Šiev. 283. Posamezna Številka stane 2 Din. V umu v soiolo dne 15. flecemira 1921 EB Naročnina »9 za državo SHSi do preklica: t) po pošti meseino Oia 14 bj dosti vijem nt dom mesečno...... „ 12 za Inozemstvo! mesečno ....... Oia 23 ss Sobotna izdaja: s v Jugoslaviji . .... Oin 20 t lnoiemattn >.,• , _ 40 Leto LL taj Cene inseratom:s Enostolpna petlfaa vrsta mali oglasi po Oia 1*50 in Dla. 2—, veliki oglasi nad 43 mm vi-šine po Oin. 2 50, poslana itd. po D n 4 —. Pri večjem naročile popnst. Izbaja vsak dan Izvzemil ponedeljka In dneva po praz> nika ob 5. ari zjutraj. Poštnina plačana v SatovInL __Uredništvo le v Kopitarjevi olioi itev. 5/tIL Ko.« opisi ss ne vračale; nelrsnklran« pisma se ne sprejemajo. Oredn. telet itv. 50, apravn. štv. 328. Političen list za slovenski narod. Oprava |e v Kopitarjevi al. B. — Bačaa postna uraa. l|abl|aaske št. 650 za naročnino In št. 349 za oglase, isgreb 39.011, sarajev. 7563. praSto In dana). 24.797. Pred mvo eooho angleške laodovine. (Od našega angleškega dopisnika.) London, 11. dec. 1923. I. Pustimo najprej govoriti številke. V starem parlamentu je bilo razmerje med strankami sledeče: Konservativna (vladajoča) stranka . 346 Liberalni skupini.......115 Labour (delavska stranka) .... 145 Druge stranke................9 Vlada je razpolagala z v e č i n o . 78 poslancev. V novi zbornici so sedeži sledeče razdeljeni: Konservativna in vladna stranka . . 254 Liberalna stranka...... . 157 Labour (delavska stranka) .... 192 Druge stranke........ 7 Vlada, ki je razpustia stari parlament, se vrne v novo zbornico z manjšino........102 poslancev. Na podlagi teh številk so Angleži izračunali, da je Baldvvinova vlada prva v zgodovini angleškega parlamentarizma, ki je junaško in prostovoljno izvršila samoumor. Volivcev je glasovalo za: Konservativce...... 5,496.280 Liberalce . ....... 4,188.646 labour......... 4,492.979 Druge stranke...... 230.040 Glasov pride na enega poslanca: Konservativne stranke . . okoli 22.600 L:'~eralne skupine .... „ 26.600 Labour (delavske stranke) . „ 23.400 Drugih strank..... „ 32.800 konservativci so zgubili . . 92 sedežev. Liberalci so pridobili ... 42 „ Labour je pridobil .... 47 „ Druga stranke so zgubile . . 2 sedeža. Zp. 5 volivnih okrožij rezultati še niso mar. i. To je slika novega parlamenta, pred katero so dne 8. L m. zjutraj z začudenimi očmi stali Angleži in pred katero stoji konservativna vlada, da sliši svojo smrtno obsodbo. Dodatno k navedenim številkam omenimo, da obstoja v Angliji zelo nemodern volivni sistem, ki je v deželah, kjer eksisti-rata samo dve stranki, silno praktičen, ki pa v deželah z več kot dvema strankama vodi do očividnih nenormalnosti. Do sedaj je od 600 poslancev 225 poslanih od manjšine, ker angleški volivni zakon stoji na stališču, da relativna večina v enem voliv-nem okrožju pridobljenih glasov zadostuje za izvolitev. Anglija se nahaja prvikrat v svoji zgodovini pred trostrankinim sistemom in bo morala skrbeti, da modernizira svojo volivno zakonodajo. Prikrito ali neprikrito, vse javno mnenje je danes pod vtisom katastrofalnega poraza vlade in bliskovitega nepričakovanega narastka Labour stranke. To deistvo je prišlo tako nenadoma in nenapovedano, da je prve dni bila v tukajšnjem časopisju naravnost panika pred pretečo >nevarnost-jo« Labour-vlade. Preidimo konservativno in liberalno stranko. Prva je bila oškodovana in druga Je napredovala, ker se je volivni boj vršil pod parolo svobodne trgovine in tarifne protekcijeke politike. Angleško ljudstvo instinktivno čuti, da ga le svobodna trgovina more rediti, zato je zavrglo konservativni protekciionizem in glasovalo za svobodo v trgovini. To je stara pesem, ki jo vsak angleški politični zgodovinar zna na pamet. Enakih ljudskih razsodb se lahko v vsakem stoletju našteje več. V normalnih razmerah bi se vsedli liberalni možje v ministrske fotele, to bi bila vsa sprememba v angleški politiki. Ta stran vo-livnega izida torej nikakor ni tako zanimiva, kot bi jo radi naslikali liberalni krogi. Vse zanimanje je v istini pri I abour-itrankL ki ie v 20 letih v silnih skokih narastla iz nič do stranke, ki šteje tretjino celega parlamenta, ki je danes v položaju dati angleški politiki popolnoma nove smernice in ki je trenutno oni faktor, okoli katerega se razvija kriza in ki bo odločil o sestavi nove vlade. Navedimo nekaj številk iz Labour zgodovine: Je imela leta 1CC0 19C3 i:." 1910 1918 1922 1923 (jan.) (dec.) Poslancev 2 29 40 42 57 145 192 Volivcev 62.693 323.195 505.690 570.802 2.244.945 4,236.733 4,492.979 lz te statistike beremo, da je Labour stranka spočetka mnogo trpela pod zani-krnostjo in krivičnostjo volivnega reda, da •je napravila silen napor takoj po vojski, da ii je brezposeljska mizerna pripeljala velikanske armade novih volivcev in da danes skoroda kontrolira eno tretjino vseh angleških volivcev. To so dejstva, pred katerimi noben Anglež ne bo mižal, kajti to ni navada Angleža. Labour čuti težo sedanjega trenotka. Stališče, ki ga bo stranka zavzela, bo odločevalo o njeni usodi za dolga leta. Podčrtamo pa eno dejstvo: Dne 6. dec. 1923 je vstopil nov činitelj v politično zgodovino Velike Britanije. KOMIČEN POLOŽAJ DEMOKRATOV. Belgrad, 14. decembra. (Izv.) Pri raz- | pravi o zakonskem predlogu za posojilo 300 milijonov frankov, ki se je vršila na današnji seji finančnega odbora, je poslanec P u š e u j a k poudarjal, da je to posojilo za oboroževanje preuranjeno, ker nujno rabimo denar za koristne investicije, ki bi pripomogle k povišanju državnih dohodkov. Država ima mnogo nujnih potreb, za katere ni sredstev, za oboroževanje sp pa da iz proračuna 200 milijonov dinarjev iu sedaj še to posojilo. Govornik kritizija posamezne točke tega posojila in način garancije, ki jo dajemo za to posojilo. Poslanec dr. Kulovec izjavlja, da smo načelno stališče o vojaškem vprašanju že ponovno poudarili. Jasno je, da ne moremo razpustiti vojske ali jo popolnoma zanemariti,, če so vsi sosedje oboroženi. Drugo pa ie, koliko vojske je potrebno, in tu se slišijo v javnosti o številu vojske razne vesti. Pcdarjal jc dalje, da ie podlaga solidne vojske zaupanje vodi1 nih oseb v vojaštvo in častništvo. Vidi se pa iz dejanj, da fega pri nas nL Politični razlogi vplivajo, da imajo vodilni krogi nezaupanje v piičanske častnike in vojake. S tem delajo obojim veliko krivico in žalitev. Kaj drugega kakor politični razlogi so merodajni, če ministrstvo pošilja v pokoj izobražene, delavne in poštene prečanske, posebno slovenske oficirje, oziroma če se jim onemogoča nadaljna služba v vojski? Kakšni drugi razlogi morejo biti merodajni, če se naši fanti porazdelijo po raznih polkih in razkrope po vsem jugu? Govornik izjavlja dalje, da so vpokojili več administrativnih častnikov, ki so bili pošteni in nepodkupljivi. Ti razlogi so zadostni, da ne moremo imeti zaupanja v vojno upravo. Poročevalec dr. Grgin jo v daljšem govoru reagiral, ni se pa spustil v bistvo izvajanj dr. Kulovca, ki so podčrtale rano v vojaški upravi. Dr. Kulovec mu je odgovoril, da ni vojske žalil, kakor bi sledilo iz Grginovih besedi, pač pa je pokazal vojni upravi pot,' ki jo mora nastopiti, če hoče imeti solidno zgradbo. V istem smislu je govoril tudi poslanec Vesenjak, nakar je predsednik odredil glasovanje. Demokrati so pred glasovanjem po dr. Šečerovu podali izjavo, da sc bodo vzdržali glasovanja. Komično je bilo gledati, ko je predsednik izjavil: Kdor je proti zakonu, naj sedi, kdor je za, naj vstane in so tudi demokrati obsedeli. S hrupom so zahtevali, da se mora poimensko glasovati. Predsednik je nato odredil poimensko glasovanje. Ko so prišli demokrati na vrsto, so drug za drugim izjavljali, da se vdrže glasovanja. Predsednik je izjavil, da to po poslovniku ni dopustno io je eemokratske glasove prištel k opoziciji, tako da je proglasil korčni rezultat: -8 za, 12 proti. Tudi zemljoradnik je izjavil, da se vzdržuje glasovanja. F a la način je bil sprejet zakon o posojilu 300 milijonov frankov za oboroževanje. Belgrad, 14. decembra. (Izv.) Danes je ministrski predsednik Nikola Pašič v odsotnosti kralja podpisal ukaz, s katerim se imenuje za velikega župana v Ljubljani vladni svetnik Teodor Š p o r n. Njegovo imenovanje je vlada končno sklenila ua včerajšnji seji. Sicer je bil vladni svetnik Spora od vsega spočetka najres-nejši kandidat. Da pa se njegovo imenovanje ni izvršilo prej, so krive intrige slovenskih demokratov, ki so posebno zadnje dni napeli vse sile, da to imenovanje preprečijo in na mesto velikega župana spravijo dr. Baltiča. Pri teh intrigah so jim pomagali tudi slovenski radikali, ki so poslali posebno deputacijo v Belgrad, Kakor se vidi, te intrige niso uspele. Odgovori dr. Ninčiča. Belgrad, 14. dec. (Izv.) Na današnji seji narodne skupščine je zunanji minister dr. N i n č i č odgovarjal na razna vprašanja. Najprej je odgovoril na vprašanje o intervenciji našega poslanika v Atenah v korist monarhije. Dr. Ninčič je v svojem odgovoru trdil, da ni resnica, da bi naš poslanik kaj takega storil. Dalje je dr. Ninčič odgovarjal trn vprašanje nemških poslancev glede odstopitve Žombolje Romuniji. Kar se tiče tega vprašanja, je Izjavil dr. Ninčič, da bo o tem podrobno govoril, kadar pride ratifikacija sporazuma z Romunijo pred parlament. Izjavil je dalje, da je bil cilj vlade pri tej razmejitvi, da se čim več narodnih. elementov pripoji naši državi. Poslanec dr. K r a f t izjavlja, da ni zadovoljen s tem odgovorom. Končno je odgovarjal dr. Ninčič na vprašanje o Radiževem bivanju v Londonu in o tem, če je resnica, da je angleška vlada dala Radiču nalog, da zapusti Angleško. Dr. Ninčič je odgovoril