I zberite €r^e?|js Jojavili na našem trgu že do konca leta. LTH bo dobavljala AIRVVELL sestavne dele in izdelke v vrednosti 500.000 dolarjev. S to pogodbo so si loške tovarne hladilnikov tudi zagotovile pravico do izvoza zračno ohlajevalnih naprav na vsa tržišča sveta, razen Francije in francosko govoreče Afrike. — lb Na zboru samoupravi j avcev na Jesenicah so se zbrali mladi z vse Gorenjske. — Foto: F.ML Popis prebivalstva od 1. do 10. aprila Kot je znano bo pri nas od 1. do 10. aprila popis prebivalstva skupaj s popisom stanovanj. V Sloveniji se popis razlikuje od popisa v drugih republikah v tem, da se pripravlja tudi register stalnega prebivalstva. Centralni register .večini nekaj novega pri nas, saj ga imamo že od leta 1953, leta 1961 je bil revidiran, letos pa ga bodo modernizirali. Trojno raziskavo z enim popisom pa zahteva predvsem štednja. Naj pri tem omenimo, da bo letošnji popis prebivalstva v Jugoslaviji veljal okoli 19 starih milijard dinarjev, v Sloveniji pa okoli milijardo in pol. V Sloveniji vodi popis Republiški zavod za statistiko, v občinah pa ga bodo izvajale občinske popisne komisije. Te določajo tudi popisovalce, inštruktorje in kontrolorje. V Sloveniji bo v prvih dneh aprila popisovalo okoli 8000 popisovalcev. Popis bo zajel v Sloveniji 520.000 gospodinjstev in okoli 500.000 stanovanj ter okoli milijon 800.000 prebivalcev. S popisom ne bo zajeto le diplomatsko osebje tujih konzularnih in vojaških predstavništev. Podatki popisa so uradna tajnost in so namenjeni le statistični obdelavi. Pravilno podlago popisa tvorita dva zakona: zakon o popisu prebivalstva in stanovanj v letu 1970 (Ur. list SFRJ št. 32) in zakon o uvedbi centralnega registra stalnega prebivalstva v SR Sloveniji (Ur. list SRS, št. 46). Zakon o popisu predpisuje, da Zvezni zavod za statistiko objavi v 30 dneh po končanem popisovanju prve rezultate. Do konca leta 1973 pa mora objaviti končne rezultate. Podatke je treba torej hitro obdelati. Obdelava podatkov pri prejšnjem popisu je trajala 5 let, za letošnji popis pa je zaradi modernejše tehnike obdelave določen krajši čas. Zstran: Rešitev kmetijstva ni samo v subvencijah mešanica kav 10. stran: Cigani nekoč in danes X. SPOMLADANSKI SEJEM OD 10. DO 19. APRILA Kam svetuje vam Creina Za 1- ITtaj ? turistična poslovalnica Obiščite RIM od 21. do 24. aprila! Ugodna cena! S seje konference ZK v Verigi V petek, 19. marca, so na skupni seji obeh zborov jeseniške občinske skupščine razpravljali o končnem predlogu smernic razvoja gospodarstva občine Jesenice, o končnem predlogu programa komunalnih del, o proračunu občine Jesenice, o osnutku odloka o načinu upravljanja občinskega sklada skupnih rezerv in o soglasju za izplačilo povečanih osebnih dohodkov v gostinskem podjetju 2clezar. Na predloge občinske skupščine med razpravo ni bilo bistvenih pripomb. Odborniki so se v razpravi in z glasovanjem odločili za gradnjo kanalizacije na Selu in ne v Žirovnici. Sklenili so tudi, da sme gostinsko podjetje Zelezar povečati osebne dohodke nad 11 odstotkov. Povečane zneske pa smejo izplačevati le v skladu z doseženimi delovnimi uspehi, z upoštevanjem sanacijskega programa in ekonomske zmogljivosti organizacije. D. S. KRANJ Pri občinski konferenci socialistične zveze se bo danes popoldne sestala žirija za podeljevanje Priznanj 0F. Na današnji seji bodo razpravljali o predlogu letošnjih odlikovancev. Občinski sindikalni svet je včeraj dopoldne pripravil pogovor s predstavniki družbenopolitičnih organizacij in samoupravnih organov v turistično prometnem podjetju Creina. Razpravljali so o gospodarjenju v podjetju. Občinski odbor ZZB NOV bo jutri imel razgovor s predsedniki komisij za internirance pri ZZB NOV drugih gorenjskih občinskih odborov. Pogovorili se bodo o udeležbi Gorenjcev na republiški proslavi v Brestanici in o letošnjem zboru internirancev Gorenjske. A. Ž. RADOVLJICA Danes popoldne se bodo v Radovljici sestali sekretarji organizacij zveze komunistov iz krajevnih skupnosti in delovnih organizacij radovljiške občine. Na sestanku se bodo pogovorih o programu bližnjih obravnav o ustavnih amandmajih. Razpravljali pa bodo tudi o stabilizacijskih ukrepih in evidentiranju kandidatov za člane republiške konference ZK. V petek popoldne se bo sestalo predsedstvo občinskega sindikalnega sveta. Na dnevnem redu so priprave na javno razpravo o ustavnih spremembah in na praznovanje 1. maja v občini. Govorili bodo tudi o pripravi samoupravnih sporazumov in družbenem usmerjanju delitve dohodka. A. /. TRŽItf V petek je bila seja izvršnega odbora občinske konference SZDL, zadnja pred volilno konferenco. Na seji so obravnavali priprave za sejo konference in poročilo o delu v razdobju med obema volilnima konferencama. V Lešah je bila v soboto kandidacijska konferenca, ki je evidentirala prve možne kandidate za nadomestne volitve odbornika občinske skupščine Tržič Konferenca bo predlagala zboru volivcev kandidaturi Cveta Bohinca in Franca Paplarja. Po končani kandidacijski konferenci so zbrani vaščani razpravljali o delu krajevne skupnosti. Sklenili so, da svet krajevne skupnosti čimprej pripravi načrt dela za letošnje leto in predloži v potrditev zboru krajevne skupnosti. Izvolili pa so tudi novega predsednika — Jakoba Meglica. V petek sklicuje občinski komite ZKS Tržič sejo konference. Glavna problematika na seji bodo organizacijski problemi, ki se pojavljajo v organizaciji zveze komunistov v občini Tržič. Material je pripravila komisija za organizacijo in razvoj ZK pri občinskem komiteju. Na seji pa bodo člani konference poslušali tudi poročilo revizijske komisije o poslovanju občinskega komiteja v letu 1970 in razpravljali o zaključnem računu za preteklo leto ter finančnem načrtu za leto 1971. —ok Večja odgovornost Po sprejemu šestih novih članov je bila v soboto dopoldne v tovarni Veriga v Lescah redna konferenca organizacije zveze komunistov. Ko so ocenjevali delo med dvema konferencama, so poudarili, da je v prihodnje treba še bolj razviti sodelovanje z mladinsko organizacijo v podjetju in z mladimi pomladiti organizacijo. Uvodoma In v razpravi pa so opozorili, da se bodo morali v prihodnje vsi, še posebno pa komunisti, zavzemati za večjo odgovornost na vseh področjih. Le tako bodo resnično izpolnili prihodnji program, v katerem je predvideno, da se bo obseg proizvodnje do 1975. leta vsako leto povečeval za 5 odstotkov, vrednost pa za 10,4 odstotka. Na konferenci so kritično ocenili uresničevanje lani sprejetega statuta podjetja in uresničevanje sklepov samoupravnih organov. Opozorili so, da bo v vseh službah treba povečati osebno odgovornost. Menili so tudi, da je v podjetju premajhno sodelovanje med strokovnimi službami in posameznimi obrati. Slišati je bilo celo mnenja, da nekateri strokovnjaki v podjetju ljubosumno čuvajo dognanja in ideje, po drugi strani pa proizvodnja šepa. »Ce je to res, potem takšne pojave najostreje obsojamo. Strokovnjaki morajo biti bolj povezani s proizvodnim procesom in naloga vseh 69 komunistov v podjetju je, da takšne pomanjkljivosti odpravljamo.« V razpravi o nadaljnjih nalogah komunistov in organi- zacije v podjetju pa so poudarili, da se bodo še posebej zavzeli za ureditev sistema nagrajevanja, za načrtno kadrovsko politiko, za uresniči vanje statuta in drugih sam©" upravnih sklepov in dogovo-rov, za stabilizacijski pr°" gram ter za večjo aktivnost in predvsem odgovornost komunistov pri uresničevanju nalog. Na konferenci so Izvolili tudi novo vodstvo organ*" zacije. A. 2- Posvetovanje o ustavnih spremembah Izvršni odbor republiške konference socialistične zveze In upravni odbor republiškega kluba poslancev bosta v petek dopoldne (ob 10. uri) pripravila v konferenčni dvorani delavskega doma v Kranju posvetovanje o pomenu In vsebini sprememb v zvezni ustavi. Na posvetovanju bo pred bližnjo javno razpifivo pojasnjeval glavne značilnosti sprememb in odgovarjal °a vprašanja član skupne komisije vseh zborov zvezne skupščine za ustavna vprašanj* tovariš Roman Albreht. posvetovanje so povablj^1" poslanci in drugI družbenopolitični delavci, ki bodo na javnih razpravah pojasnjevali spremembe in odgovarjali °a vprašanja. A. t- Gorenjska mladina je zborovala »Trdni kot gore okoli nas« V soboto, 20. marca, so se zbrali na Jesenicah mladi samoupravi javci Gorenjske In razpravljali o dolgoročnem razvoju Slovenije in gorenjske regije ter o razvoju gospodarskih panog, ki so značilne za posamezne občine v regiji. Zbora mladih samoupravljavcev so se poleg predstavnikov občinskih konferenc ZMS udeležili tudi predstavniki družbenopolitičnih organizacij gorenjskih občin in predstavnik zveze študentov iz Celovca. Ob skrbno pripravljenih in zanimivih referatih predstavnikov posameznih občinskih konferenc, ob plodni in živahni razpravi in ob odlični organizaciji zbora je bilo vzdušje v sejni dvorani občinske skupščine na Jesenicah nadvse prijetno. Mladi, razgreti in zavzeti za reševanje splošnih družbenih problemov in težav svoje organizacije, so povsem objektivno ocenjevali In nakazovali možnosti za vključevanje njih samih v samoupravni sistem naše družbe. Pri obravnavanju posameznih gospodarskih panog, značilnih za gorenjske občine, se niso omejevali le na prikaz stanja, ampak so povsem stvarno pretehtali probleme ln zanje tudi predlagali najustreznejše rešitve. ŠIRŠA AKCIJA MLADINE V uvodnem referatu je predsednik občinske konference ZMS Jesenice profesor Srečko Krč izoblikoval jasna stališča mladih v procesih sa- moupravljanja in prikazal različne oblike izobraževanja mladih. Mlade je treba načrtno usmerjati, vzgajati, nagrajevati, saj bomo le tako lahko zabeležili večjo produktivnost dela. Zbor gorenjske mladine pa predstavlja le uvod v širšo akcijo mladine. VEC ŠTIPENDIJ — BOLJŠI KADRI Predstavnik občinske konference ZMS Kranj KarHj Cej, Je na zboru spregovori* o kadrovski politiki. Dejal j*» da je, kljub relativno dobrim uspehom pri vodenju In ^ bi.i/evanju mladih kadrovska politika še nezadovoljiva, vs premalo se Še zavedamo, bomo le z ustreznim kadr vanjem dosegli večjo t,rU'.fJ no produktivnost dela, bolj uspehe. Doslednejšo kadrovsko politiko ovira predvsen slabo načrtno usmerjanj mladine v poklice in P . majhne materialne možno posameznika, kajti le z veC večjimi štipendijami in ' terlalno in moralno spodim o ^ pedagoških delavcev bi ,llU' ' usmerjali v poklice In ° nem zajezili vse večje zaP slovanje naših delavcev V jtnl. Veletrgovina Mercator s« urja i odpira v petek, 2. aprila ob 10. uri Merci^o! novo blagovnico v Tržiču :Y7I Po otvoritvi bo degustacija: kave MERCATOR vinjak SLOVENIJA VINO sokovi FRUCTAL in cigaret TOBAČNE TOVARNE LJUBLJANA Veleti trgovina živila Kranj gradi v Gorjah pri Bledu novo samopostrežno trgovino. Predvidelo, da bodo gradbena dela končana konec maja ali v začetku junija, za celotno opremo trgovi ne pa bo podjetje potrebovalo okrog mesec dni .