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiminiiiiiiiiiiiiiiiiinimiiminuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiii!iiiii Egiptovski zunanji minister o obnovitvi odnosov z ZDA Libanon opozoril štiri velesile na izraelske grožnje ^i^teki veleposlanik v Londonu a<>vski je poudaril prizadeva- KAIRO, 5. — Egiptovski zunanji minister Riad je v parlamentu izjavil, da je Egipt pripravljen obnoviti diplomatske odnose z ZDA, če bo ameriška vlada pritisnila na Izrael, da se takoj umakne iz zasedenega ozemlja. Kot pišejo današnji kairski listi, je Riad poleg tega dejal, da zadnji ameriški predlogi o rešitvi spora na Bližnjem vzhodu «ne morejo predstavljati o-snove za pogajanja*. Poleg tega je Riad poudaril, da ZDA še naprej krepijo politično, gospodarsko in vojaško moč Izraela in da ameriški predlogi za rešitev spora ne upoštevajo egiptovske suverenosti. Riad je tudi izjavil, da skušajo sedaj ZDA pritiskati na nekatere prijatelje Egipta, da bi prepričali Egipt, naj sprejme ameriške predloge. Zadnji podoben poskus, je dejal Riad, je napravil Rogers na sestanku s predsednikom Titom v Adis Abebi. Ameriški zunanji minister je, po izjavah Riada, predlagal Titu, naj posreduje za rešitev spora na Bližnjem vzhodu in naj prepriča Egipt, da sprej me ameriške predloge. »Tito — je dejal Riad — je to vlogo zavrnil*. Iz Bejruta poročajo, da je libanonski predsednik preteklo noč sporočil, da so dali palestinskim gverilcem v južnem Libanonu navodila, naj prenehajo s katero koli dejavnostjo na tem področju. Gverilci so to sprejeli po sestanku med njihovimi voditelji in libanonskim notranjim ministrom. Ta se je sestal tudi s sirskim notranjim mi nistrom, ki je prispel v Bejrut na razgovore v zvezi z vprašanjem palestinskega osvobodilnega boja. V Bejrutu se je izvedelo, da je sirski minister pristal na začasno prekinitev gverilske dejavnosti proti Izraelu in na umik gverilcev z izraelsko - libanonske meje. Libanonski zunanji minister pa se je v zvezi z grožnjami Izraela sestal z veleposlaniki Velike Britanije, ZPA, Sovjetske zveze in Francije v Bejrutu. Opozoril jih je na izraelske grožnje proti Libanonu. Po sestanku je libanonski zunanji minister izjavil, »da hoče Izrael s svojo politiko uresničiti ekspan-zionistične načrte. »Izrael se poslužuje lažnih argumentov in govori o poslabšanju položaja na libanonski meji, čeprav se je položaj v zadnjih časih dejansko izboljšal. Tudi če bi prišlo do incidentov, bi ti ne mogli na noben način opravičiti izraelskega vojaškega napada na Libanon.* Minister je dodal, da je opozoril štiri veleposlanike, da se bo Libanon odločno branil proti vsakemu napadu ter na odgovornost štirih velesil v primeru napada. Brežnjev obišče Jugoslavijo? BEOGRAD, 5. — Italijanska a-gencija ANSA je danes objavila od svojega beograjskega dopisnika naslednjo vest: »Generalni tajnik komunistične partije Sovjetske zveze Leonid Brežnjev bo v kratkem obiskal Jugoslavijo, da se sestane z maršalom Titom, predsednikom Zveze komunistov Jugoslavije. V teh dneh je prišlo v tej zvezi do načelnega sporazuma med obema partnerjema, ki pa se še nista dogovorila o datumu obiska sovjetskega voditelja. Vest izhaja iz političnih krogov jugoslovanske zvezne prestolnice in iz krogov, ki so blizu sovjetskega veleposlaništva. Po vesteh iz navedenih virov lahko pride do obiska že v marcu. Lahko pa tudi poleti, kot to omenjajo jugoslovanski viri, po katerih je treba obisk zelo podrobno pripraviti*. Vest italijanske agencije nadaljuje, da gre za razčiščenje odnosov, ki so kritični med Jugoslavijo in Sovjetsko zvezo, da bi ugotovili razloge sporov in da bo prišlo do obiska na željo tajnika sovjetske partije. V zvezi z navedeno vestjo smo telefonirali našemu beograjskemu dopisniku, ki je zanikal njeno resničnost in ki se je zanimal v poznih večernih urah pri odgovornih političnih in vladnih krogih. Gre za uradno »zanikanje* vesti o napovedih obiska Brežnjeva v Jugoslaviji, pri čemer pa je tudi zanimivo, da je bilo rečeno, da gre že za staro vabilo in torej za nič novega. Odgovor: Menim, da Moro izdaja posvetovanja. Vse drugo je prezgodno. Nato so novinarji vprašali De Martina, če se predvideva sklicanje sestanka izvršnega odbora PSI, na kar je negativno odgovoril. Takoj zatem je Moro sprejel de-legicijo PSIUP, v imenu katere je po razgovoru odgovarjal poslanec Ceravolo, ki je obrazložil že znano stališče te stranke. Dalj časa je trajal razgovor s predstavniki PSU, o katerem je tajnik Ferri izjavil novinarjem, da so Moru obrazložili svoja stališča in da zagovarjajo ustanovitev šti-ristranske vlade na osnovi političnega dokumenta, ki izhaja iz razgovorov tajnikov štirih strank. Ta dokument predvideva avtonomijo večine ln solidarnost v odnosu do opozicije. Ferri se je tudi glede lokalnih ustanov skliceval na že o-menjeni politični sporazum, ki naj ne predvideva mehanične transformacije formule«, temveč naj odgovarja resnim zahtevam centralnega okvira, katerega je treba pretvoriti v stvarnost. Glede ločitve zakona je Ferri govoril tudi o odnosih z Vatikanom in je dejal, da PSU zagovarja avtonomijo države, temveč se mora ukloniti parlamentu. Naravno pa nihče ne meni, da je treba zaostriti nasprotja. Novinarji so potem vprašali Fer-rija, če Je Moro predlagal nekaj novega glede ločitve zakona. Ferri je odgovoril, da ni bilo rečeno nič novega. Orlandi pa je dejal, da je ozračje zelo dobro, toda da obstajajo težave. Po razgovorih s predstavniki političnih skupin Moro ni hotel ničesar povedati. Omejil se je na splošno izjavo, da je na začetku pogajanj, da se še vedno govori in da gre le za prvi okvirni razgovor. • • » (Od našega rimskega dopisnika) JSosta megla okrog Morovega poskusa. Predstavniki strank so nekaj povedali. Iz izjav socialistov izhaja, da mu bodo pomagali, ko- munisti pa ne skrivajo ostrega nasprotja proti štiristranski vladi, istočasno pa tudi določene dobrohotnosti do človeka, kot da bi ga hoteli vzpodbuditi k drznim poskusom. v Zagonetka tudi glede naslednjih Morovih korakov: zngno je samo, da bo jutri impl dvostranske sestanke v okviru levega centra. Lahko si zamislimo vprašanja, o katerih bo razpravljal, vendar nič točnega. Moro ne govori, saj je težko in nevarno govoriti. Določeni krogi menijo, da skriva adut, zlasti glede ločitve zakona. Moro za sedaj ne napoveduje skupnih sestankov. V žarišču je vprašanje ločitve zakona. Včerajšnji članek «Civilta cattolica« je vzbudilo mnogo komentarjev, saj gre za glasilo jezuitov, in menda to stališče pomeni ultimat Vatikanu. Če je to točno, pomeni, da so premostili najostrejše vprašanje, ki je preprečilo pogajanja. MARIO DEŽMAN Angleška banka znižala obrestno mero LONDON, 5- — Včeraj se je razširila vest, da je Angleška državna banka znižala eskomptno mero za polovico točke in sicer od 8 na 7,5 od sto. Po devalvaciji funta šter-linga pred dvema letoma je zašla angleška ekonomija v hudo krizo, iz katere išče že dalj časa izhod. Med raznimi ukrepi za sanacijo lastnega gospodarstva se že dalj časa išče monetarno ravnovesje funta šterlinga. Sedanje znižanje es-komptne mere je le poizkus, ki ne bo imel nobenih posledic notranjega značaja- imiiiiiiiiiiiiimiiMiiiiiimiiiiiiiimiiiiiiiiiiiuiiniimtimiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiimiiiiiia TEŽAVNE PRIPRAVE SREČANJA BRANDT-ST0PH Nepričakovan zastoj vzhodnoberlinskih razgovorov Med stališčema obeh delegacij obstajajo občutna nesoglasja - Mogoče v ponedeljek nadaljevanje razgovorov BONN, 5. — Razgovori med delegacijama obeh Nemčij, na katerih naj bi pripravili sestanek med Willyjem Brandtom in Willy-jem Stophom, so se nepričakovano zataknili. Po včerajšnjih optimističnih Brandtovih izjavah, po katerih naj bi bilo srečanje že pred veliko nočjo, so politični opazovalci pričakovali da bodo na današnjem tretjem srečanju med obema delegacijama v vzhodnem Berlinu do končno določili datum »vrha* med predsednikom obeh vlad. Ob povratku iz Amerike je Pompidouja sprejel na letališču predsednik vlade Delmas. Na sliki vidimo nasmejanega predsednika z ženo. Kot smo včeraj poročali, je Pompidou podal na seji vlade zelo optimistično poročilo o svojem obisku v ZDA, čeprav francoski listi niso tega mnenja ^ Današnji sestanek pa ni rodil pričakovanih sadov. Po povratku za-hodnonemške delegacije v Bonn je bilo objavljeno uradno sporočilo, v katerem je rečeno, da se pripravljalni razgovori niso mogli zaključiti. O nekaterih točkah je bil do sežen sporazum, trdi poročilo, o nekaterih drugih pa še ostaja nesoglasje. Bonska delegacija je vsekakor pripravljena nadaljevati razgovore prihodnji ponedeljek, «če jih bo tudi druga stran želela nadaljevati*. Nepričakovan nastanek težav je po televiziji potrdil bonski vladni glasnik Konrad Ahlers, ki je dejal, da se nobena od dveh strani ni pripravljena odreči svojemu stališču. »Treba bo videti — je dejal Ahlers — če bo mogoče koristno nadaljevati razgovore*. Do _ zapletljaja je prišlo povsem nepričakovano, saj je samo nekaj ur prej — po sestanku bonske vlade, na katerem je Brandt poročal o poteku pripravljalnih razgovorov — vladni glasnik potrdil namen zveznega kanclerja, da potuje v vzhodni Berlin še pred veliko nočjo. V tej zvezi so že začele krožiti govorice, da bo sestanek Brandt-Stoph 16. marca. Napovedano uradno Nixonovo poročilo o vojni v Laosu WASHINGTON, 5. — Glasnik Bele hiše je napovedal, da bo Nixon v prihodnjih dneh objavil uradno sporočilo o položaju v Laosu in o ameriških vojaških operacijah v tej državi. Kot je znano, je «tajna vojna«, ki jo vodijo ameriški oddelki v Laosu, v središču ostrih polemik predvsem zaradi zaskrbljenosti, da ne bi Laos pomenil za ZDA »novega Vietnama«. nju v grunacije. Minister Schiller je nocoj na tiskovni konferenci v uotelu »Jugoslavija* pred odhodom iz Beograda obvestil časnikarje, da bo Zahodna Nemčija liberalizirala uvoz za nad 200 pozicij jugoslovanskega blaga in občutno povečala kontingente za uvoz ostalega blaga, ki ne bo liberaliziran, kar bo po ocenah Zahodne Nemčije omogočilo Jugoslaviji, da poveča svoj uvoz v Zahodno Nemčijo za nad 50 milijonov nemških mark letno. Schiller je izrazil prepričanje, da bo v doglednem času z ustrezno pozornostjo proučeno tudi vprašanje pla-Čanja odškodnine Jugoslaviji za žrtve nacifašizma. Na koncu svoje konference je Schiller z zadovoljstvom ugotovil da je med razgovorom s pred sednikom Titom in z Mitjem Ribi Čičem zapazil, da imata iste sim patije za miroljubno vzhodno po litiko bonske vlade. Schiller je de jal, da spada njegov obisk v SFRJ v okvir celotne miroljubne politike vlade kanclerja Brandta. Dr. Schiller je posebno poudaril, da je v tej vzhodni politiki nemške vlade odsotna vsaka uporaba sile, da ta politika stremi za popuščanjem napetosti in da je usmerjena na vse vzhodne države brez razlike. Na začetku svoje tiskovne konference je zahodnonemški minister za gospodarstvo izjavil, da so razgovori s predsednikom Titom in drugimi jugoslovanskimi državniki potekali »v duhu prijateljstva in v znaku miroljubnih odnosov med narodi Evrope*. V razgovoru s predsednikom Titom, ki je bil zame velik dogodek, je poudaril Schiller, je postalo jasno, da so se odnosi med Jugoslavijo in Zvezno republiko Nemčijo zadnji dve leti ugodno razvijali in da so na obeh straneh neizkoriščene gospodarske možnosti, ki jih bomo uresničili v prihodnjih letih. Državni tajnik za zunanje zadeve Mirko Tepavac in ciprski zunar ji minister Spiro Kiprianu sta v današnjih razgovorih skupno s svojimi sodelavci, v vzdušju medsebojnega razumevanja in prijateljstva pretresla mednarodna vprašanja, posebno delovanje neuvrščenih držav, krizo na Bližnjem vzhodu in tako imenovano ciprsko vprašanje. Razgovori so pokazali popolno enakost pogledov obeh držav tako glede položaja na Bližnjem vzhodu, ki se stalno slabša, kakor tudi vojne v Vietnamu in dejavnosti neuvrščenih. Jugoslavija in Ciper sta kot neuvrščeni državi zete zainteresirani za razmere na tem področju. Ministra sta poudarila potrebo, da se čimprej uresniči resolucija varnostnega sveta iz leta 1967 in zagotovijo zakonite pravice Palestincem. Pri obravnavi tako imenovanega ciprskega vprašanja je minister Kiprianu izrekel priznanje Jugoslaviji za njeno široko razumevanje in podporo o tem vprašanju. Ministra sta velik del svojega razgovora posvetila delovanju neuvrščenih, posebno pripravam nove konference na vrhu, ki bi se po njunem mišljenju morala sklicati pred jubilejnim zasedanjem generalne skupščine OZN. Minister Kiprianu, ki je med razgovori povabil Mirka Tepavca na obisk na Ciper, je po razgovorih priredil v hotelu »Jugoslavija* v čast Mirka Tepavca in njegove soproge kosilo, med katerim sta ministra izmenjala zdravici, v katerih sta poudarila pomen politike neuvrščenosti in pomen sodelovanja med obema državama. Proglasitev republike Rodezije, kakor tudi prejšnja enostavna proglasitev njene »neodvisnosti*, je nezakonit akt nezakonitega rasističnega režima, ki ne izbira sredstev, da onemogoči domačemu prebivalstvu uresničenje najosnovnejših pravic za svobodo in neodvisnost, je izjavil na današnji tiskovni konferenci zastopnik državnega tajništva za zunanje zadeve Drago-ljub Vujiča, ki je tudi opozoril novinarje na nedavno objavljeno skupno sporočilo o jugoslovansko — tan-zanskih in jugoslovansko — zambijskih in drugih razgovorih predsednika Tita z afriškimi državami, v katerih je podrobno prikazano stališče Jugoslavije do vprašanja Rodezije in rasističnih režimov na jugu Afrike. Razširitev vojnih operacij s strani ZDA v Laosu je po besedah Vujiče samo nov element zaostritve in resna grožnja za mir na širšem področju jugovzhodne Azije. Na vprašanje o odnosih med Jugoslavijo in Avstrijo v zvezi s formiranjem nove avstrijske vlade je zastopnik državnega tajništva de jal, da so se odnosi z Avstrijo doslej razvijali zelo dobro in u-spešno in izrazil prepričanje, da «e bo to sodelovanje tudi v bodoč« nadaljevalo in razvijalo. Mi smo r. zadovoljstvom sprejeli izjavo, ki jo je o odnosih z Jugoslavijo dal mandatar vlade gospod Kreisky, je izjavil Vujiča. Glede napovedanega obiska državnega tajnika Mirka Tepavca nekaterim azijskim državam je zastopnik državnega tajništva dejal, da se obravnavajo zadnje podrobnosti in da bo o teh obiskih v kratkem objavljeno uradno sporočilo. B. B. ZARADI NEPRESTANEGA NARAŠČANJA CEN PREPLAH IN ZASKRBLJENOST V POZZUOLIJU Ameriško gospodarstvo med inflacijo in recesijo NEW YORK, 5. — Gospodarstvo v ZDA je v zadnjih časih zašlo v slepo ulico, kjer se je znašlo med nakovalom recesije in kladivom inflacije. V zadnjih letih so cene v deželi zrasle za 5 do 6 odst. na leto. Ta je eden od največjih odstotkov, kar so jih gospodarstveniki zabeležili na svetu sploh. Ali ZDA res grozi recesija, ki bi utegnila dobiti tiste oblike, ki jih je imela 1. 1961, če ne še hujše? V gospodarskih krogih menijo, da taka nevarnost ne obstaja, vendar pa pripominjajo, da je več znakov, ki očitno kažejo, da bi se kaj takega lahko zgodilo v kratkem, če ne bodo sprejeti določeni ukrepi. Statistike, ki jih objavliajo razne velike monopolistične drožhe, odražajo pri tolmačenju stahšča zasebnih kapitalističnih interesov. Iz pisanja raznih specializiranih revij je razv:dno. da se ameriški kapitalisti boje, da bi prišlo do prehode recesije, č°prav jim ni pogodu niti inflacija. To morajo začasno sprejemati, ali bolje povedano, jo c°'o kreniti, k°r si samo na tak način lahko zagotovilo rastoče dohičk°. Istočasno pa mnrain sevpda snoele-mati tudi rastoče zahteve delavskega razreda, ki upravič°no zahteva, da se mu pri povečanem narodnem dohodku odmeri večji d°W. Tako se spirala inflacije odvija v nedogled ter povzroča nenehen porast cpn. Rot je v navadi pri kapitalističnih gospodarstvenikih se skuša razbiti ta spirala s politiko, ki bi zajezila investicije za ustvarjanje novih delovnih mest, pometla z nerentabilnimi podjetji, povzročila rahlo brezposelnost. Taka politika bi bila seveda v očitnem protislovju s politiko polne zaposlitve, ki je bila značilna za ameriško gospodarstvo po recesiji 1. 