KO. 90 — ŠTEV. 90
NEW YORK, TUESDAY, APRIL 17. 1917. — TOREK, 17. APRILA, 1917.
VOLUME XXV. — LETNIK XXV.
Glasovanje v senatu. ' Vlada in cene živil. Ubogajte vojaške straže!
Easvoj kongresnega profTimi. —— Prsdlaca glede posojila bo najbr-ie soglasno »prejet*.
Washington, D. <\. 16. aprila. Koagresrw proirraui vlade razvija m uai-in, ki je pupoluom« za.«lo voljil javn«. črmtelje. Predloga, s katero dovoljuje najetje #7,000 000.000. bo *prvjeta v senatu najbrž v ton-it ali i>r«lo. O predlojfi bo poročal j vrt r i »enat iu frnaiKiii komit« j. in a ko ue nastane proti nji kaka uepritntkovaiui o|w>zir Ja bo wprejeta iwnriaftiv> k« rt v i»o» t antiki zbornici.
Trije a«-natorji. ki tio nasoroto-vali poMamezncAtim v Wadnem vojnem programu. m» v- ui>o na taiieno izrazili gl»*d+* avt*jetra star liiča napram predlogi o vojnem davku. Ker' pa ni*o izjavili. <la bodo nasprotovali tej predlogi prevladuj« prepričanje, da bodo glasovali zanjo.
Senstor La Fotlette ii ukou .sina j«- i-d m t teikator, o k.a.t»-r>*ir doumeva. da b*» nasprotoval predlogi.
Vojaška predloga. ki določa po l»*ovaiije z izborujm novačeJtjcon bo dobila tvojo »talno obliko putr" m wm v vojnem odboru.
l>a%i ravno je opaziti pree^j o pozicije proti takojšni koiukrtpcij" ali popisovanju. kar je ik> mnenji vojxieira d«-p*rtmenta edino UM>ei na metoda, vendar ni opazrti nobe n«?a znaka, da bi rfkuKali senator ji in poslanci za vleči i obziru kri ji »prej«iu te odredbe.
NarKnrk Dent hiant'ira vojaake tru koinitrja bo »kuMal a svojim* člani dati tej vojaaki predlogi o Miko. ki bo zagotovila nje hitr »prrjem od pOAlarr«k»- zbomiee. — MogotV je. da m- bo odmibo i»red lolilo zbornici ter jo prejelo i« do kunca 1e*a tedna ter jo uat< odposlalo aeiratu, kjer je med me patorji »levilo uje pod poru Lko-večje kot pa med člani po&Ianak' z hornier.
Pojavila ae je potreba vstanovitve Regulacija redne armade, ki ne štirih armad. — Proklaxnacija pozna nobene izjeme, določa, da predaodnika Wilaona. Vojni časi. se mora vsakdo pokoriti straži. Ge-
--neralni major Wood se ustavi, ka-
Washington, I). ('.. 16. aprila, dar jra pozove k temu straža, ter • Poziv predsednika Wilsona na do- se ne bo premaknil niti za korak i moljnbje naroda je prv i poziv za naprej, dokler mu tega ne dovoli. nJmdrijalne prostovoljec v veliki Predsednik Združenih držav izpol-annadi narodne službe, ki mora o- nuje isto pravilo, in tako mora iti jočiti bojno črto, če se hoče dose navzdol do najbolj priprosteira dr-<"i zmago v tej vojni ter preprečiti žavljana.
lrtkoto iu pomanjkanje živil in in&- l'e se torrj naenkrat pojavi po-terijala.	stava v sivo-rjavi obleki in s pu-
v armadi in mornarici seifcko v roki ter ukaže ''Halt", ne nudi v tej stroki prilika za prosto-! hodite naprej! Na vprašanja, ki se voljni pristop. Ce pa slednji ne bo vam jih stavi ,glede vaše oe*-biio-noroijen. ima vlada pravico skli-jsti. odgovorite po praviei ter o-eati zadostno število mož za to slu-| stauite mirni, dokler traja izpra-žbo.	wevanje. .Storite vse, -kar se vam
Gre namreč za ustanovitev šti- ukaže storiti, a pred vsrtn ne sku ~ih velikih armad:	šajte iti naprej, dokler se vam te-
Armada in mornarica:	era ne dovoli. En sam korak je
poljedelska armada za prehrani ; morda usoden, tev vojakov in delavcev;	j Straža ima ??voje povelje ter ga
tvomiika armada za izdelovanje j ima izvesti,. Dejstva pa, da mora •nun k'i je in drupega vojnega ma nabasati masracin svoje Spring-♦•ri jala :	^ field puške je zadosten migljaj, da
transportacijska armada, ki bo mora v .Okrajnem siaČaju streljati meta v rokah izvoz vsetra potreb-1 in ubiti.
lega v Evropo.	Dogodki, ki so se završTli v zad-
Značilni del poziva prt*d>e<tiiika 1 njih dneh. ko so straže streljale in Wilixnia je oni v katerrm poziv- skoro v vseh slučajih smrtno ra-je izJHovalee. prekupee iai trgov- nile ali na mestu ubile več oseb •e, naj ne streme za izvanredninii jasno kažejo, da imajo Amerikan-•obički. To pomeni pričetek konca ei prav malo pojma o odgovorno-imetnega dviganja cen v višine, s j »ti in dolžnosti straž, posebno ka-raterim se je izsesavalo občinstvo i dar se nahaja dežela v vojni. P« -kozi leta.	s teoriji mora straža predno strelja
V mirnih časih je zvezni, držav- J trikrat pozvati civilista in nato ii ali občinski vladi skoro nemcv j streljati najprej v zrak, ako se te--očf samovoljno določiti cene ži-jrmi povelju ne pokori. V praksi ^ilom. t<tare pravice o prostosti! je pa morda straža kaj urna pri riroviine in pravica, da se sme za-
Carrnnaa j« nevtraltn.
Mexico City, 16. aprila. — Pr
♦ »tvorltve zasedanjH novega mehi ikega kong-iv-*« jc general i' predsednik Carraiua proglasi nevtraliiosit z oztniui na vojn« med Združenimi državami ii Nemčijo.
Ko jo Carrartza trtopil v zboi nico, je godba igrala narodn himno in \sak aeddž v diplomatšč ni h loržah je bil zaaeden. Zbornic: je bila polna 4o zadnjega kota ti >ae je iflaauo pozdravljalo |>red tednika.
Njegov govor je bil dolg liOt -Irani. Govor jc bral štiri ure Kazpravljal je celo revolijcijo <x leta J1U;|, ko jo jo pričel r»rot H-uerti.
Z veliko iia|K-tostjo poulušal' tuji diplomati Cirmuovi izj:trv
0	dr k »rtu ii leta 1^13. da se po vrne vsa škoda, ki bi jo imeli tuj narodi v Mehiki v čaau rcvoluei je. Izjavil jc, da ae povrne le our škoda na lastnini, ki jc bila zaplenjena po vojaštvu. Ako je trpeb lastnina kako drugače «po civilni vojni, se ne povrne. Na ta naičii bo znašala nepovrnjena škod.', nud dve tretjini.
Avatrija teli mir % Rusijo
Paris, Francija, 16. aprila. — Kakor a« poroča iz Zuriolia v Svi ei. jc izdala avatrij* k a vlada apo menico, v kateri izraža željo, dr bi ho napravil mir med Avstriji in Rua^o. Pravi, da za to nikake ga pravega naaprotatva. To i^ja vo je dunajska vlada iz'lala nc podlagi rusko izjave, da ne želi tujega ozemlja. Tudi Avstrija a; ne želi prilastiti tujih deže4; žel. samo, da >e napravi stalen mir, ki
1	Hi slunel na pravicah narodov, do ai sami volijo vlado. Avstrij-aki cesar — pravi ta spomenica — žoli živeti v prihodnje v miru iu prijitteljatvu ce Rusijo.
Alekaijov vrhovni poveljnik.
Petro^rad, Rurnja, 16. aprila.-
General MiM V. Aleksijev je bil imenovan za vrhovnega potili armad. Ime-po uapoAni re-
le vat i v*e. kar more promet predli glede trgovskih transakcij se to jc tvorilo veliko oviro proti >f*kuMfln znižati cene živilom ali a ki drugi življenski potrelmčini.
Sedaj pa so naatopili vojni časi 7o}no prava ne priznava tnrovike r?ka, da delata cene dobava in .ovpraševanje. Nad vsako postavo e dviga potreba naroda.
Kabinet ae je že po«rve<toval gle-
porabi orožja ter pozabi pozvati trikrat ali izstreliti prvi strel v zrak.
Za eiviJista je le ena pot, kakn izhajati popolnoma varno s stražo in ta je: biti potkoren nje pove ljem in naj so ta povel ja še tak< neumestna in samovoljna. *
90 dni v čolna.
Boston, Mass., 16. aprila. -Pred tednom je parnik 4'Wave iiasel na odprtem morju čoln, v
Ame-
5dru*ene države in Južna rika.
Washington, D. C., 16. aprila.
e zakonodaje, s kate-ro bi se da-alo vladi pravico regulirati cene ivil iu tudi nrediti prtxlnlceijo v katerem se je nahajal'ie 90 dni azličuih imlstrijah. ki so življeu- kajirtan Theodore Douoette in kepa pomena za narodno varnost, štirje pomorščaki, ki so se rešili
s parnik« 4'John S. lieacham". Bili so vai premrzli.
Rockefellerjev brat je umrl.
- , ,	. Cleveland, Ohio, 16. apnla —
V lada je zelo zadovoljna z >*JH-; Najmlajši (1>rat John D. RockeM.
va nLP.0 mW l drzav v Južni ierja Frank ^ckefeller, je vee-Vmeriki. So same se tn države - \nj umrl stw 72 ,et
. " Vepezue a xn Colombia,, b^Qm je bfl več ,et v prepir/in
i se niso izrazile svorjega sta !^^	•	-i - -• v,
J c	j se tudi ni spravil z njim Govori
.	: ae, da se bo njegovega pogreba
\ naslednjem je ^edano sta- vdeležil Jolm D.loekefeller wee posameznih drzav:
Cuba je napovedala vojno Neun-' »i j L
' Montevideo, Uruguay. 16. apr
Tudi Uruguay,
Panama jc pripravljena storiti | ^ Ja<^eVid*°' Uruguay 16 apr. se za obrambo Panamskega pre-1 ?ot.T lvor 11 ^ obvestilo Zdru
! ženin nrrav d« tn nnnnviuialr
:opa.
ženih držav, da so napovedale Nemčiji vojno, je iaja^nla nru
<'oata Biča je (»onudila Združe-J t . , , . . .
guayska vlada, da bo država Lru-
guay protestirala, ako bo Xemcija še nadalje vodila dosedanji boj «» podmorskimi Čolni in si pridrži pravico, da zahteva svoje .pravice, ako bodo njeni interesi žaljeni
Amerikanci v Nemčiji na varnem.
Berlin, Nemčija, 16. aprila. — Vršila se je važna konferenca med vojaškimi oblasfcvi hi zunanjim ministrstvom. Sklenilo ae je, da bodo Amerikanci v Nemčiji imeli iate svobodseine kakor nev-tralci Internirali jih ne bodo, samo ne bodo smciK stanovati v bližini utrjenih meart. Trgovci bodo ravno tako oprarvljali svoje posle kot prej. Premoženje ne bo ea-pienjeno.
desničarji zahtevajo večjo plaoo.
Borton, Mass., 16. aprila. --Uslužbenci na tovornih vlakih Boston k Mame železnice zahte vajo 15 odstotkov povišanja plač«.
mr do 31. julija. Leaden, Anglija, 16. aprila. --Lloyd je naananil, de amejjo nje-«ovi agenti v Ameriki eprejemati •tavo 10 prati 8, de bo vojne kon~
mi državam svoja pristanišča, la jih sme rabiti za časa vojne cmeriška mornarica.	j
Brazilija je prekinila diploma^; iene zveze z Nemčijo. ^ Bolivija je prekinila zveze z Vemeijo.
Uruguay je odobrila postopa-ije Združenih držav in je i z javi-'a. da je l»ojevanje nemikih pod-norskih čolnov "napad na čiove-•anstvo".
Paraguay jo izraala simpatije iadi Združenih drŽav, "ki -so bi-'e prisiljene iti v vojno, da izvo-;ujejo pravice nevtralee\ M.
Argentina je odobrila ameriško -»ostopanje, ki je "pošteno m pravit* no
Mehiko je nevtralna.
Guatemala je razglasila proki «>d. kaj pomeni, do bodo kmaiu prekinjene diplomatiene zveze z \'ei«čijo.
Honduras. Salvador in Nicara-?ua pričakujejo, kaj stori Guate-nala iu bodo naznanile svoje »ta-išče. kadar se odloči Guatemala
Kaean za rasialjenje saetave.
Joseph Frank je bil včeraj v Bronxu, New York. obso<jen na 10 dni v prisilno delavnico, ker je v neki gostilni potegnil iz svoje gumbniee majhno ameriško zaata-vo in jo vrgel na tla.
Proklanacija predsednika Woodrow Wilsons.
Pitdclaomcija, ki jo je izdal predsednik Wilson je namenjena državljanom in nedržavljanom.
Washington, D. C., 16. aprila Danes je izdal preiisednrk Wilson sledečo proklamacijo:
— Da bodo vsi ameriški državljani iu nedrzavljani. ki se pregre še proti vladi Združenih držav, vedeli, kakšna kazen jih zadene izdajam jaz. Woodrow Wilson predsednik Združenih držav, sle dečo proklamaeijo:
Točka 3. član 111 ustave se gla si : —
Izdajstva proti Združenim drža vam je kriv oni. ki se bojuje prot Združenim državam, oziroma, k je v zvezi z njihovimi sovražniki
Kazenski zakonik Združenih dr žav dolča sledeče:
Točka 1.: — Vsaka oseba, ki je dolžna zvestobo Združenim državam, je zakrivila izdajstvo, če sc bojuje proti njim. ali če se priklo oi njenim sovražnikom s tem. dj jim daje pomoč ali zaslombo v no tr?njosti mej Združenih držav al kjerkoli drugod.
Točka 2.: — Vsaka o«eba, ki s« spozna krivini izdajstva, se kaznuje s smrtjo oziroma po razsodlno sti sodnega dvora na kazen prisil nega težkega dela ne manj od pe tih let in z globo ne manj kot de settisoč dolarjev. To svoto se iz tirja iz njegovega premičnega al nepremičnega imetja, katero j< mel v easn, ko je izvršil zločin izdajstva. Prodaja ali prenes tekon te dobe nista veljavna. Vsaka ose ba, ki je obsojena zaradi izdajstva postane s tem nesposobna oprav liata kakršnokoli državno službo < Združenih državah.
Točka 3.: — Vsaka oseba, ki jc dolžna zvestobo Združenim drža vam, postane kriva nameravan eg-, prikrivanja, če ve za kak cilj iz dajstva proti Združenim državam pa to zataji oziroma izdajstva n« odkrije, čimprej more ter ga nt javi predsedniku Združenih drža^ guvernerju, sodniku, ali mirovnin sodnikom' dotične države. Tako o-sebo doleti kazen do sedmih let ječe ali pa globa 1000 dolarjev.
Točka 6.: — Če se zaroti več o seb v katerikoli državi spadajoč pod vlado Združenih držav, oziroma v kraju, ki spada po jurisdik eiio Združenih držav, proti vlad Združenih držav, z namenm, da j< strmoglavi, da jo zavedie v vojno da nasprotuje njeni oblasti, da hoče preprečiti izvedbo kakega zakona, se jih mora k^movati 7 ne manj kot 5000 dol jev giobe oziroma z zaporom šestih let.
Ameriška zvezna sodišča so spoznala sledeča delovanja za izdajalska :
Uporaba ali poskus uporabe sile oziroma nasilja napram vladi Zdr držav oziroma njeni moči na suhem ali morju.
Vse tajno delovanje se smatra kot veleizdajalsko, pa naj ima svoj izvor v Združenih državah ali izven njih, naj ga opravljajo državljani Združenih držav ali pa ino-zemci, ki stanujejo v Združenih državah.
Inosemci ki stanujejo v Združenih državah se morajo ravnotako pokoriti postavam Združenih držav kakor državljani
Vsako osebo, ki se bo proti temu pregrešila, se bo energično zasledovalo in kaznovalo.
V Washingtonu, dne 16. aprila leta 1917.
Woodrow Wilson.
Nadzorovanje ruske vlade. Avstrija omaguje.
Petrograd, Rusija, 16. aprila. — Kongres delavskega in vojaškega sveta je sprejel sledečo resolucijo : —
1.	Provizorjena vlada, ki se je •ne^l revolueijo postavila z dovoljenjem delavskega in vojaškega sveta, je razglasila svoj program. Ta program vsebuje princip de-mokraeije in je ostala zvesta svo-
im obljubam.
2.	Knogres poživlja vso revolucionarno demokracijo, da se zbere okoli delavskega in vojaškega sveta, ki je središče organizirane lemokratične moči. ki bo v zvezi
z drugimi naprednimi silami preprečila vsako protirevolucijo in bo vtrdila sadove revolucije.
3.	Kongres priznava potrebo stalnega političnega nadzorstva, iongres mora izvrševati svoj u-»liv na provizorično vlado, da jo podpira v boju proti vsaki protire-voluejonarni sili. Delovati mora na to. da se demokratizira ves ru-
ki narod in mora izravnati pot lo splošnega miru brez osvajanja in vojne odškodnine na podlagi »rostega razvijanja vseh narodov
4.	Kongres poživlja demokracijo !a podpira provizorično vlado, dokler poskuša utrditi in razvijati
adove revolucije in dokler njena politika ne poželi tujega ozemlja.
5.	Kongres poživlja vso revolucionarno demokracijo, da se zbira >koli delavskega in vojaškega sve-a. da uduai vsak poskus vlade, da
bi se oprostila demokratičnega nad gorstva, ali pa. da bi preklicala iz-rševanje svojih dolžnosti.
Avstrijska vlada se hoče začeti pogajati z rusko provizorično vlado. Isti vojni cilji
« L i>vv
Z bojisc.
Amsterdam, Nizozemsko. 16. aprila. — Dunajska brzojavna a-1 gentura je izdala poloficielno izjavo. da se hoče avstrijska vlada pogajati z rusko povizorično vlado. To se je zgodilo samo zategadelj, ker se je Rusija odpovedala svojim vojnim ciljem ter vsled tega ni sporazum tako nemogoč kot| se je začetkoma mislilo.
Ogrski irro Tisza je izjavil o tej zadevi sledeče:	i
Položaj je popolnoma jasen. —j Nikdo nima namena vmešavati se v notranje ruske zadeve.
Dogodki, ki so se izvršili zadnji čas v Rusiji, niso na noben način izpremenili ciljev monarhije in naroda v sedanji vojni.
Iz Berlina poročajo, *la se bo nemški državni zbor zopet sesstal tekom 24 ur.
Nemški državni kancler bo pri tej priliki izdal najbrže kako daljšo in natančnejšo izjavo glede Rusije.
Avstrijska vlada namerava v bodoče živeti z ruskim narodom v miru in prijateljstvu.
Posadka "Scorpions".
Bux, Švica, 16. aprila. — Na Dunaj je prišlo 23 mornarjev posadke patrolnega čolna "Scorpion", katerega je turška vlada zaplenila. Prišli so ravno, ko se je ameriško diplomatično osobje pripravljalo za odhod. Šli bodo preko Švice v Ameriko.
iola n zrakoplove«.
Chicago, HL, 16. aprila. — V ducati bo vlada . Združenih dr-iav odprla ioio aa zrakoplova o MoOH na 75.
Norveška gradi podmorske čolne* za Nemčijo.
Boston, Mass., 16. aprila. -z Kristijanije je prišlo neko pis-io. kjer se poroča, da je bilo ve iko nemških podmorskih čolnov grajenih na Norveškem. Po tem 'ismu Nemčija po prvem maju ne •otrebuje več podmorskih čolnov
Pismo je pisal O. C. Dahl, ki ma veliko ladjedelnico, svojenvr eeaku dr. And. F. Ohristiain-u. 1llasi se:
"Podmorski čolni so brez dvnj-be velika nevarnost za Angleško.
V	moji ladjedelnici smo od okto-'*ra 1914 izdelali sledečo množino ;>odtiiorskih čolnov; 1914: 3G. T 915: 193, 1916: 226 in 1917: 40 podmorskih čolnov na teden.
Razdeljeni so na tri razrede: ->00, 610 in 704 čevljev dolgi. Iz lelujemo jih do 1. maja. Nomčija ni po prvem maju dala nikakih naročil. To pomeni, da jih ima ali lovolj, ali pa se bo vojna koaičala v prihodnjem poletju.''
Gozdni požari.
Cumberland, Md., 16. aprila.—
V	bližini tega mešta gore gozdi, ravno tako pri Keyser, Va borovje blizu Frosfcburga je na več krajili v plamenu. Veliko ško-le je na mladem drevju in na o-grajah. V nekaterih krajih že go ri ves teden in požara ne morejo omejiti
Izumitelj esperanta je umrl.
Amsterdam, Nizozemsko, 15. apafila. Dr. Ludvik Zamenhof, izumitelj esperanta, je včeraj umrl v Varšavi.
Dr. Zamenhof je bil rojen 1859 v Bielostoku in je 1887 objavil prvo -knjigo novega jezika. Sestavil je slovnico iz vseh evropekih jezikov. Esperanto je zelo lahek za u-čenje in je že precej razsfrjen.
Bara Bernhard bolna.
Slavna francoska igralka Sara Bernhard. ki je v Ameriki od lanske jeseni, je nevarno zbolela. Prepeljali so jo v bolnišnico, kjer se bo danes odločilo, ali jo je mogoče rešiti z operacijo. Bol men še ni natančno določena. Lansko leto, malo prej, predno je prišla v Ameriko, so ji v Parizu odrezali nogo. Stara je 73 let.
pozorni
Brezžične naprave.