— Foto: F. Perdan j POMEN RAZVOJA CRNE METALURGIJE Predstavnik jeseniške občinske organizacije Miro Ipa-*ec je v svojem referatu prikazal vlogo in pomen razvoja črne metalurgije in srednjeročni plan razvoja jeseniške *elezarne. Le z učinkovitejšim delom in z generalno rekonstrukcijo in modernizacijo tovarne bi lahko dosegli rentabilnejše poslovanje. : i KMETIJSTVO ° problematiki kmetijstva na Gorenjskem je na zboru Rovoril predstavnik škofjelo-občine Zvone Bcrtok. Kmetijstvo bi moralo postati ena važnejših gospodarskih Danog na Gorenjskem, saj se Preživlja Izključno s kmetijstvom 14.942 prebivalcev. Starostna struktura prebivalstva tta kmetijah pa ni niti najmanj obetajoča, saj mladina Odhaja Iz vasi v mesta. Samo *a ka°tirKL0kl 3e 600 kme«J' Pa Povodnja zali, "primerne mehanizacije S *l*™lo.sti Ustnikov poča- bi ^ V^ko iJo t najmanj 25 ljudi, da bi se stanje vsaj deloma izboljšalo. Na Gorenjskem pa Še vedno nimamo poklicne kmetijske šole. TURIZEM V zanimivem referatu je radovljiški predstavnik Drago Rozman plastično in zelo kvalitetno prikazal razvoj in potrebe gorenjskega turizma. Bled in Bohinj s svojo čudovito naravno, kulturno in etnografsko lepoto, s svojo ugodno geografsko lego predstavljata najlepše turistične kraje pri nas. Vendar pa bi morali na Bledu zaradi razmeroma slabe povezave, nizke nadmorske višine in nerazvite turistične nadgradnje, graditi take objekte, ki bi podaljšali poletno sezono. Poleg regatnega centra, igrišč in hotelov, bi morali z urejanjem smučišč in drsališč skrbeti tudi za zimski turizem. Bohinj se s svojimi prirod-nimi ugodnostmi razvija v znano turistično središče. Ob alpinizmu in turnem smučanju bi se z neokrnjenim jezerom bolj uspešno lahko razvila!.) tudi poletna sezona. VEČJA MEDSEBOJNA POVEZANOST V razpravi je sodeloval tudi Stane Boštjančlč, ki je pozitivno ocenil delo zbora in zelo kritično osvetlil nekatere pojave in dileme v mladinskem gibanju. Dejal je, da se konference gorenjske mladi-dine vse preveč zapirajo v okvire svojih občin, zato je potreba po enotnem regionalnem mladinskem gibanju še toliko večja. Mladi se v samoupravne procese vključujejo premalo dosledno, pri odločanju pa pasivno stojijo ob strani. Morda je prav zaradi tega financiranje in dodelitev denarja mladinskim organizacijam po občinah razmeroma skromna. »Ne zavedamo se,« je dejal Stane Boštjančlč, »da bomo le z večjo samostojnostjo, medsebojno povezanostjo in našo aktivnostjo prepričali vse samoupravne organe naše družbe, da namenjena denarna srodstva predstavljajo dolgoročno investicijo, ki se bo obrestovala šele čez nekaj let. Pri svojih zahtevah pa mora biti gorenjska mladina čvrsteje povezana, tako trdna kot gorenjske gore, ki jo. obkrožajo. D. Scdej Porast izvoza Kamniška podjetja pretežno izvažajo izdelke na tržišča s konvertibilno valuto. Na prvem mestu je še vedno Tovarna usnja, ki je lani prebila »zvočni zid«, ko je prvič v zgodovini podjetja izvozila za prek dva milijona dolarjev izdelkov. S tem je tovarna za 34 odstotkov presegla letni plan izvoza. Na drugem mestu v izvozu je tovarna Stol, ki je lani izvozila za 1,680.808 dolarjev, na tretjem mestu pa tovarna Titan, ki je izvozila za 1,056.798 dolarjev Izdelkov. Sledijo tovarna Svi-lanit, podjetje »Kamnik«, Svit in Živilska industrija. Kamniška podjetja so lani izvozila za 6,613.353 dolarjev oziroma za 14 odstotkov več kot je bilo planirano. Spodbudno je, da imajo vsa kamniška podjetja v tujini zanesljive in solidne kupce. J. V. KAVA J ŽIVI L. A. V NOVI 0 EMBALAŽI * ŠE O BOLJŠA in koncert znamenite sovjet-*ke pianistke Oksane Jablonskajc, so obiskovalci dvorano radovljiške graščine napolnili do zadnjega kotička. — Foto: F. Perdan Kultura ni odvisna samo od denarja V ponedeljek, 22. marca. Je bila v Kranju v prostorih Prešernovega gledališča 6. seja skupščine kulturne skupnosti Kranj. V prvi točki dnevnega reda je predsednik Peter Ogrizek poročal o delu izvršnega odbora pri uresničevanju stališč skupščine kulturne skupnosti do predloga resolucije občinske skupščine Kranj za leto 1971. Razložil je težaven položaj občine in odvisnost kulture od tega položaja, zakaj tudi letos se bo kultura financirala iz občinskega proračuna. Na naslednji seji bodo imeli člani kulturne skupnosti težko in nehvaležno delo, ko bodo odmerjali denar za različne kulturne dejavnosti. Pomembno vlogo pri tem bodo imeli strokovni centri kulturne skupnosti, prek katerih bi kulturna skupnost izvajala svoj program. Ko so govorili o dejavnosti kulturno-prosvetnih društev in samostojnih skupin, je bil spet na prvem mestu denar, prostori (zlasti lastništvo), kader in pa seveda tudi vsebina delovanja teh dru- štev. V občini je premalo profesionalnih delavcev, npr. zborovodij, režiserjev itd., zato to delo opravljajo amaterji. Razumljivo je, da leti v večini primerov ne morejo zagotoviti kakovosti. Tu bo potrebna pomoč strokovnih centrov kulturne skupnosti. Na seji so izvolili tudi člana, ki bosta zastopala kulturni skupnosti Škofja Loka in Kranj na ustanovni skupščini kulturne skupnosti Slovenije, in sicer Andreja Pavlovca iz škofje Loke in Petra Ogrizka iz Kranja. A. U. Q&imjec PRED SEDEMDESETIMI LETI IRANCE BOLTAR RAZSTAVLJA V RADOVLJICI — V dvorani radovljiške graščine so v so-poto zvečer odprli razstavo domačina Franceta Boltarja. Avtor, ki se predstavlja z akvareli, hkrati dokazuje, da odlično obvlada tovrstno tehniko. Pripravlja pa tudi že drugo samostoj-J40 razstavo, na kateri bo prikazal slike v olju. Razstava bo odprta do 31. marca, vsak dan od 10- do 12. in 0d 15. do 17. ure. — (A. ž.) — Foto: F. Perdan V marčnih številkah »Gorenjca« izpred sedemdesetih let beremo hude, strastne polemike o kranjskem vodovodu. Očitna je napredna usmerjenost »Gorenjca«, ki se je boril proti uveljavljanju nekaterim ozkosrčnim in sebičnim interesom svojih političnih nasprotnikov. V onih dneh pred sedemdesetimi leti Kranj še ni imel svojega vodovoda. Vodo za pitje in za gospodinjstva so takrat črpali iz nekaterih mestnih pa tudi zasebnih vodnjakov; za večje potrebe pa sta dajala svojo čisto ali kalno vodo Sava in Kokra. V to idilično preproščino — ki pa je bila seveda s higieno in zdravjem skregana — jc pričel Udarjati odmev vsesplošnega napredka v svetu. Razvijajočemu se mestu, je postal vodovod nujno potreben. In tako je zagorel kres pričkarij med pristaši napeljave pitne vode s Cemšeni-ka v Kokri in pristaši izkopa vodnjaka pod mestom, iz katerega naj bi mesto črpalo pitno vodo. Naprednjaki, katerih stališča je zastopal »Gorenjec«, so bili seveda za napeljavo vode iz Kokre — češ, saj vode ne potrebuje le mesto Kranj, pač pa tudi velike vasi ob cesti od Kokre proti Kranju. In da bi bila voda izpod gora mnogo bolj čista in zdrava kot voda iz vodnjaka pod mestom, v katerega bi gotovo pronicala voda iz greznic in gnojničnih jam, (ki jih je bilo tedaj v mestu še dosti!). Nasprotniki zbrani okrog nekaterih reakcionarno in tradicionalno usmerjenih kranjskih meščanov in bogataških trgovcev, ki pa so se radi imenovali tudi »industrialce«, so vihteli svoj argument: mesto naj si vodo preskrbi samo zase, kaj bi skrbelo za okoliške vasi! Bodočnost jih seveda ni skrbela, naj rodovi, ki pridejo za njimi, skrbe sami zase, ko bo Kranj večji in bo potreboval več vode. In tako je prešlo vprašanje naprave vodovoda z osebnega na politično področje. Odsev tega boja kar sami preberimo v »Gorenjcu« št. 10, letnika 1901: »Volilci! Razmot rivaj te to stvar resno, pri prihodnjih volitvah imate odločiti, ali Kranj dobi zdravo vodo ali ne! Ne poslušajte kričačev, ampak premišljujte o stvari sami in potem volite. Za našo prihodnjost gre in le to imejte pred očmi. Ne bodite med takimi volivci — na te bo najhujši pritisk — ki so kot ljubčeki iz narodne pesmi »da imajo tako navado, da zmeraj kaj drtizga žele.« Marsikatera vest, prebrana v starem časniku, zbudi nehote v nas nekakšno nostalgijo, lepo misel na nekatere dobre stvari iz starih časov. Tako preberemo v »Gorenjcu«, da jc v marcu 1901 umrla v Kranju »kavarnarica gospa Karolina Gciger, stara 61 let«: Njena kavarna je bila nekaka špecialiteta našega mesta. Dokaj lepih uric smo preživeli v teh prostorih, kjer je originalna, segava, vedno vesela in poštena Gcigerjeva mama točila izborno črno kavo. Stari Kranjčani se gotovo še spominjajo nekdanje Gei-gerjeve kavarnice. Sprva je bila v Prešernovi ulici (v hiši pesnikove smrti), kjer je nasledila koncesijo prejšnjega kavarnarja Švicarja Flori jana Pua; potem pa se jc 1. 1904 preselila na sedanji Maistrov trg (prej Mesto št.53). Naslednik Pue je bil Kristian Geiger, napreden in razgledan mož, nekaj časa po letu 1860 tudi lastnik stare mestne hiše. In pa — seveda — tudi brumen član, celo podčastnik, kranjske Narodne straže v letu 1848. Ta Prešernov sodobnik ima določene zasluge za raziskavo zgodovine starega Kranja. O tel je namreč pozabi napis — bojda vklesan v neki razpadajoč kamen v kleti Mestne hiše (ki je bila tedaj njegova last!). Napis je bil seveda nemški in riman, po slovensko v nevezani besedi, pa slove tako: »Ko se je v tej viteški dvorani nadvojvoda Ernest v izbrani družbi žlahtnih prijateljev gostil, je bil zidane volje in pil v čast viteštva, v spomin na hrabre boje in v hvalo svojih habsburških fevdov — zlatega dolenjca.« Kristian Gciger se je še pred marčno revolucijo 1848 doselil v Kranj iz nemškega Ktimorajna (Koln ob Ren i). Potomci njegovi žive v Kranju še dandanašnji. A kaj je z ono nostalgijo, ki smo jo bežno navrgli, bo utegnil kdo vprašati? V Kranju danes — kljub vsestranskemu razvoju in ugodju — skoro ni gostinskega lokala, kjer bi bilo prijetno domače. Kaj šele ka-varnice, kjer bi človek ob kavi mogel v tišini prebirati časopisje, napisati pismo ali celo kaj več napisati. Bili so nekoč časi, ko so pesniki, pisatelji in esejisti prav v tihih kavarnah našli čas in navdih za pisanje, navdih za pisanje. C. Z. če vas vaša žena ne razume, zakaj ne napišete pismo za rubriko »Zaupaj se mi«? Svetovna razstava v številkah Res, da so svetovno razstavo v Osaki na Japonskem zaprli že septembra, vendar pa so nekaj številk objavili šele pred kratkim. Na razstavi je sodelovalo 76 narodov, v 183 dneh pa jo je obiskalo več kot 64 milijonov ljudi. Na dan se je poprečno izgubilo 263 otrok ali skupaj 48.000 otrok. Zbolelo je 75.600 obiskovalcev, osem jih je umrlo, ena ženska pa je rodila. Najbolj varčni so Japonci Splošno je razširjeno mnenje, da so Škoti najbolj varčen narod na svetu, pa tudi najbolj skopuški. Vendar pa Japonci privarčujejo v tej ali oni obliki 20 odstotkov svojega zaslužka. Večina delavcev in uslužbencev na Japonskem prinese s seboj na delo tudi kosilo, čeprav številne družbe nudijo delavcem tople obroke za nizko ceno. — Za Japonci so v varčevanju na drugem mestu Zahodni Nemci, ki prihranijo 16 odstotkov svojega zaslužka. Škoti prihranijo lc 8 odstotkov. Turizem v Avstriji Po podatkih o prenočitvah turistov je Avstrija med vode-čimi državami, ki se gredo turizem v Evropi. Lani je v Avstriji prenočevalo 6,5 milijona domačih in tujih turistov. Precej manj prenočitev je imela Švica — nekaj manj kot 5 milijonov, sledi ZR Nemčija z 2,9 milijona, Grčija 2,8 milijona, Francija 2,3 milijona, Italija 2,2 milijona, Jugoslavija 2 milijona in tako dalje. Avstrija ima tudi največji delež prenočitev inozemskih gostov — kar 69 odstotkov, sledi Jugoslavija s 65 odstotki, Švica s 63 odstotki in Španija z 49 %. Danes po svetu blodi okrog pet do šest milijonov Ciganov. Resnici na ljubo moramo povedati, da niso nikjer v svetu priljubljeni. Ljudje jih imajo za potepuhe, berače, čarovnike ipd. Narodoslovje pa je prav na primeru Ciganov zabeležilo edinstven primer v zgodovini. Cigani so uspeli tisoč let obdržati svoje značilnosti kljub množičnim selitvam po vseh kontinentih sveta. V zgodovini so se po svetu tako raztresli samo še Židjc, ki pa so se vživeli s civiliziranimi narodi posameznih držav in prilagodili življenju v novem okolju. Cigani so bili stoletja preganjani in zatirani, najtežje dneve pa so preživeli v minuli vojni. V nacističnih taboriščih so ustrelili, zadušili s plinom ali pa obesili prek 400.000 Ciganov. Tudi gorenjski Cigani pomnijo te dneve. 