r,
Največji slovenski dnevnik
▼ Združenih državah Vetfa za vse leto • •
n
Za pol leta • Za New York celo leto Za inozemstvo celo leto
$6.oa
$3.00 $7.00 $7.00
NARODA
n
ž L-rrssxagG
List slovenskih , delavcem v Ameriki.
The largest Slovenian Daily in the United States.
Issued every day except Sundays and legal Holidays. 75,000 Readers.	,
30
TELEFON: CORTLANDT 2876.	Entered as Second Class Matter, September 21, 1903, at the Post Office at New York, N. Y., under	the Act cf Congress of March 3. 1879	TELEFON: CORTLANDT 2876.
NO. 110. — 6TEV. 110.	...... NEW YORK. FRIDAY, MAY 9, 1924. — PETEK, 9. MAJA,	192 4.	VOLUME XXXII. — LETNIK XXXIL
v	.... .	V	
PRISELJENIŠKA PREDLOGA V ZBORNICI
Končna bitka glede predloge, ki je vzbudila toliko hrupa, se bo pričela v poslanski zbornici kongresa. — Predsednik je privolil, da se razveljavi "dogovor med gent-iemeni". — Vršile se bodo velike debate glede avtoritete konferenčnega komiteja.
Washington. D. 8. maja. — Končna bitka glede .Tohnsonove priseljeniške predloge ho otvorjena danes v poslanski zbornici, po sprejemu predloge od strani skupnega konferenčnega, komiteja, ki je ugodil željam predsednika Cuolidge-n ter podaljšal čas, ko ho uveljavljena japonska izključitvvna klavzula do dne 1. marea 1925.
Soglasno s predpisi ho predloga en dan počivala ter prišla nato na dnevni red jutri. Voditelji v poslanski zbornici izjavljajo, da bo sprejeta. Do sobote zvečer ali do ponedeljka bo predloga sprejeta tudi v senatu, nakar ho poslana predsedniku Coolidge-u v podpis. Splošno se pričakuje, da ho predsednik predlogo podpisal.
S t »-m, da je dosegel preložitev termina za izključe-nje Japoncev, je žrtvoval predsednik svojo prvotno zahtevo, naj dovoli kongres čas za nova pogajanja glede ppogodb z Japonsko, ki naj bi krile priseljevanje. Privolil je v pogoj, da se razveljavi "dogovor med gentlemen i*" ter je baje osebno napisal klavzulo v konferenčno poročilo, tikajočo se bistvenih točk te določbe.
To naj se izvrši pod pogojem* da ne bo ta klavzula, (ki se tiče izključitve Japoncev) — uveljavljena do 1. marca 1925. tekom katerega časa se bo predsednik pogajal z Japonsko z ozirom na razveljavljenje dosedanjega dogovora v tem pogledu.
Domneva se, da bo to omehčalo udarec in da bo zadovoljna tudi japonska vlada, kateri preti danes kriza vspričo bližajočih se splošnih volitev. Tudi če bi ne bila ta klavzula sprejeta, bi pomenjala po mnenju političnih opazovalcev pomirjenje japonskega javnega mnenja, ke? bi se izkazalo, da ni vlada neprijateljska japonskim tež* njam.
Precej ostre debate je pričakovati glede avtoritete konferenčnega komiteja, da podaljša datum uvljavljenja jzključitvene klavzule za Japonce, ker je hišna predloga prvotno določila tozadevni datum na dan 1. julija tekočega leta. V senatu bo skušal senator Shortridge ubiti klavzulo, a senator TJeed, ki je premotril položaj, je rekel. da bo klavzula sprejeta z veliko večino, ker so sko-ro vsi senatorji za novo določbo.
Kongresnik Baker iz Californije bo vodil boj v poslanski zbornici, v imenu organizacij svoje domače države. ki zahtevajo, naj se izključitveno klavzulo sprejme brez pogoja in sicer takoj. Obdolžil je predsednika ('oolidge-a, da je bil za izključitev do primarnih volitev v Calif orni ji in da je pozneje izprcmnil svoje stališče. Senator Heed pa je to odločno zanikal ter izjavil, da določa nova klavzula izključitev, definitivno in zaključno, da pa predstavlja dejanje dvorljivosti napram prijateljskemu narodu.
Obdolžit ve, dvignjene proti predsedniku, pa bodo igrale kljub temu precejšno ulogo v debati v obeli zbornicah kongresa.
KOMUNISTI MOBILIZIRAJO PROTI M0NABHIST0M. *
Berlin, Nemčija. 8. maja. — V krat kom bodo razkrili nemški mn-narhlsti Moltkejev spomenik. K tej Javnosti so pozvali 250.000 M.'ojih pristašev. Komunisti vidi-jo v tem veliko izzivanje. Začeli so organizirati svoje pristaše s katerimi nameravajo razbiti slavil ost.
Policija se bo posluževala strojnih pušk, ee bo prišlo do kakih nemirov.
PORTUGALSKI ZRAKOPLO-VEC SE JE PONESREČIL.
OPROŠČENI RUSKI NADŠKOF V RIMU.
Rim, Italija, 8. maja. — Som je dospel ruski nadškof Ciepiak, ka-terepa so bili boljševiki najprej obelili na smrt, potem pa izpustili. Na kolodvoru ga je sprejel papežev državni tajnik kardinal Gaspari. Pri sprejemu je bil nav. zoe tudi poljski poslanik. Proti veeeru ga je sprejel v avdijenei pa pež.
Lizbona, Portugalsko, 8. maja. Sera je dospelo poro-eilo. tla se je portugalski letalec pooročnik Pae* ponesrečil v Jodhpuru. Zašel je \ velikanski vihar, ki je treščil njegov zrakoplov ob tla. Letalec je razmeroma le malo poškodovan, dočim se je aeraplan popolnoma razbil.
Poročnik Paes je nameraval po leteti kroj? sveta.
POŠEVNI STOLP V PIZI.
ITALIJANSKI PAJAC NA PO TOVANJU.
NTa desni vidite svetovno-znani stolp v laškem mestu Piza. Graditi sla ga začela leta '174 arhitekta Bonannus in William. Na levi je trg del Duomo ter katedrala, katero so začeli uliti leta 1153 ler so jo leta 1278 dokončali.
ZAGONETNA SMRT BIVŠE SLEPARKE
Glasi se, da je prejšna sleparka, Zofija Lyons, ki se je poboljšala ter napravila celo premoženje, umrla nasilne smrti.
R0ENT6EN0VI ŽARKI SO VIR MLADOSTI
Rimski znanstvenik izjavlja, da dokazujejo njegovi poskusi na živalih, da so Rloentgenovi žarki dolgo iskani vir mladosti.
Palermo. Sicilija, 8. maja. — "Ministrski predsednik" Mussolini, ki se mudi na zabavnem potovanju po Siciliji, je zapustil v pretekli noči Palermo ter odpotoval profi Matsali (kjer raste izvrstno vino) na krovu parnika "Dante Ali igli ieri".
ŠTIRI VARŠAVSKE BANKE BANKROTNE.

T7, t
Varšava^ Poljska/ 7. maja. — Vslel špekulaciji s francoskimi franki »o morale* Štiri tukajšnje banke zapreti svoja vrata.
V . kratkem jim bo sledilo fce več drugih.
EDINO VLADNI LISTI OBJAVLJAJO OGLASE.
uAV -
Moskva, Rusija, 8. maja. — Vlada je izdala dekret, ki določa, da smejo edinole ruski vladni listi objavljati oglase. Privatnim listom je objavljetnje oglasov prepovedano.
Detroit, Mich., 8. maja. — Zofija Lyons Burke, k oje pustolovstva v zločinu predno se je pred nekako tridesetimi leti izpreobr-nila. so bila v primeri s pustolovstva Ceiije Coonev kot viharne morje in mftakuža. je umrla v Grace bolnici na krvavenju možganov.
Okoliščine njene smrt i so dokaj .sumljive. T\>st.i je vzroka zn domnevanje, da je postala ženska, ki je radodarno delila denar \ znesku enega mSiljona dolarjev, katere je zaslužila pošteno kot ti-govka, žrtev svoje lastne velikodušnosti.
Trije banditi, s katerimi se je sprijaznila v namenu, da jih iz-preobrne, so domnevali, da jih je izdala ter so ji zapretili. da bodo obračunali žnjo. Ona ni hotela objaviti njih imen. Malo predno se je onesvestila v svojem domu, so jo obiskali trije moški. Izjavili so, da so hoteli vzeti a1 najem nekaj njene zemljiške lastnine.
Zofija Lyons je postala v zadnjih par desetletjih premožna kol prekupovalka zemljišč v Detroitu Ko se je izpreobrnila, je vrnila vsem Oškodovanim dvakratni svote.
Mrs. Burke so čuli, kako vzkliknila; — Ne storite tega! — Taikoj nato je padla nezavestni, na tla in odvedli so jo v bolnico.
V torek opoldne, malo predne se je umaknila v svoje prostore, se je zabavala z otrokom nekega soseda. Par minut pozneje je spustila v hišo tri moške Mrs. Gei truda Antle, ki živi v zadnjem delu hiše Mrs. Burke. Izjavili so da hočejo vzeti v najem nekaj zemljišč.
— Enkrat tat, vedno tat. — j<.-najgrša laž, kar so si jih kedaj lz mislili ljudje, — je bilo geslo Mrs. Burke ali Zofije Lyons izza časa ko se je poboljšala in izpreorbnv la. V zadnjih par letih je izdala dosti denarja ter porabila dosti svojega časa, da pomaga zločin cem kreniti na pravo pot.
Mrs. Burke je bila rojena v me stu New Yorgu, kjer jo je njen«, mačeha naučila umetnosti žepni tatvine. Dobro izšolana doma. je poznala: natančno celo obrt še predno je dosegla starost desetih let. Potovala je po Angliji, Franciji, Nemčiji in Italiji ter si pridobila nekaj takozvane površne izobrazbe, ki ji je pozneje orno-
Napolj, Italija, 8. maja. — Dr. Pais, slavni špecijalist glede Roentgenovih žarkov, ki je imel nagovor pred tukajšnrm. ginajko-loški-m kongresom, je izjavil:
— Roentgenovi žarki radija ne razburjajo le živih celic, temveč proizvajajo tudi pojav takozvane reverzije, ki vrne celicam njih izgubljeno življensko silt) ali vitalnost.
Predložil je številna biološka dejstva, da potrdi svojo teorijo.
Takozvane endokrinalne žleze živali je tekom svojih poskusov izpostavil dolgemu obžarjenju teh žarkov ter trdi, tla je zapazil pojav vrnjene mladosti, v kateri st» je življenjska sila neizmerno povečala.
Če bo teorija, kot jo zastopa dr. Pai<s, sprejeta m če se bo izkazalo. da je korektna, bo stopil problem pomlajenja v nov in de-finitiven štaclij.
Dr. Pais je eksperimentira I z Roentgenovimi žarki v zvezi z zdravljenjem malarije in tropič-ni ter je v zadnjem času raztegnil svoje eksperimente na pomladitev. On je avtor številnih razprav, v katerih obrazložil je upl>-vanje radijskih žarkov, a ni spisal dosedaj še ničesar, kar bi se tikalo pomladitve, katero ji' se^ daj obrazložil na ginajkolušken; "lonjrresu.
OBRAVNAVA PROTI HARRY L. KOFFMANU
NEMŠKI DELAVCI PRETE S STAVKAMI
Stavka rudarjev se širi. — Obe stranki odločno zavračata vsako vmešavanje vlade. — Po porensko-vestfalskem industrijalnem okraju je proglašen generalni štrajk. Rudarji nočejo delati več kot sedem ur. — Štrajke vodijo obratni sveti, ki so večjidei sestavljeni iz komunistov.
Proces proti Hoffmanu, katerega dolže oblasti, da je umoril Mrs. Maude Bauer, se bo najbrž pričel dne 19. maja.
Ker je, sklenjena veriga oko-liščnih dokazov proti njemu, se bo pričel v ponedeljek, dne 19. maja. proces proti liarrv L. Hoffmann. kinematografskemu operatorju. ki je obdolžen. da je urao. ril Mrs. Maude Bauer. To objavo je podal danes okrajni pravdnik Faeh iz Richmond okraja na Sta t en Island u.
Truplo Mrs. Bauer so našli na samotni cesti v Chelsea dlstriktu na Staten Islaudu dne 25. marca. Bila je umorjena, najbrž od nekega moškega ki jo je povabil, naj se pelje žnjim v avtomobilu, da dobi v bližnji garaži vrv, s pomočjo katere bi potegnila svoj avtomobil i/, peska, v katerega jo zašel.
Proces se bo vršil pred sodnikom Harry Tiernanom v Richmond okrajnem sodišču v St. George. »Sodnik Tierman je že izdal navodila, naj se izbere sto primernih kandidatov, iz katerih se bo izbralo poroto. ,
Hoffman j«' potom svojega zagovornika Nortona izjavil, da je prepričan, da ga bo porota oprostila. Norton je od jwvega pričeska zahteval skorajesno obravnavo, a sud n i k Tiernan ni hotel določiti datuma za obravnavo, dokler bi ne liil okrajni pravdnik pripravljen na sluča j.
Berlin. Nemčija, 8. maja. — Ker so premogovni baroni v Pornrju izprli tristo tisoč premoga rje v, so ustvarili sitnarijo, ki ho zanje lisodepolna.
Izprijeni v Pornrju so sledila izprtja na Saškem.
Posledica tega ji* bila. da so proglasili delavci v po-rensko - vestfalskem indnstrijalnem okraju generalni štrajk.
Nadalje so zastavkali vsi delavci v šleskib premogovnikih. Ako se ne bo delavskemu ministru dr. Baueru posrečilo uravnati diference. l>o zaštrajkalo nad en milijon nemških industrijalnih delavcev.
Značilno pri vsem tem pa je, da delavci in delodajalci odločno zavračajo vsako vladno vmešavanje.
Izprtja so sledila simpatijskenm štrajku premogar-jev, ki niso hoteli delati več kot sedem ur na dan.
Štrajke vodijo obratni sveti, ki sestoje večjidei iz samih socialističnih agitatorjev.
Tudi če bi ne zaštra jkali delavci veleindustrij, bodo morali prejalislej ostati doma, ker bo zmanjkalo premoga. Veliko pomanjkanje se že sedaj občuti.
Draždani, Nemčija, 8. maja. — Ker niso hoteli premoga rji delati dalj kot sedem ur na dan, so saški premogovni baroni poslali domov vse delavce.
Beuthen, Nemčija- 8. maja. — V tukajšnji bližini počivajo vsi premogovniki.
Iz simpatij do štrajkujočih premogarjev bodo vkral-kem zaštra jkali tudi vsi kovinarji.
Dosedaj je že odložilo orodje nad GO,000 delavcev. Plinarna, v Muenstiu ne more preskrbovati mesta s plinom, ker je zmanjkalo premoga.
DIVJA MAČKA NAPADLA FANTA.
Corning, X. Y.. 8. maja. — Ko se je vračal petnajstletni Earl Donaldson proti domu. ga je blizu Addisona. napadla divja mačka. Imel je toliko prisotnosti duha, da jo je oplazil s palico, nakar je pobegnila.
Divja mačka ga je preeej opraskala po ramenih in po vratu. Danes je odšla velika lovska družba na lov za mačko.
ODLIKOVANJE RUSKIH AMA-ZONK.
NOV SENZACIJONALEN IZUM
Iz Francije poročajo, da se je nekemu francoskemu geometru posrečilo izumiti aparat, ki ima obliko čolna in ki se lahko potopi v morske globine kljub silnemu pritisku vode, ki vlada v ve likih globočinah. Pri dosedanjih poizkusih je aparat z nevrjetno lahkoto dosegel morsko globino 70 metrov. 1'radni poskusi, katerim bodo prisostvovali tudi predstavniki vlade, se bodo vršili v kratkem
Moskva, Rusija. 8. maja. — Zunanji minister Čičerin je odlikoval 7. najvišjim odlikovanjem dve ruski deklei. članici ruske vojaške akademije. V Izredno hitrem času sta. se povzpeli na častniško mesto ter sta že ponovno pokazali svoje velike vojaške zmožnosti.
Obe sta kmečji hčeri ter sta pred vstopom v vojaško akademiji* deiali v tovarni.
PANAMSKA VLADA UGODILA AMERIŠKI PROŠNJI.
Panama, S. maja. — Panamska vlada je sklenila ugoditi prošnji vlade ^Združenih držav, da se ustanovi dve dobavni postaji na panamskem ozemlju.
ROJAKI, NAROČAJTE SB NA 'GLAS NARODA', NAJVEČJI SLOVENSKI DNEVNIK V ZDRUŽENIH DRŽAVAH.
goeila kretati se v takozvani 'boljši" družbi.
Poročila se je z nekim Ned Lyonsom ter bila zapletena žnjim vred v številne bančne rope in sleparske operacije, ki so i.nvol-virale milijone dolarjev. Bila je aretirana več kot stokrat ter zaprta v najmanj petdesetih ječah.
Velik rop v Manhattan banki fo katerem smo poročali pod za glavjeni 44Zagonetno, a resnič-no *'). j p pridobil njeni gangi veliko svoto denarja.
Pred tri in štiridesetimi leti, ko je bila izpuščena iz poboljše-valnice. je sklenila Zofija, da bo pričela živeti pošteno življenje. Ob ea.su svoje reformacije je postala žena Jimmy Burke-ja, ki bil a* svojem prejšnem življenju notoričen slepar. Kljub bogastvu, katero si je naibrala tekom let, sta živela v majhni koči. Burke je umrl leta 1919.
NICKY ARNSTEIN BO ZAPRT DVE LETI.
Tokio, Japonsko. 8. maja. — V tukajšni bližini je trčil osebni vlak v tovorni vlak. Tri osebe so bile u"-tve. triindvajset jih je bilB pa ranjenih. Xa osebnem vlaku se je nahajal tudi bivši japonski ministrski predsednik Seivukei, ki je pa ostal nepoškodovan.
Kaj je bil vzrok kolizije, se ni moglo dognati.
ROMUNSKA ŽELI DOBITI POSOJILO V LONDONU.
Bukarešt, Romunska, 8. maja. Časopisje poroča, da skuša najeti romunski poslanik v Londonu Titulesco deset milijonov angleških funtov posojila. Povračilo posojila bo garantirala Romunska z dohodki svojih železnic.
DENARNA IZPLAČILA
V JUGOSLAVIJI, ITALIJI IN ZASEDENEM OZEMLJU.
Danes so naše cene sledeče: JUGOSLAVIJA: 1000 Din. = $13.50 2000 Din. = $26.80 5000 Din. = $66.50
Pri nakazilih, ki znašajo manj kot en tisoč dinarjev računam« posebej 15 centov za poštnido in drupe stroške.
Razpošilja na zadnje pošte in izplačuje "Poštni čekovni »Tod".
ITALIJA IN ZASEDENO OZEMLJE:
200 lir ......... $10.10 300 lir.........$14.85
, 500 lir.......... $24.25 1000 lir..........$47.50
Pri naročilih, ki znašajo manj kot 200 lir računamo posebej po 15 centov u poštnino in druge stroške.
