Štev. 215 V Ljubljani, petek 22. septembra 1939 Uto IV Romunija po umoru ministrskega predsednika Calinesca Imenovanje generalske vlade, ohranitev stroge nevtralnosti Javna usmrtitev in izpostavljenje morilcev na kraju atentata BukareSta, 22. sept. m. Včeraj popoldne je bil t BukareSti ustreljen predsednik vlade Armand Calinescu, ko se je vraižal na stanovanje. Zaradi tega umora, ki mu je vsa javnost v trenutku pripisala čisto političen značaj, je v Romuniji zavladala velika razburjenost, ker so v atentatu videli vmešavanje tujine v romunske notranje zadeve, kar bi zlasti v teh nevarnih časih zaradi novega položaja na romunskih mejah utegnilo biti usodno. Ker je do atentata prišlo hkratu z odkritji o Solitični zaroti nemške manjšine y Bukovini," je ilo razburjenje še večje. Romunska vlada je zaradi tega takoj ukrenila vse, da krivce in atentatorje najdejo in da se redno življenje v državi nadaljuje. General Argetoianu, poveljnik bukareškega armadnega zbora in bivši minister za narodno obrambo, je bil imenovan za predsednika romunske vlade. Gabriel Marinescu, državni podtajnik v notranjem ministrstva, je bil imenovan za notranjega ministra, general Ilcus, poveljnik 7. armadnega zbora, pa za ministra narodne obrambe. Takoj nato. ko so bili imenovani novi ministri, je bila prva seja te generalske vlade, ki daje poroštvo, da bo Romunija nadaljevala e sedanjo politiko. Po seji ministrskega sveta je romunska vlada izdata razglas na narod. Vlada poudarja v tem razglasu, da je zločinski atentat na predsednika vlade Armanda Calinesca, ki je služil z brezmejnim požrtvovanjem romunskemu narodu, globoko zadel vso državo. Pokojni predsednik vlade je umrl na polju časti, v službi kralja in države. Armand Calinescu je napravil neprecenljive usluge državi in romunskemu narodu v teh hudih časih ter je svoji nalogi žrtvoval vse svoje življenje. Vlada je sklenila eksemplarično kaznovati atentatorje ter je izdala potrebne ukrepe za ohranitev reda v državi. V zunanjepolitičnem pogleda bo vlada nadaljevala dosedanjo politiko. Izjavlja, da želi ohraniti dobre odnošaje in prijateljstvo t vsemi sosedi in se postavlja na stališče najstrožje nevtralnosti. Zaradi smrti Calinesca. |j» v»e prireditve in ■abave v Romuniji prepovedane. Predsednik romunske vlade Armand Calinescu je zapustil oporoko, ki se glasi: »Pazite na mojega sina! Dostojen je imena, ki ga nosi. Ljubim narod, državo in kralja iskreno in toplo. Želim, da Vonča pravne nauke in da postane častnik. Pokopan želim biti v mestu Cuetea de ArkeS poleg svojega očeta. Tja naj me prepeljejo na voza, ki ga bodo vlekli voli. Ta voz naj bo okrašen s cvetjem.« Snoči ob 10. so bili ustreljeni atentatorji na predsednika vlade Armanda Calinesca, in sicer na istem mestu, na katerem se ie zgodil atentat. Atentatorje je obkolil močan oddelek orožništva. Na mesto atentata so pripeljali tudi trupli obeh atentatorjev, ki sta naredila samomor. V okolici so bile zbrane nepregledne množice ljudstva, ki je hotelo predreti orožniški kordon in linčati atentatorje. Po sklepu romunske vlade so bili atentatorji ustreljeni prav na istem mestu, kjer je bil ubit Calinescu. Trupla atentatorjev bodo ležala na tem mestu do drevi. Med devetimi ustreljenimi je tudi Jonas Dimitrescu, odvetnik iz Ploeštija, ki je bil voditelj te atentatorske tolpe in ki se je pred kratkim vrnil i* Chusta ▼ Pod-karpatski Rusiji. Bukarešta, 22. sept o. Nova romunska vlada jo na sinočnji seji sklenila, da se odpovedo vse javne prireditve do pogreba pokojnega predsednika vlade Calinesca, ki bo pokopan na državne stroške. Dane« dopoldne ob 11 je bila služba božja v kapeli vojaške bolnišnice, nato pa eo truplo prepeljali na univerzo, kjer bo postavljeno na mrtvaški oder. Ljudstvu je dovoljeno, da se pokloni truplu pokojnega predsednika. Številne delegacije prihajajo n vse Romunije v hišo Cali-nesca izrazit sožalje njegovim sorodnikom. Kako je »Železna garda" ubila predsednika romunske vlade Bukarešta, 22. septembra. Atentat, ki je bil izveden včeraj na predsednika Calinesca, je bil skrbno pripravljen. Atentat je bil izveden ob vstopu na most preko Dembovice. Atentatorji so uporabili tri avtomobile in en kmečki voz, poleg tega pa so bili udeleženi tudi delavci, ki so menda popravljali tlak. Atentat je bil storjen takole: Eden izmed avtomobilov se je nalašč zaletel v avtomobil, v katerem se je vozil predsednik vlade. Prav tedaj pa je kmečki voz prerezal pot predsednikovemu avtomobilu. Hkratu sta se z leve prikazala dva avtomobila, ki sta obkolila avtomobil predsednika vlade Calinesca. Iz teh avtomobilov je stopilo nekaj mladih ljudi, oboroženih s samokresi. Takoj so začeli streljati. Orožnik, ki je spremljal predsednika Calinesca, je bil ubit, šofer pa je bil hudo ranjen. Calinesca je zadelo enajst strelov, od tega trije v obraz. Ko so se vrata avtomobila odprla, je na pločnik padlo truplo predsednika vlade, ki je bil že mrtev. Mimoidoče občinstvo se je razbegnilo in ko j« prispela policija, je mogla prijeti samo enega izmed atentatorjev. Nekaj minut po atentatu so atentatorji prispeli, z avtomobili pred stavbo buVar?štansKega radja, obvladali čuvaja, Stopili v sobo, kjer je mikrofon, in po radiu sporočili: »Predsednik vlade je ubit Ubila ga; je skupina članov Železne garde.« Celih 10 minut je bilo potrebnih, da so premagali atentatorje. Nato je napovedovalec sporočil, da je bila oddaja ustavljena zaradi »nesrečnega dogod--N?to. Je nadaljeval z redno oddajo. M Bukarešti izdani najstrožji ukrepi ta vse telefonske zveze so bile ustavljene min.u*\ Vsaka zveza s tujino je bila nemogoča. Ravnateljstvo javne varnosti je izdalo vse potrebne ukrepe, da se ohrani varnost in are- Uradna zagotovila nemike vlade Jugoslovanskim časnlkarfem: Nemčija ne pripravlja ničesar proti balkanskim državam Berlin, 72. septembra, m. Nemški odločujoči krogi so včeraj jugoslovanskim časnikarjem v Berta«« glede na zadnji govor kanclerja Hitlerja v da se nameni Hitlerja, ki se S**«™1«* In « sodelovanjem So-mer na r*° ^lučno samo ureditve raz* Evr?>®- Kar *e tiče srednje in na b da v ctu urecfitev končnoveljav- na m da v tem delu Evrope Nemčila nim. “a0>“0T- <*> M priložnosti so nemSki odločujoči krogi znova potrdili besede kanclerja Hit-laja, da smatra nemike meje na zapadu in jugu ca konenoveljavne. Ta uradna izjava nemSldh vodflnih krogov j« prišla ravno ob pravem času in bo vzbudila veliko zadolčenje v vseh južnovzhodnih in h»lk«n«lnT. državah ter razprSila vse dvome, ki so zaradi raznih govoric in neumestne propagande morda ie bili. Evrope Nemčija nima prav --------------------------w Predsednik Združenih držav zahteva odpravo prepovedi o prodajanju orožja iz Amerike v Evropo trir\rt OO eont X_ * • .. Washington, 22. sept Včeraj se je za5elo izredno zasedanje ameriškega kongresa. Dvorana je bila nabito polna in varno zastražena' Glavna točka dnevnega reda je bilo sporočilo predsednika Roosevelta. Predsednik pravi v svoji poslanici, da je kongres sklican zato, da bi mogel preučiti nekatere dodatke k zakonodajnim ukrepom, vandar bi pa njegovem mnenju ti toliko spremenili zgodovinsko politiko Združenih držav, da bi to škodilo miroljubnim odnosom, ki jih imajo Združene države s tujino. Poudarja željo, da bi odpravili odredbe zakona o nevtralnosti, ki se nanašajo na prepoved prodaje orožja vojskujočim se državam, in da bi se Združene države povrnile k načelom mednarodnega prava glede trgovine z vojskujočimi se strankami. , , v, . kongres naj pooblasti vlado, da določi voj-v katerih ameriške ladje ne bi sme-pluti, njemu pa naj da pooblastilo, da lahko peRreči, da br ameriški potniki potovali z ladjami bojujočih se strank po nevarnih paso-vih. Izdajo naj odredbe, ki se bodo nanašale na blago, izvoz m uvoz in to tako, da se bodo tovorni listi izdajali v kraju sprejema. Prepove naj se vdajanje vojnih posojil vojujočim se strankam. Posledice teh dveh odredb ne bodo težke, ker se bo blago plačevalo V gotovini in se bo prevažalo z ladjami kupcev na njihovo tveganje. Združene države so storile po svoji strani vse, da bi preprečile vojno. Toda vojna je kljub temu prišla in ameriška vlada se mora potruditi, da bi Združene države ostale ob strani vojne. »Jaz sem že januarja govoril, da naš nev-tralnostni zakon lahko nakloni precejšnje usluge napadalcu, in zaradi tega danes spet zahtevam od vas, da ponovno preučite naše zakonodajne odredbe. Obžalujem, da je bil nev- tralnostni zakon v kongresu sprejet. Obžalujem, ker sem ga tudi jaz podpisal. Jaz sem 14. julija zahteval od kongresa, da spremeni naš nevtral-nostm zakon. Sedaj storim spet isto, kajti cela poglavja tega zakona so popolnoma nezdruž-mlno«S;sp ®nimi pogoji, zlasti pa tista, ki se n,a Prepoved pošiljanja orožja. Bilo nrfmriitnn vam povem, da sem trdno SSnll T Prei »stali v miru, če od-Fveeamo k ° Prodaji orožja, in da več nosfnem' zak™“ Odnr P” sedanie?? “evtral- tirajo člani bivše Železne garde ter nekatere sumljive osebe. V Bukarešti vlada popolen red in mir. Ubiti predsednik romunske vlade Calinescu je postal notranji minister leta 1937, predsednik vlade pa januarja letos. Bil je znan kot odločen človek, ki se je izpostavljal nevarnostim, vendar pa se mu je posrečilo zatreti Železno gardo, ki je delala po navodilih iz tujine in od oodot dobivala tudi denar. ■ . . Dva izmed morilcev Calinesca, ki ju je preganjala policija, sta se zatekla v neko zgradbo. Tu sta se sama ubila. . Preiskava, ki je bila izvedena po atentatu na predsednika vlade Calinesca, je pokazala, da gre za atentat, izvršen od ostankov bivše železne garde, nikakor pa ne za kako zaroto, ki bi imela kakršen koli mednaroden značaj ali pa bi imela zvezo s kakšno tujo organizacijo. Po vsem se zdi, da je atentat potekel iz bivše Železne garde, ki se ie hotela taiko maščevati Calinescu za mir, ki ga je uvedel v državi. V romunskih političnih