Poèta Ina plačana v gotovini Leto XIX., št. 63. Ljubljana, sreda 16. marca 1938 Cena 2 Din Upravmstvo. Ujubljana, Knafljeva & — Telefon št 3122 3123, 3124, 8125 3126. Inaera tn) oddelek: LJubljana, ßelen-burgova ul. — Tel. 3492 ta 2492. Podružnica Maribor: Grajski trg 7. Telefon St. 2455. Podružnica Celje: K oc enova ulica 2. — Telefon št 190. Računi pri pošt ček zavodih: Ljubljana 5t 11.842, Praga «slo 78 180 Wien St 105 241. Izhaja vsak dan razen ponedeljka. Naročnina znaša mesečno Din 25.—* Za Inozemstvo Din 40.— Uredništvo: Ljubljana Knafljeva ulica S. telefon 8122. 3123. 3124 3125. 3126 Maribor, Grajski trg St 7, telefon St. 2440, Celje, Strossmayerjeva ulica Štev. 1, telefon St. 65. Rokopisi se n« vračajo. ta NENADEN HITLERJEV POVRATEK V NEMČIJO Ob včerajšnjem službenem pozdravu na Dunaju so Hitlerju prirejali viharne ovacije Popoldne je nepričakovano odpotoval in se vrnil v Monakovo Dunaj, 15. marca. br. Zaradi nujnih državnih poslov, ki so ga čakali takoj po prihodu na Dunaj, je bil prvotno za včeraj napovedani oficielni sprejem odgoden na danes tn združen s poklonitvijo pred spomenikom padLim bojevnikom. Tudi baklada, ki »o jo nameravali prirediti snoči na čast Hitlerju, je bila odpovedana in bi se imela vršiti nocoj. Hitler pa je danes popoldne docela nepričakovano zapustil Dunaj in z letalom odpotoval v Monakovo, čeprav je bilo poprej objavljeno, da bo ostal najmanj dva dni na Dunaju m obiskal nato še razne avstrijske dežele, predvsem Štajersko fc Koroško Vzrok te nenadne spremembe programa še ni znan, domneva pa se, da je v zvezi s prihodom in poročilom zunanjega. ministra Ribbentropa, ki je včeraj popoldne po povratku tz Londona prispel z letalom na Dunaj, kjer ga je Hitler sprejel takoj po svojem prihodu in z njim konferi-ral globoko v noč. Službeni pozdrav Današnja svečanost je bila napovedana ia 11 uro dopoldne Pred spomenikom junakov so zgradili veliko tribuno za častne goste, pred tribuno pa so bile postrojene časte čete. Trg in sosedne ulice so napolnili Šolska mladina, hitlerjevske organizacije, policija, vojaštvo in množice drugega pre bivalstva. Pozdravu so prisostvovali vsi čla ni začasne avstrijske vlade, generaliteta. mnogi predstavniki diplomatskega zbora-ter veiike množice občinstva Tudi od zunaj so pripeljali dolge kolone tovornih avtomobilov, polnih mladine, ki so ji hoteli pokazati Hitlerja m jo tako še bolj navdušiti za narodna socializem. Ob 11. se je pripeljal Hitler iz bližnjega hotela »Imperial«. Po raportu poveljnika častne čete in pozdravu z navzočimi funkcionarji. med katerimi so bili tudi nekateri nemški ministri in najvišji funkcionarji narodno socialistične stranke, je Hitler sto piti na častno tribuno. Tu ga je nato po zdravil v imenu vsega avstrijskega prebi valsrna dosedanji zvezni kancelar Seyss In quart, ki pa so ga danes nagovarjali samo še kot avstrijskega »Statthalterja«. s kratkim govorom v katerem je med drugim dejal: »Kot zadnji vrhovni organ zvezne države Avstrije javljam voditelju in državnemu kancelarju. da je izvršen zakoniti sklep o zedinjenju nemškega naroda Avstrija je dežela nemškega rajha Nemškemu narodu in vsemu svetu sporočamo, da je Adolf Hit le-r kot voditelj in državni kancelar stopil ta trenutek v dvor stare prestolnice, ki je hranila krono rajha Za kaT so se borili stoletja in stoletja nemške zgodovine nešteti milijoni najboljših Nemcev in za kar so prelivali svojo kri in umirali, je danes izvršeno dejstvo OstmaTka se je vrnila v nemško domovino. Izvršeno je zedinjenie vsega nemškega naroda Danes pozdravljajo vsi Nemci vodjo, ki je to delo dovršil. Danes pozdravlja vodja novo večno Nemčijo Naš vodja, po katerikoli poti nas boš vcdil. mi pojdemo za teboj.« Med tem govorom so krožila letala nad množico več stotisoč ljudi. Hitlerjeva zahvala Množice so sprejele govor z velikimi, navdušenimi ovacijami Hitlerju. Polegle so se šele. ko je bilo dano znamenje, da bo govoril Hitler. Ta je med drugim rekel: »Mislili so, da je njihova glavna naloga voditi to državo tako. kakor predpisujejo in diktirajo mirovne pogodbe. Mislili so, da je Avstrija odvisna od milosti drugih držav in da je njihova glavna naloga ovirati združitev Avstrije z Nemčijo, da se tako za zmerom preseka pot k zdravi bodočnosti nemškega naroda. Tule proglašam zdaj, da ima ta dežela novo poslanstvo. Najstarejša pokrajina. Vzhodna krajina (Ostmark) nemškega naroda ima biti v bodoče najmlajša utrdba nemškega naroda in -3 tem nemškega raiha Govorim v imenu milijonov ljudi te prelepe Nemčije, v imenu Štajercev, dolnjih in spodnjih Avstrijcev, Korošcev. Solnogradčanov in Tirolcev, predvsem pa v imenu mesta Dunaja, ko v tem trenutku izjav^am vsem 68 m:.lijonom drugih naših nemških soroja-kcv. ki to poslušajo v našem vePkem raj-hu: Ta dežela je nemška Zaveda se svojega poslanstva in to poslanstvo bo tudi ;z-vršila. Naša naloga bo odslej, da bomo trdni ln marljivi ter da bomo vzajemno drug drugemu pomagali pri urejaniu velikih socialnih, kulturnih in gospodarskih nalog. Predvsem je naša naloga, da razvijemo Avstrijo tako. da bo v čim večji meri trdno zavetišče narodno socialistične nr in ustvar-Vne volie.« »Ne morem končati tega apela na vas, ne da bi se spomnil mož. ki so mi omogočili, da z božjo pomočjo izvedem ta veliki preobrat v tako kratkem času Zato se zahvaljujem narodno-socialističnim članom vlade z novim državnim namestnikom Se.vss-Inquartom na čelu. Zahvaljujem se neštetim funkcionarjem stranke in prav tako neštetim brezimnim idealistom, borcem naših formacij, ki so v dolgih letih preganjanja dokazali, da je Nemec samo še močnejši, če kdo nanj pritiska. Čudoviti red in disciplina, kako se je izvršilo veliko delo priključitve, sta obenem tudi dokaz, kolikšna je moč ideje, ki navdihne ljudi V tem trenutku lahko 'zjavim nemškemu narodu, da je izvršena največja naloga mojega življenja Kot vodja in kancelar nemškega naroda in nemškega rajha objavljam pred zgodovino vstop svoje domovine v nemško državo. 2ivela Nemčija in njen novi član! Živeli narodno socialistična stranka in nemška armada!« Množice so Hitlerjev govor neprestano prekinjale z viharnim odobravanjem in z velikimi ovacijami. Ko je Hitler končal, je vihar ovacij trajal dolge minute, nad prostrani trg pa so pridrveli nešteti bombniki in krožili prav nizko nad ljudmi. Šele ko se je Hitler s svojimi spremljevalci in drugimi oficielnimi predstavniki odpeljal nazaj v svoj hotel, se je val ovacij in manifestacij polagoma polegel. Ljudje pa se tudi sedaj še niso razšli, temveč so se raz-mestili po Ringu ter tam čakali na popoldansko vojaško parado, ker si je vsak hotel zagotoviti čim boljši prostor. Vojaška parada Velika vojaška parada, pri kateri so sodelovale vsa na Dunaju nameščene edinioe avstrijske in nemške vojske ler hitlerjevske militantne organizacije, s .13 pričela ob 14. Ko je kancelar Hitler prispei na »Trg junakov«, je bil ponovno navdušeno pozdravljen od stotisočglave množice, nakar ja po loži I venec na spomenik padlim avstrijskim vojakom. Na trgu je bila postavljena tribù na za častne goste, na kateri eo bili polag kancelarja Hitlerja zbrani vsi člani avstrijske vlade s Seyss Inquarterai na čelu, nadalje dosedanji nsmški poslanik na Dunaju Papen. nemški zunanji minister Ribbentrop Ln drugi nemški ministri, mnogoštevilni generali ter nemški in avstrijski višji oficirji. Vojaško parado je otvorilo 400 nemških vojnih letal, ki so prihrum3la v rojih nad Ring ter preletela med navdušenim vzkiika-njem ogromne množice mesijo. Nato se je pričel defile čet, ki je trajal skoro tri ure. Bila je to mogočna revija nemških vojnih sil pri kateri so bile zastopane vse vrste orožja od pehote in konjenic? do topništva vseh mogočih kalibrov in motoriziranih čel Četam iz Nemčije so siedile formacije avstrijske vojska. Na čelu parade je bil nemški generai) Bock, dosedanji poveljnik 8. armadnaga zbo ra. ki je sedaj postal poveljnik avstrijska vojske. Pri avstrijskih četah je zbudilo po zornost. da so imele na šlemih. zastavah in vozovih že znake nemške države. Kancelar Hitler je vsako ©dinico pozdravil z vzdignjeno roko. Tudi po defileju so nepregledna množice prireiale Hitlarju ogromne ovacije. Potek vojaške parade so prenašale vse nemške in avstrijske radijske postaje, pa tudfl mnoge inozemske. V pričakovanju novih obiskov Dunaj, 15. marca o Na Dunaju pričakujejo, da bodo prispeli na obisk maršal Gö-ring in drugi nemški državniki. Goringov obisk napovedujejo že za jutri ali pojutrišnjem Pripravljajo mu svečan sprejem. Splošno zatrjujejo, da se bodo ti obiski vrstili do 10. aprila, ko bo v Avstrija naknadni plebiscit o izvršenem priključku. Priključitev vojske Povelji obeh nemških komandantov — Bivši avstrijski polki se selijo v nemške garnizije Dunaj, 15. marca. v. Poveljnik osme nemške armade general von Bock, ki je imenovan za poveljnika dosedanje avstrijske vojske, je danes izdal povelje, v katerem se zahvaljuje pripadnikom osme armade, ki je izvedla zasedbo Avstrije, za njeno veliko požrtvovalnost. Obenem sporoča, da je z današnjim dnem dosedanja avstrijska vojska vključena v sestav nemške vojske Spominja na bratstvo nemškega in avstrijskega orožja v svetovni vojni ter naglasa, da je sedaj to orožje za večne čase združeno. Nemška vojska smatra za svojo čast, da se je združila z avstrijsko vojsko. Slično povelje je izdal tudi vrhovni poveljnik nemške vojske general Brauschitz, ki se mudi na Dunaju V svojem povelju, naslovljenem na bivšo avstrijsko vojsko, naglaša, da je z današnjim dnem postav- ljena pod povelje voditelja in vrhovnega poveljnika celokupne nemške oborožene sile Adolfa Hitlerja Kot njen vrhovni poveljnik iskreno pozdravlja vse pripadnike dosedanje avstrijske vojske, od najstarejšega do najmlajšega Nemška vojska sprejema svoje avstrijske tovariše z resničnim prijateljstvom in iskreno ljubeznijo, ki je bila preizkušena že v svetovni vojni, ki naj jo odslej druži in veže za večne čase v eno, nerazdružno celoto za obrambo časti, miru in varnosti zedinjene Velike Nemčije. Dunaj, 15. marca. o. Razvrstitev bivše avstrijske vojske je končana. Tretji dunajski polk je bil premeščen v Stuttgart. Tudi druge avstrijske vojaške edinice so bile premeščene v Nemčijo. V najkrajšem času dobi bivša avstrijska vojska neve uniforme in pa opremo po predpisih nemške vojske. življenja Iz neznanih razlogov so aretirali tudi solnograškega nadškofa — „Koroški Slovenec" je ustavljen Celovec, 15. marca. d. Oblasti so prepovedale nadaljnje izhajanje glasila koroških Slovencev, tednika »Koroški Slovenec«, ki je izhajal vsa leta po vojni na Dunaju. List je bil glasilo »Političnega in gospodarskega društva za Slovence na Koroškem«. Njegov založnik in odgovorni urednik je bil Vinko Zwitter. List se je tiskal v Ljudski tiskarni Antona Machata na Dunaju. Izhajal je celih 17 let. Urednik je bil aretiran. Solnograd, 15. marca. br. Snoči je bil aretiran solnograški nadškof dr Weitz. Popoldne so nadškofijski dvorec obkolili oddelki hitlerjevske policije pomnoženi s hit-lerjevskimi napadalnimi oddelki. Nato so izvršili v dvorcu natančno hišno preiskavo. Odpeljali so dva tovorna avtomobila raznih knjig in korespondence, ki so jo zaplenili, da jo natanko pregledajo. Več ur so zasliševali nadškofa naj prvo v nadškofijskem dvorcu, nato pa so ga odvedli na policijo. Vzrok njegove aretacije ni znam in ni bil o tem izdan nikak uradni komunike Zatrjuje se samo. da je slično kakor gra-ški nadškof dr Pawlikowski, osumljen sodelovanja v monarhistični zaroti Tudi Miklas aretiran ? Dunaj, 15. marca h. Bivši zvezni predsednik Miklas je v zaporu. Ni izključeno, da ga bodo obtožili zaradi veleizdaje. židje izključeni od plebiscita Dunaj, 15. marca. br. Danes so bila izdana prva navodila za plebiscit, ki bo v nedeljo 10 aprila na podlagi ustavnega zakona 13 marca t. 1 Volilno pravico imajo moški in ženski državljani, ki bodo na dan plebiscita stari najmanj 20 let le židje nd majo glasovalne pravice Upravne oblasti morajo takoj sestaviti volilne sezname, ki bodo razgrnjeni od 27 do 31 marca. Nova upravna razdelitev Dunaj, 15. marca, o V upravnem pogledu bo Avstrija, kakor zagotavljajo dobro poučeni krogi, razdeljena na tri področja- 1. Spodnja Avstrija s sedežem na Dunain 2 Salzburška. Zg Avstrija in za-padna Tirolska s sedečem v Linzu. 3 vse ostalo poH-očie « sedečem v Gradcu Odprava vizuma Zagreb, 15 marca, o Nemški konzulat razglaša, da odslej za potovanje v bivšo Avstrijo niso več potrebni vizumi v smislu dogovora med nemško in jugoslovensko vlado, po katerem so bili medsebojni vizumi že pred leti odpravljeni Mejniki romajo v muzeje Solnograd, 15. marca. v. Posamezne občine vzdolž avstrijsko-nemške meje so priredile sinoči posebne svečanosti podiranja mejnikov med Avstrijo in Nemčijo. Obmejne zapornice so slovesno zažgali, betonske mejnike pa so izruvali in jih porazdelili na posamezna avstrijska in nemška mesta, da jih shranijo v svojih muzejih. Izenačenje zakonov Dunaj, 15. marca. AA. Ko jle včeraj prispel na Dunaj notranji min ster Frick, je takoj odšel v pisarno zveznega kancelarja, kjer ga je sprejel in prisrčno pozdravil zvezni kancelar Seyss-Inquart. Nato so se začeli razgovori o razšritvi zakonskih ukrepov, ki jih je delno že začel izvajati nemški državni tajnik Stuckart. Snoči je bilo več razgovorov med Frickom in av-srtrjsiko vlado. DoUfüssove znamke odstranjene Dunaj, 15. marca- h. Z odlokom generalne direkcije za poŠto in brzojav so bile po?tne znamke s sliko pokojnega kancelarja dr. Dollfussa vzete iz prometa. Znam ke se bodo mogle zamenjati do 31. marca. Dunajsko zlato pojde v Berlin Berlin, 15. marca. b. Včeraj je odpotovala delegacija državne banke na Dunaj, odkoder bo prepeljala zaloge zlata in deviz avstrijske narodne banke v Berlin. Dunaj, 15 marca. h. V Berlinu se že vršijo pogajanja o izenačenju avstrijske in nemške valute. Tem poeaianiem prisostvujejo zastopniki nemške državne banke in funkcionarji organizacije za izvedbo četrtletke. Uno»«? ee»e«"»l«i konzul Pariz. H marci o Avstrijski generalni konzulat v Parizu ie objavil da ie rvo^la' avstri'sflci genera'11' konzul Hirsch Mont-martin naslednja brzojavko Seyss-I"quar tu- Prejel sem vašo brzojavko, v kateri mi naročate, naj izobesim na poslopju generalnega konzulata zastavo s kljukastim križem. Sporočam, da nisem pripravljen izobesiti druge zastave kakor ustavne avstrijske. Na kratko, javljam vam, da odlagam čast generalnega konzula. Hitlerjeve obljube Linzu Linz, 15. marca. o. Hitler je ob priliki svojega bivanja v Linzu zagotovil voditeljem tukajšnjih narodnih socialistov, da se bo posebej zavzel za Linz kot glavno mesto svoje domovinske dežele V najkrajšem času bodo pričeli nemški turisti romati v Linz in v Braunau, kamor bo prispel tudi Göring. V načrtu je velika avtomobilska cesta, ki bo vodila preko Linza proti Dunaju. Strategične izkušnje avstrijske okupacije Monakovo, 15. marca. ▼. Nemške čete, ki so zasedle Avstrijo, so bile mobilizirane 10. marca zjutraj. Mobilizirana je bila vsa 8. armada, ki ima svojo komando v Mo-nakovem. Njen poveljnik je general v. Bock. Pohod se je pričel 12. marca zjutraj. Naslednjega dne so prvi oddelki te armade prevalili že po 300 km in so prve motorizirane čete že prišle na Dunaj. Pri pohodu v Avstrijo so uporabljafl predvsem motorizirane oddelke, le majhen del armade je bil prepeljan po železnici Pohod motoriziranih čet je pokazal, da je s takimi ednnicami možno v primeru vojne doseči izredno brzino Ln s tem tudi velik uspeh. Razen tega so v enem dnevu prepeljali iz Monakov-ega na Dunaj po železnici celo divizijo 7. zbora. Pn vojaških operacijah v Avstriji so bile tudi prvič preisku-šene novoosnovane čete letalske pehote, tako zvane »Fallschirmabteilung«, ki so jih prepeljali z letali in ki bi v primeru vojne imele nalog, da se s padali spuste soviei-niku za hrbet Odmevi priključitve Stališči Vatikana in Moskve — Napeto pričakovanje Blumovih izjav — Nemčija in Švica Zagotovilo Svici Rim, 15. marca. o. Vatikanski »Osserva- | tore Romano« je v skrbeh zaradi katoliške cerkve v Avstriji ter vprašuje med drugim, ali se bo položaj, v katerem živi katoliška cerkev v Nemčiji, razširil tudi na Avstrijo. »Naj Bog obvaruje, da bi za 6 milijonov avstrijskih katoličanov ne prišli črni dnevi, temveč da bi se pojavili znaki pravega verskega pomirjenja na podlagi načel, ki so bila sankcionirana z obstoječimi konkordati. Vsak iskren prijatelj miru želi, da bi se težki oblaki zopet razpršili. Moskva, 15. marca. b. Priključitev Avstrije Nemčiji je zelo presenetila sovjetske kroge. Razvidi se to iz dolgih poročil sovjetskih listov o dogodkih v Avstriji. »Izvestja« menijo, da so v zadnjem času avstrijski krogi pokazali Izredno odločnost v obrambi avstrijske neodvisnosti, kar je dražilo Berlin. Zato se je Hitler odločil za uporabo sile. Ako bi Hitler ne bil dvomil v rezultat od Schuschnigga napovedanega plebiscita, bi se za tak korak ne bil odločil. Za poslednje dogodke v Avstriji pa je odgovorna tudi politika nekaterih velesil. Priključitev Avstrije k Nemčiji je bila med drugim mogoča zaradi žrtvovanja zunanjega ministra Edena. Vkorakanje nemških čet v Avstrijo se je izvršilo istega dne, ko se je zunanji minister tretjega rajha razgovarjal v Londonu z Angleži za sklenitev sporazuma. Napačna je misel, da se bo borda Nemčija zaradi zasedbe Avstrije odpovedala sedaj svojim kolonialnim zahtevam. Pariz, 15. marca. b. Javno mnenje pričakuje od nove vlade, da stopi takoj v stike z angleško vlado glede skupnih ukrepov Ob usodni sprem emibi evropskega ravnotežja- Nova vlada ne želi spremeniti tradiconalne francoske zunanjepolitične smeri in želi še posebej poudariti vse rnjodnarodno prevzete obveznosti napram vsem svojim zaveznikom V četrtek bo podal ministrala predsednik Blum važne zunanjepolitične izjave, ki jih francoska javnosti po poslednjih dogodkih pričakuje z veliko napetostjo. Po psanju vsega francoskega tiska brez izjeme in brez razlike političnih barv se da soditi, da je francoska javnost bclj ko kdaj enotna v presoji zunanjopo!itdčn Ih potreb sedanjega trenutka, kart- se da razbrati zlasti po simpatičnem pisanju o CSR, kateri posvečajo vsi listi izredno pozornost in so polni hvale za njeno stoično in mirno presojo položaja. Bern, 15. marca, AA .