d.o.o. Iv,
TRGOVINA, MONTAŽA
•vodovod • centralna kuijava •plinske Instalacije •kopalniška oprema •keramične ploščice
OBRTNA CONA NOVI JORK, Nova vas pri Markovcih 103, tel.: 754 00 90
HIŠA
feflDARIL ▼^•ii t •
Kjer vsa darila so doma!
Panap d.o.o., Supermesto, Ormoška 30, Ruj
RADIOPTUJ
89,8° 98,2° 104,3
oddajamo že
45 let
Nogomet • Drava spet v nevarnih vodah
O Stran 15
Po mestni občini Ptuj • Politika ponovno pridobila na času
O Stran 2
Po naših občinah Haloze • V Turškem Vrhu in Korenjaku udarila toča O Stran 8
Po mestni občini Ptuj • Kaosu v Prešernovi bi se dalo izogniti
O Stran 32
Ptuj, petek, 9. maja 2008
letnik LXI • št. 36 odgovorni urednik: Jože Šmigoc cena: 1,17 EUR
Natisnjenih: 12.000 izvodov ISSN 7704-01993
Štajerski TEB
Majšperk • Tretji mednarodni glasbeni sejem
Dnevi glasbe, motorjev, kulinarike in zabave
Včeraj so v Majšperku odprli 3. mednarodni glasbeni sejem, ki je po besedah Albina Brenclja, direktorja podjetja Albin Promotion, letos razširjen in obogaten, saj na njem razstavlja že 23 proizvajalcev glasbil, glasbene opreme, ozvočenja in avto akustike ter ljudskih glasbil iz domovine in tujine; pester in privlačen pa je tudi program obsejemskih dejavnosti.
Že na včerajšnji otvoritveni slovesnosti se je pokazalo da je sejem prava meka za vse mlade po srcu, saj so si ga z zanimanjem ogledovali takoj po slavnostnem prerezu vrvice, kar so složno opravili majšperška županja dr. Darinka Fakin, poslanec državnega zbora Branko Marinič in direktor sejma Albin Brencl. V zabaviščnem šotoru je bila sinoči javna radijska oddaja Četrtkov večer, danes bo sejmišče odprto od 10. do 19. ure, čez dan bo potekal velik Moto piknik, ob 19. uri se bo pričel izbor za Naj rock skupino, obogaten s pivo partyjem in hostesami ter s skupinama Rukola in Drugo dugme. V soboto se bo od 10. dalje odvijal bogat zabavno-glasbeni program z nastopi glasbenikov in skupin ter tamburaškega orkestra DPD Svoboda Majšperk. Ob 20.uri pa se bo pričela Or-fejčkova gostilna z Lukom in Pepijem ter številnimi gosti.
Več o sejmu pa v torkovi reportaži.
M. Ozmec
Foto: Martin Ozmec
Turnišče • Prestavitev nadvoza M Zavrč, Gorišnica • Občini sprti zaradi takse
Pobuda je prepozna
Spor rešuje sodišče
Ena najbolj vročih informacij, ki so ta teden zaokrožile po občinah (zaenkrat še) Spodnjega Podravja, je gotovo tožba na sodišču, ki jo je zoper občino Gorišnica in njenega župana Jožefa Kokota sprožila občina Zavrč, ki jo vodi župan Miran Vuk.
Člani civilne iniciative Selška cesta so se na gradbišču avtocestnega odseka Slivnica-Draženci v sredo sestali s predstavniki Ministrstva za promet, DARS-a, DDC-ja in še nekaterimi drugimi (MO Ptuj, Občina Hajdina, ČS Breg-Turni-šče, Lineal, BPI), da bi se pogovorili in dogovorili za spremembo lokacije nadvoza na Selski cesti na Ptuju. V civilni iniciativi so namreč še vedno prepričani, da bi investitorji, projektanti in izvajalci del lahko prisluhnili njihovemu predlogu, ker je do konca gradnje avtoceste še leto dni.
Predstavniki iniciative so prepričani, da je njihov pre-
dlog boljši od državnega, celo pocenil bi gradnjo, ker bi viadukt prečkal štiri in ne šest voznih pasov, oni pa bi lahko kvalitetneje zaživeli. O tem, da so potrebna za spremembo državnega lokacijskega tri leta, se jih ni dalo prepričati. Če bi želeli ugoditi krajanom, bi morali gradnjo v tem trenutku ustaviti, v obdobju do uveljavitve spremembe državnega lokacijskega načrta promet drugače rešiti, ponovno pripraviti tudi študijo vplivov na okolje, ker je tak postopek za objekte državnega pomena, to zakon predpisuje in nalaga. Državni lokacijski načrt je zakon, sprememb ni mogoče uveljavljati čez noč.
O Stran 6
Razlog tožbe je nevrači-lo komunalne takse, ki jo je občina Zavrč v skladu s sporazumom oz. pisnim dogovorom kar nekaj let zapovrstjo odstopila občini Gorišnica za izvedbo okoljevarstvenih (komunalnih) projektov.
Kot je znano, komunalno takso lahko občine uporabijo izključno za točno določene namenske projekte na svojem območju (izgradnja vodovoda, kanalizacije ipd.), sicer jo morajo prepustiti državnemu proračunu. Po veljavni zakonodaji, kot je pojasnil Jernej Šomen s ptujskega Komunalnega podjetja, ki to takso zbira, se lahko občine medsebojno dogovorijo za porabo
sredstev iz naslova komunalne takse, kar v praksi pomeni, da lahko ena občina, ki nima pripravljenega ustreznega izvedbenega projekta na področju komunalne infrastrukture, „svojo" komunalno takso odstopi drugi občini, ki takšen projekt ima oziroma ga izvaja. Sporazumi med občinami s pravnega vidika tako niso sporni; za okoljsko ministrstvo je pomembno le, da je ves denar iz naslova takse resnično uporabljen za namene, kot je določen. Kako se občini potem dogovorita okoli vračila odstopljenega oziroma „sposojenega" denarja, pa ministrstva več ne zanima.
Gotovo je sporazum med občinami glede porabe na-
menskega denarja na domačem terenu veliko boljši, kot da bi ta denar vračale v državni proračun, saj od tega potem ne bi imel nihče nič. Zaplete pa se lahko, ko občina, ki je pokoristila „komunalni" denar od druge občine, le-tega ne vrne. In nekaj takega se je zdaj zgodilo med dvema sosednjima občinama: Zavr-čem in Gorišnico. Izjave obeh županov, ki si zdaj na sodišču stojita nasproti, so nekoliko različne, čeprav nobeden ne zanika tega, da se je komunalna taksa obeh občin zlivala v izvedbo projekta v občini Go-rišnica. In zakaj je bilo potem potrebno sprožiti tožbo?!
O Stran 3
Ptuj • Zgodbi o ptujski kabelski televiziji še ni videti konca
Politika ponovno pridobila na času
Nekateri so naivno pričakovali, da se bo sedaj, ko je izdelana ekspertiza mag. Pavla Štajdoharja, univ. dipl. inž. el., sodnega izvedenca in cenilca za elektrostroko (elektroniko, elektrotehniko in računalništvo), gospodarski spor glede ptujske KTV zaradi ugotovitve solastniškega deleža in plačila odškodnine v znesku 4.846,32 evra končal. Narok za glavno obravnavo je bil 6. maja, spor pa poteka že od leta 2004.
Glavna obravnava se je tega dne končala v rekordnih dvajsetih minutah, čeprav bi bilo potrebno zaslišati le še štiri tožeče stranke, ki so bile zainteresirane kratko pričati. Kot tožeče stranke so se glavne obravnave udeležili Rudolf Zemljič, Ingel, d. o. o., poo-blaščenka odvetnica Nada Jurčevic, Boris Krajnc, Rajko Brglez, Janez Rožmarin, Boris Gornik in pooblaščenec odvetnik Milan Štumberger, za toženo stranko (MO Ptuj) pa pooblaščenka odvetnica dr. Vida Mayr. Od tožnikov se glavne obravnave nista udeležila Janko Čuš in Franca Štru-cl; zanju sta bili vabili izkazani, izostanka pa nista opravičila. Kot predstavnik javnosti se je obravnave udeležil Sto-jan Žižek, bivši predsednik četrtne skupnosti Ljudski vrt, ki je zaradi dogajanja v zvezi s
KTV Ptuj protestno odstopil s te funkcije in je v zvezi s tem predlagal tudi odpoklic ptujskega župana.
Pravdne stranke so vložile pripravljalne vloge, okrožna sodnica-svetnica Milena Vaj-da pa je ugotovila, da tožeče stranke ponovno uveljavljajo tožbeni zahtevek glede odškodnine v višini nekaj nad 65 tisoč evrov, za katerega pa sprememba tožbe ni bila dovoljena. O tem se je namreč sodišče že odločilo s sklepom, vendar tožene stranke vztrajajo pri omenjenem tožbenem zahtevku. Zahtevo po odškodnini so tožniki postavili že s prvim zahtevkom, vztrajajo, da je šlo za širitev tožbenega zahtevka, ne pa za njegovo spremembo.
Odvetnica tožene stranke dr. Vida Mayr je povedala, da je v zvezi z dokaznim pre-
dlogom v pripravljalni vlogi uspela pridobiti podatke, ki se nanašajo na povprečno mesečno neto plačo nekvalificiranega delavca v letu 1988. Znašala je 528.904 dinarjev, v drugi polovici istega leta pa je preračunana v nemške marke znašala 471,38 DEM. Podatke je pridobila preko
Pravzaprav je za najbolj bojevite besede ob letošnjem prvem
telj, ki tudi sicer vsak četrtek v svojih dolgoročnih vremenskih napovedih na POP TV domiselno (in pogumno) poleg vremena vetri tudi politično (in družbeno) ozračje v Sloveniji. Seveda bi se dalo kakšni Trontljevi besedi in delitvi na "bogate" in "zatirane" tudi ugovarjati, vendar pa je tudi res, da so "delavci" nasploh bolj hvaležni za vsak napredek, za vsak uspeh v bližnji in daljni okolici, manj sebični in manj zahtevni kot pa različni stari in novi "bogataši". Tudi ko gre za vreme. "Ljudstvo" na praznik uživa (in se veseli) tudi ob slabem vremenu, grdo vreme pa je lahko resen problem za različne jahte in načrtovane počitnice (in drage izlete) v daljne kraje, ki si jih lahko privoščijo le redki (takšni ali drugačni povzpetneži in tajkuni), ljudje, ki jim običajno ni veliko mar za stiske drugih ... Tako nekako se je glasilo prvomajsko sporočilo (družbeno) angažiranega in kritičnega vremenarja.
Sicer pa je bilo za letošnji prvi maj malo takšnih sporočil, ki bi si jih veljalo posebej zapomniti.
spleta, zato nima uradnih podatkov, vendar vztraja pri dokaznem predlogu. Temu je v imenu tožečih strank oporekal pooblaščenec odvetnik Milan Štumberger. Menil je, da omenjeni dokazni predlog predstavlja zgolj parcialno sliko v celotnem kontekstu, ki ga je o ovrednotenem
Le ena ali dve politični stranki sta "delovnemu ljudstvu" poslali sramežljive pozdrave za prvi maj. Sindikalni voditelji so ponovno opozarjali na nedopustne razlike v delitvi ustvarjenega dobička, na prenizke delavske plače in na nesramno prepričanje novodobnih slovenskih kapitalistov, "da so delavci predvsem strošek" in da so predvsem delavci tisti, pri katerih bi bilo treba vselej in naprej najbolj rigorozno (in brezčutno) varčevati. Sicer pa sindikalne centrale niso poskrbele za kakšne druge večje izzive (in zahteve) v zvezi s položajem zaposlenih v Sloveniji, ki seveda ni povezan izključno s plačami, ampak še z marsičim drugim.
Škoda, da slovenski sindikati tokratnega prvega maja niso (tudi glede na slovensko predsedovanje Evropski uniji) izkoristili za izrazitejšo "internacionalizacijo" praznika in zdaj aktualnih delavskih problemov in prioritet, saj je ravno prvi maj od nekdaj karakterizirala tudi njegova "internacionalnost". Seveda je kar nekaj tehtnih razlogov za to, da niti enega svojega socialnega vprašanja in socialne tegobe ne pojmujemo zgolj kot samo svojo.
V globaliziranem svetu je še kako pomembno, da se vsak hip zavedamo položaja in stisk delavstva v celoti in spoznanja, da no-
KTV sistemu Ptuj in višini deležev tožnikov predstavil sodni izvedenec mag. Pavle Štajdohar. Je nerelevanten in popolnoma nepomemben. Če bi tožena stranka želela spodbijati ugotovitve sodnega izvedenca na opisani način, bi morala predlagati vsaj njegovo zaslišanje, da bi
bena naša sreča niti kratkoročno, predvsem pa dolgoročno ne more biti posledica nesreče in nedopustno slabega položaja drugih. Pri tem seveda ne gre zgolj za "enkratno pomoč", ki bi jo tako ali drugače dajali drugim, ampak za jasno spoznanje in zaznavno prizadevanje, da bi povsod po svetu ustvarili razmere, ki bi bile vredne človeka. Zdaj že ni nobena skrivnost, da milijoni in milijoni delavcev v nerazvitem svetu - na Kitajskem in širše v Aziji in drugod - delujejo v napol suženjskih razmerah, z delavniki, ki presegajo in teptajo mnoge temeljne dosežke več desetletnih sindikalnih bojev. Zakaj mi in Evropa ob letošnjem prvem maju nismo na vse to opozorili še enkrat, še bolj določno in še bolj dramatično, kot smo to počenjali doslej? Zakaj se evropski in svetovni boj za človekove pravice (in demokracijo) še vedno zožuje zgolj na zavzemanje za tako imenovane "klasične" (politične) pravice, bistveno manj pa na zagotavljanje ekonomskih (socialnih) pravic? Zakaj Evropa (in razviti svet v celoti) ne začenja tistim, ki vanjo izvažajo najrazličnejše poceni in konkurenčno blago, ki je tudi sad grozljivega izkoriščanja in kratenja pravic delavcem, ki to blago izdelujejo, postavljati izrazitejših zahtev in omejitev, ki bi jih vendarle silile, da o takšnem izkoriščanju ljudi začnejo bolj razmišljati in ga tudi odpravljati?
V Sloveniji se še vedno zdi, da so različni politiki in različne politične opcije ujetniki teze, po kateri
se lahko o njem vsebinsko izjasnil. Tako pa je izvedensko mnenje določno po vsebini, takšen nasprotni dokaz ga ne more omajati.
Potem ko je bilo ugotovljeno, da v sobi 12, kjer je potekala razprava, sedi tudi predstavnik javnosti Stojan Žižek, je sodnica povedala, da zaslišanj ne more opraviti danes, 6. maja, lahko pa tožniki izbirajo datum glavne obravnave v septembru. Preložila jo je na 16. september ob 10. uri, zanjo pa ne bo posebnih vabil, razen za manjkajoča tožnika Janka Čuša in Franca Štrucla.
Tožniki, ki že tako dolgo čakajo na zaslišanje, so bili presenečeni nad tako odločitvijo sodnice, saj bi že bil skrajni čas, da se zadeva konča tako ali drugače. Nekateri so se spraševali, ali morebiti v tem primeru ne gre že za priprave na sodniško stavko. »O kakšni mirni rešitvi ni ne duha ne sluha, niti več ne sprašujem,« pa je bilo slišati sodnico, ko je bila formalno razprava že končana.
MG
pomeni (politično) identificiranje s prvim majem nekakšno problematično koketiranje s prejšnjim sistemom in prejšnjimi časi. Kar nekaj čelnih ljudi sodobne slovenske družbe se tega praznika nekako sramuje ali pa se jim nasploh zdi odveč. Ljubljanski župan in priznan poslovnež Zoran Jankovič se upravičeno čudi, ker večina vodilnih ljudi iz gospodarstva in poslovnega sveta prvega maja ne čuti tudi kot svojega praznika in svoje zaveze do zaposlenih. Slovenski in hrvaški premier sta navzočnost na skupnem zboru slovenskih in hrvaških sindikatov izkoristila predvsem za "politično" govorjenje, ki ni imelo (vsaj glede na poročanje medijev) kakšne posebne delavske in socialne note. Lepo je, da je na prvomajskem zboru kakšnih pet tisoč dolenjskih delavcev spregovoril slovenski državni predsednik dr. Danilo Türk. Dobro je, da je konkretno poudaril, da se uspešnost dolenjskega gospodarstva premalo izrazito kaže tudi v boljšem (gmotnem in siceršnjem) položaju dolenjskih delavcev. Sicer pa bi njegova (presplošna) ugotovitev, da je "prispevek dela in delavcev k ekonomski stabilnosti in ekonomski uspešnosti velik, ne pa vselej tudi ustrezno priznan "zahtevala natančnejšo identifikacijo, natančnejše ugotavljanje in odpravljanje vzrokov za to. Pri vseh in povsod po Sloveniji.
Jak Koprivc
Uvodnik
Brezna človečnosti
Že kakšen teden smo vsi zgroženi ob vesti, ki jo je razkrila avstrijska policija, namreč, da je Josef Fritzl v kletnem stanovanju 24 let izvajal nasilje nad svojo hčerko, s katero ima tudi šest skupnih otrok. Zapor z osmimi vrati je menda pazljivo načrtoval od leta 1978, ko je bila hči Elisabeth stara 12 let. Pri širitvi prostorov pa so v kasnejših letih sodelovale tudi žrtve. Elisabeth in drugi otroci so še naprej v psihiatrični oskrbi, medtem ko je 19-letna Kerstin še vedno v komi. In ko je Fritzl stopil pred tožilstvo, je nonšalantno izjavil, da bi jih konec koncev lahko vse pustil pomreti v kleti, ampak ne, on sam je hčer (vnukinjo) Kerstin odpeljal v bolnišnico. S tem je menda hotel povedati, kako dober človek da je.
Le nekaj dni po tem smo konzumirali naslednjo šokantno novico. Mladi Nemec si je želel pripraviti piz-zo, zato je brskal po družinski zamrzovalni skrinji. Našel je več izdelkov, ki jim je potekel rok trajanja, in jih vrgel v smeti. Naletel pa je tudi na zavojčke, v katere je njegova mati spravila trupla treh novorojenčkov. Zgroženi najstnik je poklical policijo.
Avstrijska in nemška javnost se vse pogosteje sprašujeta, kaj je narobe z njimi, kaj je z narodom, kjer se tako bolestni zločini tako pogosto ponavljajo. Psihologi sedaj razpredajo, da naj bi to izviralo iz njihove obremenjenosti z drugo svetovno vojno. Kaj se bo potemtakem čez leto ali dve začelo dogajati pri naših južnih sosedih? In če je tako, tudi pri nas nekateri trpijo za preteklimi travmami. V dnevnem časopisju smo lahko prebrali, da naj bi na Dolenjskem romska družina osem let kot sužnja zadrževala 48-letnega domačina in se nad njim brutalno izživljala. Romi naj bi si vsak mesec prisvojili njegovo socialno pomoč, za njih je moral delati, prisilili pa naj bi ga tudi, da sije odrezal prst na roki, da bi tako dobili njegovo zavarovalnino. Večkrat naj bi jim poskušal pobegniti, vendar so se potem le še brutalneje znesli nad njim.
In kar je najhuje, podobna iztirjena zgodba se lahko dogaja morda pri sosedovih, le opazimo je ne. Ob tem se zdi, da so vse zgodbice o civilizaciji, kulturi, sociali, humanosti le pesek v oči in se človeško bitje dejansko nikoli ni premaknilo iz votline in postavilo na zadnje noge.
Viki Klemenčič Ivanuša
Sedem (ne)pomembnih dni
Ponižan maj
Družba za časopisno in radijsko dejavnost Radio-Tednik, d. o. o., Ptuj. Direktor: Jože Bračič. Naslov: Radio-Tednik Ptuj, p. p. 95, Raičeva 6, 2250 PTUJ; tel.: (02)749 34 10, faks: (02) 749-34-35- Dopisništvo Ormož: tel.: 041 287 922. Štajerski tednik je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izhaja vsak torek in petek. Odgovorni urednik: Jože Šmigoc. Pomočnica odg. urednika: Simona Meznarič. Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Vodja tehnične redakcije: Slavko Ribarič. Celostna podoba: Imprimo, d. o. o. Novinarji: Majda Goznik, Viki Klemenčič Ivanuša, Martin Ozmec, Zmago Šalamun, Simona Meznarič. Lektorica: Lea Vaupotič. Tajnica redakcije: Marjana Pihler (02) 749-34-22. Naročniška razmerja: Majda Šegula (02) 749-34-16. Transakcijski račun: 04202-0000506665 pri Novi KBM, d. d. E-mail uredništva: tednik@amis.net, nabiralnik@radio-tednik.si. Oglasno trženje: Justina Lah (02) 749-34-10, Jelka Knaus (02) 749-34-37. Sprejem oglasov po e-mailu: nabiralnik@radio-tednik.si. Vodja marketinga: Mojca Hrup (02) 749-34-30; narocila@radio-tednik.si. Marketing: Bojana Čeh (02) 749-34-14, Luka Huzjan (02) 780-69-90, Marjana Gobec Dokl (02) 749-34-20, Daniel Rižner (02) 749-34-15. Internet: www.radio-tednik.si,www.tednik.si,www.radio-ptuj.si Cena izvoda v torek 0,63 EUR, v petek 1,17 EUR . Celoletna naročnina: 91,26 EUR, za tujino (samo v petek) 108,50 EUR. Ta številka je bila natisnjena v 12.000 izvodih. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo in ne hono-riramo. Plačani oglasi in objave so lektorirani s strani naročnika. Tisk: Delo, d. d. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu s 7. točko 25. člena Zakona o DDV (Uradni list 23. 12. 1998, št. 89).
Zavrč, Gorišnica • Spor rešuje sodišče
Bo občina Zavrč iztožila „posojen" komunalni denar od občine Gorišnica?
Ena najbolj vročih informacij, ki so ta teden zaokrožile po občinah (zaenkrat še) Spodnjega Podravja je gotovo tožba na sodišču, ki jo je zoper občino Gorišnica in njenega župana Jožefa Kokota sprožila občina Zavrč, ki jo vodi župan Miran Vuk. Razlog tožbe je nevračilo komunalne takse, ki jo je občina Zavrč v skladu s sporazumom oz. pisnim dogovorom kar nekaj let zapovrstjo odstopila občini Gorišnica za izvedbo okoljevarstvenih (komunalnih) projektov.
Foto: SM
Župan občine Gorišnica Jože Kokot meni, da tožba ne bi bila potrebna, saj bi se lahko z županom Vukom osebno dogovorila glede vračila komunalne takse: „Zdaj naj pač sodišče odloči, koliko smo dolžni vrniti občini Zavrč." Nekoliko sporno je dejstvo, da sta občini medsebojni sporazum obojestransko podpisali le za dve leti, Zavrč pa je denar, ki ga je Gorišnica seveda veselo porabila, „nakazoval" več let.
Foto: Martin Ozmec
Župan občine Zavrč Miran Vuk je nad odnosom župana Kokota razočaran in besen hkrati: „Več kot eno leto sem se poskušal dogovoriti po normalni poti za vračilo komunalne takse, pa sem vedno dobival le izgovore. Drugega kot pot na sodišče nam ni preostalo, osebno pa smatram vedenje gorišniškega župana za zelo nepošteno!"
Kot je znano, komunalno takso lahko občine uporabijo izključno za točno določene namenske projekte na svojem območju (izgradnja vodovoda, kanalizacije ipd.), sicer jo morajo prepustiti državnemu proračunu. Po veljavni zakonodaji, kot je pojasnil Jernej Šomen s ptujskega Komunalnega podjetja, ki to takso zbira, se lahko občine medsebojno dogovorijo za porabo sredstev iz naslova komunalne takse, kar v praksi pomeni, da lahko ena občina, ki nima pripravljenega ustreznega izvedbenega projekta na področju komunalne infrastrukture, „svojo" komunalno takso odstopi drugi občini, ki takšen projekt ima oziroma ga izvaja. Sporazumi med občinami s pravnega vidika tako niso sporni; za okoljsko ministrstvo je pomembno le, da je ves denar iz naslova takse resnično uporabljen za namene, kot je določen. Kako se občini potem dogovorita okoli vračila odstopljenega oziroma „sposojenega" denarja, pa ministrstva več ne zanima.
Gotovo je sporazum med občinami glede porabe namenskega denarja na domačem terenu veliko boljši, kot da bi ta denar vračale v državni proračun, saj od tega potem ne bi imel nihče nič. Zaplete pa se lahko, ko občina, ki je pokoristila „komunalni" denar od druge občine, le-tega ne vrne. In nekaj takega se je zdaj zgodilo med dvema sosednjima občinama: Zavrčem in Gorišnico. Izjave obeh županov, ki si zdaj na sodišču stojita nasproti, so nekoliko različne, čeprav nobeden ne zanika tega, da se je komunalna taksa obeh občin zlivala v izvedbo projekta v občini Gorišnica. In zakaj je bilo potem potrebno sprožiti tožbo?!
Kokot: "Vse je stvar dogovora, tožba ne bi bila potrebna!"
Gorišniški župan Jože Kokot je na naše vprašanje najprej povedal, da tožba sploh ne bi bila potrebna, saj je vse stvar dogovora, do katerega pa naj ne bi prišlo, ker se završki župan Miran Vuk ni oglasil pri njem, da bi se dogovorila, kako in v kakšnem roku vrniti občini Zavrč pokoriščeni denar.
„Ne vem, zakaj zdaj toliko pompa in govora okoli tega," je najprej rekel Kokot, potem pa nadaljeval: „Prvi sporazum z občino Zavrč o koriščenju komunalne takse je bil podpisan že s strani prejšnjega župana Slavka Visenjaka, naslednjega sem potem podpisal sam kot župan. Dejstvo je, da sem sam podpisal le en sporazum, za eno leto, občina Zavrč pa je sredstva iz naslova komunalne takse nakazovala oz. odstaplja-
la naši občini tudi naslednja leta. Po dogovoru je veljalo, da jim mi ta sredstva vrnemo, ko bodo imeli sami ustrezen projekt, za katerega jih bodo lahko koristili. Seveda denarja ne morem in ne mislim plačati iz našega integralnega proračuna, ker je to protizakonito, lahko jim pa vračamo sredstva iz naslova komunalne takse, kot jih bomo pač letno v naši občini zbrali. Ne razumem, zakaj je završki župan kar vložil tožbo, namesto da bi se osebno dogovorila kako in kaj. Zdaj naj pač sodišče odloči, koliko in na kakšen način smo jim dolžni vrniti: ali zgolj za dve leti, kot sta bila obojestransko podpisana sporazuma, ali celotno vsoto vseh let. In po sklepu sodišča jim bomo to tudi vrnili. Vsekakor pa tožba ne bi bila potrebna, če bi se župan Vuk dogovoril z menoj. Več pa ne bom komentiral!"
Da je bil prvi sporazum z občino Zavrč podpisan še v času
županskega mandata Slavka Vi-senjaka, je potrdil tudi slednji: „Res je, sam sem podpisal prvi dogovor, po katerem je občina Zavrč takrat nam odstopila svoj delež komunalne takse, in gotovo je bil takraten dogovor takšen, da jim ta sredstva tudi vrnemo, ko jih bodo sami potrebovali. Vendar lahko govorim le za prvi dogovor, kako je bilo pa vnaprej, ne vem," je potrdil Visenjak.
Vuk: „Že od leta 2006 prosimo občino Gorišnica za vračilo!"
Završkemu županu Miranu Vuku pa je ob vprašanju, zakaj se je odločil za tožbo in ne za dogovorno rešitev spora, pošteno zavrela kri: „Ali mislite, da nisem poskušal po mirni poti? Ne samo enkrat sem osebno poklical župana Ko-kota, in to prvič že leta 2006, da bomo potrebovali ta denar, pa se je čisto vedno izgovarjal. Tudi z občine smo uradno poslali lepo število dopisov, da smo pred izvedbo druge faze kanalizacije v naši občini in da prosimo, da upoštevajo določila sporazuma. Toda na naše prošnje in dopise se Kokot na koncu sploh ni več odzival. Res pa je, da se osebno nisem oglašal pri njem, saj kot podjetnik in neprofesionalni župan nimam časa za vse, poleg tega pa sem verjel, da se bo Kokot držal dogovora. In ker vse od začetka leta 2006 nismo mogli po normalni, pošteni poti doseči dogovora o vračilu naše takse, mi ni preostalo drugega, kot da sprožimo tožbeni postopek. V vseh letih smo občini Gorišni-ca na osnovi sporazuma odstopili za okoli 77.000 evrov komunalne takse, tožbeni znesek
zdaj pa znaša 100.000 evrov, saj zahtevamo še obresti in povračilo sodnih stroškov.
Absolutno sem razočaran nad odnosom gorišniškega župana, saj se obnaša neprimerno svoji funkciji in nenazadnje tudi nepošteno. Čista laž je, da ga nisem osebno kontaktiral po telefonu; celo večkrat sem ga poklical in sva se pogovarjala, urgiral sem tudi pri bivšem županu Visenjaku (kar je Slavko Visenjak tudi potrdil, op. a.), a od denarja ni bilo nič. Po dogovoru bi nam morala občina Gorišnica posojena sredstva vrniti, ko bomo sami pred izvedbo projekta, in to smo bili že lani, ko se je pripravljala dokumentacija. Zdaj je pa že izbran izvajalcev za drugo fazo izgradnje kanalizacijskega voda od centra Zavrča do mejnega prehoda, odobrena imamo državna sredstva, projekt je vreden približno 500.000 evrov, Gorišnica pa se ne drži sporazuma in nam denarja ni nakazala. Res je, da smo ta obrazec za sporazum, razen prvih dveh, za vsa naslednja leta podpisovali sami, iz Gorišnice nam ga niso vrnili podpisanega, vendar so ves čas koristili našo takso. In ker so bile vse naše prošnje in dopisi več kot leto dni zaman, brez odziva, nam enostavno ni preostalo drugega, kot da pravico poiščemo na sodišču. Kaj naj bi še leta čakali na izgovore, zakaj nam denarja ne bodo vrnili?!"
Župan Miran Vuk je tudi prepričan, da jim „posojeni" denar pripada, čeprav dogovori za vsako leto posebej niso bili podpisani obojestransko, ampak jih je podpisala le občina Zavrč: „Mi smo svojo obljubo izpolnili in vsako leto odobrili preusmeritev naše takse v projekte v občini Gorišnica, vse do leta 2006, dokler pač nismo
sami začeli svojih projektov. Čeprav nismo dobili vrnjenih podpisanih dogovorov, razen prvega, sem računal na poštenost gorišniškega župana in na njegovo dano besedo, da bomo denar dobili nazaj, ko bomo sami pred izvedbo teh projektov. Očitno pa sem se glede njegove poštenosti hudo zmotil. Ne glede na to, da vseh letnih sporazumov ni podpisal, je denar mirno koristil in tega ne more zanikati nihče. Njegova obramba na sodišču, češ da je šlo za nezakonito posredovanje takse, ne zdrži dejstva, da je on oziroma občina Gorišnica ta denar porabila. Če bi bilo to nezakonito, potem naj bi Kokot tega denarja ne koristil, ali ne?!"
Župan Vuk ob tem še pravi, da mu je danes zelo žal, da se je odločil za sporazum z občino Gorišnica, saj ga je za takšen dogovor svojčas prosila tudi občina Dornava: „Takrat smo se pač odločili, da takso odstopimo naši sosednji občini, za kar mi je danes res žal, saj sem prepričan, da z občino Dorna-vo ne bi imeli nobenih težav z vračilom!"
Vuk vložil še civilno tožbo zoper Kokota
Vendar pa s tem tožbene zgodbe med občinama Zavrč in Gorišnica oziroma njunima županoma Miranom Vukom in Jožetom Kokotom ni konec. Zaradi, kot je sam dejal, žaljivega dopisa na odvetniško zahtevo, ki ga je Kokot poslal Vuku, se je slednji odločil še za osebno oz. civilno tožbo proti Kokotu: „Res je, v dopisu, ki sem ga dobil od gospoda Kokota, je navedenih veliko zadev, ki jih smatram kot osebne žaljivke, zato sem proti njemu osebno preko svojega odvetnika že vložil tudi civilno tožbo za odškodnino v višini 60.000 evrov!"
Kako se bo iztekel spor med občinama Gorišnica in Zavrč zaradi komunalnega denarja, ni jasno; prva razprava, ki ni prinesla še nobenih rezultatov, je bila na ptujskem okrožnem sodišču šestega maja, naslednja pa je razpisana 15. septembra.
Ne glede na razplet pa gre gotovo za grdo zgodbo, ki bo v prihodnje gotovo marsikateremu županu dala krepko misliti, kako natančno sestaviti sporazum, predvsem pa natančneje zapisati določila, kako in kdaj vrniti sposojena sredstva; pa ne le v primeru komunalne takse, ampak tudi razvojnega denarja, ki si ga pod mizo še vedno podajajo sem ter tja ...
Konec meseca otvoritev nove kavarne
Imenovanje Aleksandra Kranerja za direktorja Centra interesni dejavnosti (CID) Ptuj je spremljalo veliko negodovanj in očitkov. Po dobrih dveh mesecih so se zadeve umirile in novoizvoljeni direktor, ki je bil imenovan za mandat petih let, že dela s polno paro, rezultati tega pa bodo vidni že konec meseca, ko bodo v sodelovanju s Klubom ptujskih študentov (KPŠ) v prostorih CID odprli novo kavarno.
Ptuj • Pogovor z Aleksandrom Kranerjem, direktorjem CID Ptuj
Aleksander Kraner, direktor CID Ptuj
Hajdošan Aleksander Kraner je z 31 leti eden najmlajših direktorjev na našem območju. Kljub mladosti je že precej časa preživel na vodstvenih mestih. Po končani srednji turistični šoli je šolanje nadaljeval na Pedagoški fakulteti v Ljubljani, diplomiral iz socialne pedagogike ter nadaljeval z magistrskim študijem, ki ga bo v kratkem končal. Večino delovnih izkušenj je pridobil ravno ob delu z otroki in mladimi. Več kot pet let je bil dejaven v Klubu ptujskih študentov, dve leti kot predsednik, pod njegovo taktirko pa je Klub izpeljal kar nekaj pomembnih projektov. V času njegovega vodenja je bilo ustanovljeno tudi gostinsko podjetje Kultum, d. o. o., katerega 100-odstotni lastnik je KPŠ.
Med najpomembnejše projekte, ki so bili izpeljani v času njegovega delovanja v KPŠ, sodi Kolnkišta, ki jo danes »nadomešča« Kavarna na Slovenskem trgu. Tej se bo kot plod sodelovanja KPŠ in CID konec meseca pridružila še nova kavarna, ki bo imela sedež v prostorih CID Ptuj.
Kraner je delal tudi kot svetovalni delavec na osnovnih šolah, zadnja leta pa je bil učitelj otrok s posebnimi potrebami na mariborski Osnovni šoli Angela Besednjaka.
Nemalokrat je možno slišati očitke, da je dejavnost CID usmerjena v prostoča-sne dejavnosti, namenjene predvsem mlajši populaciji, osnovno- in srednješolcem, medtem ko se študentje nekako ne najdejo v
Vzgojiteljici Karin Vauda in Nataša Čelan sta pripravili sklop predstavitev za otroke, v katerih so si otroci pridobivali znanje in spretnosti o poklicih, saj so se v predstavitve aktivno
vaših programih. Ali nameravate uvajati kakšne spremembe tudi v tej smeri?
»Res je, da je precej aktivnosti namenjenih mlajši populaciji, otrokom, osnovno- in srednješolcem. Vseeno pa menim, da gre za izkrivljeno predstavo, ker je ogromno stvari primernih tudi za študente in odrasle. Imamo kar nekaj delavnic, v katere so se vključevali tudi odrasli ljudje in upokojenci.«
Je potemtakem morda krivo to, da študentje in odrasli ne pokažejo zanimanja?
»Študentje so nekako bolj navajeni na KPŠ in so to organizacijo sprejeli za svojo. Mislim, da gre za vprašanje pripadnosti. Si pa vsekakor želim, da bi CID pokrival tudi to področje. Mislim, da je bilo doslej precej dejavnosti namenjenih tudi za starejše mladostnike, velik korak naprej pa bo kavarna, ki bo svoja vrata odprla predvidoma konec meseca.«
Računate na to, da bo ravno vaša mladost in dolgoletno delovanje na področju študentskih organizacij ena izmed prednosti, ki bo olajšala iskanje poti do interesov starejših mladostnikov?
»KPŠ je bila prva organizacija, ki sem jo vzel za svojo. Tam sem si nabral veliko izkušenj in še danes vidim veliko možnosti za sodelovanje. Nekaj skupnih projektov smo že imeli, pred kratim smo skupaj izpeljali festival klasične kitare, odpiramo pa tudi lokal. Ravno v tem sodelovanju vidim pred-
vključili tako, da so nekatera dela lahko tudi preizkusili. Tako so obiskali knjižnico, šolo, trgovino, prisluhnili pravljici v angleškem jeziku, obiskali reševalno postajo, si uredili pričeske v frizer-
nost. Menim, da bodo moje izkušnje na tem področju kvalitetno vplivale tudi na delovanje CID.«
Konec meseca naj bi začela v kletnih prostorih CID delovati nova kavarna. Kako ste si jo zamislili?
»Res je, konec maja naj bi kavarna že začela delati, v najslabšem primeru pa bo otvoritev prestavljena za nekaj tednov. Gostinski del bo prevzel KPŠ s svojim podjetjem Kultum, CID pa bo dal na razpolago prostore, v zameno za kar bo prejemal najemnino, ki bo odmerjena z deležem od prometa, kar zagotavlja, da se bomo oboji trudili, da bo prostor zaživel v skladu s svojim poslanstvom. Zaradi precej
skem salonu v igralnici, ki so ga poimenovali Krtačka ter kasneje tudi slavnostno odprli, na koncu pa so se preizkušali o svojem znanju o poklicih še pred mikrofonom. Za zaključek so mali raziskovalci uprizorili modno revijo pričesk, ki jim jih je uredila ena izmed mam. Z vzgojiteljicama so se pogovarjali o poklicih in vsakdo je dodal še kakšno razmišljanje iz lastnih izkušen. Vzgojiteljica Karin Vauda je povedala: »Otroci soodločajo pri različnih dejavnostih z aktivnim sodelovanjem in se tako aktivno učijo. Ko smo opremljali frizerski salon v igralnici, so ob možnosti soodločanja bili bolj motivirani za delo. Vzgojiteljici pa sva otroke vodili v procesu raziskovanja in jim pomagali s pogovori priti do novih spoznanj.«
Otrokom se je najbolj zanimivo delo zdelo delo reševalca.
NP
majhnih prostorov, ki jih imajo na Slovenskem trgu, smo se odločili za sodelovanje. S tem bodo imeli na razpolago naš prostor, ki je primeren tudi za več ljudi. Lokal bo na začetku odprt le ob vikendih, in sicer ob petkih in sobotah od 19. do 1. ure. Če se bo zadeva obnesla, bomo razmišljali tudi o razširitvi obratovanja na druge dni v tednu. Res pa je, da imamo potem problem, ker je kar nekaj delavnic, ki za izvedbo potrebujejo kletne prostore. A to bomo nekako uskladili.
V	kavarni bomo izvajali tudi kulturne dejavnosti, kot so koncerti, razstave in podobno. Meni je pomemben moralni dobiček, da prostore praktično oživimo in da zaživijo kot mladinski center oziroma zbirališče mladih z različnimi interesi. V nobenem pogledu pa ne bo šlo za konkurenco, temveč za sodelovanje s KPŠ. Skupaj bomo lahko ponudili pestro ponudbo.«
V	začetku polena ...
Vaše imenovanje je spremljalo veliko negodovanj in očitkov. Ste imeli kake pomisleke, da ne bi nastopili funkcije direktorja?
»Ne, ker sem se počutil kot primeren kandidat za razpisano delovno mesto in ker sem menil, da lahko naredim kaj koristnega za CID.«
Očitali so vam, da ne izpolnjujete vseh razpisnih pogojev - to je pet let izkušenj na vodstvenih mestih - in da ste bili izvoljeni na podlagi strankarske pripadnosti. Kako to komentirate?
»Nisem član nobene stranke, čeprav so me povezovali z različnimi. Vse to so bile dezinformacije. Nekaj stvari me je res zmotilo, predvsem to, da je bil postopek nepravilno izpeljan. Nataša Zagoranski, predsednica sveta zavoda CID, je čudovita oseba, ki je postopek izpeljala popolnoma korektno, v skladu z vsemi pravili. Izku-
šnje sem imel, ali so na vodilnih mestih, je sicer diskutabil-no. Nabral sem si jih veliko, več kot za pet let. Pokazalo se je, da so bile v ustanovnih aktih nekatere stvari res dvomljivo zapisane, a so jih potem spreminjali, tako da je sedaj jasneje opredeljeno. Pet let sem delal v KPŠ, dve leti kot predsednik, dve leti sem bil desna roka ravnateljice na šoli, kjer sem bil zaposlen, organiziral sem različne projekte itd.«
Zakaj pa so potem nekateri tako goreče nasprotovali vašemu imenovanju?
»Mislim, da so si nekateri s to zadevo kupovali medijski prostor. Dejstvo je, da to ljudje počnejo na različne načine. S takšnim neargumentiranim kritiziranjem lahko kaj hitro dosežeš obraten učinek od pričakovanega in pod vprašaj postaviš svojo kredibilnost.«
Slišati je bilo možno namigovanja, da sta z županom MO Ptuj dr. Štefanom Čelanom prijatelja in da bi on lahko preprečil »nepravilnosti« ob imenovanju.
»Glede imenovanja ni bilo nepravilnosti. Z županom se sicer poznava in se dobro razumeva, ampak težko bi rekel, da sva prijatelja, saj so vezi med nama izključno poslovne. Dvomim, da ima on na pretek časa, da bi se ukvarjal z vsemi imenovanji v vseh zavodih na
Ptujskem. On je stvari pregleda in videl, da zadeva ni sporna, to pa nekaterim ni ustrezalo. Ocenjujem, da ni bilo razloga za očitke, saj sem razpisne pogoje dejansko izpolnjeval.«
Kandidiral je tudi bivši direktor Jurij Šarman, a je nato odstopil. Danes delata v CID oba, vi kot direktor, Šarman kot vodja enote za informiranje. Kako so vas sprejeli delavci in kako je v tistih prvih dneh po izvolitvi potekalo vajino sodelovanje?
»Imel sem nekaj neprijetnih emocij pred nastopom nove službe, ker sem prišel kot najmlajši in obenem direktor. Nisem tip, ki bi mu titule veliko pomenile, in zavedam se, da sem s tem mestom prevzel tudi določeno odgovornost. Pred nastopom delovnega mesta sem res imel neprijetne občutke, ko pa sem prišel delat, smo dali karte na mizo in se pogovorili. Zadeva je stekla gladko. Najožje sodelujeva z bivšim direktorjem in ga moram res posebej pohvaliti, saj je bil zelo korekten. Nikoli nisem začutil nobene nevoščljivosti in res odlično sodelujeva.«
Kako ocenjujete dosedanje delo CID Ptuj in ali se obetajo kakšne spremembe?
»Prejšnje delo je bilo zelo dobro, želim pa si, da bi bile z mojim prihodom vidne tudi nekatere spremembe, ki jih nameravam izpeljati skupaj z zaposlenimi. Pričakujem, da bo naša dejavnost razširjena tudi na starejše mladostnike. Prva vidna novost bo otvoritev lokala, nameravam razširiti sodelovanje s prenočiščem Kurent in z nekaterimi projekti nastopiti v sodelovanju z njimi. Velik projekt, ki se bo v naslednjih letih razvijal, je tudi obnova mestnega kina in ustanovitev Mladinske hiše. CID vidim kot edino primerno organizacijo, ki bi prevzela upravljane teh prostorov. Ob vsem tem pa je treba poudariti, da vidim CID kot organizacijo, ki je odprta in ki k sodelovanju vabi vse, tako mlade kot tiste nekoliko starejše, ki imajo ideje in bi ob tem želeli sodelovati z nami.«
Dženana Bečirovič
Foto:DB
»Imel sem nekaj neprijetnih emocij pred nastopom nove službe, ker sem prišel kot najmlajši in obenem direktor, a sem z zaposlenimi hitro našel skupni jezik.«
Slovenska Bistrica • Raziskovanje v vrtcu
Otroci spoznavajo poklice
V eni izmed enot Vrtca Otona Župančiča v Slovenski Bistrici so otroci že nekaj časa spoznavali poklice in dela, ki jih opravljajo njihovi starši, pa tudi nekatere druge poklice so si ogledali v bližini vrtca. Nekatere so si ogledali tudi mimogrede, ko so bili na sprehodu, tako da so razmišljali o različnih poklicih tudi izven igralnice.
Ptuj • Še o ustanovitvi podjetja Javne službe, d. o. o.
Začetek z dejavnostmi, ki so nesporne
Ptujski mestni svetniki so na aprilski seji nadaljevali razpravo o ustanovitvi podjetja Javne službe, d. o. o., marsikaj jim tudi po skupni seji delovnih teles še ni jasno. Tlidi mnenja o tem, ali je dogovorjeno že vpisano v delovno gradivo, ki so ga prejeli za 17. sejo mestnega sveta, so bila deljena.
V odboru za okolje in prostor ter gospodarsko infrastrukturo, ki ga vodi Miran Meško, so predlagali, da pripravljalec odloka razčisti morebitne pogodbene obveznosti MO Ptuj do Komunalnega podjetja in do ostalih občin.