krogih Izključuje vsako mednarodno railago atentata, ker je bil ubiti predsednik vlade mkfen pristaš stroge nesdialnostL.Ci^iiatjanii itfa&i tega gnusnega aTentata je ugwfqvljw tydrpo sami dosedanji preiskavi ter je nedvomno, da je atentat delo ostankov bivše Železne garde. Policija- je kmalu prijela glavnega. atentatorja in šest pomagačev. Voditel zarote je bil odvetnik Dimitrescu, njegovi pomagači pa so študentje medicine. Kakor se izve, se je Dimitrescu vrnil pred šestimi tedni iz Podkarpatske Ukrajine. Aretirani eo izjavili, da so hoteli storiti »gesto« in da je vsakdo od njih delal za sebe. Priznali so, da pripadajo bivši gardi »Vitezov smrti«- Ta garda se je prvikrat oglasila ob umoru Codreama, voditelja razpuščene »Železne garde«. Tudi Madžari zasedajo poljsko petrolejsko ozemlje . Budimpešta, 22. septembra, e. Madžanfca vlada je izdala poročilo, da »o madžarske čet* ponoči prekoračile poljsko -madžarsko mejo ter zasedle mesto Sian-blizu katerega je več petrolej polj. Zasedle so tudi vso pokrajino okoli mesta, kakor pravijo za-ratfi tega, da bi preprečile nadaljnje prelivanje krvi in grozote, katerih žrtev je bito prebivalstvo v mestu in ▼ okolici. Ta zasedba je po izjavi madžarske vlade začasnega značaja« Pogajanja med Turčijo In Anglijo ugodno potekajo Ankara, 22. septembra, m. Preden je turški zunanji minister Saradzoglu odšel v Moskvo, Je imel sestanek s Slani vodstva turške narodne stranke. Na tem sestanku je izjavil, da se pogajanja z Anglijo m Francijo glede obojestranske vojaške pomoči ta gospodar-skega sporazuma zelo ugodno razvijajo. Vodstvo turške narodne stranke je odobrilo zun. politiko turške vlade. Nimam upanja, da bi bila evropska vojna kratka, in kar najodkritosrčneje. vam lahko rečem, da utegnejo mračnejši časi šele priti.« Washington, 22. sept. AA. Reuter: Zunanji minister Cordell ■ Hall je izjavil poročevalcem listov, da bi ukinitev prepovedi izvoza orožja po začetku sovražnosti ne pomenila nevtralnega dejani]®. Vojujoče se stranke, je dejal Hull, neprestano spreminjajo Svoje stališče v času vojne, nevtralna država pa prav tako »me spremeniti sovje stališče, kajti nemogoče je, da bi vojujoče se stranke imele vse pravice, nevtralne pa nobenih. Začasni sporazum o razmejitvi med Sovjeti in Nemčijo Zdi se, da se sovjetska vojska ne bo nikjer umaknila Nemcem rini« OO j _ An “• h Moskve poročajo, da. je nemška vojaška delegacija, ki se ie po- LVrZh? • 1?do*?astra“ demarkacijske x i ” '".Nemčijo na Poljskem, kon- čala delo in zapustila Moskvo. O vsebini sporazuma - če je do sporazuma prišlo - m znanega nič, zdi se pa, da so se Sovjeti postavili na stališče, da jim pripada vsa Ukrajina in vsa Bela Rusija z Lvovom in Brestom Litovskim ter s predelom ozemlja, ki meji na Romunijo. Ruska vojska se z zavzetih položajev ne bo umaknila in je pripravljena z vsemi sredstvi svoje postojanke ohraniti. Iz nemških krogov poročajo, da je treba izid vojaških posvetovanj v Moskvi smatrati aia vojski ostau na posiujnunan, ki jm imata v rokah, verjetno pa je, da bodo Sovjeti prodirali še naprej proti zahodu. Helsinki, 22. sept. o. Iz Londona poročajo, da so politični krogi, ki so dobro informirani, mnenja, da bo nemška črta v Poljski ostala vzhodno od Varšave, tp je, da Varšava ne bo pripadala pod Nemčijo. Nadalje ti krogi zatrjujejo, da nameravata Nemčija in Sovjetska Rusija vzpostaviti novo poljske državo z glavnim mestom Varšavo. Vesti 22. septembra Snoči se je odipeljal turški zunanji minister Sara-dzoglu v Carigrad, nato pa bo nadaljeval vožnjo v Moskvo. V njegovem spremstvu je sovjetski ankarski poslanik TeTentijev. Nemške oblasti so 60 angleških državljanov, ki so bili doslej internirani v Berlinu, prepeljale v Nurnberg, kijer so jih nastanile v lesenih barakah, ki jih je vlada zgradila za udeležence narodno socialističnih kongresov. Po začetku vojne med Nemčijo in Poljsko sta bila od koroških slovenskih javnih delavcev aretirana Rado Vutej, tajnik slovenske prosvetne zveze v Celo«cu, ter upokojeni učitelj Aioholzer. Taiko poroča belgrajska »Ravno-. pravnost«, list za narodno obrambo. Rešilne pasove z nemškega velikega parnika »Bremena« je pred kratkim naplavilo morje na obalo Združenih diržav. Ameriški in nekateri evropski listi prinašajo slike teh pasov. To dejstvo uganko o usodi največjega nemškega parnika še bolj zapleta. Kancler Hitler in maršal Goring sta se včeraj sestala v Gdiniji, katero so po posebnem Hitlerjevem ukazu Nemci takoj prekrstili v Gotenhaten. Pri trgovskih pogajanjih med Romunijo in Nemčijo so nastale precejšnje težave. Po svoje-časni pogodbi bi morala Romunija Nemčiji prodajati ves presežek svojega žita in petroleja, toda proti takojšnjemu plačilu po dnevni ceni. Zdaj so pa prišli v Romunijo Holandci,. ki kupujejo za Angleže, in so cene pšenici, in petroleju s svojim povpraševanjem nagnali za 100 do 200% višje. Na franoosko-nemškem bojišču je padel sin slovitega nemškega letalca Richthofena in pa sin bivšega francoskega predsednika Descha-nela. Volitve v švicarski zvezni svet bodo oktobra. Švicaireki predsedniik Eti er ije pred razpustom sedanjega sveta govoril, da bo vojna trajala dolgo in zahtevala tudi od Švice velike žrtve. Švica bo nevtralna, zaveda se pa. da bo tem manj izpostavljena napadu, čim močnejša in Sim bolj oborožena bo. Nemški listi poročajo, da je bilo osebje njihovih konzulatov po raznih poljskih mestih deležno kaj majhne prijaznosti ob slovesu. Tako je na primer v Lodžn mestni župan z bičem v roki nagnal nemškega konzula iz poslopja, potem pa so ga z osebjem vred s policijskim avtom prepeljali na postajo. Med litvansko in sovjetsko vojsko je včeraj na več krajih meje prišlo do prvih etikov. ČaM-nvkt so se med seboj prUreno pozdravili. Panski župan Faure ije poslal Varšavskemu 8u-panu«brzojaVko, v kateri mu zagotavlja, da ve« Panz sočustvuje z Varšavo in njenimi branilci, ki s svojim junaštvom pišejo nai- . slavnejše strani poljske zgodovine. Brzojavka izraza prepričanje, da bo poljski mučeniški narod spet vstal in se končuje z vzklikom »živela večna Poljaka«. PapešM nuncij v Varšavi msgr. Cortesi je Se vedno na poljskem ozemlju in se mi matral umakniti z drugimi člani diplomatskega zbora čez mejo. AngleSke bojne ladje na Sredozemskem morju so prijele večje število nevtralnih parnikov in jih odvedle na Malto, v Haifo in v Part 3ai,d' jim bodo pregledali tovor. 150° po jskih beguncev je vsega skupa j do adai prišlo čez madžarsko me,jo, poročajo iz Bu-ainipešte. Ameriški senator Nye je imel včeraj eovar v katerem je dejal, da Amerika ne bo mimo prenesla spremembe nevtralnost etra zakona, i udi če se predsedniku Rooseveltu posreči ta zakon spremeniti, bodo opozicionalci zahtevali naj bo vojno blago, kj ga bosta ku-povah Anglija in Francija v Amerik!, 23% dražje. Ta prebitek bi šel za kritje neplačanih angleških in francoskih dolgov iz eve-tovme vojne. Letalsko poštno zvezo med Malto in med Anglijo 80 obnovili včeraj. To dokazuje, da Anglija ne Tačuna s kakim zapletljajem na Sredozemskem morju. Severnoevropske države eo na sestanku v Oslu sklenile, da bodo še naprej ostale efcroco nevtralne, da pa bodo obdržale vse trgovske zveze tudi z vojskujočimi se državami Angleški listi razpravljajo o zadnjem govoru vo-ditelja Nemcev in se sprašujejo, kakšno naj hi bilo novo orožje, e katerim je Hitler ®a-grozil Angliji če ne bo prenehala z blokado. Neka nemška podmornica se je zatekla v islandsko pristanišče Reykjavik. Na krovu ije imela ta ranjence, ta so jih oddali v bolnišnico. Nemški industnjec Thyssen, eden najpomembnejših nemških denarnih mogočnikov, je TObee-nil iz Nemčije. . Narodnosocialistične oblasti s» dale ®a»r©ti in postaviti pred sodišče stranke slovitega Julija Streicherja, voditelja boja proti Judom, »car glavni, pribočnik je bil pred kratkim ustreljen zaradi vohunstva. Streicher je obtožen da si je pod krinko boja proti Judom ^l^a-jal tuje premoženje im zaibogaitel 't«# e s s» <™»i &«■ ^ ^-am v,o Sko- ao, ki m jo nehote morala novzrožiti rapa.ii STv anS? ^ je fej^l Sfer zbornici državni podtajnik Nemčija bi rada vojno končala Berlin, 72. septembra. Berliner BSraea Zdtantf pri-na*f članek, pod naslovom »čemu naj bo Se vofna« ter naglasa, da )e Hitler v svojem govoru v Gdanska jasno poudaril, da so nemški vojni cilji zete skromni b da Nemčija v nobenem primeru ne namerava nastopiti kot zavojevalna sila y Evropi. To fe vodja rajha dejal v uiU’ ^ 'i0nčana vojna na Poljskem in ko Nem-čija lahko nastopi z vsemi svopmi silami na zahočem bojišču. V takem trenutku imajo besede Adolfa Hitlerja dvojem pomen. Dokazujejo, da je z« aik odpadel vsak razlog za vofekovanje. Napovedi italijanskih listov: Priprave za veliko francosko ofenzivo na zahodnem bojišču Sariz, 22. sept. Snoči je bilo izdano tole francosko sporočilo: Danes je na vsem bojišču vladalo zatišje. Sovražno topništvo je bilo delavno južno od Saarbriirkena. Izvedeni so bili ogledni poleti vkljub zalo slabemu vremenu. Berlin, 22. sept. Glavni poveljnik nemške vojske general v. Brauchitsch je dopotoval na zahodno bojišče, kjer so mu načelniki posameznih štabov včeraj dali poročila o položaju na bojiščih. Rim, 22. sept. Vojni dopisniki italijanskih listov z zahodnega bojišča poročajo, da je treba v kratkem pričakovati sistematično pripravljenega francoskega napada v velikem obsegu. To dokazujejo priprave na fronti pri MoSrlli in dejstvo, da Nemčija z vso naglico ojačuje svoje postojanke na tem delu bojišča in je sem pripeljala več divizij s poljske fronte. Listi se sprašujejo, zakaj francoska in angleška vojska nista tu napadli že pred tednom dni, s čimer bi bili močno olajšali boj Poljakom. Verjetno je, da sta čakali, kakšen bo učinek njune propagande v Nemčiji, in pa, da bodo nevtralne države zaradi blokade spremenile svoje stališče ter se pridružile Angliji in Franciji. Italijanski vojaški