(DNB) Nemški poslanik dr. Köchner je včeraj popoldne obiskal zunanjega ministra Motto in mu potrdil, da so dosedanji posli avstrijskega poslaništva prešli na nemško poslaništvo. »Neue Zürcher Zeitimg« pristavlja v tej zvezi ,da je nemški poslanik glede na poročila nekaterih švicarskih listov potrdil, in podčrtal pojasnilo državnega kancelarja Hitlerja o nedotakljivosti švicarske samostojnosti, kar je poslanik sporočil švicarskemu zveznemu predsedniku že svojčas pri predaji svojih poverilnic. V interesu Nemčije je, je izjavil nemški poslanik, da ostane Švica to, kar je. Odpoved francoskih bojevnikov Pariz, 15. marca. AA. ( Havas). PreK temu nas silijo, pravi Pissot v pismu, zadnji mednarodni dogodki, ki so vam dcibro znani ln ki so ogromnega pomena. Nikakor ne želimo, da bi z našega sklepa sledil kakšen nesporazum in da bi nam predpisali slabo tolmačenje čustva. Zato vam zagotavljam da je med nami še vedno živa volja do sodelovanja med Francozi in Nemci, vendar pa z enako voljo za ohranitev evropskega miru, ki mu že toliko let služimo.« Priznanje po Japonski Tokio, 15. marca. o. Uradno objavljajo^ da bo japonska vlada prva priznala aneksijo Avstrije po Nemčiji in da bo že te dmi odpoklicana svojega poslanika z Dunaja, kjer bo ostal samo japonski generalni konzulat. Razmišljanja o obvezni vojaški službi v Angliji London, 15. marca. AA. Listi posvečajo veliko pozornost včerajšnji Chamber» lainovi izjavi v spodnji zbornci o britanskem oboroževanju. »Daily Mail« pravi, da razmišlja britanska vlada o uvedbi obvezne vojaške sktžbe. V nasprotju s tem pa trdi »Times«, da Chamberlan ne misli na kaj ta&ega. Dogodki v Avstriji ln Velika Britanija Angleški ministrski predsednik o položaju, ki je nastal po združitvi Avstrije z Nemčijo London 15 marca. b. Včerajšnja izjave angleškega ministrskega predsednika Cham-berlaina o dogodkih v Avstriji in o angleškem stališču do njih 6o zbudile izredno pozornost vsa angleške in svetovne javnosti. Chamberlain je v svojem govoru v spod nji zbornici najprej orisal potek avstrijskih dogodkov Ln njihovo predzgodovino. Izjavil je med drugim: Rezultat berchtesgadanskega sestanka z dne 12. februarja 1938. lje bil označen kot razširjenje julijskega sporazuma iz leta 1936. Ni potrebno, da spodnjo zbornico še posebej opozoriim, da je bila v tem sporazumu od Nemčije med drugim priznana avstrijska neodvisnost, z avstrijske strani pa izraženo priznanje, da je Avstrija nemška država. Naj bo rezuPat berchtasga-denskih razgovorov kakršenkoli, jasno je. da je bil sporazum 9kienjen na osnovi priznanja avstrijske neodvisnosti. V sredo, dna 9. marca, se je dr. Schu-schnigs odločil da bi bil najboljši izhod iz notranje negotovosti plebiscit, s katerim naj bi narod sam odločil o bodočnosti svoje države. Takšna možnost je bila predvidena v avstrijski ustavi iz teta 1934. Sklap avstrij skesa kancelarja pa je bil nemški vladi in tudi «arnim avstrijskim narodnim sociali stoni nenriietpoložai zaostril dna 11 marca zjutraj ko i otranji minister Seygs Innuart skupno ? vojim tovarišem dr G lais a- Horslenauom predložni Vancelarju ultimat. Oba narodna socialista v viadi sta zahtevala odpoved plebiscita, ker bi se sicer narodni socialisti morali vzdržati glasovanja, ne da bi jiih mogel kdo prisiliti k drugačnemu postopanju, dočim bi se istočasno pojavila možnost velikih nemirov med glasovanjem. Oba ministra sta razen tega zahtevala tudi spremembe v pokrajinskih vladah in drugih upravniüh organih. Kolikor mi je znano, sta zahtevala od dr. Schuschnigga odgovor ob eni uri popoldne. Kancelar je ta ultimat odtočno odklonil, ponudil pa je kompromis v tem smislu, da bi kasneje z urejenimi volilnimi seznami razpisal še en plebiscit. Popoldne pa je dx. Schuschnigg, ki se je bal. da ti ne izbruhnila državljanska vojna, popustil in je bil celo pripravljen odpovedati piebscit. vendar pod pogoj am, da narodni socialisti z nobenim aktom ne prekršijo miru v državi. Odgovor, ki sta ga mnnistra sporočila dr Sohuschniggu. je bil, da je njegova ponudb? nezadovoljiva, da mora zato takoj odstopil' Ln da mora na njagovo mesto biti imenovat dr. Seyss-Inquart. Zdi sa, da sta dala kancc 'arju dr. Schuschniggu nov ultimativen rol do 17.30 Ako ee do tedaj ne odloči, bo «po rojeno v Berlin povelje, naj nainlke čet takoj vkorakajo v Avstrijo. Kasneje popoldne ja bil Schuschniggu spe ročen nov ultimat, ki je bil najbrž primešei iz Nemčije z letalom. Zahteva tega noveg; ultimata «o bile: odstop kancelarja dr. Schuschnigga. imenovanje dr Seysea-Inquar ta za novega kancelarja, Melava nove vlade, ▼ kateri nal t odo narodni socialisti zastopani vsaj z dve tretjinsko večino, dovolitev avstrijski legiji, da prestopi na avstrijsko ozemlje z nalogo, da vzdržuje red v državi àn tudi na Dunaju ter popolno dovolitev narodno socialistične stranke kot legalne politične stranke. Na ta ultimat sta oba narodno socialistična ministra zahtevala odgovor najkasneje do 18.30. Angleški protest in nemški odgovor Po tem pregledu naglega razvoja avstrij- j skih dogodkov se je Chamberlain dotaknil ; angleške demarše v Berlinu z dne 11. mar- j ca. Na ta angleški protest je nemška viada i odgovorila z naslednjim pismom; ki ga je j baron Neurath, bivši zunanji minister, našlo- j vil na angleškega poslanika v Berlinu: ; >Gospod poslaniki S pismom z dne 11. marca izjavljate, da je angleška vlada prejela poročila, da je bil na Dunaju izročan ultimat, ki zahteva odstop avstrijskega kancelarja M. Ako se izkaže, da je ta vest točna, smatra angleška vlada za potrebno, da protestira proti takšnemu nasilnemu pritisku proti povsem neodvisni državi, ker nastaja zaradi njega položaj, ki je nezdružljiv z njeno samostojnostjo. V imenu nemške vlade vam moram na to izjaviti, da angleška vlada nima pravica, postavljati se v pozo zaščitnice avstrijske neodvisnosti. Med potekom diplomatskih razgovorov, ki so se vodili glede avstrijskega vprašanja, ni nemška viada nikdar pustila angleške vlade v dvomu, da se sme smatrati oblika odnošajev med rajhom in Avstrijo za izključno notranjo zadevo nemškega naroda, ki se torej ne tiče drugih držav. Odveč bi bilo zgodovinsko in politično osnovo tega načela še enkrat poudariti. Iz teh razlogov mora nemška vlada angleški protest odkloniti. Istočasno želi nemška vlada s svoje strani glede ultimata pojasniti razvoj dogodkov z naslednjim pregledom: Razvoj dogodkov v nemški luči Pred nekaj tedni je nemški kancelar spoznal nevarnosti, ki nastajajo zaradi nevzdržnega poiožaja v Avstriji in je zaradi tega dal potudo za razgovor s tedanjim avstrijskim kancelarjem dr. Schuschniggom. Namen razgovora je bil, da se napravi nov poskus za odstranitev težkoč z novim sporazumom Ln z ukrepi, ki bi zagotovili miren razvoj v Avstriji v skladu z interesi obeh nemških držav. Ako bi bil berchtesgadenski sporazum z avstrijske strani lojalno izveden, bi bilo vse v redu. Namesto tega pa je bivši avstrijski kanceiar dne 9. marca nepričakovano napovedal plebiscit, za katerega >e je odločil samo z lastno avtoriteto in ki bi pomenil nasilno zatretje nasprotnega političnega tabora, ki predstavlja prevladujočo večino v Avstriji. To postopanje je bilo v flagrantnem nasprotju z berchtesgadenskim sporazumom. Dovedlo je do izredne napetosti položaja. Samo po sebi se razume, da so oni člani avstrijske vlade ki pri odločitv- glede piebi-sdta niso sodelovali, proti temu koraku protestirali. Iz tega je sledila na Dunaju dne 11. marca kriza vlade, ki je imeia za poßledlco odstop kancelarjia <8r. Sdrasetinlg- | ga in sestavo nove vlade. Ni res, da bi bila nemška vlada v tem poteku izvajala kakršenkoli pritisk. Vesti o ultimatih kanceiarju so navadna izmišljotina. Možnost pošiljatve nemških vojaških in policijskih čet v Avstrijo se je za rajh pojavila šele spričo dejstva, da 6e je nova avstrijska vlada v posebni brzojavki, ki je bila med tem že objavljena v časopisju, obrnila na nemško vlado s prošnjo, naj bi čimprej poslala svoje vojaške čete zaradd vzpostavitve Ln ohranitve miru. Tu se konča, je dejal Chamberlain. Neura-thov odgovor. Ne bi želel sprožiti javne razprave z Neurathom o tem, kako so si dogodki dejansko sledili. Prisiljen pa sem, odločno zavrniti izjavo, da angleška vlada mima pravice zanimati se za neodvisnost Avstrije. Interesi Velike Britanije v tem vprašanju so takšni, da jih nihče ne more na nobeni vzdržni osnovi odrekati. Tako Velika Britanija kakor Avstrija sta Slanici DN in Nemčija je podpisnica dogovorov, ki določajo avstrijsko neodvi6nosii s pristankom sveta DN. Ne glede na to je angleška vlada inte-resirana na razvoju v srednji Evropi in se mora zanj zanimati, posebno še, kadar gre za takšne dogodke, kakršni so se pravkar dogodili. Angleška vlada je bila ves ta «as t najtesnejšem stiku s francosko vlado in kakor mi je znano, je tudi francoska vlada poslala nemški vladi enak protest kakor mi. Metode. ki so se uporabile, moramo odlo&no obsoditi, ker so zadale vsem, ki se zanimajo za ohranitev miru. najhujši udarec. Iz tega sledi, da je vse, kar se je dogodilo, močno pretreslo angleške nade v povrnitev zaupanja in sodelovanja med narodi. Odločno moram demantirati one vesti, po katerih naj bi bila angleška viada dala svoj pristanek na vsrkanje Avstrije po Nemčiji. Nemška zagotovila ČSR Nato se je Chamberlain dotaknil tudii Češkoslovaške in izjavil med drugim: Zadržanje ČSR nasproti tem dogodkom je zadeva splošnih interesov in zbornici lahko dam v tem pogledu naslednje informacije: Češkoslovaška vlada je obvestila našlo vlado, da je razvoj dogodkov v zvezi z Avstrijo od julijskega sporazuma iz 1. 1936. zasledovala z največjim zanimanjem. Po mojih informacijah je maršal Göring dne 11. marca podaj čsl. poslaniku v Berlinu splošno zagotovilo, ki ga je nato v Hitlerjevem imenu ponovil, da se bo namreč nemška vlada resno trudila. da zboljša nemsko-češkoslovaške odno-saje. Neurath je istemu poslaniku zagotovil, da se smatra Nemčija še vedno vezana po arbitražni konvenciji iz leta 1925. ki določa, da se vsa sporna vprašanja kakršnegakoli značaja med Nemčijo in ČSR urejajo po redni diplomatski poti ali pred stalnim mednarodnim razsodiščem v Haagu. Pospešeno oboroževanje Anglije Svoja izvajanja je Chamberlain zaključil z napovedjo, da se bo angleško oboroževanje nadaljevalo s hitrejšim tempom. Z vso naglico. toda s treznim preudarkom moramo odslej ocenjevati položaj. Prepričan sem, da nas bo ves narod podprl v naših prizadevanjih. §€1111 definitivno sprejet Razprava o amandmajih je trajala včeraj še ves dan Zasedanje se bo nekaj dni še nadaljevalo Beograd, 15. marca, p Narodna skupščina, ki je včeraj pričela razpravljati o finančnemu zakonu in amandmajih, o njih tudi danes še ni zaključila debate, ki se je danes nadaljevala ves dan. Vse kaže, da jo bo nocoj končala in potem defini-tivno sprejela tudi celokupni proračun. Pred prehodom na dnevni red je bilo vloženih več zanimivih interpelacij, ki zahtevajo pojasnil o novi mednarodni situaciji. V debati pa je imel danes nedvomno najlepši govor dr. Mirko Kosič, ki se je v njem dotaknil nekaterih naših nacionalnih vprašanj. Od slovenskih poslancev je danes govoril še Milan Mravlje. Številne interpelacije Seja se je pričela okrog 10. ure Na posamezne resorne ministre je bila vložena dolga vrsta interpelacij, med njimi interpelacija nar. poslanca Manfreda Paštro-viča na finančnega ministra glede povišanja uradniških prejemkov, interpelacija dr. Ivana Jančiča in ostalih opozicijskih poslancev iz Slovenije na predsednika vlade zaradi načina objave njihovih govorov, ki so jih imeli v proračunski debati, interpelaciji posi. Zupančiča in tovarišev ter posi Voje Laziča in tovarišev na predsednika vlade glede dogodkov v Avstriji itd. Za vse navedene interpelacije je bila zahtevana nujnost in ministri so nanjo pristali. Koroško vprašanje Predsednik Cirič jo potem odgovoril na kratko vprašanje, ki mu ga je včeraj zastavil poslanec Mita Dimitrijevič o koroškem vprašanju. Mita Dimitrijevič je v svojem vprašanju omenil kako smo z nesrečnim plebiscitom izgubili Koroško. To vprašanje je postalo spet aktualno po sedanjem priključku Avstrije k Nemčiji. Mirovnih pogodb Nemčija ne priznava in sedaj tudi nas ne vežejo več Sedaj bi se lahkò pravilno rešilo v korist Jugoslavije na osnovi načela o etnični pravičnosti, na katerega se je skliceval tudi Hitler v svoji prok^maciji ob priključku Avstrije k Nemčiji. Zato bi se tudi koroško vprašanje sedaj lahko prijateljsko uredilo. Mita Dimitri.iev-'č je vprašal predsednika skupščine, ali je za to, da naše narodno predstavništvo ob tako usodni uri dvigne svoj glas. Predsednik čirič je odgovoril, da je dogodek, ki je povzročil, da je postalo koroško vprašanje spet aktualno, tako važen, da je docela prirodno, če se narodno predstavništvo kraljevne Jugoslavije zanima zanj ln za usodo naših rojakov. Ventilacija tega vprašanja na mednarodnem forumu pa spada v delokrog zunanjega ministra. Dr. Stojadinovič bo imel v senatu kmalu priliko, da ob pr'tiki proračunske debate o resam zun an lega ministrstva narodnemu predstavništvu pove, kakšno stališče je v tej stvari zavzela vlada- Mita Dimitrijeivič »e Je z odgovorom zadovolül. Opozoril je pa na zgodovinski proračuna ta finančnem «akxwm. Od prt- j šotnih 288 nairodnih poslancev je glasovalo ■ za proračun in finančni zakon 196. proti pa 92. Vladna večina je ob proglasitvi rezultar ta priredila ministrskemu predsedniku dr. Stojadinoviču velike ovacije. Skupščina bo imela tudi jutri sejo. Razpravljala bo o načrtu zakona za gradnjo in razširjenje zdravstvenih ustanov, o prošnjah in pritožbah, ki jih je proučil skupščinski stalni odbor ter bo izvolila namestnike predsednika in podpredsednikov narodne skup-čine za državni volilni odbor ▼ smislu določb volilnega zakona. V četrtek bodo na dnevnem redu interpelacije. Današnja seja je bila končana ob 21. Sporazumen amandma Beograd, 15. marca. p. Po sporazumu Se fov parlamentarnih skupin je bil v skupščini sprejet amandman. da se sodniki z ukinjenih sodišč stavtiio na razpoloženje pravosodnemu m inistrstvu hi postopno po-razmeste po drugih sodiščih. Beležke „Samouprava44 o napovedih „Hrvatskega dnevnika44 Pred dnevi smo zabeležili uvodnik »Hrvatskega dnevnika«, ki je govoril o političnem zatišju v naši notranji politiki ter to zatišje komentiral kot znak, da se pripravljajo važni politični dogodki. Na ta uvodnik je odgovorila »Samouprava« kot glavno glasilo JRZ. V svojem odgovoru pravi med drugim, »Dobro je, ako ima politično življenje dinamiko. To je znak kretanja naprej, do-čim je stacioniranje tavanje na mestu. Bilo bi sploh mnogo bolj koristno, ako se razni problemi naše stvarnosti ne bi privajali na mrtvo točko. Kar se tiče prognoz, o katerih list govori, je vedno bolje, če temeljijo na akciji kakor pa na fatalizmu, Samo verovati, da pridejo po zatišju dogodki, pa je neka vrsta fatalizma, ki z realno politiko ni združljiv.