Razpošilja na zadnje pošte in izplačuje Jadranska Banka v Trsta, Opatiji in Zadra.
Za pošiljatve, ki presegajo 1'KTTlSOC DINARJEV aH pa DVATISOČ
LIR dovoljujemo po mogočnosti Se poseben dopust. Vrednost Dinarjem in Liram sedaj ni stalna, menja se večkrat In nepričakovano; iz tega razloga nam ni mogrče podati natančne cene vnaprej, računamo po eeni tistega dne. ko nam pride poslani denar v roke.
POŠILJATVE PO BRZOJAVNEM PISMU IZVRŠUJEMO V
NAJKRAJŠEM ČASU TER RAČUNAMO ZA STROŠKE $1.—
Glede izplačil v amer. dolarjih glejte poseben oglas v tem listo.
Denar nam je poslati najbolje po Domestic Postal Money Order ali pa New York Bank Draft
FRANK SAKSER STATE BANK 82 Cortland! Street,	New York, If. Y.
Tel. Cortlandt 4687. Glavno zastopstvo Jadranska
J
GI.AS NARODA. 9. MAJA. 1924
"GLAS NARODA



•ml «b4 Publish«« fey
WitwIi F*blithlnf OoMgtmg
• iirnfHl—1	*"
PRANI BAKIKIt, ftUMl	LUII BENBDIK*
PIami «f Buatn«aa •< t h« Corporation and M4r—m «f Ak«t Offle#r«i
HI Cortlan«t ItrMt Borough of Manhatton, Now Yorfc City, N. V.
*«LA» NARODA** fVolM of th« Poopl«)
l««pp< inry Pay Cxcopt Sunday »n« Holiday.
Amorlko [ Zm Now York U Mo IM« IC.M Zo ool Iota W.ot z a Inozomstvo aa
11.M' Zm pol lota.....
•ubaerlptlon Yoarly PI.O§
Arfvortloomcnt on Acrorreont.
"•loo NoroOo" Izhaja vsaki Jan Irviomil nodolj In rwilfctr.
ktaylal
fcroa podplaa la oobenoeti ao no priobfiujejo. D^nar aaj ao klofforptl po-fra Mod*/ Or«*r. Prl apromombi kraja mroCalkoT, proalaoo. M M tin profiajo »UtoIIKo naananl, da hitreje najdaaao aaalovalka.
*'• LAS NARODA** ftorouflh of Manhatttan, I Tolophono: Cortlandt tMTt
m. v.
rtiNiom
micoČHKat
CECILIJA COONEY
!',ii- inrst-rcv j«.j z/cibavaln javnost plavola-a. na kratko ]»i'i>i rižfiia baiulitka,
Kci- nismo ni<Vsar vedeli o njej, smo v svoji domiš-Jjiji ustvarili jmvest, ki je bila v soglasju s ' pikrerji"", ki ,jiii vidimo v kinematografih in jili čitamo, — čv jih sploli. v mirnih takozvanih nianazinih.
lVIi«i.ja j<- bila v /.adrriii. Ni vedela. kje se lotiti zadeve.
Konr«"iio je j>a sporočil ]»roharijs-ki uradnik zlede življenja < Vrilije < 'oonrv. To poročilo ni bilo niti v najmanjši mori zabavno. Mesto drzne banditke smo zagledali pivd seboj usmiljenja vredno deklico. Mesto zani-miv«' povesti nam je bila predoeena mrka in nizkotna tragedija: mesto ljubkega pustolovstva — strašna obtožba.
V dvajsetih letih, tekom katerih je živela- v tem mestu. je prišla <eeilija v stik- ob tem ali onem času. z vsemi ajien<*ijami pravičnosti.
Pet let predno je bila rojena, je l>il njen oče poklican ])icd sodišča radi pijanosti in zanemarjanja družine.
Department za javno dobrodelstvo je nato odločil, naj se njene starejše sestre in brate izreči oskrbi kakega dobrodelnega zavoda.
To p«-j ni preprečilo starišev, da s<> s privoljenjem postave- sj>ravili na svet še tri nadaljne otroke.
('eeilija, najmlajša med osmimi, je prJšla v starosti štirih let v varstvu Otroške družbe. Sest mesecev pozneje. na priporočilo departmental za javno dobrodelnost, je bila'zopet izročena materi, ki pa jo je takoj zapstUa.
Vzela jo je k sebi njena teta, v Brooklvnu, in tam je približno deset let obiskovala župnijsko šolo.
Ko je bila si ara štirinajst let, jo je njena mati privedla nazaj v New York v neko meblirano sobo, ji vzela novo obleko ter jo zapustila.
Kno let o pozneje, ko je bila stara petnajst let- je postala Cecilija delavski suženj v neki brooklvnski tvorni-ci za krtače, in ponoči se je družila z mornarji, katere je pobrala ob vodni fronti.
Ko je bila stara šestnajst let, se je vrnila v New York k svoji materi, delala par mesecev v neki pralnici ter preživela ostali čas v različnih bolnicah.
Ko je bila stara dvajset let- se je poročila, imela otroka. izvršila medtem serijo ropov ter je bila obsojena sedaj, da preživi večino svojih mladih let v jetnišnici.
To je dosegla civilizacija dvajsetega stoletja v New Yorku v zadevi Cecilije Coonev.
Čeprav so predstavitelji postave vedeli, kakšne baže so stariši, je postava vendar dovolila sta rišem, da repro-duejrajo svojo vrsto.
Kot otrok je morala živeti od lastne iznajdljivosti, in vzrasla je med beračenjem, kradnjo. nevednostjo ter žalostnimi romancami.
Sodišča so imela svojo priliko, a so jo zamudila.
Javya dobrodelnost je imela priliko, in jo je zgrešila.	' " "
Cerkev je imela svojo priliko, in jo je tudi zgrešila.
Sole so imele svojo priliko ter so jo zgrešile.
Rutina vseh teh dobromislečih in upoštevanja vrednih organizacij ni odvrnila deklice niti za en inč od poti, ki jo vodila od pritličnega brloga pa do ječe, kjer se bo poko-rla za svoje zločine — in naše.
Njeni zločini so namreč tudi zločini obstoječega reda. Noben rekord bi ne mogel biti jasnejši ali bol j" zgovoren.
Nobenega dvoma ne more biti, da j? Cecilija Coonev proizvodi tega mesta- njega brezbrižnosti in nijzeri je, ki vlada v nižjih slojih prebivalstva.
Vsi- to se godi v mestu, ki se tako rado postavlja s svojim bogastvom, svojim sijajem in svojo silo.
Program je bil precej zanimiv. Pt.log "Bleda'' so nastopila tudi s! c v. pevsko društfvo 4' Prešeren * \ tamburaski zbor (sestoječ iz samih mladih deklet in fantov) ter sk>v. orkester, ki je po dovršeni eni programa igral za ples.
N-u tem mestu izrekam v imenu ilruštv a "Bled" prisrčno zahvalo društvu sv. Jožefa za tako dobro zabavo in tino postrežbo, ker v resnici kaj takega nismo pričakovali. Kadar še kaj sličnega priredite, vam ho "Bled" vselej rade-v i >lje na raz pola go.
Dne 3 maja t. 1. se je vršila otvoritev Slov. Delavskega Doma v {Joneiuaugh. na katero je bil "Bled" zopet povabljen, da prispeva programu, kateri je bil tudi z do zanimiv. Najprvo je nastopila sic v. "Victor" godba pod vodstvom Mr. J. Turka tei zasvi-rabi vee lepih kuuiadov. Potem je nastopil znani rojak Air. John Bajk, ustanovitelj omenjenega Doma, ter opisal zgodovino d rušiva <>z. Doma. Da je navzoče rojake govor zelo zanimal, je pričal v -lik aplavz. Potem je še nastopil
*	Bled" ter zapel več lepih pe^mi. nakar so se pričele plesne točKe, Kil katere je igraj Navinšekov orkester. Zabave je bilo dovolj pri v
•	io jutra.
Da je napredno pevsko društvo "Bled" popularno med tukajšnjimi Slovenci in Hrvati, potrjuje to. da ga je povabilo tudi hrvatsko pedp. društvo sv. Roka v Johns-tewnii. Pa., ki obhaja SOleiniec :-ve j,-ga obstanka dne 13. maja ( t) r. 1. v hrvatski dvorani na S. Ave. ter tudi sam pripomore k lepšemu programu.
Omenim naj tudi. da društvo '' Bled " prh edi plesno veselico dne S4. unija t. 1. v Slov. Del. Domu v Conemaugh z obširnim pro-yramom. Torej se tukajšnjim Slovencem in Hrvatom tt>«plo pripo-!< ča za obilen pese t. S tem pripomorete k nadaljnemu obstoju vr-
lega pevskega zbo-ra "Bled"*.
S pevskim pozA-avom
John Pot o kar.
Chicago, 111.
Vreme imamo prav prijazno. Alesee majnik se je oblekel v lepo spomladim obla":!o. vse se veseli in radosti. Ko s** ]xi malo naokrog r zremo, vidimo, da je mesec majnik sa.lost za našo slovensko naselbino. In zakaj? Kruta smrt je pridnu na d->lu. V enem tednu je ntigabi. nit življenja šesteriin Slovencem { kam).
Prvega maja je v Gospodu zaspala Justina AL. Srcbernik v dva.;-.« tem letu starosti. Bolehala je dva i mina na neki r-udni bolez-U-'- v glavi, katera jo je raučila zaibij.h par dni. I" mrl a je v University Hospitalu. Spadala je k ( društvu Franoiseo Ferrar št. 131 SXPJ. Pogreb si- je vrš.:l 5. maja iz hiše žal >sti na ~-eško narodni? p-okopališče. Želja starišev ko,t ka-ttličanov je bila. da bi bda eer-kvsno iu na katoliškem pokopališču pokopana. Slovenski župnik je pii kljub temu. da podpirajo cerkev, in kljub temu, da je ik>-ki .m« opravila velikoin čno dulž-nost in dvfl dni pred smrtjo zakrament poslednjega oglja v bol-nišaiici, enostavno < dpovetlal eer-kv eni pogreb iz razloga, da ne spoštujejo dovolj cerkvenih dolžno, n (ne da.>c» zadosti denarja); drugič, da je spadala k protiver-ski organizaciji SNPJ., da ne spt ejinc pogrebni kov; ker njih znali ne nosi križa. Velika j*.; žalost starišev ob izgubi starejše hč» rl;e. katerim je že bila za p<>-nio.". Sramotdela znani župnik Kazimir, ki sram«>ti katoličane ;n j'h (Hlguuja <m1 eerkve. Tukaj .je vam. ."t nt"] ji. dokaz, kakšnega ■dušnega pastirja ima župnija sv. Stelana. Pokojna Justina za]>ušča žalujoče -<tai-LŠe, štiri brate iti tri sestre. Star's'»m oziroma ».stalim moje globoko sožalje.
\'aš prijatelj	X. V.
Peter Zgaga
Iz Jugoslavije,
Razbojniki pri Beogradu. j na (napadajoe:i i. V^nm svetu je
Blizu 1'mke v posavskem okra-
tudi znano, da je A vsi rc-<')grska
očitala
ju pri Beogradu je doletela polje-j1,otfH':
delca Vitomira Lekiča »sreči, I ,,,ah ,n]sU,,, ^'J1 agresivne na-
iKene, doeinf je bila ona tista, ki
je napadla in ""pacifist" Uad.e ji
i - - l-i i i--	t^- i je ooma^al pri vseh njenih agre-
ol, je izplačalo Lekicu 10,000 Dm,	1	j	^
*"^re<*it , i
l.i mu je avtomobil povozil žen»«. i Društvo, če gar last je bil avtomo-j
odškodnine. Glas o tem >e je hitro razširil po okolici, in našli s i se ta-Uoj ljudje, ki os hoteli z Vitomi-. -m deliti denar. Neke noči, ko je -U linji odšel od doma, sta dva maska ran a razbojnika nenadoma % dr-ia v nj"govo stanovanje in sta zahtevala od žene, ki je medtem že /dravela. denarja. Žena jima je !'..jtva zatrjevala, da nima denarju. nakar sta jo pričela roparja l oct epa vati. Naposled jima je žeta izročila 2500 Din. Roparja pa •i to svoto nista bila zadovoljna .n sta ženo nadal je pretepavala.j nik" piše na podlagi poročil o ne-.M rdtem je prispel Vitonrir s svojo| ;ih razgovorih med radikali in akinjo domov. Tudi njega sta} Korošcem: Slovenija ima v naši
Kralji in cesarji niso tako 1k*-dasti kot bi človek mislil.
Posebno italijanski in španski prav dobro vesta, kako j t* treba obračati plašč po vetru.
Italijanski in španski kralj vesta natančno, kdaj jima je treba igrati ulogo kralja iu kdaj ulogo .pajaca.
★
Stari Gompers je odločen nasprotnik prohibieije.
Proti suši ga-ani in agitira. kadarkoli se mu nudi prilika.
Gompers je pa tudi velik organizator. Ne miruje prej. dokler no doseže svojega cilja.
Proti prohvbieiji bo toliko časa divjal, dokler ne spravi unije but gar je v i'n munšajnarjev pod okrilje American Federation of Labor.
★
Nemčija je naročila iz Bel fast a 1.3S0.000 robcev.
Ker ima zvezane roki. ji pa vsi ti robci ne bodo mnogo koristili.
K večjem, če naj me koga. ki jn bo vsekoval.
★
Cimnižje s«j pogreza vlada, tembolj se dviguje narod.
Vedno bolj se širijo novice, da steklenica dobrega starega žganja ni nič nenavadnega v pisalni mizi suhaškega poslanea v \Vash-ingtonu.
To jt* nekaj samoposebi umevnega.
Predno se odloči poslanec glasovati za suhaško postavo, se mora napiti korajže.
★
Neki zdravnik je dognal, da pitje dobrega vina krajša čas in daljša življenje.
★
Ako ti ženska obljubi, tla bo prišla na sestanek, pojdi vseeno tja.
Kaj lahko se namreč pripeti, da bo res prišbi.
j.ivnih namerah, ko je v družbi z Nemčijo pripravljala svetovno vojno Zlasti po svetovni vojni je p.-litika vseh bejeraj-ikih vlad. posebno pa vlade Pašiča dala štev:l- mini seboj, ne dokaze o svojih iskrenih in pa-cilistiČnih težnjah. Znana pa je Uadičeva kukavičja uloga, ki jo je igral po srečno doseženem sporazumu z Italijo, ko j 1 očital izdajstvo nad hrvatskim narodom.'
Marsikateri moški je zadobil vlado nad žensko edinole na ta način, da je izgubil vlado nad sn-
j iltugnslnucUXHka
j Ustanovljena I, 1898
BCatflL Spbnnta
Inkorporirana L 19v>«
GLAVNI URAD v ELY, MINN.
J
Glavni odborniki: PrMednlk: RUDOLF PBRPAN, »IS H. IU Bt., CIrrti**«, O. Podpredsednik: LOUIS BALANT, Box 1M Pearl At*., Tajnik: JOSEPH IISHLFR. Ely. Minn. Blagajnik: LOUIS CHAMPA, Box Sil. Ely, Minn
■UcaJnlk neizplačanih amrtnla: JOHN MOT1RN <11 — IM Ara Valut*. Mlu,
Dr.
VrhčTiti »travniki fOM. ▼. QRAHUE, American Stat« Bank UUm ■laU Ava, Plttatounrk. Pa.
•H »TUI h, k
DUboM kil
Nitornl *<k«ri ANTON »BASNIK, Xtooit Ml Bakevell BU«., ml
Streets, Pittsburgh. p». MOHOR MLADIC, 1434 W. 1« Street. Cldeajo, I)L »AJNK BK&ABEC. 4*31 Wa*kln«toa Btreot.
Perotnl *<k«r. UONAJRD BLABODNTK. Boa 4«f, My. Mina. GREGOR J. PORENTA, 110 Stevenaon Bid«.. Parallaa. kuft FMANK BO RICH, tli 7 Bt. Clalr Ava, deVelaaC oi
Zdrulovalnl »o«ri TAL*NTI 1ST PTRC, 7M London Rd., N. m. CleveJaaC &
PAULINE EKMENC, SSt Park Str., Milwaukee. Wia JOBIP 8TERLE. 404 f:. Mesa Avenue, PneWo. Cola. ANTON CELARC. Ill Marka« Btre«t. Wa«k««aa. DL
'	Jadnotlno aradno glaallo: "Glas fTartia**.	-ti
Ta« atvarl tikajoče aa uradnih aadev kakor tudi danarn« aoKtlatv«
>af »o pošiljajo na »lavnega tajnika. Vh prltolba naj m poilija ■ednlka porotnega odbora. ProSnjo aa .preje« novi* Članov ta botalBte •pričevala naj ae po«lja na vrhovne*«, adravnika.
Katollgka Je dno ta .« prlporofla raam Ju«oalov*no« m obilen pristop. Kdor teli postati Clan te organlraclje, naj » ulul 2jnl5
3 8 K J" Za "»tanovltev novih druitev M^a ohSJS na gL tajnika. Novo drultvo ae lahko vatanovl a t eianl ali filaLcML
Jugoslavia irredenta.
Nnv župan v Ločniku.
\ !."n'niku blizu (bn-icc onsti*:nt
So-"-., so d' bili )n <'d !;i-:ii kim mu.
v»*ga žui»:!!ia. Ta j.- svt-tirk .). /•.{-fi-i <"• >i = i" 1. llidijan^ka poK..'-iht na.ifhtšit.ji., da j.- povothon jn-o-lavt« trdit/upana b la v :.. i*iiiku vidika atirniaeija iu-b-,'aristva. l.«..'nik poilaJ>j-:ne.*n .kraj. Prid voj.io je bila tamkaj -ievt-nska ljudska šola. Ki-aji-vnih kak'r tudi priimkov h.rni-Aki-j-a prebivalstva j" p: ino ' i*i:skih. Tako <ia [»oh-«; ZiUti«?a !»«.'-in>kcm odboru tiuli dva d nia-i"-nia s prviiikoin Ferko. Kjerkoli '"•Ulijo fašisti še kaj slovenskega •i iden* jo < p.»udarjem iJalijan--iva. I r-teC- na »nali ani<"-iti vsako > !o\>-nsko v J cd po krajih, katere t:;ko slovesno piJirlašajo za čisto ii-dnanske. Pa ni tako. kakor mi-
vo| ji. kah-i-o j»* bil p!-»nb.i-diiik !!«.-nito M iiwlini sh.vonskim v..<il-'•••!n z.'L'oti vil. katero pa so jim k"l«'l i v /.rt i i':vMi iu jim diktirati v v j jo * v oi jo ' Tol litine i plainij^jo da v k., in ilajeji.- vojake, zato mora vlada skrbeti za Tolminsko takt.. Kakor za dru^r pokrajine! V tem f'i'irii ilr. Marsan n«- bo ni.*-e-sar odlo'al
i'lt-d volitvami so zaprli jurista -ks;j.:, <bibrši-eka. (.VI ted-n j" Oil v zaporu. 1 )rii<jr«ia stovt-nsk<-»-a juilsia Slavka Tusubna drže še vodno z iprte«ra. To je italijanska svoboda'
l-rim in ski okoliei hodijo ve-le iuei oin.i o.h-ni faš sti ter uro/«' z ma-šr-i-vjinjem in p<tzi«ro:!i.