sledeče: Radič je v resnici v svojih fantastičnih pismih iz Londona, ki služijo predvsem za varanje hrvatsekga naroda, trdil, kako njegovo delo odobrava, angleška vlada in kako on stoji v zvezi z angleško vlado. Naše poslaništvo v Londonu je številko :Slobodnega doma' s tem pismom poslalo angleškemu zunanjemu uradu in kar je naš Presbiro objavil, tako glede koraka našega poslanika kakor glede odgovora angleške vlade. Zunanji urad je namreč odgovoril, da so lake Radičeve trditve ueresnične in brez vsake podlage in obenem je bilo Radiču sporočeno, da ne sme več zlorabiiati pribežališča, ki ga je našel na Angleškem, m da se ne sme, dokler bo v Angliji, baviti s propagando proti državi SHS. Kar 63 tiče Radičevih trditev, da je naša vlada zahtevala, da se Radič izžene iz Anglije, so netočne kakor tudi vsa druga poroč; a, ki jih Radič pošilja iz Angleške. Sploh vlada ni obračala nobene pozornosti bivanju Stjepana Radiča v Londonu v kolikor se tiče njegovega političnega delovanja, a za kaznivo delovanje proti naši državi bo Radič nosil polno zakonsko odgovornost S tem je bil dnevni red izčrpan in seja zaključena. Prihodnja seja bo jutri z dnevnim redom: Razprava o proračunskih dvanajstinah za januar, februar in marec. Prepir za korita. Belgrad, 14. decembra. (Izv.) Danes popoldne jc radikalni klub imel sejo, na kateri je razpravljal o zakonu o centralni upravi. Vlada je svoj prvotni predlog spremenila in bi se po njenem novem predlogu ukinili samo dve ministrstvi: za socialno politiko in za konstituanto. Radikalni posianci so proti temu in so zahtevali. da se ukine šest ministrstev. De- bata o tem še ni končana. Med razpravo je prišlo do zelo ostrih prizorov med ministrom Simonovičem in mnogimi poslanci. O demisiji železniškega ministra dr. Velizarja Jankoviča se ni razpravljalo. SCOTUS VIATOR PROTI ABSTINENČNt POLITIKI IN PROTI CENTRALIZMU. Zagreb, 14. dec. (Izv.) Današnja >Ri-jec-č poroča iz Londona, da je napisal Sco-tus Viator (Seton Watson) kot odgovor na neki sestavek v »Manchester Guardianu< članek v istem listu, v katerem naglaša po-grešnost Radičeve abstinenčne politike. —-Sootus Viator s sedanjim centralizmom nikakor ne soglaša, smatra pa, da . : bila mogla biti ustava kraljevine SHS precej drugačna, če bi bil Radič leta 1921 v Belgradu. Sedanja radikalna vlad živi le vsled abstinence tega dela hrvatskega naroda. RADIČEVE KOMBINACIJE 0 BODOČI ANGLEŠKI VLADI. Zagreb, 14. dec. (Izv.) Danes je prišlo v Zagreb 41. Radičevo pismo lz Londona. V tem pismu se bavi predvsem z volitvami na Angleškem in našteva resne kombinacije o bodoči vladi. Po splošnih mislih se je delavska stranka tako okrepila, da tudi krona ne bo hotela poveriti sestave nove vlade osebi, s katero delavska stranka no bi bila zadovoljna. Liberalna stranka utegne igrati pomirljivo vlogo par-, lamentarne sredine. Delavska stranka jo pripravljena aktivno sodelovati pri ureditvi evropskih razmer, boriti se proti tajni diplomaciji, zavzemati se_za priznanje sovjeta ske Rusije in doma izvesti davčno reformo. Anglija pred delavsko vlado. London, 14. dec. (Izv.) Na konferenci ki se je vršial med Lloyd Georgejem in bivšim ministrom v Asquithovem kabinetu Simonsom, so sklenili, da se liberalna stranka ne bo spuščala v nobene zveze s konservativci. Zato ima največ verjehiosli setava delavske vlade pod vodstvom Mac-donalda, ki bi jo pa podpirali tudi liberalci. London, 14. dec. (Izv.) Izvršilni odbor delavske stranke, ki je že na svoji včerajšnji seji izjavil svojo pripravljenost sestaviti novo vlado, se je ua današnji seji posvetoval o bodoči parlamentarni taktiki. Sprejeli so resolucijo, da delavska stranka od svojih načel ne odstopi, kar pa ni ni-kaka ovira za sodelovanje z liberalno stranko v svrho prevzetja vlade. London, 14. dec. (Izv.) Ako delavska stranka prevzame vlado, se bodo najvažnejša mesta v kabinetu zasedla takole.* Macdonald, predsedstvo; C1 y n e s , pravosodje; Snowden, finance; T ho-mas, vojna; lord Haldane, konservativec, lord-kancler; razun tega: H en-derson, miss Bouthag in gospa Suzana Lawrence, vsi člani L. P. sovjeta v Moskvi. Moskva, 14. dec. (Izv.) Za predsednika novoizvoljenega sovjeta je bil izbran Kamenjev. V svojem nagovoru je naglašal dobro razmerje do Italije, s katero bodo kmalu vzpostavljeni redni diplomatski odnošaji, omenjal je govor predsednika Coo-lidgea, ki znači znatno izpremembo v nazi-ranju ameriškega ljudstva napram Rusiji, in poudarjal velik pomen zmage delavske stranke na Angleškem. Ureditev penzij neprevzetih uslužbencev bivše avstro ogr. monarhije. Dunaj, 14. dec. (Izv.) Danes je konferenca delegatov Avstrije, Italije, Poljske, Romunijo, Jugoslavije in Čehoslovaško sklenila več konvencij, tičočih se pokojnin onih1 uradnikov A.-O., katerih nasledstveno države niso prevzele. Gre za državne uradnike, železničarje, dvorne uslužbence, deželno in občinske nameščence. Konvencije' se morajo še od parlameutov oosameznih držav ratificirati FASISTI SE IZGOVARJAJO. Rim, 14. decembra. (Izv.) Socialisti so sklenili, da prepuščajo vodstvu stranke, ali naj se stranka parlamentarnih volitev »pričo fašistovskega terorja udeleži ali ne. Vodstvo fa&istovske stranke javno protestira proti temu, da se Italija pred inozemstvom obrekuje, 4eS, da v njih vlada nasilje. — Obenem pa jc vlada v Milarm prepovedala vse komunistične in marksi-»tične publikacije, Rim, 14. dec. (Izv.) Voditelji unitarič-tjih socialistov so izjavili, da Be z ozirom na fašistovski teror proti opozicionalnemu časopisju prihodnjih volitev ne bodo udeležili. PADANJE DRAGINJE V NEMČIJL Berlin, 14. decembra. (Izv.) Ceno kru-fia so znižali od 9 na 7 zlatih fenlgov. HO MATIJE NA PORTUGALSKEM. Lizbona, 14. decembra. (Izv.) V Lizboni je prišlo do novih nemirov. Uporniki so napadli vladno palačo, od koder pa jih te pregnala že hišna straža. Pri drugem napadu sta obe stranki rabili orožje, toda boj je potekel brez posebnih žrtev. Več mornariških častnikov so zaprli. SEJA SVETA DRUŠTVA NARODOV. Pariz, 14. dec. (Izv.) Svet Društva narodov je danes imel tajno sejo, na javni aeji pa so razpravljali o spornih obmejnih vprašanjih med Češko in Poljsko. Poročevalec je naglasil, da sta »e obe državi obvezali priznati pravorek razsodišča v Haagu. Nato sta Skirmunt in dr. Beneš zastopala stališča svojih vlad v tem vprašanju. Seja se bo jutri nadaljevala. PREPOVED DEVIZNE TRGOVINE V BOLGARIJI. Sofija, 14. dec. (Izv.) Ministrski svet Je prepovedal trgovino z deviiaini ir» valutami. Devize sine prejemati le državna banka. POGODBA MED AVSTRIJO IN TURČIJO. Carigrad, 14. dec. (Izv.) Pogajanja za rtklep turško-avstrijske prijateljske pogodbe so končane. Pogodbo mora še odobriti narodna skupščina v Angori. GRŠKO - ALBANSKI KONFLIKT. Atene, 14. dec. (Izv.) Med grško in albansko vlado je prišlo do ostrega spora. Grška vlada obdolžuje albansko vlado nekega pamfleta proti Grčiji, vsled česar je grški poslanik v Draču zahteval po nalogu svoje vlado od Albanije zadoščenja. Ker albanska vlada tej njegovi zahtevi ni ugodila, je zagrozil grški poslanik s svojim odhodom iz Drača. Rim, 14. dec. (Izv.) " Messagero?: poroča iz Pariza, da je zahtevala grška vlada od albanskega poslanika v Atenah, da za-ftusti Grčijo tekom 48 ur. VELIKA PONEVERBA. Dunaj, 14. decembra. (Izv.) Iz Prage poročajo, da sc je pri tamošnji policiji javil neznan človek s samoobtožbo, da je on ponevcril pri dunajski državni banki s pomočjo ponarejenega čeka 1 milijardo kron. Pri zasliševanju je izjavil, da se piše Wagner. Ko so primerjali njegovo postavo r. opisom v tiralici, so ugotovili njegovo identičnost. Izročili ga bodo dunajski policiji ČASTNA AFERA NA ANGLEŠKEM. London, 14. decembra. (Izv.) Churchill jc tožil lorda Douglasa zaradi raz-žaljenja časti. Lord Douglas jc bil obsojen na šest mesecev zapora. INDIJANCI 7.A SVOJO NEODVISNOST. Pariz, 14. decembra. (Izv.) V Pariz je prišlo 13 poglavarjev indijanskih rodov prosit pri svetu Društva narodov za priznanje svoje neodvisnosti ZVIŠANJE CBN V PARIZU. Parij, 14. dec. (Izv.) Ceno kruha nameravajo zvišati na 120 centimov za kilogram. reforma. agrarna (Govor poslanca J. Gostinčarja v narodni skupščini.) Agrarna reforma pomenja brez dvoma velik del socialnega vprašanja. Osobito je pri tem vprašanju prizadet najštevilnejši stan v naši državi, kmetbki stan. Zaradi tega je tudi naloga ministrstva za agrarno reformo, da izvede agrarno reformo pravično, pošteno in nepristransko. Morda o nobenem ministrstvu v naši državi ni bilo toliko pritožb, kakor baš o delovanju ministrstva za agrarno reformo, in to največkrat opravičeno. Gospodje tovariši iz Bosne in Hercegovine so vložili na ministra za agrarno refuruo interpelacijo, v kateri za' te vajo, da dobi ondotno kmetsko prebivalstvo v gotovih krajih potrebno pašo. Pri nas v Sloveniji so se dogodili sfučaji, da so se baš precej veliki pašniki porazdelili popolnoma pristransko med ljudi, ki pašnikov niso potrebni, ki so jih imeli sami dovolj, vzeli pa onim, ki so jih imeli že itak premalo. Tako se je zgodilo v kamniškem okraju, da so živinorejski zadrugi, ki je ustanovljena za ves kamniški okraj, vzeli vso pašo — dve planini — in jih dali neki drugi občini, ki jo imela paše sama dovolj. Take stvari ustvariajo med ljudmi jako veliko nevoljo in nezaupanje v ministrstvo 7,a agrarno reformo. Isto, kar velja za pašnike, velja tudi za podelitev zemlje. Ljubljansko barje, ki ga zalije ali aše in drugega. Tem ljubljanskim barianom, ki imajo svojo zemljo vsako leto — kakor rečeno — po enkrat ali dvakrat pod vodo, ja agrarna reforma vzela zemljišče, ki so ga imeli v naiemu v kraju, kjer so mogli pridobiti svoj živež. Vse