EU GLAS Leto XLV - št. 15 - CENA 35 SLT Kranj, torek, 25. februarja 1992 140 let gospodarske zbornice na Slovenskem Nagrajenec Jakob Piskernik Ljubljana; 21. februarja - Gospodarska zbornica Slovenije je letos nagrade najboljšim gospodarstvenikom prvič podelila v samostojni in neodvisni Sloveniji, ob tem pa se prvič tudi spomnila na svojo davno preteklost, saj začetki zborničnega sistema na Slovenskem segajo 140 let nazaj v čase Avstroogrske države. Jakob Piskernik gler direktor kranjskega Merkurja. Foto: J. Ci- Dosedanji razvoj zborničnega sistema na Slovenskem je osvetlil Franc Horvat, sedanji predsednik GZS, ki v samostojni Sloveniji dobiva še večji pomen in nove nalo- ge. Sedanje težke gospodarske razmere zahtevajo združitev vseh in vsega, visoko motivacijo lastnikov, menedžer-jev in zaposlenih. Slavnostni govornik je bil Milan Kučan, predsednik predsedstva Slovenije, ki je dejal, da odpravi starega sistema ne sledi pravočasno ustoličenje novega in opozoril na krhanje socialne stabilnosti družbe. Zdaj je čas za poštenje, je dejal Kučan, čas, da vsakdo, še posebej politični voditelji z delom, strpnostjo, pravičnostjo in z razumnim odločanjem uresničujejo nedeljivo odgovornost za skupno usodo. Če sedanja oblast ne omogoča razvoja, pa so čimprej potrebne volitve. Komisijo, ki je izbrala nagrajence, je vodil Miran Go-slar, ki je dejal, da se gospodarstvo počuti kot pastorek države, menedžerji pa še vedno sumljivi, nevredni zaupanja in premalo vključeni v so-oblikovanje ekonomske politike. Med letošnjimi nagrajenci je z Gorenjskega Jakob Piskernik, direktor kranjskega Merkurja, prejeli pa so jih še Boris Bernetič, direktor koprskega Cimosa, Marjan Bevc, direktor šentjurskega Alposa, Stanko DoveČar, direktor mariborske Svile in Peter Rup-nik, direktor idrijskega Ko-lektorja. • M. V. /O ljubljanska banka Veseli zmagovalec - Matjaž Zupan iz Dupelj, član Triglava iz Kranja, je najuspešnejši tekmovalec državnega prvenstva v smučarskih skokih. Na 120-metrski skakalnici je zmagal, na manjši Pa je bil drugi. Za zmago na nedeljski tekmi je dobil za nagrado Mipov pršut. • J. K., slika J. Cigler esem treh dežel - Minulo soboto je bila v Kranju že tradicionalna Jje*ska prireditev v okviru skupnosti Alpe Jadran. Na koncertu v gorani Skupščine občine Kranj so se srečali trije pevski zbori: me-*ni zbor z Ledenic z avstrijske Koroške pod vodstvom dirigenta ^»ina Walkerja, mešani pevski zbor Lorenzo Perosi iz italijan-• h ga Fiumicella pod vodstvom Itala Montiglia in mešani pevski °or Iskra z dirigentom Dušanom Bavdkom. Ob srečanju v Kranju j* Miro Koželj, predsednik zbora združenega dela SO Kranj v ime-u župana podelil obema gostujočima zboroma plaketi mesta Kraja. Naslednje pevsko srečanje treh sosednjih dežel bo v Fiumicellu. •""^'■ire Cigler Pogajanja sindikatov in vodstva Peka v Tržiču Stavke ne bo Tržič, 24. februarja - Minuli petek, 21. februarja 1992, ob 8. uri so se začela pogajanja sindikatov z vodstvom podjetja glede zahtev delavcev. Pogajalska odbora sicer z izidom dogovora nista zadovoljna v celoti, vendar zaradi storjenega koraka naprej do napovedane stavke le ni prišlo. Delavci pričakujejo spoštovanje dogovorjenega. Glede osebnih dohodkov sta se sindikata dogovorila za 80-odstotno izplačilo po splošni kolektivni pogodbi za vse tarifne razrede, kar je bila najnižja sprejemljiva meja. Brutto OD se s 1. februarja 1992 poveča za okrog 25 odstotkov, 1.300 tolarjev stimulacije (brutto) pa ne gre v osnovo, ker je leta fiksna. Glede razlike za nazaj do celotne osnove po kolektivni pogodbi so sklenili, da bodo na ime delavca izdali vrednostne papirje, ki naj bi bili tudi terjatev delavca do podjetja. Na pogajanjih niso dosegli dogovora glede odgovornosti vodilnih delavcev za nemoten potek proizvodnje. Približno 2 odstotka delavcev so namreč minuli mesec ocenili z negativno stimulacijo, 74 odstotkov delavcev je dobilo povečano stimulacijo, drugi pa povprečno; direktorji doslej niso bili negativno ocenjeni. Obenem so še ugotovili, da plače vodstva zaostajajo v sorazmerju z delavskimi plačami. O združitvi treh plačilnih razredov v 11. razred brez predhodne potrditve delavskega sveta so se dogovorili, da je treba pripraviti ustrezno gradivo in ga obravnavati na delavskem svetu. Sindikata imata tako možnost, da se vključita v razpravo s svojimi mnenji in predlogi. Med pogajanji se je vodstvo strinjalo tudi z načinom obveščanja, kot so zbori delavcev. • S. Saje Gorenjska banka Kranj GORENJCinBANI F0RMULf kjer nam je na kirurškem oddelku dr. Lah povedal, da jim je hu-7arV Lasič poslal že dve dragoceni pošiljki sanitetnega materiala za 'a'izo, raztopine in obvezilni material, obljublja pa nadaljnjo po-J"°č, ki bo jeseniški bolnišnici nadvse dobrodošla. Ta pomoč pa naj •1 Se čutila tudi tako, da bodo organizatorji iz Nemčije poskušali pri-^8niti naše člane Karitasa in opremili bolnišnice s posebnimi tabla-'< da bi nemški gostje vedeli za humane prispevke in humano po-med ljudmi dveh držav. »Ta pasji France«, kakor ga bolj poznajo Jeseničani in okoličani, j*a Je ob svoji neutrudni aktivnosti nenehno pomagati domovini, tudi neredno kritičen: tu >>'^oram Pa tu(I' povedati, da nas je od 2.500 Slovencev v Frankfur-ie l & res aktivnih. Veliko se jih je kar potuhnilo in ogromno jih ^< ki se jim letos kar naenkrat ni več dalo niti na dopust v domovino. 'sploh pa pogrešamo povezavo z domovino, z ljudmi od »zgoraj«. Ne Da"1 ^am n k°m1' 01,1 hodijo, ko so toliko na službenih potovanjih, ko I j .nas» res aktivnih, sploh še niso našli? Menda pa ja ne bodo spet hodijo* funkcionarji funkcionarje trepljat po ramah? Kakorkoli že: lepo ^dravljam vse Slovence in vse planince!«• D. Sedej Skoraj 60 odstotkov pogodb so pri kranjskem Domplanu delali dvakrat. Del ljudi je v začetni evforiji želelo odkupiti stanovanje, pa so po premisleku doumeli, da tega ne zmorejo. Nekateri so želeli odkupiti stanovanje na mah, pa so se zaradi nezmožnosti odločili za obročno odplačevanje. Med kupci družbenih stanovanj so tudi laki, ki so za stanarino prejemali subvencijo: v Kranju menda vsak sedmi. etkih stanovanjskega zakona pred poldrugim letom, ko je ljalec napovedoval 20-odstotni polog pri odkupu družbe- Že v zamei zakonodajalec napovedo\^, •v-wH«w»rM f> nih stanovanj, so pričakovali, da jih bodo stanovalci odkupili kako četrtino. Ob kasnejših ugodnejših pogojih pa se je za odkup odločila kar tretjina. Pričakovali so tudi več zahtev po odpravninah ob izselitvi, vendar je v Kranju le 13 vlog za odpravnino. 10 jih vrača stanovanje, 3 pa bi se selili iz večjega v manjše. Kdor stanovanja ni odkupil, bo sklenil z lastnikom najemno razmerje. Kdaj in kako? »19. april je rok, ko naj bi se začela sklepati najemna razmerja med lastniki in najemniki. V skladu z zakonom je potreben predhodni ogled stanovanja, kajti najprej je treba odpraviti pomanjkljivosti in poškodbe, za kar je dan določen rok. Po ogledih se bodo sklepale najemne pogodbe. Treba pa je povedati, da je tu še nekaj nejasnosti glede tehničnih normativov, ker še ni nekaterih podzakonskih aktov.« Kdaj lahko, denimo, mlade družine računajo na pridobitev socialnih stanovanj? »Mi imamo še prednostno listo, ki jo izvajamo. Opozoriti pa je treba, da bodo pred občino v naslednjem letu postavljene obveze o razreševanju problematike stanovalcev v nacionaliziranih objektih. Del stanovanj bo treba nameniti za te preselitve. Občine imajo glede tega velike obveznosti, kar bo najbrž pomenilo tudi nekaj manj reševanja socialnih vprašanj.« • D. Z. Žlebi r dogovoru v hiši plačujejo tudi hišnim svetom, denimo, za snažilko, kabelsko TV in podobno.« Kako je z vračanjem lastne udeležbe? Je do tega upravičen tudi tisti, ki je za soudeležbo v preteklosti dobil kredit? »Če je dobil delavec kredit, se mu le-ta namesto vračila samou-deležbe odpiše. Kdor je dobil soudeležbo v celoti kot kredit, pa ga je vrnil manj kot polovico realne vrednosti, mu v skladu z zakonom niso dolžni izplačati. Sicer pa se vrednost samoudeležbe računa po lestvici, ki je vsak mesec objavljena v uradnem listu. Zakon ne predpisuje, kdaj so lastniki dolžni vrniti lastno udeležbo. Veljal naj bi dveletni rok. « Kdaj lahko tisti, ki bodo stanovanja vrnili, računajo na 30-odstotno odpravnino? »Za občine velja, da se odpravnina plača ob izpraznitvi stanovanja, in sicer v roku 15 dni od izpraznitve. Tedaj se namreč tudi ugotovi, ali so kake poškodbe v stanovanju in to se od odpravnine odtegne.« Naša akcija Z gibanjem nad bolezen Jesenice, februarja - Multipla skleroza je neozdravljiva bolezen in ima za posledico največkrat težko gibljivost ali popolno negibljivost in invalidski voziček. Bolniki trpijo za hudo spastičnostjo in oslabelostjo mišic - temu lahko kljubujejo le s stalnim razgibavanjem. Tudi METKA TWRDY s Hrušice na lastni koži čuti posledice neozdravljive bolezni. Na njeno pobudo in pobudo predsednika Društva MS za Gorenjsko Jožeta Tavčarja začenjamo akcijo za nakup razgibalne naprave »Aktiv 2000«, ki bolnike s to hudo boleznijo dlje ohranja zdrave in gibljive. Metko Twrdy je bolezen še pred njenim štiridesetim letom pregnala v invalidski pokoj. Videti je zdrava in še zelo okretna, vendar pogostoma čuti hromeče učinke multiple skleroze. »Večini ljudi je ta bolezen neznana. Vedo, da je huda in neozdravljiva, ne pa tudi tega, kakšne posledice ima in kaj vse prestajajo bolniki z multiplo sklerozo,« nam je skušala pojasniti sogovornica. »MS je pogosta bolezen osrednjega živčevja, ki prizadene prevleko (izolacijo) okrog živčnih niti, ki prenašajo sporočila v možganih in hrbtenjači. Poškodovane ovojnice živčevja nadomestijo zaplate trdega tkiva in tako se sporočila ne prenašajo gladko ali potujejo na neprava mesta. Tako je prizadeta zmožnost možganov, da ne morejo dobro nadzorovati gibanja, vida, govora... Povzročitelja ne poznamo, tudi zdravila ne in bolniki živimo v neprestanem upanju, da nekoč vendarle odkrijejo zdravilo zoper to bolezen. Za MS zbolijo ljudje večinoma med 20. in 40. letom, pogosteje se pojavlja med ženskami kot med moškimi; sicer pa se po svojih znakih, poteku in silovitosti razlikuje od primera do primera. Napreduje bodisi zelo počasi bodisi naglo, enakomerno ali skokovito. V najtežjih primerih so bolniki vezani na invalidski voziček, na posteljo ali celo tujo pomoč. To ni duševna bolezen, ni nalezljiva niti dedna, ne da se je ne predvideti niti preprečiti. Lahko pa se jo z neprestanim razgibavanjem, denimo, fizioterapijo, zelo olajša. Našim članom, denimo, omogočamo občasno zdravljenje v toplicah, v Laškem in Topolšici, da se razgibajo v vodi in na jahanju, enkrat tedensko lahko plavajo tudi v bazenu kranjskega zdravstvenega doma. 4. marca ob 17. uri bomo po zimskem premoru tam spet začeli s plavanjem. Razgibavanju dobro služi tudi naprava, imenovana "Aktiv 2000", ki bi jo radi kupili tudi na Gorenjskem.« V Sloveniji je blizu 1500 obolelih za multiplo sklerozo. Na Gorenjskem je v društvo teh bolnikov včlanjenih 75 ljudi. Morda so še ljudje, ki jih je prizadela ta bolezen, pa še niso našli poti do sotrpinov. Društvo MS za Gorenjsko jih vabi, da se jim pridružijo. Oglasijo naj se METKI TWRDY, Hrušica 44, telefon 872-617. S fizioterapijo in gibanjem si lahko bolniki z multiplo sklerozo ohranjajo zdravje. Možnost gibanja tem bolnikom nudi tudi naprava »AKTIV 2000» nemške firme Kienzle. s katero si lahko bolnik vsak dan razgibava roke in noge ter tako ohranja kondicijo. Naprava stane 4000 DEM. Gorenjski bolniki z MS bi radi s pomočjo dobrih in razumeva joči h ljudi (tudi naših bralcev) kupili dve taki razgibalni napravi. Denar zanju lahko nakažete na žiro račun Društva MS Slovenije: 51300-678-21574 Gorenjska podružnica, za "Aktiv 2000". Meja revščine? Starodavne okamnine nas dandanašnji spominjajo življenja, kakršnega že dolgo ni več. Tudi v banalni vsakdanjosti poznamo takšen fosilni ostanek. V obliki potrošnih košaric z ocenjenimi življenjskimi stroški trhin štiričlanske slovenske družine jih vsake toliko časa priobčimo tudi v našem časniku. Januarske številke so nov dokaz o neobstoju potrošnje, ki so jo ekonomski strokovnjaki raziskovali pred slabim desetletjem in jo ujeli v še danes objavljano košarico življenjskih stroškov. Januarja so povprečni življenjski stroški tričlanske slovenske družine znašali 72.414 tolarjev, minimalni 40.949 in minimalni mesečni stroški 26.616 tolarjev. V štiričlanski družini pa bi januarja za povprečno pokritje stroškov potrebovali 87.536 tolarjev, za zadostitev minimalnim stroškom 49.629 in za najnujnejše mesečne potrebe 31.721. Glede na razkorak med našimi plačami (povprečna decembrska je znašala 16.634 tolarjev) in izračunanimi potrebami je jasno, da prvi dve številki lahko odmislimo. S prejemki, kakršni so naše dejstvo, lahko zadostimo zgolj najnujnejšim mesečnim potrebam. Statistično izračunane potrebe so eno (in nedvomno smo jim pred desetletji res zadostili), resnično življenje pa drugo. O tem, kako ljudje ob očitnem nesorazmerju potreb in zmožnosti resnično živijo, statistika molči. Neuradno pa vemo, da ljudje načenjajo dolgoletne prihranke, da bi preživeli od danes do jutri. Prodajajo devize, da bi poravnali dolgove za stanovanje in elektriko. Odrekajo se počitnicam, smučanju, celo obleki, o čemer vedo veliko povedati trgovci s tekstilom, z zalogami, večjimi kot kdajkoli. Žal tudi trgovci z vsakdanjimi živili vedo povedati, kako je padla potrošnja mesa in druge kakovostne (in žal drage) hrane in kako okoli plačilnih dni v prodajalnah zmanjka mleka in kruha. Ker ljudje ne živimo zgolj od plač, naj bi ne bilo razloga za preplah. Toda dobro vemo, da se v začaranem krogu revščine zmanjšujejo tudi možnosti za dodatni zaslužek v sivi ekonomiji. Tudi podjetnost ljudi ima svoje meje (vrtičkarstvo namesto kupovanja zelenjave, pletenje in šivanje doma namesto kupovanja tekstila), prav tako medgeneracijska solidarnost. Statistika nam še ni postregla z izračunom, kje je meja revščine. A kaj statistika, od države in vlade pričakujemo, da bo našla odrešilno formulo za preživetje. • D. Z. Zlebir Računajo na pomoč dobrih ljudi. Vsem darovalcem bodo poslali potrdila, ki jih bodo lahko uveljavili za davčno olajšavo, vsem se bodo ob zaključku akcije tudi zahvalili z objavo imen. Tudi mi naj potrkamo na sočutje ljudi, ki želijo pomagati manj srečnim soljudem pri lajšanju posledic neozdravljive bolezni. • D. Z. Zlebir VESTI Število beguncev se je razpolovilo V Sloveniji je še nekaj nad 11 tisoč beguncev s Hrvaške, v zbirnih centrih jih je še okoli 1400. Ko bo obveljal meddržavni sporazum med Slovenijo in Hrvaško, se bodo begunci (zdaj razseljene osebe) začeli vračati v že varna hrvaška območja. Na Rdečem križu Slovenije, kjer razpolagajo s svežimi podatki o beguncih pri nas, so tudi predlagali, naj bi družinam v Sloveniji, ki so sprejele begunce, to upoštevali pri odmeri dohodnine. Olajšava naj bi znašala 100 tolarjev dnevno na vsakega begunca. Družinam, ki gostijo begunce, bi na ta način malce olajšali breme, saj doslej niso bile deležne veliko organizirane pomoči. Naj znova poudarimo, da begunci v Sloveniji ne dobivajo nobene denarne pomoči. Le centri za begunce so bili deležni 400 tolarjev dnevno za vsakega begunca, s čimer so pokrivali stroške namestitve in prehrane. Hrvaški urad za begunce je tudi objavil imena občin, kamor je že možna vrnitev. Ker je seznam predolg, navedimo raje tiste, kamor se še ni mogoče vrniti: Beli Manastir, Benkovac, Donji Lapac, Drniš, Dvor na Uni, Glina, Gračac, Hrvatska Kostajnica, Knin, Obrovac, Petrinja, Slunj, Titova Korenica, Vojnić, Vrginmost in Vukovar. • D. Z. Februarske in marčevske krvodajalske akcije Februarja bo v Sloveniji še nekaj krvodajalskih akcij. Konec meseca bosta dve tudi na Gorenjskem, najprej 24. februarja v Kamniku, 27. in 28. februarja pa k temu človekoljubnemu dejanju vabijo jeseniške krvodajalce. Kamničani pojdejo marca znova na krvodajalsko akcijo, tokrat tridnevno, 16., 17. in 18. marca. 23. marca pa se začenja maratonska krvodajalska akcija za občino Kranj, ki bo trajala do konca meseca in se nadaljevala tudi aprila. 064/211-373 TELEFON ZA KLIC V STIS OD PONEDELJKA DO PETKA OD 19. - 22. URE ISKI Stolpec za upokojence Izlet v Pleterje - Društvo upokojencev Kranj vabi na izlet v Pleterje, Virštajn in Olimje, ki bo v sredo, 18. marca, z odhodom ob 6.30 izpred kina Center v Kranju. Ogledali si bodo kartuzijo Pleterje, gotsko cerkev in Film iz življenja najstrožje ga reda menihov. Vstop je dovoljen tudi ženam. Kosili bodo v gostilni v Virštajnu, ogledali pa si bodo tudi staro apoteko in cerkev v Olimju. Uspešni v smučarskih tekih - Sekcija za smučarske teke in hojo pri Društvu upokojencev Kranj je v sredo, 12. februarja, priredilo tekmovanje v smučarskih tekih. Udeležilo se ga je 9 upokojenk in 6 upokojencev. Kljub snežni revščini je uspelo Jožici in Sreču Mesariču pripraviti v Hrastjah odlično progo, smučarsko tekmovanje pa je dobro uspelo tudi po zaslugi dobre organizacije pod vodstvom Slave Pelko, atletskega sodnika Jožeta Hladnika, starterja Miloša Jocifa in zapisnikarice Zinke Šara-bon. Diplome je poklonila ZTKO Kranj, član društva Tone Resman pa je snemal z video kamero. Najboljši iz posameznih kategorij, kandidati za gorenjsko tekmovanje v Mojstrani: upokojenke: A kategorija: Majda Bertoncelj, Slaba Pelko; B kategorija: Metka Šparovec in C kategorija: Marica Zalaznik in Jožica Mesaric. Upokojenci: A kategorija: Jože Sparovec; B kategorija: Alojz Trampuš, Franc Skvarča; C kategorija: Bogdan Napokoj, Srečo Mesaric. GOZDARJI PROTESTIRAJO Z DELOM NE PRISTAJAMO M CENENO UKINJANJE DELOVNIH MEST NA GORENJSKEM S sprejetjem Zakona o začasni prepovedi sečnje v gozdovih v družbeni lastnini pa tudi Zakona o denacionalizaciji se je začelo obdobje diskriminacijskega odnosa oblasti do zaposlenih delavcev v gozdarstvu, bojimo pa se, da se bodo posledice odražale tudi v lesnopredelovalni industriji. Slednja daje na Gorenjskem delo in socialno varnost okoli 3500 zaposlenim. Razumljivo je, da smo v sindikatu skrajno občutljivi, ko gre za politiko, ki ima za posledico likvidacijo celotne panoge. Na Gorenjskem sta to Gozdni gospodarstvi v Kranju in na Bledu. V teh podjetjih je še pred kratkim ustvarjalo svojo socialno varnost z družbeno koristnim delom v gozdarstvu več kot 500 zaposlenih. Prav tem delavcem pa zaradi političnih odločitev grozi z likvidacijo Gozdnih gospodarstev izguba delovnih mest in prehod na Zavod za zaposlovanje kot klasični presežni delavci. Preveč je za Gorenjsko 12.000 izgubljenih delovnih mest v zadnjih dveh letih, da bi v sindikatih lahko mirno sprejemali še nadaljnje izgube, ki grozijo število nezaposlenih podvojiti. Če bi na to pristali, bi zatajili svoje osnovno poslanstvo. Sindikat nima ambicije ocenjevati strokovne učinke sprejetih ukrepov, ki posegajo na področje gozdarstva. To je stvar stroke. Zavedamo se le, da je gozd naravno bogastvo in zaradi tega zahteva premišljene, dolgoročne in strokovne posege. Bolj nas zanimajo ljudje, ki so desetletja kot gozdni delavci opravljali težko delo. Mnogi so v gozdu izgubili zdravje, veliko je delovnih invalidov v starosti od 40 - 50 let. To so objektivno težko zaposljivi delavci. Oblast dobesedno sili, da se delavci v gozdarstvu odpovedo lastni eksistenci. Gozdna gospodarstva so nemočna. Delavci člani in celo vodstva terjajo od sindikata hitro in energično ukrepanje. Po temeljitih pogovorih z delavci v gozdarstvu smo v začetku februarja v območnem svetu ZSSS za Gorenjsko dali pobudo za izredni sklic odbora sindikata gozdarstva Slovenije, da glede na odločno izraženo zahtevo delavcev oceni nastali položaj ter enotno za vso Slovenijo oblikuje rešitve. Na 10. seji dne 11. februarja ob navzočnosti domala vseh gozdnogospodarskih organizacij v Sloveniji so ocenili, da je položaj enako kritičen v vseh regijah Slovenije. Člani sindikata so se enotno odločili spoštovati še vedno veljavno zakonodajo in s tem realizacijo zastavljenih gozdnogospodarskih načrtov. Terjali so tudi, da morebitne presežne delavce rešujejo z odpravninami tisti, ki so sprejeli za delavce tako pogubno zakonodajo. Na koncu so sklenili, da se člani, delavci in direktorji gozdnih gospodarskih organizacij javno pozovejo, naj zaradi zaščite lastne socialne varnosti, ohranitve delovnih mest in javnega interesa nad gozdovi nadaljujejo z delom v skladu z veljavnim Zakonom o gozdovih in veljavnimi gozdnogospodarskimi načrti. Sandi Bartol KDO NAS SILI V STAVKO Na 17. seji sveta Zveze svobodnih sindikatov Slovenije 23. januarja 1992 so bile oblikovanje naslednje ZAHTEVE: 1. Ukine naj se zakon o plačah in odpravi administrativno urejanje plač. 2. Sprejme naj se zakon o uresničevanju kolektivnih pogodb in zagotovi pravna varnost delavcev ter ustrezno sankcionira ne-spoštovanje kolektivnih pogodb. 