Obsojen šofer.
Pred sodni jo v (hiriei je bil ob-
KorcŠec, radikali in Cicvarič.
(Jievarie.-v '" Beu^rcds/.i Dnev-
r.-parja zvezala in zahtevala 20 ti-v e dinarjev, floral jima je položiti točen račun, kam da je izdal .•-t.-.lih 1~A)() dinarjev, nakar sta
Veroueitelj je vprašal neeneka:
—	Ali veš, kakšne prednosti imajo -katoliški duho\niki preti drugimi duhovniki?
Deeek je nekoliko pomislil rn odvrnil:
—	Njihova največja prednost
je ta, da se jim ni treba ženiti. ★
Sodnik je vprašal prieo:
—	Torej vi vztrajate pri trditvi. d« je bil obtoženec poti vli-
•revizoija" odšla in odnesla še da se more ustava aplicirati na
državi izjemen položaj in Pašie misli, da bi to moglo taktično ostiti tudi nadalje, ne da bi sejsrmi alkohola? ustava spremenila. Znana je stvar, j — Ne, gospod sodnik, ne pod
sbjo in tudi nikoli ne bo! Doli! s-j-n š-ier R.-meo Pi andolini iz iil »bnko v Furbmiji že danes /ivej Kun na na 10 me.seeev zap ra, -"><)<) ■zjivti.'ni Sl-jvenei. kar se je poka- lir »lobe bi na plačilo odškodnine .tabi pri letošnjih državnozboi skil- i2«>.4.mO lir vdovi prolesorja Levija, \ Iitv.ih. Ako b: bilo med bene ' alere^a je b ! 2(>. aprila P>2.'{ v ;ki:ni Sio-,ein-i in dnijfod med Tur- ulici Leopardi podrl na tla. Pio-lanskimi Sh-vinei kaj auitaeije. l.i t"-s<;r Levi j,- bil tako poškodov; !' !i dosegli lepo število slovenskih <la je kmalu nato umrl. glasov, ki bi naravuoist imponira-, b. Slovenski živelj je trd in ->e m
ali,
Umetniška razstava v Gorici.
V mestni palači na \'erdij«-vem i. K il š<"u je otvorjena umetniška i/.si ava katere s; se udeležili tudi Siovenei. Veno Pilon je razstavil večjo skupino dobro u-pe-bh slik. ki kažejo njegov umttni-I/. Vipava pon.eajo o -popadu >ki raz vi. yL. Peternel iz L'erkna
ima iz!ožene intarzije t iz barvanih ko>«-ko\ s'.'.sl a\ lje-nt- pokrajine in l»oi treli'. Snrii ap. n iz (briee je
: ekaj manjših predmetov.
Konec črnogorskih komitašev.
Iz CVtinja poročajo, da so v Ne-vidovem dolu padli v boju z žan-merijo zadnji črnogorski vodi
j razne načine, tudi centralistična ustava se more lako aplicirati, <ia >,e omogočijo celo avtonomni je! Kar se tiče g. Korošca, zanj ne bi b:!o te/.ko spremeniti svoje orijen-tieije. ker je on žc po svoj; navadi
u lji komitašev Jlija LakičevičJ ;:t lo ^ m v	0 »Jem
Marko Miljanič in Blagoje Vučič.j-K' reCeuo- dil je tudi •-najmodre.i-Komitaše je izsledila žandarmeri-. ^ llied na^lmi državniki \ ja s pomočjo Lakičevičeveua brata Save. ki je bil največji poli-
tični nasprotnik ilije. S smrtjo i°h treh črnogorskih komitaš« v je dežela popolnoma očiščena fanatičnih razlwijniskih tolp.
D
opisi.
Ccnemanfirh, Pa.
Tukajšnja delavske razmere so b.!e do-eilaj še dovolj povoljne, za i n prej s" pa ne ve. kaj bo. namreč pričelo se j«- delati samo '?. dni ila t odeli. Pa saj je te vedno tako. da kapitalisti žr sdod<ijo, da se p«.ravna. Ako enkrat malo vnč, p:.t eni Z"j)ct malo manj tako da delavec ostane vedno siromak.
Dne 26. aprila t. 1. je bilo slov. pevsko in izobraževalno druitvo
- 4 Pled" iz Conemaugh povabljeno v Pittsburgh, Pa., na banket, ki ga je priredilo tamkajšnje slov. p-dp. društvo sv. Jožefa štev. 41 IC-^KJ.. da jim zapoje par lepih > b.venskih pesmi ter s tem pripomore do lepše zabave. Seveda, društvo "Bled?* se je povabilu takoj odzvalo in ji>h posetilo omenjenega dne, ki mu bo radi fine zabave ter izvrstne postrežb ostal v trajnem spominu.
Toda
njegova mudrost je sedaj postavljena na preizkušnjo. Ako pri slane na p nudbo g. Pašica, more do-!j*i!i tak'. iz.?stne koncesije za Slovenijo, ako ne pristane, riš-kira, da izgubi mnogo. Listi opozieijo-na.nega bloka pa poročajo, da je ji. Korotšee odbil Pašičevo ponudbo in da nikakor ne nrsli zapu-
Čuden Rndičev paciflzem.
Pe<-grajski list "Samouprava" se'bf;vi z najnovejšimi Radičevi-mi izjavami, v katerih je očital j
Radič Beogradu imperialistično'	Korožee v zma=° °Po:i'-
vtisom alkohola, ampak pod mizo je bil.
Oglas.
Kdor želi znani ne\vyorški ku-ferček na posodo za eno noč. naj se oglasi pri našem domu in naj
plača 2-1 r za svoj dom.
★
(Prispevek iz Chicaga.)
Oče Koverta je dal zgraditi garažo za dva avtomobila in sicer brez dovoljenja faranov. Ko so g;. ; farani vprašaji, kdo 11111 je dovolii in kdo bo plačal, je -odvrnil: Kozla ste mii kupili, sedaj pa hočem
-t iti o r j., z i c i i oil a. In ega bloka. Ako «e «tal° inieti- Garaža stane ^00
1 ,:e tak.j, potem bi to pomenilo, da
politiko. J/ist pra\i med drugim: Radič popolnoma jasno čuti, da je njigeva akeija pri naši državi v vsem inozemstvu obsojena in da je :'ato propadla.
Njegova
erjoiialr.ega bKka. v zni^goJ ki bi
pomenila spremembe ustave. Ker
ga g. Pašič ne more pridobiti, bo
prisiljen razpustiti skupščino ter
■ j	...... v*eaiU1JJ | razpisati nove volitve. Te volitve
hrezdvomno izda.]ni»4ka gesta prrti
državi jasno kaže obupnost položaja, v katerega ga je dovedla njegova neumna pr-btika. To je
njegov zadnji poskus, da l>i pre-varil inozemsko javne mnenje. Toda tudi ta poskus mora propasti ravnotako, kakor so dosedaj propadli vsi njegovi šepavi napadi na našo dr/avo. Vsemu svetu je znano, da Srbija v vseh dosed?mjih
morajo biti sedi'j popolnoma a la Mussolini in so vsi izgledi, da bo nacionalni blok odnesel velike zmago nad opozieijonalnim blokom. Tu zmaga pa bo za našo državo večjega pomena nego je Mus-s^linijeva v Italiji, ker je državno edinkivo Italije že davno zavarovano, doeim se mora pri nas (v
konfliktih nikdar ni bila ofenziv- Jugoslaviji) šele zavarovati
kar bo v veliko korist cerkvi. Kateri je proti temu, je proti Bogu in proti cerkvi.
Kmalu bo kolekta za gas in olje, potem bo pa O. K.
d;i kar lako čez noč ubiti, kakor • *o predstavljajo izv.-stni 1'aŠi-•ti. Fašizma čez ea> ne bo več. sloven-ki živelj pa n>taue ■
Slov. fašisti in komunisti.
/. Vipave pori.ea.jo med slovenskimi fašisti ;n Komunali. Nekaj vipavskih fašist ,v je •lo na Slaj). ki ga označa jo za komunistično trdnjavo. Kden izmed pedal v.-č risb in najmlajši. Iva.u lašstov je zaostal in baje so ga ' "arg'i iz (b.riee, je izložil par po-: komunisti kamenjali., da je Wii 'najin iu j-ish. I>cla slovenskih i inko ranj.-n. Piše se Ladislav' umetnik :v vzbujajo pozornost. Kubi (.'j. vojak narodne milice.i
Veki drugi j- bil tudi ranjen. Na. j Istrsko vino na vzorčnem semnju ^'h.pu so inieLi občutek, da priha-	v Milanu,
ja.i■> vipavski fdšisii tja s slabim Italijanski kralj se je pri ogle-namenom. da izvrše represal i je. J dov.uiju vzorčnega semnja vstavil Vznemirjenje je bilo veliko. Oba ialje časa pri istrskem paviljonu, takta pa sta se kmalu pom i rib. '-.je r s() se mu predsfavili istrski u fašisti so odšli prepričani, da zastopniki prof. Kukovič. L-ibutii .'!: jnav dobro zanje, ako hodijo! iu de Krauccsehi. Kralj je izrekel ;;.» vaseh izzivat in dražit. Ta Ko -v< je priznanje razstavi v pavi-prim.Ša fašizem m^d slov. ljudstvo !.i uu. K::ra'ii bi taxli razpečevali je.-vsodi le nesrečo in gorje.	j svoje vino, kakor so ga pred voj-
j no. a i i sedaj ubija vso vinsko kup-
Fašizem na Tolminskem. j čijo v vsej Julijski Ki-ajini itali-Fašistovski tajnik dr. .Marsaai'	vino. Vinogradniki iščejo
.je izda! preglas, v katerem ugo- i ' dpt-moč: v vinski krizi, zato Javlja, da je tolminski okraj očit-i^' Igrani jniredili razstavo vin no izrekel -vije sovrašt vo fašizmu j v	kaj pomagalo
ter se j<* v »--in h«č.il od italijan- j	3«* bih istrsko vir.o v
>keg:i naroda in odrekel skrbi ini-^Llanu jw>hvaljeno od samega ita-zanimanju. katero bo vlada imela i !i.i?:"skega kralja ?! /a druge državljane Italije. Tol-1 £gr KQJAJUL, KAHOOAJXB «« miiiei se takih fašistovslših napo-1	"GLAS NAHODA" NAJ.
vedi nič ne bojč. Storili so sanuJ VEČJI SLOVENSKI DNXV. svojo dolžnost i>o svoji svobodni VIK V XD1 DKllVAB
IOT1 lAHimVA PTJIOA
NA KRVAVIH POLJANAH

T fiPLENJE in strahote s bojnih v&q&qz alovenskega planinskega polka,
y knjigi »o popisani vsi boji bivšega feloTensEfg* t>olka od prvega do zadnjega dno svetovne vojne. Xm Galicije, z Boberdoške planote, z gorovja s Tirol, FaJV Sega hriba, Hudega Loga, Sv. Gabrijela, Pijav« la ft polkovem upora ter njega kakletvi
> Wa twmi, wl^i gj^rtnmi la » tMk ti vfM. -OLAJ MAJtODA^ 8» OortUndi Mr«^ ~
V-
.rij1"
OLAS NARODA n MAJA. lf)24
t * t
Prohibicija in sleparji.
Prav nič čudno ni, da je postala prohibicija torišče, krog katerega re vrste številne sleparske spletke. Sleparska bratovščina se vedno posluži stvari, ki vzbujajo največje in skoro izključno zanimanje ljudi ter se hitro prilagodi izpremrajenim razmeram. Svojih starih trikov ne vrže vstran, pač pa jih oživi v novih oblikah, — jih obleče v moderne ennje, da tem hitrejše vzbudi pozornost lahkovernih.
V	Washington!! čnje človek več govoric o butlegarjih kot v kateremkoli drugein mestu dežele, — neizvzemši niti New York. Vsakovrstne povesti krožijo in vse najdejo večje ali manjše število ljudi, ki jim vrjamejo. Tujcem, ki pridejo v mesto, takoj postrežejo z divjimi povestmi, katerim ljudje verujejo in s tem je da-dana sleparjem prilka, da ostrižejo nedolžne oveice. V Washing-t/nn ao v zadnjem času operirale najmanj tri gange takih sleparjev. —
O proučujemo operacije takih sleparjev, vidimo, da je temelj njih delo-\anja v vsakem slučaju isti. Treba je namreč vzbuditi za lumanje žrtev s tem, da se apelira na povsem Človeško željo kako napraviti denar "na lahek način". Kakorhitro je bilo enkrat zanimanje v/bujt-no, je treba dovoliti žrtvi, da igra skoro eelo ulogo sama, seveda pod spretnim vodstvom, katerega se pa žrtev ne zaveda. Ta bntlegarsko sleparstvo v Washiugtonu je bilo eno najboljših, kar se jih je kedaj vprizorito v tej deželi. Le v enem slučaju iz li.ed petdesetih je bila žrtev obvarovana denarnih izgub.
V	nekem prejšnem članku smo pokazali, da je bil Washington izza pričetka velikih preiskav poln političnih bosov iz majhnih za kotnih krajev, ki se mude v zveznem glavnem mestu v namenu. d*i rešijo dežele pred pretečo pogubo. Polni navdušenja so ter hoeej< sporočiti gotovim olieijelnim osebam vse. kar jim je znano, čeprav niso njih informacije v večini slučajev prav nič vredne ter temelj« le na bab j ili če:ičah. Politik, iz majhnega kraja pa je trdno prepri <-an, da presegajo njegove informacije glede važnosti vse, kar so •spravili dosedaj na dan različni preiskovalni komiteji. Njegov kun gre.:nik si na upa poslati svojega krajevnega političnega bosa do-
. mov in v sled tega obtiči ta bos v Washinprtonu ter postane v več kot enem slučaju žrtev zgoraj omenjenih butlegarskih sleparjev.
Sleparji se lotijo takega zakotnega politika, seveda na zelo previden način. Seznanijo se ž njim v hotelu, v katerem je politik po stepal že več tednov ter se spuste žnjim v pogovor. Glavni slepar, ki vodi celo zadevo, prične govoriti po par uvodnih stavkih pribil no na naslednji način:
—	imam prijatelja v prcliibicijskem departments Več kot pet in dvajset let sva že prijatelja in sklenila med tem časom marsikatero dobro kupčijo. Ravnokar je bil imenovan na to važno mesto ter lahko da dovoljenje, da se vzame žganje iz vladnih skla-dišč. To je treba seveda hitro .storiti. Kot stoje stvari sedaj v We.shin gtonu, ne moremo nikdar reči. kje in kedaj bo 'kaj počilo. Če pa poznate človeka, ki ima pripravljen gotov denar, je dobiček lahko velik in rizika sploh ni nobenega.
Govorice take vr.ste so prva vada. Zakotni politik prične raz-i^.šljati ter si misli, da lahko vendar napravi dobičkonosnim svoje bivanje v Washing!onu. Cele tedne je že posedail po cenenih hotelih 111 mogoče se mu bo s pomočjo tega tujea posrečilo napraviti kupčijo, ki bo, Če že ne drugega, vsaj plačala stroške njegovega biva nja v glavnem mestu.
Slepar prične nato nadalje govoriti ter se postavljati s svojim zvezami. Neprestano pa povdarja. da je treba hitro in odločno n.i stopili. Cc bi se dalo žrtvi časa, da razmišlja o stvari, bi se posrečila komaj ena izmed petih ali šestih takih sleparij.
Sleparski voditelj, ki se je prepričal, da je prijela žrtev za va do in da ima prave vrste zvez z denarjem, pravi naito:
—	Sedaj pa pojdi va v glavni stan, da obiščeva mojega prija telja.
Skupno obiščeta uradno poslopje, v katerem se nahaja pr:»iii bicijski glavni stan. Slepar od piv neka vrata, a politični bos z de žele ostane zunaj na hodniku. Slepar je stavil notri kakemu malemu uslužbencu kako banalno vprašanje, nakar pride zopet ven Svoji žrtvi pravi:
—	Bila ni notri. Dobila ga boya pozneje, — ne. tukaj prihaja
Ciovek brez klobuka, navidezno v naglaei ter strašno zaposlen.
pride po hodniku navzdol, očividno namenjen v svoj urad. Dejanski pa ni bil še nikdar v svojem življenju v dotičnem uradu. Njegov klobuk ima v roki tretji član gange, na drugi strani hodnika.
Ko zagleda Bili, veliki uradnik" svojega prijatelja, sleparja je navidezno strašno preplašen ter vznemirjen. Bili se ozre naokrog ter pravi:	4
—	Tom, ali ti nisem rekel, da ne prihajaj semkaj v urad? Tu kaj ne morem govoriti s teboj, — tega ne bom nikdar storil.
—	To vem,.— pravi slepar. — a ti želim predstavili Mr. Bian-ka 'Z Indiane, ki se zanima za oni predlog, o katerem si mi govori:
- saj veš. glede žganja, ki ga je mogoče dobiti na Vitro iz skladišča.
Bil je še bolj vznemirjen.
—	Tiho, — pravi. — ne govorim tukaj o tej stvari. Z veseljem bom govoril 7. Mr. Blan-kom kje drugod, sam moraš spoznati, da je tukaj nemogoče. Vsakdo ima za seboj špijona in diktografi so volani v vsako steno v Wa-shingtonu. Sestati se hočem z vama y s* f jem hotelu, danes zvečer ob poldev-till.
Vrši se sestanek, ki je zadovoljiv za sleparja. Žrte«- postane Vfdno bolj in bolj pohlepna. Ta zakotni politik je iz matcrfjala, ki Rf tvarja najboljše žrtve sleparjev. — tak? vrste, ki živi od svojega lastnega navdušenja. Pripravljen je vrniti se domov, obiskati svoje bogate prijatelje ter dobiti denar. Po njegovem mnenju je stvar skrajno lahka. Sleparji so mu zagotovili, da je bilo žganje že oproščeno, da pa je bilo zadržano, ker ni prišel denar. Nobenih formalnosti ne bo več treba, kakorhitro bo prišel kdo z denarjem. Treba pa je izvršit; eelo stvar hitro, — in to ssleparji neprestano povdarja jo. V par dnevih bo mogoče ta velika prilika izginila in nikdo ne ve. če se bo kaka slična prilika še kedaj pojavila.
Naslednji važni korak, v kolikor so prizadeti sleparji, je stopiti v direkten stik za glavno žrtvijo, ki se nahaja doma in ki naj bi dala denar. Prvo žrtev, zakotnega politika, so dobro preparirali sleparji ter se lahko zanesejo nanj. Zakotni politik je primerno navdušen. da zainteresira za načrt svoje prijatelje z denarjem, a treba je še nekega drugega, ki bo pazil, da bo denar v resnici izplačan Neki Član gange je določen, da gre z zakotnim politikom domov. To mora biti kaj zgovoren človek, ki zna pregovoriti dotienega človeka 7. dnearjem.