« Glasilo nadškofa Sariča o klerikalizmu Zagrebška »Hrvatska straža« je že ponovno prikrito in neprikrito očitala sarajevskemu nadskcfu dr. Šariču, kd vodi zadnje čase svojo posebno politiko, da se ni dovolj zavzemal za konkordat. Glaslo nadškofa dir. šariča »Katoliški tjednik« odgovarja v zadnji štervilM na te očitke Med drugim pravi; _ »Borili smo se za konkordat na terenu katolške akcije, s tiskom in javno besedo, kolikor je bilo v današnjih razmerah mogoče. Enega pa nismo storili, čeprav so aa mnogi tega nadejali: nismo prešli na politični teren. Nam vera ni moloh, ki vse drugo žre. Naravne dobrine, osebne in nacionalne, imajo svojo samostojno vrednost in niso samo sredstvo Cerkvi. Ako bi mi tako delali, b bil to ravno oni klenkalizem, ki ga Cerkvi toliko očitajo, a ga še nihče ni dokazal iz evangelijev. Mi Cerkev solidari zi ramo — razume se samo v mejah resnice in dobrega — z ljudstvom, a ne s slučajnimi režimi. Mi hočemo biti' v tem pogledu prava ljudska Cerkev. Režimi so prehodni, Cerkev osta- Od Maribora do Gradca in po Gradcu sem ter tja razvoj dogodkov, ki so povzročili Izgubo Koroške in ponovno poudaril, da je prav sedaj nastopi čas, ko bi se lahko to vprašanje končnoveljavno rešilo. Ob zaJklju-čku je govoril o potrebi narodne koncentracije vseh Srbov, Hrvatov im Slovencev, Razprava o vladnih amandmajih Narodna skupščina je nato prešla na dnevni red, k nadaljnji razpravi o finančnem zakonu to amandmanih. Prvi je danes govoril Milan Mravlje. Govoril je predvsem o razmerah v Sloveniji, zlasti o Sokolstvu ter odgovarjal pri tem na znane napade poslanca Milana Baniča v proračunski diebati. Posi. Oton Pavlovič (JRZ) Je v otošlr-nem govori branil amandimane tn celokupno finančno politiko vlade. Pool. dr. Mirko Kosič (Delovni klub) je dolgo govo ril o izvajanju političnih zajkonov v državi in o delovanju organov notranjega ministrstva Kritiziral je nekatere pojave v našem političnem življenju, posebno v pre-čanskih krajih tn končno prešel na sedanji mednarodni položaj, ki narekuje naši državi, da brez nadaljnjega odlašanja izvede svojo notranjo konsolidacijo. Njegov govor je napravil zelo globok vtis in so mu zlast slovenski poslanci iz opozicije prisrčno aplavcirali. Pravosodni minster M'tan SlmonovičJe v zvezi z neko pripombo dr. Kosiča pojasnil amandman glede izročitve imetja bivše radikalne stranke v last JRZ. Rekel je da temelji ta amandman na pravomočnl sodni razsodbi. Minister dr. Milan Krek je v daljšem govoru zavračal nekatere dr, Kosičeve navedbe. Nato so dopoldne govorili Se poslanci Milenko Milutinovič (JNS), Jovan Zdrav kovìé (zemljoradnik) in Milan BadjaK (JNS). Na popoldanski tn večerni seji narodne skupščine se je zvrstilo še precejšnje število govornikov, med ostalim1 Franjo N®-vakovič, ki je prej pripadal taboru dr. Mačka in je govoril o potrebi sporazuma med Srbi in Hrvati, in b' halstattske dobe. Kadarkoli je oral. vsakorat je na enem kraju zadel s plugom na nekaj trdpg-a v zemlji, kar se mu ie zdelo da bo skala. Nazadnje se je odlomil, da skalo odkopi je, pa mu je kramp spravil če^do. ki je nekoč krasila glavo kašnega uglednega keltskega voj-š<*aka. in še nekaj kopov sulice na dan. Brez dvoma ie ta čudoviti košček naše zemlje na pragu Kamniških planin vreden. da ga u vrst.1'm o med naše zgodovinsko najpomembnejše krale. Najdba mamuta bo Kamniku in Nevljam to mesto vsekakor še bolj utrdila. Pri regulaciji Nevljice Nedavno je banovina ustregla stari želji domačinov in pripomogla, da so začeli Nevljico pod Nevljami regulirati. Struga je delala pod cerkvijo izredno oster ovinek, pa je voda zlasti ob večjih nalivih zastajala, izpodžirala bregove in zalivala travnike in njive. Odločili so se, da viju-go odpravijo z ravno urezanim prekopom od zavoja do zavoja. V ta namen je bilo treba odkonati precejšnjo količino zemlje, ln ko so zasekali v globino se je sestav zernliske površine prikaza! v štirih zaporednih plasteh. Druga za drugo se vrstijo od zgoraj navzdol črna plast humusa, mrtvica gramozna plast in pa ilovica, ki je na tem kraju izredno gosta, temna in globoka. Ko ?o včeraj delavci začeli kakšnih 150 metrov od cerkve kopati jamo za temelje novega betonskega mostu, je eden izmed njih popoldne naletel v ilovici, kakšen pol tret ji meter pod površ:no. na trd predmet, ki se mu je izprva zdel podoben polenu. A ko ga je izgrebel in je s krampom še enkrat udaril po njem. se mu je stvar razletela in v rokah sta mu ostala dva velika kosa, ki sta bila na notranji strani — küub temni, zogleneli barvi — močno podobna kosti. Poslali so kose Inšpektorju Sadnikarju, lastniku sloveče muzejske zbirke in odličnemu poznavalcu starin, ki je ugotovil, da gre najbrž za steem:oo ogromne pradavne živali. Brž se je odpravil na kraj najdbe in ker so delavci medtem odkrili še nekaj drugih po-dobn:h kosov, je spoznal. da gre za okostje mamuta, predpotopnf»ea gisranta, za ter1 m dos!ej v srednji Evropi še ni bilo sledu. Blizu 30,000 let v grobu Odkopavanja se je zdaj lotila dvojica mladih kamniških inteligentov, akad. slikar Stane Cuderman in cand. med. Niko Sadnikar, ki jima je pomagal še slušatelj prava, mladi Cerer. Za stvar se je pozanimal tudi sreski načelnik Maraž, kl je takoj senzacijo sporočil Narodnemu muzeju v Ljubljani. Razume se, da se je glas o znameniti najdbi jadrno raznesel po vsej okolici in radovedni Kamničani so danes neprestano romali proti Nevljam, da si od blizu ogledajo kosti svojega davnega soseda. Kosti so se kopačem v resnici druga za drugo kar luščile iz zemlje. V ilovici je bilo okostje kakor zabetonfrano, a gosta, ne-produšna plast ga je obenem do neke mere konservirala. Prav gotovo skelet ne bi bil tako dobro ohranjen, če bi bil mamut obtičal v kakšni lažji, redkejši plasti. Saj rr*r> ^jsovedu^s verjetnostni račun« da je moralo ogrodje ležati v zemlji kakšnih 10.000 do 80.000 let, zakaj za tolikšno dobo pred nami so utegnili mamuti hoditi okrog današnjega Kamnika. Lega posameznih kosov, ki so jih Se včeraj in danes dopoldne našli, daje slutiti že precej točne obrise celotnega okostja, škoda je samo, da je delavec, ki je menil, da ima staro hrastovo poleno v rokah, razbil eno stegnico in je s krampom polomil tudi nekaj reber. Stegnica tehta 13 kg in je dolga nad en meter, na konceh je popolnoma zoglenela. Pa tudi ostale kosti, ki so jih še odkopali, so nekatere povsem črne, zoglenele in deloma okamenele. Davi so kopači spravili nad dan še nekaj reber, nekaj vretenc in drugo stegnenico, medtem ko je okostje dveh nog, lobanja z okli in pretežni del hrbtenice še v zemlji. Kopači pripovedujejo, da so pri odko-pavanju posameznih kosov čutili v jami oster duh po trohnobi. Kakor sami razlagajo ,je moral to biti vonj po razpadlem mamutovem mesu, ki ga je neprodušna ilovica vsrkala vase in ga ohranila vse do ure, ko so krampi prišli odpirat mamutov grob. Danes popoldne je prispel iz Ljubljane zastopnik Narodnega muzeja, ki je poskrbel, da se bo odkopavanje nadaljevalo pod strokovnim vodstvom. Glavna zanimivost bodočega kamniškega muzeja Najdba mamutovega okostja ob Nevljici pomeni vsekakor senzacionalno odkritje za našo znanost. Kamničane in vobče Slovence bo zanimala predvsem pomembna pridobitev pro domo: S tem okostjem je namreč podan nepobiten dokaz, da je bila dolina Nevljice ▼ pradavnini v resnici jezero. Mamut, ki ga zdaj odkopujejo, je po vsej priliki predaleč zabredel v vodo in obtičal v blatu. Ves znanstveni svet pa bo razgibala ugotovitev, da so mamuti živeli tudi v srednji Evropi. V večji množini so našli doslej njih okostja samo v Sibiriji, kjer so tundre mnogim teh velikanov bile v poslednje domovanje. V Evropi pa je bil odkrit doslej en sam primer: pri Lyonu v južni Franciji so našli proti koncu prejšnjega stoletja skelet, v katerem so razbrali enega izmed sorodnikov ne-veljskega giganta, ki so ga krstili za elephas meridlanilis. Poleg njega sta znana še elephas antizuus in elephas primige-nius. Zadnji najstarejši, se razlikuje od prvih dveh zlasti po izredno zakrivljenih oklih, dolge pa so te zverine po 8. a široke po 4 metre. Kateri izmed treh vrst pripada nevellski, se ne da govoriti, dokler ne najdejo lobanje in okel. Kamničanom. kl 1ih je narava tudi sicer založila z najboljšim in najlepšim, bo lahko v resnici marsikdo zaviden, da jim je usoda v neznani preteklosti naklonila še obisk tega neznanskega orjaka. Prav zato pa so se Kamničani tudi prvi mah odločili, da njegovega okostja, ki ga bo mogoče po vsej priliki v celoti rekonstruirati, ne dajo iz rok, temveč hočejo, da ostane temelj bodočega kamniškes-g muzeja, da bo k njim še v poznih časih, ki so pred nami, privabljal trume radovednežev od blizu in daleč. _ Neveljski velikan na paši Priprave za veliko frotograSsko razstavo Prirejena bo na letošnjem jesenskem velesejmu Ljubljana, 15. marca. Fotografiranje je danes eden izmed najbolj priljubljenih športov, fotografski aparat je postal najzvestejši spremljevalec ljubitelja prirode, popotnika, športnika, novinarja, znanstvenika. Koristno bo zatorej, da se bomo letos lahko prav izčrpno seznanili s fotografsko umetnostjo, saj bo na jesenskem velesejmu od 1. do 12. septembra občna razstava fotografije in filma. Razstava bo pod pokroviteljstvom Nj. Vel. kralja Petra II. Fotoklub Ljubljana, ki si je pridobil že lepe zasluge za sloves naše fotografske umetnosti po svetu, bo ob tej priliki priredil 3. mednarodno razstavo umetniške fotografije. Vsak avtor naj pošlje največ 4 slike, prijavnina znaša 50 din, zadnji rok je 15. julij. Pogoje, prijavnice in informacije daje Fotoklub Ljubljana, Levstikova ulica. Obča razstava fotografije ln filma bo imela 16 oddelkov v katerih bo prikazana: zgodovina fotograf je, uporabna fotografija v znanosti tehniki, obrti, gospodarstvu in tujskem prometu, znanstvena fotografija (v röntgenologiji, kristal ografi ji, mikroskopiji in astronomiji), foto in šola, foto in ljudska prosveta, fotografija kot umetnost, fotoamaterska organizacija doma in v inozemstvu, razstava slovenskih poklicnih fotografov, amaterski in poklicni film, plastični, zvočni in barvni film, film v znanosti in ljudski prosveti (v zvezi s tem bo prirejeno tekmovanje poklicnih in amaterskih filmov). Ves 10. oddelek bo posvečen mednarodni razstavi umetniške fotografije in bo razdeljen na nacionalne oddelke, poleg katerih bo še oddelek posebnih fotografskih tehnik. Učinkovito se bo predstavila fotografska industrija in trgovina s posebnimi oddelki razstavljajočih tvrdk. Poseben oddelek bo tvoril fotografski laboratorij s temnicami in posvetovalnicami. Videli boste lahko slikovne centrale z brezžičnim prenosom slik. Poseben oddelek bo tvorila fotografska literatura z razstavo fotografskih knjig in revij. Predstavili se bodo tujsko-prometni kraji v fotografiji in razstavljene bodo vzorne fotografske razglednice. Vrstila se bodo predavanja, filmska predvajanja, demonstracije in natečaji. Prireditev je zamišljena v širokem obsegu, pokroviteljstvo je prevzel Nj. Vel. kralj Peter II. Po nevarneiti gozdnem požaru v Mali Dolini Hudo pomanjkanje vode v okolici Velike Doline Velika Dolina, 13. marca. V četrtek 10. t. m. je v večernih urah zatrobil gasilski rog in oznanjal da nekje gori. Na zapadni strani se je videl velik žareči ovit, spojen z valovi dima, in dal slutiti, da gori velik kompleks gozda. In res je bil »tak posestnika Bajsa Andreja iz Male Doline ves v plamenu. Topli marčni dnevi so osušili gozdno listje in praprot, da se je ogenj razširil naokrog in zajel velike gozdne parcele, štirim posestnikom okrog 8 johov. Nesreča je bila še večja, ko je začel razsajati zelo močan veter da so ognjeni zublji gorečih panjev sipah iskre daleč naokrog in je bilo gašenje otežkočeno. Ogenj je nastal že popoldne. Ob cesti iz Male Doline na Koritno je ležal kup listja, ki ga je moral nekdo zažgati iz neprevidnosti ali iz zlobe. To je bil povod, da je začel goreti nad 100 m visok breg v daljavi par sto metrov. Domačini so sicer za silo udu-šili in zajezili požar, ki bi bil lahko katastrofalen za gozd in sosednje vasi, vendar popolnoma je bil udušen okrog 9. zvečer, ko so prišli gasilci iz Velike Doline, ki so na pobudo tajn ka in po-veljnika takoj začeli delo z lopatami in krampi. Kako velika je bila nevarnost, se vidi iz tega, ker srta v bližni pol km do 1 km vasi Koritno n Mala Dolina, ki imata še mnogo 9 slamo kritih poslopij. Ta pcstopja bi bila v strašnem vetru postala žrtev požara, da ga niso požrtvovalni gasilci iz Velike Doline udušir. Tu bi bilo treba reči nekaj besed vsem tistim, ki so bili proti ustanovitvi gas 1-ske čete v našem kraju, češ, saj že obstoja četa na Obrežju, doli v dolini — pol ure daleč. Ta požar je pokazal: preden bi prišla motorka 'z Obrežja gori v hrib, bi že pol občine lahko pogorelo. In še so se našli ljudje, ki so delali proti našim požrt vovalnim gasilcem na vse načine. Ta primer gozdnega požara, ki je napravil precejšnjo škodo 4 posestn kom. zgovorno priča o potrebi nabave motorne brizgalne za okolico te obmejne občine. Velika in Mala Doiina, vasi v centru, sicer imata v tem oziru ni nič preskrbljeno. Misliti je treba na to, da se po sosednjih vaseh zgrade higienični vodnjaki, ker po vseh hribovskih vaseh primanjkuje vode. Z grdi t ev dobrih, higienskih vodnjakov mora biti prva skrb odgovornih činiteljev. Sedaj je stanje v tem pogledu zelo mi- Pretežni dol hiftorthfli vasi ja pra akrbljem s vodo le za silo in Se to * umazano, neužitno vodo. Posebno ▼ poletnih mesecih so tu skrajno nehigteničn« razmere. še tisto pičlo Število studencev usahne, da je vode prav malo aH pa nič. Gasilska četa v Veliki Dolini se je sama zavzela za reé tev tega perečega problema. Toda s samim idealizmom se v današnjih časih ne pride daleč, ako nI gmotne poanoöl od strani poklicanih. Bolgarski rudarji v naših krajih Ljubljana, 15. marca. Danes ob 10.30 so prispeli v Ljubljano iz rudnika Pernika bolgarski rudarji pod vodstvom direktorja rudnika inž. Radosla-vova. Vseh rudarjev je 80. Opoldne jim je Trboveljska premogokopna družba priredila v restavraciji »Zvezdi« kosilo, katerega so se udeležili med drugim tudi ravnatelj TPD g. Heinrich, generalni tajnik g. Pogačnik, za rudarski institut univ. docent g. dr. inž. Viktor Kersnič ter za Jugoslovensko-bolgarsko ligo predsednik g. Rasto Pustoslemšek in tajnik g. Ve-koslav Bučar. Po kosilu so rudarji na svoje narodne instrumente zaigrali nekaj bolgarskih narodnih pesmi ter zaplesali svoja bolgarska kola. Popoldne so si pod vodstvom univ. prof. g. inž. Gos ti še ogledali mesto, obiskali so grad, zvečer ob 18.15 pa so se s potniškim vlakom odpeljali v Trbovlje, kjer si bodo ogledali rudniške naprave kot gostje Trboveljske premogokopne družbe. Na kolodvoru so se od njih poslovili zastopniki BJ lige in drugi, ki so bili čez dan z njimi v družbi. Črni umetniki so nam zapeli Ljubljana, 15. marca. V Frančiškanski dvorani je snoči imel koncert zbor Pevskega društva »Grafike«, ki je privabil izredno lepo število ljubiteljev zborovskega petja, posebno pa še prijateljev »črnih umetnikov«. 2e leta sem se pevsko društvo »Grafika« marljivo posveča zborovskemu petju in iz ljubezni do pesmi mu z leti šolanja in gojitve pod spretnimi pevovodji daje lepo višino pevske kulture. Posebno pozornost posveča »Grafika« v zadnjem času pesmim, ki so malo razširjene in dosega s tem, da se občinstvo z njimi spoznava. Včerajšnji spored je bil razdeljen v štiri oddelke, v katerih smo slišali pod vodstvom pevovodje Danila Ce-rarja skladbe Ocvirka, Hochreiterja, Deva in Juvanca, Dolinaria. Komela in Adamiča, nato Gröbminga. Vodopivca. Prelovca in Jobsts in kočno Železnika, Premrla, Jereba in Tomca. Za vsako točko sporeda so bili pevci, ki so polno izkazali svojo ljubezen do pesmi in njene kulture, nagrajeni od poslušalstva s toplim aplavzom, pevovodja g. Cerar pa je od pevcev prejel srebrn venec in šopek cvetja v vidno priznanje svojega prizadevanja in skrbnega vodstva. Naši železničarji v Jadranski straži Ljubljana, 15. marca. Krajevni odbor Jadranske straže-želez-ničarjev je imel snoči svoj tretji redni občni zbor, ki ga je vodil predsednikov namestnik dr. Viktor Meliva. Kot zastopnik Oblastnega odbora JS se je občnega zbora udeležil g. Viktor Pirnat, v imenu Krajevnega odbora Ljubljana-mesto pa g. Kristan. Oba navzoča je predsednik najtople-je pozdravil. V kratkem nagovoru Je g. Meliva ugotovil, da je članstvo v zadnjem času naraslo in je zdaj vseh članov 1200, tako da so danes skoraj vsi železničarji v Ljubljani in okolici že organizirani pri JS. Vendar nam še manjka v precejšnji meri prava jadranska zavest, zlasti mladina naj ve, zakaj imamo morje in da ga moramo čuvati, ker je ravno morje v našem gospodarstvu tako velikega pomena. Zato Je društvo poslalo ln stalno pošilja mladino na morje, vendar bi bilo treba postaviti to na širšo podlago. JS mora priti v tesno sodelovanje z društvi, ki imajo iste cilje. Tako je prišlo do ožjega sodelovanja s krajevno organizacijo ljubljansko in to sodelovanje se bo moralo še poglobiti. Društvo je podpirala tudi strokovna žel. organizacija, glasbeno društvo »Sloga« ter Kreditna in Nabavljalna zadruga. Iz poročila marljive tajnice gdč. Lin« Fettichove je bilo razvidno, koliko je društvo storilo za svoje Člane in njihove otroke zlasti v socialnem pogledu. Otroke so poslali na letovanje deloma na morje, deloma pa na Mrtuljek, o božiču pa so jih Obdarovali B najpotrebnejšim. Sproženo Js bilo tudi vprašanje lastnega železni Carskega doma na morju. — Poročila so podali 6e blagajnik g. Karlo Zupanič in nadzorni odbor, nakar se je volil novi odbor in je bil za predsednika Izvoljen g. direktor Franc Bončina, za podpredsednika dr. Leon Dekleva, za tajnico gdč. Lina Fetti-chova in za blagajnika g. Karlo Zupanič. G. Pirnat je poudaril, da je glavni cilj JS spoznavanje našega morja in še le v drugi vrsti karitativnega značaja. Treba je omogočiti čim večjemu številu naše mladine. da vidi morje ter ji razložiti pomen tega morja za nas Slovence. Na koncu je bil sprejet predlog, da se pošlje brzojavka pokrovitelju JS kralju Petru IL Strahovit karambol dveh avtomobilov Ljubljana, 15. marca. Opoldne, ko je bil promet najbolj živahen, je prišlo na znanem prometnem križišču Miklošičeva cesta — Dalmatinova ulica do hudega karam boia dveh avtomobilov. Malo pred 12. je vozil po Miklošičevi cesti šestsedežni »Fiat« avto taksija Ogrin-ca, ki je peljal na glavni kolodvor mini-sterijalnega uradnika Hiča. Ko je pasiral omenjeno križišče, je privozil po Dalmatinovi ulici od Tyrševe ceste osebni avtomobil trgovca z realitetami Planinška, ki je šofiral sam. V hipu sta obe vozili trčili skupaj. Mali Planinškov »Adler« se Je od strani s tako silo zapičil v Ogrinčev taksi, da Je tega vrglo nekaj metrov naprej in je spotoma podrl tudi voziček, poln furnirjev, kt ga Je peljal 151etni vajenec France Tepic, zaposlen pri mizarskemu mojstru Vinku Omrzel u v Zeleni jami. Zaradi sunka je tudi vajenec zletel po tleh in ga je vleklo več metrov za seboj. Karambol k sreči ni zahteval človeških žrtev, le vajenec je bil nekoliko opraskan ln so ga morali poslati v bližnjo ambulanto OUZD, kjer so mu nudili potrebno pomoč. Oba avtomobila pa sta bila zelo poškodovana, zlasti je trpel stari »Fiat«, ki mu je odtrgalo vse stopnišče na levi strani, uničen je pa tudi diferencial. Planinškovemu »Adlerju« je utisnilo in zmečkalo desni blatnik, kakor melono Je stisnilo tudi svetilko na desni strani, nekoliko je trpela tudi šasija. Takoj po ka-rambolu se je seveda zbrala na kraju nesreče velika množica radovednežev Ln so došli stražniki komaj napravili red. Vozač na glavni cesti ima po predpisih vedno prednost. Poškodba kaže, da se je Planinškov avtomobil od strani zaletel v avto-taksi. škoda bo znašala nedvomno več tisočakov, zavarovan pa Je le Planinšek a Ogrinc ne. Po karambolu so Planinškov avtomobil, ki ni bil sposoben na nadaljnjo vožnjo, priključili na drug osebni avtomobil in ga odpeljali v popravilo, a Ogrinc se je sam odpeljal s Fiatom, ki je med vožnjo na zadnjem desnem kolesu »Santal«. Zapeljal je svoj avtomobil pred justlčno palačo, kjer mu je premenja! zmečkani kolo, nakar je lahko nadaljeval vožnjo do bližnje garaže, kjer Je oddal voz v popravilo. — Zadeva bo imela seveda svoj epilog pred sodiščem. Zadnja pot Slavoja Blažiča Zagorje. 