21. maja 1941. leta so v begunjske zapore pripeljali 43 Ciganov, zanimivo pa je to, da so se vsi pisali Rajhard, kar je razvidno iz knjige zapornikov begunjskih zaporov, ki jo hrani Gorenjski muzej v Kranju. Še danes je sporno vprašanje o poreklu Ciganov. Nekateri menijo, da je njihova pradomovina Egipt, drugi spet iščejo njihovo poreklo na področju Mezopotamije ali pa Indije. še pred prihodom Ciganov v Evropo so Cigane imenovali Egipčani. Ni nam znano, če so Cigani sami trdili, da so prišli v Evropo z obale Nila. Znano je, da so se vodje ciganskih skupin predstavljali kot vojskovodje Egipčanov. Cigani so se v Evropi pojavili pred petsto leti. Cigani se v srbski zgodovini prvič omenjajo 1348. leta, na Češkem 1399. leta, v Zagrebu 1378. leta, na Danskem 1420. leta, v Parizu 1427. leta, v Rusiji 1500. leta in na Švedskem 1515. leta. Tedanji nemški kronisti so zapisali, da so črnolasi ljudje, ki potujejo navzgor ob Donavi v dolgih karavanah, nekateri peš, drugi na konjih, z veliko prtljago in otrok, najbrž Tatari. V srednjem veku so imeli vsi sploh pa so bili vedno brezdelneži in rojeni lažnivci. Ciganska laž ima svoje zgodovinsko opravičilo. To je normalni refleks samoobrambe, saj so jih stoletja preganjali iz kraja v kraj. Ustno izročilo pravi, da so Cigani spremljali tatarsko vojsko na njenih osvajalnih pohodih z nalogo, da skrbijo za orožje. Oni so Tatarom brusili meče, pa zato baje še danes srečamo Cigane, brusilec nožev, če so Tatari zavzeli neko mesto in v njem ropali osem dni, so imeli Cigani pravico, da po osmih dneh poberejo vse, kar je v mestu še ostalo. Novejša zgodovina se nagiba k temu, da išče poreklo Ciganov v Indiji. Tako so v Indiji odkrili pokrajino, ki se imenuje Czigania in pa hrib, ki se imenuje Zigana. V knjigi o kraljih perzijski pesnik Firdusi pripoveduje sledečo legendo: »Okrog 420 let pred našim štetjem je Be-hram-Gur, moder in dobrohoten vladar, opazil, da njegovi siromašni podloiniki propadajo zaradi pomanjkanja zabave. Iskal je način, kako bi razveselil njihov duh in jih razvedril od napornega življenja. Zato je poslal poslan-ca Shankalu, kralju Kambodže in indijskemu maharadži. Zaprosil ga je, naj med svojimi podloiniki izbere in pošlje v Perzijo ljudi, ki bi bili po svoji nadarjenosti sposobni drutiint olajšati življenje i)i vnesti radost v enolično delo. Kmalu je v Perzijo prispelo 12.000 pevcev in godcev, moških in žensk. Behram-Gur jint je dal zemljo, oskrbel jih je z žitom in živino, da bi lahko brezplačno zabavali njegov narod. Že prvo leto so ti ljudje zanemarili poljedelstvo, pojedli so žito in ostali brez sredstev za življenje. Behram se je razjezil ter ukazal, naj ti ljudje takoj poberejo svoje glasbene instrumente in osle, pa naj gredo po svetu, da bi si s petjem služili vsakdanji kruh. Zato Luri še danes blodijo po svetu s trebuhom za Jože Vidic (i) Cigani nekoč in danes Cigani prave ali pa lažne prepustnice, prava ali pa lažna priporočilna pisma. Tc prepustnice za gibanje in priporočilna pisma so dobili od cerkvenih dostojanstvenikov in vladarjev. V teh pismih je pisalo, da Cigani za svoje grehe delajo pokoro tako, da se potepajo okrog in prosijo za miloščino. Lahko razumemo, zakaj so taka pisma Cigani tudi ponarejali. Iz 1423. leta je ohranjeno pismo naslednje vsebine: »Mi Sigismund, kralj Madžarske, češke, Dalmacije, Hrvatske in drugih krajev . . . Naš verni Ladislav, vojvoda Ciganov in drugih njemu podložnih, so nas ponižno zaprosili za posebno dobrohotno naklonjenost. To se nam je dopadlo, zato njihove prošnje ne bomo zavrnili, če omenjeni Ladislav in njegovi ljudje pridejo v kakšen kraj našega cesarstva, v mesto ali vas, priporočamo, da jim pokažete, da ste nam verni. Vi jih boste na vsak način ščitili, tako da so vojvoda Ladislav in njegovi Cigani lahko z.notraj zidov vašega mesta, in da se jim ne pripeti nič slabega. Če se bo med njimi pojavil pijanec in se bo dogodil nemil slučaj, vseeno kakšen, Mi želimo in strogo zapovedujemo, da ima samo vojvoda iMdislav pravico kaznovati ali pa od obtožbe oprostiti krivce ...« Iz besedila jc razvidno, da si je ciganski starešina izbral slovansko ime. Cerkvene oblasti so jim izdajale priporočilna pisma v prepričanju, da cigani res hodijo po svetu zaradi pokore. Ciganske legende pravijo, da je pradomovina Ciganov nekje v Mezopotamiji v Prednji Aziji, od tam pa naj bi se razpršili po vsem svetu. Skoraj vse legende so si enotne v tem, da so bili Cigani dobri kovači zlata, brona, železa in drugih kovin, godci, ki so zabavali ljudi in se ukvarjali s prerokovanjem itn. Na- kruhom, s seboj pa vodijo pse in volkove, na popotovanju pa kradejo dan in noč.« Neki angleški popotnik, ki je v preteklem stoletju prepotoval indijski pokrajini Sind in Beludžistan, je takole opisal ta narod: »Luri so potepuhi brez stalnega mesta bivanja. V teh in drugih pogledih so zelo podobni evropskim Ciganom. Vsaka njihova skupina ima kralja, na glasu pa so kot tatovi. Njihova zabava je petje, ples in pijančevanje. Poleg instrumentov vsaka skupina vleče s seboj še medvede in opice, ki so dresirani. V vsaki skupini so tudi posamezniki, ki se ukvarjajo s prerokovanjem . ..« Oglejmo si, kako je pisatelj Josip Jurčič v knjigi Jurij Kozjak opisal Cigane: »Kako uro od grada Kozjaka, pri majhnem potoku na zeleni trati, kjer sta dve stari vrbi ž.alostni pripogibali svoja ramena k tlom, sedela je druščina v lice zagorelih in zaraščenih mož okrog ognja. Črni lasje, rjava koža in v raztrgani obleki razgaljena telesa, vse to nam kaže, da so ciganje. Bilo jih je kakih enajst; vsi so imeli dolge nože za pasom. Ravno toliko konj, majhnih grivastih mušic S privezanim sedlom in raztrganimi culami na hrbtu se je paslo okrog. Žensk in otrok nimajo s seboj, in to je znamenje, da to ni navaden trop ciganov, kakor se privlečejo ra-^ di poleti in pozimi, temveč da nameravajo kal posebnega. Poveljnik tej druščini, grozni in strahoviti vsakemu posameznemu človeku, bil je velik, suh cigan svetlih oči. . .« Starejši ljudje se bodo nedvomno spomnim da so tudi pri nas pred vojno po vaseh hodili Cigani z dresiranimi medvedi, ki so bi u za nosnico privezani na verigi. Medvedi so plesali, Cigani pa peli: »Pleši, Marko, pleši . • Tudi dresirane opice so vlačili s seboj Na tP način so si služili kruh. MIHA KLINAR (MESTA, CESTE IN RAZCESTJA) IV. DEL Bedarija, za katero sem se bedak navduše- val, ker sem bil nič, ubogi nič! Socializem, ha,« bUj r"~*"= ^aKronota. »10 je stvar, ki jo potre-dna *'ud'e' ^i se sami ne morejo povzpeti z " Pa niislijo, da ji bo odrešil nekakšen sedajo .:: "fi nas se ta reč ni obnesla, pa tudi v bolidi- SiG ne ODnese- Stradajo. Lakota jih kosi se Federle zakrohota. "»To ^Jejo lju dna. Pa m iizem. pri 'siji se j« kakor jih je vojna »Pozabljaš, da začenjajo iz nič. Vojna, revo-li ria'- državlJanska vojna, intervencija kapita-T ičnih držav, zdaj pa še kapitalistična blokada. b°da Rusija si bo pomagala sama. Premagala k° bedo in lakoto, zaostalost, nerazvitost, in* la 0 kruh, imela industrijo ...« »Prazne marnje ...« »Zame ne!« n *pofem pojdi v Rusijo! Saj si se že med voj-jj Pajdašila z nekim boljševikom,« zgrabi Fe-i jf| J Pravo besedo, s katero se bo lahko odkrije Zene, ki ga je sinoči iznenadila s srečanjem gostilni, kjer bi je nikoli ne pričakoval, in ga ^mamila z lepoto, ki pa je nič proti temu, 'r niu lahko pokloni Anna-Marie. »Ne glej me _K0,« se ji posmehne v obraz, bledo pobarvan I u .Mesečine. »Vse vem. Bil je neki Konstantin. i^lO obleko si mu dala. Njegova pisma »Franc, Franc, podel si, podel .. .« »Menda si tega Konstantina nisem izmislil?« »N isi. Bil jc tu. V tovarni šote sva delala . *T°rej, priznavaš? Glej, glej?!« VenfU tUc'' Pobegniti sem mu pomagala. Bil je 'uar naš človek. Bil je socialist . ..« »Boljševik!« vpade Federle z glasom, kakor da jo hoče opozoriti na bistveno razliko. »In jaz moji ubogi materi nisem verjel, da si se vlačila z Rusi!« »Tvoji materi, umazani svetohlinki! Njej, ki mi je hotela iztrgati sina, njej ...« se iz štefi odpre veletok besed in se razlije v razburkano morje stare bolečine, ponižanj in vsega, kar je morala v penzberških letih pretrpeti. »Slavko ti bo lahko povedal vse. Slavku boš verjel. Dvakrat me je spravila v ječo, dvakrat z lažnivimi obtožbami ...« »Z lažnivimi? Daj, no, daj,« se posmehuje Federle. »Rus, ki si mu pomagala pobegniti, ni laž! Lagala si ti! Lagala pred sodiščem! Ne pa moja uboga mati,« pravi, ne da bi ji povedal, da je stara svetohlinka, do katere mu v resnici ni bilo ničesar, umrla kot pijanka v neki nepre-globoki luži nedaleč od hiše. »Sama si povedala, da si pomagala Rusu ,.. Sicer pa tvoja stvar . . . Do mene ti tako in tako nikoli ni bilo . . . Med vojno si dokazala. Pozabila si name. Nisi me iskala. Pobegnila si . . .« bi Federle rad prešel na umirjenejši pogovor. Čas ga preganja. Do jutra ne smeta ostati tu. Že tako ga je polomil, ker jo je pripeljal sem. Zato bi jo rad naglo pripravil do priznanja, da ga nikoli ni ljubila in da je prav s svojim zapletom s tistim ruskim boljševikom in s svojim pobegom iz Penzberga dokazala, da je za vselej zavrgla njega, moža. »Pobegnila si. Osem let in pol nisem vedel, kje si. Torej sem imel časa dovolj, da sem te pozabil. Zdaj pa prideš in se hočeš vnovič vriniti v moje življenje Pozabil sem te, da, pozabil . ..« »Še pred urami si govoiil drugače,« bi Štefi rada pozabila žaljivke, ki so se vsipale nanjo iz Francovih ust. N; prišla k njemu zaradi sebe. Prišla je zaradi Slavka, ki potrebuje očetovo pomoč. Brez te pomoči se bo le s težavo prebijal do mature »Pozabiva, kar je bilo med nama,« se zaradi Slavka ponižuje pred Federlom. »Nisva sama,« govori o Slavku Rada bi ga spomnila na otrokovo rojstvo v Grazu, mu priklicala v spomin Slavkovo otroštvo, pa ne more mimo Francovih pobego\ in življenja z ono drugo, ki ji je Franca odtujila njei in otroku pa povzro- čila toliko nesreče in gorja, da ga ni moč z nekaj besedami izpovedati. »Pomisli samo, kako mi le bilo, ko si naju zapustil v Trstu in pobegnil v Meran,« pravi, ne da bi omenila Anno Bauerjc-vo. »Si pozabil na Innsbruck? Takrat bi me pustil samo z otrokom, pa bi se ustalila v Inns-brucku. Me nisi prosil, ko sva prišla z otrokom v Trst, naj ostanem pri tebi in da bova začela novo, lepše življenje. Verjela sem ti, da si se umiril, pa . . .« »Nehaj, nehaj s spomini, ki ne vodijo nikamor,« bi rad prekinil njen samogovor. Toda Štefi ne more prenehati. Mora ga spomniti na njegov drugi pobeg. »Kako bi ne bežal? Nisva bila za skupaj!