V devetdesetih med sto slučaji se mu to posreči ter dobi denar, nakar se odpelje z zakonitm politikom nazaj v Washington, kjer si pasti izplačati denar ter izgine nato ob primernem času.
Zakotni politik ostane na cedilu ter ne vidi več niti enega člana sleparske gange. Kako se zmeni * žrtvijo doma, to je njegova
osebna stvar. V številnih slučajih pa je žrtev z denarjem precej nezaupnega značaja ter zahteva, da odide sama v spremstvu politika ter člana tolpe v Washin«»tonu. Tudi za take slučaje Ima sleparska tolpa vse pripravljeno. Najela je kje kako klet. katero je napolnila s sodi. V vsakem s<»du je v majhni posodi, tik poleg pipe, nekaj žganja, a v ostalem je sod napolnjen z vodo. Žrtev z denarjem privedejo iuit;» v klet te.r ji dajo pokusLti uzoree pijače. Pri tem pripovedujejo sleparji, da je žganje staro, prejšna last nekega bogatina, ki je naročil pijačo, a medtem izgubil ves svoj denar ter pustil pijačo v skladišču. Žrtev je seveda še bolj kot poprej prepričana. da ima opravka z reelno kupčijo. Če vpraša, kako bo mogoče prevesti pijačo, dobi odgovor, da bo izstavljen za prevoz poseben permit, ker je bilo žganje kupljeno pred uveljavljenjem prohibi-cije.
Žrtev plača denar, se odpelje z glavnim sleparjem v kak hotel, kjer se sle<par izgubi v ljudski množici ali na stopnjieah in mož, ki je naštel v številnih slučajih par tisočakov, je za eno izkušnjo boga tejši.
Pritožbe pona\adi nič ne p-anagajo. ker se ne izplača iskati sleparjev.
SVETOVNI REKORD V TEKU.
Predniki Tutankhamena.
Eden značilaih Tutankhamenovih f prednikov je bil njegov tast Amenophis. — Zavrgel je vero svojih očetov ter povzroč-1 v Egiptu velike in splošne zmede.
Štirje dijaki iz Bostonskega vseučilišča so pri zatajili tekalnih dir kah na Franklin Field, Philadelphia, presegli vse dosedanje svetovne rekorde.
Veličastnim izkopinam v Luk-sorju pri Thehah in odkritju svojega groba, se Lma egiptovski faraon Tutankhamen zahvaliti da je njt^yovo ime danes po več Ifa-kor tritisoč letih med kulturnim svetom cele zemlje bolj znano kakor pa ime marsikaterega danes živečega vladarja. Ni ga danes skoro pismenega človeka v Evropi. Ameriki in tudi deloma dru-srod. ki ne .bi eital, slišal ali sam govoril o Tnfankhamenu. Kdoi pozna egipčansko zgodovino, vt prav dobro, da je bil ta, danes tako slaven vladar, takrat ko jr živel in vladal, prav malo slaven, da je bil slabič 111 čisto navadna lutka v rokah svečeništva in častil i.Štva in da torej v egipčanski zgodovini ne p omenja prav ničesar. V dobi, ko je on vladal, je
ari egipčanski imnerij preživljal najhujše čase. V nesrečo In zmedo pa je pahnil Egipt njegov tast faraon. Amenophis IV.. ali kakor se je pozneje imenovan — Eehenaton.
Amenophis IV. je bil potomec sla vne thutniosidenske dinastije, ki je iz pore j srednje egipčanske države napravila svetovni imperij, ki se je raztezal od Sudana preko doline Nila. severne Afrike. Sinaja. Arabije in velikega dela Male Azije do zapadnih perzijskih gora ter držal v nadobla-sti tudi večino Sredozemskega morja in Indijskega oceana. V na sprotju s svojimi energičnimi in junaškimi predniki pa je bM faraon Amenophis IV. velik slabič Telesno pohabljen in bolehen. ju bil bolj poet kakor vladar. Nje-kov pesniški duh je hrepenel po novih resnicah in popolnostih m tak o se je tudi zgodilo, da je zavrgel vero svojih pradedov in celega Eiripta, solarni panteizem, ki je dopuščal lokalni kult ter ti-vedel novo vero. prvi monoteizem. Proglasil je brezsebno sijoče soln-ee za edinega boga in stvarnika ter vladarja vsesra, kar je, ter na-zval tega edinega pravega boga 7. imenom A t on.
Fvajanje nove vere ni šlo gladko ; duhovništvo. ki je imelo velik upi i v na ljudstvo, je bilo novi veri, ki mu je jemala nekateri pravice, skrajno nasprotno in so. vražno. Amenophis IV., ki se je po določitvi nove vere otresel starega imena, ki je vsebovalo tudi označbo starega boga Aniona ter si nadel novo Ech-en-aton (Aton je bil kot omenjeno nje gov novi bog), je moral to svojo vero uvajati in uveljaviti s silo Dal je odstraniti vse podobe starega državnega boga Amona in izbrisati vse napise njegovega ime-na. Da bi še bolj zabrisal sled stare vere. je zapustil doted an in prestolico Thebe ter zgradil višje novo, katero je nazval Tell-al-Amarna. Domači verski spori, ki so prešli tudi v politične ter razdvojili celo svečeništ vo in častni-štvo in s tem vopsko, so imeli za posledico propadanje egipčanskega imperija. V Mezopotamiji. Asiriji. Ba.biloniji in drugod na periefriji, so se tudi vladarji 0-tresli egipčanske nadvlade ter se osvobodili. Egipčanski imperij je propadal in obstojala je resna nd varnost, da se v Egiptu zgodr isto. kar se je pozneje ob nasto pu krščanstva zgodilo z Rimom
Kljub temu pa vladanje farao na Amenophisa IV. ali Echenato-na ni ostalo brez dobrih posledic. Sam umetniško navdahnjen, jp podpiral umetnost in literaturo tako fcakor noben faraon pred njim in nobeden za njim. V njegovi dobi. vladal je 17 lert, od leta 1375 do 1358 pred Kristom. je dosegi« egipčanska umetnost tak višek, do kakršnega se je povzpela starogrška komaj v helenistič-ni do-hi. Solnčne himne, ki so bile takrat zložene, spadajo med najlepše egipčanske pesmi in so še danes pravi biser svetovne lite. rature. Naj navedemo tu samo primer v nagli prestavi iz nemščine :
Krasan se prebujaš, ti jutra znanilec,
krasan. ki odpiraš božanske oči. visok, da nihče ne ve tvoje poti. pravečen skrivnosti pravecnih nosilec.
S smrtjo Eehenatona pa je u-mrla tudi njegova nova vera. Svečeništvo je zmagalo in stari egipčanski bog Amon je postal zopet tako mogočen kakor je bil poprej in tudi Echenatonov zet Tutankhamena. ki je prišel meti drugimi njegovimi nasledniki 11a pre. stol egipčanskih faraonov, je 110 sil v svojem imenu označbo tega boga (Tnt-anch-aimon). Ti njegovi nasledniki pa so bili prav tako slabiči in razmere v egipčanskem imperiju so postajale b>to za letom bon j razdrapane. dokler ni napravil s hitro uporno kretnjo reda general Harmais ter se nazadnje sam v sedel na faraonski prestol kot začetnik nove dinastije. Rezidenca se je že takoj po Eehenatonovi smrti prenesla nazaj v Thebe in Tell-el-Amarna je popolnoma popadla. V njenih razvalinah pa so se ohranile dragocene listine, katerim se imamo zahvaliti za večino točnejših podatkov o tedanji dobi egipčanske zgodovine.
Šestnajstletni roparski morilec.
Dunajska policija je aretirala mladega čevljarskega vajenca Ivana Brzobohatega, ker je umoril starega mehanika Pacholika. 1G-letni dečko, ki pa izgleda vsled svoje male in slabotne postave še za par let mlajši, je hoitel na vsak način priti do kolesa. Hodil je o-gledovat in kupovat k Pacholikn neko novo kolo. pa seveda ni imel deiarja. Nagovarjal je mehanika. naj mu da kolo na obroke. nakar pa ta ni hotel pristati. Zato je prišel Brzobohatv pozno zvečer v Pacholikovo "delavnico, kjer je ta še urejeval račune. On trdi, da je imel sabo še nekega tovariša, katerega imena pa noče izdati. Oba sta se spustila v razgovor z mehanikom. Ko se je ta sklonil, da bi ml pri neki predal, je baje tovariš Brzobohatega pograbil težko kladivo, ki je bilo prislonjeno ob mizi, in udaril mehanika z vso močjo po glavi. Ta se je zgrudil na tla in kmalu umrl, zločinca sta pa vzela kolo in odšla. Brzobogaitega so prijeli, ker so našli pri njem odpeljano kolo. Tajil je dolgo časa. naposled pa svoj zločin priznal. Vendar pa policija dvomi o resničnosti njegove trditve glede sokrivca in meni, da je mladi pokvarjeni dečko, ki sam pravi, da je prišel na idejo svojega zločina v kinu, izvršil svoje grozno dejanje sim.
Otto Baur
pred strankinim sodiščem.
"Neus Winner Journal'' je priobčil senzacijonalno vest. da Ji-bil vodja avstrijskih socialdemokratov dr. Otto Bauer obsojen od strankinega sodišča. Dr. Otto Bauer je imel v socijalnodemo-kratski stranki nemške Avstrije v zadnjih uetih precejšno besedo. Ni bil sicer tako zelo talentiran politik, pač pa dober pro pa ga tor. in je užival pri delavcih splo-
Vzhodne šege in navade.
Gledalci v japonskem gledališču pomagajo igralcem. — Predstave so od štirih do dvanajstih zvečer. — Na Kitajskem nosijo moški krila, ženske pa hlače.
Ko se pelje Mikado, japonski cesar, skozi mesto, morajo biti zastrta vsa okna. Stražniki, občinstvo, vojatki stojijo nepremično kot kipi. Vsakdo zadržuje sapo. Nihče se ne smehlja. To je izraz najvišjega spoštovanja in vdanosti. Dvorni maršal pošilja v hotele. kjer so nastanjeni Evropejci, posebne objave, da se gosti pouče jajvuiski etiketi:
"Ce hočete gledati pot mika-da. morate stati in se ne smete gibati. Prepovedano je fotografirati ali gledati Nje. Veličanstvo oil zgoraj, iz oken zgornjih nadstropij. s hribov, streh in sploh vsega, kar leži više nego je mika-dov voz. Vsak prestopek proti tn~ niu se smatra za žalitev Velieah-stva.
★
Japonska etiketa zahteva, da se navadno ljudstvo dela nevidno. V japonskem gledališču se to izraža še bolj enostavno. Igralec z zakrinkanim obrazom ni viden, njego taikorekoč ni na odru. Igralen ni treba odstraniti -se z odra, temveč zadošča, da si zakrije o-braz z belo ruto. Ce potrebuje igralec česa, pride tiho človek v belem oblačilu z zastrtim licem in prinese potrebno. Gledalci razumejo, da jim tega ni treba videti in tudi ničesar ne vidijo. Vse to seveda ne moti navdušenja. Najcenejši prostori so v japonskem gledališču poleg zastora kakor pri nas v kinemetografu. Gledalci pomagajo dvigati zastor, pomagajo, če je potreba, tudi na odru, pridno zibajo modro platno, ki predstavlja morje. Nihče ne zahteva vrjetnoft. Vsak ve, da je to le gledališče. Predstave trajajo od štirih popoldne do poldva-najstih zvečer.
*
Najbolj vljudna dežela je pač Kitajska; toda vse je tam za nas narobe. Kitajska je edina dežeia, kjer nosijo moški krila, žene pa hlače. Kitajska vljudnost je stara tri tisoč let. Sirovost belih barbarov je zofrna Kitajcem.
Starejših ljudi se ne sme gledati skozi očala, kakor to delajo Evropejci. Ali boste komu gledali v obrita a binokljem, če stojr pred vami.' — vprašajo Kitajci. Seveda m*. In če vi gledate skozi očala, to je vendar isto!
Ce govori z vami vljuden Kitajec, sname naočnike in jih spravi v žep.
Kitajec sploh ne gleda človeka v oči, če z njim govori, ker to je predrznost. Tudi prepovedujejo Kitajcu običaji, vtakniti roko v tuj žep, ker se na ta način po njihovem naziranju gleda v skrivališče tujih misli.
Evropejci sploh i zz i/v a jo. Mahajo z rokami ali jih Čudno obračajo, če govorijo z uglednimi osebami. Ce se Evropejec vsede, položi eno nogo na drugo. Rrtki pn morata biti za Kitajca nepremični in morata viseti dol. Obe nogi morata stati trdno kakor zabiti v tla.
Kitajski gentleman ne nosi nikdar v roki zavitkov, paketov alt sličnih predmetov. To je posel težakov. gospodu se to ne spodobi.
šno priljubljenost. Po umaknit vi dr. Rennerja in dr. Adlerja je iz-j Predvsem je to nevljudno, ker gledalo, da bo vodil avstrijske so-j morata roki viseti, drugič pa se cijalne demokrate dr. Bauer. V,lahko zlomijo noht. L f Dolgost splošno začudenje pa je postal. nohtov odgovarjajo pri Kitajcih meseca decenubra lanskega leta 'družabnemu stališču), tih in nihče ni vedel za razlog. Evropejci podajo knjigo ali ci-Šele sedaj je prišlo v javnost, da! ga ret o drugi osebi z eno roko. To je prišel <Jr. Bauer preti stranki-!se mora storiti pri Kitajskih seve-
no sodišče, ker ni bil precejšen del socialdemokratov zadovoljen z njegovimi pogajanju z državnim kanclerjem. Strankino sodišče je spoznalo, da je zahteval za svoje malenkostne ponudbe nesorazmerno velike kompenzacije, kar je stranki seveda škodovalo. Bil je torej spoznan krivim in je moral v ozadje. V ospredju pa se je o-glasil nekdo drugi, ki je morda imel interes na tem, da se dr. Bauer umakne. Ta drugi pa je dunajski župan Seotz, ki vodi sedaj avstrijske socialdemokrate.
tla z obema rokama in je treba pri tem tudi pripogniti glavo.
Evropejski pozdrav je za Kitajec naravnost izzivanje. Mi se kar odkrinjemo ali enostavno mahamo z roko v zraku. Kitajec, če koga sreča, stopi iz nosilniee ali kočije ter se večkrat nizko in spodobno prikloni. Ce se pelje visok dostojanstvenik, ki ga vsi poznajo, bi utegnil izstopiti vsak trenutek. Zavoljo tega tečeta poleg vozila dve slugi z velikimi pahljačami in ga zakrivata. Vsakemu je jasno, da ni treba videti gospoda.
Tolstojeva pisna carju.
Poroča I. Don Levine.
Serija pisem, katera je nalovil tekom pet in tridesetih let grof Len Nikolajevič Tolstoj, slavni pisatelj in modrijan, na ruske carje, im preži a v zgodovino kot profetično svarilo na naslov te despo-trčne dinastije.
.Svet st še vedno spominja dveh pozivov, katere je naslovil Tolstoj na Nikolaja ll. pred dvanajstimi leti. Poziva sta novzročila sploMio senzacijo in čitali so jn milijoni vsepovsod. To pa niso bili edini pozivi, katere je naslovil Tolstoj na Romanovi če. Pomenjala sta le višek dolge korespondence, ki pa je ostala žalibog le enostranska.
Litrarni varuh Tolstoja, Vladimir Čertkov. je zbral in objavil v sovjetski liusiji vsa pisma, kar jih je Tolstoj kedaj pisal carjem. Nekatera teh sporočil niso dovršeni proizvodi velikega pisatelja.
Dne 1, marca LShl je bil ruski car Aleksander II. za vratno umorjen na cestah Petroprada od peščice revolucijonarjev, katere so takoj prijeli ter obsodili na smrt. Po umoru je zavladalo v Rusiji stanje pravcatega terorja. Mladi car. Aleksander III. je bil obdan od svetovalcev kol Pobjedonosev, kojega. politika je obstajala iz krvave osvete napram revolucionarjem, naprednjakom in reformatorjem v splošnem.
Of) onem času je živel v osamljeni vasi, .lasni Poljani, grof Leon Nikolajevi!* Tolstoj, skoro nepoznan zunanjemu svetu. Ta Tolstoj je bil poseben tip ruskega plemiča. Bil je v verski ekstaziji. se trpinčil ter iskal Boga. Ob tem času je sklenil nasloviti na mladega carja dolgo pismo, polno krščanskih nasvetov.
C'lo\ek mora čuditi proroškemn značaju gotovih delov lega pisma. Tolstoj je skušal pojasniti carju resnično naravo revolucijonarjev. ki so umorili carjevega očeta. Njegovo pismo je bilo seveda o<i prvega pričel ka obsojeno na izjalovljen je, a je vendar skrajno zanimivo.
Glasi s v odlomkih:
Jasna Poljana, marca 1881.
Vaše cesarsko veličanstvo; —
.laz. neznaten, nepriznan, slab, nevreden mož pišem pismo rit -kemu carju U-r mu svetujem, kako naj nastopi v najbolj kompliciranih in težavnih razmerah kar se jih je kedaj pojavilo. Občutim nespodobnost in nesramnost tega. a vendar pišem. Rečem si: — Pisal boš. Tvojega pisma ne bodo čitali ali pa ga bodo čitali ter našli kvarnim in kaznovan boš za to. To je vse, kar se more zgoditi. V pismu ni ničesar, kar bi mogel obžalovati. Vsled te»a pišem vašemu veličanstvu.
- Nočem pisati na način kot se ponavadi piše pisma vladar
SLOVO OD NEW YORKA.
Pred kratkim se
COTTKiaHT U1DIRWOOD A uMOl«w®0O. ti V.
je mudil v N<-u Vorkn predsednik Coolidge ter je bil časten gosr Associated Pros. Lastniki newyorxkih listov so mu priredili svečan banket. < )b le j priliki je tudi govoril ter s tem govorom otvoril svojo volilno kampanjo. Slika nam "ii predstavlja, stoječega na jdatformi vlaku malo preti odhodom v Washington. Polega njega je njegova žena.
ranjeni in drugo metodo po.ebne važnosti.
lioe sedanjega trenutka ter
je prav
—\ ase stanje m tanje Kiv.ije je v • edanjeui čar u lično sta nju bolnega moža tekom krize. Kn napačen korak, uporaba nepo-jem, z buketi suženjskih in neodkritosrenih besed, ki zatemnjujejo | trebne ali škodljive metode. uniči lahko p.ieijrnta /a vedno. Na isti čustva in misli. Pisati hočem priprosto, kot piše mož možu.	[ način pa lahk določi korak v tej ali oni smeri <•<■!«> bodočnost.
Kadi nekega usodepohiega. strašnega n«-spo"razu-
naših srcih ter najde
—	.Moja resnična čustva rešpekta do vas kot moža in carja bodo boljše razvidna brez teh dekoracij.