pritožbe proti temu postopanju agrarne reforme niso nič pomagale. Ljudje, ki imajo dovolj svojega lastnega zemljišča, ao dobili v zakup zemljišč©, ki so ga prej imeli bariani, oni barjani pa, ki imajo svoja zemljišča pod vodo, ne morejo pridelati potrebnega živeža, krme itd. To postopanje direkcije agrarne reforme, za kstero je odgovorno ministrstvo za agrarno reformo, kaže, da se pri tem ministrstvu ne postopa po potrebi in pravičnosti, ampak po volji posameznih ljudi, ki postopajo popolnoma pristransko. (Klici pri poslancih opoziclonalnih strank. Tako jo!) Na ta način ne moremo rešiti ne agrarnega vprašanja ne socialnega vprašanja. To je izključeno. Radi tega je potrebno, da minister za agrarno reformo take nedostatke takoj odpravi in da se ministrstvo za agrarno reformo postavi v resnici na stališče pravičnosti, kakor so to poudarjali že nekateri govorniki s tega mesta, in da skuša ono zemljo, ki je za razdeliti, razdeliti pravično onim, ki jo potrebujejo in jo hočejo obdelovati oziroma onim, ki zemljo splob nimajo, a jo hočejo obdelovati. Na ta način bi se agrarno vpra- šanje pri nas moglo dejansko rešiti brez velikih težav in na zadovoljnost prebivalcev. S tega mesta se mora najodlocnejše poudarjati, da večjega prekletstva za našo državo ni, kot je to, da se iz vladnih klopi vlada pristranska (Živahno pritrjevanje pri poslancih opozicionalnih strank.) Naj pride katerakoli vlada, magari samokleri-kalna vlada, kakor nas nazivato, če bi vladala tako, bi bilo to prekletstvo za državo. Še nekaj. Preteklega leta sem bil enkrat na direkciji za agrarno reformo v I Jabljani. Kako se pri nas nostopa in kako pri nas ljudje, oziroma tisti, ki so pri agrarni reformi uslužbeni, razumejo agrarno reformo, naj vam služi samo tole: Nek uradnik, s katerim sva se razgovarjala, kako je treba rešiti agrarno reformo, mi je rekel: Kako hočemo rešiti agrarno reformo, ker sami ne vemo, kaj hočemo, ker no vemo, kako naj delamo, da r~*imo agrarno reformo. (Klici: Čujmo, čujmo.) Kako se hoče agrarno reformo rešiti, ako oni, ki so za to pozvani, tega sami ne raz-tunejo in ne vejo? Tako je pri nas v Sloveniji, kako je drugod, ne vem. Toda iz današnje debate cmo slišali, da vladaio drugod iste razmere kakor pri nas. Jaz bi ministra za agrarno reformo opozoril, da take nedostatke, naisi bodo kjerkoli, takoj odpravi. To je ne pa m o v interesu države, ampak tudi v interesu državljanov.^ Država ni nič drugega kot državljani. Oni. ki na tem teritoriiu prebivajo, tvorijo državo. Tem ljudem je treba iti na roko in gledati, da se pravično in pošteno uraduje. Gre tukaj za pašnike. Pri tej priliki bi opozoril, da ne samo agrarna reforma, ampak tudi uprava šum prizadeva največje težkoče našemu kmetskemu prebivalstvu. Na Bledu, v Bohinju, na Notranjskem in drugod imamo velike državne šume. V teh državnih šumah imajo bližnji posestniki servitutne pašne pravice. Poleg teh državnih šum pa imajo posestniki še svoje lastne občinske pašnike. Predvsem zabranjuja gozdna uprava posestnikom izvrševanje njihovih pašnih pravic v državnih Šumah, kjer imajo svoje servitutne pravice. Na drugi strani jim pa zabranju-jejo državne oblasti, oziroma gozdna uprava, izvrševanje pašne pravice na občinskih pašnikih s tem, da one posestnike, katerih živina prestopa meje državnih šum, najstrožje kaznuje. Živine, krav, ovac, koz itd. ni mogoče privezali na vrv, da bi se pasle samo v okolici. Zaradi tega je nujno potrebno, da so v tem oziru napravi temeljita remedura in da se posestnikom osobito blejskega in bohinjskega ozemlja omogoči paša tam, kjer imajo svoje servitutne pravice. Živinoreja je poleg gozdarstva glavni vir dohodkov ondotnega prebivalstva. Ako uničite v teh krajih živinorejo in sirarstvo, uničite tudi eksistenco naroda, ki lamkaj živi. Zaradi tega opozarjam gospode, ki imajo besedo, da v tem oziru naredijo kolikor mogoče red. Nadalje še nekaj drugega, ki se tudi tiče ministrstva za agrarno reformo in ministrstva za šumo in rudnike. V Prekmurju je, kakor znano, jako malo gozdov, in zara li toga primanjkuje drv za kurjavo. Opozoril bi vse prizadete oblasti na to, da naj v Prekmurju vlada za svoje urade, za svoje uradništvo in za vojaštvo dobiva drva od drugod in naj domačinom nakazuje drva v takih krajih, da jih bodo mogli izvoziti domov. Tamkaj ima dobavo drv v zakupu /ic";a družba, ki jih tudi izvaža. Letos se je pa zgodilo, da so bili ljudje, ki niso mogli drv pravočasno odpeljati, kaznovani. Prosim in apeliram na vse pristojne oblasti, da te stvari odpravijo in naredijo v tem oziru red. Poudarjam, da krivico, ki se zgodijo posameznim državljanom, morajo boleti vse državljane Ln ne samo enega. Zaradi tega naj bi došle naše državne oblasti vendar enkrat do tega, da vladajo nepristransko, pošteno in pravično. (Živahno odobravanje in ploskanje na desnici) Politične vesti. -f Prehranbena zadeva dr. Koroita Odkar smo v našem listu objavili znano izjavo sedanjega ministra za socialno politiko dr. Peleša proti dr. Žerjavu, poskuša »Jutro« svojega zamorca prati s tem, da brizga blato na druge. Zalo pogreva že stokrat v javnosti dovolj pojasnjeno zadevo nakupa amarikanskega blaga, ki jo je zakrivil baje dr. Korošec takrat, ko je bil v prvi dobi po prevratu minister za prehrano, česar g. Dolfe Ribnikar dr. Korošcu ne more pozabiti Če je dr. Korošec takrat kaj zakrivil, je bilo kvečjemu to, da je za prehrano dobro skrbel in da ni prodajal izvoznic. O prevzemanju lakozvanega »amerikanskega« blaga v Solunu naj se pa blagovoli >Jutro« najprej poučiti, potem naj pa piše. Prevelikih težav tozadevna poizvedovanja »Jutru« no bodo prizadejala. Sicer pa dr. Žerjav še zdaleka ni opran, če »Jutro« blati dr. Korošca. -f Previden umik. Še dne 13. t. m. je »Jutro« tedanjega vladnega svetnika gosp. Šporna prav nemilo prijemalo kot »klerikalnega pomočnika«. V svojem včerajšnjem poročilu iz Belgrada o imenovanju Istega gospoda za ljubljanskega velikega župana pa pravi »Jutro«: »Od njegovega nastopanja na novem mestu bo odvisna k o -rek tura mnenja, ki se je o njem v zadnjem času ukoreninilo.« + Zanimivo priznanje. V Sarajeva izhajajoči list »Narod« se v najnovejši dobi jako energično bori za avtonomijo Bosne in Hercegovine, ker je skupina, ki se zbira okoli tega lista, tudi že uvidela vso škodljivost centralistične državne uprave. Pisava srbskega »Naroda« seveda ni prav posebno po godu belgrajski radikalni gospodi in »Samouprava« prav resno opominja »Narod«, naj se ne bori za avtonomijo Bosne, kajti v tem slučaju bi katoliški Hrvati in Spahovi muslimani Srbe v Bosni enostavno majorizirali. — Ta ugotovitev je zanimiva zato, ker so Srbijanci pred vojno potrošili mnogo denarja in truda na to, da svetu dokažejo, da je Bosna čisto srbska pokrajina 1 Kdaj ie torej »Samouprava:: pisala prav: Pred vojno ali danes? -f V znamenju, trojstva. «Beogradski Glasnik« piše: «Po vojni proti dvojni mo-, narhiji smo ustanovili trojno monarhijo, kraljevino Srbov, Hrvatov in Slovencev, Tako živimo sedaj v znamenju trojstva. V kraljevini SHS vladajo radikali, Turki in N" ci. To je prvo trojstvo. Iz tega trojstva se je rodilo drugo trojstvo: zajednica Hrvatov, Slovencev in dr. Spaha. Drugo troj' stvo je rodilo tretje: demokrate, zemljo-radniko in socialiste, ki tvorijo opozicijo. Prvo trojstvo pa se opira na četrto trojstvo: na puškino kopito, na sabljo ln na «belo roko«.« -f Vprašanje priznanja sovjetske Rit« sije od strani angleške vlade postaja sedaj po ogromnih volivnih uspehih Labour Par-ty vedno aktualnejše. Za priznanje sovjetske Rusije se zavzema sedaj tudi veliki angleški liberalni dnevnik »Daily News«, ki naglaša silno važnost priznanja Rusije za omejitev brezposelnosti v Angliji. List izraža mnenje, da bi dobila vsaka vlada za priznanje Rusije večino okoli 100 glasov. M. J. Lermontov: »Bela«. (Iz ruščine prevedel (Dalje.) -r-.) ' »Ne, ne,« je kričal in se ves divji vrgel skozi vrata. Z dvema skokoma je že bil na dvorišču. Ob vhodu v trdnjavo mu je stražar z orožjem zabrauil pot; on jo preskočil orožje in bežal na vrat na nbs... V dalji se je dvigal peščen oblak, Aramat je jezdil na iskrem Karagazu; na begu je Kazbič snel z rame puško in ustrelil. Za trenutek je ostal miren, najbrž, da bi sc prepričal o uspehu; nato pa jo zakričal, udril s puško ob skalo, jo razdrobil na drobne kosce, padel na zemljo in jokal kakor otrok. Okoli njega se je nabralo polno ljudi iz trdnjavo, on ui videl nikogar; ob-Htali so, se razgovarjali in prišli nazaj. Velel sem, naj polože poleg njega denar za kostrune; on se ga ni dotaknil, ležal jo v fcjrahu, kakor mrtev. Verujte mi ali ne, toda tako je ležal do noči in vso noč! Šele drugo jutro je prišel v trdnjavo ln prosil, naj mu povemo, kdo je bil tat Stražar, la je videl, kako je Aramat odvezal konja In odjahal na njem, ni smatral za potrebno, da bi tajil. Ob tem so se zasvetile Kazbi-fcevo oči in takoj se je odpravil v aul, kjer j« živel Arama tov OČe.< »Čemu, oče I« »Da, sai v tem ie ravno, da e« Kazbič ni našel: odjezdil je pred kakimi šestimi dnevi in tako je mogel Aramat odvesti svojo sestro. Ko pa se je oče vrnil, ri našel ne hčere ne sina. To vam je bil prebrisanec ta Aramat: vedel je, da ne bo osil dolgo glave, če ga dobijo. Izgubil so je; najbrž se je priključil kaki tolpi Abrekov in je položil h počitku svojo lepo glavo ali za Tere-korn, ali za K uhanom; tja drži pot... Priznam, tudi mene je čakala težka naloga. Ko sera izvedel, da je Čerkezka pri Grigoriju Aleksandroviču, sem si nadel epolete, si pripasal sabljo in odšel k njemu. Ležal je v prvi sobi na postelji, eno roko je imel pod tilnikom, z drugo pa je držal ugašajočo pipo; duri v sosedno sobo so imela ključavnico in zapah; ključa v njih ni bilo. Vse sam opazil istočasno. Začel sem kaš-ljati in biti s pelami ob prag — on pa se je delal, kakor da ne sliši. »Gospod praporščak!