« »Po tvoje morda res ne. A zakaj si me potem vabil v Graz?« ga vprašuje, ne da bi omenjala Anno Bauer. »Zakaj? Zakaj? V svojo nesrečo, kajpak!« »V svojo nesrečo? čudno? Čudno?« »V nesrečo, da! Brez tebe bi se povzpel v Hartbergu! Uspel bi s svojim časnikom!« »Kajpak, jaz sem zakrivila polom,« je Štefi za trenutek pikra. »Ti, ti . . . Moja mati je imela prav. Prinašalka nesreče si. Ja, prinašalka nesreče takrat, pa tudi sedaj ... Ti bi onesrečila slehernega... O, to sem že zdavnaj čutil, že zdavnaj vedel... Pa te srečam sinoči in ti grem na limanice . .. Premamila si me . . zapeljala ... Nisem ravnal prav, da sem te pripeljal sem ... Osem let... V teh osmih letih se je marsikaj spremenilo. Tujca sva si, še večja tujca, kakor sva si bila ...« »Tujca? Morda? Vendar imava nekaj skupnega .. . Sina imava ... Slavka imava. Ja, Slavka! Tudi nanj bi moral pomisliti, Franc .. . Otrok te je hudo pogrešal. Iskal te je. Pisaril pisma . .« »Povedala si. Vse si že sinoči povedala ... Ne ponavljaj! Res, sina imam. S teboj ga imam, a .. .« Štefi čaka, da bo Franc povedal do kraja, kar je mislil. Franc pa premolkne. Loteva se ga zadrega. »No, le povej! Bi rad rekel, da ti je tudi sin tujec?« Zakaj ni več petja na vasi (8) . Četrtkovi večeri ,n narodna glasba kar"^ P£tocnik iz Selške doline (Bukovica 24) nam je pisal koi^ ?,rat- Prvo pismo, ki nam ga je poslal še pred začet-škrat ^Javljanja naših zapisov o petju na vasi, je tiskarski a>i,ge ' ^Pregledal, zato ga v začetku nismo najavili kot s'trbehZ^P'Se' Poto^n*k nam le potem pisal še enkrat — v se mu ' ^ e njegovega dopisa ne bomo objavili. Opravičujemo opisj ' **er smo prvo pismo spregledali. Ker so v njem tudi se niso ^terih zanimivih Pustnih običajev, ki v naši rubriki ko 0o bi,i opisani, bomo objavili tudi te, seveda pozneje, "•oz naš0 anketo pri kraju. 'jenje ZnUmJi vojni se je živ- Tuda stari kmečki običaji nK;nUo a|vYas' temeljito spre- gredo v pozabo. Veliko je de]0 v* Mladi odhajajo na bilo včasih kmečkih del, pri žiutraj .°var-ne — nekateri katerih so vaščani pomagali f£>dj tep118' Popoldne. Za- drug drugemu. Ob takih pri-^Orejo \ fentje zvečer ne likah se je vedno pelo. Mla-uPaj na vasovanje. dina se je učila petja od starejših. Tako je šlo iz roda v rod. Danes pa se mladi skoraj nimajo kje naučiti peti stare slovenske narodne pesmi, še v ljudskih šolah zelo malo pojejo, radio in televizija pa sploh odvračata mla-dino od narodne pesmi, saj so popevke na prvem mestu. Če je, na primer, oddaja z mešano zabavno glasbo, lahko večkrat slišimo napovedovalca, ko reče: »Zdaj pa še ena za mlajše poslušalce.« Seveda je s tem napovedana popevka. Torej je narodna pesem samo za starčke! No, res je na radiu še dosti tako imenovane narodno-zabavne glasbe, vprašanje je le, če tiste pesmi res smemo šteti za narodne! Spomnim se nekaj let nazaj. Takrat je bilo v naši vasi še malo radijskih sprejemnikov. Tudi pri nas ga nismo imeli, pa smo hodili drugam poslušat četrtkove večere, največ zaradi petja. Takrat so velikokrat peli Fantje na vasi; znali so tako lepo in preprosto zapeti, da nas je vse prevzelo. Če bi danes predvajali več takega petja, bi tudi današnjo mladino pritegnili k poslušanju in petju. Zakaj ne bi Marjan Kralj izkoristil svojih sposobnosti še za to, da bi navdušil našo mladino za lepo domačo pesem. Slovenska mladina ima še veselje do petja. Doka/, za to so številni zbori, ki še obstajajo, še ni dolgo tega, ko som slišal zbor iz Britofa pri Kranju. Zelo lepo so peli. Žal na radiu verjetno ne bo več mesta zanje. Razne popevke pa lahko slišimo vsak dan. Še lahko slišimo slovensko narodno pesem, le slovenska glasbena javnost bi ji morala dati mesto, ki ji pripada. Vzrok, da petje na vasi izumira, je tudi v tem, ker se danes vse preveč pehamo za večjim in čim lažjim zaslužkom, pri tem pa postajamo vse bolj živčni, nervozni. Nervozen človek pa nikoli ne poje. Včasih smo peli, če smo bili veseli, v žalosti pa je pesem pomagala, da se je človek notranje sprostil. Zdaj pa nam je postal denar glavni cilj . . . Slovenci bi morali biti na svojo narodno pesem zelo ponosni, saj so redki narodi, ki bi znali tako lepo več-glasno peti kot mi. Prepričan sem. da bo današnji človek spet začutil po- trebo po lastnem udejstova-nju tudi v petju. Nekdo bo moral mlade prepričati, ua bo še prav tako mlada in napredna, če bo prepevala narodne pesmi. V škofjeloški občini imamo predsednika skupščine Zdravka Krv i na, ki prav rad poje, pa mislim, da mu nihče ne more oporekati, da ni mlad in napreden. On naj bo vzor vsem mladim! Franc Potočnik Hrup avtomobilov in petje Antonija Pravst iz Hrastja nam je takole napisala: Tudi jaz soglašam s pisci dosedanjih člankov, ki v glavnem poudarjajo, da je vzrok za prenehanje petja na vasi predvsem spremenjen način življenja in množična zaposlitev ljudi z dežele v tovarnah in ustanovah v mestih. Rada se spominjam časov, ko se je na vasi prelepo petje razlegalo pozno v noč. So pa še drugi vzroki, zakaj tega ni več. Kdo naj bd danes sploh še mogel slišati ubrano petje fantovskih glasov, ko pa hrup avtomobilov ne preneha niti minute!? Tudi če bi fantje peli, jih v marsikateri vasi zaradi ceste in prometa ne bi slišali! Ljudje divjajo s svojimi avtomobili do ranih jutranjih ur. In drugi vzrok: Kdo pa bo še pel v temnih nočeh, saj se tisti, ki ima količkaj glasu, lahko izkaže v Ljubljani na RTV! Tako hitro najde kup oboževalk, pa še kakšen dinar zasluži. Včasih so fantje s petjem izražali hrepenenje do tistih, ki so jim bile pri srcu, da bi jih slišale. Dandanes pa ie vse drugače: na enem vos H stoji Janez z Micko, na drugem pa že osvaja Franck.) .. Antonija Pravst k?T5?riisRi ,ri UudJe Kako so SLA KI osvojili Ameriko (is) »Sedimo v sprednjem delu letala. Zaradi enotnih oblek in napisov Slak vzbujamo precej pozornosti. Sopotniki, sami prijazni ljudje obeh spolov, nas z zanimanjem opazujejo. Beseda rodi besedo in kmalu se zapletemo v pogovor. Dobro uro kasneje smo že veliki prijatelji. Sploh opažam, da je v zraku laže začenjati pogovore kot, denimo, v avtobusih ali vlakih. Pojav bi brez dvoma zaslužil podrobnejšo raziskavo. V Denverju ostanemo le pet, šest ur. Z aerodroma oddrvi mo do dvorane, polne nestrpnih poslušalcev, ki komaj čakajo, da jim bomo zaigrali in zape'i. Nastop seveda uspe, vendar nc utegnemo podrobneje opazovati reakcije občinstva. Takoj po koncertu moramo namreč na pot, ki pelje proti zahodu. Pred seboj imamo 9 ur nepretrgane vožnje. Končni cilj je mestece Ročk Springs v državi VVvomingh. Toda o njem pozneje« KAVBOJI ŠE NISO IZUMRLI »Kljub precejšnji utrujenosti in enakomernemu, uspa-vajočemu brnenju avtomobilskega motorja mi spanec ni mogel do živega. Najeti kombi je vztrajno požiral kilometre, nc meneč se za mesta in pokrajine, skozi katere smo brzeli. široka osem-pasovna cesta si kot kača utira pot čez deželo. Okolica in stavbe so sprva precej podobne evropskemu Severu, kasneje, v Coloradu, pa preidejo v brezmejno rjavkasto stepo, ki jo poživljajo kamnite gore nenavadnih oblik. Rek in potokov ni videti, le tu in tam kakšno jezerce, obdano z belim pasom soli, razbija morečo enoličnost rahlo valovitih prostranstev. Edini prebivalci ncgostotljubnih ravnic so krave, tisočglave črede živine, ki mulijo žilavo, v šopih rastočo travo. Dan se je nagnil k večeru. Neopazno so stepe prerasle v bujno poraslo savano. Zahajajoče, žoltordeČe sonce je pozlatilo planjavo in ji dalo popolnoma nov, čaroben sijaj. Potlej je — malone hipoma — nastopila noč in žarometa avtobusa sta bila odini svetli točki v temnem niču. Ročk Springs, tipično za-padnjaško gnezdo, polno starih pivnic, bi — če bi s pročelij odstranili neokusne svetleče reklame — lahko služilo za snemanje vvester-nov. Polno je kavbojev, ožganih, krepkih fantov, ki na konjih ali džipih drvijo okrog in čuvajo govedo. Slovencev tod ni malo. Skoraj vsi so doma iz okolice škofje Loke. 6. oktober. Danes smo bili priča dokaj redkemu pojavu, o katerem sem pisal v enem i/.nu'd prejšnjih nadaljevanj, a ga osebno še nisem doživel; v enem samem dnevu so se izmenjali trije letni časi. Zjutraj jc pritiskiila poletna vročina, opoldan sta dež in veter ustvarila tipično jesensko vzdušje, zvečer pa se je razdivjal pravi zimski mete/, ki noče in noče pojenjati. Tla so pokrita s 5 centimetrov debelo snežno odejo. No, mene sprememba ne moti. V sobi sem odkril klavir in orgle ter .organiziral' solo predstavo. Imenitno sem se zabaval. 7. oktober. Spet nam je težko pri srcu, ker moramo naprej. Sinoćnji nastop in ljubeznivost prebivalcev, katerih družabne navade so popolnoma demantirale splošno veljavno mnenje, da v zanikrnih, od boga pozabljenih krajih srečaš bodisi čudake, bodisi vase potegnjene, zagrenjene puščobneže, sta zapustila izreden vtis. Ročk Springsa zlepa ne bom pozabil. Dopoldan torej krenemo na 330 milj dolgo romanje v Aspen. Romanje pravim zato, ker je cesta polna žametov, ki povzročajo šoferju hude preglavice. Ure in ure dolgo ropotamo čez pobeljeno prerijo. Pusti pašniki niso več neobljudeni. Poleg dolgoro-gih ameriških krav je vzdolž asfaltnega traku tudi precej šakalov. Mraz in pomanjkanje hrane sta jih prisilila, da so sc priplazili bliže človeških naselij.« V KANJONU REKE COLORADO »Petdeset kilometrov dlje je zaradi manjše nesreče promet začasno zaprt. Zatečemo se v umazano obcestno restavracijo in naročimo kavo. Tri zavaljene natakarice zdolgočaseno buljijo predse. Brž plačamo in zlezemo nazaj v kombi, ki odbrzi dalje. V Coloradu smo. Sneg izgine, zamenjajo ga mehke zgodnje-jesenske barve. Nenadoma opazim, da zavijamo v slavni kanjon reke Colorado. Ob avtostradi so nanizana drobna, slikovita naselja. Spominjajo nas na prizore iz Dis-nevevih risank. Avtomobil kako uro vozi po dnu soteske in šele nato prične lest i na vzgor, planoti nasproti. Prizor, ki smo mu priča, je neponovljiv. Rdečkaste stene, podobne tisočrnetrskemu oka-menelemu valu, silijo kvišku, k nebu, in so nema priča vsemogočnosti narave. Milijon let jc bilo treba, da so se okljuki reke prezrli do dna debelih skalnatih plasti, kjer zdaj pohlevno vijugajo navzdol, stisnjeni med navpične strmine, sadove svoje nekdanje moči.