—	Vaš oče, car vseh Rusov, ki je storil dosti dobrega ter vedno želel narodu dobro, je bil nečloveško razmesarjen in umorjen, ne od osebnih sovražnikov, temveč od sovražnikov obstoječega reda stvari I'morjen je bil v imenu višjega blagobita celega človeštva.
—	Vi ste zavzeli njegovo mesto ter imate pred seboj iste sovražnike, ki so zastrupili življenje vašega očeta ter ga uničili. Vaši sovražniki so raditega, ker zavzemate mesto svojega očeta in radi onega imaginarnega blagobita. katerega hočejo doseči, morajo skušati ubiti tudi vas.
-- V vaši duši mora biti občutek osvete napram morilcem očeta, občutek groze vspričo dolžnosti, katero ste morali prevzeti. Človek si ne more predstavljati bolj strašen položaj, ker si ne more predstavljati večje skušnjave, da se stori zlo.
—	V rej skušnjavi tiči cela grozota vaše pozicije. Bodimo kar hočemo, carji ali pastirji, mi smo ljudje, ju-osvitljeni od naukov Krista.
—	Jaz n<> govorim o vaših dolžnostih kot car. Pred dolžnostmi carja stoje dolžnosti moža in te morajo biti osnovne dolžnosti carja ter soglašati ž njimi.
-- Bog vas ne bo vprašal glede izpolnenja vaših dolžnosti kot car. a vas bo vprašal gl<«le izpolnenja vaših dolžnosti kot človek. Vaš položaj je strašen, a iz tega razloga potrebujete naukov- Krista. da vas vod i jo v onih strašnih trenutkih skušnjave, ki so usojeni človeku. Najbolj strašne skušnjave so postale vaš delež. Pa naj bodo še lako strašne, nauk Krista jih uniči. Vse mreže skušnjav, spre-dene krog vas, se bodo i:q>remnile v prah vspričo moža, ki izpolni voljo božjo.
—	Vem. kako oddaljen je svet, v katerem živimo, od onih božanskih resnic, ki so izražene v naukih Krista in ki žive v naših srcih. Resnica pa ostane resnica ter živi v svoj odmev v želji, da se ji približamo.
-- Jaz vem. da sem neznatna in ničvredna oseba, obdana od skušnjav, ki so tisočkrat hujše kot one, ki obdajajo vas. da sem se udal, ne resnici ;n dobremu, temveč skušnjavi in da je nesramno in blazno od mene. ki sem poln zla, zahtevati od vas moč duha, da kljub pritisku, ki vas obdaja, odpustite morilcem svojega očeta ter vrnete dobro za zlo. Kljub temu pa si iskreno želim tu
—	Pre<1 nekako dvajsetimi leti se je pojavila skupina ljudi, večinoma mladih, ki sovražijo obstoječi red ter vlado. Ti ljudje so si izmislili drug red stvari ali sploh nobenega in z vsemi brezbožnimi in nečloveškimi sredstvi, požigom, ropi in za vratnim umorom uničujejo obstoječi red stvari.
—	Celih dvajset let se je vršila vojna proti tej skupini, a ta vendar ni bila uničena. Razmnožila se je in ti ljudje so šli celo tako daleč, da so pričeli izvrševati najbolj okrute zločine ter vznemirjati življenje države.
—	Oni. ki so se hoteli boriti proti tej bolezni z zunanjimi, javnimi srestvi, so se poslužili dveh metod: Prva je obstajala iz direktnega operiranja bolnega dela, stroge kazni. Druga metoda pa je obstajala v tem, da se je pustilo bolezni svoj tek ter jo !e reguliralo. To so bile liberalne odredbe, kojih namen je bil odpraviti pritisk sovražnih elementov.
—	Zatiranja: izgone, kazni in drugo se je preiskusilo v imenu državnega blagra. V istem imenu se je tudi skušalo uveljaviti večjo prostost, a prav tako brez uspeha. Zakaj bi se ne poskusilo izpolniti božjo postavo, neglede na državo in dobrobit ma*? Ničesar zlega na more biti v izpolnitvi božje postave.
—	Nadaljne prednost nove metode je ta, da nista bili prejšni dve dobri sami posibi. Prvo je obstajala i.z nasilja in eksekueij. Druga pa je obstajala iz uveljavljenja prostosti, ki pa ni bila sploh pravična. Vlad« je dala to prostost z eno roko ter jo omejila in zatrla z drugo.
—	Uporaba obeh metod, čeprav je bila navidez koristna za država, je pomenjala zlo za one, ki so se tudi posluževali. Nova metoda ps ni le naravna za dušo človeka, temveč tudi najvišje veselje in najvišja sreča.
m a
— Vladar se je rodilo v dušah t:
rev i i do
dueijonarjev mteazivn > sovraštvo za v rat 11 ega umora. Re v o 111 c i j on a r-krivično. radi uničenja neštevil-
do vašega očeta, ki je dovedl .ji so ga obsodili, čeprav mogoči n i h njih vrste.
— Vi pa ste nedolžni pred Ru Jjo in njimi. Nikake krvi ni na vaših rokah. Nedolžna žrlev ste svojega stališča, ("isti in brez krivde ste pred seboj ;u Bogom. Sedaj -tojite na razpotju. V teku par dni bosie pustili za seboj preteki«.:.-.! H-r -e napotili po temni poti državnih zahtev, ki upi a vičujejo \-ak., stvar, e-lo kršenje božjih postav ill zmagali kodo <-\>'\. ki pra v i jo. da so resnice krščanstva te za privatni po go v i r. da pa je Irena v življenju države prelivati kri ter
sirili smrt.
— < 'e ne boste o<lptisi j]i icr iztrebili iri a!i štir*' i m isa mc/aiikc
dali
Mesto 1 reh s« izgvbili prTI
.ih
rs:i pojavilo I la iz\ ■ i'-t<■ ;,
•nI
usmrtiti one zločince, bost' i s? linami in zlo bo rodilo zlo. ali Š11 rid eset in za vedno boste božjo.
Lev Tost o j.
smrti ljubica Ljubičičeve.
Listi in v i jo z zadev v t
o
t se Ljubi«
živahno ba-
eo. ker so ugotovili pri njej span-
Ljubičiče-' s k' > gripo.
. : i ■ r: i 1
111
ki je umrla za ranami, ki j:ii
ilolula pri pretepavanjn v za-	. .
. . i- -• , j zdravniki splošne državne bolniš mesta (policijskem i	.....
isti pa prinašajo vesti
poru v upra\ ravimteljst \\i j. T«; dni je izšla sebna šlevilka socijalisi ičnega li-sta "Kadnika". ki je prinocl vc-t o tej stvari, kar j«- naravno povzročilo senzacijo. Lis! pravi, da so Ljubičičevo prelepil vali v za-poru, ki <la je umrla za zadoblje-nimi ranami.
I prava mesta Beograda je iz-dala komunike. v katerem pra\ i, «la je vest "Kadnika" netočna. V komunikeju sloji, da so jwdicij-ski organi privedli Ljubico Ljubičičevo iz Partčcva še lil!, febi. v Beograd, ker ni luela nikakih legitimacij. V ujjravi mesta so jo zaslišali, jHrtem jo pa z akti izročili policijskemu poven-ništ vu v Glini, kj»-r so j«» predali njenim starlšem. Toda kmalu zadeni, 10. marca, s«* je Ljubičičeva povrni-la v Beograd. Kavarnar pri Klanici jo je ovadil upravi mesta, češ da se nahaja pri njem brez listin in da prodaja večjo množino platna in druge stvari. Prijeli so jo in privedli na policijo. Ker ni mogla dokazati, od kod ima platno in druge stvari, ki jih prodaja, so jo izročili upravi mesta, ki jo je obsodila na 15 dni zapora. V komunikeju .se za vse to navajajo akti z opravilni inn i številkami in drugimi potrebnimi nodatki.
Ljubica Ljubičičeva je dne 22. marca obolela in je bil poslan k njej zdravnik dr. Birčanin. da jo preišče. Ko je bila v zaporu, se ni nikoli pritožila, da bi jo bil kdo pretepevaL Bo odredbi zdravm-
Tretjar prednost krščanskega odpuščanja v primeri z zafei- ka ao jo takoj oddali v bolnišni-
nice dajejo izjave, ki so popolno ma v nasprotju z navedbami o-menjenega komunikeja uprave nn-sta. Tako je rekel zdravnik za-I»ornega oddelka splošne bolnišni-ee dr. Alitrovič, da je dne 23. marca ugotovil pri Ljubici, ko jo je preiskal. modre krvne pot plut be pod levim očesom in da ji je i*z-bit en iimeiki zob. Šest <|ni kas-ne-je je Ljubičičeva obolela za zlatenico. iz usl ji je začel teči gnoj. o katerem niso vetbdi. o«l ko 1 pri-haja. Razen tega so opazili zdravniki, ko so ji očistili la.se, da ima Ljubica načeto Lobanjo. Takoj so .jo poslali v kirurgični oddelek bolnišnice k operaciji. Primarij tega odd/lka dr. Popovič izjavlja, da je ugotovil tudi na. životu Ljubice polno ran. fJnoj ji je tekel tudi z levega očesa, ki je izstopilo iz jamice. |>ne 5. aprila je Ljubičičeva umrla. Zadeva je bila izročena sodišču, ki je takoj (wired ilo obdukcijo trupla, ker so se pojavile govorice, da so Ljubico v zaporu pretepava-!i. Po končani obdukciji je podala bolnišnica poročilo sodišču in ugotovila, da je nastopila smrt vsled vnetja možganske mrene in obilih ran, ki so bile prizadejane pokojnici. Sodišče je takoj odredilo preiskavo proti policiji. Za stvar se živo zanima tudi notranje ministrstvo in nestrpno pričakuje izida preiskave, ker je uprava mesta zanikala, da bi Ljubičičevo tej J i straižniki v zapora.
Kdaj bomo dosegli Metu-zalemovo starost.
Par podatkov o takozvani nesmrtnosti v prirodi. — V Indiji je drevo, ki je staro najmanj dva tisoč tristo let. — Glavna ovira podaljšanja življenja je črevo.
V Indiji bujno raste figovo drevo. katerega velikanske veje so pre 23 stoletji branile vojsko Alek sandra Velikega. To drevo je že takrat štelo nekoliko sto-letij življenja.
Za tisočletna drevesa imajo Se-negaJci ime "haobab". Neizmerna je starost teh dreves. Tudi njihova rast v širino je neomejena.
Se bolj zanimiv je drugi orjak. takozva.no mamut o v o drevo (Sequoia gigantea). Okauneneli ostanki tega iglaiste<;a drevesa se najdejo p«> vsej severni pohokrogli,
tako je mogoče, da umira človek
V visoki starosti naravne smrti.
Cesto so hoteli dcdoeft.i meje človeškega življenja. Floures je vzel za osnovo dobo rasti in je rekel, da je ta doba petina vst življenske dobe. ki šteje pri človeku nekako 100 let. Ker pa je stoletnih ljudi malo. bi morali smatrati vse primere smrti pred sto letti za predčasne in slučajne. Toda Flourensovo pravilo je samovoljno. Naravno je, da pri človeku življenje ni tako stanovitno kakor pri kaki žuželki in se ga n«-dai zraziti s številkami. Vendar pa lahko rečemo, da bi moralo življenje v večini primerov trajati preko sto let in le izjemoma pasti pod to mejo.
fiotovo je. da je radi bolezni po-vzročen a človeška starost skalila pojem o naravni smrti. Zato je za enkrat nemo*roče soditi, kako bi iz gledala naravna smrt. Srce. ki ^a vzamemo iz človsškega trupla čez •50 ur po smrti zaradi nalezljive
živi pa le še ]w> nekaterih vrhovih v Calif orni j i. Učenjaki new-!boleKIli in zadržujemo v dolo-vorškega muzeja cenijo staro t 'lVn:ih pobojih, lahko prikličemo k ma mirt ov ega <lrevesa na 5000 let življenju in še nekaj časa deluje in trdijo, da bo rasti« še v nedo-! !it'la krvAa itdesea mrtvega trupla
gledno bodočnost.
Na vrhovih Californije še do danes niso našli vkljub vsem raziskovanjem niti enega drevesa, ki bi hido vsahnilo pri.prodno zaradi starosti. Vsi njihovi ostanki, ki so
se lahko še gibljejo. Ali se god isto. če nastopi prava naravni", smrt ? O tem nas !»odo mogle poučiti šele bodoče preiskave.
Nekateri biologi upajo, da bo veda odkrila skrivnost, s katero
Raznoterosti
raztreseni po zemlji, izhajajo od bo mogoče pinlaljšati človeško živ onih dreves, ki so padla slučajno. Jjen-ie do starosti Metuzalema. Zd bodisi od bliska, bodisi od ognja. se> j'' debelo Črevo, ki zbira ve
Največji teh orjakov živijo še I bkanske množine mikrobov, glav danes in se njihova starost sploh 'na<> v,ra Pri npoint-ujenem podalj-ne da določiti. '-general Sher-	"ašega življenja. Če to ovt-
mau" ima v obsegu m ru je ro premagamo, če se i znebim o tc visok 92 m. Ako so nekaterim po- ?a organa,* piše Forbin, bomo ži sekanim drevesom te vrste po vej' k-deor Metuzalem 969 let. raznih študijah prisodili :"»() stoletij, moramo temu orjaku vseh or jakov še pridejati dobrih 20 stoletij. In res mu učenjaki prisojajo deset tisoč let. dobo, ki nas vodi daleč pred prezgodovinsko dobo. —
Tudi živalstvo nam nudi zglede nesmrtnosti, toda ne več pri svojih višjih vrstah, ampak pri močelkah (infuzorijah), ki so majhne, le s povečainim steklom vidne živaliee, od katerih največja ne doseže dolžine 1 mm. Iz ene same močelke nastane v par tednih več mil i jonski zarod, Metchni-kov, eden najslavnejših Parsteur-jevih učencev, ki je neprestano proučeval te živaliee, piše: "Pri opazovanju moč elk moramo ostr-meti. kako nenavadno se razmnožujejo. Rod sledi rodu brzo drug za drugim, ne da bi se mogel n-gotoviti etlini primer smrti Zaman bi iskali mrliča med mrgolelo množi« močelk".
Pri teh živalih najnižje vrste ne najdemo prirodne smrti, Ako močelki grozi slučajna smrt. kina. pr. vidi. da ji zmanjka vode.
izloči iz sebe posebno snov. 'v katero se zamota in si čuva malo telo. Izpremenjena v prašek, čaka. da jo prej ali slej zanese veter v kako malo ali rosno kapljico, ki je zanjo veliko morje. V vodi pretrga svoj zavoj, začne plavati, se z deljenjem razmnoževat i in se oh grozeči suši ponovno stisne v zavoj. Vidimo torej, da močelke prezirajo naravno smrt. ki je pred pravica najvišjih žival r. Toda kdo izmeri nas bi hotel postati močelka, da bi bil nesmrten ? Gotovo nihče. Te živaliee sicer ne podlegajo naravni smrti, so pa zato stalni izpostavljene nasilni smrti: požirajo se med seboj ali pa jih goltajo ribe.
Močelke 'imajo med živalstvom največ pravice do naslova nesmrt-nic. četudi so še druge vrste živali zlasti neke vrste polipov in črvov, ki se lahko razmnožujejo do neskončnosti.
Posebno zanimivo pa je vprašanje nesmrtnosti pri človeku. Že od nekdaj so učenjaki posebno raziskovati vprašanje dolgosti človeškega življenja. Metchnikov pravi. Iskajoč fiziološke vzroke, ki so v zvezi z naravno smrtjo človeka : "Vedi-k dej mrtvih, katerih smrt se pripisuje sttarostni onemoglosti in izčrpanosti; takozvani naravni smrti, umira iz slučaj-tif.h vzrokov, posebno po nalezljivih boleznih starcev pljučnice.
_:_


Šestdnevna zasedba Rrfa po angleški mornarici. 1
"Giornale d i Genova" je pred kratkim objavil kratko vest, da so zasedli Angleži otok Krf. Dne 13. aprila je priplulo namreč pred Krf 9 angleških križark in kmn-lu nato je pristalo v luki več čolnov, iz katerih se je izkrcalo kakih 200 mož. Na suho so bili preneseni tudi štirje topovi srednjega kalibra, kateri so bili potem postavljeni na gradu. Druge vesti zopet pravijo, da se je izvršila zasedba radi običajnih vaj vojne mornarice in z dovoljenjem grških oblasta. Vaje so trajale P> dni. nakar jc angleško brodovje zopet odplulo.
Angleški kapital eksploatira poljske gozdove.
Iz Varšave javljajo, da je bila podpisana med poljsko vlado in zastopnikom angleškega finančnega konsorcija Sir James Oalde-rom pogodba o izsekavanju belo-vežkega gozda. Pogodba velja za 10 let in obsega poleg belovežke-ga pragozda — nedkanjega car-ske.ga lovišča — tudi gozdove v ofcoiei Orodna in fslonima. Letno se bo nasekalo vsega skupaj 720 tisoč kub. metrov lesa. Najemnina znaša za vsako leto 2 in j>ol miljona funtov šterlingov.
Poševni globus.
Kraj dejanja je ljudska šola v Kalabriji; osebe: župnik, šolski nadzornik, učenci in učiteljica.
Nadzornik (prijazno, vendar častitljivo in resno) : "Povej mi, dragi prijatelj, zakaj je os tega globusa poševna?"
Učenec: "Gospod nadzornik, jaz res nisem kriv, jaz nisem ničesar storil!"
Nadzornik (drugemu učencu resnejše) : "Prosim, povej mi ti!"
Drugi1 učenec: "Gofepod nad zornik, tudi jaz sem nedolžen! Globus ni bil med odmorom sploh v razredu in . . ."
Nadzornik (učiteljici): "Otroci tega ne vedo. Rodite tako prijazni in jim to pojasnite!"
Učitejica: "Gospod nadzornik, otroci so vresniei nedolžni. Globus je bil že tak, ko smo ga kupili!"
Vmeša se župnik. Opazil- je, ka-vnetja ledvic. j«#ilk<» itd. Majhen ko se zbirajo na nadzornikovem preizkus vlakene- potrjujejo to obrazu temni obleki. Z očitkom mnenje. Starost nam kaže bolezen-j učiteljici: "Vam nisem že enkrat ske znake. Zato ni nič posebnega, rekel, da vrnite globus trgovsko nastopi slučaja* smrt. Prav co?J"	t { i I ;
' . •.;•	• fs- •	-
.. ,.. ... i " .
Iz bolgarske prostosti,
V najvažnejšem in najpomembnejšem kraju se bo vršil kongres bolgarskih starinoslovcev. Leta 679 je bil položen temelj bolgarske države.