Washington, D. O., 16. aprila. -Danes je zvezna vlada odstranila vse brezžične naprave v privatnem obratu. Delujejo samo naprave, ki so pod vladno upravo. Vse privatne naprave, ki niso naznanjeno, bodo zaklenjene.
Požar v Rockaway Parku.
Včeraj zjutraj je nastal požar v neki hiši v Rockaway Parku, >rrw York, in se je z veliko naglico razširil na sosedna po&lopja. Uničil je devet velikih poslopij in osem manjših. Požar se je rai širil valed močnega vetra. Škode jo več kot 250 tisoč dolarjev.
Joffre na potu v Ameriko.
Washington, D. C.. 15. aprila. Danes se je zaznalo, da so med zavezniškimi zastopniki, ki so na po-cu v Ameriko, angleški zunanji minister Balfour, francoski justični minister Viviazfi in general Joffre.
Za sprejem teh zastopnikov je izvoljen odbor najvišjih ameriških dostojanstvenikov, med njimi admiral Fletcher.
Kubanska armada za Amdriko.
New Orleans, La., 15. aprila. — Kubanski predsednik Menocal je Združenim državam ponudil celo kubansko armado 25 tisoč mož za ves čas vojne.
Sedaj nabirajo to armado tn jo bodo izvežbali, da se pošlje na fronto v Evropo.
Macedonsko bojišče.
Pariz, Frandja, 15. aprila. — Sovražnik je obstreljeval Bitolj in je porušil 17 hiš. Tolpe komitašev so v družbi avstrijskih vojakov poskušali ofenzivo pri Korici toda smo jih prepodili.
Vroči artilerijski boji se vrše ob kolenu Orne in ob Preisbiakem jezeru. Sovražnik je obstreljeval strupenimi plini laške postojanke na hribu št. 1050. Napad smo od>-bili.
Francoski letalci so bombardirali sovražne pozicije ob Vardarju.
Patrona v tiskarni
Sinoči so našli v tiskarni new-yorškega lista "Globe" tripalčno patrono. ki je tehtala 15 funtov. Položena je bila na stroj tako, da bi takoj eksplodirala, kakor hitro bi začel stroj delovati.
Pariz, Francija, 16. aprila. — Francoska armada je pričela z o-fenzivo. Naskočili so Nemce na 25 milj dolgi fronti od Soissons do Rbeimsa.
Bila se ie nad vse vroča bitka na celi fronti, kjer je sovražnik zbral zelo velike sile in mnogoštevilno artilerijo. Povsod je vrednost naših artiles*ijskih sil nadkriljevala energično sovražno obrambo.
Pri Craonne ao naše čete zavze^ le drugo sovražno obrambno črto. Nemci so vprizorili protinapad, ki pa je bil odbit z velikimi izgubami za sovražnika.
Vjeli smo več kot 10 tisoč vojakov. Vplenili smo tudi mnogo vojnega materjala. katerega še nismo mogli preceniti.
Pri St. Quetinu. kjer se stikati francoska in angleška armada, se vrše vroči artilerijski boji. Angleži in Francozi so napravili polu-krog ob mestu.
Tudi v Champagne so postali boji zelo živahni.
V Lotaringiji in Alzaciji so fran-c(>ske čete zavzele na več krajih nemške postojanke. V Alzaciji so Francozi na šestih mestih dospeli do druge nemške obrambne črte.
London, Anglija, 16. aprila. — Preteklo noč smo zasedli vas Vi-larst in smo napredovali proti Len-zu. —
Plen, katerega smo vgrabili pri Gieven in ob reki Souehez. je neprecenljiv; vplenili smo velik top s bojne ladje, cele kupe munlcije, večje število zakopnih možnarjev in veliko množino bomb in granat vsake vrste. Tudi smo vplenili dva velika stroja za kopanje jarkov.
Med vjetimi sta dve tretjini Bavarcev. Do sedaj je padlo v naše roke 194 topov/
Rusko bojišče. Petrograd, Rusija, 16. aprila. — Naši vojaki so razstrel.li most preko reke Stry.
Nemei so povsod v manjših oddelkih napadali naše postojanke, pa smo jih povsod pognali nazaj.
Na mmunskem bojišču je sovražnik začel naskaikovati pri Bo-toshu; pa smo ga zavrnili s strojnimi puškami in artilerijo.
Naš podmorski čoln je potopil en turški motorni čoln in dva via-čilna čolna.
Ruski zrakoplovec je zadel nemški zrakoplov, ki se je vnel in je padel na zemljo.
Boji z Lahi.
Rim, Italija, 16. aprila. — Na Tirolskem so boji zaradi sneženih viharjev ponehali. Ob Freikogel smo pod snegom izkopali predor in smo vdrli v sovražne postojanke; sovražnik imel občutne izgube.
Pri Tolminu nas je sovražnik v soboto napadel, toda smo ga odbili.
Naša artilerija je obstreljevala sovražne postojanke vzhodno od Gorice in v Vipavski dolini.
Podmorskih čolnov ni v Pacificn.
San Francisco, Cal.. 15. aprila. Japonska admiraliteta je uradno naznanila, da ni v Tihem oceanu nemških podmorskih čolnov.
Internirana namenska ladja
Amsterdam, Nizozemsko. 15. aprila. — Turški časopis "Sabah" poroča, da je turška vlada internirala ameriško patrolno bojno ladjo ''Scorpion".
Ladja je dobila povelje, da zapusti pristanišče v 24. urah. Ker tega ni mogla storiti, je bila inter-nirana.
Pošiljateljem denarja«
Kakor že znano,	šmarno nič več denar za izplačila v Av-
striji, Ogrski in Nemčiji. ^^
Lahko pa redno ie ixpoaljujemo izplačila vojnim ujetnikom in drugim v Rtuiji, Italiji in Franciji, kakor tudi onim ljudem na Primorskem, kateri bivajo v krajih, ki so Medeni po laški armadi
Kadar pošljete denar, priložite tudi dopisnico ali pismo vojnega ujetnika ker nam s tem pomagate sestaviti pravilni naslov.
Mjfc^. TVKDKA FRANK BAKHKR,	1
'	OliMi- -	— *«W York, II.
N* J večji slovenski dnevnik
< w Zediivenih državah > j
I Vefc* za vse lete ... $3.50 | Za pol leU......$2.00
GLAS NARODA
List slovenskih delavcev v Ameriki. *
The largest Slovenian Daily < in the United States v
Issued every day except Sundays
-:- and Legal Hoi iday*. -5 SO,OOO Readers >
.. —	„	■■ iMi ^ — __
TELEFON PI8AKNS: 4687 COBTLAKDT. Entered as Second-Class' Matter, September 21, 1903, at the Post Offfes at Mew York, N. V, tmder the Act of Congress of March 3, 1879. TELEFON PISARNE: 4687 CORTLANDT
■ _______

<4QLAS NARODA" Očeavstr.mornarice.
OvtMd aad pobUabMl fey tkfe IOILIIHIIQ
(a Mnwntloa.)
IW* BAI81R, Prost<1 Mit	LOUTS BBNHDIK, Treasurer.
I t • T I I 1 O
O O ■ P A H T
rit«* ot Basines* of cue corporation and addressee of atiori 82 0>rfl«n<!t Street Boron prti of Manhattan, New York CXty, If
aalo leto velja tlat aa Amerik« ta Ouutdo......... ft.SO
lets ......IN
Zm celo leto aa mesto New Tack ivOU Za pol leta aa aesto New York— «.00 Za fetrt leta m mesto New Xoarf LSO Za iaosemstro aa eelo leto — ~ (LOO
•HJLAH NABOUA" latiaja raak dan 1st
nedelj In praznikov.
-H L A 8 N A K O D A"
("Voice of the People") every dajr except Sundays and BaOdaya,
Subscription yearly $3.50
Advertisement ea
Doplal brea pod piss In osebnosti se ne prloMnJeJo. Denar naj se blagovoli pofilljatl po — Money Oidar. kraja naročnikov prosimo, da ae nam todl
na ms ni. da hitreje najdemo naslovnika.
Dopisom ln poiUjatvam naredita ta naslov J -ti L A 8 NAKOPA"

Tort oh i
Telefon: 46K7 Oortlandt
'SLlMtutr-Lfig^tt
Pot k zmagi
bojujoča se so brez
Razen Rusije ni imela dozdaj še uobena država v Evropi nobenih posebnih uspehov.
Vse osvojeno ozemlje, vse pridobljene bitke Sjlobjejra pomena.
Kaj si je na boljšem Nemec s Severno Francijo, kaj z Rusko Poljsko; kaj koristi Avstriji Srbija?
Res je, da so imele vse te zmage velik moralen uspeh, da so na nek način elekritizirale prebivalstvo, toda to je bilo in je zopet minilo.
Da so enkrat za vselej minili časi, ko je zmagovalec zavladal osvojenemu ozemlju, se bo jasno izkazalo v sedanji vojni.	- -1 —
Vsak narod kot tak je skupina zase, ki si sama določa bodočnost iii sam seboj živi svoje žalostne in vesele dneve.
Nemci so pred štiridesetimi leti osvojili Alzacijo in Lotarintfijo. Ker prebivalstvu niso pustili svobodnega raz voja, je še druga generacija tamošnjega ljudstva Xemcem skoraj ravno tako nasprotna kot jim je bila prva. V Alza-ciji in Lotaringiji je neprestana opozicija.
Misli na Francijo ni mogoče izbrisati, hrepenenja po Franci ji ni mogoče zadušiti.
In to vidimo povsod.
Pri vseh podjarmi j enih narodih, pri vseh, katerim je vladala mačeha, mesto da bi jim bila mati.
Prej smo omenili Rusijo in njen uspeh.
Ruski vojaki so bili zavzeli Bukovino in Galicijo, pa bo se morali umakniti. Rusko ljudstvo se ni bilo navdušilo za zmago in tudi vsled poraza ni bilo posebno žalostno.
Rusi niso vedeli, zakaj se bore.
Vlada je rekla, da ne smejo prej nehati, dokler ne osvoje — Carigrada in dokler ne napravijo enkrat za vselej konec turškemu gospodstvu v Evropi.
Neuspeh je sledil neuspehu. Neuspehov je bilo toliko, da so popolnoma zatemnili trenutne uspehe in pridobitve.	j -n,
< esar ni slutil noben diplomat, noben državnik, česar i Rusi sami niso slutili, se je zgodilo. Mahoma, v dveh ali treh dneh se je otreslo rusko ljudstvo svojega sovražnika in zatiralca — carja.
To je bilo prvo in največje delo ruskega naroda izza izbruha vojne.
In temu so sledile mahoma silne izpremembe. Nenadoma sta se pojavili dve sili, ki sta dovolj močni, da priborita človečanstvu boljšo bodočnost in da mu zagotovita pravice, ki jih zasluži in ki jih je vredno.
Amerika je čakala dolgo časa.
Prenašala je krivice, s katerimi so jo pitali Nemci, njen zastopnik je pa koval trezno in premišljeno načrt, jK>tom katerega bo mogoče odpraviti vse ovire civilizaciji ter zagotoviti vsakemu posamezniku in vsakemu narodu obstoj.
IYedsednik Wilson je izdal svojo zgodovinsko važno proklainacijo, katere temeljna točka je:
— Vse, kar se prevredi, naj se prevredi na demokratični podlagi, vsak narod naj ima pravico do samostojnosti in razvoja, vsakemu narodu svoje, proč z vsem, kar o-vira napredek 1 —
Proklamacijo so zavezniki navdušeno pozdravili.
Pot in cilj bodočega vojevanja jim je začrtala Amerika, najbolj demokratična dežela na svetu.
Zavezniki so pozdravili predsednikovo proklamacijo, nemška vlada z Viljemom na čelu se je pa stresla veri oc, da »o ji začele biti zadnje ure.
—k.
m t
Kratke vesti.
za manj kot $4, torej še enkrai ceneje ko«t importirani cement.
Pridelek čebule na Bermudi ae Ameriški toaletni predmeti po-mi na 113,000 mernikov. Pride-! »tajajo vedno bolj popularni na lek krompirja bo hlab, m sicer Daljnem Iztoku. Fraaicija in An-radi pomanjkanja dežja. Pride- glija, ki »ta preje dobavljali te
M
IaIo ae bo nekako 35,000 barolov ( sodo v)
V Guatemali ae je pričelo dne
1. aprila s obratovanjem ▼ novi napravi sa Portland eement. Pod je financiral ameriški kapi-I2M),000. Tam izgo-■e lati Ho prodaja
m* i">,H» i"K
predmete, nista vec v stanu pošiljati nadaljno blago.
Zaloge klavirjev ae je v Sao Paolo v Braziliji nadomestilo z izdelki ameriškega izvora. To dejstvo ae pripisuje ne le vojni, temveč tudi boljši kakovosti ameri^nje a
, Due S. februarja je umrl na Dunaju mož, katerejra se lahko z vso pravico imenuje očeta avstrijske mornarice. Ta mož je bil veliki admiral Anton Haus, sin naše Kranjske dežele. Ko se je razširila novica o smrti teca odličnega mor-( narja ob sinji Adriji od bojne la~' dije do ladije, niso obžalovali njegove smrti le častniki, ki so videli v njem ženijalnega voditelja, tem-! več obžalovalo jo je tudi moštvo, pri katerem je bil Haus skrajno priljubljen. Haus je bil prava vo-j i jaška natura. V službi je bil stroff.' j včasih celo trd proti svojim pod- j jrejenim, a bil je strojr tudi proti, samemu sebi. Kljub temu pa je ! bil dobresa srca ter velike dobro-' duinosti, kar se je kazalo v vseh njegovih dejanjih proti Lastništvu in moštvu. Predvsem pa je bil mož. ' ki se je imel zahvaliti za vse, kar j je bil dosegel v življenju, edinole i samemu sebi, svoji nadarjenosti in pridnosti. Nikak zaščitnik mu ni \ gladil poti in kar je dosegel, je ' dosegel s svojo lastno močjo. — j Vsled tega je pozneje, stoječ na višku svoje karijere, s ponosom odklonil vse zunanje časti, s katerimi se ga je hotelo odlikovati. Odklonil je predvsem plemištvo ter ostal navadni meščanski Anton Haus.
Haus se je rodil v Ljubljani na Kranjskem leta 1&51. Že kot mladega dečka ga je vleklo ven v svet in ko je dovršil srednješolske študije, je vstopil leta 1869 v avstrijsko vojno mornarico kot aspirant. Predpostavljeni mu častniki so kaj hitro spoznali, da tiče v mladem Hausu izvanredne zmožnosti in vsled tecra se mu je že v mladih letih poverilo več zelo delikatnih iu važnih nalog. Javnost pa se je pečala s Hausom šele leta 1899, ko je zastopal Avsrtro-Ogrsko pri med narodni ekspediciji za zadušenje usta je bokserjev na Kitajskem. Takrat je ravno plul krog sveta kot poveljnik korvete "Donau7\ ko mu je došlo povelje, naj se takoj obrne proti Kitajski ter tam prevzame poveljstvo nad križarko "Maria Theresia", ko je posadka je tvorila prispevek avstro-ogrske monarhije pri tamošnji ekspedici-I ji. Vrnivši se od te naloge nazaj v domovino, je postal Haus naj-prvo prezidijalni načelnik mornariškega odseka vojnega ministrstva na Dunaju in kmalu nato predsednik tehničnega odseka. Na obeh teh mestih se je z vso unemo
lotil dela reorganizacije avstrijske mornarice. Kljub mirnim razmeram in celo prijateljski zvezi z Italijo ni pustil Haus niti trenutek iz vidika krepko se razvijajoče mlade italijanske mornarice ter ie skušal držati ono svoje lastne domovine tako glede števila kot glede tehnike na isti višini.
Hausu se je ponovno poverilo poveljstvo eskader in koneeno je bil imenovan mornariškim inšpektorjem, katero mesto se je ustvarilo prav nalašč zanj.
Ko je leta 1913 odstopil admiral grof Montecuccoli, je bi imenovan Haus njegovim naslednikom in tem načelnikom cele avstro-ogrske mornarice.
Leta 1915 se mu je podelilo na slov "velikega admirala avstro-ogrske mornarice", kar je zna čilo odlikovanje, katerega ni bil dote-daj deležen še noben avstrijski mornar. V pričetku svetovne vojne in toliko časa, <dokler je ostala Italija nevtralna, je dobila avstrij ska mornarica nalogo vršiti delo pomorske policije v aJdransketn morju proti ponovnim napadom francoskih in angleških bojnih ladij. Že pri rešitvi te naloge, ki je trajala od avgusta 1914 do maja 1915 so se pokazale vse odlične zmožnosti admirala Hausa. S prav majhnimi lastnimi izgubami se je posrečilo Hausu prizadejati nasprotniku prav občutne izgube. — Njegova dalekovidnost. rpa se ni zadovoljila s tem delom, temveč se je celih teh deset mesecev pripravljal na vstop Italije v vojno in s tem na boj proti glavni tek-; movalki Avstro-Ogrske v Jadranskem morju.
.Italijanska mornarica je našla ob svojem vstopu v vojno svojega nasprotnika sijajno pripravljenega. Vsi italijanski načrti, kako napasti in zavzeti obalo Istre in Dalmacije, so postali neizvršljivi vsled podrobnih proti odredb admirala Hausa. Slednji pe se ni o-mejil na defenzivo, temveč je ponovno s svojimi ladijami napadel iztočno italijansko obal. Pri tem pa ae Hans ni omejil na zastareli način odprtih spopadov a bojnimi ladijami. Glavno vašnoat je pdl*-gal od leta 1916 naprej ha vojeva-
s tem. so še v živem spominu vseh Tud blokado Sredozemskega morja se je izvršilo po načrtih Hausa
Sredi tega delovanja ssl je dobi tela smrt na Dunaju, kjer se je mudil po opravkih. Mož železnih živcev in telesa je bil bolan le par dni. Vsa zdravniška pomoč jc bila zastonj in Hausu ni bilo več namenjeno videti sinjo Adrijo in Pulj. katero mesto je postalo nje gova druga domovina.
Prikazen admirala Ilausa je prav posebno zanimiva za nas Slovence. kajti razven dejstva, da se je rodil na Kranjskem, je treba še omeniti, da je skoro vse svoje proste ure preživel na Dolenjskem, v okolioi Novega mesta, kjer je bil splošno znan in priljubljen. Slovenščino je k»t rojen Kranjec popolnoma obvladal in tudi rad go voril. Bil je ena izmed redkih de mokratičnih prikazni med avstrijskim easništvom, ki se ne potezajo za zunanje ča^i in odlikovanja, teuive«* žive le svojemu poklicu.
Dopis.
Pittsburgh, Pa.
Slovenci!
Združene države se nahajajo v vojnem stainju. Amerikanski vladi od sovražnika vsiljena vojna bo izvojena do zmage z uporabo vseh ueizčrpljivih sil te mogočne dežele. Xe v sebične namene, ampak kakor boriteijiea za pravice človečanstva je Amerika izdrla svoj meč.
Od vseh tujih narodnosti, ki so tu našle dingo in srečnejšo domovino. so bile slovanske med prvimi. ki so izjavile svojo brezmejno zvestobo Združenim državam ter se uvrstile okolo njih velikega predsednika.
Pittsburški Slovenci! Vi, ki ste več let v tej deželi, ste postali njeni svobodni držav-
Sodba Edisona o Nemčiji, rt^^i: tS
„	( osvetlili in pojasnili s sila važne;
in obsežno duševno silo. ki se Gotovo bo marsikaterega zani- ^^e -ljubezen", in njenim! malo čuti, kako se je izrazil o 11!)&nrntn;i;niT1 Snv^t^m". zat
BOLŠČIM V HRBTU, bole Cink ha stkjjeteh.
____ . .	nasprotnikom, lisovraštvom"; ....
Nemčiji favni iznajditeJj Edison, liaslov pa smo dali obema 7;iani
ko se je leta 1912. vrnil z nekega	kuefli: Bros iu Nejkos.
znanstvenega potovanja po Nem- četudi razpravljajo dužeslovci'
- Jl;-,P ^tiSOral-.VS,e^ tc*a' kar * knjigah*ta predmet bol) celot-! I* bl!.vldei ™ sh?®1' pnmerjal no volldar se ue ozirajo toliko na i Nemčijo in Združene države na Lsthlito življenje, kolikor bo uam sledeči način:	.'mogoče.	1
— Kot povsod, se lotijo Neme i
Vsi nasi duševni pojavi se dajo urediti v .dve vsti: v pojave «l)o-j
tudi v tehniki vsakega dela počasi
in z vso učenostjo, dočim se loti-	. v .
, i, , . znavainja m noja ve zelenja. \ mo mi vsakega dela z glasnim____, _	J
kričanjem, a še daleč ne tako temeljito. Mi posnamemo le smetano in Nemec dela isto. le 7. rnzli-
vseh pojavi > prve vrste doznava-
nio razne predmete; predmeti sel
nam javijo, ker so, ne glede- na to.'
, r « - - iii	^ 80 nam prikladni "ali nepri-
ko, da vleče se velike dobuke iz	,, . . , , . ^ ^ !
, , , . . . ,	.	„ Kladni. dobn ali slabi. Druge vr-
nile k a, ki je ostalo. Ali Aneriknu-	, A
' v *	, . . •	ste jK>javi pa so oni. v katerih te-
ei se pečamo v pretežni men s ta-	.. . ..
i • . j w i *	iamo P° Mznili predmetih, seveda
kimi produkti, katere moremo do- —I,,«,	■, , ... .