3. Spremeni naj se zakon o zajamčenih plačah, in sicer tako, da bo od 1. januarja 1992 višina zajamčene plače najmanj 15.500,00 SLT (okrog 10.000,00 SLT neto). 4. Vlada naj v sodelovanju z Gospodarsko zbornico nemudoma sproži aktivnosti za izboljšanje gospodarjenja in razvoja, za povečanje socialne varnosti in možnosti za zaposlovanje delavcev. Vlada bi morala do 15. februarja reagirati na upravičene zahteve Zveze svobodnih sindikatov. Toda tega ni storila, zato sindikatu v interesu članstva ne preostane drugega, kot da z javnim protestom OPOZORI VLADO na njen dolg. Očitno si stavke želi vlada ne pa sindikat. Sandi Bartol Sindikalna lista 92 7.830 SLT 10.625 SLT 14.166 SLT 42.498 SLT 14.166 SLT SINDIKALNI ZA UPNIKI ČASOPIS "DE", GLASILO ČLANSTVA ZVEZE SVOBODNIH SINDIKATOV SLOVENIJE, JE NAMENJEN DELAVCEM. ZATO NE DOVOLITE, DA GA ZADRŽUJEJO V PISARNAH POSLOVODNIH DELAVCEV. februar 92 1. Dnevnice - cela dnevnica (nad 12 ur do vključno 24 ur odsotnosti) 1.398 SLT - polovična dnevnica (nad 8 do 12 ur odsotnosti) 737 SLT - znižana dnevnica (od 6 do 8 ur, če se potovanje začne dve uri pred začetkom delovnega časa in konča 2 uri po njem) 517 SLT 2. Kilometrina 14,20 SLT 3 Ločeno življenje 14.573 SLT 4. Prenočišče se izplačuje po predloženem računu, skladno z navodilom na potnem nalogu. Če na nalogu ni drugače določeno in delavec ne predloži računa, ima pravico do povračila prenočišča v višini 499 SLT 5. Regres za prehrano 2.964 SLT Jubilejne nagrade: - za 10 let - za 20 let - za 30 let Nagrada ob upokojitvi Solidarnostne pomoči OBMOČNA ORGANIZACIJA ZA GORENJSKO Seminar v Nemčiji Sindikalna tradicija, razvito tržno in socialno gospodarstvo, visoke plače Decembra lani je bila na krajšem delovnem obisku bavarska sindikalna delegacija pod vodstvom predsednika Nemške sindikalne zveze (DBG) Fritza Schdsserja. V pogovorih z vodstvom Zveze svobodnih sindikatov Slovenije so izrazili pripravljenost, da za sindikalne delavce ZSSS organizirajo seminar. Stroške izobraževanja in bivanja od 5. do 8. februarja v Niederpockingu pri Miinchnu so prispevali bavarski kolegi. Seminar je vseboval tri sklope: organiziranost sindikata in kolektivna pogajanja, soodločanje delavcev v podjetjih, socialna varnost s poudarkom na nalogah urada za delo. Vsa tri področja so zelo aktualna tudi za naše razmere, saj pospešeno stopamo v svet tržnega gospodarstva z vsemi posledicami za delavstvo. S predstavitvijo dela nemških sindikatov, njihovimi izkušnjami in dogovorom za sodelovanje želimo tudi v svobodnih sindikatih premagati resne zastoje pri uveljavljanju kolektivnih pogodb in soodločanja v podjetjih. Seminarje potekal v udobnem izobraževalnem centru, nekaj pogovorov pa tudi v podjetjih in zavodih. Organiziranost DBG Najštevilnejši sindikat v Nemčiji je Zveza nemških sindikatov DBG, ki vključuje približno 10 milijonov članov. Organizirani so po industrijskem načelu, kar pomeni, da so vsi zaposleni v enem podjetju včlanjeni le v en panožni sindikat. Na zvezni ravni je 16 povsem samostojnih panožnih sindikatov, ti pa sestavljajo krovno organizacijo DGB. Organizacijsko je DGB odprt za pripadnike vseh ver in političnih strank, vendar je od njih neodvisen. Članarina znaša odstotek bruto plače in jo v celoti nakazujejo sindikalni centrali. Sindikalni zvezi pripada 12 odstotkov, z ostalim razpolagajo sindikati dejavnosti. Del članarine se namensko zbira za stavkovne sklade. Stavkajočim delavcem pripada nadomestilo plače iz tega sklada v višini 12 vplačanih mesečnih članarin za en teden stavke, kar znese približno 60 odstotkov njihovih rednih mesečnih zaslužkov. Množičnost, sindikalna zavest in solidarnost Nemški sindikati imajo neposredno zastopstvo v parlamentu, to je v senatih, ki imajo podoben status kot drugi dom, ki ga v parlament uvaja tudi Republika Slovenija. Na podlagi števila članstva posameznega sindikata se določi število sedežev. DGB med sindikati nima prave konkurence, saj zunaj nje delujeta le zveza nemških uslužbencev in krščanski sindikati. Sindikati v Nemčiji so organizirani na zvezni, deželni, okrožni in krajevni ter podjetniški ravni. Sindikati dejavnosti so popolnoma samostojni pri določanju tarifne politike in uveljavljanja pravic delavcev. DGB ima pomembno vlogo v stavkovnih gibanjih in močno pogajalsko pozicijo z vlado in združenji delodajalcev. Sindikati posameznih panog prek DGB ustvarjajo močan pritisk in so zato enotnejši in učinkovitejši. To je tudi zasluga množičnosti, visoke sindikalne zavesti in solidarnosti med članstvom. Visoke plače, skrajšan delovnik, skrb za zdravo delovno okolje, pravica do soupravljanja, spoštovanje pravic iz delovnega razmerja, socialna varnost nezaposlenih, vse to so si morali izboriti sami. Ali kot radi poudarijo: nič nam ni bilo dano, vse si je bilo treba vzeti! Kolektivne pogodbe Osnovna dejavnost nemških sindikatov je sklepanje, izvajanje in obnavljanje kolektivnih pogodb. Njihova pravna podlaga je ustava, ki v 9. členu opredeljuje svobodo združevanja, zakon o kolektivnih pogodbah in sodne odločbe pravosodja. Višina plač v posameznih kolektivnih pogodbah je različna, odvisna od panoge, območja ali regije, od konjunkture in življenjskih stroškov. Posamezni sindikati letno obnavljajo višino mezde. Za to so potrebna številna pogajanja med sindikati in združenji delodajalcev. Tudi za ceno napovedi in organiziranja splošnih stavk, za katero mora referendumsko soglašati najmanj 75 odstotkov članov, so si nemški sindikati v 40-letni zgodovini uspeli izboriti solidne plače, soupravljanje v podjetjih in zavidljivo raven socialne varnosti. Soodločanje v podjetjih Sindikalno delo obstaja tudi v podjetjih, zlasti večjih. Njihova aktivnost se odraža v tako imenovanih obratnih in nadzornih svetih podjetja. Leta 1976 je bil sprejet zakon o soodločanju, ki predvideva ustanovitev nadzornih svetov, v katerih je enako število predstavnikov zaposlenih in predstavnikov kapitala, toda predsedujoči ima v primeru enakega števila glasov še en glas. Predsedujoči je v vsakem primeru zastopnik kapitala, v mnogih podjetjih, kjer imajo dobro organiziran sindikat, pa so podpredsedniki lahko zaposleni delavci ali njihovi zunanji predstavniki. V manjših podjetjih pa je nadzorni svet enakovredno sestavljen, dopolnjuje pa ga še en neodvisni član. V tem primeru ni dodatnega glasu predsedujočega, vpliv delavcev je močnejši. Odločanje v podjetjih ureja zakon o ureditvi podjetja. V vsakem podjetju, ki ima več kot pet zaposlenih, izvolijo obratni svet podjetja, ki zastopa interese zaposlenih. Člani sveta so z zakonom zavarovani pred odpovedjo. Naveden je cel katalog pravic. Tu so urejena delovna pravila podjetja, določen delovni čas, nagrajevanje. Svet podjetja ima pravico soodločanja pri zaposlitvi novih delavcev, premeščanjih in odpovedih, ki brez soglasja sveta niso možne. Če pa zaposleni v podjetjih nimajo obratnega sveta, je odpoved tako pravnomočna. Zakon torej ne prisiljuje podjetij, da izvolijo obratne svete, zato je tu vloga sindikata še toliko pomembnejša. Zaposlovanje Udeleženci seminarja smo bili tudi gostje Urada za delo za Bavarsko v Muchnu, nekakšnega zavoda za zaposlovanje. V uradu je zaposlenih 1500 uslužbencev raznih profilov, ki na zelo profesionalen način spremljajo pojav nezaposlenosti, brezposelnih oseb in šolajoče se mladine, ki se odloča o izbiri poklica. Stopnja nezaposlenosti je na Bavarskem 3- do 4-odstotna, to je okoli 37.000 oseb. Nezasedenih pa je približno 25.000 delovnih mest. V letu 1991 je urad razpolagal z namenskimi sredstvi, kot so nadomestila za brezposelne, za prekvalifikacije, usmerjanje ter svetovanje, in sicer v višini 440 milijonov DEM. Vsi zaposleni dobivajo nadomestilo za čas brezposelnosti. Po treh mesecih čakanja so do njega upravičeni tudi delavci, ki so samovoljno zapustili delo. Izredno imajo razvit informacijsko-računalniški sistem. Prek njega šolska mladina spoznava specifiko več kot 400 različnih poklicev, nezaposleni pa tako dobijo informacije in vzpostavljajo neposreden stik z delodajalci. V uradu so nameščene strokovne ekipe zdravnikov, inženirjev, psihologov in drugih strokovnjakov, ki vsak na svoj način spremljajo in usmerjajo nezaposleno osebo. Seminar je bil po naši oceni zelo zanimiv in koristen. V slovenskem parlamentu bo v naslednjih tednih postopek za sprejetje zakona o soodločanju, z vlado in zbornico se bodo začela pogajanja za obnovitev kolektivnih pogodb, posodobiti pa se bodo morali tudi zavodi za zaposlovanje. Delček izkušenj, ki smo jih dobili pri sindikalnih kolegih na Bavarskem, bomo prenesli tudi v naše razmere. Naj ob koncu ugotovimo, da ima Nemčija ne le močno razvito tržno, temveč tudi socialno gospodarstvo. Sandi Bartol Na posvetih sindikalnih zaupnikov Gorenjske so se udeleženci zavzeli za ohranitev oddelkov srednjih šol v občinah Jesenice in Škofja Loka. Centralizacija srednjega šolstva bi pomenila novo breme staršem, saj bi se s prevozi ali bivanjem v kraju šolanja stroški izobraževanja otrok še povečali. Ob zaostrovanju meril za pridobitev štipendij, ob nizkih in negotovih dohodkih staršev bi postajalo šolanje na prehodu v informacijsko družbo vse bolj odmaknjeno in dosegljivo le nekaterim. h sindikatov gorenjskih podjetij Tokos Tržič - 7. februarja so na članskem sestanku sindikata obravnavali opravljeno delo v zadnjih dveh letih. Delovno področje je zajemalo sklepanje kolektivnih pogodb, zahteve po 40-urnem tedniku, razprave o lastninjenju, zamenjava vodstva podjetja. Vzporedno pa so tekle ustaljene aktivnosti sindikata, ki se jim kljub prej omenjenim zahtevnim nalogam ne morejo odreči. Gre denimo za ugodno nabavo prehrambenih izdelkov, tekstila in aparatov na obročno odplačevanje, ob dejstvu, daje z nizkimi plačami težko preživeti. Veliko so naredili tudi na področju krvodajalstva, športa in samopomoči. Prva naloga po občnem zboru je bil sestanek na pobudo sindikata na temo nepravilnosti pri razporeditvi OD za realno ovrednotena dela, kvaliteti in reklamaciji. Imenovali so tudi komisijo, ki mora stvari urediti do konca februarja. TRIO Tržič -V začetku februarja je sindikat zahteval, da se preveri usklajenost s panožno kolektivno pogodbo. Zaostajajo za 20 odstotkov, vzrok je v zakonski omejitvi plač. Z vodstvom so se dogovorili tudi o načinu pokrivanja razlike, dokler ne bo odpravljena državna intervencija. Sindikat je zahteval tudi izločitev stroškov prevoza na delo iz osebnih dohodkov in z zahtevo uspel. Čakanju na delo in določanju presežnih delavcev so se v Triu zaenkrat izognili z ukinitvijo druge izmene, dolgoročno pa iščejo nove programe. V sodelovanju s podjetjem sindikat veliko naredi na področju družbenega standarda, od športnih tekmovanj do omogočanja cenejših nakupov. Iskra Otoče - Izvršni odbor sindikata v Iskri je skupaj s strokovnimi službami in pravno službo SKEI pregledal predlog podjetniške kolektivne pogodbe. Besedilo so uskladili in pogodba je pred sklenitvijo. Elan Begunje - Sindikat je v skrbeh, kako naprej, odnosi z novim vodstvom so nejasni. Odlaga in oddaljuje se sklenitev kolektivne pogodbe. Spor s prejšnjim stečajnim upraviteljem, ki je nezakonito odpustil delavce, je rešen v korist slednjih. Vezenine Bled - V skupnem dogovoru sindikata podjetja, izvršnega sveta občine in predstavnikov Ljubljanske banke je prišlo do sporazuma glede položaja v Vezeninah. Novi v. d. direktorja začenja z novim konceptom reševanja podjetja. Plamen Kropa - Motnje v poslovanju so se začele odražati tudi v izvajanju tarifnega dela kolektivne pogodbe, kar je v Plamenu novo. Na pobudo sindikata je bil sklican sestanek upravnega odbora in generalnega direktorja Slovenskih železarn, kjer so se dogovorili za način reševanja odvečnih delavcev, za polno uveljavitev tarifnega dela kolektivne pogodbe in za nadaljnjo strategijo poslovanja. Iskra Železniki - Sindikat sodeluje pri postopkih za zmanjševanj* števila delavcev. Nekaterim so v podjetju dokupili leta, drugim izplačali odpravnine. Problem so še delavci, ki so bili razporejen' k drugim delodajalcem (čistilke, vratarji, delavci v kuhinji). Sifl' dikat se zavzema, da bi tudi njim dali odpravnino, čeprav jim po zakonu ne pripada, ali pa bi jim podjetje pisno zagotovilo, da jib sprejme nazaj na delo, če jih bo zasebnik odpustil. f f » v Milena Sita' Ko delavec postane odveč..._ Iz brošure »Moje pravice na delovnem mestu« smo povzeli drobec o trajnem prenehanju potreb po delu delavcev. Delavcem, katerih delo postane za podjetje trajno nepotrebno, delodajalec zagotavlja: - zaposlitev v drugi organizaciji - prekvalifikacijo ali dokvalifikacijo - denarno pomoč - pomoč za začetek opravljanja samostojne dejavnosti (obrt, zasebno podjetje) - dokup zavarovalne dobe - delo s krajšim delovnim časom. Za čas odpovednega roka (6 mesecev) je delavec kot trajfl1 presežek upravičen do nadomestila osebnega dohodka. Višin* nadomestila ne sme biti nižja od 80 odstotkov zajamčenega 00 oziroma ne sme biti nižja od višine, ki je določena s kolektivu" pogodbo ali s splošnim aktom. Delavcu, ki je več kot dve leti v delovnem razmerju v isti o'' ganizaciji, pripada odpravnina v višini najmanj polovice njeg?' vega povprečnega mesečnega OD (ne nadomestila) v zadnjic treh mesecih za vsako leto dela v organizaciji. Za delo v isti org^' nizaciji se šteje tudi delo v temeljni ali delovni organizaciji, kate re pravni naslednik je podjetje ali zavod. Če delodajalec v rok11 enega leta po prenehanju delovnega razmerja delavcev le-te zafa; di nujnih operativnih razlogov znova zaposluje, imajo delavci, 1 jim je prenehalo delovno razmerje, pod enakimi pogoji, predno*' pri zaposlitvi. KULTURA UREJA: LEA MENCINGER Kultura, toda ne leva niti ne desna KORAK IZ PAT POLOŽAJA Ne samo pat pozicija, v kateri se je znašla zakonodaja o kulturi, pač pa zdaj že dobro razpoznavne težnje o (ponovni) ideologizaciji kulture, so spodbudile Demokratsko stranko Slovenije, da poskuša na nov način prispevati k razpletanju zdaj zavozlanega. O tem je bilo konec tega tedna govora na tiskovni konferenci v Društvu slovenskih pisateljev v Ljubljani. Če ne bi bile stvari tako resne, bi opazovalci slovenskega dogajanja le lahko skomignili z rameni in ugotovili - stranke so M V boju za prevlado izbrale tudi kulturo za prizorišče merjenja sil. Žal pa imajo prav tisti, ki v potezah posameznih strank vidijo vse prej kot le merjenje sil oziroma napenjanje mišic v predvolilnem času -to je verjetno ob tako aktualnem kulturnem vprašanju drugotnega, ne pa tudi zanemarljivega pomena. Ker pa so se tega Problema - namreč reševanja slovenske kulture - sklenili lotiti prav v demokratski stranki, z njenim intelektualnim jedrom znanim iz tako imenovane slovenske pomladi (Šeligo, Hribar, Rupel, Peršak in drugi), je seveda jasno, da so v ospredju splošnejši cilji pred političnimi. Ko je na tiskovni konferenci konec minulega tedna Rudi Šeligo govoril o tem področju, je Pač lahko ocenil, kako kompletno duhovno področje ne vodi nikamor drugam kot le v sesutje. Pa krivde ne gre iskati 'e pri denarju, iz proračuna za kulturno področje je vedno bi-•0 odmerjeno nekaj, vsaj v absolutnih zneskih je to razvidno, vendar pa stvari postanejo zaskrbljujoče, kadar gre za delež kulture v proračunu - upadanje tega deleža pa kaže pravzaprav na sprijaznjenje s politiko, ki meni, če ni denarja za kulturo, potem pa kulture ni. Da pa je trenutna slika še bolj siva, je razvidno iz zbira dogodkov ob sprejemanju oziroma razpravljanju o izhodiščih za razvoj kulture, ki ga je predložilo ministrstvo za kulturo in o resoluciji o kulturi, gradivu skupščinskega odbora za kulturo. Po skoraj dveh letih še nimamo globalne kulturne politike;: to, kar pa se že jasno kaže, pa je razbrati kot premišljeno vodenje politike narodnjaštva s strankarskimi poudarki. To pa vsekakor ni pot k neki normalizaciji v kulturi, pač pa je pot k novi ideologizaciji. Po besedah Rudija Šeliga so kulturniki, ki so se ideologiji odpovedali, zdaj dočakali, da prihaja le ta na druga vrata v drugi barvi in z drugimi predznaki. In to potem, ko je že v osemdesetih letih pri nas kultura pridobila popolno svobodo; so bili sicer poskusi oviranja, kar pa svobodnega razvoja ni zavrlo. Samo iz take kulture, je na tiskovni konferenci poudaril dr. Tine Hribar, je lahko nastal slovenski nacionalni program objavljen v Novi reviji, je nastala majniška deklaracija, ustava. To ni bila ne v levo usmerjena kultura, kot je bilo prvotno označeno v najprej predloženih izhodiščih za razvoj kulture; bila je preprosto kultura popolne prostosti. Kultura zato ne potrebuje nobenih