« sem izpregovo-rll kolikor mogočo strogo; »ali ne vidite, da sem jaz "risal k vam?« »Ah, pozdravljeni Maksim Maksimovič, no bi li hoteli malo tobaka,« je odgovoril on in se dvignil. »Oprostite, nisem Maksim Makrimič, ampak štabni stotnik k" »Nič zato. Na bi li hoteli čaja? Če bi vedeli, kako ma nekaj muči.« »Vse vem,« sem odvrnil jaz in stopil k i postelji. »Tam bolje. Nič se mi ne ljubi pripo-vedovr, »Gospod praporščak, zagrešili ste prestopek, za katerega sem tudi jaz odgovoren.« »Ampak, prosim vas, k"j se je zgodilo? Tako je vre č' ";vno?tr;o.naprednim< demokratskim duhom nadomestili. Praša se pa, ali se jim bo to tudi posrečilo? Jezerjani niso na glavo padli, bodo nevarni duh društva takoj spoz-naH in se branili. Koj v začetku ustanovitve »Čitalnice« sta bila že dva prepira zaradi te-sa društva, pri zadnjem je bil neki mladenič celo ranjen, ln koliko prepirov zaradi tega Se bo? —• Zato se po pravici svari pred novim društvom. — Ako so nekatri finančni stražniki — pa ne vsi — tako vneti ln zaljubljeni v svoje liberalne demokratične nauke in le tam svojo srečo iščejo, jim mi to radovoljno pustimo; zahtevamo pa, da naj nas tudi oni pri miru puste, posebno da ne kvarijo našo mladino, da spoštujejo naše narodno, versko in politično prepričanje, potem bomo kakor dosedaj tudi Se zanaprej srečno in mirno v tej lepi gorski dolini skupaj živeli. Jezerljan. — Romunski prodajalci po deželi. Po deželi hodijo po hišah romunski državljani in prodajajo moško sukno za obleko. Nas trgovce vidi davkarija in država takoj, če je treba davke plačevati, tem ljudem pa daje dovoljenja, da nas bo preje uničila, saj ti ne bodo pri nas davka plačevali. Eden teh prodajalcev se je napram meni izrazil, da pri nas Slovencih se da dobro živeti, ker ne poznamo blaga in ludi dobro se proda. Opozarjamo trgovsko zbornico na to konkurenco domačemu trgovstvu. — Čudna zaščita dece. Sarajevski »Jugoslovanski List« poroča naslednji slučaj: Nekemu revnemu sarajevskemu starčku so v vojni ubili zeta, ki je zapustil sedem majhnih otrok. Skrb za te otroke je moral prevzeti ubogi stari mož. To je tudi storil in do danes otrokom nadomestuje očeta. Nesreča je v tem, da se je najstarejši dečko, ki šteje 14 let, čisto izkvaril in prizadeva staremu očetu največje skrbi. Fant ne ostane pri nobenem mojstru, se potepa okoli ln iina neprestano posla s policijo. Ded se je v svoji stiski obrnil na državno Zaštito dece, da mu spravi vnuka v poboljševalni«) in ga tako obvaruje popolnega propada. Po mnogih potih in drezanju je mož čez 4 mesece dobil rešitev svoje prošnje. In sicer mu sporoča socialna oblast, da njegov vnuk za poboljševalnico še ni - zrel, češ da je bil doslej samo policijsko kaznovan, a za sprejem v poboljševalnico se zahteva najmanj enkratna kriminalna sodna kazen. Staremu možu torej sedaj ne preostaja druzega, nego da svojemu nečaku veli izvršiti kak zločin. Tako more izvrševati socialno politiko pač samo bresrčni in brezmiselni birokratizem. — Prodajalna K. T. D. (prej H. Ničman) v Ljubljani, sporoča svojim cenj. odjemalcem, da ima lepo dr. M. Brumatovo knjigo »Kam?« v razprodaji. Knjiga je krasne vsebine, lični vezana, okusno opremljena, namenjena mladeničem in dekletom. Stane 30 Din, po pošti 32 Din, Pri večjem naročilu primeren popust — Zarubljena železniška direkcija. Nekemu sarajevskemu trgovcu je bila ondotna železniška direkcija dolžna večji znesek za dobavljeno robo. Ker mu denarja po znanem izreku »nema para« niso izplačali, je mož tožil in dal zarubiti vso pisauriško upravo direkcije. — Volitvo v moskovski svet. Iz Moskve poročajo, da so prinesle nove volitve v moskovski svet naslednji uspeh: komunisti 1393, menjševiki 72 in izven strank 201. — Sven Hedin v Moskvi. Sven Hedin, ki potuje na Kitajsko, je te dni dospel v Moskvo, kjer ga je sprejel zunanji minister Čičerin. Prihodnje leio obišče Sven Hedin Tibet. — Telefonska zveza Washington—London. Med Washingtonom tn Londonom so otvorili radiotelefonsko zvezo. Kot prvi je 11. t. m. zvečer z Londonom govoril predsednik Coolidge. Njegov govor je dospel v London ob 1. uri 30 n. zjutraj. — Pom' oškodovancem po povodnji v Zagrebu. Posebnemu pomožnemu odboru zagrebškega mestnega sveta povodom zadnje povodnji je došlo vsega 834 naznanil zasebnih oškodovancev. Odbor je rešil doslej 678 vlog, od teh 550 ugodno, ostale je kot neutemeljene za nil. Odbor je nakazal podpore ozir. delne kodnine samo nujno potrebnim družinam. Kazen tega je za prvo silo ustanovil pomožne kuhinje, kjer so oškodovanci dobivali hrano. K pomoči je prispeval tudi belgrajski Rdeči kril — Trgovina z dekleti. Splitska policija je prišla na sled zločinski družbi, ki je z goljufivimi obljubami zvabljala mlada dekleta in jih prodajala v javne hiše v Bosni. Glavno vlogo Je igrala neka Luca Kuša, ki so jo zaprli. — Znamenita izpopolnitev drobnogleda. Znanim Zeisovim delavnicam v Jeni se je pod vodstvom prof. dr. Siedentopfa posrečila vele-pomembna i; popolnitev drobnogleda. S pomočjo genialne izpopolnitve enostranske razsvetljave so dosegli, da kaže ultramikroskop, ki je poveča val doslej približno 10.000 krat, razsvetljeni delec s tako natančnostjo, kakor bi ga povečal 25.000 krat. Novi miknmanipu-lator, ki ga je konstruiral dr. Teterfi, čudovito olajšuje raziskavanje najmanjših živih bitij, tako da je nekdo v šali dobro pogodil resnico, rekoč, da se more z mikromanipulatorjem bakteriji vbrizgati morfij. Nedeljivost al rnov za človeka kmalu ne bo več bajka in znanost se bo morala nanovo učiti. — Redukcija tobačnega delavstva v Avstriji. V Avstriji so polagoma znižali število tobačnega delavstva na 6320 oesb. Odpustili so 4000 delavcev. Obrat v tovarnah še zožujejo ter so tovarni za tobak in viržinke v Stei-nu združili v en sam obrat. Sicer pa kajenje v Avstriji nikakor ne pojema, marveč konzum tobaka in tobačnih Izdelkov stalno raste. — Prvo letalo domačega izdelka. V novosadski tvornic! za letala so te dni dogradili pivo letalo tipa »Mali Brandtmbuig«. Z mon- tažo motorja prično te dni, nakar slede poskusni leti. Vsi sestavni deli izvzemši motor so narejeni doma. Letalo je naročilo vojno ministrstvo. — Sanatorij »LeoniSče«, Zaloška cesta St 11 v LJubljani. Otvorjen leta 1894, prošlo leto moderno preurejen, priziilane nove operacijske sobe in več teras, sprejema vsakoršne bolnike, porodnice (tudi normalni porodi), izključujejo se infekcijske bolezni, umobolni in odprta tuberkuloza. Prosta izbira zdravnikov kakor tudi babic. — Neki Jos. Konečny razpošilja pod firmo: »Uprava Časopisa fin. kontrole« oddelkom finančne kontrole račune za strokovni list. ki ga je sicer na oddelke pošiljal, a bi ga le ti na naš poziv imeli vračati in so ga tudi vračali. Ker je list vse kaj drugega preje kot glasilo stanovske in strokovne organizacije, opozarjamo tovariše starešine oddelkov, da niso dolžni niti po zakonu uiti po društvo-uih pravilih teh zneskov poravnati. Če bi pa Ko-nečny poskušal s pretnjami priti do cilja, bomo zadevo izročili državnemu pravdništvu, da postopa proti temu radi izsiljevanja. — Društvo finančne kontrole v Ljubljani. — 13 letna žrtev neznanega lopova. Minoli po* nedeljek je v novosadski bolnišnici postala mati 12 letna deklica. Slučaj je pretresljiv. Deklica je hčerka dobrih starišev, a sirota, ki živi pri svoji sestri. Letos spomladi je šla v gozd po vijolice. Tam jo je napadel neznan moški in jo onečastii. Na otroka je ta doživljaj globoko delovat. Postala je resna in ko se je bližala njena ura in so ji povedali, da bo morala najbrže umreti, je sprejela to vest mirno in vdano. Vendar se je porod srečno iztekel in sta dete in mati zdrava. Vse mesto sočustvuje z ubogo žrtvijo neznanega zločinca. — Kar Vi potrebuj* i je Elzafluid. To pravo domače siedslvo prežene Vaše bolečine! Poizkus-na pošiljka 27 Din. Lekaruar Eug. V. Feller, Donjs Stubira. Elza trg št. 134. Hrv. p Tržaški Škof dr. Fogar nastopi svoje mesto? Italijanski listi poročajo, da italijanska vlada novoimenovanemu tržaškemu škofu dr. Fogarju v kratkem izda »exequatur« ter bo tako mogel nastopiti svoje mesto. p Političen spor v Istri. V Istri je došlo dtf novega spora. Dne 22. decembra 1922 se je bilo temeljem kompromisa med »Političnim društvom za Hrvate in Slovence v Istri« ter »Pododborom polit, društva Edinost za Istro< ustanovilo »Politično društvo Edinost za Istroc ter so bili izvoljeni v odbor pristaši obeh struj. Vendar je imela liberalna struja premoč v rokah ter je nudila gospodarsko podporo le svoji »Islarski Riječi«, dočim je »Istri« stala neprijazno nasproti. Istotako je onemogočila Izdajo molitvenika »Oče budi volja Tvoja« ter je sploh opetovano kršila točke sklenjenega sporazuma. Vsled tega so sedaj naznanili predsedniku dr. Micku Vratoviču svoj izstop iz odbora Pulit, društva »Edinost« za Istro gg.: dr. Stojan Brajša (tajnik), župnik Sime Cer-var (podpredsednik), Aloj. ij Kruševec in Fran Malalan (odborniki). p Smrtna kosa. Minolo nedeljo je umrla v Žagi 53letna gospod.nja Marija Žagar. Pred dnevi ji jc umrl sin Alojz na posledicah vojnega službovanja. — V Gorici je umrla učiteljica Štefka Skert, ki je službovala v Istri. — V Trstu je umrl kubanski uudgozdar Josip Č e r u i g o j. p Zanimivo. Na goriških šelah so namesto dosedanje francoščine uvedli pouk v nemščini. p Julijski prefekti v Rimu. Italijanska vlada je poklicala v Rim vse tri Julijske pre-fekte. Kaj se neki zopet kuha za Jul.jsko Krajino? p Kmetijska potovalna šola za Goriško se snuje. Ako bodo učitelji Italijani, bo ostala brez pomena za ljudstvo. p Na vrsti so poštni uslužbenci. Za du^ hovniki, učitelji iu sodniki so prišli na vrsto poštni nameščenci. Uradniki, poduradniki ln pismonoše dobivajo odloke, da so odpuščeni. Odpust se utemeljuje: »Vaše delo je bilo zelo pomanjkljivo.