.	spoznaniii. jili zehmo pridobiti si
biti na lahek m n out rudiji v na- •	v .
t- . »	.. »	- imWl- uznati. ^.a-sa dusevno^t se
cin. Kot mečemo v smeti se dobre t . . .. ,	.
, .	,.	j * * poja\iii obrne proti tej aL
m porabue stvari, pustimo tudi -	- ,	;.J
. „ . .. ... r . , °ni st\an ui se z nekim nacmom pn fabvikaeiji vnemar stranske .il>Ije . ^ .
proizvode, ker deloma ne pozna- tako godi> kakm. b; ^
mo njA vrednosti ali ker bi bilo vez	^ -n	a
z izrabljanjem tel, snovi zvezane- pmlaietoui katera
ga preveč dela. Nemci pa so .po- drugega k drugemu, oba druži ali
znali polno vrednost teh stvari m lzkliža drufiu in .y
vedo, da se izrabljanje ..plača, ee mo jim pojavi	/ k(*.r
se upošteva vse posameznosti. Na belimo te ca ali oue»a ali podlagi temeljitega znanstvenega raziskovanja se je oživotvorilo celo vrsto novih industrij. V tem oziru imenujem le izrabljanje stranskih produktov premegovc smole in barvilno industrijo, teto metodo, da se namreč na podlagi dolgoletnih poskusov in znanstvenega dela ustvari nove
pojavi
"teženja", ker težimo ali se ua-gibljemo proti onim predmetom; tudi "hotenje" se imenuje pojav tedaj, kadar s pametjo privolimo v to. česar se je poprijela želja.
Pojavi te vrste, pojavi zelenja, so jako mnogolični, četudi imajo vsi omenjeni skupni znak. Kolika
p^ius«!	--jaei. m u^-d ono voljo
Veliko množine kemikalij se pro- hotenjom v katerein M izvaja v Nemčiji iz snovi, katero ^j,. ^ prou<:,avanje re
ljaui. Slovencu m treba reči, kaj pomenja prisežena zvestoba.
Mnogo vas je tu premalo časa, da bi mogli postati državljani. Aampak tudi ti vedo, kaj so dolžni tej 'gostoljubni zemlji.
Srečni smo. da se smemo boriti za pravice narodov, velikih in malih, ter ca pravico vseh ljudi povsod, da .si smejo izbrati oni obliko življenja m pokorščine oni sami hočejo. — tako je proglasil Wilson v svoji zgodovinski poslanici.
Pittsburški Slovenci!
Potreba je, da izjavimo možato, da smo tu in da smo trdni kot skala na strani dežele A-Vashingto- v
.	pro^a- ra2jika sc 2di da je med .
jalne možnost,, se uporablja x kateri 0 anizem ^^ " -vseh panogah nemške industrije. iač.; iu m?d cno voljo a/onjm|
smo se od j
. ,	, ------ — t—resnice, za'
meeemo mi proč kot mevredne. braaibo pravk,e! Ko st imo
Treba je iti le v nase premogovne jeai iu ^	^ *
okraje m plinarne: koliko mate- -
rijala gre tam v nič; ves slični
materijal znajo Nemci dobička-
nosno uporabiti. Tudi velika
vleče nas želja k jedi; ko ogledujemo krasnp sliko, strnimo vanjo zamaknjeni iji srce nam polje od radosti;
OHROMELOST KOSTr. ZBADANJE V KRltU, ZBADAN^X V HRBTU,
ena vcpeino adrarllo, ki M imenuj«
REMO
ŽUČNO ZDRAVILO PROTIPROTINSXO
Ena steklenica atane eii dolar, tri ateklenice $2.30 ieat atenlenic, vapešno In po-palno Edravljenje eelo pn caaemarjeuih slučajih, celo edravljenje atane $5.00 ■ po itnino vred-
"Vi lahko piftete meni » osirom na katerokoli bolezen ln prejeli boste najboljše po jaanilo In ostalo bo popolno ma tajno.'*
naroČilo.
steklenic REMO PROTI PROTINSKO ŽUČfNO
ZDRAVILO in priložim
a. — ln---- sentor,
Ima-----------------
Naslov___________
Tem potom naročam___
predn»>st Nemcev je, da ne zatr-
ju je jo kot A merikanei, da so nji- d(jhimo ko sliilmo 0 kri,k:ah-liovi izdelki najboljši. Oni no pn- se ^ ubo_mu zatipa ' znajo tega stremljenja po visokem in najvišjem, vsled Uatcre-za zaničuje ali omalovažuje Ameri-kanec dobro blago srednje vrste. Docim s« vrši pri nas vse v hipu in včasih brez zadostnih priprav.
ie v Nemčiji vsako delo zvezano	. , •	,
J	r» •	1o„, predmetu, oziroma njegovi pred-
z ldiMimom. Pri nas se polaga C+Q -	,	? 1 .
živali moleč pest s soljo. Za teboj ko preudarj/amo lepoto I poj de. / kamor hočeš: kazala bu kreposti, odločimo se, da si jo pri-1 teženje po soli tako krepko, d i
dobiš jasno misel o živalskem teženju ali zelenju, ako je še nima*
vname se nam pogum v srcu, da ga rešimo sile in uničimo sovražnika. Kljub vsej tej razliki je vendar povsod en značaj, ona posebnost, namreč ta, da se naše bitje nagne in obrne tev da nekako vleči k
na :oi LLncolna v usodepolni uri. JetlJ-
Slovenci brez razlike povablje-J To laskavo,
,	v	...	i , stavi. Kako se to godi. to opazuie
glavno važnost na hitre uspehe , ,	6 ' J
, „	a. i , vsakdo v sobi; to se da pa-.* neko-
ali rezultate. Znanost, tehnično	. . '	1
. , ,	. - ^	liko opisati, a opredeliti se ne du,
izsolanje m eksperiment se sma- , .	^	'
, 7 i-i	Je to prvoten pojav, tako ele-
tra kot nekaj, kar nima nobenega	, , . '
... , .. .mentaren, kaicor ie spoznavanje, stika s proizvajanjem, doeim se , .	r	^ 1
"	r , '	ki ga tudi ne mores opredeliti,
v Nemčiji vse te elemente vključi	1
organizacijo industrijalnih pod-| .Kdo Pa ne	-se teženje ja-
j vi no samo v človeku, amnpak tu- vzgledih
■m ste vsi, da se vdeležite v nede Ijo dne 22. aprila ob 2. uri popol dne v Kranjsko-Slovenskem Dc mu na 57. cesti slovenskega sho
v veliki meri resnično sodbo glede nemške industrije bi Edison danes gotovo ne napisaJ. Iz tega je razvidno, kako uniči vojna vse, kar se je storilo
da z edinim dnevnim redom: ma- dosedaj za medsebojno ume van je nifestacija udanosti pittsburških in spoštovanje med civiliziranimi Slovencev napram Združenim dr- narodi sveta, žavam iu njih predsedniku.	-
Važno! V vašem interesu!
Povedalo se vam bo, kaj vam je storiti, ako brez svoje krivde ki radi liesporazumljenja pridete v kako nepriliko in kam se imate zateči.
Pridite vsi v lastnem interesu!
Odbor.
Opomba: Shod se vrši 22. apri
Eros in Nejkos,
di v d."igih prirodnih bitjih? Saj teži magnet k železu in železo k magnetu. In kakor so doslej razlagali od Nevvtona sem splošno, teži vsako nebesno telo, vsaka tvarinska skupina k drugemu telesu: med njimi deluje skupna sila, ki privlačuje telo k telesu, ia sicer tem bolj, čim večje so mase in čim bližje so si med seboj. Potemtakem je teženje, ali kakor pravi fizika, gravitacija, v vseh telesih, živih in neživih, velikih in seveda tudi malih. Kjer je masa. Dušeslovna črtica. — Dr. Ft. L. j to je kaka množina tvarine, tare
--! je tudi gravitacija — teženje
Grški modroslovec Empedoklesj No trdimo, da je Empedokles
stvareh delujeta samo dve moči: prav tako bistro zazrl ta splošni la in ne 15., kot je bilo že enkrat *J*bezen ^ sovraštvo. Izprva so zakon v prirodi kakor vel ki New-
bile prvine vseh stvari med seboj ton; a da ga je slutil, to bi si di*2-zmešane in združene; vse so bile nili reči.
porocano.
j v lepi edinosti in med njimi je
Vsako živo telesno bitje, tud: človek teži po hrani. In če pravimo, da živa telesna bitja potrebujejo hrane, izražamo isto resnico. Kakor se pa živa bitja razlikujejo od neživih, tako se tudi teženje živih bitij loči od teženja neživih bitij. To izražamo tudi v besedah. O neživih stvareh ne pravimo, da •si žele. ampak (znanstveno), da teže, zakaj v želenju je vitalno delovanje, ki ga ni v neorgansklh stvareh. Živali žele jesti in piti — tu govorilno samo v preprostih zaradi umevnosti in so ne oziramo na razna živa bitja najnižje vrste in najmanjšega ob-sega, ki se komaj ločijo od neživih stvorov -—, žele si drugih vitalnih opravil; kakor gibanja, plojenja, počitka. Brez zelenja b. bila žival nedelaven stvor in bi niora'la poginiti.
(Dalje prihodnjič.)
Rad bi izvedel za naslov svojega prijatelja JOSIPA VIDNE-Pred d verna mesecema sva bila skupaj v Los Angeles, Cal., in v stari Mehiki. Kje se zdaj nahaja. ne vem. Prosim cenjeno rojake, če kdo ve za njegov naslov, da ga mi naznani, ali naj se pa sam javi. — Matth. C'ha-donich, Blue Bell Mine, Mnjer, Ariz.	(17-19—4)
- H i . .	vladala ljubezen. Toda polagoma.
Alkohol iz apnenca. * *	•
r	j etmcLalje bolj rastlo. Sovraštvo je
---[razločilo in razbilo« kar je bilo
Švicarski zvezni svet je v?el v p0prej združetno. pretres pogodbo zvezne alkoholne j Empedokles imenuje ljubezen: uprave z Donza-naparvami glede "filotes" ali "storge", sovraštvo dobave alkohola ter je pogodbo pa. »nejkos". Ljubezen mu je tudi odobril. Lonza-naprave dobi- »^iia" (epiofron\ so\Taštvo pa jo s tem koncesijo za pridobiva- .je "poi&ubno. tužno. besno"; z nje alkohola in apnenca, in sicer drug0 besedo bi smeli reči, da je potom komičnega in elektroliti;-- ljubezen dobra in vzrok vsega do nega postopanja. Švicarska vlada brega, a sovraštvo je zlo m vir j je prevzela dolžnost, da prevza- Vs ga ila.
•me vsako leto od Lonza-naprav, ^udi pri Platonu nekako odme gotovo količino alkohola.	jva ta TOisel, ali bolje rečeno-, ob
Kako valike važnosti je l>ogod ^^ pomen ljubezni se nam tu ba, je razvidno iz tega, da je mo skriva, od nizke ljubezni pa do goee doibiti iz 30,000 ton apnenca one Tjubezni, ki nas vodi do mo-8000 ton alkohola. Ce je že na Prosti, ki nas dviga iz omejenega vsak način treba žganja, je bolj- in umrijivega sveta do naskonČ-še, da se ga dela iz apnenca kot nosti ^ neumrljivosti ljubezen, ga pa "ige" iz krompirja ali rii. ki je _T1Tepenenje po resnici To »Bcer pa se bo alkohol iz apnenca je v najvwjem in v najlepšem uporabljalo skoro izključnp v in- pomenu Platonov "Eros" (ljube dustrijske svrhe. Naravnost groz- zen).
no bi bilo, če bi celo švicarsko go- Kako vzvišene misli, čeprav ne rovje obstajalo iz strjenega žga- VEeskozi resnične, so blestele -pred "J3"	očmi že starim modroslovcem. Ču-
tili so in prirojena slutnja jim je DOLGOVI.	Havdajala misel, da vlada v ve-
—	Hvala ti za dober svet; toda soljstvu enotna sala s svojim na-brez denarja se vendar ne more sprotstvom, da ona giblje ne nič napxaviti.	samo v vidni prirodi, tomveč tudi
—	O, da; more se.	v človeškem delovanju.
Kaj ps! 1 Ni nam tukaj namen, da bi pre «-< Mseve. a_____i. iskonra^ eat^Q*t Jr čutni prirodi

Družba sv. Mohoija v Ameriki?
Ne I — Vendar, ker tako težko nogreJiamo lepili Mohorjevih knjig, je sklenila ZVEZA KATOLIŠKIH SLOVENCEV. «ln bo T.roskrl>eln nekako nadomestilo. Zato bo izdala z.-t
leto 1918
sledeči književni dar:
L Koledar "Ave Maria" zji leto 1'JIS. V koledarju Iki Imenik ndo» po posameznih naselbinah, prav tako, kakor ga je imela Družba sr. Mohorja.	\
2.	Iz življenja. Knjiga povesti, nadomestilo Mohorjevih Večernlc.
3.	Iz srn do srca. Brošuri ca, ki bode globoko poseg Ta v naSc vsakdanje življenje.
4.	ADfleško-slovenski katekizem (Baltimorski i t slovenščini ln angleSčinL
Vse te knjige bodo dobili rojaki samo za
EN DOLAR
udu J ne in lOe. za počil jatvene stroške, ako se priglasijo rsaj
do 3O. aprila.
V	vsaki naselbini )
V	vsaki župniji ) ifi&mo {»orerjenikov, ki bi nabirali ude.
V	vsakem druitro >
Vsa pojasnila, cirkularje za razdelitev v reklamo, nabiralne pole, se dobijo brezplačno pri tajnika Zveze
Zveza Katoliških Slovencev
««r. MARK'S PL,	'	NEW YORK, N. I.
IŠČJEM
dobro služkinjo za poonoc v kn (hinji. Sme biti tudi vdova z enim otrokom. Na starost se ne oziram. Plača od $25 do $30 na mesec
Ivana Pelan. Camp oŠ. Cheat Dridije. W. Va. (17-18—1)
In ozrimo se sedaj posebe.) na živa bitja! Govedo zazre poleg poti dobro pašo: mahoma jo kre ne tia in si privošči sočne trave Govedo je najprej težilo po piči potem pa jo dobilo. Vzemi v roke soli, pomoli jo ovci, da je nekoli ko pozoblje, potem pa idi naprej
■ ^sigpppfSf ■s " :*i



Ruska republika.
Petrograd, Rusija, 15. aprila- — "Sedanje misli in zelje javnega mnenja v Petrogradu, Moskvi in v ruskih provinci j ah so obrenjene na vstanovitev republike. Vse razpoloženje kaže, da se mora prepustiti ruskemu narodu, da so izvoli pravo obliko svoje vlade.
44 Rusija je danes republika.
odpovedjo velikega kneza Mihaela Aleksandrovima, da ne sprejme krone, dokler ga narod ne izvoli, je monarhija dejansko prenehala."
V tem smislu se je izrazil ruski zunanji minister profesor P. Miljukov.
*4Kdor je proučaval vladne ustroje, kakor jaz", pravi Miljukov, '*ta izprevidi, da je malo razlike med republiko in ustavno monarhijo: poglejmo samo Veliko Britanijo in Združene države.
"Rusija se je zadnji čas osvobodila ne samo skodlji-vf vlade, temveč je izginilo tudi bistvo stare vlade.
44V tujini so nekateri kazali na nezavedenost naroda po provineijah, zunaj mest in trgov, na nevednost teh mi-ijonov, ki tvorijo ver kot šestino zemeljskega prebivalstva in so mislili, da bodo. le polagoma in nepopolno spoznali pravi pomen revolucije.
* * Kjer je bilo v prvih tednih potrebno, da se narodu razloži revolucija, se je pokazala sicer težava in v zakotnih in oddaljenih vaseh niso znali ceniti svobode, katero so ravnokar prejeli. Danes pa dobivam poročila iz najbolj oddal jenih okrajev in sem v stanu odločno izjaviti, da ruske vasi z velikim navdušenjem pozdravljajo stalno uničenje monarhije in kažejo republikansko mišljenje".
O ruski armadi je izjavil sledeče:
"Do zadnjega časa sta bila vojak in častnik v ruski armadi razdeljena v dva razreda. Revolucija pa je prinesla tok, ki je potegnil obadva za seboj, in ju združil. Izenačenje s,* ne more izvršiti takoj in brez upiranja, kajti ruski častnik mora predrugačiti običaje, katerih je navajen in naučen že več let.
"Poglavitna stvar je — in jaz govorim iz lastne izkušnje. ker sem bil na bojišču — da je armada edina v tem, d ji se vojna nadaljuje in dovede do zmagoslavnega konca. Naj nikdo izven države ne misli, da so naše izpremembe v notranji državi opustile in zanemarile, da bi se vse pripravilo za novo nemško ofenzivo.
"Velikanska je bila korupcija carjeve vlade. Tedaj ni bilo sodelovanja med fronto in vlado. Na vsakem mestu so imele naše armade težavno stališče. Pivo. kar je stori-la nova vlada, je poslala na bojišče odbor, ki je razpravljal s poveljniki, kaj se mora storiti, da se takoj popravijo sedanji [»ogoji.
"Kar se tiče naše bojne mornarice, je nova provizo-ri' na vlada prepričana, da je mornarica pripravljena vs;ik *"-av spopasti se z nemško v Baltiškem morju, kadarkoli dajo Nemci priliko. Trajalo je nekaj dalje časa kot pri armadi, da se je v mornarici vdomačil duh svobodnega državljanstva.
"Ruski državljani, ki tvorijo ministrstvo provizori-<-ie vlade v času prehodne dobe naše revolucije, pričakujejo natančno izražene želje ruskega naroda.
"Oporo imamo na bojnem polju in v narodu, poleg a nam še pomaga in nas navdušuje prijateljstvo
Ustno držalo.
IluVl
prid
"Prometheus" poroča o iznajdbi, ki naj bi prišla v onim, ki so izgubili ob« Toki. Gre se za ustno držalo, s pomočno katerega bi bilo te vrste pohabljenemu uiožno pisati. Držalo obstoji iz treh delov: ustnika, pravega držala ter pisalne priprave s peresom. "L'stnik mora kak zobozdravnik pril a goditi razmeraiu posameznega. Spodnja stran vsebuje popolno zobovje, d oči m počivajo zgornji prednji zobje le z notranjo stranjo na ustniku. 1'sta je mogoče odpreti, ne da bi d»-žalo izpadlo, kajti drže ga spodnji zobje. Pero je zaokroženo, ali pa ima na koncu krogljieo z ostjo. Papir se vklene v poseiben q-kvir, da se omogoči stabilnost. Jasno je, da se je mogoče privaditi pisanju z ust mi s časom prav tako kot z rokami ali pa s prs-ti na nogah. Treba je seveda precej potrpežljivosti, a končno se ustna pisava skoro nič ne loči od ročne. Podrobnosti iz bitke pri Ar ras.
Vojni poročevalec londonskega "Doily Chronicle", ki se nahaja na pozorisču bitke pri Arras, je brzojavii dne 11. aprila svojemu
začeli Angleži predirati proti va-eem Monchv, Le Preux in La Ber-gerc na obeh straneh ee«te, vodeče v Cambrai. ter jih po vrdo-vratnih bojih tudi zasedle Pri tem j® kavalerija podpirala m t ante ri j o ter veliko pripomogla k u-spehu.
Danes sem si ogledal celo pozo-rišče tega velikamskega boja. Ko sem prišel preko Arras. sem zadel na ovire iz bodeče žice, ki so služile nemškim eetam kot varstvo, iu nato na tri sisteme zakopov. ki so tvorili cilj Angležev, ko so pričeli zjutraj z bitko. Tukaj se je tudi nahajAl najmočnejši zakop. v katerem je nudil sovražnik naj hujši odpor, ter Holt in Horn u- l trdba, kjer so nemške strojne puške ustavile prodiranje angleških'] čet.
Prav nič se ju čuditi, da so izgubili Nemci ta terenin da so sc oni, ki so še ostali živi v oodzem-skih skrivališčih, tako hitro udali, kakoriiitro	prišli Angleži v
njih bližino. Učinkovanje obstreljevanja je bilo naravnost grotcno. izstrelki so celi teren naravnost raz oral i m posejali z granatnimi kotlinami. Videti je bilo le raztr gane ovire iz žice in zakope, ki so izgubili njih prvotno obliko.
£


•ŠS,*-

Moje Sporočilo
Nade
Od Starego Sivo-Lasega Zdravnika.
Ameriške žene inozemcev.

riškega naroda.
"Bojujemo se za principe miru, ki so v zadnjem ča-
postali skupni obeh dežel in obeh vlad".
nrnananPOV rup*mj,i 111 uničenju od Strani do-PlUgildflLbV mačih roparjev. Zelo nehvaležna
' naloga pa je prepričati oblasti, da
I je treba odrediti najbolj energične prognancev v j odredbe m da se ne sme trpeti v državi tako odurne brezpostav-
nosti
PRESELJEVANJE CIGANOV.
V	različnih delih Rudije, posebno v distriktili 1'rala, je prav po-trosto najti ejcane, ki se stalno nahajajo v t«_h krajih in kojih trod-ba je na Ruskem prav tako priljubljena kot domača. Vsled tega ie komaj najti kako večje mesto, v katerem bi ne nastopale ciganske sodbe pri različnih veselicah.
V	drugih deželah pa ta rod počasi izginja, deloma vsled mešanja z drugimi narodi, deloma pa vsled strogih prepovedi potikanja po gozdovih. ki je tvorilo in tvori deloma še sedaj glavni cilj v življenju cigana. Na Angleškem, kjer so bili cigani pred stoletji kaj šte vilni ter so tvorili pravo nadlogo, ie ta skrivnostni narod skoro <po-
^pulnoma izginil. V najbolj kompaktnih masah stanujejo cigani v sedanjem času še na Rumunskem ter sploh na Balkanu iu deloma tudi v A\>tro-Ogrski.