ukrepov, zaokretov ne v levo, še manj v desno. Po besedah dr. Hribarja so poskusi potisniti kulturo v desno, kar se zdaj pri nas poskuša, ne samo napačno, pač pa tudi škodljivo. Pa tudi doseči ni mogoče s takimi ukrepi ničesar; že iz preprostega dejstva, da v desno usmerjena kultura pač nima nobene moči, te pa ji tudi država s podporo ne more dati. Ugotavljanja, da so redke tiste države, ki za tako pomembna področja, kot je kultura, pripravljajo ustrezne zakone zelo dolgo, ne zdrži primerjavo s slovensko. Še posebej zato, ker se s prejšnjimi zakoni v novih družbenih pogojih pač ne da učinkovito urejati stvari, samo program in denar zanj pa ni dovolj. Znana je skupščinska pat pozicija glede kulture (če ostanemo samo pri tem), ko so trije skupščinski zbori sprejeli različne sklepe glede predloženih izhodišč in resolucije. Tak zastoj pa je, po besedah Toneta Peršaka, voda na mlin vmešavanju države v to področje. Končno gre za očitno idejno in estetsko selekcijo. Kaj pa je drugega to, kot odmikanje od demokracije. Če se je Slovenija v zadnjih desetih, petnajstih letih bližala idealnemu modelu kulturne politike, v katerem država ne diktira, pač pa spodbuja kulturne dejavnosti, se takšen mo- del trenutno odmika. Tako je razmišljal dr. Dimitrij Rupel, ko je na tiskovni konferenci govoril o treh modelih kulturne politike v svetu. Zdaj kaže, da se od te idealne politike "distance", vračamo preko modela - arhitekt kulturnega razvoja je država - v inženirski model znan še iz časov obstajanja največje socialistične države na svetu. Toda dr. Rupel ni razpravljal le teoretično, pač pa je obelodanil tudi najnovejši sklep svojega zunanjega ministrstva, s katerim naj bi vsaj malo olajšali trenutno krizo glede kulture. Skratka - zunanje ministrstvo se odpoveduje stavbi Mladike, bivša vojaška bolnišnica, ki jo je vlada dodelila v uporabo zunanjemu ministrstvu. Prav za to stavbo pa so se potegovale številne kulturne institucije, med njimi še posebej Etnografski muzej. Pot, ki naj pripelje do ustreznih zakonov na področju kulture, vsekakor pa iz sedanjega brezzakonja, je po mnenju predsednika demokratske stranke Igorja Bavčarja, vsekakor politična pot: s tem pa njegova stranka napoveduje vrsto projektov, za katere bodo poskusili pridobiti tudi druge politične stranke, da bi se končno področje kulture (in tudi druga področja) v svojem razvoju premaknilo z mrtve točke. • Lea Mencinger TEDEN SLOVENSKE DRAME 92 Andrej Hieng: Burleska o Grku, Dušan Jovanovič: Življenje plejbojev, Milan Dekleva: Totalka odštekan dan. Varaždinsko Narodno kazalište je v osemdesetih letih vzpostavilo intenziven kontakt s slovensko dramatiko. Po številnih uspešnih uprizoritvah slovenskih dramskih besedil so z lani uprizorjenim dramskim besedilom Andreja Hienga: "Burleska o Grku'' ponovno opozorili, da je v njihovem gledališkem repertoarju sodobna slovenska dramatika nepogrešljiva. Hiengovo dramsko besedilo (sprva in predvsem napisano za TV medij) sodi v avtorjevo trilogijo Iger o Špancih, dramatiku je bilo konkretno zgodovinsko okolje preteklosti samo povod za obravnavanje splošnejših človeških vprašanj, ki s° aktualna v vseh časih in prostorih enako. Uprizoritev je režijsko pripravil Robert Raponja s sodelavci: scenografom Gorda- nom Svilarjem, kostumografoma Snježano Barolec in Iztokom Šo-starcem, glasbenikom Paolom Dražićem Zekičem, oblikovalcem giba Jurajom Mofčanom, maskerjem Iztokom Šostarccm in slikarjem Ivanom el Diucom. V naslovni vlogi El Greca nastopa Božidar Smiljanič, ki je bil tudi lektor uprizoritve, v drugih vlogah pa nastopajo: Juraj Mof-čan, Dragutin Novak Šarli. Jagoda Kralj Novak, Ljubomir Kere-keš, Tomislav Lipljin, Vesna Sti-linović, Mirjana Sinožić in Mar-ja Krpan. Ljubljanska Akademija za gledališče je za svoj lanskoletni javni nastop uprizorila (ob pomoči Cankarjevega doma) zgodnejše Jovanovičevo dramsko besedilo "Življenje plejbojev". Nastop danes že bivših študentov visoke gledališke šole izžareva predvsem veselje do gledališke igre, do izumljanja gledaliških znakov, ki se stopnjujejo v burlesk-nih zapletih neproblematičnega komedijskega dramoleta. Pod mentorstvom številnih pedagogov je režijo podpisal Samo Strelec, dramaturgijo Katarina Klan-čnik, Magdalena Lupi, Irena Štaudohar in Miha Trefalt, ko-stumografijo Gordana Gašperin, scenografijo Uroš Lobnik, glasbo Fabio Devetak in lektoriranje Katja Podbevšek. Nastopajo: Bojan Emeršič, Nataša Barbara Gračner, Alojz Svete, Nataša Ra-lijan, Niko Logar, Rastko Krošl, Tomaž Gubenšek, Tanja Dimitri-evska, Aljoša Arko in Tanja Ribič. Cankarjev dom se je v zadnjih letih z delom svoje celotne pro- dukcije prelevil v novo slovensko gledališče. Konec lanskega leta so pod njegovim okriljem krstno uprizorili otroški musical Milana Dckleve "Totalka odštekan dan". Cankarjev dom je prizoritev pripravil z "uvoženim" ansamblom igralk in igralcev. Piko Božič, Tino Hrovat, Aljošo Arkom, Dare-tom Valičem, Markom Okor-nom. Majo Končar, Damjano Grašič, Zvezdano Mlakar, Mihom Podbevškom, Zvonetom Hribarjem ter skupino plesalk in plesalcev Mojce Horvat. Režijo je vodil Boris Kobal ob dramaturški pomoči avtorja besedila, glasbenikoma Milkom Lazarjem in Petrom Ugrinom, scenografko in kostumografko Eko Vogelnik, koreografinjo Mojco Horvat in Miranom Canakom, ki je poskrbel za posebne efekte. /ar/ Jezikovni tečaji na kasetah Ljubiteljska kultura DO ZNANJA KAR DOMA prostora ni, ali pa je drag Založba Mladinska knjiga je predstavila novo zbirko Cicero, v kateri bodo izhajali jezikovni tečaji za začetnike in za vse, ki le obnavljajo znanje tujega jezika. Na trgu sta zdaj kompleta angleškega in nemškega jezika, v jeseni pa izide še tečaj italijanskega. Kaže, da se zdaj zares ozirajo po Evropi. To kažejo ne sa-m° prepolni tečaji tujih jezikov, pač pa so - kot v dobrih starih časih nekatere knjige -2daj uspešnice jezikovni tečaji na kasetah. Pred vsemi drugimi •majo pač to prednost, da se tu-Jega jezika lahko učimo doma, na potovanju, med vožnjo v av- U' je dopolnilo šolskemu programu in podobno. S tržišča so 2^ izginile zastarele metode na p!°Sčah in kasetah. Z moder-n'rn in kot kaže tudi zelo pre-skušenim programom zdaj pri-"aJa na jezikovni trg zbirka Ci-^ro, pošilja pa jo založba Mla-a,nska knjiga, ki se prej s tovr-yno dejavnostjo ni ukvarjala. £ompleta štirih kaset in učbe- .'ka za angleški in nemški je-*'k sta že skoraj pošla, zato že PriPravljajo novo izdajo. Kot Je Povedala na predstavitvi no- e zbirke urednica Breda Kon- e> so tečaji nastali v izvirniku pri znani angleški založbi Hu-go's Language Books, prevedla pa je angleški tečaj Majda Až-man Bizovičar, nemškega pa Ines Ercog. Na kasetah slovenski del besedila bereta Nataša Dolenc in Ivan Lotrič. Založba se je odločila za naklado 3500 kompletov za vsak jezik. Tema dvema jezikoma se bo jeseni pridružila še italijanščina, razmišljajo pa tudi o francoskem jeziku in seveda tudi drugih. Ni izključeno, da bodo ta osnovni program tudi dopolnjevali s tečaji za otroke, za poslovne ljudi in podobno. Na štirih kasetah in učbeniku je program, ki ustreza tako začetniku kot tudi vsem, ki le obnavljajo znanje jezika. Razlaga izgovorjave, bistvena slovnična pravila, vaje in pogovori - to je v kratkem jezikovni program, ki naj bi ga osvojili v treh mesecih - z učenjem po eno uro na dan. • L. M. Kranj - Prostori in pa seveda denar so še naprej največji problem kulturnih društev združenih v Zvezo kulturnih organizacij Kranj. To se je še enkrat potrdilo na volilni konferenci, na kateri so med drugim izvolili novega predsednika Andreja Košiča, dosedanji Matevž Oman, ki mu je potekel štiriletni mandat, pa je postal podpredsednik. Pregledovati opravljeno delo za štiri leta nazaj je za kranjske razmere kar obsežen posel. Predvsem zato, ker po dejavnosti kulturnih društev še vedno izstopajo tudi v slovenskem merilu. Še posebej pa je pomembno to, da se ta dejavnost razpenja od plesne, glasbene, gledališke, likovne in še kakšne. Prvo mesto v Sloveniji pa zaradi vpetosti v vse to dogajanje pripada tudi Zvezi kulturnih organizacij, ki ni le povezovalka društev in njihov servis z vzgojnoizobraževalni-mi nalogami, pač pa tudi sama kot producent kulturnih prireditev. Tako pohvalno je ocenil kranjsko zvezo na volilni konferenci Vojko Stopar iz republiške ZKO. Ostali udeleženci so manj hvalili opravljeno delo, pač pa bolj opozarjali na hude težave, s katerimi se zaradi pičlega denarja ubadajo v kulturnih društvih. Nekatera med njimi imajo še posebej smolo, kot na primer Gledališče čez cesto, ki se je kljub svojim izrednim uspehom in odmevnosti na slovenski gledališki sceni, zadnje leto znašlo brez prostora za vaje in nastopanje. S podobnimi težavami se ubada še šest skupin. Pri vsem tem pa je pravzaprav paradoksalno, da v kranjski občini primernih prostorov niti ne manjka: problem je le v tem, da skupine, ki prostor potrebujejo, le-tega ne morejo najeti, ker preprosto nimajo toliko denarja, niti ga jim ZKO ne zmore dovolj odšteti. Dosedanje neizkoriščene dvorane pa ali lastniki ne oddajajo v najem ali pa bi jih bilo treba adaptirati - za kar je spet treba denar. Samo po sebi se sicer ponuja vprašanje, ali naj potem današnji ljubiteljski ustvarjalci na kateremkoli področju, svoj nastop ovrednotijo po ekonomski ceni (ob odšteti morebitni subvenciji)? Od tu do neke vrste komercializacije amaterske kulture potem ni več daleč. • L. M. KULTURNI KOLEDAR KRANJ - V galeriji Prešernove hiše je na ogled razstava Prešernovi nagrajenci 1986-1988. V galeriji Mestne hiše razstavlja akad. slikar Franc Vozel. V galeriji Lipa v Mestni hiši je na ogled strokovna predstavitev izdelkov oblikovalcev Gorenjskega tiska Kranj z naslovom Od ideje do realizacije. JESENICE - V razstavnem prostoru Viktorja Gregorača v Delavskem domu na Javorniku je na ogled razstava likovnih del slikarja Franca Kreuzerja, člana Dolika. V bistroju Želva razstavlja fotografije Klemen Čebuli. V galeriji Bistrica v Mojstrani razstavlja fotografije Andrej Žigon iz Logatca. RADOVLJICA - V galeriji Šivčeve hiše razstavlja akad. slikar Miha Dalla Valle. BLED - V Atlasovi galeriji Sebastijan je odprta prodajna razstava grafik znanih slikarjev, kot so Berber, Lacković, Vejrovič in drugih. BEGUNJE - V galeriji Avsenik razstavlja akad. slikar lavdij Tutta. ZLŠKOFJA LOKA - V Groharjevi galeriji razstavlja slike in linoreze akad. slikarka Maja Šubic. V galeriji Iskra Železniki razstavlja risbe na temo Zupančevih pravljic Zlato pod Blegošem slikar Peter Jovanovič. V galeriji ZKO - Knjižnica razstavlja slikar Marjan Jesenovec. Danes, v torek, ob 17. uri bo v knjižnici ura pravljic. Zbirke Loškega muzeja so odprte samo ob sobotah in nedeljah od 9. do 17. ure. Med tednom je možen ogled tudi dopoldne po predhodni najavi na upravo muzeja. V gostilni Homan bo v soboto, 29. februarja, ob 20. uri predavanje z diapozitivi Duška Dualiča o potovanju po ZDA, na Havaje in Južni Pacifik. TRŽIČ - V Kurnikovi hiši je do 9. marca odprta prodajna razstava ikon avtorja Mihajla Hardija s Hrvaške. V prostorih A banke je na ogled razstava ob 260-letnici rojstva Feliksa Antona Deva. KAMNIK - V prostorih Matične knjižnice Kamnik razstavlja akvarele in gvaše na temo Slovenske krajine in vedute akad. slikar Dušan Lipovec. MENGEŠ - V razstavnem prostoru Oranžerija bodo v četrtek, ob 18. uri odprli razstavo slikarja in grafika Darka Birse. PRIREDITVE TEGA TEDNA KRANJ: LUTKE - V gradu Kieselstein, v dvorani lutkarja Cveta Severja, bo jutri, v sredo, ob 19. uri predstava ARD AR-ZENIK IT TEATER. KRANJ: PREDAVANJE - Na Srednji šoli Iskra (učilnica 327) bo v četrtek, 27. februarja, ob 18. uri dr. Tone Pretnar predaval o zgodovini slovenskega verza. BESNICA: KONCERT - V OŠ Besnica bo v četrtek, 27. februarja, ob 19. uri koncert Pihalnega orkestra Kranj. BREZNICA: KONCERT - V četrtek, 27. februarja, ob 18. uri bo v dvorani na Breznici koncert pevskih zborov in inštrumen-talistov, ki ga prirejata OŠ Žirovnica in Glasbena šola Jesenice. RADOVLJICA: MEHIKA - Danes, v torek, ob 19.30 bo v dvoranici radovljiške knjižnice akad. slikar Miha Dalla Valle, Ra-dovljičan, ki živi v Mehiki, ob diapozitivih predstavil to deželo kontrastov. ŠKOFJA LOKA: BLAZNIKOV VEČER - Muzejsko društvo Škofja Loka vabi v četrtek, 27. februarja, ob 18. uri v galeriji na Loškem gradu na Blaznikov večer s temo Škofjeloški pasi-jon. Sodelujejo: dr. Metod Benedik, Peter Jamnik, dr. Marko Marin in mag. Franc Križnar. Razstava v Kurnikovi hiši IKONE Tržič - V Kurnikovi hiši razstavlja ikone - svete podobe na lesu grškokatoliški župnik Mihajlo Hardi iz Križevske škofije na Hrvaškem. Te včasih že kar miniaturne podobice, bogato izvedene, nastajajo, ali kot se tako lepo sliši - pišejo - ob molitvi in študiju življenja svetih oseb in likov. Pisec ikone se v globokem notranjem zamaknjenju skuša približati upodobitvam. Ker so to eterična, duhovna bitja, je njihova zunanjost idealizirana podoba. Sporočilo dogajanja, dejanja ali same duhovne podobe likov prevzemajo nase njihova drža rok, naklonov glav, njihove značilne blagoslavljajoče, opominjajoče, vladajoče in odpuščajoče kretnje. Iz razmerij med osebami na podobi (npr. Bogorodice z Detetom) razberemo posebno duhovno razpoloženje, ki jih veže in nas idealistično opozarja na pobožnost in skladnost duha in telesa. Likovno in oblikovno so to klasični primeri idealističnega, ploskovitega stila. Jasno napisane, izrisane konture likov se na zlati podlagi v barvno pridušeni skali soočajo z gledalcem v dogovorjenih skladnih skupinah simetrične razporeditve. Razstava je postavljena kot kompromis dveh principov. Eden je strogo bogoslužne narave (ikone so v skupinah, ki jih med seboj veže v kompozicijo obredni prt, so torej kot miniaturni oltarčki in na leseni podlagi razstavišča delujejo kot brstiči ikonostasov). Drugi princip je tako imenovani razstavni, galerijski, kjer se pred gledalca podoba postavlja kot likovno delo. Ta dela so za nas vznemirjajoča, ker pripadajo nam malo znanemu duhovnemu krogu. Občudujemo bogastvo izvedbe, skladnost razmerij lesa, olja, zlate lamele in duhovne sile, ki vejejo iz njih. Moč duše, ki je vtisnjena vanjo, nam postane razvidna, ko se potopimo vanjo. Tedaj liki spregovorijo o piščevi veri in upanju. Oče Mihajlo Hardi je dela ustvarjal v izjemni človeški preizkušnji. Kelih trpljenja, ki se gaje dotaknil, je kot skozi ogenj poslal njegove umetniške ambicije. Umetnik je postal preizkusni kamen preizkušanega ljudstva. Janez Šter < °"SSr AVTO SOL A Begunjska 10, Kranj TEČAJ-VSAK PONEDELJEK —JJ *St 216-245 \ MEŠETAR Nove odkupne cene za lesne sortimente iz zasebnih gozdov fco skladišče GG Bled: 1. Smreka, jelka v lubju dolžine 4 m, 8 m hlodi 5 m 10 m hlodi E 5.500 SLT/m1 5.800 SLT/m' hlodi A 5.000 SLT/m- 5.300 SLT/m3 hlodi B 4.500 SLT/m' 4.800 SLT/m' hlodi C 4.000 SLT/m1 4.300 SLT/m' Tehnični les 1.(0od 12 do 18 cm) 3.400 SLT/m' II. (0 od 8 do 12 cm) 2.500 SLT/m' Izbrani celulozni les (preležana hlodovina) 2.500 celulozni les I. celulozni les II. jamski les bor, macesen m in 8 m 2. Listavci 2.100 1.500 1.500 hlodovina 10 % manj od smreke SLT/m' SLT/m' SLT/m' SLT/m' samo 4 hrast II., I. brest, jesen II., I. javor II., I. bukev II., I. bukev I. bukove goli oreh II., I. lipa II., I. 3.600 - 4.300 SLT/m 2.600 - 3.200 SLT/m 2.600 - 3.200 SLT/m 3.000 - 4.000 SLT/m 5.000 SLT/m 2.400 SLT/m 3.000 - 4.600 SLT/m 2.000 - 2.600 SLT/m Poslovno informacijski sistem EGS za varstvo okolja Javna predstavitev v Sloveniji Ljubljana, 25. februarja - Danes ob 9. uri bo v veliki dvorani Gospodarske zbornice Slovenije na Dimičevi 9 v Ljubljani javna predstavitev poslovno informacijskega sistema EGS za varstvo okolja. Uporabo tega največjega sistema za ekologijo (NETT) sta omogočila našemu gospodarstvu in ustanovam Gospodarska zbornica in Ministrstvo za varstvo okolja in urejanje prostora Republike Slovenije. Na srečanju bodo spregovorili o vključevanju Slovenije v Evropo na ekološkem področju, predstavili pa bodo tudi dejavnosti GZS na področju ekologije, informacijski sistem NETT, poslovne, strokovne in svetovalne servise NETT ter program mednarodnih aktivnosti NETT v letu 1992. Po pogovoru si bodo udeleženci lahko ogledali še posamezne vzorčne informacije, biltene, prospekte, časopis in poslovne informacije NETT.