« Odpuščeni »sme do 30. L m. poslati svoja opravičila, toda pod pogojem, da so pisana lastnoročno in v italijanskem jeziku«. Na ta način je zletelo na cesto že veliko število družinskih očetov. Kavno za Božič. orače. k Knezošlcof dr. Karlin v Mežiški do• lini. Kot smo ae poročali, je prešla vsled odredbe sv. stolice z dnem 1. dec. L 1. mežiška dolina pod lavantinsko škofijsko oblast, isa piaznik zedinjenja treh narodov SHS je bila torej tudi mežiška dolina po preteku 64 let zopet zedinjena z lavant skelijo, lz ozirov učinkovitejše uprave je novi nadpastir takoj ob nastopu vladiko-\anja mežiške doline razdelil župnije mežiške doline v dve dekaniji, v že obstoječo dekanijo: Dravograd, katero kot doslej tudi 1 L ..doče upravlja preč. g. prošt Volbenk Serajnik ter v novo dekanijo: Mežiška do-lir.a v Gušianju, kateri pripadajo vse župnije nekdanje pliberške dekanije. Dekanom dekanije «Mežiška dolina.; je imenovan duh. svetnik dr. Cukala, župnik gu-štanjski. Dne 11. t. m. pa se je pripeljal g knezoškof v spremstvu g. stolnega kanonika Janežiča z večernim vlakom na Prevalje z namenom, da osebno spozna duhovščino podrejene mu mežiške doline. Kljub temu, da je bil obisk knezoškofa vse zasel>n"ga značaja, se je nabralo drugo jutro polno vernega ljudstva k sv. maši, ka«? iero je služil knezoškof ob pol osmih v okusno okrašeni prevaljski župni cerkvi. Canljivo je bilo gledati številne obhajan-ce, ki so prihajai vrsta za vrsto dolgih 25 c.lnut k obhajilni mizi, da prejmejo iz rok nadpastirja sv. obhajilo. Po sv. maši je sprejemal g. knezoškof v župnem dvorcu dušne pastirje, ki so prihiteli od blizu in daleč, da se poklonijo novemu knezoškofu. Ob enajstih pa je povabil vse došle duhovnike k skupni konferenci, ter jih je s prisrčnim govorom pozdravil. Po skupnem obedu si je knezoškof ogledal prostore, v katerih je provizorično nastanjena tiskarna in knjigoveznica Družbe sv. Mohorja. Mcgočna trobojnica je pozdravljala raz tiskarno g. knezoškofa. Z večernim vlakom se je g. knezoškof odnel jal z obljubo: «Na skorajšno svidenje v dneh kanoničnega obiska!« 0 sladkorju. Pred enim tednom se je vršila v Belgradu konferenca producentov in tovarnarjev sladkorne pese. Ugotovili so, da znaša naša letna produkcija 2500 do 3000 vagonov sladkorja, porabimo ga pa 6000 do 7000 vagonov. Impor-tirati ga moramo torej 3500 do 4000 vagonov. Naše tovarne bi ga pa same lahko proizvajale 10.000 vagonov, bi nam ga lahko preostalo še 5000 do 4000 vagonov za izvoz. Ce računimo ia vagon 10 ton, torej 30.000 do 40.000 ton. Razvila se je debata, ali naj se na prejš-ajih veleposestvih, ki so se pečala in se še pe-Sajo s kulturo sladkorne pese, še nadalje napeljujejo kolonisti ali ne. Poslanec Grgin je bil ta to, naj se pusti posestnikom še nekaj sveta Jez dovoljeni maksimum, da gojijo na njem sladkorno peso, in naj se jim določi, v kak-Enem razmerju do posestva jo morajo gojiti. Ministrstvo za agrarno reformo naj nikar več he kolonizira, temveč naj v poštev prihajajoča posestva razdeli kmetom iz soseščine, ostanek aad maksimom naj se pa porabi za kulturo sladkorne pese. Tajnik glavne zveze zadrug rlr. Prohaska je ugotovil, da je polonizacija danes še socialno potrebna in da moramo med drugimi naseliti tudi še 15.000 optantov lz Dgrske. Obenem je ugotovil, da mali posestniki premalo producirajo, to pa zato, ker za Intenzivne produkcijo primanjkuje kapitala. Najboljši dokaz je Srbija, ki je pred vojsko ! producirala za izvoz, danes pa niti toliko ne, da bi se izrabila kapaciteta tovarn. Vrhu tega se pa mali posestniki sploh nočejo pečati s kulturo sladkorne pese, ker agrarna reforma se ni definitivno izvedena. Ker je veleposest-vo premožnejše, bi se mora1} od njega zahtevati, da se bolj intenzivno bavi s to kulturo, Že se mu da plus nad dovoljeni maksimum. Malim posestnikom bi pa morali preskrbeti kredite potom zadrug. Tudi nima danes up nik nikake kontrole o uporabi dovoljenih kreditov. Stavili so se še drugi predlogi. Do hudega nasprotstva je prišlo v vprašanju razmerja producentov do tovarn. Sprejeli so pet resolucij; ena zastopa stališče producentov in zahteva za revne kmete ugodno ceno in olajšave. Druga govori o kon-tesijah pri produkciji semen sladkorne pese, tretja, obravnava vprašanja zvišanja produkcije in se predlaga poljedelskemu ministru tvišanje zaš^tne carine na sladkor za dva dinarja za kilogram, za sladkorne tovarne pa fazne olajšave pri vplačilih. Četrta resolucija Se tiče zvišanja produkcije na veleposestvih ln stoji na stališču, naj se posejejo velepose-Btva z maksimom sladkorne pese, ki odgovarja našim razmeram. Tudi srednjim posestnikom naj se omogoči produkcija sladkorne pese. Peta resolucija pa obravnava vprašanje fcvišanja produkcije na malih posestvih; do-ličnim zadrugam ln podobnim družbam naj dajo posebne ugodnosti. g Žitni trg. Na somborskem žitnem trgu so cene žitu sledeče: pšenica 350—355 Din, koruza 230—235 Din, oves 220—225 Din, pšenična moka št. 0 550—575 Din. g Tvrdka J. Lavrifi & Cie., franoosko-ju-goslovanska trgovska družba z o. z., je pre nesla svoj sedež lz Maribora v Ljubljano, Gosposka ulica 7. g Produkcija petroleja na Poljskem. V prvih sedmih mesecih t L se je produciralo na Poljskem 422.400 ton Petroleja, od česar se je ena četrtina izvozila. g Produkcija petroleja ▼ Romuniji stalno narašča in je dosegla v preteklem letu višino 137.300 ton. Državni petrolejski vrelci so dali 349.000 ton. Skupna vradnost privatne in državne produkcije je znašala skoro 2 milijardi lejev. g Gospodarski muzej ▼ Lyonu Jugoslovanska privilegirana trgovska agencija ja otvorila v Lyonu muzej, v katerem so razstavljeni najvažnejši produkti našega gospodarstva. g Sol Iz Romunije. Po belgrajskih vesteh namerava naia monopolska uprava za prihodnje leto glasom tozadevnega sporazuma lopet nakupovati aol b Romunija, seveda po Višjih cenah. g Stavilo avtomobilov ▼ Kanadi V preteklem letu so naitali ▼ Kanadi 515.000 avtomobilov. Največ vo* Ima provinca Ontarlo (242.000), potem slede Quebec (62.000, Laa-kaUchavan (61.000). g Izseljevanje i« Italije. V teku prvih 6 mesecev t. 1. se je izselilo iz Italije 186.000 oseb, kar pomeni napram istemu času lanskega leta napredovanje za 75.000 oseb. g Produkcija premoga v Franciji. Meseca oktobra so dali francoski rudniki 3,690.000 ton premoga in 190.000 ton koksa. Pri premogu so to rekordno produkcijo prekoračili predvojno višino, ko se je nakopalo samo 3,405.000 ton mesečno. g Sladkorna pesa v Jugoslaviji. Letos je bilo posajenih 20.000 ha s sladkorno peso. Pridelek se ceni na 300.000 ton, pri čemer odpade povprečno na hektar 15 ton. Lani se je na nekoliko manjši površini pridelalo 323.000 ton. g Zunanja trgovina Francije. Po podatkih generalne direkcije carin je znašala vrednost v teku prvih 10 mesecev t. 1. uvoženega blaga 25.6 milijard frankov, izvoženega pa za 24.4 milijarde. Pri uvozu stoji na prvem mestu Anglija z 4299 milijoni, Unija 3773, Belgija in Luksemburška z 1932 milijoni tid. Izvoz pa je šel glavno v Anglijo (za 4919 milijonov), Belgijo 4687 milijonov, Unijo 2057 milijonov in Alžir 1635 milijonov. g Mednarodni poštni kongres se vrši 4. julija 1924 v Stokholmu. g Avstrijska trgovina z Jugoslavijo. Pri uvozu avstrijske republike v prvem polletju t 1., ki je znašal skupno vrednost 702 milijona zlatih kron, je udeležena Jugoslavija s 5.2 odstotka ali 37 milijoni zlatih kron. Pri izvozu stoji Jugoslavija na drugem mestu takoj za Nemčijo. Vrednost k nam uvoženega blaga iz Avstrije je dosegla 50 in pol milijona zlatih kron. Po teh podatkih je trgovina Avstrije z Jugoslavijo aktivna za 9 milijonov zlatih kron. g Avtomobili v Ameriki. Dne 1. julija 11. je bilo v severoameriških Združenih državah registriranih čez 13 milijonov avtomobilov in se je od 1. januarja povečalo število za 800 tisoč, kar kaže na veliko aktivnost v tej panogi industrije. BORZA. Zagreb, 14. dec. (Izv.) Pešta 0.46—0.47, Italija 3.8475—3.86, London 387-388, Newyork 88-88.75, dolar 87—87.50 Pariz 4.70-4.75, Praga 2.59-2.60, Dunaj 0.1245—0.12525, Curih 15.475—15.55. Raznoterosti. r Smrt slovitega detektiva. Iz Newyorka poročajo, da je v Los Angelesu umrl lastnik slovite detektivske pisarne Pinkerton. r Koliko stanejo volitve na Angleškem. Neki angleški časnik poroča, da stanejo angleške volitve razne stranke okoli poldrag milijon funtov šterlingov. Za 615 mandatov se je pri zadnjih volitvah potegovalo okoli 1200 kandidatov. Vsakemu kandidatu dovoljuje zakon, da sme potrošiti na vsakega volilca na deželi po 5 pene, v večjih mestih pa po 7 pene. To znese okoli 700.000 funtov šterlingov. Ostalih 800.000 funtov pa porabijo agitatorji ža razne tiskovine, za letake, za volivne boršure itd. Svoje volivne izdatke mora vsak kandidat natanko zaračunati, sicer mu preti nevarnost, da mu mandat razveljavijo. r Stanovanjska beda v Pariza. Veliko pomanjkanje stanovanj vlada tudi v Parizu. Pri stanovanjskih uradih je priglašenih nad 16 tisoč prosilcev za stanovanja. r Zanimiva statistika. Neki učenjak, ki ima v današnjih časih skoro gotovo precej prostih ur, je izračunal, da použije normalen moški v svojem celem življenju, ako dočaka 70 let, okoli 230 centov kruha, 18.000 kil mesa, 15.000 jajc in popije 23.000 litrov teočin. lj Častni večer novemu krškemu ško-lu dr. Jos. Srebrniču. Povodom