strokovnjaki poudarjajo, da se Nemčija na to ofenzivo pripravlja in zbira svojo vojsko okoli Badena, v Porenju in hoče močno zavarovati tudi meje proti Belgiji, Luksemburgu in Švici, ker pričakuje, da bi zavezniška vojska utegnila udariti čez katero od teh nevtralnih držav. t Berlin, 22. sept. m. Uradno zanikujejo, da bi Nemčija zbirala čete na belgijski meji. Prvi vojaški vpoklicanci se bodo kmalu vrnili domov Izjava bana banovine Hrvatske dr. Ivana Subailča Predsednik francoske vlade Daladier je snoči govoril: Francija se bo borila do popolne zmage jfariz, 21. septembra. Predsednik franco«ke vlade Daladier je imel sinoči po radiu govor, v katerem je dejal: te. dvajset dni 6mo v vojni. Rad bi 6e sleherni večer obrnil na vas, da bi vam 6poročil, kakšen ije vojaški položaj, da bi vam sporočil svoje zaupanje. Mladi možje, ki se borite, jaz mislim na va«. Ne vodim kake fanatične množice. Sem na čelu svobodnega naroda, miroljubnega in človekoljubnega naroda ter bom v vseh težkih dneh ostal človek. Te dni 6em obiskal naše bojišče. Pregledal sem postojanke ene izmed naših armad, ki je predrla več kilometrov na nemško ozemlje. Tam sem 6e lahko prepričal o vrednosti našega poveljstva, ki ima polno skušenj iz zadnje vojne, in zna odstraniti vse nepotrebne in morilne ofenzive. Videl 6em koliko in kako so naši vojaki odločni in iz-urejeni. Čutil sem se kakor da 6em v družbi starih prijateljev. Naši vojaki vedo, zakaj se bore. Bore se, ker nam je bila vojna vsiljena. Ob sistemu stalnih groženj smo bili prisiljeni, da v enem letu večkrat izvedemo mobilizacijo naše vojske, da odtrgamo kmeta od polja. S tem je bilo naše gospodarsko življenje ovirano in 60 bila naša ognjišča vznemirjena. Naši vojaki se boje, ker nočejo dovoliti, da bi bila Francija moralno ponižana. Bore se zato, ker je bila Poljska napadena. Primer poljskega junaštva je brez meja. Po prvih neizbežnih pora-*ih, v dneh ko še ni bila izvedla svoje mobilizacije in pod pritiskom močnejšega sovražnika, je Poljska zbrala svoje čete na zelo zoženem bojišču. Borili so se pri Kutnu s pehoto in konjenico proti nemškim motoriziranim enotam, a pred Lvovom so zadržale sovražnikove prednje straže. V oblegani Varšavi so odbili v6e napade,,.. Toda potem je prišla sovjetska rdeča armada fcv udrla na Poljsko po tajnem sporazumu. Kajti 23. avgusta je bil dejansko sklenjen sporazum med Nemčijo in Rusijo o razkosanju Poljske, Hitler je prej govoril, da želi edino Gdansk in avtomobilsko cesto v koridorju. Ko je to govoril, je imel ie ▼ rokah sporazum med Nemčijo in Rusijo o razdelitvi š« žive Poljske, Nato je Daladier razlagal razloge, zaradi katerih francoska vlada ni mogla imeti več zaupanja do Nemčije. Po vseh naporih francoske vlade, da se ohrani mir, se je tudi to ponesrečilo. Sedaj vidimo tudi, da se nemška propaganda trudi, da bi Francijo odtrgala od Velike Britanije. Nemška propaganda greši, ker ne spremeni svojih načinov. Med Francijo in Veliko Britanijo je prijateljstvo v dejanju. Zdaj vidimo, kako angleške vojne ladje preganjajo nemške podmornice in kako se angleška letala bore na našem nebu za ideale svobode in kako se njihovi 6inovi bore zraven naših v rovih. Francijo in Anglijo vodijo isti ideali svobode in človeškega dostojanstva. Anglija ima stotine milijone Ljudi v 6vojem ogromnem imperiju, ki 6e bo ves potrudil za splošno 6tvar. Nihče od nas Francozov in Angležev niti najmanj ne veruje vestem nemškega radija Mi ostajamo odločni ob tistem, kar smo sklenili izvesti. Ljubezen do Francije bo storila, da 6e spet ustvari čudo, kakor 6e je to vedno dogajalo, kadar smo bili v nevarnosti. V težkih dneh je bila naša skupnost zmerom strnjena in se je zmerom znala boriti za svojo rešitev. Tudi tokrat bomo napeli vse svoje 6ile. Vložili bomo vse napore, da bo v državi vladal mir, disciplina in štednja, da bi mogli vsi sodelovati za splošno stvar. Mi smo mirni in odločni. Ne strašimo se hrupa vojne, pa naj bo dolga, kakor se je drugi boje. Mislimo samo na eno stvar, na zmago v vsej njeni popolnosti. Za to zmago bomo smatrali, da je prišla tisti trenutek, ko bomo mogli zagotoviti popolno varnost vsem tistim poskusom, ki že tri leta razburjajo človeštvo. To naše delo (e težko. Toda Francija je prebrodila še večje težave. Nihče je nikdar ni mogel uničiti. Zmerom »o prišli trenutki naše moralne sile, ki naa zmerom dela tudi za velik miroljuben narod. Ti moralni trenutki so nam prinašali zmage. Te moralne sile so tudi sedaj v duhu naše vojske. Razpolagamo z materialnimi sredstvi, ki bodo naši armadi omogočila boj in cmago. Naši vojaki so hrabri, so polni znanja in vere. Bore se za neodvisnost in varnost naše domovine, in da za zmerom preprečijo vse poskuse nadvlade. Francija ni zgrabila za orožje, da bi požigala mesta, kosila žene in otroke ter mučila nemočne in tiste, ki so brez obrambe. Hrabro je zgrabila za orožje iz človekoljubnih razlogov in bo zato konec koncev tudi zmagala. Iz bolnišnice Ljubljana, 21. septembra. Ljubljanska bolnišnica je od včeraj do danes sprejela celo vrsto ponesrečencev, ki so jih zadele poškodbe pri njihovem poklicnem delu: mizarju Belcijanu Francu iz Ljubljane je drobec kamna občutno poškodoval desno oko. — Delavec na Jesenicah Katrašnik Franc si je pri delu zdrobil več prstov leve roke. — Žagarju Miklavčiču Hinku z Jesenic je priletelo poleno s takšno silo v trebuh, da je dobil občutne notranje poškodbe. — Ključavničarskemu vajencu Petriču Stanku iz Ribnice je zletel precej velik drobec železa v levo oko in •mu ga nevarno poškodoval. — Včeraj popoldne jte nek osebni avtomobil povozil na Celovški cesti pet letnega Pilka Edvarda. Fantek ima zlomljeno roko in hude poškodbe po vseni telesu. Zagreb, 22. septembra. Po svoji vrnitvi iz Bel-grada je dal ban Banovine Hrvatske dr. šubašič časnikarjem prav zanimivo izjavo. V njej pravi: Posli za prenos pristojnosti na Banovino Hrvatsko potekajo normalno. Prepričan sem, da bi bile pristojnosti že prenešene na bana Hrvatske in po njem na banovino, če se bi znašli v položaju, ki nas je presenetil v Evropi prav v času, ko je vznikla Banovina Hrvatska in ko bi morala izpeljati svojo notranjo organizacijo. Brez ozira na ta zunanji položaj pa Banovina Hrvatska popolnoma funkcionira od svojega nastanka in če gre zaradi prej omenjenih dogodkov nekoliko bolj počasi, pa vendar končuje prvi del svoje organizacije. Banska oblast se bo predstavila v najkrajšem času, morda danes, morda jutri, toda vprašanje pristojnosti je vprašanje dneva. Na vprašanje časnikarjev glede dela hrvaških ministrov v odnosu do Banovine Hrvatske je dr. šubašič odgovoril: Mi, ki smo doma, posebno skrbimo za Banovino Hrvatsko, s tem pa ne izključujemo skupne brige na« vseh za državo. Ni treba obnavljati vse teže in iznenadenj, ki smo jih v zadnjih tednih doživeli. Danes je za nas položaj v mnog očem olajšan. Za olajšanje tega položaja m za normalizacijo raznler po prvih potresih se je treba v mnogem zahvaliti našim prvakom v vladi. Sedaj Se šele vidi blagodejnost mučnega in napornega dela, mislim namreč političnega dela, ki je bilo združeno s tolikim samozatajevanjem, vodeno pa z ljubeznijo do najširših slojev, ko ti ljudje prenašajo svojo zaskubljenost v svoje domove v vsej državi. Kakor ste mogli že videti v včerajšnjih žaso-pisih, je vlada izdala važen sklep, da se bo odvzeta živina plačala in se bo tudi v bodoče plačevala, v kolikor bodo to zahtevali interesi države. V najkrajšem času bodo videli najširši sloji, da so bili vpoklici v vojaško službo samo začasni in ko se bodo prvi obvezniki vrnili na svoje domove — in to v nekaj dneh — bodo ti dogodki podrli vse napore obupancev, kakor tudi tistih, ki do nas niso prijateljsko razpoloženi. Čeprav je tako to vprašanje spravljeno v sklad s čustvi širokih ljudskih slojev in čeprav so pri nas s tem popolnoma normalizirane razmere, bodo tiste družine, katerih hranitelj bo morda samo začasno izvrševal svojo dolžnost do domovine, v skrbi države in bodo od nje prejemale svojo neposredno pomoč. Maribor se pripravlja na obrambo pred napadi iz zraka Zahtevajte povsod naš list! Varšava odbija vse napade Maribor, 21. septembra. Dogodki zadnjega časa so opozorili naša mesta na pomanjkljivosti, za katere smo se do sedaj premalo menili. Omalovaževali smo pomen naprav za zaščito mesta pred napadi iz zraka. Vsa naša mesta se sedaj trudijo, da z največjo naglico na-domeste zamujeni čas. O Belgradu se bere, da najema 50 milijonsko posojilo, ki se bo porabilo za gradnjo zavetišč, v Zagrebu se delajo velikanske priprave, prav tako tudi v .drugih mestih, pa tudi Maribor ne bo zaostal za njimi. Zadnja vaja je pokazala, da je sedanji način alarma z zvonovi in piskanjem tovarniških siren neprimeren. V zaprta stanovanja in pisarne ter v obrtne lokale se alarmni znaki ne slišijo. Mesto je to že pred nekaj meseci uvidelo ter je naročilo 17 najmodernejših alarmnih siren, ki bodo postavljene v vseh okrajih mesta. Vse sirene bodo povezane z električno napeljavo s posebno centralo, tako da jih bo mogoče ali vse naenkrat s pritiskom -na gumb sprožiti, ali pa dajati alarmne signale za vsak mestni del posebej. Povrhu bodo pa imele sirene še posebne priprave na ročni pogon, kar bi prišlo v poštev za primer, da bi bila električna zveza pretrgana. Poleg teh javnih alarmnih naprav pa dobi mesto še posebno interno alarmno napeljavo, s katero bodo povezane med seboj posamezne gasilske edinice ter ekipe za pasivno obrambo mesta. Vzporedno s tem pa se pripravljajo sedaj načrti za gradnjo zasebnih in javnih zavetišč. V tem pogledu je Maribor precej zaostal, ker se v novih hišah, ki so se do sedaj gradile, niko zahtevali predpisi o gradnji posebnih zavetižč. V bodoče pa se bodo seveda upoštevali tudi ti predpisi, ki jih predvideva nova uredba o obrambi pred napadi iz zraka. V Mariboru je osnovan poseben tehnični odbor, ki vodi