Oproščen.
Sandrovič v Chicagj je bil obtožen umora, sodnik Parnem ga je pa oprostil, ker ee je dokazalo,-la ne gre za nikak umor.
Pred več meseci našli so na Chicago Heights mrtvega John Pan-»ovhkvja. Zaprli ».o Sandroviča, ki se je malo prej prepiral «, Pansov-ikim. Pri »odni j i se je dognalo, da ie imel ubiti ves denar pri sebi, našli so le brezpomembne rane na glavi, ki nikakor niso mogle povzročiti smrti. tako da je bil sod-
list u sledeče posameznosti urledej poteka bitke.-	V lil lov so še stale razvaline
j posameznih hiš, deli belin zidov.
— Bitka pri Arras, ki se je pričela včeraj ob jutranji zori in ki bo živela naprej v zgtnloviiii za vse bodoče čase, je preogromna, da bi jo bilo mogoče opisati v kratkih brzojavnih poročilih, ka-tea-a sestavljam v vsej naglici, da jih bo mogel brzojavni sel še ob pravem času odnesti na signalne postajo armade. Niti v sto letih ne bo mogoče spraviti skupaj vseh posameznosti tega znamenitega dogodba.
V okolici Blangv, predanestju Arras, je bil boj zelo trdovraten Sovražnik je stal sredi razde j'modi hiš m za vrtnimi zidovi, kjer se je s peščenimi v reč mi močno za-barikadiraJ. Angleške čete pa so si kljub t dnu izsilile pot. Moštva starih angleških polkov so se morala začasno ustaviti ab par nemških utrdbah, imenovaaiih Horn Holt Ha roe, Ila u gest in ob tako-zvani cerkveni utrdbi. Na teh mestih je bilo, kjer so nudili naši "tanks" (velikanski razdejalni stroji) zelo dobro službo in to celo n-a dan, ko so bila pota radi blata in kaluž izvanreduo slaba in ko so že imeli za seboj pot treh milj. Uničili so nemške postojanke strojnih pušk ter tak:> napravili intanteriji pot proti visoko-ležečemu terenu na severni strani iu proti železniškemu trikotu,
Tisoče Slovencev trpi po čelom svetu, ker im ni bilo mogoče dobiti primernu zdravniku postrežbu, E&'V k a- umerikanski zdravniki ne morejo govoriti njihov jezik in ne moreio razum iti njihovo bolezen. Ako Vi. ampak kdo od Vaše družine, ali prijatelj Vam. bolehate, ja želim C. j. pridete k meni z Vašim _	nadlogama, in jaz. in z menam združeni zdravniki.
DR. J. RUSSELL PRICE v SVOJEMU LABORATOR!UMU bomo storili vse kar nam je mogoče, da Vam povrne-
1	mo zdravje, moč in krepost!
Sednite danes in pišite mi jaeen list, poročojoč kakor čutite, kje Vas boli, in kar je vzrok, po Vašemu mnenju, da čutite slabo, in jaz Vam bodem, z veseljem, dal vse nasvete in pomoč—kakor mi >e mogt>če.
Mojim znanjem medicine in mojom skušnjom od veliko in veliko let, iaz in z menom združeni zdravniki, pomagali smo tisočima trpečih mož in žensk. Mcrcte mi pisati popolnoma zaupno, kar je vse dopisivanje zaupno*
OD CEGA VELIKO SLOVENCEV TRPI
želoco, jenost,
m	M	podrigne
im se hrana in bruhaj u.
Drugi Slovenci in Slovenke trpe od privatnih bolesti, kakor sifilis, ali zatrupljena kri. kapavica, ali t riper, nervoza, slabota in nemoč; zlorabili so veliko svetih zakonov narave- Drugi pa trpe od nadlogah mehuria, ledvic in jetra; bolezni jetra in zapeka.
Jaz sem izpisal jasnom, pripostom slovenščinom izvrstnu medicinsku knjigu ob različnim bolestima in nadlogama. To vredno knjigo bom poslal popolnoma zastonj vsakemu človeku, ali ženski, ki piše.po isto. Potrebno je vsakomu Slovencu, da piše po VODITELJA K ZDRAVJU in uči vse ob takšnih bolezni in kakor jaz morem znanstveno zdraviti te bolezni, našim popolnim, brižnim in vspoSnim metodama.
Ne mara, ako ste bili pri drugim zdravnikima in oni so vzeli Vaš uenar, a da Vam niso nič pomagali. Ne nehaite. Obmite se na mene, oziroma Vaše_ bolesti Jaz Vam boni dal mneie ob Vašoj nadlogi in, ako, po mojemu mnenju zopet morete biti zdrav. Vsi nasveti in informacije so popolnoma brezplačne. Ako mi pišete, k medu bote dognali, da želim biti Va£ prijatelj, in dobrotnik, in vem, da bote priporočali Vašim prijateljima, flu pride k meni, po nasvet m zdravnieku postrežba.
PIŠITE Atl LIST
In popišite Vase simptome, ali bolezen, in mi pošljite, tudi, ta kupon, da Vam morem poslati, zastonj moju knjigu.
DR. PRICE—S. 600, 9 So. Clinton Str., Chicago, 111.
Dragi doktor Price. Prilagam pismo in popišujem nadloge svoje in bi mi ugajalo, da mi svetujetr oziroma mojih nevoljah, pošljite mi, tudi, enu brezplačnu knjigu.
Jaz se ne obvezujem plačati kakšne stroške, niti se obvežujem kupiti medicine, ali se pa zdraviti
Ženska, rojena v Združenih državah, ki se poroči z inozemc-em izgubi s tem svoje državljanstvo v tej deželi ter postane državljanka dežele, koje državljan je njen mož.
To se je na prav jasen način pokazalo preteklo sredo v slučaju Mrs. Amur Lust, doma iz Xev Jersey, ki je dospela v ne\vvorško pristanišče na nekem parnike s Cube. Ni se ji dovolilo izkrcati, temveč so jo poslali na Ellis Island, ker je žena Johna Jviista, nemškega podanika, stanujočoga sedaj na Cubi.
Določba o razdrzavljenju omo-ženih ameriških žen^k vst-bo-vana v kongresnem aktu z dne 2. marca 1!>07, ki nosi tudi naslov-"Državljanska postava". Tretja sekcija te postave določa sledeče:
— Vsaka ameriška ženska, ki poroči inozemca, sprejme s tear narodnost svojega moža. Če se ta zakonska zveza konča, dobi lalik<> zapet nazaj svoje ameriško državljanstvo s tem. da se registrira pri kakem ameriškem konzulu, če je v inozemstvu, in sicer v teku ene-
IME MESTO
ULICA IN STEVILK.A ali R. F. D. ........DRŽAVA................
Manistique, Mich, in okolica: Jota
,'Kutziau.
bill groti to Li chisfaolm. Minn.: Frank Govže, Jak. Petrleh in K. Zgoue. e tega pa lie ' S;ij hJ Ely, Minn, in okolica: Ivan Gonže.
znajo uživati'življenja pri" vsem J■ i,eshel- ^^ Pijanec in LouIb
, \i P^rusck
v intimni skuunosti in združeniu SV°jeni dc,iarJu- ^ nikdar nisi, Eveleth, Minn.: Louis Govže ln Jurij \ lntuniu skupnosti in zclruzenju sližal da bi kdo mcd ^^ na.'
interesov. —	|pil in obiežal v iarku Mi imanio
Sedanja vojna bo oree dvoma vendar lep^e avljenje,-
spra\Tla na povrs.ie se venn.0 slic j
identičnost ni bila niti slučajna, MED PIJANCI, niti samovoljna -ter je bila name-j prv;.	bi
njena v številnih slučajih v njeno obrambo. Resnica je, da se je to, ]jrngi • " N< pravno naziranje precej razrah Ijalo. a ima kljub temu svoj izvor
nih slučajev.
NESTRPNI LJUDJE.
Tašča (pride na obisk '
Vrednost uničenih zavez, trg. ladij.
enkrat vas moram vendar predno umrjeuu!"
Zet: "Oh. o tem »e govoritt ■set let!"
"Se videti.
Poleg vrednosti uničenih zave^ niškili bojnih ladij do konca leto 1916, katero se računa na eno in milijarde mark. je značilna sledeča ocena, katero je
izvedene**
Kje je perica?
kjer s»" stikajo železniške proge.
Ogenj j z strojnih pušk je ustavil škotske čete. Utrdbe sovražnika niso bile razdejane vsled ob strel je-van j a iu pred nastopam in-f ante rije se je vzdržalo neprestar. ogenj iz vseh topov. Škorti so nato drli naiprej preko kaosa razbitega stavbinskega lesa in barikad proti svojemu cilju Feuchy in preko njepa. Pri Feuchy Chapel jim j t- prišel na pomoe en tank ir. se \ dele žil boja neglede na ogenj strojnih pušk. Na ta način so prodrl« škotske in angleške čete naprej i<h* ujele na, tisoče jetnikov, ki so se deloma tako rade volje udali de ae je neki brigadni general. ki je bil tudi ujet s svojim štabom, naravnost sramoval, da se ni med njegovimi ljudmi nahajal niti en ranjenec. Številni sovražni topničarji niso zapustili svojih skrivališč, odkar je« doseglo angleško obstreljevanje pred štirimi dnevi svoj višek ter so zelo trpeli vsled lakote in žeje. Povsod so ležali naokrog razbiti možnarji iu strojne puške, ki so jih raz tresle angleške granate sempataan.
V joiniški pregraji senu videl danes nemške častnike, ki so nosili železni križec. Angleški vojaki ko ae prav prijazno pogovarjali z jetniki, ki so bili zmožni angleščine, ter jim dajali čokolado či cigarete. Med temi ljudmi ni bilo - opaziti nobenega sovraštva. Tani v daljavi pa je divjal boj ter tam ni nobenega usmiljenja iu nobene milosti, dokler ne dvigne
sovražnik rok.
• » *
Dan pozuej« jje bnzojavil poročevalec :
— Bitka pri Arras se še vedno vrši in angleške čete potiskajo sovražnika iz njegovih pozicij z besno odločnostjo. To so pozicije, katero skuša sovražnik obdržati na svojem umikanju proti tako-
ga leta, ali s tem. da. se vrne v	admiralitete se je do konea
stalno bivanje v Združene države	kta potopilo	ton j
Ce pa stanuje v Združenih državah o<b koncu zakonske zveze pa s tem, da še nadalje stanuje v Združenih državah. —
V decembru leta 1915. se je moralo zvezno vrhovno sodišče odločiti glede ustavnosti tega zakona v zadevi Mackenzie proxi Hare, enem najbolj zapletenih slučajev, kar se jih je v zadnjih letih spra-v*'o pred ta najvišji tribunal.
Tožiteljica je bila rojena v Tali
sovražniške ladijske prostornine med katerimi ladjami so se naha jale povečini angleške. Meti potopljenimi laxljami iu paruiki so sc nahajali oni vseh kakovosti in velikosti, od najbolj bogatih do najbolj priprostih. Lajik tega nebo tako natanko razumel, ker mu ne daje računanje po tonah po polnoma jasne slike. Raditega je treba prijeti stvar nekoliko drugače. Pri zgradbi moderne linij
NAŠI ZASTOPNIKI,
Kotze.
Gilbert, Minn, in okolica: L. Vesel, liibbing, Minn.: Ivan rouSe. Kitzville, Minn, in okotir«: Jo«
Adamieh.
McKinley, Minn, in okolica: Fr. Boje. New Duluth, Minn.: Jolrn Jerina. SartelL Minn, in okolica: F. Triller. Virginia, Minn.: Fr:mk Hrovatleh. St. Louis, Mo.: Mike Grahrian. East Helena, Mont, in okolica: Fr&nk Petrieh.
Klein, Mont.: Gregor Zobec. Great Falls, Mont.: Matb. Urlch. Roundup, Mont.: TomaS Paullu. Dawson. N. Mex.: Mike Krivec. Gowanda, N. V.: Earl S tern i 5a. Little Falls, N. Y.l Frank Gregor k i i Lu Jeruej Per.
iiarberton, 0. In okolica: Math •' Kramar.
Bridgeport, O.: Frank IIcrf'eTar. i Collin wood. 0.: Math. Slapnlk io jjohn Malovrh.
Cleveland. O.: Frank Sakser, Jakob | T>ebeve, Chaa. Karllnger, J. Marinfilč. ! Frank Meh, John Prostor In Jakob j Resni k.
Lorain, O. in okolica: Frank Anxelc, Louis Balant in J. Kum.se. Niles, O.: Frank KogovSek. Voungstown, O.: Anton KlkelJ. ( Oregon City,Oreg.: M. Justin In I I Mis'.ey.
Allegheny, Pa.: M. Klarlch. Ambridge, Pa.: Frank JakSe. Deeeiner, Pa.: Louis Hribar. Brougbton, Pa in okolica: Anton j Ipavee.
Burdine, Pa. In okolica: John
1 Dem&tr.
Canousburg. Pa.: John Kokllch. , Cecil, Pa. in okolica: Mlko Kcčerar. Cooemausb, Pa.: Iran Pajk,
Vid
San Francisco, CaL: Jakob LovSln. Coormaugh, Pa.: Ivan kateri so pooblaščeni pobirati naroč- i RovanSek m j0s. Turk, niii« za dnevnik -Glas Naroda". NaroC-	Fa.: Anton Jertna ln AntOC
nina za "Glas Naroda" je: za celo leto Koin,.lov
$:;.50. za pol leta rJ.00 in za četrt leta j ^ ^ ^ ^Uca: Joseph Sub«r.
zvani Hindebburg-črti, ki je za prepričan, da je Pansovski padno od Cambrai ie na različnih
točkah prebita. Danes zjutraj so
Fare 11, Pa.: Anton ValentlnčiC. Greensburg, Pa. in okolica: Frank
Pa. in okolica: Frank
forniji ter je vetiuo tam živeta s,ie ali bojne ladje je povprečno Ker je'bila polnoletna ter stano-jtri neprestano zaposlenih up vala v San Franciseu več kot 90 tisoče pridnih rok. Zgradba ene dni. se je hotela v tem mestu re- tone libijske prostornine stane gist ri rat i kot vol tik a. Reg^raci- povprečno 2000 mark ali 4<m do
jo seji je odklonilo na edini pod-llari«v- kar Je v številnih slučajih pa $1.00. Vsak zastopnik izda potrdilo,	Pjk. Ix)Ula Supfaičl C ln Fr
lagi dejstva, da se je poročila z 5e premalo računano, ker se je za svoto, katero je prejel ln jih roja- TrvWtH
angleškim podanikom in da je s! P'i naijnovejaih bojni!, kuljah po-	Audolgek <D 1 Forest City. Pa.: Mat. Kamin. Frank
teiu prenehala biti državljanka | kazalo, da znašajo tozadevni »tro-iFrank ^^^	Ivetvn in K. Z«lar.
Združenih držav. VsW tega tudi'^ki po 600 dolarjev za tono. i Leadrille, Colo.: Jerry Jamnlk. nima nobene pravice do glasova ! Ker ie zgradba trgovskih l:idij} pu?blo. Colo.: Peter Cuilg, John
nja. __i"1 jadernic neprimerno cenejša. Germ, Frank Janesh in A. Koehevar.
To tališče registracijskega u-j®®	r.-veuna povprečno cenc j Sallda, Colo. In okolica: Lonls
radnika je vzdržalo tudi vrhovno j P"	»u.rk ali 200 dolarjev	^ MaUl ^^
sodišče. Zagovornik Mrs. Mae-	B«	tovora, orez po^SSoTlnd.: I^mbert Bolskar.
kenzie pa je ugovarjal, da kažejo .^dlce «n brez izgubljenega pre ( IniimmpnlHi Alois Rudmaa. debate kongresa, ko se je sprejelo	ter provijanta bi torej pred- Aurora, I1L: Martin Jurkas ln Jer-
predJogo due 2. marca lfK)7. da. Ovijale uničene zavezniške tr- nej B. Verbič.
se je hotelo to postavo izvesti le fc^vske ladje -vreduiost treh in po! Chicago, IIL: Jos. Bost i e, J os. Bllsh
v slučain ameriških ičensk ki niilijarde mark. Ako se piišteje,111 Frank Jurjovec.
siucaju amenfcKiu ztmsk. M so -	.	Depue, HL in okolica: A. Mežnarl a.
se poročile z mozemei v *uoz3an-iK le.ULa ^reanest to\oio\. po Joliet> I1L. Frcmk Bamblch, Anton «t\-u, iu ne v slučajih, ko se poroči toPlJeru'£a preuioga, provijanta.1 Bamblch, Frank Laurich, A. Oberstar Amerikanka s tu bivajočim ino-i'11 (*e ** računa za vsako izgub- in John Zaletel, zemcem. Vrhovno sodišče pa jet1 jeno tono ladijske prostornine le bilo proti takemu omejevanju u-j10 mark aIi nekaj nad dva dolar porabe tega zakona. Kodišče	znašajo zavezniške izgul.e v
izjavilo, da je bilo ameriško pre- tem pog-ledu še veliko več
bivalstvo pravica, privilegij in zaščita, katere bi se ne moglo odvzeti tožiteljici izven kot kazen za zločin, ali potom njene prostovoljne ek&patriacije. Ona pa se je sama odpovedala ameriškemu državljanstvu >i tem. da se je poročila z aoigleškim podanikom.
K temu je še prišteti velike svo-te. ki predstavljajo privatno lastnino na ladjah nahajajoeega se moštva ter veliko, deloma tudi materij alti o izgubo, ki je nastala vsled suirti toliko ljudi, katerih ni bilo mogoče rešiti.
Brez vsega tega pa dajejo že
Na razsodbo v tem vodilnem I sorinavedene svote sliko velikan
»lučaju je oči vidno vplivalo staro ski.h	katere je povzročila
naziranje ljm-dskega prava, da Sla| VQJna-_
mož in žena eno in da je to W\-AQ(%vam SK JE mož. Sodnik McKenna je motivi j "WVOWL 8E JB.
ral razsodbo sodišča ua sledeči' '"Kaznilnica tam gori ua hribu
način r	* ima jako lepo lego!"
— Identionost uioža in žene jej ''Da, da, posebno sobe na voga-
prastari priocap našega prava. Ta lu. od tam je diven razgled!'
La Salle, IIL: Matija Komp. Livingston, IIL: Mih. Cirar. N okorni*, IIL in okolica: Math. Galshek.
North Chicago, IIL in okolica: Anton Kobal in Math. Ogrin. So. Chicago, IIL: Frank Černe. Springfield, IIL: Matija Barborlč. Waukegan, IU. In okolica: Math. Ogrin I o Frank PetkovSek.
Cherokee, Kans.: Frank ReŽisnlk. Kolnmbus. Kans.: Joe Knaeflc. Franklin, Kans.: Frank Leskovec. Frontenac, Kana. in okolica: Bok Firm ln Frank Kernc.
Kama« City, Kana.: Geo. Bajuk ln Peter Schneller. MineraL Kana.: Frank AaenSttn. Rlngo, Kans.: Mike Pencil. Kiizaailler, Md. in okoUca: Frank Vodoplrec. Baltic, BCleh.: M. D. Llkovlch. Caloaaeft, SOch. in okolica: M. W. Kohf!. Martin Rade in Pavel Shalt* Detroit, Mich.: Jos. Glaalch.
Uostetter,
Jordan.
Johnstown, Pa.: Frank Gabrenja I« John Polanc. Luzerne, Pa. In okolica: Ant
Oso In Ik-
Manor, Pa. in okolica: Fr. Dem&r Moon Ron, Pa.: Frank Maček ln F-Podmildek.
Pittsburgh, Pa. In okolica: U. B. Jakoblch, Z. Jakshe. KUrlch Mat, I Magister, I. Podvasnlk in Jos. Pogačar Reading. Pa. in okolica: Fr. špehar South Bethlehem, Penna.: Jern« Koprlvgek. Steclton, Pa,: Anton Hren. Turtle Creek, Pa. in okolica: F rant Schlfrer.
Tyre, Pa. Id okolica: Alois Tolar. West Newton, Pa.: Josip Jot an. WUloek, Pa.: J. Petemel. Murray, Utah in okolica: J. Kasteilo Tooele, Utah: Anton Palčič. Black Diamond, Wash.: O. , Por« a ta.
Davis. W. Va. in okolica: Joha Brosich in John Tavželj.
Thomas, W. Va. in okoUca: 1 Korenehan.
Milwaukee, Wis.: Aug. Collander u Josip Tratnik.
Sheboygan, Wis.: Anton lie, Martin Kos, John Stampfel in Herooin Svettln.
West Alii a, Wis.: Anton Demšar In Frank 8kok.
Rock Springs. W>o.: Frank Fortnn*. A. Justin, Valentin Ma nina In Val Stelich.	__ . .
Umor sibirskih prognancev
l in or političnih prognancev v vas i i>reobraženskoje v sruberniji Irkutsk. Sibirija, ie bil malo pred izbruhom revolucije nreilmet >*ido-iKWornoati ruskega časopisja F.i»t Rjet- je komentiral zailevc na w'titx.*! naciu :
— Poriwiilo. ki ca ubjavljaino u .'utro Kofciji' iz Moskve, bi sc lahko smatralo (»opoltiuma nc\T-j*-tnim, če bi uc živeli v okrožju neomejenih možnosti m če bi ne bili navajeni na vse.
Objektiv no pa ostaja U» por»>čil«j kljub temu naravnost goro«»tasno.