« S. Saje Občni zbor loških in selških kmetov Kako najti iglo v kupu sena mr ZRCALCE, ZRCALCE NA STENI POVEJ... Preddvor, ^HBfcl^IBUi^ d.O.O. tel 45-052 PUSTOVANJE V DOMU KRAJANOV PREDDVOR! Škofja Loka, 23. februarja - Snočnji občni zbor loške in selške podružnice Slovenske kmečke zveze - Ljudske stranke najbrž kljub obisku uglednih gostov in skoraj štiriurnemu zasedanju ni zadovoljil udeležencev. Vodstvo podružnice je le malo govorilo o dosedanjem delu in še manj o prihodnjih nalogah. Razpravljalce so bolj razvneli številni problemi v kmetijstvu, toda njihova rešitev se je zdela podobna iskanju izgubljene igle v kupu sena. V polni dvorani škofjeloške Kmetijske zadruge so se domačinom in kmetom iz Selške doline pridružili tudi predsednik SKZ-LS Ivan Oman ter poslanca stranke v republiški skupščini Ivan Štular in Franc Feltrin. Med drugimi gosti so bili še predsednik loškega izvršnega sveta Vincencij Demšar, delavci občinskih strokovnih služb in kmetijske svetovalne službe ter direktor KZ Škofja Loka Vinko Kržišnik. Predsednik občinskega odbora SKZ-LS Franc Pintar je v svojem poročilu omenil, da je med dobrimi 500 člani v štirih podružnicah zadnji čas opaziti manjši osip. To dejstvo je pripisal slabim političnim razmeram in očitke o slabi strokovnosti kmetov zavrnil z oceno, da je največ škode v naši naravi zakrivilo prav neodgovorno ravnanje politike in stroke. Predsednika Franc Benedič iz Selške podružnice in Franc Ku-šar iz Loške podružnice sta še naštela, da je v prvi 164 posamičnih in 30 družinskih članov, v drugi pa 145 posamičnih in 20 družinskih članov. Povedala sta tudi, da podružnici sodelujeta na sejah občinskega odbora - v minulem letu so se sestali petkrat, pa da za delovanje podružnic ostaja doma le tretjina denarja od članarine. Kritike na račun obdavčitev kmeta Okrog denarja se je sukala večina triurnih razprav; pri tem ni šlo za finance stranke, ampak bolj za finančne pasti države, v katere se čutijo ujeti kmetje. Tako je kmet Tušar iz Selške podružnice protestiral proti novi davčni zakonodaji, ki bolj kot prejšnja pritiska k tlom hribovskega kmeta. Pritožil se je tudi nad domnevno visokimi akontacijami dohodnine, ki jih plačuje 18 kmetov v loški občini. Po dolgem opisovanju obveznosti iz dohodnin za kmete in izpolnjevanja njihovih davčnih napovedi je Janez Šimenc iz občinske davčne uprave ugotovil, da kmetje pri obdavčitvah nikakor niso v slabšem položaju od delavcev in drugega prebivalstva. To je potrdil tudi udeleženec, ki ima kmetijo in obrt, pa za prvo pričakuje precej manj dajatev kot za drugo. Pri iskanju igle v kupu sena je kmetom skušal pomagati kmetijski svetovalec Rupnik. Spomnil jih je na neusklajenost katastrskih kultur s stanjem v naravi in možnost znižanja katastrskega dohodka s spremembo katastrskega razreda, obenem pa jim je priporočil zavzemanje za dodelitev več prora- čunskega denarja v razvoj kmetijstva in za spremembo pri opredeljevanju demografsko ogroženih območij. Rupniku se je pridružil še loški kmetijski minister Kumer, ki je med drugim predlagal obravnavanje gorskih kmetij tudi z vidika zagotavljanja novih delovnih mest, reševanje konkretnih problemov pri pridelavi hrane pa je naslovil na republiško ministrstvo za kmetijstvo. Ob tem je predsednik stranke Ivan Oman ponovil svoja opozorila iz preteklosti o nepravilnosti usmerjanja kmetijstva zgolj v govedorejo in neracionalno naloženem denarju za subvencioniranje kmetijstva. Kdaj red pri zadrugah in premoženju Druga nit razprave je povezala sprejem nove zakonodaje o zadrugah in možne spremembe po njeni uveljavitvi. Republiški poslanec Franc Feltrin je za blokiranje zakona obtožil "komuniste" in napovedal skorajšnji predlog za ponovno obravnavo zakona na skupni seji zborov. Tudi poslanec Ivan Štular je pojasnil, da se dvem tretjinam "rdečih" v zboru združenega dela ni bilo moč upreti. Iz skupščinskih klopi so se razpravljala spet preselili na polja in v gozdove. Med drugim so opozorili, da bi sami bolje gospodarili od kranjske kmetijske zadruge na zemlji v loški občini. Najbolj pa so se čudili, da želi gorenjsko Gozdno gospodarstvo v likvidacijo skupaj z vsem premoženjem, ki so ga v temeljnih organizacijah kooperantov dolga leta pomagali soustvarjati tudi kmetje. Več besed so namenili še vračanju nacionaliziranega premoženja kmetov. Kot je zbrane med drugim seznanila predsednica občinske komisije za denacionalizacijo Zdenka Podobnik, je šele 60 od približno 300 vloženih zahtevkov popolnih; z obravnavo vlog za vračanje gozdov bodo začeli v teh dneh, daljši in bolj zapleteni pa bodo postopki za vrnitev zemljišč. Predsednik loškega izvršnega sveta Vincencij Demšar je kmetom predstavil še možnosti za vračanje premoženja, ki ga je iz rok armade prevzela slovenska vojska. • S. Saje Izobraževanje za kmete Kranj MIKR0TEHNA podjetje za informacijsko tehnologijo kvalitetni PC RAČUNALNIKI po naročilu za podjetja in posameznike SERVIS POGODBENO VZDRŽEVANJE tel. 45-550, fax. 45-559 TV-HIFI-VIOEO CENTER KRANJ D »to.m tm 9J0O T2.00 m t»4X) tSjOO gotlilm BLA2UN Ml SMO NAJCENEJŠI SHARP TV 70 cm, digital, stereo, teletekst 78.990,- SLT SHARP TV 63 cm, digital, stereo, teletekst 72.990,- SLT SHARP TV 37 cm, dal|insko 27.990,-SLT SAMSUNG TV 51 cm, teletekst 36.990,-SLT SAMSUNG videorekorder, daljinsko. VPS 28.990,- SLT NE ZAMUDITE PRILOŽNOSTI Naklo, 25. februarja - Danes ob 15. uri in 30 minut bo v zadružnem domu v Naklem tečaj za uporabo multipraktika. Vodil ga bo priznani kuhar Janez Vinšek. Ceno za udeležbo bo določili na tečaju, saj bo odvisna od števila udeleženk. Kranj, 25. februarja - V četrtek, 27. februarja 1992, ob 19. uri bo v sejni sobi zadružnega doma na Primskovem Niko Cenčič iz uprave za družbene prihodke občine Kranj predaval o davkih na področju kmetijstva in dopolnilnih dejavnosti. Obravnaval bo zakon o dohodnini in zakon o prometnem davku. Kranj, 25. februarja - Enota za kmetijsko svetovanje v MINI METRO Koroška 35 Bela tehnika CANDY - MIELE - BLANC0 šivalni stroji PFAFF Poleg bogate izbire bele tehnike iz Gorenja sedaj še pestrejša izbira iz uvoza za zahtevnejši okus. Dobili boste vse na enem mestu, od tihega pomivalnega stroja do super modernih pomivalnih korit iz silikrona. Izkoristite priložnost zaradi znižanih davkov, cene znižane za 6,5 %. Kmalu zvišanje cen zaradi devalvacije. Trgovina MINI METRO vas popelje v svet kakovosti in izbire. LESNA INDUSTRIJA IN OBJEKTI ŠKOFJA LOKA objavlja prosti delovni mesti 1. VODJE KOMERCIALNE SLUŽBE Pogoj: visoka šola ekonomske, komercialne ali gozdarsko, lesarske usmeritve z najmanj tremi leti delovnih izkušenj Poskusno delo traja 3 mesece. 2. TEHNOLOGA I. V PRIPRAVI DELA Pogoj: diplomirani inženir arhitekture ali gradbeništva z najmanj dvema letoma delovnih izkušenj Poskusno delo traja 3 mesece. Delovno razmerje se sklepa za nedoločen čas s polnim delovnim časom. Kandidati naj vlože pisne ponudbe v 8 dneh po objavi na naslov: LIO Škofja Loka, Kadrovska služba, Kidričeva c. 56. BLED Turistično podjetje Turizem in rekreacija Bled, p.o. Bled. Cesta svobode 13 na podlagi sklepa pristojnega organa z dne 11.2. 1992 razpisuje imenovanje DIREKTORJA PODJETJA Pogoji za imenovanje direktorja so: — visoka ali višja šolska izobrazba, — najmanj 5 let delovnih izkušenj pri opravljanju vodstvenih del v gostinstvu in turizmu, — znanje enega tujega jezika Mandatna doba imenovanja je 4 leta, z možnostjo ponovnega imenovanja. Kandidati morajo ob prijavi predložiti še program dela za mandatno obdobje in kratek opis dosedanjih delovnih izkušenj. Kandidati naj prijavo, dokaze o izpolnjevanju pogojev, program in opis pošljejo na naslov Turistično podjetje Turizem in rekreacija Bled p.o.. Bled, Cesta svobode 13, s pripisom "imenovanje direktorja" v roku 10 dni od dneva objave v časopisu. Kranju bo tudi letos organizirala tečaj higienskega minimuma, če se bo zanj prijavilo vsaj 15 kandidatov. Ker je izpit iz higienskega minimuma pogoj za registriranje dopolnilnih dejavnosti (kmečki in izletniški turizem, kmetija odprtih vrat oziroma prodaja na domu), udeležbo priporočajo vsem, ki se želijo ukvarjati z njimi. Za tečaj, iti stane 3 tisoč tolarjev, se je moč prijaviti do 5. marca 1992 po telefonu 242-734 Mileni Črv ali Metodi Karničar.O S. S. Povabilo kmetom na razstavo Kranj, 24. februarja - Med 24. in 26. aprilom 1992 bo v mi-noritskem samostanu na Ptuju III. razstava in ocenjevanje kmečkih prehrambenih izdelkov Dobrote slovenskih kmetij. Pri' reditev organizirajo Skupščina občine Ptuj, Obdravski zavod za veterinarstvo in živinorejo Ptuj in Republiška uprava za pospeševanje kmetijstva. Na razstavi lahko sodelujejo kmetice in kmetje z mlečnimi, mesnimi in krušnimi izdelki. K osdelovanju vabijo tudi srednje kmetijske, gospodinjske in živilske šole. Vsi, ki želijo sodelovati na razstavi, naj iz-polnejo prijavnico in jo pošljejo najkasneje do 20. marca 1992 na ŽVZ Kranj, I. Slavca 1, 64000 Kranj, oziroma kme; tijsko gospodinjski svetovalki na svojem področju. Razstavljene izdelke bodo ocenjevale strokovne komisije in podelile priznanja za kvaliteto. Zato mora biti vsak izdelek za razstavo in ocenjevanje opremljen z deklaracijo, iz katere bo razvidno, za kakšen izd* lek gre, kakšne so sestavine, kdaj je bil izdelan in kdo je iz' delovalec.e S. S. Predavanje o varstvu (VVl iscin polji Kranj, 25. februarja - Enota Kmetijskega zavoda Ljubljana za kmetijsko svetovanje v Kranju vabi na zanimivo predavanje o varstvu poljščin pred bO' leznimi in škodljivci z okolj11 prijaznejšimi sredstvi. Predavanje bo danes ob 10. uri v za* družnem domu na PrimskO' vem, kjer bo udeležencem spr£' govorila mag. Marta Ciraj* S. S. Torek, 25. februarja 1992 GOSPODARSTVO UREJA: MARIJA VOLČJAK 9. stran mimm&miGLAs Gorenjska banka kljub vsemu uspešno zaključila poslovno leto Zaupanje se že vrača Gorenjska banka bo nadaljevala z realnim obrestovanjem hranilnih vlog nad petnajstim dnevom vezave. Kranj, 21. februarja - Pred zborom LB Gorenjske banke, ki bo potekal v četrtek, 27. februarja, smo se pogovarjali z direktorjem ZLATKOM KAVČIČEM. "Kakšen je bil lanski poslovni rezultat?" "Poslovni rezultat je v teh razmerah zelo težko oceniti, vsaka ocena je tudi subjektivna, vendar kljub vsemu lahko rečem, da je bil v danih razmerah poslovni rezultat banke dober. Poslovno leto smo končali z dobičkom, v pomembni višini nam je uspelo oblikovati rezerve in tako zmanjšati rizičnost položaja banke. Delež rezerv se je povečal in v celotni bilančni vsoti znaša približno četrtino. Ustvarjeno revalorizacijo in dobiček usmerjamo v rezerve in ne v ustanovni sklad, kar je posledica končnega spoznanja, da razna knjiženja premoženja ničemur ne ne služijo in daje res treba začeti čistiti bančne bilance. Mislim, da bomo po tej operaciji zagotovo sodili v tisto tretjino bank, ki so v slovenskem prostoru uspešnejše, in mislim, da tudi po vsebini bilance stanja sodimo v isto skupino, čeprav problemov ne manjka." "Kakšna je bilančna vsota, ste ohranili njeno realno vrednost?" "Bilančna vsota je nekaj čez 15 milijard tolarjev, porasla je za 210 odstotkov, vendar je realno upadla za približno 25 odstotkov. Kapital smo uspeli zadržati na približno inflacijski ravni. Pri skladih, ustanovnih in rezervah velikega padca ni bilo, čeprav je bila obrestna mera nižja od inflacije. Pri 247-odstotni inflaciji je bila pri dolgoročnih posojilih obresti v povprečju 172-odstotne, pri kratkoročnih 134-odstotne. Realno vrednost kapitala smo uspeli ohraniti z dvema potezama. S prvo, na žalost, tako da depoziti niso bili realno obrestovani, druga pa so bili nevtralni bančni posli, ki smo jih v času zloma Jugoslavije pravilno izpeljali. To so bili devizni posli, kjer so zabeležene velike pozitivne tečajne razlike, ki gredo v poslovni rezultat. Tako leto je neponovljivo, velike možnosti pa je dalo dvema skupinama poslovnežev; tistim, ki so pripravljeni tvegati in so tvegali v pravo smer, med njimi smo bili tudi mi, in vojnim dobičkarjem, med njimi pa seveda nismo bili, ker ne moremo biti." "Dobička torej ne boste delili?" "Dobička je nekaj čez 224 milijonov tolarjev, od tega gre 196 milijonov tolarjev v rezerve, ostalo gre za davek iz dobička, nekaj tudi za osebne dohodke. V rezerve gre dodatno še 2,4 milijarde tolarjev." "Tako velike rezerve so potrebne zaradi slabih posojih, imate kakšen načrt čiščenja bančnih bilanc?" "Bančno bilanco imamo že dvakrat revidirano, enkrat celo s sodelovanjem angleških Co-opersa in še bolj pozorno lani s strani našega SDK. Tudi po tem merilu sodimo v skupino povprečnih slovenskih bank, ki »majo do 50 odstotkov svojega kapitala rizičnega, obstajajo banke, ki imajo rizičnega še več kapitala. Naš cilj je, oblikovati rezerve in skupaj s sanacijo, ki naj bi jo opravila država, banko postaviti v normalne možnosti poslovanja. Mislim, da smo v skupini bank, ki bodo to sorazmerno hitro dosegle, Pri čemer sta zelo pomembna dva pogoja. Prvi je, da Republika Slovenija prevzame dolgove Železarne Jesenice, kakor Je bilo predvideno, in drugi, da se rešimo deviznega bremena." "Kakšni so izgledi, da bi se vsaj 2> Železarno to res zgodilo?" j "Prav v Gorenjski banki smo zdelali vseslovenski projekt sa-nacije, skupaj z drugimi seve- da, toda bili smo nosilci pri finančnem delu, vsebinskega so seveda napravili železarji sami. Zdaj je tik pred obravnavo na slovenski vladi, opravili smo že prve razgovore z Agencijo za sanacijo bank, kjer so naše izdelke preleminirano pozitivno ocenili. Mislim, da je napočil trenutek, ko imamo realne možnosti, da gremo med prvimi v ta sanacijski postopek, tudi zato, ker smo nanj pripravljeni. Ob tem naj povem, da ponujamo tudi koncept javnega dolga za Slovenijo kot celoto oziroma se opredeljujemo, kakšen naj bi bil postopek. Predlagamo postopnost, v prvi fazi so to pri tako veliko firmi je lahko usodno." "Bo Komel Elan kupil in ga naprej prodal?" "Taka možnost obstaja, bo res tako, pa je težko reči. Nesporno je, saj Komel tega nič ne skriva, da ga bodo spremenili v delniško družbo z neko hipotetično vrednostjo, ki ne bo odraz tržnega položaja, če pravimo, da je kupoprodajna vrednost tržna." "Torej gre vendarle za posel?" "Tega nič ne obsojam, pomembno je, na čigav račun gre. Če bi šlo za špekulativen način - kupim samega sebe - bi bila velika škoda. Pomembno je, ali se kupuje s svežim denarjem ali z navideznim, če ni svežega denarja, je to slabo." devizne hranilne vloge, verjamemo, da bo pri njih končno zmagala stroka, brez vseh čustveno političnih nabojev in da bodo sanirana javna podjetja, kamor sodi tudi Železarna kot državno podjetje, predvsem pa mislim na energetsko, transportno infrastrukturo. Če bi država sanirala ta del gospodarstva, bi normalizirala vhodne cene drugega dela gospodarstva. Tretji del pa naj bi bila sanacija ostalega dela gospodarstva prek bank, pri čemer bo zelo pomembno, da bo odmerjena glede na težo v gospodarstvu, ne pa glede na sposobnost bank. To posebej poudarjam, ker bodo sicer možne špekulacije oziroma omogočena teza: vse moram podreti, da me bo reševala država. Vsi, ki se poskušajo zdraviti tudi sami, pa bi izpadli naivno. Četrta faza pa je jugoslovanski dolg, ki ga mora prevzeti Slovenija. Tudi časovno ni nobenega razloga, da bi delali projekt za celoto, temveč je potrebno postopoma nabirati nesporne stvari. "Je ta vlada sposobna izpeljati takšen projekt?" "Le soglaša naj, v Sloveniji je dovolj strokovne moči in znanja za dober projekt. Mislim, da ga ta vlada lahko sprejme, če hoče, seveda se ne spuščam v politiko. To ni finančni problem, ni res, da Slovenija tega ne zmore, gre samo še za vprašanje, ali hoče. Če pa ne bo hotela, bo startala z bistveno nižje pozicije, saj vsak mesec, ki ga pri tem izgubimo, pomeni stopnico nazaj v razvoju." "Kaj se dogaja z Elanom oziroma kaj se bo zgodilo z njim?" "Kaj se bo zgodilo, ne upam napovedati. Pomembno je, da bo pogodba realizirala natančno tako, kot je zapisana, vloga sodišča - upravitelja stečajne mase je pri tem zelo izpostavljena. Če ne bo izpolnjena, se imamo kot upnik pravico in dolžnost pritožiti in zahtevati izpolnitev pogodbe. Zdi pa se mi škoda, da vsaj po mojih informacijah, Elana ne vodijo ljudje, ki bi dolgoročno tam ostali, izgubiti dva, tri mesece "Kaj se dogaja s Tekstilindu-som?" "S stečajnim postopkom za Tekstilindus nismo zadovoljni, odvija se prepočasi, v upniškem odboru bomo težili k temu, da bi se hitreje odvijal. Stečajni upravitelj nam je obljubil, da bo prišel s projekcijo dela poslovanja, ki naj bi ga ohranili, rok je že potekel, tega pa še ni. V tem vidimo veliko slabost, tudi v tem, da je v dogajanje vključenih preveč svetovalcev, za katere smo prepričani, da niso pravi." "Kako potekajo izplačila z deviznih hranilnih vlog?" "Z akcijo smo zelo zadovoljni, že več kot teden dni beležimo pozitiven saldo med pologi in dvigi, ljudje več položijo kot dvignejo, torej vendarle verjamejo v naše delo. Pismo in naša dejanja so mnoge prepričala, zelo malo je bilo torej treba storiti, če bi še parlament potegnil prave poteze, bi zelo hitro prišli do zaupanja. V času od 1. oktobra 1990 do 3. februarja letos, se pravi, v času, ko se je problem pojavil, smo izplačali 115 milijonov mark, kar je veliko denarja, več kot je že zamrznjenih deviznih hranilnih vlog. Od tega je bilo 76 milijonov mark izplačanih iz sredstev banke in 39 milijonov mark iz sredstev, ki bi jih morala dati Narodna banka Jugoslavije. Zdaj, ko smo jasno in nedvoumno prevzeli odgovornost za devize, ki jih prinesejo, in ko vidijo, da stvari tečejo, že verjamejo, da deviz, ki jih ne izplačujejo, res nismo mi zapravili, ampak je to višji državni problem. Smo pa v zelo resnih pogovorih z eno od avstrijskih bank, da bi v kratkem lahko omogočili deviznim varčevalcem dvige tudi v tujini, v Avstriji." "Katera banka je to, ista kot v Ljubljani?" "Ne, to ni Austria bank, to je druga banka, ki ima čez mejo lepo mrežo in Slovenci bodo lahko slovensko postrežem." "Kako komentirate prepire no-vogoriškega HIT-a in radovljiške občine?" "Vsak gospodarstveniki, ki odriva kapital je nespameten, vsak, ki spreminja lastnino, da bi pridobil kapital, prav tako. Mislim, da se Bledu ni treba prodajati, narobe je organiziran, vzpostaviti bi morali povezavo hotelov, infrastukture in drugih dejavnikov turizma, soodvisnost in navzkrižno zaupanje, nekatere stvari skoncentri-rati, druge decentralizirati, holding pa naj vodijo tisti, ki delajo posle, drugi naj vplivajo nanje. V tako organiziranost naj nato pripeljejo kapital in mu dajo enakovredno mesto glede na njegov delež. Bled je preveč vreden, da bi ga lahko poceni prodali, ne sme se prodajati po statični, temveč po dinamični analizi vrednosti, pomembni so torej tudi pričakovani donosi, ne le sedanja vrednost." "Direktorji nekaterih hotelov torej iščejo HIT-ovo zavetje, ker se drugače ne zmorejo reševati?" "Mislim, da prehitro reagirajo, malo jih seveda tudi razumem. Vendar sam dolgo ne bi prodal nobenega blejskega hotela kot celote, ne bi prenesel poslovnega sklada v celoti. Ko ti gre slabo, najprej prodaš zlato uro, nato zapestnico, nato morda plašč in ne vsega naenkrat." "Kakšna bo poslovna politika vaše banke v letošnjem letu?" "Ne bomo je bistveno spreminjali, nadaljevali bomo z realnim obrestovanjem varčevanja nad petnajstimi dnevi, zaradi tega posojila ne bodo cenejša. Naša obrestna marža je 25-odstotna, če bi NBJ sprostila zamrznjena sredstva oziroma če bi z njimi lahko normalno gospodarili, če bi bila obvezna rezerva obrestovana vsaj na ravni inflacije, če nam devizni posli ne bi prinašali izgube in če ne bi bilo popravkov vrednosti dvomljivih in spornih terjatev, bi bila naša obrestna marža trikrat do štirikrat nižja in bi se približala evropski." "Znašala bi?" "8 do 10 odstotkov, če bi odšteli še inflacijo, bi bili zelo blizu evropskim bankam. Tudi sami bi še morali znižati stroške, zelo pa smo jih že, saj smo zaposlenost v dveh letih zmanjšali za 158 ljudi, za 22 odstotkov, saj naj je zdaj 563. Nobeno podjetje na Gorenjskem ni tako znižalo zaposlenosti, razen tistih, ki so šla v stečaj." • M. Volčjak IZ GOSPODARSKEGA SVETA Kakšni turisti bodo Slovenci na Hrvaškem Prihajajo prve vesti, kakšen status bomo letos kot turisti imeli na Hrvaškem. V Rovinju in na Malem Lošinju bomo domači turisti, na crikveniški rivieri pa nas bodo obravnavali kot tuje goste. V Rovinju so za Slovence pripravili posebne cene, saj pravijo, da smo bili vedno dobri gostje, prve prijave že sprejemajo. V predsezoni bo polpenzion v dvoposteljni sobi hotela A stal 25 mark, v sezoni 40 mark, medtem ko bodo morali tuji gostje plačati 39 oziroma 80 mark. V avtokampu Mon-sena pa bo cena parcele z vsemi priključki za tričlansko družino znašala 26 mark za domaČe in tuje goste. V Istri se za posebne cene za slovenske goste še niso odločili, trenutno potekajo dogovori s slovenskimi turističnimi agencijami. Na Malem Lošinju bodo Slovence prav tako obravnavali kot domače goste, cena penzionov bo od 770 do 990 dinarjev. Kot tuje goste pa nas bodo obravnavali na crikveniški rivieri. Nov sejem na GR