sedaj vse tozadevne priprave. Odbor je dal pregledati in premeriti vse kleti v mestu, ki prihajajo v poštev za zasebna in javna zaklonišča. Pokazalo se je, da je Maribor Varšava, 22. sept. Obramba poljske prestolnice sporoča: Včeraj so bili srditi boji v predmestju Praga. Varšavska garnizija že dva dni odbija vse nemške napade. V mesto so prispeli številni begunci iz okoliških krajev. Begunci so takoj začeli delati v raznih organizacijah za obrambo prestolnice. Prebivalstvo je beguncem priskočilo takoj na pomoč ter jim dalo obleke in hrane. Varšavska radiopostaja je naslovila na vojake, ki branijo mesto, naslednji oklic!' »Sovražna propaganda še dalje širi lažne vesti, da stoji Varšava pred udajo. Res je, da Varšavo še dalje napadajo, toda ne bo se udala. Poljski vojak se ne boji niti sovražnih tankov, niti letal, niti topov. Sklenil je, da ne odstopi niti metra prestolnice sovražniku. Varšava bo nadaljevala boj ter bo zmagala. London, 22. sept. o. Iz Londona poročajo, da vesti, ki prihajajo preko varšavskega radia zatrjujejo, da je Varšava še vedno trdno v rokah Poljakov in da je bilo mesto včeraj ve? dan pod težkim topniškim ognjem. Nemci so porušili veliko število stavb, med njimi tudi sovjetsko in romunsko poslaništvo. Civilnemu prebivalstvu pa so prizadejali težke izgube in je mnogo mrtvih. Nemške čete so poskušale na več krajih prodreti v mesto, ni jim pa uspelo, ker Poljaki z vso hrabrostjo od- bijajo sleherni napad. Se verno vzhod no od Varšave pa je uspelo Poljakom, da razbijejo nemški ob-koljevalm obroč in razkrope nemške čete. Na tem delu bojišča so Poljaki prizadejali Nemcem hude izgube. Obstreljevanje Varšave se nadaljuje tudi danes dopoldne, kakor poroča varšavski radio. Nemško vojno poročilo pravi: Velika bitka pri Bzuri se traja Berlin, 22. sept. A A. DNB: Ostanki premagane poljske vojske dokazujejo, da de velika bitka med Bzuto in Vislo približuje koncu. Ob jamah, ki so jih vsekale bombe, leže razdejani poljski avtomobili, topovi in tovorni avtomobili. V Okolici vasi gore hiše. Nemška pehota čedalje bolj napreduje. Njene vrste se razklenejo samo tedaj, kadar puste transport ujetnikov. Na cestah za fronto zbirajo posebne kolone tovorne avtomobile in prevažajo zapleaijeno orožje. Posebni oddelki delajo noč im dan, da bi papraviii ceste, razdejane v nedavnih srditih bojih. Opažajo, da se poljski kmetje z ženami in otroki, ki so pobegnili, vračajo domov. zadevno izvrstno oskrbljen ter se bodo dale številne kleti z lahkoto in razmeroma malimi stroški preurediti v te svrhe. Na mestnem gradbenem uradu že pripravljajo s polno paro take načrte. Nadaljnji ukrep, ki je bil te dni izdan, zahteva od hišnih posestnikov, da čisto izpraznijo svoja podstrešja ter odstranijo z njih vse predmete, ki so naglo vnetljivi. Z mariborskih podstreSij bo treba odstraniti ogromno ropotijo. Od 25. t m. naprej bo vsa podstrešja pregledala posebna komisija ter bodo tisti, ki odredbe niso upoštevali, strogo kaznovani. Na podstrešjih pa je treba pripraviti povsod tudi posodo 6 peskom in lopato za pogasitev termitnih vžigalnih bomb ter veliko kad z vodo in primernim številori vedrie za gašenje požara. V vsaki hiši se bo morala določiti tudi oseba, ki bo odgovorna za to, da so vse priprave za obrambo hiše pred požarom vedno t redu. Intenzivno se dela tudi na izobrazbi posameznih obrambnih edinic, katerim je poverjena naloga, da branijo mesto v primeru napada iz Braka. ^?e mesto je razdeljeno na sedem okrajev, vsak oateh ima svoje skupine, ki se spet delijo na protiphnske, gasilske, zdravniške, rusevinske. Vse skupine se vežbajo v posebnih tečajih ter se ie ~ r; *jamen osnovala posebna šola, ki posluje na “"J?’ ^ ie tudi obsežno skladišče v prirr *a obrambo in pa plinska SUČfS za “*** Ljubljana od včeraj do danes Iz neprijaznega jutra, v katerem se je Ljubljana včeraj prebudila v jesen, je nastal lep, soočen jesenski dan. Tudi danes kaže, da bo Ifez dwn lepo vreme. Zdi se, da bo jesen lepa, kar nam dopovedujejo tudi lastavke, ki še zmerom niso odletele v toplejše južne kraje. Narodni pregovor nas uči, da spomladanska Mati božja pripelje lastavke v deželo, jesenski, pri čemer je miSljen Mali Šmaren, pa jih odpelje. Redkokdaj se primeri, da bi lastavke tako dolgo ostale pri nas, kakor letos. Po nekaterih lastavičjih gnezdih v predmestjih so opazili letos že drugi lastavfiSJi zarod. Vendar se v zadnjih dneh že opaža, zlasti na periferiji mesta, da se zbirajo v skupine na telegrafskih drogovih in drugih primernih kraph m se pripravljajo na odlet. Ljudje govore, da vselej pomeni hudo zimo, ako lastavice tako dolgo ostanejo. Karambol pred barjansko Solo Snoči okrog 8. se je na Ižanski eesti pred PnPeM neroden karambol, ti je ?z ujših Posestnica Blazni i» It?® S? ,e Peli?la z proti doma Za ',v° P° c®**i n«k osebni avto, kateremu Biaznikova na ozki cesti ni mogla pravočasno umakniti na desno. Avto se je z desnim koncem od zadaj zaletel v voz. Kljub temu, da bo pri avtomobilu že pričele delovati zavore, je bil udarec v kmečki voz tako silen, da je Blaznikova padla z voza, si zlomila roko in se potolkla po vsem telesu. Reševalni avto jo je prepeljal v ljubljansko bolnišnico. 61 Skrivnost smrtne megle >T!ega ie razumem,« je mrmral Devorny. Poslušno je popil ponujeno mu zdravilo. Sedaj, ko je vedel, da ni bil zastrupljen, je opazil, kako so se mu moči naglo vračale. Že se je mogel na postelji napol vzravnati. »Imam namreč vse razloge, da mislim, da sem bil zastrupljen... Kako in kje so me vendar našli, — smešen izraz, toda edini, ki zadene!« »Dva moža sta se pripeljala z avtomobilom sem v bolniš nico. Pustila sta sicer tudi pismo za te,« — iskala je v svoji ročni torbici, — »tukaj, prav gotovo te bo zanimalo.« »In če me ne bo zanimalo?« Devorny je hitro odtrgal ovoj. Nato je bral: To je moje poslednje pismo, in to je bilo tudi poslednji krat, da sem vam mogel pomagati. Moje poslanstvo je sedaj tukaj opravljeno, vi pa ste odslej prepuščeni samemu sebi. Vaša rešitev me je tokrat veljala 500 dolarjev, — toliko je zahteval Morrisov sluga, da je mesto strupa zmešal v kozarec neko neškodljivo uspavalno sredstvo, pa kljub temu mi niste ničesar dolžni. Vaše delo je bilo zame v bistvu mnogo več vredno. Vaš neznani prijatelj.« Devorny si je z roko obrisal čelo. Vedno bolj nerazumljiv se mu je zdel ves položaj. Torej, njegov »prijatelj« je moral tukaj izpolniti neko »poslanstvo«, in pri tem mu je on, De-vorny, proti svoji volji pomagal?! Verjetno je temu neznancu več koristil kakor samemu sebi, kajti njegovo lastno poslanstvo še dolgo ni bilo izpolnjeno!... »Moram takoj stran od tod!« je nenadoma vzkliknil in se popolnoma vzravnal v postelji. >6e danes se bom peljal v Newyork. Pred tem pa moram brezpogojno govoriti še s Samom in Marion.« Vsa prijaznost je takoj izginila z Lianinega obraza. Stisnila je krepko roke in tiho vprašala, ne da bi dvignila pogled: »Kaj si pozabil obljubo, ki si mi jo bil dal?« »Ne, kako to...« »No, jutri je tretji in zadnji dan, da izpolniš svojo besedo. Jaz sem med tem poskrbela za vse papirje, v letalu pa sta rezervirana prostora za naju. Če nastopiva danes zvečer potovanje, prideva še ravno o pravem času .. .< »Kako dolgo sem bil brez zavesti?« je vzkliknil vmes razburjeno Devorny. »Kakih šest in trideset ur.« Devorny je obmolknil. »Sicer pa,« je nadaljevala Liane navidezno ravnodušno, toda opazilo se je, da se je morala zaradi teh besedi premagati, »šem jaz Samu in Marion odločno povedala...« »Kaj si... ?« Devorny je glasno zakričal. Liane se je izogibala, da bi mu pogledala v oči. »Morala sem vendar mali izbiti iz glave vse misli,« je dejala s prisiljenim nasmehom. »Ta si je dejansko popolnoma resno domišljevala, da jo boš poročil... « Devorny je postal nenadoma spet popolnoma miren. »Kdaj odleti najino letalo?« je vprašal malomarno, in le nestanovitno blesketanje njegovih oči je izdajalo, kako težko mu je bilo, da se je obvladal. »Ob desetih, torej čez tri ure. Toda zakaj...« »Jaz bom točno ob desetih na letališču,« ji je presekal ! besedo. »Sedaj te pa prosim, da poskrbiš za to, da mi takoj prineso mojo obleko. Moram takoj, v tem trenutku stran odtod!« »Toda ljubi John...« Le z muko je Liane zadržala solz©, »Jaz nisem tvoj ljubi John,« je dejal odklonilno. »Kolikor mi je znano, domača imena niso bila vpisana v ženitno* pogodbo.« Liane ga je pogledala. Vsa mehkoba je iz njenega obraza izginila namah. Oči so postale brezizrazne, toda okrog osten se ji je zarezala spet stara odločna poteza.* »Tvoje vedenje...« je bruhnila brez diha, toda Devorap ji je isti hip vpadel spet v besedo: »Če ne boš sedaj takoj storila tega, kar sem rekel, bo prišlo do nastopa, ki nima primere!« Tedaj je odšla. 40. »Ali je bila morda moja napaka,« je premišljeval Devorny, ko se je pol ure kasneje po mokrih ulicah bližal Samovemu domu, »je li bila napaka, da sem dal svojo besedo Liani, da jo bom poročil?« Vendar si je še tisti hip samemu sebi dejal, da kljub vsemu ni bila to nobena napaka. Pri poskusu bega bi Liane streljala — o tem je bil prepričan — a pri upiranju, da bi zastavil svojo besedo, bi pognala v delovanje alarmni zvonec. Kaj bi se potem zgodilo, si je lahko misliti. Trije umori, izvršeni na kriminalnih uradnikih, so nedvoumno in zadostno govorili o tem, da ti ljudje brezobzirno uničijo vse, kar jim grozi postati nevarno. In nato so Devornyju šinile v glavo Morrisove besede: »To je vse preveč romantična stvar. Koliko še velja danes častna beseda? Jaz sam bi se vam smejal za vašo neumnost, če bi hoteli tako častno besedo izpolniti...