1961. Ameriški gospodarski in poslovni krogi si zamišljajo to blažjo recesijo takole: 1. recesija bi spravila ob zaslužek, vsaj začasno, okoli 3 milijone delavcev in delavk; 2, nadalje bi skrčila osebne dohodke zaposlenih za vsaj 3 odst. (znižanj«; delovnih ur in nadur); 3. nadalje bi skrčila dobičke družb in podjetij za okoli 23 odst., kar bi precej hudo vplivalo na možnosti nadaljnjega razmaha industrijskih dejavnosti; končno bi povzročila precej hudo izgubo pri narodnem dohodku. Pravijo, da je recesija leta 1961, ki je trajala komaj 9 mesecev, povzročila ameriškemu gospodarstvu izgubo za okoli 170 milijard dolarjev In vendar so ameriški poslovni krogi pripravljeni, da »žrtvujejo* svoje interese samo, da bi se gospodarsko izmazali iz sedanje zagate. V resnici- kapitalistična Amerika na namerava žrtvovati ničesar, temveč skuša le zvaliti bre me morebitne recesije na ramena delovnih ljudi. Ameriški kapitalisti se danes dobro zavedajo, da so minili zlati časi, ko so menili, da državi pritiče le naloga da dela red v družbi in da se ne sme sploh vtikati v gospodarske zadeve. Danes vedo, da je njihov obstoj tesno povezan z določeno načrtno gospodarsko in finančno politiko, ki jo lahko izvaja le država. Zato očitajo sedaj Nixo-novi vladi, da sledi prepočasi vsem gospodarskim dogajanjem. Podatki, ki jih posredujejo vladni organi, so precej zastareli (vsaj za dva meseca), tako da se je mogoče prerekati v nedogled, če je že prišlo do recesije, ali ne. Ameriški kapitalizem zahteva v bistvu, da Nixonova vlada stopi na pot strogega varčevanja, da ne troši denarja za nobeno pobudo, ki bi utegnila imeti tudi socialen pomen. da dopusti, da pride do rela tivne recesije in seveda brezposelnosti, a da istočasno ne ogroža kapitalističnih dobičkov. Taka politika je seveda odkrito razredna in danes si ne moremo predstavljati, kako bi jo ameriška vlada lahko u-resničila. Na kraju je treba omeniti še neki drug problem, ki se vedno ostreje postavlja v ameriškem gospodarstvu. Strokovnjaki domnevajo, da so ZDA skoraj na kraju s svojimi rezervami izvorov energije. Sem spada v prvi vrsti proizvodnja petroleja. Pravijo, da niti pospešeno izkoriščanje petrolejskih vrelcev v Aljaski ne bodo mogli zadostiti povečani potrošnji. Prevladuje mnenje, da se bodo morale ZDA vedno bolj zatekati k dobavi petroleja z Bližnjega vzhoda. Tu pa se postavlja vprašanje odnosov do arabskih držav. Mnogi ameriški poslovni ljudje, ki delujejo na področju proizvodnje in dobave petroleja bi bili zelo zadovoljni, če bi se spor med Arabci in Izraelci rešil v najkrajšem času, ker bi si ZDA samo na tak način lahko zagotovile primerno preskrbo z gorivom. V prometni nesreči pri Mont Cenisu mrtva mlada zaročenca CONDOVE, 5. — Pri prometni nesreči, do katere je prišlo na državni cesti 25 pri Mont Cenisu, sta danes zjutraj izgubila življenje dva mlada zaročenca iz kraja Chianocco. 21-letni Pierino Peirolo in 19-letna Alida Cevrero sta se nameravala poročiti maja meseca in sta se danes odločila, da gresta v Turin nakupovat. Med krajema Condove in SanCAntonino je bil na desni strani ceste ustavljen tovornjak, ki je prevažal papir. Voznik tovornjaka je čakal, da mu čuvaj odpre ograjna vrata nekega krajevnega podjetja, ko sta zaročenca prispela mimo s svojim avtomobilom, in stransko zadela ob zadnji del tovornjakove prikolice. Zaradi trčenja je vozilo zaročencev zaneslo na drugo stran ceste, ravno v trenutku, ko je prihajal naproti avtobus s turškimi turisti, ki V štirih tednih so se tla dvignila za 15 centimetrov v Zupan Gentile upa, da «e bo pojav unesel - Ugotavljali bodo premike gmot lave v podzemlju POZZUOLI (Neapelj), 5. — Izseljevanje prebivalstva iz četrti »Terra*, ki je bilo izvedeno na ukaz neapeljske prefekture, je pri kraju. Davi so policijski agenti in karabinjerji skrbeli, da zapustijo svoje domove samo še zadnji prebivalci, ki so se najbolj trdovratno upirali odlogu oblasti. Vreme je v Pozzuo-liju zelo Slabo. Neprestano dežuje, a morje buta z vso silo ob obalo. V uradnih krogih menijo, da je v teh dneh zapustilo Pozzuoli že okoli 20.000 ljudi. Številu prebivalcev četrti »Terra* je treba prišteti namreč tudi kakih drugih 15.000 ljudi ki so prostovoljno zapustili mesto, čeprav ne obstaja morda še nobe- Vsi pa so prepričani, da bo treba zgraditi nova naselja v varnejših krajih. O tem je govoril tudi minister za javna dela Natali na seji komisije za javna dela poslanske zbornice. Natali je povedal, da bodo financirali izgradnjo stanovanjske četrti v Toianu s sredstvi, ki jih ima na razpolago ustanova Gescal. Tej vsoti bo treba dodati še 2 milijardi lir za izgradnjo šol itd. V pričakovanju dveh japonskih vulkanologov, ki bosta prispela v Rim pojutrišnjem ponoči, pa se je v Rimu sestala znanstvena komisija, ki jo je sklical vsedržavni svet za preučevanja («CRN»). Njen predsednik je prof. Schiavinato, ki • _____] J ' T JU ,,,,1 na dejanska nevarnost. V Pozzuoliju je še vedno okoli .ip predsednik odbora CRN za vul-50.000 ljudi. Mestne ulice so še! kanologijo. Njeni člani pa so prof. dokaj razgibane. Ljudje se zbirajo i Imbo, ravnatelj fakultete za ze-po barih in javnih lokalih ter se I majsko fiziko na neapeljski univer-pogovarja o naravnem pojavu, ki iz' ter številni drugi znanstveniki grozi, da bo uničil njihovo mesto. '7 raznih italijanskih univerz. So-Zdi se, da je mnogo ljudi zapu-j Plujeta tudi dva francoska znan-stilo Pozzuoli, ker se je bil razširil1 stvemka Na sei' ®? ugotovili, a (j01 se zemeljska površina v Pozzuo- glas, da bo v kratkem prišio izbruha novega ognjenika. Vest je nastala baje zato. ker so nekateri opazili v včerajšnjih jutranjih urah na morju v bližini obale velik rdečkast madež. Pozneje so stroke mja-ki ugotovili, da je šlo za žlindro, ki jo je morje napravilo iz bližnjih železarn (Bagnoli). Gospodarska škoda, ki jo je izselitev skoraj ene tretjine prebivalstva prizadela mestu, je menda zelo velika. Nekateri trdijo, da se Pozzuoli ne bo 20 let opomogel od tega udarca. Župan prof. Gentile je nekoliko bolj optimistično razpo- ga je upravljal 35-letni Turhan Tar | ložen. Njegov optimizem pa sloni le An iz Istanbula. Zaročenca sta bila na morebitni ugotovitvi znanstveni- pri trčenju na mestu mrtva, v avtobusu pa se ni nihče od 38 turistov poškodoval. kov, da ne bo prišlo do katastrofe in da se bo naravni pojav prej ali slej unesel. llllUIIIIMlilllllltllimillllllllllllllllllllllilllllUHUniHIlIHIIIIIUIHIItlltlllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllll KRVAVI SPOPADI V PORTORIKU Ob študentskih nemirih 1 mrtev in 55 ranjenih Spopadli so se filo-ameriški študentje in tistiki se zavzemajo za osamosvojitev otoka SAN JUAN, 5. — Včeraj Je po ulicah v Portoriou šlo v sprevodu 3000 študentov, ki so razbijali izložbena stekla in metali ((molotovke)). Sprevod se je začel odvijati z univerze, kjer so se odvijali pred tem spopadi med študenti različnega političnega prepričanja. Spopadi so se vršili med filo - ameriškimi študenti in skupino študentov, ki teži za osamosvojitvijo otoka. Policija je baje nekajkrat streljala v zrak, da bi študente razpršila. Med nemiri pa je bila neka študentka hudo ranjena in Je umrla po prevozu v bolnišnico zaradi strela; 55 oseb pa je bilo ranjenih, od teh največ zaradi strelov iz pušk. Ubitemu dekletu je bilo ime Antonia Martinez. Morska ploščad na Jadranskem morju RIM, 5. — Od nedelje bo na Jadranskem morju pri Malamaccu delovala morska ploščad, ki naj bi pripomogla k reševanju problema obrambe Benetk. Površina ploščadi meri pet krat pet metrov, njeni temelji ležijo deset metrov pod vodo. Družba »Micoperi*. ki jo je zgradila, bo ploščad izročila državnemu svetu za raziskave. Ploščadi se bodo poslužili znanstveniki laboratorija za proučevanje dinami ke velikih mas iz Benetk, ki ga vodi prof. Roberto Frassetto, da bi proučili Jadransko morje in beneško plitvino in preizkusili in namestili nove naprave in metode za oceanografsko in meteorološko merjenje. Poleg tega bo ploščad imela zaradi svoje pozicije veliko vlogo pri predvidevanju «visoke vode* in opozarjanju na pojav. PARIZ, 5. — 38-letni Španec In-nocencio Montiel Villanueva je razstrelil naboj dinamita v avtomobilu, v katerem je sedel s svojo 32-letni ženo Giselle. Zdi se, da je to naredil, ker je bil ljubosumen. Pri eksploziji se je ljubosumni mož huje ranil, lažje pa se je ranila njegova žena, ki ji je uspelo, da je nekaj trenutkov pred eksplozijo šla iz avtomobila. Zakonca, ki sta že osem mesecev živela ločeno, sta šla z avtomobilom na obisk k enemu izmed svojih petih sinov, ki je bil bolan. Nekaj minut preden sta dospela na cilj. je mož prižgal zažigalno vrvico na dinaminu, ki ga je že prej stlačil med avtomobilska prednja sedeža. PEDDER BAY, 5. - Na zahodni obali otoka Vancouver so v nedeljo ujeli ogromnega belega kita, ki je sedaj v akvariju «Sealand» v Oak Bayu, v britanski Kolumbiji. Kit je dolg 3,8 metra, čeprav ni mogoče določiti njegove vrednosti, ga ne bodo prodajali, ampak bo razstavljen z drugim kitom iz akvarija »Haido*, ki je dolg 4,2 metra. liju še vedno dviga. Kjer je pojav najmočnejši, se površina dvigne v enem dnevu za 1 cm. Od 5. februarja do danes se je dvignila poprečno za 15 cm. Komisija je sklenila, da bo uporabila vsa možna sredstva za preučevanja pojava. V ta namen bodo namestili še več seizmografov in posebnih toplomerov. Pojav bodo opazovali na koDnem, na morju in iz zraka. Uporabili bodo tudi vojaško letalo, ki bo slikalo področje z infrardečimi žarki. Take slike so zelo pomembne, ker dajejo možnost, da se ugotovijo toplotne razmere zemeljske skorje. Podatke, ki jih bodo dobili po tej poti, jih bodo primerjali s podatki posebnih aparatov, ki merijo premike ve likih gmot lave pod zemeljsko skorjo (domnevajo kake 3 km globoko), in ki povzročijo valovanje tal. Ti premiki povzročajo namreč spremembe pri težnosti in magnetizmu, ki jih aparati lahko zabeležijo. Na seji so sklenili tudi, da bo pri raziskavah pomagala posebna ladja ustanove, ki bo jutri priplula iz Genove. Iz Milana sporočajo, da je danes prispela na tamkajšnjo železniško postajo skupina 120 beguncev, katerim bodo morali najprej poskrbeti streho in potem še delo. Predsednik republike Giuseppe Saragat je izročil pristojnim oblastem na razpolago burbonsko palačo In palačo pri morju, ki spadata v okvir vile Rosebery pri Neaplju. V vili bodo naselili begunce Iz Pozzuolija. Tržačan preplezal južno steno Cime del Lago CORTINA D’AMPEZZO, 5. — En-zo Cozzolino, član planinskega društva CAI «XXX Ottobre* iz Trsta, je preplezal prvič pozimi in prvič sam, južno steno Cime del Lago v skupini Fanis, v Dolomitih pri Ampezzu. Vzpon, ki sta ga prva izvršila pred tremi leti Pisoni in Stenico iz Trenta, je ponekod tudi šeste stopnje in je dolg kakih 500 metrov. Med enodnevnim Cozzoli novim plezanjem je živo srebro doseglo —15 stopinj. Povsod je Pila stena poledenela, na policah pa je našel poledenel sneg. Na vrhu Cime del Lago so planinca čakali njegovi trije tovariši, ki so se na goro povzpeli po običajni poti. NEW DELHI. 5. - Dve ženski iz vasi Budha Kedar, ki sta zboleli za gobami, sta prijavili oblastem zločinsko dejanje, ki naj bi se zgodilo v njihovi vasi. Tu so namreč domačini zažgali gobavo žensko, da bi rešili bolezni nekega drugega gobavca. Prebivalci tistih krajev so namreč prepričani, da moraš zažgati enega gobavca, če hočeš rešiti življenje drugemu bolniku. Zaradi tega so žensko zaprli v neko kočo, pod pretvezo, da jo bodo izolirali od zdravih vaščanov, za tem pa so zažgali kočo in v njej živo bolnico. Obe bolnici, ki sta prijavili dejanje, sta zbežali iz vasi, ker sta se bali, da bosta morali reševati na podoben način s svojim ** ** Mladi režiser Paolo Cavara bo v kratkem prikazal v produkciji MG M svoji film »La cattura*, Ul ga je ambientiral v nedoločeni državi vzhodne Evrope med nacistično okupacijo. V zimskem času 1942 - 43 se med vojno spoznata nemški vojak Holmann in partizanka Anja. V neki sotesti se bojujeta, ko pa so ostali vojaki že napredovali, uspe Nemcu ujeti Anjo. Sama ostaneta v zasneženi pustinji in se morata skupno boriti za življenje. V Hoimannovi vlogi nastopa David McCailum, kot Anja pa Nicoletta Machiavelli življenjem druge gobavce. Oblasti so uvedle preiskavo. Oropana banka v Innsbrucku DUNAJ, 5. — Danes sta dva oborožena moška vdrla v filialko »Osterreichisches Creditinstitut* v Innsbrucku in odnesla s seboj 200 tisoč šilingov, kar znaša približno 5 milijonov lir. Ko sta roparja zbežala skozi stranski vhod, je blagajničarju, ki sta ga zvezala, uspelo, da se je odvezal in obvestil policijo o ropu. DUNAJ, 5. — Pred časom srno poročali, da bo verjetno Erik Schi-negger, ki je pred dvema letoma bil še avstrijska smučarska prvakinja in je po operaciji postal moški, postal oče. Sedaj so na procesu, ki ga je neko užaljeno dekle začelo proti Erikovi materi, javno potrdili, da vest ni resnična. Dekle je namreč začelo proces proti materi bivše prvakinje, ker je ta pripisovala očetovstvo nezakonskega sina Eriku. Po tem, ko je njena hčerka spremenila spol in postala sin, je namreč gospa Schi-negger začela pripisovati Eriku celo vrsto avantur, med njimi tudi nezakonskega sina. METZ, 5. — 32-letna Antonietta Sumbo, mati treh otrok, ki je bila že več časa živčno bolna, se je včeraj v Metzu v Franciji vrgla s kuhinjskega okna svojega stanovanja v četrtem nadstropju na ulico in bila na mestu mrtva. Antonietta Sumbo je bila iz Kalabrije, z možem je prišla v Francijo pred mnogimi leti in je ime la tri hčerke. Pred polno malo dvorano Kulturnega doma (zgornja slika) so predvčerajšnjim zvečer predavale tri stavnice mnogih slovenskih in jugoslovanskih organizacij o vlogi in položaju ženske v moderni <*ru* • Na spodnji sliki (od leve proti desni); Nadja Pahor - predstavnica SPZ, Mara Osolnikova - svc<® _ ka skupščine SRS, Marica Škabarjeva - znana tržaška aktivistka, Dolfka Boštjančičeva - članica rtP bliškega sveta Zveze sindikatov Slovenije, Ivanka Vrhovčakova - časnikarka ((Delavske enotnosti*- mi"' ....min........................................""" SLABO VREME PO SVETU Po včerajšnjem snežnem metežu grozijo na Tolminskem plazovi Železniški in cestni promet ima še vedno veliko zamudo na progi 'i oz. cesti Ljubljana-Trst - V južni Angliji ovira promet poledica LJUBLJANA, 5. — Zaradi močnih snežnih padavin je položaj na Postojnskem, Idrijskem in Tolminskem še zmeraj zelo kritičen. Na Postojnskem, kjer je ponoči in dopoldne rahlo deževalo, je okrog poldne spet začelo snežiti in sneg je padal ves popoldan in zvečer. Cesta Koper - Postojna - Ljubljana je bila dopoldne odprta za ves promet, tudi za prikolice, vendar z večjimi ovirami, ker so ponekod cesto le ožje plužili. Na cesti je brozga, ki povzroča dokaj negotovo vožnjo. V postojnski občini je okrog dvajset vasi odrezanih od središča. Občinska skupščina je sprejela vse potrebne ukrepe in organizirala vso razpoložljivo mehanizacijo, da bi si utrli pot do odrezanih krajev. Dopoldne so se plugi prebili do Bukovja, ves čas pa so na delu tudi na cesti proti Pivki. Na občini so uvedli dežurno službo za koordinacijo. Pristojni organi pri poročajo občanom, naj še nadalje čistijo strehe. Na nekaterih hišah na Postojnskem so se udrle strehe iz mnogih vasi pa danes niso mogli otroci priti v šolo. Tudi v posameznih tovarnah in podjetjih je manjkalo precej delavcev. V Posočju se je dopoldne vreme nekoliko izjasnilo. Na Livku je sedaj snežna odeja debela okrog 150 cm. v Bovcu 140, v Kobaridu je meter snega, v Tolminu pa okrog 20 cm. Dopoldne so se mehanizira ne ekipe trudile odpreti cesto od Kobarida proti Bovcu. Vendar so pri tem naletele na velike težave. Pri Hudajužni so se utrgali trije plazovi in zaprli promet po Baški grapi- Tudi na cesto Idrija Tolmin padajo plazovi, tako da je prorriet od časa do časa zaprt. V vseh krajih v Gornjem Posočju hi- tijo prebivalci čistiti strehe, da ne bi popustile pod težo snega. V nekaterih krajih Gornjega Posočja so izselili po več družin zaradi nevarnosti plazov. Štab za e-lementarne nesreče v Tolminu stalno opozarja prebivalstvo, naj ne hodi na pot, če ni to nujno potrebno, ker povsod preti nevarnost plazov. Okrog 18. ure se je vreme na Koprskem ponovno poslabšalo in skoraj povsod sneži. Okrog 18. ure so zaprli cesto od Divače do Planine, ker je zaneslo več tovornjakov in so se poprek postavili čez cestišče. Dolge kolone po več sto vozil so obstale na cesti. Promet bo morda odprt šele pozno ponoči ali v zgodnjih jutranjih urah. Prav tako je še naprej zaprta cesta Po stojna Reka zaradi poplav, na