Bolgarski arheologi in zgodovinarji so prevzeli inicijativo za sklicanje narodnega k-ongresa v najvažnejšem središču bolgarske starine. Naloga tega kongresa ho vzbuditi zanimanje za bolgarsko starino in .povzdigniti naeijonal-no zavest s tem, da opozori ljudstvo na slavim preteklost in starodavno kulturo. Kongres se \ rši v prastari prest«»lici Kogarije-Abo-ba-Pliski, ki je najvažnejši kraj bolgarske starine. Od tu je treba začeti, kdor hoče spoznati prve. vorake bolgarske kulture. V zvezi s tem kongresom piše znani bolgarski areholog Škorpil:
Najvažnejši kraj v zgodovinskem in kulturnem ozirn je v ča-=u prvega bolgarskega carstva ounien s ko polje z dolino reke Ti-ea. Na tem jndju je ustanovil ispenh svojo drugo posUijanko i/liska i>«» zmagi nad cesarjem K oils tain t i nom Pogonatom. s tem je hil položen leta (J79 temelj bolgarske države med Donavo in balkanskimi gorami. Na istem |>o-Iju je bila zgrajena, letna rezv denea bolgarskih vladarjev. V podnožju planin, ki olxlajajo Su-mensko polje s«» bili zgrajeni v .sn-teskah in gorskih kotlinah samo-sta«,ni s krasnimi cerkvami. Mu«>-ge cerkve s«, bile izsekane iz skal. Največji in najlepši samostan je bil .ud v prestoliei Plitka, kjer jc bial tudi prva bolgarska cerkev, ena največjih in najlepših na Balkanu. Vse te starine so v zvezi z eno največjih bolgarskih zmag. To je bila slavna bitka med bolgarsko vojsko in četami bizantinskega cesarja Nikiferja, ki je bil leta 81L popolnoma poražen in ubit.
Med vsemi starinami iz one slavne dobe zavzema prvo mesto samostan, ki ga je zgradil car Boris Mihail v predmestju presto-liee Pliska. Xa dvorišču tega samostana so še danes razvaline velike cerkve, ki je bila zgrajena potem, ko je Boris Mihail prestopil v krščanstvo. Zgrajena je bila po vzorcu cerkve sv. Klem<-n-ta v Rimu. Veliko zanimanje vzbuja vprašanje, kjer je živel car B«,-.vi.s zadnja leta pred svojo smrtjo. Če upoštevomo, da je bil samostan ustanovljen takoj potem, ko je car Boris pokristijanil Bolgare, lahko trdimo, tla je on zgradil ta carski samostan zase in da je v njem preživel zadnja leta kot menih. Vprašanje je sedaj, kje se nahaja grob carja Borisa Miha jI a. Južno od carske palače se nahaja majhno poslopje, ki spominja na grobnico. Po p«j<krist-jajenju je bilo to poslopje spremenjeno v cerkev, ki je bila obenem. tudi carska grobnica. Od vseh strani starega poslopja so bili zgrajeni novi cerkveni prostori. Tu je bržkone našel mir prvi bolgarski car.
Kakšen pomen bo imel kongres v Aboba-Pliska..' Nočem govoriti o kulturnem, političnem in vzgojnem pomenu, temveč o drugem važnem problemu. Letos poteče 2o let odkar so se pričele izkop-nine, ki naj bi definirtivno dognale, kje je bila prva bolgarska prestol ica — v A boba ali Prešla v u. fzkopnine so šle na račun ruskega arheološkega instituta v Petro-gradu. Čim se ustanovi, da je bila prva prestolica Ahoba, nima institut nobenega interesa na na-daljnih izkopninah.
Škorpil sklepa z besedami: Dovršimo izkopnine naših starin, odkrijmo ostanke naše visoke kulture, glede katere moram priznati, da sem bil do zadnjega prepričan, da ni bolgarska, temveč bizantinska in zagotavljam vas, da sami ne bomo vedeli, kako bi čuvali in ohranili to kulturo našega naroda.
---
ROJAKI, NAROČAJTE SE KA 'GLAS NARODA', NAJVEČJI 8LOVEK8KZ DNEVNIK V
i A
GLAS NARODA. 9. MAJA. 1024
Zagonetno, toda resnično.
Skrivnostna hiša.
Ljnbeznjivi uslužbenec urada ne\vyorškeg« okrajnega pravdni-htva, kateremu se moram zahvaliti za to zanruiivo povest, je zahteval kot pogoj za objavljenje, da se ne navede pravega imena glavne osebe, čeprav se je ta slučaj završil krog leta 1880 v preteklem stoletju ter j«* ostal skrivnost okrajnega pravdništva, o kateTi ni javnost nikdar ničesar izvedela. (Jlavna oseba te zadeve je bil neki newyorski milijonar in aristo-krat, katerega hočemo imenovati tukaj z izmišljenim imenom Jo-natati Harrison.
Harrison je stanoval takrat že približno štirideset let v krasni liiši v bližini Murray Hill okraja, nedaleč od Pete Avenue. Star jt* bil pet in šestdeset let. se ravno umaknil iz bančnega posla, bil stari oče ter ugleden član 4"najvišje" družbe. Njegovi otroci in uuiiki so danes še živi ter ugledni nn-ščani New Yorka.
Jona t an Harrison je malodane zblaznel. Cela vrsta .skrivnostnih in usodepolnih dogodkov se Je pripet ila v njegovi hiši, dokler ni-j>ostale njegove- hčerke histerični* ter on sam v nevarnosti, tla izgubi pamet. Več kot eno leto je on s svojo družino molče trpel ter j upal. tla bo sani rešil uganko, no da bi poklical policijo na pomor. Konečno pa je prišel Jonatan Harrison v spremstvu svojega tajnika v urad okrajnega pravdnika, <la ga prosi pomoči. Nato pa je pričel pripovedovati okrajnemu
pravdniku svojo povest . . . * * *
Pred nekako štirinajstimi meseci ,'e pričela njegova družina pogrešati lijprvo dragocen nakit, srebrnino. zlate stvari, druge dragocenosti in majhne umetniške« predmete, izprva je družina le domnevala, da so bile te stvari le kje založene v veliki hiši s svojim: tridesetimi sobami. Pozneje pa so izginili še drugi, bolj dragoceni in osebnežnejši predmeti in edina možna teorija je bila, tla so bili ukradeni. Harrison je dal nastaviti številne pasti, opremil okna in vrata z novimi ključavnicami in zapahi ter kupil hudega psa. katerega so zvečer, ko je šla družina spat, izpustili v dolenjih nadstropjih. Harrison se je poslu-žil še drugih odredb, a nobenega tatu ni mogel zaslediti in tatvine so trajale še naprej. Konečno. par večerov pred obiskom bankirja pri okrajnem pravdniku. je izginila demantna verižica Mrs. Harrison obenem z drugimi dragocenostmi v vrednosti sf^o.OOO iz zaklenjenega predala v knjižnici, za katerega sta imela ključ le milr-jonar in njegova žena. Rop jc bil izvršen, ne da bi bila kaka ključavnica nasilno odprta in ne da bi pustil vlomilec kako sled. Vsa vrata in vsa okna so bila zaklenjena in zapahnjena. Nobenega znamenja ni bilo. tla .je sploh kdo stopil v hišo in ljirtega psa so našli spečega v isti sobi, v kateri
je bila izvršena tatvina.
* * *
Cim več podfobnost i je navedel Harrison, tem bolj skrivnostna je postajala zadeva. Vsi uslužbenci. 7. edino izjemo ose.bne strežnice Mrs. Harrison, so bili v službi bankirja že po deset let do šest in dvajset let. Osebna strežnica je nastopila službo pred tremi leti in vanjo je i-inela hišna gospodinja še večje zaupanje kot pa \ starejše pasle. Hišo so neštetokrat preiskali od strehe pa do kleti, a niso našli niti enega predmeta od približno dvestotih, ki so izginili Ker so bili med temi predmeti kot srebrno namizno orodje, ob segajoče več kot sto kosov, zlat* plošče, srebrne vaze, zlate ure, ne-glede na zlate naprstnike in dru ge majhne predmete, je izgledalo nemogoče, da bi bile vse te stvari skrite v hiši.
Harrison je izjavil, da znaša vrednost skupnega plena približno sto tisoč dolarjev, da pa mu ta finančna izguba ne povzroča glavnega jada. Njegova dva sinova v afer fcila porojena ter trgorea. Tu
di dve njegovi hčeri sta bili poročeni ter stanovali v svojih lastnih hišah. L# dve nadaljni še neporočeni sta stanovali v očetovi hiši, a tudi starejši otroci so prišli pogosto tjakaj ter bili radi skrivnostnih tatvin prav tako vznemirjeni kot ostali. Vsi so bili neodvisni, dobrostoječi ter jim nikakor ni bilo treba polaščati se stvari v domači hiši. Tudi ni trpel noben član družine ali služineadi na takozvani kleptomaniji.
To je bil presenetljiv problem. Nobena, stvar ni ostala nep:>sku-šena. tla se ga razreši. Konečno j** prišlo celo tako daleč, da si niso člani druži/ne več medsebojno zaupali ter pričeli sumičiti drug drugega; da sta. se zatekli dvt; hčerki k neki vedeževalki in špi-ritistovki in da se je pričel Harrison sam bati, da bo izgubil pamet. Nič več ni mogel spati ponoči in življenje mu je postalo naravnost muke vspričo misli, da se potika po njegovi hiši tat z čudnimi, mogoče celo nad mara v nimi moči. Kmalu hi{ vrj<el izpovedim svojih hčera ki so bile mnenja. da je to delo hudobnih duhov. Konečno pa je sklenil obrniti se na okrajnega pravdnika. da mu pomaga pojasniti skrivnost in naj ostane kolikor hoče . . .
— Zvečer smo šli spat. — je pripovedoval Harrison, — potem
PRIMADONA MARY GARDEN.
Znana operna primadona Mary Garden bo vkratffeem postala ameriška državljanka.. Slika nam jo prikazuje, ko se precej intimno postavlja od impresarija M<o ris-a (Jesta, znane osobnost i v ameriških. gledaliških krogih. Prihodnjo sezijo bo nastopila v (it sto-vi pantomini "The Miracle".
ca gospodinje. Če je bil sploh kak uslužbenec zapleten v tatvine.
Mrs. Harrison, žena bankirja, postavna in odločna žensk.a stara. dve ali tri in šestdeset let. j>o-vseni domača, in prijazna kljub visokemu družabnemu stališču, katero je zavzemala, je po vedi a okrajnega 'pravdnika. skozi celo hišo, otl kleti do podstrešja. Poka zala mu je vse prostore, mu pomagala ogli dati si vsak pre« I al, odprla svoje k oni ode, bufete in pilile, prebrskala žnjim vse kote, ter ga konečno povedla v podstrešje, kjer je bilo spravljeno staro pohištvo. obenem s številnimi start-
ni spomini družine. Tam mu je ko smo zaprli slehrno okno in vsa I pokazala velik stol, ki j.' bil v se vrata v hiši ter izpustili ljntega |demnajstem stoletju import i ran
psa in ko smo s»* zjutraj prebudili. smo našli, da se je spravilo iz hiše najbolj obsežne predmete direktno pred nosom psa, kajti preiskali smo slednji kotiček, da najdemo dotično stvar, a brez uspeha. Ponovno sem ključavnice ter kljuke na vratih markiral s
i/. Amsterdama ter veliko leseno skrinjo, obito s starodavno me-djo. Vse to je predstavljalo stare s pom i rte družine.
Ko sta. pregledovala skrinjo in zaboje, je Mrs. Harrisson neprestano klepetala ter pojasnjevala uradniku vsebino Skrinj in pre
svinčnikom, posul kljuke z droh-ftlaIov- Ta vsebina -H1 obstajala iz nim peskom in grafitom tor odre-j<Jblek, katere je nosila njena sta dil vse druge varnostne, odredbe.,ra mat l kot o4l"ok< nevesta in mala izverni, nu kak način je mogel j'1'; met~% s katerim je bil opasan priti tat.noter. V vsakem slučaju, ni°n stari	Pri Saratogi in
sem brez dvoma ugotovil, tla niso I Vorktownu; obleke otrok ter vse bila tekom noči odprta nobena'ostale dragocenosti in relikvije vrata in nobeno okno, čeprav so. matere, ki so vzbujali v njej to-iz.ginili dragoceni predmeti. Pred liko spominov. Nikjer pa nista na-vrata služabnikov, ko so šli spat.'šla izgubljenih draguljev in dru sem potresel pesek, a nikdar ni- pogrešanih stvari, sem našel na slednjem jutru odti-j Kljub precejšni starosti je bila sa nog ali rok. Dragocenosti so Se vedno mladostno živahna .Mrs. izginjale, dočim je izgledalo po-1 Harrison okrajnemu pravdniku vsem nemogoče, da bi mogel kdo' skrajno simpatična. Ko je govo-stopiti v hišo ali jo zapustiti ali'rila o svojih spominih na stare, da bi služabniki zapustilili svoje dobre čase .so se pordečila lica in sobe. Ce nočem kot moje hčere vr- oči so ji blestele od razburjenja in jeti v duhove, kako si morem po- ginjenosti. Uradnik je občutil tem pojasniti, da so mogli težki in iskreno obžalovanje radi skriv-obsežni predmeti izginiti skozi nostnih tež koč. ki so mučile to iz-stene in zaprta okna.' To sega-vrstno ženo in mater in ko jc zapreko fmojih pojmov.	pustil hišo, je trdno sklenil, da bo
Bankir je zagotavljal, da ni v | napel vse svoje sile. da razreši hiši, katero je bil zgradil pred skrivnost. Niti najmanjšega poj-petnajstimi leti, nikakih skrivnih ma ni še imel. kako se mu bo to vrat, izhodov iz kleti ali skriv-1 posrečilo. Potreboval je časa, da nih koridorjev za lesenimi stena- razmišlja o slučaju ter sestavi mi. Ugotovil in dokazal je natanč- svoj bojni načrt . . . no, da ni nikdo od znotraj odprl j Okrajni pravdnik je pustil po-vrat ali oken ter izročil dotičnih teči en teden ne da bi storil kak predmetov kakemu tovarišu izven kora.k. Nato pa je izjavil Mr. Ilar-hiše. ker je po vseh važnih mestih, risonu, da potrebuje še več časa soglasno z natančnim načrtom,1 za razmišljanje in ne da bi vedel potresel grafit, ki pa je ostal ne- kak član hiše Hairrisona za nje-pokvarjen in nedotaknjen.	! .rov načrt, je naročil trem zaupa-
— Ničesar drugea mi ne pre-' nja vrednim detektivom svojega ostaja kot vrjeti v duhove, — je štaba, naj sc preko noči v bližini menil Jonatan Harrison.	hiše skrijejo tako, da bodo lahk«.
* + »	videli vse, ne da bi jih kdo videl
Dejanski problem je tako zelo Tri no5i 80 l>°tekU* brez v*ake zanimal okrajnega pravdnika, da'** ™.i™njšega dogodka, a v ee-
j- izvršil osebno preiskavo hiše,itrti	*koro ono ur°
v upanju, da najde kako oporno!^- so P°5asi 0,1^rla neka stran točko, katero se je dosedaj pr*-jska VFata in nek*	pOStaV"
gledalo. Ugotovil je, da ni bilo v se ^ sPlazi1a 1>0 Privatm hl hisi nikakih skrivnih vrat, predo-"* na eest*- Takoj so Phm,li tletek rov ali kaj sličnega. Okrajnega : tivi moŽT1 ter ga odvedli m.
pravdnika so predstavi': sinovom'Postaj°<	so aret,ra"
in hčeram hišnega gospodarja in pogovarjal se je ž njimi dolgo časa. Več kot enkrat je natančno zaslišal uslužbence ter prišel do
nega preiskali.
Osumljeni je trdil odločno, da je nedolžen. Rekel je. da se piše Andrew Monohan, da je pošten
prepdičanja, da bi bila edina ose-1človek, navedel svoj poslovni in ba, katero bi bilo mogoče v goto- j privatni naslov, ter priznal, da je vih pogojih osumiti, osebna slu£-;obiskal	milijonarja v neki
kinja gospodinje. Ta uslužbenka j tajni, čeprav pošteni misiji. Reje bila zelo čedna deklina, dosti j kei ie> da ie že™11 Sallie. privatne mlajša kot vsi ostali uslužbenci.služkinje Mrs. Harrison. Ker niso ter šele malo časa v službi druži-j »a«11 v "jegovi piosesti ničesar, ne. Okrajni pravdnik ni gojil si-jkar	ukradeno iz hiše mili-
cer nobenega določenega suma Jonarja» s° ga morali izpustiti _ proti njej, a bil je mnenja, da pri-J Naslednjega jutra pa je prišel vpoetev v celi zadevi le komorhi- bankir, strašno razburjen v urad
okrajnega pravdnika ter pričel pripovedovati, da je nekdo ukradel tekom noči iz knjižnice kaseto, posuto z dragimi kameni, ki je bila last najmlajše hčerke milijonarja. V isti sobi so našli zju-traj psa. mirno spečega.
Okrajni pravilnik je nato sporočil bankirju, da je neki moškr, ki se je imenoval Andrew Monohan ter zaročni k Sallie malo po polnoči zapustil tajno hišo skozi zadnja vrat, da pa niso našli v "jezovi posesti nikakih dragoee n osti.
Njegove izjave so bile tako jasne in določne, da so ga morali /pustiti.
—	Prav ste imeli. — jo rekel milijonar. — Če je bil ta mož Monohan, ni imel nobenega opravka s tatvino.
—	Sedaj nisem več tako trdno n ver jen o tem, — je menil uradnik.
—	Jaz pa. — je izjavil Harrr-*on, — če je bil ta mož res ^Mono-'tan.
Vse tozadevne dvome je razpršil obisk v kovačniei. Mr. Harrison je bil prepričan, da ni prav nič bližje rešitvi zagonetke, a o-krani pravdnik se je nagibal k mnenju, da je kovač vsaj sumljiv. Možno je bilo. da. je nakit kje skril, predno je padel v roke detektivov. Ta teorija je tudi pojasnila. zakaj ni pes lajal. Ker je poznal služkinjo, je ostal miren, ko je stopila v knjižnico, ukradla dragoceno Skrinjico ter potem, ko j«- izpustila ven svojega zaveznika. enostavno posula svežega peska in grafita, da zakrije svoje sledi.
IliŠo in okolico so skrbno praskali. Preobrnili so posode za smeti, izpraznili velik čeber za vodo. preiskali sleherni eol tal. a niso našli niti najmanjšega sledu.
Se istega večera je bil poslan neki detektiv na dom bankirja llarrisona. Po daljši konferenci je »il sklenjen bojni načrt. Eden i služben cev je spustil moža ven, * ta se je takoj vrnil ter ga je bankir skrivaj zopet spustil noter. Malo zofo so postavili ob vrata neke majhne sobe ravno nad orvimi stopiijieami. ugasnili vsi luči in ko so odšli vsi prebivalci hiše spat, je odšel Mr. Harrison po stopnjieah navzdol ter prižgal radosti luči. da nudi detektivu nrimeren pogled preko koridorja n dolenjih prostorov. Psa so privezali, da bi ne mogel napasti uradnika. Dva detektiva sta bil.-Dostavljena pred hišnimi vratni i in namen je bil opaž i vati Mono-liana, če bi obiskal Sallie, opazo^ vati v hiši ter ga prijeti in prečkati. ko bi zopustil hišo, še predno bi imel časa vreči proč kak ikradeni predmet ali ga skriti.