V Sibirij,. v vasi Preobražensko-je. kjt* stanujejo administrativni procrnauci. w je ustanovila pod vodtstvon nekega cerkvencga pev ••a in ixhI okriljem okrožne polici jr batnla. ki se je javno hvalila i tem, da bo uničila v*e politične proguance. To divjo crrožnjo sc jt neovirano izvršilo in »e izvršuje a* K»**laj. dočini	prognaiici brej
moči iri ne morejo nikjer najti za vetja
To pa m' ni dosti. Kljub ravno dušnosli oblasti pa se ni posrečile prikriti zločina. Vsi vedo o njen in uj» ira posledice so očividne. — Zločinci umi prav nič ne skri \ ajo. a nikogar ni. ki bi kaznova ta zločin. Mirovni sodnik. Iti v o di preiskavo, v/buja a svojo pri *»trano*tja oirorč^nje vneli krogoi in tM^iedit-a tetra j** priziv na dr lavnega pravdnika. —■ Držam pravditik. pa nima na razpolag ivi'o<)vi»inh preiskovalnih »odni kov in tudi ne zdravnikov, ki b ra^tflesili trupla uiuorvuih in mo ril< i ae poginoma mirno oetajo pi ulicah.
Položaj političnih prognancev vzbuja že dolao aploino pocornort vendar pa niso bili ti prognaae n ikda ixpoataHl«Bi
QLAB NAHODA. 17. APR 1»17.
Predčasno veselje,
Spisal Werner Granville Smith.
Polagoma ae je ra»2gubila ona mala skupina radovednežev, ki je kljub neprijaznemu vreiueuu ob-! letala pristaniški pomol morskega kopališč« Brighton. Začelo je roeiti c neba. Ko je prispel kako uro pozneje parnik. je bil pomol oesmJjen m zapuščen.
Ob lepem vremenu fe bil pri-j Ktaniteki pomol kraj, kjer »o se' zbirala zijala. Med kopališkimi gosti se je udomačila navada, pa-| «ti radovednost na novodoilecin.
To pot se jim pac ne bi izplfe-«slo čakati, kajti parnik je pripeljal samo dva nova kopališka go-, Ma, na katerih pri najboljši volji ni bilo opazili nie iz v an red ne ga.
Gospod je bil krepak mož, star kakimi šestdeset let, n kratko ostriženimi lasmi iu obritim obrazom Na deset korakov daleč je bilo vi-1 »leti, da je Amerikaaec; dama je bile vitka. zelo prikupne zunanjosti, t oeuii. iz katerih je gledalo j tisoč škratov, č režnje v o rdečimi, listnicami, za katerimi je blestela vrsta krasnih zob, kadar je porodila njihova srečna lastnica. Na ; prvi pogled je izdajala francosko j pokol enje.
Amerikami- je prišel prvi i la-1 dlje.
"Seaside hotel T' je vprašal la-j konično ter se o/rl po hotelskih I nsluihencih.
"Tukaj, gospod! * je odgovorili uniformiran mlad sluga ter takoj1 /ačol nakladati potnikovo petlja-go na majhen rsrai voaieek.
"Nastanila bi >e rada v kaki' zasebni hiši", je pozvala Francozinja nekega drugega slugo.
"Da. gospa, kar z menoj. Vdova kapitana Sharp* ima poletni! penziyonat za dame. V petih minutah smo tam."
Mož se je polastil njenih kov-j čekov, mlada dama mu je takoj sledila t*-r pri odhodu prijazno poiuigttila v*topivš«Mnu kapitanu > slovo.
"Krasno dekle! ' je priznal d«* brovoljni kapitan svojemu kr-j marju.	i
'*K**tiicuo, vesela iu elegantna mladenka. Spočetka sem menil, da je gledališka igralka."
Kapitan je zmajal z glavo.
*'To mi še na hm«. I ni priwlo". je odvrnil. **Tako v pogovoru mi je razodela, da je njen oče častnik v angleški slu/hi ter da pri-' haja iz Canad<\ Tudi govori lepo angleščino, dasi z inozemskim na glasom. Ni vi leti kakor gledališka I < igralka. — menim, da njeno vedeli jo ni |»o tem. Ce je bila tudi ži- 1 vahna, je vendar vedno ostala fi na. samozavestna dama."
Kitimr je pritrjevalno pokiutal
in s tem je bila stvar rešena. # • •
Teden dni je preteklo od tedaj Vreme so je izboljšalo, gost je Seaside hotela so sedeli na odprli stekleni verandi, ki je nudila krasen razgled na morje.
Med kopališkimi g«">ti na ve randi se je nahajala tudi mlada Fraaeozinja. V knjigo za tujce se je vpis,ala kot Miss Claire de St. Laurent i/ Toronto. Dasi mlada Francozinja oshnotua Canadeanka ni stanovala v Seasid«- hotelu, je \endar tam kosila.
Hotelska kuhinja je bily nam- ' ref na zelo dobrem glasu in mno gi kopališki go*ti, ki so stanovali v dragih hotelih in zasebnih hi-< šah, so priha jali sem na kosile.
Zvon je naznanil, da se j« treba ; podati v jedilnico.
Mize m> bile postavljene porami«. tako d« so na-šie prostor tud" ananjše dražbe in rodbine. ki niso < ljubile tujih ljudi jK»leg sebe.
Za eno majhnih mramornatih mizic »ta s*- slurikjuo zoj>et seili; živahna Mis* daire de St. Lau rent in molčeči Ainerikanec.
Miss St. Laurent je postala v kratkem času svojega bivanja v kopališču ljubljenec vseh gostov. Vedno dobre volje, živahna hi ve sela tudi pri slabem vremenu, se . je prikupila vfeein. Izleti m drug* slično prireditve brez nje tako 1 rekoč niso bile mogi>ec. Po površ-uiu, ueusmeravonih opazkah se je zaznalo, da jc rjen oče visok častnik, kar jo je jako povzdignilo v < d niža bneiu pogledu.
O Atnerikaneu ni mogoče veliko povedati. Od višjega nftakar- j j a so izvedeli gostje, ds se piše i Oai field ter da una v Phttadol phiji velike trgovino i dragulji Nadalje je bilo znano, da ga ho telii- zelo oeai. kar je najel nejpi itejboljiih sob, ker je mnogo za užil ter poravnal pr*7 teden bre/ godruganja svoj račun.
Diuwso si napravile svojo sod - < bo o Amerikanen, ki se je glasi la; Strašno pust človek je! 1
1
Amerikanee in mlada dama sta trudila opazovalcu prizor nenavadne dvojice. Prvi je jedri na-! glo, ne da bi odvrnil pogled od krožnika, kakor je običaj pri zaposlenih Yankeejih; njegova soseda je čestokrat prijazno pozdravila kakšnega znanca za drugimi mizami, ali pa hvaležno dvignila kozarec, k^dar ji je kdo na-pil. -
Med koailom se je prikazal tudi hotelir, Mr. Paddell. i Svest si moje veljave, je umerjeno korakal med vrstami miz. Dobre znance je pozdravil s pri-jjaznim smehljajem svojega rdeče-iga. okroglega obraza, odlifinejše goste i*a s ponižnim pokionom.
K tem sta spadala tudi Garfield; ill Miss St. Laurent.
Ko je prišel Paddell mimo nju-l ne mize, se je Garfield globoko sklonil uad mizo. da doseže v sredi stoječi krožnik.
Kakorhitro se je približal glavi ! fanadčankc. je zacepetal komaj slišno:
4	To roj jutri 1"	*
Mlada dama ga je razumela. i
5	M-rvijeto je zakrila usta ter !odgo%'ori1a pravtako tiho:
4 Da, jutri!"
Nikdo ni opazil, da sta at? Ame-I j rikanec m Canadčanka o nečem { sporazumela. Miss St. I^r.rent je jedla mirno naprej, kakor bi sej nič ne »zgodilo. Kakor navadno,! si je naročila tudi sedaj tneat' ostrig, katere jc zaužila v neki omaki.
Po kosilu je vstala, hladno pozdravila Amerikanea, katerega odzdrav je bil istotako hladen. ;
Nato se je podala na obrežje J kjer je prebila popoldanske ure v!
krogu novih znancev.
• • •
St. Laurent je klečala v svoji prijazni sobici pred svojim kovčekom
Hlastno je razmetavala snežno-j belo perilo, dokler ni dosegla z roko nekege hdega, podolgovate-; ga pr -dnn-ta. Skrbno zavita škat-i 1 j i«-st je prišla na površje. Nagle; je raztrgala papirnati ovoj.
Na pokrovu je bila z zlatimi črkami vtisn jena twdku nekega j londonskega bazarja. Ko je mlada dama odprla škatljico, ji jej zaigral napol zadovoljiv, napol porogljiv nasmeh okoli nežnih i ust,
A' škatljiei je bila naprsna igla za gospode. > pnnarejonim bise rom.
Pre\ idilo je izluščila Canadčan-l:a liNr iz pozlačenega okova, igl«-. stopil h k < krni hi ga dvignila proti luči.
Njen obraz je izdajal, da je zadovoljna 7 uspehom svoje pre-j iskave. Nato je d jala biser v žep j prijela škatljo in jo hotela vreč: v peč. V zadnjem trenutku se j« pa pmmislila ter položila na-i zaj v kovček, pod perilo, s svo-| j'-ga krasni oropano iglo vred. Po-j gled na uro jo je poučil, da je že' 'as oditi v Seaside hotel.
Hitro >t- je še nekoliko naiišpa-!a ter tpotens »nišla iz sobe.
V	Seaside >o bili gostje že zc mizo. ko je vstopi!Mis St. Lau rent.
Pozdravljajoč na strani, je. šla k mizi. za katero je sedela ne-; ka starejša, njej znana dama.
Ko jo je pozdravila, neopo zorljivo pogledala j)o prostrani, dvorani.
Garheld je sedel tik pri verandi j z dvema drugima: gosjHxlonia z« j mizo. Instinktivno se je ozrl, zaj trenutek sta s.- jKMgledala v oči in ; se sj>orazujnela.
Sedaj je prišel natakar, Claire St. Laurent st je z vnetostjo utla-Ijl prijetnemu poslu zaužrvanja ost rrg.
Razumljivo je suinoobsebi, da: pri tem ni pozabila praMl dru-Aa'O:,,- dostojnosti napram voji J -osedi. Živaimo kramljanje jima je osladilo jed.
^llada dama je jedia danes hitrejše, kakor je bila inače lijeua navada. Tri ostrige so že izginile v rdečih, zarpeljivili ustih, komaj je pa odprla četrto, je preseneče no vzkliknila in zaploskala z ka na kakor vesel otrok.
V	dvorani so postali ljudje po-1 zorni. Pri bližnjih mizah so sel gostje radovedno ozrli na. mlado ( damo.
"Biser! — Biser -sem našla!*'j se je veselila Claire de St. Lau < rent; rdečica veselega pre^oneče ; nja ji je zatemnila nežna liea.
G-istje bližnjih miz so odložil: nože m ^"»liee. ^tali ter se pribli-i žali.
Umeviio je. da je eden okoli itojočih natakarjev izvedel vzrok ajploiuoga razburjenja, nakar ni vedel storiti drugega, kakor hitro obvestiti hotelirja.
Poročilo se je razširilo z veliko naglico po vsej dvorani • vetrna
gostov se je trudila vreči vsaj en) poglfd na biser.
Garfield se ni veliko zmenil za vznemirjenje, ačnpak je mirno lupil liruško.	/
Iz svoje zasebne sube je prihi-tel sed;ij hotelir Paddell. Ne tako' umerjenih korakov, kakor običaj-j no, in še nekoliko bolj rdeč v obraz.
Takoj je zavil proti mizi O.-nadčanke iu začel z vljudnim poklonom :
"Dovolite, eejjjena gospodična O])ozoriti vas moram, da treb-i vse najdbe v mojih prostorih od-' dati meni!"
I "Najdbe?" Mlada dama >.• j.-J izvouko za&uejala. "Toda, moj! I dragi Mister Paddell. saj vendar-ne morete trditi. <la imate kako j pra\_ieo do mojega bisera ? Ostrige sem vendar kupila!"
4 Da. toda ne bisera!" jev obstal paddell. "Ostrige st'r kupili. !da jih tak^ij pouiijete. ne pa luščiti. v katerih se je n&Iiajal biser. Lastninska jiraviea gostilničarja je bila že opetovano pri-i znana."
tako menite! — In če bij vzela luščlne s seboj, kdo bi mii mogel to /abraniti— Prav go-i tovo bi mi tudi dovolili, če 114» bi' 'nič vedeli •> biseru!'*
Paddell se je ozrl okoli, kakor | da bi od koga potreboval pomoči.i [Bal se je. da ga mlada dama ne j ' bi ugnala.
"Ampak navada je, da da gosi j ; luščine nazaj", je končno izjavil, j
Claire de St. Laurent se je zo-pet zvonko zasniejala. kar je bilo! i hotelirju zelo sitno. "Humbug.! Mister Paddell! Ce !»i si napriiner' ;zadnje ostrige zavila in našla biser doma. bi bil nedvomno moj. i kajti ostrige sem plačala. Luščili a | je odevalo ostrige, je tedaj tudi; ; moja. Ako kupim pri peku kruh. | katerega si dam zaviti v papir, je! tudi papir moj. dasi se.iu kupila samo kruh."
Več okoli stoječih gostov je pritrdilo izvajanjem mlade dame.
"To mislite vi", je odvrnil j Paddell nekoliko, nervozen, kajti veliekga bisera ne bi rad izgubil. "Pravzaprav je pa stvar drugačna. — Ali ni res. gospoda moja. j da imam prav, ako zatrjujem, dai imam pravico do bisera?*' jc| vprašal goste ter,potem vneto nadaljeval: "Gospodično je napra-j vila primero z ostrigo in njeno; luščino ter v papir zavitim kosom! kruha. Ampak tu je stvar droga*:-j na. Vidite, gospoda moja. Miss de. St. Latirent ima sicer prav, ko trdi. da je papir kupčeva last. Dobro, pri ostrigi je luščina tako-j rekoč odevalo. Ta luščina oziroma j odevalo vsebuje pa nekaj drago-; cenena, kar ni znano niti proda jaleu, niti kupcu. Prodajalec odda prodano stvar v trdnem pre pričanju, da. odjemalec ne dobi nič drugega, kakor to, kar je pla-1 eal. — Sedaj zopet primera To rej kruli iu papir je kupčeva last. ker je plačal. Tu pride slučajno v zavijal ni papir bankovec: ali ima kupec pravico, ga zahtevati zase? Mislim, da lie. ker več kakor kruha in papirja ni plačai Takšen slučaj je tudi tukaj. Ostrige in luščenkuo so plačane, ne pa biser, katerega sem vendar tudi dal."
Nekaj dawn in gospodov je pritrjevalno pokimalo.
Toda mlada dama se ni dala pognati v kozji roig. Nekaka ško doželjnost ji je sijala iz cei. ko je odgovorila s -šaljivim glasom:
"S srxojim takozvaaiim dokazom ste pravzaprav le dokazali, i da nimate prav. Mister Paddell. Seveda bi morala vrniti bankovec. če bi mi ga prodajalec iz pomote zavil S kruhom. Kajti bankovec je nedvomno prodajalčeva • last. Z ostrigami je pa drugače, j Ko ste jih kupil L je bil biser že v njej. torej arte jo kupili pod ceno. najbrže še cenejše kakor jaz Vzemimo drugo primero: Jaz ku-pLui od vas staro suknjo za mogoče pe* šilingov, nakar najdem v podvlaki bankovec za petdeset funtov sterlingov. Kaj je moja i dolžnost? Bankovec moram na. vsak način vrniti, ker ste vi njegov lastnik. Toda že vi ste kupili suknjo z všitim bankovcem za majlien denar. Ali je bankovec vaš? — Ne, onega je, ki ga je všil v pod vlak o. — Tako, vidite, je stvar. Ostriga je stara suknja, bankovec je biser. Bisera niste djali vi v ostrigo, torej tudi nist? njegov lastnik, ampak pred vami ribič m nazaduje pravzaprav; ostriga sauia, kajti biser se je na-! iiajal v ujej, in ker sem ostrigo' kupila, nastopim takorekoc nj^uo; dedfieiuo."
Pritajen smeh je nas>tal po dvorani. Paddell je postal v glavo še bolj rdeč.
Gospodična, prosim, Sledite
I . : - . , . 1
j nu v mojo sobo . je prosil s pridušenim glasom. Bal se je, da bi mu mogel škodovati prizor pred gosti. "Mogoče je. da se v dobrem sporazumeva", je nadaljeval, ko je mlada dama trdovratno j molčala in mirno obsedela, j "Siten človek ste!"' je vzkliknila Caiiadčj^uka aiapol smeje, na-pol jezno, počasi vstala ter skrbno shranila biser v roki.
Predno sta vstopila v l.otelirje-vq sobo, je padel Paddellov pogled na Amerikanca. ki se zatopil v m-k časopis.
Paddell je prišel na dobro ; misel.
j l*iosil je Miis St. Lament, naj
j ga za nekaj trenutkov "počaka v
sobi. ter se nato t>oda! k Ameri-■ i .... kance vi mizi.
Garfield je začudeno pogledal, ko je videl pml seboj prikianja-.jočega s<* hotelirja.
" ^>proestite. Mister Garfield", je začel Paddell. "ako vas nadlegujem / majhno prošnjo. Gotovo ste slišali različna naziranja med menoj iu mlado damo?"
"Kadi bisera? — Humbugl" je i zayruil Amerik a nec suhoparno in j začel listati po i-asniku. i Paddell si je nervozno mel roki. I "Ali menite, da ga naj prenu-j >tini mladi dami? Ne, Mister Gar-1 j field, jaz imam prav. Toda svojim ; gostom sem rad na uslugo in zato I hočem povrniti daini polovico J vrednosti. Mislim, da bo zado-j voljna z mojim predlogom." | "In?" je poizvedoval Garfield; j brezbrižno, napol s« še vedno ba-j več s čitanjem lista, i Paddell je pristopil , nekoliko bližje in odvrnil z zaupnim klasom :
"Prepričan sem, da morete kot j vijščak preceniti vrednost bis«-i-a. 'Potem tudi vem. koliko smem p^-j nuditi dami, ne da bi kaj izgubil. 'Ali vam smem biser pokazati?''
Porogljiv smehljaj je zaigral okoli stisnjenih Amerikaneevih : usten.
"Pustite me v mu-ii z. vašim bi-tsc-roni. Mister Paddell*'. je odvrnil. "Kakšno vrednost menite; vendar najti v ostrigi. Pustite 'stvar mladi dami. če ima veselje i z iijr.. Radi borih par šilingov s<. | ne bi tako potegoval.*' ; Garfield je zopet prijel za ča-| sopis.
Toda Paddella se ni bilo laliko; ■ otresti.
j "Prosim \ as. vsaj oglejte si bi-i ser. Trdno setm prepričan, da je 'velike vrednosti", j., prosil naj-I nujnejse.
Ozlovoljen je odložil Amerika-tnee časopis ter sledil oveseljene-(iin hotelirju v sobo.
Ostali gostje so živahno razgo-' varjali nena\ adni dogodek, veči ' na s tiho zavistjo. Mnenja so bili vsi različnega, mnogi so pa m nili. da .i«- mladi dami priznali' I biser.
i
V hoteUrjevi zasebu: sobi je preds-tavil gostilničar Amerikanca gospodični Claire de St. Lau rent ter takoj odločno šel svoje-; mu cilju nasproti.
"orej, Miss St. Laurent, slišali ste moj preti log. Kakor vi. bi sej mogel tudi jaz do skrajnosti po-j ganjati za svojo pravico. Ostane j nama še pot poravnave in takoj i rzjavljimu, da sem pripravljen deliti z vami. Mister Garfield, ve-j ščak. naj ceni vrednost bisera in jaz vani takoj izplačam polovico. Biser ostane nato moja last. —j Prosim, pokažito Mister Gartieldu i
biser, da ga pregleda."'
- i
Garfield je medtem gledal skozi! okno. Videti mu je bilo na obra-: zu, da bi rajše bral svoj časopis, j iu da je Ie iz vljudnosti ugodii! i hotelirjevi prošnji. ; 'Sedaj se je obrnil., da. preišče i biser, katerega mu je Miss Saint i Laurent precej nerada izročila.
Vzklik začudenja, priznavalne i ga presenečenja se mu je prikra-i del. ko je držal mali motno lile-' »teci dragulj <na dlani.
Vse jc izdajalo, da se je vzbudil | v njem veftčak.
S tihim veseljehi je opazoval Paddell, kako je izgini skoraj topi mir i»; Amerikančevih potez., ko jc držel biser enkrat proti luči, potem zrfpet od vseh strani gn tipal, — Icratkomalo: Garfield je izdajal, z vsako kretnjo, da je vzbudil biser v njem največje zanimanje.
Minute so pretekle. Paddelluj so se zdele večnost.
Končno je Garfield končal pre-1 i iskat o.
"Čestitam vam --vama obema. ; Do daaies nisem mislil, da se nahajajo tako krasni biseri v ostrigah, — biser je vreden najjnumj petsto funtov sterlingov!' ^
Paddell jc menil v prvem trenutku. da ni dobro razumel.
!'
Miss St. Laurent je veselo zaploskala i rokama.
"Hura, Mister Paddell. jaz čem bila srečna! Sc danes zvečer morate darovati baterijo sampanj-|ca", in v svojem prekipujocem veselju bi menda uajrajše oba gospoda objela, če bi se to spodobilo j za hčer visokega častnika.
Garfield se je dobrovoljno smejal. Biser je imel še vedno v roki: ,očividno je bilo. da se ne bi rad j ločil od njega.
, "Najrajše bi biser kupil; petsto funtov sterlingov bi vam dal | zanj!*' je končno izjavil.