Alpe Jadran -Svoboda ustvarjanja Na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani se v prihodnjem tednu obeta nova sejemska prireditev. Pravzaprav ne popolnoma nova, saj so se pod enim naslovom, Svoboda ustvarjanja združile tri že znane sejemske prireditve iz preteklih let - informatika, znanost in tehnologija in izobraževanje. Ljubljana, 20.februarja - Letošnji program sejmov na Gospodarskem razstavišču je po besedah direktorja sejma Boruta Je-šeta obsežnejši kot pretekla leta. Program sicer še ni dokončno oblikovan, nekateri termini se še usklajujejo. Pri pripravi programov bo tako sodelovalo tudi nekaj novih sodelavcev, vsi skupaj pa skušajo program čimbolj prilagoditi novim razmeram. Sejem Alpe Jadran - Svoboda ustvarjanja pomeni zaokrožitev že znanih prireditev pod skupnim imenom. V prihodnje naj bi to postala ena najpomembnejših prireditev na Gospodarskem razstavišču. S področja informatike bodo na sejmu predstavili samostojen salon računalništva, sejem pa pomeni nadaljevanje razstav iz leta 1971, 1981 in 1983. Namen tega dela sejemske prireditve je predvsem praktično približati ponudbo strojne in programske opreme porabnikom. Poleg tega bo na sejmu v okviru posebne ponudbe mogoče tudi kupiti računalniške sisteme. Razstava bo v hali B, katere kapacitete so razstavljala popolnoma zasedli. Zveza inženirjev in tehnikov Slovenije je pripravila ponovitev razstave SITEF 91 - mednarodnega Sejma visokih in naprednih tehnologij (lansko leto v Toulouseu v Franciji). To bo razstava nekaj slovenskih vrhunskih tehnologij. Tretji sestavni del sejma Alpe Jadran - Svoboda ustvarjanja pa je 12. razstava učil, šolske opreme in učbenikov "Učila in šolska oprema". Prireditelji sejma so poudarili, da z mednarodno udeležbo na sejmu še ne morejo biti zadovoljni, čeprav se je po lanskih dogodkih že povečala. Bodoča udeležba tujih razstavljalcev pa je v veliki meri odvisna od dometa posameznega sejma, njegove organiziranosti. Na tem področju bi morala biti Slovenija bolj agresivna, prireditve pa bi predvsem morali pripravljati na daljši rok in z močnim zaledjem države. Sejem bo na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani potekal od 25. do 29. februarja. • M. P. IZ GOSPODARSKEGA SVETA Železniški promet narašča Avstrijski železničarji želijo tesneje sodelovati s slovenskimi, njihovi predstavniki so se pred kratkim mudili v Ljubljani, kjer so si ogledali kontejnerski terminal v Mostah in ranžirno postajo Zalog, saj jih zanima zlasti tovorni promet. Presenetila jih je zmogljivost terminala, pohvalili so tudi organiziranost pri prevozu blaga po železnici. Tudi domača podjetja vse pogosteje uporabljajo železnico, v zadnjih dneh pa se je povečal tudi potniški promet. Adria tudi v Munchen in na Dunaj Slovenski letalski prevoznik Adria Airwaysje odprl novi liniji, odslej vsak torek, četrtek in petek letijo v Munchen, ob sredah in nedeljah pa na Dunaj. Do vrnitve letal dach 7 s popravil bo na teh dveh linijah letela cessna conquest. Novi liniji sta se tako pridružili dosedanjim štirih linijam v Frankfurt, Moskvo, Pariz in London. Adria Airways bo konec marca začela redno leteti tudi v Zurich in Tirano, v začetku aprila namerava obnoviti polete v Izrael. V poletnem voznem redu pa bo tudi več poletov v Moskvo, Pariz in London, leteti pa namerava tudi v Maribor. Usoda poletov v druge republike nekdanje Jugoslavije še ni jasna, zanimanja potnikov pa je dosti. Obnovili bodo tudi čartrske polete za domače in tuje turistične agencije, začeli so že s poleti v Kairo, marca načrtujejo polete v Carigrad in Anatolijo, od aprila naprej pa tudi v Grčijo. Nova revija o oblikovanju Gospodarska zbornica Slovenije je začela izdajati revijo za vprašanja grafičnega in industrijskega oblikovanja Format, ki bo izhajala na tri mesece, oblikuje pa jo skupina oblikovalcev z imenom Tandarle. Tiskana je na recikliranem papirju Vidma Krško, kar nameravajo ohraniti. Njena glavna in odgovorna urednica je Vesna Teržan, revija je namenjena predvsem publicistiki s področja oblikovanja. Prva številka piše o embalaži, ekologiji, reciklaži in oblikovanju, naslednja bo predstavila zgodovino oblikovanja v Sloveniji od leta 1950 do 1990. Časopis za kulturo in turizem Arttur Pred kratkim je izšla poskusna številka Artturja, novega časopisa za kulturo in turizem, katerega glavni in odgovornik urednik je Milenko Šober. Namen novega časopisa je objavljati popolne informacije za turiste, časopis bo v prosti prodaji, turistični in gostinski delavci pa ga bodo kot naročniki brezplačno delili turistom. Hermes priznal tudi Abanko Nemška zavarovalna družba Hermes je sklenila priznati tudi slovensko Abanko kot poroka za kratkoročne izvozne posle v Sloveniji. Njihova odločitev temelji tudi na pregledu bančnih bilanc, ki jih je opravila mednarodna revizijska družba Coopers & Lvbrans Deloitte. Hermes je doslej takšno priznanje že dal Ljubljanski banki, na tleh bivše Jugoslavije pa poleg dveh slovenskih takšno zaupanje uživa še Zagrebška banka. Abanki je tako omogočeno jamstvo tako za posamezne kot za skupne potrebe, saj jamstva Hermesa znašajo 25 milijonov mark. 5-5)IS?S!U?tir;:GLAS 10. STRAN POSLI IN FINANCE UREJA: MARIJA VOLČJAK Torek, 25. februarja 1992 Primerjalni test: Hyundai lantra 1.6 GLSi in opel vectra 1.6i GLS Izzivalnost: trdnost Konflikt bo najbrž trajal večno ali pa vsaj še dolgo časa. Konflikt med tistimi, ki že dolga leta prisegajo, da je dober edino le nemški avto, in tistimi, ki so se precej navdušeno odločili za nakup enega od avtomobilov, izdelanih na daljnem vzhodu. V našem primeru smo zapodili po cesti opel vectra in južnokorejskega novinca hyun-dai lantra. Ker nimamo na razpolago testne steze in drugih natančnih inštrumentov, je tokratni test predvsem primerjava vtisov. Končno sodbo prepuščamo vam. Zunanjost: Opel vectra je razmeroma svež avtomobil z nizkim sprednjim delo, precej visokimi boki in visokim zadkom. Hyundai lantra je korak več kot manjši model pony. Izredno nizek sprednji del s tra-pezastimi žarometi, ter polagoma višajočo se bočno linijo in prav tako visokim zadkom. Obliki obeh avtomobilov je prijetna. Notrajost: Vectra ima veliko prostora na sprednjih sedežih, ki sta za udobno vožnjo primerno utrjena, dobro bočno oprijemljiva in z možnostjo zadostnega pomika nazaj. Zadnja klop je nekoliko preveč pokončna. Lantrin voznikov sedež je skoraj idealno nastavljiv, bočna oprijemljivost bi morala biti boljša, notranjost je izredno nizka. Potniki na zadnji klopi so prav tako žrtve aerodinamično zaobljene strehe. Pri udobju torej točka prednosti za vec-tro. Voznikovo delovno mesto: vec-trina armaturna plošča je v osnovi sicer takšna kot pri kadet-tu, vendar bolj položna in v bloku s sredinsko konzolo. Vozniku sta na razpolago merilnik hitrosti in vrtljajev, ter ogretosti motorja in količine goriva. Volanske ročice so nekoliko prekratke, nekaj nereda je pri stikalih, sicer pa je armaturna plošča pregledna in lična. Lantra ima v serijski opremi enake inštrumente, ogledala so nastavljiva ročno tako kot pri vectri, lantra pa ima električno dvigovanje stekel pri vseh štirih vratih. Volanska stikala so funkcionalna, vendar nekoliko pretrda, ostala stikala so na sredinski konzoli in precej pri roki. Za okus testnega voznika je lantrino delovno mesto predvsem na račun opreme nekaj boljše kot vectrino. Prtljažnik: Pri zmogljivostih prtljažnega prostora je v prednosti vectra s 530 litri prostor- Tehnični podatki opel vectra l.6i GLS: Limuzina s prečnim motorjem 1598 cem, 55 kW. Dolžina, širina višina: 4430 x 1876 x 1400 mm. Najvišja hitrost: 186 km/h, poraba po ECE normah: 5,2/6,8/8,9 l neosvinčenega goriva na 100 km Tehnični podatki hvundai lantra 1.6 GLSi: Limuzina s prečnim motorjem 1596 cem, 84 kVV. Dolžina, širina, višina: 4358 x 1675 x 1385 mm. Najvišja hitrost: 191 km/h, poraba po ECE normah: 6,9/8,6/12,3 l neosvinčenega goriva na 100 km. nine, medtem ko ima lantra za svoje mere dokaj skromne možnosti: samo 352 litrov. Upoštevani sta osnovni možnosti. Pri obeh avtomobilih je možnost pristopa do tovornega prostora enostavna, ker se pokrova odpirata do odbijača. Motorne zmogljivosti in vožnja: Vedrin motor ob 1598 kubičnih centimetrih zmore največ 55 kilovatov, lantra pa je pri 1596 kubičnih centimetrih navita 84 kilovatov, kar je mogoče čutiti pri pospeševanju, in pri končni hitrosti, ki je pri lan- 'Lafa PROIZVODNO, TRGOVSKO IN GOSTINSKO PODJETJE ŠKOFJA LOKA p.o. Brendy Minister Gregor Alko 11 Vino belo Moslovac 11 Šunka v dozi uvoz 1 kg Margarina HALTA uvoz 1 kg Salama posebna Mini Jata 1 kg Salama posebna Sonce Jata 1 kg Tuna koščki 185 g uvoz Tuna z zelenjavo 185 g uvoz Pivo 1/21 Union 192,30 SLT 63,00 SLT 670,00 SLT 185,00 SLT 244,10 SLT 259,70 SLT 116,00 SLT 96,60 SLT 29,50 SLT UGODEN NAKUP JE PRI NAKUP tri nekaj kilometrov višja. Obe vozili sta opremljeni s petstopenjskim menjalnikom. Na cesti se bistveno bolje drži vectra, kajti konstruktorji so pri lantri zagrešili nekaj napak, posledica je siljenje avtomobila iz ovinkov in poplesavanje zadka, ki je pri vectri primerno obtežen. Pri lantri je potrebno pohvaliti volan s servoojačevaini-kom, ki ga vectra s tem motorjem kljub opremi GLS ne premore. Zaključek: Po tej kratki predstavi se je pravzaprav težko odločiti. Zato tudi ta primerjava pušča za sebo dva tabora. Tisti, ki prisegajo na nemški avto bodo tudi v vectri našli dobrega partnerja, medtem ko imajo nekateri radi več serijske opreme in elektronike, zato se bodo morda raje ozrli za lan-tro. Obema avtomobiloma je skupno, da sta narejena po vseh sodobnih zakonitostih varne, udobne in ekonomične vožnje. • M. Gregorič, slike J. Cigler in A. Gorišek Ključavničarstvo Janez Vreček Zg. Brnik 143 tel. (064)422-778 t Izdelava peči za centralno ogrevanje ter cistern za olje • Popravilo vseh vrst peči za centralno ogrevanje • Ugodne cene • Prepričajte se! OSMOŠOLCI ZA VAS SMO USTANOVILI DOPISNO ŠOLO MATEMATIKE KI VAM NUDI: • Domoč za uspešno dokončanje osnovne šole • pripravo za uspeh v srednji šoli 0 sodoben način učenja • instrukcije na daljavo INFORMACIJE: JAN Učni sistemi, d.o.o. Tel.: 064/43-229 (od 16. do 20. ure)_ Kranj, februarja - V četrtek, 27. februarja, ob 12. bo v veliki predavalnici Fakultete za šport v Ljubljani potekal Podjetniški forum, na katerem bo Jože Vilfan predstavil revijo Podjetnik, ki nadaljuje tradicijo Revije za razvoj (RR). V nadaljevanju bodo kot podjetnika leta predstavili Jožeta Kogoja, lastnika in direktorja podjetja Kogoj d.o.o., ki izdeluje naprave in opremo za telekomunikacijska omrežja. Izbrala ga je revija Podjetnik, njen urednik Jože Vilfan bo predstavil, kako naj bi v prihodnje v Sloveniji izbirali podjetnika leta. S telefaksa STA Devize ostajajo v banki Tudi v Ljubljanski banki d.d. Ljubljana se prav tako lahko pohvalijo, da mnogi odmrznjene devize puščajo v banki, takšnih je po treh tednih kar 68 odstotkov. Vsi torej niso dvignili po 500 mark in z njimi odbrzeli nekaj ulic naprej v Austria bank. Tuji vrednostni papirji na naši borzi Ljubljanska borza želi v svoje poslovanje vključiti tudi tuje vrednostne papirje, do tega morajo stališče zavzeti Banka Slovenije, slovenska vlada in komisija za vrednostne papirje, saj se je zakon o deviznem poslovanju temu vprašanju izognil. Kriza tržaških trgovcev Tržaški trgovci doživljajo veliko krizo, saj je kupcev iz bivše Jugoslavije vse manj. V Upimu in Standi je prodaja zelo upadla, po nekaterih podatkih je v zadnjih mesecih prodaja v Trstu upadla kar za 40 odstotkov. Cenovna neskladja v Srbiji V Beogradu stane kilogram soli toliko kot kilogram sladkorja, liter mineralne vode toliko kot poldrugi liter super bencina, za jajce morajo Beograjčani odšteti toliko kot za 7,4 kilovatne ure elektrike itd. Cenovno neskladje je posledica odmrznitve cen elektrike, bencina in nekaterih osnovnih živil in kilogram juneti-ne, denimo, zdaj stane 920 dinarjev, kar je trikrat toliko kot decembra. V Srbiji so se januarja zajamčene plače podvojile in sedaj znašajo 8.100 dinarjev, kar ne zadošča za osnovne življenjske potrebe. Za zdaj živil še ne primanjkuje, občutiti pa je pomanjkanje bele tehnike. Gorivo za tujce v tolarjih ali devizah Tujci morajo pri nas od 21. novembra lani naprej plačevati gorivo v devizah, kar je bilo tedaj uvedeno zaradi otežene preskrbe z naftnimi derivati. Kmalu lahko pričakujemo, da bo ta odlok odpravljen, prav bi bilo, da bi bil pred velikonočnimi prazniki, ko k nam običajno pride več tujcev. Odlok namreč povzroča nejevoljo pri tujcih, saj ima Petrol le na 90 od 270 črpalk urejene menjalnice. Brezposelni frizerji Sekcija frizerjev pri Obrtni zbornici Slovenije ugotavlja, da je trenutno v Sloveniji brez dela 716 frizerjev, od tega jih 119 prvič išče zaposlitev. Zato so predlagali manjši vpis v frizerske šole, poostriti nameravajo pogoje za opravljanje strokovnega izpita in zahtevati, da se prepreči prosta prodaja barv, preparatov in Delilnih sredstev. Na vsako vprašanje se najde odgovor! "Večkrat se peljem z avtobusom v Ljubljano in sem opazila, da potniki vozovnico plačujejo z nekakšnimi kupončkL Zanima me, kako to poteka in če obstajajo kakšni popusti, če se večkrat pelješ. Kje je take kupone možno kupovati?" sprašuje naša bralka Francka M. iz Medvod. Odgovor posreduje Integral Tržič: Spoštovana bralka, Podjetje Integral Tržič ponuja vsem uporabnikom avtobusnih prevozov več različnih ugodnosti pri nakupu vozovnic: - celoletne dijaške, študentske in delavske vozovnice; - polletne dijaške, študentske in delavske vozovnice; - mesečne dijaške, študentske in delavske vozovnice; (pri nakupu zgoraj navedenih dijaških in študentskih vozovnic je kupec deležen ugodnega komercialnega popusta ter 20 % regresa Izobraževalne skupnosti R Slovenije. - vozovnice za enkratno vožnjo in KUPONSKE VOZOVNICE Kuponske vozovnice so namenjene potnikom oziroma celi družini, ki uporablja avtobuse za prevoz na isti relaciji. Kuponske vozovnice so vezane v bloku po 10 kuponov, označene so z relacijo, za katero se kupec odloči pri nakupu in s ceno. Kuponska vozovnica časovno ni omejena ter velja brez doplačila tudi v primeru podražitve prevoza Pri nakupu bloka kuponskih vozovnic Vam naše podjetje prizna do 20-% komercialni popust. Kuponske vozovnice lahko kupite na naših predprodajnih mestih v - Kranju na avtobusni postaji v Kiosku LOTO, - Kranju na Maistrovem trgu 11 v naši poslovalnici, - Kranju v agenciji Alpe Adria v trgovini Globus, - Ljubljani na avtobusni postaji in - Tržiču na avtobusni postaji. Nakup blokov kuponskih vozovnic ni omejen in jih lahko kupite, kolikor želite. V mesecu marcu pripravljamo z GORENJSKIM GLASOM posebno novost pri nakupu kuponskih vozovnic. Vsak naročnik GORENJSKEGA GLASA bo imel z odrezkom iz časopisa, kjer so odtisnjeni naročnikovi ime, priimek in naslov pri nakupu do 3 (treh) blokov kuponskih vozovnic še dodatnih 5 % popusta. Nakup do treh blokov bo možen z vsakim odrezkom iz časopisa. Kuponske vozovnice veljajo na vseh avtobusih podjetja INTEGRAL TRŽIČ vključno na mednarodni liniji LJUBLJANA -KRANJ - TRŽIČ - CELOVEC in nazaj. Navedeni dodatni popust bo veljal samo v mesecu MARCU. O uporabnosti kuponskih vozovnic se prepričajte pri naših dosedanjih kupcih kuponskih vozovnic in tako boste dobili najboljšo potrditev za naše navedbe. Spoštovana bralka, zahvaljujemo se Vam za postavljeno vprašanje in Vam želimo ugodno vožnjo z našimi avtobusi. NE ZAPRAVITE ZA PREVOZ VEČ DENARJA, KOT JE RES NUJNO POTREBNO! INTEGRAL TRŽIČ ŠKOFJA LOKA ■ TUDI MESTO NAKUPOVALNEGA TURIZMA Zgodovina loškega mesta se začenja z letom 973, ko je nemški cesar Oton II. daroval loško ozemlje škofu Abrahamu Iz Freisinga na Bavarskem. Gospostvo freisinških škofov je trajalo celih 830 let. Staro mestno jedro ima večidel še isto podobo, kakor jo je dobilo po velikem potresu v začetku 16. sto-•etja. Med slikovitimi stavbami se vijejo ozke ulice na prostornejši Mestni trg. Gmoto hiš še deloma oklepa srednjeveško obzidje. V srednjem veku je bila Loka tudi močno gospodarsko središče, kjer sta prevladovali obrt in trgovina. Veliko je bilo kovačev, čevljarjev, krojačev, krznarjev, tkalcev, barvarjev, mesarjev in pekov. Leta 1673 je bilo v Loki 95 rokodelskih mojstrov z več kot sto pomočniki. Zelo živahna je bila trgovina 2 železom, z loškim platnom in s siti. Industrializacija se je razmahnila šele po prvi svetovni vojni. Tako kot srednjeveško podobo tisočletnega mesta, njene kulturnozgodovinske vrednote oziroma kulturo sploh - loška tla so izredno plodna zlasti za likovne umetnike - so današnji Podjetni Ločani znali vnovčiti tudi pridobitve novejšega časa. Razcveta se t.i. nakupovalni turizem. Poleg osrednje trgovske niše, Name, v mestu in okolici vznikajo številne zasebne prodajalne, obrtne delavnice, simpatični gostinski lokali, ki privabljajo ljudi z vseh koncev Gorenjske, iz Ljubljane, Primorske in od drugod. Še zlasti zanimiv pa je sprehod po predmestni Trati z raznotero predelovalno industrijo, ki v številne tovarniške Prodajalne privablja vse več kupcev, željnih kvalitetnih izdelkov po nižjih cenah kot v običajnih trgovinah. Tu lahko najdete stavbno pohištvo Jelovice pa lesne izdelke LIO, zamrzovalne skrinje LTH, slovita Krojeva oblačila, predivo in tkanine Gorenjske predilnice, posteljnino Odeje, izolacijske materiale Terma in še bi lahko naštevali. Dobršen kos tovrstne ponudbe vam predstavljamo v današnji "škofjeloški" prilogi Gorenjskega glasa. • H. Jelovčan NAMA VELEBLAGOVNICA ŠKOFJA LOKA Taka, občini posvečena stran, se je v Gorenjskem glasu navadno pojavila ob občinskem prazniku. Naša občina je trenutno brez praznika. Tega ne pripovedujem ravno s ponosom, s kakšnim posebnim obžalovanjem pa tudi ne. Znabiti. da so se bolje znašli tisti, ki imajo namesto nobenega raje dva, pa naj si vsak izbere svojega. Občinski praznik in z njim ta stran v časopisu je bila ena od priložnosti, da se pohvalimo z dosežki in napovemo še večje v naslednjem letu. Drugo leto nove oblasti v škofji Loki (kot tudi v Sloveniji) se je nagnilo v popoldne, bliža se polčas mandata. Brez podrobne analize bo vsak brž ugotovil, da v tem času niso nastali nobeni vidni znaki napredka. Ob tej trditvi bi se morali najprej vprašati, kaj nam pomeni napredek. So to novi tovarniški objekti? Nove pozidane površine ? Nemalokrat se v pogovoru zastavi to vprašanje in zanimivo, nihče še ni prikimal, češ, ja, seveda, to je napredek. Precej je bilo takih, ki so se odgovoru izognili, večina pa je globoko prepričana; to (tovarne, zgradbe, priselitev) ni napredek, temveč njegovo nasprotje! Mene tako gledanje ne preseneča, bolj me preseneča to, da se to splošno prepričanje tako razlikuje od prepričanja