več mestih pa je tudi zaneslo tovornjake, ki so zaprli cesto. RIM, 5. — Val slabega vremena se še vedno ni unesel. V gorskih predelih Furlanije presega sneg skoraj povsod meter višine. Cestno podjetje ANAS in vojaki čisti jo ceste in promet se ;e začel normalno odvijati. V Karniji je sicer danes posijalo sonce, kljub temu pa še nista prehodna prelaz Monte Croce Carnico in prelaz. Mauria Na cesti Gemona - Tolmezzo je za avtomobile mogoča le vožnja z verigami. Nekatere gorske vasi so odrezane od večjih središč; iz Tol-mezza so danes odpotovali le ma loštevilni avtobusi Danes zjutraj ob sedmih je nehalo snežiti v okolici Trbiža. Položaj na cesti za v Belo peč ie precej težaven Na Višarjah je zapadlo dva metra novega snega, na vseh cestah v dolini pa se promet le s težavo odvija. Tudi železniški iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiMiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiliHiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiMiiiiiiiniiMiiiimiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii POGREŠANA PODMORNICA V FRANCIJI Vedno manj upanja da je posadka še živa Iskanje se nadaljuje na odprtem morju pri Cap Camaratu PARIZ, 5. — Reševalci so vso noč nadaljevali iskanje francoske podmornice «Eurydice», ki jo od včeraj zjutraj pogrešajo, vendar brez uspeha. Podmornica je izginila na odprtem morju pri Cap Camaratu v Sredozemskem morju in ostaja še zadnje sicer majhno upanje, da bodo mesto, v katerem se je podmornica potopila našli pred 14 uro v nedeljo, kajti do takrat bodo trajale rezerve kisika v potopljeni podmornici. Za tem bi nastopila smrt zaradi zadušitve. To pa naj bi veljalo samo v primeru, da je podmornica zaradi kake o-kvare nasedla na dno morja. Vedno večje pa postaja prepričanje, da mornarjev ne M mogoče najti, ker se je podmornica razbila; sicer še niso ugotovili na kakšen način naj bi do tega prišlo, vendar je že jasnih nekaj možnosti. Tudi če bi se podmornica samo nekoliko pokvarila in bi morala zaradi tega nasesti na morsko dno. izvedenci poudarjajo, da je nemogoče, da bi ostala pri tem cela. Morsko dno je namreč v kraju, kjer je podmornica izginila, globoko od 500 do 2000 metrov, zaradi česar bi podmornico, ki ne bi mogla več zavirati svojega drsenja v globino, zdrobil pritisk. Popolnoma so zanikali trditev, da bi v podmornico, ki je ob času prekinitve radijske zveze plula petnajst metrov pod vodo, trčila kaka ladja in jo potopila. Po preiskavi, ki so jo včeraj uvedli v Marseillu, so odkrili, da ni do tega prišlo. Verjetno je, da je podmornica eksplodirala iz še neznanih vzrokov. Seizmografi so zabeležili v Marseillu eksplozijo ob 7.28 Francoski mornarici so ponudile pomoč mornarice iz raznih drugih držav, vendar bo reševanje, če bodo ugotovili kraj nesreče, kljub temu zelo težavno, ker se je podmornica verjetno usedla zelo globoko, naprave za reševanje, ki delujejo na principi zračnega zvona, pa dosežejo relativno majhno globino. promet ima precej zamude, tako je na primer vlak Dunaj - Rim prišel v Videm z dveurno zamudo. Tudi v Beneški Sloveniji se položaj še ni normaliziral. Delavci cestnega podjetja čistijo ceste in skušajo odpreti poti do vasi, ki so odrezane, ker v gorskih predelih še vedno sneži. Na mejnem prehodu v Učji je sneg visok dva me tra. V vsej Terski dolini ne deluje telefonska napeljava. Na državni cesti št. 251 med Cimolaisom in Maniagom so plazovi prekinili promet. V dolomitskem predelu je zapadle od 60 do 100 cm novega snega. Ker nenehno čistijo ceste se promet skoraj normalno odvija. Pre lazi Pordoi, Sella in Gardena in cesta Misurina Carbonin so za promet zaprti zaradi plazov. Tem peratura je povsod nekaj stopinj pod ničlo. V Benetkah se je zopet pojavila «visoka voda*, ki je preplavila Trg sv Marka in večji del zgodovinskega dela mesta. Morje je začelo poplavljati mesto približno ob devetih dopoldne. V Bologni je zopet snežilo, kmalu pa je rahlo snežno odejo stopil dež. Podobno je bilo tudi v Firencah, kjer se je sneg obdržal le v višjih legah. V Marini di Piša je besnem neurje, ki je poškodo valo mnoga kopališča. Precej močno je danes snežilo v Pistoii in okolici. Na Abetonu je nad poldrugi meter snega. V kra ju San Marcello je snežna odeja visoka pol metra. V Abrucih še vedno sneži, ponekod je sneg dosegel meter višine. V Rimu je zgodaj zjutraj besnela nevihta. Gasilci so zaradi rušenja ostrešij morali večkrat priti na po moč prebivalstvu. j Tudi v južni Italiji se vreme še ni ustalilo. V Neaplju dežuje in piha močan veter. Del ostrešja je padel na Ulici dei Tribunali nekemu 73-letnemu moškemu na glavo in ga močno ranil. Med prevozom v bolnišnico je moški izdih nil. V pristanišču, kjer piha veter s hitrostjo 120 km na uro, so se mnogim ladjam utrgale vezi. Neka nemška trgovska ladja ni mogla pristati zaradi razburkanega morja. V okolici Catanzara, kjer še vedno sneži, je enajst oseb ostalo izoliranih v štirih avtomobilih med krajema Monasterace in Serra San Bruno. Ko je čez nekaj ur agentom cestne policije uspelo, da so prišli do njih, so zdravniki ugotovili na enajstih osebah z.nnke zmrznjeni« • » • LONDON, 5. — V Angliji se je vremenska slika sicer nekoliko izboljšala, še vedno pa je promet delno oviran. Najtežje se promet odvija v južnih krajih dežele, kjer je led prekril vse ceste. Na cestah je še vedno približno sto avtomo bilov, ki so jih včeraj med snež nim metežem morali lastniki zapu stiti Voiaki skušajo te zame,ei)i avtomobile odkopati. Železniški promet ima občutne zamude; čeprav nekoliko manjše kot včeraj. V Londonu s° dan« tudi odprli glavno letališče hrow. Danes so iz rudnika tudi 70 rudarjev, ki jih je j? Ranitev električnega toka včeraj lirala. pttr Z Dunaja poročajo, da J^aradi met še vedno paraliziran-ogromnih količin snega, s0, 11 naj le oblasti zopet pozvati voja*e' jo priskočijo na pomoč pri cis^jče-cest. Na Dunaju pomaga Prl p nju snega skoraj 1500 vojako'- ^ vorni vlaki med Beljakom *.n p^-najem skora. ne potujejo veC’ u()j. niški vlaki pa imajo velike za .pr Promet na cestah proti nna ^ ski meji je prekinjen, za n? od-škoslovaško pa je nekaj cest = prtih. loV®* V zahodnih predelih češko® Lj ške sneži neprenehoma že _en W in meteorologi predvidevajo., ?žni metež še trajal. Od ce' .a; je v Pragi zapadlo 68 cm s „ - ■ ___J •„ reopfl 5’ . t.i v gorah pa 'e srednja mera j-j od 100 do 200 cm. Pri ^ meh je padlo nekaj plazov, Na Slovaškem ie Da<^0jržave’ snega kot v drugih delih o ' ^ V okolici Bratis'ave je zapao ^ 15 do 35 cm snega. Doslej s.. jj rabili za ceste 16.000 ton ®° prav toliko ton peska. Dunajska plesna modna bo v Kulturnem domu koncert orkestra tržaške Glasbene matice. Na koncertu bo kot gost nastopil ljubljanski solist na rogu Jože Falout. Na sliki vidimo orkester GM med sinočnjimi vajami pod vodstvom Oskarja Kjudra. PORABA NAFTE IN DERIVATOV SE NAGLO VEGA Ob «dolgi klobasi» v Sinaju bo arabski naftovod odveč? Kdo vse je za sinajskim naftovodom? ■ Sestanek «Rockefellerjev> Med graditelji naftovoda je bilo veliko Američanov - Veliki zaslužki Pred nedavnim je začel delovati naftovod, ki iz pristanišča Eliat v Akabskem zalivu dovaja nafto v Aškelon na obali Sredozemskega morja. Gre za 159 milj dolg naftovod, ki so ga Izraelci zgradili v rekordnem času. Hkrati ko se je tisk razpisal o tem izraelskem uspehu, je mimogrede omenit tudi to, da so se začela pripravljalna dela za naftovod, ki bo tekel vzdolž Sueškega prekopa. Šestdnevna vojna, v kateri ie Izrael napadel in premagal arabske sosede, se še skoraj ni končala, ko so Izraelci že začeli graditi gornji naftovod Da so se Izraelci na svojo vojno proti arab skim sosedom že dolgo in temeljito pripravljali, posredno dokazuje to, da se je že nekaj dni po končani vojni sestala posebna komisija, ki je sklenila, da se gradnja naftovoda začne. Izraelci so torej že vnaprej vedeli, da bo Sueški prekop zaprt in da se bodo morale petrolejske ladje, ki bodo dovažale nafto na evropsko celino, usmeriti v začetku okoli Afrike. Izrael računa, da bodo svetovne petrolejske družbe rade sprejemale storitve njegovega naftovoda. In vendar kaže, da to ne bo šlo tako gladko. Za sedaj držijo v strogi tajnosti imena družb, ki so že pristale na storitve naftovoda. To je razumljivo. Družbe se bojijo reakcije arabskega sveta, in če sedaj teče skozi ta naftovod iranska nafta, imajo arabski sosedi veliko več nafte kot je ima Iran, pa čeprav je Iran ena izmed pe trolejskih velesil. Sicer pa pustimo to, saj gre v glavnem še za domneve in bo zgodovina povedala svoje. Vrnimo se k naftovodu. Veliki naftovod imenujejo Izraelci tudi «dolga klobasa*. Je to zares velik podvig izraelske in tuje tehnike. Kmalu po končani vojni med Izraelom in sosednimi Arabci so se ekipe delavcev, opremljene z najsodobnejšimi stroji in tehničnimi sredstvi vrgle na delo. Poleg izraelskih ljudi je tu delalo veliko Američanov in nekateri zlobno pripominjajo, da je v tem naftovodu zelo veliko dolarjev. Nekateri pa tudi pravijo, da je v tem naftovodu veliko francoskih fran- *li>iiiiiiii|l|||,,||,|||||||M|,||I|I||||||||||,|,|||,,l,|||||,|,,l,,l,|l!|,|l|||ll|ll||||,iii,,||l||,,l||l|||uiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiniiiiiiiiiuniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuii>ii>i>ui1iiiiiiiiiiimiiimiiiiiiiuiiiiiiii ‘Ljudje se bojujejo na razne načine Vojna s poštnimi znamkami % proti žigu: igra preko zida - Alergija v zvezi z Bran-^burskimi vrati - Nevolje Poljakov zaradi «Zida solzam i,, ,.°ixlobiju, ko se ne bojujejo, wdje pa izzivajo, in če drug morejo zgrabiti, te-j^Svoje nezadovoljstvo n boje- e vu Jfega ne ji izražajo na daljavo. S po-pisem. ipdJ^copi že nekaj let traja tih rned nekaterimi deželami; 6 N* nekakšno vojno znamk. SrjjjTj g neprijetnih presenečenj a tudi koristi. Pravzaprav poteka druga vojna. 'Mednarodni konvenciji, skle-1»^,, v Ženevi, ima vsaka dežela ®delati žig s sledečim vtl«' ‘Retour — No admis — >. ®Id) de la Convention UPU W~“Pagande revancharde sur ii^^Poste*. Z drugimi beseda-pošiljka se Vrača od-teiF^ju s pripombo, da je ni ItJ006 izročiti naslovniku, ker je t f)'IJPoraidljena znamka, ki je l>yS slikovno izražena izrazito {L^sdona propaganda. 'i Si i® bila sprejela Svetov-K konvencija leta 1964, a totalni osnovi imajo dežele-pravico odreči poštne »jo tv.? v primerih pošiljk, ki ža-■ se na »nedopusten način v njene notranje zadeve.* 5%TiJ0N, *° bHe odtisnjene nekaki se nahajajo na Nemške demokratične re- republika Nemčija je iz-tnu.terijo znamk »Zgradbe 12. tat, ■ Na teh zahodnonemških so hjrp oziroma Poljske. Tako na %r Rrandenburška vrata, Ber-Vrata v Stettinu, Volilni pa-v dresdenskem Zvvingerjiu, JfrT/^erska vrata v Neubran-.HbJjSu. Meanehtomova hiša v ^ n“etgu. Pisma, ki so na njih Sojene te znamke, so bila pošiljateljem. Znamke sa-Vh i 80 kile premazane ali s % Iakom ali tušem. Brez no-WPripornbe, ker Nemška de-1 republika ni podpisni- Vi#i ^ konvencije. Enako so 6 R°'jska in še nekatere - vzhodnoevropske dežele, gfteke, ki so na njih naslika-S^Mdenburška vrata, tudi v fe^ki zvezi niso zaželene, a J Jr* s temi znamkam« vrača-'\ir , Bolgari. In ker so bili Sir teko eni kot drugi, je Tf S? vojne postajal čedalje Ši-št stj je širok odmev neza-•)) ^ .a povzročila Zah. Nem-»Ltidajo serije znamk ob pri-»'!?. »Sfl-letnice nemške letal-slika ». Na znamki je ‘Junkers Ju 52». Toda v j«. P^meru nista kamen spotike J^ttnica niti stric Junkers, jE6 registrska številka letala: 'Sliko ie izdelal umetnik, JSu jfekar Blase, in to na o-»£. histruikcij, ki jih je nepo-“t»L Pteje priložnosti iz-Nh&veznega predsednika Hei-‘a- Vzhodni Berlin je pri-% jokale pisma z novim ži k® katerem je bil sledeči %Ljfošitjka .ie v nasprotju z litT*M« predpisi NDR*. v®dno, tako so tudi to pot spretni ljudje od tega napravili zabavo, to pa so potem spremenili v trgovino. Neki domiselni človek iz Siegena se je specializiral izključno za to »prepovedano filatelistično cvetje*. Vztrajno je oglašal v časnikih, da za visoko ceno kupuje vse znamke, ki so bile »uničene*, «premazane» ali »vrnjene zaradi žalitve*. Drugi si izmišljajo naslove, pišejo pisma na drugo stran, lepijo nanje «prepovedane znamke*, nakar sc jim pisma spet vračajo z niče-nimi znamkami, katerih vrednost postane tako 100 ali 200-krat večja od njihove nominalne cene. Posel se je tako razvil, da je vlada v Bonnu sklenila, da ne bo več izdajala znamk »izzivalne vsebine*. To pa se pravi, da bo filatelistična idila pretrgana v najslajših trenutkih medenega me seča. M. S. PRED 25 LETI, TAKO REKOČ OB KONCU VOJNE V eni sami noči so zavezniki popolnoma porušili Dresden Do tedaj je na mesto padla le kaka bomba - Prebivalstvo se je povečalo od 600.000 na milijon - Zmagala je, povsem razumljivo, angleška teza Kadar je govor o mestih, ki so v zadnji vojni doživela najhujše zlo, se po navadi omenjata dve japonski mesti: Hirošima in Nagasaki. 6. in 7. avgusta 1945 so Američani «in viivo* preizkusili svojo atomsko bombo in rezultat teh dveh poskusov je bilo 200.000 mrtvih. Statistični podatki pa govore, da je London imel v času vojne najivečje število mrtvih, vendar so se žrtve velikega mesta začele šteti od samega začetka vojne, in so se štele skoraj do konca vojne. Na drugem mestu je, seveda, Leningrad, ki je bal obkoljen tri leta in v katerem je umrlo od bombnih, napadov, topništva in lakote nad 600.000 oseb. Tudi za Leningrad velja tisto, kar smo rekli za London, da se je toliko žrtev nabralo v dolgem razdobju. S Hirošimo in z Nagasakijem pa se glede smrti more primerjati nemško mesto Dresden. O Dresdenu in njegovi usodi v času zadnje vojne se je bolj malo pisalo, ker je bala Nemčija pač napadalec in premaganec. In vendar moremo danes reči, da je to mesto doživelo podobno zlo kot Hirošima in Nagasaki, morda celo še nekoliko hujše. Bilo je to pred petindvajsetimi leti. Kako in zakaj, bomo videli ie naslednjega. Dresden je bilo veliko mesto s približno 600.000 prebivalci. V času vojne, točneje proti koncu vojne, pa je v njem živelo več kot milijon ljudi. Zakaj? Dresden so le parkrat obiskala zavezniška letala, bi so odvrgla le nekaj bomb. Ker so za Dresden rekli, da je to mesto umetnosti, ker so za to mesto značilni številni veliki in manjši spomeniki, dvorci in muzeji, ki so predstavljali veliko umetniško bogastvo, so mnogi menili, da bodo sovražniki mestu prizanesli, kajti težko se je na primer odločiti za bombni napad na mesto, kjer se pri vsej previdnosti more zrušiti katedrala, pomembna palača, dragocen spomenik. (Človeško življenje pa je v času vojne tako in teko ceneno). Dresden je bil poln ljudi, toda sorazmerno še bolj bogat umetniških objektov. In ker je veliko Nemcev računalo s tem, da bo sovražnik Dresdenu prizanesel, so se vanj zatekli, posebno iz zahodnih predelov dežele, ki so jih zavezniška letala pogosto obiskovala, hkrati se je v Dresden zateklo tudi veliko ljudi, ki so bežali pred Rdečo armado iz vzhodnih predelov tedanjega Reicha. In tako je bil Dresden v noči od 13. februarja 1945 poln, prepoln — nad milijon ljudi je iiiiiiiiHiimiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiHimiiiiimiiiiHtmiiniimiiiiiiifiiiimiiHiHiiiiiiimniiiiiiiiiiiii Eni vidijo v sedanji «eksploziji spolnosti* nevarnost, ki da ogroža bodočnost vsega človeštva, za druge je ta eksplozija »normalen pojav*, tretjim pa prinaša lepe denarce, saj služijo s prodajanjem tuje golote ogromno denarja. OVEN (od 21.3. do 20.4.) Bodite na delu bolj previdni, nekdo vam skuša škodovati. Nagovor, ki vas bo prepričal. BIK (od 21.4. do 20.5.) Žrtvujte nekaj tudi za reklamo. Važen družinski posvet. DVOJČKA (od 21.5. do 21.6.) Danes boste vsem dokazali svoje dejanske sposobnosti. Ne bodite dlakocepski. RAK (od 22.6. do 22.7.) Izkoristite priložnost, ki se vam bo ponudila. Zanimiv in napet večer. LEV (od 23.7. do 23.8.) Ne podcenjujte sposobnosti svo ih konkuren tov. Nekoristna polemika z ljubljeno osebo. DEVICA (od 24.8. do 22.9.) Nenaden dogodek vam bo omogočil nepričakovan dobiček. Osrečili boste nekega malčka. TEHTNICA (od 23 9. do 22.10.) Izboljšali se bodo odnosi s kolegi. V čustvenem pogledu se bodo okoliščine zapletle. ŠKORPIJON (od 23.10. do 22.11.) Ne zanemarjajte tega, kar v resnici predstavlja bistvo vprašanja. Nesporazum v družini. STRELEC (od 23.11. do 21.12.) Tehtajte dobro svoje besede, zlasti