Paddell pa ni imel veliko vese-jlja. da bi se podal v to kupčijo.1 ; Garfield je to opazil ter se poslo-| vil. Hotelir niu je zagotovil, da se niu izkaže za storjeno mu uslugo • Ko jo bil Paddell z mlado damo; sam, " je menil z zvitim smehljajem :
"Prekanjen dečko mora biti ta Mister Garfield. Toda povem vam ; gospodična, tudi Jim Paddell jej smart. Da nama je takoj ponudil petsto funtov sterlingov. dokazu ! je. da se upa biser mnogo dražje' prodati Ne. dobiček spravim raj-1 se jaz saau."
j "Jaz sem pa pri tem oškodova-l na!" je odvrnila mlada dama ter I ! nabrala ustnice v ljubko sobico.
"Sklenjeno je sklenjeno!" se : je Paddell hitro oglasil, v strahu, j da bi mogla mlada dama svojo zahtevo povišati. "Vidite", j& nadaljeval poueljivo, "vi imate dve-j stopetdeset funtov sterlingov v j gotovini, jaz pa riziko. Biseri čestokrat padejo v eeni."
Paddell sicer tega sam ni ver-i jel. vendar je imel to zadoščenje. ,da se jc dama zadovoljila s temi vzroki.
* ♦ *
Ko je odšla malo* časa zatem j ! Miss St. Laurent iz hotelirjev*1 ( zasebne sobe, je bila za dvestopet-; deset funtov sterlingov bnga-j tejsa.
Lahnih korakov je šl;\ naravnost v penzijonat. kjer je stano i i vala. Medpotoma jc najela težaka, ki naj bi od^t^sel njetio stvari na kolodvor.
Razun stare kapitanove vdove ni bilo nikogar v penzijonatu, o^ tem času so bile vse dajne na morski obali.
Claire de St. Laurent je govo-} rila o nekem brzojavu, katerega ji jo izročil postni sel na poti o; | nenadnem obolenju svojega oče-' ta, polko\niika. ter da mora takoj ! odpotovati.
Plačala je stan d«< konca tedna j in potem odšla iz hiše. Stara vdova jo je blagoslavljala pred slo-i vesom. žal ji je bilo za vedno veselo razpoloženim poletnim go ■ ! stom.
Na kolodvoru jo kupila vozni j listek za v London ter petem od sla v čakalnico.
Čez nekaj časa je prišel drugi j potnik. Bil je. Garfield, toda bivz kovceka, katerega je prinesel s seboj v Brighton.
Navidez brezbrižen, je koraka! semintja ter mirno kadil. Samo ' dober opazovalec bi videl, da se je včasih nemarno ozrl okoli tei-da sc je globoko oddahnil, ko je 'pridrvel vlak.
V vozu drugega razreda sta se ; sešla Claire de St. Laurent in j Garfield kakor slučajno.
"No, ali imaš?" je vprašal A-, 1 me rikanec, ki sedaj ni izgledal ta-! ko nedostopen napram mladi da-I mi, ampak prav zadovoljen.
"Da--tukaj!" se je zasniejala
j ter pokazala na svojo ročno torbico. nakar -sta se spogledala ter ! w glasno zasniejala.
Vlak je odtsopel in kmahi je a-
i ginil Brighton njunim pogledom. • » •
! Jim Paddell ni slutil nič hu-| jelega
Garfield je imel svoj kovček v I hotelu in dosedaj se je še vedoo
j izkazal -za gentlemana v pravem Ipomeaiu besedo.
Ko se je evečerilo in so se začeli gostje vračati z obali, Amerikanca pa le ni bilo na izpregled.
Paddell je postajal nemiren Previdno je izp rase val goste, če se niso sestali z Amerikancem; toda niti na obrežju, niti ua pomolu ga ni nikdo videl.
Ostate je tedaj se možnost, da je naletel Garfield na znance ter da večerja z njimi v kakem drugem hotelu.
I To noč je imel Jim Paddell zelo j t .
j nemirne sanje; njegovo prvo | vprašanje prihodnje jutro "j-e ve-;ljalo Amerikancu.
Vrnil se se ni, to je bilo vse, kar ; je izvedel od stužinčadL Paddell j Sam se je odpravil v Garfieldovo j ■sobo. Postelja je bila nedotaknjena, poles* oje kovček.	j
Ker je tičal v kljuČaviiici ključ, ae Paddell ni mogel prevladati, da ne bi pogledal notri.
I
Cčinek je bil presenetljiv, lah koverni hotelir je stal nekaj trenutkov, kakor bi ga zadela strela 1
Kovček je bil namreč napol njen s starimi časopisi in težkimi kamni.
Ves rdeč jc odiiitel Paddell v J svojo sobo. vzel biser iz blaga jne |ter hitel k prvemu draguljarju.
Strašen sum se mu je vzbudil.
Pri draguljarju jo tudi izvedel žalostno vest, da je biser prav dobro ponarejen, vreden pa kljub temu ni ni ti en šiling.
Ko je ostal pri kosilu stol M St. Laurent prazen, si je Paddell ; lahk
o mislil, kako zvito ga je sle-' parska dvojica ociganfla.
Za zasledovanje je bilo seveda prepozno; Paddellu samemu je bilo mnogo na tem ležeče, da s t stvar preveč ne razglasi. — Kdor jima škodo, mu ni treh« skrbeti /.v
posmehovanje.
; Čez nekoliko dni jt dobil Pad-;dell majhen -zavojček iz Londona, j . V njem je bila znana škatljiea j in navadna naprsna igla Priložen je bil listič S sledečim 1>cm jdilom:
"Priloženo za dragoceni biser tudi primeren okov. V spomin na ! vaša poletna gosta Garfielda in I 01 aire de St. Laurent."
j KONEC ŽGANJEKUHOV IN PI VOVAREN?
Pri razpravi glede pičlu!»ti ži\ il. | katere se je nu povabilo predsednika vdeležil poslanec Lever i/. South Caroline, načelnik komiteja za poljedelstvo, je Lever predsedniku izjavil, da jc za to. da -c zapre vse pivovarne in destilacije v deželi, nakar naj bi se porabilo v •prehranjevalne svrlie vse žito. katero se porabi sedaj za izdelovanje |piva in žganja. Za sedaj se še ne ! ve, kaj je predsednik Wilson na ■to odgovoril.
Dohodki, kater- imu sedaj zvez-
i
! na vlada iz žganih in varjenih pijač, znašajo na leto nekako 21ti miljonov dlarjev. k kateri svoti je treba še prišteti nekako šest milijonov za zvezne liceuce. Nadalje dobijo različne države na stotim-milijonov dolarjev za gostilniške licence. Ti dohodki bi seveda vsi odpadli, ker bi odpadlo vse točenje in vsaka prodaja. V sedanjih I časih, ko bo treba spraviti skupaj fnekako dva tisoč milijonov dolar jev v davkih, da bo mogoče pla-|čati vojne priprave in vse. kar jc j s tem v zvezi, bi se zelo neprijetno občutilo izpad tako velikanske i svote. Nadalje bi postalo imetje. 1 ki predstavlja sedaj vrednost več stotin milijonov, popolnoma brez vsake vrednosti, kar bi zopet zna | čilo primanjkljaj v davkih. Od j padli bi koneeno tudi veliki dohod i ki, k tere ima sedaj vlada iz kor-j pora lj. zaposlenih v pivovarskih in destilacijski obiti. Ti so iako-zvani korporaeijski davki. Brez o-zira na ta izpad za zvezne in državne blagajne pa bo postalo na tisoče ljudi, zaposlenih v tej industriji, brez dela. Vse to pa za to, da se prihrani celih 620.000 bu-šljev žita. — kar j«- izračunal Lever. — To bi bila le kapljica vode na razbeljeno že-Iezo. kajti zmanjšana produkcija žitnih vrst znaša 'že sedaj stotine milijone bušljev.
ROJAKI, SLOVENCI, SPOMINJAJTE SE SLOVENSKIH REVEŽE V V STAREM KRAJU!
Ženske odlikovane z Nob- x lovo nagrado.
Vzgojilo se nas je v mislili, da je moški stvarnik vseh veliki! i misli in pridobitev, d očim je zei ska s svojo manjšo zmožnostjo in pomanjkanjem inieijative le ohr: njevalka teh misli.
Proti temu protestira Julija Gulliver in izjavlja, da so žensk prav tako zmožne visokosti duh kot moški. V dokaz temu no vaj« par slučajev.
| Odkar obstoji Noblova ustaio* va. od leta 1901, so dobile ž-' n-ženske darila. Prva je bila m dame Curie, Poljakinja, ki je d-bila Noblovo nagrado leta 1!>" : skupno z njenim možem. Dobil-, I jo je zopet leta 1911. za to. kar je bila storila sama. brez pomo svojega sojH*oga, ki je ie umrl Avstrijska baronica Be rt a vi Suttner jc dobila nagrado I l!H)"> /a njeno uspešno delovanje in polju splosm«»a mirovnega gib,, uja. — Svedinja Sel m a Lugcrion pa je dobila leta 1909. Nobl.n . nagrado za slovstvo.
Osel hodi z gotovostjo po s"t zali, na katerih se kaj lahko i/ podtakne plemenit konj.
Pri
DALMAT1NSKI-CA LI F0RNIJSK1 VINARSKI ZADRUGI
140 Liberty St.. New York, N Y
Kupujejo že danes vsi oni, ki oznajo dobro naravno kapljico;
VSI, ki nečejo piti nič drugega, kot pravo domača kapljico;
VSI, ki so ozdraveli in potreb« jejo moči;
VSI, ki jim primanjkuje krvi in da dobijo kri, treba jim je praveva naravnega vina iz grozdja, i VSI, ki poznajo naravno vino in žganje in nečejo, da se jih slepi x I ponaredbami;
VSI, v splošnem, ki hočejo obdržati svoje zdravje;
VSI oni, ki še niste poskusili na šega blaga pišite še danes na:
DALMATINSK0-CALIF0RNIJSKA VINARSKA ZADRUGA
| 40 Liberty St, New York, N. Y.
Sod od 52 galon samo $26.30
OGLAS.
Cenjenim rojakom priporočam svoja
NARAVNA VINA
ls najboljšega grozdja.
Najboljše staro belo vino Riesling 10 gal $6.50, 27 do 28 gal. $15.50, 50 gal. $27.50. Staro rdeče vino Zinfandel 27 do 28 galon $14-, 50 galon $25. Lansko belo vino 27 do 28 galon $14, 50 galon $25, rdeče vino 27 do 28 galon $12.50, 50 galon $22.50. — 100 proof močan tropinjevee gal. $12, 10 gal. pa $25. Pri omenjenih cenah je vštet tudi vojni dnvrk za vino.
S spoštovanjem	> • *
S. JACKSB. Bot 161	St. Helena, (ki.
Novi cenilci!
Piiite po iiai novi cenik za uajncH vejšega izdelka zeleiiozlate krasn« tnofike Elgin ure.
Je nekaj tako krasnega, da niste fee nikdar kaj cnacega videli.
Cene so jako nizke, ure garantirane.
Velika zaloga Columbia gramofonov, dalje prave Kranjske plošče bo igrajo na obe strani. Vojaške, Avstrijske in Nemške godbe, marie polke, valčke itd. General Hin-denburg marš, Huzarski marš itd.
Vse te plošče so Columbia in igrajo na obe strani.
IVANPAJK, mar,
466 Chestnut St., Conemaugh, Pa
\
(št
Jugoslovanska
tal

Kaiol. dednota
m
Inkorporirana dne 24. januarja 1901 v državi Mina
sedež v ELY, MINN.
GLAVICI URADNIKI: tfrsdaednik: MTHA1CT< BO V ANŠEK, R. F. D No. 1, Conemaafk, Pa.
Podpredsednik: LOUIS BALA NT, Box 106, Pearl Are., Loral*. Ohio.
•Urni tajnik: JOSEPH PISQLER, Ely, Minn, •lami blagajnik: GEO. L. BBOZICH. Ely, Minn. Blagajnik N. B.: LOUIS COST1LLO. Sail da. Cola,
VRHOVNI ZDRAVNIK:
Of. JOSEPH V. GBAHEK. «43 East Ohio Street. Pittsburgh, ra.
NADZORNIKI:
JOHN GOUZH, Box 109, Ely, llinn
1NTHONY MOTZ, 9641 Avenue "M", So. Chicago. IU.
/OHN VAROGA, 5126 Natrona Alley, Pittsburgh, Pa.
POROTNIKI:
•EO. J. PORENTA. Box 176, Black Diamond, Waak. LEONARD 8LABODNIK, Bo* 400, Ely, Minn. JOHN R UPNIK, Box 24, S. R., Dolmont, Pa.
GOSPODARSKI ODBOR:
JOSEPH PLAUTZ, Jr., 432 — 7th St., Calumet, Mlak,
JOHN MODERN, 483 Mesaba Are., Duluth, Minn.
MAT. POOORELC, 7 W Madison St., Room 605, Chicago, IU.
ZDRUŽEVALNI ODBOR:
•UDOLF PEED AN, 6024 St. Cmir Are., N. E. Cleveland, Ohio. FRANK 8KRABEC, Stk. Yds. Station RFD. Box 17, Danve*,
Colo.
FRANK KOCHEVAR, Box 3SC Gilbert, Minn.
Vri dopisi, tikajoči se ura lnih aadev, kakor tudi d en srn« poiiljatve, naj se poailjajo na glavnega tajnika Jednote, vse pri-KMtbe pa na predsednika porotr ega odbora.
Na oaebna ali neuradna pisma od strani članov ae ne bods oairalo.
_Drnštveno glaailo; "GLAS NARODA".
Preko morja.
iNadaljvanje).
naj na morju se jadra napihnejo, ladije se začnejo pomikati in lepo jadrati na vse strani, ob, kako divno, kakor metulji po mrtvi rav nini!...
Anica ostro upira oči v ladije in kliče Tonetu, kako jadrajo, kako se jima približujejo ali oddaljujejo.
—	Vidim jedno bracero. k nam jadra! — kliče mala opazivsi ladij o z jednim jadrom.
Tone je vsak čas vpraša, ali je prišla bracera bliie in kako jadra. Anica mu odgovarja, da se ; približuje, da hitro jadra, da se morje pred njo lepo peni. Pol ure | sta se razjrovarjala o tej ladji ki je jadrala, nagnjena malo na stran, v ! veliki čreski zaliv.
Pozneje se jima je približal tra-bakel. prazen, črn, na straneh Širok. na jedni strani se je lesketal v solneu. Jadra in jadra, a nakrat se za suče. jadra se mu zopet napihnejo. obrne se in najrne na drugo stran, pa pluje proti Istri, pro-; ti zapadu.
Anica je šla z hrega pred luknjo po Tonetovo srajco, da bi ma hala ladijam. Klicala je na pomoč, neprenehoma je mahala, ali mornarji je niso čuli niti videli.
—	Vrzi še maha ua ogenj, da • bo več dima.
j — Tukaj ni več mahu. vsega sem že pobrala, — odgovori mu deklica že z ouemoglim gasom.
Sedaj ni bilo niti jedne ladije blizu otoka. Anica in Tone sta u-molknila, postala sta nemirna. — prevzela ju je tu ga. obvladal ju je strah.
Zopet^minejo tri dolge ure. — 4'Maestral'* je potihnil. Okoli petih Dravi Anica :
—	Tone, vidim ladjico.
—	Blizu r
—	Daleč'
—	Kje?
—	Tam na desno. blizu kraja.
—	A kam se vozi ?
—	Še ne vem.
Četrt ure pozneje mu zakliče.
u. in
UJ«
dri
Pot Bogu, Ton
lra
cm
jeue uoge, ramena !o telo. povsodi jo je s svojimi toplimi žar-1 » ona gledala oddalje-tibein morju, ie srčno
j no pomočjo splazi naposled iz
luknje, zunaj pa sede na kamen1
, in reče Anici, naj nabere kuša in	.	—----...-
I smrekovih vej iu naj vse zapali se & ladjica nekoliko oddalji-| na najvišjem mestu otoka, na bre- ,a obale tam ua vzhodu. ■ skrij« gu pred luknjo.	— ^	vesla sedaj?
d»*la je i — Jaz bi ti pomagal, ako bi mo- — Mislim, da k nama. lnce je j gel- l<ii. Anica, tu imaš žveplen-; — & daleč?
ke. Morda bodo božji ljudje, ko — Daleč, daieč! Potrebovala bi
bodo videli dim---ah. ka- do liaJu še pol ure.
ko me boli koleno!	— Anica, ljudje so videli dim —
—	Ali naj še grem po vodo? ---kam pa bo sedaj ladjica?
—	Ne, ne. Nabcri mahu. Ako Se KmaJu bo Kam vesla sedaj? zahvalila'Janes ne rešiva —---beseda — Tone, Tone, k nama!
la jima je dal bistre vode. je čepel za steno v luknji
lH> svincu ki se je bilo že toliko pomaknilo naprej., kakor ob nedeljah, kedar zvoni ua veliko mašo v Vrutoku. moralo je biti že ob devetih. V tem prišu-mita v luknjo dva goloba in se »krijeta v razpoklino, ki je bila precej visoko zgoraj.
Tone tiho vstane in sc začne vspenjati po rogljasti steni in kmalu je pri oni razpoklini, v katero naglo .seže z desnico. Z levico se je držal za steno. Ona dva goloba zletita mimo njegove ro-
mu zastane v grlu in naglo pre-j — Mahaj ji. mahaj! bledi.	Ladjica na štiri vesla se je na-
— Tukaj umreti---spusti ?1.°.vozila *>roti otoku. Že so se v
se Anica v jok in skrije obraz na! njej razločevali veslači majhni, njegove prsi.	j kakor prsti deteta. Za ladjico sc
Tou - je objame iu položi svoje po belem morju dolga braz-čelo na njeno teme, na njene va- —
lovite in mehke lase. ki so ji pa-! Anica kliče na pomoč z zamolčali na gola polna ramena. De- ^lim glasom iu maha s srajco nad klica je težko dihala, a on je cul,	okoli glave, na desno in le-
kako naglo bije njeno srce. Dolg v°- lia vse strani, a nakrat krikne: vzdihi jej se mu izvije iz prsij, pa — Tone, mahajo! jo začne tolažiti, ali tudi njemu — Z ladjice? — krikne Tone in samemu so padale solze na njene >se ves strese.
Da, mahajo, mahajo!
—	Koliko je ljudij?
—	Štiri! Sem veslajo! Že so blizu!
Srce jima je naglo bilo od ra-
čme lase.
1 *ro pozneje je švignil na najviš
, ....	, • . . ,,, i iem mestu onega otoka visok pla-
ke, udarivsi s peruti po njej. io-. , , ,	... J , ,M
, \ • - , , , , •	ir men, bled v svetlih žarkih solnca.
»la ko jc izvlekel roko iz razpokh ;^, .. ,
.. , ,	nikoder ni vetra m ne glasu,	.uuia "agio ono oa ra
ne m m "rtegnil za golobom. **	Q prasketanja ognja, in velik! dosti. Anica, bleda in onemogla.
preveč nagnil, noga se mu spodr-i . ,	. J, . .	i • _______. , , ...
, i , • stolp dima se je dvigal ravno pro- ie trepetala kakor šiba na vetru, sne, on pade m udari s kolenom ini.. ,	...	,	i
ti modremu m sinjemu nebu. a v jMMlla Je ua kamen, pritisnila ro-
višini se je širil prazen in bil vi-j ko na prsi in srpo uprla črne oči v
deti kakor ogromna trobenta, ki'ladjico.
kliče dobre duše na pomoč oni'	to se začuje z ladjice tožno,
lačni in na pol goli deci.	j krepko in težko:
Anica je trgala mah iu male. — Ani--ca To--neeee!
smreke in metala jih na ogenj, da> Anica in Tone zadrlite-eeta
bi se naredil večji dim.	na ta glas.
s temenom.
Na njegovo javkanje prilirti v jamo Anica, bleda in prestrašena, a ko vidi okrvavljeno čelo, vsa strepe^e. Tone je sedel na kameji, držal se za koleno in se nanj pri-po gibal.
—	Tone! — zakliče deklica in solze ji priteko po licu.
—	Padel sem, ranil seru si koleno. boli me. — zastoče on.
—	In glavo! Po obrazu ti teče kri. Pokaži koleno. Oh dragi Bože!...
Koleno na desni nogi mu jc bilo okrvavljeno. Ona ga vpraša, ali ga zelo boli, a on. stisnivsi zobe od bolečiu, prikima in pokaže zopet na koleno.
Anica brzo gre v ouo luknjo,
Ljudje na obalah so se čudili temu dimu. Tam po Istri in otokih so govorili:
— Gotovo so ribiči ali tinanca. kuhajo in peko ribe.
Deklica vstane in se hoče oglasiti, ali ne more, stisuilo jo je pri srcu, zaprlo ji je grlo.
Od morja se euje vesel pljusk in zopet oni isti krepki in tožni
Xa otoku Čresu so mislili po ~las'. Anica se krčevito zagrabi za nekaterih krajih ljudje .kamor je prišel glas o nesreči, ki je zadela Radetičeve, da bi utegnil biti oni dim znamenje in klic nesrečne de-ce. Toda stari mornarji so majali z glavami in trdili, da ne bo tako. Če bi
strajco na prsih, začne stezati vrat, kjer so se ji napele v§e žile, kakor bi jo dušilo. strese se po celem telesu in zamolko zakliče: — Tukaj sva!