Prav tako bo potrebno preučiti, ali naj se vse dejavnosti, ki so naštete v 6. členu odloka, v celoti prenesejo na novo podjetje; v odboru so mnenja, da to ni nujno. Če je v začetku delovanja novega podjetja možno opravljati le dejavnost vzdrževanja občinskih javnih cest, naj se začne s to dejavnostjo, če še ne bo razčiščeno vprašanje glede oskrbe s pitno vodo. Natanč-
neje pa naj bi bila v odloku zapisana dejavnost upravljanja in vzdrževanja stanovanj in poslovnih prostorov, ki jo po pogodbi, za katero so se svetniki vseh mandatov pogosto vpraševali, ali je sploh zakonita, opravlja Podjetje za stanovanjske storitve. V odboru za gospodarstvo, ki ga vodi Rajko Fajt, pa tudi predlagajo, da naj se pridobijo primerjalni podatki finančnih posledic oblike nove organiziranosti v občinsko podjetje v primerjavi s podelitvijo koncesij.
Ne glede na nekatere pomisleke so si ptujski mestni svetniki enotni, da naj se to podjetje zgodi čimprej v korist občanov, tako glede kvalitete storitev kot tudi cene.
Foto: Črtomir Goznik
V odloku o ustanovitvi podjetja Javne službe, d. o. o., naj bi bila natančneje opisana dejavnost upravljanja in vzdrževanja stanovanj in poslovnih prostorov, ki jo za zdaj v okviru 50-letne pogodbe opravlja Podjetje za stanovanjske storitve, d. o. o.. Nekateri svetniki celo dvomijo o zakonitosti sklenjene pogodbe.
Na 17. seji so mestni svetniki sprejeli tudi nekaj predin-vesticijskih programov: za Mestni kino, javno pot Hruška (cesta v Grajeni) in za cesto v Terme, potrdili pa tudi investicijska programa za rekonstrukcijo in dozidavo OŠ Mladika in OŠ Ljudski vrt -faza III, kjer pa so v razpravi skoraj zašli, saj so projekt želeli vrniti na začetek, ker so se znova razplamtele razprave o tem, kakšna naj bo telovadnica pri OŠ Ljudski vrt, nekaj večja ali malo manjša, glede na načrtovane gradnje novih večnamenskih dvoran na Ptuju. Kljub gradnji nove dvorane pa mora zunanje igrišče ostati, so vztrajali.
MG
Ptuj • Obnova Potrčeve 38
Obnavljajo kulturni spomenik, da bo v ponos mesta
V letu 2007 je Podjetje za stanovanjske storitve, d. o. o., Ptuj od lastnikov, družine Peressutti (ljubljanske in avstralske veje), odkupilo stanovanjski objekt na Potrčevi 38, ki so ga dobili ti vrnjenega v denacionalizacijskem postopku. Hiša je bila v izredno slabem stanju, dotrajali sta streha in fasada, lastniki stroškov vzdrževanja ob nizkih najemninah niso več zmogli, zato so jo ponudili v odkup upravljavcu, Podjetju za stanovanjske storitve, je povedal direktor Slavko Vamberger. Gre za objekt, ki je razglašen za kulturni spomenik meščanske arhitekture ter zgodovinski in memorialni spomenik.
V Podjetju za stanovanjske storitve so se odločili, da bodo objekt odkupili, niso ga želeli prepustiti drugim, ker gre za objekt, ki je nadvse pomemben tudi za mesto. Kupili so ga, kljub temu da so vedeli, da jih bo obnova veliko stala in da bo potekala pod
posebnimi pogoji. Računali so na nepovratna sredstva iz kulturnega tolarja, a letos in drugo leto na žalost ne morejo priti do njih, ker je bila razpis objavljen lani za dve leti, sredstva pa so bila na no voljo do septembra. Podjetje je objekt kupilo oktobra, s tem
pa zamudilo prijavo na javni razpis ministrstva za kulturo za izbor projektov na področju nepremičnin kulturne dediščine.
Obnovo strehe so začeli konec marca oziroma v začetku aprila, pred tem pa so si morali pridobiti kulturno-
Ptuj • Gradnja prizidka pri Zdravstvenem domu
Poslej lažje do rentgena
Pri Zdravstvenem domu Ptuj ob Potrčevi cesti, v t. i. zobozdravstvenem traktu, od aprila poteka gradnja prizidka za dvigalo in razširitev požarne poti.
Investitor je ZD Ptuj, izvajalec pa IGD Holermus, d. o. o., iz Ormoža. Naložba bo stala 250 tisoč evrov. Z izgradnjo prizidka oziroma dvigala
bodo izboljšali dostopnost do rentgena v kletnih prostorih, saj nekateri bolniki težko zmorejo pot po stopnicah. V letošnjem letu bodo v ZD
Ptuj izvedli še več investicij, prednost pa imajo investicije v opremo; skupaj jih bo v celem letu za 687 tisoč evrov.
MG
Foto: Črtomir Goznik
Podjetje za stanovanjske storitve, d. o. o., Ptuj, obnavlja kulturni spomenik meščanske arhitekture na Potrčevi 38.
Foto: Črtomir Goznik
varstvene pogoje in soglasje. Zaradi zelo ostrih pogojev obnove so se z izdajalci celo zapletli v spor, nakar so nekoliko popustili. Obnova samo strehe in fasade je izredno draga, zaradi obnove strehe so morali postaviti zaščitne odre, ki tudi veliko stanejo. V tem trenutku ima prednost obnova strehe, pogajajo pa se z izvajalci, da bi skušali najti neko premostitev, da odrov ne bi postavljali dvakrat in da bi sanirali tudi fasado. Zdaj, ko so odri postavljeni, izvajajo posnetek stanja na fasadi od strehe do temeljev, da bi lahko prišli do izračuna za njeno obnovo.
V hiši na Potrčevi 38 je deset stanovanj, to so me-
ščanska, velika stanovanja, od 84 do 115 m2, za katera najemniki plačujejo neprofi-tno najemnino. »Potrudili se bomo,« poudarja Vamberger, »da bomo to meščansko vilo obnovili v ponos Ptuja, kljub temu da smo za zdaj pri obnovi sami.« Nihče jim še doslej še ni ponudil roke pomoči, računajo pa na nepovratna sredstva ministrstva za kulturo, Zavoda za varstvo kulturne dediščine jim ne more pomagati, oni postavljajo le pogoje, lahko pa računajo na njihovo pomoč, če se bodo prijavili za razpis za „kulturni tolar". Trenutno zbirajo ponudbe na podlagi pogojev, sodeluje tudi JUB, ki naj bi pripravil strokovne predloge
za čim kvalitetnejšo sanacijo fasade, da bi kar najkvalite-tneje prekrili mikrorazpoke v fasadi. V objekt želijo spraviti tudi plin, ker se trenutno še vsa stanovanja ogrevajo na klasični način.
Stanovalci strpno prenašajo obnovo, z njimi so se stali, jih natančno seznanili z deli, ki se jim ne da izogniti glede na dotrajanost strehe in fasade.
V hiši, ki jo objavljajo, je otroška leta preživel narodni heroj Dušan Kveder - Tomaž. Spominsko ploščo na stavbo je Zveza borcev Ptuj namestila leta 1975, ob 60. obletnici rojstva narodnega heroja.
Turnišče • Civilna iniciativa s predstavniki načrtovalcev avtoceste
Pobuda je zal prišla prepozno ...
Člani civilne iniciative Selska cesta so se na gradbišču avtocestnega odseka Slivnica-Drazenci v sredo sestali s predstavniki Ministrstva za promet, DARS-a, DDC-ja in še nekaterimi drugimi (MO Ptuj, Občina Hajdina, ČS Breg-Turnišče, Lineal, BPI), da bi se pogovorili in dogovorili za spremembo lokacije nadvoza na Selski cesti na Ptuju. V civilni iniciativi so namreč še vedno prepričani, da bi investitorji, projektanti in izvajalci del lahko prisluhnili njihovemu predlogu, ker je do konca gradnje avtoceste še leto dni.
Predstavniki iniciative so prepričani, da je njihov predlog boljši od državnega, celo pocenil bi gradnjo, ker bi viadukt prečkal štiri in ne šest voznih pasov, oni pa bi lahko kvalitetneje zaživeli. O tem, da so potrebna za spremembo državnega lokacijskega tri leta, se jih ni dalo prepričati. Če bi že-
leli ugoditi krajanom, bi morali gradnjo v tem trenutku ustaviti, v obdobju do uveljavitve spremembe državnega lokacijskega načrta promet drugače rešiti, ponovno pripraviti tudi študijo vplivov na okolje, ker je tak postopek za objekte državnega pomena, to zakon predpisuje in nalaga. Državni lokacij-
ski načrt je zakon, sprememb ni mogoče uveljavljati čez noč.
Peter Gašperšič z ministrstva za promet, vodja sektorja za avtoceste, je povedal, da so seznanjeni s pobudo civilne iniciative. Kljub vsem prizadevanjem, da bi krajanom ugodili, tega ne morejo, ker je do tega dogovarjanja prišlo prepozno.
Foto: Črtomir Goznik
V prometnem smislu se za krajane Selske stanje v ničemer ne poslabšuje, temveč izboljšuje, je prepričan eden izmed avtorjev državnega lokacijskega načrta Aleš Arhar. Peter Gašperšič, vodja sektorja za avtoceste v ministrstvu za promet, pa je povedal, da je pobuda civilne iniciative Selska cesta žal prišla prepozno.
Gradbišče avtocestnega odseka Slivnica-Draženci
Za spremembe, ki jih ti predlagajo, je nesporno potrebna sprememba državnega lokacijskega načrta. To je postopek, ki traja najmanj dve do tri leta, če teče vse gladko, lahko pa tudi dlje. Primernejša rešitev, kot
Kidričevo • Sestal se je nadzorni svet Taluma
Potrdili poročilo in poslovni načrt
V ponedeljek, 5. maja, v dopoldanskem času so se v prostorih kidričevskega Taluma na drugi letošnji seji sestali člani nadzornega sveta družbe Talum, ki ga vodi Vitoslav Türk. Kot smo uspeli izvedeti, so potrdili lansko poročilo in letošnji poslovni načrt, dogovorili pa so se tudi o skorajšnjem sklicu skupščine družbenikov.
Za ponedeljkovo sejo Talu-movih nadzornikov smo izvedeli šele naslednji dan, v torek, in po elektronski pošti takoj zaprosili za nekaj pojasnil predsednika nadzornikov Vitosla-va Türka. Njegovi odgovori, ki nam jih je posredoval vodja službe za delo z javnostmi pri Elektru Slovenija Miroslav Ja-komin, so bili tudi tokrat zelo kratki, zato jih objavljamo v celoti, skupaj z vprašanji.
Gospod Türk, kakšen je bil dnevni red ponedeljkove - druge letošnje seje nadzornega sveta Taluma?
„Na tej seji smo obravnavali poslovanje v letu 2007 in plan za leto 2008."
Kakšna so bila stališča nadzornikov do posameznih zadev z dnevnega reda?
„Nadzorniki so sprejeli poročilo uprave."
Kakšna je ocena nadzornikov do dela vodstva in poslovanja družbe Talum v poslovnem letu 2007?
„Na seji se ni ocenjevalo dela vodstva."
Kako daleč pa je tačas
proces lastninjenja Taluma, ki je še vedno v večinski, 85-odstotni lasti države oziroma Elesa?
„Eles je lastnik, Taluma pa ne prodaja, če je to mišljeno pod pojmom lastninjenja."
Nato smo po telefonu uspeli dobiti tudi predsednika uprave Taluma, mag. Danila To-
pleka, ki pa je bil v svoji izjavi o vsebini omenjene seje prav tako zelo kratek:
„Na ponedeljkovi, sicer drugi letošnji seji so naši nadzorniki obravnavali poslovno poročilo družbe Talum za minulo leto 2007 ter plan poslovanja v letu 2008. Oba dokumenta so člani nadzornega sveta sprejeli in
potrdili brez razprave. Razpravljali pa smo tudi o skorajšnjem sklicu skupščine družbenikov Taluma, ki naj bi bila predvidoma nekje v avgustu." Tega, o čem bodo razpravljali na skupščini družbenikov, Toplek ni mogel komentirati.
-OM
Foto: M. Ozmec
V Talumu načrtujejo, da bodo s prestrukturiranjem proizvodnje, ki temelji na pridelavi aluminija iz elektrolize C in pretaljevanju odpadnega aluminija, do leta 2010 povečali blagovno proizvodnjo na 165.000 ton aluminija letno.
je po državnem lokacijskem načrtu, v tej fazi gradnje avtocestnega odseka ni mogoča, je odkrito povedal Gašperšič.
Aleš Arhar iz Državne direkcije za ceste, ki je delal na državnem lokacijskem načrtu, zdaj pa ima nalogo spremljanja poteka gradnje, pa je povedal, da je za to gradnjo bil sprejet državni lokacijski načrt, postopek je vodilo ministrstvo za promet, DARS pa je bil naročnik strokovnih podlag. Za ta načrt so bili izpeljali vsi potrebni postopki, študije variant, potrditev variant na vladi, priprava lokacijskega načrta z javnimi razgrnitvami, zbiranje pripomb, prav tako pa pridobljena tudi soglasja vseh zainteresiranih strank, tudi MO Ptuj in občine Hajdina. Po tem postopku so bile preštudirane vse variante, kako Selsko cesto navezati, kako povezati glavno cesto in kako zagotoviti povezavo Dra-žencev s Ptujem preko bodoče avtoceste. Preučenih je bilo več variant, ki so bile predstavljene in razgrnjene tudi v četrtni skupnosti Breg-Turnišče. Na koncu je bil izdelan projekt, po katerem tudi poteka sedanja gradnja, za katero je bilo pridobljeno gradbeno dovoljenje in podpisane pogodbe z izvajalci. Danes spreminjati te rešitve bi bilo izredno težko. Ob študiju že omenjenih variant je bilo izdelano tudi poročilo o vplivih na okolje; eden izmed bistvenih elementov tega poročila, ki občane ponavadi najbolj prizadeva, je tudi preveritev hrupne obremenjenosti. Na tem območju bodo postavljene vse potrebne protihrupne ograje, preverili so tudi vibracije. Na občinah so krajanom na voljo izvodi državnega lokacijskega načrta, prav tako poročilo o vplivih na okolje, kjer se je mogoče podrobneje seznaniti z vsemi predvidenimi ukrepi zaščite. Načrtovane rešitve so
optimalne.
Zahtevajo pisno potrdilo, da jim bo boljše
Sredin pogovor na Selski cesti je bil namenjen tudi temu, da bi se dogovorili za morebitne dodatne ukrepe, da bi bila gradnja avtoceste čim manj moteča. Aleš Arhar je razburjenim krajanom, ki so te dni občutili vse negativne posledice gradnje (močne vibracije, ki so trajale v nekaterih hišah sedem minut), zatrdil, da bo po izgradnji življenje za vse, posebej pa še za najbolj prizadete krajane ob viaduktu, boljše. Krajani zahtevajo pisno zagotovilo, da jim bo boljše.
Za avtocesto in za vse ceste, ki so predmet državnega lokacijskega načrta, so bile izvedene javne razprave. Čas, ko bi lahko bili uveljavili spremembe, je potekel, na gradbišču pa takih sprememb, kot si jih želijo krajani ob viaduktu oziroma ob Selski cesti, ni mogoče več izvesti. Možno pa je izboljšati še katerega od ukrepov, ki jih predvideva lokacijski načrt, je posebej poudaril Peter Gašper-šič z ministrstva za promet. Nekoliko pa je krajane pomirilo dejstvo, da se nadvoz pri prvi hiši ne bo dvignil, da ostane tako, kot je bilo že doslej, višji bo le lok nadvoza.
Kljub temu so v civilni iniciativi Selska cesta še vedno prepričani, da imajo prav in da bi jim morali prisluhniti. S svojo zahtevo bodo sedaj šli v širši slovenski prostor. Občutek pa je, da jim načrti niso bili predstavljeni tako, da sedaj ne bi dvomili v stroko in politiko, ker sicer sedaj svojih hiš, za katere so trdo garali, ne bi ponujali v odkup.
Sv. Tomaž • Praznovali praznike in pridobitve
Imeli so kaj praznovati
Državni praznik dneva upora proti okupatorju in praznik dela, 1. maj, so v občini Sv. Tomaž združili s praznovanjem svojih delovnih uspehov. Teh se je v zadnjem času nabralo kar nekaj, tako da so bili prazniki veseli in slovesni.
Na 30. april v popoldanskih urah so slovesno predali namenu novo avtobusno postajališče ob osnovni šoli s pripadajočimi cestnimi ovirami. Avtobusno postajališče je bilo že dolga leta povsem na vrhu potreb in želja To-maževčanov, vendar projekta v skupni občini nikakor niso mogli realizirati. Kot je v nagovoru povedal župan Mirko Cvetko, je presrečen, saj bo ta pridobitev bistveno pripomogla k varnosti otrok. Hkrati pa je presenečen, da jim je to uspelo realizirati že v tako kratkem času, saj so po še ne letu dneh samostojnosti uspeli speljati projekt, za katerega so si prej prizadevali leta. Pridobitev je stala 53.000 evrov in je bila v celoti financirana iz neto proračuna. Izvedba je bila načrtovana sicer že za lansko leto, vendar je bila zaradi časovnih zamud realizirana v letošnjem. Avtobusnega postajališča je bila vesela tudi ravnateljica Alenka Čurin Janžekovič,
Foto: Hozyan
Urejeno avtobusno postajališče ob šoli je bila dolgoletna želja in resna potreba v kraju. Najbolj so se je razveselili tisti, ki jih je vsakodnevno skrbela varnost otrok.
ki je v svojem nagovoru orisala zgodovino prizadevanj za ureditev problematike. Pri Sv. Tomažu so letos dodobra uredili tudi infrastrukturo v samem kraju.
Uredili so pločnik v dolžini 300 metrov s pripadajočo javno razsvetljavo. To jih je stalo 117.000 evrov, od česar je 80.300 evrov primaknila
država. Pred tem so dokončali tudi kanalizacijo v dolžini 350 metrov od križišča z regionalno cesto pri šoli pa do cerkve. Kanalizacija je stala 34.000 evrov, 12.000 pa še preplastitev ceste, ki je bila dotrajana in od naštetih posegov dodobra zdelana. Ob tej priložnosti so pripravili krajši kulturni program in
Foto: Hozyan
Na slovesnosti so podelili še župansko verigo ter priponke svetnikom in članom občinske uprave.
pogostitev.
Zvečer pa so imeli pri Sv. Tomažu v domu krajanov proslavo, ki je združevala oba državna praznika. Vsebinsko bogat scenarij proslave je pripravila Alenka Čurin Janžekovič, zaobjela pa je atribute slovenske zgodovine ter v program vpletla učence OŠ Sv. Tomaž in člane več sekcij domačega kulturnega društva. Posebnega govornika na proslavi ni bilo, saj je vsebinsko zajela prav vse, kar je bilo povedati ob tej priložnosti. Župan Mirko Cvetko je zbranim izrekel le voščilo ob praznikih.
Nato pa je besedo povzel predstavnik Heraldike iz Ljubljane Valt Jurečič in najavil svečan trenutek, namreč izročitev županske verige. Na verigi so upodobljeni grb in kostanjevi listi ter zapisana funkcija nosilca. Ker je Mirko Cvetko prvi župan občine Sv. Tomaž, verige ni mogel prejeti od svojega predhodnika, zato mu jo je predal Janez Kupčič iz Savcev, eden najaktivnejših krajanov. Župan je bil ob tem svečanem trenutku ganjen in ponosen, kakor tudi svetniki in člani občinske uprave, ki so prejeli priponke. Podeljeno je bilo 11 priponk, 8 svetnikom in 3 članom uprave. Te posebne simbole mlade občine bodo župan in ostali prejemniki nosili ob posebno svečanih trenutkih in dogodkih, slavnostnih sejah, župan pa bo svojo verigo nosil tudi ob porokah, ki jim v prihodnje namerava prisostvovati in na ta način dati večjo svečanost trenutku, za katerega se danes žal odloča vse manj mladih. Priponke so prejemniki dobili v trajno last, verigo pa župan preda svojemu nasledniku. Simboli so izdelani iz pozlačenega materiala, stroški izdelave pa so znašali 1000 evrov.
Po proslavi so člani PGD Koračice pred domom krajanov postavili majsko drevo, sledilo pa je druženje ob pogostitvi.
Viki Klemenčič Ivanuša
Zetale • Drugo državno društveno tekmovanje gasilcev
Dvojna zmaga gasilcev iz PGD Kebelj
Žetalsko prostovoljno gasilsko društvo je takoj po prvomajskih praznikih organiziralo drugo državno tekmovanje na domačem terenu za osnovno šolo.
„Lani smo tovrstno tekmo-	boljša, saj se je v suhi vaji po
vanje pripravili prvič, ude-	CTIf pomerilo kar 14 moških
ležilo se ga je 16 ekip, letos	in devet ženskih ekip, torej
pa je bila udeležba že precej	skupaj kar 23," je povedal
Na drugem tradicionalnem društvenem tekmovanju gasilcev v Že-talah se je letos v suhi vaji pomerilo 23 moških in ženskih ekip.
predsednik PGD Žetale Janez Vogrinc.
Tekmovalne ekipe gasilcev, ki so se potegovale za pokal gasilskega društva Žetale, so prišle iz celotne Slovenije, od Prekmurja do Gorenjske. „Morda smo pričakovali še kakšno ekipo več, vendar je tekmovanje potekalo v času prvomajskih dopustov, kljub temu pa smo z udeležbo zelo zadovoljni. Tekmovanje bomo organizirali tudi naslednje leto, saj je naš cilj, da postane tradicionalno," je še povedal Vogrinc, ki se v teh dneh z domačo desetino moške A-ekipe že pripravlja na državno prvenstvo, ki bo 18. maja na Ravnah na Koroškem.
Na tokratnem tekmovanju so se med moškimi desetina-
mi najbolje odrezale ekipe PGD Kebelj (prvo mesto), PGD Šmartno na Pohorju 2 in PGD Hajdoše. Med ženskimi desetinami so zmago prav tako slavile gasilke PGD Kebelj, na drugo mesto so se uvrstile članice PGD Steklarna Rogaška, tretje pa so bile gasilke PGD Majšperk.
Sicer pa so si žetalski gasilci za letos ob udeležbi in organizaciji tekmovanj zadali še precej drugih nalog; med drugim tudi številna izobraževanja in udeležbe na tečajih, konec junija, ob 55-letnici delovanja, pa bodo pripravili večjo slovesnost ob prevzemu novega gasilskega avtomobila Iveco 24/50 z vso pripadajočo opremo.
SM
Od tod in tam
Savci • Zlatoporočenca Majcen
Foto: Hozyan
V začetku maja sta zlato poroko praznovala Marija in Alojz Majcen iz Savcev 28. Civilno poroko je v domu krajanov pri Sv. Tomažu opravil župan Mirko Cvetko, cerkveni del svečanosti pa je v farni cerkvi izvedel domači župnik Stanko Matjašec. Marija Majcen, rojena Pergar, izvira iz Gradišča, njen izbranec Alojz pa iz Zagorja. Po prvi poroki sta se odpravila iskat službo v Slovenske Konjice, od koder sta se 1969 vrnila v rodne kraje in kupila manjše posestvo v Savcih, kjer je danes njun dom. Alojza je pot zanesla na začasno delo v Nemčijo, kjer je 30 let služil kruh za svojo družino. Marija pa je skrbela za dom in otroka Ireno in Borisa. Danes njuna družina šteje že štiri vnuke in pet pravnukov. Praznovanje zlate poroke jima bo ostalo v lepem spominu, saj so se vsi zelo potrudili, da je potekala nepozabno, še posebej pa ju je razveselila vožnja s kočijo do Sv. Tomaža. Zlatoporočenca se veselita jeseni življenja, kije kljub boleznim, kiju spremljajo, lahko lepa. Za nasvet, kako ostati 50 let poročen, pa pravita: le z veliko potrpljenja in razumevanja, v dobrem in slabem.
vki
Ptuj • Kokolorek za člane društva Sožitje

i -K
41 i—i
Navihani črno-beli možic iz črt Kokolorek je v torek v Mestnem gledališču Ptuj navduševal člane društva Sožitje. V gledališki risanki glavni junak Ko-kolorek, ki ga igra Aljoša Ternovšek, potem ko je bil narisan na tabli, nenadoma oživi, nakar se odpravi raziskovat svet in na prijazen in duhovit način počne vse vrste vragolij. Nadobudni Kokolorek si je s svojo razigranostjo in igrivostjo prislužil simpatije tako otrok kot tudi starejših gledalcev.
Dženana Bečirovič
Podlehnik • Pastirski praznik
V soboto,12. aprila, je Štefan Fošnarič z družino, kmetovalec v Zgornjem Gruškovju, pripravil že četrti pastirski praznik. Nanj je povabil člane različnih društev, predvsem je Štefan predan lovec, prijatelje, sorodnike in sosede. Popravili in na novo so postavili pastirja na strmih haloških bregačah, kamor bo preselil 42 ovac do zime. V veliko pomoč mu je družina Kozel, ki popazi na njegovo živino in vsako leto mu ponudijo prostore ob pastirskem prazniku. Ivan je spekel ovčko na žaru, soseda pravo haloško gibanco, vse skupaj pa so zalili z vinom iz Štefanove gorice, saj je ta letospod-lehniški vinogradnik leta.
Z. Golub
Foto: ZG
Foto: SM
Haloze • Spet je udarila toča
Najhuje je klestilo v Turškem Vrhu in Korenjaku
V ponedeljek, 5. maja, so nekaj pred 15. uro Zavrč in bližnjo okolico zajeli črni oblaki, iz katerih se je med dežjem vsula ponekod tudi kot oreh velika toča. Po podatkih občinske komisije za oceno škode je bilo najhuje na območju Ilirskega Vrha in Korenjaka, kjer so si stanje na terenu že ogledali, dokončne podatke o obsegu škode pa še vedno zbirajo.
Ko smo se naslednji dan, v torek dopoldne, odpravili na občino Zavrč, so nam na občinski upravi vljudno pojasnili, da komisija za oceno škode po ponedeljkovem neurju s točo še vedno zbira podatke. Ker so jim sporočili, da je toča najhuje klestila na območju Turškega Vrha in Korenjaka, smo se na prizadeto območje odpravili tudi mi.
Po do tedaj dosegljivih podatkih so največjo škodo utrpeli v vinogradniški družini Kuserbanj-Hrnčič iz Turškega Vrha 108, kjer je po prvi oceni toča oklestila dobro tretjino pridelka. Ko smo potrkali na njihova vrata, nam je odprla starejša in vsa potrta gospa Marija Hrnčič: „Bilo je kot na sodni dan, tako velike in toliko toče še nisem videla, čeprav sem stara že 80 let. Bila je velika kot lešniki, ponekod je padala celo kot oreh velika. Zelo žalostno, veste. Težko nam je. Celo leto se trudiš in garaš na tej trdi in skopi haloški zemlji, pa pride toča in ti v nekaj minutah vzame skoraj polovico pridelka . Zares škoda, povem vam, vse je bilo belo, kot da bi bilo polno snega, po grabicah je bilo nekaj toče še danes zjutraj!"
Marija Hrnčič:«Tako velike in toliko toče še v življenju nisem videla, čeprav jih imam že osemdeset.«
Foto: M. Ozmec
Njen zet, gospodar Štefan Kuserbanj, nam je žalostno razkazoval razcefrane liste in grozdne poganjke ter polomljene trse v bližnjem vinogradu, pa tudi potolčeno sadno drevje in zelenjavo ob hišnem vrtu:
„Ko sem včeraj popoldne, tako kot vsak dan, pogledal proti nebu, me je kar streslo, saj so se s cirkulanske strani proti Turškemu Vrhu valili črni oblaki. Vedel sem, da bo hudo. Točno ob 14.55 se je vsul dež s točo. Stekel sem v hišo, po strehi je bobnelo, kot da bi padalo kamenje,
in skozi okno sem skupaj z družino nemo opazoval vrt ter vinograd pod njim, ki ga je v nekaj minutah pobelila toča. Slabih 20 minut je tolkla v prvi rundi, in ko sem se potem odpravil ven, me je stresla groza. Po cesti, v jarkih in vinogradih je bilo vse belo, pomešano s scefranim zelenjem sadnega drevja in travinja, potolklo je vso solato v vrtu, še bolj pa me je zabolelo, ker je hudo stolklo tudi vinograde, ki so ravno v tem času v največji vegetaciji, saj so mladi poganjki ravno tačas najbolj krhki in ranljivi.
Najhuje je, ker je toča udarila sredi najbujnejše vegetaciji trsov, ko so mladi listi in grozdni poganjki najbolj krhki.
Vsega skupaj obdelujemo kar 24 hektarov vinogradov in še vedno sem v veliki negotovosti, saj še ne vem natančno, v kolikšnem obsegu in kje je uničujoča toča najbolj udarila. Tukaj v Turškem vrhu je od vseh teh nekaj tisoč trsov levo in desno zagotovo uničenih od 30 do 40 odstotkov pridelka, tam proti cerkvi pa je potolčeno vse zelenje, tako da je škoda zagotovo še večja. Poglejte polomljene grozdiče, razcefrano listje,
Zavrč • Na poti k napredku
Dobili so prvi bankomat
Po večletnih prizadevanjih krajanov Zavrča, predstavnikov tamkajšnje poslovalnice Nove KBM iz Ptuja ter v zadnjem času še posebej vodje tamkajšnjega Ininega bencinskega servisa Ivana Kopša so v tem obmejnem haloškem središču končno dobili svoj prvi bankomat, ki zagotovo pomeni korak dalje na poti k napredku.
Kot je povedal vodja poslovalnice bencinskega servisa INA Ivan Kopša, v Zavrču sicer že dalj časa deluje poslovalnica Nove KBM iz Ptuja, a lahko zadovoljuje potrebe krajanov le v času uradnih ur, sicer pa ne: „V Zavrču je ob gostišču Pongrac že nekaj let bančna poslovalnica ptujske enote Nove KBM, vendar je ta domačinom in drugim na voljo le ob delavnikih. V preostalem času, predvsem ob nedeljah in praznikih, ko
človeku tako rado zmanjka denarja, pa so morali domačini na najbližji bankomat v katerega od sosednjih krajev - v Markovce, Cirkulane, Go-rišnico ali kar v Ptuj. Veliko povpraševanje po banko-matu so imeli skoraj vsakodnevno tranzitni potniki in prav tako številni turisti, ki so se ustavljali na obmejnem bencinskem servisu, pogosto kar cel avtobus, saj so bili prepričani, da je ob njem bankomat, kot je to običaj v
Foto: M. Ozmec
Prvega bančnega avtomata v Zavrču so bili veseli tudi (z desne) Jožica Bezjak, Ivan Kopša ter Lizika Vidovič, ki so si zanj najbolj prizadevali.
razvitem svetu. Še posebej je bilo to aktualno, ker je naš servis v neposredni bližini mednarodnega mejnega prehoda Zavrč, se pravi zadnji ali po drugi strani prvi kraj možnega postanka potnikov. Ker bankomata ni bilo, so nezadovoljno godrnjali, po mojem povsem upravičeno.
Sedaj nam je skupaj z uslužbenci banke uspelo, sredi aprila so bankomat končno postavili, tako da so vse naštete težave že mimo. Prvi vtisi krajanov, tranzitnih potnikov in turistov so zelo pozitivni in pohvalni. V imenu vseh se za prizadevanja in izkazano dobro voljo posebej zahvaljujem Cvetki Gobec, pomočnici direktorja ptujske enote Nove KBM, iz bančne poslovalnice v Zavrču pa vodji enote Jožici Bezjak ter Liziki Vidovič. Brez njihove pomoči bankomata v Zavrču ne bi bilo."
Nove pridobitve v Zavrču je vesela tudi pomočnica direktorja ptujske enote nove KBM Cvetka Gobec, ki je o tem povedala: „Bančni avtomat v Zavrču je resnično plod nekajletnih skupnih prizadevanj ter dogovarjanj,
polomljene trse ... Vse to bo že jutri ali pojutrišnjem rjavo, veliko sedaj še zelenega in poškodovanega pa bo odpadlo pozneje, čez dva ali tri dni."
Imate pridelek vsaj zavarovan?
„Ja, nekaj pridelka imamo zavarovanega, a škoda bo vsekakor zelo velika, tudi če ti kaj vrnejo, saj je toča udarila resnično v najbolj nepravem in ranljivem času vegetacije, ko so bili trsi v najbolj bujni vegetaciji in polni mladih krhkih grozdnih poganjkov. Poglejte, ogromno je potolče-nih, ponekod je polomljen in načet celo leseni del. Ne vem, zame je to grozno."
Kaj pa sicer počnete s tolikim pridelkom, ali vse grozdje stisnete sami?
„Kje pa, se ne izplača, pa tudi pogoji so za vinogradnike so vedno težji, zato
glavnino grozdja prodamo v vinsko klet. Največ imamo šardoneja, sivega pinota, belega pinota, laškega rizlinga in šipona, le kakih 10 odstotkov ga sprešamo sami in obdržimo zase, tako, da imamo dovolj dobrega vina tudi zase in za naše pridne delavce. Za svoj vinogradniški užitek pa vsako leto pridelam tudi nekaj buteljk posebnih trgatev in predikatnih vin. Lahko rečem, da sem kar uspešen, saj sem na letošnjem ptujskem ocenjevanju vin za šardone - jagodni izbor, letnik 2007, prejel 19,16 točke in si tako prislužil veliko zlato medaljo. Moralno zadovoljstvo sicer imam, žal pa tudi za tako resnično kvalitetno vino ne dobiš dovolj dobrega plačila. Saj veste, zmeraj se najde še kdo, ki bi rad od tega svoj delež, pridobljen na zelo lahek način. Žal je pač tako."
M. Ozmec
saj so tako krajani kot občina že nekajkrat izrazili željo, da bi ga postavili. Na naši banki smo skupaj z vsemi zainteresiranimi že dalj časa iskali primerno lokacijo, ki bi bila najbolj priročna tako za domačine kot druge stranke oziroma tranzitne potnike, saj gre za obmejno občino. Šele ko je bila v začetku tega leta znana dokončna odločitev o ureditvi središča in cestnega krož-išča v centru Zavrča, smo se odločili, da bankomat postavimo v zgradbi Ininega bencinskega servisa v Zavrču, saj smo dobili zagotovilo, da ga ne bodo porušili oziroma da ostaja tu, kjer je. Bankomat smo sredi prejšnjega meseca postavili ob vhodnem pročelju bencinskega servisa. Prepričani smo, da smo tako zadovoljili želje krajanov celotne občine Zavrč in širšega območja Haloz, pa tudi potrebe tranzitnih potnikov, saj bankomat na omenjenem bencinskem servisu, ki je od mednarodnega mejnega prehoda oddaljen le kakih 100 m, obratuje 24 ur na dan."
M. Ozmec
Uničenje do 20 odstotkov
Kot je včeraj povedal Slavko Kokot, predsednik komisije za oceno škode po neurju na območju občine Zavrč, je neurje s točo divjalo v ponedeljek, 5. maja, med 16. in 16.30 uro. Po ogledu stanja na terenu je komisija ocenila, da je na območju Zavrča, Hrastovca, Drenovca in Goričaka od toče poškodovanih od 3 do 5 % listov , na območju Belskega Vrha, Pestik, Gorenjskega Vrha in spodnjega dela Turškega Vrha je poškodovanih listov od 3 do 8 %, na spodnjem delu Korenjaka je toča poškodovala od 5 do 10 % listov, najhuje pa je bilo v zgornjem delu Korenjaka in Turškega Vrha, kjer je po oceni komisije toča oklestila do 20 % kabrnikov oziroma mladih trsnih poganjkov z že formiranimi grozdiči.
Foto: M. Ozmec
Šefan Kuserbanj žalostno opazuje svoj vinograd, saj mu je toča vzela skoraj polovico pridelka.
Ptuj • Slovenski državni prazniki v ogledalu zborovske pesmi
Koncert spomina in opomina
V domu krajanov Breg v četrtni skupnosti Breg - Turnišče je bil 24. aprila zborovski koncert pod naslovom Slovenski državni prazniki v ogledalu zborovske pesmi. Pripravil ga je mešani pevski zbor DU Ivan Rudolf Breg - Ptuj z zborovodjem Mitjo Gobcem in gostom, harmonikarjem Edijem Klasincem.
Zagotovo je bil to eden tistih koncertov, ki so pritegnili že zaradi izvirnosti, kot tudi zaradi pesmi in spremljajočih tekstov, ki so bili informativni in kritični hkrati. Zanje so se ob zborovodju Mitji Gobcu potrudili še Franc Milošič, Marijan Fesel in Janez Močnik.
Kot je zapisal zborovodja Mitja Gobec, so ponosni, da jim je uspelo spored letnega koncerta slogovno zaokrožiti. „V slovenski zborovski literaturi imamo dovolj skladb, da si lahko vsak zbor najde enajst takih, ki jih lahko izvede in umesti v nek tematski okvir. Zato
Za častna člana pevskega zbora so razglasili župana občine Haj-dine Radoslava Simoniča in Viktorja Majcna, dolgoletnega predsednika DU Ivan Rudolf.
ponujamo vsem slovenskim zborovodjem, da uporabijo naslov našega koncerta za
svoje letne koncerte. Spored lahko vključuje tudi vse druge vidike sestave
Hajdina • Razstavlja Društvo gospodinj Draženci
Spoznavajmo glino
Od 25. aprila je v poslovno-stanovanjskem centru Hajdina na ogled zanimiva razstava izdelkov iz gline.
Gre za že drugo samostojno razstavo teh izdelkov, ki so nastajali v okviru delavnic projekta Društva gospodinj Draženci v letu 2007 Spoznavajmo glino. Kot je povedala predsednica Zdenka Godec, jih je glina pritegnila z več vidikov: človeku je bila vedno v pomoč, pomembni pa so tudi njeni zdravilni učinki. Glina jih je tako ali drugače zaposlovala vse leto, organizirale so več predavanj in delavnice. Projekt Spoznavajmo glino so pričele lani na svetovni dan Zemlje, takrat so tudi z velikim zanimanjem prisluhnile Ivanu Žižku, ki jih je navdušil s predavanjem o opekarstvu
in lončarstvu rimske Petovio-ne, ko jim je tudi podrobneje predstavil uporabo gline pri naših prednikih. V tem sklopu so si ogledale mitreje na Spodnji Hajdini in Bregu. Lani v jeseni pa so v sodelovanju s Karmen Kurade z Gomile izvedle tudi dve zelo poučni delavnici, na katerih so se naučile ročnega oblikovanja gline. »Nastali so unikatni keramični izdelki, ki smo jih skrbno sušile in zapekle v peči, kasneje pa še polakirale. Nabralo se je toliko izdelkov, da je iz njih nastala prava razstava, ki smo jo povezale s kratko zgodbo, ki prikazuje tudi same začetke gnetenja gline,« je med dru-
Mešani pevski zbor DU Ivan Rudolf, vodi ga Mitja Gobec, je 24. aprila pripravil koncert, kakršnega zagotovo na Ptujskem in širše še ni bilo: posvetil ga je slovenskim državnim praznikom, že skoraj pozabljenim delavskim, partizanskim, nabožnim in obrednim skladbam.
gim povedala Zdenka Godec.
Na razstavi, ki bo odprta do avgusta, so na ogled ročno oblikovani pečeni izdelki, lakirane sklede, lakirani vrči, vaze in namizna dekoracija, prav tako pa tudi unikatna keramika Karmen Kurade, naravna glina iz Komende Cvetke Fer-juc ter naravni izdelki iz gline. V sklop razstave sodi tudi opis zdravljenja z glino oziroma recepti iz gline. Edini, ki v Sloveniji prodaja glino za zdravilo, je Janez Ferjuc iz Komende, s katerim so se Draženčanke prav tako srečale na eni svojih lanskoletnih delavnic.
MG
sporedov. Pri našem je pet pesmi nabožnih, pet delavskih in partizanskih, enajsta je Zdravljica." Upajo, da bodo z idejo uspeli, doslej imajo potrjene še tri ponovitve koncerta po Sloveniji. V uspeh pa so prepričali že vse tiste, ki so doživeli pre-mierni nastop tega zares izvirnega koncerta, ki je kot vedno ogrel dlani vseh, ki so tudi tokrat napolnili dvorano doma krajanov Breg.
V mešanem pevskem zboru DU Ivan Rudolf Breg -Ptuj poje 24 pevskih navdušencev, ki jim kljub starejšim glasovom vsako leto uspe pripraviti letni koncert. Tudi v programskem smislu
se razlikujejo od drugih zborov, saj v spored vključujejo pesmi, ki jih drugi ne pojo. Z letošnjim letnim koncertom je zbor proslavil petletnico delovanja, od vsega začetka ga vodi Mitja Gobec, ki mu je tudi v osebnem pogledu ta koncert pomenil veliko, ker bo še v tem mesecu dopolnil 70 let plodnega in ustvarjalnega življenja.
Hkrati s koncertom je praznovalo tudi nekaj pevcev. Nataša Petrovič, vodja OI JSKD Ptuj, je podelila bronaste Gallusove značke Viktorju Kiklju, Mariji Lah, Marjanu Lahu, Mariji Mirkovič, Marjani Trstenjak Majcen in Katici Zajšek, zlati Gallusovi
znački pa sta prejeli Silva Kajtezovič in Marjana Pod-gorelec. Za častna člana zbora pa so proglasili Radoslava Simoniča, župana občine Hajdine, ki zbor spremlja in podpira od njegove ustanovitve, in Viktorja Majcna, dolgoletnega predsednika DU Ivan Rudolf Breg, ki si je vseskozi prizadeval za dobre pogoje dela zbora. Predsednica zbora Silva Kajtezovič pa se je v imenu pevcev zahvalila zborovodji Mitji Gobcu za njegov trud, z željo, da jih uspešno vodi še naprej, obenem pa mu je zaželela tudi vse najlepše ob bližnji 70-letnici.
MG
Miklavž pri Ormožu • Tekmovanje harmonikarjev
Frajtonar Prlekije 2008
Prostovoljno gasilsko društvo Miklavž pri Ormožu pripravlja 5. veliko tekmovanje na diatonični harmoniki Frajtonar Prlekije 2008, ki bo potekalo v soboto, 17. maja, ob 13. uri pri Miklavžu.
Foto: Črtomir Goznik
V poslovno-stanovanjskem centru Hajdina so na ogled izdelki iz gline, ki so jih ustvarile članice Društva gospodinj Draženci.
Tekmovanje je v preteklih letih pridobilo priljubljenost med frajtonarji po vsej Sloveniji in organizatorji so vsako leto zadovoljni ob velikem številu nastopajočih. Vsi tekmovalci na tekmovanju zaigrajo dve skladbi različnega ritma v skupnem času pet minut. V primeru, da bo prijavljenih večje število tekmovalcev bo zaigral vsak tekmovalec eno skladbo, v finale za naziv Frajtonar Prlekije 2008, ki bo istega dne, pa se bo udeležilo šest tekmovalcev z najvišjim številom točk, ki bodo zaigrali še drugo skladbo.
Harmonikarji bodo razvrščeni v štiri starostne skupine: tekmovalci, stari do 13 let, od 13 do 19 let, od 19 do 35
let in nad 35 let. Vrstni red v posameznih skupinah določi odbor za tekmovanje. Tekmovalce bo ocenjevala strokovna komisija, v kateri bodo Franc Štuhec, Brane Klavžar in Rok Švab.
Najboljši harmonikarji bodo nagrajeni. V vsaki starostni skupini prvi trije tekmovalci, ki so osvojili najvišje število točk, prejmejo priznanje, prvouvrščeni pa tudi 50 evrov. Prvi trije tekmovalci, ki so osvojili najvišje število točk, prejmejo denarne nagrade: za 1. mesto 250 evrov in pokal, za 2. mesto 150 evrov in pokal, za 3. mesto pa 100 evrov in pokal. S praktičnimi nagradami bodo nagrajeni tekmovalci, stari nad
60 let, najmlajša in najmlajši tekmovalec, stara do 12 let, tekmovalka, ki osvoji najvišje število točk, tekmovalka ali tekmovalec, ki osvoji največje število točk z območja krajevne skupnosti Miklavž pri Ormožu pa prejeme pokal.
Predvsem si tekmovanja pri Miklavžu udeleženci zapomnijo po prijetnem in veselem prleškem vzdušju.
vki
Prijave za pokal Frajtonar Prlekije bodo sprejemali do vključno 15. maja na telefonsko številko 051 370 733 ali na elektronski naslov frajtonar.prlekije@ gmail.com.
Foto: MG
Foto: MG
Ptuj • Ekonomska šola v mednarodnem projektu
Gozdna pot hrepenenja in ljubezni
Dijaki ptujske Ekonomske šole so se tudi letos odločili za sodelovanje v mednarodnem raziskovalnem projektu Več znanja za več turizma. Gre za projekt, ki ga organizira Turistična zveza Slovenije v dogovoru z Ministrstvom za šolstvo in šport in v sodelovanju z Zavodom Republike Slovenije za šolstvo ter Centrom RS za poklicno izobraževanje.
Letošnji že peti mednarodni festival je potekal 18. aprila v Ljubljani, sodelovalo pa je 38 ekip iz vse Slovenije, Italije in Avstrije. Dijakinje četrtega letnika Ekonomske šole Ptuj - Amadeja Kokot, Samantha Koščak, Marija Korez in Andreja Kmetec, so pod vodstvom mentoric, profesoric Sonje Mlinarič, Barbare Bezjak, Vesne Emeršič in Metke Babusek Medic, pripravile raziskovalno nalogo Gozdna pot hrepenenja in ljubezni, saj je bila razpisana tema festivala bogastvo gozdov - od legend do naravne in kulturne dediščine.