15. marca. V soboto popoldne se je zbrala velika množica pogrebcev pred hišo žalosti v Toplicah, da spremi na zadnji poti p re reno umrlega narodno delavnega moža Slavoja BI a žica. Poleg številnih domačinov so prišli tudi prijatelji in zastopniki iz raznih krajev, zlasti Sokoli, gasilci in stanovski tovariši. Za križem se je zvrstiLa vsa ta velika množica in sicer so za sokolski m praporom stopali člani v kroj-ih, potem pa še precejšnja četa v civilu. Gasilskemu praporu so sledili gasilci Mrtvaški voz so spremljali štirje Sokoli ln štirje obrtrnki. Sočutje so vzbujali pokojnikovi otroci, katerim so sledili sorodniki ter zastopnice Kola ju-goslo venskih sester in nato ostali pogreb d. Ko je prišeJ žalni sprevod do občinske hiše je opravila duhovščina žalne obrede, nato se je pomaknil sprevod na farno pokopališče v Zagorju. Žalne zastave so bile izobešen« na Sokolskem domu. Posojilnici in občinski hiši, koder je Slavoj BLaži-č izvršil mnogo koristnega dela. Ko so ga položili v njegovo tesno poslednje bivališče j« ostalo suho malokatero oko, ob ihtenju zapuščenih otrok. Pmpori so se sklonili v poslednji pozdrav, nakar je množica težkih src zapustila boljo njivo. Lep dar: Zgodbe brez groze Dela polno življenje Frana Zacherla Sokol se je 7. t. m. oddolžil enemu svojih najstarejših članov za njegovo nacionalno in kulturno delovanje. Priredil j« časten večer br. Franu Zacherlu, ki je 5. t. m. dož vel 70 let. številna udeležba je pokazala, kako ceni ljutomerska javnost delovanje tega moža. Govorniki so očrtali slavljenčevo več kakor polstoletno prizadevanje za prosvetno in posebej za glasbeno in nacionalno vzgojo v Ljutomeru in širši okolici. Slavljenec se je kxrt 301 nžjega sodnega uradnika rodil v Feldbachu L 1868, torej v letu mogočnih slovenskih taborov ta prvih čitalnic. Potem se je s starši vred preselil najprej v Ormož, naposled pa v Ljutomer, kjer je hodil v ljudsko šolo ta sprejemal od svojega 10. leta dalje tudi prve glasbene nauke. Nato je v Mariboru študiral učiteljišče. Zanimal se je posebno za glasbo. Odločilni možje Filharmo-ničnega društva so ga hoteli poslati na konservatorij, toda Zacherl je hotel postati učitelj med narodom. Učiteljea-al je najprej v Cezanjevcih pri Ljutomeru, potem pri Mali Nedelji in spet v Cezanjevcih, dokler ni prišel naposled v Ljutomer, kjer je služboval 26 let do upokojitve. Povsod v teh krajih ni bil samo učitelj malih, ampak tudi odraslih to je neumorno oral ledino na prosvetnem in posebej glasoe-nem področju. Ustanovil je v Cezanjevcih Bralno društvo, učil kmetovalce umnega sadjarstva in ustanovil na vseh treh tomerSko pevsko društvo tudi takrat, ko je služboval pri tri ure oddaljeni Mali Nedelji Ni hotel, da ht slovenska pesem v Ljutomeru utihnila, ker ni bilo pevovodje, med tem ko je nemško pevsko društvo ben ih mestih pevske zbore. Za njegovo svoj vodovod in cevi, za okoliške vasi pa i požrtvovalnost je značilno, da je vodil lju- nemoteno delovalo. Bnea itevila ja Mio koncertov »nastopov in drugih prireditev, ki jih je pripravil Zacberl s svojo zvesrto četo v Ljutomeru ta okoüd, pa tudi drugod. Vrsto let je bffl po vrti« še organlst ljutomerske župnije In pri vsaki potaočnd-ci je zadan eia » kora božična pesem, ki jo je bil največkrat zložil ta uglasbil saun. Mnogo je zapisal tucb narodnih napevov in jih rešil pozabljen j. Ko je po vojni zamrlo Slovensko pevsko društvo, je ustanovil Glasbeno društvo ta postavil z glasbeno šolo muzikalno vzgojo v Ljutomeru na širšo podlago. Da je tudi Mesrtna godba plod njegovega truda, ni treba posebej poudarjati, čeprav šteje zdaj te 70 let, fe vedno poučuje mladino v petju in romih tasbnjmentth, prepisuje note, Instrumentu* ta komponira, vadi mestno godbo ta dirigira orkester ob rajnih slavnostnih prilikah. Z Zacherlovim imenom je združeno vse ljutomersko glasbeno življenje zadnjih 50 let. Vsak naš glasbenik, ki ga je pot zaneeQa v Ljutomer, je preživel naj-pn^jetaejše ure pod streho njegove gostoljubne hiše. Njegova življenjska druži-oa je iz ljutomerske rodbine Robkovib. Pod stoletja je Zacberl tudi član Cital-aloe ta ceto vrsto let njen neumorni knjižničar. Zato ga je čitalnica izvolila letos aa svojega častnega člana. Ko se je leta 1908 ustanovil Murski Sokol, je bil Za-dberl kot zaveden narodnjak ta takrat še spreten telovadec v vrstah njegovih usta-DOfviteijenr ta ostal mu je zvest do danes. Omenimo Se njegovo nacionalno udejstvo-vanje v občinskem odboru in to, da je podružnica Sadjarskega in vrtnarskega dru-Stva ▼ glavnem njegovo dek>. Razen mnogih priznanj, ki so mu jih izrekla razna društva, je prejel stavljenec za svoje na-donatao ta prosvetno delovanje pred leti red sv. Save. častni večer, ki mu ga je pripravil Sokol in na katerem je sodeloval sokolski orkester, tam izrečeni govori ki naposled šopek rdečfc slovenskih nageljnov, dar mladinskega zfbora, so bili samo vranji maM, kako visoko ceni Ljutomer svojega delavnega Zacherla. Kljub temu, da mu je usoda pred nekaj leti vzela up njegovih starih let, ljubljenega sina oficiirja, je stovljenac še vedno neetamlje-ne volje. Da M ljutomerskemu StawSkn potekel življenja večer sredi njegov« družine v sreči ln zadovoljstvu te «ft> svotdb večno Zaradi praznika sv. Jožefa bo „Jutro" izšlo že v soboto zjutra), torej na praznik sv. Jožefa, v povečanem nedeljskem obsegu, ln zaradi tridnevne aktualnosti, v veliki nakladi. To naše opozorilo zlasti velja naročnikom oglasov, ki bodo gotovo hoteli že itak veliko publikacijsko silo »Jutra«, ki pa bo zaradi njegove tridnevne aktualnosti še podese-torjena, Izkoristiti in po njej — za svoje tvrdke, blago in izdelke — kar najbolj uspešno zainteresirati velik krog »Jutrovih« čitateljev. Oglase za to praznično številko „Jutra bomo sprejemali do petka do 12. ure. -.'i'-- ::> -ti--i:■■ èe v A ta so umrli Nekje na peni eri ji Ljubljane se Je te dni primerila napol vesela, a v svojem Jedru vendarle žalostna zgodba, ki je vredna, da jo zapišemo v svarilo in ravnanje ljudem. Neka delavska družina je prejela lz Za-greba brzojavko treh kratkih, skopih besedi: »Ata so nmrlLc Ljudje vedo, da se brzojavna taksa ra-Cuna po besedah, pa so včasih štedljivi, da »poročilo niina povsem jasnega smisla. Čigav a ta bo to? sta se vprašala mož in žena, in ko sta dognala, da je njegov že jtdavnaj umrl, je ona planila v obupen jok. Pa tako lznenada je vse prišlo, je jadiko-vala, saj še ni dolgo tega, ko so ji pisali od doma, da so vsi zdravL V naglici sta odredila vse, kar Je treba. Mož je vzel dopust za nekaj dni, zakaj žena je od nekod iz Bele krajine doma in pot Je precej dolga. Ona si je nabavila novo talno obleko, pa sta se odpeljala najprej do Zagreba, kupila tam lep venec in jo preko Karlovca mahnila do doma. Ne morete si misliti, kako sta se nesrečnika prestrašila, ko sta nazadnje stopila v hišo in sta našla očeta čilega in zdravega sedeti za mizo. Ko se je polegla prva jeza zavoljo sramu, stroškov in izgubljenega časa in so se dodobra Izprašali med seboj, so dognali, kako je do nesporazuma prišlo. Iz Zagreba jima je bila brzojavila neka sorotìniea, a z besedo »ata« je imela v mislih svojega očeta. Na njegov pogreb človeka lz ljubljanske okolice v daljni Zagreb na jbrž spioh ne bi hodila In je bila brzojavka prav za prav brez vsake stvarne osnove. Zaradi preveč površne, skopu-ške stilizacije pa je delavski družini nakopala dobršno mero škode. Kako se je zgodba končala, ne vemo, pripovedujejo pa, da sta se zakonca vračala tako slabe volje proti Ljubljani, da v Zagrebu sploh nista marala na pogreb nesrečnega »ata«, ki je bil prav tisti dan, pa tucli venca mu nista ponesla na grob. A da njuna grenka izkušnja ne bo čisto zaman — bodite pozorni vsi, ki to berete, ln kadar se vam bo zdelo spet treba brzo-Javl jati, le rajši primaknite še 50 par in pripišite čigav ata so prav za prav umrli: naš ali vaš. moj ali tvoj. ÜÜV0St svilene PERFEKT BLUZE za spomlad prinaša MELA — T1RŠEVA 20. • Nova počastitev zagrebškega učenjaka Zagrebški vseučiliški profesor dr. Vale Vouk, ustanovitelj, upravitelj in tajnik izvršilnega odbora splitskega oceanografskega instituta, ima že mnogo priznanj v med narodnem znanstvenem svetu. Tako je član zagrebške in beograjske akademije, član poliske akademije v Krakovu, češkega znanstvenega društva v Pragi, češkoslovaškega lota ni omega društva, društva »Gartenlaube« na Dunaju, te dni pa je bil izvoljen za dopisnega člana kluba naravoslovcev v Pragi. Vrelci 87° C (ITALIJA) (Pri Padovi — na železniški progi Benetke—Bologna ) BLATNE KOPELI — TERMALNE KOPELI — MASAŽE V vsakem hotelu zdravljenje v hiši sami Orologio Lit Todeschini Lit. Pension 45—58 Pension 36—44 Trieste Cortesi & Victoria 36—50 Meggiorato 28—84« Due Torri 23—32 Salus 22—25 Menegolli 20--27 Roma 20—26 Casino Nuovo 20— 24* Aurora 18—27 Belvedere 18—27 Formentin 18—23 Molino 18—26 Piccolo Mioni Pezzato 20—28* Trieste 18—25 Alba 18- 24 Sorelle Mloni 20—27 Massaggio 18—27 Buja Sole 18—21 Monteortone 18—24 Morosini 16—21 Vena d'oro 17—22 • Cene za glavno sezono. Pojasnila daje: EN1T, Petra Kociča br. 6, Beograd in zdraviliščna uprava. * Kongres gostinskih nameščencev se je pričel v ponedeljek v dvorani Palače hotela v Zagrebu. Na kongresu so zbrani delegati jugoelovenske zveze gostinskih nameščencev, ki je včlanjena v mednarodni zvezi s sedežem v Ženevi. Kongresa se udeležujejo delegati iz Beograda, Zagreba, Ljubljane, Sarajeva, Novega Sada in Osjeka. Ljublian-ska delegata sta gg. Stanko Renko im France Palir. ♦ Sprejem t ob?» državno bolnišnico t Ljubljani omejen. Uprava obče državne bolnišnica objavlja: Zaradi nujno potrebnega čiščenja na kjrurgičnih oddelkih tukajšnje ga zavoda se bodo prihodnjih 10 dni na omenjena oddelka sprejemali samo bolniki, pri katerih bi izostanek tako;5njega posega utegmiP imeti usodne in nepopravljive posledice. Nadalje se bo iz tehtnih upravnih razlogov splošen sprejem bolnikov tudi na druge oddelke tukajšniega zavoda omejil na najnujnejše slučaje. Prebivalstvo zlasti iz bolj oddaljenih krajev se zato r«sno opozarja, da ne to imeio nepotrebnih izdatkov, naj se obrača neposredno do uradnih in zasebnih zdravnikov, če gr-. ta večdnevno zdravljenje, pa naj se dajo bolniki sprejeti v bolnišnice svojega okoliša. • Ob 60 letalci prof. Skrblnška naj opozorim na velike zasluge, katere si je stekel za časa svetovne vojne za slovenske begunce. Ko je na^ goriški zavod za uimobolne bil z novim letom 1916 premeščen v Kromeriž, je blo v mestu in okolici veliko število primorskih Slovencev beguncev. Ziasti proti koncu vojne in po razsulu sem se z voditeljico slovenske begunske šole v Krtxmer žu, gdč. Korsičevo, zelo pogosto obračal na g. prof. Skrbin-feka v raznih zadevah, tičočih se interesov naših beguncev in njihovega povratka v domovino. G. prof. Skrbinšek je z veliko ljubeznivostjo in izvanrednim trudom ter z vso vnemo zastopal naše želje in interese pri češkoslovaški vladi v Pragi, podpiran z dobrohotno pripomočjo poslanika ministra g. Ivana Hr barja. Za ves njegov trud mu moramo biti trajno hvaležni. Zato se z veseliem spominjamo njegove 60 letnice, želeči mu še dolgo vrsto srečnih let Primarij dr. Fran Göstl. • Prvi vagon s 43 umetninami za veliko razstavo italijanskih portretov, ki jo bodo slavnostno odprli 27. t. m., je včeraj zjutraj prispel v Beograd. Med umetninami je tudi več del iz beneških, milanskih, modenskih in bergamskih muzejev Do meje je transport spremljalo več organov italijanske železniške milice in uradnik glavne uprave za srednjeveške umetnine v Benetkah. Na postaji v Beogradu je transport sprejel uradnik muzeja kneza Pavla poleg organov oblastev. Posebna določila so odrejala, da se pasiranje vagona sporoča v Beograd z vsake postaje. Čeprav je vagon prispel v Beograd zgodaj zjutraj, so prišli na postajo italijanski upravnik muzeja, italijanski poslanik Indelli s poslaniškim osebjem, upravnik muzeja kneza Pavla, tajnik razstave, konsevator in arhitekt g. Zdrav-kovič, ki ima nadzorstvo nad dvoranami, kjer se vrši razstava. Dragocene umetnine so nato oprezno pretovorili na motorni furgon, s katerim so jih nato prepeljali do muzeja kneza Pavla. Med tem se je bilo zbralo mnogo časnikarjev in fotografskih reporterjev Ob 7.20 se je pripeljal z orient-Barbantini. Včeraj popoldne je prispel še Barbatini. Včeraj popoldne je prispel še drugi vagon s slavnimi deli iz rimskih, neapeljskih, palermskih. benešk h, torin-skih, veronskih, padovskih in drugih muzejev. • «Jbieke tn klobuke Kemično čisti, oarva ■llstra tn lika tovarna Jos Reich i » Juhilei orgaizacije zagrebških mestnih uslužbencev. Društvo mestnih uslužbencev v Zagrebu praznuje 15 letnico svoiega delovanja. Ob ustanovitvi je imeio 224 članov, zdaj jih ima pa že 1.100 in so v organizaciji združeni vsi aktivni Ln upokojeni mestni uslužbenci. V 15 letih je društvo zgradilo svoj dom na Sli emenu ter ustanovilo svojo bolniško blagajno in podporno zadrugo. Zelo uspešno je bilo tudi delo za kulturni in strokovni podvig članov. Pri lenivosti črevesja, črevesnem katarju, obolenju danke, odstrani naravna »Franz-Josefova« grenčica zapeko dolnjih organov dobro in naglo. Mnogoletne izkušnje uče, da uporaba »Franz-Jose-fove« vode odlično regulira funkcije črevesja. O?! r*g à br 15 «SV« • Članstvu Učiteljskega pevskega zbora sporočamo, da je za 17. marca sklican pevski tečaj odpovedan ln preložen na poznejši čas. Tajni K. • Izraz avstrijskega prevrata r plovbi po Dunavu. Dogodki v Avstriji so povzročili tudi važno spremembo v plovbi po Dunavu. Ta reka je v trgovskem pogledu najpomembnejša v Evropi. Avstrijski DDSG je imel najboljšo trgovsko mornac-io na Dunavu, ki je bila po tonaži sicer šibkejša od naše, a je igrala dosti večjo vlogo. Avstrijski eks-presni luksuzni potniški brodovi so pluli direktno od Dunaja do Djurdjeva v Rumuniji ter šli tako skozi šest držav. Take zveze ni imela nobena druga država. Te ladje so bile v obratu vsako leto od aprila do oktobra, trikrat na teden v obeh smereh in bili 60 vedno močno frekventirani. Nemška trgovska dunavska mornarica je daleč zaos'aiala po frekvenci in celo po tonaži za avstrijsko. Avstrijski DDSG je lani slavil 100-lei.nioo svojega obstoja, zdaj pa bo kakor vse kaže, združen z nemško dunavsko trgovsko mor narico. ki bo tako v vsakem pogledu dosegla prvenstvo v mednarodni plovbi na Dunavu. Na brodovih DDSG so že razobešene zastave s kljukastim križem. Predavanje »Narodnega doma« v Zagrebu. Kraljice Marije ul. 3 Danes ob 20.30 bo predaval g. univ. prof. dr. F. Tu-čan o dragem kamenju (z demonstracijami). Vstop prost • Dva milijona besed t proračunski debati. Neumorna statistika se ukvarja tudi z debatami v narodni skupščini in zdaj je izračunala, da je imela skupščina zaradi proračuna 26 sej, ki znašajo efektivno 270 ur. Debate se je udeležilo 475 poslancev in če vzamemo, da je vsak govornik irgovoril povprečno 120 besed v minuti, potem je bilo izgovorjenih v 270 urah 1.944000 besed, torej okroglo dva milijona besed. • Slik© (razglednici in povečane) pok. skladatelja Emila Adamiča ima v založbi fotogr. atelje Bešter v Ljubljani v židovski ulici. • Izlet ▼ Italijo (Gorica, Trst Opatija, Reka) priredi Zveza za tujski promet v Ljubljani, Putn:k v dneh 25.. 26 in 27 marca. Cena vožnje s kolektivnim potnim listom 165 Din ali vožnje ln celotne oskrbe 345 Din. Prijave sprejemata le do 21. t m. oba bil j starni Putnika v Ljubljani. • Plin je uuliilfl eelo »bltetj. Na Balkanski cesti v Splitu se j« « plinom zastrupila cela obitelj rabina Izaka Danidija. Zgodaj zjutraj se ra iz stanovanja slišalo nekaj klicev in stokanje, a nihče ni mislil, da je to smrtna borba cele rodbine. Ko je, kakor navadno ob 7. prišla mlekarica, se je čudila, ksr jd gospodinja ni odprla. Nekajkrat je zvonila Ln trkala, poterrn pa je poklicala sosede. Ker se tudi njim ni nihče odzval, eo vlomili vrata ter našli v stanovanju že mr'.ve 44-letne-ga rabina, njegovo soprogo, 13-Ietnega sina Ln miado deklo. Rabinova hčerka Lavra pa je bila že živa in upajo zdravniki, da ji bodo rešili življenje. Uslužbenci medine plinarne eo ugotovili kvar v plinski napeljavi. ARMATURE ZA PLIN, VODO IN PARO tovarna LUTZ, LJUBLJANA — ŠIŠKA, TELEFON 32-52. Iz Ljubljane n— Prof. 0. Sest praznuje v četrtek 24. t m. 25 letnico svojega gledališkega deia z Verdijevo opero Rigoletto, ki jo popolnoma na novo pripravlja. Za jubiiei tega našega najvidnejšega predstavnika gledališkega življenja. ki se tudi izven gledališča udej-tvuie zelo intenzivno so v teku številne priprave, da bo predstava in prireditev čim svečanej-ša. Vstopnica bodo v proiaji od jutri 17. t. m. dalje. n— Vodstvo po nmetniški razstavi 2enske male zveze v Jakopičevem paviljonu bo ponovno danes, ob pol 16. uri. Predava slikarija Mara Kraljeva. Razstava ostane odprta samo še do nedelje. 20. t. m. Kritika se izraža o njej resno Ln zelo pohvalno. Zato naj nihče ne zamudi poseta razstave češkoslovaških, rumunskih in iugosloven>vkih umetnic! Saj izkaže s tem tudi priznanje in spoštovanje pol>ornicam Žensk» male antante, ki ne stremi samo po kulturnem zbl ia-nju prijateljskih držav, marveč hoče potom kulturnih prireditev utrditi globoko medse fojno zaupanja. S tem služi idealom srečnejše bodočnosti človeštva Napori ra prireditev potujoče umetniške razstave ŽMA so bili izredni. zato naj bo izreden tudi poset! sjä^ TRIKO PERILQ ftikor Wi^o^a Je èflkratiQblètctè .sfftap 'SvvS^iv/C.^.^•«Srt.j.v.t.«• • s*-,.-?»