Bankir je šel spat in detektiv je legel na zofo, ter čakal na razvoje. Sobarica pa se ni premaknila iz svoje sobe in tudi kovača ni bilo od nikoder, da jo obišče. Ob poldveh zjutraj je prišel detektiv do prepričanja, da bo potek la ta noč brez dogodkov. Moral je zadremati za par minut, kajti prebudil se je pet mirwit pred dru-slo uro ter našel hišo popolnoma temno. Sedem plinovih -svetilk je nekdo ugasnil tako mirno in do-tični se je mudil v šestih sobah, a tako mirno, da se ni predramil niti detektiv iz svojega drema-
nja, niti pes iz svojega lahkega spanja.
Slučaj je pričel postajati sedaj skrivnosten tudi za uradnike. Vse je kazalo, da se vrši tukaj nekaj nadnaravnega.
Mono ha na so opazovali noč in ' dan. Vsaka njegova kretnja je bila znana. Tudi služkinja je bila neprestano pod opazovanjem. Sko ro nemogoče se je zdelo uradnikom spraviti jo v zvezo z ropi in tudi detektivi so bili mnenja, da nista opremljena z nadnaravnimi silami. Okrajni pravdnik pa je trdno ust rajal pri ideji, da morata biti služkinja in njen ljubimec krivca. Zopet je zaslišal Sallie in Monohana. ki sta tajila vsak stik s skrivnostnimi tatvinami, a tekom -ostrega križne g« zaslišanja je marsikaj priznala, kar je napravilo okrajnega pravdnika še bolj skeptičnim. Odredil je izno-va. da je treba oba ohraniti pod 11 a jst r< »ž j i m o pa zo va njem.
Imel pa je še neki drug načrt. V nekem kotu knjižnice je stal mogočen starinski predal za knjige. opremljen z velikimi vratni i. Iz te sobe je izginilo največ stvari. Okrajni pravdnik je ugotovil, da bi bilo mogoče skriti detektiva v ta predal. Trebalo bi neskončno potrpežljivosti, tla se ust raj a po cele ure v taki poziciji, ne da bi se človek razburjal rati i možnih skrivnost nih dogodkov.
Okrajni pravilnik je sklenil po veriti to nalogo detektivu \Val-tersu. ki je bi! zelo izkušen ter znan radi svoje neustrašenosti. Rekel mu je. tla je slučaj zelo skrivnosten, da se govori o duhovih, nanaravmh dogokih, tla pa tiči za to stvarjo po njegovem mnenju čisto navaden človek s krvjo, mosom in kostmi, ki pa jc izvanredno prevejan in premeten. Mogoče je l>iL krivec čarovnik, mogoče je nastopal s pomočjo majhne opice, ki je lahko splezala skozi kamin ter mogla odnesti celo težje premete. Najbolj vrjet-io pa je. da tičita Sallie in Monohan za celo to afero.
Sklenjeno je bilo j>ojasniti načrt tudi Mr. Ilarrisoonu. Uradnik naj bi prišel v hišo potem, ko bi šli člani družine že spat ter jo zopet zapustil pred polšest uro na-slenjega jutra. Razven bankirja pa ne sme nikdo izvedeti za to.
Tako se je tudi zgodilo. Bankir je odstranil knjige iz starega predala in pozno zvečer je prišel detektiv, z malo pručieo. evetil-ko in revolvetrjem. Nekaj časa se je igral s psom. da si pridobi njegovo zaupanje, a ga pustil prikleniti radi večje previdnosti v sosednji sobi. Nato je dal Mr. Harrisonu naročilo, naj položi ne kaj srebrine na mizo knjižnice ter gre spat. Detektiv je zlezel v predal, katerega je pustil na eni strani nekoliko odprtega, da dobi sveži zrak ter lahko opazuje dogodke . . .
* * *
Noč je potekala počasi in neudobno. Vsakipot ,kadar se jc detektiv nekoliko premaknil v pre. dalu, je pes za renčal v sosednji sobi ter pričel skakati. Proti jutru so živci uradnika že vibrirali in bolele so ga vse kosti r;-di sključenega položaja v predalu. Srebrnina je še ležala na mizi. Nikakih duhov ni bilo v oni noči.
Detektiva pa so čakali še izvan-redni doživljaji . . .
Pozabtjivi general.
Znani ruski general Bekendorft je bil strašno pozabljiv. Pri nekem manevru gre nu pošto tn vpraša za svojo pošto.
'* \ aše ime. i kseelenca vpraša. General ><• premišlja in misli. Domisliti se ne more svojega imena. Naročil je. da pride pozneje.
Na cesti ga pa pozdravil njegov prijatelj. "jZdrav, Bekeit-dorff!"
"Kako praviš? . . . Ja. prav. prav. Bekendorf!" raztreseno odgovarja general. In je šel na pt»-Sto. Tokrat ni pozabil več svojega imena.
Nekoč je bil general na zabavo povabljen. Pozno jc že bilo. le on in gospodar sta še ostala v dvorani. Oba st;i bila že izmučena ali general ni kazal prav nobene volje, tla bi odšel, (lospodar jja povabi v mali intimnejši salon. Nič ni noma-sralo. Končno se gospodar ojunači in
pravi;
"Mogoče še ni dospela vaša kočija Ali vam smem ponuditi svojo?"
"Kako! Svojo? Prav tako -cm vam jaz hotel ponuditi svojo!"
Sele tedaj se jc domislil go>pn dar. da se jc general Bekendorf f domišljal, da jc v svojem stano vanju in da je v svoji pozabljivosti že na vse načine računal, kako bi sc iznebil "povabljenca**.
Imena mesecev.
ALI VESTE. —
tla je slavni ojierui j.cvt-i-. Retello. ki je bil preil vojito na dimajskem ulc-Unlišču. šolaj angažiran \ Ljubljani? Ali veste. «hi s<> Hclinar turške ei«afete iz lOO% eiste^a lurškeiru tobaka, najboljšega tobaka za ei^arete?
Kako si) nastala imena mesecev jc le malokomu nznauo in se zato tudi malo kdo zanima. Dobro pa je. tla si jMikličtmo v spomin tudi ta j »ost a nek. Nekaj podatkov o tem nam je napisal Plutarh v življenjepisu Nume Pompilija, drugega rimskega kralja. Stari Rimljani pred Numo so razdelili leto v 10 mesecev, ki jim pa je dodal Xuma še januar in februar. Januar izvira iz češčenja boga miru Janusa. čigar svetišče je bilo pod krvoločnim kraljem 43 let zaprto. Februar je dobil svoje ime po praznikih žalovanja (t*e-brua i. ki so >c vršila v tem m«-secu. Mare je bil že txl časa l{o-mula posvečen bogu Marsu.
P<»stanek imena april" se različno razlaga: nekateri ira prijii-sujejo boginji Afriwliti boginja ljubezni-, tlrugi ga pa izvajajo iz besede aperio (odprem ko jio, mlad odpre novo življenje Maj ima svoje itne po materi Merkurja. Maji. Junij po boginji Juno. Mnogi »iccr izvajajo oba imena iz latinskih besed majores. uni«»re>. razlika med mladostjo in starostjo. Julij je bil vsekakor posvečen spominu Julija Cezarja. Avgust spominu cesarja Avgusta. Meseca September in December -*ta pa po izviru Stevilično zaznamovanje in izvirata iz najstarejših dob rim-skega St»'t ia liiesceeSicer i»* ee->ar Dominicijanus hotel posvetiti j September t Jermauiensu in si za (svoj spomin prldržul mesce Oktober. ali ostalo je samo do nje-gove -nirti. Nato je zopet zavladali a. stara navada.
Nenavadne razprodaje -- — samo dva meseca.
Dihalom.
$6.75
W. Roger* kombinacijska poiida za sladkor z 12 čajnimi žlicami
Dve krasni popolni zaveti za dve okni
Bančna ara z nihalom. Vse za polovično ceno
(Konec sledi.)
BREZPLAČNO ONIM, KI TRPE NA REVMATIZMU.
"Delo je zopet postalo veselje." Xa stotine ljudi si je pomagalo z nasi m navadnim domačim načinom zop^r rev-'matizem tekom zadnjih dveh let. Če trpi-I v strašne bolečine v ledjih in sklepih. Ce J so vaši sklepi okoreli ali občutljivi, ter Ivam povzroča, vsaka i sprememba, vremena ^bolečine, je tukaj prilika, da preiskuSite nov. priprost in cenen način. Vabimo vas, da takoj pišite za BREZPLAČEN* l'ZO-REC. ki ga pošljemo brezplačno vsakemu čitatelju tega lista.
j 10,000 BREZPLAČNIH UZORCEV BOMO DALI ZASTONJ.
| Odločili smo se dati 10.000 brezplačnih I uzoreev. Samo pošljite nam svoje ime in naslov. Takoj vam bomo poslali BREZ-. PLAČE N UZOREC poStnine prosto, da ga pre i skusi t«. Ne zanemarjajte te velike pr*Uike; če trpite vsled kakorSnegakoli irevmatizma. PIŠITE TAKOJ.
Pleasant Method O©., Dept. P 21,
3*24 N. AgMantf Av«.,	Chicaflo, III.
iti nudimo t<> nenavadno razprtxlajo skoraj za polovično cen'i—samo tekom dveh mesecev. V.'. lingers srebrna krasna posoda za sladkor—krasne čipkaste yavese in baniiia lira v. nihalum. Vse !(■ prodaj.'.mu l.r»-z dobieka, ker hočemo več prostora za blago, katero snio ravnokar dnbili iz tovarne t«-r >;a moramo takoj spraviti. Ta krasna A krat posrebirn-na W. Mogers srebrna posoda za sladkor ima krog sebe prostora za 12 žlic. Na vrhu ima krasnega izrezanega, ptička. Vanjo gre dva funta sladki»rj:i_ Napravljeno je tako umetniško, da bo ukrasila vaš dom ter j<> l.o vsakdo občudoval.
Dve i-o poln i krasni čipkasti zavesi za dvoje (.ken. ročno delo v krasnem stilu in uzorcu iz dobrega blaga in jako močno. Če jih obesite na vaša okna, bodo okrasile ves vas dom. * me gospodinje, ki so jih ž:- kupile od nas nam pisarijo zahvalna pisma ter pravijo, da se čudijo njihovi izdeljavi in izgledu. Bančna ura z nihalom je jako lepa in uporabna.
Za te predmete bi morali plačati v drugi trgovini najmanj $15.00: dočim jih dobite od nas tekom teh dveh mesecev razprodaje za samo $6.73. Vsaka, gospodinja ki želi kaj lepega za svoj dom, naj bi kupila posodo za sladkor, 2 popolni zavesi z^. dvoje oken. in mi smo prepričani, da, l»o ponosna na ta nakup. Prepričani smo. da vam bodo vaši prijatelji zavidali, kakorhitro bodo videli. Izkoristite to ponudbo d"k!t-r j*- eas in TM'šljite z vašim naroČilom 25c v znamkah ali srebru. Ostanek boste plačali ob sprejemu. Zadovoljstvo garan-t.rano ali pa denar nazaj. Pišite na:
UNION TRADING CO.. 1029 Mitchell St.. I>ept. 20, Milwaukee, Wis
Spomladno potovanje v domovino.
Znano je, da sedanja priseljeniška postava dovoljuje povratek tekom šestih, mesecev izven kvote tudi onim, ki niso ameriški državljani.
Naši rojaki imajo sedaj najlepšo priliko obiskati svoj rojstni kraj in se zopet zadovoljni in okrepčani na duhu in telesu, vrniti.
Kadar se odločite potovati v domovino je najbolje, da se obrnete za navodila na nas, ker imamo v tem oziru dolgoletno skušnjo in smo radi tega v stanu, Vas dobro pGslužiti.
Opozarjamo Vas na —
VELIKO IZLETNO POTOVANJA 14. MAJA t. 1. S PARNIKOM "PARIS".
Pišite po navodila.
.Denarna Izplačila in druge bančne posle izvršujemo najugodneje.
Frank Sakser State Bank
«2 Cortlandt St.,	New York, N. Y.
GLAVNO ZASTOPSTVO JADRANSKE BANKE
G T/AS NAROČA. 9. MAJA, 1924
Borba proti kriminalcem.
Piše komisar Richard E. Enright.
SLAVNA GLASBENIKA.
Gavna naloga policijskih sil v Združenih državah je neprestano zahtevati, da se jim nudi večje prilike in ugodnosti pri zasledovanju zločincev, — ugodnosti, ki so neobhodno potrebne v namenu. da se zmanjša nevarnosti, ki preti javnosti od kriminalnih razredov.
Način, kako izvršiti to. je uveljaviti načrt, ki se tiče Narodnega policijskega urada, ki bo avtomatično uveljavil sodelovanje med različnimi departmenti ter vsporedil njih napore z onimi policije drugih dežel.
Ta predlog je sedaj pred kongresom in sicer v obliki predloge, imenovane Kindred predloga, po kongresniku iz države New York, ki jo je predložil. O tej predlogi se je že razpravljalo dne 17 aprila pred hišnim judicijarnim komitejem. Predsednik Coolidge j« omenil v svojci« letnem sporočilu decembra meseca preteklega le ta. ta važni načrt kot eno maloštevilnih stvari, katere je prav po srbno priporočit neposredni pozornosti kongresa.
Načrt je dosegel sedaj točko, ko je treba pričakovati neposredno akcijo in v - a k dober državljan bi moral paziti na to, da se na cit tudi izvede.
*
Zakaj naj bi živeli Amerikauci v strahu pred zločinci, če jt mogoče tozadevno nevarnost v izdatni meri skrčiti s pomočjo eno stavnega dejanju vlade?
Zakaj naj bi ne imela ameriška policija premoč nad zločinci.
To niso le izključno retorična vprašanja. Vsak policijski načel nik ve, da imajo zločinci in sleparji prednosti, katerih bi ne smel. raeti. dočim se mora policija boriti z nepnilikami, s katerimi bi s« ji ne bilo treba boriti.
Ves obstoječi tozadevni položaj zasledimo lahko nazaj do pomanjkanja možnosti sodelovanja med policijskimi silami. V naši deželi je to pomanjkanje deloma posledica našega sistema državnih in občinskih vlad, ki preprečuje vzdrževanje močnih zveznih policijski organizacij kot obstajajo v drugih delih sveta. Posledici t^ga je, da gre lahko človek, ki je oficijelno nevaren kriminalec \ eni državi, v drugo državo ter nastopi tam kot povsem dostojen in spoštovanja vreden državljan.
Nlehrni policijski načelnik po celem svetu spoznava, da je v današnjih dneh glavna potreba policije enostnost akcije proti zločinu. Niti enega ni med temi tisoči policijskih načelnikov, ki bi re ke.i. da ne tiči največja sedanja policijska slabost v tein pomanjkanju sodolovanju. Treba je polnega in aktivnega sodelovanja, ki bo poslovalo ob kateremkoli času.
Vsakemu policijskemu načelniku so znane tp stvari. Ali pa so znane ludi javnosti kot taki.1 Kar vedo policijski načelniki, bi morali vedeti v-,i. Vedeti bi morale v Lade in vedeti bi morali volilci.
Vprašanje, katero bi si moral staviti vsak Amerikanec, se gla-hi: — Zakaj naj ima vsak zločinec varno pribežališče v trenutku, ko postanejo tla v enem kraju prevroča zanj?
Zakaj naj i/na zločinec priliko, da skače iz enega pravosodja v drugo? Zakaj mu ni treba drugega kot prekoračiti državno mejo?
To je brez dvoma, skrajno nespametno.
★
Avtoritativno se je trdilo, da umre vsako leto v Združenih državah nasilne snu t i, vsled delovanja zločincev deset tisoč ljudi.
To presenetljivo ugotovilo je objavila American Bar Association ni to ugotovilo je bilo tudi v polni meri potrjeno. Našlo se je. da je bil velik odstotek teh ubojev in umorov izvršen s pištolo in pri klasificiranju teh zločinov je prišel komitej do zanimivih sklepov, kater.- je objavil v svojem izvrstnem poročilu.
Deset tisoč umorov iz rok kriminalcev v tej deželi v enem letu pa še ne pojasni cele zadeve, kajti na vsakega človeka, ki je bil ubit. pride najmanj pet ljudi, ki so bili v večji ali manjši meri poškodo vani. nekateri .trajno ter pohabljeni za celo življenje.
To pa ni še vse. Skupna izguba na lastnini, ki je posledica delovanja zločincev v Ameriki, znaša približno en tisoč milijonov dolarjev ali nekako skupne letne izdatke naše narodne vlade pred izbruhom svetovne vojne.
Deset tisoč smrtnih slučajev vsled delovanja zločincev pome-nja letno izgubo na življenjih v ^druženih državah, ki je trikrat tako velika kot so bile naše skupne izgube v Špansko-ameriški vojni in te velike zigube človeških življenj znašajo približno eno p«'ti; no naših skupnih izgub v svetovni vojni.
t'e bi se pojavila kaka nevarna nalezljiva bolezen kot črne koze, malarija, legar ali kaka druga kuga v tej deželi ter zahtevala delovanje kriminalcev, bi postal narod takoj pozoren. Le malo pozornosti pa posveča še bolj nevarnemu delovanju zločincev.
Mi, kot narod, smo po naravi bolj zločinski kot pa ljudje drugih r.arodov ali pa je to strašno stanje posledica pomanjkljivosti pri izvedenju naših postav ali pomanjkanja sodelovanja in koordinacije policijskega dela ter drugih naprav v tej deželi, kojih naloga je izvajati postave?
Nobenega vzroka nimamo za domnevanje, da so Amerikanci kot narod bolj zločinsko razpoloženi kot kak drugi narod, a gotova stvar je, da manjka sodelovanja pri izvedenju postav v tej deželi in da obstajajo tudi številne težkoče in ovire pri -izvedenju javne pravice, ki bi lahko postale predmet podrobnih preiskav ter pre-osnovitev.
Policijska organizacija naše dežele kot taka je le lahko spre-dena skupaj :n skozi velike odprtine, ustvarjenje vsled delovanja številnih neodvisnih policijskih organizacij se zločincu pogosto posteči pobegniti.
To mrežo bi bilo treba tesnejše zadrgniti s sodelovanjem in vzporeden jem policijskega dela. s sodelovanjem, katero pa je edino-Jc mogoče uveljaviti potom Narodnega policijskega urada. S pomočjo te*a urada naj bi vse policije in druge organizacije, kojih naloga jc izvesti postave, delovale na bolj uspešen način.
Narodni policijski urad naj bi bil ustanovljen pod vladnim ttadzotstvom v Washingtonu. Stroški ustanovi jen ja ter vzdrževanja takega urada bi znašali na leto približno $250X)CO. Približno isto svoto bi biLo treba dovoliti za vzdržan je urada v^ako le-to za nekaj let. To znaša le eno št trideset ino enega odstotka domneva ni h letnih b.gnb vsled delovanja zločincev. Če pustimo na strani izgubo živ-Ijeuj je to najcenejša vrsta zavarovanja.