Dijakinje so v nalogi ugotovile, da so bila drevesa od nekdaj sredstvo za prenos sporočil ljubezni in hrepenenja. Mladi fantje so že nekoč v drevesno skorjo vrezali srčke z začetnicami ljubezenskega para oziroma želene izvoljen-ke. Tako so na drevesih ostali vrezani dokazi marsikatere ljubezni ali zgolj hrepenenja po ljubezni. Gozdno pot hrepenenja in ljubezni so dijakinje namestile v Žetale, kraj, ki je znan po eni najstarejših bukev v Sloveniji in gozdni učni poti. V nalogi so zapisale: »Žetale so precej odmaknjene od mestnega vrveža, a tudi ljudje na podeželju so
obremenjeni z delom in raznimi obveznostmi. Eno možnost sprostitve ponujamo z gozdno učno potjo, na kateri lahko opazujete in občudujete zanimiva drevesa in druge rastline, živali, se nadihate svežega zraka, poklepetate v prijetni družbi, hkrati pa spoznate tudi zanimivosti kraja in predvsem občudujete našo prekrasno staro bukev. V Vas, dragi obiskovalci, želimo vzbuditi občutek za lepoto, druženje mladih in starih, predvsem tistih, ki najdejo pod krošnjami dreves sorodne dušice in ljubezen ter prijateljstvo, smisel za opazovanje in ohranjanje čiste narave.« Za osrednje drevo gozdne učne poti so torej dijakinje izbrale bukev, katere starost ocenjujejo na okoli 200 let. Pot pa so speljale tako, da zajema sedem dreves - vodi nas od razkošne breze, do macesna, nato do jesena in mogočne bukve, vračamo pa se mimo javorja, kostanja do jelše pri potoku. Dijakinje so si zamislile tudi več prireditev oziroma dogodkov, ki bi se odvijali na poti ljubezni in hrepenenja. Začetek sezone bi bil na valentinovo s pohodom po gozdni poti in postankom pri »stari bukvi«. Višek sezone bi obeležili na kresno noč. Na to noč bi bil
Privlačna stojnica dijakov Ekonomske šole Ptuj je privabila tudi župana Mestne občine Ljubljana Zorana Jankoviča
Foto: arhiv ES Ptuj
sejem, kjer bi na stojnicah delili pecivo ljubezni, voščilnice izbrancem in izbrankam, se veselo družili in veselili. Zaključili bi s kresovanjem. Za zaključek leta pa bi pripravili kostanjev piknik, na katerem bi praznovali vse znane sklenjene poroke in nove ljubezenske zveze ter tolažili tiste, ki jim ni uspelo letos in jim dali upanje za srečo v prihodnje. Učna pot bi torej združevala pohod v naravo in
prepoznavanje posameznih drevesnih vrst ter prijetno druženje, ohranjanje običajev, veselje in simpatije...
Mimogrede, ali poznate recept za ljubezen? Takole gre:potrebujete 15 dag ljubezni, 15 dag zvestobe in 3 dag ljubosumnosti. Vse skupaj zmešamo s 7 dag nežnosti ter dodamo 20 dag poljubčkov, da dobi pecivo boljši okus. Če postanejo lica dovolj vroča, tedaj se vse skupaj peče s potrpežljivostjo in ponudi z
zaljubljenimi pogledi ...
Nalogo so dijakinje predstavile tudi na turistični tržnici, ki se je odvijala na Prešernovem trgu v Ljubljani. Za veselo vzdušje so poskrbeli še dijaki folklorne skupine Ekonomske šole Ptuj, ki jih je »plesno« pripravil profesor Matjaž Zelenik.
In kaj so dijakinje ugotovile na koncu dela? »Pri izdelavi projektne naloge smo se veliko naučile o ljudeh, gozdu
in drevesih, starih legendah in ljubezni. Tudi v družinah smo se veliko pogovarjali o »starih časih«, kako lepi so bili in kako je to danes. Upamo, da bo naša projektna ideja resnično zaživela - me smo namreč vložile vanjo veliko energije in časa. Ampak, ni nam žal«. Seveda jim ne more biti žal, saj so si za svoje odlično pripravljeno delo priborile srebrno priznanje.
Metka Babusek Medic
Prlekija • Vlada še ni izdala soglasja k cenam komunalnih odpadkov
Zaradi vlade se izguba povečuje
Zakaj vlada RS v sedmih mesecih ni izdala predhodnega soglasja k cenam ravnanja s komunalnimi odpadki v občinah Ljutomer, Križevci, Veržej in Razkrižje? S tem je povzročena ogromna škoda. Kdo jo bo pokril?
O tovrstni problematiki so na novinarski konferenci razpravljali župani vseh štirih občin UE Ljutomer in Stanislav Klemen, direktor Komunalno stanovanjskega podjetja (KSP) Ljutomer. Kot je znano, od začetka novembra lanskega leta KSP odvaža odpadke gospodinjstev iz občin Ljutomer, Križevci, Veržej in Razkrižje na odlagališče v Puconce. Zaradi spremenjenih cen odlaganja odpadkov so občinski sveti vseh štirih občin sprejeli nove cene, a še do danes niso veljavne.
»V našem podjetju kot tudi lokalni skupnosti smo veliko pozornost namenili novona-stalim stroškom ravnanja z odpadki in takoj po nastali situaciji (17. septembra, op. a.) vložili na Ministrstvu za okolje in prostor RS zahtevek za izdaja soglasja k uporabi novih cen,« je povedal Stanislav Klemen. »Kljub pozitivnemu mnenju pa Ministrstvo za gospodarstvo cen ni potrdilo, saj je med tem pričela veljati
spremenjena uredba Vlade, s katero le-ta samostojno odloča o cenah komunalnih storitev. Med tem časom sta v skladu s sklepi občinskih sve-
tov občin odvoz in odlaganje odpadkov na deponijo v Pu-conce nemoteno potekala.«
Po besedah direktorja KSP kljub številnim urgencam in
pozivom, da bi se vendarle pridobilo soglasje k novim cenam, Vlada RS ni obravnavala nobenega prispelega zahtevka, zato so cene ostale
Zupani občin UE Ljutomer in direktor KSP (v sredini) so razpravljali o problematiki odvoza odpadkov.
nespremenjene.
»V našem primeru gre za specifičnost, saj smo spremenili lokacijo odvoza, ki na relaciji Ljutomer-Puconci-Lju-tomer znaša 70 kilometrov. Menim, da je s tem zahtevek za povišanje cen utemeljen in ne razumem ravnanja vlade,« je ogorčeno pojasnjeval župan občine Ljutomer Franc Jurša. Nastalo izgubo - ta po analizah do marca letos znaša 104 tisoč evrov - bodo župani poskušali zagotoviti z rebalansom proračuna, to pa bo zagotovo povzročilo izpad pri izvajanju že pričetih načrtovanih naložb.
Težav pa s tem še zdaleč ni konec. Stanislav Klemen pojasnjuje: »Z nesprejetjem novega cenika bomo prisiljeni, da kot izvajalec javne službe ravnanja z odpadki medsebojno pogodbo odpovemo. KSP namreč ne more in ni v stanju pokrivati večmesečnih dejansko povečanih stroškov, ki objektivno nastajajo in se iz dneva v dan povečujejo.«
Kot dodaten razlog prenehanja odvoza odpadkov Klemen navaja več let neurejen odnos in status ljutomerskega odlagališča ter s tem povezane odškodnine, ki jo je po sklepu sodišča 15 stanovalcem ob nekdanji deponiji moralo plačati njihovo podjetje v znesku 230 tisoč evrov. K že omenjeni nastali izgubi 104 tisoč evrov je potrebno dodati še 34 tisoč evrov, ki jih je KSP namenilo v investicije za potrebe osnovnih sredstev, kar pomeni, da skupni dolg znaša že okoli 370 tisoč evrov. Kot zatrjuje Klemen, bo KSP dolg izterjalo od občin, kljub odpovedi pogodbe o odvozu odpadkov pa izvajalca določila zavezujejo izvajanje odvoza še leto dni po prekinitvi.
Župani občin, ki so se znašli v nezavidljivem položaju, bodo še enkrat namenili javni apel vsem odgovornim na vladi, da predlagane povišane cene vendarle potrdijo.
Niko Šoštarič
Foto: NS
Ptuj • Avdio-video krožek na OŠ Ljudski vrt
Šolarji v vlogi snemalcev in fotografov
V času računalništva in digitalizacije medijev sta tudi fotografija in film zelo napredovala in med mladimi postala izredno popularna. Nemalokrat so ravno otroci tisti, ki se na tovrstne stvari doma najbolje spoznajo.
Poznavanje tako video kot av-dio opreme je postalo izredno pomembno, že 13 let zapored pa se s tem področjem ukvarjajo tudi učenci Osnovne šole Ljudski vrt. V avdio-video krožku imajo možnost nadgrajevati svoje znanje in spoznavati možnosti, ki jih nudita digitalna fotografija in film.
Mentor avdio-video krožka na OŠ Ljudski vrt je Miran Pe-
tek, učitelj geografije, tehnike in tehnologije, ki krožek izvaja že 13. leto zapored. Število učencev, ki sodelujejo, se z leti spreminja, v povprečju pa ga obiskuje okrog deset šolarjev. »Zanimanje med učenci je veliko, je pa odvisno od urnikov tako učencev kot tudi mentorja, kar je velikokrat ovira, ki onemogoča, da bi lahko vsi obiskovali krožek,« pojasnjuje Petek.
Mentor avdio-video krožka na OŠ Ljudski vrt Miran Petek
Pridobljeno znanje učenci pokažejo tudi na različnih šolskih prireditvah.
Sicer pa se krožku pridružujejo tako mlajši kot starejši osnovnošolci, največ zanimanja kažejo učenci petih in šestih razredov.
Delo pri krožku je izredno pestro, saj udeležencem omogoča spoznavanje fotografske opreme, pravilne uporabe lete ter podrobnejše poznavanje tehnik fotografiranja in snemanja filmov. Teoretično in praktično pridobljeno znanje pa ne ostane zgolj za štirimi stenami učilnice, učenci namreč dobijo možnost, da pridobljeno znanje tudi predstavijo. »Na šoli zabeležimo fotografsko in filmsko vse pomembne dogodke. Nato sledi obdelava in urejanje fotografij ter montaža filmov, ki nam vzame veliko časa. Vse pridobljeno znanje učenci uporabljajo tudi v vsakdanjem življenju,« pojasnjuje mentor krožka. Svoje znanje so avdio in video navdušenci OŠ Ljudski vrt pred
kratkim predstavili tudi na srečanju filmskih in video ustvarjalcev Slovenije, ki je potekalo v Izoli.
Za kvalitetno učenje in delovanje krožka je potrebna tudi ustrezna oprema, ki terja precej finančnih sredstev. Največji del prispeva šola sama, nekaj sredstev pa si zagotovijo s pomočjo sponzorjev. Ker ima av-dio-video krožek na OŠ Ljudski vrt že pravo tradicijo, se vloženi trud nedvomno splača. »Iz leta v leto je zanj več zanimanja, celo toliko, da je potrebno - na mojo in njihovo veliko žalost -včasih kakšnega učenca celo zavrniti, ker drugače preprosto ni možna kvalitetna izvedba krožka,« pojasnjuje Petek. Veliko fotografskega materiala mladih snemalcev in fotografov je objavljenega, ogledate pa si ga lahko na spletni strani šole.
Dženana Bečirovič
Ptuj • Ob knjižničnih praznikih M Slovenija • Splošna matura
Nebesa v robidah Maturantje se že potijo
V čast aprilskih knjižnih praznikov so v ptujski knjižnici v aprilu pripravili literarni večer, na katerem se je predstavila zmagovalka festivala mlade literature Urška 2006 Nataša Kramberger.
Na 89 srednjih šolah se je v torek s pisanjem eseja začel spomladanski rok splošne mature. Kandidati so pisali prvo izpitno polo - esej iz slovenščine ali italijanščine oz. madžarščine kot maternega jezika.
Predstavitev njenega prvenca Nebesa v robidah je spremljalo tudi odprtje razstave ilustratorja Toneta Žnidaršiča Zlata vrtnica. 25-letna Nataša Kramberger, ki je rojena v Jurovskem Dolu, že nekaj let pa živi v Berlinu, sodi med najobetavnejše mlade literate. Svoj prvenec Nebesa v robidah je mlada avtorica ustvarila na poti po svetu. Pisati ga je začela na pobudo revije Mentor, potem ko si je leta 2006 priborila zmago na festivalu mlade literature Urška, s čimer si je tudi
prislužila objavo knjige. Le s šestimi stranmi, ki jih je poslala, je Nataša navdušila komisijo in jih prepričala, da si ravno ona zasluži priložnost, da svoje pisateljske sposobnosti pokaže širši javnosti. V enem letu je tako nastal moderen roman, ki ga spremljajo izredno dobre kritike. Svojo izkušnjo s pisanjem prvenca je Nataša Ptujčanom predstavila v pogovoru z Dragico Breskvar, urednico revije Mentor.
Dženana Bečirovič
Nataša Kramberger je predstavila svoj prvenec Nebesa v robidah.
Letošnji tematski sklop matu-ritetnega eseja pri slovenščini je »Obrazi nasilja v dramatiki«, obsegal pa je besedila Tartuffe J. B. P. Moliera, Kralj na Betaj-novi Ivana Cankarja, Fiziki Fri-edricha Durrenmatta ter Vladimir Matjaža Zupančiča. K prvemu delu izpita se je v Sloveniji prijavilo 12.617 kandidatov.
Slabe tri tedne imajo dijaki na razpolago do drugega dela pisnega izpita iz maternega jezika (slovenščine ali italijanščine oz. madžarščine). Tega bodo namreč pisali 26. maja. Med 24. in 28. majem ter 6. junija pa bodo potekali pisni izpiti iz tujih jezikov. 7. junija bo potekal pisni izpit iz matematike, med 29. majem in 10. junijem pa pisni izpiti iz izbirnih predmetov. Konec maja se bodo začeli tudi ustni maturitetni izpiti, ti bodo na šolah potekali 24. in 31. maja, 7. junija ter med 14. in 26. junijem.
Splošno maturo, ki letos - tako kot lani - poteka na 89 šolah, bo prvič opravljalo 9.723 kandidatov, kar je precej manj kot lani, ko jo je opravljalo 10.189 kandidatov. Izpit iz posameznega
&20IÍÍ/	.
Z esejem se je pričel spomladanski rok splošne mature.
predmeta splošne mature bo opravljalo 1.404 kandidatov, ki so se prijavili k poklicni maturi oz. so jo že opravili.
Z uspehom na spomladanskem roku splošne mature bodo kandidati seznanjeni v ponedeljek, 14. julija, istega dne pa bo Državni izpitni center ob razglasitvi rezultatov na gimnazijah maturantom omogočil dostop do svojih ocen preko spleta. Dan zatem, 15. julija, pa je zadnji rok za prijavo kandidatov k splošni maturi in k izpitu iz maturitetnega predmeta v jesenskem izpitnem roku.
Dženana Bečirovič
Od tod in tam
Ptuj • Slovenski čudež v Argentini
Izseljensko društvo Slovenija v svetu in Društvo izobražencev Viktorina Ptujskega vabita na Vikto-rinov večer z naslovom »Slovenski čudež v Argentini«. Eden vodilnih slovenskih javnih in kulturnih delavcev v Argentini, arhitekt Jure Vombergar, bo predstavil dokumentarno projekcijo izbranih dokumentov, ki osvetljujejo usode slovenskih izseljencev na južno poloblo.
Ko so se pripadniki povojne emigracije v Argentini lani spominjali 60. obletnice prvega, še maloštevilnega vala izseljevanja iz begunskih taborišč po Italiji in Avstriji v omenjeno južnoameriško deželo, so sprožili akcijo zbiranja starih fotografij in dokumentov iz dobe, ki se vse bolj oddaljuje. Arhitekt Jure Vombergar (ki je sam sicer dospel iz Slovenije v Buenos Aires, kjer je že živel njegov oče, dramatik Joža Vombergar, leta 1954, ko je bil star 14 let in so oblasti dovolile združevanje prisilno ločenih družin) je izbor 140 fotografij uredil za dokumentarno projekcijo, ki jo spremlja njegova razlaga. Na posnetkih se vidijo posamezniki in družine, ki po dveh in več letih negotovega bivanja v barakah po taboriščih stopajo na tovornjake in vlake, se vkrcava-jo na parnike, plujejo proti južni polobli in se začasno nastanjajo v begunskem hotelu v pristanišču v Buenos Airesu. Projekcija torej prikazuje začetke skupnosti, ki je zaradi narodne in verske zavesti, izobraževalnih in kulturnih naporov ustvarila tako imenovani »argentinski čudež«.
Glasbeni utrinek Viktorinovega večera bo pripravil Tilen Zavec, učenec saksofona na Zasebni glasbeni šoli v samostanu sv. Petra in Pavla, ob spremljavi prof. Cecilije Emeršič na klavirju. Vabljeni v petek, 9. maja, ob 19.30 v refektorij minoritskega samostana na Ptuju!
V. E.
Podlehnik • Uradna otvoritev kanalizacije
Sredi aprila so v centru Podlehnika zaključili izvedbo dobrega pol kilometra novega kanalizacijskega voda, na katerega se je priključilo 14 gospodinjstev, o čemer smo že poročali. Hkrati so, v okviru te naložbe, v zemljo položili tudi električno napeljavo, dela pa zaključili s položitvijo nove asfaltne prevleke. Naložba je skupno zahtevala približno 280.000 evrov, večino sredstev pa predstavlja taksa iz obdobja treh let, kot je povedal župan Marko Maučič. Minulo nedeljo so novo pridobitev v občini tudi uradno proslavili s krajšo slovesnostjo in kulturnim vložkom, ki jo je pripravil domači iniciativni odbor.
SM
Ljutomer • Popolna zapora od 21. do 5. ure
S sprejemom novele odloka o ureditvi cestnega prometa v občini Ljutomera se s prenovo Glavnega trga bistveno spreminja prometni režim v mestnem središču. Za motorni promet bo od devete ure zvečer do pete ure zjutraj povsem zaprt Glavni trg, parkirne površine, prednostno namenjene kratkotrajnemu zaustavljanju v mestu Ljutomer, pa bodo na urejenih parkiriščih Glavnega in Miklošičevega trga ter ob ulici Rajh Nade. Parkirni sistem bo Glavni trg omejil z vhodno in izhodno zapornico. Določena je tudi višina urne in dnevne parkirnine. Brezplačna bo dovoljena zaustavitev za pol ure, do ene ure parkiranja bo potrebno odšteti evro, do dve uri 2 evra, za vsako nadaljnjo uro (do 5 ur) pa dodatna 2 evra. Celodnevno parkiranje (nad 5 ur) bo vredno 15 evrov.
NŠ
Foto: SM
Foto: NS
Ptuj • Karikature na Elektro šoli
Profesorji in dijaki v očeh karikaturistov
Na Poklicni in tehniški elektro šoli je 24. aprila potekalo 5. tradicionalno tekmovanje v risanju karikatur, na katerem je preizkusilo svojo nadarjenost deset dijakov: Aleš Pongračič, David Šalamun, Dejan Tomažič, Uroš Judež, Borut Plohl, Damir Štuhec, Tibor Levačič, Robi Fideršek, David Mavrič in Mitja Zadravec.
Moderatorka prireditve, profesorica umetnostne vzgoje Tatjana Kralj, je na oder povabila tekmovalce in predstavila portretirance: profesorico, profesorja, dijakinjo in dijaka. In medtem ko so tekmovalci spretno vrteli svinčnike, smo gledalci spoznali zanimivega gosta, Borisa Miočinovica, znanega avtorja karikatur v Štajerskem tedniku. Tekmovalcem je svetoval, naj pri nastajanju dobre karikature upoštevajo značaj portretiranca, poudarijo izstopajoče in dodajo šaljiv detajl.
Foto: arhiv Elektro šole
Karikaturisti med delom
Foto: arhiv Elektro šole
Gost prireditve je bil Boris Mio-cinovic, karikaturist Štajerskega tednika.
Nasvete so upoštevali v dobršni meri in ustvarili zanimiva dela, na odru pa sta se jim za nekaj minut pridružila dijaka Boštjan Zamuda in Andrej Gabrovec, ki sta z igranjem na harmoniko pričarala prijetno in sproščeno vzdušje.
Kot zanimivost je gospa Tatjana Kralj predstavila še karikature 19. stoletja. Posebej zanimive so bile tiste, ki so
prikazovale šolsko življenje in načine takratnega poučevanja in učenja.
Po dveh šolski urah se je prireditev zaključila z razglasitvijo zmagovalcev, katerih dela je ocenjevala komisija profesorjev. Za najboljšega karikaturista je razglasila Da-mirja Štuhca, ki je prejel MP 3 predvajalnik, drugo mesto si je pririsal Borut Plohl in tre-
tje David Mavrič. Oba dijaka sta prejela 15 DVD-jev, kapo in trak za ključe. Od 4. do 10. mesta pa so se razvrstili: Mitja Zadravec, Aleš Pongračič, Dejan Tomažič, Tibor Levačič, Robi Fideršek, Uroš Judež in David Šalamun. Nagrade je podelil gospod Miočinovic, ki je vse udeležence pohvalil in jim zaželel veliko uspeha.
Barbara Jarh Ciglar
Ptuj • OŠ dr. Ljudevita Pivka M Ptuj • OŠ Ljudski vrt
Čebulni test VOde Raketa Je pripeljala besede
22. april je dan Zemlje in po Sloveniji so potekale akcije za boljše in čistejše okolje. Tudi učenci in učitelji na Osnovni šoli dr. Ljudevita Pivka smo ob tem dnevu prispevali kamenček v mozaiku za lepšega jutri.
Na OŠ Ljudski vrt Ptuj dajejo velik poudarek tudi literarnemu ustvarjanju. Učenci se tako že več let udeležujejo številnih literarnih natečajev, sodelujejo pri občinskih in državnih projektih z literarnega področja, pika na i pa je vsakoletni literarni večer ob izidu glasila Čar besede moje.
Letos smo svojo pozornost namenili vodam, saj se zavedamo, da je prav voda temeljna prvina življenja na Zemlji. Je bistvena sestavina vsakega živega bitja in življenjski prostor številnih živali in rastlin. Nas je zanimalo, kakšne vode imamo v potokih in rekah na Ptuju in v njeni okolici. Naredili smo zelo preprost test vode s čebulčkom. Postavili smo hipotezo, da v čistejši vodi rastline in živali bolje uspevajo - torej bo imel naš čebulček v vodah, ki so čistejše, boljše pogoje za svoj razvoj.
Testne vzorce smo vzeli iz reke Drave, Dravinje in Pesnice, potokov Grajena, Studenčnica in Rogoznica ter ribnika v Savcih. Po treh dneh oz. 72 urah smo opazovali in izmerili koreninice. Najdaljše koreninice je pognal čebulček iz Studenčni-ce v Šturmovcih. Sledili so čebulčki
v epruvetah, v katerih je bila voda iz Grajene (Štuki), Rogoznice (Jir-šovci), Dravinje (Videm) in Drave (Ptuj). Potrdili smo hipotezo, da je najbolj onesnažena voda v Pesnici, saj je nudil čebulčku najmanj dobrih pogojev za njegovo rast.
Vemo, da bi svojo hipotezo morali podkrepiti še s številnimi dokazi, vendar to ni bil naš namen. Ob jemanju vzorcev vod smo lahko ob rekah, potokih in v njih opazovali številne odpadke, ki tja ne spadajo, kar kaže, kako malo nam je mar za stvari, pri katerih ni postavljenih meja.
Naredili smo plakat, na katerega smo narisali in vpisali svoje izsledke. Z njimi smo seznanili širšo javnost na Dogodku ob dnevu Zemlje v središču Ptuja.
Učenci višje stopnje z učiteljico Mileno Zupanič
Tudi v letošnjem šolskem letu ni bilo nič drugače. Učenci so konec aprila pripravili literarni večer z naslovom Raketa pripelje besede, na katerem je sodelovalo nekaj več kot šestdeset učencev z branjem literarnih prispevkov - v glasilu jih objavlja več kot sto, večina literarnih, nekaj pa tudi likovnih prispevkov, ki tako dodatno oplemenitijo literarno glasilo.
V letošnji izdaji je moč brati zgodbe, pesmi najrazličnejših oblik, posebnost pa je, da je v letošnjem letu bogata tudi bera na področju dramskih besedil. Tako je glasilo razdeljeno na tri enote: Na planetu Čar besede moje se pišejo pesmi, Zgodbe s planeta Čar besede moje in Na planetu Čar besede moje se igramo besedno gledališče.
Letos pa je v glasilu svoj prostor dobilo tudi nekaj posrečenih pesmi, ki so bile tematsko povezane s praznovanjem petdesetletnice šole. Zanje je potekal celoletni šolski natečaj, katerega
zmagovalec je bil s svojo pesmijo nazadnje učenec Benjamin Borojevič, ki mu je ravnateljica šole Tatjana Vaupo-tič na literarnem večeru izročila knjižno nagrado. Ravnateljica je poudarila tudi, kako pomembno je ustvarjanje z besedami v otrokovem razvoju in kako pomembno je, da znamo tudi odrasli kdaj pa kdaj obuditi otroka v sebi, v glasilo pa je med drugim zapisala: »Drage učenke in učenci, mentorice in mentorji. Vesela sem, da vam je tudi tokrat uspelo opraviti odlično delo. Iskrene čestitke vsem. Čestitka in zahvala velja tudi glavnemu uredniku, profesorju Davidu Bedraču, likovni urednici, profesorici Editi Čelofiga, in računalničarju, profesorju Mateju Sužniku«.
Dodala pa je še: »Vsem, ki boste brali, želim, da bi vam tudi zaradi potovanja v čarobnost besed in risb bil svet vsaj za trenutek še lepši in prijaznejši.«
David Bedrač
Foto: arhiv OS
Preprost eksperiment s čebulčkom je pokazal onesnaženost voda v našem okolju.
Učenci med branjem svojih prispevkov.
Foto: Roman Krajnc
Tednikova knjigarnica
Nekoč so pisali o rožicah ...
Ko sem, po slovenskih pokrajinah potujoč, ogledoval krasoto slovenske zemlje in občudoval pridnost in skrbnost njenih prebivalcev, krotkih in pohlevnih Slovencev, sem obračal svoj pogled tudi na domače vrte. Kakor pa sem bil vesel prelepe slovenske zemlje in pridnega našega roda, ki biva na njej, tako malo so mi ugajali vrtovi, ki sem jih videl.
Domači vrt, mnogokrat na malo primernem mestu napravljen, je bil slabo ograjen, narobe razdeljen in brez vsakega načrta narejen. In kaj je bilo na vrtu? Borna salatica, kakšna zeljna glavica, sem ter tja kakšna cvetlica in vse to čez glavo v plevelu! Vprašal sem se, od kod neki to, da imajo inače tako razumni, pridni in skrbni Slovenci tako slabo urejene, zanemarjene in zapuščene vrte?
Odgovora najti ni bilo težko. Zato so naši vrti v tako slabem stanju, prava gojišča plevela, ker nismo imeli Slovenci do tedaj PRIMERNE KNJIGE, katera bi nas poučila, kako je urediti, obdelovati in oskrbovati domači vrt.
Takšna knjiga, takšen svetovalec vam bodi, ljubi rojaki, »Domači vrtnar«, katerega vam letos podeli družba sv. Mohorja.
Koliko so drugi narodi, kakor Francozi, Angleži, Nemci, zlasti pa Holanci glede umnega vrtnarstva pred nami, o tem se prepričamo, ako gledamo njihove vrte in čitamo poročila o njih. Vsako ped zemlje izkoriščajo, vsak kotič porabljajo za to ali za ono; plevela pa na vrtu pri njih ne najdeš. In kako bujno vse raste in se hitro razvija po njihovih vrtih; vsaka rastlina rodi de-seterno. Pri tem so pridelki z njihovih vrtov kaj dobri in okusni, pa tudi bolj tečni, kakor z naših zanemarjenih. To pa le, ker vedo ti narodi vrte obdelovati in streči vrtnim rastlinam. Vrti, ki niso večji od naših zeljnikov, rede pri njih po cele družine.
Naše gospodinje nosijo po letu vlačno, trdo in grenko salato na mizo, ker ne vedo, kako je streči salati, da postane krhka in dobra. Za sladko zelje kuhajo lesnate, trde in rode zeljne vehe, ker ne poznajo sočnate kolerabe in okusnega ohrovta.
Ako prav obdelujemo domači vrt in umno strežemo vrtnim rastlinam, ne odgajamo le boljše zelenjadi za domačo porabo, ampak za dobro zelenjad še izpeča-mo blizu mest, trgov, kopališč, letovišč in železniških postaj dosti denarja.
Pa ne samo zelenjadi, tudi mnogo drugih koristnih in porabnih rastlin lahko gojimo na domačem vrtu, kakor razno sočivje, dišavne rastline, pritlikavo drevje, jagodičje, brajde, lepe cvetlice itd. Sočivje, zlasti grah in fižol, nam služi z vrta veliko prej, kakor pa s polja. Rastline dišavnice (peteršilj, prežuljko itd.) pridajamo jedilom, da so okusnejša. Od jagodičnega grmovja (grozdičje, kosmulje) imamo jagode za vkuho in prodajo, po nekaterih krajih tudi pripravljajo vino iz njih. Pritlikavo drevje potrebuje malo prostora, hitro rodi in daje najokusnejše sadje. Brajde obrode obilo sladkega grozdja. Pestre cvetlice nas razveseljujejo s svojim lepim cvetjem in prijetnim duhom.
Čitajte torej pridno, dragi rojaki...
Tako je uvodoma nagovoril bralce avtor knjige Domači vrtnar, profesor na c.-kr. učiteljišču v Mariboru, Janez Koprivnik. Knjiga je izšla leta 1903 in jo je izdala in založila Družba sv. Mohorja v Celovcu. Avtor jo je podna-slovil z Gospodarjem in gospodinjam v pouk. Danes je seveda vse drugače, že knjig o vrtnarjenju in negovanju cvetja je veliko, da ne pomišljam, kaj vse bi takrat razočarani avtor opazil na današnjih vrtovih. Kdo ve, če bi se še navduševal nad kemijsko obdelano zelenjavo iz Nizozemske, nad vijoličasto cvetačo, nad poskusi s šti-rioglato kolerabo ... A prav zanimivo je brati vrtnarski priročnih izpred stoletja in razbrati, da so napotki uporabni in veljavni še danes. Celo okrasne rastline, ki so jih takrat nekoliko drugače poimenovali, še vedno (ali znova) krasijo okrasne vrtove. Npr. kleščevec so rekli ri-cinusu in navajali, da je to baje tista rastlina, pod katero se je senčil prerok Jona. Priljubljene »krokose« so imenovali zraven pomladnji žafran še nunke, anemone so bile vrtne vetrnice, sadili so indijske kane, zvitkarico ali liličnjak, francoske mačehice, lepotični vrtni mak ...
Ej, kako zanimivo je tako »staro branje«, malo zaradi jezika in stila pisanja, malo zaradi primerjave s sodobnimi priročniki .
Pa prijetno branje, karkoli že berete. In če vrtnarite, želim enako.
Liljana Klemenčič
Markovci • Ob desetletnici občine
Izšla je knjiga Iz korantove dežele
V okviru 9. občinskega praznika in 10-letnice občine so v sredo, 23. aprila, v poročni dvorani občine Markovci predstavili prvo Knjigo o Markovcih in Markovčanih, s podnaslovom Iz korantove dežele, ki so jo ustvarjali od lanske jeseni. V njej na 480 straneh v besedi in sliki predstavljajo zgodovino in sedanjost te občine ter njenih 9 naselij z nekaj nad 4000 prebivalci.
Foto: M. Ozmec
Knjigo o Markovcih so predstavili (z leve): dr. Marjan Žnidarič, urednica Slavica Pičerko-Peklar, Marjan Horvat, Milka Liponik, stoji pa dr. Zinka Zorko, ki je preučevala narečje teh krajev.
Župan občine Markovci Franc Kekec je v pozdravnem nagovoru ob izidu knjige izrazil veliko veselje, saj je za Markovčane zgodovinskega pomena, ter pojasnil, da je ideja o tej knjigi, ki sta jo imela skupaj s prizadevno domačinko Karolino Pičer-ko, nastala že v prvem mandatu njegovega županovanja in je z leti dozorevala, je pa vsekakor zelo lepo darilo občanom ob 10-letnici obstoja občine. Uredniški odbor za pripravo Knjige o Markovcih je bil imenovan pred letom dni, uredniško delo pa so zaupali novinarki Slavici Pičer-ko Peklar, ki je kot nekdanja domačinka svoje delo skupaj s številnimi sodelavci dobro opravila.
Ob predstavitvi Knjige o Markovcih in Markovčanih se je njena urednica Slavica Pičerko Peklar posebej zahvalila številnim avtorjem, v glavnem domačinom, ki so s svojimi prispevki in zgodovinskimi fotografijami knjigo soustvarjali. Posebno zahvalo pa je namenila članom uredniškega odbora in najožjim sodelavcem: Marjanu Horvatu, Milki Liponik, Karolini Pičerko, Darku Štrafeli in dr. Marjanu Žnidariču ter lektorju Vladimirju Kajzovarju.
Ob predstavitvi vsebine velike knjige o Markovcih je Pičerkova poudarila: „Skupaj smo napisali zelo obsežno knjigo, ki govori o Markovcih
V zanimivi Pajtlerjevi zbirki je več kot 33 tisoč različnih gumbov, na razstavi pa je izbranih nekaj več kot 1600 primerkov, med drugim tudi nekaj izredno redkih.
»Malo moraš biti nor, če želiš kaj doseči,« je svojo odločitev o tem, zakaj zbiranje gum-
in Markovčanih in je nekaj posebnega, saj je tako oblikovno kot vsebinsko drugačna od podobnih zgodovinskih zbornikov posameznih krajev. Poleg številnih člankov in fotografij, ki pričajo o zgodovinskem razvoju markovskega območja in delovanju društev ter organizacij, vsebuje tudi predstavitev naravnih danosti v občini ob reki Dravi ter govorne značilnosti prebivalcev Markovcev in okoliških vasi, za kar smo posebej hvaležni dr. Zinki Zorko, članici Slovenske aka-
bov, komentiral Franc Pajtler, ki s svojo potujočo razstavo gostuje tudi na Ptuju. Ideja o razstavi gumbov se je pojavila že pred 15 leti, ko je Jože Rataj, kustos Pokrajinskega muzeja Celje, prvič zagledal zbirko Pajtlerjevih gumbov. Kmalu zatem je med njima
demije znanosti in umetnosti, ki je ugotovila, da domačini na tem območju govorimo neko narečje med prleškim in haloškim. Sicer pa mislim, da smo s to knjigo odprli novo poglavje v razvoju naše občine ter obenem omogočili drugim, da bodo lahko naše delo kdaj nadaljevali."
Prvi del knjige je posvečen Markovcem danes, posebno poglavje so namenili znancem, prijateljem in znanim osebnostim, ki izhajajo z mar-kovskega območja, kot sta denimo gospodarstvenik Ja-
Foto:DB
Franc Pajtler ima v svoji zbirki več kot 33 tisoč gumbov.
prišlo do sodelovanja, a sta zbirko želela dopolniti, predelati in ob njej izdati katalog. Vrsto let je zbiratelj svojo fenomenalno zbirko dopolnjeval, in ko sta tako on kot kustos doumela, da bi lahko bila zanimiva tudi za širšo javnost, sta jo postavila na ogled
nez Zemljarič iz Bukovcev, pa pravnik Mirko Kostanjevec in drugi. Potem ko so svoje pisanje v omenjeni knjigi v kratkem predstavili tudi nekateri avtorji, so udeležencem predstavitve zavrteli film, ki je nastal med raziskovanjem dr. Zinke Zorko v pogovorih z domačini o narečjih v deželi korantov. Kot je ob koncu povedal župan Franc Kekec, bodo Knjigo o Markovcih ob 9. občinskem prazniku in 10-letnici obstoja občine podarili vsem gospodinjstvom z območja občine Markovci.
M. Ozmec
v Pokrajinskem muzeju v Celju. Zaradi velikega zanimanja je nato razstava potovala in končno se je ustavila tudi pri nas.
Izredno zanimivo zgodovino gumbov, ki nekoč niso bili zgolj sredstvo za zapenjanje, temveč tudi statusni simbol, je na otvoritvi razstave predstavil Rataj. Kot je dejal, se je gumbom najslabše godilo po drugi svetovni vojni, ko jih je nadomestila zadrga. V 70. letih pa so se ponovno »vrnili« in prevzeli vlogo pomembnega dekorativnega elementa. V svojem zanimivem zbira-teljskem delu je Pajtler nabral več kot 60 tisoč gumbov od katerih je polovico dobili z zamenjavo z drugimi zbiralci. Prva tovrstna razstava v Sloveniji, ki si jo lahko ogledate v rimskem lapidariju na Ptuju, šteje 1600 različnih gumbov. Ti so - po materialih iz katerih so narejeni - razdeljeni v več vitrin. Med njimi so stekleni, medeninasti, plastični, koščeni, bronasti, biserni, železni, srebrni ter posebna primerka zlatega in zelo redkega gumba iz gagata. Kopica zanimivih informacij o razstavljenih gumbih in njihovi zgodovini je zbrana tudi v katalogu, ki spremlja omenjeno razstavo.
Dženana Bečirovič
Ptuj • Razstava dela Pajtlerjeve zbirke
Fenomen: gumb!
Svojevrstna razstava Gumbi, ki je nastala kot plod zbirateljskega dela enega najuglednejših slovenskih zbiralcev Franca Pajtlerja, je poslej na ogled tudi na Ptuju.
Samo M. Strelec • Dvomim...
Odprto pismo generalu Mladiču
»Druže komandante,« v nedeljo bodo šli Srbi na volišča. Odločali se bodo za evropsko pot ali proti njej. Karkoli že sintagma »evropska pot« pomeni. Prosim vas: pojdite na najbližji organ, dvignite roke v zrak (lahko izvlečete tudi bel robček; - pa ne začeti plesati kakšnega kola, ni bilo mišljeno tako!) in se predajte oblastem. Katerim koli. Nič ne skrbite, eni ali drugi vas bodo spoznali.
Mogoče se vam zdi čudno, da vam pišem. Pa ni tako zelo čudno. Veste, nekoč sva nekaj mesecev preživela skupaj. Bili ste moj komandant. Na čudovitem Ohridu. Pravijo vsaj, da je čudovit. Sam ga nisem videl prav dosti. Ker sem na meji čakal na neprijatelja. Albanca. Da bo preforsiral jezero (ali ga preplaval, mogoče celo pretauhal?) in napadel domovino. Pa ga, neprijatelja, Albanca, ni in ni bilo od nikoder. Zaman smo ležali ure in ure na mokri grudi domovine in jih čakali. Vedno znova in znova, od »uzbune« do »uzbune«. Zdaj je tega že več kot dve desetletji. Takrat sem bil navadni vojak, vi podpolkovnik. Jaz sem se dal po odsluženi vojaščini spoznati za nesposobnega (za vojaščino), vi ste po najinem slovesu bliskovito hitro napredovali in postali general. In naredili kariero...
Veste, pa se pravzaprav rad spominjam srečanja z vami. Zakaj? Ne zato, ker ste edini obtoženec za vojne zločine, ki ga osebno poznam. Pač pa zato, ker ste bili res frajer, kariz-matik in fanatik. Pisati sem začel celo spomine na druženje z vami. Vam povem, kako se bo glasil naslov? - Barcaffe z Radkom. Sanja se vam ne, zakaj, ali ne? Takole je bilo: vaš osebni »čato« je šel teden dni na dopust. Pa so v kasarni našli mene, ki sem bil takisto »čato«, vendar pri kapetanu, komandantu bataljona, in me posodili za en teden vam. Blazna čast, silno napredovanje za navadnega vojaka. Roka se mi je tresla, ko sem vam moral skuhati prvo kavo. Butnla mi je prek, a ste rekli, da »divno miriše, Slovenac« in vse je bilo v redu. Bali smo se vas ko hudič križa. Že prve dni ste nam nagnali strah v kosti: nek vojak seje zjutraj med dviganjem zastave popraskal za ušesom, vi ste to opazili na ploščadi med dvatisočglavo množico in ga za sedem dni strpali v vojaški zapor. Še danes ne vem: ste ga res videli, je šel res
v	zapor ali je bil samo nastavljen, zaigran »primer« in je potem za teden dni lahko šel na »vanredno odsustvo«?! Mi smo vsekakor bilipresrani. Saj to ste želeli, kaj? Raje smo se vam na veliko izognili, recimo, ob nedeljah, ko ste v »civilki« prišli malo pogledat, kaj dela vojska. In si omislili nogometno tekmo. Vojska proti oficirjem. Vi ste igrali za vojsko. Cela kasarna je morala gledati in navijati - jasno, za vojsko (to je za vas), igralo pa se je tako dolgo, da je vojska zmagala,
vi	pa zabili zadnji gol. Fascinantno. Ja, zdaj razumem Mariborčana, bil je generacijo starejši; govoril je bolj malo (če pa že, potem o muziki Lačnega Franza) in je vse, kar je imel povedati o JLA, izrazil zadnji dan z ultimativnim dejanjem: poscal se je v vojaške škornje in jih prepustil »gušterju«, ki jih je drug dan še tople zagotovo ves srečen obul, ko je končno prišel do udobnega čevlja.
Ja, lahko je biti danes frajer in se delati norca iz JLA. Takrat pa ni bilo dobro z vami češenj zobati. Trikrat v času »obuke« ste nas poslali na logorovanje, 60 km peš, vse, od prvega do zadnjega. Na čelu z oficirji. Nič drobnih privilegijev, nič bonitet, nič »krivin«, brez izjeme. V kasarni sta ostali dobesedno le straža in zdravniška ambulanta (enkrat sem imel blazno srečo tudi sam: zaradi kome, v kateri sem ležal par dni zaradi vročine vsled tistega deseturnega čakanja na Albance na mokri zemlji, sem se »izognil« logorovanja. Ju-huhu!). Vojak Kruno, Hrvat, gora od človeka, je bil mitralje-zec. Nosil je oni stari, veliki švabski mitraljez. Ko smo prišli na Ohrid, je teden dni hodil po »krugu« v tistih borovo nati-kačih, dokler mu nekje niso našli škornjev velikosti 48, 49, kdo bi vedel, morda 50, takšno taco je imel tip. No, in Kruno je imel »platfus«. Sredi našega 60-kilometrskega potovanja, na vrhu nekega hriba, od koder se je nudil prelep pogled na 30 km oddaljen cilj pohoda, se je Kruno sesedel in dobesedno zjokal od bolečine. Sezul je škornje in zagledali smo rdeče, krvave, nabrekle, skoraj okrogle podplate. Ni mogel več. Jokal je ko mali fantek. 120-kilski Kruno. Poklicali smo sanitetno vozilo. Namesto njega je pripeljal džip z vami, tovariš komandant. Hladnokrvno ste dejali: »Momci, nosite ga! Ako če zaratit, ko če mu pomoč ako ne vi, drugovi?« ...
Tovariš komandant, če se ne boste predali, vas bodo še naprej iskali. In vaš narod nonstop krcali, kako da ne sodeluje v zadostni meri z njimi. Pa ne delati tega svojemu narodu, no! Pojma nimate, kako trdovratni so tile v Bruslju in Luxemburgu. Še bolj kot v nekdanjem Beogradu. Zato vas prosim: ne vem, čigav komandant ste sploh še lahko. Čigav general? Vojska vam je razpadla, država, ki ste ji hoteli samo dobro, tudi. Če hočete dobro svojemu narodu, pojdite v nedeljo na volišče in se prijavite. (Mogoče vas še vodijo v seznamu volilnih upravičencev.) Tako boste najboljšepo-magali narodu. Lahko bo zaključil neko poglavje zgodovine in se usmeril naprej.
Tovariš ex-komandant, če mojega pisma niste razumeli, stopite do gospoda Miroslava Lucija. On je moj »zemo«, dela v Beogradu na slovenski ambasadi. Recite, da me poznate, on je fejst človek, sigurno vam bo naredil uslugo in vampre-vedel, kar piše. Ko boste pa na poti v Haag, se ustavite na Ptuju. Dam za kavo.
Piše: dr. Ljubica Šuligoj • Na Ptujskem pred sedmimi desetletji (3.)
Na pragu II. svetovne vojne
Svetovni dogodki pred sedmimi desetletji so opozarjali na bližajočo se drugo svetovno vojno. In kako je teklo življenje na Ptujskem?
pr^dsodnlku nir.i3trsk?po svata čir.Milanu STCJADINOVIČU
Gospodu a
nir.istru za notranje zadovo dr.Antonu KOROŠCU
Boc^radu.
Vsi zav .dni 51c.vor.ci ptujskega nssta in sreza si dtveljujene ptf predstavnikih podpisanih društev predložiti sluteče
5 P G 11 E N I C 0.
V ptujsken srozu,ki leži ob severni državni noji, so vrsi zo vsa zadnja luta intenzivna propaganda za priključitev savarnih dele v naša državo k Norčiji, odkar jo tan zavladal r.arcdni s&cija lizeR,T& oropagando vodijo v glavr.on narodni odpadniki,kor v ton srazu pristnih N asov sploh ni izvzonši nekaj družin v Pttfjjn sani
Propaganda j bila vidna ža prod priključitvijo Avstrijo k Nonoiji,rezultati ist--> pa so S3 javne pokazali s priključitvijo. Na splrsno j-t znano,da st Nanoi-jugoslovanski državljani iz Slpv Kor.jio, Slov.Bistrica, Colja,Brožic,liaribora in Ptr.ja poslali dopu tacijo,ki so jo poklonila Hitiurju <b njogovon prihodu v Gradec. Po povratku te amputacijo s*> j- razširila vost»da bo Hitlor svoj pohod r.adaljoval proko Karibcra in Ptuja do Brezi®.V rosni«! so propaganda stopnjevala po plobiscitu v iiomciji in ja prišlo take daloa,da jo zaplapolala na iiajskcm vrhu v Halozah r.nnška za-tavi ¡ljukastln križan in to na velikonočno nodoljo dno l7.IV*t.l.
m'
rt
(Arhiv Zgodovinskega oddelka PMP.)
Spomenica Sokolskega društva in Moške podružnice sv. Cirila in Metoda opozarja vlado na okrepljeno nemško dejavnost in izzivanja ptujskih Nemcev.