« Od tu in tam Gradbeni minister dr. M. Krek si je v zetski banovini ogledal mnoga javna dela, nato pa imel v Cetinju politično konferenco v veliki dvorani cetinjske občine. Govoril je o stališču naše države do sedanjih zapletljajev v Evropi in utemeljeval razloge, ki govore za našo nevtralnost. Dalje je govoril o sporazumu med Sebi in Hrvati ter pobijal vse vesti, ki so 6e razširile v Črni gori, češ da bo zetska banovina ukinjena in priključena drinski banovini. Te vesti so popolnoma neresnične, kajti Črna gora bo ostala še vedno samostojna upravna enota v obliki današnje zetske banovine. To izjavo 60 poslušalci sprejeli z velikim zadovoljstvom. Iz Cetinja je minister dr. M. Krek odpotoval v Podgorico, Nikšič in na Taro, kjer 6i te ogledal dela pri gradnji novega velikega mostu. Nato 6C je vrnil v Belgrad. Belgrajska policija še naprej zasleduje raz- širjevalce zlobnih in neresničnih vesti, ki se nanašajo na stanije v naši državi in glede njene nevtralnosti. Število kaznovanih razširjevalcev se )e povečalo že na 20. Vsi so bili kaznovani z denar-kaznimi, povrh pa se njihova imena bero Razne zanimivosti izpred sodišča vsak dan "v" prestoiniškem časopisju. Na ta način se bo razburjenje javnosti na najbolj učinkovit način zajezilo. Nov način proizvajanja papirja so iznašli spet v Nemčiji. Do sedaj je morala Nemčija za proizvodnjo svojega papirja uvažati iz tujine velike količine celuloze, kar pa je sedaj po blokadi izredno otežkočeno. Tako se je kemik dr. Schieber lotil poizkusov, da bi proizvajal papir iz zelenih bili krompirja. Poizkusi 60 uspeli. Ker je Nemčija ena izmed največjih pridelovalk krompirja, bo novega materiala za proizvodnjo papirja imela dovolj in 6e bo spet v veliki meri osvobodila uvoza iz tujine toliko bolj, ker so do 6edaj krompirjeve bili uporabljali le za gnoj. Novo imenovani ban vardarske banovine, ka- sacijski 6pdnik dr. Andrejevič, je že prevzel svoje posle. Ko je prispel v Skoplje, so ga 6preijeli na postaji vsi predstavniki vojaških in civilnih oblasti ter številno občinstvo. Po prevzemu dolžnosti, je povedal časnikarjem, da 6e bo trudil za blagostanje južnosrbijanskega ljudstva. Na štiri leta strogega zapora je sodišče v Osijeku obsodilo delavca Stjepsfna Solanoviča, ki je bil ubil dekle, katero ga ni maralo. Julija Egedi je bila tudi delavka v isti tovarni. Solanovič je začel laziti za njo in jo stalno nagovarjal,'da bi se vzela. Ko pa ije dekle izvedelo, da je Solanovič že oženjen, se ga je začelo izogibati. Solanovič pa jo je še vedno nadlegoval in končno tudi grozil s smrtjo. Nekega večera je Julijo srečal na ulici in jo spremljal proti njenemu domu. Ko sta bila ob hiši, pa je prišla ven njena mati. Solanovič jo je vprašal, zakaj brani dekletu, da bi se z njim poročila. Mati ga je oštela, nakar 6e je Solanovič razburil in začel psovati. Tedaj pa je dekletova mati snela z noge svoj čevelj in začela z njim udrihati po njem. Enako je storila tudi Julija. Solanovič pa je z bliskovito naglico potegnil nož in dvakrat zabodel dekle. Rane so bile smrtne in je deke tpkoj umrlo. Na sodišču je Solanovič rekel, da 6e kesa3 iti da ne ve, kako je mogel potegniti nož, toda priče so ga dolžile, da se je na to dejanje že prej pripravljal. Sodišče mu je zato odmerilo štirjgtjlttta strogega zapora. | Uvoz antracita, koksa in premoga y našo državo se bo zaradi vojnih zapletljajev zelo zmanjšal. Naša država je okrog tri četrtine svojih potreb v boljšem premogu uvažala iz Nemčije in pa iz Protektorata, ostalo pa iz Poljske in Anglije. Vse te države pa se sedaj nahajajo v vojnem stanju. Nemčija nam bo še vedno lahko dobavljala premog, vendair pa zaradi svoje povečane potrebe ne bo mogla dati na razpolago enakih količin kakor prej. Zato bodo pri na6 poskušali dvigniti proizvodnjo boljšega premoga, obenem pa bodo povečali tudi proizvodnjo koksa iz slabših vrst premoga na moderen način, ki se je že večkrat zelo dobro obnesel. Dalje bodo, poskušali ojačiti uvoz boljšega premoga iz Madžarske in Bolgarije. Izvoz našega lesa se je skoraj ustavil zaradi povišanih prevoznih tarif parobrodnih društev. Vse parobrodne družbe 60 svoje prevozne tarife povišale za dvakrat ali celo več, češ da morajo one same trpeti vojni riziko. Lesni izvozniki so 6e z njimi že pogajali, da bi se tarife znižale, ker za povišanje ni nobenega pravega razloga, kajti v Sredozemlju vojne ni, zlasti pa ni60 v nevarnosti ladje, ki bi prevažale les v kraje ob Sredozemskem morju. Toda zastopniki parobrodnih boLHi odjenjati. Posledica bo, da bo - i; a, P®)®?1)®! samo zaradi prevelike dobička-zel,nosti lastnikov ladij. Prav sedaj bi bilo mogoče P^Mmat v večjih količinah kakor prej, ri l'' •kra,lh °\ STedo^mskem morju tudi dovoz lesa iz severnih držav. Roko je odtrgal svojemu nekdanjemu kroti-telju lev »Paša« iz cirkusa ki se mudi sedaj v Leskovcu v Srbi,i. Krotilec Ibrahim Gališa je od mladega dresiral indijskega leva, kateremu je dal ime »Paša«. Lev ga je ubogal. Kasneje pa je Ibrahim odšel od cirkusa in odšel iskat boljše službe. Čez leto dni pa se je vrnil v Leskovac. Ko je izvedel, da se tam nahaja v cirkusu njegov ljubljeni lev, je šel do kletke, pomolil vanjo roko in hotel leva pogladiti. Toda zverina očividno svojega krotitelja ni več poznala ter je bliskovito šavenila po roki. Ibrahim je začel kričati,'toda Hev je krepko držal svoj plen. Nič ni pomagalo, da je lastnik cirkusa tolkel leva s sekiro po glavi. Prav tako ni pomagalo, ko je zverini vrgel velik kos mesa. Zverina je krepko držala, dokler 6e ni roka v zapestju odtrgala. Ibrahim je moral takoj v bolnišnico, toda zdrave roke ne bo imel nikoli več. Strašna nevihta je divjala oni dan o^og Vabiva. Med dežjem se je vsula debela toča, ki je oklestila vse sadno drevje. Tako je uničila vse slive, k. so jih bila drevesa polna. Okrog 400 vagonov tega sadeža je bilo tako poškodovanega, da m več za prodajo. Kmetje bodo morali vse slive seda, prekuhati v žganje. V kraju kar ne pommio, da bi v jesenskem ča6u kdaj prihrumela tako strasna nevihta in jim povzročila tolikšno škodo. Občine, v katerih so v večini, so Hrvatje začeli prevzemati v Vojvodini. Med takimi občinami bo tudi Subotica, o kateri so razpravljali že na več sestankih Hrvatov v mestu. Celo minister dr. Bariša Smoljan se je mudil v mestu in pregledal teren. Hrvatje računajo, da bo sedanji župan dr. Lipozenčič, katerega so svo-j ča6 orna-čevali kot »madžarona«, odstavljen. Ta vest je med pristaši sedanjega župana izzvala veliko razburjenje in so takoj poslanci sestavili odposlanstvo, ki bo skušalo v Belgradu te hrvaške načrte preprečiti. Ljubljana, 22. septembra. Ljudje imajo v teh hudih časih še pred sodiščem svoj poseben humor. Kaj hočemo? Neki umetnik iz Zagreba je prišel pred kazenskega sodnika-poedinca tja v veliko dvorano št. 79. Lepo ondulirane lase ima. Prišel je naravnost iz Zagreba, da se zagovarja zaradi »napolitank«. Glavne priče ni bilo o pravem času in sodnik je razpravo preložil na boljše čase. Prav modroval je umetnik pred sodnikom in po dvorani je razglasil: »Svet je velik rimglšpii, ki se na njem vse vrti. Gospod zapisnikar! Tukaj moja boemska roka!« Matko, ki pravi, da je umetnostni slikar, jo je nato odkuril. Drugače pa so bile včeraj pred tem sodnikom prav zanimive razprave. Odmev hude železniške nesreče pred sodnikom V spremstvu svojega prijatelja je skrušen in živčno zelo bolan prišel France D. iz Begunj pri Cerknici. Star je dobrih 30 let. Tam na Večni poti stanuje. Zagovarjati se je moral zaradi prestopka zoper varnost javnega prometa po znanem avtomobilskem paragrafu 205 k. z. Bilo pa je takole: V nedeljo 2. julija se je France odpeljal na motornem kolesu e prikolico, kjer je sedela njegova izvoljenka 20-letna Ivanka Plamko, na izlet v ljubljansko okolico tja proti Klečam. Pred njim je vozil njegov prijatelj na motornem kolesu. Tam pri kim 568.034 točno je prelaz čez gorenjsko železniško progo med gorenskim kolodvorom im Vižmarji. Vozil je, kakor sam pravi, mirno, počasi, tako-le z brzino 45 km. Njegov prijatelj je srečno prevozil čez tamošnji železniški prelaz, za njim ije vozil France D. in je prav pred prelazom hotel pospešiti vožnjo. Gorenjski potniški vlak je pridrvel iz Ljubljane. Lokomotiva je zadela ob prikolico in zadnje motorno kolo. Bil je strašen prizor Franceta je vrglo s kolesa in je dobil hude živčne poškodbe. Njegovo dekle Ivanko pa je lokomotiva zagrabila, jo vrgla pod težka kolesa in ijo popolnoma razmesarila. Bila je do cela razkosana, in zdravniško mnenje pravi, da se prav za prav »ni moglo ugotoviti pravi vzrok Smrti«. Od prelaza jo je vlak rinil še naprej kakih 66 metrov. Pred sodnikom-poedincem je bil France D. obtožen in je kratko dejal: »Kako se morem čutiti krivega? Veliko nisem videl, že 15 let vozim z motornim kolesom, mirno m redno. Še nikdar nisem imel kake sitnosti.« Sodnik: »Ce ste tam na prelazu imeli slab razgled, bi morali biti zelo previdni !