« (Nadaljevanje prihodnjo sredo) Janez Rebernik Janez Dolinšck Na Možjanci Za prebivalce vasice 678 m nad morjem je garanje na kmetijah edini vir dohodka Zelo rad hodim po odmaknjenih hribovskih vaseh. Ljudje so veliko bolj prijazni, ljubeznivi in neposredni. Lahko se na vse mile viže pomenkuješ z njimi in le redkokdaj jim zmanjka besed. In čeprav njihove kašče in shrambe niso prenapolnjene, ti radi postrežejo. V sredo sem obiskal Možjanco, vasico, ki leži 678 metrov nad morjem, na obronkih krvavškega predgorja. Dobrih sto metrov dalje od Alp pensiona v Tupaličah, (če I,remo od Kranja proti Pred-tvoru), se odcepi makadamska cesta v hrib. Njena višinska razlika jc 200 metrov. Zgradili so jo 1957. leta. Glav-li graditelj je bila takratna gozdna uprava, veliko pa so pomagali Možjančani sami. Zvozili so ves kamen, vsak kmet pa jc dal še pot metrov hsa. In še za lopate in krampe so morali krepko prijeli. Danes je cesta takšna, da le ob največjem snegu in poledici ni1 prevozna. Za Možjanco je značilna rdečkasta prst, ki ji domačini pravijo kar »labora«. Vas ima 14 hišnih številk, od tega jih nekaj že visi na počitniških hLšicah. Nobena skrivnost ni, da je vasica privlačna za »vi-kendaše«, ki prihajajo som zaradi miru, prijetne okolice in prijaznih ljudi. Možjančani so kmetje. Nekaj jih ima po cel »grunt«, ostali pa po pol »grunta«. Torej, kmetije niso preveč velike, zato tudi zaslužek ni velik. Zaradi tega sc večina mlajših odloča za delo v dolini, na pred dvorski žagi in v Kranju. Večina jih hodi na avtobus peš, nekateri pa imajo že osebne avtomobile. Za- radi oddaljenosti od glavne ceste se njihov delovni dan začenja zgodaj, saj je do avtobusne postaje v Tupaličah debela ura hoda. In prav toliko nazaj. Možjančani prenašajo to brez godrnjanja. ŠKODA ZARADI DIVJAČINE Ko sem sc skupaj s fotorc-porterjem Francijem in profesorjem Zorcem vrtel okrog cerkve sv. Nikolaja (ta svetnik je njihov patron), se nam je pridružil domačin Rebernik Janez, po domače Mcž-narjev Janez. 2e vrsto let si prizadeva, da bi napredek iz doline prišel tudi k njim. Vsaj tisto, kar je najosnovnejše za povezavo s svetom, so dobili. Cesto, '1950. leta elektriko, pred vojno vodovod in skromno javno razsvetljavo po vojni. »Vendar smo morali skoraj vse zgraditi sami,« pravi Rebernik. »Graditeljem Vikendov, ki jih je tod okoli vedno več, priporočamo, naj sami poskrbijo za vodo. Vode nam večkrat tudi zmanjka. Ne preostane nam drugega, kot da jo po strmem bregu nosimo iz doline Močive ...« Mežnarjevemu Janezu ni zmanjkalo besed. »Kmetje plačujejo res nekaj manj davka zaradi višine, vendar pa je prispevek za socialno zavarovanje visok. In to napišite, da nam povzroča divjačina veliko škodo. Predvsem divji prašiči. Kadar Jih lovci preganjajo, jim radi pomagamo. Prav tako pa nam tudi toča kdaj kaj zbije. Takšne, kot je bila 1968. leta pa še ne pomnimo. Kot pest debela. Kar je bilo na planem, vse je razbila. Še med vojno nas ni bilo tu** tako strah kot takrat. Prep*3' šeni smo kukali izza oken . < Vendar pa Možjanca ni 13' ko neznana, kakor bi si ':<*° mislil. Rebernik mi je pO*!j dal, da prihaja ob sobotah >n nedeljah k njim veliko izld^ ni kov. Pa še nc pritožujejo se, če na Možjanei ni gostil* ne. Pri vsaki hiši imajo d> mačo »kačjo slino« in dober domač kruh in kaj zraven. Iz razgovora z Janezom $cja še izvedel, da so tudi motorne kosilnice že prodrle m Možjanco. Traktorjev še m majo, ker sc zaradi vcliW nagnjenosti terena ne obrtf" sejo preveč. SAM NA KMETIJI Ko smo se odpravljali Pr<> ti domu, smo se zapletli | razgovor s KodrmanovinU« Streljaj od Kodrmanov s«10 opazili Janeza Dolinska, *» sam obdeluje kmetijo. Zalo tili smo ga pri branju Glasa in Kmečkega glasa. Povedal nam je, da ima 10 hektarov zemlje in da goji vse kuHU' re, vendar sc po njegove^1 mnenju to ne izplača več Pravi, da bi se še najl'olj splačala živinoreja. »Garanj je pri nas. Gnoj in &nX^a moraš nositi v breg, povn^ pa še orati ne moreš na nem. Vse žito, kar ga pn^ lam, ni vredno več kot ™ jurjev, če pa računam delo *? ostale stroške, pa znese ■fjj manj 600.000 dinarjev.« Dolinšek je pri povedo vfJ» trn »Naša največja nadlog3 } zaostalost. Predolgo so zapostavljali, sedaj pa se enem dnevu ne da poprav^ vsega. V preteklosti je «iar' sikdo rekel, da nam bo polrtlf gal, v resnici pa je izk°r ščal... No, prav ta taoi[V lost je kriva, da mladi " \ ostajajo doma. Le kdo se & valjal po tem bregu, še 1 ne vem, zakaj sem ostal. * ' da, sedaj mi ne kaže drug* ga . ..« I Kratek je tale zapis o Pri'| jazni Možjanci in njenih P**!! bivalcih. Kratek kot OJH obisk. Drugič, ko bo več & sa, bo tudi pisanje daljše! Besedilo: J. Košnjek Fotografiji T. Perdan Pod Krivo čuko in Kajmačkalanom so pokopani slovenski fantje »Sem naročnik Glasa, be-'em pa tudi ostale časopise,« nam piše Rudolf FRANTAR ** Požcnika 13 pri Cerkljah. »V njih berem obletnicah in •» zadevajo boje za Jugoslavijo Berem o koroških Maistrovih borcih, berem o tem ali °nem, obleti Ionske fronte pa ni omenjena nikjer. Turii Proste o jubilejih, proslavah, ki on*™ ' Derem o tem ali ■2. f°b,Ctnlca Poboja seniki ronte Pa ni omenjena brn. . TudI tu so se bojevali AliM sl°venski fantje. - Je bil nas boj tako malo po vreden, da se nas danes & letih, nihče ne spomni jantar, ki se je sam udele-bojev na solunski fronti, J nadalje sprašuje, če bodo tt hoji tonili v pozabo in z ijbni vse žrtve, ki so padle j**1 Krivo čuko, Kajmačka-knom, Sokolcem. Med njimi g hili tudi kranjski Janezi, ^ii sc, da utegne ta megla Pozabe zakriti tudi našo slav-* osvobodilno borbo ... glasili smo se pri Rudolfu Šmarju v Poženiku. Možak J samo eden redkih še žive-r"1 udeležencev solunske jMe z Gorenjske, ampak je J*n tudi kot kopač vodnja-Jj (štern). Ta posel je potoval po očetu. {J dejal: Jfrne bos lahko še kopal, »oda . Le-ta mu fant, zapomni si, °ol lahko še v moSrodon *** ts umr]. bo ', *Wo!!1 .vodovod. Zato se je l H«eL ,ZUČl1 tudi 23 vod°-| i*^83 -nstalaterja. Vzpo- ^ vrJ, tcni pa Je Pridno ko- ' Sal l,Jakc- NaiKl°bljega je ' S J iT1**1 v°Jno Pri Bo- . t ^ V V- • i" , ? met^L n,U- G'obok je bdi 1 S lJ!etrov, kopal -o L i„ let! Vsti pa ga je •HiSln?0tt0- Veliko bolj za-' ^'nskfr Frantarjeva pot do f Ok fr°nte. 1914- ,eta so ga po-rftj k 1?v vojsko in ga dode- ^Itnt-W 5??"nontu kranjskih >s KtOalu J, se| je v Galicijo. J me Je zadel ,šrapner. Stepli smo se z Rusi. Odšel sem s fronte v bolnico, čeprav Rusov Še videl nisem,« pravi. Ko jc ozdravel je odšel v Karpate. 1915. leta so ga Rusi ujeli. Nikoli ne bo pozabil prijaznosti in dobrote Donskih Kozakov. Z ujetniki so ravnali kot s svojimi, posebno če so bili Slovani. Naslednja Frantarjeva postaja je bila Odesa. Tja so strpali ujetnike. Med njimi so začeli zbirati prostovoljce za odločilni udarec proLi Avstrijcem, Nemcem in zaveznikom. Rudolf ni pomišljah Odločil se je za prostovoljce. Le-te so premestili v Arhangelsk, od tod v Anglijo in Francijo in naprej v Italijo. 1918. leta so jih prepeljali na Kri. Ta otok je bil odskočna deska za solunsko fronto, za Kajmačka-lan, Krivo čuko, Sokolac itd. Frantar je prišel v srbski bataljon. Sicer pa naj prLoo-veduje sam: »Spomnim sc, da me je komandant predstavil bataljonu kot edinega Slovenca. Zato so me spoštovali. Septembra se je začelo. 300 francoskih baterij je šest ur nepretrgoma tolklo nemške in bolgarske položaje. Ko smo šli v zadnji juriš, smo videli žalosten prizor. Tam, kjer je bil sovražnik, niti kamen na kamnu ni ostal. Žive duše ni bilo nikjer. Samo mrtvi, podrta drevesa, porušene hiše, ostanki orožja itd. Žalostna slik.. Najbolj hudo pa mli je bilo, da je obležalo na solunski fronti toliko Slovencev. Njihovi grobovi ne bodo nikdar odkriti ...« Prav zaradi tega želi Frantar, da bi dobili tudi solunski prostovoljci javno priznanje, prav tako, kakor ostali prostovoljci, ki so sc borili za Jugoslavijo. J. Košnjek U Trbojska mladina ni brez dela t v »K .rnladine Slove % Tr^0beine- Za'o se ^ g3F činT Na " "rKani2 vidnejše /\rali so že šte-avanja, med kate '" le bilo najbolj obiskano Epie, na Vaterem so govo-1*0 na?c*Ti federativnem ]>oenem sistemu. Po prednju Se je razvila živahna ■r?rava- Mladinski aktiv v or^lah Pripravlja ob vseh ^embnejših praznikih pro-Ve- 14. marca pa bodo na ^ačem odru zaigrali Kra 1 oa Beta j novi. Igro pri-^vUajo v okviru Kuda. vendar igrajo mladi večino vlog. Le dve ali tri igrajo starejši. Pred Kraljem na Bet a j novi so igrali že Divjega lovca in Dom na. Mladina iz Trboj je bila prav tako zelo aktivna ob referendumu za izgradnjo osnovnih šol v kranjski občini, za kar so prejeli tudi nagrado. Največji problem zanje pa je, ker nimajo svojega prostora in gostujejo v skromni sobici, kjer imajo svoje mesto tudi ostale družbenopolitične organizacije in društva. V njem so organizirali tudi disco klub, ki Jc za zdaj še dobro obiskan. -jk Možjanskl otroci na poti v šolo. Preden se bodo usedli za klopi v novi preddvorski šoli, bodo morali prepešačiti dobre tri kilometre poti. V ozadju se vidi stara kmečka hiša, ki je danes predel.m.« v vikend. Foto: F. Perdan MODELI Občni zbor hortikulturnega društva Kranj Več podpore društvu HorLikulturno društvo Kranj je imelo prejšnji teden 9. redni občni zbor, ki se ga 7 izjemo članov in predstavnikov zveze hortikulturnih društev Slovenije in predstavnika turističnega društva Kranj, ni udeležil nihče od vabljenih. Ob tem se nam vsiljuje vprašanje, zakaj nekateri naše delo podcenjujejo in se jim ne zdi potrebno spremljati delo nekake vrtičkarsJce organizacije. Če kdo tako misli, se močno moti o delu in prizadevanjih našega društva. V naprednih deželah imajo tudi privlačno urejeni vrtovi, cvetje na oknih in balkonih, negovana pokrajina, parki in zelenice veliko vlogo v privabljanju turistov. Propagiranju zelenja in cvetja posve- čajo vso pozornost, saj je to ne nazadnje kapital za razvoj turizma. Pri nas mnogi mislijo, da je vse to odveč, saj je Gorenjska že sama po sebi dovolj privlačna. Zato ne vedo, da je treba tudi pokrajino negovati in urejati, da bo kot cvetoči vrt. Brez zelenja in cvetja ob hišah si naših krajev ne moremo misliti. K temu mnogo pripomorejo tudi naši člani, ki jih je že 320. Naši člani ne samo, da vzgajajo vedno nove okrasne rastline, pač pa širijo tudi hortikulturno miselnost. Društvo ne skrbi le za individualne vrtove, ki so bolj ali manj urejeni in oskrbovani. Dve tretjini javnega zelenja je neurejenega in nevzdrževanega, ker za to ni J usti nova kitara Robičev Justin iz Loga pri Kranjski gori še danes rad za-brenka na kitaro. »Za igranje me je pred štiridesetimi leti navdušil Lovro Hlebanja—Hlebanjev Voren. V ansamblu sem igral. Vsako nedeljo so ob naši muzlki plesali v privatni hiši, redkokdaj v gostilni. Denarja z igranjem nisem služil, le sem pa tja so nam podarili kak dinar. Od današnjih ansamblov narodno-zabavne glasbe ml je najbolj všeč Slak, Dolžan pa Avsenik in drugi. Se danes, kadai sem dobre volje, vzamem v roke kitaro, si zabrenkam in za-Pojem. A. Kerštajn Predavanja RK v Sv. Duhu RK Sv. Duh je v zimskem času pripravil za člane tri zanimiva predavanja. Predavatelj dr. Tone Košir je govoril o živčnih, duševnih in rakavih obolenjih. Udeležb« na vseh predavanjih je bila zelo dobra. S predavanji bodo nadaljevali jeseni. Prav tako je RK na tem področju pripravil izredno krvodajalsko akcijo, ki se jo je udeležilo 36 krvodajalcev. denarja. Tako čaka na boljše dni tudi kanjon Kokre, ki bi bil lahko privlačna turisLična točka, a je sedaj vse prej kot to. V okolici mesta so gozdovi in poti obdani s kupi smeti in raznega odpadnega materiala. Celo zelenicam ob stanovanjskih blokih in v mestu ni prizaneseno. Spomladi pred čiščenjem so videti kot eno samo smetišče. Društvo si prizadeva za čistočo mesta, saj je to pogoj za lep videz zelenic. Hortikulturno društvo se trudi, da pridobi kar največ somišljenikov za svoje delo. Za izobraževanje organizira poučna predavanja, demonstracije, oglede lepih vrtov, ekskurzije v urejene kraje, tekmovanja ter pomaga članom pri preskrbi s potrebnim materialom in podobno. Delo društva bi se lahko še bolj