če so izrečene v javnosti. Srečni dnevi se obetajo vsem zaljubljencem. KOZOROG (od 22.12. do 20.1.) Dan bo primeren za vse, ki se zadovoljijo z majhnimi zaslužki. V čustvenem pogledu začasno razočaranje VODNAR (od 21.1. do 19.2.) Po stavite se po robu negativnemu vplivu nekega znanca. Navdušeni boste nad koncertom, ki se ga bo ste udeležili. RIBI (od 20.2. do 20.3.) Mimo povejte svoje mnenje, ki ga imate o nekem važnem vprašanju. Pozabite na krivico, ki vam je bila storjena. bilo v njem, vojaških sil pa je bilo v mestu malo. In v noči od 13. na 14. februar je Dresden doživel presenečenje, v štirinajstih urah se je na mesto zrušilo 4000 ton eksplozivnih in rušilnih bomb in 650.000 zaži-gainih bomb. Posledice so bile strahotne. Polnih osem dni je bil Dresden podoben ogromnemu kresu. Stebri dima so se dvigati do 5000 metrov visoko. Zaradi ogromne toplote, ki je nastala ob eksplozijah bomb in ob izgorevanju, kar je bilo gorljivega, so se trupla, kolikor niso zgorela skrčila za pol metra. Približni računi pravijo, da je v teh štirinajstih urah izgubilo življenje 130.000 ljudi. Ta številka je skrajno previdna, kajti mnogi pravijo, da je bilo mrtvih tudi nad 150.000, nekateri pa tvegajo celo številko 200.000. Zaradi tega nekateri menijo, da je Dresden doživel hujše zlo kot Hirošima. In zakaj so se zavezniki teko rekoč pred koncem vojne odločili, uničiti mesto, ki je predstavljalo tolikšno umetniško bogastvo in ki hkrati ni predstavljalo nobene strateške vrednosti? Leta 1944 so bili zavezniki med seboj razcepljeni glede načina, kako izpodkopati Nemcem moralo. Američani so se bolj ogrevali za to, da bi uničili industrijska mesta in industrijske objekte nasploh, Angleži pa so bili za to, da se uničijo tudi mesta brez industrijske in strateške veljave. To je tudi razumljivo, saj so Nemci s svojimi raketami »V 1» in »V 2» iz dneva v dan skozi mesece rušili njihovo prestoimdeo. In pri tej izbiri je obveljala angleška. Kot prvo mesto v tem programu je bil izbran Berlin. Toda Berlin je bil tedaj že tako porušen, da bi sleherno bombardiranje bilo odveč, saj so ljudje živeli po kleteh, vrhovni štab Hitlerjevi pomočniki in Hitler sam pa so živeli v nedostopnih bunkerjih. Zato je bilo treba najti drugo mesto oziroma druga mesta in prvi sklep je padel na Dresden, na mesto, ki se mu je sicer bližala tudi fronta. Sovjeti so bili že na sto kilometrov od njega. Dresden je v teh dneh, vse do 13. februarja 1945, živel povsem mimo življenje. V Operi ni bilo večera brez piredstave in vsak večer je bila Opera polna. Podobno je bilo tudi z drugimi mestnimi gledališči. Podobno je bilo s kinematografi, znani cirkus »Sarasin* pa je prav te dni dajal svojo »gala predstavo*. V Dresdenu je bila zbrana tudi tista nemška družba, ki se sicer ni ogrevala za vojno, ki pa je imela na razpolago dovolj sredstev, da si je od nacistov kupila toliko svobode, da je počela, kar je hotela. Izživljala se je na varnem v Dresdenu. Napad od 13. februarja se je začel ob 2215, ko je nad Dresden priletelo 244 angleških bombnikov, ki jih je spremljalo do mesta nekaj lovcev. Prvi bombni napad je trajal dvajset minut. Drugi napad se je začel tri ure pozneje, ko je nad mesto priletelo 500 angleških bombnikov. Zavezniki so računali s tem, da bi z drugim napadom uničili vse pomožne predvsem pa gasilske službe. Računali so, da se bodo v Dresdenu zbrale vse pomožne službe iz Dresdena in bližjih mest. Za to je bilo dovolj tri ure. Pri tem so zavezniki računali tudi z dejstvom, da se bodo tedaj tudi nemška lovska letela zbrala na letališčih, da bi se oskrbela z gorivom. In tako so z drugim valom - 500 angleških bombnikov *- uničili tudi vse nemško letalstvo, kar je bilo na tem področju. Za dvema nočnima napadoma, ki so ju izvedli Angleži, je pri- šel na vrsto tretji val, ki so ga izvedli Američani, ki so v splošnem raje bombardirali čez dan. V prvih jutranjih urah je že dolgo prej zaznano grmenje naznanilo prihod številnih jat ameriških »letečih trdnjav*. Kar 450 teh velikanov je priletelo nad Dresden. Čeprav se je iz mesta vil ogromen oblak dima, je bila vidljivost še vedno dobra in piloti izvidniških letel so mogli dobro zaznati posamezne objekte, kar so nato sporočali svojim jatam bombnikom. Sicer pa je bil te bombni napad praktično rušenje vsega, ne glede na cilj. Protiletalsko topništvo tokrat sploh ni odgovorilo, saj ga je v mestu ostalo le malo, ko pa so skoraj vse razpoložljive sile že prej pognali proti prodirajoči Rdeči armadi. In tudi tistih nete j protiletalskih topov, kar jih je bilo še v Dresdenu, so uničili Angleži pri prvem in drugem napadu. Dresden je gorel kot bakla in računajo, da je vročina, ki se je v središču mesta dvignila na tisoč stopinj C, povzročala tolikšno kroženje zraka, da je njegova brana znašala 200 km na uro. In vendar je Dersden ponovno oživel. Dresden je ponovno mesto umetnosti. V te namen so porabili ogromno denarja. Na neki način se more Dresden primerjate Varšavi, kajti tudi v Dresdenu so potegnili iz raznih skritih arhivov stare načrte in črte-že ter na osnovi teh, na osnovi spomina, celo na osnovi priložnostnih fotografij so nekatere palače in objekte zgradili prav takšne, kakršni so bili pred 13. februarjem 1945. kov in angleških šterlingov, pa čeprav Anglija varčuje s svojimi šterlingi. Enajst dni po končani vojni se je namreč v Tel Avivu sestala skupina raznih »Rockefellerjev*, namreč raznih denarnih in industrijskih mogotcev judovskega porekla, ki drže v rokah mogočna sredstva francoske, angleške in ameriške ekonomije. Američani pa so Izraelcem pomagali tudi v tehniki. Od 180 kc» vinarskih delavcev, kolikor jih je delalo na tem naftovodu, jih je bilo nad 30 odst. iz ZDA. Seveda so graditelji naftovoda uporabljali prvenstveno strokovno delovno silo, ki pa so jo tudi zelo drago plačali. Po nekaterih podatkih je precejšen del delavcev zaslužilo po 3000 dolarjev na mesec. Vrhu tega so jim gradbena podjetja zagotovila največje možno udobje v puščavi Sinaj. In tako so v razmeroma kratkem času zgradili naftovod s sedanjo zmogljivostjo 133 milijonov sodčkov nafte na leto, medtem ko načrti predvidevajo, da se bodo črpalne naprave do 1975. leta izpopolnile do tolikšne mere, da bo zmogljivost naftovoda dosegla 420 milijonov sodčkov nafte na leto. Koliko je to? Tolikšno količino nafte porabi na leto n.pr. Italija s svojimi 10 milijoni motornih vozil, s svojimi termičnimi centralami, ki uporabljajo nafto, nadalje za ogrevanje sto tisočev stanovanjskih palač, skratka za vso porabo, kjer pridejo v poštev nafte in njeni derivati. Povedali smo že, da je tudi Združena arabska republika sklenila graditi naftovod. Ta bo šel od Sueza do Aleksandrije in bo dolg 207 milj. Njegova zmogljivost bo enaka zmogljivosti izraelskega naftovoda in bo na voljo vsakomur. Kaj pa Sueški prekop? Že dve leti in pol je Sueški prekop zaprt in tudi v primeru, če bi ga jutri odprli, more sprejeti le manjše tankerje, v zadnjih letih pa se je vsa svetovna tankerska mornarica opredelila za tankerje — velikane in po oceanih že dalj časa plujejo tudi 200.000-tonski tankerji, na Japonskem pa so te dni postavili gredelj za 300 tisočtonske tankerje, dokončujejo pa načrte za tankerje z nosilnostjo pol milijona ton. Tolikšni velikani pa ne morejo skozi Sueški prekop. Egiptovska vlada je že pred šestdnevno vojno dokonča-vala načrte za poglobitev in razširjenje prekopa Logično je, da Združena arabska republika ne bo mogla zgraditi svojega naftovoda v rekordnem času, kakor si ga je zgradil Izrael. Predvsem Združena arabska republika nima na razpolago tolikšnih sredstev, z druge strani pa tudi nima na voljo dovolj strokovne delovne sile. In tudi v primeru, ko bi vse to zmogla, je vprašanje, teko bi tekla dela, kajti v ZAR so še vedno močne tiste sile, ki vidijo moč dežele v Sueškem prekopu. Izvedenci pa pravijo, da so ti računi zgrešeni, kajti poraba nafte in njenih derivatov se po svetu tako naglo veča, da bo dela dovolj za izraelski .in arabski naftovod in da ga bo preostalo tudi za Sueški prekop, kolikor se Sueški prekop čimprej očisti in ponovno spravi v rabo. Seveda pa to ni odvisno le od Kaira in volje arabskega svete nasploh. O tem bodo verjetno odločali v Washingtonu predstavniki velikih. Ž Vj TRST A 7.15, 8.15, 13.15, 14,15, 20.15 Poročila: 7.30 Jutranja glasba; 11.40 Šola; 12.10 Pravni položaj žene v Italiji; 12.20 Za vsakogar nekaj; 13.30 Glasba po željah; 17.00 Kvartet Ferrara; 17.20 Program za mladino; 18.15 Umetnost in prireditve; 18.30 Šola; 18.50 Sodobni ital. skladatelji; 19.25 Priljubljene melodije; 20.00 Šport; 20.35 Gospodarstvo in delo; 20.50 Operna glasba; 21.30 Orkester Čara velli. TRST 12.10 Plošče; 14.45 Tretja stran; 16.00 Mali koncert; 16.20 Med prijatelji glasbe. KOPER 6.30, 6.45, 7.30, 10.00, 12.30, 14.00, 14.30, 16.00, 17.00, 19.15, 22.30 Poročila; 6Š40 Glasba za dobro jutro; 7.40 Vesela glasba; 8.30 Zbori in baleti; 9.30 Italijanske narodne; 10.15 Prisluhnimo jim skupaj; 10.45 Poje F. Hardy; 11.00 Strani iz albuma; 11.30 Jazz; 12.00 in 12.45 Glasba po željah; 14.05 Aktualnosti; 14.15 Ansambli lahke glasbe; 15.30 Pops-tops; 16.20 Mladi izvajalci; 16.45 Kulturna panorama; 17.10 Simf. koncert; 18.00 in 19.30 Prenos RL; 19.00 Ansambel Tat-toos; 22.10 Pisana glasba; 22.35 Nočni recital. NACIONALNI PROGRAM 7.00, 8.00, 13.00, 15.00, 20.00 Poročila; 8.30 Jutranje pesmi; 9.00 Vi in jaz; 12.10 Kontrapunkt; 13.15 Pisan glasbeni spored; 13.30 Kratko odrsko delo; 14.16 Program za popoldne; 16.00 Program za mladino; 18.00 Dogodki in ljudje; 18.45 Ves Prežihov Voranc v petih knjigah zbirke «Naša beseda» Knjižne zbirke Naša beseda, ki jo izdaja založba Mladinska knjiga, ni treba več predstavljati, ker vsi tisti, ki žele dobro, lepo in soraz-merona ceneno knjigo, že nabavljajo te okusno opremljene knjige, vezane v rdeče umetno usnje m z zlatimi črkami. Ko bo zbirka z okrog osemdesetimi knjigami zaključena, bo vsak imetnik teh knjig imel v tej zbirki najbolj znana iti najbolj branja vredna dela slovenske književnosti. Tudi avtorja Prežihovega Voran-ca, ki nam ga Naša beseda predstavlja v najnovejši seriji petih knjig, ni treba predstavljati, saj je delo tega našega že tako rekoč klasika, postalo last vseh. In je priljubljeno branje vseh naših prijateljev lepega branja. Če poznamo načela, odločilna za izbor teh knjig, potem nas ne preseneča, da je Prežihovemu Voran-cu posvečenih pet knjig, da pa so nekateri drugi, na primer starejši klasiki, zastopani v tej zbirki z eno, dvema ali največ s tremi knjigami. Ker so te knjige iz zbirke Naša beseda namenjene branju in ker so romani in novele Prežihovega Voranca dela, ki jih ljudje tudi radi bero, je razumljivo, da so v sedanjo zbirko Naše besede morala priti vsa poglavitna Prežihova dela. Razumljivo je, da bo za vse te knjige dosti zanimanja, ne glede na to, da smo na našem knjižnem trgu prav do nedavnega imeli sorazmeroma malo izdaj Prežihovega Voranca in da je šele Državna založba z zbranim delom pripomogla k boljši dostopnosti Prežihovih del. Sedanjo izdajo dela Prežihovega Voranca je uredil Franc Zadravec, ki je sicer tudi eden izmed urednikov celotne zbirke. V sedanjo M dajo izbranega dela je uvrstil vse, kar je najboljšega in najbolj branja mednega od Prežihovih del. V prvi knjigi najdemo znani vojni roman Doberdob, čeprav samo prva dva dela, pod naslovoma Črna vojska in DOBERDOB. S tem je ta vojni roman slovenskega naroda f postal spet laže dostopen številnim [ bralcem, ki bodo gotovo radi segali po tej knjigi. Druga knjiga prinaša drugi Prežihov roman POŽGANICA, roman iz prematnih dni v domačih krajih. Tretja knjiga prinaša Prežihove novele, znane iz zbirke SAMORASTNIKI, torej najboljše kratke stvaritve. Četrta in peta knjiga pa spet prinašata daljše prozno delo in sicer roman v treh delih in dveh knjigah JAMNICA. Uvodov v tej »lllllllllllflllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllll Kateri so najbolj vneti avtomobilisti Francoski prometni strokovnjaki so objavili rezultate, ki so jih dobili na osnovi proučevanja kilo-metraže voznikov avtomobilov v posameznih evropskih državah v enem letu. Ugotovili so, da število prevoženih kilometrov ni odvisno le od poklica voznika in od razvitosti prometa ter prometnega o-mrežja, temveč tudi od stroškov, ki jih je treba plačati. Sestavili so tabelo poprečne kilometraže, ki jo dosežejo vozniki v različnih deže-' lah. Poprečno največ kilometrov v letu dni (17.000) prevozijo zahodni Nemci, za njimi pridejo na vrsto Nizozemci (16.800) in Danci (16.300). Preseneča, da ameriški voznik v enem letu ne prevozi več kot 15.300 km, kanadski pa 14.500. Sledijo Švedi, Jugoslovani in Portugalci. knjigi ni, opomb ni, komentarjev ni, tekst sam govori bralcem neposredno. Seveda bi lahko ob novi izdaji Prežihovega dela govorili podrobneje o samih delih, objavljenih v teh knjigah. Tako bi lahko poudarili, da je izid Doberdoba in Po-žganice oživljanje spomina na vojne dogodke pred petdesetimi in več leti, na revolucionarno vretje v naših krajih po koncu prve svetovne vojne. Lahko bi kaj več napisali tudi o Prežihovih novelah, ki predstavljajo danes že klasične primere slovenske kratke proze, obenem pa pričevanje o socialnih problemih malih koroških kmetov. Toda tu ni mesto, da bi široko razpravljali o Prežihovem Vorancu, o njegovih stvaritvah, o njegovem pomenu v moderni slovenski književnosti. V okvir te izdaje, ki je namenjena predvsem branju, to niti ne sodi. Naj zato zadošča, da opozorimo vse prijatelje dobrega branja na te knjige, ki so izšle v okusni in vsakomur dostopni izdaji, na te dobre in lepe knjige, ki prinašajo dela, katera mora prebrati vsak prijatelj dobrega branja. Ni dvoma, da je Mladinska knjiga s tako široko izdajo dela Prežihove ga Voranca v Naši besedi ustregla slovenskemu bralcu. SI. Ru. n!7 PETEK, 6. MARCA 1970 Popevke; 19.30 Luna park; 20.15 Baročne katedrale; 21.15 Simfonični koncert. II. PROGRAM 7.30, 8.30, 13.30, 19.30 Poročila; 8.40 Protagonisti; 10.00 Radijska priredba; 10.35 Telefonski pogovori; 12.35 Pet vrtnic za Milvo; 14.00 in 16.50 Glasba po željah; 14.05 Juke box; 15.03 Poljudna enciklopedija; 15.40 Kolesa in motorji; 17.35 Enotni razred; 17.55 Glasbeni aperitiv; 19.20 Nabožna oddaja; 20.10 Program s Pisujem; 21.15 Kulturni pregled; 22.43 Radijska priredba; 23.05 Lahka glasba. III. PROGRAM 10.00 Koncert za začetek; 10.45 Dvorakove skladbe: 10.55 Plošče resne glasbe; 11.40 Sodobna ital. glasba; 13.00 Mozart, Clementi; Boccherini; 14.30 Portret avtorja; 14.55 Mozartov Kvartet K 171; 15.10 Mendelssohn; Elija (oratorij); 17.10 Angleščina; 18.15 Gospodarska rubrika; 19.15 Koncert; 20.15 Poljudna znanost; 21.30 E-leonora Duše. FILODIFUZIJA 9.20 Baletne skladbe; 10.10 Tartinijev Koncert štev. 58; 11.45 Pianist M. Pollini izvaja Chopina; 12.30 Pourcell: King Arthur; 14.25 Komorna glasba. SLOVENIJA 6.00, 7.00, 10.00, 13.00, 15.00, 19.30 Poročila; 6.50 Rekreacija: 7.15 In-form. oddaja; 8.04 Operna matineja; 9.05 Pionirski tednik; 9.35 Ansambel J. Privška; 9.45 Vojvodinske narodne; 10.15 Pri vas doma; 12.10 Koncertna glasba; 12.30 Kme- tijski nasveti; 12.40 Savski val in Stari Ljubljančani; 13.30 Priporočajo vam...; 14.05 Skladbe za mladino; 14.3j> Naši poslušalci čestitajo; 15.30 Napotki za turiste; 15.40 Hačaturjan; «Maškarada»; 16.00 Vsak dan za vas; 17.05 človek in zdravje; 17.15 Koncert po željah; 18.00 Aktualnosti; 18.15 Rad imam glasbo; 18.50 Ogledalo našega ča sa; 19.00 Lahko noč, otroci!; 19.15 Beneški fantje; 20.00 Zbor Don skih kozakov; 20.30 »Top-pops 13»; 21.15 O morju in pomorščakih; 22.15 Iz logov domačih; 23.05 Li terami nokturno; 23.15 Jazz -klub. ITAL. TELEVIZIJA 9.30 Šola; 12.30 Nabožna oddaja, 13.00 Islandija, dežela mladine,. 