posvetitve velezaslužnega člana-soustanovitejja dr. J. Srebrniča za škofa na Krku priredi »Slov. kat. akad. starešinstvo« skupno z »Leonovo družbo« v proslavo in slovo Prevzvišenemu pred odhodom na visoko mesto častni večer, ki se vrši v pondeljek, dne 17. t. m. ob 8. zvečer v veliki dvorani Akademskega doma. Na programu je nekaj pevskih in glasbenih točk ter več govorov, ki bodo osvetlili vsestransko in plodovito delovanje slav-ljenca za čast božjo, prosveto in dobrobit naroda ter prospeh naših društev. Da izkažemo tako priljubljenemu našemu članu svojo ljubezen in zahvalo, vabi odbor vse tovariše starešine in akademike ter po njih vpeljane goste k mnogobrojni udeležbi. lj Rojstni dan kralja Aleksandra, Mestno županstvo vabi vse hišne posestnike in vse prebivalstvo, da okrasi v ponedeljek, dne 17. decembra na rojstni dan našega kralja Aleksandra L svoje hiše in okna z državnimi ali narodnimi zastavami. lj Umor na Viču. K tozadevnemu našemu včerajšnjemu poročilu smo dobili še naslednja pojasnila: Kot storilca so osumili in prijeli Jerinovega 22 letnega sina Ivana, slaščičarskega pomočnika na Bledu. Ivan Jerina se je svoječasno s svojim očetom jako dobro razumel in je vse izgledalo, da bo dobil po očetu posestvo, dasi ima še starejšega brata. Ko pa je fant začel intimno razmerje s svojo lji T imko, se je zameril očetu in je ta odstopil od svoje namere. To je povzročilo med njima nesoglasje. In to nesoglasje ga je tudi v prvi vrsti osumilo po odkritem zločinu kot storilca. — Včeraj se je vršila obdukcija pokojnika. Navzoči so bili preiskovalni sodnik dr. Merala z zapisnikarjem, za policijo višji okr. nadz. Habe InPodrcber-5ek ln kot sodna zdravnika dr. Travner in dr. Novak. Pri obdukciji so ugotovili 8 velike rane na glavi, ki so bile tako globoke, da so segale globoko v možgane. Globoko rano ima mož tudi na obrazu in sicer pod levim očesom. Lobanja je razbita in razcepljena na 15 kosov in so možgani po vsej ploskvi debelo s krvjo podpluti. Baza lobanje je od senca do senca razpočena, krvotok v notranjosti je bil silen. Tudi nosna kost je popolnoma razbita. Vse poškodbe značijo, da so bili udarci jako silni, prizadeti s težkim o Mm orodjem in da je nastopila smrt takoj. Preiskovalni policijski organ višji nadzornik Habe je že včeraj pred obdukcijo nabavil toliko obtežilnega gradiva, da bo cela zadeva v kratkem rešena. Časopisju je nemogoče poročati o podrobnostih, ker bi bilo to v kvar preiskavi. Poroč.pa bomo, ko bo preiskava končana, kar se bo v najkrajšem času izvršilo. lj Drniabni klnb priredi v soboto, dne 15. t. m. ob 8. zvečer v dvorani Akademskega doma za svoje (Slane in povabljene goste predavanje. Predava g. urednik Smodej o potovanju naše parlamentarne delegacije na Poljska Prosim obilne udeležbe. — Predsednik. lj Orel Šiška vprizori dne 15. in 16. t m. v samostanski dvorani ob pol 8. zvečer trodejanko: »Don Fernando, strah Asturije« ali »Spreobrnjenje roparja«. Vstopnice se dobe v predprodaji v soboto popoldne v samostanu in pred igro. lj Klub esperantistOT t Ljubljani proslavi v soboto, dne 15. t m. v vrtnem salonu pri »Starem Tišlarjuc (Češnovarju), Kolodvorska ulica, rojstni dan auktorja esperanta dr. L. Zamenhota z na to nanašajočim se predavanjem in prosto zabavo. Pozivamo vse člane, obiskovalce tečajev in prijatelje, da se te prireditve udeleže. Začetek ob pol 20. zvečer. — Odbor. lj Gremij trgovcev t Ljubljani naznanja vsem p. n. trgovcem in si. občinstvu, da bodo trgovine dne 17. i m. (rojstni dan kralja Aleksandra) zaprte od pol 10. do 11. dopoldne. Predsednik: Fran Stupica, 1. r. Najceneiie in najnovejše obleke za dame in gospode dobite samo: šelenb ul. 3, Gritar <6 Mejni. lj Opozarjamo na oglas kuhinjske posode tvrdke »Fortuna«, Krekov trg 7 poleg Mestnega doma. lj Koncert dravske godbe se vrši danes v kavarni »Evropa«. Začetek ob 9. zvečer. Vstop prost Narodno nledišče. DRAMA. Začetek ob 8 uri zvečer. Sobota, 15. dec^ JUDIT. — Ob 3 pop- dija- Nedelja, 16. dew ' UGRABLJENE SABIN-KE. — Ob 8 pop., ljudska predstava. — OSMA ŽENA. — Izven. Ob 8. zv. Ponedeljek, 17. dec~ NJU. — Red.C. OPERA. Začetek ob pol 8 uri zvečer. Sobota, 15. dec.: MIGNON. — Red F. — Gostuje ga Wesel-Polla. Nedelja, 16. dec.: GORENJSKI SLAVČEK. — Izv. Ponedeljek, 17. decembra zaprto. Gostovanje ge Wesel-Polle v naši operi. Ko-loraturna pevka zagrebške opere ga Tinka Wesel-Polla gostuje danes v soboto v naši operi in sicer poje vlogo Filine v operi »Mignon« za red F. Na-daljno gostovanje 6e vrši še v torek v »Sevilskem brivcu« in v četrtek zopet v »Mignon«. Vlogo Lo-tharija poje danes v soboto g. Zupan. Ostale vloge v običajni zasedbi. — V nedeljo se poje opera »Gorenjski slavček« in sicer kot slavnostna predstava v proslavo rojstnega dne kralja Aleksandra. Drama vprizori danes popoldne ob 8. Heblo-vo »Judito« z Marijo Vero v glavni vlogi Predstava je namenjena v prvi vrsti našemu dijaštvu, posetijo jo pa lahko tudi drugi posetniki ter se vrši pri znižanih cenah. V nedeljo popoldne igra drama ob 3. kot ljudsko predstavo pri znižanih cenah veseloigro »Ugrabljene Sabinke« s Putjato kot gledališkim ravnateljem Strižejem. — Zvečer pa se igra kot izven predstava komedija »Osma žena«. V pondeljek je »Nju« za red C. Orlovski vestnik. Okrožni vaditeljski tečaj se bo vršil danes zvečer v Ljudskem domu, I nadstr- v sobi O. P. Začetek točno ob 6.45. S seboj prinesite beležnicel Bog živil Savinjsko orlovsko okrožje ima v nedeljo, dne 16. t m. ob 1. popoldne v SU Pavlu okrožni svet Vsaka srenja mora biti zastopana. Bog živil Dijaški vestnik. d Redni me*, občiu zbor »Danice« se vrši nocoj ob 8 v Akademskem domu. d Dijaški orlovski odseki! Pošljite po možnosti vsi zastopnike na zbor delegatov J. O. Z. dne 23. t m. dop! Odseki, ki ga na noben način ne morete poslati, pošljite takoj pismeno pooblastilo s odsekovim pečatom in podpisoma predsednika in tajnika na okrožje, da Vas bo lahko to zastopalo. Prostor za ir-i pooblaščenega zastopnika pustite prazen, da ga stavi okrožje 1 — Glejte na to, da bodo val dijaški odseki polnoštevilno zastopani vsaj s pooblastili I Odbor D. O. O. d Proslava sv. Jozatata Knnčeviča priredi Jugosl. kat akad. društvo sv. Cirila i Metodija v Belgradu v soboto, dne 15 decembra 1928 s sledečim dnevnim redom: 1. Sv. Jozatat Kunčevič, govori Anka Sopova, stud. phiL 2. »Ut omnes unum sint«, govori Bogumil Sedivy, cand. phiL & Ustanovitev Apostoiata sv. Ciriia in Metoda. d »Glasnik sv. Cirila i Metodija«, ki ima namen razširjati smisel za cerkveno zedinjenje, izide te dni skuDno z elasilom srednješolk »Akordi«, ki so istotako prevzeli v svoj program cirilmetodak« idejo. Oba lista toplo priporočamo, posebno dijaškim laičnim ln bogoslovskim organizacijam. Naročata se omenjena lista prt: Anka Sopova, stud. phil., Belgrad, Kosovska ul. 87. »Glasnik« stan« Din 10, a »Akordi« Din 20. Turistika in šport. Motoklub Slovenija vabi vse člane k izrednemu občnemu zboru, ki se vrši 15. t m. ob & »večer v »Rožcah« v Unionu. Ljubljanska porota. TATVINA CRKV. V četrtek popldne se je vršila obravnava proh Mariji Pavelkovi soprogi strojnika v čistilnici črev in parni topilnici loja Josipa Bergmana v Mostah pri Ljubljani in pa proU trgovki Antoniji Chaiup-nikovi. Prva je obtožena, da je kot delavka in pa kasneje tudi izven službe kradla pri Bergmanu razne vrste čreva v skupni vrednosti do 97.000 K, druga pa, da je to blago kupovala. Pavelkova je tatvino deloma priznala, vendar ue v toliki urno-žini, kot jo dolži obtožnica. Chaiupnikova pa pri-zna, da je kupovala čreva od Pavelkove, vendar odločno zanika, da bi bila vedela, da je to blago ukradeno. Kupovala je od nje iz usmiljenja, kei ji je vedno tožila svojo bedo in se ji je smilila, posebno, ker sta rojakinji. Obravnava je bila dolga ia je trajala skoro po ene po polnoči. Obsojeni sta bili Pavelkova na 4 mesece, Chaiupnikova pa na 3 mo sece težke ječe. V kazen se jima računa preisko. valni zapor. _ Boj za vaško pot Včeraj se je vršila vašks porota iz vasi Reka—Gozd. Vaščani so sklenili in tudi že naredili sami vaško pot do zemljišča Jo-žeta Ulčarja. la stari mož pa se nikakor ni holel udati in ni privolil, da bi gradili po njegovem svetu, da si so če preje vozili. Fantje so sklenili, da gredo še enkrat k možu, da ga pregovore ta dovoljenje in podpis. Sel je današnji obtoženec Anton Kozlevčar s petimi funti ob Ave Mariji k njemu. Mož je sedel za pečjo, ko so vstopili. Po-nudili so mu žganja, toda starec jih je odurno zavrnil. Vnel se je prepir, v katerem je starec fante '.merjal in jih tako razdražil, da so ga potegnili s peči in ga pretepali. Pri tem ga je udaril eden po levem očesu tako, da se mu je začelo izlivati in je mož na oko popolnoma oslepel. Na desno oko pa je mož že od mladosti slep. Dvignili so ga in nesli -» vežo, od tod pa v bližnji potok »Reka-c, kjer so dvakrat vrgli v vodo. Nato so ga peljali k občinskemu blagajniku Antonu Ul-čarju, kjer je moral sprejeti odškodnino za pot v znesku 1200 kron. Nato je peljal Jože Ciglar moža domov. — Obtoženec Anton Kozlevčar vse drugo prizna, zanika le, da ga je on udaril po očesu. Ulčar je vztrajal pri obravnavi, da dobro ve, da ga je ravno Kozlevčar udaril po očesu in mu ga zlil. Njegova žena Jožefa in 11 letna hčerka Polonca sta iz strahu zbežali in ne vesta nič gotovega. Druge priče pa tudi ne povedo nič določnega. Na izrecno zahtevo zagovornika je preiskal moža špecijalisl za oči dr. D e r e a n i, ki je ugotovil, da je oko vsled udarca popolnoma oslepelo. Operacija ne pomaga nič. Oko je tudi lahko izteklo vsled močnega pritiska s palcem. Slično sta izpovedala tudi sodna zdravniška zve-denca dr. P i