razmahnilo, če bi društvu skupščina občine Kranj pomagala vsaj v taki meri kot drugim sorodnim organizacijam. Tako pa je naše društvo edino hortikulturno društvo v Sloveniji, ki stoji na lastnih, žal še ne dovolj močnih nogah. A. B. NAGRADA LOKE 71 Mednarodna motociklistič-na federacija FIM je tudi letos zaupala izvedbo cestno-hitrostnih dirk za Nagrado Loke avto-moto društvu iz škofje Loke. To bo že 22. prireditev po vrsti, izvedena pa bo 29. in 30. maja v S kolji Loki. Prireditveni odbor deluje že štiri mesece. Rezultati dela so se že pokazali. Brez poslanega pravili n i ka, rok prijav jo 26. april, in samo na podlagi FIM koledarja je prijavljenih že 150 startov, prijavljeni pa so tekmovalci iz 18 držav. To so seveda prijave brez Jugoslovanov. Prireditveni odbor bo skušal stopiti v stik s podobnim odborom v Opatiji. Na opatijski progi bodo namreč dirke teden dni prej. Verjetno bo precejšnje število tekmovalcev nadaljevalo pot v Škof jo Loko. Zato bodo v Škof j i Loki naredili le posamezne zamenjave, ker je prijav za ozko škofjeloško progo žc zdaj dovolj. In kdo se je že doslej prijavil? Prijavljeni so stari znanci s škofjeloških dirk, )e pa rudi precej novih. Naj ktf naštejem nekatere najboljše« Bob Coulter — Irska, Matrice Havvthorne — VdtfP Britanija, Ginger Moiiov * Nova Zelandija, Gvula M;,r' sovszkv — Švica, Laszlo Sz* bo — Madžarska, Bitllic N»* son — Velika Britanija, J<>hfl Dodds — Avstralija itd. povem, da je bil lani Mollov drugi na svetovni »* stvici v razredu do 500ccit»« Največje težave imajo reditelji s finančnimi srod' stvi. tekmovalci zahtevajo znatno višje vsote za start' nine zaradi devalvacije. Zat0 se je odbor že obrnil na P0-samezna podjetja za denarno pomoč. Za pokrovitelj***? bodo zaprosili domaČe P°\ jetje Transturist, od ka,erc"^. tudi pričakujejo vso P0^ poro. Predsednik prireditven^ odbora je predsednik škoiF loške občinske skupščine variš Zdravko Krvina. J. Govekar Zborovanje gorskih reševalcev Letno 500 nesreč na smučiščih in 50 nesreč v gorah V soboto je bil v Ljubljani redni zbor gorskih reševalcev Slovenije, na katerem so ocenili dveletno delo. V Sloveniji ima Gorska reševalna služba (GRS) 15 postaj. Nekatere postaje imajo v svojem sestavu tudi reševalne skupine, ki delujejo v manjših krajih pod gorami. GRS ima 213 rednih članov, od tega 13 zdravnikov, 13 inštruktorjev in 16 vodnikov lavinskih psov. Pri postajah sodeluje še 10 zdravnikov, ki pa niso redni člani GRS. Čeprav nenehno vključujejo nove člane, je vendarle poprečna starost članstva 41 let. V krajih pod gorami primanjkuje lavinskih psov in vodnikov. Človek, ki nI seznanjen t delom Gorske reševalne službe, bi pričakoval, da bo na takem zboru predvsem govora o nesrečah v gorah, o reševanju ponesrečenih alpinistov in planincev. Pa ni bilo tako. Največ razprave je bilo o nesrečah na naših smučiščih, kjer se pripeti letno okrog 500 nesreč. V gorah je nesreč desetkrat manj. V zadnjih dveh letih je GRS organizirala 10.3 gorske reševalne akcije in 1108 reševalnih akcij na organiziranih smučiščih, število nesreč raste Iz leta v leto. V zadnjih dveh letih so slovenske gore zahtevale 28 smrtnih žrtev med njimi tudi enajst organiziranih alpinistov in reševalcev. Kaže, da je vzgoja gornikov nezadostna. Nesreče zadnjega leta kažejo, da telesna kondicija še ni dovolj za varno hojo in plezanje v gorah, ampak je potrebna tudi temeljita psihološka priprava. Zdravniki so ugotovili, da je največ nesreč na smučiščih v zgodnjih jutranjih urah, ko smučarji še niso ogreti, in v popoldanskih urah, ko so utrujeni. Vzrok za več kot 65 odstotkov prelomov kosti je v tem, da se ne odpnejo varnostne vezi. Na smučiščih se ponesreči največ otrok. Zastavili pa so si vprašanje, če je res gorska reševalna služba poklicana, da rešuje ponesrečence na organiziranih in urejenih smučiščih ali Pa ' to zadeva, ki bi jo moral P vzeti lastnik smučišča? . Slišali smo precej pikri" P račun tega, ker gorska rc valna služba nima svojega likopterja. To je nar° sramota, so dejali in skic«) j da bodo še nadalje vztral4 Slo-te* pri zahtevi, da se GRS venije opremi s helikop V naših gorah so se prctt, lo leto pojavile table % »Nevarna pot« ali »Pole<'c\\ la pot«. Prav bi bilo, da { vse reševalne postaje PoS le na svojem področju table. Med naloge pa so na P^ sin*' zapisali: »Pon»,a, vrste Gorske reševalne be.« J« VUliC Prva pošiljka japonskih avtom**' bilov bo prispela v Kamnik mal* Januarja letos so v Kamniku ustanovili novo podjetje »SEC« — SVIT EUROPEX COMERC, ki se bo ukvarjalo s prodajo in servisom japonskih avtomobilov. Po slovenskih cestah že vozi 140 toyot, do konca leta pa jih bo še znatno več. Blizu tovarne Svit bodo začeli graditi servis za toyote. Idejni načrt je že pripravljen. Dokler dela ne bodo končana, bodo avtomo- bile prodajali na ProS ^v* Svita. Tudi delavce %a^\p serviis že Imajo. Prva P0* po japonskih avtomobilov ^ > ?> maja. V prvi P^l°vl?\,i # Kamniku dobJ»* do K" d* prispela v Jugoslavijo 1 maja bodo v prodajo 500 trtyot, septembra pa li 300. Potrebno je poudarit fcorfo letos v Kamniku ■ ^ dlll edini servis v Sloven prodajo in popravilo v skih avtomobilov. SREDA - 24. marca 1971 Še vedno premalo čistoče Občni zbor Turističnega društva Preddvor ki je Mijgek zvečer, se je začel svečano. Najprej so to^^^^K Franceta Perovška, Črtomira Zorca, Staneta Tavtorja. Marjana Krišlja in Janeza Pernuša imenovali z a ^stnc^e^ £££ nato pa je predsednik Gorenjske turistične J« '^J/gg predal predsedniku društva Andreju Pernušu diplomo Gl* kot najboljšemu lanskemu turističnemu' ^^'J^S Sne le podelil štirim članom odlikovanja GTZ. Prejeli so ji Logar, Matevž Gazvoda, dr. Miran Žgajnar in Cml Savs. Preddvorsko turistično društvo, ki šteje 408 članov, je odo lani prizadevno in uspešno. To dokazuje prvo mesto v tekmovanju Gorenjske turistične zveze, čeprav jih je ustanovitev samostojnega društva na Beli zelo prizadela. Kasneje se je izkazalo, da je dela za oba dovolj in da imata veliko skupnega. Na boljše delo je vplivalo tudi Praznovanje 900-letnice kraja, saj so bile akcije društva *n ostalih organizacij številnejše in zahtevnejše. Organizirali so vrsto prireditev, predavanj in tečajev ter izletov za članstvo. Folklorna skupina je imela 14 nastopov, Pionirsko skupino pa so organizirali tudi na osnovni šoti- Najuspešnejša lanska pri- reditev pa je bila fantovščina na kmečki ohceti. Njena odlična organizacija je terjala veliko dela in naporov vseh prebivalcev. To prireditev nameravajo organizirati tudi letos, in to še boljše kakor lani. Dela torej ne bo manj. Seveda napak ni manjkalo. Nekatere so objektivne, druge pa subjektivne. Vas danes nima primernega zasebnega gostinskega obrata. Gostje, ki so nastanjeni v zasebnih sobah, se morajo hraniti v hotelih BOR in GRAD. Z njima društvo uspešno sodeluje. Direktor obeh hotelov je predlagal, da sodelovanje ne bi smelo ostati na sedanji ravni. Ali ne bi začeli razmišljati o tem, da bi se do- Skrb za še boljšo prometno vzgojno dejavnost v osnovnih šolah Prometno vzgojna dejavnost, namenjena učencem osnovnih šol. se v osnovnih šolah na območju Slovenije 1Zvaja že več kot deset let. V tem času je bilo v uporabi več različnih učnih načrtov za prometno vzgojo, ki se je iz leta v leto izpopolnjevala. Čeprav pouk pro-roetne vzgoje v osnovnih šolah ni uzakonjen in se ne obravnava kot poseben predmet — za oceno — temveč Se ta učna snov obravnava in prepleta v okviru drugih Predmetov, lahko trdimo, da je bilo na tem področju veliko storjenega. Vodstvo šol oz. prosvetni delavci so velikim razumevanjem in s prizadevnostjo skrbeli Za izvajanje učnega načrta in tudi za izvenšolsko prometno vzgojo. Mladini je treba nuditi osnovno znanje ■ cestno prometnih predpisov, da bi se kot pešci in oiesarji znali pravilno ravnati v cestnem prometu. * sumljivo je, da mora biti učitelj-predavatelj tudi ^rokovno usposobljen, tla lahko učencem uspešno in in'1)1'™0 raz'aga učno snov iz cestno prometnih pravil l-a zna to pokazati tudi na praktičnih primerih. ja'^a.PrOSVetne delavce, ki se v osnovnih šolah ukvar-*.J° s prometno vzgojo, so bili že v preteklosti organi-rani občasni seminarji. ko/^'to/m0t0 zveza Slovenije v soglasju z republiško šols*W ZU varnost v cestnem prometu in zavodom za za ^ S'oveniJe organizira v tem letu seminarje znatn * osnovnih šol. Seminar bi bil učiteljem v Pri "? porn.°č Pri njihovih vzgojnih ter izobraževalnih zadevanjih in pri obravnavanju prometne vzgoje. ^ Programu 6-urnega seminarja so naslednje teme: ' prometna problematika in vzgoja otrok in mla-aine v cestnem prometu • Planiranje prometne vzgoje po učnem načrtu • Planiranje izvenšolske prometno vzgojne dejavnosti 4 Predvajanje strokovnih prometnih filmov °bčin ^itel:,e osnovnih šol z območja petih gorenjskih osnovn"* Seminar v soboto, 27. marca, ob 8. uri na stvo SR si Fra.ncc Prešeren v Kranju. Zavod za šol-Je osno en'Je — organizacijska enota v Kranju — Serninar"ninp Šolam že razposlala vabila za udeležbo na okroo 7nU' Predvideno je, da se bo seminarja udeležilo °g 70 učiteljev. M.Mažgon mačini odločali za gostinske poklice. Zaradi turističnega razvoja Preddvora bi jim bila zaposlitev zagotovljena. Prizadevanja Turističnega društva za lepšo urejenost kraja niso povsem uspela. Smeti se še vedno odlagajo na vse mogoče konce in kraje, pa naj bo dovoljeno ali ne. Tudi zunanja urejenost nekaterih hiš vasi ni v okras. Tu mislimo predvsem na Kulturni dom. Društvo se je zavezalo, da bo z olepševalno akcijo nadaljevalo, pri tem pa bodo pomagali tudi člani pionirskega turističnega podmladka. To bo potrebno še posebno zaradi tega, ker je pred Preddvor-čani vrsta prireditev. Maja bo fantovščina kmečke ohceti, junija zbor gorenjskih aktivistov, julija osrednja prireditev ob 25-letnici Iskre itd. V Preddvoru želijo do teh prireditev urediti tista najnujnejša komunalna dela, predvsem pa asfaltirati cesto od mostu do Zdravstvenega doma. Društvo ima torej obširne naloge. Preddvorčani pravijo, da jim bodo kos, saj je sodelovanje med društvom in krajevno skupnostjo dobro. Razen tega tudi ostale organizacije ne stojijo ob strani. J. Košnjek Hortikulturni vrt na Jesenicah Hortikulturno društvo Jesenice, ki šteje trenutno 600 članov, se poleg rednega dela zavzema tudi za akcije, ki presegajo okvire same dejavnosti društva in dobivajo širši družbeni pomen. Člani si prizadevajo ohraniti naravo, zavarovati narcisne poljane in nacionalni park. Razen tega nameravajo k sodelovanju pritegniti ostale strokovnjake in z njimi vred načrtovati in sistematično urejati zimsko-turistični center v Kranjski gori. Ob novogradnji številnih hotelov in ob vedno večjem obisku turistov bi morali v Kranjski gori poskrbeti za enotno alpsko hortikulturno ureditev. Poleg urejanja in vzdrževanja zelenic in nasadov v mestnih predelih, bi radi uredili tudi vasi in naselja zunaj mestnega središča. Glavna naloga vseh krajevnih zastopnikov društva bo odslej vključevanje v odbore krajevnih skupnosti z namenom, da skupaj z njimi načrtujejo in izdelujejo programe novih ozelenitev in skrbe za vzdrževanje. Za letošnje leto je občinska skupščina Jesenice namenila hortikulturni dejavnosti v občini 80.000 dinarjev, ki jih bodo uporabili tako, da bodo polovico namenili za vzdrževanje zelenic, drugo polovico pa za nove zasaditve. V okviru izobraževanja članstva prirejajo številna predavanja, ki so vedno zelo dobro obiskana. Razen tega odpotujejo večkrat na strokovne izlete. Kot prvi letošnji izlet bo potovanje na hortikulturno razstavo Euro-flor 1971 v Genovo. V prostorih društva dajejo članom strokovno literaturo, uvedli pa bodo tudi posvetovalno službo. 