*? —u Ljudska univerza. Drevi bo predaval prof. dr. Lavo Cermelj o temi: Kopernik ali I tolomej. To za vsakogar zanimivo predavanje bo v mali dvorani F il' armoni črnega društva na Kongresnem Ir^u. Pričetek ob 20 Vstop prost. u— 48. obletnica smrti blagopokojne kne-ginje Zorke bo jutršnji četrtek. V spomin blage pokojnice bo ob 10. dopoldne pa ras tos v pravoslavni cerkvi. Vsi, ki želijo počastiti sipomin prerano umrie plemenite matere našega nepozabnega Viteškega kralja Alek Sandra, so vljudno vabljeni, da se spominske svečanosti udeležijo. u— V korist društva kneginfe Zorke ixxloibora v Ljubljani uprizore Šentjakob čani danes zvečer oh i'0.15 duhovito Molnar-jevo veseloigro »Njana velika ljubezen«. Ta očarljiva, nežna zgodba, polna zabavnih si tuacij in humorja osvaja in navdušuje gledalce. To je poslednja uprizoritev te vese loigre. V petek, soboto in nedeljo ob 20.15 se ponovi Bučarjeva veseloigra s petjem in godbo »Smuk smuke Velenapeta, pretresljiva in vsebinsko globoka drama KDO JE KRIV 9 Le coupable. V gl. vlogi: PIERRE BLANCHAR. Predstave ob 16., 19.15 in 21.15 uri. SAMO SE DANES IN JUTRI ! -^■lUNO UNION,teL 2*-2i u— Prihodnje redno predavanje pri podružnici Sadjarskega in vrtnarskega društva za mesto Ljubljano bo drevi ob 19 Predavala bo gospa Andreja Ključenkova o vrtnicah, njihovi vzgoji in izbiri sort. S skioptičnimi slikami. V predavalnici mineraloškega inštituta na univerzi. — Vstop prost. u— Vpisovanje v 12- dnevni tečaj o negi in prehrani otrok v drž. zavodu za zdravstveno zaščito mater in dece v Ljubljani je dnevno od 8. do 12. ure (tudi telefonsko št. 4471). Tečaj se bo vršil od 16. do 18. ure ob ponedeljkih in četrtkih ter je brezplačen. Interesentke prejmejo pismeno obvestilo o pričetku tečaja. u— Družabni večer s plesom, ki ga priredi Obrtniško društvo v Ljubliani v soboto 19. t. m. bo za Ljubljano poseben dogodek. Zato ne zamudite tega večera in pridite zanesljivo v Kazino! n— Zlatko Balokovič in simfonični orke-kester ljubljanske filharmonije izvajata v ponedeljek 21. t m. v veliki unionski dvorani naslednji spored: 1) Beethoven: Uvertura »Egmond«. 2) John Aid en Carpente: Koncert za violino in orkester, dru?a izved ba v Evropi. 3) J. S. Bac.h: Koncert za violino v e-duru s spremi jevan jem golalnega orkestra. 4) a) Debussy: Aprez midi d'un Faun, b) Ravel: Elborado del Grazioso. Simfonični orkester 5) Petko Stajnov: Tra-kijski plesi, simfonični orkester. 2). 3) >n 4) točko sporeda dirigira znameniti ameriški dirigent Luis Siegel, ki je prišel z Zla! kom Baiokovičem iz Àmeriike v Jugoslavijo samo za Balokovičeve koncerte. Uvodno in po slednjo točko sporeda pa dirigira ravnatelj Polič. Začetek koncerta to ob 20. v ponedeljek. Prodaja vstopnic v knjigarni Glasbene Matice. n — Zivljenie ln delo Riharda Jakopiča bomo spoznali na današnjem Jakopičevem večeru v Delavski zbornici. Začetek ob 20. Predaval bo Anton Podbevšek, ki bo pokazal številne skioptične slike. n— Parastos za biagopokojno kneginjo Zorko bo danes ob 10. v pravoslavni cerkvi. Počastimo 48. smrtni dan matere našega velikega kralja Aleksandra z udeležbo pri spominski svečanosti. u— Udmženje inženjerjev In arhitektov _ sekcija Ljubljana sklicuje 19. redni letni občni zbor na soboto 2. aprila 1933 v novih društvenih prostorih Kongresni trg 1, Kazino TI nadstropje, lev^. u— Za občni zbor Osrednjega druStva SPD, ki bo v četrtek 17. t m ob 20 v dvorani Delavske zborn ce, je članom SPD na razpolago tajniško poročilo v društveni pisarni SPD, Ljubljana, Aleksandrova cesta 4/L TRIUMFALNI USPEH JEANETTE MAC DONALD I TARANTELA - KINO MATICA I __ob 16., 19. In 21.15 url._ I a— »Soča« matica v Ljubljani opozarja vse svoje članstvo in prijatelje, da bo v petek 18. L m. ob pol 21. uri v salonu pri »Levu« predaval prvič v našem društvu g. dr. Branko Alujevig o temi: »Jadransko morje v narodni zendovini«. Ono je za vso državo najlepša in najdragocenejša posest ki jo moramo bramiti z vsemi sredstvi notranje in zunanja politike. V tem smisiu bo g. dr. Alujevič opravičil interes celoine javnosti za jadransko vprašanje in njegov razvoj skozi vso dobo naše nacionalne zgodovine. Kratkemu opisu zgodovinskega razvoja in borb za prvenstvo ob jadranski otali bo sledil prikaz kulturnega in gospolarskega pomena Jadranskega moria s statističnimi podatki o naši pomorski politiki. K temu zelo važnemu in zanimivemu predavanju vabimo vse člane in prijateüe s prošnjo, da se ga pol-nošteviino udeležijo. Vstop vsrske^ tednu, ie te dni izgotovi! pet slik iz vžigalia, ki predstavljajo Bled. Rab. jelena, pava Ln sv. Krištofa. Slike so široke 1.60 m in visoke 60 cm. Za vse slike je porabil 31.000 vžigalic. Slike, ki so zelo zanimive, bo razstavil Razboršek letos na ljubljanskem velesel-mu, zagrebškem zboru in mariborskem tednu. e— Občni zbor Savinjsk© podrutniee Slov. plani^kega društva v Celju bo drevi ob 20. v pritlični dvorani Narodnega dama v Celju. Vsi člani vabljeni! KINO METROPOL CELJE Danes ob 16.15 in 20.30 duhovito filmsko delo »THEODORA«. — Irene Dunne. e— Radijski aparat je ukradel. V ponedeljek okrog 23.45 je policijski stražnik Emeršič opazil v Prešernovi ulici sumljivega moškega, ki je nosni v smeri proti kolodvoru večji zaboj. Ko je neznanec videl, da ga stražnik opazuje, je potegnil v bližnjo Zagato. Stražnik je pohitel za njim. ga dohitel in od vedel na stražnico. V zaboju so našli popolnoma nov radi'ski aparat, vreden 5.000 din. last celjskega trgovca g. Bremca. V aretirancu so spoznali 35-letnega strojnika Franca L. iz Celja. L je priznaL da je ukradel radijski aparat iz veže hotela Skoberne na Krekovi cesti. Popoldne w pripeljali aparat z avtobusom z Vranskega. L. je sam nesel aparat iz avtobusa Ln ga shranil v veži, pozneje pa se je odločil, da bo aparat ukradeL Priznal je tudii. da mu ie pri tatvini pomagal brezposelni delavec Ferdinand K iz Mozirja. Pol ure po tej izavi so tudi Ferdinanda K. izsledili in aretirali. e— Dve hudi nesreči. V ponedeljek se je enoletni dninarjev sinček Franc Kranj« z Lopate pri Celju polil doma s kropom in se nevarno opekel po prsih. Ko se je peljal 34-letni obfiinski sluga Franc Jakše z Babne-ga pri Celju v nedeljo s koiesom proti 2al-cu. je padel tako nesrečno, da si je zlomil desno nogo v ele/,n iu. Poškodovanca se zdravita v oeLjski bolnišnicL Iz a— Dobrovoljskj vojni pokret »n 20 letnica našega narodnega in državnega uje-dinjenja je naslov predavanja, ki ga je imel v ponedeljek zvečer v Ljudski univerzi šolski upravitelj Viktor Grčar. Predavanje je bilo nekak uvod v letošnje proslave 20 letnice našega narodnega in državnega uedinjenja. Preda/vatel j je v topi h in zanosnih besedah orisal historijat tega pcimembneg-a pok reta z vsemi dogodki, ki so ojačali naš odpor ter ireden-tizem' srbrke cmladine. V tej dobi se je v naši narodni zgodovini utrnila zvezda Petra Mrkonjča "(kralja Petra I ), ki je bila vodnik r.aših dobrovoljskih herojev, mladih kladivarjev Jugoslavije, ki so se zbirali na Ceru. Suvoboru in Kolubari iz vrst bivše avstroegrske armade. Predavatelj nas je odtod povedel v Rusijo in Turkestan, prvotno zbiralce naših dobro-voljcev, ki so s pomečjo pok. Viteškega kralja Aleksandra I. vstopili v dobrovolj-sko organizacijo, ki se je v letu 1916. formirala v O dosi ter dokumentirala svoje junaštvo v Dobrudži ln na solunski fronti. Predavatelj je poživil svoja zanimiva izvajanja z neliat^rimi osebnimi doživljaji, povdarjajoč pri tem, da mnogi niti ne slutijo pomena strohnelih kosti in prelite krvi, iz katerih se je rodila naša država. a— Odlikovani gostilničarji. V zvezi s poročilom o nagrajenih gostilničarjih o priliki velike kuharske razstave, ki ie podaljšana od vključno 16. t. m., je treba dodati, da odlikovanj z bronasto kolajno ni bilo, ampak le z zlato in rebrno kolajno. G. Lisjak Lojze je bil odLxovan z nato kolajno. a_ V studenški Ljudski univerzi poročata v Četrtek 17 t. m. s pričetkom ob 19. uri šol. upravitelj Kontler in učitelj Vrane o inteligenčnih preizkušnjah, ki ste jih izvršila po Biinot-Simcnovi metodi na studenški deci. Primer takšne preizkušnie se bo praktično demonstriral Vstopnine ni. a— Združenje trgovcev za srez Maribor levi in desni breg v .Mariboru ima v nedeljo 20. t m. ob 13. svojo redno letno skupščino v dvorani hotela «Orei« v Mariboru. Iz življanja na deželi MOKRONOG. Tvornica usnja je za trg sam in širšo okolico pravi blagoslov, ker zaposluje vjfčje število delavcev Ln nudi siromašnemu prebivastvu stalen zaslužek. Tvorniški obrat 6e od leta do leta širi. Da bo možno razširjenje obrata, je podjetnik g. Kalin odkupil cesto ob tvornici od trške občine in gradi zdaj novo cesto od trga proti šolskemu poslopju. Nato to stara cesta zaprta, oziroma zazidana z obratnimi poslopji S povečanjem obra'a bo zaposlenih še več delavcev, da bo mogla tvornica zadostiti naročilom svojih odjemalcev, katerib najvažnejša je tvornica čevljev Bat'a v Borovu. Z odkupnino za cesto je trška občina kupila občinsko hišo. ki jo zdaj preurejajo. Vanto se bodo preselili občinski uradi in pošta. Razen teca bodo oddajala tudi stanovanja. Tako ie na precej cenen način prišla občina do lastne hiSe. Trški posestniki se upravičeno razburja io. ker namerava sedanji občinski odbor prevzeti tudi trški gospodarski odbor z vsem imetjem, 6 Čimer bi trško imetje, ki ni tako majhno, prešlo v splošno občinsko tast S tom M tr« izgubil svoje imetja Pomisleki opozicije proti amandmajem Beograd, 15. marca. p. Narodna skupščina je včeraj začela razpravljati o finančnem zakonu m o njemu priključenih vladnih amandmajih. O amandmajih je v soboto ln nedeljo razpravljal že skupščinski finančni odbor. Kakor običajno, je odbor tudi o amandmajih sestavil za plenum skupščine dve poročili, večinsko ln manjšinsko. Večinsko poročilo je docela kratko. Ono samo ugotavlja, da priznava upravičenost od vlade zahtevanih pooblastil in da zato priporoča tudi plenum u, da ta pooblastila uzakoni. Manjšinsko poročilo je obširneje ter navaja razne pomisleke proti posameznim amandmajem. Manjšinsko poročilo Je na plenarni seji skupščine podal posi. Ivan Mohorič, ki je med drugim izvajal: Ifačrt finančnega zakona s vladnimi amandmani predstavlja Po njeim bo mogoče spremeniti celo serijo pozitivnih zakonov v njih bistvenih odredbah-Narodno predstavništvo se bo z njim odreklo svojim zakonodajnim pravicam in jih preneslo na gg. resorne ministra. Po predloženih amandmanih, bi se moraia narodna skupščina odločili v tako zgodovinskem trenutku, kakor je prav današnji, da svoie cenovne pravice in dolžnosti prenese na vlado. Na tak način bi bilo narodnim poslancem onemogočeno, da bi opravljali svoje poslanske dolžnosti in obveščali javnost o svojem deiu v narodni skur>ščini. Pri tem ima kr. vlada v narodni skupščini in sem»tu na razpolago zadostno večino in ji ie dana možnost, da se v ob^h zbornicah njeni predlogi mehanično eprejme:o. Tudi opozicija je doklej s svojim pozitivnim in strokovnim sodelovanjem ter stvarno kritiko zmerom omogoči la. da so se predloženi načrti ob pravem času r>redet•atirali. Ker je po izjavi predsednika viade na5a zunanjepolitična situaciia zelo povoljna. ker j 3 po izjavi notraniesa ministra zadovoljiv tudi naš notranje poli tični položaj, in ker se je po trditvah fi nančnehlasti!o po § 67 ki pr-'dvideva najetje Stirimiiijardnega notranjega posojila. Po do sedanjih informacijah se bo to posojilo na lelo za dobo 30 let. najemalo pa ee bo v pri- hodnjih 6 letih. Vprašanje Je, kater« nujnosti nas silijo, da pristanemo na tako pootia-stilo. Zakaj se tako usodna zadeva obravnava s tako naglico? Za pooblastilo smo izvedeli šele pred dvema dnevoma, ko je bil amandman predložen finančnemu odboru na rodne skupščine. Pri tem pa je vendar polnih šest let časa za najetje tega posojila. Saj bi bilo dovolj, če bi narodna skupščina daia vladi pooblastilo za najetje onega dela posojila, ki ga namerava najeti v prihodnji proračunski dobi. Po našem mnenju se tako veliki kreditni angiažmani ne morejo izvršiti z amandmanom k finančnemu zakonu. nego bi bilo treba predložiti narodni skupščini posebej zakonski načrt, v katerem bi bili označeni vsi pogoji za najetje posojila, za njegovo fundiranje. za jamstva in amortizacijo, pa tudi točen program za njegovo uporabo. Mesto tega pa je bil skupščini predložen amandman. ki samo 6piošno navaja, da se bo posojiilo porabilo za kolo-nizacijska. melioracijska, sanacijska dela, za gradnjo železnic in cest ter za državno obrambo. Ključ, po katerem se namerava razdeliti to posojilo ni znan Tudi ni znano, koliko tega posojila bo odpadlo na potrebe državne obrambe. Če bi bil točno določen kredit za državno obrambo, bi opozicija glasovala za ta del, ker smatra, da so krediti za narodno obrambo nujno potrelmi. Brez zadostnih obvestil je ostala skupščina tudi glede določitve predvidenega novega davka, za amortizacijo tega posojila Finančni minister je zahteval pooblastilo, da sme prisiliti vse privatnike, industrijske Ln trgovske delniške družbe, denarne zavode, zadruge in socialne ustanove k vpisovanju tega posojila. Manjšina n,i dobila nobenega lamsfva. da se ne bodo na tak način izčrpale poslednje rezerve, s katerimi mora narodno gospodarstvo danes razpolagati v svojih blagajnah, ker vlada takšno psihološko 6ta nje med vlagatelji, da so te rezerve v gotovini absolutno potrebne, če se noče izzvati nova vznemirjenost in panika v javnosti. Takšna politika lahko izzove hudo in usodno reakcijo za javni in privatni kredit Predloženi amandmani zahtevajo poleg drugega tako občutno povečanje velikega levila tarif iz takšnega zakona, tako da naj bi se dohodki od taks povišali za celih 111 milijonov din. Manjšina tega povišanja taks še prav posebej ne odobrava, najmanj pa 50 odstotno novišanje vseh stalnih sodnih taks. Razen tega so bile že v tem proračunskem tetu po upravni poti povečane uvozne carine, tako da je od njih pričakovati povišek za m; I i ionov din. Končno opozarja manjšina na aimandma-ne o banovinskih in o državnem cestnem fondu. Iz poročila gradbenega ministra smo izvedeli, da bodo v uredbi predvidene nove dajatve in bremena, ki bodo predstavljali dohodke cestnih fondov. Cestni fondi bodo smeli na osnovi danih pooblastil samostojno najemati posojila v miiijardnih zneskih. Tak postopek pri urejanju vprašanj, ki so lahko odločilnega pomena za naš javni kredit in razvoj našega gospodarstva, ni v skladu s potrebami splošnega napredka in zboljšanja gospodarske situacije našega naroda. Zaradi tega manjšina finančnega odbora ne more glasovati za predlagani finančni zakon in njemu dodane amandmane. v © Balekosslftl ukrepi Avstrije proti begu kapitala Poročali smo, da so avstrijski židje že prejšnje tedne skušali na razne načine iznesti kapital iz Avstrije, kar je imelo za posledico da je na inozemskih deviznih tržiščih občutno nazadoval predvsem tečaj za avstrijske bankovce Sedaj, ko je proglašena priključitev Avstrije k Nemčiji in so bili nemški protiž.dovski zakoni s takojšnjo veljavnostjo razširjeni tudi na področje Avstrije, je pričakovati, da se bodo avstrijski židje pričeli zseljevati iz Avstrije in da bodo skušali prenesti svoje p emoženje preko avstrijskih mej. Da bi tak beg kapitala preprečila je avstrijska zvezna vlada izdala zakon, ki pooblašča finančnega ministra, da v sporazumu s pravosodnim in trgovinskim ministrom izda omejitve glede izplačil pri denarnih zavodih in zavarovalnicah Na podlagi tega pooblastila ie avstrijski zvezni min:?ter za finance izdal začasno uredbo, ki določa med drugim naslednje. Izplačevanje vlog Na vložne knjižice in bančne blagajniške zapise smejo denarni zavodi izplačevati na teden največ 1000 šilingov, pii vlogah na tuje valute pa protivrednost 1000 šilingov Enaka omejitev velja za dvige s tekočih, čekovnih in žirovnih računov Neomejeno dviganje pa je mogoče za nove vloge in naložbe, k' so bile izvršene po 13 marcu Zneske preko 1000 šilingov na teden smejo denarni zavodi izplačevati, če je nedvomno dokazano, da so ti zneski potrebni za izplačilo plač in mezd. za plačilo zavaroval h premij ali za druga nujna plačila. Potrebo takih izplačil pa je treba dokazati Makazila so dopustna brez omejitve Hranilne vloge in dobroimetia na tekočih računih, za katere velja omejitev, se lahko uporabijo za nakup vredno«tn'h papirjev, če ostanelo ti vrednostni papirji deponirani pri dotfčnem denarnem zavodu. Trkupiček od prodanih vrednostnih napir-jev. ne glede na to. če so b;li vrednostni papirji v shrambi pri denarnem zavodu ali se deponiralo zaradi orodaje se ne sme lzp'ačati v gotovini, temveč se sme izvršiti le d^b^oo'« na tekoč' račun ali na hran^no knU^lco V WvHpnl«k»rn 7avarov?m1u smejo zavarovanci na nodiagi nravlce odkima aH predčasnega Izplačila dobiti le de 500 šilingov na teden Ce bi bil dolžnik zaradi teh omejitev preprečen izpolniti svoje plačilne obveznosti, tedaj za njega ne nasto- pijo posledice, ki jih zakon ali pogodba predvidevata zaradi nepravočasnega plačila ali neplačila Veljajo pa predpisi meničnega in čekovnega zakona glede zavarovanja Uredba določa stroge kazni za kršitve.. in sicer denarne globe do 100.000 šilingov ali zapor enega leta ali oboje Objava te uredbe je med avstrijskim prebivalstvom izzvala precej vznemirjenja. Omejitve glede izvoza denarja in vrednostnih papirjev Avstrijska zvezna v t»ia je ialala tudi nove predpise k deviznemu pravilniku po katerih je pošiljanje ad iznaša«]« avstrijskih ali drugih bankovcev v inozemstvo dovoljeno le s pismenim dovoljenjem avstrijske Nerodne banke. Ista omejitev ve-1 ja za nakazovanje, sprejem ali dobropi? plačilnih sredstev v korist kakega inozem-ca ali izročitev teh plačilnih sredstev ino-zemott. Od teh omejitev f*o iz/vzeti dobro-pisi proti vrednosti za blago, ki ga je dobavil inozemec, ki pa sme take zneske porabiti Ie v Avstriji za plačila za lasten račun, kolikor za taka plačila ne obstojajo drage določbe. Omejitve tudi ne veljajo za do-bropie, kadar inozemec poravna terjatev za dobevlienu blago Potniki sme io vzeti preko meje le 50 šilingov (400 din) Prenoe bankovcev v potniškem in obmejnem prometu preko meje je dovoljen le do višine zneskov, ki jiih določi finančni minister. Obmejni kontrolni organi morajo potnikom odvzeti dovoljenji avstrijske Narodne banke za izno* plačilnih sredstev v inozemstvu, ne glede na to. aLi eo v celoti eli deloma izkoriščena. ItiOz.