< Obtoženec je nato mirno nadaljeval: »Prijatelj je srečno prešel čez prelaz. Bil je pred menoj kakih 40 korakov. Pritisnil sem, da bi hitre;e prišel čez prelaz«. Na sodnikovo pripombo, da bi se moral prepričati, če je prost prehod, je omenil, da to dobro ve. Priznal je, da se ni prepričal, če prihaja vlak. Pred njim je napravil vozač-prijatelj mnogo prahu. Ko je bil na prelazu, tudi ni mogel zaradi lokalnega terena nikamor kreniti, niti na desno, niti na levo. Motorja ni mogel več ustaviti. Vse se je naglo zgodilo. Sodba se .je kratko glasila: Kriv prestopka zaradi malomarne in neprevidne vožnje. Velika je bila njegova malomarnost. Lahkomiselno le drvel čez prelaz. Zato je obsojen po §-u 205 k. z. na 4 mesece zapora, to nepogojno z ozirom na prav težke posledice nesreče. Obtoženec si je pridržal tridnevni rok za pritožbo. Skrušen je odhajal iz dvorane. Letos sodna kronika zaznamuje res prav veliko avtomobilskih in motociklističnih nesreč. Borba za prodano hišico Kazenski paragraf 250 pride prav redko na dnevni red razprav v veliki dvorani št. 79. Vdreti v tuje stanovanje zoper voljo upravičene osebe je hudo in zelo kaznivo. Stari Jože Z. jz okolice Kranja je bil obtožen po tem paragrafu. Obtožnica, kratka in jedrnata, sestavljena v predpisanem slogu navaja, da je Jože Z. 28. julija lani na Rupi kljub temu, da je bil izvršilnim potom deložiran že 16. marca lani iz hiše Št. 16 na Rupi, ki je postala last nekega gospoda iz Ljubljane, vdrl v stanovanje na ta način, da je odstranil pri vratih zidno opeko, razkopal zid in se nato z rodbino vselil v stanovanje. Vdrl je v tuje stanovanje zoper voljo upravičene osebe in se na zahtevo tudi ni umaknil. Po obtožnici je s tem svojim dejanjem zakrivil prestopek zoper osebno prostost in varnost po §-u 250-11. Jože Z. je priznal, da se je res znova vselil, toda z vso vnemo je trdil, da se je vselil v svojo hišo in da to nikogar nič ne briga. Njegova hišica je bila na javni sodni dražbi prodana in jo je kupil neki ljubljanski gospod. Tega pa Jože noče priznati in vedno trdi, da je hišica še vedno njegova last. Sodnik-poedinec je bil drugačnega, pravno utemeljenega nazora, da je Jože zakrivil res omenjeni prestopek in ga je obsodil na 4 mesece zapora. Kal nam pravi zemljiška knjiga? Letos ima zemljiškoknjižni urad okrajnega sodišča mnogo posla. Vknjižujeto se velika posojila. Hudi časi pa imajo za posledico, da ljudje investirajo velike zneske v zemljo. Na ponudbo ima človek v Ljubljani in okolici še mnogo stavbnih in zemljiških parcel, še mnogo posestev in hiš. Nekateri posestniki so začeli razprodajati na drobno svoja posestva. So mnogi, ki prodajajo svet za vsako ceno, da krijejo svoje obveznosti. Drugi in celo daleč z dežele pa iščejo priliko, da investirajo svoj kapital v zemljo. V avgustu in sedaj v septembru je bilo prodanih že nad 250 parcel s hišami v skupni vrednosti okrog 6,500.000 din. September pa je dosegel tudr svoj poseben rekord. V tem mesecu .je bulo že nad 1 380 stanovanjskih odpovedi. To ee se m zgodilo • nobeno leto! Vremensko poročilo »Slovenskega doma« Plemenito delo in cilji društva »Merkur" Ljubljana, 22. sept. Med prostovoljnimi stanovskimi organizacijami ■v-Ljubljani zavzema po svojem širokem v socialno smeh oprtem delu eno' prvih' mest trgovsko društvo »Merkur«, ki je snoči ob 8 v svojih prostorih v Trgovskem domu podajalo obračun dela v pre-"tektdrn poslovnem letu. Začenši zborovanje,1 je društveni predsednik In znani slovenski gospodarski strokovnjak ter umetnostni mecen dr. Fran Windischer toplo pozdravil navzočne, zlasti predsednika trgovskega odseka Zbornice za TOI gosp. Albina Smerkolja in zastopnika Združenja trgovcev v Ljubljani g. Lojzeta Šmuca ter predlagal pozdravno brzojavko ministru za trgovino in industrijo dr. Ivanu Andresu. Nato je predsednik v glavnem izvajal: Delo v stanovskih organizacijah zadnja leta ni lahko, zlasti pa je naravnost težavno delovanje prostovoljnih stanovskih organizacij. Toda vse te neprijetnosti ne smejo vodilnih mož v trgovskih vrstah oplašiti in jim vzeti veselje do vztrajnega dela. Voditi jih mora vera in prepričanje, da so stanovske združbe za napredek gospodarskega dela v našem narodu neobhodno potrebne. Ce bi jih ne bilo, bi morali poskrbeti zanje. Včasih padajo tudi pikre besede in dvomi o potrebi stanovskih organizacij, ali to ne sme motiti, da nadaljujemo svojo pot v trdnem upanju, da po nevšečnem razdobju pride v naše vrste pomladek, ki bo prepričan o potrebi organiziranega prizadevanja za trgovski stan. Predsednik ee je nato v toplih besedah zahvalil za priznanje in podporo, ki so jo društvu naklonili ban dr. Natlačen, župan dr. Adlešič, Zbornica za TOI in drugi. Govoreč o delu društva je sporočil, da izkazujejo društveni izobraževalni tečaji trajno hvalevredno zanimanje in živahno udeležbo. V pretekli jesenski in zimski sezoni je priredilo društvo učne tečaje za italijanski in nemški jezik. Glasilo društva »Trgovski tovariš« je v preteklem letu dočakalo svoj 15-letni jubilej-Zvesti spremljevalec našega trgovca in trgovskega nameščenca »Trgovski koledar«, ki ga uspešno urejuje g. Franc Zelenik, pa je dosegel letošnje leto že srebrni jubilej. Društvena^ posredovalnica za službe in mesta posluje že ves čas društvenega obstoja in zaznamuje lepe uspehe. Vsako leto društvo znova poudari potrebo, da se čimprej uvede za trgovinske nameščence, ki jih še ne zadeva obveza pokojninskega zavarovanja, preskrba M primer invalidnosti in za starost. Besede dr. Windischerja so bile sprejete s toplim odobravanjem. Tajnik g. Agnola je nato podal tajniško poročilo, v katerem se je najprej spo-minjal osmih v preteklem letH-umrlih clanoy«, kar terih spomin so zborovalci počastili. V nadaljnem je govoril o delu društva, o posredovalnici za službe, o podpornem skladu, iz'katerega se izplačujejo podpore res potrebnim. Kljub mnogim podporam, ki jih daje društvo, pa se fond vendar ne izčrpa, za kar gre zasluga predsedniku dr. Win-discherju, ki z zavidljivo vnemo vedno najde novih virov za fond. Društvo ima veliko lastno strokovno knjižnico. Namesto trgovskega plesa je tudi lani priredilo nabiralno akcijo za svoj jmdporm sklad. »Merkur« ima 514 članov, od katerih je 15 častnih, 34 ustanovnih, 72 podporam članov-sotrudnikov, 229 rednih članov-sotrudnikov, 47 podpornih članov trgovcev in 132 rednih članov trgovcev. Blagajniško poročilo g. Josipa Kreka je jsoka-zalo vestno gospodarjenje z društveno imovmo. Soglasno je bila nato sprejeta razrešmca, ki jo ,e v imenu preglednikov predlagal g. z,eleniKa. l'ri volitvah je bil spontano izvoljen stan odbor na čelu s predsednikom dr. Windischer,em. Nekoliko pred 9 je predsednik dr. Windischer zaključil zborovanje. športne vesti Ljubljana : Slavi ja (Varaždin). V nedeljo se srečate v Ljubljani dve moštvi, ki sta na koncu „55,. j tabele. Varaždinci Ljubljani niso neznan ■!, i- I0 i'h Poznamo od lanskega leta, ko so igrali še v nacionalni ligi. Najmočnejši mož v Sla-yi.U je bil tedaj srednji napadalec Pavletič, ki se f ? preselil v Zagreb h Conoordiji. Letošnji start Varaždincev v hrvatsko-elovenski ligi iL! pr‘bllžno tako slab kakor start sloven-. ga Ugaša. Varaždinci do sedaj niso niti enkrat zmagali. Njihov največji uajseh pa je neodločen rezultat v Splitu proti Hajduku. Prav ta neodločen rezultat pa nam tudi pove, da moštvo varaždinske Slavije ni tako slabo in da bo iinela naša Ljubljana v nedeljo hudega nasprotnika, * katerim bo treba temeljito zaigrati, če hoče računati z uspehom. Za slovenskega ligaša pa se končno tudi ze spodobi, da vsaj pri peti tekmi v hrvat-sko-slovenski ligi zabeleži svojo prvo zmago. — V nedeljo zmaga ne sme izostati! Nedeljske ligaške tekme v slovensko-hrvaški ligi bodo sodili naslednji sodnika: V Zagrebu: Hajduk : Hašk g. Makorati. V Sarajevu: Sašk : Slavi ja (O.) g. DevčiČ. V Splitu: Hajduk : Gradjanski g. Hdckmann. V Subotici: Bačka : Concordia g. Petraelo. V Ljubljani: Liubliana : Slavija (V.) a. Ji- rasek- Krai Barometer-1 sko stanje! Tempe- ratura v 0“ i: ■sbL i2 as oit; to O O, 31 Veter (smer, jakost) Pada- vine , « ° » a 1 •' UH o « S m/m vrsta Ljubljana 564 1 19-4 11-6 91 10 0 — — Maribor 762-8 19-5 9-0 90 6 0 90 dež Zagreb 763-8 23-0 110 90 8 s, 1-0 dež Belgrad 763-6 26-0 140 90 6 0 10 dež Sarajevo 765 0 20-0 u-o 90 10 0 2-0 dež Vis 763-1 20-0 16-0 70 5 SSE, — — Split 7637 25-0 16-0 70 5 NE, — — Kumbor 7627 25-0 15-0 80 5 NNE, — — Rab 762-8 21-0 17-0 90 6 ESE, — — OubrovniR 762-8 250 17-0 70 5 ENE, — — Grebenšek in Žgankovi nho morilci Olje, 21. septembra. Pred kratkim »mo poročali, da je prišlo v predeikavi iproti Grebenšku in ŽgankoviTiTa An-dreju in Avgustu ter Arhu in _Je^ 6V1 J51 so bili obtoženi umorov v Seščah pri St. Pavlu pri Grižah in v Medlogu pri Celju, do velikega preokreta. V interesu preiskave tega nismo mogli natančneje poročati, kljub temu, da je preiskava sama, ki se je razširila na zasliševanje številnih prič v Savinjski dolini in drugod, pojasnila vse tako, da danee ni nobenega dvoma in je tudi polno neizpodbitnih dokazov, da Greben-Sek in Zgankova niso morilci žrtev v Medlogu in v šeščab. Razširjajo ee čudne novace o okolmoetih priznanja Grebenška in Zgamkovih, vendar Je težko reči, da vse to temelji na verodostojni podlagi Dejstvo pa je in po pnčah mojstru g. Jenku iz St. Vida. Koncert se prične ob 3 popoldne. Vstopnina je nizka. Cisti dobiček je namenjen doplačilu dolga za orgle. Zato pridite od blizu in daleč. Občni zbor Umetnostnozgodovinskega društva torek’ 26’ 1 m- ol> 5 Popoldne v knjižnici Narodnega muzeja v Ljubljani (vhod z Bleiweisove ceste) s sledečim' dnevnim redom: 1 Nagovor predsednika. 2. Citanje zapisnika XV. občnega zbora. 3. Poročilo predsednika. 4. Poro-cilo tajnika. 5. Poročilo blagajnika. 6. Poročilo knjižničarja. 7. Poročilo revizorjev. 8. Volitev odbora. 9. Slučajnosti. Člani in prijatelji društva vljudno vabljeni. Ljubljansko gledališče Drama: Začetek ob 20. 23. 6ept., sobota: »Kacijanar«. Premierski abonma. Otvoritvena predstava. 24. sept., nedelja: »Neopravičena ura«. Izven. Znižane cene. 25. sept., ponedeljek: Zaprto. 26. sept., torek: Zaprto (generalka). 