2e dve leti si prizadevajo, da bi dobili na Jeseničan zemljišče za gradnjo horti-kulturnega miniarboretuma. Uredili bi ga na starem pokopališču ali pa na bregu nasproti železniške postaje. Za svoj hortikulturni vrt so že prihranili 14.000 N dinarjev, v Volčjem potoku pa naročili okrasne grmovnice, iglavce, listavce in glavne trajnice. Letos bodo iz Zahodne Nemčije uvozili okoli 100 vrst perunik, ki jih bodo nekaj let razmnoževali, nato pa z njimi priredili posebno razstavo. D. Sedej Delavski univerzi vrniti ugled V drugi polovici lanskega leta je bila delavska univerza Kamnik pod prisilno upravo. V to slepo ulico so jo pripeljale notranje razprtije med vodilnima uslužbencema te ustanove. Nedavno je občinska skupščina ukinila prisilno upravo, še pred tem pa sta oba vodilna delavca delavske univerze odšla na drugo delovno mesto. Vajeti so zdaj v rokah Adolfa Prašnikarja, ki je po splošni oceni dobro zastavil delo. Prašni kar je doma iz Kresnic, stanuje pa v vasi Loke v Tuhinjski dolini, kjer je bil prej učitelj. Poučeval je tudi na šolah v Dolah pri Litiji, Horjulu in Špitaliču. Na vprašanja je tovariš Pra-šnikar takole odgovorjal: »Ko ste bili septembra lani imenovani za direktorja delavske univerze, katerih nalog ste se najprej lotili?« »Za delavsko univerzo v Kamniku je dovolj dela, saj ima močno zaledje v razviti industriji. Zal pa si je zapravila ugled, kar je vplivalo tudi na finančni položaj ustanove. Zaradi tega je treba delavski univerzi najprej vrniti avtoriteto, šele potem pa se lotiti urejanja finančnih zadev.« »In vaši prvi koraki na področju izobraževanja?« »šel sem po podjetjih in se z referenti za izobraževanje (kadroviki) pogovarjal o sodelovanju. Želel sem slišati njihovo mnenje o vlogi delavske univerze. Sprejemali so me z dokajšnjim nezaupanjem, vendar je po prvih naših uspehih to nezaupanje splahnelo. Organizirali smo dopisno osnovno šolo za odrasle. Dva oddelka te šole sta v Kamniku, eden pa v Šmartnem v Tuhinjski dolini. Priredili smo delovod-sko šolo clektro stroke. V prvi letnik srednje ekonomske šole se je vpisalo 45 slušateljev. Predavatelji so večinoma iz Kamnika, le dva sta iz Kranja. Prvič smo začeli redno sodelovati s civilno zaščito. Lansko jesen smo samo v Kamniku organizirali 36 predavanj. Zdaj imamo več tečajev za bolničarje in nosilce ranjencev, v jeseni pa bomo te tečaje organizi- rah po vaških krajevnih skupnostih. Organizirali smo tečaj za šivilje. Pripravljamo seminar za vodilni kader sindikata, organizirali smo šolo za starše in še marsikaj ...« J- Vidic Trgovsko podjetje MURKA — Lesce daje v zakup za dolo čen ali nedoločen čas BIFE NA KJUŽIŠČU CEST LJUBLJANA — BLED — JESENICE V LESCAH Interesenti naj sc osebno zglasijo na upravi podjet ja v Lescah. Žirovski šolarji bodo tekmovali Na osnovni šoli v Zireh že več let uspešno deluje prometni krožek. Ekipa te šole je lansko leto na drugem medobčinskem prometnem tekmovanju zasedla prvo mesto. Letos bo ekipa nastopila na republiškem finalu, ki bo 24. aprila v ljubljanski dvorani Tivoli. Poleg tega bodo kot lanski zmagovalci pripravili letošnje medobčinsko tekmovanje. To bo 12. junija v Žireh. Tudi letos upajo žirovski šolarji na dobre uvrstitve. -38 JUGOBANKA LJUBLJANA. Titova 32 LJUBLJANA, Celovška 106 CELJE, Titov trg 7 Vabimo vas, da izkoristite bančne usluge, ki vam jih nudi JUGOBANKA s svojimi poslov* nimi enotami v Jugoslaviji in preko predstav-ništev v inozemstvu. -— zbira hranilne vloge občanov — vodi devizne račune občanov — opravlja vse usluge na podlagi varčevanja v Jugoslaviji in inozemstvu — odobrava kredite za stanovanjsko izgradnjo in potrošniške kredite Jugoslovanom na začasnem delu v tujini JUGOBANKA omogoča, da svoje prihranke položijo tudi pri inozemskih bankah s katerimi imamo posebne aranžmane o dvojezičnih in trojezičnih knjižicah in to v ZR Nemčiji, v Avstriji in Švici. Prihranke v markah, šilingih in frankih na teh knjižicah se lahko prav tako koristi v teh državah in v Jugoslaviji pri vseh filialah JU-GOBANKE. Banka v Celju posluje vsak delavnik, razen sobote, od 9. do 12. ure in od 13. do 17. ure. ELEKTRO Kranj razglaša naslednja prosta delovna mesta: — mehanograf verificerja 1. knjigovodje za nedoločen Čas 2. luknjača — La določen čas 3. marksenzista za določen čas 4. 12 vajencev za poklic elektromonter v naslednjih krajih: KRANJ 4, CERKLJE I, SKOFJA LOKA 1, ŽELEZNIKI 1, MEDVODE 2, RADOVLJICA 2, JESENICE 1 Pogoji: pod 1: ekonomska šola in mehanografski tečaj, pod 2: ekonomska srednja šola, pod 3: dvoletna administrativna šola, pod 4: uspešno končana osemletka. S stanovanji podjetje ne razpolaga. Podrobne informacije daje splošna služba podjetja Kranj, Cesta JLA 6/r.I. Prošnje sprejemamo do 10. 4. 1971. Poudarek na turistični propagandi Turistično društvo v Tržiču se je letos odločilo za široko propagandno akcijo, da bi prikazali svojo občino kar najbolj turistično zanimivo. Pri tem niso *ialetcli na razumevanje svojih prizadevanj, saj so letos dobili za delovanje veliko manj denarja iz občinskega proračuna kot lani. S tem sc pri turističnem društvu ne strinjajo. Menijo, da nc gre jemati njihove dejavnosti tako ozko, pač pa kot dejavnost, od katere ima korist cela občina, žele si, da bi pri pospeševanju turizma v občini sodeloval kar najširši krog gospodarskih in turističnih organizacij, saj si le-tc tudi s turizmom ustvarjajo del svojega dohodka. Turistično društvo bi želelo turistična prizadevanja tudi v drugih organizacijah združiti. To se jim je deloma posrečilo z zdaj že stalno prireditvijo Šuštarska nedelja, vendar to še zdaleč ni vse. Da bi predstavili Tržič zanimiv za turista, so pri turističnem društvu žc tretje leto zapored pripravili koledar prireditev. Z njim so nekako prisilili organizatorje, da so točno določili datume prireditev in na ta način odpravili tudi različna nesoglasja, ki so nastajala glede datumov. Oblika koledarja je zelo praktična. To je lično izdelan stenski koledar, primeren za gostinske lokale, delovne organizacije, potovalne agencije itd. Pred kratkim je izšel program izletov za letošnje leto. Obe publikaciji sta po presoji upravnega odbora turističnega društva premalo za propagando turizma v občini. Zato bo v kratkem izšla še brošura v več tisoč izvodih, v kateri bosta koledar prireditev in program izletov. Brošuro bodo razdelili vsem članom društva, vsem turističnim društvom Slovenije ter organizacijam kot je Izseljenska matica in drueim. L. M. Kotel GRAD PODVIN Radovljica, telefon 70-350, 70-162 V mesecu marcu in aprilu vas bomo postregli s prekmursko - panonskimi specialitetami Za razpoloženje vam igra kvartet SVETLIN Rezervacije po telefonu Za obisk se priporočamo OD 10. APRILA DO 5. MAJA VELIKA RAZSTAVA IN PRODAJA V FESTIVALNI DVORANI NA BLEDU POHIŠTVO NAJNOVEJŠI MODELI MAR LESA MEBLA BRESTA in STOLA iz programa 1971 / 72 uma PREDA — 24. marca 1971 GLAS * 71. STR A M Tekstilna industrija TEKSTILINDUS KRANJ objavlja prosta delovna mesta: 1. fotografa Pogoji: kvalificiran fotograf ali reprodukcijski fotograf 2. za delo v proizvodnji potrebujemo: a) več moških tehnikov predilske, tkalske in tekstilno kemijske smeri s prakso ali kot pripravnik; b) več delavk ali delavcev za priučitev Kandidati naj dajo pismene ponudbe ali sc osebno zglasijo v kadrovskem sektorju do vštetega 5. aprila. mali oglasi PRODAM Posredujem prodajo SAD-v DREVESC, vseh vrst, JJ* dan od 15. ure dalje, v etkMjo ves dan. Avscc Ivan, rot°cc 27, Preddvor 1239 STDgr0dno Prodam VRTALNI t lK°J tip NVS 6. Kern Pe-0^5» pijadc 15, Kranj. od 15. ure dalje 1254 v podani dobrega KONJA. vopovlje 13, Cerklje 1343 |»odam težjega, dobrega, e10vncga VOLA. Zg. Brnik p 1344 »AftT ,Scst tednov stare 24 J^KE. Scnturska gora YCc'kljc 1345 tura 11 dve TELIČKI. Šen-bKa gora 6, Cerklje 1346 Br,v?d?m PRAŠIČKE. Sp. 26, Cerklje 1347 SPai^v!11 Prodam rabljeno &ICO in KUHINJO. ton rpo 16- M;i!l>J An" Pm i lčcva 4- Kia"i 1348 La Tain Plemenskega V0-Prn |l'I,CC 6' Preddvor 1349 Našlo m trode«o OMARO. v v oglasnem oddelku Žara v 1350 Prociv 0r>ustitve drevesnice 8KE J5Sd ,Jabi-ANE, HRU-' UREHE po znižanih kdaja in tiska CP »Gorenjski tisk« Kranj, Ulica Moše Pljade — Naslov uredništva ln uprave lista: Kranj, Trg revolucije 1 stavba občinske skupšči-ne- - Tek. račun pri SDK » Kranju 515-1-133 — Telefoni- 21-860; 21.860; redakcija 21-835 ,0osda«nUPr?Va ,ista' ma služh! "a, . ,n naročniška na- i~, 15Z- — Naročni-din * * 32' Poletna 16 SO '„^na .za eno številko seda l h- ma,i °8lasl: be-10 o, axn' naročniki imajo °glasov°PUSta- NeP'^anih ne objavljamo. cenah. Nudim hrano in stanovanje DEKLETU ali FANTU za pomoč po službi. Jenko Franc, Pevno 6, škofja Loka 1351 Prodam težko KRAVO. Bovck 1, Kranj 1352 Prodam globok OTROŠKI VOZIČEK. Rančigaj, Moša Pijade 48, telefon 23-683, Kranj 1353 Prodam 300 kg težkega BIKA (križanec). Jereb, Zabu-kovje 5, Zg. Besnica 1354 Prodam CEBULCEK in KROMPIR igor. Zemlja, Vrba 23, Žirovnica 1355 Prodam skoraj novo lutzo-vo PEC, primerno za večji prostor. Hrast je 203, Kranj 1356 Prodam kmečki MLIN, ČISTILNIK za žito (pajkelj), SLAMOREZNICO, VOZ pari-zar, VOZ samec (lahki), SANI z »lojtercam«, SANI »ko-leselj«. Ogled ob nedeljah. Informacij po pošti ne dajem. Tavčar Janez, Vodice nad Ljubljano 60 1357 Prodam SEME črne detelje. Kokrica, Pokopališka 11, Kranj 1358 Prodam večjo količino JABOLK, čop Janez, Sp. Gorje 11 1359 Prodam 2 m2 BOROVIH PLOHOV. Naslov v oglasnem oddelku 1360 Prodam KROMPIR igor za seme. Cena 1,20 din. Dcžman Anton, Bodešče 4, Bled 1361 Prodam skoraj nov ŠTEDILNIK gorenje na trda goriva, po zelo ugodni ceni. Frclih Vinko, Selo 12, Bled 1375 Prodam KRAVO s teletom. Gorica 7, Radovljica 1376 Ugodno prodam večje število GAJBIC. Naslov v oglasnem oddelku 1377 MOTORNA VOZILA Kupim MENJALNIK za avto VVARTBURG 1957. Naslov v oglasnem oddelku Prodam dobro ohranjen dvosedežni MOPED. Preba-čevo 43, Kranj 1362 Prodam dobro ohranjen FIAT 750. Ogled vsak dan od 15. ure dalje. Jankovcc, Je-gorovo predmestje 23, Skorja Loka 1363 Prodam FIAT 600 D. Naslov v oglasnem oddelku 1364 Prodam MOPED T-12. Dru-lovka 46, Kranj 1365 Prodam VW 1200, letnik 1962. Zadružna 9, Kranj 1379 Ugodno prodam (tudi na ček) VOLKSVVAGEN 1500 — limuzina. Zupane, Koritno 19, limuzina. Zupane, Koritno 19, Bled 1366 Prodam MOPED T 13. Su-bic, Naklo 67 1367 Prodam PREVLEKE, »TEPIHE« in PRTLJAŽNIK za AMI 8. Luznarjcva 17, telefon 22-515 Kranj 1368 ItSH^BHBI^KNl^B Kupim IIIDROFOR (enofazen) od 90 do 120 litrov. Zadnik, Šempeterska 49 Kranj Kupim 500 kg KROMPIRJA cvetnika. Ponudbe s ceno poslati pod »cvetnik« 1378 STANOVANJA V Kranju ali bližini iščem SOBO s kuhinjo ali večjo sobo. Obradovič Milorad, Jezerska cesta 6, Kranj 1369 