Iz preiskovalnega postopka je razbrati, da so se mladi prestopniki med zaslišanjem vedli ošabno in tako zaverovani v nacionalso-cializem, jim ni bilo dosti mar za jugoslovanski režim. Privrženost hitlerjanski ideologiji se je kazala tudi v pojasnjevanju posebnih obhodov skupin nemške mladine po mestu, ki je v večernih urah »stražila« nemške hiše in lokale, izpostavljene popisnim akcijam. Ironično zveni izjava šestošolca ptujske gimnazije Ericha Kasper-ja, da je »z veseljem« zažgal petarde, ker je po Hitlerjevi zaslugi prišlo do zbližanja med Jugoslavijo in nemškim rajhom. Podobno je menil skladiščnik v Hutterjevem obratu alkoholnih pijač Ernst Ver-sel, ki je z delodajalčevo hčerko Hildo Hutter v nočnih urah izobesil nemško zastavo v velikosti 47 x 80 cm. Hkrati naj bi v znak podpore jugoslovansko-nemškega sodelovanja izobesil poleg nemške še jugoslovansko zastavico (35 x 28 cm), kar samo govori o posmehljivem odnosu do jugoslovanskih oblasti. Hišne preiskave pri storilcih dejanja so odkrile več nemškega propagandnega materiala, tako različno literaturo in nemške revije. Gradivo so prinašali nemški »gostje«, v popoldanskem času pa so po domovih tekle razprave - mladina se je prevzgajala. Med preiskavo so posamezniki zatrdili, da je dijaška mladina zvečine »hi-
tlerjansko orientirana«.
Sodeč po sodnih spisih je bila akcija skrbno pripravljena. Poleg omenjenih oseb so posredno sodelovali še: ključavničarski pomočnik Walter Scheichenbauer, delavec Alfred Schwegle, prodajalka Josipina Versel, študent medicine Karol Kasper, abiturient Walter Fürst ter osmošolci ptujske gimnazije Margareta Alter, Rudolf Molittor in Walter Sellinschegg.
Vse vpletene dijake Državne realne gimnazije kraljeviča Andreja v Ptuju je ravnateljstvo šole po obvestilu Sreskega načelstva suspendiralo »radi suma Hitlerjeve propagande«. V ohranjeni šolski dokumentaciji, shranjeni v Zgodovinskem arhivu Ptuj, beremo v zapisu razrednika Franja Veselka o izključitvi veleposestniškega sina Karla Kasperja, šestošolca Ericha naslednje: »Na jugoslovanski gimnaziji študira samo po sili razmer /.../ prikrit nemški potuh-njenec in hitlerjanec. 20. aprila pomagal vesiti nemško zastavo na cerkveni stolp /. / živi v ozračju ptujske nemške izredne propagande. Pozor!«
Omenjeni dijaki so bili torej izključeni iz vseh srednjih šol v državi. Toda v sodno zasledovanje storilcev je posegel nemški diplomatski predstavnik in z verbalno noto protestiral pri jugoslovanskem zunanjem ministrstvu. Kmalu po dogodku je bil dr. Maks
Kovačič, ravnatelj gimnazije in Maistrov borec, upokojen. Še v istem letu je Ministrstvo prosvete pod št. pov. IV. 18048 dne 29. 9. 1938 sporočilo, da smejo izključeni dijaki opravljati privatni izpit. Izjema je bil le Rudolf Molittor, sin ptujskega lekarnarja, ki mu je ministrstvo prisodilo izključitev za dobo treh let. Po dolgotrajnem pravdanju so bili storilci zaradi olajševalnih okoliščin oproščeni; Ernst Versel, ki je bil obsojen na 3 mesece in 10 dni zapora, pa se je pravočasno umaknil v Avstrijo. Oblasti so torej oportunistično ravnale do tukajšnjega nemštva. Zato pa je zavrelo med slovenskim dijaštvom in demokratično javnostjo v mestu. Oglasil se je narodni ponos.
Na šoli so se slovenski osmošol-ci, sošolci obdolženih, protestno odzvali. Po pripovedi so odšli v mestni park, kjer se jim je pridružil razrednik prof. Vilko Rus. Aprilski incident ptujskega nem-štva je na gimnaziji sprožil protifašistično razpoloženje. Po šoli je krožil protihitlerjanski tisk. Letak, ki je pozival mladino v »odločni boj proti hitlerjanstvu in njegovi propagandi« in odločnemu nastopu »za obrambo sveta in miru«, jo je opozarjal tudi na »nemški paša-luk«, ki prinaša »narodno zatiranje in vojno«. Ptujska gimnazijska mladina, kot bomo še spoznali, je postala aktivni člen narodnoo-
brambnega gibanja v mestu.
Izobešanje nacistične zastave na Ptuju je naletelo na odmevnost tudi v širši javnosti. Časopis Delavska politika je med drugim razkril poročila graškega Tagesposta, ki je izobešanje nemške zastave označil kot »provokacijo komunistov« in hujskanje proti nemškemu življu. 23. aprila 1938 sta se na dogodek odzvala Sokolsko društvo Ptuj in Moška podružnica sv. Cirila in Metoda v Ptuju. V spomenici, odposlani predsedniku ministrskega sveta dr. Milanu Sto-jadinovicu in ministru notranjih zadev dr. Antonu Korošcu, prosita za ureditev razmer in ju obveščata o nemški »intenzivni propagandi v ptujskem srezu za priključitev severnih delov države k Nemčiji«. Sporočata jima, da propagando izvajajo »narodni odpadniki« in ju hkrati seznanjata z deputacijo Nemcev iz Slovenskih Konjic, Slovenske Bistrice, Celja, Brežic in Maribora ter s Ptuja, ki je ob prihodu Hitlerja odšla v Gradec, da bi mu izrazila svoje zahteve.
Iz spomenice razberemo, da so se narodnostne razmere v okraju zaostrile. Ko njeni sestavljavci sporočajo, da je na velikonočno nedeljo, 17. aprila 1938, zaplapo-lala nemška zastava s kljukastim križem na Majskem Vrhu in nato nekaj dni pozneje, ob Hitlerjevem rojstnem dnevu, še na Ptuju, zapišejo: »Po celem srezu se
opaža hitlerjansko gibanje /.../ pričakuje se Hitlerja kot rešitelja, ki naj bi pomagal ljudstvu iz težkega gospodarskega položaja /. / narodno zavedni Slovenci s strahom opazujemo to nevarno veleizdajniško gibanje /.../ razžalil se je naš narodni ponos.« Vzroke takšnega stanja so videli »obupnem« gospodarskem položaju
slovenskega prebivalstva, zlasti v Halozah in Slovenskih goricah, zato so odgovorne pozvali, naj se »bolj posvetijo severni meji« in naj prično izvajati »gospodarske ukrepe«, tj. javna dela, ki bodo zajezila izdajalsko propagando, ki »ogroža integriteto naše države«.
Nadaljevanje prihodnjič
Finančne storitve na enem mestu
Z Gregorjem Jelerčičem, predsednikom uprave KD Finančna točka, premoženjsko svetovanje, d. o. o., smo se pogovarjali o novi prodajni družbi v Skupini KD Holding, o njenem pomenu za stranke, prednostih, ki jih prinaša,
in raznovrstni finančni ponudbi, ki jo dobite na enem mestu.
Konec preteklega leta ste v okviru Skupine KD Holding ustanovili novo družbo. Nam lahko na kratkoopišeteglavne značilnosti?
Tako je. Konec oktobra smo k poslovalnicam Finančna točka, te stranke že poznajo, priključili mobilno mrežo zastopnikov zavarovalnice KD Življenje in ustanovili družbo KD Finančna točka. Tako smo združili strokovno znanje, svetovalce v poslovalnicah in svetovalce na terenu, vse skupaj pa še dodatno podprli s klicnim centrom ter spletno stranjo www.financna-tocka.si.
Cilj smo definitivno dosegli: strankam smo bolj dosegljivi, saj imamo po celi Sloveniji 15 poslovalnic in veliko mobilno mrežo svetovalcev, ki imajo na terenu neposreden stik s stranko.
Kaj strankam KD Finančna točka nudi?
Na enem mestu ponuja vse
finančne storitve, ki so trenutno na voljo v Skupini KD Holding. Stranka tako lahko v KD Finančni točki sklene življenjsko zavarovanje zavarovalnice KD Življenje, v poslovalnicah pa svetovanje o drugih naložbenih možnostih: informacije, svetovanje in pristop k vzajemnim skladom. V načrtu je še dopolnitev ponudbe z drugimi finančnimi storitvami.
Skupaj z ustanovitvijo ste pričeli tržiti dva produkta, ki sta na voljo samo v KD Finančna točka. Namju lahkona kratko predstavite?
Svojim strankam smo želeli ob naši ustanovitvi ponuditi nekaj posebnega, zato smo oblikovali tudi nova finančna produkta - naložbena načrta KD Družina in KD Pokojnina, ki ju tržimo izključno preko KD Finančna točka. Primerna sta za vse tiste, ki se že danes zavedajo, da morajo za predvidene in nepredvidljive dogodke poskrbeti sami. Kot pove
že samo ime, z naložbenim načrtom KD Družina poskrbimo za svoje najbližje, na primer v primeru obremenitev s posojili, z naložbenim načrtom KD Pokojnina pa sredstva nalagamo za jesen življenja.
Če povzamem, je prednost obeh naložbenih načrtov v tem, da se prilagodita življenjski situaciji posameznika in ta ju oblikuje glede na svoje potrebe. Temu prilagaja zavarovalno vsoto, sredstva lahko nemoteno dviguje, ko se pojavi potreba, hkrati pa je življenjsko zavarovan in sredstva plemeniti na kapitalskih trgih.
Zadnjo novostpaste trguponudilivzačetku marca. Govorimo o čisto novi obliki naložbenega življenjskega zavarovanja. Lahko na kratkopredstaviteta produkt?
Kot ste že povedali, gre za naložbeno življenjsko zavarovanje, ki so ga razvili v
zavarovalnici KD Življenje in ga poimenovali Fondpolica Dirigent, življenjsko zavarovanje z aktivnim upravljanjem. Ravno ta drugi del, aktivno upravljanje, je novost na slovenskem trgu, saj se sredstva zavarovalcev nalagajo v kritni sklad Dirigent, ki ga aktivno upravljajo strokovnjaki družbe za upravljanje KD Skladi, d. o. o. Cilj tega upravljanja je doseganje čim višjega donosa ob upoštevanju varnosti in likvidnosti vloženih sredstev. Zelo pomembno pa je izpostaviti dejstvo, da je dodatno zagotovilo za uspešno upravljan sklad tudi dejstvo, da je upravljavec nagrajen z delitvijo dobička ob pogoju, da je donosnost kritnega sklada v tekočem obračunskem letu višja od 11 odstotkov.
Katere so tiste prednosti Fondpolice Dirigent, ki bijihšeposebej izpostavili?
Glavno prednost, poleg aktivnega upravljanja, predstavlja davčno ugoden način
Gregor Jelerčič, predsednik uprave KD Finančna točka, premoženjsko svetovanje, d. o. o.
varčevanja, Fondpolica Dirigent nudi možnost hitrega dostopa do dela naloženih sredstev, ponuja možnost priključitve dodatnih zavarovanja in nudi možnost izplačila rente po desetih letih trajanja zavarovanja.
Pomembna informacija za vse, ki bi želeli skleniti zavarovanje, je tudi, da se bo sklad Dirigent zaprl za nova vplačila z zadnjim dnem koledarskega leta, ko se zbere 10 milijonov evrov.
Želel pa bi izpostaviti prav
posebno ugodnost, in sicer do 31. maja 2008 traja akcija zmanjšane minimalne enkratne premije, ki znaša 2500 evrov. Po 1. juniju bo minimalna enkratna premija znašala 5000 evrov.
Bi nam na koncu zaupali še vaš naložbeni nasvet za naše bralce?
Predvsem mora vsak določiti svoje potrebe, finančne zmožnosti in si pridobiti čimveč informacij o varčevalnih oblikah. Ni enotnega recepta za vse ljudi, zato vedno predlagam, da se usedete skupaj s finančnim svetovalcem, ki vam lahko pomaga razjasniti marsikatero vprašanje. Vaši bralci lahko obiščejo eno izmed naših Finančnih točk, najbližja je pred kratkim odprta Finančna točka Ptuj. Lahko jih obiščete, nahajajo se na Ormoški cesti 29, ali pa jih kar pokličete po telefonu 02 771 16 55.
Prepričan sem, da bodo vaši § bralci tam našli vse odgovo-1 re na finančna vprašanja. ¡§
Rokomet
Maščevanje Celjanov, Gorenje v končnici prvič poraženo
Stran 16
Motokros
Tadiča odlična na dirkah Stran 16
Kolesarstvo
Odlični rezultati slovenskih kolesarjev
Stran 17
Nogomet
Turnir »Jarenina 2. maj 2008«
Stran 18
Bowling
Intera z rekordom do zasluženega zmagoslavja Stran 19
Atletika
Priprava v Medulinu na Hrvaškem
Stran 19
Urednk športnih strani: Jože Mo-horič. Sodelavci: Danilo Klajnšek, Uroš Krstič, Uroš Gramc, Tadej Podvršek, Milan Zupanc, Miha Šoštarič, Zmago Šalamun, David Breznik, Ivo Kornik, Sebi Kolednik, Simeon Gonc, Janko Bezjak, Franc Slodnjak, Uroš Esih, Janko Bohak, Črtomir Goznik, Matija Brodnjak
tednik
<¡J->oílulajt¿ ñaí na íu¿toun¿m íjibtu!
RADIOPTUJ
tea- afeletcc
www.radio-ptuj.si
E-mail: sport@radio-tednik.si
Nogomet • 2. Slovenska nogometna liga
Drava spet v nevarnih vodah
Nafta - Drava 1:0 (1:0)
STRELEC: 1:0 Repina (44)
DRAVA: Murko, Emeršič, Kmetec (od 69. min Ogu), Bošnjak, Prejac, Grižonič, Drevenšek, Radetič (od 69. min Kronaveter), Horvat, Ca-lamante, Kelenc. Trener: Milan Buričič.
Sredino gostovanje nogome-
tašev ptujske Drave v Lendavi se za njih ni končalo po željah, saj so doživeli svoj šestnajsti poraz v letošnjem prvenstvu in se ponovno znašli na predzadnjem mestu. V zadnjih štirih krogih dravaši dvakrat igrajo v gosteh (HIT Gorica in Livar), dvakrat pa igrajo na ptujskem mestnem stadion (Koper in Domžale). Samo z zares dobro igro in seveda z zmagami bi se lahko izognili devetemu mestu
PrvaLiga Telekom Slovenije, 32. krog:
MIK CM Celje - HiT Gorica 4:2 (2:1); strelci: Sešlar 7. Petričevic 25., Pečnik 63., 86.; Ekpoki 11., Cvijanovič 51. Maribor - Domžale 0:1 (0:1); strelec: Benko 4. Interblock - Koper 1:2 (0:1); strelci: Jolic 80.; Djukic 4., Rajčevič 90.
Primorje - Livar 3:0 (1:0); strelci: Bunderla 36., Kalin 64., Kosmač 81.
Pari 33. kroga
Sobota, 10. maja, ob 16. uri: Koper - MIK CM Celje, ob 17. uri: Livar - Interblock, ob 18. uri: Domžale - Primorje, ob 19. uri: Maribor - Nafta, ob 20. uri: HiT Gorica - Drava.
1. SLOVENSKA NOGOMETNA LIGA
Rezultati 32. Kroga: Nafta - Drava 1:0 (1:0), Maribor	- HIT Gorica 0:1 (0:1), Primorje - Livar 3:0 (1:0), Interblock - Koper 1:2 (0:1), MIK CM Celje - HIT Gorica 4:2 (2:1)
1.	DOMŽALE 32 18 10	4	53:24 64
2.	KOPER 32 16 10	6	61:44 58
3.	INTERBLOCK 32 14 6	12	43:34 48
4.	HIT GORICA 32 13 9	10	49.44 48
5.	MARIBOR 32 12 9	11	49:43 45
6.	NAFTA 32 11 11	10	39:49 44
7.	MIK CM CELJE 32 12 6	14	41:43 42
8.	PRIMORJE 32 11 6	15	45:36 39
9.	DRAVA 32 11 5	16	40:56 38
10.	LIVAR 32 4 4	24	36:83 16
ter morebitnim kvalifikacijam.
Sam začetek tega srečanja je bil vzpodbuden za goste iz Ptuja. Prvi se je v priložnosti znašel Horvat, ki pa je preslabo streljal, da bi lahko premagal domačega vratarja. V 8. minuti je sledila priložnost Ke-lenca, ki se je na desni strani poigral z Naftinim branilcem, krenil proti domačemu vratarju Kuzmi, žal pa je njegov strel končal v zunanjem delu
mreže. Po teh priložnostih so se prebudili tudi domačini in imeli dve priložnosti. Naprej je poizkušal Repina, v 21. minuti pa še Mujakovič, vendar je vratar Murko oba strela obranil. V 30. minuti se je priložnost ponovno ponudila gostujočim nogometašem, in sicer najprej Kmetcu, nato pa v nadaljevanju akcije še Bošnjaku, ki je sicer močno streljal, obramba Nafte pa je uspela žogo izbiti v kot.
Minuto pred koncem prvega polčasa so domačini povedli. Z leve strani je domači igralec Vaš streljal proti vratom Drave, žogi je smer spremenil Repina in žoga je na presenečenje vseh končala v ptujski mreži. V nogometu še vedno velja nenapisano pravilo, da kdor ne da, pač dobi zadetek.
Začetek drugega polčasa je pripadel gostom. Najprej je s strelom poizkušal Bošnjak, nje-
gov strel pa je končal v naročju domačega vratarja Kuzme. Sledilo je obdobje, ko so na igrišču zagospodarili domačini in imeli nekaj nevarnih poizkusov, vendar je ostal rezultat nespremenjen. Dobre tri minute pred koncem je Prejac poizkušal s strelom z glavo premagati domačega vratarja Luka, ki je v drugem polčasu vstopil v igro po poškodbi Kuzme. V zadnjih trenutkih sodnikovega podaljška so Dravaši imeli še priložnost, da bi rezultat izenačili, vendar je Kronaveter zadel živi zid in vse tri točke so tako ostale doma. Vsekakor bi si po vsem videnem tudi Ptujčani zaslužili točko, žal pa jim to ni uspelo.
Danilo Klajnšek
Foto: Črtomir Goznik
Rok Kronaveter (Drava, beli dres) po dobrih predstavah v pretekli sezoni letos še ni dobil prave priložnosti za dokazovanje svojih sposobnosti.
Foto: Črtomir Goznik
Andrej Prejac (Drava, beli dres) se je v zaključku tekme znašel v ugodnem položaju za izenačenje rezultata. Ob njem strelec edinega zadetka na tekmi Jernej Repina (Nafta).
Nogomet • 3. SNL - VZHOD
Se četrti poraz Šentjurja, remi Stojnc
V zaostalem krogu, ki so se odigrali v sredo so nogometaši vodečega Šentjurja na gostovanju pri sosedih iz Šmarij pri Jelšah doživeli svoj četrti letošnji poraz. Na tem srečanju je bilo zelo »vroče«, saj je bilo podeljenih enajst rumenih kartonov, že v 18. minuti pa je pod tuš moral izkušeni napadalec Oskar Drobne. Domačini so izkoristili prednost igralca več in osvojili tri točke.
Zelo blizu zmage so bili no-
gometaši iz Stojnc, katere je do popolnega zmagoslavja delilo samo tri minute. Nogometaši Črenšovc so izenačili iz ed-najstmetrovke. Preostali izidi pa so se končali v okviru pričakovanj.
REZULTATI 16. KROGA: Stojnci - Črenšovci 1:1, Koroška Dravograd - Pohorje 5:0, Odranci - Tehnostroj Veržej 2:1, Trgovine Jager - MU Šentjur 3:0, Dravinja - MalečnIk 4:2, Šmartno 1928 - Paloma
2:0, Kovinar Štore -
1.	MU ŠENTJUR 22 15 3
2.	ŠMARTNO 1928 22 12 4
3.	DRAVOGRAD
4.	TRG. JAGER
5.	TEH. VERŽEJ
6.	DRAVINJA
7.	ČRENŠOVCI
8.	MALEČNIK
9.	ODRANCI
10.	STOJNCI
11.	KOV. ŠTORE
12.	PALOMA
Roma 2:0	13. ROMA	22 3 4 15 23:64 13
4	50:18 48	14. POHORJE 22 3 2 17 18:61 11
6	40:46 40	STOJNCI - ČRENŠOVCI
7	50:29	35	1:1 (1:0)
7	38:32	35	STRELCA: 1:0 Habrun (19), 6	45:28 34	1:1 Zver (87. min iz 11m)
6	37:31 32	STOJNCI: Veselič, Milošič,
8	35:31 32	Rižnar, Mlinarič, Janžekovič, 8	32:32	32	Rumež, Topolovec, Marinič,
7	28:31 31	Habrun (od 59. Fridauer), Žni-7 8 7	33:30 29	darič, Klinger (od 71. Gaiser).
6	8 8	43:49	26	Trener: Ivan Zajc.
7	5 10	26:36 26	Danilo Klajnšek
22 10	5
22 10	5
22 9	7
22 8	8
22 9	5
22 9	5
22 8	7 22 22 22
Rokomet • 1. A SRL (m), 2. liga vzhod - mladinci, mini rokomet
Maščevanje Celjanov, Gorenje prvič poraženo
Mladinci Jeruzalema uspeli preboj nazaj v 1. ligo
Foto: Host
Sezona 2007/2008 je tik pred samim zaključkom. Še vedno pa ni znan odgovor kdo bo letošnji prvak. Kandidata sta le še dva: Celje Pivovarna Laško in Cimos Koper. Celjani bodo v soboto ob 19. uri gostovali na Hardeku pri Jeruzalemu, v zadnjem krogu pa jih čaka še domača tekma proti Cimosu. Varovanci Slavka Iveziča si več ne smejo privoščiti spodrsljaja če želijo osvojiti vsaj državno lovoriko, pokalno so jim že "speljali" Koprčani in za povrh še v Zlatorogu. Forma Pivo-varjev je v vzponu in v taboru Jeruzalema se zavedajo, da bo težko prirediti presenečenje kot je to bilo ob zadnjem gostovanju Celjanov na Hardeku, ko so aktualni državni prvaki s težavo ušli porazu in zabeležili le točko. Ali Ormožane čaka kruto maščevanje Celjanov? Težko, tudi Jeruzalem ni od muh in težko je pričakovati kakšen visok poraz. V Ormožu se domači rokometaši v miru pripravljajo na tekmi proti Celju in Gold Clubu, ki sta jim še preostali. Sezona je najbrž končana za vratarja Gregorja Čudiča, ki je staknil poškodbo ramena in bi bilo nesmiselno tvegati kakšno še hujšo poškodbo. Vsi ostali fantje pa so pripravljeni in upajo, da v zadnjih dveh tekmah še osvojijo kakšno točko. Vinarji se bolj spogledujejo s točkami v Hrpeljah kot pa proti Celju. Dvorana na Hardeku bo najverjetneje lepo polna, kot je že v navadi ob gostovanjih Celja na Hardeku.
Uroš Krstič
Gorenje v končnici prvič poraženo
Danes je v Celju potekal 8. krog končnice državnega prvenstva. Pomerila sta se vodilno Celje in Velenjsko Gorenje. Tokrat Celje, na čelu s Kokša-
rovom ni pustilo presenečenja. Srečanje osmega kroga pa je bilo na vrhuncu svoje zanimivosti in razburljivosti. Prvi del se je začel borbeno, tekmovalno in predvsem požrtvovalno. Terzič je Velenjsko obrambo prebodel v drugi minuti, za izenačenje je za njim poskrbel Kavaš. V četrti minuti je bila domačinom dodeljena že prva sedemmetrovka in Florijani so aplavz namenili Kokšarovu. V šesti minuti je zadel J. Dobel-šek in rezultat je bil 3:2, za tem je bila Celjanom dodeljena še ena sedemmetrovko, strelec je bil ponovno Kokšarov. V deveti minuti sta sodnika pivovarjem dodelila še tretji zaporeden strel iz sedmih metrov, Kokša-rov je zatresel mrežo in svojo ekipo popeljal na tri gole prednosti. Tako so Celjani začeli z ostrim in mogočnim narekovanjem ritma. V 10. minuti je
bilo kar 6:2 in ob enem čas za minutno odmor, ki ga je sorazmerno hitro zahteval Ivica Obrvan. Ose so se z zadetkom Luke Dobelšek prebudile v 23. minuti (12:10). Tako so vrnili vse za nazaj. Pivovarjem so se nadebudni Velenjčani v prvem delu približali še za gol razlike, a domačini so vsako napako Gorenja kaznovali in prvi del se je zaključil s tremi zadetki prednosti za Celje PL. (16:13) V drugi del so domači stopili še bolj borbeno kot prej. V 33. minuti so Celjani slavili pet zadetkov prednosti, dve minuti kasneje je bilo že plus sedem. Vse tja do 48. minute (27:19) so bili na parketu le zeleno-rumeni. Napake Velenja so terjale svoj davek. Vsi, ki so mislili, da je lokalni derbi tako že odločen so se lahko obrisali pod nosom, saj so Velenjčani iz sebe izstrelili vse rezerve in
dvoboj skoraj izenačili. A igra je tudi tokrat doživela silovit in težko pričakovan preobrat. Pi-vovarji mreže niso zatresli kar pet minut, v 54. jih je »dvignil« Kokšarov, ki je bil še enkrat uspešen iz sedmih metrov. A minute Gorenja niso bile prekinjene. Harmandič je zadel za 28:24, v 57. minuti so Celjani vodili le še za dva, krivec je bil Jure Dobelšek, za njim sta mrežo zatresla še Mlakar in Kavaš, po zadetku slednjega je Gorenju manjkal le še gol do izenačenja. Zadnji napad je pripadal Celjanom, zmago je domačinom »prinesel« Špiler s svojim zadnjim zadetkom.
Celje PL : Gorenje Velenje 30:28 (16:13)
Dvorana Zlatorog, gledalcev 2000, sodnika Jože Pan-gerc in Dušan Andoljšek. Celje PL: Čudič, Muhovec, Sulic 4, Gregorc, Gajič, Škof (8
obramb), Špiler 7, Trivudža, Kozlina 1, Rezar (1 obramba), Gorenšek, Stojanovic, Terzic 3, Kokšarov 14(8), Kos, Toskic 1. Gorenje Velenje: Seier, J. Do-belšek 3, Kavaš 7, Oštir, Sovič 1, Sirk, Skok (2 obrambi), L. Dobelšek 4, Prošt (10 obramb), Mlakar 3, Gautchi, Rezni-ček, Blaževic, Golčar, Tamše, Harmandic 7 (3), Baškin 3. Sedemmetrovke: Celje PL 9(8); Gorenje Velenje 4(3). Izključitve: Celje PL 8 min.; Gorenje Velenje 6 min.
Saša Kotnik
Mladinci Jeruzalema povratniki v 1. ligo
Po lanskoletnem nesrečnem izpadu iz elitne druščine so mladinci Jeruzalema letos nastopali v 2. ligi vzhod, kjer so po rednem delu prvenstva s 25 točkami končali na prvem mestu in se skupaj z drugou-vrščeno Gorišnico uvrstili v končnico za prvaka 2. lige. V končnico so si Vinarji na račun dveh zmag proti sosedom iz Gorišnice prenesli štiri točke, v zaključku lige pa so varovanci trenerja Silva Kiriča premagali še dvakrat Sviš in enkrat Col ter proti slednjim zabeležili edini poraz v končnici. Izkupiček točk je zadostoval za končno prvo mesto v 2. ligi, ki v sezoni 2008/2009 vodi v elitno druščino: «Ekipo sestavlja večina igralcev, ki nastopa tudi za člansko zasedbo. To so Žuran, Bogadi, Krabonja, Sok, Hebar, Korez in Borko. Letos smo le na domačih tekmah nastopali v popolni zasedbi, saj si nasprotne ekipe prikrojijo igralni čas tekem, ko nastopajo naši člani in takrat so našteti fantje v kadru članov. Tu je naša največja težava za novo prvoliga-ško sezono, saj igramo na dveh frontah, kar pa je fizično in časovno izredno težko. Ekipa bo v novi sezoni skoraj enaka, saj edino Žuran kot letnik 1987 zapušča mladinsko konkurenco. Vsi ostali fantje so letnik 1988 in mlajši. Ob koncu sezone je program igranja v članski in mladinski konkurenci bil tako zgoščen, da so imeli fantje po štiri tekme na teden in posledica so bile žal poškodbe. Žal v Ormožu nimamo tako številč-
nega in kvalitetnega kadra, da bi eni igrali le za člane in eni le za mladince. Po mojem bi bila rešitev, da bi se klubi dogovorili za enotni igralni čas vseh tekem,« je po koncu sezone razmišljal Kirič, ki se zaveda, da bo v naslednji prvoligaški sezoni edini cilj mladih jeruza-lemčkov obstanek v ligi. Za Jeruzalem so letos nastopali: Rok Žuran, David Bogadi, Tadej Sok, Primož Krabonja, Matej Hebar, Samo Korez, Grega Borko, Uroš Horvat, Aljaž Kovačič, Rok Klemenčič, Kristijan Bud-ja, Jaša Rajšp, David Dogša, Matej Bedrač, Miha Rakovec in Rok Vukan.
Uroš Krstič
Četrta zmaga Ormo-žanov v mini rokometu
Osnovna šola Ormož je v športni dvorani na Hardeku pripravila četrti od šestih turnirjev vse slovenske akcije Rad igram rokomet. Kot doslej so tudi na tem turnirju največ pokazali Ormožani pod vodstvom Mladena Grabovca in Uroša Kr-stiča. Očiten napredek sta pokazali tudi ekipi Miklavža pod vodstvom Danice Zorec in Velike Nedelje pod vodstvom Petra Zorlija. Mladim rokometašem sta tekme sodila igralec Jeruzalema Marko Bezjak in trener mladinske ekipe Jeruzalema Silvo Kirič. Naslednji turnir bo organizirala OŠ Velika Nedelja.
Rezultati 4. turnirja, Ormož: OŠ Ormož 1 - OŠ Ormož 2 30 : 8 OŠ V. Nedelja - OŠ Mik. pri Ormožu 15 : 21 OŠ Ormož 1 - OŠ Velika Nedelja 24 : 15 OŠ Ormož 2 - OŠ Mik. pri Ormožu 8 : 27 OŠ Ormož 2 - OŠ Velika Nedelja 11 : 21 OŠ Ormož 1 - OŠ Mik. pri Ormožu 23 : 17 Strelci na 4. turnirju:
1.	V. Lukman (OŠ Miklavž)	20
2.	M. Kolmančič (OŠ Ormož 1) 19
3.	T. Ozmec ( OŠ V. Nedelja) 18
4.	A. Lukman (OŠ Miklavž)	16
5.	M. Hebar (OŠ Ormož 2)	14 5. D. Ozmec (OŠ Miklavž) 14 7. T. Kosi (OŠ Ormož 1) 12 7. T. Žganec (OŠ Miklavž) 12
9.	M. Kukovec (OŠ V. Nedelja) 11
10.	N. Ulaga (OŠ Ormož)	10 Lestvica po 4. krogih:
1.	OŠ Ormož 1 12 12 - 0 - 0 271:121 24
2.	OŠ Miklavž 12 8 - 0 - 4 196:132 16
3.	OŠ V. Nedelja 12 4 - 0 - 8 148:198 8
4.	OŠ Ormož 2 12 0 - 0 - 12 95 : 258 0
UK
Motokros
Tadiča dobra na Nizozemskem in v Ukrajini
Mladi vozniki motokrosa ne mirujejo, posebej Peter in Kristjan Tadič, ki se udeležujeta večino dirk, kjerkoli že potekajo. Tako sta minuli vikend bila na Nizozemskem, kjer je Peter Tadič na kvalifikacijah v soboto vozil zelo dobro in zasedel četrto mesto. V nedeljo je bil drugi v prvi in drugi vožnji, ter skupno zasedel prvo mesto. Starejši brat Kristjan je v soboto zasedel enajsto mesto, v nedeljo je bil v prvi vožnji enajsti, v drugi vožnji pa šestnajsti, ter skupno zasedel enajsto mesto. Kristjan Tadič je na tekmovanju v Ukrajini zasedel dobro osmo mesto.
Peter Tadič: «Kot že po samih rezultatih sodeč sem zelo zadovoljen z letošnjimi dosedanjimi uvrstitvami tako na slovenskem državnem, evropskem in pa seveda tudi nemškem državnem prvenstvu. Letošnja sezona zaznamuje veliko več priprav na sama tekmovanja kot pa vse sezone do sedaj. O sezoni bom
lahko povedal še več po razpletu vseh teh tekmovanj za katera se bo splačalo zelo potruditi, saj si sam zelo želim dobrega uspeha v tem športu. Za konec je še potrebno omeniti, da brez vseh ki mi pomagajo mi to ne bi uspelo.«
Kristjan Tadič: «Za mano so prve štiri dirke letošnje sezone. Na prvi dirki mi ni šlo vse po mojih željah, saj sem si pred sezono poškodoval koleno in sem še nekoliko okreval po poškodbi. Prav tako na dirki ADAC v Furstlich Drehni mi na sobotnih kvalifikacijah ni teklo vse v najlepšem redu. Naslednja dirka za DP v Brežicah pa se je že izkazalo za nekoliko boljšo, saj sem zasedel 6. mesto. Prav tako sem dosegel kar zadovoljiv rezultat (8.mesto) v Ukrajini na zelo razmočeni progi in težkih voznih pogojih. V bodoče upam da bom sezono izpeljal kar se da dobro.«
Danilo Klajnšek
Foto: Arhiv
Kolesarstvo
Odlični rezultati kolesarjev
Simon Komperšak -drugi levo
Foto: Danilo Klajnšek
Simon Komperšak tretji v Italiji
V nedeljo so se kolesarji TBP Lenart udeležili kolesarske dirke v Italiji in sicer na 11. Trofeo Sandro Baggioli. Tekma je bila v okviru kriterij-skih dirk v Sloveniji. Najboljšo uvrstitev je dosegel Simon Komperšak, ki je bil na 30 kilometrov dolgi progi tretji. Med mlajšimi mladinci je Marko Pavlič osvojil sedemnajsto, Dani Pšajd pa osemnajsto mesto na 57 kilometrov dolgi progi. Kolesarji TBP Lenart so še enkrat potrdili dobro pripravljenost v letošnji sezoni Danilo Klajnšek
S kolesi od Reke do Splita
Pretekle prvomajske praznike smo člani kolesarskega društva Ketna preživeli aktivno, na kolesu. Odločili smo se, da bomo pot začeli tam, kjer smo jo v okviru lanskih prvomajskih priprav na kolesarsko sezono (Istra tour) zaključili, torej v Reki. Sicer pa, kdo sploh smo? Kolesarsko društvo KETNA, s sedežem v Selcah-Voličina, je bilo
ustanovljeno 1.12.2006, tako da sedaj deluje že tretje leto. Ustanovili smo ga na bazi prijateljev in znancev, s katerimi smo se srečevali na raznih kolesarskih prireditvah. Tako je nastalo društvo širšega območja severovzhodne Slovenije. Prvo leto je društvo štelo 29 članov, lani nas je bilo že 56. Vse člane povezuje veselje do kolesarjenja, narave in želja po druženju.
V četrtek 1. maja 2008 smo se z vlakom iz Maribora odpeljali do naše izhodiščne točke za kolesarjenje, do Reke. Tam sta nas pričakala spremljevalna kombija s kolesi - našimi prevoznimi sredstvi za naslednjih nekaj dni. Nekateri pogumneži so se podviga lotili že dan pred ostalimi in na pot s kolesi krenili iz Ptuja ter v Reki, ki je za večino od 26 udeležencev predstavljala izhodišče, imeli za seboj že 280 km. V Reki nas je namesto sonca pričakalo deževno vreme, ki pa ni pregnalo našega navdušenja po kolesarjenju. Po nekaj 10 prevoženih kilometrih se je vreme izboljšalo, cesta osušila, manj je bilo tudi prometa, ki se je v dopoldanskem času v več kilometrskih kolonah valil iz centra mesta naprej po Jadranski magistrali
in kolesarjenje je postalo prav prijetno. Prvi dan 135 km dolge etape od Reke do Karlobaga si bomo udeleženci še najbolj zapomnili po vsaj 15 km dolgem vzponu na Velebit, ki se je začel že takoj iz Senja in mu ni in ni bilo videti konca, čeprav smo se po vsakem zavoju nadejali dolgega spusta.
2.dan kolesarjenja smo začeli v prečudovitem sončnem jutru. Z ugodnim vetrom v hrbet ter s čudovitim pogledom na morje smo hitro napredovali proti Zadru. Tam smo imeli kratek postanek na »zadarski rivi«, kjer smo prisluhnili zvoku morskih orgel. Po prevoženih 150 km smo prijetno utrujeni prenočili v mestu Pirovac, kjer so se najbolj pogumni člani okopali v morju, ki je imelo »prijetnih« 16°C. Zadnji dan kolesarjenja nas je pot vodila naprej po magistrali preko Šibenika, Pri-moštena in Trogirja proti našemu končnemu cilju-Splitu. Tretji dan kolesarjenja smo zaključili po 110 km in s prihodom v Split izpolnili zastavljeni cilj-prekolesariti traso od Reke do Splita. Povratek nazaj v Slovenijo je ponovno potekal s prijetno turistično vožnjo z vlakom, vse pohvale pa si zaslužita predvsem naša najbolj vztrajna člana, Jože in Srečko, ki sta pot iz Splita podaljšala preko Bosne, s končnim ciljem v domači Voličini. Več o kolesarjenju po Dalmaciji in o našem društvu pa si lahko pogledate na naši spletni strani www.kd-ketna.si.
Liljana Hronek & Simeon Gönc
Vogrinec v Toskani do uspeha kariere
Tekmovalec mladinskega pogona ptujske Perutnine, Niko Vogrinec, se je pretekli konec tedna v dresu državne reprezentance udeležil dirke po italijanski pokrajini Toskana. Na štiridnevni preizkušnji, za katero selektor, Marko Po-lanc, pravi, da je najtežja izmed vseh mladinskih dirk, je najbolje odpeljal prav takrat, ko je bilo to najbolj potrebno. V kraljevski 93.8 kilometra dolgi drugi etapi na progi Ter-ranuova Bracciolini - Malva je Videmčan zaostal zgolj za
Dancem, Sebastijanom Lan-derjem, ter se veselil drugega mesta. »Te uvrstitve sem zelo vesel, to je zagotovo najboljši rezultat v moji karieri. Posebej zato, ker je ta dirka v kolesarskem športu zelo cenjena. Bile je izredna gneča, nastopilo je kar 41 moštev in vsi so želeli biti v ospredju, zato smo že po ravnini potrošili kar precej energije. Zraven tega je bilo vse skupaj še zelo nevarno, padci številni, a jaz sem se dobro znašel, imel tudi malo sreče,« se je uspeha še po prihodu domov veselil Vogrinec.
Obetavni hribolazec je bil zelo blizu celo zmage, saj bi v primeru, da bi glavnina ujela ubežnika, sam stopil na njegovo mesto na vrhu zmagovalnega odra. Vendar je težak dan pustil posledice pri vseh. Po treh zahtevnih vzponih je sledil še četrti, ki je bil povrh vsega še zelo strm (z naklonom tudi do 20%). Ob vznožju, dva in pol kilometra pred ciljem je imel Danec (po 20 kilometrih samostojnega pobega) še minuto prednosti pred zasledovalci, na vrh je prilezel le še s petnajstimi, kar pa je bilo dovolj za zmago. »Sam ga nisem lovil. Le čakal sem, si priboril dober položaj, nato pa tristo metrov pred ciljem napadel in dobesedno odsprintal glavnino. Tak način mi je zelo všeč,« je še povedal Vogrinec.
Da pot do uspeha ni lahka, je skusil na lastni koži. Na tej isti dirki je nastopil že lani. »Takrat sem padel, se nepravilno prehranjeval in naredil še nekaj drugih začetniških napak, tako da sem dirko končal bolj v ozadju. Lahko bi rekel, da sem bil bolj na ogledu, vendar vseeno mislim, da mi je koristilo.« Kot so bili letos na ogledu nekateri drugi Slovenci. Domen Kalan in Mark Džamastagič bosta imela še eno priložnost, Robert Jenko pa žal ne.
Uroš Gramc
Ptujčani pred težko preizkušnjo na Poljskem
V sredo se je z eksibicijskim kriterijem v kraju Legnica na Poljskem pričela 43. dirka Szlakiem Grodow Piastow-
Zvone Hasemali bo poizkušal izboljšati čas.
skich, na kateri nastopa osme-rica kolesarjev Perutnine Ptuj. Zares se je pričelo komaj dan kasneje, ko pa je bila na sporedu že najtežja ter najdaljša etapa na trasi Legnica - Švid-nica dolga 185.6 kilometra s kar šestimi kategoriziranimi gorskimi cilji. Do cilja v Pol-kovicah v nedeljo čaka karavano 621.9 kilometrov dolga pot. Nastopilo bo 15 moštev z osmimi tekmovalci, skupno 120 kolesarjev. Perutninarji so v preteklosti na tej dirki zelo dobro vrteli pedala, lani je bil Mitja Mahorič ob koncu uvrščen na drugo mesto, Ra-doslav Rogina na peto. »Težko je kaj napovedovati, lani na primer se je odločilo že kar prvi dan. V prvih petih kilometrih dirke se je od glavnine ločila skupina kolesarjev, ki si je nabrala veliko prednost in krojila vrh dirke. Kogar ni bilo zraven, je lahko boj za zmago opazoval le od daleč. Konkurenca je tokrat še močnejša, na startu so dobra italijanska in nemško moštvo, Poljakom to predstavlja enega vrhuncev sezone, zato vedno startajo z najboljšimi,« je povedal ptujski strateg, Srečko Glivar. Na 43. dirkah so domačini zmago tujcem prepustili zgolj trikrat. Zato je Glivar zbral najboljše može. Tudi tokrat sta v mo-
Ali bo kolesarjem uspelo odpeljati težko etapo
Vogrinec se je drugega mesta veselil kot zmage
štvu lani najuspešnejša Maho-rič in Rogina, ob njiju še Gregor Gazvoda, Matija Kvasina, Kristjan Fajt, Andrej Omulec ter sprinterja Matej Stare in Jure Kocjan.. Ob uvodni etapi bo zelo pomemben zadnji nastop v nedeljo, ko bodo kolesarji kar dvakrat sedli na kolesa. Dopoldne jih čaka 25.8 kilometra dolg posamični kronometer, popoldne še 103.6 kilometra dolga zaključna etapa. »Težko je staviti na nekoga, saj se zna dirka zelo nepredvidljivo razpletati. Zdi se mi dobro, da imamo kar nekaj mož, ki so sposobni poseči visoko. Pomembno pa je, da tisti, ki dobro prevozi klance, dobro odpelje tudi krono-meter«, nam je po telefonu po kriteriju povedal Glivar. Spored etap: 43. Szlakiem Grodow Piastowskich, Poljska, - 2.1 UCI. 7. - 11. maj 2008
Četrtek, 1. etapa. Legnica -Swidnica, 185.6 km
Petek, 2. etapa. Glogov -Lubin, 160.1 km Sobota, 3. etapa. Zlatorija
-	Javor, 183.8 km
Nedelja, 4. etapa (posamični kronometer). Rudna, 25.8 km Nedelja, 5. etapa. Polkovice
-	Polkovice, 103.6 km
Uroš Gramc
Štart dirke okoli Slovenije
V Postojni ob 21. uri so na pot krenili kolesarji (58) in kolesarske (3) iz enajstih držav, na slovenski ultra maraton, ki so ga poimenovali DOS EXKTREM 2008. Ta druga izvedba je tudi kvalifikacijska za nastop na najtežjo preizkušnjo preko Amerike, ali znan RAAM. V nedeljo bo konec te dirke in kolesarji bodo prevozili 1182 km dolgo progo. Med udeleženci je tudi Zvone Hasemali, ki bo poizkušal izboljšati čas, ki ga je dosegel lani, čeprav je proga letos daljša. Ptujski kolesar, sicer član Bike - Ek Haloze 2002 se je na to dirko dobro pripravil, ob strani pa mu stoji preizkušena ekipa.
Danilo Klajnšek
Foto: DK
Foto: UG
Nogomet m Turnir za selekcije US, U10 in U12
»»Jarenina 2. maj 2008«
Selekcije Nogometne Šole Poli Drava so se med 1. majskimi prazniki udeležile kakovostnega nogometnega turnirja v Jarenini in Šentilju.
59
Selekciji US in UlO skupaj s trenerjema
Turnir, ki je kot vsako leto potekal pod organizacijskim okriljem, NK Jarenine se je letos odvijal na nogometnih terenih v Šentilju in Jarenini. Nastopilo je 48 selekcij in sicer v vsaki starostni kategoriji po 16 ekip, ki so prišle iz cele Slovenije. Naše mlajše selekcije (U7, U8, U10) so igrale v Jarenini, mlajši dečki U12 in U11 pa v Šentilju.
Selekcija U7, pod vodstvom trenerja Jureta Arsiča se je uvrstila na 14. mesto. Nastopili so Domajnko Jernej, Golob Primož, Hozjan Marko, Kovačič Gvido, Kovačič Jure, Perger Leon, Pernat Timotej, Roškar Tim, Šmigoc Niko, Vidovič Mitja. Žunec Tonček in Jurak Moran Rene.