27. sept., sreda: »Hudičev učenec«. Premierski abonma. F soboto 23. t. m. bo v drami začetna predstava nove sezone, premiera Medvedove tragedije »Kacijanar«. Dejanje je zgodovinskega značaja ter se godi na Kacijanarjevem in Zrinjskega gradovih. V deln nastopajo zgodovinske osebnosti, ki so bile takrat zapletene v zaroto zoper cesarja Ferdinanda. Delo je zrežiral prof. šest. Premiera bo za premierski abonma. Druga novost v letošnji sezoni bo Shawova igra »Hudičev učenec« v režiji dr. Bratka Krefta. Delo vsebuje vse pisateljske vrline velikega dramatika Shawa: zanimivo, razgibano dejanje, ostro razčlenjevanje značajev in njihovih napak, rahlo ironijo in ostro kritiko. Kakor v vseh svojih delih, se tudi v tem bori Shaw zoper laž in nepristnost. Premiera bo v sredo 27. t. m. Opera bo otvorila sezono z veliko Goldmar-kovo opero »Sabska kraljica«. Predstava obeta biti zanimiv gledališki dogodek nadpovprečnega značaja. Za to uprizoritev sta pomnožena zbor in orkester. Naslovno partijo bo pela ga. Kogejeva, v tenorski partiji bo gostoval Jože Gostlč, sodelovali bodo še gg. Janko, Betetto, Heybalova, Sokova, Dolničar in kot solo plesalka ga. Bravničarjeva. Dirigent Niko Štritof, režiser Ciril Debevec. Premiera bo v soboto 30. t m. kot otvoritvena predstava za premierski abonma. Jugoslovanske tovarne boksita so prišle stisko zaradi vojne v Evropi. Precej tega bla je šlo v Nemčijo, toda angleška blokada je ta" neprodima ovira, da boksit ne more več v državo. Pred desetimi dnevi so Angleži en jug slovanski parnik, natovorjen e bokeitom, ct ujeli in tovor zaplenili. Tovarne v Dalmaciji začele zaradi tega omejevati svoj obrat in od p vedovati delavcem. Prav tako so atorile tt boksitne tovarne v Hercegovini. Uspešen lov na sumljive ženske je uprizori te dni policija v Subotici. Ujela je nič manj kak 50 takih žensk, ki se niso preživljale na pošt način. Obenem je policija odkrila tudi zakot; hišo, katere lastnica je bila neka vdova, kjer bilo gnezdo nemorale. Večina prijetih žensk bila, bolna, zaradi česar jih je policija najprej p 6lala v bolnišnico, nakar jih bo kaznovala in i gnala iz mesta. Dneve grozdja bodo spet letos priredili Hrvaškem. Lani so ceneno prodajo grozdja org nizirali v Zagrebu in ee je pokazalo kot ze uspela. Zato bodo letos enako prodajo organi: rali za vsa hrvaška mesta. Gospodarska sloga izposlovala, da bodo mestne občine za tište d ukinile mestno trošarino za grozdje. Nafta, kri modemih vojnih operacij Mesečna strokovna revija »Metalurgija«, ki $0 izdaja Zveza jugoslovanske žeiezar.ske in kovinske industrije, prinaSa v septembrski številki zanimiv članek o proizvodnji surove nafte v svetu izpod peresa dr. inž. Oligorija Mundriža iz Bel-grada. Članek je posebno v današnjih dneh zelo aktualen, zato ga prinašamo našim Mtateljem v izvlečku: . Nafta s svojimi derivati ni več samo običajno trgovsko blago, nego je danes dobila mnogo važnejši pomen. Nafta je postala neobhodno potrebna postavka državne obrambe. Kot gorivo za motorje se čedalje bolj uporablja pri obrambi, kar nam drastično prikazuje tudi sedanja evropska vojna. Dandanašnji se vse motorizira, ne samo letališke in pomorske sile, ampak tudi l>olj im bolj edinice snhozemsike vojske. Prav zaradi čedalje izdatnejše uporabe surove nafte pri nairodni obrambi opažamo naslednji pojav: na eni “strani se združujejo in kopičijo mednarodni kapitali, da bi mogli intenzivneje izkoriščati vrelce nafte, na drugi strani pa so pričele države same stremeti, kako bi bodisi v lastoi režiji ali na kakšen drug način zagotovile čini večjo količino nafte, ki izvira na njihovem ozemlju, zase, oziroma za potrebe državne obrambe. Države trošijo ogromne veote za iskanje novih najdišč nafte, zavedajoč se pri tem, da je svoboda nekega naroda predragocena, da bi bila predraga. Številke se dvigajo Izkoriščanje vrelcev nafte se je pričelo leta 1857, in tega leta ‘jie znašala produkcija 275 ton, leta 1858 495 ton, 1859 leta 605 ton. leta 1860 pa slkoči nenadno že na 69.000 ton. On tedaj naprej produkcija stalno raste in doseže 1. 1890 ie 10 milijonov ton, leta 1900 20 milijonov, leta 1910 45 milijonov, leta 1920 pa 95 milijonov. Po vojni je izkoriščanje vrelcev nafte v neugnanem tempu zavzeto ogromne razsežnosti, kar je razvidno iz naslednjega pregloda: Vse v tisočih ton 1938 1987 1928 je svet pridobil 181.440 ton 1929 203.222 > 1930 198.425 » 1931 188.711 > 1932 179.894 > 1933 198.112 » 1934 209.052 > . 1936 227.152 > 1936 247.575 > 1937 ■281.700 > It tega pregleda je razvidno, d« je nastal kratek zastoj v proizvodnji surove nafte samo v letih najhujše krize od 1930 do 1932. Potem pa Številke spet hitro rastejo. Za leto 1938 še ni povsem točnih štervilk, vendar računajo, da je preteklo leto znašala proizvodnja surove nafte 271 milijonov ton. , Kako fe razdeljeno petrolejsko bogastvo Da bomo razvideli, kako ne ta številka razdeli med posamezne države na svetu, objavljamo še naslednji pregled za leto 1938 in 1937. Združ. države so prldOb. Vse v tisočih ton Rusija s Sahalinom Venezuela Perzija Babrein važnejšega pogonskega goriva Holandska Indija 7.750 7.262 Romunija 6.600 7.153 Irak 4.400 4.167 Mehika 3.400 6.364 Kolumbija • 2.900 2 780 Trinidiad 2.500 2.123 Argentinija 2.250 2241 Peru 2.200 2.391 Briteka Indija 1.420 1.435 Brunej in Sara vali 970 793 Kanada 850 366 Nemčija z A vet rito 600 486 Pol jek a 530 501 Japonska 367 368 Ekvador 307 296 Albanija 180 180 Egipt 170 169 Francija . „ 78 72 Madžarska 28 — Ostale države in dežele 100 56 H5BI PPPPII 106,8000 176.088 1938 1937 20.400 48387 25.500 27.723 10.500 10.330 1.200 1.063 Amerika - prvi petroiejar sveta Ako pogledamo razdelitev proizvodnje v letu 1937, za kar so na razpolago točne številke, vidimo, da je Severna Amerilka deležna 64.52% na celokupni svetovni produkciji. Same Združene države pa sodelujejo v odnosu na svojo celino s 96.30%, v odnosu na ves svet pa z 62.13% svetovne produkcije. Združene države bodo ostale še nadalje bogat svetovni rezervoar surove nafte, čemur se imajo zahvaliti ozkemu sodelovanju dveh sil: kapitala in tehnike. Kakor hitro so stari vrelci izčrpani, poiščeijo novih. Izkoriščajo pa jiih z najmodernejšimi tehničnimi sredstvi do skrajnih meja možnosti. Od ostalih dežel Severne Amerike ima veliko bodočnost na polju pridobivanja nafte Kanada, katere proizvodnja bo v letošnjem letu že presegla 1 milijon ton. Tudi produkcija Mehike je v stalnem porastu. Toda občutno se bo opazila razlastitev vrelcev, kajti organizacije, ki eo prevzele isikoriščamje za tujimi družbami, se bodo težko obnesle. V Evropi vodita Rusifa In Romunija V Evropi sta glavna producenta nafte Rusija in Romunija, ki dajeta skupno 96.91% celokupne evropske proizvodnje. Veliko bodočnoet ima še Albanija, ki v precejšnji meri doprinaša k pre-ekrbovanju Italije s tem gorivom. Vsa surova nafta iz Albanije se čisti v italijanskih rafinerijah. Azija, zlasti bližnja Vzhod, se zdi, da bo ▼ bodočnosti glavna bata za preskrbovamje evropskih dežel s surovo nafto. Evropski kapital je tu udeležen z velikanskimi vsotami in prav zaradi tega sta zlasti Perzija in Irak v zadnjih letih močno dvignila svojo produkcijo nafte. Avstralija kakor tudi Nova Gvineja sta prizorišči neumornega iskanja vrelcev nafte. Holandska Indija pa je že zavzela peto mesto v svetovni proizvodnji. V Afriki pride kot producent nafte v poštev edino Egipt. V Maroku je proizvodnja neznatna, vendar živahno iščejo novih vrelcev. Največ ji porast proizvodnje eo v povojnih letih zabeležile po vrstf Azija, Evropa in Južna Amerika. Na teh celinah so bili najdeni novi vrelci, katerih ogromna kapaciteta zlasti t Aziji de ni ocenjena. Tudi prizor iz sedanje vojne: Beg nezadovoljnega vojaka čez mejo..« Izmed evropskih držav je zabeležila največji napredek Rusija, ki je svojo proizvodnjo nafte skoraj podvojila, za njo pa stoji Romunija. Po višini količine nafte, ki preostane za izvoz, si slede celine takole: Južna Amerika, Se- verna Amerika, Azija in Oceanija. Evropa pa mora uvoziti vsako leto okrog 20 milijonov ton surove nafte, da more kriti svoje potrebe v tekočem gorivu, ki bo odločalo v glavni meri tudi sedanjo vojno. Kako bi kuhali skoraj brez ognja Nova kuhinjska priprava za gospodinje v vojskujočih se državah Tak« gneča vlada t Parizu pred uradi, kjer popisujejo tuje prostovoljce, k! s« prinašajo v vojsko. Pravijo, da je že na ognju kuhati umetnost, kuhati brez ognja pa se zdi človeku kar neverjetno, tako kakor da bi rekel, da hočeš danes na primer skuhati kosilo na vetru. Toda izredne prilike, v katerih živimo, so iz mnogih vzrokov prisedle ljudi na to,, da si skušajo pomagati na vse načine, bodisi iz varnostnih ali drugih ozirov. .V vojujočih se državah gospodinjam danes ni več tako lahko in brez skrbi kuhati in pripravljati obeda, zlasti po mestih, kakor pa je to bilo v miru. To narekujejo pred vsem oziri varnosti in varčevanja, ker, kdor se vojskuje, mora imeti pod palcem, sicer so njegovi končni izgledi kaj slabi. Zato priporočajo gospodinjam po vojujočih se državah neke vrste aparat, ki naj bi gospodinji s pridom služil v njeni vojni kuhinji, in ki ima to prednost, da si ga lahko vsak pripravi. Ta norveški lonec je navaden zaboj s pokrovom, ali pa škatla iz kartona, ki je pripravna zlasti zaradi tega, ker jo lahko naredimo veliko, kolikor jo hočemo in je glede velikosti zelo prilagodljiva. Notranjost takega zaboja ali škatle je treba prevleči z izolirno steno, za kar uporabimo lahko žaganje, volno, halogo, seno ali pa papir. Ta stena mora biti debela vsaj deset centimetrov. Potem vzamemp lonec, in sicer tak, katerega, por krov se neproduŠno zapre. Pri izberi zaboja ali škatle moramo računati na spredaj omenjeno debelost qteno in na to, za koliko ljudi bomo kuhali Vojvoda Windsorski v pretekli in sedanji vojni Bivši angleški kralj Edvard VIII., zdaj vojvoda Windsoreki, ki je pred slabimi tremi leti zaradi svoje nameravane ženitve odstopil in odšel v tujino, se je zdaj poravnal s kraljevo rodbino m se vrnil v Anglijo. V angleški vojaki je namreč imel mesto letalskega in mornariškega maršala, ki mu je Slo klot kralju. Zdaj je to mesto odložil ter dobil naslov generalnega majorja. Odšel bo k angleški vojski na francosko bojišče. Vojvoda Wind«orski je »lužil v svetovni, vojni ▼ grenadirski gardi. Štiri dni po začetku sovražnosti, 1. 1914., je napredoval v podporočnika, 1915 j* P°*tal poročnik, 1918 pa major. Po vojni je vojr voda Wind6orski postal 1. 