strokovnih institucij. Tu pa je vzorec napredka točno to; novi obrati, nove površine na oltar urbanističnih, gradbenih, investicijskih, planskih, demografskih... bogov. Ta kratka razprava o definiciji napredka naj bi nam bila v pomoč pri razmišljanju o napredku na splošno, o napredku v naši občini in o napredku v zadnjem letu. Nove tovarne nismo nama veleblagovnica Škofja Loka Skrb za kupca in njegove želje je povezana s sloganom Kdor išče, ta najde. Direktor Name v škofji Loki rr*nc Benedlčič poudarja, da le bil že od vsega začetka kon-CePt hiše, da kupcem ponudi kar iščejo ali potrebujejo, 'emu primerna je tudi široka in raznovrstna ponudba treh skupin blaga. To so tehnika, tekstil jn živila. Po nakupu pa se stranke lahko še okrepčajo v njihovi restavraciji, ki je že od nekdaj znana po dobri kuhinji in prijazni postrežbi. "Današnji čas prehajanja na tržno gospodarstvo tudi od nas, čeprav tega že v preteklosti nismo zanemarjali, terja še v*čjo skrb za kupca In njegove ielje. To je tudi eden od razlogov, da v hiši niamo nikdar v Zadregi, da kupcem ne bi mo-9H ustreči. Pravzaprav namenjamo na tem področju sode-jovanje In povezavo a kupci [•zviti čimbolj, čimprej pa še °°IJ. kot Je to ie zdaj. Že do-•■•I amo tudi akupaj s proizvajalci In drugimi organizacijami organizirali vrato akcij s porabo blaga po ugodnih ce-na"- Najbolj znana In odzivna >• bila vaekakor akcija 3 x 3 v J° delo vanju z Loterijo Sloveni-LZdai Pa Imamo slogan Kdor luf*' ** nalde m k0r 'mamo ve-"Ko Izbiro, nas ne skrbi, da ne °' vsakdo pri nas našel nekaj la*e in tudi poceni" vv samopostrežbi bodo poslej sak mesec ponudili 20 prehrambenih izdelkov po ugodni •ni. Marca pa še posebej priporočajo veliko izbiro kozmeti- Slcer pa teče že 24. leto, odkar v Veleblagovnici Nama v Škofji Loki na Titovem trgu 1 niso nikdar v zadregi, da bi jih kupec presenetil. Že ob otvoritvi, ko Je bila zgrajena, In je bita prva veleblagovnica v škofjeloškem prostoru, je bila NAMA v Škofji Loki v aredlšču trgovske In družabne dejavnosti. Vsa leta Je delila "usodo" s krajem In okolico In se hkrati trudila čimbolj uatreči In približati ae Ločanom; pa tudi kupcem Iz drugih krajev Gorenjske. Tudi slednjih, tja do LJubljane, nI malo, ki Namo v škofji Loki dobro poznajo. enih preparatov in vseh vrst pe- rila. Ob bližajoči se pomladi bodo marca poskrbeli za široko izbiro orodij in izdelkov za vrti-čkarjev. In ker bo tudi že topi je, bodo ponudili tudi že "lažja" oblačila. Pripravili pa bodo prihodnji mesec tudi prodajo tako imenovanega metrskega blaga. V tem trenutku pa še posebej priporočajo ugoden nakup športne opreme in vseh vrst pripomočkov za gospodinjstvo (od bele tehnike do drobnih gospodinjskih aparatov). V salonu pohištva pa bo v drugi polovici marca stekla akcijska prodaja pod zelo ugodnimi pogoji. SIcer pa kar zadeva ugodne pogoje, al kupci v Nami že zdaj lahko olajšajo oziroma z obroki razporedijo stroške. Najugodnejši pa so prav gotovo nakupi brez pologa In po tako Imenovani fiksni obreatni meri. Za to ugodnost pa nimate nobenih dodatnih potov. Vae uredite v Nami. Nama Veleblagovnica v Škofji Loki torej ostaja še naprej velika hiša, ki skupaj s svojimi kupci deli usodo kraja In širše okolice v škofjeloški občini In tudi Izven nje. infrastrukturna opremljenost pa vse do ugotavljanja arhitekturne, zgodovinske dediščine, števila pevskih zborov, likovnih in drugih umetnikov. Vse te in še druge značilnosti je težko ali nemogoče izmeriti in prešteti, vse skupaj pa tvori značaj, fizio-gnomijo, dušo mesta oziroma občine. Morda je nam, ki tu živimo stalno, težko označiti ta značaj, od drugih pa večkrat slišimo, da ima Loka kot mesto In škofja Loka kot občina svoj značaj, ki ljudi privlači. Ob tem dosledno navajajo lepoto pokrajine in lepoto starega mesta. Modernizacija, industrializacija, urbanizacija je veliko čarobnosti odvzela, ne pa še vso. Prav zgradili, nasprotno, ustavili smo obratovanje v rudniku urana, ki je bil v občinskem proizvodu udeležen s šestimi do sedmimi odstotki, prizadevali smo si pregnati LTH iz Vincarjev, pa smo neradi ugotovili, da nismo sposobni plačati računa 70 milijonov mark. (L TH je v bruto proizvodu udeležena s približno tremi odstotki, 70 milijonov mark pa je toliko kot celotni triletni občinski proračun.) Nekaj podobnega je s klavnico. V zadnjih desetletjih smo bili v naši (in drugih) občini priče industrializacije, ki je za svoj obstoj rabila ne samo na široko zastavljene tovarniške obrate, rabila je delavce, proletariat. Te je delno dobila v kmečkem prebivalstvu, še več pa jih je uvozila. Tako so nastajali Novi svet, Podlubnik, Partizanska, Groharjevo, Frankovo, Hafnarjevo naselje, Podplevna, če se omejimo samo na večje pozidave kompleksov v Loki. Mesto (in občina) je spremenilo značaj. Pri predstavitvi občine se najbolj pogosto naštevajo podatki o velikosti, številu prebivalstva, številu zaposlenih... Morda bi koga zanimalo tudi, kako bogati smo. To je že težje ugotoviti, povrh vsega pa je bogastvo kategorija, ki ima več definicij. Tisti, ki bo iskal odgovor na to vprašanje, bo morda razočaran ugotovil, da odgovora ni, zato tudi primerjave med občinami niso mogoče. Po nekaterih značilnostih bi lahko občino škofja Loka uvrstili med tiste, ki se dvigajo nad slovensko povprečje. Zanimivo bi bilo ugotavljati kvaliteto življenja po različnih kriterijih, na primer, obolevnost, umrljivost, kvaliteta zraka, vode, skratka okolja, kvaliteta in količina šol, izobrazbena struktura, to čarobnost bi morali varovati kot najbolj dragoceno dobrino. Razmišljanja, ki sem jih nanizal, so bolj vprašanja in dileme kot trditve in menim, da bi bilo to treba tudi povedati. Trditev namreč nimamo, kot nimamo usmeritve, strategije... Dandanes se z dejstvi še ne želimo soočati, nočemo se prebuditi v resnično življenje. Resnični svet se nam prikazuje z vso neizprosnostjo naravnih, ekonomskih, tržnih... zakonov. Te smo svoje čase lahko ignorirali zaradi umetnih posegov (zlasti kreditov). V desetletjih cenenega denarja in kreditov smo si nakupili dobrine in "dobrine ", ki jih danes ne zmoremo vzdrževati. V zadnjih dveh letih smo marsikatero veliko spremembo že dočakali, nekatere pa se še bližajo. Vsi parametri napovedanih sprememb nam še niso znani, še manj njihove posledice, zato je tudi občinske reakcije nanje težko načrtovati. Kakorkoli smo si jih najbrž vsi želeli, nekateri bolj, drugi manj, se zdaj nanje težko privajamo. Uresničevanje teh sprememb zahteva svoj čas in nam izstavlja račun, ta pa ni majhen in ga tudi ne moremo nikomur podtakniti. Vseobsežnosti problematike ne želimo ugotavljati in se radi zamotimo z reševanjem izoliranih, parcialnih problemov. To nam pobere veliko energije. Trenutek spoznanja odrivamo, pa bi morali vedeti, da ga s tem ne bomo odgnali, sunek bo toliko večji, kolikor dlje nanj ne bomo pripravljeni. Več kot koristno bi bilo, ko bi na svet ne gledali samo iz žabje, temveč tudi iz ptičje perspektive. • Peter Havriina PREDSEDNIK IZVRŠNEGA SVETA VINCENCIJ DEMŠAR Vincencij Demšar Res je danes vprašljivo, ali na) bi se človek hvalil ali tarnal. Vendar, kot pravi predsednik Izvršnega sveta Vincencij Demšar, je že zato, ker črnogledost ničesar ne rešuje, danes vendarle povsod preveč črnogledosti. Resnica je, da je stanje takšno, kot Je in če že govorimo o krizi, potem velja, da se v njej predvsem uveljavijo tisti, ki pokažejo, kam In kako Iz nje. Za to, da se v škofji Loki še vedno lahko pohvalijo, po mnenju predsednika Vincencija Demšarja, govorijo v prid nekateri podatki. Konec minulega leta je bilo v občini 636 brezposelnih (4,5 odstotka). Vendar pa ljudje niso samo izgubljali služb, saj se jih je na novo zaposlilo 238. Bolj zaskrbljuje, da je med nezaposlenimi 317 mladih. Vendar pa je spet res, da je v občini v primerjavi z drugimi občinami več mladih, izobrazbena raven pa je v primerjavi z drugimi slabša. Plače so v povprečju ves čas slabše kot v drugih gorenjskih občinah. Zato pa bi lahko ugotovili, da ima več ljudi zaposlitev. To je sploh značilno za nekatera podjetja v občini, ki so zašla v krizo, da imajo nizke plače, vendar pa hkrati vseeno skrbijo za modernizacijo. "Zato razumem tiste direktorje, ki ima]o pripombe na lastninjenje in pravijo: Mi smo vlagali v proizvodnjo, zdaj pa tega ne bomo mogli vnovčiti. Sicer pa ocenjujem, da je v občini velik del, kar 80 odatotkov, ljudi zaposlenih v Industriji. Preveč je to, glede na obremenjenost prostora. Zlasti škofja Loka Ima, klasično rečeno, industrije preveč glede na komunalno In ekološko problematiko. Premalo pa Je drugih dejavnosti; terciarnih, obrti. Skratka, industrija Je predimenzionirana." Druga značilnost občine je, da je hribovita in precej kmetijska. To povečuje predvsem prometne povezave, čeprav pa je najbrž res, kot meni predsednik Vincencij Demšar, da prav ta avtohtonost prebivalstva v tem trenutku tudi rešuje industrijo. Ljudje se nekako zavedajo, da so podjetja njihova; imajo jih za svoje. V celoti gledano pa je škofjeloška občina po družbenem proizvodu nekje med 20. in 25. mestom med občinami v Sloveniji. Fizični obseg proizvodnje se je zmanjšal manj kot drugod, čeprav tudi podjetja v škofjeloški občini občutijo, da ni več jugoslovanskega trga. Vendar v občini ni primerov večjih ali srednjih podjetij, ki bi šla v stečaj. "Se pa to v nadaljevanju sedanjih gibanj lahko komu zgodi. Nekatera podjetja ao v večjih težavah, vendar pa vzroki niso aamo objektivni, pač pa tudi subjektivni. Morda se malo trdo sliši, vendar, če ni soglasja med vodilnimi strukturami In delavci, je občutljivost precej večja. Ugodno je tudi, da Izvoz za polovico presega konvertibilnost In Je bilo v našem mandatu v občini 9 podjetij med 300 največjimi izvozniki v Sloveniji (glede na uvoz). Ne- katera podjetja so lani celo sredi vojne našla pot prek vseh barikad in meja, da so izvažala. Sicer pa naj še povem, da Imamo redne stike z direktorji In imamo tudi program prestrukturiranja na razvoj podjetništva in obrti." Želja in cilj v občini je turizem; postaviti ga na noge, saj že nekdaj ni bil neznan. S tem v zvezi je takoj poudarek na razvoju podeželja in višinskih območij. Vincencij Demšar pravi, da je bilo že doslej na tem področju veliko narejenega in zato zaslužijo predhodniki resnično pohvalo. "Ne smemo poudarjati samo slabih stvari. Poglejmo samo telefonijo. Še v Žlreh, Davči In v Sorlci Jo moramo dokončati. Težje pa Je zdaj v družbenih dejavnostih. Ne vemo, kako bomo vzdrževali vse (objekte), kar imamo. Ta infrastruktura je prevelika že za to občino, še bolj pa se o njej sprašujejo v še nedorečenih centrih za naprej. V položaju, v kakršnem smo, lani In letos na tem področju tako rekoč nI Investicij. Še pri gradnji Zdrav-stvnega doma v Žlreh upamo letos tudi na podporo republike. Nekaj več pa načrtujemo pri vlaganjih v krajevne skupnosti, ker ocenjujemo, da osnovne stvari morajo normalno delovati prav v krajih oziroma v krajevnih skupnostih. Zato dajemo poudarek vzdrževanju lokalnih cest, žal pa pri reglo-nalkah nimamo moči in upravičene so kritike, da je na teh povezavah (v pristojnosti republike) premalo narejenega. "ALMOS" PRIMOŽIČ STANE Zminec 30 Škofja Loka % livarstvo • orodjar s t vo • trgovina s hlevsko opremo (plugi, f reze, napajalniki, hlevska okna) • proizvodnja anten in pribora • računalniško programiranje za obdelovalne stroje • svetovanje Tel: Faks.: 064/622-830 064/621-641 MODA V USNJU I ZA VSE MOŠKE IN I ŽENSKE POSTAVE IZDELUJEMO USNJENA, MODNA IN KLASIČNA OBLAČILA OPRAVLJAMO TUDI MANJŠA POPRAVILA MODNI ATELJE Tone Bevk, Spodnji trg 2, Škofja Loka, tel. 064/622-087 Odprto: vsak dan od 7. do 12. in od 15. do 19. ure, sobota od 8. do 12. ure SPLOŠNE TURISTIČNE INFORMACIJE Planinske koče: 1. Koča na Lubniku je zaprta od novega leta do 7. 3. 92, ko bo odprta vsak dan, 20 postelj, možen polni penzion, 064/620-501. 2. Koča na Blegošu bo odprta od 1. maja dalje vsak dan, koča ima okoli 30 postelj, polni penzion, v zimski sezoni je odprto zavetišče na Jelencih 15 minut od koče na Blegošu vsako soboto in nedeljo, 064/631-151, Jože Stanonik, dopoldne. 3. Koča na Ratitovcu odprta vsak vikend v mesecu maju, juniju, oktobru, novembru; ter vsak dan v juliju, avgustu in septembru. Zavetišče pa je odprto vsak dan in je neoskrbo-vano, tel.: 064/66-021 dop., 064/66-489 pop., Rado Goljevš-ček, koča ima okoli 50 postelj, 064/66-118, Marica Mohorič. 4. Planinski dom na Ermanovcu, 064/695-066. 5. Turistični dom na Slajki bo odprt 1. maja, dom ima 12 ležišč in leži na zelo lepem kraju, 064/68-416, Karel Jezeršek. 6. Planinski dom na Goropekah je odprt vsak dan, polni penzion, okoli 10 ležišč in skupna ležišča, 064/691-122. Druge nočitvene možnosti: 1. Kmečki turizem na škofjeloškem, informacije: Agencija VAS, d. o. o. Ljubljana, Miklošičeva 4, Lj., 061/211-911, Turistično društvo Škofja Loka, Mestni trg 10, 064/620-268 2. Apartmaji in penzioni; informacije: TD Škofja Loka, 064/620-268 - Mini hotel Zorka, 064/620-986, dve teniški igrišči, bazen, sobe 1. kategorije - Penzion Rezka, 064/621-436, 064/68-276, bazen 20 x 8 m s toboganom, otroška igrala, otroški bazen, 5 sob 1. kategorije - Litostrojska koča na Soriški planini, 45 postelj, polni penzion, tel.: 064/622-130, 061/102-277 int. 324 - Koča na Starem vrhu, 12 postelj, 064/65-007 3. Hotel Transturist, okoli 90 postelj, 064/621-261 Muzeji in galerije: 1. Loški muzej in galerija sta odprta vsako soboto in nedeljo od 9. do 17. ure, v poletni sezoni pa vsak dan, razen ponedeljka. Skupine lahko ogled najavi- jo vsak dan po tel.: 064/622-262, dop. 2. Poštni muzej v škofji Loki je odprt vsako soboto, nedeljo in praznike od 9. do 13. ure in od 15. do 18. ure. Za skupine je ogled ob četrtkih od 9. do 14. ure, najavite pa se lahko po tel.: 061/317-588, Tehniški muzej Slovenije. 3. Kapucinska knjižnica v Škofji Loki, ogled je možen po dogovoru po tel.: 064/620-970. 4. Galerija Ivana Groharja na Mestnem trgu v škofji Loki je odprta od 10. do 12. ure in od 17. do 19. ure, v soboto in nedeljo od 10. do 12. ure, v torek je zaprta, tel.: 064/622-692. TRGOVINA DOM v žabnica Zabnica 68 GRADITELJI POZOR! AKCIJSKA PRODAJA • cementa • strešnika Bramac • armaturnih mrež • silikatnega zidaka • lendaporja CENE ZELO UGODNE, KOLIČINE OMEJENE Informacije ® 44-539 cvetličarna 'lora NAJ CVETJE GOVORI VIMENU VAŠEGA SRCA Vabimo vas v naš lokal, kjer vam bomo izbrano cvetje lepo aranžirali. Odprto non stop, tudi ob nedeljah (od 8. do 12. ure) Titov trg 14, Škofja Loka, tel.: 621-000 ŠKOFJA LOKA, Spodnji trg 38 Tel.: 064/622-756 # portretna fotografija # komercialna fotografija # razvijanje filmov in izdelava fotografij # fotografiranje za vse vrste dokumentov Vse storitve izdelamo v najkrajšem času in po ugodnih konkurenčnih cenah Odprto: vsak dan od 8. do 12. ure in od 15. do 18. ure, sobota od 8. do 12. ure JELOVICA ŠKOFJA LOKA - JELOVICA ŠKOFJA LOKA - JELOVICA ŠKOFJA LOKA lig Jelovica bo letos Izvoz povečala za 200 odstotkov in tako njegov delež povečala na 30 odstotkov, do konca leta 1995 pa na 50 odstotkov. Jelovica je v preteklosti plasirali pretežni del proizvodnje v republike bivše Jugoslavije, izvažala pa je toliko, da ni izgubila stika z zahtevnimi trgi, ki seveda narekujejo kakovost izdelkov. Izvoz je imel približno 10 odstotni delež, 90 odstotnega pa prodaja na jugoslovanskem trgu. Polanskem oktobru so morali vse aktivnosti usmeriti v izvoz, seveda pa celotnega izpada na južnih trgih ne bo moč nadomestiti v kratkem času. Uspešna predstavitev na sejmu v Hannovru Sejmi so ena od oblik pospeševanja izvoza in februarja se je Jelovica prvič kot samostojni razstavljalec pojavila na sejmu v tujini. Predstavilia so na sejmu Constructa v Hannovru v Nemčiji in po prvi analizi je bil nastop uspešen. Koliko novih poslov bo prinesla, se bo seveda izkazalo šele čez nekaj mesecev, glede na zanimanje za njihove izdelke pa jih upravičeno pričakujejo. Tujce je namreč presenetila kakovost njihovih izdelkov, dosti jih je bilo, ki so rekli, da niso vedeli, da je slovensko podjetje sposobno napraviti tako kakovostne izdelke. Tudi njihov razstavni prostor je bil ocenjen kot eden lepših na sejmu. Hiša Jelovica '92 Jelovica se predstavlja z novo montažno hišo, ki so jo poimenovali Jelovica '92. Odlikuje jo uporaba zdravih, okolju neškodljivih materialov, usklajena je z evropskimi standardi, kar je pri izvozu zelo pomembno. Zanjo je značilna zelo razgibana arhitektura, ki že na prvi pogled pove, da je to sodobna hiša. Hiša je v primerjavi s klasično cenejša, njena prednost pa je seveda tudi v tem, da jo hitro postavijo. Njena najboljša garancija pa je dejstvo, da jih vse več prodajo na izredno zahtevnem nemškem trgu, saj prav pri montažnih hišah izvoz letno podvojijo. Nova okna in vrata Ponudbo so zelo razširili na program vrat: notranjih vrat, vhodnih in garažnih vrat. Na programu oken pa so izvedli tehnološke spremembe, ki jih zdaj lahko v večji meri izvažajo. To seveda pomeni, da so kvalitetnejša tudi njihova okna, ki jih prodajo na domačem trgu. i \ ......, \ v \ 1 " I f Prav njihova okna so bila na sejmu v Hannovru izjemne pozornosti, požela so tudi priznanje konkurence, ne le obiskovalcev. V programu senčil pa je bilo zelo dobro ocenjeno polkno s premičnimi lametami, pri katerem v Sloveniji nimajo konkurence. Obnova oken Jelovica je še vedno edino, ki se v Sloveniji ukvarja tudi z obnovo oken, kar so kupci zelo dobro sprejeli, saj imajo naročnikov iz meseca v mesec več. Prednost njihove metode obnove oken je namreč v tem, da vse opravijo brez neprijetnega razkopavanja, torej brez zidarjev. Delo pa je zelo hitro opravljeno, v enem dnevu stara zamenjajo z novimi okni. Izgubili le dve poslovalnici Jelovica je imela na območju bivše Jugoslavije 21 poslovalnic, dve so zaradi znanih raz- mer izgubili, v Stari Pazovi in v Banjaluki. Ostalih 16 v drugih republikah so uspeli preoblikovati v samostojna trgovska podjetja, v katerih ima Jelovica večinski lastninski delež. Na Hrvaškem je prodaja trenutno zastala, vendar računajo, da bo z obnovo spet oživela, sodelovati pa seveda nameravajo tudi v večjih investicijskih delih, zlasti kot kooperant. V Srbiji je prodaja glede ha razmere še kar dobra, deloma tudi v Makedoniji ter v Bosni in Hercego- «» JELOVICA Prodajna mreža v Sloveniji V Sloveniji ima Jelovica predstavništva v vseh večjih krajih in sicer v Kranju, Ljubljani, Celju, Mariboru, Murski Soboti, Novem mestu, Metliki, Novi Gorici, Izoli in v Krškem. Seveda ne smemo pozabiti na prodajalno v Škofji Loki. Povezujejo pa se tudi z drugimi trgovci, ki prodajajo njihove izdelke. Tako na Gorenjskem izdelke Jelovice dobite tudi na Direktor Stojan Žibcrt Jesenicah v