I s t varjen je tega urada bi nikakor še ne pomenjalo nacionalizacije policije. Ta organizacija bi bil urad za rekorde in informacije. Nobene sile bi ne imel na razpolago ten- bi tudi ne izvajal nobene avtoritete, ki bo pravici pripada posameznim državam. Ne bi se vmešaval v občinsko in državno avtonomijo v policijskih zadevah
Policijski načelniki v Ameriki so prepričani, iti li ustanovijo nje uspešnega narodnega policijskega urada, s pomočjo katerega iti bilo mogoče vsporediti policijsko delo in s pomočjo katerega bi mogle vse policijske organizacije uspešno sodelovati, skrčilo v na-
slednjih petih letih gtao zločincev za najmanj 25 odstotkov in v te-
j.,
jti.W1«1 ■.'.<*»»»..»■■ .. ...i. ... .. ..igi. .-—
•i .V:-	Si*
s - " ^ - v
: f * i
CO»ni:J»l»riT_|i»T«TON«_V>»W. tO.
<dika nam predoča Viktorja Herbert«, katerega označujejo kot "kralja opere'*, ter slavnega amei^škega dirigi|ita Johna Philips Sousa.
su desetih let mogoče za petdeset odstokov. ko bi postalo delovanje urada bolj uspešno in obsežno.
Če je to resnično ali vsaj deloma resnično, potem se gibanje izplača ali pa smo vsaj upravičeni napraviti poskus.
VeiiJii bančni in drugi zavodi te dežele, ki v številnih ozirih največ trpe vsled zločinskega delovanja banditov, vsaj s stališča izgube lastnine, bi morali podpirati gibanje za Narodni policijski urad, s pomočjo katerega bomo spojili policijske department e te dežele ter obenem tudi vse druge organizacije, kojih naloga je izvajati posiave v uspešno, sodelu.očo organizacijo, ki ho zavarovala javnost pred delavnostjo zločincev.
Kriminalno nevarnoisst je treba skrčiti.
Zločincem je treba stopiti na prste. Policija mora biti aktivna v' sodelovanji! ter predstavljati skoro enoto pri zasledovanju zločincev.
Narodni policijski urad v Washingtonu je živa potreba in stro--:ki so neznatni v primeri z dobički, ki se bodo pojavili.
Orijentalski humor.
Nekega dne je ostal ob belem Inevu sredi ulice velik kup nesna-.•e. Soseda, med čigar hišama se ie nahajala ta nesnaga, sta se spr .a. kdo naj očisti ulico Prvi je rdi 1, da ie nesnaga bližja hiši lieg.i iliugega, a drug: je zooe-J trdil, da jc bližja hiši prvega. Ker -c nikakor nista mogla pobotati, ■»ta šla h kadiju (turškemu sodniku) po p.ravieo, a pri kadiju nai-let t Nasradina-hodžc.
Sodnik se jc hotel nekoliko po--a lit i in reče Nasradinudiodži. ka-ker da ga 'riv počastiti, naj raz-o M mesto njega.
Nasradiu-lmilža pristane nato in vpi *»ša pravdai ja .
"Kolikor vem. je vajina ulica V roka in po vsej priliki je nihče »d vaju ne čisti*"
"Tako je, hodža!" odgovorita oba.
"!'. pa dobro!" odvrne N«,sra-din-hodža. "Če je tako, tedaj je -*»dniko\e, ker nima lastnika; vse, Kar nima lastnika, pripada sodniku \ njegovo last i"
vdr:;g č oženil ■ In v čem je moja krivda? tie je moja.krivda le to, da seni oženjen, tedaj je iu po * rebno, da me še ti kaznuješ."
Tako je Nasrad n-hodža prema g;d okiuMuža. samega sebe rešil .n, kakor pripovedujejo, obvaroval tudi druge ljudi pred nesrečo
Nt koč je jede! Nasradin-hodža juho, [m <-i je pri t eni opekel us*a. 'Mane na ulico in prične kričati
"Pomagajte, ljudje, pomagajte * tiori! ( Joni
Kn ga vprašajo ljudje, kje gc;ri, jim odvrne:
4V mojem trebuhu!"
Nekoč .se odpravi Nasradin-hodža k nekemu brivcu, da mu obrije po turškem običaju glavo. \ brivec je bil zelo neroden in kadarkoli je potegni! z britvijo, ;ra ie vsekal malo v glavo ter je vedno položil na rano malo pavo-ie, da vstavi kri. Ko se je Nasradin-hodža tega naveličal, reče brivcu:
4'Nehaj z brijanjem, človeče, če si božji! Polovico glave si mi po-•ejal s pavolo, pusti mi zdaj dru-<♦0 poloviao, da nase jem lan'"
Neki okr'jtnU\, čigar ženi se je bila zgodila neka nesreča, je imel navado, da je dal vsakomur neko vprašanje in ga je nato umoril.
Da bi se tej nesreči ubranil, so poslali Nasradina-hodzo kot posrednika. Nasradin-hodža stupi takoj do < <k rat i ilk a in ga vpraša * "Hej, ti brezbožnih, kaj hočeš od teh ljudi 1 Kaj te je gnalo, da .ako ravnaš?" Odgovori mu: ''To boš takoj zvedeh" Nato vpraša Nasradina-hodžo liho na uho:
"Si oženjen ali si neoženjen?" Nasiadiu-lKidža odgovori:
!V je čudno vprašanje. Je-li .*b»vek v mojih letih neoženjen? Ožtiijeiii seni." j
Nato mu reče okrutnik: "Bas takih iščem in tudi tebe boni dal ob glavo."
A Nasradin-hodža se hitro domisli in mu takoj odvrne:
Nikar se ne prenagli! Vprašaj lalje, a bomo videli, ali sera ženo pognal in jo petem dopet k sebi vzel, ali mi je umrla in sem se
IZ
lo, da je on izvršil tatvino. Mon-štranjo je zakopal na Kreuzber-glnu pri Celovcu, ki se je tudi ta>m našla. Tat ie sedaj tutvino priznal, ali izjavl ja, da jo imel skrito monširanco v svojem stanovanju, pa ne ve. kako je prišla na Kreuz-jergl. Sama tja najbrž iti prišla.
Korte.
J-'S'-ni je nastalo pri nas mrtvi-si-tluj pa se polagoma zopet pričenja življenje. (Jradnja ceste, n:« ::ateto težko čakamo, se bo nadaljevala. K' lik«- zdaj trpimo, ker nimamo prave wzne poti. ki bi nas vezala z Železno Kaplo Mno-«,»o krasnih lihnlov moramo zrezali in se epi t i v drva. da jih moremo spraviti ob priliki naraslega potoka do Obir-ikega in v denar. I pa m o, »bi se cesta let«>s zgotovi. Pdi-.tap^tvo tudi zelo cveti.
ALI VESTE,—
la je najbogatejša Jugoslovanska pro-vinea Hcrc^ovina ter tla s«> v nji ne^ izmeriti z:ikla<ti ies:i. preiiu^ni in ilra-;«M-»»iiiti rudAli veste. <la imate, ako kadite Helmar. nekajkrat i toliko užitka kot ce kadite navadne cigarete?
Kretanje pamikov - Shipping News
14.	maja:
Paris. Havre; Martha Washington. Trst; Berengrata. Cherbourg.
15.	maja:
Albert Ballin, Cherbourg In Hamburg; Stuttgart, Bremen.
16.	maja:
Prea. Roosevelt. Bremen.
17.	maja:
Majestic. Cherbourg.
21.	maja: France, Havr* .
22.	maja:
I.apland, Cherbourg. 24. maja:
Leviathan, Cherbourg; Olympic,— Ch^rbuurg; Tyrrhenla, Cherbuurgr Colombo, Oenoa.
27.	maja:
Reliance. Cherbourg, Hamburg York, Bremen.
28.	maja: Aqultanla, Cherbourg.
30. maja:
America, Genoa. SI. maja:
Homeric, Cherbourg; Conte Verde. Genoa; l*res. Harding, Cherbourg. Orca. Cherbourg; Veendam. Bologne;
3.	Junija:
Cleveland, Cherbourg In Hamburg.
4.	junija:
Berengarla, Cherbourg; Rochambeau, Havre.
6.	Junija:
Belgenland, Cherbourg. Mongolia-Cherbourg.
7.	junija:
Majestic, Cherbourg; Ia Savote, Havre; Orbita. Cherbourg. Hamburg G«=o. Wnshington. Cherb.iure. Bfram»n
10.	Junija:
Resolute, Cherbourg in Hamburg; Pittsburgh, Cherbourg; Luetzow, Bremen.
11.	Junija:
Paris, Havre: Mauritania, Cherbourg.
12.	JunIJa: Columbus, Bremen.
14.	Junija:
Leviathan, Cherbourg; Olympic, — Cherbourg.
16.	junija: America. Bremen.
17.	junija: Dulllo. Genoa.
15.	junija:
France, HavTe; Aqultanla. Cherbourg.
1». junija:
Lapland, Cherbourg; Stuttgart, Bremen.
21. Junija:
Chicago. Havre; Homeric. Cherbourg, Saxonla, Cherbourg; Orca, Cherbourg Hamburg.
24.	Junija:
Prea. Wilson. Trst; Pres. Harding, Bremen; Canc.ple, Cherbourg; Bremen. Bremen.
25.	Junija:
Berengarla, Cherbourg; Taormlna, Genoa.
26.	Junija: Zeeland, Cherbourg.
28. junija:
Majestic. Cherbourg; Lafayette, Havre: Onnte Rosso v Genoa.
Občinske volitve.
"' K»rošl- i Slovenec'' poroča
Volitve v občinsko zastopstvo dne 0. aprila so prinesle lep uspeli za 4"Koroško slovensko stranko" Z zadovoljstvom lahko ugotovi ulo, da sn vsi volilni manevri j strani ztiruž. meščanskih strank (Einheitsliste) in soc-ijalnih demo kratov niso mogli preprečiti ugodnega izida volitev za našo stran ko. Ker so občinske volitve več al manj v zurkn različnih krajevnih interesov, se nikakor ne dajo primerjati z volitvami v državni Ln deželni zbor. ki imajo popolnoma litičen značaj, pač pa moramo konstatirati, kar nam priznavajo i udi nasprotne stranke, da smo povsod vzdržali staro posest, v več krajih pa zdatno napredovali. V nekaterih občinah, kjer je Koroška slovenska stranka v manjšini, se niso vložili samostojni vcLilni predh-gi, pač pa se sestavile kom-promične liste z eno od nasprot-st'i'.nk. Ponekod -so se Slovenci volitev cele vzdržali.
Sv. Lenart pri Sedmih studencih.
Dne 7. aprila je bil pogreb mladeniča Pavelna Miki, po domače Cepotov-;ga iz Uadnc vasi. Tekom osem dni je bil zdrav in na parah. Vnel se mu je slepič in je po operaciji umrl. Bil je tih in priden fant, ki se j«; ravno izučil miznr-.d vi
Naša soseska si je nabavila nov Mrijer. ki poje v mežnarjevi lopi dan na dan enakomerno i4vižo" iu deli žito na pet delov.
Šent Vid v Pcdjuni.
Ann Hafner, rojena Wutej. je dne 1-. aprila po večletni hudi bo-lez-ii v starosti 30. let umrla.
Št. Lipš^kd Žoneku.
Rudi suma tatvine monstrance 16. labruarja prijeti J. H. je bil predau sodišču, kar se je dokaza-
FROI
COVtREO «=»1B.F? to COVEPED
PIER —
Potujte "FRENCH LINE" potom.
EKSPRESNA SLUŽBA — NEW YORK — HAVRE — PARIS V ŠESTIH DNEH PREKO	BELGRAD—LJUBLJANA—ZAGREB
PARIS ^k ^ n. ™ 2. juiija sssii-FRANCE,, maia> 18. junija,, juUja ---
Xa naših posebnih vlakih sn tolmači, ki provore angleško iti slovensko in ki t»o<Io potovali z vami vso [>ot. Kvrnpski asetiiA' French Lille bodo nomasrali vasi družini in soro<inikoiu. preskrbeti jim I>«hIo imtne liste in vizeje ter uredili vse prevozne zadeve brezplačno.
Prostori dru«re»a iu tretjega razreda so jako udobni, opremljeni z vsemi modernimi potrebščinami, umivalniki. tekoča voila v vsakem prostoru, jtočivališča. kadilnica, brivnlea in pokriti promenadni krov. Brez dvoma Iioste zadovoljni s sph>šno znano francosko kuhinjo, laliko pn dobite tudi svoja priljubljena jedila zaeno s pijačo, ki ste j«' vajeni. Godba. ples. radio in druge vrste zabave.
Za nadaljne informacije vprašajte svojega lokalnega zastopnika ali
FRENCH LINE
19 STATE ST. NEW YORK
Išče se HELENO SKOPERXE. roj. Salobir, podoma če Koejano-vi v/. 1.Y puna, fara D ribje. Išče jo Ana Lipovšek, po domače Oknrnova, zavoljo važnih stvari v startni kraju. Prosim cenjene rojake, če kdo kaj ve o njej, ali če sama čita, naj se mi javi na spodnji naslov, za kar bom hvaležna. — Peter Guna, Box 11 G, Pridgeport, Ohio	(8-9—5)
Pozor čitatelji.
Opozorite trgoTC« tat fartniki, pri katerUi kupujete ali naročate la ste e njih postrežbe sadoToljitS, da oglašujejo ▼ listu "GHaa Naroda". S tem bost« ustregli vsca
Uprara "Glas ITareda'1
UVKRTIM IN "OLAt NARODA*
Kdor namerava potovati to |j£d t atari kraj na obisk ali rtalno, priporočamo, da se odloČi 141 parnik "PARIS", največji in naj-laovejSl parnik francoske parobrod-lie družbe, ki odpluje iz New Yor]
14. MAJA 1924.
ŽelezniBka zveza preko Franctf Švice ln Avstrije je za Jngoalovi najbolj pripravna po francoski p: H, zlasti pa Be a parni kom 'PARIS' <n ae pride v devetih dneh v Ljubljano ; oni pa, ki potujejo v za Medno ozemlje, se peljejo iz Pariza ravnost v Trat.
S tem paralken potuje tedaj M ai uradnik, ki bo spremljal potni-Ike do Ljubljane, in bo pazil tudi na prtljago, da bo Sla naprej vedno l nt±m vlakom, kot potniki.
"Val potniki III. razreda Ittanjenl na tem parntiru v kabtnab ino 2-4-6 v eni kabini; kdor Idi po-j to vati takrat na tem parnlku, naj loam dopofllje čim prej $10.00 are za j HI. razred ln $50 za drugI razred, mu preskrbimo dobro kabino fc &a ne bodo boljtt prostori val
Tksok
State al

HITRA POTNIŠKA SLUŽBAf
od NEW YORKA do TRSTA (preko Osnova) Najbolib in najkmji« pot po Sredi z em-«k®m molju z nšiimi veličastnimi paraiki,
COLOMBO 24. maja; 1. Julija; 7. avgusta,
DUILIO ---- 17. junija; ____ 19. Julija;
GIULIO CESARE 8 Juli.; 16 avg.; 19 sept. j
•NaJveCJl ln najbltrejftl parnik na olje za
Sredozemsko morje. tJAobns kabine tretjega razreda z S. 4 la • posteljami za drutlne ln lenJke. Prt okusnih obedih Je vino brezplačno. Za podrobnosti vprašajte našega agenta ▼ vaSem mestu ali pa naravnost rrt
mmm eeheule italiaka
Italls-Amsrlca Shtpplna Corporation 1 Stat« Street General. Agenti New York Nail zastopniki v Jugoslaviji: Jadranska Banks, Betgrad ln njene podrulnlca.
Rekord v raznih zločinih
ima brezdvomno na vesti hajduk Stanoja iz Oravice, ki je bil pred kratkim prijet in se zagovarja prod ■sodiščem v Požareveu. Obtožen je vsega skupaj 104 zločinov in >.icor um ore v, ubojev, požigov, roparskih napadov itd., ki jih je izvršil cd 1. 1015. do lani. Državni pravdnik zahteva smrtno obsodbo.
Kako se potuje v stari kraj in nazaj v Ameriko.
KDOR je namenjen potovati v stari kraj, je potrebno, da je natančno poučen o potnih liatlh, prtljagi in drugih stvareh.
Pojasnila, ki vam jih zamoremo dati vsled naše dolgoletne izkušnje, Vam bodo gotovo v korist; tudi priporočamo veano le prvovrstne par-nike, ki imajo kabine tudi v III. razredu.
Tudi oni ki Se niso amerlEkl državljani, morejo potovati v atari kraj na obisk, toda potrebno je, da se povrnejo tekom šestih mesecev ln so prlpuščeni brez vsake neprilike v to deželo.
Kako dobiti svojce iz starega kraja.
Kdor želi dobiti sorodnika ali avoj<*a Iz starega kraja, naj nam prej piše za pojasnila. Nadaljni priseljenci lz Jugoslavije bodo pripuS-Cenl sem zopet po 1. Julijo 1924. Prodajamo vozne liste za vse proge; tudi preko Trsta zamorejo Jugoslo-
nt sedaj potovati.
Ako želi keuo naročiti vozni list lz Jugoslavije v G A N A D O naj nam pi£e za pojasnila.
Frank Sakser State Bank 82 Cortland* St., New York
CUNARD
V JUGOSLAVIJO
v najkrajS«-m č-asu vsako srr<l<> s tremi r-kspresniml parniki BERENGARIA	AQUITANIA
MAU RETAN IA
(preko CherbourK-'i)
ČE nameravate dobiti svojo rodbino iz JUGOSLiAVIJE, se takoj brigajte" za. jKitovanje. N*aS urad v Jugoslaviji jim bo pomagal in svetoval. Vsi ]Kitniki tretjega razreda potujejo v privatnih kabinah. Nenad-kriljiva flstoba hrane. Za podrobnosti se obrnite na lokalna asente ali na
CUNARD LINE 25 Broadway	New York
Prav vsakdo—
kdor kaj llde; kdes kaj ponuja; kdor kaj kupuje; kdor kaj prodaja; prav vsakdo prisnava, da Imaje čudovit nspek —
mali oglasi
r M Glas Vareda".
4DVCSTIW IN "QUA« NARODA".
Pozor Trgoyci!
Imam v zalogi 2000 pravih Columbia gramofonskih plošč: Slovenske, nemške, poljske ruske, ogerske, ameriške i.t.d., ko niso bile še nikdar igrane.
Prodam jih pod tvorniftko fttiH kdor jih vzame ne manj kot sto različnih vseh narodnosti.
Povsod se prodajajo po 75c, pri meni pa jih dobite po tako nizki ceni, da boste napravili lep dobiček. Iz pod sto'komadov jih ne prodam nikomur, poleg legs tudi za gotov denar. . .
Za n&daljna pojasnila, pilite na:
IVAN PAi?
24 Main St., Oonemangh, Pa,