n t a r in dr. T r a V n e r. Državni pravdnik je vztrajal pri obtožbi in ugotavljal, da je to eden izredno težkih slučajev,? ki kaže naravnost živalsko krutost in nasilnost. Slep je revež za vedno in težje mu je, kot če bi bil od rojstva slep. Zagovornik pa je trdil, da to ni bilo namenoma napravljeno Predlagal je tudi tozadevno r' niatno vprašanje, ki pa je bilo zavrnjeno. Prišli so fantje, da ga pregovore in so mu prinesli še celo žganja za priboljšek, da ga spravijo v dobro voljo. Proti njihovi volji se je pričel prepir. Porotniki so prve dve vprašanji glede vloma v hišo in tako nasilnega ravnanja, da je prišel mož oh oko zanikali s sedmimi odnosno osmimi glasovi, potrdili pa so soglasno, da ie moža zgrabil, ga vlekel v potok, nato k blaga jničarju, kjer so ge prisilili, da je prejel denar. Na podlagi tega pra-voreka je bij obsojen Kozlevčar na 5 in pol meseca težke ječe. Mož je zahteval za bolnico 2824 K, za vožnje 1000 kron, za odhod zaslužka dnevno 400 kron do smrti in 8 milijonov kron za bolečine. — Popoldanska obravnava je izostala, ker vojaški urad še ni poslal spisov iz Splita. Senatu je predsedoval narlsvet dr. Modic, votanta svet. Ant, Lajovic in sod. dr Sfiligoj. Drž. pravdnik je bil D o m e n i c o, zastopal je obtoženca dr. P e -gan. — Danes 15. decembra se vrže tri obravnave in sicer proti Mihi Kristanu in Petru Blašiču iz Kovora, dalje proti Jakobu Sierletu iz Iga in proti Josipu Robleku iz Soma. Obtoženi so hudodelstva po § 127. Vse tri obravnave bodo tajne-V pondeljek se ne vrše porotne obravnave zaradi narodnega praznika. Poizvedovanja. Izgubil se je minoli pondeljek briljanten uhan Najditelj naj ga odda Pred škofijo 15, III. nadstr Zgubljen denar. Alojz Vidmar iz Ambrusa 16 pošta Zagradec na Dolenjskem, je po sklepu sejmt v torek, dne 11. decembra v Metliki na postaji zgu bil denarnico 6 približno vsoto 20.000 K. Pošter najditelj se uljudno prosi, da naznani svoj naslov Nagrade dobi 4000 K. s /ojiis čevlje z VSCV/oitgumipotplati Preprlčafte se samf,. kako ugodni so za nositi. Vzemite pa pred vsem v obzir, da lo Berson-gumi potplat cenejši kot usnjeni ter pomenla nesitev Istih za Vas velik prihranek. Zahtevajte po od V: Sesa čevljarja strokovno pritrditev Kumi potplatov z vporabo priložcueea Bcrson-cemcnta. Pntnika sanealjivega, inteligentnega, ruillliva prlkupljivc zunanjosti, ve- 3Sega hrvatskega ie numškega jezika ter popolno Izurjenega v stroki, IŠČE veletrgovina papirja in pisarniških potrebščin. Pismeno ponudbe pod .STALNO 7808«. SLUŽKINJA K Najboljši premog, drva in nillio KUPITE oajceneto pri DRUžBi UyiJO ILIRIJA, UnMIaa«, Kralja Pe-tra trg itev 8, telelon lUrr. m 3447 d. Z o. Z. srednjih let, z dolgoletnimi spričevali, pridna in poltena, ld mora tudi samostojno kuhati, dobi stalno mesto z dobro plačo. • Naslov pri upravi pod it 7031. nplflo 16 let, išče mosta, kjer bi bfla UGRIC v pomoč gospodinji in se naučila kuhe in pospravljanja. Gre tndi na gostilno. Naslov pri upravi pod M. 7933. Splošna gospodarska zadruga za Slovenijo v LJubljani, Gosposvetska cesta 2, "ig? banaško moko „kdaS po najnižjih dnevnih cenah. 7934 Rudniški oMvodja lcateri ima rudarsko šolo in dobro prak- j co pri odkrivanju rudiSč v rovih, kakor , v Sahtu, zanesljiv, veič slovenskega ozir. ' srbohrvatskega jezika, sc za rudnik v ; Sloveniji takoj SPREJME. Oženjea, brez i otrok, jamski mereč, ima prednost Na- ! stop je prva 2 meseca aa poskuSnjo. Pri ilučajni odpovedi med tero časom od strani podjetja se povrne voinja vlaka 3. razreda sem in nazaj. Stanovanje in kurjava je na razpolago. Ponudbe in zahteva plače pod; .RUDOKOP 7924« na upravo »Slovenca«. —Resna ženitev^ Gospodična, šivilja, z večjim premoženjem, ae zaradi pomanjkanja znanja želi seznaniti z značajnim gospodom v starosti 30—40 let — Resne ponudbe na upravo »Slovenca« pod «MIR 7892«. Prvovrstna tvrdka s &plrituozaml IŠČE VI CT AR IA Obenem MAGACI-SVLLlAnJA NERJA. - Samo prvovrstne, s prakso in spričevali podprte ponudbe, sc upoštevajo pod -•KLETAR 7899« aa upravo »Slovenca«. Kuharica vajena tudi zunanjega dela, dobi takoj SLUŽBO v župnišču. — Več pove uprava »Slovenca« pod Itevilko 7901. Boljžo, Ljubljana, Miklošičeva cesta St 28 Eskontira Dovzetne poliljatve. — Vnovčnje denarne t e r j a t v e. — Prevzema cesije. -r- Posreduje kupčije z denarnimi zavodi. — Prevzema blago v komisijsko prodajo proti bančni garancij}. — Agentura. — Evidenca važnih dogodkov. 10 000 Din posojila ca dobo 6 mesecev SE I&ČE proti 35*S obrestmi. — Cenjene ponudbe pod »GARANCIJA« na upravo »Slovenca«. 7933 Serfektno ravo sobarico ki je že služila v dobrih hišah, vajeno serviranju in pospravljanju 3 sob, iSčom (poleg kuharice) k slov. obitelji dveh oseb. Plača dobra, nastop čimprej. Ponudbe na: Marija Jnkil, Karlovac (Hrv.) URADNIK aa razpoloženju, akademično izobražen, zmožen več jezikov, IŠČE PRIMERNE SLUŽBE v skladišču, knjigovodstvu ali večji trgovini, tudi na deželL - Naslov pri upravništvu »Slovenca« oziroma pod iiiro: »ZANESLJIV in TREZEN 7875«. y«jnnPO SPREJMEM za pekovsko VajClIUJ obrt, od 15. Leta naprej, poštenih staršev. Prodnoat imajo oni, ki so se žc učili. — Naslov pove uprava »Slovenca* pod Stev. 7883. mm m m m n n ■ bi ra ■ u m Inserati v »SLOVENCU« imajo popoten uspeh! Mesariio z Gostilno fe na deželi. IS ČEM. — Ponudbe na upravo lista pod šifro; «MESAiajA 7890«. Kompl. elektrarna NAPRODAJ radi opustitro obrata. Sestoji iz turbine, predležja, diname 5 KS, marmora. stikalne plošče z aparati, 2 strelov, naprav cirka 1 km kompL daljnovoda iz 3 mm dabclc žice. Cena 25 tisoč dinarjev. Nadalje naprodaj univerz. MIZARSKI STROJ na krogljične lečaje (poravnnlnik, cirku'nrk» in priprava 7.a vrtanje. Cena 7500 Din. Naslov: RANT, Bistrica, p. Podbrezje, Gorenjsko. 7925 Dne 31. decembra 1923 ob 9. ari dopoldne «e vtšI v KLEjAH štev. 20 pri Ježici DRAŽBA pare. ttev. 934, meri 644 m', pripravna za atavbišče, cena 28 kron za nr, ter itev. 1083, meri 2029 m1, štev. 1084, meri 2128 m', cena 14 kron za m'. Okr. sodliče v LJubljani, odd. VUJ., dne % decembra 1923. Imam zvonove vliva najceneje Id z dobavnim roko do S do 6 mesecev Immi i« livarna SI Vil) Mil Ljflb.lagg. Za iiožično £ io poceni itfračnl iportnl VOZIČKI — TRIC1KEL.IN1 — najnovejša zmanjSana DVOKOLESA za otroke že od 3 let ter najnovejše samokolnice (holenderji) — otroSkl vozički od najcenejših do najfinejših, šivalni stroji itd. .TRIBUNA«, F. B. L, tovarna dvokoles in otroških vozičkov, Ljnbljana, Karlovska cesta 4. Narcissus tov. rn>'r-ate rob«, Zagreb, Nov« c. 79. Olerlramo ozadja ss koledarje, dnevna bloke: slovenske, hrvatske in v cirilici po brezkonkurenčnih tvorniškib cenah. NAJVEČJA ZALOGA ~ elektro-motorjev bakrena žice v vsaki debelini. Bergman-novih covli. tar vsakovrstnega instalacijskega materijala po najnižjih tovarniških cenah, dobavliata takoi O. N. MAZURAN in COMP, Ljubljana, Dunajska cesta 33. Telelon štev. 13. 223, 366, 534. LJUDSKA POSOJILNICA registrovana zadruga z n?DiKie!fino zavezo v Ljub lani obrestuje hranilno vloge po najugodnejši obrestni meri, v-szane vloge po dogovoru brez vsakega odbitka. — Svoje prostore Ima tik za frančiškansko cerkvijo v lastni oalači, zidani še pred vojsko, iz lastnih sredstev. — Poleg jamstva, ki ga nudi lastna palača, velepcscslvo in drugo lastno premoženje, jamčijo pri Ljudski posojilnici kot zadrugi z neomejenim jamstvom za vlogo vsi člani z vsem svojim premoženjem, ki presega večkratno vrednost vseh vlog. m ji IB 1 M m m M f ii m m Hranilne vloge znašajo nad K 130,000.000 — KUPIM ALI VZAMEM NA POSODO Ugodna prilika za nakup 2 cis božičnih daril! Več vagonov SENA dobrega, naprodaj. — Več pove apraviteljstvo graščine Kodeljevo. PRODAM radi selitve popolnoma dobro irSzJK. čevljar, stroj in močni Singer CILINDER - STROJ. — Naslov pove uprava lista pod Št. 7873. IŠČEMO električno nanrayo sa razsvetljavo večje vari. — Ponudbe z opisom strojev, kapacitete, labrikata in cene naj sc pošljejo no upravo pod šibo •ELEKTRIČNA NAPRAVA 7890«. A. ŽIBERT modna trgovina ▼ Prešernovi nI., naznanja cenj. občinstvu, da prodaja, dokler traja stara zaloga, razno ZIMSKO MODNO BLAGO po globoko znižanih cenah. — Posebno priporoča: moško in žensko triko - perilo, pletene jopic«, nogavic«, čepice, rokavice, žepno robce, kravate, moške in ženske srajce, razna švicarska vezenina itd. NA DROBNO! NA DEBELO 1 220 voltov, 20—3P konjskih sli. J. BONAC SIN m Ljubljana. čistokrven, Montaionskc pasmo, NA* PRODAJ, -r- Poizve sa v upravitelj-stvu graščine na Kodeljevem. Pohištvo. MLAD PES raski ratler, dober čuvaj, naprodaj Več povedo v gostilni Ambrožev trg Stev. 9. žive ribe za LJubljano! 12. decembra je prispel v Ljubljano prvi vagon ŽIVIH RIB različnih vrst Razprodaja sc vrši vsak dan na trgu. Ta petek konkurenčna razprodaja. 7868 UMaiMUMaUMMMBaMBISBB* Deske naprodaj okrog 35 m« smrekovih, 2^5 ln 5 cm debelosti. Poizve in ogleda sc na ELEKTRIČNI ŽAGI v Kozarjah p* Ljubljani. aMBBaa«aaB—waiMBBB»>i Naznanilo. Županstvo Višnja goni naznanja, da ) jar DNE IJ. T. M. -a* vrši T Višnji gori redni ŽIVINSKI SEJEM. Županstvo Višnja gora. Ha stanovanje in hrano VZAMEM dva mala dijaka ali dijakinji ftudi brata in sestro). - Naslov pove npr. lista pod »Stroga in skrbna oskrba 7939«. Poa Mo ceno razprodajam vso DAMSKO KONFEKCIJO, dokler je fe kaj zalogo, -o. FRAN LUKIČ, Ljubljana, Pred škoiijo štev. 19. 7928 Nemški doqi LS NAPRODAJ. Naslov pove uprava »Slovenca« pod štev. 7846. Prnriarri • 2 gi«d«nci, mize in stole, I I uuaill . petrolejske sveUlke, različne zastara in druge vsakovrstne stvari- - VOKAČ, Ljubljana, Krekov trg Uev. 10, IL nadstr. 