PLANINSKI VESTNIK
Založnik turistično planinskega zemljevida Samoborskega in Žum-beražkega gorja je Marcon iz Zagreba, avtorji pa so T. Krivec, Z. Kristijan in G. Hubeny. To je prva hrvaSka planinska karta, ki so jo pripravili s pomočjo računalnika (program autocad 12 in corel 4). Karta zajema Samoborsko in Žumbe-raško gorje ter del Gorjancev od Samobora do Sošic in od Jastreba rske ga in Krašičev do Kostanjevice na Krki, Velikega Cirnika in gradu Mokrice. Številne markirane poti na obeti straneh meje so narisane zelo pregledno. Na naslovni strani je Okič-grad, na zadnji strani pa je dodatek, majhna karta vršnega dela Žumberaške gore in Gorjancev okoli Trdinovega vrha in Svete Gere od Sošic do Vahte in od planinskega doma v Sekuličih do doma na Gospodični. Tam je opis vseh planinskih koč, vključno z domom na Gospodični na Gorjancih, in sicer v hrvaškem, angleškem in nemškem jeziku.
Zemljevid je izdelan v merilu 1 : 50.000, izohipse pa so na 100 metrov. Vrisane markirane poti in ceste omogočajo planincem, kolesarjem in avtomobil isto m varno hojo in vožnjo po teh predelih. Obe karti je mogoče naročiti z dopisnico na naslov: Zdenko Kristijan, Langova 27, HR-41430 Samobor, Cena za karto je 600 tolarjev. Naročnikom iz Slovenije pošljemo karti s pošto iz Brežic in ju plačajo po povzetju.
Planinsko turistično karto Samoborskega gorja je založil Smand d,o.o. iz Varaždina, Cargovec 87, HFt-42205 Vidovec, kjer jo je mogoče naročiti. Karto je izdelal Zlat-ko Smerke, dipl. inž.: in zajema območje od Samobora do Slavetica in Zečakov ter od Jastrebarskega do Brega ne in Stojdrage. Naslovna stran je oblikovana enako kol druge doslej izdane karte (Medvednica in Ivanščica), številka te karte pa je 08. Merilo karte je 1 : 25,000. izo-hipse pa so na 25 metrov. Poleg markiranih poti in cest so na zemljevidu narisane tudi številne neoznačene poti.
Na hrbtni strani karte je seznam markiranih planinskih poti, planinskih koč in gostinskih objektov, 360
seznam planinskih transverzalnih poti in avtobusnih prog podjetja Sa-moborček-Autoturist iz Samobora.
Zdenko Kristijan
tm©wB©©
Posloviti smo se od planinke Nade
Zadnje dni aprila letos smo se člani Planinskega društva Sežana poslovili od Nade Seražin. prijateljice, iskrene kolegice in članice našega društva od 1961, leta. Njena življenjska pot se je začela leta 1933 v Kazljah na Krasu. Pripeljala jo je do Sežane, kjer je bila vse do upokojitve magistra v lekarni v Sežani in v podružnicah na Krasu. Spremljali smo jo kot članico društva, jo doživljali kot človeka, ki je znala tako po strokovni kot človeški plati pomagati vsem, ki smo kdajkoli bili potrebni pomoči. Bila je vesele narave in v družbi vedno pripravljena s pesmijo popestriti srečanje.
Nada ni odrekla sodelovanja v društvenem odboru vse od leta 1967, ko je bila izvoljena v upravni odbor. Po dveh letih je sprejela naloge v nadzornem odboru kot članica in kasneje kot predsednica do leta 1982, nakar je osem let vodila odsek za varstvo narave in gorsko stražo. Od leta 1990 je bila ponovno predsednica našega nadzornega odbora. Sicer pa je ne glede na zadolžitve sodelovala In pomagala pri delu z mladimi, pri markiranju planinskih poti, na izletih, pri različnih prireditvah in srečanjih. Leta 1977 smo ji podelili pla-
keto Planinskega društva Sežana, leta 1982 je dobila bronasti častni znak PZS, leta 1992 smo ji ob 40-letnici našega društva dali priznanje in nihče od nas takrat niti slutil ni, da je to zadnje priznanje dobri planinki, prijateljici in znanki, ki je vse svoje življenje dajala, dobila pa ob zasluženi upokojitvi prav malo časa, da bi mogla živeti brezskrbno in se razdajati naravi, katere del je bila in ki jo je tako zelo ljubila. Sredi prebujajoče pomladi je Nada izgubila bitko z življenjem, Z žalostjo v srcu smo se od nje poslovili na domačem pokopališču v Kazljah 22. aprila 1995 in začutili v sebi tisto, kar smo družini pokojnice sporočili v sožalju:
So noči, ki jih človek v solzah preživi,
in so dnevi, ko solze niti sonce ne posuši.
Tako strta so naša srca ob izgubi vaše in naše Nade — pa vendar, zberite skupaj z nami moči
in poiščite v globini srca mirne noči.
Sežanski planinci
101. občni zbor P D Ljubljana Matica_
V dvorani slovenskih sindikatov ob Dalmatinovi ulici v Ljubljani je bil 24. maja 101. redni občni zbor Planinskega društva Ljubljana Matica, po številu članov največjega slovenskega planinskega društva. Potem ko je ob 18.30 podpredsednik Jurij Mušič ugotovil, da ni navzočih dovolj članov, je začetek odložil za pol ure, kot določa statut, ta čas pa je alpinist Stane Belak-Šrauf z diapozitivi in kratkim predavanjem poslušalce popeljal v Himalajo, Ko je bilo ob 19. uri navzočih 150 članov, se je občni zbor lahko začel. Udeleženci so najprej z minuto molka počastili spomin v zadnjem letu preminulih društvenih članov In še posebej predsednika Gregorja Klančnika nato je predsednik delovnega predsedstva dr. Bojan Špicar izročil soprogi in sinu pokojnega predsednika Klančnika listino častnega člana, ki bi jo Gregor Klančnik moral prejeti že na lanskem občnem zboru, vendar jo je v svoji skromnosti odklonil.