prodajalni Ajna inv Tržiču v prodajalni Tajles. Približno polovico prodaje v Sloveniji ustvarijo s pomočjo predstavništev, prodaja pa s* giblje v okvirih načrta. V celot*1' prodaji ima prodaja v Sloveniji zadnjih letih 25- do 30-odstof1' delež, skušali ga bodo obdržal zdaj jim kljub težkim gospoda(' skim razmeram in padanju vljenjske ravni to uspeva. Torek, 25. februarja 1992 ŠKOFJA LOKA 92 13. STRAN MERKUR KRANJ Štiri Merkurjeve prodajalne na različnih mestih v škofji Loki po eni strani kažejo, da želi daleč naokrog in v slovenskem prostoru znana hiša Merkur Kranj čimbolj približati ponudbo z izdelki skozi tradicijo znanimi za to trgovsko hišo. Vendar pa je tudi res, da si zaradi razdrobljenosti prodajaln, predvsem pa zaradi močno okrnjenih možnosti, da bi ponudbo posodobili in s tem kakovostno izenačili na raven, ki je danes eden od resnih pogojev merjenja kakovosti ponudbe in prodaje, v Škofji Loki Merkur Kranj prizadeva, da bi tovrstno ponudbo in preskrbo postavil na eno mesto in jo seveda primerno sodobno uredil. "Sliši" se, da so izgledi za to zdaj morda vendarle bližji. V štirih prodajalnah v Škofji Loki in v peti v Gorenji vasi si Merkur Kranj s prodajalci s kakovostno, pestro in konkurenčno ponudbo prizadeva, da bi bili kupci v njihovih prodajalnah zadovoljni. Kašman, Mestni trg 7 Prodajalna Kašman sodi med tiste, ki jo Ločani poznajo po dolgoletni tradiciji. Sedanji poslovodja Tone Bernard pove, da je menda tu bila trgovina že pred 100 leti, z železnino pa že pred drugo vojno. Z združitvijo Že-leznine Škofja Loka z Merkurjem 1968. leta, pa je tudi Merkur v njej obdržal tradicionalni program. "Znani smo v obeh dolinah, do Medvod In na desnem bregu Sore. Ko so Mestni trg zaprli za promet, smo morali Iskati rešitev za prodajni program In tako Ima Kašman zdaj "drugi del trgovine" s težjimi materiali za Kamnitnikom na Tavčarjevi 1. Kupci poznajo to trgovino s črno metalurgijo In gradbenimi materiali po Imenu Linke." Sicer pa je v prodajalni Kašman na Mestnem trgu celotni Merkurjev prodajni program. Ta trgovina je specializirana še posebej za orodja, kot edina tovrstna trgovina v Škofji Loki. Imajo pa tudi okovje, vijake, splošno železnino, vodovodne inštalacije, centralne kurjave. Trenutno pa Kašman priporoča tudi zelo popolno in celovito ponudbo najrazličnejših gradbenih materialov in še posebej orodij za vrtičkarje in obdelovalce. Na električna ročna orodja Iskra ERO in Black & Decker imam jo ta mesec 10-odstotni popust. Znane ugodnosti pa imajo tudi v tej trgovini imetniki Merkurjeve kartice. Posebnost prodaje oziroma akcijskih prodaj pri Kašmanu pa so tudi svetovanja proizvajalcev za izdelke, ki so recimo v akcijski prodaji. Takšno svetovanje so na primer ta mesec tri dni imeli za orodja Prodajalna Kašman Je odprta vsak dan od 8. do 19. ure, ob sobotah od 8. do 12. ure. Kupljeno blago vam pripeljejo na dom. Telefon (Kašman) 620-863, (Llnke) 631-150. Iskra in Black & Decker. Razkrijemo pa vam tudi že lahko, da bo marca pri Merkurju v Kašmanu tudi Kataloška prodaja tako imenovanega zelenega programa (vse za vrt in polje). Barve laki, Mestni trg 28 Poslovodja Andrej Goličič pojasnjuje, da je to izrazita specializirana trgovina in tudi dobro znana ter tudi obiskana. "Mislim, da imamo tukaj lake oziroma barve že od 1956. leta. Smo zelo dobro založeni z barvami, laki, čistili in drugimi pripomočki. Imamo celoten izbor tovrstne ponudbe slovenskih proizvajalcev." Zelo ugodna je v tem času prodaja barv za beljenje (jupol, hidrocol, barv za fasado) pa za les (beltoni, lesoli, lazoroli). V tej trgovini pa boste dobili tudi vse vrste barv za kovine. Velika je izbira raznih kitov (ličarski, tesnilni, silikonski) in lakov za parket. Prodajalna Barve laki Je odprta vsak dan od 8. do 12. In od 15. do 18. ure, ob sobotah pa od 8. do 12. ure. Večje količine kupljenega materiala vam pripeljejo na dom, z Merkurjevo kartico pa Imate prt nakupu popust Telefon 620-269. Blagovnica,Titov trg 7 Nežka Ru- par je v Blagovnici na Titovem trgu ob avtobusni postaji 11 let poslovod-kinja. Pravi, da so z vsemi vrstami Mer-kurjevega prodajnega programa, razen seveda z gradbenimi in drugimi težjimi materiali, dobro založeni. "Imamo kar lepo izbiro stekla, porcelana, elek- tromaterlala, malih gospodinjskih aparatov, bele tehnike, posode. Tudi kolesa imamo. Pričakujemo pa precej pester izbor v kratkem iz tako imenovanega plastičnega programa (galanterija, lončki ipd.)." Razen Merkurjeve kartice imajo ta mesec 10-odstotni popust tudi pri nakupu bele tehnike. Blagovnica Titov trg 7 Je odprta vsak dan od 8. do 12. ln od 15. do 18. ure, ob sobotah pa od 8. do 12. ure. Telefon 620-769. me*. Plevna, Stara cesta 23 jdMop* Darko .JffJfe* ■■ Krek je že W 1 18 let po- *; slovodja v tej prodajalni, kjer imajo celoten Merkurjev \\\ Ja\W prodajni program, razen barv in lakov in gradbenega materiala. "Nekako specializirani in tudi konkurenčni v prodaji pa smo pri keramičnih ploščicah. SIcer pa imamo tudi bogato izbiro kopalniške opreme, radiatorjev in vodnoinštalacijskega materiala." Tako kot v vseh Merkur-jevih prodajalnah ta mesec imajo tudi v Plevni ugodno prodajo bele tehnike in električnega ročnega orodja. Tudi iz te prodajalne, ki je na Stari cesti že od 1969. leta. leta, vam kupljeno blago pripeljejo na dom. Plevna Stara cesta 23 Je odprta vsak dan od 8. do 19. In ob sobotah obd 8. do 12. ure. Telefon 632-550 In 631-466. Železnina, Gorenja vas 94 Ta Merkurjeva prodajalna v Poljanski dolini, ki je dobro znana daleč naokrog, saj v njej niso ravno redki kupci tudi iz Idrije, Cerknega, je založena zares s celotnim Merkurjevim prodajnim programom. Zahtevnejše izdelke iz posameznih vrst blaga sicer nimajo vedno v zalogi, vendar jih kupcu na željo preskrbijo. "Iz celotnega prodajnega programa imamo vsakega nekaj. Tako Imamo na primer barve In lake, gradbeni material, čmo in barvno metalurgijo, posodo, okvirje, vijake, elek-tromaterial, čistila, kolesa, plastiko, orodja, keramiko, belo tehniko, gospodinjske aparate, akustiko. Skratka vse, kar potrebujejo ljudje na podeželju," ugotavlja poslovodja Marjan Peternel. Seveda imajo tudi v tej trgovini akcijske prodaje in prodajo s popustom za Merkurjevo kartico. Založeni so dobro, naročila pa sprejemajo tudi po telefonu. Železnina Gorenja vas le odprta vsak dan od 8. do 12. In 15. do 18. ure, ob sobotah pa od 8. do 12. ure. Telefon 68-218 In 68-287 (tudi fax). POTOVALNA AGENCIJA ALPETOUR ŠKOFJA LOKA NEKAJ IZ PROGRAMA POTOVALNE AGENCIJE ALPETOUR Dvodnevni Izlet na Dunaj, odhod 28. marca En dan v Munchnu, odhod 14. marca Po nakupih v Brno, tri dni, odhod 5. marca Pustno rajanje na Ptuju 1. marca, maske imajo 10-odstotni popust Dvodnevni izlet na Kras in Obalo, odhod 7. marca Dan žena v Strunjanu za tri dni, odhod 6. marca Španija za vsak žep, 8 dni, odhodi 21. marca, 25. aprila, 13. junija, 19. septembra Španija za mlade, 8 dni, odhodi 20. junija, 22. in 29. avgusta »Potovalno agencijo smo nanovo postavili na noge, potem ko se je prejšnja od Alpe-toura odcepila in se zaradi Izgub potem priključila h Kompasu,« je povedal vodja škofjeloške enote Franc Razdrih. »Naš prvotni namen je bil, da zapolnimo proste zmogljivosti turističnih avtobusov, vendar smo kmalu program krepko razširili. Danes se že lahko pohvalimo z vrsto privlačnih lastnih programov za izlete in počitnice, razen tega pa zastopamo tudi druge turistične agencije (Kompas, Emono, Globto-ur idr.), zdravilišča, segamo od Slovenskega Primorja prek dela Istre do otokov Kvarnerskoga zaliva.« Septembra lani so v škofjeloški Potovalni agenciji Alpetoura Poskusili še z dejavnostjo rent-a-car. Sposojajo petnajst vozil, Pet od teh imajo v dolgoročnem zajemu, citroehovi kombiji, BX, AX, golfti in katrce pa čakajo na Priložnostne voznike. Sposoja cveti, zanjo se odločajo večinoma domačini za daljše poslovne ,n turistične vožnje, njihova vozila najemajo tudi zdomci in tuji turisti. V Alpetourovi Potovalni agenciji, kjer željam ljudi strežeta prijazna Olga Križnar in Slavko Stefelin, prodajajo tudi letalske vozovnice; z odprtjem sloven- V stavbi škofjeloške avtobusne postaje od predlanskega septembra posluje tudi Alpetourova potovalna agencija. Je pravi naslov za vse, ki radi organizirano potujejo ali počitnikujejo ali pa se podajajo na vožnje s sposojenim avtomobilom. skega zračnega prostora se promet spet začenja. Trije Alpetourovi visokoturi-stični avtobusi vozijo potnike tako rekoč po vsej Evropi. Za krajše vožnje oziroma izlete imajo na voljo devet srednjetu-rističnih avtobusov, če je sila, si kakšnega sposodijo tudi z rednih linij oziroma jim z njimi pomagajo v kranjski ali radovljiški Alpetourovi agenciji. »Vzpostavili smo zelo kvaliteten team sodelavcev, ki se med seboj dobro razumemo in dopolnjujemo,« pravi Franc Razdrih. »Rezultati so vidni tudi navzven. Ne slišimo več očitkov, ki so bili prisotni pred leti, priznavajo nas kot solidnega partnerja.« Njihovi turistični avtobusi so kajpak najbolj zasedeni ob vikendih in praznikih. Najpogostejši izleti vodijo v Nemčijo, severno Italijo, imajo tudi nekaj zdomskih prevozov. Kot zanimivost je treba omeniti novo stalno povezavo s Švedsko. Pred vojno, med vojno in še zdaj njihov avtobus redno vozi slovenske zdomce iz Škofje Loke ALPETOUR prek Ljubljane v Bosno in se srečno ogiba vsem pastem. »Priprave na spomladanske izlete so se že začele. Imamo pestro ponudbo lastnih in tujih programov, še posebej vablji-* ve so spomladanske počitnice l| ob morju In v toplicah, medtem ko se smučarija počasi poslavlja. Naši programi za Miinc-hen, češko, Dunaj bodo v kratkem razpisani,« pravi Franc Razdrih. V Potovalni agenciji na škofjeloški avtobusni postaji, ki je odprta med tednom od sedmih do sedmih, ob sobotah pa od sedmih do poldneva, razen z izleti, počitniškimi programi in avtomobili rent-a-car postržejo tudi z najrazličnejšim turističnim materialom: od razglednic škofje Loke do drobnih spominkov oziroma priložnostnih darilc, žebljico na glavico pa so "zabili" tudi s slovensko avto karto, ki so jo sami izdali in v kateri vozniki poleg zemljevida najdejo še seznam zemljepisnih imen in seznam stotih dobrih slovenskih gostiln, ki na izletniških križarjenjih po domovini pridejo še kako prav. SLIKOPLESKARSTVO ŠKOFJA LOKA GARA Gradbeno podjetje Tehnik Škofja Loka, ki ima že dolgoletno tradicijo na področju gradbeništva, se v zadnjem času vse bolj uveljavlja tudi pri gradnjah v zasebnem sektorju. Med največjimi dosežki podjetja v lanskem letu je treba omeniti, da so uspeli s fasado Jubizol 'obleči' kar 7500 kvadratnih metrov površin, kar pomeni skoraj 50 povprečno velikih stanovanjskih hiš. Poleg tega so naredili še 15000 kvadratnih metrov ostalih fasad, zgladili in pobelili pa okoli 80000 kvadratnih metrov, kar z drugimi besedami pomeni 400 povprečnih stanovanj. K tem dosežkom sodi tudi približno 100 ton preple-skanih železnih konstrukcij, ter 4000 kvadratnih metrov oken in vrat. Med najpomembnejše objekte, ki so jim lani s svojimi storitvami dajali končno obliko, sodi celotna prenova tovarne Color Medvode (kar je bilo lani največje delovišče), Hidrometeorološki zavod, nov stanovanjski blok na Trati in seveda Karavanški predor, ki ga je podjetje Sli-kopleskarstvo zgladilo in pobelilo kar eno četrtino. Obrtnik Škofja Loka M Slikopleskarstvo Škofja Loka je podjetje, ki je bilo ustanovljeno leta 1954 in Je že dolga leta znano po kvalitetnem izvajanju vseh slikopleskarskih in fasaderskih del. V zadnjem času so svojo dejavnost razširili tudi na maloprodajo vseh vrst materiala za vse vrste slikopleskarskih opravil. SLIKOPLESKARSTVO ŠKOFJA LOKA TAVČARJEVA U L. 21, tel. 632-700 Skladno s takim obsegom del so vsak drugi dan začeli delati na drugem gradbišču, v vsem letu pa je to pomenilo opravljanje del na kar 110 gradbiščih, kar je seveda za kolektiv s samo 30 zaposlenimi izreden dosežek. Poslovna usmeritev podjetja je, da po cenah, ki sicer niso najnižje, nudijo visoko kvalitetne storitve vključno z dveletno garancijo. V podjetju Slikopleskarstvo se zavedajo, da bodo kljub realnemu padcu cen storitev imeli letos verjetno manj dela kot v lani, vendar bodo vztrajali pri svoji poslovni usmeritvi. J3 O ŠKOFJA LOKA Obrtnik je podjetje za zaključna dela v gradbeništvu, z najmočnejšo mizarsko dejavnostjo, steklarstvom in gradbeno enoto, v kateri se ukvarjamo predvsem s polaganjem keramike, pečarstvom, parketarstvom in podobnimi deli. V podjetju, kjer nas je 85 zaposlenih, smo lani ustvarili približno 110 milijonov tolarjev prihodka. Spopadali smo se sicer z vsemi težavami, ki so trpinčile tudi druge, vendar smo imeli pred njimi pomembno prednost; majhni smo se lažje prilagajali trgu. V najmočnejši mizarski dejavnosti smo uspeli pridobiti nekaj pomembnih izvoznih poslov, tako da se tudi za naprej ne bojimo, da bi nam manjkalo dela. Pravi izziv za nas je opremljanje luksuznega trajekta za švedskega naročnika. Doma smo med drugim opremili del poslovno- informacijskega centra Lek v Ljubljani, sicer pa nas na domačem trgu rešujejo predvsem zasebni kupci, za katere opremljamo gostinske lokale in trgovine. Proizvodnja Obrtnika temelji izključno na individualnih naročilih. Zadovoljni smo, če imamo naročil za dva, tri mesece naprej. Trenutno jih v mizarstvu in steklarstvu tudi imamo, večji problem pa je gradbena dejavnost, kjer naročila prihajajo po kapljah. Pri tem imamo velike težave tudi z nakupom osnovnih materialov (steklo, parket), ki so večinoma uvoz iz delov bivše Jugoslavije. Novi nerazumni za- Sicer pa je dejavnost podjetja široko razvejana in obsega: • izvajanje vseh vrst gradbenih del (visoke, nizke gradnje, adaptacije starih stanovanj, podstrešij in drugih objektov) • izdelava in prodaja kvalitetnih betonskih izdelkov iz serijskega programa ali po naročilu • izvajanje različnih železokrivskih del s specializirano železokrivsko ekipo • vlivanje in izdelava betonskih plošč s specializirano ekipo • razrez lesa, izdelava strešnih konstrukcij in druga tesarska dela • kvalitetno izvajanje vodovodnih, ključavničarskih in kleparskih del • kamionski prevozi, prevozi z avtomikserji in avtodvigalom • prodaja vseh vrst gradbenega materiala in opreme za gradnjo ter različne vrste orodja v lastni trgovini • svetovanje pri izvedbi različnih gradbenih del, uporabi ustreznih materialov, postopkih pri gradnji in podobno Glavna poslovna usmeritev gradbenega podjetja Tehnik je v zadovoljitvi investitorjev in kupcev s kvalitetnim ter strokovnim izvajanjem gradbenih del, s kvalitetnimi izdelki ter svetovanjem - vse po ugodnih cenah. ZAVAROVALNICA TRIGLAV D.D. LJUBLJANA OBMOČNA ENOTA KRANJ PREDSTAVNIŠTVO V ŠKOFJI LOKI Zavarovalnica Triglav Ker življenje potrebuje varnost kon o prometnih davkih nas je prizadel podobno kot ostalo lesno industrijo. Delavci Obrtnika upamo, da bodo omenjene težave prehodne, da se bodo trgi spet odprli, da bo kupna moč začela naraščati in da bo vlada sprejemala gospodarstvu bolj naklonjene pogoje. Sami smo svoj del bremena sposobni nositi. Vemo, da bomo tako v tujini kot doma uspevali zgolj s kvaliteto in z roki. Oboje že zdaj obvladujemo. Pokličete nas lahko po telefonu 064/620-381, mizarstvo 632-360, steklarstvo 621-534. Zavarovalnica Triglav je tudi v škofjeloški občini zavarovalna hiša, za katero drži, da je najbolj reden, pogost in stalen "varnostni partner" v domačijah in gospodarstvu. Zato, da so zavarovalne storitve prebivalcem in gospodarstvu čimbližje, je v škofji Loki, na Kidričevi 1 predstavništvo, v katerem je moč skleniti vse vrste premoženjskih in osebnih zavarovanj, prijaviti vse vrste škod, v njem pa se lahko dogovorite tudi za obisk njihovega zastopnika na domu. Ob sredah od 8. do 11. ure v predstavništvu ocenjujejo tudi avtomobilske škode. Sicer pa za vse, kar je v zvezi z zavarovanji in stiki s prebivalci ali gospodarstvom v predstavništvu skrbi, Ločanom dobro znan, Kristan Pečnik. Razen tega pa je v občini še 12 zastopnikov, ki pri občanih sklepajo vse vrste premoženjskih in osebnih zavarovanj, dajejo informacije o različnih vrstah zavarovanj, sklepajo nova zavarovanja in pomagajo tudi pri prijavi škod. Njihova skrb je tudi svetovanje pri sklepanju zavarovanj, saj v zvezi z zavarovanjem že dolgo velja pravilo, da je edino ustrezno zavarovanje pogoj in zagotovilo za osebno, premoženjsko oziroma gospodarsko varnost. Tega pa se občani v škofjeloški občini tudi zavedajo. Zastopniki, in v predstavništvu, ugotavljajo, da so v povprečju in po večini dobro zavarovani; tako kar zadeva premoženje, Zavarovalnica Triglav - Območna enota Kranj, ki ima organizacijske enote povsod na Gorenjskem, Ima v Škofji Loki predstavništvo - Pomirjevalna In spodbudna je ugotovitev škofjeloškega predstavništva, da so občani In gospodarstvo v občini dokaj dobro zavarovani. kmetijska gospodarstva in druge gospodarske dejavnosti občanov. Vse večje zaupanje dobivajo spet tudi osebna zavarovanja in sicer življenjska kot nezgodna. Nasvet, o katerem pa še vedno kaže razmisliti, pa je zavarovanje za škode zaradi poplav. Predlanska poplava v škofjeloški občini je bila precej grenka izkušnja. Drugi nasvet pa je: zaradi dokaj razvejane gozdarske dejavnosti v občini niso redke tudi tovrstne nesreče pri delu. Zastopniki Triglava vam bodo radi razložili pogoje za tovrstno zavarovanje. Morda vam bo v korist in pomoč, da vas seznanimo, kdo so zastopniki Triglava v škod-jeloškl občini: - Stane Kejžar, Sorska 39, Škofja Loka - zastopnik Vlrma-še - Branko Čelik, Vlrmaše 55, Škofja Loka - zastopnik Pod-lubnik - Marko Polajnar, Binkelj 13, Škofja Loka - zastopnik Selca - Dražgoše - Niko Mesec, Hafnerjevo naselje 105, Škofja Loka - zastopnik Stara Loka - Tomaž Demšar, Dašnjica 51, Železniki - zastopnik Železniki - Jure Mravlja, Sv. Duh 107, Škofja Loka - zastopnik Fran- kovo naselje - Uroš Erznožnlk, Groharjevo naselje 12, Škofja Loka - zastopnik Loka - mesto - Alojz Maček, Vlrmaše 58, Škofja Loka - zastopnik Zml-nec - Janez Šublc, Dolenčice 1, Poljane - zastopnik Poljane - Martin Vidovlč, Trebija 24, Poljane - zastopnik Gorenja vas - Ivan Žakelj, Polje 26, Žirl - zastopnik Žiri - Janez Fic, Vlrmaše 77 A, Škofja Loka - zastopnik Gode-šič - Reteče Zavarovalnica Triglav v škofjeloški občini ni prisotna le zaradi zavarovanj. Vrsto let že z denarjem pomaga tudi pri gradnji telefonije, vodovodov... Kar pa zadeva zavarovanje podjetij, organizacij in zavodov, ki v sedanjih razmerah skrbno tehtajo vse svoje stroške, velja, da ohranjajo obseg zavarovanja, ki jim zagotavlja potrebno gospodarsko varnost. Predstavništvo v Škofji Loki na Kidričevi 1 je odprto vsak dan od 7. do 15. in ob sredah od 7. do 16. ure. Informacije dobite tudi po telefonu