Selekcija U8, se je pod vodstvom trenerja Širec Danijela uvrstila na končno drugo mesto. Za selekcijo so nastopali: Bratuša Urška, Brumen Tomaž, Jerbic Miha, Kostanjevec Jaka,
Kostanjevec Miha, Krajnc Timotej, Mohorko Patrik, Pahor Jurc Bor, Ristov Saško, Šegula Marko, Vajda Jaka, Zagoršek Matija. Igrali so v skupini C ter v »razigravanju« ostali 3 krat ne-poraženi. V nadaljevanju turnirja so z 3:1 premagali ekipo NK Maribora ter se prebili v finale. V velikem finalu so igrali zelo dobro, remizirali z NK Brda in po »nesreči« izgubili po streljanju prostih strelov. Končni izid NŠ Poli Drava : NK Brda 6:7. Naziv igralca turnirja v kategoriji U8 je osvojila Urška Bratuša in NŠ Poli Drava.
Tudi selekciji U10A in U10 B, pod vodstvom trenerja Hojnik Roberta, sta se dobro odrezali. Za selekcijo U10A so nastopili: Bauman Domen, Belšak Jan, Brec Sašo, Gale Bruno, Grager Rožle, Kukovec Matevž, Lacko Kolar Tilen, Majerič Denis, Petek Luka, Potočnik Žan, Šalamun Luka in Toplak Alen , ki je tudi
osvojil naziv »naj vratarja« v svoji kategoriji.
Selekcija je igrala v skupini C z KNK Fužinar, Nissan Ferk Jarenina in Tehnostroj Veržej. V tej skupini si je z dvema zmagama in enim neodločenim izidom zagotovila nadaljnje tekmovanje v končnici turnirja. Na koncu je z zmagama proti Jarenini 1:0, ter v finalnem obračunu proti NK Bravo Publikum dosegla zmago ter osvojila prehodni pokal tega turnirja, ki je v preteklosti šel skozi roke igralcev NK Maribora, Dinama in Železničarja.
Selekcija U10B je zasedla 14 mesto. Nastopili so igralci: Cesar Jan, Ekart Nejc, Furjan Matic, Gačnik Jakob Gal, Krajnc Rok, Lončarič Tim, Majcen Kostič Metod, Murko Tomaž, Osterc Jan, Sitar Timotej, Slanič Borut, Vajda Niko, Zemljarič Marko, Zemljič Žan.
Selekcija U12 se je v močni
Nogomet m 1. SML, 1. SKL, U-14 VZHOD
1.SML
PARI 23.KROGA: Aluminij - Triglav 4:2, Dravograd - Mura 05 2:3, HIT Gorica - Maribor 2:2, Interblock - MIK CM Celje 0:3, Koper- Domžale 0:1, Britof - Bilje Primorje 5:2
1. MARIBOR	23 18		S	G	B4:1S	S9
2. DOMŽALE	23 14		4	S	48:21	4B
3. MIK CM CELJE	23 13		3	7	S4:3G	42
4. GIT GORICA	23 1G		B	7	47:34	3B
5. TRIGLAV	23 11		3	9	S2:4S	3B
6. MURA 05	23 11		3	9	41:47	3B
7. ALUMINIJ	23	9	7	7	3S:31	34
8. INTERBLOCK	23	9	B	8	37:34	33
9. VELENJE	22	8	7	7	41:3S	31
10. KOPER	23	8	B	9	48:3B	3G
11.B. PRIMORJE	23	B	2	1S	28:S7	2G
12. SVOBODA	22	S	2	1S	24:S8	17
13. DRAVOGRAD	23	4	4	1S	2G:4G	1B
14. BRITOF	23	4	2	17	21:B7	14
2. KOPER	23 1B	4	3	43:1B	S2
3. INTERBLOCK	23 13	S	S	4S:2G	44
4. HIT GOTICA	23 12	B	S	SS:21	42
5. TRIGLAV	23 12	S	B	4B:31	41
6. MARIBOR	23 11	4	8	49:32	37
7. MIK CM CELJE	23 1G	S	8	48:27	3S
8. BILJE-PRIMORJE 23 10		S	8	4S:38	3S
9. ALUMINIJ	23 9	B	8	4B:28	33
10. BRITOF	23 S	B 12		3G:BG	21
11. DRAVOGRAD	23 S	S	13	2S:7G	2G
12. MURA 0S	23 S	3	1S	23:41	18
13. RUD. VELENJE 22 3		2	17	18:78	11
14. SVOBODA	22 1	3	18	11:B3	B
10.	BISTRICA 22
11.	RUD. VELENJE 22
12.	L.C. SPORTIF 22
13.	LJUTOMER 22
14.	RADGONA 22
7	1	14
B	2	13
S	3	14
4	3	1S
4	2	1B
2S:49 22:S4 33:41 1S:4B 1S:S1
ALUMINJ - TRIGLAV 4:2 (1:0)
STRELCI: 1:0 Milec (4), 2:0 De-lamea (49), 3:0 Milec (60. min iz 11m), 3:1 Petkovič (63), 4:1 Milec (66), 4:2 Sever (82)
ALUMINIJ: Lipovac, Žmavc, Hoj-ski, Rešek (Kušar), Krajnc, Delamea
-	Mlinar, Vajs, Milec, Meznarič (Peč-nik), Lešnik, Dimc (Draškovič).
1.SKL
REZULTATI 23. KROGA: Aluminij
-	Triglav 0:4, Britof - Bilje Primorje 2:1, Dravograd - Mura 05 2:1, Koper
-	Domžale 0:0, HIT Gorica - Maribor 1:4, Interblock - MIK CM Celje 4:2
1. DOMŽALE 23 16 5 2 58:17 53
ALUMINJ - TRIGLAV 0:4 (0:1)
STRELCA: 0:1 Juroč (37), 0:2 Palibrk (62), 0:3 Palibrk (67), 0:4 Palibrk (78) ALUMINIJ: Zajc, Mlakar, Polajžer, Medved, Horvat, Perger, Čeh, Koren, Grajfoner, Petek. Rumež.
U-14 VZHOD
REZULTATI 22.KROGA: NŠ Poli Drava- MIK CM Celje 1:1, Ljutomer
-	Davidov Hram Radgona 0:1, Dravograd - Le cog Sportig 1:0, Bistrica
-	Mura 05 2:2, Simer šampion- Maribor 3:1, Nafta . Tehnostroj Veržej 1:1, Aluminij - Rudar Velenje 3:0
NŠ POLI DRAVA - MIK CM CELJE 1:1 (0:1)
STRELCA: 0:1 Mohorko (8), 1:1 Pukšič (65)
NŠ POLI DRAVA: Valentan, Petrovič, Bezjak (Veselič), Zavec (Kirič), Goričan, Strel, Perger, Zemljarič (Kozel), Pukšič (Zorko), Pivko, Zagoršek.
ALUMINIJ - RUDAR VELENJE
3:0 (3:0)
STRELCI: 1:0 Žurej (4), 2:0 Saga-din (7), 3:0 Šešo (29)
ALUMINIJ: Peršuh, Cesar (Goljat), Dvoršak-Špehar, Ornik ( Babšek), Pul-
konkurenci pomerila v skupini B v Šentilju. Vodil jo je trener Zdravko Tobijas.V prvem delu je bila neporažena ter zasedla 1. mesto v skupini. V nadaljevanju pa je igrala z ekipo Železničarja ter izgubila z 0:2, vendar pa se je v končnici turnirja dobro odrezala v tekmi za tretje mesto - Poli Drava : NK Rudar 1:0
Za ekipo so igrali: Goričan Urban, Jaušovec Peter, Korpič Dominik, Krajnc Sebastjan, Krajnc Žan, Mar Aljoša, Megla Žan, Pajnkiher Marko, Pihler Thomas in Zupanič Domen.
Selekcija U11 prav tako igrala v skupini mlajših dečkov U12 , žreb pa ji je namenil skupino D. Dosegla je končno 9. mesto na turnirju. Nastopili so: Fleten Davor, Jurgec Aljaž, Krajnc Alex, Reberninšek Tomaž, Rogi-na Toni, Stajnko matic, Šoštarič Žiga, Vrbanec Matic, Zamuda Horvat Žan in Topolovec Vito.
NŠ Drava - Jože Lenart
ko ( Gajser), Jus, Horvat, Šešo, Jevšo-var, Sagadln (Rajh), Žurej (Sitar).
Četrtfinale mladinskega pokala
ALUMINIJ - ND LENDAVA 9:2
(4:0)
STRELCI: Krajnc 3, Rotman, Milec, Šešo, Dimc, Hojskl in Vajs po enega.
ALUMINJ: Lipovac, Žmavc, Hojski, Rešek (Meznarič), Krajnc (Lončarič), Delamea-Mlinar, Rotman, Vajs, Milec, Lešnik, Dimc (Šešo).
V sredo so mladinci Aluminija v če-trtfinalnem pokalnem srečanju brez večjih težav premagali svoje nasprotnike iz Lendave in se uvrstili v polfinale slovenskega mladinskega pokala.
Danilo Klajnšek
Športni napovednik
1.	MURA GS
2.	MARIBOR
3.	DRAVOGRAD
22 19 3 22 1B G 22 1S 2
4. SIM. SAMPION 22 14 4 22 11 3
5.	ALUMNIJ
6.	MIK CM CELJE 22 10	4
7.	NŠ POLI DRAVA 22 8	6
8.	TEH. VERŽEJ 22 8	4 10
9.	NAFTA 22 7	3 12
72:B BB:28 S3:17 41:1B 32:31 3S:33 SG:38 21:38 21:48
-	V sklopu praznovanja 10. obletnice Gimnazije Ormož vas vabimo na otvoritev razstave o športnih dosežkih dijakov, ki bo v petek, 9. maja 2008. 13.30 - 15.30: Fair play šola. 15.30: Otvoritev razstave o športnih dosežkih. 15.45: Predstavitev šolskega rokometnega prvenstva na Danskem.
-	V soboto, 10. maja 2008, vas vabimo na 9. tradicionalni pohod po OBČINI PODLEHNIK na relaciji: KRAJEVNA DVORANA - RIBNIK - DEŽNO - ZAKL (Maučič, Kolar, Mlakar) - STRAJNA (Vidovič- malica, Zajšek, Po-lak) HORVATOVA KAPELA - KOZMINCI. Zaključek pohoda: BAR BABILON, kjer bo poskrbljeno za hrano, pijačo in glasbo. Zbirališče bo pred KRAJEVNO DVORANO OB 9. uri.
-	10. maj Dan druženja treh generacij, začetek pohoda ob 9.00 izpred šole, nato krajši postanek v Gerečji vasi. Po končanem pohodu sledi druženje in pa podeljevanje nagrad najmlajšemu, najstarejšemu pohodni-ku, najštevilčnejšo družino in zmagovalcu kviza.
NOGOMET
1.	SLOVENSKA NOGOMETNA LIGA
PARI 33.KROGA - SOBOTA ob 16.00: Koper - MIK CM Celje; SOBOTA ob 17.00: Livar - Interblock; SOBOTA ob 18.00: Domžale - Primorje; SOBOTA ob 19.00: Maribor - Nafta; SOBOTA 20.00: HIT Gorica - Drava
2.	SLOVENSKA NOGOMETNA LIGA
PARI 24. KROGA - SOBOTA ob 17.00: Krško - Zavrč, Triglav Gorenjska
-	Aluminij, Bela Krajina - Bonifika, Mura 05 - Zagorje; SOBOTA ob 18.00: Rudar Velenje - Krka
3.	SLOVENSKA NOGOMETNA LIGA - VZHOD
PARI 23. KROGA - SOBOTA ob 15.00: Paloma - Pohorje; SOBOTA ob 15.30: Malečnik - MU Šentjur; SOBOTA ob 16.00: Dravinja - Koroška Dravograd; SOBOTA ob 17.00: Roma - Črenšovci, Kovinar Štore - Tehnostroj Veržej, Trgovine Jager Šmarje pri Jelšah - Odranci; NEDELJA ob 17.00: Šmartno 1928 - Stojnci
ŠTAJERSKA NOGOMETNA LIGA
PARI 23. KROGA - SOBOTA ob 17.00: AHA EMMI Bistrica - Železničar, Partizan Fram - Oplotnica, Šoštanj - GIC Gradnje Rogaška, Mons Claudius - Podvinci; NEDELJA ob 17.00: Holermuos Ormož - Zreče, Šentilj Jarenina - Gerečja vas Unukšped; NEDELJA ob 14.00: Simer šampion
-	Peca
1.	LIGA MEDOBČINSKE NOGOMETNE ZVEZE PTUJ
PARI 19. KROGA - SOBOTA ob 17.00: Cirkulane - Središče, Hajdina
-	Videm, Apače - Rogoznica; NEDELJA ob 10.30: Skorba - Gorišnica; NEDELJA ob 17.00: Boč - Dornava, Bukovci - Zgornja Polskava
2.	LIGA MEDOBČINSKE NOGOMETNE ZVEZE PTUJ
PARI 15. KROGA - SOBOTA 17.00: Slovenja vas - Markovci, Lesko-vec - Grajena; SOBOTA ob 20:00: Podlehnik - Spodnja Polskava; NEDELJA ob 10.30: Lovrenc - Pragersko, Hajdoše - Tržec
VETERANSKA LIGA - ZAHODNA SKUPINA
PARI 15. KROGA - PETEK ob 18.00: Apače - Lovrenc, Prepolje - Skorba, Boč - Pragersko, Zgornja Polskava - Hajdina, Polskava - Podlehnik
VETERANSKA LIGA - VZHODNA SKUPINA
PARI 15. KROGA - PETEK ob 18.00: Dornava - Stojnci, Videm-Ormož, Tržec
-	Leskovec, Gorišnica - Grajena; NEDELJA ob 10.30: Podvinci - Markovci
2. SLOVENSKA MLADINSKA NOGOMETNA LIGA - VZHOD
23. KROG: GIC Gradnje Rogaška - NŠ Poli Drava
2. SLOVENSKA KADETSKA NOGOMETNA LIGA - VZHOD
23. KROG: GIC Gradnje Rogaška - NŠ Poli Drava
LIGA U-14 VZHOD
23. KROG: AHA EMMI Bistrica - Aluminij (sobota ob 11.00); Maribor
-	NŠ Poli Drava (sobota ob 13.00)
1. SLOVENSKA ŽENSKA NOGOMETNA LIGA
17. KROG: ŽNK Ljudski vrt - Olimpija (v nedeljo ob 12.00 na igrišču z umetno travo)
DEKLETA - U 17
12. KROG: Olimpija Bežigrad - ŽNK Ljudski vrt (sobota ob 14.00)
MALI NOGOMET - PLMN Tomaž 2008
Razpored tekem za 1. krog, petek 9. maj: Bar pri križu Mihovci - TRS (ob 19. uri), PGD Ključarovci - Brckova ulica Tomaž (ob 19.50), Pršetinci
-	ŠIT (ob 20.40), Koračice - Limerk (ob 21.30).
ROKOMET
ROKOMET - 1. A SLOVENSKA MOŠKA ROKOMETNA LIGA
LIGA ZA PRVAKA - PARI 9. KROGA: Jeruzalem Ormož - Celje Pivovarna Laško (sobota ob 19.00), Cimos Koper - Gorenje, Trimo Trebnje
-	Gold club
LIGA ZA OBSTANEK - PARI 9. KROGA: Knauf Insulation - Slovan, Rudar EVJ Trbovlje - SVIŠ Pekarne Grosuplje
1.	A SLOVENSKA ŽENSKA ROKOMETNA LIGA
PARI 21. KROGA: Zagorje Istrabenz Gorenje - Mercator Tenzor Ptuj, Olimpija PLK - Kočevje Evocasino, Velenje - Burja Škofije, Izola - Krim Mercator, Škofja Loka KSI - Celeia Žalec, Brežice - Celjske mesnine
2.	SLOVENSKA MOŠKA ROKOMETNA LIGA
PARI 8. KROGA: Drava Ptuj - Grča Kočevje (petek ob 20.00 v ŠD Center), Šmartno 99 - Alples Železniki, Sevnica - Duplje Tržič, Kranj
-	Velika Nedelja
Vaterpolo na Ptuju
Krstni nastop letošnje sezone na domačem terenu bodo ta konec tedna doživeli ptujski vaterpolski dečki. Jutri, ob 12. uri, se v ptujskih Termah prične šesti turnir sezone v kategoriji do dvanajst let. Nastopilo bo osem moštev. Domačini se bodo v prvi tekmi pomerili z mariborskim Branikom, v drugi pa s hrvaškim klubom Delfin iz Rovinja. Ptujčani so na lestvici trenutno na petem mestu, imajo pa v svojih vrstah nekaj odličnih strelcev. Tadej Gerečnik (21 golov) po odigranih dvanajstih tekmah zaseda sedmo mesto, Mario Ljubec (20 golov) deveto, Anej Miletič (17 golov) pa enajsto.
Kolesarstvo
Mladinci iz KK Perutnina Ptuj, pod vodstvom trenerja Boštjana Ar-nuša, so včeraj odpotovali v Srbijo, kjer bodo nastopili na treh dirkah. Marko Purg, Niko Vogrinec, Alen Tement, Žiga Slak in Tomaž Bauman bodo danes in v nedeljo vozili dve cestni dirki na severu države, jutri pa jih čaka kriterijska preizkušnja.
Foto: JL
petek • 9. maja 2008
Šport, šolski šport, rekreacija
Štajerski	19
Atletika
Priprave v Medulinu
Več kot trideset ptujskih atletov, od pionirjev do članov, se je med prvomajskimi počitnicami udeležilo tradicionalnih priprav na poletno atletsko sezono, ki potekajo v priljubljenem letovišču Medulin na Hrvaškem. Poleg članov Atletskega kluba Cestno podjetje Ptuj, se priprav udeležuje večina slovenskih atletskih klubov, tako da lahko rečemo, da Medulin vsako leto okrog prvega maja postane prava »slovenska atletska kolonija«. Tako je mogoče na stadionu, metališču ali tekaških poteh srečati najboljše slovenske atlete, ter množico tistih, ki si to želijo postati. Pomen priprav
je predvsem psihološki, da se razbije monotonija, ki se nabere po dolgem in napornem trenažnem ciklusu za novo sezono, ki se začne že oktobra. Starosta ptujskih atletskih trenerjev Franci Ivančič se priprav udeležuje vsako leto, vse od zgodnjih sedemdesetih naprej. Svoji skupini atletov sta na pripravah trenirala tudi oba profesionalna trenerja v klubu, Gorazd Rajher in Aleš Bezjak. Po njihovi skupni oceni so bile priprave uspešne, zato se lahko nadejamo dobrih rezultatov ptujskih atletov v poletni sezoni, ki se bo zares razmahnila v drugi polovici maja.
Uroš Esih
Franci Ivančič s svojo skupino atletov.
Twirling • Osmo odprto državno prvenstvo
Srebrna medalja v Radečah
Tako kot lani smo se tudi letos mažoretke in twirlin-ce prijavile na 8. odprto državno prvenstvo v Radečah Mažoretne in twirling zveze Slovenije- MTZS. Prijavili smo se v dve disciplini in sicer v B in C ter v basic strutu - osnovnem korakanju. V disciplini B z rekviziti smo
tekmovale 3 twirling skupine pod vodstvom Karmen Ciglar, v disciplini B pa ma-žoretna skupina, ki jo vodi Maja Arnuš.
V basic strutu - osnovnem korakanju so se pokazala naša dekleta in fant, ki so osvojili bronaste in srebrne palčke. Naše kadetinje so se
zelo dobro odrezale. Junior-ke so pokazale zelo dober nastop in si z njim prisvojile 4. mesto. Naša najstarejša skupina seniorke pa so si z veliko truda in treningov prislužile 2. mesto. Mažo-retke so si iz parade in figurative prisvojile 6. mesto. Z nami na tribunah so bili tudi
naši zvesti navijači in starši, ki so nas spodbujali. Ker smo lani osvojile bron, letos srebro, pričakujemo drugo leto zlato. Seni-orke pa smo letos praznovale že 5 let skupnih treningov, smeha, plesa in trdega dela.
Z mažoretnim in twirling pozdravom
Maja Arnuš
Bowling • Ptujska podjetniška liga
Intera z rekordom do zasluženega zmagoslavja
V	torek se je končal redni del 3. ptujske podjetniške lige, danes (v petek, op. p.) je na sporedu le še finale posameznikov in posameznic in slovesni zaključek lige. Zadnji krog so zaznamovali predstavniki Intere, ki so dobesedno pometli s konkurenco - tako ekipno kot med posamezniki in potrdili zmagoslavje v ligi. Meje najboljših rezultatov so pomaknili vsaj korak naprej in bodo pomenile velik izziv za vse ostale ekipe v jesenski ligi. Vsi štirje člani Intere so se tokrat znašli v najboljši deseterici, Matej Rifelj pa je bil tik pred tem, da celo preseže mejo 900 podrtih kegljev; kljub temu je njegov rezultat najboljši v ligi.
V	senci dosežkov Intere so se
razpletli tudi ostale neznanke: ekipa Projektis je zadržala 2. mesto, tretje pa je po nekoliko slabšem dnevu ekipe Sar osvojil Tames. Z dobrim finišem je na 5. mestu pristala ekipa Ta-luma. Začelje je rezervirano za novinki, MP Ptuj in Modmed, ki sta na koncu končali celo točkovno poravnani. V celotni ligi je bil med posamezniki spet nedosegljiv Sebastjan Kotnik, ki je v povprečju na igro podrl skoraj 190 kegljev.
Rezultati 12. kroga: 1. Intera 2433 (22 točk), 2. Projektis d.o.o. 2158 (21), 3. Saš bar 2124 (20), 4. db Transport 2089 (19), 5. Talum 2072 (18), 6. DaMoSS 2022 (17), 7. Tames 1975 (16), 8. VGP Drava 1929 (15), 9. Avtoprevozništvo Novak 1914 (14), 10. Radio - Tednik
Foto: Črtomir Goznik
Ekipa Mestne občine Ptuj je kot novinka v letošnji ligi dosegla soliden rezultat.
Ptuj 1907 (13), 11. Bowling center Ptuj 1889 (12), 12. Podjetje za stanovanjske storitve 1881 (11), 13. SAR avtomatizacija 1879 (10), 14. Kager hiša 1860 (9), 15. MO Ptuj 1840 (8), 16. Garant-zavarovanje d.o.o. 1767 (7), 17. MP Ptuj 1735 (6), 18. Sanjski moški 1673 (5), 19. Projekta inženiring 1652 (4), 20. Modmed 1640 (3), 21. Agis plus 1586 (2), 22. 11kos candles 1586 (1).
Najboljši posamezniki 12. kroga: 1. Matej Rifelj (Intera) 875, 2. Marko Drobnič (Talum) 851, 3. Kotnik Sebastijan (Projektis D.o.o.) 821, 4. Aleš Korošec (Saš bar) 815, 5. Branko Stele (Intera) 809, 6. Ko-stanjevec Dušan (Avto. Novak) 805, 7. Dušan Lozinšek (Saš bar) 750, 8. Boris Sagadin (Intera) 749, 9. Jernej
Rifelj (Intera) 722, 10. Vajda Simo-		
na (DaMoSS) 721.		
Končna lestvica:		
1. Intera	25.978	250
2. Projektis d.o.o.	25.160	235
3. Tames	24.638	221
4. SAR Avtomatizacija	24.590	215
5. Talum	24.585	215
6. Saš bar	24.163	205
7. VGP Drava	23.783	190
8. DaMoSS	23.778	185
9. db Transport	23.248	170
10. Radio - Tednik Ptuj	22.933	156
11. Pod. za stan. storitve	22.162	127
12. Kager hiša	22.337	126
13. Bowling center Ptuj	21.925	119
14. Avtoprevozništvo Novak	21.828	117
15. Sanjski moški	21.623	110
16. MO Ptuj	21.289	100
74 70 58 35 29 29
17.	Ilkos candles	20.461
18.	Projekta inženiring Ptuj 20.359
19.	Agis plus	16.849
20.	Garant zavarovanje 18.254
21.	Modmed	17.957
22.	MP Ptuj	17.611 Najboljši posamezniki: 1. Sebastijan KOTNIK (PROJEKTIS d.o.o.) povprečje 189,7, 2. Matej RIFELJ (INTERA) 184,2, 3. Branko KELENC (VGP DRAVA) 183, 4. Marko DROBNIČ (TALUM) 183, 5. Robert ŠEGU-LA (TAMES) 180,3, 6. Bojan KLARIČ (SAR AVTOMATIZACIJA) 179,5, 7. Jernej RIFELJ (INTERA) 178,9, 8. Aleš KOROŠEC (SAŠ BAR) 174,4, 9. Tomi DRŽAJ (db TRANSPORT) 173,9, 10. Črtomir GOZNIK (RADIO-TEDNIK PTUJ) 173,7 ...
JM
Foto: UE
Kosovo • Obiskali slovenski kontingent 17 Kfor
Na Kosovu 350 slovenskih pripadnikov in pripadnic
Kosovo je delno priznana država v jugovzhodni Evropi. TU živi nekaj čez dva milijona ljudi, predvsem Albancev, pa tudi Srbov, Turkov, Romov, Goranov, Bosancev in drugih etničnih skupnosti. Glavno in največje mesto Kosova je Priština.
Po kosovski vojni leta 1999 je Resolucija Varnostnega sveta Združenih narodov štev. 1244 določila, da je Kosovo ozemlje pod oblastjo začasne upravne misije Združenih narodov na Kosovu (UNMIK), katerega varnost zagotavlja Kosovska sila (KFOR) pod poveljstvom Nata, in pravno potrdila suverenost Srbije nad območjem. Po neuspešnih pogajanjih o ustavnem statusu Kosova pod pokroviteljstvom Združenih narodov je 17. februarja letos prehodna kosovska vlada enostransko razglasila neodvisnost od Srbije, se poimenovala Republika Kosovo (albansko Republika e Kosoves) in bila deležna delnega mednarodnega priznanja državnosti. Kosovo so priznale ZDA in nekatere pomembne evropske države, 5. marca letos tudi Slovenija.
V Natovi operaciji na Kosovu sodeluje približno 16.000 pripadnikov iz 36 držav, ki so organizirani v pet večnacionalnih namenskih sil (Multinational Task Force - MNTF). Slovenska vojska v operaciji deluje od 5. januarja 2000. Od prve napotitve pa do danes je v operaciji Kfor delovalo 193 časnikov, 268 podča-snikov, 832 vojakov in 19 vojaških uslužbencev, skupno 1.312 pripadnikov Slovenske vojske.
Bojna skupina Grof na zahodnem delu Kosova
S prvim marcem so pripadnice in pripadniki SV, organizirani v bojno skupino (BSk) Grof, ki deluje v okviru Večnacionalnih sil Zahod (MNTF-W), za šest mesecev prevzeli območje odgovornosti na zahodnem delu Kosova. Bojna skupina šteje 578 pripadnikov. Vključuje dve motorizirani četi in poveljni-ško-logistično četo iz sestave 20. motoriziranega bataljona
Ob prihodu nas je pozdravil poveljnik SIKON 17 Kfor polkovnik Cveto Kravanja.
V bazi smo obiskali radijsko postajo Radio West, kjer vojaki pripravljajo program.
Naloge bojne skupine Grof je predstavil poveljnik podpolkovnik Peter Zakrajšek.
SV, madžarsko motorizirano in italijansko pehotno četo ter skupino za civilno-vojaško sodelovanje, oddelek vojaške policije, inženirsko, zdravstveno in izvidniško skupino. Območje delovanja bojne skupine obsega področje občin Peč in Klina, v katerem v sodelovanju z mednarodnimi in lokalnimi organizacijami vzdržujejo varno in stabilno okolje ter zagotavljajo svobodo gibanja. Naloge realizirajo z izvajanjem kontrol na komunikacijah in kontrolnih točkah, s patruljiranjem, varovanjem objektov posebnega pomena in drugimi taktičnimi postopki iz nabora nalog.
Minuli teden sem se še z nekaterimi slovenskimi novinarji na povabilo Slovenske vojske mudil na Kosovu. Do
Prištine smo poleteli z letalom slovenskega letalskega prevoznika, ki dnevno vozi na relaciji Ljubljana - Priština in nazaj. Na letališču v Prištini so nas sprejeli predstavniki Slovenske vojske (SV) in nas z avtobusom odpeljali v Peč, kjer so nas sprejeli v poveljstvu slovenskega kontingenta 17 Kfor Kosovo.
Na Kosovu mirno, razmere se lahko poslabšajo že ob lokalnih volitvah 11. maja
Slovenskemu kontingentu 17 Kfor Kosovo poveljuje polkovnik Cveto Kravanja. Poveljnik nam je predstavil slovenski kontingent 17 Kfor
na Kosovu.
Kar se varnostnih razmer tiče, je dejal, je na Kosovu trenutno dokaj mirno in so varnostne razmere stabilne, čeravno obveščevalci Kfo-ra vedno trdijo, da razmere lahko spremeni najmanjši nemir. Razmere se znajo poslabšati tudi z napovedanimi lokalnimi volitvami, ki bodo 11. maja. Pripadniki Kfor pričakujejo manjše nemire, nanje se tudi že pripravljajo. Poveljnik nam je še povedal, da se situacija po priznanju Kosova ni bistveno spremenila. Kar se tiče slovenskih vojakov, pravi, ni problemov, saj Albanci pozdravljajo odločitev Slovenije o priznanju, po drugi strani pa se kosovski Srbi zavedajo, da je bilo priznanje stvar politike.
Na vprašanje, ali je potrebno, da je Kfor na Kosovu, je poveljnik polkovnik Krava-nja odgovoril: »Moje mnenje je, da je to, da so na Kosovu prisotne sile Kfor, pravilna odločitev. Kfor na Kosovu skrbi, da se vzpostavijo državne institucije, civilna družba in da se vzpostavijo vse organizacije, ki bodo novo nastalo državo lahko vodile. Sile Kfor nudijo pomoč tem organiza-
cijam za vzpostavitev varnosti in omogočanje mobilnosti prebivalstva.«
Dodal je še, da Kfor na severnem delu Kosova varuje sodišča, železnico, do demonstracij pa prihaja v Mitrovici, Srpčah in Gračanici. Vojaki Kfor se v incidentih največkrat srečujejo s tihotapstvom, trgovini z orožjem, drogo, belim blagom in prostitucijo. V SIKON-u 17 dajejo tudi velik poudarek prometni varnosti, saj vozniki v glavnem ne spoštujejo prometnih predpisov.
Na območju njihovega delovanja so skupnosti s srbskim prebivalstvom v mestu Klina, Biča, Grabac, Vidanje, Drsnik, Klinavac in Berkovo.
Slovenci delujejo na območju občin Peč in Klina
Kot sem že omenil, bojna skupina Grof deluje na območju občin Peč in Klina. Občina Peč se razprostira na 602 kvadratnih kilometrih, v 95 vaseh pa živi okrog 125.000 prebivalcev. Občina se razprostira na nadmorski višini od 360 do 2600 metrov. Tukaj srbske manjšine živijo v
Brestoviku, Sigi, Lazoviču, Bjelom Polju in Goraždevcu. Župan občine je Ali Berisha.
Občina Klina leži na nadmorski višini od 365 do 766 metrov. V 54 vaseh živi okrog 55.000 prebivalcev in obsega območje 308 kvadratnih kilometrov. Srbske manjšine živijo v Berkovem, Vidanju, Biči, Grabcu, Drsniku, Klinovcu in v Budisavcih. Župan občine je Sokol Bashota.
Verska sestava prebivalcev je v obeh občinah enaka - muslimani, katoliki in pravoslav-ci. Poveljnik bojne skupine Grof podpolkovnik Peter Za-krajšek pravi, da v času od 1. marca pa do danes na tem območju ni bilo dogodkov, ki bi lahko vplivali na varnost slovenskih vojakov. Pripadniki bojne skupine Grof so v tem času zabeležili devet dogodkov streljanja, eno aretacijo osumljenega za vojne zločine in osem drugih dogodkov, kot so najdbe eksplozivnih sredstev, vlomi itd. Bojno skupino Grof sestavlja 582 pripadnikov slovenske, madžarske in italijanske vojske. Od tega je 279 slovenskih pripadnikov in 32 pripadnic.
Zmago Šalamun
Nadaljevanje prihodnjič
Večerja v slovenskem šotoru v bazi
Slovenski vojaki na kontrolni točki
Foto: ZS
Foto: ZS
Foto: ZS
Foto: ZS
Foto: ZS
Bruselj • V prestolnici Evropske unije (1.)
"Oui, monsieur' ali 'Paberki iz Bruslja''
Pred približno štirinajstimi dnevi me je pot (no, pravzaprav je bilo letalo) za dan in pol zanesla v Bruselj, neuradno prestolnico in administrativno srce Evropske unije. A preden začnete pričakovati, da bo imel naslednji tekst kakšno pretirano zvezo z Evropsko unijo, vas moram v kali zatreti. Ne bo je imel. V tekstu bom skozi oči človeka, ki ga mnogo bolj kot politika zanimajo ljudje, okolja in pristno življenje (torej, skozi svoje oči), navrgel zgolj nekaj vtisov o tem mestu. Kdo ve, morda bodo komu celo prišli prav.
Kako tja (in nazaj)?
Kako priti v Bruselj, ki je od nas oddaljen približno 1200 kilometrov? Najboljša in najhitrejša opcija, ki sem jo, čeprav nerad, izbral tudi sam, je seveda z letalom. Nizkoce-novni letalski prevozniki vas bodo tja in nazaj dostavili za okoli 80 evrov. Letališke takse vštete. Kar je seveda, vsaj če mene vprašate, izjemno poceni, še posebej ob dejstvu, da vas slovenski letalski prevoznik za isto destinacijo oskubi za skoraj desetkrat večjo ceno (seveda, če je za vas pomembno, da vam na letalu postrežejo s polivinilastim sendvičem, boste izbrali tole drugo opcijo).
V Bruselj se lahko odpravite tudi z motoriziranim cestnim prevozom (največkrat je to avtomobil), le da v tem primeru priporočam kak postanek in prenočitev na pol poti, saj je zgoraj omenjena količina kilometrov za en dan sicer povsem premagljiva, a za lagodno turistično potovanje vseeno rahlo neprimerna ovira. In seveda, v primerjavi z letalskim prevozom tudi precej bolj zamudna, če vas omejuje čas. Je pa tale druga možnost precej bolj primerna, če kanite iz Bruslja pritovo-riti lep kup spominkov in drugih artiklov, kar je glede na videno tam zgoraj povsem realno domnevanje.
Tretja možnost je vlak, ki pa je nekaka mešanica prve in druge, zato morda enim najbolj pri srcu, drugim pa prav zaradi tega ne. Četrte racionalne možnosti ne vidim, saj prežarčenja v stilu znanstvenofantastičnih zvezdnih nadaljevank, vsaj kolikor je meni poznano, še niso izumili.
Grand Place (Grote Markt) - središče mesta
Foto: Gregor Alič
Bruselj
Pa začnimo z nekaj dejstvi. Belgija je dolgočasna. Belgijci so dolgočasni. Bruselj je dolgočasen. Pozabite. Kdor vam bo takele govoril, bodisi laže, bodisi pa je dolgočasnež in puščoba sam. Ali pa jaz pač vidim stvari, ki jih drugi ne (čeprav se bolj nagibam k prvi opciji). Belgija je lepa dežela, Belgijci pa prijazni, kulturni in civilizirani ljudje (česar nam tukaj včasih precej manjka). Predvsem pa je Bruselj krasen. Seveda govorim večinoma o samem centru mesta, kajti pri enomilijonskih mestih (kar Bruselj je) so obrobja itak povsod sestavljena iz industrijskih con in podobnih gmot napol socialistične arhitekture, nebotičnikov in neosebnih kongresnih centrov
(čeprav so tudi ti v Bruslju precej bolj simpatični kot drugod, pa tudi precej manj jih je).
Jedro mesta tvori čudovit trg Grand Place (v flamščini - ki je nekakšna mutirana verzija nizozemščine - Grote Markt), okoli katerega so posejane starodavne ozke ulice, nekatere prometne (pazite, Belgijci in priseljenci, ki jih je precej (predvsem iz severozahodne Afrike - rekel bi, da iz Alžirije ali Maroka - vozijo precej divje), nekatere rezervirane za pešce. Tukaj lahko oči dodobra napasete na izjemnih fasadah in se nasploh naslajate nad arhitekturo. V teh ulicah in uličicah boste našli marsikaj - od fensi trgovin svetovnih znamk, ki po moje tja nikakor ne sodijo, pa do restavracij, pivnic, umetniških ateljejev, majh-
Drugi pogled na Grand Place
Foto: Gregor Alič
nih trgovinic s spominki in tako dalje. Seveda se vsi našteti delijo na ta prave, pristne (kamor zahajajo tudi domorodci) in tiste, bolj namenjene masovnemu turizmu, tako da pred obiskom Bruslja priporočam kak
dan ali dva poglobljenega študija in raziskav na internetu. Verjemite, splačalo se vam bo. Nadaljevanje prihodnjič
Gregor Alič
Janez Jaklič • Nepal - dežela gora (6.).
Kot da se je čas ustavil
»Od kod sta?« se je v naju zapičila čr-nolasa deklina, ki sta ji veter in sonce že začela strojiti obraz. »Slovenija,« se je glasil odgovor. »Švicarja, Šveda?« je ženska vrtala naprej. »Slovenija, blizu Italije,« je bil Vlado bolj določen. »O, Italijane poznam. Znata italijansko?« »Ke bela sinjora,« je zdrsnilo preko mojih ustnic, ko sem zrl v globoke žametne oči. »Kaj to pomeni?« »Ti si lepa gospa.« »Pih,« je jezno prhnila mačka. Njene vzklike je preglasil krohot moža, ki je v neposredni bližini cepil trske.
Z ozkega platoja ob gostišču na vrhu grebena sva se dobre volje pognala v dolino. Prvi trije dnevi trekinga so minevali v nenehnem vzpenjanju in spuščanju iz ene rečne doline v drugo, tisoč metrov gor, tisoč metrov dol. Zadnja zapreka pred dolino reke Kali Gandaki je bil dva tisoč devetsto metrov visok prelaz Ghorepani. Obdelano pokrajino je proti vrhu zamenjal gozd rododendrona, ki se je bohotil v lepoti rdečih cvetov. Napori strme poti so bili na prelazu poplačani s pogledom na vrhove Annapuren in Dhaulagiria, ki so se kopali v zarji večernega sonca.
Kali Gandaki je najgloblja dolina na svetu. Reka se rodi kot majhen potoček v za tujce prepovedanem področju Mustang v neposredni bližini Tibeta. Nato se mimo mogočnih skalnih masivov Dhaulagirija in Annapurne prebija
proti jugu. Med gladino reke in vrhovoma gora se sešteva šest tisoč šesto metrov. Dolina je bila in je glavna trgovska žila med Tibetom, Nepalom in Indijo. Številne karavane mul in ponijev tovorijo v Tibet sladkor, bencin in riž, v nasprotno smer pa potujejo pogače soli in tovori ječmena. Dolina reke Kali Gandaki je tudi za naju pomenila prometnico, po kateri sva se polagoma dvigovala proti cilju. Nanjo sva se priključila v idilični vasici Tatopani z nadmorsko višino tisoč sto devetino-semdeset metrov.
Bosonoga kraljična, ki je gnala vola na pašo, nama je izpod črnih gostih las podarila nasmešek. Na polju, obdanem s kamnitim zidom, je kmet z lesenim ralom rahljal zemljo, verjetno na isti način kot pred stoletji. Jutranje sonce je božalo sklonjeno mater, ki je brez sramu obirala živalsko zalego z otrokove glave. Lučaj stran je lepotica ob vaški pipi spirala dolge lase in pri tem kazala majhne trde dojke, ki se jih ne bi branil noben moški, kaj šele otrok. V drugi vasi sta možakarja z veliko ročno žago žagala hlod v deske in počasi gradila hišo. Žanjice v valujočem žitu so se ob najinem mimohodu napol zvedavo, napol sramežljivo nasmihale. Od nekod sta se pripodila kuštrava in smrkava fantiča in mi pomolila pismo. Ko sem pogledal na bregove okoli sebe,
me je pisana prošnja za denar namenjen nakupu nogometne žoge spravila v smeh. To je bil eden redkih primerov beračenja. Nepalske oblasti od turistov v letakih dobesedno zahtevajo, da ne navajajo prebivalcev na miloščino. V senci ogromnega figovca je starka breme suhljadi naslanjala na kamnito polico in zbirala moči za naslednje kilometre. Počivališča pod drevesi so značilnost dežele, kjer večino tovora prenesejo ljudje na svojih plečih. Nosijo stari in mladi, ženske in moški, bodisi bosi ali obuti v zasilne sandale.
Telo nosača je upognjeno naprej. Čelni trak, s katerim nosi glavno težo tovora, mu reže v glavo in izpod njega sili znoj. Brezizrazne oči so od napora
rahlo izbuljene. Koščene roke pridržujejo tovor ali pa podpirajo telo z dolgo palico. Na močnih in razpraskanih nogah se pozna vsaka mišica, vsaka žila. Obutev je največkrat centimeter debela gola koža stopala, ki stopa enako varno po prahu, blatu in kamenju. Dokler nisem videl, so se mi zdele nejevernemu Tomažu pripovedi o teži tovorov, ki jih nosijo nosači, pretirane in neresnične. Bremena sestavljajo les za kurivo, kmetijski pridelki, pijača in jedača za vaške krčme, strojni deli za naprave v vaseh, betonsko železo, pločevinasta kritina pa tudi ljudje, bolniki in starci na poti do prvega zdravnika. Ob misli, da je zdravniška pomoč več dni hoda, me je stisnilo v grlu.
Na kamniti terasi ob poti nasproti odprte lope sva zmotila trop umazanih otrok in učitelja. Ustaljena snov je bila visoko nad dolino reke prekinjena z minuto zemljepisa.
Človeški mozaik na antični stezi ni bil sestavljen samo iz domačinov. Tujci smo se ogledovali nezaupljivo s prikrito jezo. Drug v drugem smo videli »Ne-bodigatrebe«, ki kvarijo naravno nepal-sko sliko. Živo podobo so dopolnjevala krdela otovorjenih ponijev, okrašenih s pisanimi naglavnimi jermeni in zvončki. Prijetno cingljanje je slavilo številne bogove, hkrati pa opozarjalo na bližajočo kolono. V usodo vdani štirinožci sklonjenih glav niso poznali ovir. Ko sem prvič bežal pred konjsko čredo na tresočem visečem mostu visoko nad kipečo reko, me je začetno navdušenje nad krpanovimi kobilicami minilo.
Svet je pod snežno linijo Himalaje, v nasprotju s marsikaterim prepričanjem, manj divji kot večina gorskih parkov v ZDA in Evropi. Strnjene vasi si sledijo v razmakih nekaj kilometrov, med njimi pa samevajo posamezne kmetije. Pobočja ob poti so dobro obdelana. Nižje rastejo na vlažnih terasah riž, proso in koruza. Med njimi se bohotijo figovci, bananovci in pomaranče. Tropsko kulturo v višjih predelih zamenjajo ječmen, krompir, ajda, nasadi marelic, breskev in nazadnje jabolk. Gozdovi rododendrona in višje iglavcev si s polji podajajo roke. Človek na razdalji nekaj deset kilometrov preskoči tisoče kilometrov med vročo Azijo in mrzlo Evropo.
Nadaljevanje prihodnjič
Kuharski nasveti
Ješprenj
Tačke in repki
. -iS., „
tako, da so še čvrsta na ugriz, le pri jedeh za starejše ljudi jih skuhamo do konca, jih od-cedimo in pustimo, da se na situ odcejajo vsaj pet minut, ter jih splaknemo z vročo vodo. Če hočemo ješprenj po odcejanju ogreti, ga vsipamo v pomaščeno posodo, pokrijemo z alufolijo, ki smo jo namazali s surovim maslom, in damo za krajši čas v pečico.
Čas kuhanja in nabrekanje ješprenjčka nista odvisna le od posamezne sorte, ampak tudi od starosti in suhosti. Zato ga povečini kuhamo tako, da so zrnca na zunaj mehka, znotraj pa še rahlo čvrsta. Polnozrnata žita so tudi po daljšem kuhanju nekoliko trša kot polirana. Če ješprenjček kuhamo brez mešanja, lahko že na pogled ugotovimo kdaj je kuhan: navadno je to takrat, ko je zmanjkalo tekočine, če smo upoštevali prej omenjeno razmerje, hkrati popokajo nekatera zrna ješprenja, sicer pa je stopnja kuhanja tudi pri ješprenju odvisna od vrste
jedi, ki jo pripravljamo.
Pri nas iz ješprenjčka najpogosteje pripravljamo ri-čet, na Poljskem pa cenijo ješprenjčkovo juho z mesom in kukmaki. Ričet kot najbolj znana jed pri nas se je skozi čas spreminjala in izboljševal, predvsem glede na hranilno vrednost. Tipični beli ričet, ki ga pripravljamo iz svinjskih nogic in druge sveže svinjine, po potrebi zgoščen s pod-metom in začinjen s soljo, lovorom, poprom in čebulo, je danes zamenjal ričet, ki ga pripravljamo iz prekajene ali sveže svinjine, dodana mu je še zelenjava, najpogosteje korenje, peteršiljeva korenina, krompir in še fižol, zabeljen pa je s prežganjem, ki ga pripravimo iz čebule, česna, paradižnikove mezge in po želji rdeče mlete paprike. Od začimb uporabimo mleto kumino, lovor, poper, sol in peteršilj.
V poletnih mesecih iz ješprenja pripravimo okusne solate, kot so ješprenjčkova solata s fino zelenjavo, kar pomeni, da kuhanemu ješprenju dodamo kuhano korenje, svežo zeleno in rdečo papriko, opečene bučke in začinimo z osnovnim solatnim prelivom. Omenjeno osnovo lahko poljubno izboljšate. Kuhanemu ješprenju lahko dodamo tudi tuno ali drugo kuhano ali prekajeno meso ribe in prav tako naredimo solato, dodamo še nekaj cvetk cvetače, por, korenje, rdečo redkvico in sestavine povežemo z jo-gurtovim solatnim prelivom. Tudi pri tej kombinaciji lahko solato prikrojite po svojih okusih in željah.
Iz ješprenjčka si lahko pripravimo številne narastke, prav tako v kombinaciji z zelenjavo, in jih ponudimo kot prilogo k mesnim jedem.