-m.cem. ki potujejo v Avstrijo, ootrdijo obmejni organi znesek inozemskih plačilnih sredstev ki jih nosijo 8 seboj; e tem ontrniilom jih lahko v dveh nipsecih iznesejo iz Avstrije v enakem znesku. Finančni mln-'ster je istočasno odredil, da smejo potniki, ki potu ie jo v inozemstvo vzeti v teku enega koledarskega meseca s sebo j brez posebnega dovol jen fa Narodne banke narveč 20 šilingov In vrhu tega 'no7®m-skfh plač lnih sredstev do protivrednosti največ SO šilingov. V obmejnem prometu pa je dovoljen v teku enega koledarskega leta prenos do največ 20 tilnigov. Ti zneski plačilnih sredstev, ki se ^MtfU^Ucr prati se pravi: perilo zaupati blagemu SchicMovemu terpentinovem milu. Schichtovo ter* pentinovo milo razkroji nesnago temeljito in prizanesljivo in ohrani perilo dolgo časa kot novo. SCHICHT™0 TERPENTIN0™ MILO pere bleščeče belol lahko vzamejo preko meje, so Izredno majhni, saj sme potnik v šilingih in drugih valutah vzeti s seboj le 50 Šilingov, to je 400 Din. Izvoz vrednostnih papirjev Avstrijski državljani smejo svoj« terjatve nasproti drugim avstrijskim državljanom odstopiti inozemceiü It s pisuHn.m dovolje-ajern avstrijske Narodne traine. P«'ši,janje zl^ta, srebra in platine v inozemstvo ali prenašanje in prevzemanje teh kovin v korist inozemcev je dovoljeno le * dovoljenjem avstrijske Naro ine banke. Izvoz avstrijskih ali inozemskih vrednostnih papirjev v inozemstvo je dovoljen L® % dovoljenjem finančne uprave. Za prenos, prevzem aLi dobropis vrednostnih papirjev v korist iinozemca je potrebno pismeno dovoljenje avstrijske Narodne banke. Trgovanje z inozemskimi vrednostnimi papirji ki notirajo na določenih inozenskih borzah, ne pa na e skupni delež obeh držav pri našem uvozom, kajti od celotnega uvoza je lani znaAal ''elež Nemčije 32.4%. delež Avs rije pa 10.8%. skupni delež obeh držav p.i 42.7 odstotka. Ce predpostavljamo, da ee obse? naše trgovine z Nemčijo in Avstrijo ne bo spremenU. tedaj bo v bodoče od celotnega obsega naše zunanje trgovine odpadlo na veliko Nemčije »kxoe A0V«, I Gospodarske vesti = Kadaljna okrepitev cen na vinskem trgu. Poročali smo že o naraščanju cen na vinskem trgu, zlasti v Dalmaciji ln Ba-natu. Najbolj običajna banatsKa vina, ki se uporabljajo za kuhanje žganja, so se r zimski sezoni leta 1936/37 plačevala po 10 do 11 par za litrsko stopnjo alkohola; lani v Jeseni je cena narasla 18 do 19 par, sedaj pa plačujejo za ta najobičajnejša vina že 30 do 32 par za litrsko stopnjo alkohola ln je tendenca na trgu nadalje čvrsta. Ker so tudi v Dalmaciji zaloge precej razprodane je pričakovati, da bomo imeli v jeseni ob novi letini le prav majhne zaloge vina. Borze 15. marca Na IJulblJansJd borzi so ee dane» avstrijski Šilingi v prvatnem kliringu po včerajšnji oslabitvi okrepili na 8.25, za angleške funte pa je bilo povpraševanje po 239, medtem ko blaga ni bilo 'zpod 240. V zagrebškem privatnem kliringu danes ni bilo prometa v avstrijskih Šilingih (v Beogradu 8.2146), angleški funti eo se trgovali po 238 g-rški boni pa po 28.50. Nemški klirinški čeki stanejo v LJubljani 14.35, v Beogradu in Zagrebu pa prav tako 14.35. Na zagrebškem efektnem tržišču Je Vojna škoda pri slabe jS tendenci notirala 458 — 462 (v Beogradu promet po 464 — 464.50). Zaključki so bili v 6% dalmatinskih agrarnih obveznicah po 90 — 91.50 (v BeogTadu po 90 75) ln v 6% beghiških obveznicah pa 91 — 91.50 (v Beogradu po 91.25 — 91.501. _ DEVIZE LJubljana. Amsterdam 2406.16—2420.76 Berlin 1738.52 — 1752.40, Bruselj 727 95 — 733 01, Curih 996.45 — 1003.52, London 215.53 — 217.58. New York 4301.01 — 4337.32, Pariz 131.27 — 132 71. Praga 151.09 — 152.19, Tret 226.94 — 230.02. Curih. Beograd 10, Pariz 15 05, LotvOoa 21.67, New York 43575 Bruselj 73.1250, MM an 22.90, Amsterdam 241.40, Berlin 174.70, Stockholm 11.60, Oslo 108.90, KÖ-benhavn 96.75, Praga 1515, Varšava 82, Budimfpeàta 86.26, Atene 3.95, Buik&redta 3.25. EFEKTI Zagreb. Državne vrednote: Vojna, Skoda 458 — 462, za april 460 bL, 4«/» agrarne 60 — 61, 4% severne agrarne 60 dea, 6% daini, agrarne 90.75 — 91, 6®/» begl»-ške 91 — 91.50, 7% srtabiliz. 97 den., 7% inveet. 97 — 100, 7% Drž. hip. banka 99.50 dem., 7% Blar 90 — »1, 8% Blair 95.50 — 96, Narodna banka 7300 den, PAB 228 — 233, Gutmann 64 — 65, Se-čerana Os!lek 135 bi-, DubrovačSca 870 — 405, Oceania 600 den. Beograd. Vojna fikotia 463.50 — 464 (464 — 464.50), 4% agrarne 61.50 bL (61.00), 6% begluške 91 — 91.50 (91.25 —91.50), 6«/® dalm agrarne 90.25 — 90.75 (90.75), 7% Invest. 99.50 den. (99.50), 7% Drž. hipL banka 99.50 den., 7»/» Blair 90 — 90 50 (90.50), 8«/, Blair 96 — 97 (96), PAB 230—232. Narodna banka — (7350) Blagovna tržišča ŽITO Chicago, 16. marca. Začetni tečaji: pšenica: za maj 86.375 za jrnlij 82.875, za eept. 83.50; koruza: za maj 57.75, za julij 59.375. za sep>t. 61. + Winnipeg, 15. marca. Začetni teöajJt pšenica: za maj 118, za julij 109, za sept, 91. + Novosadska blagovna borza (15. t. m.). Tendenca ln cene brez sprememb. BOMBAŽ +Liverpool, 14. marea Tendenca »talna. Zaključni tečaji: za mare 4.93 (prejšnji dan 4.80). za julij 5.00 (4.86). za sept. 5.07 (4.93). + New York, 14. marca. Tea'enea stalna. Zaključni tečaji: za mare 8.84 (8.93), za junij 8.90 (8.96). S španskih bojišč Republikanci se Se vedno umikajo Saragosa, 15. marca. AA. Nacionalistične predhodnice so pr &le do oestnega križišča, ki vodi v Tarragono to Valenci-jo. Ce republikanske čet« ne ustavijo prodiranja. se bodo mogle umikati samo še v eni smeri. Nacionalisti so sedaj Se 60 km zračne črte od Tortose. Po uradnem obvestilu vrhovnega poveljstva so nacionalistične čete zavzele vse vrhove okoli Alcaniza, vasi Castel de Cabra, Canizar in Olivar, Gargalo in La-mata del Osotmos. Ujele so 1500 m lični-kov. Na granadski fronti v odseku pri Motrili Se trajajo sovražni napadi, ki pa so bili vsi odbiti. Sovražne zgube so hude. V letalski bitki je sovražnik izgubil sedem letaL Republikansko vojno poročilo Barcelona, 15. marca. AA. Vojno ministrstvo Je objavilo, da Je sovražnik prišel do Alcaniza in Calandra. Alcaniz je zavzela motorizirana kolona. Republikanske čete so lahko Se pravočasno rešile 50 topov iz mesta. Vlada Je odredila mobilizacijo vseto vodnih obveznikov t 18. letu starosti. Potopljena republikanska vojna ladja London, 16. marca. h. Po brezžični TCCti iz Barcelone so dance nacionalistična letala z bombami ipotopiia republikansko vojno ladjo »J ai as de Minorca-c. Vlak s strelivom pognan v zrak Barcelona, 15. marca. o. NacionsHst:6-na letala so davi bombardirala Tarragono. Nekaj bomb je padlo tudi na angleški parnik »Standwell«, na katerem Je nastal požar. Med potjo so letala bombardirala tudi vlak b strelivom, ki ga je zadelo več bomb. Od vagona do vagona so potem sre-dile eksplozije, ki so vlak do kraja razdejale. Razdejana Je tudi železniška proga. Vsi železničarji ln vojaki, ki so spremljali vlak. so bili ub ti. železniška zveza med Barcelono in Tarragono je prekinjena. Pomilostitev odklonjena Moskva, 15. marca AA Vrhovno sovjetsko sodišče je po Stalinovem nalogu zavrnilo prošnje za pomilostitev, ki so jih vložili obsojenci. Smrtna kazen se mora izvršiti v 24. urah Sedaj zbinajo gradivo za novo veliko razpravo, ki bo koncem marca ali v začetku aprila. Pred sodišče bo postavljenih 25 uglednih sovjetskih mož. med njimi bivši sovjetski poslaniki v Tokiu, Varšavi, Bukarešti, Helsinkih in Tallmu in večje število višjih uradnikov v komisori-atu ta zunanje zadeve. V moskovskih krogih potrjujejo nadalje, da pridejo pred sodišče tudi maršali Vorošilov, Blücher m Budjenij z večjim številom višjih oficirjev sovjetske vojske. Hoover na Finskem Helsink, 15. marca. AA. BiivSi predsednik Hoover je prispel včeraj popoldne v Helsinke. Neuspeh pogajanj med Anglijo in Irsko London, 15. marca AA. Brtensko-ir-ska pogajanja so za nedoločen čas odložena. Dosedanja pogajanja niso rodila nobenega uspeha, niti trgovinske pogocBbe med Veliko Britanijo in Irsko. Premestitev Beograd, 15. marca. AA. Dopisnik Centralnega presbiroja pri poslaništvu v Berlinu Miloš Crnjanski je premeščen k po-alanUtvu v Rlavh —1 Iz prometne službe Beograd. 15. maroa. p. Premeàèami so inšpektor Anton Gostič Iz prometno-komer-cialnega v obči oddelek železniška direkcije, višji kontrolorji Alojzij Korošec iz Ljuto? mera v Črnomelj, Frame Jelene iz Trebn^eca k prometmo-komercalneiriu oddeku direkcije, Adolf Avsec iz Črnomlja v Ljutomer ki kontrolor Fienc Vovček z Jesenic v Ljubljano. V železniški službi so napredovali sa uradnike v 9. položa^hi skupini pripravniki: Rade Cvetič, Milo je Vojnovič, Milen-ko Stanič ln Oskar Ličen, v 10. položajno skupino Avgust Lampert in Zvonimir La-sič kot pomožna blagajnika, Franc Bogataj kot pomožni telegrafist, Rudolf Per-havec kot pomožni strojevodja, Ivan Na-nut kot pomožni daktilograf in Vinko Arhar kot pomožni nadzornik proge. Iz davčne službe Beograd, 15. marca. p. V 8. položajno skupino je napredoval pri mestni kontroli v Ljubljani Davorin Ermenec. LISIČJE KOŽE prvovrstno stroji, barva in izdeluje krznarstvo HOT, Mestni trg 5. Sreda* 16. UL 1938, Porast in propad Avstrije Z mečem se je pred 983 leti ustanovila Ostmarka, pod orožjem razpadlo avstrijsko cesarstvo — V mejah Velike Nemčije . % dletih: s >' --t-x' ùvl i ' i ' » ' 2 1262-1521 f^T'/^^. H521 -im °x- ]1kSMTO Merilo*** i imoi p; vi^-.v,. _ .r UH H92HS15 M5M9W Kako je naraščala habburMK Avstro ^Ogrska Navdušenje za Hitlerja v Grade« Gradčanl Izražajo svojo privrženost narodno socialističnemu režimu Dva krompirja sta napravila leader© „Kruh revežev" v Franciji — Pot krompirja v naše kraje Z mečem in križem v roki so se Nemci že za Karla Velikega (768—814) vrgli na vzhodno ozemlje v alpskem predgorju in severnonemški nižini. S pretvezo, pridobiti »barbarske« dežele za krščanstvo, so osvajali zemljo, da bi tako dobili čim več ledine za kolonizacijo. Neben narod se ni v srednjem veku tako razmahnil, kakor nemški. Za narode v Podunavju je bilo ugodno, da so Nemci najboljše svoje moči trošili za ureditev rimskega cesarstva. V zaletu na jug se je nemška država srednjega veka izčrpala, se v notranjih razprtijah cepila in se znašla šele desetletja po prvem francoskem revolucionarnem podvigu. Za nadaljnji razvoj evropske, posebej še slovanske zgodovine je velevažno, da so Nemci že zgodaj razumeli pomen širokih p ri rodnih vrat, ki med češkim lesom in Alpami odpirajo dostop v srednje Podunavje. Zasidrani na cbeh bregovih Dunava, so se nemški kolonisti v novem okolju naglo udomačili in izrinili redko poseljene Slovence v alpskem zaledju globoko na jug. Težje je bilo prodiranje Nemcev severno od Krkonošev, kjer so sklenjena slovanska selišča obdržala svojo posest do naših dni. Prej kakor na soveru je Kari Veliki pričel s kolonizacijo Podunavja iz Bavarske. Za branik pred barbarskimi vpadi sta bili ustanovljeni dve vzhodni marki, ki sta pospešili naselitev Nemcev v 9. stoletju do Blatnega jezera. Pohod Madžarov v začetku 10. stoletja je nemške politične stvaritve sicer uničil, naseljenci so pa večinoma ostali. Po zmagi nad Madžari na Leškem polju 1. 955 je saška vladarska rodbina ustanovila Vzhodno marko — Ostmark in jo izročila fiankovskemu roclu Baben-beržanov v fevd. Iz te obmejne krajine, ki i s okrog Dunaja segala na obeh bregovih veleteka, od Litve do Znajma, od današnjega Badena do Ennsa, se je razvilo jedro Avstrije — Ostarricha, Oesterreich. Prvemu mejnemu grofu Leopoldu I. (976—994) je sledilo v upravi te važne dežele, ki je 1156. dobila vojvodstvo. še enajst Babenberžanov. Poslednji med njimi, Friderik II., Prepirljivi, je 15. junija 1246 padel v boju z Madžari. Ker ni imel otrok, je bila Ostmarka več desetletij pod uprava nemškega kralja. Po poroki z Margareto. sestro zadnjega Babenberžana, je pa avstrijsko posest prevzel moravski mejni grof, kasnejši češki kralj, Premislovec Otokar II. Prvič v zgodovini so tedaj bile povsem slovanske dežele Premislidov združene s slovansko-nemškimi in slovenskimi predalpskimi pokrajinami. Od Krkonoš do Jadrana je segala Otokarjeva država ln v trenutku, ko se je kolo zgodovine že hotelo zasukati v smer kasnejše okrepitve Slovanstva v deželah ob Muri in srednjem Dunavu, so se pojavili — Habs-b u r ž a n i. Stoletni gospodarji Avstrije so bili švab-skega rodu. Nazvali so se po gradu Habichtstein v Švici, kjer so imeli več manj-š.h posestev. Po smrti Riharda Cormvall-skega 1272. je postal Rudolf Habsburški nemški kralj. Da si pridobi babenberško dediščino, je v dveh vojnah nastopil proti Otokarju II., ki se mu ni hotel ukloniti. Pri Suh h Krutih na Moravskem polju, je Otokar 26. avgusta 1287. izgubil krono in življenje — zmaga Habsburžana nad Pre-mislovcem je za vselej zabila usodni nemški klin med severne in južne Slovane... Trideset vladarjev je sledilo ustanovitelju habsburške d nastije na avstrijskem prestolu, še enkrat, v srednjem veku — po smrti češkega kralja Venčeslava III., se je 130S. obnovilo nekdanje Otokarjevo kraljestvo, od Krkonoš do Jadrana, toda to-pot v habsburški posesti. Poslej je ozemlje avstrijske krone sproti naraščalo. L. 1335 sta se pridružili Koroška in Kranjska, 1363 Tirolska, 1382 Trst. Od 1435.— 1740. so bili avstrijski habsburški vladarji zaporedoma tudi nemški cesarji. Dne 6. jan. 1453. je Friderik III. povzdignil Avstrijo v nadvojvodstvo. »Tu felix Austria nube« Maksimilijan I. je v zakonu z Marijo Burgundsko priženil 1477. Holandsko, njegov sin Filip s poroko z Ivano Blazno pa épanijo kot nasledstveno posest španske linije Habsburžanov. Ferdinand I (1522— 64) je po ženi Ani, sestri pri Mohaču padlega madžarskega kralja Ludovika n.. priženil zapadni del Ogrske, Moravsko, češko šlezijo in Lužice. Cepitev avstrijske posesti na posamezne veje rodu je poslej prenehala, nasledstvena pravica je prešla na potomce Ferdinanda H. Jezuitom zelo naklonjeni Habsburžan je z močno roko preganjal luteranstvo, ki se je bilo pod Maksimilijanom I. zakoreninilo po avstrijskih deželah. Bogve kako bi se razvijalo duševno obzorje Slovencev, če bi njihovo odporno moč že zgodaj krepile slovenske tiskane knjige, ki so jih dali prvi reformatorji. Na češkem in Madžarskem je naraščalo nezadovoljstvo proti vladarju in Ferdinand H. je po krvavih hu-sitskih bojih ;n porazu na Beli gori 1620. le s težavo udušil upor. L. 1635 je izgubil Lužice ki so pripadle Saški. Za njegovega sina vnuka Leopolda I. so se upori nadaljevali in vodja madžarskih vstašev se je zvezal s Porto. Kara Mustafa je 1683. pridrvel pred Dunaj, Avstrijo je tedaj rešil propada — poljski kralj SobieskL Avstrijske dežele so se le težko pomirile. Slavni vojskovodja princ Evgen je 1718. iztrgal Turkom vso neosvojeno Madžarsko, Erdelj, Slavonijo, ozek pas Bosne, severno Srbijo in zapadno Vlahijo. V brezuspešnih nasledstvenih bojih za španski prestol je Leopoldu II. in Jožefu I. sledil Karl VI., ki je po utreškem miru 1. 1714 spet pridobil Holandsko, Milan, Mantovo, Napoli. Sardinijo in 1.1737. Toskano. Sardinijo je 1720. zamenjal s Sicilijo. Po du- najskem miru 1737. in 1738. je Avstrija izgubila del Lombardije, Sardinijo, Napoli in Sicilijo, 1739. pa vso, po Evgenu prisvojeno posest, južno Save in Dunava ter Valahijo. Karl VI. je rešil habsburško dediščino razpada s tem, da je še pred smrtjo, 20. okt. 1740, uzakonil pragmatično sankcijo, ki je dala hčeri Mariji Tereziji oblast v roke. V nasledstvenih vojnah je ta izgubila 1. 1742. Gornjo šlezijo, 1748 Parmo in nekatera manjša posestva v Lombardiji. Po prvi delitvi Poljske 1. 1772. je povedala državo z Galicijo in Lodomerijo, pet let kasneje je pridobila od Porte Bukovino, 1779. del ozemlja ob dolnjem Innu. Ob njeni smrti 1780. je merila avstrijska posest 610.000 lan2 in štela 24 milijonov ljudi. Naslednik Jožef H. je imel dokaj oprav--ka zaradi cerkvenih reform. Leopold H. je bil demokratičen vladar. Na pragu francoske revolucije ga je nasledil slabotni Franc I. V tretji delitvi Poljske je ta povečal državo z Zapadno Galicijo, v Campo Formijskem miru 1797. je izgubil del Lombardije in Holandsko, pridobil pa večji del Benečije. L. 1803. je dobila Avstrija škofijska briksenska in tridentska posestva na Tirolskem, Koroškem in Kranjskem. Dne 11. avgusta 1804. je postala Avstrija cesarstvo in merila 660.000 km' V požunskem miru 1805. je izgubila stara posestva v Švici in južni Nemčiji, dobila pa berchtesgadenski okraj pri Salzburgu. 