13.30 Dnevnik; 15.00 Ponovitev šole; 17.00 Program za najmlajše: 17.30 Dnevnik; 17.45 Program za mladino; 18.45 Klavirsko tekmova nje; 19.15 Sodobno življenje; 19.45 Šport in ital. kronike; 20.30 Dnev nik; 21.00 TV tednik; 23.00 Dnev nik. II. KANAL 17.00 Konjske dirke v Rimu; 18.30 Angleščina; 21.00 Dnevnik; 21.15 A. Vidalie: »H capitan Coi gnet»; 22.45 Četrt ure z Mario Doris. JUG. TELEVIZIJA 20.00, 23.45 Dnevnik; 9.35 TV v šoli; 11.00 Angleščina; 14.45 TV v šoli; 16.10 Splošna izobrazba; 17.45 David Copperfield; i8.15 Obzornik; 18.30 Jazz; Kvartet Slydea Hamp tona; 19.00 Mozaik; 19 45 Cikcak; 20.35 Svetovno prvenstvo v umetnostnem drsanju; 22.30 Malo jaz, malo ti — quiz. Čudovito skopi milijarder J. P. Getty Jean-Paul Getty je, kot znano, eden od najbogatejših ljudi na svetu. Njegovo imetje cenijo na milijardo oziroma milijardo in poi dolarjev, njegov dneivnd zaslužek na 300.000 dolarjev. Nedavno ga je obiskala ameriška časnikarka, Helen Lavvresoti, gnana od nekakšne «znanstvene» radovednosti, da bi odkrila, teko pravzaprav živi človeški primerki vrste «miijar eaal ^ Verdi. „ Sobotna predstava bo za red B, parterju in ložah ter za red. ' galerijah in balkonih. Začete 20-3°. .p* Tako za zadnjo predstavo Juan« kot za prvo Predstavo nani» se pri blagajni gledal-s«. 23-988) nadaljuje prodaja vsWP“ POLITEAMA ROSSETTI # Feydeaujeva komed/ja «La da®4^ chez Maxlme» v izvedbi skupin_ leria Moriconl, Tino Carraro, ^ Montagnani in Adriana I n nočen , ^ na sporedu še danes z začetk«1 20-3°. iBl Za soboto Je potrjen prvi ^ Mine in Giorgia Gaberja (00 • ^ ki bo na sporedu tudi v nedenj poldne in zvečer. Prodaja vstopnic ob delavnikih od 12. do 14. ure pri blagajni Kulturnega doma, v nedeljo eno uro pred začetkom predstave, rezervacije po tel. 734265. Zanimanje vlade za zaščito koristi Trsta med pogajanji Avstrija-EGS Poverjeni predsednik vlade in zunanji minister v Rumorjevi vladi, posl. Aldo Moro je v nekem pismu tržaškemu poslancu Belciju zagotovil zanimanje italijanskega zunanjega ministrstva, da se bodo pri sklepanju trgovinskih dogovorov med Avstrijo in Skupnim evropskim tržiščem upoštevale tudi koristi dežele Furlanije-Julijske krajine in tržaškega pristanišča še posebej. Pobudo posl. Mora je tržaška krščanska demokracija podprla, poslala pa mu bo podrobnejšo dokumentacijo. Slovensko prosvetno društvo IGO GRUDEN iz Nabrežine iiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiuiiimmiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiminiiiiiiiiiiii SPOROČILO SINDIKATA SLOVENSKE SOLE Prošnje za namestitev na slovenskih srednjih šolah Tajništvo priporoča vsem, naj napišejo prošnjo samo v slovenskem jeziku Volitve za obnovo pokrajinskega odbora za obrtništvo Predsednik pokrajinskega odbora za obrtništvo v Trstu dr. Valmarin sporoča, da je od danes naprej na vpogled na občinskih razglasnih deskah in pri trgovinski zbornici manifest, ki razpisuje, v skladu z deželnim zakonom št. 6 z dne 24. februarja 1970, volitve za obnovo pokrajinskega odbora za o-brtništvo. Rok za vložitev kandidatnih list Tajništvo Sindikata slovenske šole v Trstu obvešča, da morajo po ministrski uredbi z dne 25.2.1970 vložiti do 10. marca prošnjo na kolko-vanem papirju za vključitev v lestvico suplentov na slovenskih srednjih šolah tisti profesorji, ki so že učili vsaj dve leti na srednji šoli, a nimajo potrebne specifične diplome. Do 21. marca pa morajo vložiti prošnjo za namestitev za nedoločen čas vsi tisti profesorji, ki so bili že v šolskem letu 1969-70 imenovani za nedoločen čas. Sicer ti niso obvezani vlagati prošnje, vendar sindikat svetuje, da jo napišejo na prostem papirju. Prošnji morajo priložiti obrazec (skedo mod. 5). Prošnjo naj zlasti napišejo tisti profesorji, ki hočejo menjati stolico ali dopolniti število ur, v koliko jim manjka kaka ura za polno stolico, ter še profesorji na strokovnih zavodih in tehnično-praktični u-čitelji. Profesorji, ki so bili v službi že 4. oktobra 1954, naj v prošnji navedejo, da prosijo za potrditev na isti stolici po členu 4/c londonske spomenice. Profesorji, ki bodo letos prvič vložili prošnjo za vključitev v lestvico poverjenih za nedoločen čas, morajo vložiti do 31. marca prošnjo na kolkovanem papirju. Priložiti morajo doktorsko diplomo, potrdilo o stalnem bivališču, obrazec štev. 4 (skeda mod. 4) in morebitno potrdilo o usposobljenostnem izpitu ter izjavo na prostem papirju, da so vpisani v zbornico srednješolskih profesorjev. Priložijo naj tudi družinski list, potrdilo če so bivši bojevniki, člani odporniškega gibanja, partizani, deportiranci, vojne sirote, vojne vdove itd., ker jim ta potrdila zagotavljajo prednost pri namestitvi. Ministrska uredba določa, da bosta odločali o namestitvah in pritožbah za slovenske šole posebni dve pokrajinski slovenski komisiji, v katerih bo tudi predstavnik Sindikata slovenske šole. Prav tako bosta morali biti imenovani dve posebni pokrajinski slovenski komisiji v Gorici, v katerih bo predstavnik goriškega slovenskega sindikata. Opozarjamo, da so uredbe v prodaji po kioskih. Vsekakor pa si jo člani sindikata lahko ogledajo na sedežu, kjer bodo dobili tudi po jasnila. Vsem toplo priporočamo, naj napišejo prošnje samo v slovenskem jeziku, kajti lani, na žalost, so nekateri profesorji napisali prošnjo v italijanščini. Izgubljeno-najdeno Pri odseku X (ekonomat tržaške občine, soba št. 128, III. nastrop-je v občinski palači) so na razpolago lastnikom naslednji v februarju izgubljeni predmeti : Italijanska in tuja valuta, denarnice, torbice, ure, zapestnice, prstani, ura za merjenje toka, fotografski material, likalnik, dežniki, kolesa, škatla šiber, torba z obleko, volnena čepica, rokavice in ovratnik iz kožuhovine. Lastniki lahko dobijo izgublje-nje predmete vsak delovni dan od 9. do 12. ure. Tudi za openski tramvaj pravilnik mestne policije Ravnateljstvo avto-filo-tranvajske službe Acegat opozarja potnike, da veljajo tudi na avtobusni progi Op-čine-Oberdankov trg norme za prevoze oseb, ki jih predvideva »Pravilnik mestne policije*. Zaradi tega bodo potnike brez voznih listkov ali drugih ustreznih potnih dokumentov, osebe, ki ne spoštujejo navodil us lužbencev ali drugih norm, ki so izobešene v javnem vozilu o disciplini prevoza, kaznovali z globo 3.000 lir. Posebej je treba opozoriti, da »Pravilnik mestne policije* izrecno prepoveduje kajenje v javnih vozilih. Včeraj - danes ROJSTVA, SMRTI IN POROKE Dne 5. marca 1970 se Je v Trstu rodite 7 otrok, umrlo pa Je 9 oseb, UMRLI SO: 90-letna Ortensla Ciac. olo vd. B'nnl, 77-letna Maria Vidic por. Digianantonio, 79-letn.i Franc Rešaver, 59-letni Carlo Cecconi, 78-ietni Francesco Brezzi, 77-letnl Be, nedetto Degrassi, 76-letnl Pietro Ma-glizza, 75-letna Caterina Hubln por Perln, 79-Ietna Agnese Maček. DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 13. do 1(. ure) Croce Azzurra, Ulica Commerctale 26. Rossettl-Emlli, Ulica Combt 19. Al Samaritano. Trg Ospedale 8. Ta-maro & Nerl, Ulica Dante 7, NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 19.38 do 1.39) Godina, Trg S. Glacomo 1. Grlgo-lon, Trg Virglllo Giotti 1. Al due Mori, Trg Unlti d’Italla 4. Al S Lorenzo, Ul. Soncint 179 (Skedenj) priredi v nedeljo, 8. marca 1970 ob 17. uri večer PREŠERNOVA MISEL IN BESEDA Sodelujejo Stanko Kosmina, učenci osnovne šole, člani dramske skupine, otroški pevski zbor Kraški slavček in moški pevski zbor Igo Gruden. Vljudno vabljeni 1 V soboto, 7. marca ob 21. url v prosvetni dvorani na Proseku proslava 8. marca Na programu je govor im nastop pevskega zbora Vasilij Mirk. Sodelovala bo tudi narečna pesnica Marija Mijot, ki bo recitdrala svoje pesmi. Po kulturnem sporedu sledi prosta zabava. Vabljeni vsi! Ljudska prosveta Prosvetno društvo (France Prešeren« v Bolj-uncu priredi v soboto, 7. tm. ob 20.30 v prostorih srenjske hiše praznik žena. Vsi so vljudno vabljeni. SPDT vabi vse ljubitelje narave na predavanje prof. MILKA BAMBIČA «BARVE IN OBLIKE V NARAVI/ ki bo v petek 13. marca ob 20.30 uri v mali dvorani Kulturnega doma v Trstu. Predavanje bodo spremljali barvni diapozitivi. GledaMšča Razstave V umetnostni galeriji ‘To'b,M?Kl nai razstavljajo ugledni u*'lna. Mascherini, Mušič, Spacal ln Fenice 15.30 »Indaglne su e„„. dino al di sopra dl ogni s°^teCr.ni' :ttO»' letom. Grattaclelo 16.00 Bose, Massimo Piccolo. Ranieri. Prepovedano mladini pod l*- po-Ritz 16.00 «Interrabanc». lito«, Corrado Pani, Bet>% le®1'1' Prepovedano mladini pod 1 • vtc Fllodrammatico 16.30 «Le talyiflce_»‘ g'ni sensi«. Marta Hyer : p°" Priče. Prepovedano mla® 14. letom. us>. Alabarda 16.30 »Les striP-t«*s pre- Sabine Sun, Claude Beauclair-^ nnuorir n rt mlnrlini r\cH 18. povedano mladini pod 18. 1 ,(i». degh u - Razna obvestila POGREBNO PODPORNO DRUŠTVO V BAZOVICI vabi vse člane na redni občni zbor v nedeljo. 8.3.1970 ob 15. uri v dvorani Prosvetnega doma v Bazovici. Odbor Konzorcij pridelovalcev vin tržaške občine obvešča vinogradnike tržaške občine, ki bi radi razstavljali na letošnji vinski razstavi v Križu (27., 28. tn 29. junija t.l.), da spo ročijo svojo prijavo do 31. marca Pr'jave sprejema Kmečka zveza. Ul. Geppa 9. Trst. V svetoivanslcem Marijinem domu v Trstu bo v nedeljo, 8. marca ob 17. uri nastopila Igralska skupina Iz Ulice Risorta z naslednjim sporedom: Gospa v minikrilu (skavtinje), V šo. ferski šoli (skavti), Srčnost na preizkušnji (Mar. družba). Kmetijska zadruga v Trstu organizira 19. marca Izlet v Verono ob priliki mednarodnega kmetijskega sejma. Prijave sprejema urad v Ulici Foscolo l. 5Ul“ l a 1 scalCC> “ Aurora 16.30 «La caduta ae*‘‘ pr4. Režiral Viscontl. Technlco10,-)etoifc povedano mladini pod 1“. Zadnji dan. ^ Cristallo 16.00 »Topaz«. flltC Technlcolor. Capitol 15.30 «Que! temerari ro pazze scatenate riole«, T. Curtis, VValter Lando Buzzanca. Moderno 16.30, 19.30 In 22.10 ny girl». Barbra Streisand. ji Impero 16,30 #L'uomo ven ■rte!'1'' Cremlino«. Anthony Quin0. color. mo 8* Vittorlo Veneto 16.00 #Un f” tfo”' marclaplede«. G. Velght, tvveda|’1’ man. Technlcolor. — Pre^ mladini pod 18. letom. , d4". Ideale 16.00 «1 lunghl g1®^^'1 aquile». Curd Jurgens, cr Plumer, Michael Caine. er0|*1 Abbazla 16.00 «Per un pugno “^ler' Horts Frank, Don Becker, Ciangottlni. Technlcolor. P Astra 16.30 «Clnque tombe yepo'r4' medlum«. Barbara Steele. r dano mladim pod 18. leto®. Ob 25. obletnici sinri* Zore Perello bo v nedeljo 8. t. ^ 9. url maša zaduftnica v Irvi rvrl Sv ToVnhil Sporočamo žalostno vest, da nas je za vedno zapustil ^ dobri in dragi brat ter stric FRANC REŠAVER Pogreb nepozabnega pokojnika bo danes, 6. t. m. uri iz kapele evangeljskega pokopališča pri Sv. Ani. Žalujoče družine: RESAVER' MODRIJAN in CEBULEC Trst, Divača, 6. marca 1970 •si j?< iti lil mdbuicuiii, muja, rC3 Razstava bo odprta do 14. ®a od delavnikih od 10.30 do 12.30 jj 16.30 do 19.30, ob nedeljah pa do 13. ure. n-ribBt0* V umetnostni galeriji «1» Roji. je razstava risb slikarja LAvia n[. gnana. Urnik galerije je ob 0 k-lh od 11. do 13. ter od 17 30 , ur«. ure, ob praznikih pa od 11. d0 1 ' t. V umetnostni galeriji *BUSS°J!|anir stavlja od 1. do 10. marca Blason. V sLa Cappella« — Centru ziskave ln avdiovizivne ekspe ^ ^ m dvuiuviniviiv — - _ te, je do 14. marca razstava ^ slovom «Ustvarjalna fotograf daj je v tekni kolektivna & 7. marca ob 18.30 pa javno srcv in debata. . * V občinski umetnostni avory^dt' Palači Costanzi Je razstava ^ žavnega natečaja osnutkov zgo- drobnostni regulacijski načrt m dovinskl del mesta Trsta. .(l. V umetnostni galeriji *L» na« v Ulici S. Ni-colč 6 bo v ^ otvoritev razstave grafik BrUaZstaf* sinarija, v mali dvorani Pa r . o* grafik Joe Tilsona. Razstava prta do 24. marca. Nazlonale 15.30 «1! cavalto W ,OIi«5, petito«. Diane Baker, Dean Sledijo slikanice. gd- Eden 16.00 »Rosdlimo Patern*’ p da to«. Nino Manfredi, J®sw •? bards. G M. voionte, F. Bolkan. it color. Prepovedano mladini Lik1* «Metelio». Ezcclslor 16.00 «L’Amica». jji.x Stoni, G. Ferzetti, E. Mart® ^icp. SEJA DEŽELNEGA SVETA Odobren zakonski osnutek o prispevkih za razvoj industrije v gorskih predelih Zavrnjena resolucija KPI v zvezi z bolnišnico Fatebenefratelii v Gorici Na včerajšnji seji deželnega sve-so odobrili zakonski osnutek o kovnem finansiranju deželnega tona štev. 35 z dne 30. septem-9 1969. S tem zakonskim osnut-/f" se pooblašča dežela, da letos uspeva za razvoj industrije na poh področjih še eno milijardo .1 osnutek so glasovali vsi sve-razen svetovalcev KPI in Jr™ ki so glasovali proti. Zatem so razpravljali o resoluciji sve-3™*v KPI in PSIUP v zvezi z lem1 deželnim prispevkom zaseb-zdravstvenemu zavodu «Fate-neftatelli» v Gorici. Poleg tega .komunistični svetovalci vložili o j Problemu tudi vprašanje. Tu-omenjena resolucija je bila zavr-S' *!er so glasovali zanjo samo 'Vlagatelji, t.j. komunisti in soji1 proletarci. . zgoraj omenjenem zakonskem Isl! U Porogal demokristjan Di šlT0, je najprej omenil zakon oVl 35 o prispevkih za gradnjo no-tovarn na gorskih področjih, “Pnia za njihovo povečanje. Ta j?011 določa, da bo dajala de-vsako leto po 250 milijonov u v ta namen. Ker pa se je po-jj:9*0. da je to premalo, so seji sklenili, da zakon ponovno fi-^isirajo z zakonskim osnutkom, - 1® z eno milijardo lir. Pri tem v prid indu-gorskih področjih, s či- «<..Za prvi ukrep Si na Her s® daje tem področjem pred-J? pred drugimi. Upoštevati pa je da so zelo zaostala. V nekaj i^ecih je dežela prejela na pod-,"1 členjenega zakona kar 22 ;®enj. od katerih 17 za nove to-lffne. 5 pa za razširitev starih. V Samen bodo industrijci investi-^ 12 ^ milijard lir in ustvarili J tisoč novih delovnih mest, (vsaj (TJ0 Pravijo). Dežela naj bi pri-jJJ^a skupno skoraj dve mili-s®’ upoštevajoč, da bo dajala l n°ve tovarne 20 odst. prispev-i)i2a razširitev starih pa 10 odst. ,s ansko bo dežela prispevala za t ° novo delovno mesto en mi-nn lir Zasebni industrijci pa laii “Pje še druge prispevke, n. pr. ^države. Med drugim pridejo v kj. v za posoiila za nove tovarne )£, občine Trbiž, Krmin, Čedad, bo Ce°t. Fo.ida, za razširitev obraba3 Trbiž, Zagraj, Doberdob in 'eil i °' Poročevalec je tudi po-iij,a' da je deželna družba «Friu ^ udeležena pri petih izmed teh Ijj d ter da sta dve podjetji pro-(jj tudi za ugodnosti, ki izvili i 'z deželnega zakona štev. 2o fa 1965. f. r^pravi o zakonskem osnntku !^v> spregovoril komunist Zor-, Predvsem je izrekel dvome Sot>. ki je potrebna za ustvari-wenega delovnega mesta, saj je !) ,P' da mora biti na razpolago Precej milijonov. Po njego-ijp Pjnenju niso podjetja, ki so HojjJPPda za deželno podporo, te ^r°re dejansko potrebna ter bi zadovoljili njihove prošnje že iw^°dlagi zakona štev. 35: mili-:;rJ. ur, ki jo predvideva ta za-ijjj 5* osnutek, pa bi lahko pora-Sbi? boli nujne potrebe. (j j a (Slov. skupnost) je rekel, ijUj!® zakon štev. 35 zbudil precej ijj ,ania pri gospodarstvenikih, t%jJe moč na ta način žago V Precej novih delovnih mest. w bovs°d ni zakon vzbudil prali ^zanimanja, kar velja na pr. tj gajsko področje. Tu so glavic Vlra pač vojaške služnosti, tega pa tudi niso dovolj raz i .Prometne zveze. Ravno zato je bij krajev, t.j. iz Beneške Slo-V,.’ veliko izseljevanje. Zato_ bi ■"in' .Predvsem skrčiti vojaške *n 'zboljšati cestne in 1^'ske zveze. kulake zveze. Le tako se bodo Sid Uresničile nove industrijske !We 'n zagotovilo delo domači Liberalec Bertoli je dejal, 5 p.?eralci na splošno nasprotuje-\ ^Udam, ki so izjemne, toda v Se l^eru gre za pasivne gorske OJ jim je treba pomagati. SS11 (PSIUP) je dejal, da ne Jrist) ' veliko število prošenj za Sar 'e zanimanje zasebnih go-\i Sa'h operaterjev, marveč do ^ Dn tu<*i. da se radi obračajo S*oč na javne finance, kar f. (v. Podpiranje zasebne pobu Klpjj, pa bi morala predvsem S javne pobude. Po njego- vi^ 't*nenju niso vsi dosedanji de 'N ®.P®vki pomagali k poveča Sj^vila delovnih mest in so ‘''P le zadržali njihovo upa-Sbo b°Cla'n' proletarci ne ver-Vj, v zasebno pobudo in me 'ahlt0 'e z zgraditvijo gmotni položaj gorskih predelov. Schiavi (MF) je izrekel zadovoljstvo z zakonskim osnutkom: prav tako je storil tudi misovec Bo schi. Zadnji je spregovoril demokristjan Martinis, ki je seveda po hvalil zakonski osnutek. Svetovalcem je odgovoril poročevalec Di Gallo, ki je razpršil nekatere njihove dvome. Rekel je, da za ustvaritev vsakega delovnega mesta, je potrebno mnogo denarja, toda v tem primeru gre za drobne industrijske izdelke, za kar je izdatek manjši. Rekel je tudi, da je naklonjen resoluciji, ki so jo predložili svetovalci Furlanskega gibanja, katera se zavzema za to, da bi ponovno finansirali omenjeni zakon štev. 35, če bi se pokazala potreba. Predsednik Ber-zanti pa je orisal vzroke ponovnega finansiranja zakona, saj se je pokazalo, da bo imel dobre rezultate. Tudi on se je izrekel za omenjeno resolucijo ter sprejel tudi resolucijo demokristjanskih svetovalcev, naj bi priznali tudi občino Ragogna za gorsko področje in s tem omogočili nove industrijske pobude v njej. Sledila je razprava o nekaterih spreminjevalnih predlogih, nato pa glasovanje z že omenjenim razultatom. Precej dolga je bila razprava o resoluciji KPI in PSIUP o dežel nem prispevku bolnišnici «Fatebe-nefratelli* v višini ene milijarde lir. Resolucijo je orisal svetovalec Bergomas in predvsem kritiziral dejstvo, da se daje denar zasebni ustanovi. V razpravi so potem spregovorili svetovalec Cecotto (MF), Cocianni (KD), Rizzi (PSIUP), Mo-relli (MSI) in Trauner (PLI). Dis-kutantom je v imenu odbora odgovoril odbornik za zdravstvo De-vetag, ki je rekel, da gre za javno ustanovo, za kar jo je priznala že leta 1876 pokojna Avstrija, in kar je bilo potrjeno na podlagi sen-žermenske pogodbe. Dežela bo dala eno milijardo, uprava bol nišnice pa se je obvezala, da jo bodo tako preuredili, da bo lahko spreiela veliko število starih kroničnih bolnikov. Dežela se namreč zaveda, da je potrebna v ta namen nova zgradba, saj so zgradbo, v kateri je sedaj bolnišnica, sezidali že leta 1785. v V začetku seje je komunistični svetovalec Moschioni zahteval, naj deželni svet čimprej začne razpravljati o zakonskem predlogu njegove skupine o dopolnitvi zdravstvene in farmacevtske oskrbe kmetovalcev. Toda večina deželnega sveta je Ji} predlog zavrnila. Zebrasti prehodi na križišču ulic Canova-Pascoli uvedbi zebras-tlh prehodov na tem križišču, kar naj bi vozače prisililo, da bodo zmanjšali hitrost in se tako v znatni meri izognili trčenjem ali pa jih vsaj ubložili. Razvrstitev prehodov bo naslednja: 1. na Ul. Canova na vogalu z Ul. 