Vlado Pignar
Zaprtje pri psu (I.)
Ješprenj, ječmena kaša, spada med cenjeno živilo, bogato z ogljikovimi hidrati, uvrščamo pa ga med žita. Zadnja desetletja so z intenzivnimi raziskavami občutno izboljšali cenje-nost te priljubljene kaše, hkrati pa se je povečala uporaba ješprenja pri jedeh.
Na mnogih območjih so žita edina vsakodnevna hrana. V nekaterih deželah uporabljajo predvsem nekatere vrste žit. Krajevni načini priprave kaš pa so se širili tudi preko meja, zato so danes nekatere jedi mednarodne. Tako tudi bolje razumemo odvisnost prehrane in zdravja. Medtem ko so nam žita domača le po okusnih evropskih jedeh, moramo vedeti, da jih danes vse bolj mešamo tudi v sveže solate ali priloge k mesnim ali ribjim jedem zaradi pomena ogljikovih hidratov.
Ječmen so nekoč gojili tam, kjer ni uspevala pšenica, vendar ima to žito v nekaterih kuhinjah še danes pomembno vlogo. Poznamo ga kot hranljivo sestavino severnoameriških in severnoevropskih zimskih juh in je temeljno živilo na Bližnjem vzhodu. V trgovinah danes dobimo oluščen ječmen, vse pogosteje pa lahko pa lahko posegamo tudi po sorti ješprenja, ki se hitreje skuha in ji pravijo gola ali kaljena. Zimski ječmen dobimo oluščen in loščen. Najbolje je, da ga namočimo čez noč ali vsaj nekaj ur pred kuhanjem, takrat se škrobna zrnca pri kuhanju enakomer-
Kar nekaj pisem se je nabralo, v katerih lastniki kužkov sprašujejo, zakaj so njihovi kužki pogosto zaprti in se močno napenjajo, ko gredo na blato. Bralec Milan s Ptuja sprašuje, ali so lahko ostanki piščanca od nedeljskega kosila vzrok zaprtju njegovega pinča.
O zaprtju govorimo, kadar žival kljub napenjanju in zavzemanju položaja za iztrebljanje ne more na blato. Vzrokov za omenjeno stanje je lahko več.
Najpogostejši vzrok zaprtja
no zmehčajo in enakomerno nabrekajo. Še pogosteje pa danes uporabljamo manjši, pretežno okroglasti ješprenj-ček iz brušenih zrn, ki ga ni potrebno namakati in je v pol ure kuhan.
Ješprenja v kulinariki ne cenimo samo zaradi ugodne hranilne vrednosti, temveč tudi kot osnovno surovino pri proizvodnji piva.
Ješprenj tako kot druge kaše pri kuhanju nabreka, tako 20 dekagramov ješprenja zadostuje za štiri do šest obrokov oziroma ga je po kuhanju 80 dekagramov. V ješprenjčku je od hranilnih snovi največ ogljikovih hidratov, in sicer na 100 g živila 78 g, nekaj malega beljakovin - 9 g, 1 g je maščob, od mineralnih snovi je nekoliko več natrija. Od toplotnih postopkov ješprenj skoraj vedno kuhamo; če želimo, da bo okusnej-ši, že ob kuhanju lahko vodo nadomestimo s poljubno mesno, lahko pa tudi zelenjavno juho. Da se pri kuhanju znebimo izločenega škroba, moramo uporabiti večjo količino vode ali juhe. Najpogosteje vzamemo štiri dele vode na en del ješprenjčka. Čas kuhanja ješprenja je odvisen od sorte, starosti in predvidene jedi. Če damo pri kuhanju ješprenja žlico olja ali masla, ješprenj pri kuhanju ne bo prekipel.
Polnozrnata žita skuhamo
je neustrezno prehranjevanje kužkov, predvsem uživanje kosti. Pogosto svetujem lastnikom kužkov, da svojemu ljubljenčku privoščijo kost in to veliko cevasto kost, da jo kužek grizlja in si s tem krepi žvekalne mišice in odstranjuje zobne obloge. Kužki imajo kosti izredno radi, kar meša se jim od veselja, ko jim ponudimo kost, sploh če je na njej še nekaj mesa. Vendar moramo biti previdni: kosti lahko dobijo kužki največ enkrat tedensko. Problem je v tem, da kosti izredno zapirajo in pretirano uživanje lahko pov-
zroči močno in nevarno ne-prehodnost črevesja z vsemi drastičnimi posledicami. Posebej nevarne in popolnoma prepovedane za prehranjevanje kužkov so kokošje kosti. Te so izredno krhke, kužki jih imajo zelo radi, hlastno in hitro jih jedo in slabo prežvečeni ostri in koničasti delčki kosti s svojim draženjem črevesne stene povzročijo, da se črevesna peristaltika upočasni ali pa celo popolnoma zaustavi.
Znakov zaprtja ne moremo spregledati, problem je v tem, da se pogosto prepozno odzovemo nanje. Lastnik nenadoma opazi, da se njegov kužek pripravlja in zavzema položaj, kot da hoče na blato, in to kar ponavlja in ponavlja in ponavlja. Splošno stanje živali v tej fazi še ni prizadeto, apetit je bolj ali manj ohranjen, kužek se vmes med napadi pritiskanja na blato tudi
Vprašanja v zvezi z nego in zdravjem hišnih ljubljenčkov nam pošljite na naslov: nabiralnik@radio-tednik.si ali po pošti na: Uredništvo Štajerskega tednika, Raičeva 6, 2250 Ptuj, za Tačke in repke.
umiri, crklja, zaspi. Situacija je lahko zelo neprijetna in celo nevarna, tudi zavajajoča, saj če se nismo prepričali, ali kužek blato odvaja ali ne, in se črevo pridno polni, so lahko pred vrati velike težave. V črevesu se formira pravi čep, ki popolnoma zapre lumen črevesa in vsa črevesna peristaltika se zaustavi. Počutje živali se začne naglo spreminjati na slabše. Kužek si ne najde miru, pospešeno diha, žalosten je, začenja tudi bruhati. Na mestu v črevesju, kjer je čep, prihaja do nekroze (propadanja) črevesa, če ni pravočasne pomoči, se črevo predre, vsebina črevesja zalije trebušno votlino, začne se vnetje potrebušnice z zastrupitvijo in žival v močnih ko-ličnih bolečinah umre.
Zelo važno je ukrepanje v prvi fazi zaprtja, ko smo opazili, da se žival napenja, vendar ne gre na blato. Takoj je potrebno prenehati hraniti kužka in poiskati pomoč pri veterinarju.
Nadaljevanje prihodnjič Emil Senčar, dr. vet. med.
Foto: E. Senčar
V vrtu
Vrt v cvetočem maju
Zeleni Jurij zadnje dni aprila je bil še poslednji znanilec pričujoče pomladi. Le še nekaj dni je do prihoda ledenih mož, ko si bo vrtna narava oddahnila pred bojaznijo vremenskih ohladitev ter se v vsej svoji moči razbohotila v znamenju nove rasti, pomladne barvitosti in dehteče opojnosti. Vrtna zemlja se je že toliko ogrela, da te prve dni maja opravimo še poslednje setve in posaditve vrtnih gredic z zelenjadnicami in okrasnim rastlinjem.
V	SADNEM VRTU sadno drevje ozeleni, potem ko se prič-no po rastlini pretakati rastlinski sokovi iz korenin v njene nadzemne organe. To je muževno stanje drevesa, ko se v podlubnem celičju živahno pretakajo rastlinski sokovi, to pa je tudi trenutek, ko lahko pri drevesu opravimo njegovo požlahtnitev tako, da ga precepimo. Cepiči, narezani v mesecu januarju v času globokega zimskega mirovanja z matičnih dreves, bodo, ko bodo vloženi za lub sedaj, ko je podlaga prešla v muževno stanje, sprejeli in vzpostavili pretok rastlinskih sokov iz podlage. Cepimo lahko na različne načine: za lub, na dolago, sedlanje ali žlebičkanje. Cepiči morajo v času cepljenja biti še v stanju zimskega mirovanja in dovolj sveži, prav tako pa tudi podlaga primerno pripravljena. Cepimo v oblačnem in mirnem vremenu, cepilno mesto pa dobro zavarujemo pred izsuševanjem ter okužbami glivičnih sadnih bolezni.
Pri sadnem drevju opravimo še poslednje dognojevanje z rudninskimi gnojili. Ob kasnejšem gnojenju rastline kasnijo pri tvorbi cvetnega nastavka za rodnost v naslednjem letu. Cvetni nastavek se namreč formira že v avgustu, dognojevanje v poletnih mesecih pa bi imelo za posledico kasnitev zaključevanja vegetacije v jeseni.
V	pomladanskih mesecih opravimo tudi plitvo okopava-nje drevesnih kolobarjev, da se pri koreninah v tleh vzpostavi večja zračnost in je njihovo razraščanje lažje, da preprečujemo zaskorjenost ter zbitost tal, z okopavanjem pa omejujemo tudi zapleveljenost. V zatravljenih nasadih pa opravljamo redno košnjo trav, nato jo raztresemo in zastiramo tla pod krošnjami.
V	rednih časovnih presledkih 7 do 10 dni opravljamo preventivna škropljenja sadnega drevja s fungicidi pred sadnim škrlupom in drugimi glivičnimi boleznimi, da pred okužbami zavarujemo nov prirastek listja in mladik. Škodljivce pa uničujemo le, če se pojavijo v obsegu, ko bi bil ogrožen pridelek oziroma rastlina.
V	OKRASNEM VRTU sadimo na prosto okrasne trajnice in grmovnice. Sadike okrasnih drevnin ter grmovnic z golimi koreninami sadimo le, če še niso vzbrstele in olistane. Brstje je mogoče zadržati, če so bile sadike izkopane iz drevesnice v času zimskega mirovanja in hranjene v hladilnici do srede spomladi, ko je primeren čas za sajenje. Sadike pred sajenjem namakamo, ob sajenju pa obilno zalijemo. Sadike, vzgojene v vsebniku s koreninsko grudo, sadimo med vegetacijo. V začetku maja je tudi čas sajenja na prosto vseh vrst poleti in v jeseni cvetočih čebulnic in gomoljnic: lilij, gladiol, dalij in podobnih. Gomolje gladiol je priporočljivo saditi v presledkih vsakih 10 dni, da podaljšamo čas cvetenja za rezanje cvetja na daljše obdobje.
Rododendromi oziroma azaleje se pripravljajo na cvetenje. Tudi v tem času jih dognojujemo s posebej zanje pripravljenimi gnojili.
V	ZELENAVNEM VRTU sejemo v gredice na prosto vse vrste vrtnin, tudi tiste, ki so občutljive na hladno vreme ter spomladanske slane. Dotlej, ko bodo vznikle, bodo ledeni možje že preteklost. Sajenje sadik plodovk, to je paradižnika, paprike in jajčevcev, na izpostavljene hladne in vetrovne lege še za kakšen dan odložimo ali pa si pripravimo primerna varovala. Sadimo le zdrave in dobro razvite sadike v ustrezno razdaljo. V pregostem nasadu vrtnin, kjer ni zračnosti med rastlinami, je rast slabša, pogostejše pa so rastlinske bolezni in škodljivci.
Miran Glušič, ing. agr.
Biokoledar: 9. maja -15. maja
9-petek	10-sobota	11-nedelja	12-ponedeljek *
13-torek *	14-sreda	15-četrtek	
Modrosti dežele vzhajajočega sonca
Vredno razmisleka!
V večini medijev so na dnevnem redu novice o dragi hrani, inflaciji in vse slabših gospodarskih napovedih.
V pomoč situaciji niso niti borze, ki so kljub nekaterim pozitivnim prebliskom še vedno bliže negativnemu trendu kot ponovni stabilni rasti. Po svetu se množijo protesti proti dragi hrani, pri nas pa se vrstijo grožnje s stavkami zaposlenih.
Kmetijski pridelki: V zadnjih osmih letih se je v ameriških dolarjih cena hrane v povprečju povišala za 75 odstotkov. Posamezne pomembnejše poljščine so se podražile tudi za več kot 200 odstotkov; primer tega je pšenica, ki je v zadnjih šestih letih pridobila le nekaj manj. Še posebej »aktivno« je bilo zadnje leto pri koruzi, rižu, soji in že omenjeni pšenici. Zaradi takšnih podražitev se je kar 36 držav, od tega 21 iz Afrike, znašlo v hudem pomanjkanju hrane. Druga posledica podražitev je poskus kontrole cen s sproščanjem rezerv, kar je pripeljalo do situacije, da so trenutno tudi rezerve hrane po posameznih državah na zelo nizkih ravneh. Situacijo lahko morebitna slaba letina v letošnjem letu še bolj zaostri. Takšen primer je riž, ki je v zadnjih tednih skokovito poskočil zaradi pomrznitve nekaj tisoč hektarjev posevkov v Koreji.
Kaj vpliva na rast cen? V zadnjem času ima na rast cen največji vpliv predvsem močno povpraševanje po poljščinah s strani proizvajalcev biogoriv (etanola in biodizla), predvsem v ZDA in EU. Naslednji razlog za dvig cen je neprestano zviševanje cen škropiv (v zadnjih petih letih kar za 150 odstotkov), ki v končni ceni pridelkov zavzemajo približno 25- do 30-od-stotni delež.
Zaradi teh vzrokov vsaj na srednji rok ne moremo pričakovati zniževanja cen poljščin. Da vse to res pelje v nove težave, je spoznala tudi EU, ki je ponovno oživila kmetovanje na t. i. rezervnih kmetijskih zemljiščih, da bi povečala proizvodnjo. V dobro cenam ne kažejo niti spremembe prehrambenih navad dežel, ki trenutno doživljajo razcvet. Če pomislimo, da se že približno 70 odstotkov vseh kmetijskih površin uporablja za pridelavo živalske krme in da se povpraševanje po mesnih izdelkih povečuje (primer je Kitajska), se cene hrane prav gotovo ne bodo kaj kmalu znižale, kljub približno 2,5-odstotnemu skupnemu svetovnemu letnemu povečevanju produkcije. Nikakor ne smemo pozabiti še na en izjemno pomemben vir povečevanja povpraševanja po hrani, ki tako ali tako narašča že s samim razvojem držav z nižjim standardom. Povpraševanje se bo stopnjevalo tudi zaradi predvidene rasti svetovne populacije.
Naložbe: Čeprav so kmetijski pridelki v zadnjih letih že precej pridobili, lahko glede na vse napisano potrdim, da so naložbe v kmetijske produkte zelo smiselne. Pri tem lahko gre za prave strateške portfeljske odločitve na srednji in dolgi rok. Naložbe najdemo v obliki investicijskih skladov, ki so relativno mladi, z največ 4-letno zgodovino, in ETF-jev s podobno starostjo. Za pogumnejše pa obstaja še več možnosti, predvsem na blagovnih borzah.
Verjamem, da za naložbo ne boste začeli sejati pšenice, koruze ali sojo.
Mitja Petrič
www.poravnava.si
Mačka - pet življenjskih elementov
Mačka z elementom kovine - ljudje, rojeni v letih 1951 in 2011
Telesno in duhovno so mnogo krepkejši od drugih mačk, tudi bolj brezkompromisni. Imajo neomajno vero in tako lahko dosežejo veliko, v pomoč in oporo so jim njihove drzne sposobnosti. Od malih nog se zanašajo nase in na tiste stvari, ki jim pomenijo varnost. Svoje naloge in obveznosti opravljajo zelo dobro in z veliko mero samoiniciativnosti. V osnovi so spretni, vendarle stvari znajo prikriti in tako svoje ambicijo skrbno skrivajo za masko togega in hladnega videza. Kot izredni poznavalec živi v skladu s svojimi notranjimi pričakovanji in si tako lahko privošči vse dobrine tega sveta. Do ljudi je bolj neprizadet, privlači in zanima ga izbrana umetnost, glasba in vse tiste dejavnosti, ki imajo pridih lepote. V ljubezni so strastni in globoki ter ustvarjalni, ko imajo navdih.
Mačka z elementom vode - ljudje, rojeni v letih 1963 in 2023
Meditativen tip, ki je krhke in čustvene narave. Ne mara vznemirjanja in se zavzema za lepe in prijetne odnose. Na splošno se izogiba vseh spornih situacij. Nekoliko preveč so dovzetni in tako hitro vpijejo tuje misli in občut-
Čeprav nisi rojen v siromašni kolibi, bodi kljub temu skromen, takrat boš kot lotosov cvet, ki raste iz močvirja. (Japonski pregovor)
ke - še zlasti tiste neprijetne. Ima odličen spomin. Zanimivo je, da privlači v svoje življenje ljudi, ki ga lahko branijo in mu stojijo ob strani. So subjektivni in zaradi tega mnogokrat gledajo na življenje skozi prizmo svojih čustev. Od časa do časa se pokaže njegova neodločnost in zaradi tega se večkrat pusti nad-vladati. Izostrena občutljivost ga povleče v preteklost, tako pogreva stare zamere in se včasih lahko smili sam sebi. Bujna domišljija jim je vedno pomoč. Nikoli niso brez prijateljev, ki jim velikokrat vlivajo upanje in dokažejo, da je življenje lahko zelo prijetno in harmonično.
Mačka z elementom lesa - ljudje, rojeni v letih 1915 in 1975
Po prepričanju modrecev s Kitajske ima les na to znamenje dvojni učinek, ker je stalni spremljevalec ljudi, rojenih v letu mačke. Njihova zelo pozitivna lastnost je velikodušnost in razumevanje. Včasih so pretirano obremenjeni s tem, da jim bo dobro. Svojih stališč ne zagovarja jasno, rad spregleda napake, samo da obdrži tisti nivo, ki mu lahko pomeni varnost. Seveda so zelo zviti, tako znajo
Tadej Šink, horarni astrolog, svetuje osebno in pisno:
-	odgovori na konkretno vprašanje
-	interpretira rojstno karto
-	nakaže smernice za eno leto naprej v prihodnosti Naslov: Grenc 24, Škofja Loka, tel. 04 51 52 601, GSM 041 428 966.
V Štajerskem tedniku za bralce odgovarja brezplačno! Pri vprašanju napišite točen čas (ura, datum) in kraj, ko ste si vprašanje zastavili.
RADIOPTUJ
89,8° 98,2° KH3
www.radio-tednik.si
080 13 14
mag. Rok Snežič,
univ. dipl. prav.
mag. Nenad Dukii,
MBA
ljudi preizkušati in ugotoviti, kaj jih pravzaprav pomenijo. Zanimivo je, da so to ljudje, ki so vidni v večjih družbah in ustanovah. Po stopnicah uspeha gredo preko diplomacije. V skupnosti in složnem delu najdejo varnost in stabilnost. Zna se zgoditi, da če se sprejo, se znajo s svojim nastopom zameriti. Toda če začutijo potrebo po spravi, to naredijo z očarljivo graci-oznostjo.
Mačka z elementom ognja - ljudje, rojeni v letih 1927 in 1987
Med njihove najopaznejše značilnosti sodijo odkritost, želja po zabavah in prikupnost. Seveda imajo to najbolj razvito od ostalih mačk. Zanimivo je, da so zelo temperamentni in vendarle svoja čustva dobro in ugodno prekrivajo in se pri tem nikoli ne prenaglijo. Znani so po svojem naravnem obnašanju, kar v ljudeh vzpodbudi neko zaupanje in trdnost. S svojo ognjeno energijo lahko dosežejo veliko in svoja čustva uporabljajo učinkovito, seveda s pridihom ognjevitosti. Seveda je znano, da so nekaj posebnega, vendar se znajo umiriti in tako nikoli ne silijo v težave, prav nasprotno, če se le da, se jim izognejo. V
Poravnava, d.o.o., odgovarja
Vprašanje
Pred mesecem dni sva z ženo utrpela prometno nesrečo med vožnjo z motorjem, ko nama je iz stranske ceste odvzelo prednost drugo vozilo. Sam sem se v nezgodi le lažje poškodoval, žena pa huje, saj je utrpela zlom stegnenice. Ali sva upravičena do kakšne odškodnine in kolikšna bi bila višina lete? Denis, Majšperk
Odgovor
Vsekakor ste upavičeni do odškodnine iz naslova avtomobilske odgovornosti, odškodnino pa boste dobili izplačano iz povzročiteljeve zavarovalne police. Višina odškodnine je odvisna predvsem od postavljenih diagnoz, trajanja zdravljenja, zapletov med zdravljenjem, trajanja bolniškega staleža in števila obiskov pri zdravniku, pa tudi od zavarovalnice, ki jo bo izplačala. Za približno oceno višine odškodnine je torej potreben natančen pregled vaše zdravstvene dokumentacije, zato vas vabimo, da se zglasite v naši najbljižji poslovalnici
Vprašanja v zvezi z vašim primerom pošljite na INFO@PORAVNAVA.SI ali po pošti na naslov Poravnava, d. o. o., Vodnikova ul. 2, 2250 Ptuj in v treh dneh boste prejeli odgovor pravnikov podjetja Poravnava, d. o. o., ali pa nas pokličite na brezplačno teL št 0801314.
ste bili POŠKODOVANI
V PROMETNI NEZGODI?
ŽELITE PRIMERNO DENARNO ODŠKODNINO?
PE PTUJ, Vodnikova 2
tebLrIzTpE^ 080 13 14
primeru, da so na vodilnem mestu, stvari vodijo in usmerjajo z neko zdravo treznostjo. Obdarjeni so z visoko intuicijo. Za uspehe potrebujejo priznanje, zavedajo pa se, da so spremembe sestavni del življenja.
Mačka z elementom zemlje - ljudje, rojeni v letih 1939 in 1999
Močan pečat jim da zanesljivost in preračunljivost. Znani so namreč po tem, da se nikoli ne prenaglijo in klub temu lahko dosežejo veliko. Svoja čustva kažejo tedaj, ko jim to prinese korist, v nasprotnem primeru so zaprti vase. Spremljajo jih uravnovešenost, razumnost
in stvarnost. Element zemlje vpliva na večjo stanovitnost in nepopustljivost - seveda je ta izražena mnogokrat v pasivni vlogi. Kadar se znajdejo pred problemi, se naprej zaprejo vase in stvari dodobra razmislijo, tako pridobijo neko širšo dimenzijo problema in bolj zanesljivo odkrijejo jedro. Imajo močne potrebe in zaradi tega jim je pomembna materialna plat, tako se mnogokrat počutijo varnejši. Od časa do časa s težavo prisluhnejo drugim, posebej tedaj, ko so prepričani, da imajo idealno idejo. Njihova pozitivna vrlina je skromnost in svojih napak se v veliki meri zavedajo.
Prihodnjič: Zmaj - pet življenjskih elementov Tadej Šink horarni astrolog Obiščete me lahko tudi na spletu: www.tadej-sink.si
Svetovanje za vas, za vse nas
Življenje je igra
Pred petimi leti sem mislila, da je življenje težko, da je kruto, da je včasih neobvladljivo in da mi je usoda namenila, da moram trpeti. Ničesar lepega nisem videla v svojem življenju. Čeprav sem imela mnogo - družino, hišo, avto ... vsega tega nisem videla oz. mi ni bilo pomembno. Zavedala sem se pa tistega, kar bi rada imela, pa nisem. Zato sem mislila, da se je usoda z menoj poigrala in da so lahko srečni samo drugi.
Živela sem kot v temi - videla sem tiste stvari, ki so bile slabe, kritizirala vsepovprek, tudi sebe in svoje najbližje. Začela sem opazovati, kaj imajo drugi in kako so lahko srečni, da to imajo. Jaz pa sem se vrtela v nekem čudnem temnem vrtincu. Vse, česar sem se lotila, da bi izboljšala svoje stanje, je bilo kot pesek v oči. Delala sem nekaj, pa bi
bilo morda bolje, da sploh nič ne bi naredila - morda bi bilo manj škode.
Kaj je bilo to, da kljub delu, kljub svojemu trudu nisem uspela v svoje življenje priklicati izboljšav? Sem bila jaz tako negativna, da nisem znala v življenju videti ničesar lepega, je bila usoda, so bile zunanje sile, je bil kriv kdo drug? Ta vprašanja so me v
kasnejših letih kar precej mučila in razjedala. Mnogo stvari, ki so se dogajale v teh letih, sem raziskovala, razglabljala, analizirala - se s tem mučila. Morda je bilo potrebno, da sem danes lahko to, kar sem. Morda bi lahko izbrala lažjo pot ... Ne vem, danes sem tukaj, kjer sem. Danes lahko rečem, da sem srečna, da vem, da je bila to moja pot iskanja
in raziskovanja, srečna sem, da sem prehodila to pot in da danes razmišljam in gledam na vse stvari okrog sebe in v sebi čisto drugače, kot sem gledala pred petimi leti.
Danes vem, da se mi vse dogaja tako, kot sem si določila v preteklosti, da je vse to, kar danes razmišljam, in vse to, kar danes imam, posledica tega, kar sem naredila jaz. Vse je posledica mojega gledanja na svet, gledanja in sprejemanja življenja takšnega, kot je.
Kakšno je danes naše življenje? Lahko je lepo, srečno, lahko, pozitivno - lahko pa je težko, temno, tečno, negativno ... Naše zdravje je dobro, smo vitalni ali pa je slabo, komaj se premikamo ...Vse to smo določili sami - v svoji preteklosti. S svojimi mislimi in kasneje dejanji smo vplivali na svoje razpoloženje, na svoje počutje, na svoje zdravje - na celotno svoje
življenje.
Danes sprejemam življenje kot igro. Jaz sem glavna igralka v igri svojega življenja. Kako bom igrala, je spet odvisno samo od mene. Lahko sem prijazna z vsemi ljudmi, lahko se smejem, vsem prinašam radost, vedrino - lahko pa sem tečna, otožna, nesrečna ... Od mene je odvisno. Ko se človek začne zavedati, da je od njega odvisno njegovo življenje, počutje, zdravje -tedaj naredi nekaj več v tisto smer, da mu bo lepo, da mu bo življenje služilo in da bo on tisti glavni igralec, ki bo določil, kakšno življenje bo imel. Kolikor časa smo živeli po negativnih vzorcih, kolikor časa poslušamo ljudi, ki mislijo, da je vse slabo, da je težko, da je temno - toliko časa tudi mi ne bomo znali zaživeti drugače.
Nadaljevanje prihodnjič Milena Jakopec
Slo POP novice
Rebeka Dremelj, zmagovalka letošnje EME, bo s skladbo 'Vrag naj vzame' 20. maja zastopala barve Slovenije na prvem predizboru Eurosonga. V Beograd odhaja jutri, v sredo pa seje od povabljencev in predstavnikov sedme sile poslovila v ljubljanskem lokalu Playa. V zadnjih tednih je imela Rebe-ka naporne promocijske aktivnosti, med katerimi so bili tudi nastopi v številnih tujih televizijskih oddajah. Bila je v Grčiji, Sarajevu, Makedoniji, Črni gori, nekajkrat v Srbiji ter tudi v Belgiji, kjer je skupaj s še šestimi drugimi predstavniki nastopila na velikem koncertu na prostem.
Njen CD singel, na katerem je 'Vrag naj vzame' tudi v hrvaškem in angleškem jeziku ter nekaj remiksiranih različicah, je tudi med tujimi poslušalci precejšnje zanimanje.
Rebeka bo veliki beograjski oder prvič preizkusila 11. maja, nato jo čakajo številne obveznosti in spremljevalni dogodki. Nastopila bo v obleki, ki jo je zanjo oblikovala Urša Drofenik, poleg nje pa bodo na odru še tri spremljevalne vokalistke ter dva plesalca. Držimo pesti!
■k-k-k
Občina Piran in Avditorij Portorož, ki je lastnik znamke in upravljavec z licenco največjega glasbenega festivala na obali Melodije morja in sonca sta se odločila, da letos festivala ne bosta organizirala. Kljub temu sta že začela iskati soorgani-zatorje za festival, ki bo prihodnje leto. Lani so festival izpeljali v sodelovanju s televizijo Net TV, mnogi strokovnjaki in laiki pa so menili, da se je festival v zadnjih letih tako poslabšal, da ni več tisto, kar so pričakovali. Poznavalci slovenske zabavne scene so prepričani, da je kakovost festivala padla predvsem po tem, ko je nacionalna televizija opustila prenos. Ker bi organizatorji radi vrnili čar mediteranskemu festivalu, so se odločili, da ga letos raje odpovejo, prihodnje leto pa naj bi organizirali prireditev na taki ravni, kot se spodobi. Poleg kritik festivala v zadnjih letih so letos zamenjali tudi direktorja Avditorija, zato se do pomladi priprav na festival niso niti lotili, hitenje pa bi situacijo le še poslabšalo.
■k-k-k
Skupina Boem svoje nore ideje sestavlja v Trbovljah, in čeprav so vsi z različnih koncev Slovenije, se jim je uspelo uskladiti, najti prostor in pljuniti v roke. S trdim delom in kratkimi koraki so v svoje okrilje počasi začeli dobivati zvesto publiko. Energični nastopi, stik s publiko, petje s čustvi, igranje s srcem, vse to jim je odprlo pot, publiki pa stalilo ledeni zid. A fantje še naprej trdno delajo, trudijo se še vedno na vsakem koraku.
-k-k-k
Mlada pop pevka Neža Bračun, ki prihaja iz okolice Ljubljane, se v teh dneh predstavlja z novim radijskim singlom Sama, ki ga je zanjo v celoti napisal pevec Nino. Potem ko se je lani poleti na festivalu Fens s pesmijo Moj refren prvič predstavila širši slovenski javnosti, se je odločila, da je čas za korak naprej. K sodelovanju je povabila novo, mlado avtorsko ekipo, s katero je pred kratkim posnela novo pesem, ki vam jo predstavlja.
Pripravila: MZ
BTlr
1 O CA
D
Lestvica slovenske zabavne glasbe Poslušate jo lahko vsak torek od 20. do 22. ure na Radiu Ptuj.
ČUKI: UUU 9 : WERNER: . NE GANE ME 8. ELA: ZALAHKO NOČ 7. DOMEN KUMER: METEOR 6. REBEKA DREMELJ: VRAG NAJ VZAME
5. EROIKA: SOLINAR 4. LANGA: ZA SVOBODO DIVJEGA SRCA 3. NUŠA DERENDA: DANES VRAČAM SE 2. TABU: PESEK IN DOTIK 1. OMAR NABER: SANJAM
Glasujem za pesem:
Moj predlog za Desetico:
Ime in priimek:.
Glasbeni kotiček
Tel:_
Davčna:
Glasovnico pošljite na naslov: Radio Ptuj, Raičeva 6, 2250 Ptuj.
U2 pripravljajo nov album - leto dni dela zaman
Legendarna zasedba U2 je zagotovo ena najuspešnejših na svetu. Skupina je začela nastajati že jeseni leta 1976, ko je štirinajstletni bobnar Larry Mullen na oglasno desko svoje srednje šole obesil razglas, da išče člane za rock band. Na avdiciji pri njem doma so se zbrali basist Adam Clayton, brata Dick in David Evans, ki sta igrala kitari, in Paul Hewson, ki ni znal nič koristnega. Tako so mu prepustili mesto pevca, tudi zaradi tega, ker so bila preostala že oddana.
Skupina se je najprej imenovala Feedback, a se kmalu preimenovala v The Hype. Pet fantov je začelo skupne vaje. Na začetku leta 1978 je Dick, starejši izmed bratov Evans, odšel iz banda, takoj zatem pa se je skupina preimenovala v U2. V marcu istega leta so sodelovali na natečaju za mlade glasbene talente v Limericku, kjer so zmagali in dobili nagrado v višini 500 funtov ter pravice za studijsko snemanje demo posnetka.
Naslednje leto in pol je skupina igrala v glavnem kot predskupina bolj uveljavljenim bandom. Po nabiranju izkušenj na Irskem je leto 1980 za U2 prineslo prve pomembnejše dogodke. Že v decembru 1979 so igrali v Angliji, ob vrnitvi na Irsko pa so 26. februarja 1980 nastopili v Dublinu pred večtisočglavo
množico na nacionalnem stadionu. Nastop je bil tako prepričljiv in poln energije, da so po koncertu U2 podpisali pogodbo z založbo Island.
Oktobra 1980 so U2 izdali svoj prvi album z naslovom Boy. Sledila je turneja, ki je trajala od septembra 1980 pa vse do konca maja 1981. V tem obdobju je skupina prvič igrala v Severni Ameriki, na Švedskem, Nizozemskem, v Švici, Belgiji in Nemčiji. V zaključnem delu turneje po
Filmski kotiček
Pozabi Saro
Peter in Sara sta par kot iz sanj: ona je lepa, mlada in zelo uspešna TV-igralka, on pa skladatelj, ki za njeno TV-na-daljevanko piše glasbo. Ker je vse prelepo, da bi bilo res, se kmalu izkaže, da tudi ne more biti res: ona si omisli novega fanta, malce bolj divjega pevca znane glasbene skupine. Petra ob tej novici seveda zadane občutek, da je zapravil nekaj let življenja in da že prav toliko let stagnira. Ne samo po čustveni, temveč tudi karierni plati. Navezanosti na Saro pa se seveda ne more znebiti kar tako, na hitro. Proces je dolg in boleč, zato se odloči oditi na Havaje, da malce menja okolico. Toda glej slučaj, tam je tudi Sara s svojim novim fantom in, kar je še huje, vsi trije so v istem hotelu ...
Ko te partner nenadoma zapusti, to seveda ni razlog za veselico z ognjemetom, toliko manj, če se izkaže, da te je vmes že dlje časa varal. Takrat je jasno, da se je treba navezanosti na tega podlega in zahrbtnega prevaranta čim prej znebiti, a težavnost procesa čustvenega odvajanja je sorazmerna z dolžino trajanja tega zlaganega razmerja. Nek stari čebelji pregovor pravi, da partnerja prebolevamo enako dolgo kot smo ga prej imeli radi - in zna biti, da je to čisto res.
Forgetting Sarah Marshall
Igrajo: Jason Segel, Kristen Bell, Mila Kunis, Russell Brand
Režija: Nicholas Stoller Scenarij: Jason Segel Žanr: romantična komedija Dolžina: 112 minut Leto: 2008 Država: ZDA
skladb. Daniel Lanois, eden izmed producentov albuma, je zanj celo dejal, da bo prava mojstrovina. Potem ko so člani skupine javno izrazili nezadovoljstvo z nastalimi skladbami, so se odločili, da bodo pozabili na rezultate enoletnega dela in priprave skladb začeli čisto od začetka. Leto dela je tako šlo po zlu.
Sicer pa so Bono, The Edge, Adam Clayton in Larry Mullen Jr. že dvanajsto leto zapored osvojili najvišje mesto lestvice najbogatejših Ircev iz sveta zabave. Njihovo imetje ter premoženje, ki ga imajo na bančnih računih, naj bi bilo vredno kar 618 milijonov evrov. S tem so fantje močno prehiteli dru-gouvrščenega plesalca stepa Michaela Flatleya, ki je »težak« 465 milijonov evrov.
MZ
Film Pozabi Saro ta mučen proces sicer prikaže v okviru komedije, a zaradi tega trpljenje glavnega junaka ni prav nič manjše in ga gledalci še predobro občutimo. Avtorji so se iz te kolobocije sicer ponorčevali, a na srečo brbotajoča kisla čustva niso degradirali na enodimenzionalen poligon za vice in šale. Kljub temu da film sledi avtopilotu značilnim za vse romantične komedije (fant spozna punco, fant in punca se zaljubita, fant in punca se skregata, fant in punca se na koncu združita), je kljub temu poln neke težko definirane svežine, ki za ta žanr praviloma ni značilna. Šale so zabavne, da o celi vrsti stranskih, a zelo dobro izoblikovanih barvitih likov niti ne govorimo. Čustvena stanja, skozi katera se vlačijo glavni junaki, so kljub občasnim za lase privlečenim situacijam zelo verjetna in še kako resnična, s čimer se zlahka identificiramo tudi gledalci. Avtorji so se odločili iti celo korak dlje, saj smo v filmu nekajkrat deležni celotne moške golote, s penisom vred. Morda gre le za šokiranje, ki je v funkciji razvpitosti in s tem posledično večje gledanosti, a
ZDA so U2 v treh mesecih odigrali 60 koncertov, včasih celo več v enem dnevu.
Skupina je med letoma 1980 in 2004 izdala 11 albumov, štiri kompilacije ter blizu 50 singlov. Zadnjih 12 mesecev pa so bili člani zasedbe U2 (Bono, The Edge, Adam Clayton in Larry Mullen Jr.) ponovno zaprti v snemalnem studiu in delali na novem albumu. Zdaj so preposlušali celoten material in ugotovili, da so z njim nezadovoljni in da je popolnoma neuporaben. Zato bodo začeli znova, Edge pa je povedal: „V ta projekt smo se spustili z veliko rezerve in takšni so tudi rezultati. Nismo razmišljali, kam nas bo to pripeljalo, in zdaj je čas, da se stvari lotimo resneje!"
Novi album ene največjih rock skupin vseh časov je bil praktično že pred izdajo. Znani so bili celo naslovi
CID vabi!
KLUBSKI PROGRAMI
Klubski prostor je odprt vsak petek in soboto do 23. ure. V času, ko v njem ne potekajo koncerti, potopisi ipd., je prostor namenjen druženju mladih, poslušanju glasbe, zabavi. Prostor je namenjen vsem mladim, mladinskim skupinam in organizacijam in njihovemu druženju, za kar ne potrebujejo denarja. Vabljeni! RAZSTAVA
V maju je na ogled razstava »Celovito varovanje vodnih virov Ptujskega polja«.
Petek, 9. maja, ob 20. uri literarni večer ob zaključku natečaja. Literarna skupina CID Ptuj je razpisala natečaj za mlade literarne ustvarjalce. Na literarnem večeru se bodo predstavili nagrajenci natečaja s svojimi pesmimi in kratkimi proznimi deli. SERVISNA DEJAVNOST
Klub ptujskih študentov ponuja svojim članom do 9. maja 2008 igranje namiznega tenisa ob petkih od 16. do 18. ure v CID Ptuj - brezplačno! Torek, 13. maja, ob 16. uri: ples za udeležence mladinskih delavnic. DNEVNI CENTER
Namizni tenis, pikado, družabne igre, poslušanje glasbe, prostor za druženje in učenje - vsak dan »po pouku«. SKUPNOSTNI PROGRAMI
Petek, 9. maja: udeležba na nacionalni prireditvi »Evropa v šoli«. Zaključna prireditev likovnega, literarnega, fotografskega in raziskovalnega natečaja bo letos v Novi Gorici. Z območja Ptuja, Ormoža in Lenarta se je bosta v spremstvu mentorjev udeležila nagrajenca Darinka Furek in Tilen Hliš. Letovanje z Zvezo prijateljev mladine Maribor v Poreču. Od 5. maja dalje lahko v CID Ptuj dobite informacije in prijavnice za letovanje v Poreču med poletnimi počitnicami. Tudi letos bodo občani MO Ptuj lahko oddali vlogo za subvencionirano letovanje otrok in mladih. Rok za oddajo prijav je 16. maj 2008.
Poletni mladinski tabor Veržej letos na Pohorju bo potekal med 30. 6. in 10. 7. v domu Miloša Zidanška. Namenjen je mladim med 13. in 17. letom starosti. Organizator tabora je društvo HOPLA. Prijavnico lahko dvignete na CID Ptuj, Osojnikova cesta 9, 2250 Ptuj, med 9 in 18. uro. PROSTOVOLJSTVO
Sreda, 14. maja, ob 13. uri: predstavitveno srečanje EVS SPO za potencialne nove prijavitelje. Predstavitveno srečanje je namenjeno vsem društvom, zavodom in drugim organizacijam, ki jih zanima bodisi povabiti mladega prostovoljca iz tujine v svoje programe bodisi poslati koga od svojih članov v tujino na enega od prostovoljskih projektov. CID Ptuj, Osojnikova cesta 9, 2250 Ptuj, www.cid.si, tel 780 55 40, GSM 041 604 778, e-naslov cid@cid.si. CID Ptuj je odprt od ponedeljka do četrtka od 9. do 18. ure, ob petkih od 9. do 23. ure, ob sobotah od 19. do 23. ure, za prireditve, seminarje, delavnice, tečaje, srečanja, zabave .... pa po urniku uporabe prostorov in po dogovoru izven teh terminov. vsak delovni dan od 9. do 18. ure, zunaj tega časa pa po dogovoru. Ob nedeljah in praznikih je CID zaprt.
to drzno potezo filmarjev bi si lahko razlagali tudi kot končno sprejemanje in kazanje seksa kot integralen del vsake ljubezenske zgodbe. A moralisti ste lahko vseeno brez skrbi - dekleta si v filmu z rjuhami še vedno skrbno zakrivajo prsi, tudi in predvsem med divjim seksom in neskončnimi orgazmi. Očitno bo mora-
lo preteči še dosti vode, da se odpravi tudi ta tabu, a začetek je obetaven.
Kakorkoli že, končen rezultat je ne-pretenciozna komedija, ki ima dušo, srce in kanček izvirnosti ter je zato idealen film za spraviti se v dobro voljo.
Matej Frece
SESTAVIL EDI KLASINC (SINDIKALEC)
Štajerski TEDNIK
ŠPANSKI SLIKAR (JUSEPE DE)
NAGLASNO ZNAMENJE, OSTRIVEC
RUSKI SKLADATELJ (PAVEL)
VODITELJICA PIRAMIDE ŽNIDARŠIČ
HRVAŠKI SLIKAR (KASUM)
OVIRA (STARINSKO)
DALMATINSKO ČRNO VINO
SRŠENAR
TEKOČA ZMES SNOVI
IZ BESEDE NACA
STROKOVNO IME ZA RASTLINO TROPOTEC
BELGIJSKI PREMIER (JULES)
ANTON TROST
AMERIŠKA VOJNA LUKA NA GUAMU
LOJZE ROZMAN
VZLET
(KNJIŽNO)
STANJE OZRAČJA
CAR IZ RUSKE PRAVLJICE
NAŠ
ROKOHITRC (MIRAN)
SLAP NAD SENOVIM
LITOVSKI SLIKAR
AM. PUNK SKUPINA
DEBELA HRUŠKA
PUSTOLOVŠČINA
IGRALEC RADKO POLIČ
STAROGRŠKI SREBRNIK
HUSEINOVA DRŽAVA
ČAČAK
DIMNIK ZA ODVAJANJE SAJ
DOPISUJ V ŠTAJERSKI TEDNIK
OTROŠKE KITKE
HRV. PISEC (IVAN)
HRVAŠKI UMETNOSTNI ZGODOVINAR MATKO
AŠKERČEVA SOCIALNA PESEM
STAR TIP CITROENOVE-GA AVTA
MODEL LADE
ALENKA PINTERIČ
PERJE PRI REPI
100 m2
KRATKO KRILCE
iiiiiiiiiiiiiiiiiii
ALENKA KEJŽAR
KLEMENARH
Ugankarski slovarček: BENAC = hrvaški pisatelj (Josip, 1893-1961); HARISESIS = Izidin sin iz grške mitologije, tudi Harsizis; IVIC = srbska jezikoslovka (Milka, 1923-); NILIN = ruski pisatelj (Pavel, 1908-1981); PEIC = hrvaški umetnostni zgodovinar (Matko, 1923-1999); RENKIN = belgijski politik, premier 1931-32 (Jules, 1862-1934); ROZENTALS = litovski slikar (Janis, 1866-1916); SALTAN = car iz ruske pravljice.
'?!sd 'OV 'IV 'eueo '^uies 'u^usy
'e>i!J3 'eAju 'ogeiue|d 'uyiN '¡we 'eujdoizej 'jn^e 'je '>)ej| 'y~| 'ejsqiy '9>m>j 'nv 'e^sieu 'ni 's|eiuszoy 'sjsssueH '^UAefiqn 'uüo>|jujs 'oiAl 'J0i>j9J0>j 'usujo 'oeusg 'sasjq 'jsoao :ouAejopoA :s)|uezij)| 3) A3)is3H
Zanimivosti
V Rusiji naj bi živel najstarejši človek na svetu
Moskva, 6. maja (STA) - Najstarejši človek na svetu je verjetno 118-letni prebivalec ruske republike Dagestan na severu Kavkaza, so v ponedeljek sporočile tamkajšnje lokalne oblasti. Rekorder Magomed Labazanov, ki je bil rojen 1. maja 1890, naj bi po poročanju nemške tiskovne agencije dpa svoje mesto dobil tudi v Guinnessovi knjigi rekordov.
Labazanov ima več kot 20 vnukov in pravnukov, skrbi pa tudi za zdrav življenjski stil. Prehranjuje se z izdelki iz skute, žita in z divjim česnom. Alkohola ne uživa, prav tako ni nikoli kadil, je poročanje ruske tiskovne agencije RIA Novosti povzela dpa.
Lani poleti je uradno najstarejši moški na svetu, Japonec Tomoji Ta-nabe, praznoval svoj 112. rojstni dan. V skladu z Guinnessovo knjigo rekordov pa naj bi bila najstarejša oseba na svetu ženska, in sicer 115-letna Američanka Edna Parker, še navaja dpa.
Nekdanja prva dama Francije se seli v Dubaj
Pariz, 6. maja (STA) - Cecilia Ci-ganer-Albeniz, bivša žena francoskega predsednika Nicolasa Sarkozyja, naj bi se preselila v Dubaj. Njen mož in milijonar Richard Attias naj bi v tem mestu namreč vodil podjetje, ki se ukvarja z organizacijo prireditev, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
V Maroku rojeni Attias je postal izvršni direktor novega podjetja Dubai Event Management Corporation
DEMC. Attias se je že pred tem ukvarjal z organizacijo prireditev po svetu, še navaja AFP.
Nekdanja prva dama Francije in milijonar Attias sta se poročila marca v New Yorku.