1809. je ugrabil Napoleon 2000 kvad. milj habsburške zemlje, Berchtesgaden, odkoder je prišel sedanji sklep o razpadu avstrijske samostojnosti, je pripadel Bavarski, Zapadna Galicija Poljski. Salzburška in ilirske dežele so se po zavezniški zmagi rad Napoleonom vrnile k Avstriji, stranski veji Habsburžanov sta spet posedli Modeno in Toscano. Avstrija se je z Metternichom postavila na čelo evropske diplomacije. Za narode pod habsburškim žezlom je napočila doba najhujšega absolutizma. Tako med slovanskimi kakor drugimi ne-nemškimi narodnostmi je jelo vreti, nacionalno prebujenje, ki ga je sprožila februarska revolucija 1848. v Franciji, je dra-milo Evropo. Metternich je dve leti prej Se priključil samostojno poljsko krakovsko republiko, češ »da je tako samo nevarno leglo revolucionarjev«. Na češkem se je prvotno lz literarnih krogov razvila splošna nacionalna revolucija, ki je podžgala preporodne težnje tudi v drugih slovanskih pokrajinah. Na Dunaju je vrelo, na Madžarskem in v severni Italiji so se zbirali uporniki. Metternich je pobegnil, vlada se je umaknila v Innsbruck. S pomočjo vojaštva so upore krvavo udušili, 181etnl predposlednji Habsburžan, Franc Jožef I, je sredi pouličnih žrtev zasedel prestol prednikov. L. 1859. je izgubila Avstrija Lombar-dijo, 1866. pa Benečijo. Zaokrožena v stare meje ni znala zadovoljiti upravičenih teženj tlačenih narodov. V parlamentu so se desetletja bile ogoröe-ne polemike za volilno reformo, ureditev države, šolske in narodnostne pravice. Ministrstva so se menjavala, celo na vprašanju, ali naj dobi Celje slovensko gimnazijo, je padla vlada. Poskusi, z raznimi ustavami in patenti pomiriti zbujene težnje Slovanov, so propadli. Po sklepu berlinskega kongresa so 29. julija 1878. avstrijske čete zasedle Bosno in Hercegovino. Parlamentarne delegacije so bile poslej še vztrajnejše, Nemci so hiteli z ustanavljanjem šulferajnskih društev. Dne 23. februarja 1867. se je država razdelila v dve upravni polovici, vsaka s svojim parlamentom, ministrstvom in vrhovno upravo na Dunaju. Narodnostno gibanje je zajelo široke množice. Avstro-Ogrska se je bližala najtežji preizkušnji. Vendar se je pisani mozaik narodov, z daleč neenotnim pravn'm postopkom glede socialnih in jezikovnih pravic med vladajočo nemško-madžarsko skupino in klju-buiočo večino še držal tja do velikih vojn. Znano je stališče, ki ga ie Avstrija zavzela v balkanskih osvobodilnih bojih. Plaz svetovnega požara, ki ie z avstrijsko vojno napovedjo pognal narode v klanje, je zapečatil usodo habsburške vladavine. Po-slednjič so velike armade z meniaiočo se srečo zadrževale navale v Karpatih in na Soči, svetlo upanje je že kroiilo nove zemljevide zmagovalcev osrednjih sil. ko so stale čete globoko v Benečiji, Ukrajini, Rumuniii in na Palk?nu. Ali ideja notranje samoodločbe je klila dalje, svet je čul, da hočejo tlačeni narodi Avstro Ogrske sami odločati o svoji usodi. Po smrti starega cesarja je Kari Poslednji zaman poskušal, rešiti za monarhijo častni mir. Ustavne obljube so prišle prepozno — na kraju oktobra 1918. se je ce- sarstvo zrušilo. Poslednji Habsburžan se je 12. novembra odpovedal prestolu, monarhija, ki je imela pred vojno še 622.328.8 km2 in 52 milijonov državljanov, je razpadla na majhno Avstrijo s 81.000 km' in komaj 7 milijoni prebivalcev ... Z orožjem je bila Avstrija ustanovljena, po grmadah kosti in nečloveških naporih ji je lastna armada zasadila nož v srce. S hitlerjansko Avstrijo izgineva zdaj na bregovih Dunava, po skoro dvajsetih letih zatona nekdanje slave, poslednji ostanek stare monarhije. Zadnja opora habsburških legitimistov, mala Avstrija, je vključila svoje meje v tretji rajh, Velika Nemčija je prislonila svoj 73 milijonski trup neposredno na Italijo, Jugoslavijo in Madžarsko ter podaljšala sosedstvo s češkoslovaško. V prometno politično razgibano področje Podunavja so se odprla široka vrata ob veletoku nizdol državi, ki utegne v bodočnosti postati zelo važen činitelj v nadaljnjem razvoju nasledstvenih držav. —ine Operacije otekline v glavi pozneje ogromni Na zadnjem zasedanju Ameriške zdravniške družbe v Atlantic Cityju je poročal kirurg dr. Ward Halstead s chicaškega vseučilišča o nekem primeru iz svoje prakse, ki bi mu človek ne verjel, če bi ne bilo kirurgovo ime tako znano. Neki chicaški borzni mešetar je imel v svojem poklicu same neuspehe, tako da je v poslovnem svetu užival vse prej nego dober sloves. Nekega dne je težko obolel in zdravniki so ugotovili, da ima oteklino na možganih. Prof. Halstead ga je operiral in je moral možu pri tem odstraniti ne samo otekline, temveč tudi tri četrtine možganov, in sicer posebno tisti del, v katerem ima razsodnost svoj sedež. Kmalu po operaciji so se na bolniku pokazali očitni znaki blaznosti, ki so pa po nekoliko tednih popolnoma izginili. Začel je spet z delom, pa ne več kot borzni me- Angleški brodar Francis Drake je prinesel 1. 1553. prve krompirje v Seviljo in je zato tri sto let pozneje, 1853., dobil spomenik. Ni dolgo trajalo, da se je ameriška rastlina potem razširila po vsej Evropi, čeprav izprva samo kot kurioziteta, kajti treba je bilo mnogo deset let'j in tudi stoletja, da so ljudje spoznali njeno pravo vrednost in da jim je postala s svojimi gomolji eno najvažnejših živil. Na Francoskem se je imenovala krorn-p r jeva juha še do našega stoletja »Par-mentierova juha«, in sicer po lekarnarju Parmentieru, ki je v času Ludcvika XVI. nazval krompir »kruh revežev«, v slutnji pomena, ki ga bo imel krompir za človeštvo. Pri Budjejovicah na južnem češkem Je umrla pred štirimi meseci 27-letna Julija Korinkova. Mlada vdova je svoje imetje v znesku 4 milijonov Kč ostavila neki svoji prijateljici. Njeni sorodniki, ki so živeli z njo drugače v največji slogi, niso ničesar podedovali. Kratko po smrti mlade vdove pa so se pojavile govorice, da ni umrla naravne smrti. Na zadnje se je začela oblast zanimati za te govorice ln odredila preiskavo. Ta je ugotovila, da je Korinkova po zdravniški izjavi umrla za pljučno jetlko. Glede dneva smrti pa so neke nejasnosti. Dne 6. novembra lanskega leta so našli truplo popolnoma oblečeno v postelji, a mrtvaški list je bil datiran s 3. novembrom, ker se je smrt po zdravnikovem mnenju primerila že tri dni prej, nego so našli truplo. A sedaj so se javile priče, ki pravijo, da so mlado ženo videle še 5. novembra in sicer živo. Oblasti so odredile, naj se truplo izkoplje in preišče. Z ozirom na nasprotujoče si Amnestija v Abesiniji V navzočnosti guvernerja Adis Abetoe, abune Abrahama in mnogih upravnih osebnosti Abesin je je bila te dni proglašena amnestija za 900 abesinskih domačinov, ki so bili obsojeni zaradi političn h prestopkov. Izpustili so jih iz ječe. Abu-na Abraham se je v imenu polit Cnih obsojencev zahvalil guvernerju ter ga zago-gotovil zvestega sodelovanja z italijanskimi oblastmi. Los Angelos brez pitne vode Položaj v Los Angelesu, ki Je bil po zadnjih poplavah obupen, se je te din: še poslabšal s tem ,da je ostalo mesto brez pitne vode. Oblasti so namreč ugotovile, da je vodovod v mestu okužen, najbrže zaradi tega, ker je v vodovod vdrla stra-niščnica. Lindbergh zopet na Angleškem Folkovnfc Charles Lindbergh. ki se Je mudil od lanskih božičnih praznikov dalje v Ameriki, se je pred dnevi vkrcal na ladjo »Bremen« in se je odpeljal na Angleško. Z Lindberghom je zapustila Ameriko tudi njegova žena. — Najprej znaki blaznosti, poslovili uspehi šetar, temveč kot zastopnik neke tvornice poljedelskih strojev, torej področja, v katerem ni imel nobenih izkušenj. Toda navzlic temu mu je uspelo že prvi mesec, da je svoji tvrdki priskrbel za 300.000 dolarjev kupčij in tudi njegovo nadaljnje delovanje je bilo tako uspešno, da je morala tvrdka razširiti poslovanje. Mož je prišel kot podpredsednik v nje upravni odbor. Danes, nekaj več nego dve leti po operaciji, je milijonar! S tem, da so mu odstranili večji del možganov, je postal torej ugleden mož ki se lahko ponaša z uspehi. Tudi njegova žena ga hvali in pravi, da ji je življenje z njim sedaj dosti prijetnejše nego prej. Vzdrževati se mora samo pitja alkoholnih pijač, ker ga delajo te skrajno divjega. Na Dunaj ln s tem na ozemlje stare Avstrije je prišel 1. 1588., kakor poroča zdravnik in botanik Charles de Lecluse, ki je tega leta dobil 2 krompirja po Filipu de Sivry, guvernerju v belgijskem mestu v Mori su. Naslednje leto je de S vry Le-clusu poslal tudi podobo krompirjeve rar stime s cveti. De Sivry je imenoval tedaj krompir še s prvotnim perujskim Imenom papas. Prvi krompirjevi gomolj', ki so jih. vsadili v Evropi, so napravili počasno, toda silno kariero, še v začetku 17. stoletja so gojili krompir kot cvetico v lončkih. Pred vojno pa so cenili letno proizr.xxinjo krompirja v Evropi in v Z edin jen ih državah na skoraj nepojmljivo množino 200 milijonov ton, ki se je do danes še povečala. izpovedi prič bi na oporoko, ki Jo smatrajo sorodniki Korinkove za sumljivo, ni izklju* čeno, da Je vdova postala žrtev zločina. Klet zoper bombne napade Na sedanjem velesejmu v Lipskem Je razstavljena klet proti bombnim napadom, Klet je lz železobetona. Stene merijo V premeru 2 m ANEKDOTA V neki družbi pri vojvodinji Richmond-ski je sedela tudi žena nekega ameriškega bankirja, ki se je bahala s svojim bogastvom. »Za svoje dragulje skrbim še na poseben način«, je dejala med drugim. »Svoje bri-ljante čistim z amoniakom, rubine s starim bordojcem, smaragde z zlato vodo iz Gdan-ska in safire z mlekom. Kako pa delate vi, vojvodinja?« »Nu, to bi mi bilo preveč dela«, Je odvrnila vojvodinja, ki jo je hotela malo uščipniti. »če pri'de kakšen prašek na moje briljante, jih enostavno vržem proč.« VSAK DAN ENA 7 »Ura še ni deset, ti pa si že iz gledališča nazaj. Kaj je bila predstava tako kratka? »To ravno ne, ampak na gledališkem letaku stoji zapisano, da se vrši zadnje dejanje igre en dan pozneje«. J>Tidens Tegn<)„ '1/97 Uqubev letih IIlW(M5feO m, -1to0-1fa50 ** 1720-1500 1800'WO 1918 W5 W Konec samostojne Avstrije Merilo.? . T Kako je razpadala avstrijska habsburška posest (Manjkata Sardinija in Sicilija) Skrivnostna smrt mlade Jitiilj^siarke Umrla je tri dni pozneje kakor pravi mrtvaški list Milijonar z odlomkom možganov K oltarni pregled Važno vprašanje naše glasbe Kompozicijska šola na bodoči glasbeni akademiji i Težko sem se odločil spregovoriti Jasno tn odločno besedo o nekaterih problemih, ki nastajajo v zvezi z ustanovitvijo naše glasbene akademije, o stvareh, ki so važnejše od golega dejstva, da se bo konservatorij povišal v »akademijo«, da se bodo v zvezi s tem nekaterim povišale gaže, naslov in ugled. Stvari, o katerih nameravam spregovoriti, se mi zdijo celo važnejše od tega, da se bodo ukinili učni prispevki, ki so mnogoterim darovitim učencem grenili ali celo onemogočali študij glasbe. Težko sem se odločil, da pokažem na težke in usodne rane našega glasbenega zavoda, konservato-rija, ker me ovirajo pri tem pietetna Čustva gojenca do svojega zavoda in do svojih učiteljev, toda, ker se nihče drugi ne oglasi k besedi, bolj poklican kot jaz in ke:r se mi zdi, da je g. svet. A. Lajovic vse premalo določno in sugestivno spregovoril o Isti temi, čutim za svojo dolžnost, da po svojih močeh spregovorim o tej stvari. Mislim, da jih ne bo mnogo, ki bi utegnili oporekati mojemu mišljenju, da bodi najvažnejša skrb naše glasbene akademije posvečena vzgoji našega kompozicijskega naraščaja. Iz nove kompozicijske šole naj bi izšli resni, v glasbenem oziru vsestransko in popolno izšolani skladatelji. Ne dvomim, da bomo tedaj dobili reprezentativno slovensko opero, simfonijo, komorna in solistična dela. Kaj so nam od tega poklonili dosedanji absolventi kompozicijske šole na našem konservatoriju ? Kje so njihova dela, dovršena in obetajoča ? Zakaj se njihova imena ne uveljavljajo na našem glasbenem polju, kakor se imena naših izvrstnih in-strumentalistov in pevcev — absolventov konservatorija ? Ali morda ni pomanjkanje kompozicijskega znanja, pomanjkanje kompozicijske tehnike tista bolezen, ki jih je ohromila ln prisilila k molku? Mar ni neznanje tisti koren, iz katerega je pognal 3'la pidarni«, »asketični«, »akademski«, »matematični«, »atematični«, — prazni in brez-zvočni, nesmiselni in nelogični, samega sebe hvaleči in naduti slog naših pseudomode rnistov, tisto glasbeno čudovišče, tista Daphna Blagajana naše glasbene kulture, ki uspeva samo na kranjskih tleh, vzhodno od Polhograjskih dolomitov? Da, skrajni čas bi že bil spregovoriti ostro besedo »von der Zukunfts-muzik« naših avantgardistov, ki si pišejo slavospeve v časopisih, zahtevajo »sodoben« oziroma s moderen« koncertni program, ker jih dela velikih mojstrov kajpada dolgočasijo, so jim nezanimiva, ker jih pač tako dobro poznajo in so jih študirali — kakor nekako pravijo naše skladateljske veličine, kakor se rogajo »dolgočasnim romantikom«, ne zavedajoč se, da bi morali biti vsaj konge-nialni tvorcem nesmrtnih mojstrovin, da bi morali biti vsaj približno tako estetski izšolani in muzikalno izobraženi, če bi hoteli umetnino Bacha. Beethovena, Brahm-sa Mendelssohna docela in v vsakem pogledu absorbirati in doživeti. Boječ se dela in študija ti naši velikani le vse prerado pozabljajo, kolikokrat se je moral neki Hu-bermann Milstein Borovski, Casals, To-scanini vrniti k študiju ene same velike umetnine, dokler je ni vsaj približno doumel in se dvignil v svoji reprodukciji na ono stopnjo, ki vsaj v glavnih potezah ustreza zasnovi komponista. Izgovor, da morajo le-ti umetniki študirati kakšno delo zgolj iz instrumentalno-tehničnega ozira, je ob njihovi dovršeni tehniki in znanju pač več kot iluzoren. Našim genialnim no-vatorjem je zmanjkalo moči in volje, da bi že obstoječo in dosmano skladateljsko tehniko samó prevzeli, da bi jo mogli potem nadaljevati in razvijati ali pa Jo kot staromodno in njihovim muzikalnim intencijam nezadovoljivo in nezadostno zavreči. Iz pod-zavednega strahu pred svojim lastnim neznanjem in nesposobnostjo, iz bojazni pred resnim delom m študijem se je rodila zahteva po »novem«, po vedno in vsikdar »izvirnim«! Da. skrajni čas bi že bil, da bi se prenehalo dobrikatl in prilizovati gospodom skladateljem, da jih je sama tehnika ali kakor se za ta pojem rabi dovolj neutemeljen izraz — »glasbena matematika«! Koliko časa še jih bomo utrjevali v njihovi lastni domišljavosti s tem nesmislom! — Kako se more govoriti o kompozicijski tehniki v nekakem slabem smislu ali celo govoriti o nekakšnem presežku? Kaj ni dokaz za dobro in nezmotljivo tehnično znanje zgraditelja, če vsi deli njegovega stroja izvršujejo naloge, ki jim jih po zgraditelju nalaga strojev namen? Kaj Je vendar tudi skladateljska tehnika drugega, kakor izvršitev vseh nalog ln zahtev, ki jih stavlja na skladatelja snov, ki stoji visoko nad njim! AJi more biti te tehnike, edino tako pravilno pojmovane in prave, kdaj preveč? Zakaj vendar Bachu ali Beethovenu njuna ogromna, nedosegljiva tehnika ni prav nič škodovala, temveč ju je nasprotno vzposo-bila napisati dela, ki so nesmrtna! Vzpo-sobila ju je. da sta dosegla »klasična« števila opusov! Nič kompozicijskemu znanju podobnega nima naš mlajši ln najmlajši skladateljskl rod, ki se je šolal na našem konservatoriju. Tako si pač edino moremo razlagati, odkod njihova brezplodnost, zakaj nas njihova glasba preganja iz koncertnih dvoran. Samo takó moremo razumeti prenapete glasbene članke, kritike in izjave, ki morajo vzbuditi pri vsakem resnejšem glasbeniku presenečenje in odpor! In kdo je temu kriv? — Pogrešena in slaba kompozicijska vzgoja na našem konservatoriju! šola, v kateri se ni nikdar strokovno obdeloval ln študiral zgodovinski razvoj kompozicijske tehnike, kakor se to dela na vseh pomembnih zavodih; šola, v kateri niso nikdar zahtevali komponirati v strogih klasičnih oblikah in harmonijah, kar bi bili morali že po učnem načrtu; šola, ki je bila do zadnjih dveh let skoraj neprestano edina ln edino zveličavna na zavodu, tako, da je odpadla vsaka Izbira profesorja, vsako tekmovanje in primerjava! Ce se torej nisem zmotil ln če res vse tako kaže, da bodo absolventi kompozicijske šole ljubljanskega konservatorija šl-vic, Lipovšek, šturm, Hrovatin, Rančigaj... samo kot eventualne bronaste glave pred konservatorijem oziroma kot portreti v koncertni dvorani ušli pozabi — usoda, ki preti veliki večini naših že ovekovečenih skladateljev — tedaj se bo treba pošteno zamisliti nad temno bodočnostjo naše glasbene produkcije. Treba bo z vso resnostjo vzeti v pretres vprašanje, kdo bodi učitelj ln vodnik kompozicijskega naraščaja na bodoči glasbeni akademiji. Treba bo vzeti v pretres ves zbor naših najboljš;h skladateljev in Izbrati iz njega najsposobnejšega in najinteligentnejšega: najti bo treba glasbenika. ki bo svojega mesta vreden po svojih delih in sposobnost'h in ne toliko po diplomah raznih visokih in mojstrskih glasbenih šol, s katerimi vam more vsak trenutek postreči najbolj nepoznan, neznaten in neveden — toda ultra moderen! -— »skla-datelj-oznanjevalec.« Zavedam se popolnoma, da v svojem mišljenju nikakor nisem osamljen, da mi v tem pogledu drugujejo naši najsposobnejši glasbeniki, pa se vendar bojim, da bodo, kakor je to pri vseh važnih ln bistvenih vprašanjih pri nas navada, pohlevno molčali in počakali kaj poreče »vis maior«. K razjasnitvi tega vprašanja kličem vas. vodilni slovenski glasbeniki: Lajovic, Sker-janc. Ukmar, Lipovšek. Marolt... in vse, ki vam je pri srcu vzgoja našega sklada-teljskega naraščaja! S tem boste napravili slovenski glasbi večjo uslugo, kakor s pravdo za oslovsko senco, kot je tista o akustiki prenovljene Filharmcnične dvorane! Uroš PrevorSek, (Milano) Rihard Jakopič pripoveduje • • • Drevi ob 8. bo imel g. Anton Podbevšek v Delavski zbornici predavanje s skioptičnimi slikami o R. Jakopiču Predavate!jeva knjiga ■»Neznani Jakopič« bo obsegala dva dela: Podhevškovega in Jakopičevega Iz Jakopičevega dela pri-cbčujemo odlomek (iz dnevnika) z razmišljanjem o »tumu vseh čednosti«, ki kaže, s kakšnim za-nimaniem spremlja naš mojster dogodke po svetu, zvest svojemu znanemu geslu: Učimo se iz življenja! Prinašamo sestavek z vsemi posebnostmi Jakopičeve besede. Pridite: Zidati si hočemo mesto in turn, katerega vrh bo segal do nebes ... In Gospod jih je razkropil po vseh deželah in nehali so zidati... Nehali? Hm, tukajle mi nekaj ne gre skup. No, ne da bi mislil kaj grdega, ampak stvar se mi zdi vsekakor nekam čudna, hm. kakor da bi hoteli Gospoda ogoljufati. Saj vendar zidamo in zidamo, kar naprej zidamo. Ali ne vidite, kako raste mogočni turn na širino in kvišku proti nebu? Kar vsi smo na delu. čeprav nekateri malo skrbet jo; zato pa drugi tem temeljiteje krpajo in krpajo Železne drogove in žice napeljujemo po vsem svetu in aeroplani obletavajo njegov vrh. To je turn vseh čednosti. Tiho! Besede slišim: Mir — bratstvo — ljubezen — živeli narodi — živela svoboda! Pa stoj! Nekaj brni vmes in se sliši kakor: Laž — požeruštvo — hinavstvo! Ne, ne, motnja radia je to! Le glejte, kako čarobno žari turn in se blesti v vseh mavričnih barvah, kakor da ga je izoblikovala sama čista lepota! Zanj hočemo zbrati vse svoje sile/ Z vsemi dobrotami tega sveta ga hočemo opremiti, da bo pričal poznim rodovom o naši slavi! Najzamotaneiše mašine si izmišljujemo, da prinašamo njemu v čast vedno nove darove svojega spoštovanja in svoje vdanosti Z nitmi modrosti ga prepletamo križem kražem, z oljem ljubezni ga zalivamo, s krvjo milijonov, ki so dali življenje njemu v čast, ga betoniramo. S smodnikom, dinamitom, s kanont ? bomba- mi, aeroplani, ladjami mu manifestiramo svojo miroljubnost. V laboratorijih kuhamo mazila in kadila, da mu pokadimo, kadar pride čas. Svoje možgane napenjamo na vse prete ge. Oči buljimo in buljimo, da vidimo, kar videti ni dobi o, ušesa stegujemo in jih sučemo v to in ono smer, da slišimo, kar slišati ni treba. Rakete spuščamo v zrak, s katerimi poletimo nekoč v vsemirje. In glejte, že smo se približali za celih 16 km večnosti! 