'Pascoli, 2. na Ul. Pascoli na vogalu z Ul. Canova (proti Ul. Rossetti) 3. na Ul. Pascoli na vogalu z Ul. Canova (proti Ul. Comti), 4. na Ul. Plccardi na vogalu z Ul. Porta. 5. no TTL Piccardi na vogalu, v Ul. Eremo. 6. na o . Porta na vogalu z Ul. Piccairdd (proti Ul. Rossetti). Važno obvestilo šolskega skrbnika Šolski skrbnik sporoča, da je bila objavljena ministrska odredba glede premestitve in namestitve nestalnih profesorjev na srednjih šolah za šolsko leto 1970-71. Omenjeni odlok določa rok 21. marca 1970 za predložitev prošenj glede: sistematizacije delovnih mest za profesorje, ki so bili sprejeti v službo za nedoločen čas: premestitve profesorjev, ki so bili imenovani za nedoločen čas; za nove kandidate za imenovanje za nedoločen čas (od 1.10.1970 naprej). Odredba predvideva, glede prosilcev za namestitev na slovenskih srednjih šolah, ki nimajo potrebnih spričeval za sprejem na habilitacijske izpite, sestavo posebnega seznama za dodelitev morebitnih suplenc. Prošnje za vključitev v ta seznam morajo biti predložene do 10. marca. V soboto zvečer v Repnu proslava 8. marca Žene in dekleta iz Repna, s Cola in Poklona ter od Fernetičev, to je iz repentabrske občine, bodo tudi letos, kot že dolgo vrsto let, proslavile 8. marec. Zbrale se bodo v soboto zvečer v dvorani Križmanove gostilne v Repnu na skupni večerji, po večerji bo zapel narodne in partizanske pesmi domači pevski zbor «Srečko Kumar*, za dobro voljo in zabavo pa bo poskrbel tudi orkester, da se bodo ob veselih zvokih zavrtele nekdanje in sedanje mladinke. Na proslavi ženskega praznika v Repnu je vsako leto veselo, prijetno in tovariško vzdušje. Zato radi pridejo go stinje in gosti tudi iz drugih bližnjih vasi. Najprej se zbere za mizami samo nežni spol, potem pa pridejo še možje in fanti. Opozorilo profesorjem Osrednje šolske oblasti so že za čele s pripravami za prihodnje šol sko leto. Predvsem je treba poskr beti za imenovanje in premestitve profesorjev, zlasti tistih, ki niso v stalnem staležu in katerih je v Italiji največ. Na vseh srednjih šolah bodo morali biti navzoči vsi profesorji že I. oktobra, ko se bo začelo novo šolsko leto. S tem namenom je ministrstvo za šolstvo že izdalo odredbe glede predložit ve prošenj za premestitve, suplen-ce in poverjena mesta. Minister za šolstvo je med drugim tudi določil, da 15. maja zapade rok za ustanovitev novih srednjih šol. Minister za šolstvo Ferrari-Aggra-di je včeraj podpisal, po posveto vanju s sindikalnimi zastopniki, o-krožnico, s katero se delno spreminja sestava komisij, ki imajo nalogo, da sodelujejo s šolskimi skrbniki pri raznih operacijah glede dodelitve poverjenih mest in suplenc. Omenjene komisije bodo začele delovati že 26. marca. •iniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiinnuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiunifiiiiiiitiiii VČERAJ PRED KAZENSKIM SODIŠČEM Zlorabil je ienskino ljubezen in jo koristolovsko zavajal v zmoto Nadaljnja razprava proti Bernardelliju, obtoženemu zavajanja umsko bolne osebe, prenesena na 18. marec Včeraj je pričala Lidia Malusa Križišče ulic Canova in Pascoli je redno prizorišče prometnih nesreč, nekaterih tudi precej hudih. Kljub temu, da je pri nas v veljavi prednostni sistem desne strani, se vozači, ki vozijo po ulicah Canova in Piccardi, tega na splošno ne zavedajo dovoli in na številnih križiščih običajno ne dajejo prednosti vozilom, ki prihajajo na Ul. Canova in Ul. piccardi z njihove desne. In ker je tudi Ul. Pascoli zelo prometna, prihaja prav na tem križišču do zelo pogostih trčeni. Prav zaito je župan izdal odlok o ................................................................. Pred kazenskim sodiščem (preds. Edel, tož. Borracetti, zapisničarka Mastromauro) se je včeraj pričela sodna razprava proti 43 - letnemu Guidu Bernardelliju iz Ul. Bello-sguardo 1, ki je bil obtožen, da je zavedel umsko bolno 59-letno Lidijo Fanin por. Malusa iz Drevoreda XX. septembra 97, v zmoto In se tako okoristil z njenim celotnim premoženjem.,. ^ Z Bemardellijem, ki je bil vpleten v precej zapleteno zadevo, ki se je odigrala na katastrskem oddelku tehničnega urada v Trstu, se je sodna kronika morala še pred kratkim obširno ubadati. Skratka gre za moškega polnega manjvrednostnih kompleksov, ki so imeli, sicer v drugačni obliki, tudi svoje mesto v vsej «zadevi Malusži» Vsa zadeva pa se je pričela, ko sta se meseca oktobra 1964 Ber-nardelli in Malusaijeva srečala po čisto golem naključju — pri nakupu nekega avtomobilskega odbijača. Med moškim, ki je bil samec in žensko, ki je bila vdova, vendar polna denarja, ki ga je v gotovini in v nepremičninah podedovala po AGENTI SO JO ISKALI ZE LETO DNI Mlada ženska zagrešila v enem letu 12 tatvin Decembra jo je zasačil lastnik stanovanja, vendar se mu je izmuznila, kar pa ji tokrat ni uspelo V torek popoldne so agenti letečega oddelka aretirali žensko, ki sc ji bili na sledi skoraj eno leto zaradi raznih tatvin. 'V torek okrog pol enih je telefonirala na kvesturo Maria Bisiak iz Ulice Ginnastica 52 in prosila, da bi čimprej prišli k njej agenti, ker je v svojem stanovanju našla neznano tatico. Ko so agenti dospeli je povedala, da se je malo prej vrnila domov in ugotovila, da je nekdo razbil ključavnico. Stopila je v stanovanje in opazila v dnevni sobi neznanko, ki je stikala po predalih. Ko se je ta zavedela, lavne industrije izboljšali I da se je vrnila lastnica stanova- •ZJENINA PRILOŽNOST ZA LJUBITELJE LEPE SLOVENSKE KNJIGE KNJIŽNI TEDEN °D 2. DO 7. M A R C A POPUSTI 10-50% Šircelj: Žepni bonton lir 100 Balzac: Ode Gorlot lir 100 Gregorčič: Mojo srčno kri škropite lir 100 Trlnko: Spisi lir 100 Žitnik: Rak lir 100 itd. yABTMO ZLASTI ŠOLSKO MLADINO NA NEOBVEZEN OGLED NAŠIH KNJIG TRST - Ul SV FRANČIŠKA 20 - TELEF 61792 nja, je hotela zbežati, Bisiakova pa ji je iztrgala torbico iz rok. V njej je našla precej dragocenih predmetov in skoraj 150.000 lir, ki jih je hranila v predalu. Neznanka je skušala dobiti nazaj svojo torbice in oditi, Bisiakovi pa je u-spelo, da jo je zadržala pri vratih. Prav tedaj sta prišli po stopnicah dve sostanovalki in priskočili Bisiakovi na pomoč. Neznanko so zaprle v stranišče in obvestile kvesturo. Ko so agenti neznanko prevzeli in jo vprašali, kako se imenuje, jim je povedala lažno ime in lažne osebne podatke. Kasneje so na kvesturi ugotovili, da ji je ime Marija Brzan por. Glavina, doma iz Boršta pri Kopru in da je 26 let stara. V Trstu je bila samo začasno. Med daljšim zasliševanjem so izvedeli, da je v zadnjem letu opravila dvanajst tatvin z obtežilnimi okoliščinami in en poskus tatvine. Običajno je najprej izvedela za navade «žrtev», nato pa obiskala stanovanje v njihovi odsotnosti. Kradla je navadno zlatnino in denar, le v enem primeru, ko ni našla ne enega ne drugega, si je prilastila oblačila. To se je zgodilo 18. novembra v stanovanju, Luciane Batič vd. Iskra. Decembra je Glavinova obiskala stanovanje A-lessia Giganteja v Ulici Toti 7. Ko je stikala po predalih, je prišel domov lastnik in le za las ji je uspelo, da se mu je izmuznila. Vrednost zlatnine in denarja, ki si ga je v enem letu nabrala — krasti je namreč začela v februarju 1969 — znaša približno dva milijona lir. Vso zlatnino je zastavila pri Tržaški hranilnici. Pri svojem «delu» si je pomagala z vijakom, ki ji je služil zn odpiranje vrat in predalov. Agenti so včeraj premestili Gla-vinovo iz pripora v ječo, kjer bo morala ostati na razpolago sodnim oblastem do konca preiskave. pokojnem možu, je kmalu nastalo «iskreno.> prijateljstvo, iz prijateljstva samega pa je počasi pričela kliti ljubezen dn oba sta bila že na tem, da se kljub precejšnji starostni razliki, poročita. Pa je «nanesio» — tako pravi obtožnica — da se je Bernardelli pričel malce preveč vneto zanimati za ženskino premoženje. Najprej jo je iz čisto ((ljubezenskih)! nagibov prepričal, naj mu da polnomočje kot edinemu skrbniku vsega njenega premoženja in upravo nekaterih poslopij, ki jih je ženska imela v Trstu, Rapallu in v Cortini d’Am-pezzo. Dotlej je bdi , namreč njen skrbnik in upravnik poslopij zapisnikar ChiarelH s tržaškega sodišča, ki je najbolj pošteno upravljal vso ženskino - premoženje. Potem pa ji je svetoval, naj proda nekatera poslopja, kar je ženska storila, on pa se je okoristil z vsem izkupičkom. Kot zadnji dokaz te ((goreče ljubezni)) pa jo Je stalno terjal in prosjačil za denar, ki ga je potreboval za nakup novega avtomobila, in kot je sam izjavil, za zdravljenje bolne sestre in matere. Torej kar lepa vsota milijončkov, ki pa so tako rekoč šli v nič, saj jo je Bernardelli po dveh letih skupnega življenja, ko Je sprevidel, da mu kaj malo ostaja, enostavno zapustil in tako je bila ženska prisiljena zateči se k občinski ustanovi za socialno varstvo ECA in prilagoditi svoje nadaljnje življenje v majhni in tesni sobici. Bernardelli je na včerajšnji razpravi dejal, da Je Maluskjevo iskreno ljuM in ji hotel le dobro, nikakor pa je ni hotel zavesti z zmoto. Vsi nasveti v zvezi z upravljanjem njenega premoženja so bili le izraz Iskrene privrženosti in ljubezni. Pričala je tudi Maluskjeva, katere pričevanje, ki pa je izpadlo bolj naivno kot umsko bolno, se je zavleklo čez eno uro, V bistvu je zvalila na moškega kup obtožb in dejala, da mu Je v začetku res iskreno verjela, šele potem pa je spoznala, kakšne vrste mož je. Povedala je tudi vso zgodbo o svojem premoženju in nepremičninah, M jih Je bila prisiljena prodati.’ Poleg Malusšjeve je pričalo še šest prič ,od skupnih štirinajstih, ki pa, razen zlatarja Serianija, pri katerem je ženska imela nad milijon lir dolga za nakup raznih zlatih primerkov, niso povedale nič izrednega. Zaradi pozne ure (prvi del razprave, ki se je popoldne nadaljevala skoraj do 20. ure) je predsednik dr. Etel prenesel nadaljnji potek razprave na 18. marec. OBČINSKI SVET V GORICI Sinoči zadnja razprava v občinskem organiku Prihodnji teden pride na vrsto razprava o občinskem proračunu za I. 1970 Sinoči je bila v Gorici druga seja občinskega sveta in šesta po vrsti, na kateri so obravnavali izključno o enem samen argumentu in sicer o organiku občinskih uslužbencev. Že na predzadnji seji, v torek zvečer, so srečno prediskuti-rali do člena 226 ter prišli tudi na dodatno listino A. Na predlog svetovalca KD Pianija, o katerem se js potem razvila debata, v katero so posegli predstavniki vseh v občinskem svetu zastopanih skupin, so odobrili ustanovitev še enega oddelka v občinski upravi, ki bo nosil št. VI ter bo imel opravka s pro-gramacijo in socialno dejavnostjo. V tem oddelku bodo uredili štiri urade: za programacijo, organizacijo in preučevanje, šolstvo ter za turizem, šport in mladino. Že na predzadnji seji je župan Martina izrazil prepričanje, da bo četrtkova, se pravi sinočnja seja zadnja, na kateri naj bi izglasovali organik za občinske uslužbence, z vsemi spremembami in sprejetimi dodatki. Potem bo prišel prihodnji teden na vrsto občinski proračun za 1970, za katerega je že pripravil odbor tudi upravno in finančno poročilo. Ne smemo namreč pozabiti, da se je župan prejšnji mesec obvezal, da bodo začeli razpravljati o proračunu najkasneje do 10. marca. bliske ustave. Ob koncu izražajo svojo popolno solidarnost z nedolžnimi žrtvami avtoritarne zakonodaje, ki je danes bolj kot kdajkoli poprej v nasprotju z demokratičnimi in samovladnimi težnjami -državi. Iz ropotarnice povlečen fašistični zakon Občinski svet v Ronkah je na svoji zadnji seji razpravljal o preganjanju članov PSIUP, ki so jih karabinjerji prijavili na podlagi fašističnega določila iz leta 1939, ker so razdeljevali letake. Tega fašističnega določila nikoli ne uveljavljajo proti nobeni organizaciji. Svetovalci so ugotovili, da je takšno dejanje škodljivo za svobodno izmenjavo idej 'in za potrebno propagando, ki se, je poslužujejo predvsem politične organizacije. Zahtevali so takojšnjo ukinitev rašistič-nih določil, ki omejujejo svobodo ter so v nasprotju z jamstvi repu- Slovensko gledališče v Trstu GOSTOVANJE PRIMORSKEGA DRAMSKEGA GLEDALIŠČA IZ NOVE GORICE V KATOLIŠKEM DOMU V GORICI Jutri, 7. marca ob 16.30 uri (za šolsko mladino) in ob 20.30 uri A. T. Linhart TA VESEll DAN MATIČEK SE ŽENI Ena komedija v petih in dveh delih aktih Prodaja vstopnic eno uro pred začetkom predstav pri blagajni Katoliškega doma. Za šolsko mladino iz okolice Gorice bo poskrbljen avtobusni prevoz. Avtobus št. 1: ob 15.30 iz Doberdoba. Avtobus št. 2: ob 15.30 iz Ja-melj, ob 15.45 iz PaUtdšča, ob 16. iz Rupe. Avtobus št. 3: ob 15.30 iz Ga-brij, ob 15.45 iz Rubij, ob 16. iz Sovodenj. Danes seja občinskega sveta v Števerjanu Kot smo javili v nedeljski številki PD bi morala biti seja občinskega sveta v števerjanu v torek zvečer. Ker pa je tisti večer v Števerjanu močno snežilo, saj je nametalo kar 30 cm snega in cesta na zgornjem koncu ni bila prevozna, svetovalci niso mogli priti na sejo ter so jo zato odložili na danes, v petek ob 20. uri. Ker je župansko poslopje še vedno v popravilu, se bo tudi ta seja vršila v župnijskem domu, kjer ima občinska uprava svoj začasni sedež. Dnevni red za sejo je isti ter se bodo svetovalci predvidoma največ pomudili pri občinskem proračunu za leto 1970. ZARADI TOVARNE NSG Podtajnik Toros bo jutri v Gorici Razgovarjal se bo s sindikati o dvigu proizvodnje Včeraj zjutraj so tajništva treh sindikalnih organizacij v Gorici CGIL, CISL in UIL sprejela telefonsko obvestilo iz Rima, da bo prišel jutri, v soboto dopoldne v Gorico podminister za delo Mario Toros. Ob 11. uri bo imel na prefekturi razgovore s pokrajinskimi tajniki treh sindikalnih organizacij in z notranjo komisijo v tovarni Nova San Giorgio v Stražicah s katerimi bo razpravljal o problemu proizvodnje in zaposlitve v tej tovarni, ki je v hudi krizi. Predstavniki sindikatov upajo, da bodo na tem sestanku, ki mu bodo prisostvovali najvišji vodje Finmec-caniche, odobrili konkretne ukrepe v skladu s sporazumom, ki je bil za to tovarno podpisan na ministrstvu za delo lanskega 28. januarja v Rimu ob priliki zasedbe tovarne v Stražicah od strani delavcev. Izpred okrajnega sodišča Goriški okrajni sodnik dr. Lau-diso je na zadnjem zasedanju obravnaval le nekaj drobnih zadev. Med njimi naj omenimo primer Domenka Leggierija, ki je bil vpisan kot lastnik podjetja Cremac v Rimu, UL Nomentana 933/A, pa ga policija ni mogla najti in tudi pri razpravi ni bil prisoten. V obtožnici je navedeno, da mu je prodajni oddelek tekstilne tovarne v Pocgori preko svojega zastopnika v Rimu marca meseca leta 1968 prodal razno blago lastnega izdelka za nekaj nad 180.000 lir, ki pa ga Leggieri ni nikoli plačal. Ko so ga nekaj mesecev pozneje terjali preko svojega rimskega zastopnika, ga