Sedaj prebledi, skloni se na kolena in nasloni glavo na skalo. Ladjica se je približala za ka-
ne bila burja silna, kaj bo kjer je bila voda, da bi mu izpra-jmala ladjica, orehova luščiua! —	-
la rane. Toda, s čim naj zajame Morje ju je pogreznilo! _ Drugi ^ih sto sežnjev otoku
vode t To pomisli in odtrga rokav mornarji, tudi ti so osiveli ua va-z zobmi in z roko od srajce. Na-j lovih, so pripovedovali to iu ono, moči ga, vrne se k Tonetu in mu kako so se že cule različne reči. a izpere kri z lica,, s čela in kolena. Bog da vse more! In kedar kaj ta-Dokler mu je izpirala, je med kega pripovedujejo, dotaknejo se soliami in jokom govorila, da se skloujeui starci, ki poslušajo in je tudi na glavi, ua temenu j a ko zrejo v oni dim, s prstmi kape in ranil.	pridodajo:
—	To ni prvi. ne zadnji krat. — Hvala in čast mu bodi! ako Bog da!! — reče on zamolklo — Anica, vidiš li kako ladijo! zastoče od bolečin in doda:	— klice Tone, sede pred luknjo.
—	Samo da se nisem na kolenu!j — Ali te zelo boli koleno? Vi- navzff°«"
Anica gre zopet k vodi ,da na- dim jih mnogo, ali vse so daleč, i
moči rokav svoje srajce. Ko mu j« daleč, — odvrne deklica z brega!
na glavi vso kri izprala, prestra-jiu meče netivo v ogenj.	Vsako nedeljo po večernicah.
•aoo krikne:	j — Pazi. dobro glej!	j okoli treh popoldne, razgovarjal
—	V rano bi mogla položiti cel Ko je bilo solnce sredi neba, • se je župnik Martin, ko je prižel svoj palec!	j začel je pihati poldanski veter, —(iz sakristije pred cerkev, a* trati
Mala izpira a on jo tožno m mi- ljubki 44maestral", in razpodil J«, s kmeti in mornarji o različnih re-lo gleda in jo prosi, naj ne joka. stolp dima. Morje se zatemni inlčch, o župoi cerkvi v kitari bi
s, daj hoče. da gresta iz luknje, veselo se za p eni, majjmi morski »trebalo popraviti to ali ono oltar k la Tsm ae moje	2 njo- valčki tiho zaploskajo, daleč zn*sv. Luke i« srni), oajmaxufc'onsu
—	Anica! Tone! — zakličejo vsi veslači.
—	Tukaj sva. tukaj: — oglasi se Tone.
—	Hvala ti, dragi Bože! — Čul se je iz ladjice glas Antona Kadet iča.
Dve veliki solzi porositi Antonu lice in močneje potegne veslo. — Ladjica obstoji v zalivu, a na oba Io skočita Ivan in oee po bregu
VII.
tretji, bi sc moral zameniti z novim, ker je počil pred sedmimi leti. Razgovor se je potem obrnil na občinske reči in na <4pulitiko" a ljudje so popraše-vali župnika, ali bo res vojska,^ kakor so nekateri čuli v mestu Cresu.
Xvike nedelje v vinotoku je žup nik hitel, da prej konča večerni-ee. pel je litanije hitreje, in tako tudi pobožno ljudstvo, ki mu je odpevalo.
Po vecernici mahne jo iz sakristije naravnost domu. Ljudje pa so začudeno gledali in veleli, da mu je nekaj "per tresso", da ga mora kaj skrbeti. Jedna starka je šepnila sosed* da sc župniku čud-dno po mozgu vije, odkar je pri njem ouo tuje dete.
Cerkvenik in sestra župnikova sta pripovedovala o tem detetu čudnih rečij in po vasi se je govorilo o tisočakih, katere dobiva župnik.
Ko je gospod Martin prišel v sobo. v kateri je navadno piisal in obedoval, šel je t mizi, pripog-njen, nabranega cela in naježil je dolge obrvi. Na mizi so ležale neke laške novine. ki so se tiskale v Trstu, in on jih je srdito pogledoval. Lice se mu je še bolj stemnilo, ko jih je vzei v roke in nekoliko vrstic preletel z očmi.
— Infamija! — je siknil skoz zobe, in malo, suho telo se mu je treslo, in sklonil se je na z£d pri oknu. Glade s palcem in kazalcem desnice svoj veliki orlovski nos. piha iu piha, kakor da bi bil pred njim -krožnik vroče juhe. gleda na morje in naglo mežika z očmi.
Vsako soboto je šel kdo Vrutka v Ores na pošto in se vrnil drugi dan okoli poldne. Cesto se je vračal s prazno torbo, a kedar je pošta bila velika, nosil je v torbi tudi po štiri pisma.
Danes je dobil župnik iz Trsta nismo in zabojček im one laike novine, ki so bile na mizi in katerih si on nikdar ni bil naročil. — Župnik ni vedel, kdo mu je poslal te novine. V pismu mu odgo varja ona "neznana oseba" na njegovo zadnje pisano in ga prosi, naj ji naznani, kaj je Anicsr re kla. ali se je čudila, a
KAJ NAJ VEČ REČEMO?
Jaz sem popolnoma udau in moje Ime Je Milko Raktjašlc* — torej dragi gospod. vi želite kaj slišati o meni, kako "e počutim. U«neh vaiejra slovitega Krvnega Čaja j<\ da sem po dveletni bolezni na želodcu in bolečinah v trebuha, zdaj zopet zdrav mož. Preje celo nisem mogel iti ua delo radi bolečiu. Mpja iskrena zahvala iznajditelju tega čudovitega zdravila.
Vas udani.
Miško Kukijasič, Box 5S S. Brownsvile, Pa.
To pi&ino in io več drugih enake vsebine je bilo prostovoljno poslano Mr. H. H. Schlicku, izdelovatelju slovitega Bolgarskega Krvnega Čaja.
Na tisoče ljudi mu je pisalo, da so se ozdravili kaSlja, bolezni na ledi-cah. zaprtju, revmatizmu, nečiste krvi in izgube teka po zavživanju tega slo-i vitega Čaja.
JEMATI GA MORATE RAVNO ZDAJ, ko preneha zima, da si izčistite kri in si uredite dobro zdravje.
Velika Skatlja stane $1.00 in za $5.00 vam pošljemo C Skatelj. Dodajte 5e 10c. ako želite, da se vam pošlje priporočeno.
OPOMBA: Čudoviti uspelr Bolgarskega Krvnega Čaja je povzročil po-oaredbe, ki jih prodajajo, kot razno rastlinske čaje, iu pravijo, da imajo isti uspeh kot nas čaj. VSAKEGA SVARIMO PRED TAKIMI POXA-REDBAMI, čeprav vam jih nudijo zastonj.	|
Pravi^ iu garantirani Bolgarski Krvni On j sc pripravi iu razpošilja le pri:
Marvel Products Company,
DVE SLOVENKI	NAZNANILO.
/elita dobiti službo skupaj pri ka- j Redna delniška trimesečna seja ki slovenski družini na deželi, j Slovenske Zadružne Zveze v Col-Pišite na:	| lin wood u. Ohio, se jc vršila dn-
Marv Starin, c o Kerč, j 31. marca 1917. Zk kolektorjo ie 424 E. D. St.. New York, N. V bil izvoljen rojak Mr. Josip Der
(17-19—1)
Dr. KOLER
638 Peno Ave., Pittsburgh, Pa
SLOVENSKUZDRAVNIK
Dr. Kalv M aaj-
■urajn tloTUiald •dravnlk, ipra'.Ja ilat t Pittsburgh«, ki Ima ttlatno srak so ▼ sdraTljeOj
Sifilis alt M«tni pUenJe krvi »trav ■ glasovi Um »"«. ki *a Je Izum«! Cr prof. Kril c S C« 1 mat« mozolj« ail .	mthurCk« po UI»
*	»»Sa^snfc« labolatin« v
»oatah, »rinite in izelatII vam bo kri. M« 'akajta. ker ta bolezen m naiaaa.
Semenotok, kapavec ail trlper ln »<ql rac druge posledice, ki nastanejo radi tega. Te boieznt zdravim po sad ali metodi v najkrajšem času.
Kakor hitro opazit«, da van ponehaj« moSka imotnoit, n« eakajt«. i«ahT«e pridi t« In laz rasa Jo «op«t povrnil
SuMrJ« cevi, ki vodi ta makarla •vdrarloa v kratk*m času, Hydroew all vodenico, kilo ozdravim ▼ St urah In sicer brez operacij«.
Bolaanl mehurja, si povzročijo bel« čin« t krtftu la hrbta ln včasih tmšl pri spuščanj« vod«, osdravlia s w tcvostia
Raumstlzam, trianj«, bolaCn«, «ts-kllr«. arbačtco. ikrofl« In druga koZn« bolsznl. ki nastan«Jo vsled usčlata km osdravlm v kratkem časa ln al potrah-■« USatL
Uradna sra: V ponedeljkia. sr«das ta p« tki h Od S. zjatraj do S. popolda« torkih, čatvrtklh la sobotah o« •
▼
ara zjutraj do S. ar« zv«č«r. — aadeijah pa do dveh popoldn«. Ito n« delam — Pridit« it« lat« la Številko!
O«
a poAi
— NVp
j movš. Omenjeoi bo kolektal pri vseh ouiii. za katere bo prejel v trgovini uradno spričevalo. Po joblaščeni iina pravico kolektati v vseh slučajih. To naj vzamejo vsi : v miznanje.
Slovenska Zadružna Zveza. 607 E. 152. St., } Col lin wood. Cleveland. Ohio
Družba sv. Mohorja v Ameriki.
9 Marvel BoUdlnc. PITSBURGH.
POZOR ROJAKI
I* A.
—	Anica je šla danes po maši v iz [Tiči. — reče Katica.
—	Tiči? — vpraša prospa.
—	Da. v ouo selo, kjer je bila prej. Oh. oh! Sijrnora. nadejal bi se prej smrti, nego li da vi —'
—	— kima župnik.
—	Ali je selo daleč od tukaj*
—	pretrga mu gospa.
—	Xi. Dve uri.
—	Dobro, gospod župnik. Ho čete li z menoj 1 — vpraša go>pa
, - ,	... i Nml«»pata«j» zMil) aa t«a»fc» ItM, kakor tod
ljubeznivo in poravna na ce»u cr- «a »j*ka brk* in bra uaumuuHxrutuo, eeiti
ne kodraste lase. — Hočem, signora, hočem. _______ Potem odpre okno in zakliče
li jokala.! na dvor
Zveza katoliških Slovencev, St. Mark's Place v New Yorku. bode letos izdala četvero knjig, iu sicer:
1.	KOLEDAR AVE MARIA'' za loto 1918.
2.	IZ ŽIVLJENJA. Povesti v nadomestilo Mohorjevih Večernie.
IZ SRCA V SRCE. Zanimiva brošuricn.
4. ANG LEŠKO - SI. O VE N SK [ KATEKIZEif. (Baltimorski v slovenskem in angleškem jeziku.) i Vse te štiri knjige veljajo EN D0LA£ in 10$; za poštnino.
Naročniki naj se prijavijo do 30. APRILA t. 1. iu tudi takoj i dopošl jejo denar.
Te knjige izda družba v nadomestilo priljubljenih Mohorjevih knjig, ker istih vsled vojne ni mo-i goče dobiti v to deželo. Ker pa sploh ni dobiti v tukajšnjem trgu slovenskih knjig, zato pričakujemo. da bodo rojaki segli po teh
V Koledarju bo tiskan tudi imenik članov, ki se bodo pravočasno naročili na te knjige.
STATE DEPARTMENT OE LABOR
BUREAU OF INDUSTRIES AND IMMIGRATION naseljence in jim pomaga.
. Sclh rednih krasni	Sa il&lzl laaj« kakor t"M1 __ , . .	.	. ., .
j noikhs kra«nl f-kl 1» oraoa la natooio odpadali la i ^piOt&ni OaSVetl, pojaSUlla Ul	PO-
oatvell. Ravmitisatn. koaObo) aU tmuj* v rvkal	_	.	„	, .	„
I aczah la « krila, v o* t.D daeb pooainoroa ocdrv mOC ZaStOUj. V VSeh JCZlklll.	PO-▼ita. raa«. oiwkllQ*. t>al«<. tur«. kra*<« H rr.nte - _„;•»„ l, i.. _ j„„1 •
^3fDozrkDi:rov».ai,hilM, w r p.- jaamla, kako postati državljan m
ali bila vesela, ko ji je on, župnik, povedal, da ji mati živi. Med
j polaom« i*i»tran:;n. kdor t: mol* admit, brei-[ uapeha rabil mu jia^lis u »VOC. TUita lak »j ?«, I eaolk. ki ra takoj uhljem isitoani 1 Kraanl iepnl KOLEDAR za leto 1917
Ko se Jurij Oglasi, reče mu. naj dsW« ako iw*0*t« « e«ita *a peštaiae.
— Jurij ! Jurij !
drugim piše ta oseba iz Trsta:
—	Ime Anica mi je dratro. Ljubo mi je. da ste jo tako krstili.
Ko sta župnik in njegova sestra odprla zabojček. našla sta notri nogavic, krasnih sraic, suknjič, belih robcev in škatljo sladkarij, a na dnu nekoliko laških knjig, v katerih so bile slike.
Dokler je hodil župnik zamiš-i;eno po sobi, je niesova sestra Katica v drugi sobi vse razgrnila kar je bilo v zabojčku, po svoji postelji, kimala z glavo, čudila se, oreštevala in skladala sedaj srajce, sedaj suknjiče iu se glasno razgovarjala sama s seboj:
—	Joi. jo j. kako je to fino!.. Vse je ka'kor sneer! In te čipke, te cvetlice po srajcah, in one no-i gavice! Ali to je svileno! Tesra A-' niča ne bo hotela nositi. To
hitro osedla konja. Opravivši ta	JAJEOB WAHOlO,
posel, vpraša gospo, ali je juko (701 Boaas I?«., OlavslsiBC Okla. i utrujena od pota, a ona mu pra-
o državljanskih pravicah. Pridite ali pišite! Newyoraki urad: 230 Fifth Ave. Urad v Buffalo: 704 D. S. Morgan Building.
. .	ie i že
pajcevina! A kaj so ti angeljčki, i *
Ta srca. ti obročki! To je gotovo
sladko, sladko!
Župnik je uprav slačil talar in ca vzdigoval črez glavo, ko nek-flo nas?lo potrka na vrata njegove sobe. Ne čakaje odgovora stopi v sobo mlada, visoka ženska, gosposki oblečena, v dolgem sivem plašču, na glavi ima majhen klobuk, ovit s temno modrim fpajčo-lanom, ki ji pada na jedno ramo.
Župnik je bil v zadregi in spustil talar nazaj.
Žena ga nekako plaho pogleda in mu poda dosnico. Gospa kar sede in reče v laščini:
—	Dovolite! Dober dan. gospod župnik!
Župnik mežika z očmi. pokloni se in veli:
—	Signora. dober naj bi vam bil!
Med druga vrata sobe pride Katica in odpre siroma oči. Gospa ji prikima iu zopet pravi:
—	Dober dan!
Katica odzdravi c
molku:
—	Bog daj'
Katica se ni bila odzdravila, ko ie gospa vprašala;
—	A kje je moje dete?
Župnik stopi korak nazaj iu o-
supne.
—	Da, Anica! — reče naglo gospa in sname klobuk z glave pa ga vrže na mizo.
—	Signora--— tedaj? —
čudi se župnik:.
—	Da, jaz sem njeua mati. Ah, drago dete! Kje je? Ali nisfte dobili mojega zadnjega pisma? S — Danes —<-_.---
—	Ni li Anice doma? Ah strašno sem utrudila! Pet ur na
Jttoia:	....
Kakšne poti! Kakšne steze! Celo telo me boli! Odpotovala sem predvčerajšnjem iz Trsta po pa-robrodu. Bila sem pri teti za ne- j koliko časa. Oh. kako sem se u-trudila! — tožila se je in se zibala s krasnim, gibieuim telesom, kakor bi io bolela ledja. — Sinoči sem prišla v Čres, kjer sem spala. A kako Anica? Je li zdrava, vesela? Bil je torej velik vihar? Jokala sem, ko ste mi pisali, kako sta se rešila. Ubogo moje dete!. . Sedite, erospocl župnik, prosim... prosim. — ponudi gospa in mu ! primakne stol iz -kota.
—	Hvala, signora. hvala! Ko sede, reče sestdi. naj postre-
gospej.
—	Signora. to je moja sestra!
—	Tako« — pravi gospa in pogleda v lice Katičino.
—	Signora, zapovedujete li ma lo kave, čašo vina? Prosim, kakor da bi bili doma. —» razširi župnik roke.
Gospa želi kave, a Katica gre v kuhinjo, sklene roki pre-d seboj in kima z glavo.
—	Gospod župnik, vi niste mislili. da pridem k vam?--—
—	Niti v sanjah! Signora, ve rujte mi ni--
—	Da. bila sem v Trstu. Moja teta ve vse. — reče gospa tiho iu pogleda v tla, a ko privzdigne črne svetle oei, na ježi goste obrvi. kakor bi hotela zakriti svoje srčne občutke. Zroča preko
jygggoigaiaiif^
CENIK KNJIG
katere ima f zalogi
3LOVENIC PUBLISHING CO.
82 CORTJLANDT ST. HEW TORS', If? YJ jSfMaaafiggaa^^
POli('NE KNJIGE:
tolmač.
Prisega huronskega glavarja : Revolucija na Portugalskem ' RepoStev Ilihičev sin ItcMlbinska srela . Roparsko življenje ' .Sita. mala Ilindostanka Slovenske novele iu povesti Socializem
iSor-ljalna demokracij« ' Stanley v Afriki Stezosledec i Timotej in Fiiemon Tegettboff i Vjctnik na galeji f Vojna na Balkanu. 13. zves.
! Zgodovina c. in k. pcšpolka at. 17
s slikami Zlatokopi Zlatokopi I Zlatarjevo zlato
ZABAVNE IN BAZNE UBVJGB ! Življenje na avatr. dvoru ali
Ahnov nemžkoiingleSkl
vezan Cerkvena zgodovina Poljedelstvo
Popolni nauk o čebelarstvu.
vezan Postrežba bolnikom Sad j ere ja v pogovorih Slov.-angleški m angl.-Bluv.
slovar Srednji katekizem Trtua uš ln trto rej« Umna živinoreja Umni kletar Umni kmetovalec Veliki slovensko-cngieskl
tolmač Venček častit k
- .50
—.70 i— .50
fl.30 —.20 f—.25
»1.50 —.50 —.40 —.50 -.30 —.50
KNJIGE:
nikove glave ponovi:
—	Da, moja teta ve vse. Pisala sem vam pred osmimi dnevi--
—	a kaj je rekla moja mala. ko je izvedela, da jaz živim ?
j — Kaj?---Gledala me
i Je----Kaj? Nič! Da, rekla
kratkem mi ie. da je njena mati--
—	Ona, ki jo je vzgojila? — prese&a mu gospa besedo, a lice ji z as tre oblaček tuge.
—	Jaz sem ji vse leipo govoril in govoril---
—	Havala vam. dragi župnik!
—	v zdi h ne in mu stisne desnico. Po kratkem molku ga zopet v-
prača:
—	Menda se me Aaiea ne bala?
—	To ne. Zelo je pametna. (Pride se.)
skromno
I&dEM
žensko
Amerika ali povsod dobro Cesar Jožef Evsta^Ja Doli z orožjem Grizelda H ed vika
zup- H^^1^11
"jlzanami, mala Jui>onka Izidor, pobožni kmet Iz raznib stanov (pesmice > Jama nad Dobrašc Jaromil
Juri baron Vega Kako vzgaja u*oda Kraljičin nečak Kraljevič in berač Korejska brata Leban, 100 beril Male pesmi
Mar on, krščanski deček lz IJ ha
nona Mladi samotar Naseljenci
Na valovih južnega morja Nekaj iz ruske zgodovin« Nesrečnica O jetiki
Oglanlca aU hudobija in nedolžnost Pegam la Lambergar Popotni listi iPoslJedni Mehikanec • Potovanje v LUlput : PraSki Judek Preko morja
-.30 .20 —.80 —.15
—.25 —.25 —.20 —.20
I Smrt cesarjevi Ca Rudolfa (Tra , geti i J« v Mejerlingn)
Sherlock H«
j V rakvl kraj bombe ! Zaklad kupčevalca s sužnji Ena eama kaplja črnila Grob v svetilniku Gospa s kanarskim brlijanrom Kako so v jell Jacka razparača Londonski ponarejalci denarja Plemič
RAZGLEDNICE:
.20* ^evvyorSke a cvetlicami, humo-
in
ristične, božične, novoletne velikonočne komad po ducat po Albnm mesta New York a s kras nI m i slikami, mali
bo
—.25 -40 —.10 -.40 —.40'
—.20 { _
— 15	ZEMLJEVIDI:
1 Združenih držav mali —.30 i veliki
—.45: Arstro-Italijanska vojna mapa —23; Balkanskih držav
—.201 Ev rop©
za hifcto
prednost ima iz črnomaljskega Jonar)eT
okraja. Plaža po dogovoru. ______Jjlhft fiharmich,
jelG . Preganjanje Indijanskih atlsi JonarJev Princ Evgen SavoJskl
J
OPOMBA:
Naročilom J« ill
—-20 Evrope, veaan —.10 Vojna stenska maps —.15 vojni atlas
Zemljevidi: New York, Colorado.