Pete Doherty po mesecu dni predčasno iz zapora
London, 6. maja (STA) - Britanskega rockerja Petea Dohertyja so danes izpustili iz zapora v Londonu, potem ko je v njem preživel 29 dni. Doherty je bil 8. aprila zaradi kršitve pogojne kazni, na katero je bil obsojen zaradi posedovanja drog, obsojen na 14 tednov zapora, očitno pa so mu kazen kasneje občutno znižali.
29-letni rocker je zapor Wormwood Scrubs v zahodnem Londonu zapustil danes zgodaj zjutraj. Kot je povedal novinarjem, je vesel, daje spet na svobodi, sicer pa je nameraval najprej
popiti rum-kolo, nato pa nekaj časa preživeti s svojimi mačkami. Glede pisanja medijev, da naj bi v zaporu užival heroin, je dejal le, da so testi pokazali, da v njegovi krvi ni sledi drog. Zakaj je bil izpuščen predčasno, potem ko je odslužil manj kot tretjino izrečene kazni, po poročanju ameriške tiskovne agencije AP zaenkrat ni znano. Zaporno kazen naj bi si pevec skupine Babyshambles sicer »prislužil« z neprestanim zamujanjem in neprihajanjem na sestanke s svojim nadzornikom med prestajanjem pogojne kazni, piše AP. Doherty je bil sicer zaradi posedovanja in uživanja nedovoljenih drog že večkrat kaznovan.
Zaradi kaosa, ki je ob novici, da je bil Doherty izpuščen, nastal pred zaporom, je po poročanju nemške tiskovne agencije dpa prišlo celo do prometne nesreče. Tik pred zaporom sta namreč v gneči novinarjev in fotografov trčila avtobus in tovornjak
RADIOPTUJ
89,8 °98,2 ° 104,3MHz
SOBOTA, 10. maj:
5.00 Uvod. 5.30 NOVICE (še 6.30, 7.30, 8.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30 in 19.00). 5.45 Na današnji dan. 6.00 Obvestila (še 7.00, 9.00, 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 6.45 HOROSKOP. 9.30 Novice. 10.15 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 10.40 V VRTU (ponovitev). 11.15 Kuharski nasveti (ponovitev). 11.55 Minute kulture. 12.00 Sredi dneva - Pogovor ob kavi s Tjašo Mrgole Jukič. 13.10 Šport. 13.45 Po študentsko. 17.30 POROČILA. 20.00 SOBOTNI BUM: ŠPORT in GLASBA (Janko Bezjak), vmes ob 21.15 Modne čvekarije z Barbaro Cen-čič Krajnc in ob 22.00 Po študentsko (ponovitev). 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Koroški radio). NEDELJA, 11. maj:
5.00 Uvod. 5.30 NOVICE (še 6.30, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 15.30 in 19.00). 5.45 Na današnji dan. 6.00 OBVESTILA (še 7.00, 9.00, 11.00, 15.40 in 19.05). 6.45 HOROSKOP. 8.00 Med ljudskimi godci in pevci (Marjan Nahberger).
8.40 MISLI IZ BIBLIJE. 8.50 Po romarskih poteh. 9.10 Mali oglasi (še 9.50). 9.40 Kuharski nasveti z Vladom Pignarjem in novinarjem Martinom Ozmecem - v živo. 10.00 Rajžamo iz kraja v kraj (ponovitev). 11.50 Kmetijska oddaja. 12.00 Opoldan na Radiu Ptuj: Te domače viže (Natalija Škrlec), Svetloba duha. 13.00 ČESTITKE POSLUŠALCEV. 19.00 Pravljica za otroke z Jankom Košanom. 20.00 do 24.00 GLASBENE ŽELJE PO POŠTI IN TELEFONU. 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Radio Sora).
PONEDELJEK, 12. maj:
5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA, do 9.00. 5.30 NOVICE (še 6.30, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.00 in 22.00). 5.45 Na današnji dan. 9.00 Odmevi iz športa. 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 11.50 Minute kulture. 12.00 SREDI DNEVA. 13.10 Šport. 14.40 Povejte svoje mnenje - anketa. 16.30 Mala štajerska kronika. 17.30 NOVICE. 18.00 Kul-
tura. 19.00 Pravljica za otroke z Jankom Košanom. 19.10 COUNTRY (izbor Rajka Žule). 19.30 Med ljudskimi pevci in godci (Marjan Nahberger, ponovitev). 20.00 VEČERNI PROGRAM: 20.00 Kviz Piramida (Vlado Kajzovar), 21.00 Country glasba, 22.10 Glasbene želje (SMS). 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Radio Sora). TOREK, 13. maj:
5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA, do 9.00. 5.30 NOVICE (še 5.30, 6.30, 7.30, 8.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.00 in 22.00). 5.45 Na današnji dan. 6.45 Kakšen dan se nam obeta. 8.00 Varnost na Ptuju. 9.00 IZPOD POHORJA (Nataša Po-gorevc). 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.10 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 11.00 ZDRAVNIŠKI NASVETI. 11.50 Minute kulture. 12.00 SREDI DNEVA. 13.10 Šport. 13.45 Danes v Podravju. 14.40 Povejte svoje mnenje - anketa. 17.30 Novice. 18.00 Oddaja v živo - Pomoč sočloveku oddajo vodi novinarka Marija Slodnjak. 19.00 Pravljica za otroke z Jankom Koša-nom. 19.05 AVTORADIO (Danilo Majcen) ali Narejeno v Italiji. 20.00 Oddaja o slovenski zabavni glasbi. 22.10 Glasbene želje (SMS). 24.00 Skupni nočni program (Radio Slovenske Gorice). SREDA, 14. maj:
5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA, do 9.00.
5.30 NOVICE (še 5.30, 6.30, 7.00, 7.30, 8.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.00 in 22.00). 6.00 Na današnji dan. 6.45 Horoskop. 7.10 Vprašanja in odgovori. 9.00 Po Slovenski goricah (Zmago Šalamun). 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 11.00 MOZAIK SLOVENIJE. 11.50 Minute kulture. 12.00. Evropska unija in Slovenija (Anemari Kekec). 13.10 Šport. 13.45 Danes v Podravju. 14.40 Povejte svoje mnenje - anketa. 17.30 POROČILA. 18.00 Vrtičkarije (z Mišo Pušenjak in Ka-rolino Putarek). 19.00 Pravljica za otroke z Jankom Košanom. 19.10 Popularnih 11 (Janko Bezjak). 20.00 ABCD (Davorin Jukič). 20.10 Glasbene želje (SMS). 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Radio Slovenske Gorice). ČETRTEK, 15. maj:
5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA, do 9.00. 5.30 NOVICE (še ob 5.30, 6.30, 7.00, 7.30, 8.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30 in 19.00). 6.00 Na današnji dan. 6.45 Horoskop. 9.00 Z ormoškega konca (Natalija Škrlec). 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še ob 10.45, 17.15 in 17.45). 11.00 Modne čvekarije (ponovitev). 11.50 Minute kulture. 12.00 Sredi dneva. 12.50 Nasveti za duševno zdravje (mag. Bojan
Šinko). 13.10 ŠPORT. 13.45 Danes v Podravju. 14.40 Povejte svoje mnenje -anketa. 17.30 POROČILA. 18.00 Vroča linija - Obiskali smo PGD Ptuj z vami bo Mojca Zemljarič. 19.00 Pravljica za otroke z Jankom Košanom. 19.30 Te domače viže (ponovitev). 20.00 ORFEJČEK. 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Radio Triglav Jesenice). PETEK, 16. maj:
5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA, do 9.00. 5.30 NOVICE (še ob 5.30, 6.30, 7.00, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30 in 19.00). 6.00 Na današnji dan. 6.45 Horoskop. 7.10 Vprašanja in odgovori. 9.40 Astročvek. 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še ob 10.45, 17.15 in 17.45). 11.50 Minute kulture. 12.00 Sredi dneva: Napovednik prireditev. 13.10 Šport. 13.45 Danes v Podrav-ju. 14.40 Povejte svoje mnenje - anketa. 16.15 V VRTU (ing. Miran Glušič). 17.30 POROČILA. 18.00 Rajžajmo iz kraja v kraj. 19.00 Pravljica za otroke z Jankom Koša-nom. 19.15 Duševno zdravje (mag. Bojan Šinko, pon.), Skriti mikrofon, pon. 20.00 PETKOV VEČER (Marjan Nahberger). 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Radio Triglav Jesenice).
POSLUŠAJTE NAS NA INTERNETU: www.radio-tednik.si
Horoskop
OVEN
Okrepila se vam bo samozavest in vse boste počeli z veseljem. Ustvarjalni dnevi bodo minevali s svetlobno hitrostjo. Vzeli si boste čas zase in za vse tiste dejavnosti, ki vas veselijo. Energije bo veliko v ljubezni in na tem področju se bosta cedila med in mleko. Srečen dan: nedelja.
Sn BIK
Pravzaprav boste v tem tednu imeli ogromno nekih opravil in delavnih obveznosti. Energija se bo širila doma, kjer boste morali zavihati rokave. Ustvarjalno in zabavno bo v ljubezenskem življenju. Na srečo na tem svetu niste sami; zaprosite za pomoč in dana vam bo.
DVOJČKA
Bistveno vlogo bodo igrali pogovori in igra komunikacije. Notranje se boste osvobodili in pridobili zaupanje. Odpravili se boste na neko poslovno pot in doživeli ugodne rezultate. V ljubezni bodo mnogi zadržani, toda v življenju je tako, da kdor čaka,dočaka.
RAK
Znali se boste postaviti zase in na pravilen način reči bobu bob. Pričakovati je, da boste še vedno nekoliko skrivnosti, vendar vam bodo dana določena znanja iz duhovnosti. Pravilno je, da se poslušate. Na finančnem področju sledi dinamičen uspeh. Veseliti se je potrebno vsakega trenutka.
LEV
■Jj Tisti denar, ki ste ga dolgo časa čakali, boste v tem tednu končno sprejeli. Zanimivo je, da boste spoznali, da vam pravzaprav ne bo prinesel sreče. Ta se skriva na strani pogumnih ljudi. Zaznamovala vas bo odlična samozavest in individualnost. Srečen dan:sobota.
DEVICA
Pred vami je teden, ko boste po majhnih korakih pogumno stopali naprej po razpotjih življenja. Sprostila vas bosta narava in svež zrak. Izkušnje iz preteklosti vam bodo v pomoč. Počasi in vztrajno boste spoznali zakonitosti duhovnosti. Pomembno bo, da se poskušajte sproščati.
TEHTNICA
Prijatelji vas bodo sprostili in veselili se boste življenja. Nakazano je, da vas čaka teden prijetnih idej in zamisli. Pravzaprav z ničimer ne boste odlašali, ampak znali življenje zajemati z veliko žlico. V ljubezni vas bo čakala strast in na delovnem mestu nova priložnost. Srečen dan: četrtek.
ŠKORPIJON
Končno prihaja vaših pet minut, to bo čas, ko bodo za trenutek tudi drugi opazili tiste skrite lepote, ki jih uspešno prekrivate v svojem srcu. Trenutki v dvoje bodo v bistvu nekaj zelo edinstvenega. Ugodne priložnosti vam bo ponudila oseba nasprotnega spola. Srečna številka: osemnajst.
STRELEC
Seveda ne boste počivali, kajti toplo sonce vam bo vlivalo mnogo neke dinamične energije in zaupanja. Osvajali boste novosti in se poučili o vsem tistem, kar vam je še uganka. Odpravite se lahko na neko pot, in kjer se boste pojavili, delite optimizem - to bodo vsi težko čakali.
KOZOROG
Jutranji sviti bodo ta teden, nekaj kar boste počakali s posebnim navdušenjem. Sledile bodo ugodne povezave, vezane na denar in delovne uspehe. Z lastnim trudom in prizadevnostjo boste uspeli. Nekaj ustvarjalnosti in romantike bo spodbudno vplivalo v ljubezni.
VODNAR
Prijeten čas, veliko aktivnosti in sodelovanj vas čaka. Sprejeli boste neko prijetno povabilo in tako spoznali, da vas imajo ljudje radi. Močan pečat vam bo dala trma, saj ne boste popuščali. Družinsko življenje bo kot mozaik - vsak član je pomemben in neprecenljiv delček celote.
RIBI
Delo, delo, delo ... Nikar ne bodite tako prestrašeni, kajti imeli boste ogromno notranje moči in motivacije. Nalogam in delovnim obveznostim boste v celoti kos. Ne pozabite na tiste majhne pozornosti, ki pričarajo romantiko. Duh prijateljstva se bo v vsej svoji lepoti širil v ljubezni.
Zvezdni pozdrav! Tadej Šink, horarni astrolog
S
Obiščite naš prenovljen spletni portal
www.tednik.si
ČLAN ODBORA
ZIDIN SIN
ŽIVAL, KI LETA
Juršinci
Vinska trta v kroziscu
V kroZiSče centra JurSincev so v nedeljo, 13. aprila, posadili Štirideset sadik vinske trte vrste muškatblu.
V krožišču so zasadili vinsko trto.
Foto: Damjan Simenko
Juršinsko krožišče je tako postalo eno prvih krožišč, ki ima posajeno to žlahtno rastlino. Občinski svet je odločitev sprejel, ker so Juršinci sredi Slovenskih goric, ker se veliko prebivalcev ukvarja s trsničarstvom in vinogradništvom ter je zato vinska trta upodobljena tudi v samem grbu Juršin-cev. Sadike je prispeval dr. Stanko Vršič, pri samem projektu pa so sodelovali člani Vinogradniškega društva Juršinci, člani Lovske družine Juršinci in člani Občinskega sveta Občine Juršinci.
Prisotni občanke in občani so preživeli lepo sončno nedeljsko popoldne, saj so prireditev popestrili Juršin-ski fantje z lepo odpetimi napitnicami, po opravljenem delu pa so se preselili v Lovski dom, kjer jih je po govoru župana Alojza Kaučiča že čakal slastno pečen odojek. Dogodkov, v katerih lahko združijo koristno delo s prijetnim druženjem, si občani Juršincev želijo še več.
Damjan Šimenko
Prejeli smo
Poslanec Branko Marinic za predvidljiv referendum zaradi politične realnosti!?
Kritika referendumskega vprašanja in referenduma nasploh, predvsem v času pred volitvami, je še kako na mestu. Zakaj?
Ne zato ker referendum ni potreben, ampak zato, ker gre v tem primeru zgolj za izkoriščanje pozicije moči, za zamegljevanje realnosti, za neargu-mentirano prikazovanje dejstev, za smešno preusmerjanje pozornosti drugam, kot je trenutno nujno (inflacija, cene, plače, pokojninska reforma...) in še kaj.
Ko sem namreč prebrala
šanja, je bila moja prva misel: »Saj to ne more biti res! Mar si zares lahko privoščijo tovrstno norčevanje iz državljanov in državljank Slovenije, ne da bi le-to imelo posledice na volitvah?«
Da ne bom zopet narobe razumljena, bom povedala drugače: Vztrajanje poslank in poslancev (strank) koalicije DZ in Vlade RS, da ne glede na nedosežen minimalni konsenz z ostalimi parlamentarnimi strankami, v juniju razpišejo referendum o pokrajinah, s tako »všečnim« vprašanjem, je nedopustno, neprimerno, neetično. Je kot bizarno obnašanje otroka, ki želi za vsako ceno doseči svoj prav, čeprav mu starši z argumenti dokazujejo, da mu bo to le v škodo in mu svetujejo, naj tega ne počne, ker bo čez čas uvidel, da je zelo zelo narobe. On pa vztraja in vztraja pri svojem in trmasto sili z glavo skozi zid.
Tudi početju koalicijskih poslancev bi v tem primeru lahko rekli narobe svet. Kajti igrati se s tolikšno vsoto denarja in jo zaigrati, samo zato, da lahko potem rečeš, to je večinska volja ljudstva (čeprav že vnaprej veš, da bo temu tako, saj je vprašanje nesporno sugestivno in demagogoško zastavljeno), je skrajno neodgovorno.
Gre za očitno predvolilno potezo. Gre za nepotrebno zapravljanje denarja, ki bi ga lahko usmerili, ali v razvoj nerazvitih Haloz, kjer še marsikje nimajo vode, ne elektrike, ali bi pa lahko ta sredstva, namesto, da jih mladini na številnih področjih jemljemo, namenili za preventivno delo z mladimi.
Zares se sprašujem o smiselnosti referenduma, katerega rezultat je zaradi tako zastavljenega vprašanja, kot že rečeno, vsem vnaprej dobro poznan?! Ja, kateri državljan pa ni/ne bo za »svojo« pokrajino? Zagotovo le tisti, katerega pogled presega mandat vladanja. Tisti pa, ki gledajo na zadevo ozko, kratkoročno, lokal-patriotsko, ali celo iz lastnih interesov, na referendumu ne bodo imeli nobenih pomislekov.
Da bi lahko odgovorno sooblikovali regionalizacijo oziroma t.i.pokrajinizacijo, vplivali na enakomeren in ne večtirni razvoj, ki smo mu priča sedaj, z drobljenjem Slovenije tega cilja ne bomo dosegli. Nasprotno. S tako velikim številom pokrajin, kot jih »forsira« sedanja vlada, bo povzročen ravno drugačen učinek. Še več. Večtirnost se bo razbohotila do te mere, da bo ponekod razvoj stagni-ral, zastal, nazadoval, drugje pa bomo lahko rekli: »To je pa republika za sebe, in to znotraj Slovenije (kot smo nekoč rekli tistemu veljaku, za katerega izvor bogastva ni bil izsledljiv)!«
Pravo vprašanje ni ime pokrajine, niti ali ste za svojo pokrajino, ali ali ste za 6, 8, 12+1 ali 14 pokrajin (čeprav bi slednje bilo smiselno). Pomembneje je, da so pokrajine tako velike, da lahko optimalno delujejo, da so rentabilne, da so dovolj avtonomne, da so naloge in pristojnosti jasno opredeljene, da je financiranje natančno dorečeno, zlasti pa, da jih ne ustanavljamo zaradi politične realnosti (ki je zaenkrat edini argument koalicije), ampak zaradi ljudi, ki bomo v njih in zaradi njih bolje živeli.
Na koncu mi dovolite, da pokomentiram razpravo poslanca SDS Branka Mariniča v Štajerskem tedniku 22. aprila 2008, v zvezi z referendumom o pokrajinah. Tu navaja (če povzamem), da je namen re-
ferenduma, da sedanja oblast nekako prisili prihodnjo, da ustanovi toliko pokrajin, kot so si jih oni zamislili. Zanj je pomembno le vprašanje, ali ste za svojo pokrajino, in ali ste za to ali ono ime, ne moti pa ga niti nedorečenost zakonodaje (ki bo v škodo tudi morebitne naše pokrajine), niti nedomišljenost vsebinskih podlag (prenos nalog iz države in občin), kaj šele način kadrovanja ali povečanje birokratskega aparata, ki nas bo po predvidevanjih strokovnjakov stal vsaj toliko, kot kakšna samostojna pokrajina. Sicer pa sem mnenja, da bi se moral poslanec »z našega konca« bolje potruditi okrog zadev, ki se tičejo naše neposredne bližine, ne pa, da ubogljivo piha v rog strankarske pripadnosti samo zaradi politične realnosti. Sama bi prioritetno skušala rešiti problem Motela Petrol v Podlehniku, za katerega čim
Krvodajalci
31. marec - Jožef Pintarič, Veliki Brebrov-nik 94; Anita Cvetko, Sodinci 24; Dejan Sever, Kajžar 26/a; Miroslav Špindler, Brato-nečice 15/a; Anton Planinšek, Župečja vas 2; Jožica Tumpej, Kraigherjeva 12, Kidričevo; Sebastjan Letonja, Ul. B. Kraigherja 25, Kidričevo; Bojan Krajnc, Zgornja Hajdina 7/d; Milan Šegula, Podvinci 91/a; Maks Kostanjevec, Pobrežje 98/b; Jože Turk, Lovrenc na Dravskem polju 2; Robert Cestnik, Zagrebška cesta 113; Petar Markotic, Kaju-hova 1, Ptuj; Romana Malinger, Gerečja vas 81; Brigita Lovrec, Kukava 67; Branimir Avguštin, Stopno 14/a; Rajko Kolarič, Podvinci 109/a; Drago Dobnik, Kungota 40; Andelo Maračič, Volkmerjeva 38, Ptuj; Bojan Merc, Soviče 12; Feliks Kodrič, Koritno 19/a; Irena Mertuk, Kopališka 14, Kidričevo; Zlatko Intiher, Vlahovičeva 7, Kidričevo; Damjan Soršak, Ogljenšak 16/c, Zgornja Polskava; Anton Vidovič, Lovrenc na Dravskem polju 7; Jože Reš, CMD 10, Ptuj. 3. april - Davorin Kociper, Veličane 2; Ne-nad Krstič, Dolga lesa 3; Avgust Borko, Ul. dr. Hrovata 7, Ormož; Natalija Kokot, Maj-šperk 32; Franc Trafela, Tržec 45; Marko Bricelj, Cankarjeva 6, Ptuj; Anton Švarc, Bišečki Vrh 3; Danijel Mihelak, Črmlja 4; Andrej Vrabl, Placar 57; Mateja Bezjak, Majšperk 85; Alojz Horvat, Juršinci 19/a; Frančišek Pernat, Draženci 34/c; Srečko Horvat, Kukava 29; Slavko Arklinič, Markov-ci 67/f; Borut Kovačič, Gerečja vas 104; Jelka Jurgec, Pot v toplice 7, Ptuj; Marija Voda, Dolič 10; Srečko Roškar, Biš 53; Antonija Korent, Črmlja 12; Milan Cafuta, Pobrežje 89/a; Ferdinand Beci, Brstje 5/a; Mirko Lovrec, Vintarovci 42/a; Miran Šic, Rogaška
prejšnje delovanje si prizadeva tudi Občina Podlehnik, saj bi s tem zapolnili prepotrebno vrzel v naši sredini na področju turizma, hkrati pa omogočili nova delovna mesta, ki jih je v tem okraju vse manj.
Skratka, referendum o pokrajinah da (vendar ne tik pred volitvami), z realno zastavljenim vprašanjem, ki bo pokazalo na resnično voljo ljudstva. Gospodu poslancu pa še namig: »Prazna vreča ne stoji pokonci«, poskrbite najprej za to.
Namesto predvidljivega referenduma o pokrajinah namenimo raje denar (2,5 milijona) za nerazvite Haloze. Ali za preventivno delo z mladimi ali za njih - ker se jim danes največ jemlje in najmanj daje ravno pri nas, v majhnih občinah.
Silvestra Klemenčič, magistrica managementa
c. 36, Ptuj; Marjan Kokol, Levanjci 30; Ivan Milešič, Zlogonje 51, Sovodenj; Anton Bro-dnjak, Placar 19; Irena Rola, Črmlja 12/a; Dejan Dokl, Orešje 15; Slavko Burjan, Hajdoše 53/a; Branislav Svenšek, Žetale 105; Drago Galinec, Strmec 51/a; Martina Korent, Črmlja 20; Stanislav Kitak, prvenci 19; Irena Mihalinec, Rimska ploščad 20, Ptuj; Peter Cigula, Ločki Vrh 4; Jovita Duka-rič, Gubčeva 8, Lenart v Slovenskih goricah; Roman Korent, Črmlja 12; Jožef Zebec, Bel-ski Vrh 102; Franček Lenart, Jiršovci 51; Marija Kramberger, Ločki Vrh 33/a; Štefan Samec, Jiršovci 31; Marica Veršič, Jiršovci 38; Milan Hebar, Trubarjeva 11, Ptuj; Milena Vrečar, Drstelja 48; Maksimiljan Šuta, Radehova 23; Milan Mihelak, Črmlja 4; Lidija Vastič, Ul. 5. prekomorske 16, Ptuj; Rudolf Petrovič, Pacinje 28, Ptuj; Irena Korent, Črmlja 20; Ljubo Arnuš, Podvinci 43; Željko Majcenovic, Lackova 4, Ptuj; Jože Korent, Črmlja 20, Trnovska vas; Ignac Sluga, Levanjci 26; Franc Kukovec, Placar 7/a. 7. april - Janko Prapotnik, Breg 5, Središče ob Dravi; Danica Prapotnik, Breg 5, Središče ob Dravi; Daniel Kaučič, Sodinci 37; Andrej Zlatnik, Frankovci 42/a; Marija Kaučič, Sodinci 37; Stanko Zebec, Šalovci 15; Gabrijela Zamuda, Podgorci 1/e; Štefka Arnuš, Dornava 56/c; Smiljan Kovačec, Slomi 1; Robert Munda, Strmec pri Ormožu 2/a; Pavla Vesenjak, Kukava 61; Gregor Go-dina, Pečarovci 72, Mačkovci; Andrej Kozel, Velika Varnica 6; Marjan Serdinšek, Nova vas pri Ptuju 58; Dušan Pšajd, Bišečki Vrh 16; Saša Soldo, Goriška 5, Maribor; Mirko Čuš, Bukovci 24/a; Ivan Milošič, Jablovec 56/a; Franc Kokot, Tibolci 39; Evelin Bez-jak, Rimska ploščad 22, Ptuj; Aleš Doliška, Videm 2.
Ocf tod in tam
Podlehnik • Praznovanje 1. maja
Foto: ZG
Praznik clela so tradicionalno proslavili tudi v Podlehniku. Majsko drevo so postavili domači gasilci, krajani Golega Vrha z družinami Večerič -Vaupotič in še marsikatero drevo je postavljeno po domačijah. Na predvečer pred 1. majem so zagoreli tudi kresovi, največjega v Golem Vrhu je prižgal župan Marko Mučič. Ob tem lepem in družabnem dogodku se je v Golem Vrhu zbralo veliko krajanov, saj so drevo postavili že osmič zapored. Kljub hladnemu vremenu so vaščani in gostje veselo zapeli in zaplesali okrog majskega drevesa ter kresa. Zadržali so se do jutranjih ur, saj se je v prijetni družbi težko posloviti. Zjutraj pa so godbeniki Kd Podlehnik zaigrali budnico in krajane popeljali v lepo praznovanje.
Zdenka Golub
Podlehnik • 3. ocenjevanje vin 2008
Foto: ZG
V četrtek 3. aprila, je potekalo v krajevni dvorani Podlehnik 3. ocenjevanje vin. Projekt že tretje leto vodi član TD Ludvik Maučič, komisija v sestavi Terezija Meško, Andrej Rebernišek, Jurij Cvitanič, Miran Reberc in Viktor Šprajc je ocenjevala 61 vzorcev. Letošnja povprečna ocena je bila 17,96 in višja od lanske. Člani TD so s svojo pomočjo pripomogli k dobro izpeljani akciji. Vsi, ki so prinesli vzorce vin na ocenitev, so osebno prejeli rezultate ocenjevanja, podelitev priznanj pa je bila na 18. aprila. Podeljenih je bilo 23 zlatih, 27 srebrnih in 4 bronasta priznanja.
Zdenka Golub
Ptuj • Literarni večer na OŠ Mladika
Foto: arhiv OS
V četrtek, 24. aprila, je na Osnovni šoli Mladika potekal literarni večer v počastitev slovenskega in svetovnega dneva knjige in Trubarjevega leta. Primož Trubarje napisal prvi dve slovenski knjigi Abecednik in Katekizem. S protestantizmom smo Slovenci dobili svojo pisavo, tiskane knjige in jezik. Učenci so na literarnem večeru predstavili svoje literarne prispevke. Brali so pesmi in spise, ki so jih napisali v tem šolskem letu. Za popestritev literarnega večera je poskrbel učenec z igranjem na klavir. Učenci so se ponovno izkazali za zelo ustvarjalne.
Aljaž Ramot, 8. b,
OŠ Mladika
petek • 9. maja 2008
Tednikove akcije, poslovna sporočila
Štajerski	27
Iščete svoj stil
Tamara v športni eleganci za muhaste dni
Tamara Krajnc je stara 21 let, doma iz Dornave, končala je ekonomsko gimnazijo. Trenutno pavzira, dela kot varuška otrok v Avstriji. Prosti čas zapolnjuje s športnimi aktivnostmi. Za akcijo Iščete svoj stil se ni prijavila sama, a je povabilo kljub temu sprejela.
V kozmetičnem salonu Neda so pri Tamari ugotovili mešani tip kože. Po površinskem čiščenju in pilingu so postopek nege zaključil z nanosom kreme ustreznega tipa. Priporočili so ji tudi globinsko čiščenje kože. Kozmetični salon je obiskala prvič, po strokovnih nasvetih pa bo kožo skušala negovati tudi doma.
Za make up je poskrbela Minka Feguš (še zadnjič pod dekliškim priimkom Feguš, saj smo jo 3. maja pospremili v zakonski stan z Andrejem Vidovičem. Na novi življenjski poti jima želi vse lepo tudi uredništvo Štajerskega tednika!). Tamari je obraz najprej prekrila s pudrom. S temno-sivim svinčnikom je obrobila spodnjo in zgornjo veko, z vijoličnim kremnim senčilom pa ostro linijo malo zabrisala. Nato je rahlo poudarila še trepalnice, z nežno vijoličastim glosom pa tudi ustnice.
Za Tamarino novo pričesko je v Frizerskem salonu Stanka poskrbel frizer Denis Hor-
Foto: Črtomir Goznik
Foto: Črtomir Goznik
Tamara prej ...
... in pozneje
KOLEKTIV SALONA
mosKo m gensKo
FiU2£iiSCV0 z
Slomškova 22 10 % popust v maju *
vat. Pri njej je prišlo do bistvene spremembe, iz svetlolaske v črnolasko. To je bila tudi njena želja. Glede na to, da je imela zelo poškodovane konice, sta se z Denisom skupaj odločila, da je bilo striženje močnejše. Dolžino je prilagodil obliki obraza in njenemu stilu. Resasta oblika paža je še vedno moderna in nosljiva. Tamara z oblikovanjem pričeske ne bo imela problemov.
„Tamara mora biti kot študentka na začasnem delu v tujini zelo aktivna in sproščena pri svojem delu. Težko si privošči visoke petke in ozko krilo, zato ji bom danes skušala obleči nekaj vsakodnevnega, a kljub vsemu nekoliko drugače.
Tamara je zažarela v novi barvi las, zato sem se odločila za športno eleganco klasičnih, ravno krojenih kavbojk, ki jih ima gotovo kar lepo število v svoji omari, vendar so te kavbojke temne in brez videza starih, že ponošenih. K tem, lahko rečem skoraj elegantnim kavbojkam sem za kombinacijo izbrala zanimivo retro bluzico, ki s svojim drobnim rdeče-belim karo vzorcem zelo spominja na stare čase, ki se jih eni spominjamo iz filmov ali s fotografij svojih staršev. Trendovski dodatek je srebrn plašč, ki s svojim kovinskim leskom doda tisto nekaj, kar bi manjkalo za zaključen videz elegance v deževnem majskem vremenu. Vsa ta
oblačila sem izbrala v trgovini Mura, kjer niti sama nisem pričakovala, da bom lahko našla oblačila, ki so po svojem dizajnu vsekakor primerna tudi za študentke, seveda pa se stvar zalomi, ko pogledamo na tisti viseči listič, na katerem so zadeve takoj jasne, da si jih lahko privoščijo samo tisti z globokim žepom. Za dejansko celostno podobo gotovo manjka še širok rdeč pas, ki ga rahlo zapnemo preko kavbojk in se ujema z aktualno veliko rdečo torbo in rdečimi čevlji Geox, ki skrbijo za lahen korak tudi po dežju.
V	majskem času je zelo lepo na cesti videti ljudi, ki so si k svojemu videzu izbrali še en nepogrešljiv dodatek, pri Ta-mari gre za srebrn dežnik, ki jo bo branil pred nadležnimi dežnimi kapljami. Rdečo torbo, rdeč pas in srebrn dežnik so iz trgovine La' Mans, čevlje Geox pa iz trgovine Alpina.
Tamari priporočam, da se z novo barvo las odloča med novimi barvami oblačil, v celotnem stajlingu pa izogiba svetlih odtenkov. Izbira naj med polnimi barvami, oblačila v svetlih tonih, ki pa jih že ima v omari, naj kombinira s »pravo« barvo, da bo v celoti zažarela,« je Tamarino preobrazbo podrobneje predstavila stilistka Sanja Veličkovic.
V	kozmetičnem salonu
Olimpic so Tamaro razvajali z masažo celotnega telesa. Masaža deluje na človeka sprosti-
tveno, je pa tudi idealna nega za obremenjenost mišic celega telesa. Zmasira se celotno telo, od glave do prstov na nogah. Ker se telo masira z masa-žnimi olji, se koža hkrati napoji s hranilnimi snovmi olja in vlažilnimi sredstvi. Razveselili pa so jo tudi z manikuro oziroma nego rok, je povedala kozmetičarka Tamara Galun iz Kozmetičnega studia Olim-pic, ki ga vodi Silva Čuš.
MG
Foto: Črtomir Goznik
Tamara v oblačilih iz Mure, modnih dodatkih trgovine La Mans in čevljih iz trgovine Alpina.
Sobota 10.5. ob
Pon., 12.5. do 2B.5. Razstava maket Sobota 17.5. obMilfilil Branje pravljic
Petek, 23.5. oHJfrlil Srečanje maketarjev in modelarjev
Sobota 24.5. ob^^ffl Branje pravljic Sobota 31.5. obiBHilil Branje pravljic
Sobota, 31.5. ob
11:00
Karaoke s Spidijem
Izbor mini zvezde Qladnie
O.
OLANDIA
Dežela nakupov
www.qlandia.si
Supermesto Ptuj, Ormoška cesta 30, Ptuj, Ti 02 74 95 300 ODPRTO: od ponedeljka do sobote: od 8.00 do 20.00 ure, nedelje: od/00 do 13.00 ure
Vrtiljak dogodkov
Sobota, 10. maj, ob 10. uri, v pritličju
Sodeluj in potuj
veliko nagradno žrebanje^
Vabljeni na veliko nagradno žrebanje akcije Sodeluj in potuj, kjer bomo v družbi glasbenih gostov, skupine Potepuhi in čarodejem izžrebali 45 nagrajencev, ki bodo z nami potovali v neznano! Seveda pa bomo prireditev popestrili tudi 2 nagradnimi igrami in nastopom plesne skupine Vabljeni, zabavno bo!
Sobota, 10. maj, ob 10. uri, v 1. nadstropju
Brezplačno vedeževanje s Karin
Supermarket
Vsak petek v maju, ob 16.30 uri
Užl
K*
RyE
Užitkarije
Užitkarijepričenjamozustvarjalno delavnico ob 16.30 uri in ob 18. uri nadaljujemo s predstavami: 9. maj Lizika in vila tabletka: Glasbena predstava jezgodbica o ošpicah, srebrnih čarobnih plesnih čeveljčkih, o Vili in čarovnijah, ki veljajo samoza pridne otroke. 16. maj Živalice včarovnijah: Ko se Čarodej igra, nastaja veselje In če se veselju pridružijo čarobneživalice,jeotroskl smeh še toliko bolj razigran... Vabljeni! 23. maj Kekec in Pehta: Kekec užene Pehto. Ne verjamete?
Povabite ga kdaj k sebi, pa boste videli, slišali in začutili, kaj seje dogajalo na planini. 30. maj Sonce gre na potep: Sonce se nekega večera odloČi, da to noč ne bo šlo za goro. Raje se bo šlo potepat in opazovat, kaj se dogaja po svetu.
DOBROTE
SLOVENSKIH «METU
Sobota, 17. maj, ob 10. uri
Dobrote slovenskih kmetij
Vsakoletna razstava Dobrote slovenskih kmetij na Ptuju je pester prikaz pristnih domačih izdelkov, ki jih pripravljajo na naših kmetijah tako, da kar najbolje izkoristijo naravne danosti, znanje in tradicijo, ki prehajajo iz roda vrod.
Petek, 23. maj, oblG.30 uri
Na Mercatorjevi aveniji umetnosti
Na Mercatorjevi aveniji umetnosti bodo Štirje umetniki, ki so življenje posvetili plesu, pričarali glamur in vrhunski umetniški dogodek ob spremljavi harmonike in šansonov Edith Piaf.
Sobota, 24. maj, ob 10. uri
Duo Karmen in bograč
glasbeni in kulinarični užitki
KOLEKCIJA
Center tehnike in gradnje
VINTERSPORT
= Zlatarna Celje
f
./>Ulerfly
FASHION
•	Ugodna ponudba Olroških poletnih obloči)
•	Velika izbira modne žensk» in moške poletne konfekcije
•	Nova kolekcij kopalk 2008
_ KNJIGARNA IN DZS PAPIRNICA
Knjižni izbor, tiskovine, pisarniški material, šolski program, darilna galanterija, plišaste igrače Sigid, Hobby program..
AKCIJSKA PONUDBA
50
*	športne in šolske torbe
%Converse in One Star
*	knjige (določeni naslovi]
Bdmfei
Izbirate lahko med ugodno in pestro ponudbo igrač (Bruder. Nikko, Lego. Barbie), otroške opreme, pripomočkov, tekstila (do 16 let), čevlji Ciciban... Če Izberete 10 i igo v Srnica
Otroška trgovina svet otroških sanj
mesecu maju
Bsetl, peskovnik školjki, oblazinjeni tricikl. traktor Bruder s prikolico, traktor Falk s prikolico, igrače HeroS gugalnlca. gugalnlk gosenica
prejmete vrednostni
IISJB
- 30%
akcija meseca
zavese mm
Mateja Babic s p . T: 02 771 09 78. M: 031 605 343
•	zavese po ugodnih cenah
•	dekorativno blago
•	šivanje zaves po meri
•	brezplačno svetovanje in izmera na domovih ali poslovnih prostorih
CVETJE BEZJAK
V ponudbi prodajalne	nahrbtniki tal
srebrni In zlsli nakit	šolske torbe
modni nakit, torbice,	tamponi,
potovef™ kovčki.	geti za kjtsc,
darilu i se ti. ženske	deodonnn nogavice dokolenke
Biser - trgovina, kjer najdete darila za razne priložnosti Naj cvetje razveseljuje VOS in vaše najdraije!
aranžiranje, šopki, venci, aranžmaji, lončnice ...
T: 02/787 75 19
©
Sobota, 31. maj, ob 8. uri
Perutnina Ptuj /predstavitev nove linije hrenovk »Slimfit«	perutnina Ptuj
V sklopu promocije boste lahko sodelovali tudi v animiranem kvizu. se posvetovali o zdravem načinu življenja ter se pogostili z zdravimi -Slimfit« hrenovkami Perutnine Ptuj.
ODEJA
pomladansko iličenje starih zaleg	■■ j
akcija bo trajala do razprodaje zalog

slaboten
Vabimo vas v našo prenovljeno	■ USt I
prodajalno Slovvatch Ptuj, kjer	ponutfbi
vam ponujamo:	sončna očala
•	veliko izbiro ur Nautica,
Boss, Sector, Casio ...	■ Police
*	nakit Morellato, Morgan ...
Podlehnik • Danilova hišica iz vžigalic
Prireditvenik
Hišica iz 15.000 vžigalic
Danilo Pulko z Gorce pri Podlehniku se je pred lepim časom lotil kaj zanimivega podviga - izdelave popolne makete hišice iz vžigalic. Po veliko urah natančnega dela mu je tudi uspelo.
„Hišico sem delal okrog 350 ur, dobri dve zimi, saj je pozimi več časa za takšne stvari. Maketa ima mere 50 x 50 x 40 centimetrov, ima 16 oken s polknami, dva balkon, troje vrat, dva balkona z ograjo, pred hišo pa je še vodnjak ter miza s klopmi. Za vse skupaj sem porabil približno 15.000 vžigalic, ki jih je bilo pred izdelavo potrebno tudi prižgati in ugasniti tako, da so bile vse enake dolžine," je povedal Danilo Pulko ter ob tem pritrdil, da je sicer izdelava takšne makete zelo zanimiva, da pa od človeka zahteva tudi veliko dobrih živcev, potrpljenja in dobre volje.
Zanimivo je, da je Danilo začel hišico sestavljati že pred dobrimi 13 leti, nato pa jo je, ne popolnoma končano, spravil v škatlo in se nanjo spomnil prejšnjo zimo: „In sem se lotil dokončanja makete, saj je začeto delo treba opraviti do konca. Poleg tega zelo rad ustvarjam, naredil sem tudi že
maketo iz stekleničk, a se je po nesreči razbila."
Ob službi - Danilo je zaposlen v SPC Toplak v Podlehni-ku - je časa za takšno precizno delo bolj malo, vendar je uspešno dokončana maketa izziv za naprej: „Seveda zdaj že razmišljam, da bi naredil kaj novega. Mogoče maketo avtomobila, zanimive pa se mi zdijo tudi naše cerkve v Podlehniku. Moja prva hiša je nastala čisto po domišljijski zamisli, zdaj pa se bom najverjetneje lotil izdelave kopije kakšne že obstoječe stavbe ali predmeta," je še povedal Danilo, ki mu ročna spretnost pride prav tudi pri delu v podjetju.
Za trdnost makete je Danilo Pulko poskrbel najprej s trisloj-nim lepljenjem vžigalic, kar ni bilo enostavno: „Zelo natančen je treba biti predvsem pri prižiganju in ugašanju vžigalic, kot sem že omenil. Neuporabljenih vžigalic s fosforno prevleko ni možno uporabiti, ker jih ni mogoče dobro zlepi-
Danilo Pulko je po 350 urah natančnega ročnega dela in 15.000 porabljenih vžigalicah ponosen lastnik zanimive in lepe makete hiše.
ti. Da je maketa še pridobila na trdnosti, pa sem jo na koncu zaščitil z lakom."
Danilo Pulko še pravi, da je pripravljen narediti tovrstno
Mali oglasi
STORITVE
36 LET SOBOSLIKARSTVA - PLESKARSTVA Ivana Bezjaka, s. p., Vi-tomarci. Brušenje parketa, fasade. Izkušnje, svetovanje, kvalitetno delo. Priporočamo se. Tel. 757 51 51, GSM 031 383 356; www.pleskarstvo-bez-jak.si.
IZVAJAMO vsa gradbena dela: novogradnje, adaptacije, ometi, ograje, polaganje tlakovcev, izdelava škarp ter manjši izkopi, ugodno. Priporočamo se. Zidarstvo Hami, Milan Hameršak, s. p., Jiršovci 7 a, Destrnik, telefon 051 415 490.
PVC-OKNA IN VRATA ter izvedba predelnih sten, spuščenih stropov in izdelava mansardnih stanovanj - ugodno. Sandi Cvetko, s. p., Lešnica 52, Ormož, GSM 041 250 933.
UGODNA PRODAJA: stenski opaž: 12, 16, 20 mm, ladijski pod, bruna, rezan les, možna dostava. Informacije 03 752 12 01, GSM 041 647 234, tinles@siol.net, www.tinles.si, TIN LES, d. o. o., Stranice.
ZA DVORIŠČA, dovozne poti in gradnjo dostavljamo sekanec, pesek in gramoz. GSM 041 676 971, Prevozništvo Vladimir Petek, s. p., Sovretova pot 42, Ptuj.
SERVIS BOJLERJEV, odstranjevanje vodnega kamna, vodovodne inštalacije, ključavničarske storitve, balkonske ograje, vrtne ograje, stopnišča, nadstreški. S. M. montaža, Silvo Munda, s. p., Markovci 69, 2281 Markovci, GSM 041 570 383.
KAM NA PTUJU na kvalitetno masažo? V Studio za zdravje in dobro počutje MILUMED, d. o. o., Langusova ulica 8, tel. 02 74 5 01 43, www.Milumed.si.
RAČUNOVODSTVO za s. p., d. o. o. in društva. Nataša Mernik, s. p., Štuki 23,2250 Ptuj. Tel. 031 873 769.
FASADE iz stiropora, mineralne volne, barvanje fasad, zaključni ometi, vsa notranja slikopleskar-ska dela. Jože Voglar, s. p., Za-bovci 98, tel. 041 226 204.
RAČUNOVODSTVO za s. p. in d. o. o. Gorazd Tušek, s. p., Medrib-nik 27, Cirkulane. Tel. 031 811 297.
KMETIJSTVO
^LASTb
KROVSKO-KLEPARSKA in TESARSKA dela ter montaža knauf sistema. Pri sanaciji strehe je zelo pomembno pravilno svetovanje, saj strehe ne delamo za kratek rok. Montaža vseh vrst kritin, razen S-metal. Izmeritve in izdelovanje ponudb. Info: Janez Lah, s. p., Mezgovci ob Pesnici 70 c, 2252 Dornava. Tel. 041 375 838 ali 02 755 74 21.
fTofa
r
CENJENE kmetovalce in vrtič-karje obveščamo, da imamo na zalogi vse sorte semenskega krompirja, semenske koruze, mineralnih gnojil po zelo konkurenčnih cenah. Vabimo vas, da nas obiščete, kajti zagotovo boste našli tudi zase kaj primernega. Vabljeni v prodajalne Kidričevo, Turnišče in Podlehnik. Tel. 799 00 80 in 788 08 70.
PO AKCIJSKI CENI prodajmo sveže svinjske polovice iz lastne domače reje. Kmetija Požegar, Bišečki Vrh 30 a, Trnovska vas, tel. 041 212 408.
KNAUF (stene in stropi). PARKE-TARSTVO in KERAMIČARSTVO Branko Černesl, s. p., KPK, Mu-retinci 65 a, Gorišnica. Tel. 041 457 037.
PRODAM bukova drva z dostavo. Tel. 041 723 957.
PRODAM krave, pripuščene, mlekari-ce, po izbiri. Tel. 041 654 047.
PRODAM traktor Zetor 62 45, letnik 1991, dobro ohranjen. Telefon 051 202 257.
PRODAM bukova drva. Tel. 041 914 263.
PRODAM bikca simentalca, starega tri tedne. Tel. 041 368 431.
PRODAM mešana in bukova drva. Tel. 070 810 718.
PRODAM DVE svinji, težki od 45 do 60 kg. Tel. 755 23 21.
PRODAM PRAŠIČE po 1,49 €/kg žive teže, ječmen po 0,23 €/kg, suhe pesne rezance v vrečah po 11 € za vrečo. Moškanjci, tel. 031 376 667, zvečer.