niso mogli najti na omenjenem naslovu. Ker pa ni bilo konkretnih dokazov proti njemu, je sodnik obtoženca oprostil zaradi pomanjkanja dokazov. Branila ga je dr. Romana Capussotto. Prav tako niso mogli najti obtoženega Josipa Ziskoviča, 23 let, ki je po rodu iz Čakovca na Hrvaškem, pa je bival v zadnjem času v begunskem taborišču pri Pa-dričah. Dne 14. maja lan: ga je policija ustavila in legitimirala v baru «Verdi» v Ul. Garibaldi v Gorici, kjer je na silo hotel vina, čeprav je bil po mnenju barista že dokaj vinjen. Sodnik ga ie obsodil na 10.000 lir globe in plačilo sodnih stroškov, pogojno in brez vpisa. Branila ga je uradno dr. Romana Capussotto. Državni tožilec odv. Mamolo. SINDIKALNE VESTI Protestna stavka v podjetju Ribi zaradi odpusta dveh delavcev Danes in jutri stavkajo zdravniki po bolnišnicah Zaključek uspelih stavk v tekstilnih tovarnah Tri sindikalne organizacije CISL, CGIL in UIL so proglasili za danes, 6. marca 24-urno stavko v vseh oddelkih podjetja Ribi v Gorici. Stavka se je začela o polnoči ter bo trajala danes do 24. ure. Povod zanjo je dal nenaden in neutemeljen odpust dveh delavcev v mehanični delavnici podjetja. Ker so delavci prav sedaj-h* pogajanjih za obnovo delovne pogodbe, ima omenjeni odpust dveh delavcev videz ustrahovanja od . straiii Vodstva podjetja. Iz tega razloga so tri sindikalne organizacije pozvale vse uslužbence podjetja naj z današnjo stavko pokažejo svojo solidarnost s prizadetima delavcema. V okviru vsedržavnega stavkovnega gibanja kategorije stavkajo danes in jutri tudi zdravniki po bolnišnicah na Goriškem. Prav tako so določili, da bodo stavkali še 12., 13. in 14. t.m. Vzrok za stavko je zavlačevanje pri pogajanjih oziroma sklenitvi vsedržavne delovne pogodbe za zdravniško osebje po bolnišnicah. Ena izmed spornih točk je akordno delo, ki ga vodstvo bolnišnice hoče ukiniti. Pomožni zdravniki in asistenti so poskrbeli, da bo za časa stavke delovala nujna dežurna služba in prva pomoč. Danes se bodo zaključile tudi tekstilne stavke na Goriškem, ki so bile na programu ta teden v tekstilnih tovarnah v Podgori, So-vodnjah, Zdravščini in v svilami Bodmer. Povsod se je delavstvo odzvalo kompaktno pozivu treh sindikalnih organizacij za udeležbo. Nesreča na delu v ladjedelnici Na neki ladji, ki je v gradnji v tržlški ladjedelnici, je včeraj padel z višine okrog 7 metrov 32-'etni delavec Luigl Bedin iz štarancana. V tržlški bolnišnici so mu ugoto- Otrokovo jokanje rešilo življenje staršem Ura je bila okrog dveh in pol po polnoči, ko je triletni Angelo začel jokati. 25-letni Gino Oliva in njegova 23-letna žena Maria Assun-ta Iacomelli por. Oliva — iz Ulice Vergottini 15 — sta se zbudila in skočila k otroku. Bil je bled In je bruhal. Prepadena sta ugotovila, da je stanovanje nasičeno z ogljikovim monoksidom, ki je uhajal iz peči. Kurili so namreč nepretrgoma s premogom. Odprla sta okna in telefonirala po taksi. S sinčkom sta se nemudoma odpravila v bolnišnico, kjer so pa zadržali vse tri zaradi prvih znakov zastrupitve. Malega Angela so odpeljali v otroško bolnišnico «BurIo Garofalo*, kjer bo moral ostati približno en teden. Starše so odvedli na oddelek za oživljanje. Okrevala bosta v 5 dneh. Pozabljena slovenščina Raznim pevskim zborom je pevsko društvo «Seghizzi» iz Gorice poslalo vabilo s formularji za sodelovanje na letošnjem jesenskem mednarodnem pevskem tekmovanju. Vse lepo in prav, saj se tako tradicija nadaljuje. Vendarle pa smo v teh vabilih opazili nekaj: pomanjkanje slovenskega in vsakega drugega slovanskega jezika. In vendarle so prav slovenski in zbori drugih slovanskih narodov bili v Gorici deležni iiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiitiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiia O TELEFONSKI SLUŽBI NA GORIŠKEM vili udarec v trebuh z notranjimi poškodbami ter so ga pridržali za dvajset dni na zdravljenju. Prijave za nagraditev veteranov dela 1 Kot" srno pred časom že pisali, namerava trgovinska zbornica v Gorici—tudi-letos odlikovati, veterane dela na Goriškem. Gre za nagraditev in odlikovanje delavcev, ki so že 30 let zaposleni pri istem podjetju; v drugi kategoriji so voditelji podjetij, ki delajo že najmanj 35 let pri istem podjetju in od tega vsaj 20 let kot voditelji; v tretji kategoriji pa so lastniki podjetja, ki deluje najmanj 50 let na področju naše pokrajine v industrijski stroki, ali manjše tovarne, ki so vnesle v svojo strukturo važne novosti. Rok za prijave na navadnem papirju zapade jutri, v soboto, 7. t.m. Za podrobnejša pojasnila se prizadeti lahko obrnejo na sedež Zveze industrijcev v Gorici, Ulica Ris-mondo 3, Letos bo Gorica avtomatsko povezana z vsemi pokrajinami Sporazum za teleselekcijo z Novo Gorico • Sedaj imamo brez Gradeia na Goriškem 13.300 naročnikov Te dni so imeli v Novi Gorici predstavniki telefonske družbe SIP iz Gorice razgovore s tamkajšnjimi predstavniki telefonske službe. Ob tej priliki so se med drugim pogovarjali o možnosti ureditve medkrajevnih avtomatskih telefonskih razgovorov med goriško pokrajino (z izjemo Gradeža) in novogoriškim področjem (z izjemo Ajdovščine in Idrije) preko telesekcije. Na ta način bodo možni neposredni telefonski razgovori koristnikov telefona na obeh obmejnih področjih. Računajo, da bodo priprave za izvedbo tega načrta zaključili v nekaj mesecih ter tako odpravili nepotrebno čakanje in zamudo časa, ki jo predstavlja telefoniranje s posredovanjem telefonske centrale. Medtem so v teku dela za povečanje telefonske centrale SIP v Gorici, kjer od zadaj dozidavajo še nov trakt poslopja in računajo, da bodo z zidarskimi deli zaključili tja do poletja. Novih prostorov pa letos še ne bodo mogli izkoristiti, ker bodo postavili notranje naprave šele v prihodnjih letih v skladu z razpoložljivimi sredstvi Zato bomo imeli še nekaj let stisko za nove telefonske številke in na sedežu SIP je več desetin še nerešenih prošenj za nove naročnike, zlasti v Gorici in Tržiču. Ob koncu leta 1969 smo imeli na Goriškem (z izjemo Gradeža) 13.300 telefon skih naročnikov; od tega je bilo v Gorici in okoliških občinah okrog 7000, na področju Tržiča 5000, v Gradiški 800 ter 500 v Krminu. Ko bodo opremili tudi novi trakt goriškega sedeža SIP bodo odpadle ovire za nove naročnike, ter se bo njihovo število precej povečalo. Že do meseca oktobra letos računajo, da bodo povezali goriški telefonski sektor preko teleselekcije z vsemi drugimi področji Italije in kot smo že zgoraj omenili, bodo z avtomatiziranjem izpopolnili tudi povezavo z Novo Gorico, ki ima že pet let neposredno telefonsko povezavo 'Z Goriško, ki je prej mo- rala iti preko Ljubljane ali Benetk. Vsa ta dela in izvajanje načrtov so tudi vzrok ,da do sedaj telefonski naročniki še niso prejeli imenika za leta 1970, ki ga bodo te dni razdeljevali. Iz goriškega matičnega urada Dne 4. in 5. marca se Je v goriški občini rodilo 8 otrok in umrlo je 7 ljudi. ROJSTVA: Antonella Puntin, Paolo Nanut, Anna Stecchina, Norma Palumbo, Piva Masstano, Mario Ob-lasia, Terasa Valentinčič, Francesco Bedina, Fabrizio Carcangiu. UMRLI: Invalid 75-letni Benedet-to Bendorlcchio; gospodinja 88 -letna Maria Namer vd. Belllna; vulka/niaer 48-letni Ricoardo Fola-dore; 70-letni Lodovico Gaddi; u-pokojenka 80-letna Maria Marecich vd. Sepuca; upokojenka 76-letna Angela Malosso vd. Omet to in upokojenec 71-letni Eduardo DTppolito. največ aplavzov, največ uspehov, večina publike, ki prihaja na koncerte je slovenska, V društvu c.Se-ghizzn je tudi več Slovencev, Slovenec je celo sam pevovodja. Zakaj torej pozabljanje na slovenščino? Vabila so tiskana v italijanskem, nemškem in francoskem jeziku. Slovenščine nikjer. Zakaj prihaja do tega? Danes zvečer z začetkom ob 21. uri bo ponovna seja pokrajinskega sveta v Gorici. Nadaljevali bodo z razpravo o pokrajinskem proračunu za leto 1970, ki so jo začeli na seji preteklo soboto. ZA PRAZNIK ZENA priredi PD Jezero v prosvetni dvorani v Doberdobu jutri, 7. t. m. ob 20.30 uri DRUŽABNI VEČER Na sporedu je petje m prosta zabava. Kot gostje bodo prisotni tudi članice in člani PD ((Briški grič« iz Steverjana. Vabljeni! CORSO. 16.30: «Gli avvoltoi hanmo farne«, S. Mc Ladne in Cl. East-wood. Ameriški kinemaskope v barvah. VERDI. 17.00: «11 giovane normale«, L. Capolicchio in J. Agrent. Kine. maskope v barvah; mladini izpod 14. letom prepovedan. MODERNISSIMO. 17.30: «Puro co-me um angelo, papš ml fece mo-naoo... di Monza«, L. Buzaanca im I. Villand. It. kinemaskope v barvah: mladini Izpod 18. letom prepovedan. V1TTORIA. «John in Mary», D. Hoffmann in M. Farrow. Angleški baovmd film; mladini izpod 14. letom prepovedan. CENTRALE. 17.00—21.30: «Una ver-gine da rubare«, N. Varlej in A. Demjamenko; ruski film v barvah. Tržič AZZURRO. 17.30: «Quemada». Marijan Brando in R. Salvador. Kine-maskop v barvah. EXCELSIOR. 16.00: «John in Ma-ry». M. Farrow Dustin Hoffmann. Barvni film. PRINCIPE. 16.30: «Assassino per un ■ testimone«. A. Cord in B. Etklund, Barvni film. /Voni tiorica SOČA (Nova Gorica); «Zvezda» a-meriškl barvna film — ob 18 in 20 30. DESKLE: ((Planet opic«, ameriški barvni film — ob 20. SEMPAS: prosto. KANAL: «Vesele počitnice«, francoski barvni film — ob 20. SVOBODA: ((Davitelj iz Bostona«, a-meriški barvni film — ob 18. in 20. PRVACINA: ((Čudoviti Dr. Dolltle«, ameriški barvni film — ob 20, DEŽURNI LEKARNI GORICA V Gorici Je danes ves dan In ponoči dežurna lekarna Toranzo, Ver. dijev korzo 57, telefon 2879. TR2IC V Tržiču Je danes ves dan tn ponoči odprta lekarna dr. Rismondo, UL Toti 52. telefon 72701. PRIMORSKI DNEVNIK — 6 — 6. marca SP V UMETNOSTNEM DRSANJU Amerikanec Wood svetovni prvak Med posameznicami vodi Avstrijka Schuba KOLESARSTVO Jutri bo na sporedu kolesarska dirka Milan - Turin. Med drugimi bo nastopil tudi zmagovalec zadnje dirke po Sardiniji, Belgijec Patrick Sercu. Vodstvo Totocalcia je sporočilo, da bo ta nogometna stava potekala v redu tudi. to nedeljo, 8. marca. Prvotno je namreč kazalo, da bodo uslužbenci Totocalcia v nedeljo stavkali, a so zdaj to svojo namero preklicali. ODBOJKA V MOŠKI D LICI V prvem slovenskem derbiju druga zaporedna zmaga Krasa Ekipa Bora v tej tekmi ni predvajala najboljše igre Bor - Kras 0:3 (2:15, 14:16, 8:15) BOR: Malalan, Pertot, Miot, Može, Persinger, Peterlin, Franko in Ušaj. KRAS: Kobal, Bolčina, Guštin, Milič B., L. in D., Drasič, Budin M. in V., Simoneta. SODNIKA: Marcon in Bratanich. V okviru moškega odbojkarskega prvenstva D lige smo bili v nedeljo priča prvemu slovenskemu derbiju med šesterkama Bora in Krasa. Takoj naj povemo, da je zmaga za služeno pripadla ekipi Krasa, ki se je predstavila z zelo uigrano ekipo: njegova igra je zrela in učinkovita. Borova šesterka pa je nekoliko razočarala. Pričakovali smo predvsem večjo zagrizenost; ekipa je predvajala medlo igro, le tu pa tam je zablestela kaka dobra poteza. Bor ni bil v nedeljo enako- LJUBLJANA, 5. — Na svetovnem prvenstvu v umetnostnem drsanju v Ljubljani je osvojil prvo mesto 22-letni Amerikanec Tim Wood iz Colorado Springsa. Prikazal je res vrhunsko drsanje in je njegov u-speh povsem zaslužen. Svoje odlike je z osvojitvijo srebrne kolajne potrdil tudi mladi Čehoslovak Nepala, medtem ko je s svojim tretjim mestom precej presenetil odlični vzhodnonemški drsalec Zol-ler. Končna lestvica: 1. Wood (ZDA) 2. Nepela (ČSSR) 3. Zoller (V. Nem.) 4. Pera (Fr.) 5. Petkevich (ZDA) 6. Četveruhin (SZ) 7. Volkov (SZ) 8. Shellev (ZDA) 9. Oundjian (VB) 10. Hoffmann (V. Nem.) Na sporedu so bili tudi obvezni liki za ženske. Po treh likih vodi, kot je bilo pričakovati, Avstrijka Beatrix Schuba s 535,1 pred Gabrielo Seyfert (V. Nemčija) 524,3, in Madžarko Almassy 505,009. Italijanka Rita Trapanese je na 8. mestu s 467,2 točkami. Tekmovanje v obveznih likih se bo nadaljevalo jutri dopoldne. Sinoči so v hali Tivoli proglasili prve svetovne naslove. V tekmovanju športnih parov je zmagal sovjetski par Rodina - Uljanov s 418,6, srebrno kolajno si je priboril drugi sovjetski par Smirnova - Šurajkin s 416,5, bronasto pa vzhodnonemški zakonski par Wal-ther s 410,5 točkami. Mladi jugoslovanski par Gavoda - Švajger je zavzel 17. mesto s 313 točkami. Žirija za plesne pare je pozno ponoči popravila objavljeni vrstni red po treh obveznih likih: na prvem mestu namreč ni sovjetski par, temveč ameriški par Showomeyer -Sladky z 250,0 točkami. MiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiMmimiiiiiiiiiimiimmiiiiiiiiiiiimiiiiiiiHiiiuMtMUiiiiHinHiuiiiiiiiiHiiiiiimiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiu SINOČI V KULTURNEM DOMU V TRSTU Zelo uspelo nagrajevanje najboljših tekmovalcev 4. ZŠI vreden nasprotnik Krasu, mogoče pa bi z malo več športne sreče lahko osvojil tudi set, Poglejmo kratko kroniko tekme: Prvi set praktično nima zgodovine. Kras je od začetka pa do konca diktiral svoj tempo in še preden so se mogli borovci zbrati in preudarneje poseči v bitko za točke, je bilo seta konec. Boru je uspelo osvojiti le 2 točki. Najlepši in najbolj dramatičen je bil drugi set. Borovi fantje so se vrgli z vso vnemo v borbo, da bi nadoknadili, kar je bilo do tedaj zamujeno. Krasova šesterka pa seveda ni stala križem rok, ampak jim je vračala milo za drago. Nenadoma pa se je v belordečih vrstah nekaj zataknilo. Borovci so krepko povedli in vodili kar s 13:3. Vse je kazalo, da jim bo uspelo V mali dvorani Kulturnega doma v Trstu so opravili sinoči nagrajevanje udeležencev letošnjih 4. zimskih športnih iger zamejskih Slovencev in udeležencev tekmovanja na Pesku. V dvorani se je zbralo izredno veliko število otrok, staršev in mladine, saj je bil prostor do kraja napolnjen. Najprej je spregovorila dr. Sonja Mašera predsednica SPDT ki je organiziralo to pomembno manifestacijo in je v svojem govoru omenila velik razmah te prireditve, ki je postala eden najbolj vidnih športnih dogodkov Slovencev v zamejstvu sploh. Dotaknila se je tu di težav, s katerimi so se zaradi izredno številne udeležbe, morali pomeriti organizatorji in je svoj govor sklenila z zagotovilom, da bo ta manifestacija v bodočnosti gotovo zabeležila še večji razmah in uspeh, kot letos. Sledilo je nagrajevanje najboljših tekmovalcev, katere so prisotni nagradili tudi z obilnim aplavzom. Prisrčna je bila zlasti zamisel organizatorjev, da so najmlajše udeležence obdarovali tudi s sladkorčki. Kot najboljša posameznika sta bila nagrajena N. Ko- šutova in M. Dolhar, pri društvih pa SAK Jadran (člani) in Prosek-Kontovel (naraščajniki). Za zaključek je društvo pripravilo še krajšo filmsko predstavo, v kateri so odigrali večino zglavnih* vlog prav najmlajši udeleženci tega večera. Na platnu so lahko videli same sebe, ko so posečali smučarski tečaj v Trbižu. Film (delo Selme Micheluzzijeve) je na prijeten način prikazal težave in u-spehe mladih začetnikov na smučeh in je seveda najbolj navdušil mlade ^zvezdnike* in ^zvezdnice» same. Ob zaključku moramo reči, da nas je ob gledanju filma in ob pogledu na polno dvorano navdalo zadovoljstvo. Predvsem, zato, ker je SPDT kljub velikim naporom z izredno požrtvovalnim delom uspelo zbrati toliko naše mladine ter jo usmeriti v tisti šport, ki sodi med najprimernejše za mladega človeka. Poleg tega pa tudi zato, ker je s svojim delovanjem lahko mnogim našim društvom pokazalo vzgled, katero pot je treba ubrati in da je mogoče tudi s skromnimi sredstvi doseči velike uspehe. In to celo na področju najmlajših, ki nikakor ne sodi med najlažja. Zato pa lahko vodstvu SPDT izrečemo lahko res le priznanje in pohvalo ter mu obenem želimo, da bi še nadalje hodil po tako uspešni in obetajoči poti. V Trstu je bil v preteklem tednu v telovadnici v Ul. della Valle, slovenski odbojkarski derbi ženske B lige. Pomerili sta se šesterki Bora in Sokola. V tehnično precej slabem srečanju so zmagale borovke s 3:1. Borovke so v tej tekmi nastopile preveč utrujene, saj so i-mele med tednom izredno naporne treninge NAMIZNI TENIS Mesto trenerja namiznoteniškega odseka ŠD Sokol je pred kratkim prevzel Edi Bole, ki bo vodil priprave nabrežinskih igralcev za bližnje državno prvenstvo in za prihodnjo sezono. osvojiti set, toda tudi v njihovih vrstah se je nekaj zataknilo. Vnela se je prava bitka za vsako žogo Lepe in bliskovite poteze so si sledile na eni in na drugi strani mreže. Krasu je uspelo stanje izenačiti pri 14:14, po dveh