1919 polkovnik, 1935 general, 1936, ko ee je odrekel prestolu, pa maršal. V poslednji vojni je vojvoda Windsorski doživel mnogo razburljivih dogodkov. Nekega dne se je odpeljal z avtomobilom v prvo črto strelskih jarkov, stopil iz voza in prebil več ur na bojišču. Medtem je šrapnel udaril v njegov avto in razmesaril šoferja. V začetku vojne je bil vojvoda Windsor«ki kot waleški princ adjutant v štabu sira Johna Frencha, ki je pozneje dobil naslov lorda Yipreškega. Pozneje je vojvoda odšel kot kapitan vojne ladje v Egipt, bil je pa tudi na italijanski fronti. in kako velik naj bo temu primerno tak lonec z nepredušnim pokrovom. Nato vzamemo vrečo, najbolje iz lanene tkanine, ki naj bo tako velika, da vanjo lahko zavijemo lonec. Vrečo na vrhu pokrova zavežemo, prej pa še damo na dno zaboja ali škatle omenjeno izolirno plast in lonec naravnamo, da stoji na sredi. Ves prazen prostor med vrečo in zabojem napolnimo z izolirno plastjo (papir, seno in drugo). Potem vrečo odvežemo in pribijemo njene robove na rob zaboja ali škatle. Na vrhu damo blazino, ki je obložena z izolirno plastjo, da tako dobro zapremo odprtino zaboja. Blazina pa ne sme biti prevelika, ker potem ne moremo zaboja pokriti s pokrovom. Ko vse to opravimo, je norveški lonec gotov. Lonec z neprodušnim pokrovom damo na navaden ogenj in ga pustimo, da juha ali kar je že notri dobro zavre. To traja okrog dvajset mi-n j x°. en^rat zavre, lonec hitro zapremo z nepredušnim pokrovom in ga damo v pripravljeni zaboj ali škatlo. Na vrh damo hitro tudi blazino in pokrov zaboja ter_ pustimo na miru. Tako lahko pustimo več ur in gremo po opravkih. Ko se vrnemo, je kosilo gotovo. Pripomniti je treba, da je lonec čim bolj poln. Take vrste kuho torej priporočajo tam kier so skuhali vojno. Pojedine si človek v talcem Ion cu seveda ne more pripraviti, toda če je lačen, kar v vojni ni nobena redkost, prav rad poje, čeprav morda ni prvovrstno. No, mi hvala Bogu, lahko še naprej kuhamo kakor doslej in znamenja kažejo, da tudi bomo, kar prav vsi iz vsega srca želimo. Take jedi, ki so nam jo skuhali pred petindvajsetimi leti v podobnem loncu, smo že dovolj pojedli. Gotovo pa jed, skuhana v »loncu miru« bolj diši in tekne, kakor pa jed, ki se skuha v »vojnem loncu«. Radio Ljubljana Por< Radij, orkestra Petek, 22. sept.: 12 Slovenske pesmi ________, ____ ročila — 13 Napovedi — I8.S0 Opoldanski koncert - 13.45 _ --------------- konce 14 Napovedi — 18 2enska ura: 0 konserviranju (ga. Ivarka Simonič) — 18.3o Godba gronadirske garde (ploSčo) _ is Napovedi in poročila — 19,3o Sedanje stanje društva Rdečnga križa v Ju-goslaviji s posebnim ozirom na dravsko banovino ()?• vit. sv. J. Skalar) — 19.4o Nac. ura: Inšpekcija drž, obra.mbe — 2o Koncert Radij, orkestra — 'l.lo Orgelski koncert, g. pro. M. Tomo — 22 Napovedi In poročila _ 22.3o Angleške plošče. Drugi programi Petek. 23. sept.: Belgrad: '2o Zagreb. 2o.3o lbs6 nov «Peer Gynt«, 22.15 Djundjenac poje — Zaareb: 2o Kom. koncert, 2o.3o Skladb© domačih avtoriov 21 Tamburice - VarSava: 1fl.3o Orkester in solisti,' 21 Simf. koncert Praga: io Narodne pesmi, 21 Simf. koncert - Bratislava: 19.35 Narodna glasba, 2o.25 Koncertni prenos, 22.1S Klavir _ Sofija: 13.35 Bizo-“1 it mncn' Budimpešta: 2o.lo Orkestra!, koncert. -1-15 Ples. glasba. 22 Klavir, 23 Cigan, orkester — Trst-Milan: 17.15 Violončelo, 3o.3o Operetna glasba 21 Pihala — Rim-Bari: 21 OrkestraJ. koncert. -2.10 Zbor — Florenca: So.So Romance. 21 Izbrana glasba — Beromunster: 2o Orkestr. koncert, 22.1o Godalni kvartet — Strassbourg; 2o Operna glasba, Lojze Pajtler: BEG IZ MUSKE LEGIOE Ob Štirih popoldne je prispel tudi bataljon is Tafilaleta, ki je imel s seboj veliko hrane, ker je imel boljši in za dan hoda krajSi pot. Del hrane je bil določen tudi za nai bataljon, ki je imel jesti komaj ie ca en dan. Hrano bi naj nam tudi pošiljali iz Tafilaleta, ali pa iz postojanke El geher, ki leži nedaleč od avtomobiske ceste v Tafilalet in nam bi lahko pošiljatev hrane prispela iz te trdnjave v štirih dneh. Vea čas, ko smo bivaH v Arbalou, sta do nas prispeli dve pošiljki hrane, d očim so za tretjo Arabci izvedeli in so jo popolnoma uničili, tako, da smo proti konca strahovito stradali in v zasedeni kazbi pobrali vse, kar js bilo mogoče pojesti. Bataljon fa Tafilaleta se je utaboril tik našega in smo mu morati tudi mi po* magati delati zid, a camo na treh straneh, kajti četrtega zidu ni bilo treba, ker s« je njihov tabor prislanjal na našega in smo vmesni zid podrli, kamenje pa znosili tja, kjer ga je primanjkovalo. kar silo Bilo je spet lep kos dela, da so nam jeziki viseli iz ust. :eg& popoldne s* jih je mnogo oglasa pregled. Največ jih je bilo takih, ki so tožili, da ne morejo *eč hoditi zaradi krvavih žuljev. Sanitejec jih je prevezal in jim namazal rane, toda zdravnik ni dal nobenemu niti minute prosto in jih je takoj napodil delat. Ker jih pa nekaj kljub temu ni šlo, je pridrvel komandant. Morali 60 mu že vse povedati, kako in kaj, zakaj kazal je besen in divji obraz, da je bilo joj. Brki so mu divje sršeli. Postavil se je pred uporne ožuljene« in začel rjoveti: »Tako? Banda potepuška! Potajili bi se radi. Ravno zdaj, ko nam pošiljajo Arabci graha na pretege. Takoj po kamenje, tristotisočmilijonov zlodjev!« Nekatere je poveljnikova beseda ganila in so premaknili, drugi so se držali poteptano is zmajevali z glavami. To je poveljnika še bolj razbesnilo: »Kaj? Upirati bi s«, capini? Zdaj je dovolj cmendranja, nam de som, de nom d'un cochon! pred vojno sodišče vas postavim, potem boste videli, kaj je legija!« Zdaj je zaleglo celo pri najtrdovrat-nejših in jim razgibalo kosti. Vojno sodišče je bila šala, ki je človeka za majh no figo utegnila veljati par let ječe. Kdor je šel prepočasi, temu je po-veljnik pomagal z brco. Omeniti moram, da je bil od časa, ko ie prispel tretji bataljon v Arbalou, glavni poveljnik podpolkovnik Mayner. Morda bo kdo vprašal, zakaj kazbe, arabskega gnezda nad nami, nismo takoj naskočili in zavzeli. Res, lahko bi jih bili napadli m bi biti kazbo tudi brez velikih žrtev zavzeli, toda to ni bi naš namen. Nam je šlo za to, da bi čim več upornih Arabcev »likvidirali«. Kajti če bi bili vas sedaj napadli, ko niso bili še vsi zbrani, ne bi dobili niti enega za boj sposobnega Arabca v njej, razen žena, otrok in starcev; vsi drugi uporniki pa bi bili zbežali * gorovje in od tam, kjer jih je še težje zasledovati, napadali ix zased. Zato smo morati toliko časa čakati, dokler nismo zvedeli od naših arabskih vodnikov, ki so tu služili za vohune, kje ee bo Arabcev največ zbralo, da bi jih v pravem trenutku presenetili. Zato smo tudi vsako skupino Arabcev, ki nas je napadla, skušali potisniti v kazbo, kar so pa sicer tudi sami od sebe radi storiti in se skrili za debelo obzidje, kjer smo jih pustiti. Če bi jih mi čakali samo v taboru, bi nas bili oni v nekaj mesecih lahko pobili vse, dočim bi jim bili mi napravili le malo škode. Ko smo bili že petnajsti dan v taboru, so nas med tem časom napadli po' noči dvakrat. Ubili so samo dva, šest pa jih je bilo ranjenih. Arabcev je bilo ubitih pet in smo pri dveh dobili puške španskega porekla. Imeti so jih morali še beza Abd-el-Krimove vstaje Drugi trije so imeli samo dolge, stare puške na kresilo, s katerimi so pa znali čudovito meriti. Ta dan »mo tudi zvedeli, da nas mislijo Arabci čez dva dni napasti ponoči in v večjem številu. Zato smo se začeli zares pripravljati. Na predvečer napada je dobil vsakdo nekaj granat in dovolj streliva za puško. Ko se je stemnilo, so razpostavili pešce po bližnjih skalah in kotanjah, kjer so imeli dob^o kritje. V taboru smo ostali samo tireurji in tirailleurji s svojimi »mrtvaškimi ragljami«. Ker smo z desne strani pričakovali sovražnika, se je pehota umaknila izpred tabora na tisti strani, . da bi se Arabci približali čisto do zidu, tedaj pa bi od' prti nanje ogenj iz avtomatičnega orožja. V taboru smo med tem časom zapičili nekaj bajonetov na tla, ne, kakor je nekdo pisal, da bi to bilo v našo poslednjo obrambo, ampak kratkomalo zato, da bi Arabci menili in sodili, da smo v taboru. Okoli enajstih so prve straže dale tiho znamenje; kmalu smo zagledali gruče Arabcev, ki so se plazili z več strani proti taboru in naravnost Pr°" cevem strojnic in pušk-mitraljez. Krčevito smo stiskali orožje v xPe*ti in napeto pričakovati ukaza, kdaj naj zafoe-mo streljati. Če ne bi bili opozorjeni na napad, bi težko katera straža zagledala Arabce, kajti lezli so tako previdno, kakor divje živali, da niso delali niti najmanjšega šuma. Videl 6em samo tupatam belo tiso, burnus, ki se je za spoznanje premikala. Tisti, ki so čakali po skalah na obeh straneh taborišča, 60 tako dolgo ostali pri miru, da so se Arabci čisto približali zidu, kjer smo bili razpostavljeni tireurji s strojnicami. Tako 60 Arabci prišli v nekak žep, odkoder bi se le malokdo mogel živ in zdrav rešiti pod ploho uničujočega ogaja. Trenutki zadnjega čakanja so bili neskončno dolgi. Zdelo se mi je, da sem premislil že vse, kar je obsegal moj um, pa je vedno ni bilo nič. In sem 6e spet izgubil s sanjami v daljavo, da bi ubil ta moreči čas. Včasih je kaj zašuštelo in me priklicalo nazaj, pa sem 6e spet zatopil v misli. Nad menoj so tiho lezle goste zvezde čez nebo. Potovale so tja na severno stran, proti domu, se mi je zdelo. Nenadno me je prijelo hrepenenje, da , J5. P°PJ16til vse in poromal po svetli sledi zvezd. Začutil sem pot na čelu, tako sem te trenutke trpel. Ker je bila noč hladna, me je začelo mraziti, drhtel sem pa tudi od nemira in pričakovanja. Se trenutek, morda dva, pa se bo začel -Pr.v> boj v tej daljni, mračni, grozljivi tujini. Ko so mi živci trepetali že kakor 6truna, me je spreletela misel: »Pritisni, pa bo konec more!« Skoraj bi se bil udal skušnjavi In prekršil zapoved, samo da bi bilo tega napetega čemenja konec in bi se začelo kaj, kar bi obrnilo pozornost drugam. Za Jugoslovansko tiskarn* ▼ Ljubljani: Joie Kramarič. — Isdafatelj: inl Joše Sodja. — Urednik: Hirko Javornik. — Rokopisov ne vračamo. tfHnumkl l«M Mlaja vsak delavnik eh 12. Mesečna naročnina 12 din, ia inozemstvo 25 din. Uredniitvo: Kopitarjeva nliea 6/IIL Telefon 400] do 4005. Uprava: Kopitarjeva ulica •.