—	JO Illinois, Kansas, Montana. t*--35 Ohio, Pennsylvania. Minaesota,
—	-3 Wisconsin, Wyoming in West
Virginia in vseh drusih dtfla? —.25 po - -.30 Avstro-Ogrske audi —40 i veliki vesan	'
Ceil svet
~ ~ 4 j i Velika stenska mapa U. ft. aa -•»i dmai strani pa osli svet prilasti denarno vrednost, bodisi v

— 40 —.3/1 - 25 r—.15 —.50 t—.25
—30
—.10 —.25
—.23 —.25 —A5 «185
r-.SO i—.15 -.40 JI 00
.1«
—'.18 —J5 —.Vi —.15
—JB —.15 E.1I
—M
ja
—AS -OB
1—.Vk
_ TWH ij-i..J m ---L ^wj.j-wuwujjiyi, III. H up. II JfpijiVpRIVmPIPVP«
^	J	1

win. iraJtvo
svita Barbari
RA DDIXJIH1 DRtAVZ UVJUUfl
Bede i: FOREST CITY, PA.
M BL jMnrJi 1*88 v MIT« P
GLAVNI URADNIKI:
S. TAUCHEB, «74 Abssy Ave.. Bock Sprlnss. »j«, Podpredsednik: JAKOB DOLENC, box 181, Broagbton, Pa. rejnik: PRANK PAVLOVClč. box «47, Foreot City, Pa. ■ omodol tajnik: AVGUST OOSTISA, box 810, Forest City, P«. «lao]Dlk - JOSIP MLABINČlC. B800 H t CUlr A v«., Cleveland. Ofeto. I'umni a i blagajnik ANT. HOCHEVAR, RFD No. 2, box 111/». Bridgeport. Ohio,
NADZORNI ODBOR:
Predsednik nad*, odbore: JOSIP PETERNEL. box 06. Willock, Pa.
aadsornlk: JERNEJ HAFNER, box BO, Federal, Pa. I. nedaornlk: IVAN GROŠELJ, 880 M. 137tb St.. Cleveland. Ofete.
POROTNI ODBOR:
Preden ni t |>orot. odbor«: MARTIN OBREŽAN, box 72, R. Mineral, _
L porotnik: FRANC TEROPClČ, R. F. D. Na 8, oox 14«, Fort Smith. Ark. «. porotnik: JOSIP GOLOB, 1016 Bo. 14th St., Sprtngfleld, W.
VRHOVNI ZDRAVNIK: ttKAHKK, «48 R. Oblo SU Plttstoarsn. Pe,
Of. JOfliP V.
Kieetlo: "OLAS NARODA". 82 Cortlandt Be, 2«ew Tort. R. X,
Cenjena droltva, odroma njlb uredniki mo naprodenl poAllJstl vse da plea direktno na glavnega tajnika ln nikakor dragega. Denar naj se pa pa Rije edino potoca pafctnlh, ekspresnlb al! bančni* denar*'Ji nskaanlc, nlka kor pe ne potom rrlvatnlb Čekov, na naslov: Frank Pavlov««, Fanners a Miners National I lan s. Forest City, Pa
V aiuAeJa, da »parijo društveni'tajniki pri poroCUlb glavnega tajnika kake pomanjkljivosti, naj to nenndoms naznanijo oradn glav. tajnika, da se eemore ne (»ako iwpravitL
Slov. pevsko podporno društvo "ZVON"
SEDEŽ V CLEVELAND (NEWBURG), OHIO.
URADNIKI:
Predsednik: JOŽEF BLATNIK, 3082 E. 82. St., Cleveland, Oblo. Podpredsednik: GUST STRAJNER, 993 E. 63. St_. Cleveland, Ohio Tsjnik: ANDREW ŽAGAR, 3704 E. 78. St, Cleveland, Oblo. Podtajnlk: ANTON GORENC, 7728 Osage Ave., Clveland, Oblo Blagajnik: MIKE VRČEK, 3684 E. 7& St, Cleveland, Ohio. Zapisnikar lea: KOZI MAUER, 3522 E. 82. St, Cleveland, Oblo.
NADZORNI ODBOR:
MARY G LIHA, 3606 E. 78 St., Cleveland, Oblo. . MARTIN MARTINŠEK, 3559 E. 81. St, Cleveland. Ohio _ FRANK VItČEK. 3684 E. 78. St., Cleveland. Oblo.
BOLNIŠKI NADZORNIKI:
JOHN FONDA, 7825 Burke Ave., Cleveland, Ohio. FRANCES ZABUKOVEC. 3GS4 E. 78. St.. Cleveland. Oblo.
VRATAR:
LUDVIK GRUDEN, 3684 E. 78. St., Cleveland, Ohio.
Seja ae vrši prvo nedeljo v mesecu ob 9. rani, 3611 E. 81. St., Cleveland, Ohio.
url dopoldne v Mike Plate vi dvo
pla-
IŠČE SE MOŽE
/a delati v nsnjarni. Dobra ea, stalno delo.
C. Moensch Sons Company. 03—4 v d) Gowanda, N. T.
I&ČE 8E
delavce sa delo znotraj in zunaj. Dobra plača, dobre ure in prilika za napredovati. Delo stalno in neprenehoma tudi v slabem vremenu. Vprašajte Employment Department, Westinghouse Electric 4 Mfg. Co., East Pittsburgh, Pa.
(5-18-4)
DO8TO JE VS1LL.
Mladenič
Za GLAS NAHODA J. T
v
Nadalje* anje .
la. v ste strašno dolgočaani, če ne zruer-
Po
Se zeval, nana 1 i
No
teh dai ia
Je ti
mi j<
Ml
zal. s.-iu jf/il mater. — Vedno seui ije prito-ptvka-uo kosilo iu večerjo, dasiravno so uii pri-
M
»»eiii
.le
M
za pi
pre
Tod Ko prav Skl<
V.
1 okoli
kor drujrim. - Ona jc n aw pri sebi. >sa so nisem mo-rel zatajevati.
r la edini človek. kateremu ljubim
Oua
— _)<• rekla. me pa n-e bo več k tebi
*lšla.
_ __< ^
<lt*biva prej k »j H»i» šl je\ al
doUra
stalil nekoč pole? mene, sem začel naglao jokati. »Uro vedela kaj pomeni moj jok. ila se je k meni in me začela poljubljati. Pravzaprav sem bil j,zen tiste dni samo na zdravnika. — mlad člmek in nič ixtsebuo prijazen.
mladi zdravniki >.> ta'ki. — Mislijo, da so včeraj pozobali odroM da jo nosijo danes naprodaj.
tni dit iz/h oncira »'asa. k<» sem se dodobra prebudil, sem le-1 tn-» j- n < l < poldne ^auj v >voji sobi. — Nikojrar ni bilo I
tnem.
I>an > lul j«".--u lil -oilivru. Jaz sem prav dobro vedel da bo ob' »tirih, ko bo zahajalo soluce, metalo živordece žarke v mojo sobo.! Bilo je mirno, tako da bi lahke slišal vsak najmanjši šum.	1
iz globoke tišine seui naenkrat zaslišal besede: — Gospod Jezus Kristus, naš Gospod iu naš Bo p. usmili
—	Da, prijatelj, skrivnost!
—	Kaj se pravi "izpolniti skrivnost"?
Po tem vprašanju sem se ozrl nroti vratom m sem bil vesel, d ; sva bila sama.
Zahajajoče solncc je napolnilo sobo s svojimi zadnjimi žarki.
Moj oče je jrovoril nejasno toda skrajno prepričevalno.
—	Kaj je skrivnost, prijatelj? — Vse je skrivnost, v vsem je božja skrivnost. — V vsakem drevesu, v vsakem prahu je skriv-
' nost.. — Če poje ptič, je skrivnost, ali če žari celo zvezdansko nebo, ;je skrivnost. — Toda skrivnost vseh skrivnoti je pa v tem, kar pri-1 «"akuje človeško dušo na drusrem svetu. — To je resnica.... moj prijatelj.	j
—» Ne vem v kakšnem smislu.... Jaz vas seveda nočem nadle-j Varovati in izpraševati. ... Toda vse te skrivnosti je človeški razum' 'že zdavnaj odkril in česar še ni odkril, bo odkril v najkrajšem času... . Veda o rastlinstvu ve prav dobro, kako raste drevo, učenjaki vedo, zakaj poje ptič in bodo kinalo vedeli tudi vse skrivnosti ozvezdja. — Vse zvezde so preštete hi njihovo pribanje jc natančno do| sekunde preračunano.
—	Tudi jaz sem žc slišal c tem. prijatel, tudi meni so že pra-
vili. — Vse. kar človek ve. je izvedel po božji volji.
—	No vidite.... L'pani. da niste nasprotnik znanosti.... To se pravi, če vse to razumete....
—	Prijatelj, jaz sem že od rane mladosti spoštoval vedo in zua-Jnost in če nisem vsesra razumel, se nisem jezil.
Oči so se mu zaiskrile. položil mi je roko na ramo in nadaljeval:
—	V malem samotnem samostanu v Genadejevu živi pameten in učen človek. — Mož jei plemenitejra rodu. — Pri vojakih je bil podpolkovnik in .ie silno bo<rat. — Ko .je živel še v svetu, se je hotel poročiti z neko žensko, pa sc je premislil. — Zdaj živi že deset let' v samostanu. On se pokori vsem samostanskim odredbam, menih pa, nože postati. — Kujig ima toliko, kolikor jih še nisem videl na sve • tu. — Sara mi je povedal, da ima kujT.«; za kakih osem tisoč rubljev '
—	Kdo je ta človek? — -stm vprašal.
-— Peter Velerjanič sc piše. — Večkrat sva bila skupaj, in ka-i ,darkoli sv »bila skupaj, je samo on govoril. — Jaz sem samo vpraševal, včasih mi pa še vprašati ni bilo treba. — Nekoč me je peljal
v svojo celico in mi jc pokazal stroj, kateremu se pravi drobnogled'. ;— Vidiš. — je rekel — pojrlej to kapljico vode. — Tako čista je kot is*dza. — Zdaj pa poglej Ln sc prepričaj, kaj je v tej kaplji. — Jaz še m pogledal in sem videl. — Živali so bile notri, večje od muhe. — Živali, kakoršnih si niti predstavljati nisem mocreL
—	Da, da, verjamem — sem odvrnil — t-udi jaz sem že srledal ! skozi drobnogled.
(Dalje prihodnjič).
Dr, LORENZ,
Jaa mm edini krvsXka • Specialist asoma tel«
P1tt»r»nrzbu, Pa.
Uradna are: dnevna sd a. aa
poldne do l ure mkr. V petkih od I. dopoldne do popoldne Nedeljo od 10. dop. da H
DR LORRNX. Ave. D. Mid.
NAZNANILO.
Cenjenim rojakom v Illinois naznanjamo, da jih bo v kratkem obiskal naš zastopnik
i i
I
POROTINiKk.
v mm onim. ki sto nasvinjenl potovati r Cleveland, pimiao ako droJHno, bo potrebno nabaviti pohlitro In kuhinjsko opravo ako se hotots —stanttl v na« nsaelhlnl. Zato ob tej priliki priporočam svoje velik* prodajalno, kjer dobite ras kar la potrebujeta Pri »eni Imata vodne pa-iteno ln manealjlvo blaco.
Ako dospeto v Cleveland na podajo In ae ne veste kam obrniti. »» kllfite na telefon Princeton 1881 sli pa Bosedale 1881 ln Jas bom poslal an avtomobil po vas. Ako pa v sunete pocestno karo se peljlte a Bi kavo do C2. eceto la na vogalu St. Clalr Ava i« naslov j
A. GRDINA,
6127 Bt Clair Ava,	ClevelAnd, O.
Pri
m vedno dobi letni	na 20«. f«amtfc
S9
Zakaj sprejemam vsak dan več naročil od n*»ib rojakov aa razne ameriške in importirane pijače? — Zato, ker je moje blago pristno, cene nizke in postrežba točna 1 Ako si neverni Tomaž, prepričaj se pri meni ali pri mojih odjemalcih I
V zalogi imam vsakovrstne pijače od navadne mineralne vode di najdražjega šampanjca.
Podvasnik,
6925—27 STATION ST., XL E. PITTSBURGH, PA.
SVOJI K SVOJIM.
Phone Hiland ILL
Najstarejša sloiensko-hnratska trgovina z likery v Ameriki.
Ml vam nudimo našo nalogo aaJbolJRh likerjev p« rt »delih si sil Brlnjevec, saboj (8 steklenic)—	9 T.Og
Brlnjevee, saboj <12 steklenic)	......................... 18.00
Troplnjevec, galona...........................$2^5, $250, $2.7» la 8.00
Troplnjevec, aaboj <8 steklenic)».50
Troplnjevec, saboj (12 itek]eiilc)..M.M......10.00
SUvovka, salon......................$2.7M ln_______ 8.00
Brinovec, (posameana steklenic«) .....LH
Nal slavni Pure Bye Whlakey, 7 let star
saboj (8 steklenic).—	84»
■aboj (12 steklenic)11.00
Mr. Janko Pleiko.
ki je pooblaščen sprejemati naročnino sa "Glas Naroda" in vdajati tozadevna potrdila. — Upati je, da mu bodo šli rojaki v vseh odrih ua roko
Uredništvo.
Concord vino, rdeče,	882.00
Concord vino, rdeče, pol berela........18.00
Pri odjema S ln 10 gtloa, atane	JM
Pri odjemu ene seme salone	1.00
Belo vino, berel.................—	88.00
Belo vino, pol berela..........19.00
Pri odjemu 5 ali 10 salon, stane salona	L00
Pri odjema ene same galone pa......1.28
—«=>—H
Za (josodo računamo sledeče cene: sa 8, 4 tn 4% salone eodčke 80 eentov, ss 5, 8 ln 10 galon sodčke $100 ln sa 28 salon (pol berela) 81-80. Berele pa damo sast<mj.
Z naročilom pofiljlte vedno tudi Money Order sil pa ban8nl 8sR
Za vse blaso Jamči
THE OHIO BRANDY DISTILLING COMPANY
<188—4 ST. CLAIR AVR.	CLEVELAND, OHO
£8S3&3S3i&3£3SSS3
! I\je se ŽIČ?
nahaja JANEZ Doma je iz Planine pri Rakeku, podomače Gregoraulev. Pred enim mescem je bil v McDonald, Pa. Prosim cenjene rojake, če kdo ve, kje se nahaja, da mi naznani njegov naslov, ali naj sc pa sam javi. — L. Be-nedik, 82 Cortlandt St., New York, N. Y.	(13-16—4)
PRIM0 Iščem UK L EN O LOUGHINER, ki je ločena od svojega moža in rojena jc Gomtlsek nekje pri Zi-danean mostu na Kranjskem. Stara je kakih 51 let in nahajala f>c je v okolici Pittsiburgha. Če kdo izmed rojakov ve za nje naslov, naj ga naznani Antonu Loeharner, R. F. D. Box 45,: Bergholz, Jefferson Co., Ohio. ' (14-17—A)
so bit Zatem
fzpresrovorjme polslinno. — Sledilo jim je tiho K zopet vse potihnilo. — Jaz sem se dvignil z
nas: —
Besedt mrmranje. I Wišča
/delo *e ui
pa -e n-.sem	natan« no spomniti. — Zdelo se mi je, da ae naha-
ja v druiri >ubi. kjer sta ponavadi spali mati iu L/iza. m»k tuj človek. —
.!»•. tla	n prej. /e par dni prej .-.lišau i«ti ^las.
se Kje je ANTON DOBRAVE01 1 Doma je iz Dulj pri Tolminu na Gorskem. Njegova sestra| Marija Keinda, omožena na Se-j litsčih pri Tolminu, ki se sedaj i
nahaja v ujetništvu v Jtaliji, bi oopravljam Po Mjnttjlb
HARMONIKE
, i Io trnsino In bstvosIJIto
rada izvedela za njegov naslov	vsakdo pošlje.
Piše naj na naslov: Jacob Savli,
la a da
poprav«
m so o pote
v nje-
Trud »ma s*mii vstal. Obul sem šolne. ogrnil plašč kaj** odpravil proti sosednji sobi.
Ko St iii odprl vrata	obstal kot prikovan na pragu.
Pri uii/.t je m-del star možak > sivimi lasmi in dolgo belo bra do. — Na pni polled npauil, «la že <loljr ča^a sedi tam. — Videlo •>'■ mu j<-. da jc bolan. Bazen srajce je imel na M?bi tudi kožuh, no iPe je p«i vuiel zavite v deb« lo toplo preprogo.
K< in- i. • paril, m ni nit; ganil. — Gledala sva »e dolgo časa m molčala.	j
Naenkrat m je na-miehnil, m ta smehljaj je zatem ostal govern obrazil.
Takoj »em stopil k njemu.
—	tiedi. sedi — jc izpregovoril z zamolklim glasom. — Vem, da si še slab in da po<rebuješ počitka.
8evlel M*m pole^; njega rekoč:
—	Poznam vas. — Vi ste moj i.ruv o«'*. Makar Ivanovič.
—	Vidji, dobro, da h inc spoznal. — Ti boš še živel. — Ti nisi; niti okusil življenja. — .Starina, vidiš, starina bo legla v grob.
—	Ali ste bili bolni f — sem ga vprašal.
Da, prijatelj, noge m» bole. — Do vrat so me prinese, komaj j nem pa i**del. m) mi ot*'kle tako, da ne morem naprej. — To je od' zjMlijega Citrtka ... Od takrat ko je začelo zmrzovati. — Že tri j l«4a sem vi lečil noge z nekim mazilom, ki mi je doedaj še vedno po-! magalo. — Vidiš, »laj mi nc pomaga ver. — Tudi v prsih ni vsej kot bi moralo biti. — Tudi spati nt* morem ponoči. — Zakaj ste tako tihi? — Če bi slučajno ne slišal vašega vzdi
180 Stagg St (16-19—4)
Brooklvn. N. Y.
nad 18 let tukaj r
ROJAKI, SLOVENCI. NJAJTE SE SLOVENSKIH RE-VEŽEV V STAREM KRAJU!
ln eedaj Y popravek kranjske kakor vee drus* harmonika. Babljene harmonike kupa eponn ! J011* ln rausem tudi r esmsne, leda le S la 4 vratno.
JOHN HBNIBL

Velika zaloga vina in žganja.
Kdofie vino v sodih........76c. i
v f lonsh pa po..M.... |L00
llelo vinu v sodih................ 8LOO
v sslonah pa po..........fL28
Sod ae BO salon Je sastonj; sod se 28 ee mora plačati. Orožnik 4 salone
Brlnjevec 12 steklenic aa..............812.00
Hrt n Je vee 4 salone (sodček) aa________818.00
MARIJA GRILL,
Ako Ako Ako Ako
VPOŠTEVAJTE.
želite izvedeti za naslov svojih sorodnikov, prijateljev, znancev, itd.
£	-	8988 St. Clalr Ave, N. a, Chulsiid OMe. C
bi ne Vtdel, da ste tukaj. Nt«kaj ča«a jc prtinišljal iu odvrnil;
—	Tiho. nikar ne vzbudi matere! — Celo noč je delala tiho in io. zatem >• pa legi«. — Vidiš, to je starost. — Srce me boli,
pa vendar je v njem še dosti upanju. — To mpanje je pregrešno.
—	Zakaj bi bHo pregrešno?
—	To je samo mi>el. pa še misel iii. to sc sanje. — Starec se mora mirno m ponosno iočitu s smeta. — Če mrmraš nad smrtjo ali še ae je bojii, se prejrrešiš. — Težko jc, če ve člo^vek pri \i>akem gre*
grtšno in kaj ui. — v tem je skrivnost, katere ne pojmi pojmiti človeški razum. — Starec mora biti vedno zapri popolni zavestoi. — Veseliti se mora, da
Frank Petkovsek
Javni notar (Notary Publi«)
711-790 MARKET 8TK11T VHKI8IK I a a,
PRODAJA Stna vina, Uv|«te* en»ota.a» patentirana adravfla.
PRODAJA fik< listke mk pteka»a» akftitt.
fOŠJLJA^ <tant r fluvi kraj mrkUvo la
UPRAVLJA J* s umu l|8li UU ilk
želite prodati posestvo, hilo, trgovino itd. želite objaviti krst, ženite v, žalostinko itd. želite dobiti delavce ali delo za sebe. AkO želite objaviti društvene naznanila RABITE VSELEJ
"GLAS NARODA"
"Glas Naroda" dobite v vsaki slovenski naselbini; v vsakem mestu, v vsakem trgu in v vsaki mali vasici v Zedinienib državah, kakor tudi v Canadi itd.
"Glas Naroda" je najpriljubljenejši in nafboli razširjeni slovenski list na svetu.
MGlas Naroda" je razposlan na leto v štiri in pol miljone (4,500 -000) iztisih in je torej najboljše sredstvo za oglaševanje. Gene oglasom so sledeče:
Trikratno iskanje sorodnika ali prijatelja stane___$1.00
Enkratna objava prodaje posestva, hiše, lota itd.
stane —.. — —	— —	— ■_____ $1.00
Enkratno iskanje delavcev stane............. $1.00
Enkratno iskanje dela stane...................... M $0.30
Enkratna objava ienitne ponudbe, žalostinke ali kaj
enakega stane —------------------—$1.00
Enkratno društveno naznanilo stane...............$0.50
Slovenskim trgovcem naredimo posebno ugodne cene pri stalnih oglasih.
Z naročilom je potrebno poslati vsaj tudi denar. Naslovite na t 1
"GLAS NARODA"
82 Cortlandt Street,	New York, N. Y.
Opomba: Rojaki, vpoštevajx*_ oaše geslo, da ne sprejmemo ogla-bo v, ako jih spoznamo za dvomljive in s tem varujemo naše naročnike pred raznimi sleparji, katerih je vsepovsod dovolj. Zaeno pa svetu« jemo vsem rojakom kadar kaj kupujejo ali pa naročajo, da se prepričajo če je oglas v našem listu in ako ga ne opazijo, naj vprašajo prodajalca, zakaj ni. Posebno velike važnosti je za vsakega ori naročilih pa
W*tL
* __
jftr



XlJS^UBODA''
> ^wSrHSm^T'
ILOfIIIXO
I5l===J51