7876 Diesel-motor naprodaj tnalo rabljen, kompleten, s pritiklinami, fabuliat I. brnske tovarne za stroje, ima 30 HP, ležeč. Naslov: Uprava snežniške graščine v Snežniku, pošta Stari trg— Rakek, S. H. S._7942 Iflotfil« P- Proskowetz, Wien, skoraj MdVir nov, NAPRODAJ v Kamnika (Čutna 32/1). Dolg 160 cm; cena 25JM0 dinarjev. — Čas ogleda lc do 20. t m. Zamenjam lokal v sredini Ljubljano z» stanovanje v bliž. Mestnega doma. Cenj. ponudbe na upravo »Slovenca« pod: »Lokal takoj 7845«. PRODAM popolnoma nov STROJ ZA IZDELOVANJE ZAREZANE CEMENTNE strešne opeke, i^&tol: Ijevica it 9, pri dolenjskem kolodvoru. K. Widmayer pri »SOLNCU« za vodo. Velika izbora volnenih JOPIC in ČEPIC Raznovrstno PERILO. Svilnati in drugi ROBCI, 8ERFE. Manulakturno BLAGO. OBLEKCE in PREDPASNIKI. Vsa OPRAVA za novorojenčke. MAJE, NOGOVICE domačega izdelka. VENCK1 in ŠOPKI z« neveste, KOVTRL Edina zaloga ABTA-HOV (p*«) itd. — Na debelo primeren popust. 6298 BUKOVO OGLJE nudi najcenejc H. SKALA, Ljabljana, Mi rje Stev. 4. 6830 Izdelujem OBLEKE KOSTUME, PLAŠČE Prevzamem tudi moderniziranje po zmernih ccnah. Priporočam se cenj. damam na deželL _ M. ŽAGAR, šivilja, Ljubljana, Salen-drova ulica St 4. »Realia« afjftftas posreduje pri prodaji in nakupu vsakovrstnih nepremičnin. Brezplačne objav« v lastni reki. izložbil Vsestranske zveze I Stoječ nami kotel 60—80 m3 kurilne ploskve, cirka 8 Atm. pritiska, KUPIM. *mc Spalnico, jedilnice, pisalne mize, omare za kn.ige itd. iz hrastovega, češnjevega, javorjevega ln orehovega lesa najceneje naprodaj pri stalni zalogi pohištva Ivan NAPAST, Vižmarje 76, pri Ljublj. 7938 Denar za prihranite, fo kupite za obleke OST AN« KE MOŠKEGA in 2ENSKEGA BLAGA! pod lastno ceno pri: LENASI & GERKMAN, Ljubljana ArhiteUi in meslni stavbenik Viljem TREO Ljubljane Gosposvetskč cesta 10. letel mlei št 1U3 Uslanov Icla 1850. se priporoča za zgradbe vseh vrst ler I2vršuie načrle tn proračune« J. BONAČ SIN Ljnbljana. HALO J ČUJETE ? HALO ! Svetujem Vam, da ja ne kupite preje emajlir. kuhinjske posode predno si oo ogledate blago od NOVO-DOSLE PARTIJE v veliki izberi pri »FORTUNA« trg. dr. BIZJAK in Comp^ Ljnbljana, Krekov i*fj 7—8 (poleg Mesto. doma). Engross — Konkur. cenc — En detail rS3 O S-« Jg ^ ■H O S «5« as 03 "2 S.'«« >U S M •SJa S w -O o o o5 šjl 3 ž 5 - > -cl 6 £ ž '3 N JUGOSLAVIJA SJEVERNA - AMERIKA - JUŽNA ^ PUTNIČKI URED sfr ^ummu BANKS LJubljana, L&greb, Beogra-I, Sarajevo, Split, Šibcnik, Dubrovnik, Kotor, Ercegnovi. Moikovlč, Korčula, Jelša. Maribor, Celje, Prevalje, Kranj filavDO zastopstvo zs Jesoslavijo Šablone Generale iiaiiaaa VOZNI' RED Genova Busuos AItm i. dmiombra Earopu J7. docembr« 7. decombra Oiulio Cesaro 23. doo.ombni 11. dcoembra Ee Vittorio 2«. aecembra 20. decembra Duca D'Aosc* 17. jan. f9!*. Oonova 0. deoembra Dnillo Nott Torlc so. decumbra mimMnilU)nmiWMMlll,iniNM.iniHllltHM >..i«tiiaWN,M*«Min.,tii,iiMii,ii.i»iniiiiiiiiit,Mfiiti(,i,iii,HiiNHiitiniTitiii[|,ilti,iiiiiil, ________llNrOn^ACIIt DAJE 0R£ZPS.A£lVG iaddanska danka v zi|orej iiavetleiiih mestih. ■ Pozor! ■ | božično in noooletno a Is SFSCSlfl Orz. razredne P Cela srsflia, k! stane za asah razred SO Oin, lahko zadene zaSelltom ;anuarja m Din 120.000 5 HkB P* 'ara oseh psi razredoo, lahko zadene o petem razreda g Dtr& 1,500.000 $S izda?8'0 se fndl poIooiCne srečke po 40 Din in Cetrtfnske po 20 Din. Si Srecfce sk dfibijo na,kosn^}e ao 2. Jan ar,a pr.hodn^sa ^ta pri | Zadružni gospodarski banki BI Trgovska banka d. d., Ljubljana podružnice; | Maribor Novo mesto Rakek Slovenigradec Slovenska Bistrica Šelenburgova ulica Stev. f (Kapital tn rezerve DIrt 17,500.000-) izvršuje vse bančne posle najtočneje in najkulantneje. Ekspoziture: Bnolavfce z Trnovska. Telefon!: 139, 14©, -453. Konjice Meia-Oravograd Liuuijana (menjalnica V Kolo* dvorski uiici) 02868246 Stran & SLOVENEC, dn* 15. deeeo&r* 198, /Sfan. 283» % Božična darila! Perilo za dame ia gospode! Priprosto in najfinejše po najnižjih cenah! Tvornica perila M. Mmi Ljubljana, Cankarjevo nabrežje St. f. OGLJE. Štiri vagone bukovega in hrastovega OGLJA ii o damo. Cena po dogovoru. - Naslov v upravi .Slovenca« pod gtev, 7829. čreva vseh vrst najboljSe kvalitete, dobite, kakor vsako leto — po najnižji dnevni ceni pri Jos. Bergmanu, Ljubljana, Poljanska cesta 85. 1 Heprmčljive Konjske odeje t za komate, uepremočljive plahte sa vozove in avtomobile v največji zalogi in po najnižjih cenah dobite pri Srtiotten i drag, Zagreb ssm UrtioviCTu tU. n Prodaja Čevljev po nizki ceni pri GORENJ KI" Pogn-Carfev trg 3. Tvrdka F. in !. GORIČAR, Ljubljana, Sv. Petra cesta št. 29, nudi za m planine, harmonije, (tudi igrane) na obroke in posodo. — Največja izbera v Jugoslaviji. Velikanska zaloca vseh glasb, instrumentov, strun in muzikallj na debelo in drobno. — Ulionz Breznik, b. aC. Glasb. Matice, Ljubljano, Mesloi iro 3. Halo! Preden kupil, oglel st izložbo prt A. Sinkovic nrsl. li Soss Piodejo do konca meiero s -2® V® POPUSTA. registrovana zadruga z omejeno zavezo. PLarna v Ljubljani, Tržašl-ra cesta štev. 2. — Tehniško vodstvo po 9tl-cl.veno avtoriziranem gradbenem inženirju. — Projektira in izvršuje vsa v stavbeno in inženirsko stroko spadajoča dela. Delo solidnoi 7314 Cene konkurenčne. RAZSTAVA okusnih božičnih predmetov asa dUčJime ira gospode Aleksandrova cesta 3- L nacist neid trgovino KETTE celi dan otvorjena do 9 veliko izbiro raznega PERILA od pripro-sie do najfinejše izdelave kot: moike srajce, navadne, za delavce, fine bele in celir v modnih barvah ter različne spalne; moške spodnje hlače iz platna, gra-dlna in triko; ženske dnevne in spalne srajce, hlače, kombineže, spodnja Krila, modrčke, razne dain&ke bluze, ženske in otročje predpasnike, otročje oblekce za dečke iu deklice iz barhenta in volnene, VSE LASTNI IZDELEK, dalje vsakovrstno manuiaktnmo blago za moSke in ženske obleke in za perilo, trikotažo, rute, svilene in volnene, ierpe, žepre robce, nogavice, kravate, ovratnike in drugo modne predmete po zelo nizkih cenah. Og'ejte si blago in cene, preden kupite drugje! ■hhbbb b ■ b ■ b abobacbk b b b ««ffl u Pohištvo naročite najceneje pri ERMAN & ARHAR MIZARSTVO — ŠT. VID Stev. 4 nad Ljubljano. - Zaloga «A. Ž. PANJEV. Zahtevajte cenik! BBBBBaBBaaaaaaaaasaaaaaBBB Zastopniki aa spreimejo! Priporoča ae naknp najboljših FflFF šivalnih strojev. a IS leto. Jamstvom. Prodaja aa obroke j So>Idne cena I Dobe sa le pri tvrdki IGN. VOK - Ljubljana Podružnica v NOVEM MESTO Wertheim - blagajne za vzidanje, vloma- in ognjavarne, v vsakem stanovanju oziroma prostoru z majhnimi stroški nevidno naraestljive, t 6 različnih velikostih dobavlja in popis s cenikom brezplačno razpošilja Ljubljanska komercijalna dražba, Ljubljana, Bleiweisova cesta 18, Provizijski zastopniki naj se javijo! finalni strofi na celem svetu znani kot najboljši. — Podružnica in zastopstva v vseh mesttb. LJUBLJHKH, Seienbnrgooa ulica Sln.l Centrala za državo SHS Zagreb, Marulideva ul. 5, II. kat. aifliiBHNiHHiHMBniuiaiuBHBaBBRauHBuaunaanig 3 S a B GS 3 h a S a ei Vrata frank Ustanovljeno 1854 Zagreb, Sajmtšie trg 91 Št 2 Telefon št. 22-70 Veletrgovina manufakturnega blaga Glavno zastopstvo in gaioga. ^annioalder *Baummll$pinn- 9a Mik *&a:*nwald- vo in pop ra rila in tudi zamenjam. izdelovatelj vsakovrstnih voz Dra ome.J, št. «0, p Domžale. . MiHOR TEHN. PISARNA-ZASTOP. TVORNIC LJUBLJANA, SL0MSK0VA ULICA 7 Projaktuje, dobavi, ocsn.ujs In prslzkuka aBBBaaagaaa^aaBaBBaaaBaBaaaaaasBBaaaaaaaBaBsaBBafflaaBS' / VSObe »aasvvMjjjJe Strojne naprave, orodje, žel. konstrukcije, transportne in industrijske naprave. Nudi tudi ugodno PRODAJO sil NAKUP ter aprejema prijave lz ta- in Inozemstva u vaaka vrsta na prodaj atojačlh, dobro ohranjenih r«f€SM8i slrolcv. 311181, podgane, stenice, Ščurki n vso golazen mora poginiti, ako porabljate tooia naiboljo fureiKkučana m aplofcao bvaliena • redstva, Kot proti »oliakim in bičniin miši rti Din7-SO '.n podgane Din7'80, za lOurfc« Din 10. b» itenloo Din 7 BO omA.v.ltio moljev Din8-— proti mrčesom Din 7*50, mar.Uo proti atam »ri jjnflefc Din 4 — ln živini Din«-—; BanSi v obiski in oe-rUu Dra 7-50; proti mrčMn na saOJuln zelenjafll proti mravljam Din 7-50, 1'oazlia r><> povr.etiu '/.aro. ..a okspori .ARTKS* kom laboratorij IL Jttn er, Pairlnjs a ul. 3. Zigreb JU. Trgovoem pri v.«Jem odjemu popust. d. d. v Ljubiia^i prodaja premog iz slovenskih premogovnikov vseh kakovosti, v celih vagonih po originalnih cenah premogovnikov za domačo uporabo kakor tudi za industrijska podjetja in razpečava na debelo inozemski premog in koks vsake vrste in vsakega izvora terpSrča Ia čehoslovaški in angleški koks za livarne in domačo uporabo, kovaški premog, črni premog in brokete. Naslov: Prometni zavod za premog, t 1 centrala v Liubliani, Miklošičeva ičeva c. 15/11. | "Mzmmi |pE: ii Zadružna Gospodarska banka d. d. Ljubljana, Miklošičeva cesta štev. 10 i (v lastni palači vis h vis hotela „Union"). Telefon et. 67 in 470. Račun poštno čekovnega urada za Slovenijo Stev. 11.946, v Zagrebu Stev. 30.080. Podružnica: DJAKOVO, MARIBOR, SARAJEVO, SOMBOR, SPLIT, ŠIBENIK. Ekspozitura: BLE0. Interesna skupnost s: Gospodarsko banko d. d v Novem Sadu. Kapital In rezerve skupno nad Oln 13,000.000»-. Daje trgovske kredite, eskomptira menice, lombardira vrednostne papirje, daje v najem jeklene shrambe za vrednote, kupuje in prodaja kar najbolje tuje valute ln devize, sprejema vloge na tekočem računu in ua vložne knjižice ter preskrbuje vse bančne bi borzne transakcije pod oajugodnejšimi pogoji PooblaSCeni prodajalec srečk Drž. razr. loterije. m d Izdata konzorcij »Slovenca«. Odgovorni urednik: Mihael Molkerc v Liubliani. Jugoslovanska tiskarna v Liubliani