2e znamo delati otroke brez očetov, iz žensk moške, iz moških ženske, iz pametnih idiote, iz idiotov — mhm! Počakajte! Le še malo, le še malo potrpite! Ko dodelamo in spravimo pod streho še zadnje štuke, takrat postavimo mlaj in pijemo likof Takrat poškropimo in pokadimo turn vseh čednosti, ta mogočni simboi lepote, ljubezni in modrosti in zaplešemo kolo... Župančičeva proslava v Ptuju Ptuj, marca Smotrno in skrbno izbran program Z u-pančičevega večera, ki ga je v Mastnem gledališču pod vodstvom prof. Ingoliča prirediia Podmladek Rdečega križa drž. gimnazije, je v širokih obrisih zadel in podčrtal tiste značilnosti in posebnosti besede, ki je najširšemu ljudstvu v tesnem času dveh ur vendar le mogla v markantnih besedah prikazati vsa razpoloženja občutij in zaznav, prelomov in zatišij pesnikove no-| tranjosti. Razporedba recitiranih in po zboru Ln solistih odpetih pesmi je jasno zaznamovala pesnikovo pot, njegovo rast iz sebe in v sebe: od cicibanščine, ki }3 v mnogem znova oživela psihološke finese, pa preko prvega sladkega mošta in izrazitega ritma nebrzdane besede do občutij opotekajo?epa srca in razumskega plamena vse do težnje po univerzalnosti in kozmičnem podvigu. Prva recitacija je s pristno otroško neposrednostjo ilustrirala, kako otroci doživljajo. kadar eebe najdejo v pesmi. Nekoliko tega je pozneje manjkalo pri nekaterih recitacijah, ki so prehajale v retoričen patos. Tudi predolge eo bile nekatere pesmi, kar je atrajalo in trgaio glavne niti. — mislim tu prsdveem v dreh primerili, ko Ja preti vanje dveth glasov bilo preskromno sredstvo ta izražanje. Splošen učinek je seveda bil enoten in je po«azai vse tisto, kar se je «ploh lahko pričakovalo od takega prvega recita-cijskega večera. Pesmi ki jih ie zapel gimnazijski zbor, eo vzbudile ialjo, naj bi se tudi pri nas na srednjih Šolah obvezno gojila vsa leta glasba v najširšem pomenu besede. Novost je Ml tudi govorilni zbor, ki js z »2ebljansko« pač najlepše podčrtal občestvo slovenskega naroda in to v takem zvočnem obarvanju, da je prišel tekst do polnega izraza in da sta kombinacija form in dramatičnost teksta, predvsem pa solo tekat, zrast-la res iz pesnikove misli — kar je ed imo pravilno! Monotono in mrzlo izražanje >Od štirih do ene . ..« je bho vloženo v določeni ton, v katerem se je s primernim ritmom slišalo dnevno delo. Le psihološko pavzo bi Mio treba poudariti, da M po njej pripravili I na važnejše trenutke doživljanja. Vahioet ko lektivnih radiacijskih zborov leži r tem, d« njega izraz zraste iz doživljanja literarnega deta in da al sami najdejo idejo ali barvo pesmi. Pri nas ee v primeri z drugod malo gojija Tako se a pr. v čeških poskusnih Šolah v posebni dvorani pozdravijo takàni zbori 100 do 140 otrok pod vodstvom učiteljev, ki se zato posebej vzposobijo; na razpolago pa imajo tudi vso tozadevno literatura Naj bi ta zbor sodeloval be večkrat, bodisi v javnosti ali pa pri internih prireditvah v ioli. Dve pesmi sta bili spremljani tudi s klavirjem. Večer Zupančičeve pesmi je bü bolj potreben kakor kjerkoli drugod m zato je ie posebej uspeL Tega se je Ptuj zavedal, posebej pa še mladina, ki mu ga je pripravila! A. Debenak PORT V Planici — 107 m Avstrijec Josip Bradi je včeraj na veliki skakalnici dosegel nov najdaljši smuški skok na svetu Planica, 15. marca Danes popoldne Ol 14. do 15. nre eo na veliki skakalnici v Planici, ki je bila v odličnem stanju, dasi še ne popolnoma pripravljena, ob najkrasnejšem vremenu poizkusili s trenin/rom. Vsi skakači so pokazali izredno lep slog. le Bradi jih je znatno prekašal, in se mora ne glede na daljav» smatrati tudi po stilu za najboljšega svetovnega skakoča. Skakali so: Wiedemann Hans (Nemčija) 62 m, 75 m: Schneidenbach Paul (Nemčija) 84 m. 96 m (nov nemški rekord): Delle-karth WalteT (Avstrija) 72 m. 81 m: Novšak Albin (Sm. k. Bohinj) 72 m, 79 m. 85 m (s padcem) in Bradi Josip (Avstrija1) 83 m. 9") m. 100 m, 107 m — nov najdaljši s' ok na svetu... Novšak je padel, ker je vzel preveč predklona nn dobil zračni pritisk na smučke od zcoraj. Ker je hila skakalnica zmrznjena, se je opraskal po noe-u in čelu, vendar ni nič hudega in upe, da bo jutri bolje. Avstrijec Brad! je izjavil: »Skakalnica je čudovita V zraku se-m imel nepopisen občutek. Pri zadnjem »k »ku sem čutil da bom šel preko 100 m. Pri 100 m sem doffl pritisk zrak« z vrha, vendar sem pognal &e na 107. Prav ta ekok sem izvedel brez vsa-ketra napora in brez vsake težave som dosegel to daljavo.« Oba Nemca, ki sta prvič skakala na tej skakalnici, sta izjavila, da je ta skakalnica najbolj divne. kaT sta jih kdaj videla v živi jo» ju. Skoki na njej eo pravi užitek in rezultati so bili doseženi igraje. dasi j« pihai rahel verferček. V«.i pnvi-)>, da je plavanje po zraku čudovit občutek za športnike in so smuški poleti brez dvoma najlepša -iteciplina, ki so jo spoznali. Vsi navdušeni nad skakalnico pričakujejo, da bodo šli jutri do zadnjega preko 1^0 m. Jutri b> trening ob 11 dopoldne, seveda neobvezno, ker se )e treba ravnati predvsem po sneeu m vremen«. Vrem^ Je krasno, to'® ponoči skakalnica zamrzne in od tajanja bo odvisno, kdo j se bo»1© skoki pričeli. Vsekakor bodo jutri končani Razgled po prvenstvu LNP V nedeljo se bo začelo finalno tekmovanje med 6 najboljšimi klabi Iz vseh treh skupin V prvenstvu LNP je bila v nedeljo popoldne na igrišču Bratstva na Jesenicah odigrana prvenstvena tekma med ljubljansko Reko in domačim Bratstvom, ki se je končala z zmago Reke 2:1. Gostje so bili v tehničnem pogledu boljši od domačih, najboljša med njimi pa sta bda desni branilec Repovž in levi krilec Pikič. Domačini so nastopili v precej okrnjeni postavi, ker je bilo nakaj igralcev odsotnih, drugi pa še niiso v treningu. Dobra sta bila oba krilca Zavrl in Bujkovič, prav tako pa tudi ožja obramba Občrnstva je bilo precej malo. Tekmo je sodil g. Kos iz Ljubljane Po nedeljskih štirih tekmah v L razredu ljubljanske skupine se je situacija v vrhu tabele popolnoma razčistila čeprav »o med osmimi klubi ostale ncodigrane še tri tekme. Toda vsa ta srečanja bodo odločilna samo še za zadnja mesta v tabeli (Slovan mora igrati še tekmi z Bratstvom in Marsom), tako da še tako presenetljivi rezultati ne morejo spremeniti dejstva, da sta prvo- ln drugoplasirani klub iz te skupine Hermes in Kranj . Tabela pa kaže naslednjo sliko: Herme« 14 8 3 3 36:19 19 Kranj 14 8 2 4 38:15 18 Reka 14 8 2 4 30:20 18 Jadram 14 8 2 4 28:28 18 Svoboda 14 6 3 5 35:26 15 Bratstvo 13 5 0 8 24:30 10 Mara 13 2 1 10 17:45 5 Slovan 12 2 1 9 15:40 5 LNP je medtem že uredil razdelitev parov in terminov za finalno tekmovanje v podsaveanem 1. razredu, ki se bo začelo v nedeljo 20. marca, medtem ko se bodo pr- venstvene tekme v vseh skupinah IL razreda začele že 3. aprila. Podsavezni 1. razred mora svoje prvenstvene tekme končati do 22. maja, zato Je LNP izrabil vse razpoložljive termine, žrtev te tesnobe terminov pa je postal drugi klub iz celjske skupine, ki zaradi zavlačevanja ni bil odrejen pravočasno. Spored za te tekme je razdeljen naslednje: 20. marca: Kranj — ČSK v Kranju, Maribor—Celje v Mariboru, Hermes—Železničar v Ljubljani. 27. marca: Maribor : Kranj v Mariboru, Celje : Hermes v Celju, ČSK : Železničar v Čakovcu. 3. aprila: Kranj : Hermes v Kranju, Maribor : ČSK v Mariboru, Celje—Železničar v Celju, 10. aprila: Železničar—Kranj v Mariboru, Hermes—Maribor v Ljubljani, ČSK— Celje v Čakovcu, 17. aprila; Kranj—Celje v Kranju, Maribor—Železničar v Mariboru, Hermet—ČSK v Ljubljani, 24. aprila: ČSK—Kranj v čakovcu, Celje —Maribor v Celju, Železničar—Hermes v Mariboru, 1. maja: Kranj—Maribor v Kranju. Hermes—Celje v Ljubljani, Železničar—ČSK v Mariboru, 8. maja: Hermes—Kranj v Ljubljani, ČSK—Maribor v Čakovcu, Železničar—Celje v Mariboru, 15. maja: Kranj—Železničar v Kranju, Maribor—Hermes v Mariboru, Celje—ČSK v Celju. 22. maja: Celje—Kranj v Celju, Železničar—Maribor v Mariboru in ČSK—Hermes v Čakovcu. Razpis cross-countryja SE Ilirije SK Ilirija priredi due 2U. marca pod Cekinovim gradom poleg drsališča klubsko prvenstvo v croesoountry teku za eeuiorje in juniorje vseh razredov. Seniorska proga je dolga 7 km teT poteka po krogu, ki je dolg približno 1 km. Ta krog pričenja pri drsališču, nakar zavije za gradom navzdol proti veLesejmu in ob njem nazaj k drsališču, ta krog je treba preteči 7krat. Proga za juniorje razreda C ie dolsa 8 kan ter •poteka po istem krogu kot eeniorska. Krog je treba preteči 3krat. Pioga za juniorje razreia B je dolga 2 km iu poteka po ietem krogu, ki ga je treba preuči 2krat, proga za juniorje razreda A pa meri 1 km. Start in cilj sta na istem mestu. Prireditev se prične olb 11. dopoldne. Tekmuje se po saveznih pravilih. Pri ju-niorskih točkah morejo sodelovati vsi atleti, ki eo ali niso fiaui klubov JLAS. Pri seniorskem tekmovanju pa morejo nastopiti samo atleti SK Ilirije ter atleti, ki še n:&o člani nobenega kluba. Nagrade: Ako nastopi v vsakem teku po 5 atletov, dobe prvi trije diplome, ako pa nastopi po manj atletov p® dobi samo pr-voplasirani diplomo. Prijave je poslati do 18. t. m. opoldne na naslov: Tajništvo SK Ilirije, lahkoatleteka sekcija, Tvrševa 15-1. Poznejše prijave »e ne bodo upoštevale. Prijavnina znaša 5 din za atleta, ki 6e mora plačati na mestu pol ure pred startom. Razpis V soboto skakalna tekma, v nedel jo teb na 50 km za prvenstvo JZSS Smučarski klub Ljubljana priredi tekmo v smučarskem vztrajnostnrm teku na 50 kilometrov. Tekma bo dne 20. t m na Po-kliuki s startom in ciljem pri Sport-Hotelu Poklluk«. Stert ob 7.30. Tekmuje se v treh kategorijah Un rfcer v I. kategoriji verificiran! tekmovale! JZSS nad 20 let etirostk v II. kategoriji verificirani tekmovalci JZSS — starostni razred m v m. kategoriji vojaki, ki niso verificiranj pri JZSS. Tekma velja obenem kot eavezno prvenstvo. Tekmuje se po pravilih JZSS. Prvo-plasirani prejmejo častna darile. Prijavnine ni. Prijave do petka dne 18. t. m. g. Koprivi Francu, uradniku TPD v Ljubljani, Aleksandrove cesta sicer do dne 19. t m. vodstvu tekime v Sport-Hotehi Pokljuka Ziebanje, razlaga proge in zdravniški pregled bo dne 19. t m. ob 18. v Stport-Hoteiu Pokljuka. Razpis visokoalpinske tekme za prehodni pokal Pece Zimsfco-sportni odsek SPD. Mežica razpisuje za soboto in nedeljo 19. in 20. t. m. svojo tradicionalno medklubsko tekmo za prehodni pokal »Peca« za senior je in juniorje. Tekmuje se po pravilih JZSS in imajo pravico starta vsi pri JZSS verificirani člani. Proga za smuk je dolga ca 2 km z višinsko razliko 450 m. Start bo v soboto 19 t. m. ob 16. na vrhu Pece (Kordeževia glava), cilj pa na sedlu nad Uletovo kočo. Slalom se izvede v nedeljo 20. t m. ob 10. predpoldne. Z medklubsko tekmo je zvezana tudi tekma za prvenstvo, koroškega zimsko-sportnega podsaveza. Prijave in vpisnina Din 10.— se sprejema na Jože-fovo dne 19. t. m do opoldne v Uletovi koči Najbolje plasirani! v kombinaciji prejme prehodni pokal »Peca«, drugo — in tretje plasirani pa praktično darilo. Razen tega prejme prvak KZSP lepo praktično darilo, drugo-in tretjeplasirani pa diplome. Razglasitev rezultatov in razdelitev daril bosta v nedeljo 20. t. m. ob 16. v gostilni Stopar v MežicL Tekma bo v režiji smučarskega odseka SPD Mežica t eodelovaniem KZSP. Vai tekmovalci imajo pri prenočnini t Uletovi koči 25®/» popusta. Snežne razmere »o jako ugodne in Peca tako vabljiva * tvojo mogočno »nežno odejo, da b! bilo le obžalovati, če bi družb« ne hila kar se da velika. TURNI SMUSKI TEČAJ priredi Zveza za tujski promet v Ljubljani 19. in 20. marca z odhodom 18. marca zvečer in sicer v dveh skupinah: a) Bohinjsko jezero — Vogel — Komna, b) Vršič — Krnica—Rateč^-Planica. Informacij« in sporedi v obeh biljet-rnicah Putnika v Ljubljani Prijave se sprejemajo do 18. t m. opoldne. Preskrbljeno je za polovično voznino z obhodne postaje. Smučarski klub Ljubljana priredi dne 19. L m. medklubsko tekmo v smučarskih skokih na 40metrski skakalnici na Pokljuki a startom ob 16. Start dovoljen vsem verificiranim tekmovalcem JZSS in juniorem. Prijave do dne 19. t m. ©b 15. vodstva tekma. Prvoplasirani prejmejo častna darila. SOKOL Rarpffl sokolskega iupnepa tekma po polja (cross country) v Celju. Sokolska župa Celje bo priredila v nedeljo 27. t. m. ob 10.30 dopoldne aa G lazi ji v Celju prvi tek po polju (cross country) za moštva in poed&nce. Proga to dolga približno 4 km. Start in cilj bosta na Glaziji. Proga bo izpeljana delno po igrišču in delno po travnikih. Pravico nastopa imajo vsi telovadeči člani društev Sokolske župe Celje. Moštvo tvorijo štirje člani društva. Prijave je treba poslati na nasiov Sokolske župe Celje najpozneje do 20. t m. Bratska društva vabimo, da pošljejo ta dan v Celje čimvečje Število članov-teJcmovalcev, da pokažemo, da srno tudi v prostih panogah dobro pripravljeni. Po prihodu jutranjih vlakov naj krenejo tekmovalci naravnost na G lazijo. Sokolsko društvo Polje priredi Jrttri v četrtek ob 20. v svojem domu predavanje »Zlata Praga - slovanska Meka« s slikami. Predaval bo predavatelj ZKD g. inž. Jože Rus. Sokolsko društvo Jesenice priredi drevi ob 20. v svojem domu predavanje »Delovno pravo v sosednih državah in FrancijiC Predaval bo predavatelj ZKD g. dr. BajiÄ Stojan. Naše gledališče DRAMA Začetek ob 20 uri. Sreda, 16.: Gosj>oda Glembajevi. Red Sreda. Cstrtek, 17.: Zadrega nad zadrego. Red B. Petek. 18.: Rdeče rože. Izven. Izredno znižane cene od 20 din navzdol Sobota 19.: Gospoda Gl?mbajevi. Izven. Izredno znižane ceno od 20 din navzdol OPERA Začetek ob 20. Sreda, 16.: Zaprto. Četrtek, 17.: Evgenij Onjegin. Red Četrtek. Petak, 18.: ob 15. Gorenjski elavček. Dija-5ka predstava. Globoko znižane cene od 16 din navzdol. Sobota, 19.: Grofica Marica. Izven. Izredno znižane cene od 24 din navzdol »Gorenjski slavček« se uprizori kot dija-gka predstava po globoko znižanih cenah od 16 din navzdol v pr?mierski zasedbi v petek, popoldne. Opozarjamo dijaštvo in tudi ostalo občinstvo, ki se hoče poslužiti globoko znižanih cen. 25 letnica umetniškega delovanja višjega režiserja prol Šesta se proslavi 24. I m. z uprizoritvijo Verdijevega »Rigoletta«, ki ga bo jubilant popolnoma na novo zrežiral. Zasedba posameznih partij ja izredno zanimiva, ter bo nudila občinstvu nenavadno privlačno predstavo. Opozarjamo na razpis poletnega abonmaja ki velia za 8 dramskih in 8 opernih ia operetnih predstav. Priglasi se sprejemajo v pisarni gledališke blagajne v dramskem gledališču od 9. do 12. in od 15. do 17. ure. Poletni abonenti se bodo uvrstili v ža obstoječi abonma reda A in B. Repertoar je izvrsten, cena in plačilne ugodnosti pa taiko nizke, da }e omogočen vsakomur stalen obisk gledaliških predstav. Poletni abonma ee bo odigral v času od 15. marca do 28. junija L L ŠENTJAKOBSKO GLEDALIŠČE Sreda, 16.: Njena velika ljubezen, predstava v korist društva knsginje Zorke, posled-njič. BIARIBORSKO GLEDALIŠČ® Srjda, 16.: Zaprto. Četrtek, 17.: Firma. Red R R ABl O Sreda, 16. marca LJubljana 12: Zvoki iz daljnih dežel (plo-šče). — 12.45: Poročila. — 13: Napovedi. — 13.20: Salonski kvartet — 14: NapovedL — 18: Mladinska ura: 0 razvoju in pomenu pravljic (prof. Fr. Vodnik). — 18.20: Harmonika igra (plošče). — 18 40: Gospodarska in socialna zgodovina gorenjskih mest (dr. Jože Zontar). — 19: Napovedi poročila. — 19.30: Nac. ura: Zgodovinske najdbe v Jugoslaviji (dr. Nikola Vulič). — 19.50: Uvod ▼ prenos. — 20: Prenos iz ljubljanskega opernega gledališča. V odmorih: Glasbeno predavanje (g. V. Ukmar) ter napovedi in poročila. ©etrtek 17. marca Ljubljana 12: Solistična lahka glasba (plošče). — 12.45: Poročila — 13: Napovedi — 13.20: Baletna godba (plošče). — 14: Napovedi. — 18: Slovenske skladibe (Radijski arfkester). — 18.40: Slovenščina za Slovence (dr. R. Kolarlč). — 19* Napovedi, poročila. — 19.30: Nac. ura: Savez Sokola kr. Jugoslavije. — 19 50: 10 mtout zabave. — 20: Slovenski vokalni kvintet poje nar. pestmi. — 20.45: Smetana »Walkensteinov tabor« (suita-plošče). — 21: Prenos evropskega koncerta z Irske. — 22: Napovedi, poročila. — 22.151 Lahka glasfca (Rad jski orkester). Beograd 17.30: Koncert slepcev. —t 18.15: Pesmi in violinske skladbe. — 20: Koncert orkestra. — 21: Evropski koncert iz Ireke. — 22.15: Plošče. — Zagreb 17.15: Orkester. — 20: Iz Beograda. — 22.20: Ples. — Praga 19.15: Iz operete ln zvočnega filma — 21: Evropski koncert. — 22.35: Milhaudove skla3003« ni podr. »Jutra«, Maribor. GLAVNA KOLEKTURA SREČK DRŽAVNE RAZREDNE LOTERIJE „VRELEC SREČE" AL. PLANINŠEK, LJUBLJANA, Beethovnova ul. 14 vljudno vabi cenj. igralce, da si pravočasno že za I. razred v 36. kolu nabavijo srečke v moji glavni kolekturi. Pišite takoj po srečko z dopisnico ali zglaslte se osebno v moji kolekturi. Jamčim za strogo solidno poslovanje, za hitro obvestilo in takojšnje izplačilo dobitkov. Zahuala Vsem, Id so spremili našo blago pokojnico, gospodično Dornik na njeni zadnji poti ter fl poklonili cvetje bodi Izražena naša vdana zahvala. Posebno smo dolžni zahvaliti se preč. g. župniku Vovk Antonu ca večkratne tolaži I ne obiske v bolezni, gosp. dr. Pance tu za skrbno zdravniško nego, gospodični Tekster Josipinl za požrtvovalnost ln ljubeznivost, ki Jo je izkazovala pokojnid, čč. sestram za vestno postrežbo, godbi in pevskemu društvu za glnljive žalost Inke ln petje — vsem Bog povrni! TRŽIČ. 14. marca 19S8. žalujoči ostali. Urejuje Davorin Ravljen. — Izdaja m konzorcij »Jutra« Adolf Ribnikar, — Za Narodno tiskarno d. d. kot tiskamarja Fran Jeran. — Za inseratni del Je odgovoren Alojz Novak. — Vsi ? LJubljani.