PRODAM odojke, težke 30 kg. Tel. 031 793 664.
PRODAM obračalnik sena za kosilnico Gorenje Muta. Tel. 751 54 21 ali
040	361 041.
KUPIM ROTACIJSKO kosilnico Sip 165 na štiri diske in Pajek na dve vre-teni. Tel. 041 261 676.
KUPIMO KIPER PRIKOLICO nosilnosti 3 tone in prodam dva prašiča 130 kg. Tel. 031 716 271.
PRODAM suho luščeno koruzo ter jedilni krompir. Tel. 031 652 922.
KUPIM traktor Zetor ali Ursus. Telefon 051 656 390.
PRODAM telico simentalko, brejo. Telefon 746 15 01, po 20. uri.
PRODAM luščilec in drobilec koruze, malo rabljen. Cena 180 evrov. Telefon
041	245 054.
NEPREMIČNINE
V	BIŠEČKEM VRHU prodam njivo in gozd. Telefon 041 217 742.
V	PTUJU PRODAM trisobno stanovanje v prvem nadstropju, 75 m2, cena po dogovoru. Telefon 041 512 178.
V	NAJEM oddam parkirišča v garažni hiši (pod novo pošto) in pisarniške prostore v Miklošičevi ulici 3 na Ptuju. Informacije na 041 325 925, Milan Hebar, s. p., Miklošičeva 3, Ptuj.
KUPIM zemljišče do 15 arov za postavitev brunarice na območju občin Podlehnik ali Videm pri Ptuju. Tel. 031 394-274, zvečer.
NA ODLIČNI LOKACIJI ob cesti PTUJ-MARIBOR v Staršah prodam gradbeno parcelo velikosti 1340 m2 po ugodni ceni. GSM: 031 613 363.
PRODAM zazidljivo parcelo v Tržcu. Tel. 764 67 51.
DOM-STANOVANJE
SODOBNI apartmaji v najem, Vir pri Zadru, 20 m do obale, plaža peščena in kamnita, terasa, parkirišče, TV, gril. Informacije in rezervacije na tel. 00 385 99 215 60 72, 00 385 33 56 30 91.
V NAJEM dam enosobno stanovanje na Ptuju. Tel. 041 528 106, po 16. uri.
MENJAM dvoinpolsobno nelastniško stanovanje v Ptuju za enosobno. Telefon 031 462 518.
VABIMO KOMUNIKATIVNE LJUDI (tudi mlajše upokojence) - časopisa DELO IN SLOVENSKE novice ponujata svojim novim naročnikom kar nekaj ugodnosti. Če želite honorarno zaslužiti, je to vsekakor dobra priložnost. Delo je terensko in ga boste opravili ob delavnikih. ČZP Delo, d. d., Strossmayerjeva 26 a, 2000 Maribor - naročnina.
IŠČEMO PRIDNO IN KUMUNI-KATIVNO dekle za strežbo v gostinskem lokalu, možno redno ali pog. delo. Gostilna Mateja Kurež, s. p., Šikole 26, tel. 041 556 198 ali 02 792 02 81.
MOTORNA VOZILA
KUPIM škodo favorit, felicia v voznem stanju. Tel. 041 837 077.
RAZNO
KUPIM starine: pohištvo, slike, boge-ce, ure, steklo, lonce in drobnarije. Plačam takoj. Telefon 041 897 675 ali 779 50 10.
KUPIM vse vrste starih predmetov in umetnin, tudi staro orožje in orodje. Tel. 031 546 905.
PRODAM OTROŠKI VOZIČEK(za dvojčke), dve posteljici, prenosno zložljivo posteljico, jajčko in še voziček. Inf. na tel. 031 826 565.
PRODAM rabljene tlakovce, 65 m2, po ugodni ceni. Tel. 629 13-42.
NA PTUJU UGODNO prodam leseno montažno vrtno lopo, d. 3 m x š. 1,60 m in v. 1,70 m. Cena 230 €, po dogovoru, samo resni kličite na tel. 041 924 060.
www.tednik.si
Petek, 9. maj
15.30 16.00 19.30
20.00 20.00
Ormož, prostori gimnazije, otvoritev razstave o športnih dosežkih dijakov do 18.00 Ptuj, CID, igranje namiznega tenisa, brezplačno Ptuj, Refektorij minoritskega samostana, Viktorinov večer »Slovenski čudež v Argentini«; gost arh. Jure Vombergar, glasbeni utrinek Tilen Zavec, saksofon, Cecilija Emeršič, klavir
Maribor, SNG, premiera drame Vse ob pravem času, StaDvo, za abonma Drama premiera
Ptuj, CID, literarni večer ob zaključku natečaja
Slovenska Bistrica, dom Svobode, Psihiatrija za kadilce, gledališka predstava v izvedbi KUD Reporter Milan
Ormož, kulturni dom, Moje pesmi, moje sanje, območna revija mladinskih pevskih zborov
Hajdina, poslovno-stanovanjski center, razstava izdelkov iz gline, ki so nastajali na delavnicah iz projekta 2007 - »Spoznavajmo glino«; na ogled vse do konca avgusta Ptuj, CID, klubski prostori, odprti vsak petek in soboto po pouku Ptuj, CID, razstava plakatov »Celovito varovanje vodnih virov Ptujskega polja«
Sobota, 10. maj
8.30 Ptuj, »Pohod treh generacij«, zbiranje pred vrtcem Narcisa: pohod po Ptuju, merjenje krvnega tlaka, zbiranje starega papirja, športne igre, kviz...
8.30 Markovci, javna športna prireditev Šport-špas-dan druženja treh generacij
9.00 Podlehnik, 9. tradicionalni pohod po Občini Podlehnik, zbiranje pred krajevno dvorano
9.00 Pragersko, dom kulture, Igralno-ustvarjalni dan
9.00 Ormož, tradicionalni 6. pohod po Ormoški planinski poti, zbiranje na Jeruzalemu pred gostiščem Brenholc
9.30 Ormož, na grajskem dvorišču, Likovna kolonija za učence osnovnih šol
10.00 Ptuj, Mestno gledališče, predstava za otroke Janko in Metka, za abonma Kresnička in izven
11.30 Ptuj, Mestno gledališče, predstava za otroke Janko in Metka, za abonma Zvezdica in izven
18.00 Žetale, dom krajanov, komedija v izvedbi DPD Svoboda Majšperk
19.00 Maribor, SNG, balet, Pepelka, VelDvo, za izven
19.30 Maribor, SNG, drama, Vse ob pravem času
19.30 Skorba, dom krajanov, monokomedija Toneta Partljiča »Poroka čistilke Marije«, v izvedbi Mojce Partljič
20.00 Velika Nedelja, komedija »Poslednji mož«
-	Ormož, kulturni dom, Območna revija pevskih zborov in komornih pevskih skupin
»Kdor poje«
Nedelja, 11. maj
Pragersko, v dvorani, komedija »Moža je zatajila«, v izvedbi KUD Vitomarci Ptuj, v Termah, 7. ptujski triatlon - v okviru Triatlonskega pokala Slovenije
Ponedeljek, 12. maj
umetnino iz vžigalic tudi po naročilu - morda kot spomin ali unikatno darilo. Ideja je vsekakor dobra.
SM
Maribor, prostori Komunikacijsko informacijske točke Kibla, Glavni trg 4, delavnica »Working the Web«, delavnico bo vodil strokovni mentor Andrew Morrison
TV Ptuj
Sobota ob 21.00 in nedelja ob 10.00: Glasbena oddaja »Planet polka«. Dokumentarni film »Ptuj biser preteklosti«. Območna revija odraslih folklornih skupin.
Kino Ptuj
9., 10. in 11. maj, ob 19.00 Art program: Daleč od nje - romantična drama. Ob 21.00 Predan se stegneva - komična drama.
RADIOPTUJ
tut. û/tletcc www.radio-ptuj.si
piliMilirXJiMiJIIfi C 02/2280110
Razlagova 24, Maribor

KREDITI do 30 LET
- mobilno bančništvo -
* POTROŠNIŠKI - GOTOVINSKI
-	tudi za dohodke nižje od 400 EUR
-	poplačamo vam stare kredite
STANOVANJSKI - HIPOTEKARNI
SVETOVANJE na \ 051 804 324
INOVATIVA, Milena Prapotnlka.p, Plvkova ulica 19/a, 2250 PTUJ
ELEKTROMEHANIKA GAJSER
ULICA ŠERCERJEVE BRIGADE 24, PTUJ/TURNIŠČE Previjanje elektromotorjev vseh
vrst, tudi za pralne stroje, popravila transformatorjev in raznih gospodinjskih aparatov. Zelo ugodne cene! 788-56-56
#
KREDITI D010 LET
za vse zaposlene, tudi za določen čas, in upokojence, do 50 % obremenitve,
stare obveznosti niso ovira. Krediti na osnovi vozila in leasingi. Možnost odplačila na položnice.
Pridemo tudi na dom. NUMERO UNO Robert Kukovec s.p., Mlinska ul. 22, Maribor, tel.: 02/252-48-26, 041 750-560.
ASFALTIRANJE
WILLIAMS d.o.o. GSM.: 051 626 075, 041 345 711
E - mail: asfalti@williams.si www.williams.si
GOTOVINSKA POSOJILA
MEDIAFIN KOM d.o.o., Dunajska 21, Ljubljana
Maribor
tel.: 041/830 065 02/252 41 88
Delovni čas: od 8.00 do 16.00
REALIZACIJA TAKOJ!!
SIP
TV
Strpnih) lmti©/jÄ P7@g|Gi'®[wD®W
SPORED ODDAJ
PETEK 9.5.
8.00 Občina Gorišnica - Iz naših krajev 17.00 KUHAJMO SKUPAJ - kuharska oddaja 18.00 PRI GAŠPERJU odd. 19.00 Imamo se fq|n - otroška oddaja 20.00 Občina Gorišnica - Iz naših krajev 21.00 SIP Lestvica - glasbena oddaja 22.00 Sedmo platno
SOBOTA 10.5.
8.00 Dan OŠ Makovcl 9.00 Sedmo Platno
10.00 KUHAJMO SKUPAJ - kuharska oddaja
11.00 Imamo se fajn - otroška oddaja
12.00 VIDEO TOP 10 odd.
13.00 SUPER HITI odd.
14.00 SIP lestvica -odd.
17.00 KUHAJMO SKUPAJ - kuharska oddaja
18.00 PRI GAŠPERJU odd.
19.00 SGL Slovenska glasbena lestvica odd.
20.00 Praznik Občine Markovci
NEDELJA 11.5.
8.00 Imamo se fajn - otroška oddaja 9.00 Igra KD Draženci 10.00 Kuhajmo skupaj - kuharska oddaja 11.00 Oddaja Iz občine Videm 13.00 Dornava - Mažoretke 15.00 Gorišnica - Iz naših krajev 17.00 Slovenci v Berlinu
PONEDELJEK 12.5.
8.00 Oddaja iz občine Videm 17.00 PRI GAŠPERJU odd. 18.00 Oddaja iz občine Videm 19.15 KUHAJMO SKUPAJ - kuharska oddaja 20.00 Praznik Občine Markovci
-oto: SM
11.00
PVC okna, vrata, senčila www.oknavrata.com
Nabavite svoj TotalTV
■	39 najpopularnejših tujih in najbolj gledanih domačih TV programov
■	200 FTA brezplačnih satelitskih programov + 40 Bonus programov
■	EPG -elektronski TV vodič; opis filmov in oddaj do 7 dni vnaprej
Vse to prek tehnologije namenjene vsem, ki želijo spremljati bogato TV ponudbo kadarkoli in kjerkoli!
Oprema je za uporabo storitve na voljo brezplačno!*
Info Center: 080-4567 www.totaltv.tv
*Ob vezavi razmerja za 24 mesecev.
v:
totalTV
Avtocenter Brezje d.o.o. Šentpetrska ul. 11, Maribor - Brezje Tel.: 02/ 471 03 53, Gsm: 040 221 921
www.avtocenter-brezje.si
GOTOVINSKI ODKUP RABLJENIH IN POŠKODOVANIH VOZIL OD LETNIKA 2000 ODVOZ IN PREPIS NA NAŠE STROŠKE
PONUDBA RABLJENIH VOZIL ZNAMKA LETNIK CENA«, OPREMA BARVA				
ALFA ROMEO 147 1.9JTDM	2006	14.990,00	KUMA	RDEČA
BMW SERIJA 3 COUPE: 330 CD	2005	24.990,00	AVT. KUMA	KOV. SREBRNA
BMW SERIJA 5:525 D	2004	25.990,00	USNJE	KOV. ČRNA
CITROEN C41.G RDI	2006	12.990,00	KUMA	KOV. ČRNA
FIAT PUNTO GRANDE 1,2	2006	6.490,00	KUMA	KOV. SV. MODRA
VW SHARAN 1,9 TDITREND UNE	2003	12.990,00	AVT. KUMA	KOV. MODRA
MERCEDES RAZ. EKAR. 270 CDI	2003	17.990,00	DV. KLIMA	ČRNA
CRYSLER VOYAGER 2,5 CRD	2003	10.990,00	KUMA	KOV. SREBRNA
RMEGANE SCENIC 1,6	1999	4.590,00	TON.STEKLA	KOV. T. SIVA
VW PASSAT 1,9 TDI	2004	10.990,00	AVT. KUMA	ČRNA
BMW SERIJA 5 TOURING: 525 D	2004	21.990,00	AVT. KUMA	ČRNA
RESPACE 3,0V6	2002	14.900,00	PANOR. STREHA	BELA
VW PASSAT 1,9 TDI NÄVI	2006	16.990,00	AVT. KUMA	KOV. T. MODRA
VW SHARAN 1.9 TD1110 KM FAMILY	1999/2000	6.996,00	AVT. KUMA	RDEČA
SCOOTER SPRINTEXSACTLY50	2008(NOV)	1.096,00	NOVI SCOOTER	BELA
Bojan Arnuš, s.p. Nova vas pri Ptuju 76a, 2250 Ptuj Tel.: 02 78 00 550
UGODNI LEASINGI IN KREDITI NA POLOŽNICE!
Znamka
Letnik Cen^
vo:
Oprema Barva
RENAULT CU01.216V EXTREME MITSUBISHI CARISMA 1,8 GLSI ŠKODA FABIA 1,4 MPI HYUNDAI ELANTRA 1,6 FORD FOCUS 1,6 KARAVAN PEUGEOT 1061,0 XN RENAULT CU01,4 RT PEUGEOT 307 2,0 HDI BREAK OPEL KARAVAN VECTRA 1,816V GL OPEL LIMUZINA ASTRA 1,7 TD CLUB MERCEDES BENZ C180 RENAULT CLI01,2 TIDJI3V CITROEN XSARA 1,61 PEUGEOT 3061,4 XN PEUGEOT 1061,0 i SEAT LEON 1,416V CITROEN XSARA1.616VSX AUDI A6 2,5 TDIALLROAD QUAT. OPEL VECTRA 2,0 DTIKARAV. CITROEN C31,4 HDI RENAULT MODUS 1,216V ŠKODA OCTAVIA 1,6 LIMUZ. SEAT CORDOBAVARI01,4 VOLKSWAGEN LUP01,4 MPI
2001
1997	2.470,00 2003	5.500,00 2001	4.890,00 2005	7.790,00
998	2.350,00
996	1.790,00 2003	8.400,00
997	3.270,00
999	4.740,00
996	4.390,00
997	1.590,00 999	3.690,00 996	1.760,00
998	2.250,00 2001	6.350,00
1998	2.850,00
2003	19.600,00
2004	11.850,00
2004	7.350,00
2005	7.990,00
1999	4.560,00 2001	5.300,00
2000	4.200,00
PRVI LAST. AVT. KLIMA KLIMA PRVI LAST. PRVI LAST. PRVI LAST. SERV0 VOLAN AVT. KLIMA SERV0 SERV0 KLIMA PRVI LAST. AVT. KLIMA AIR BAG SERV. KNJIGA KLIMA
SERV0 VOLAN SERV. KNJIGA PRVI LAST. PRVI LAST. TEMPOM. PRVI LAST. PRVI LAST. PRVA REG. 2001
RDEČA KOV. MODRA KOV. MODRA KOV. SREBRNA KOV. SREBRNA KOV. RDEČA BELA
KOV. MODRA KOV. ZLATA KOV. SREBRNA KOV. ČRNA RDEČA
KOV. SREBRNA KOV. ZLATA KOV. RDEČA KOV. SREBRNA KOV. MODRA KOV. ČRNA KOV. MODRA KOV. SIVA KOV. SREBRNA KOV. SREBRNA KOV. SREBRNA ZELENA
Ptujska c. 68, Miklavž (Maribor), tel.: 02/ 629 1662, avto.miklavz@email.s
www.avtomiklavz.si
ZNAMKA	LETNIK		CENA«	OPR.	BARVA
CHRYSLER VOYAGER 2.5 CRD		2002	10.400,00	KLIMA	KOV. ZELEN
CHEVROLET KALOS 1,2		2004	5.600,00	KLIMA	KOV. SIVA
FIAT PUNT01,2		2004	5.250,00	KLIMA	BELA
FIAT ULYSSE 2,0 JTB		2002	9.980,00	AVT. KUMA	KOV. SV. MODRA
HONDA CR-V 2,014X4		1998	6.390,00	KLIMA	BELA
MITSUBISHI CARIZMA 1,6		2002	7.450,00	AVT. KUMA	KOV. SREBRNA
MITSUBISHI SPACESTAR 1,3 GU		1999	4.150,00	KLIMA	MODRA
PEUGEOT 206 1,4 i		2002	5.690,00	KLIMA	KOV. SIVA
PEUGEOT 807 2,0 HDI		2005	14.250,00	AVT. KUMA	KOV. ČRNA
RENAULT MEGANE 1,5 DCI		2005	9.950,00	AVT. KUMA	KOV. ČRNA
RENAULT LAGUNA 1,9 DCI CARMINAT UMUZINA		2005	10.980,00	NAVIG. VELIKA KOV. SIVA	
RENAULT SCENIC 1,5 DCI		2004	10.650,00	AVT. KUMA	KOV. SIVA
VW PASSAT 1,9 TDI UMUZINA		2004	12.980,00	AVT. KUMA	KOV. SIVA
VW PASSAT 1,9 TDI UMUZINA		2006	18.990,00	AVT. KUMA	ČRN
VW SHARAN 1,9 TDI		2001	11.400,00	AVT. KUMA	SREBRN
Na zalogi preko 40 vozil.
petovig^vto
Petovia avto avtohiša d.o.o., Ormoška cesta 23, 2250 Ptuj, Tel: 02 749 35 47; www.petovia-avto.si
PONUDBA RABLJENIH VOZIL
MODEL	LETNIK	CENA	KM	BARVA
OPEL VIVARO 2.5TDI9SEDEŽEV	2007	20.000	7.009	BELA
OPEL VECTRA 19 CDTI ELEGANCE KAR.	2005	13.400	148.886	ČRNA
PEUGEOT 206 1.4HDI/90KM 2 SEDEŽA	2D04	5.300	119.180	MODRA
PEUGEOT 307 SW1.4HDI SX	2004	9.550	90.815	SIVA
PEUGEOT 407SW C0N.PACK 1.6HDI	2005	13.450	109.328	SV. MODRA
RE LAGUNA 2.0/1BV PRIVIL AVT0MATIK	2004	9.500	78.590	SIVA
SCENIC 1.9DCI AUTHENTIQUE	2005	8.700	149.668	SIVA
GRAND SCENIC 1.5DCI/10D EXPRESSI.	2004	11.900	90.370	SREBRNA
GRAND SCENIC 1.9DCI EXPRESSION	2004	10.500	139.551	SV. MODRA
VW TRANSPORTER 2.5 TDI	1998	5.300	245.000	BELA
REKANG001.2/1GV TOVORNO	200G	7.500	44.500	BELA
GRAND SCENIC 1.5DCI/100 EXPRESSI.	2004	11.900	90.370	SREBRNA
RE MEGANE 1.5DCI EXPRESS. 5VRAT	2005	8.500	103.667	BELA
PEUGEOT 407SWC0N.PACK1.GHDI	2005	13.450	109.328	SV. MODRA
NOVO: ročna in avtomatska avtopralnica!				
•	Splošno gradbeništvo
•	Fasaderstvo
•	Kompletna obnova kopalnic in stanovanj
SH Objekttehnlk d.o.o.
Zamenci 5B, 2252 Dornava, GSM: 031/26 73 77, email: ¡lvobjekttehnik@gmx.com
ABA
IPTU J|
PVC OKNA, VRATA
I Smer Grajena ~
Roletarstvo ABA Boštjan Arnuš s.p. Štuki 26a Telefon 02 787 86 70, Gsm 041 716 251
Zaupajte evropski kakovosti s tradicijo!
Ponudba rabljenih vozil
Znamka
PEUGEOT 406 2.0 HDI MERCEDES C 220 CDI FORD MONDEO 1.8 FIAT PANDA 1,2 4X4 CUMBING RENAULT SCENIC 1.9 DCI ALFA ROMEO 156 1.8 TS FIAT STILOJTD DYNAMIC SHARAN 1,9 TDI RENAULT CLIO 1,2 3V DAEWOO NUBIRA WAGON 2.0 WV GOLF IV VARIANT 1,9 TDI
Avtocenter Prstec d.o.o., Ob Dravi 3a, Ptuj Tel.: 02 782 30 01, GSM: 040 911 000
Barva
Letnik Cena,
KOV. S. ZELENA KOV. SREBRNA BELA
TEMNO RDEČA KOV. T. SIVA
RENAULT 5 FVE ŠKODA FABIA COMB11.4 TDI PEUGEOT 106 1.0 MISTRAL, 5v FIAT SCUDO 1.9 JTD,5v FIAT PUNTO 1.2,5v
GUME KUMHO -35%
SERVIS IN PRODAJA VOZIL, KLEPARSKA DELAVNICA
SAMOPLACNISKA ZOBNA ORDINACIJA
dr. dent. med. Zvonko Notesberg
Trajanova 1, Ptuj (ob Mariborski cesti), tel.: 02 780 6710
ZOBNOPROTETIČNI NADOMESTKI V 5 DNEH
možnost obročnega odplačila
S VINSKI IN HIPOTEKARNI |
NrH.lLJM
UPOŠTEVAMO VSE VAŠE PRIHODKE, POPLAČAMO BLOKADE, IZVRŠBE, DRAŽBE,
RUBEŽE, BANČNE, ZAVAROVALNIŠKE, DAVČNE, STEČAJNE IN DRUGE OBVEZNOSTI.
Telefon: 02 461 24 58 GSM: 031 801 282,051 624 950
E-mail: baten@t-2.net. BATEN d.o.o, Zagrebška 20, Maribor
ZOBNA ORDINACIJA
dr. Zdenka Antonoviča v Kraplnl, M. Gubca 49, ordinira vsak dan po dogovoru. Vse informacije po n. 0038549 372-605
www.toyota.si
uRBani stil
Toyota Yaris R'n'B S posebno bogato opremo po posebno ugodni ceni!
TODAY TOMORROW TOYOTA
AH FURMAN, Rogaška12, Ptuj, (02) 788 54 77
Pet let je od takrat, ko spregovoril si nam zadnjikrat, brez slovesa si odšel, tvoj glas je onemel.
SPOMIN
Jožefu Kostanjevcu
9. 3. 1947 - 8. 5. 2003 STOJNCI 56/A
Tvoji najdražji
Teps d.o.o. Celje vam iz svoje bogate ponudbe omogoči nakup stanovanjske hiše, letnik 1976, za 2 družini, z garažo, vrtom in zelenico 600 m2 na Teznem, Maribor, za samo 156.000 €.
TEPS, center inovativnega podjetništva, d.o.o. Celje Ul. XIV. divizije 14, Celje
Pokličite na tel.: 03 492 61 68, Gsm: 041 653 378 e-mail: zdenka.jagodic@sioi.net
tep^
NAZIV DELOVNEGA MESTA:
- Prodajalec/prodajalka v trgovini z živili
KRAJ OPRAVLJANJA DELA:
-Tuš Trnovska vas POGOJI:
-IV. stopnja izobrazbe trgovske ali katerekoli smeri
-delovne izkušnje na podobnih delovnih mestih najman, tri leta
-veselje do dela z ljudmi
-komunikativnost
NUDIMO:
-zaposlitev za določen čas z možnostjo podaljšanja za nedoločen čas
OPIS DEL IN NALOG:
-svetovanje kupcem pri nakupu blaga in posredovanje informacij -prodaja blaga v trgovini -delo na blagajni
-skrb za točno označevanje blaga: cene, deklaracije, regalne etikete, akcije
ROK ZA PRIJAVO KANDIDATOV:
-8 dni od objave razpisa -prijave pošljite na naslov: MARKETTUŠ
TRNOVSKA VAS 44, 2254 TRNOVSKA VAS
Mariborska c. 43, PTUJ TELEFON: 02/788-5115, 041/757-760
UREDIMO UGODNO FINANCIRANJE NA POLOŽNICE DO 7 LET, BREZ POLOGA IN KASKO ZAVAROVANJA
ZA AVTO, KATEREGA KUPITE PRI NAS VAM LAHKO PODARIMO NA KASKO IN OSNOVNO ZAVAROVANJE 50% POPUSTA ZA DOBO FINANCIRANJA www.evroavto.si
PONUDBA RABLJENIH VOZIL
Znamka
Letnik Cena Oprema Barva
PEUGEOT 2061.4 RENAULT CLIO 1.2 VWPOLOl.2 AUDIA31.9TDI VW POLO 1.0. VWP0L01.2
CITROEN BERLINGO 2.0 HDI AUDI A41.9 TDI KARAVAN VWSHARAN1.9TDI VW GOLF 1.9 TDI KARAVAN VW GOLF 1.9 TDI OPE CORSA 1.7D RENAULT SCENIC 1.5 DCI RENAULT TVINGO 1.2 PEUGEOT 3071.6 HDI RENAULT TRAFIC 1.9 DCI AUDI A31.9 TDI VW TRANSPORTER 1.9 TDI PEUGEOT 2061.4 RENAULT LAGUNA 1.6 FIAT PUNTO 1.3 D AUDI A3 2.0 TDI OPE MERIVA 1.6 PEUGEOT 2061.4 OPE CORSA 1.2 VW T0CRAN1.9TDI AUDI A3 2.0 TDI S-LINE AUDI TT S-UNE CABRIO RENAULT LAGUNA 1.9 DCI VW BEETLE 1.9 TDI
2003 2002 2002 2001 2001 2002
2004
2004
2003 2001 2002 2002
2005
2004
2005
2006 2001 2004
6.750	AVT. KLIMA 5 VRAT
5.120	KLIMANOVMODEL
6.400	KLIMA ^ . ^
9.900	AVT. KLIMA ALCANT.
4.700	KUMA5VRAT
6.890	KUMA5VRAT
8.390	KLIMA 5 VRAT
13.990	KLIMA
12.290	AVT.KUMA5VRAT
7.890	AVT.KLIMA
7.990	KLIMA
5.890	KLIMA
9.990	AVT.KLIMA,VSAOPR.
5.500	KLIMA SEMUBS
9.750	KLIMA
16.900	KUMA.9 SEDEŽEV
9.850	KLIMA,
16.900	KLIMA 1 LASTNIK
4.300	KLIMA
7.890	KLIMA
5.990	KLIMA
13.490	AVT.KLIMA
7.990	KLIMA
5.990	KLIMA
6.600	KUMA5VRAT
13.900	KLIMA
14.900	KLIMA ALU PLATIŠČA
32.900	KLIMA
11.550	VSA OPREMA
8.390	KUMA ALU PLATIŠČA
KOV. ZLATA MODRA KOV. SREBRNA KOV. ČRNA KOV. SREBRNA KOV. SREBRNA KOV. SREBRNA KOV. SREBRNA KOV. SREBRNA KOV. SREBRNA KOV. SREBRNA ČRNA
KOV. MODRA KOV. SREBRNA BELA BELA
KOV. SREBRNA
BELA
ERDEČ
KOV. SREBRNA BELA
KOV. RUMENA KOV. SREBRNA KOV. ZLATA BELA
KOV. ČRNA KOV. ČRNA KOV. ČRNA KOV. SREBRNA KOV. ČRNA
GOTOVINSKI ODKUP VOZIL S TAKOJŠNJIM PLAČILOM MOŽNOST MENJAVE VOZIL RABLJENO ZA RABLJENO PREVENTIVNI PREGLEDI VOZIL ■ PRED NAKUPOM ZAVAROVANJA VOZIL (50% POPUST)
VOZILA PRODAJAMO Z GARANCIJO!
NA ZALOGI PREKO 30 VOZIL!
Ni smrt tisto, kar nas loči, in življenje ni, kar druži nas. So vezi močnejše. Brez pomena zanje so razdalje, kraj in čas.
(Mila Kačič)
SPOMIN Zvonka Težaka
10. 5. 2006 - 10. 5. 2008
Hvala vsem, ki se ga z lepo mislijo spominjate, se ustavite ob grobu in prižgete svečko.
Njegovi najdražji
Ceniti lepoto, v drugih najti najboljše,
zapustiti svet za trohico boljši -
z zdravim otrokom, obdelano zaplato vrta
ali popravljeno družbeno krivico;
vedeti, da je bilo vsaj enemu bitju na svetu lažje zato,
ker si ti živel.
To pomeni uspeti.
R. Waldo Emerson
OSMRTNICA
Od nas se je poslovil naš dragi mož, ati, brat, sodelavec in prijatelj
Branko Resnik,
odvetnik na Ptuju
Od njega se bomo poslovili danes, 9. 5. 2008, ob 13.30 na
novem rogozniškem pokopališču na Ptuju.
Žara bo pripeljana na novo rogozniško pokopališče ob 8. uri
zjutraj.
Žalujoči
Prazen dom je in dvorišče, zaman oko vaju naše išče, ni več vajinega smehljaja, le trud in delo vajinih pridnih rok ostaja. Odšla sta tiho, brez slovesa tja, kjer ni gorja in ne trpljenja.
V SPOMIN
6. maja je minilo leto žalosti, ko nas je zapustila draga mama, tašča, babica in prababica
Pepca Krajnc
IZ ZG. LESKOVCA 23
in 20. avgusta bo minilo 15 let, ko nas je zapustil dragi ata, tast, dedek in pra-dedek
Jakob Krajnc
IZ ZG. LESKOVCA 23
Hvala vsem, ki z lepo mislijo postojite ob njunem grobu in jima prižigate svečke.
Vsi, ki vaju pogrešamo in vaju imamo radi
V življenju le skrbi in delo si poznal, zdaj od vseh bolečin in truda si zaspal. Odšel si v svet, kjer ni skrbi in bolečin, le za tabo ostal je boleč spomin.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi našega očeta, dedka in brata
sina,
Stanislava Ferša
IZ HAJDOŠ 6
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti, mu darovali cvetje, sveče in za svete maše, nam pa izrazili sožalje.
Posebej se zahvaljujemo Gasilskemu društvu Hajdoše, govorniku g. Francu Erlaču za poslovilne besede, ge. Kosec za molitev, g. župniku za opravljen obred in sveto mašo ter podjetju Mir.
Žalujoči vsi njegovi
Kruto je bilo in nepričakovano -kot rezilo noža je zarezalo v srce, ker čez noč od dragih si odšel v neznano! V srcih je le bolečina in v očeh solze.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi dragega moža, očeta in dedka
Franca Meznariča
IZ STOJNCEV
se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste se na njegovi zadnji poti poklonili njegovemu spominu, darovali cvetje, sveče, za svete maše, izrekli sožalje in nam v teh težkih trenutkih stali ob strani.
Žalujoči: njegovi najdražji
Vedno, ko prišel si ti med nas, si znal nasmeh pričarati na obraz. Kot sonce na nebu si žarel, zato prav vsak rad te je imel. Ne vemo, zakaj usoda tako je hotela, a v naših srcih vedno lepa misel nate bo živela.
ZADNJE SLOVO
Vsem prijateljem in znancem sporočamo žalostno vest, da je po hudi in težki bolezni prenehalo biti plemenito srce našega dragega brata, strica in svaka
Edvarda Rimeleja (Edija)
upokojenega pleskarja, nazadnje stanujočega
RIMSKA PLOŠČAD 2 NA PTUJU
Od njega smo se poslovili v najožjem družinskem krogu 28. aprila 2008 na dobravskem pokopališču.
Globoko žalujoči sestri in bratje z družinami
zaščita
osebna varovalna oprema
UGODNO
hlače farmer kombinezoni delovni čevlji rokavice
Razpored dežurstev zobozdravnikov
Petek, od 13.00 do 19.00 ure Sobota, od 7.00 do 12.00 ure Zoran Ribič, dr.dent.med. v Zdravstvenem domu Ptuj
Ni konec, ko pride tvoj zemeljski konec. Le vsakodnevno orodje pospraviš in se odpraviš k počitku. Po isti poti, koder odhajaš, nevidno prihajaš nazaj -med svoje, ki jih ne nehaš ljubiti in ki živijo od tvoje ljubezni.
(T. Kuntner)
ZAHVALA
Ob boleči in nenadni izgubi dragega moža, očeta, dedka, strica, botra in tasta
Mihaela Krušiča
IZ SKORBE 53 A
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in sovaščanom, ki so nam v težkih trenutkih slovesa tako številno stali ob strani, darovali cvetje, sveče, za svete maše, nam pisno in ustno izrekli sožalje. Hvala tudi ge. Mariji Kosec za molitev.
Posebna hvala gospodu župniku naddekanu Marjanu Feslu za opravljen pogrebni obred in molitev, pogrebnemu podjetju MIR, pevcem za odpete žalostinke, godbeniku za odigrano Tišino, gospodični Ester Korošec za ganljive besede ter vsem, ki so dragega moža, očeta in dedka pospremili na njegovi zadnji poti.
Hvala gre tudi nečaku Marjanu Skoku za pripravo sedmine v Gostišču Gastro na Ptuju.
Posebej pa se zahvaljujemo zdravnici UKC Maribor mag. Tatjani Grmek Zemljič, dr. med., spec. inter-
nistki, za požrtvovalno zdravljenje našega dragega Mihaela.
Vsem in vsakemu posebej še enkrat iskrena hvala.
Žalujoči vsi njegovi: žena Justina, hči Danica in sin Milan z družinama
Ptuj • Še o zapori Prešernove
Črna kronika
Kaos, ki bi se mu dalo izogniti
Glede na silna negodovanja, ki so oziroma še spremljajo obnovo hotela Mitra v Prešernovi 6 na Ptuju, tudi zaradi tega, ker po mnenju »prizadetih« ni bilo pravočasnih informacij s strani investitorja in izvajalcev (medijev v tej ulici očitno ne čitajo oziroma se jim informacije, ki jih prinašajo, ne zdijo dovolj pomembne), je bilo pričakovati, da bo mestna oblast vsaj glede zapore Prešernove ulice oja-čala svoj glas. Pa se (ponovno) ni zgodilo nič.
Ker se bo na območju starega mestnega jedra v bodoče dogajalo še več obnov oziroma investicij, bi prebivalci tega območja le morali dobiti kvalitetno in pravočasno informacijo, če bodo že morali nekaj časa stisniti zobe, ker se je njihov ustaljeni življenjski ritem začasno prekinil v za njih neželeni smeri. Pa se znova ni zgodilo nič, razen vsakodnevnega nereda, ki se pričenja že ob zapori v Slomškovi ulici pri tržnici. Znak kaže, da je promet prepovedan v obe smeri, dodan pa je znak z obvestilom, da je promet dovoljen le za stanovalce. Pri zapori so postavili drobno ženico, na začetku le v modrem plašču, pozneje je dobila oranžni jopič, ki ji je naloženo, da lahko spušča stanovalce, delavce, dostavljavce in tudi tiste, ki gredo v Novo Ljubljansko banko. Po dokumentih jih ne vprašuje, ker jim mora verjeti na besedo. Veliko pa je takih, ki jo enostavno obidejo in se kljub znakom zapeljejo po Slomškovi proti Prešernovi, kjer pa se na lastne oči prepričajo, da je žerjav v Prešernovi ulici realnost, zato po enosmerni cesti obrnejo v smeri proti novim vozilom, ki se prav tako pri-
Foto: Črtomir Goznik
Žerjav v Prešernovi je za izvedbo investicije v najkrajšem možnem času nujno potreben, zato je bila zapora potrebna.
peljejo na obračanje, kot da zapore ni. Sicer pa tudi fotografija pove, da je parkiranih vozil na tem območju v tem času celo več kot pred zaporo. Pa čeprav je med zaporo v modri coni tudi parkiranje prepovedano. Neuradno naj bi bila Slomškova od tržnice do gradbišča odprta le za
promet dostavnih vozil na gradbišče in do poslovnih lokalov ter tudi za dostavo stanovalcev. Na v torek zastavljena vprašanja v zvezi z zaporo, načinom njenega izvajanja, nadzorom in nekaterimi drugimi vprašanji, ki jih odpirajo investicije v mestnem jedru, bodo v Mestni hiši odgovorili danes, čeprav bi moral biti to njihov interes že včeraj, da bi bilo negodovanja in izigravanja manj. Drobna ženica na
začetku zapore že ne more ustaviti vseh tistih, ki se tudi sicer požvižgajo na takšne ali drugačne predpise.
MG
Dupleška cesta 10,2000 Maribor
Telefon: 02/480 0141
-	garažna in dvoriščna vrata
-	daljinski pogoni
-	ključavničarska dela
-	manjša gradbena dela
Roman Zemljani s.p. GSM: 031 851 324 TEL.: 059 03 03 05
TOPLOTNE ČRPALKE TERMOTEHNIKA
-	ogrevanje objektov in sanitarne vode
-	zmanjšanje stroškov do 70% ELEKTROINSTALACIJE
-	strelovodi
-	domofoni, videofoni, videonadzomi sistemi
-	meritve elektroinstalacij
KLIMATSKE NAPRAVE PANASONIC
Foto: Črtomir Goznik
Začetek zapore na Slomškovi ulici pri tržnici skoraj nikogar ne ustavi, večina voznikov jo obide in se meni nič, tebi nič ustavi na modri coni, kjer je v času zapore, ki bo trajala do 7. junija, parkiranje prepovedano - tudi za stanovalce okrog 130 stanovanj na tem območju.
Napoved vremena za Slovenijo
ARANZIRANJE, ŠOPKI, ARANŽMAJI, VENCI, LONČNICE...
Super mesto - Ormoška c. 30, Ptuj Tel.: 02/787 75 19 K Jezeru 1, Ptuj Tel.: 02/776 35 31
Vas je že kdo nagradil, ker ste ga obiskali?
TU LIP vas bo!
Preselili smo se na ORMOŠKO 5, na Ptuju
in zato pripravili za vas posebne ugodnosti v maju:
Danes bo pretežno jasno, čez dan občasno zmerno oblačno. Najnižje jutranje temperature bodo od 3 do 9, ob morju 11, najvišje dnevne od 19 do 23 stopinj C. Nad večjim delom Evrope je območje visokega zračnega pritiska. V višinah priteka k nam od severa topel in suh zrak. V soboto in nedeljo bo večinoma sončno. Na Primorskem bo v soboto začela pihati šibka do zmerna burja, v notranjosti pa vzhodni veter.
Hpbled praznuje 60 let - izkoristite 10% popust na vrata do 30. maja!
Danes ob 16h žrebamo praktične nagrade za
obiskovalce! Pridite!
Pri obisku izpolnite kupon in se potegujte še za jesenski dopust!
LESENA OKNA - VRATA - SENČILA - POLICE	
-trvLiv, ^ projekti d.o.o.	S 051/61-74-71; 02/620-97-94 www.tulip-projekti.si, po-pe: 9-17
Potnica padla iz vozila in umrla
31-letni voznik osebnega avtomobila Opel kadett je 5. maja ob 17.35 vozil po lokalni cesti iz smeri Spodnje Gorice pri Pragerskem proti križišču z glavno cesto. V križišču je zapeljal na glavno cesto in pri tem zaprl pot vozilu Renault clio, ki ga je z njegove desne strani, iz smeri Hajdine proti Slovenski Bistrici, vozila 23-letna voznica. Ta je s sprednjim delom vozila trčila z zadnji levi bočni del opla. Tega je po trčenju obrnilo za 270 stopinj, med tem pa je iz vozila skozi steklo zadnjih levih vrat padla 25-letna potnica, k je sedela na zadnjem sedežu. Zaradi poškodb je bila z reševalnim vozilom odpeljana v bolnišnico, kjer je zjutraj okoli 5. ure zaradi poškodb umrla.
Z avtomobilom zaprl pot mopedistu
V	naselju Cirkovce, na lokalni cesti, se je 5. maja ob 17.45 zgodila prometna nesreča, v kateri je bila ena oseba lahko telesno poškodovana. 36-letni voznik osebnega avtomobila Citroen xsara je vozil po lokalni cesti iz smeri Jablan proti naselju Mihovce. Pri Mercatorjevi trgovini je zapeljal v levo, na parkirni prostor trgovine. Pri tem je zaprl pot 16-letnemu vozniku kolesa z motorjem, ki je tedaj pripeljal nasproti, in ta je trčil v osebni avtomobil. Na kolesu z motorjem je bil tudi 16-letni sopotnik. Po trčenju sta voznik kolesa z motorjem in sopotnik padla po vozišču. Voznik je bil huje poškodovan.
Motorist padel po vozišču
1. maja ob 20. uri se je na lokalni cesti Ptuj-Kočice v naselju Dolena zgodila prometna nesreča, v kateri je bil udeležen 43-letni voznik motornega kolesa. Ta se je peljal po omenjeni cesti v naselju Dolena in zapeljal na bankino vozišča, nato nazaj na vozišče. Posledica takšne vožnje je bila, da je motorno kolo spodneslo, voznik pa je padel po vozišču in se poškodoval.
Z motornim kolesom v hišo
Na lokalni cesti Majšperk-Lešje-Sestrže, v naselju Lešje, se je 4. maja ob 21.55 zgodila prometna nesreča, v kateri je bil 43-letni voznik motornega kolesa, doma iz Ptuja, hudo telesno poškodovan. Ta je med vožnjo iz smeri Majšperka proti Sestržam z motornim kolesom zdrsnil po cestišču in se zaletel v hišo ob cesti. Zaradi poškodb je bil z reševalnim vozilom odpeljan v ptujsko bolnišnico. Med vožnjo ni uporabljal varnostne čelade.
Zasegli vozili
Policisti iz Gorišnice so 2. maja v jutranjih urah v Borovcih ustavili in kontrolirali 26-letnega voznika osebnega avtomobila, doma iz Celja. Ugotovili so, da gre za večkratnega kršitelja cestnoprometnih predpisov, zato so mu vozilo zasegli.
V	postopku so imeli tudi voznika iz Haloz, večkratnega kršitelja cestnoprometnih predpisov, tudi njemu so vozilo zasegli.
V Zavrču zasegli cigarete
Foto: Carinska uprava RS
V	nedeljo, 4. maja, popoldne so cariniki zaradi končanih praznikov in povečanega vstopa osebnih vozil opravljali poostreno kontrolo. Sum jim je vzbudil bosanski državljan, voznik osebnega avtomobila z avstrijskimi registrskimi tablicami. Ko so pri rezervnem kolesu in armaturni plošči našli nekaj škatlic cigaret, so vse štiri potnike prosili, naj izstopijo. Voznik je razložil, daje mladoletna hči, kije bila na zadnjem sedežu, bolna, in prosil, da ostane v avtomobilu. Cariniki so njegovo željo upoštevali in začeli pregledovati vozilo. Ko pa so pod sedežem, kjer je ležala deklica, otipali zavoje cigaret, je voznik takoj priznal, da hči ni bolna, in je morala stopiti iz avta. Cariniki so zasegli 4800 cigaret, zoper voznika so podali predlog sodniku za prekrške, plačati pa je moral 650 evrov varščine.
Zagorelo v kopalnici
V	Zgornjem Leskovcu pri Podlehniku je 6. maja okoli 7.30 zagorelo v kopalnici stanovanjske hiše. Požar so pogasili gasilci, policisti pa so z ogledom kraja in zbiranjem obvestil ugotovili, da je zagorelo zaradi kratkega stika na električni napeljavi sušilnega stroja v kopalnici. Ogenj se je razširil še na pralni stroj, oba sta bila v požaru uničena. Po nestrokovni oceni znaša materialna škoda okoli 2000 evrov.
Vlomi, tatvine
V	noči na 6. maj je neznanec vlomil v kontejner na gradbišču v Loki in iz njega odtujil motorno žago znamke Stihl in različno orodje. Z gradbišča je odnesel tudi 200 opažnih plošč in nosilce za opažne plošče. Materialna škoda znaša okoli 10.000 evrov.
V	noči na 6. maj je neznanec vlomil v garažo v Čadramu pri Slovenski Bistrici in iz nje odpeljal motorno kolo Honda 450 CRS in skuter Aprillia, obe vozili neregistrirani, in zaščitno varnostno čelado UFA. Materialna škoda znaša okoli 4.500 evrov.
Neznanec je med 4. in 5. majem na gradbišču v Podovi odtujil minibager, vreden okoli 16.000 evrov.
Neznanec je v noči na 4. maj vlomil v trgovino v Apačah pri Ptuju in iz nje odnesel denar in cigarete. Podjetje je oškodoval za okoli 1000 evrov.
V	noči na 3. maj je neznanec vlomil v gostinski lokal na Zadružnem trgu v Ptuju in odtujil več zavojev različnih cigaret. Lastnika lokala je oškodoval za 1500 evrov.
Neznani storilci so na gradbišču na Ptujski Gori v času med 29. aprilom in 2. majem vlomili v kontejner in iz njega odtujili vibra nabijalno ploščo, vredno 3000 evrov, žago za razrez betona, vredno 3000 evrov, pnevmatsko kladivo, vredno 1000 evrov, ter 300 l nafte iz delovnega stroja in tovornega vozila. Skupna materialna škoda znaša 7300 evrov.