POSESTI Prodam ZAZIDLJIVO PARCELO v Dupljah. Naslov v oglasnem oddelku 1380 ZAPOSLITVE Mlajši pošten moški išče honorarno zaposlitev. Ponudbe poslati pod »kakršnokoli« 1370 Sprejmem FRIZERSKO POMOČNICO. Finžgar Peter, Cesta na Brdo 30, Kokrica 1371 STAREJŠA GOSPA, upokojenka, gre varovat otroke k dobri družini. Stanka Ignjatcv, Cerklje 43 pri Kranju 1372 IZGUBLJENO Najdena manjša vsota DENARJA se dobi v Jelenčevi ulici 5, Kranj 1373 22. marca zjutraj sem izgubila od avtobusne postaje do blagovnice Kokra Kranj par rjavih »NERCOV« (za okoli vratu). Poštenega najditelja prosim, da jih vrne proti nagradi na blagajno uprave Kokra Kranj 1381 ŽE NIT VE SLOVENSKI FANT 23/175 Nemčija, avto opel manta, želi spoznati dekle primernih let. Ponudbe s sliko poslati na oglasni oddelek pod »l.maj« 1374 Kranj CENTER 24. marca angl. barv. film NORMANOVE HIPI PUSTOLOVŠČINE ob 16. uri, amer. barv. film LJUBEZENSKI SESTANEK ob 18. in 20. uri 25. marca amer. barv. film DOLGI DNEVI SOVRAŠTVA ob 16. uri, nastopa KORNI GRUPA ob 18. in 20. uri 26. marca amer. barv. film DOLGI DNEVI SOVRAŠTVA ob 16. in 18. uri, amer. barv. film ORLOVO GNEZDO ob 20. uri Kranj STORŽIC 24. marca nemški barv. film HELGA IN MIHAEL ob 16., 18. in 20. uri 25. marca amer. barv. CS film NA SVIDENJE, PUNČKA ob 16. in 20. uri, amer. barvni film LJUBEZENSKI SESTANEK ob 18. uri 26. marca anul. barv. film NORMANOVE HIPI PUSTOLOVŠČINE ob 16. in 20. uri, slov. barv. film RDEČE KLASJE ob 20. uri Tržič 24. marca slov. barv. film RDEČE KLASJE ob 18. uri, italij. barv. CS film POŽIG RIMA ob 20. uri 25. marca premiera amer. barv. CS filma SUROVE STRASTI ob 18. uri, slov. barv. film RDEČE KLASJE ob 20. uri 26. marca amer. barv. -CS film SUROVE STRASTI ob 18. in 20. uri Kamnik DOM 24. marca italij. barv. film PET MAŠČEVALCEV ob 17.30 in 19.30 Jesenice RADIO 24. marca angl. barv. film MISIJA MARS 25. marca italij.-amer. film ŽENA JE IZGINILA 26. marca danski barv. CS film STREŠNIK, ŽENE IN SEX Jesenice PLAVŽ 24. marca italij.-amer. film ŽENA JE IZGINILA 25. —26. marca angl. barv. CS film JOANNA Kranjska gora 25. marca angl. barv. film MISIJA MARS Javornik DELAVSKI DOM 24. marca angl. barv. CS film JOANNA Radovljica 24. marca franc. barv film NE BODITE ŽALOSTNI ob 18. uri, amer. barv. film ČLOVEK IMENOVAN HRABROST ob 20. uri 25. marca franc. barv iilm NE BODITE ŽALOSTNI ob 20. uri 26. marca amer. barv. film ČLOVEK IMENOVAN HRABROST ob 20. uri, franc. barv. film KRIK V TEMI ob 18. uri škofja Loka SORA 24. marca amer. barv. film VETROVI JAMAJKE ob 18. in 20. uri 25. marca franc. barv. film ASTRAGAL ob 20. uri 26. marca nemški barvni film CHARLYJEV STRIC ob 18. uri, franc. barv. film ASTRAGAL ob 20. uri Železniki OBZORJE 24. marca franc. barv. film ASTRAGAL ob 20. uri 26. marca amer. barv. film VETROVI JAMAJKE ob 20. uri Podjetje za PTT promet v Kranju sprejme na delo za nedoločen čas: 1. večje število pismonoš 2. pomožne delavce za delo v prometnem centru z delovnim časom od 15. do 22. ure Pogoji: pod L: za kandidate je zaželena dokončana osemletka ter opravljen vozniški izpit A-kategorijc. Sprejeti kandidati prejmejo službeno obleko in čevlje ter poprečni mesečni dohodek v višini 1100 din. Delovna mesta so po vseh poštah na področju Gorenjske in bodo kandidati razporejeni po možnosti k pošti, ki je najbližja njihovemu bivališču. Pod 2.: za opravljanje dela (sortiranje pisemskih pošiljk) je možna tudi dodatna zaposlitev, če jc delavec žc zaposlen v drugi delovni organizaciji z nepolnim delovnim časom. Zasedba delovnih mest je možna takoj. Kandidati naj vlože svoje prošnje pri kadrovski komisiji podjetja ali pa se osebno zglase v splošnem oddelku podjetja. AVTOMOBIL TRČIL V DREVO V nedeljo, 21. marca, zjutraj sc jc na cesti med Belco in Gozd-Martuljkom pripetila prometna nezgoda vozniku osebnega avtomobila Jožetu Smoleju iz Kranjske gore. Njegov avtomobil je v desnem nepreglednem ovinku zaradi neprimerne hitrosti na poledeneli cesti zaneslo v levo s ceste v drevo. V nesreči jc bil voznik Smolej huje ranjen in so ga prepeljali v jeseniško bolnišnico. NEPRAVILNO PREHITEVANJE V vasi Obrne na cesti med Bledom in Bohinjem je v nedeljo, 21. marca, popoldne voznik osebnega avtomobila Davorin Vidic z Jesenic prehiteval neznani avtomobil, prav tedaj pa je iz nasprotne smeri pripeljal osebni avtomobil, ki ga je vozil Anton Horvat iz Splita. Čeprav sta oba voznika zavirala, sta vozili trčili. Voznik Horvat in sopotnici Rezka Valantič iz Milj in Albina Zupan iz Kranja so bili huje ranjeni. Huje ranjen je bil tudi sopotnik v Vidičevem avtomobilu Leopold Višnjar iz Celja, škode na vozilih je za 20.000 din. MOPEDIST TRČIL V AVTOMOBIL V Ratečah pri škof j i Loki se je v nedeljo, 21. marca, zvečer pripetila zaradi nepazljivosti nezgoda vozniku mopeda Antonu Govekarju iz Valburgc pri Smledniku. Mopedist je vozil za osebnim avtomobilom, voznik Janez Zerovnik iz Velenja, ki je pred odcepom za Gornjo Senico zmanjšal hitrost, da bi zavil v desno. V tem pa jc mopedist trčil v zadnji del avtomobila in padel. Z zlomljeno nogo so Go-vekarja odpeljali v ljubljansko bolnišnico. L. M. KOSIJEV DOM VOGAR — BOHINJ Stara Fužina Sprejmemo v stalno zaposlitev osebo, vajeno gospodinjskih del, za upravljanje planinskega doma. Ogled planinske postojanke je možen 27. in 28. marca 1971. Planinsko društvo Železničar, Ljubljana KMETIJSKO ŽIVILSKI KOMBINAT Kranj obrat Kmetijstvo ugodno prodaja koruzno silažo v Šenčurju Obenem obveščamo, da irrtamo v Mehaničnem servisu Šenčur na zalogi rezervne dele za traktorje in kmetijske stroje ter zaščitna sredstva in semena. Zahvala Ob nenadomestljivi izgubi, ki nas je zadela s smrtjo našega dobrega moža, brata, strica Franca Sušnika sc iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem ter vaščanom, ki so sočustvovali z nami. Zahvaljujemo se dr. Rusu za vso skrb in lajšanje bolečin, domačemu g. župniku, enako vsem, ki so darovali cvetje in ga v tako velikem številu spremili na njegovi zadnji poti. Žalujoči: žena Katarina, brata Lojze in Nace, sestra Micka ter drugo sorodstvo Bled, 22. marca 1971 Zahvala Ob boleči izgubi našega ata. starega ata, strica in brata Valentina Ješeta se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki so ga pospremili na njegovi zadnji poti, mu darovali venec in cvetje, sočustvovali z nami ter nam izrazili sožalje. Posebna hvala za lajšanje bolečin dr. Ziliču, sind. org. Elck-trotehna Moste, Iskra Lipnica, Iskra Otočc, ZB Pod-nart, DU Podnart in g. župniku iz Ljubncga. Žalujoči: hčerka Marica, sinovi Zdravko, Jože, Lojze 7. družinami, Mirko in sestra Frančiška Zalošc, 20. marca 1971 Posvetovanje gorenjskih planincev V planinskem domu na Goropekah nad Zirmi jc bilo v soboto 31. redno posvetovanje predstavnikov gorenjskih planinskih društev in mladinskih planinskih odsekov. Sklical ga jc koordinacijski odbor planinskih društev Gorenjske, udeležilo pa se ga je 30 predstavnikov iz 14. društev. To je bilo zadnje posvetovanje pred skupščino PZS, ki bo maja. Zato so pripravili nekaj predlogov, ki jih bodo predložili skupščini v obravnavo. Na sobotnem posvetovanju so vsa društva podala poročila, na podlagi katerih se je razvila razprava. Glavni del razprave jc bil posvečen delu društev z mladino in gospodarjenju društev s postojankami. Ugotovili so, da se bo treba še bolj potruditi za vključevanje mladine v PD, čeprav so sc žc pokazali lepi uspehi. Veliko je k temu prispevalo tesno sodelovanje s prosvetnimi delavci. Sodelovanje je treba še okrepiti, saj jc znano, da planinstvo nudi mlademu človeku rekreacijo ter ga vzgaja v prijateljstvu in tovarištvu. Delo z mladino v zadnjem času najlepše uspeva v PD Kranj. Skupščini PZS bodo predložili v obravnavo probleme, ki jih tarejo zaradi posojil. Veliko planinskih postojank je dotrajanih in so pred obnovitvijo. Vendar banka nima pravega razumevanja in je kredite težko najemati. Velikokrat se jc že pokazalo, da so planinci preskromni. Izvajajo prostovoljne akcije, nji- Razpis XV. jubilejnega pohoda »Po poteh partizanske Ljubljane« Odbor za pohod »Po poteh partizanske Ljubljane« razpisuje v počastitev 30-letnice ustanovitve Osvobodilne fronte slovenskega naroda in obletnice osvo-ditve mesta Ljubljane XV. jubilejni pohod »Po poteh partizanske Ljubljane« Prireditev obsega naslednje manifestativne in tekmovalne kategorije: PONEDELJEK, 26. aprila, dopoldne: — manifestativni pohod »PO POTEH TOVARIŠTVA IN SPOMINOV« za moške, ženske in mešane skupine pionirskih odredov nižjih razredov osnovnih šol občin Ljubljane (od 1. do 4. razreda) SOBOTA, 8. maja: — manifestativni pohod »PO POTEH TOVARIŠTVA IN SPOMINOV« na 10.000 m dolgi progi za moške, ženske in mešane ekipe, za vse osnovne organizacije, šole II. stopnje, odrede narodne obrambe ter za ekipe enot JLA in milice. — manifestativni pohod »PO POTEH TOVARIŠTVA IN SPOMINOV« na 5000 m dolgi progi za moške, ženske in mešane ekipe pionirjev in mladine višjih razredov osnovnih šol (od 5. do 8. razreda), ki jih prijavijo šole ali osnovne organizacije. NEDELJA, 9. maja, zvečer: — tekmovalni pohod »PARTIZANSKI MARŠ« na 25.000 metrov dolgi progi za moške ekipe, za vse osnovne organizacije, odrede narodne obrambe ter za ekipe enot JLA in milice. — tekmovalni »PARTIZANSKI MARŠ« na 8000 metrov dolgi progi za ženske ekipe za vse osnovne organizacije. — »ŠTAFETE ZMAGE« 3 X 1000 m za mladinske moške ekipe, ločeno za šole II. stopnje, za osnovne telesno? vzgojne organizacije in vse ostale osnovne organizacije. — »ŠTAFETA ZMAGE« 3 X 600 m za mladinske ženske ekipe, ločeno za šole, za telesno vzgojne organizacije in za vse ostale organizacije. — »TEK PRIJATELJSTVA« na 4226 m dolgi progi za moške mestne reprezentance ter za vabljene posameznike. Pogoji za udeležbo, prijavni roki ter vsa ostala navodila v zvezi s sodelovanjem na prireditvi jc celoten razpis prireditve in navodila za pripravo udeležencem za »Partizanski marš« vsem zainteresiranim na razpolago v pisarni Odbora za pohod »Po poteh partizanske Ljubljane«, Ljubljana, Komenskega 7, telefon 310-044. hovo delo pa, razen nekaterih izjem, ni preveč cenjeno. V glavnem so odnosi občinskih skupščin do PD zadovoljivi in se še izboljšujejo. Rakava rana planincev j« tudi oskrbovanje visokogorskih postojank. Nosači so dragi ali pa jih sploh ne morejo dobiti. Zato žc vrsto let poskušajo kupiti helikopter, ki bi veliko pomenil tudi GRS. Nabavo helikopterja sO si zadali kot eno izmed najbolj pomembnih nalog. Pravijo, da je treba od obljub preiti k dejanjem. Planinci so žc tudi pripravili načrt dela za letošnje k* to. Pripravili bodo skupni shod gorenjskih in primorskih planincev ob Krnskem jezeru in se udeležili zveznega tabora na Kopaoniku. *z' vedli bodo akcijo v podporo udeležencev slovenske odprave v Hindukuš. Vsako društvo jc pripravilo tudi svoj program, vendar je izvedba velikokrat odvisna od d* narja. Dogovorili so sc tudi, da bj> naslednji sestanek planinskjj1 društev v domu pod Stori* čem. j. Govekar Šah Slepi za prvenstvo SRS Zveza slepih Kranj jc Vf? redila v soboto in nedelr polfinalni turnir za šahovs*0 prvenstvo slepih Slovenilf" Nastopilo je devet šahistov J* Kopra, Novega mesta, N°v