banalnih napakah borovcev, pa so belordeči osvojili tudi set. Tretji set se je začel z očitno premočjo Krasa. Njegovi igralci so se sprostili in so predvajali ostro ter učinkovito in obenem dopadljivo igro. Vodili so že z 8:1, nekoliko so popustili, kar so borovci izkoristili in stanje izenačili. To pa je bilo tudi vse, kajti Kras je zopet vzel vajeti igre v svoje roke_ in tudi tretji set zaključil brez večjih težav v svojo korist (15:8). Kras je tako osvojil že drugo zaporedno zmago, medtem ko so borovci morali že vdrugič okusiti grenkobo poraza. Krasovi šesterki želimo, da bi po tej zmagoviti poti nadaljevala vse do napredovanja v višjo C ligo, borovcem pa, da bi čimprej Drišli do svoje prve zmage. I. NA SVETOVNEM PRVENSTVU Jugoslavija četrta BUKAREŠTA, 5. — Jugoslovanska hokejska reprezentanca je v zadnji tekmi na svetovnem prvenstvu v Bukarešti zasluženo premagala izvrstne Japonce z 8:2 (2:1, 2:0, 0:1) in zavzela 4. mesto v tej skupini za ZDA, Zahodno Nemčijo in Norveško. Trener jugoslovanske reprezentance Ciril Klinar, je izjavil, da je z rezultatom zelo zadovoljen, da je 4. mesto izreden u-speh, čeprav bi lahko Jugoslavija z malo več sreče zavzela tudi tretje mesto. Še dva današnja izida: Z. Nemčija — Norveška 3:0, Romunija — Bolgarija 6:2. Končna lestvica: 1. ZDA 14 točk 2. Z. Nemčija 12 3. Norveška 8 4. Jugoslavija in Japonska 7 6. Švica in Romunija 4 8. Bolgarija 0 točk. KOŠARKA Poraz borovcev proti Istranom V prijateljski košarkarski tekmi na Opčinah je sinoči jugoslovanska peterka Istragradjevno iz Pulja premagala Bor z 80:64 (39:28). * * * Danes, v petek, bo ob 16. uri v telovadnici Monte Cengia v Trstu srečanje v minibasketu med Borom in Montuzzo, veljavno za «Ve-liko trofejo Coca Cola*. Borovci naj se zbero na Trgu Oberdan ob 15.15. * * # V prvi jugoslovanski košarkarski ligi je ljubljanska Olimpija premagala Borca s 119:74. KOŠARKA liliji NARAŠČAJNIŠKO PRVENSTVO Polet in Bor zmagala v zadnji tekmi prvenstva POLET — MONTUZZA 37:26 (23:10) POLET: Adrijan Sosič (k) 15, Edi Daneu 8, Jani Sosič 4, Miloš Jugovič 6, Darko Rauber, Borut Deško 2, Robi Gantar, Edi Kraus 2, Boris Košuta. Prosti meti: 1:4. MONTUZZA: Vidoni 8, Bassi 2, Ursich 3, Cravera, Declich, Pretto 2, Claut 11. Kazenski meti: 2:8. V naraščajniškem prvenstvu so se morali naši nogometaši v dosedanjih tekmah pretežno le braniti. Tako je bilo tudi med nastopom Brega proti Triestini iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiituniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiii V ŽENSK! ODBOJKARSKI C LIGI Polet je končno osvojil P01*®? no zmago proti Montuzzi, s * ,, ro je v prvi tekmi izgubil z •> ■ ^ Predvsem v prvem polčasu so, di toranžni* pokazali res a°P ljivo igro: odlično so krili v o® bi, kjer se končno začenja ljavljati center Jugovič, smotrno podajali žogo v napadu, ko je bilo treba, in so bili s prisotni z Janijem Sosičem » jem Danevom pri odbitih , e , Rekli bi celo, da bi z nekolik športne sreče lahko nasuli v ^ sprotnikov koš cel «plaz» zog, ^ le realizirali polovico prilozno so se ponudile prav v nepo bližini koša. Na žalost se J _ ložaj v drugem polčasu v spremenil. Montuzza je Pr® pressing in naša ekipa se J ne. šla v težavah: vsi igralci kako «izgubili glavo* in so -. gali koše le z osebnimi aKC-L.ro tudi z metom ni šlo tako ^ kot v prvem polčasu: k sr j- ^ je bil naskok po prvem P°ic. . wj0. lik in tako se je vse dobro i ^ V prvem polčasu so vsi ^ zaigrali zelo dobro in jih -l^ ^ ni Borovke brez treninga na igrišče proti FARI «Plave» so podlegle nasprotnicam zaradi pomanjkanja skupne igre BOR B — FARI 1:3 (15:5, 3:15, 12:15, 14:16) FARI in so bile premagane. Vendar kljub porazu niso igrale slabo in Bor B: Bolčina, Bole, Kalan, Šva- je izgubljena tekma vsaj delno o- gelj, Švab, Pahor, Čandek, Kodrič. FARI: Fonda, Zomada, Orecchia, Braumayer, Bisiacchi, Nemelli, So-doch, Rosolini. Ta teden se je začelo žensko odbojkarsko prvenstvo C lige, v katerem nastopa tudi druga ekipa športnega združenja Bor. Borovke so svojo prvo tekmo igrale z ekipo llHllillinmiiiiiiiilillltlllllllllillllllllllllliiiiiiiillliiHiiiiimimiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiili V NARAŠČAJNIŠKI NOGOMETNI LIGI Primorje - Triestina 0:5 (0:3) Sonja Jazbec je še naraščajnica, a sodi že danes med obetajoče smučarke PRIMORJE: Kemperle, Milič, Husu S., Verša, Starc, Segina, Škerk, Štrekelj, Husu G., Verginella, Lo Casto. Primorje je podleglo izkušenemu moštvu Triestine z izidom 5:0. Čeprav ne smemo reči, da ni Triestina popolnoma zasluženo zmagala, pa lahko rečemo, da rezultat srečanja gotovo ne odraža realne slike tekme. Primorje je dobro začelo in takoj je bilo videti napredek v primerjavi s prejšnjo nedeljo. Mladi Prosečani pa so imeli smolo, ker so tokrat morali na igrišče v okrnjeni postavi. Odsotni so namreč bili vratar Ferfolja in dva branilca, Štoka in Budin. Trener je zato moral popolnoma preurediti moštvo. Pri tem pa je zakrivil to napako, da je poveril napačno vlogo Miliču. Puščal je preveč prostosti spretnemu napadalcu Triestine, ki je v prvem pol času dosegel dva gola od treh. V drugem delu pa je trener pomaknil na to mesto Vasilija Starca, ki je prvič nastopil za Primorje. Starc je nadvse zadovoljil in je potrdil, da mu ta vloga popolnoma leži. Primorje tako zaigralo bolje predvsem v obrambi in na sredini igrišča. Nekaj je sicer šepalo zaradi negotovosti vratarja Kemperla, ki v nekaterih posegih ni bil preveč gotov. Sicer pa je bil to njegov prvi nastop in je zato njegova negotovost popolnoma razumljiva. V obrambi jo bil Verša zopet med najboljšimi. Tudi Verginella in Segina sta na sredini igrišča dobro zaigrala. Nista pa našla v Štreklju prave pomoči zaradi slabe kondicije slednjega. V napadu je zablestel Husu G., ki se od nedelje do nedelje izboljšuje, čeprav smo prepričani, da mu bolj pripada vloga veznega igralca kot pa napadalca. O nasprotniku lahko rečemo, da je solidno moštvo, ki ima nekaj nadarjenih igralcev. Njihova zmaga je zato popolnoma zaslužena. Mladi primorjaši pa so pokazali že lep napredek, nadaljevati bo le treoa z rednimi treningi in dobro voljo. B. R. pravičljiva: dekleta niso imela do sedaj nobenega skupnega treninga. Od osmih igralk so namreč le tri trenirale s prvo ekipo, ostale so pa povsem netrenirane in so se s soigralkami videle na igrišču prvič po lanskem prvenstvu. Zato je povsem razumljivo, da se «p!ave* niso znašle med seboj. Med tekmo so od časa da časa izstopale posamezne igralke, skupne igre pa je bilo bolj malo. Prvi set se je za slovensko ekipo dobro začel. Bil pa je to tudi edini set, v katerem so borovke igrale povsem mimo in so stalno skušale graditi igro. Dober je bil napad. vse pohvaliti: v drugem - ,g me pa se zaradi splošne an nihče izkazal, tudi Adrijan^.^ ki je kljub petnajstim dos ^ točkam zagrešil precej (za nJrecej običajnih) napak in je delal p zmede na igrišču. & Polet je s to zmago končal V stvo na 7. mestu s sedmin11 g. gami in enajstimi porazi: na J g. ni lestvici ima torej 14 t°c ptstvo poštevamo, da je to prvo PrV uvr. Opencev, je njihova končna ^ stitev povsem zadovoljiva, trase bomo k temu še povrnil1- j -Bor — Servolana «B» 35:32 l^ BOR: Barazutti, Kapič l0’£& cia 10, Vukotič 5, NadJišek 1U' mina, Koren, Milič. po- SERVOLANA «B»: Kori*®®’ ^ mici, Turello, Sanco, Guida> lemo, Cairlin, Pisani, ^ SODNIKA: Fegax in Bozzet iz Trsta). V zadnjem kolu do- končno tudi naraščajniki B 0. segli svojo prvo zmago na » ® Tekma je bila precej žlV^tov * zanimiva zaradi gostih- PreV štetju točk. Naši so začeli s sledečo P Kapič, Nadlišek, Francis, # venstv8 zuttt in Vukotič. V obramb- uvedli cono 3-2 z Nadliškd® p Francio pod košem. Ta fr res vredna pohvale, saj sta v-rji# lastila vseh odbitih žog v °/.gp^ in precej tudi v napadu, borovci dobro igrah, ^ ialje zadeli ^ nasprotnikov le L $ ;udi več prilu®1 v obrambi se je pa odlikovala 'šva- “JOTOTC* P’ geljeva, ki je dobro krila igrišče. I bedenje: ob počitku 5 O poteku drugega seta dovolj nos ‘ jasno priča rezultat. Borovke niso naredile niti zavrtljaja na igrišču in niza je bilo konec. Bolj izenačen je bil tretji set, ko so se dekleta obeh ekip borila za točke. V slovenski ekipi se je ob mreži izkazala Švabova, ki je zelo učinkovito tolkla. Bor je stalno rahlo vodil, a FARI ga je pri stanju 11:11 dohitel, povedel in zmagoval. Tudi v zadnjem setu je bilo stanje precej izenačeno in «plave» bi ga lahko osvojile, če bi le zaigrale nekoliko mirneje. Vse preveč so se zaletavale po polju in pustile tako veliko «luknjo*, kamor so nasprotnice usmerjale svoje žoge. Borovke so vodile že s 14:13, ko se je tolčena žoga ustavila izven nasprotnikovega igrišča. FARI je tako dobil servis, najprej izenačil, nato pa osvojil set. Prihodnjo nedeljo čaka borovke v Gorici težko srečanje z drugo eki po AGI. Upajmo, da bodo imela dekleta možnost trenirati, da si bodo na igrišču soigralke in ne tujke, i ' INKA V osmi minuti drugega je Dii rezultat 30.22 v lane. To je bil največji ^ Bora. 'lot’a j je trener uka $ piču, Barazzuttiju in Vukd° poigrajo bolj agresivno. To Je *j j) nama zmedlo nasprotnika, od tedaj dalje zadeli saIm-"' koš. Zmeda borovcem tudi ..... protinapad, katere so tudi izkoristili. ** Uspeh Bora sloni pr premišljeni igri: naši ne -gajo z nobenim odličnim od daleč, torej so igrali s prodori in protinapadi- 7:1*- so bili tudi v prostih Izredno točnost je pokaaal ^ ki je zadei šestkrat koš strelih, ki jih je imel n® lago. jg 9« V vrstah Servolane st* (k bolj« odrezala Korošec, k Lgl, 14 točk in trenerjev sin V Sodnika sta površno s0°e prav nista oškodovala noben^^ ^ / VOJNI ROMAN SLOVENSKEGA NARODA Lebring Medtem se je Grum vračal proti svojemu ležišču; poznalo se mu je, da je razburjen in da se v njem borita dve sili, ena, ki hoče biti človeška, pametna in se upira ukazujočemu nagonu želodca, druga pa je bil sam ta nagon, ki je prihajal nekje iz osrčja njegove biti. Naval nagona je bil tako silovit, da se mu je skoraj nevarno zameglilo pred očmi. Kakor bi gledal skozi dremavico, je videl, da sedijo Fajdiga, Davtovič, Barfuss in Turina drug poleg drugega, podobni jastrebom, ki so pravkar namesto pričakovane obilne kokoši požrli suhega vrabca. Njih oči so bile osuple, njih obrazi boletno presenečeni. Mogoče sta pretekli dve minuti, odkar jih je bil zapustil, a njih dlesna so se že ustavila; Fajdiga je uprl vanj svoje oči, ga nekaj hipov brezizrazno gledal, potem pa zaklel z zategnjenim glasom: «0, ti hudi®, ta...!* Grum se je tedaj brez pomisleka spustil na kolena, se dotipal kruha in ga začel tlačiti v grtanec Preden je potekla minuta, je kos izginil, Grumu pa je ostal v ustih le pekoč, razdražljiv okus. Tudi on je občepel na deskah. Zadnji se jim je pridružil še Kalivoda. S tem je bilo končano tudi drugo poglavje «težke ure». In tej je sledilo «čakanje». Opoldne bo «bodeča žica», smrdljiva zelenjava iz kdovekakšnega posušenega, nikomur znanega plevela, zvečer črna čorba, kava imenovana, jutri zjutraj spet taka čorba, dokler ne napoči čez štiriindvajset ur nova «težka ura»... Po malem je baraka spet začela oživljati. Iznenader.je želodcev je minevalo, bolečine dlesen so ponehavale in staro, vsakdanje življenje se je naselilo po prostorih. šesterica je še vedno na pogradu in čakala, ne vede kaj. Dnevi so počasi minevali, teden dni v Lebringu je bil podoben mesecu na fronti in mesec najmanj letu dni zunaj za visokim plotom iz bodoče žice, ki je obdajal taborišče. Sem in tja je komanda barake potrebovala kako delovno kolono, bodisi za kuhinjo, kjer je lupila krompir ali žagala drva, bodisi za kaka druga dela. Razen tega so vsi nestrpno čakali zdravniških pregledov, dodelitev k drugim oddelkom, sprememb in sprememb... Kalivoda ni mogel dolgo molčati. V njegovem grlu je kmalu pričelo nekaj grgrati, hkrati pa so se mu oči zasvetile v strastnem ognju. To je bilo znamenje, da hoče govoriti. Navzlic pohabljenosti je imel Kalivoda čuden nagon, da bi govoril, neprestano govoril. Ta nagon je podkrepil še zdravnik, ki mu je priporočal, naj kolikor mogoče goni in vežba jezik, da si bo s tem izboljšal gibčnost govorilnih organov. Nekaj časa je mlel kakor pes, ki bi rad povrgel prehitro požrto kost, potem je izdavil, kar mu je bilo na jeziku: «Zdravnik ml je rekel, da bom Jutri ali pojutrišnjem prišel v barake za rekonvalescente. Tam je mnogo bolje kakor tukaj.» Tovariši so ga komaj razumeli. Kalivoda je v svojem hrepenenju, da bi se rešil zbiralnega oddelka, res verjel, da je povsod bolje kakor tu. To je ponavljal že ves mesec. Tovariši so ga pomilovalno gledali in molčali. To pa je Kalivodo spravilo iz ravnotežja, misleč, da se tovariši pretvarjajo zaradi njegove pohabljenosti. Vstal je in jih demonstrativno pustil same. «Zakaj pa tega siromaka ne pošljejo domov?« je vprašal Davtovič, ki se še ni utegnil seznaniti z režimom, ki je vladal v taborišču. «Ha, ha, ha — domov!« so se zasmejali drugi, «nazaj h kadru ga bodo poslali, pa ne domov...« «Saj je vendar invalid!« je poudaril Davtovič. ((Invalid? Seveda je, toda za klavnico je še vedno dober!« mu je odvrnil Fajdiga. Kmalu nato je pristopioa-i k njim mali, suhljati Namerst. Nosil je barve 17. pešpolka in je v baraki veljal za čudaka oziroma za človeka, ki ni pri pravi pameti. Nekateri so pa trdili, da se je nalašč pretvarjal, da bi se bolje odirezal pri generalnem zdravniškem pregledu. Obstal je pred njimi, jih svetlo pogledal, potem pa dejal s skrivnostnim glasom: «Jaz imam še kruha, kruha...« Po teh besedah se je glasno zahihital, še malo postal, kakor bi čakal odgovora, in ker ga ni dobil, jih je ošinil z izzivalnim pogledom ter zginil dalje po baraki. Vsi so molčali. Ta Namerst je redno vsako jutro po «težkn uri« hodil po baraki in zaustavljal skupine ter posameznike, ponavljajoč svoj: «Jaz imam pa še kruha, hi, hi, hi...« «Kaj napravi vojska iz človeka!« je čez nekaj časa povzel Fajdiga. «S tem Namerstom sva skupaj prišla k regimentu. Bil Je normalen človek in radi smo ga imeli. Na fronti pa je poleg njega prasnila granata in od ti-stih dob ni nič več z njim. Meni ga je žal, kakor bi bil moj brat.« ((Počakaj! Takih, kakor je on, boš imel, kolikor boš hotel.« Grumov glas je bdi skoraj žalosten. «Danes, jutri lahko postanem tak jaz, ti, Turina, Barfuss...« ^ Nato so se spet vsi pogreznili v molk, kakor W da se bo kaj zgodilo. Toda minil je ves dopoldan brez ^ dogodka, šele proti kosilu je prišla pošta. Pol nit V 0 zgrnilo tja, kjer je imel komandant barake svojo namreč posteljo s slamnjačo v kotu in mizo poleg malokdo je pričakoval kako pismo, vse druge j® strast radovednosti, da bi slišali vsaj imena tistih, bili že povezani z zunanjim svetom. ((Fajdiga Franc, pismo in denarna nakaznica!« ie Zugast. m(A «Hier!» se je oglasil Fajdiga. Komaj je prišel jrL V je takoj pisal domov in jih prosil, naj mu pošUeJ krajcar. Osem dni in glej, vse je tu! ((Kalivoda Konrad! Pismo!« je malo pozneje Zugast. * «Hier!» se je hotel zadretl Kalivoda, toda Pr utegnil spraviti iz sebe glas, je Zugast bral že nov* ((Barfuss Ignac!« se je razlegalo iz kota. ((Pismo!® P1 To je bila vsa pošta. Množiqa se je počasi razhW tasti, ki so bili klicani, so naposled lahko pristopili- pis**" Fajdiga je dobil pismo in deset kron. V pismu ^ kako jih veseli, da je po tako dolgem času frontne ne ^ srečno prišel nazaj. Zdaj lahko upa, da mu ne bo na fronto, ker bo kmalu konec vojne. Vsa da govoru & Pobirajo se podpisi za Jugoslavijo in podpisalo se i$^ kar leze in gre. Ljudstvo postaja vedno bolj enih ’ misli. Drugače tudi ne gre. Draginja je, glad, pom&n{. Tudi doma je težko. Najlažje se dobi kaj malega P pšt kih, ki jih je, hvala bogu, vedno polna domača vas- ^ bodo mogli, mu bodo spet kaj poslali, samo piše n8J’ koli more. Potem pozdrave od vseh. . (Nadaljevanje sle S & ■ IKKDNKTVO- TRST - UU MON1KCCHI 6 II TEI »E FON 93-81.8 In 94-838 - PoStnl preda) 559 - PODRUŽNICA: GORICA: Ulica 2« MaggiO 1/1, Telefon 33-82 - UPRAVA: TRST - UL SV FRANČIŠKA St 20 - Telefon 37-338, 95-823 - NAROČNINA: tneseCno 950 UT - "»fa/Fp >2U' ocetne 5 2«.' lil celoletna 9 «oo'Ur letna naročnina za inozemstvo 15.500 Ur, SFRJ posamezna Številka v tednu ID nedeljo 60 para (50 starih dinarjev), mesečno 10 din (1.000 starih dinarjev) letno 100 din UO.UOO starih dinarjev) - PoštrU cekodl račun- *#|l