na številki 620-196. Torek, 25. februarja 1992 ŠKOFJA LOKA 92 15. stran ^ammsmMGLAS TERMO ŠKOFJA LOKA - TERMO ŠKOFJA LOKA - TERMO ŠKOFJA LOKA I7Vfl7lin — TE! Dobro poslujemo, nič pa seveda ne pride čez noč, do uspeha je moč priti počasi in postopoma, tudi pri nas je sedanje dobro poslovanje odsev pravilne usmeritve pred deseti-rni leti, je povedal Janez Deželak, direktor škofjeloškega Ter-rna. Pred desetimi leti je bila namreč tedanja Termika ekološko zelo problematična, sprejeli so program, ki ga lahko strnemo v tri točke: ekološko očiščenje, tehnološka prenova in reorganizacija. Takšen je bil tudi vrstni red uresničevanja, ker marsikdo ni verjel, da bodo uresničili Prvi dve, zato se v Ljubljani, kjer je bil sedež tedanje Termike, zaradi predvidene reorganizacije niso kaj prida razburjali. Vendar je do tega prišlo, škofjeloška tovarna se je osamosvojila in se preimenovala v Termo. Na centrali v Ljubljani je zaradi tega pred dvema letoma delo izgubilo 200 ljudi. Zaposlenost so v zadnjih letih za približno 200 ljudi znižali tudi sami, čeprav so morali z osamosvojitvijo vzpostaviti nove službe: razvojno, prodajno, izvozno itd. Hkrati pa so proizvodnjo povečali za 10 do 20 odstotkov. Direktor Deželak pravi, da jim te poteze v preteklih letih pridejo danes zelo prav, saj bi s 400 več zaposlenimi morali zaslužiti 8 milijonov mark letno več, da bi bil poslovni rezultat tak, kot je zdaj s 440 zaposlenimi. V škofjeloškem Termu proizvodnja zdaj znaša 60.000 ton V škofjeloški tovarni Termo dobro poslujejo, saj so se pravočasno prilagodili novim trgom in gospodarskim razmeram. tesnilnih mas in za 3 milijone mark poliestrov. Kar 90 odstotkov proizvodnje trenutno izvozijo, računajo, da se bo letošnja domača prodaja sukala le od 10 do 15 odstotkov. Včasih pa so 70 do 80 odstotkov izdelkov prodali na jugoslovanskem trgu. Zasuk jim je uspel, ker so pravočasno začeli zapuščati gradbeništvo, ki je tudi po Evropi v recesiji, in se usmerili v industrijo. Zanjo morajo izdelovati konkretne izdelke, ne le kameno volno, zanimiva je zlasti protipožarna, protihrupna in toplotna zaščita ter ekološki programi. Vsako leto zamenjajo od 30 do 40 odstotkov izdelkov. S tem so seveda prestopili v višji kakovostni razred izdelkov. Direktor JANEZ DEŽELAK tervola letno, poleg tega pa izdelajo še za 8 milijonov mark Termo je po velikosti na četrtem mestu v Evropi. J/FS>t1lWMKA ŠKOFJA LOKA D.O.O. Trgovina, Servis, Mednarodna dejavnost 64220 Škofja Loka, Kidričeva cesta 50, Tel.: 064/632-121, 632-730, 632-397, Telex: 34612, Telefax: 064/632-397 PONUDBA USLUG IN STORITEV • servisiranje avtobusov, tovornih vozil in kombijev vseh tipov • popravilo viličarjev • servisiranje kmetijskih strojev in naprav • kleparska in ličarska dela za tovorna, osebna vozila in avtobuse • vse vrste varjenja • generalna obnova rriotorjev, menjalnikov, diferencialov in ostalih sklopov vseh vrst • generalna obnova karoserij • rezkanje in brušenje zavornih bobnov za vsa motorna vozila • menjava gum, centriranje ter nastavitev izteka koles z najsodobnejšimi stroji za tovorna vozila in avtobuse • pranje in čiščenje vozil • menjava olj • izdelava delovnih miz in ogrodja kovinske galanterije • mizarska dela • izvajanje preventivnih tehničnih pregledov za vsa motorna vozila • izvajanje rednih tehničnih pregledov, podaljšanje veljavnosti registracije ter izvajanje registracije za nova motorna vozila • tehnični pregledi traktorjev • prodaja obnovljenih sklopov in avtomateriala • intervencijska služba Storitve izvajamo kvalitetno in po konkurenčnih cenah. Informacije: telefon (064)632-121, 632-730 int. 49 in 18 Delovni čas od 6. do 21. ure Tehnični pregledi od 7. do 18. ure, ob sobotah od 8. do 12. ure SE PRIPOROČAMO! LOKAINVESTPODJETJE zasvetovalni inženiring 64220 ŠKOFJA LOKA, TITOV TRG 3 A tel.: (064) 621-781, fax: (064) 621-977 Smo specializirano PODJETJE ZA SVETOVALNI INŽENIRING, ki ima za sabo uspešno več kot 25-letno strokovno delovanje s številnimi dobrimi referencami, potrjenimi v dolgoletni praksi. Od drugih podobnih podjetij se razlikujemo po tem, da imamo lastne poslovne prostore, kapital, smo brez hipotek, dolgov ali kreditov, kar izraža ugoden likvidnostni položaj firme. S štiriindvajsetimi zaposlenimi z visoko, višjo in srednjo strokovno izobrazbo smo dinamično, fleksibilno in profesionalno orientirano podjetje. Področja delovanja podjetja so: • svetovalni inženiring • strokovno vodstvo pri graditvi objektov • izdelava projektne dokumentacije • promet z nepremičninami • gospodarjenje s poslovnimi prostori • zastopanje domačih in tujih podjetij Našo dolgoletno dejavnost svetovalnega inženiringa smo razširili še na EKONOMSKO FINANČNI INŽENIRING: VREDNOTENJE PODJETIJ VREDNOTENJE DELOV PODJETIJ VREDNOTENJE NEPREMIČNIN izdelavo investicijskih programov investicijski finančni inženiring Za to imamo usposobljenega strokovnjaka s pridobljeno LICENCO ZA VREDNOTENJE PODJETIJ Agencije Republike Slovenije in SODNO ZAPRISEŽENEGA CENILCA. Naše geslo je: konkurenčnost, kakovost storitev, profesionalno in korektno zastopanje vaših interesov, prizadevanje, da bomo boljši kot konkurenca. Zato se želimo o vaših potrebah in željah pogovoriti z vami. Vabimo vas, da se oglasite na sedežu podjetja, lahko pa nas pokličete na telefonsko številko 064/621-781. Z veseljem vam bomo ustregli in vaše želje in probleme skušali kvalitetno in hitro rešiti. Preizkusite nas! MERCATOR MESO-IZDELKI ŠKOFJA LOKA ŠKOFJA LOKA MERCATOR MESO-IZDELKI '■iT.'JM'ilKil Meso-izdelki iz škofje Loke približno 65 odstotkov prodaje ustvarijo na Gorenjskem, ostalo v Ljubljani in drugod po Sloveniji. Prodaja pa je zaradi padca življenjske ravni vse težja, Me-so-izdelkom je lani pri mesu upadla za 10 odstotkov, pri mesnih izdelkih pa za 5 odstotkov. Meso in mesni izdelki so se lani podražili bolj kot druge stvari, v Meso-izdelkih so tako rekoč tedensko dobivali obvestila o podražitvah, lani so narasle za 260 odstotkov. Seveda se je to poznalo v njihovi maloprodaji, ki obsega 60 prodajaln, lani so imele približno 500 milijonov tolarjev prodaje, za 93 odstotkov več kot leta 1990. Pri prodaji večjim odjemalcem pa je bilo še več težav zaradi njihovih likvidnostnih težav, račune vse težje izterjajo, zato tudi sami ne morejo vselej spoštovati petnajstdnevnega plačilnega roka. Tako kot v drugih podjetjih tudi v Meso-izdelkih racionalizirajo poslovanje, med drugim tudi z zmanjševanjem zaposlenosti, zdaj jih je 400, še lani jih je ^ilo 450. Letos bodo zaposlenost zmanjšali še za 30 ljudi. Deloma jo zmanjšujejo tudi tako, da manjše, odročnejše prodajalne dajejo delavcem v najem. Z zaključni fazi je rekonstrukcija klavnice, trenutno montirajo KMALU Opremo že montirajo, obnovljena klavnica v Škofji Loki bo kmalu začela delati, pripomogla bo k boljšemu poslovanju, saj bo imela lahko izvozni status. izvozni status, kar bo omogoči-, lo spremembe iz izboljšanje poslovanja. Sodelovanje s kmetijskimi zadrugami na območju škofjeloške občine je dobro, direktor Duič ocenjuje, da bo letos živine ne bo dosti manj kot lani in da bo preskrbljenost dobra. Izpad pa seveda še vedno občutijo pri prašičih, saj so se 40-od-stotno oskrbovali na Hrvaškem. Pomagajo si z uvozom z Madžarskega, morda bo narasla tudi samooskrba Slovenije. Meso-izdelki imajo v staležu 2.500 govedi, kar pa je težko pri tako visokih obresti. Njihova usmeritev pa je nadaljnje sodelovanje s kooperanti, ki bodo seveda za to zainteresirani. Direktor MIRO DUIČ opremo, računajo, da bodo v njej začeli delati konec februarja oziroma na začetku marca. Objekt bo ustrezal vsem zahtevam, zato računajo, da bo imel Ob novi klavnici je tudi čistilna naprava, iz nje bodo v centralno čistilno napravo odtekale očiščene odplake. KROJ ŠKOFJA LOKA Kidričeva 81, Škofja Loka »V primerjavi s štirimi leti nazaj, ko nas je bilo 422, pomeni, da smo sicer izgubili 51 delavcev, vendar pa moram povedati, da nikogar nismo poslali na cesto. Zaposlenost se je zmanjšala s predčasnimi in invalidskimi upokojitvami, z dokupi let za upokojitev. Med delavci, ki so odšli, je bilo približno 35 režijskih, ki jih nismo nadomestili,« pravi dolgoletni Krojev direktor Janez Ziherl in poudarja. »Z manj delavci smo lani naredili več kot prejšnja leta. To je prava pot k ozdravitvi gospodarstva, zdaj smo že na meji, ko se dela ne da več bistveno racionalizirati.« Kroj je izgubil jugoslovanski trg in kljub temu preživel. Preživel je zaradi 23-letne navzočnosti na evropskih trgih. S prvimi izvozi so začeli 1969. leta, tedaj je šlo za čiste dodelave, kasneje so izvažali klasično, celo v Švico, konfekcijo iz kvalitetnega blaga Volne Laško. V sedemdesetih letih je kakovost slovenskega tekstila in njegova cena za Evropo postala nesprejemljiva. Razkorak v tehnološki zaostalosti bazične tekstilne industrije je postajal vedno večji, domače tovarne niso sledile razvoju tkanin v svetu. Pred desetletjem so za Evropo postale docela nezanimive. Zaradi tega se je zmanjševal tudi Krojev klasični izvoz. Naročniki so začeli voziti v Škofjo Loko vsak svoje blago, ki so ga nato v Kroju ukrojili in sešili. Za Kroj iz- MffllA IN lilUUm lil voz dela seveda ni najugodnejši, od njega bežijo, prodajati hočejo tudi lastno znanje, pamet. Z Jobisom, denimo, so v dveh desetletjih razvili takšne kooperantske odnose, kakršnih si želijo tudi z drugimi partnerji. Jobis ne zahteva od njih zgolj dela, ampak tudi modele, torej znanje, razvoj, če bi uspeli najti domače tkanine po njegovem kvalitetnem in cenovnem okusu, bi rad pristal na klasični izvoz. Tega si Krojev direktor Janez Ziherl in ves kolektiv posebej z Nemčijo in Avstrijo tudi najbolj želi. »Res je, da bi za to morali imeti tudi evropsko ceno kapitala,« pravi direktor Ziherl in trdi, da so pri nas obresti daleč previsoke. »Previsoke so tudi družbene In druge dajatve. Evropski izdelek je obremenjen s 40 odstotki, naš s 60 odstotki. In še četrto, kar nas dela ne-konkurenčne; pri nas so vhodni stroški znatno višji kot v Evropi. Cenejše je samo delo. Ko vse to seštejemo, se vprašamo, kje je smisel, v čem 370 ljudi vidi svojo prihodnost, od kod Jim optimizem.« Slovenski trg je namreč znatno premajhen za vse konfekcio-narje. Kroj rešuje, kot rečeno, izvoz, proizvodnja je podprta kar z 90 odstotki izvoznih kooperantskih pogodb. Janez Ziherl je nepoboljšljivi optimist, kot se za direktorja tudi spodobi. Pesimisti na vodilnih mestih nimajo kaj početi. »Moj cilj je, da preživimo, da poslovno leto pozitivno zaključimo, da imajo delavci redne plače. Upam, da se bo slejko-prej bivši jugoslovanski trg znova odprl. Pri njegovem ponovnem osvajanju imamo pred drugimi velike prednosti. Nekaj hrvaških in bosanskih kupcev smo uspeli zadržati v prodaji nove kolekcije za jesen in zimo. Upam tudi, da kriza v Sloveniji ne bo večno trajala. Za normalno proizvodnjo čez V škofjeloškem Kroju, ki je pretežno ženski in povrhu še mlac kolektiv, saj povprečna starost komaj dosega 31 let, je zaposle nih 371 ljudi; 271 od teh v tovarni na Trati, sto pa v obratu Krka na Dolenjskem. nekaj let moramo zdržati, ohraniti razvojni oddelek v tovarni.« Preživeli in ponovno zaživeli bodo čez nekaj let le s kvaliteto. S kvaliteto so pred 23 leti prodrli v Evropo, s kvaliteto so v Evropi obstali, in to v najvišjem cenovnem razredu. Res ne z lastno znamko, vendar po njihovem plašču, kostimu, segajo najzahtevnejši kupci od Dunaja do Pariza. Vedno so želeli kvalitetne, zahtevne tuje kupce, dolgoročno se je izbira pokazala za pravilno. Takšnih ne podrejo nobene krize, tudi cene, ki jih pri njih dosegajo, so boljše. Moto, ki že nekaj časa velja v Kroju, je: delali bomo malo, pa tisto izredno kvaliteto. To velja tudi za domači trg, ki ga bodo razveseljevali z manjšimi serijami po evropski modi in kvaliteti. V Kroju na srečo nimajo nacionalizacijskih problemov. Tudi kreditov nimajo. Direktor Janez Ziherl želi, da bi delavci in upokojenci postali solastniki tovarne, ki so jo sami, brez pomoči države, postavili na noge. Podržavljenje podjetja bi bilo za njih krivično. Upa, da bo zmagal pameten in pošten lastninski zakon. Zaradi tega tudi niso tvegali z nikakršno divjo ali drugačno privatizacijo, s katero bi prehitevali lastninjenje. Optimističen pogled v prihodnost kolektivu Kroja dopušča ne nazadnje tudi docela prenovljena strojna oprema. Letos so dobili 25 novih avtomatskih ,*♦*»»*»*** .,<♦***»*»*»*♦■ ti *»»»*♦ »**»♦* »»♦♦»•*»***'***' »»»»*»+***«** il šivalnih strojev z Japonske, skupaj jih imajo zdaj 190. Ni tkanine, ki je s takšno tehnologijo ne bi znali ali mogli zašiti in zlikati. Delavci so pridni, delajo po evropskih normah, na žalost, za premajhen denar. Glede na to, da je večina, kar 90 od- stotkov, žensk, se direktor Ja nez Ziherl zavzema, da bi žen ska imela kot delavka, mati, gospodinja, ki drži pokonci tri vogale, večje ugodnosti, vendar pa bi družba ženske kolektive morala manj obremeniti kot moške. V PRODAJALNAH ŽIR0VSKE ALPINE alpina ® V Škofji Loki ima žirovska Alpina dve prodajalni z obutvijo. Prva je na Mestnem trgu, druga pri hotelu Transturist V obeh se zima počasi poslavlja, saj razstavljeno smučarsko in zimsko modno obutev že Izpodrivajo spomladanski modeli. Da je zima tako rekoč že mimo, nam je potrdila tudi prijazna prodajalka Jožica Krajnik v Alpinini trgovini na Mestnem trgu. »Nekateri kupci sicer še sprašujejo po znižani zimski obutvi, drugI kupujejo celo za prihodnjo zimo, vendar pa večino le zanima spomladanska ln športna obutev,« je povedala. alpha, ki sta se jim pridružila nova modela AX in SP, so zelo udobni, kvalitetni, lepih, modnih barv, njihova prodaja je bila v primerjavi s prejšnjimi leti izjemno dobra. »V Alpininih tekaških čevljih so na minuli olimpiadi poleg naših tekli Kanadčani, Švedi, Norvežani, Italijani ter poželi šest medalj. S tekaško obutvi- Več o tem, kako prodajajo in s čim nas Alpina preseneča za bližnjo pomlad in poletje, pa smo zvedeli v prodajalni pri hotelu Transturist. Poslovodja Janez Kavčič je uvodoma pohvalil izvrstne modele letošnje smučarske obutve. Smučarski čevlji jo smo vodilni v svetu, že vrsto let uspešno sodelujemo z norveško Rottafello, katere vezi NNN so prav tako med elitnimi v svetu,« se je upravičeno pohvalil Janez Kavčič. Med modnimi modeli iztekajoče se zime so bili izredno do- bro prodajani ženski škornji v semišu, segajoči do kolen ali prek njih. Bili so dobesedno hit sezone. Morda jim je v prodajalni prav zaradi tega ostalo nekaj bolj klasičnih usnjenih škornjev, katerih cena je trenutno dokaj vabljiva. In kaj bomo nosile spomladi in poleti? »Modeli so zelo razgibani, modni krik, ki prihaja tudi k nam, je peta, imenovana 60. leta, v tovarni jI pravimo "kiklca". Čevlji, ukrojeni po italijanskih kopitih, so udobni, različnih barv, od klasične črne, rjave do pastelnih, rdeče, turkizne, roza, petrolejne zelene. Veliko je semiša In laka. Semiš je sploh vedno zanimiv in eleganten. Modeli za pomlad - na Izbiro jih je kakšnih ducat - so večidel že v prodaji, ponudba bo kompletna v štirinajstih dneh. Cene obutve so na začetku sezone dokaj zmerne. Kdor namerava kupovati, mu svetujem, naj kupi čimprej.« Podobna moda kot za pomlad, velja tudi za poletno žensko obutev. Sandali, ki sicer pridejo v prodajalno kasneje, so prav tako delani precej v semišu, nekaj je tudi elegance z visokimi petami, prevladujejo pa srednje visoke in nizke pete. Sandale po svojem okusu bodo našle tako mlade kot zrele in starejše ženske. V Alpini zadnja leta izdelujejo tudi moško obutev, čeprav jo večidel pošiljajo v tujino, so z j izbiro lahko zadovoljni tudi domači kupci. »Čevlji so udobni, poleg lahkih brizganih podplatov delamo še zelo Iskane usnjene, tudi med moško obutvijo je nekaj laka,« pravi Janez Kavčič. V Alpinini prodajalni pri hotelu Transturist pa ne ponujajo zgolj obutve. Program so izpopolnili z oblačili za prosti čas. Imajo lepo izbiro trenirk, majic, bluz, športnih rekvizitov. Poslo-j vodja Janez Kavčič obljublja tu-, di dobro izbiro planinskih čevljev, t.i. treking obutev z vi-brom (ki ne polzi) ali navadnim podplatom. Čevlji so lahki,] udobni, trpežni, kupci jih po-i hvalijo. Delna kolekcija je že v trgovini, vsak dan dobijo kaj novega, nekaj pa je tudi še starih j modelov. Posebnost ponudbe Alpinine, prodajalne pri Transturistu je ženska galanterija, ki se po ma-j terialih in barvah sklada z obut-1 vijo. Po njihovih modelih jo iz-j deluje zasebnik Vinko Okršlar \i\ Domžal. Cene njegovih torbic j so zmerne, usnjene stanejo od tri do štiri tisočake. Nekaj manj, od dva do tri in pol, odvisno od kakovosti materiala, stanejo Al' pinini ženski in moški čevlji. Trgovina pri Transturistu je odprta vsak dan od sedmih do sedmih, ob sobotah od sedmih do poldneva. ŠKOFJA LOKA '92 Torek, 25. februarja 1992 OIVUrjM L U IV H SI £ 17. STRAN (MBSBSOTEEGLAS ODEJA iz Škofje Loke je že 60 let največji domači proizvajalec prešitih odej, pregrinjal, nadvložkov, zglav-nikov in spalnih vreč. Prav posebno pozornost pa so zadnja leta namenili našim malčkom. Za celostno podobo razstavnega prostora in za predstavitev nove otroške kolekcije "ZOO", so na letošnjem Sejmu mode prejeli tudi nagrado Zlati MM. Posteljnina, spalne vrečke, torbe in torbice, pisane igračke iz penaste gume, vrečke za voziček pisanih in privlačnih vzorcev in barv, vse je izdelano iz pralnih materialov. Sicer pa je škofjeloška Odeja pretežno ženski kolektiv, ki se vse bolj usmerja v izvoz, tako da so lani na zahodne trge izvozili že kar 40 % fizičnega obsega proizvodnje, ta delež pa želijo letos še povečati. Tudi na domačem tržišču so vedno bolj iskani izdelki iz povsem naravnih materialov. Odejin BIO program vključuje odeje, zglavnike in nadvložke vseh dimenzij iz 100 % bombaža, polnjeni pa so s 100 % volno. Za ljudi, ki slabo prenašajo volnena vlakna, pa so v Odeji pripravili posebne an-tiastmatične odeje In zglavnike iz enobarvnih in-letov, polnjene s silikonizira-nimi poliesterskimi vlakni. Pa še SPOROČILO IZ ODEJE - MED RESNIČNOSTJO IN SANJAMI NI NOBENE MEJE! \UAjHXj VAM NUDI v svojih dveh prodajalnah v Škofji Loki METKA - Mestni trg 39 - veliko izbiro srajc in bluz KOKRA - Titov trg 7 (na avtobusni postaji) - žensko in moško konfekcijo - v diskontu: bogato izbiro perila, posteljnine, nogavic, volne po izredno ugodnih cenah Dodatna ugodnost: 5 % popust za člane klub - a, 4fobuv KMETIJSKA ZADRUGA ŠKOFJA LOKA Po zelo UGODNIH cenah vam nudimo: - vse vrste Gradbenega materiala - kmetijske stroje in pripomočke - semena, zaščitna sredstva - vse za vrtičkarje - krmila in druga žita POSEBNA PONUDBA PO IZBEDN0 UGODNI CENI: - M0DELARNA OPEKA - STREŠNA OPEKA BRAMAC Vse informacije lahko dobite v vseh naših trgovinah ali po tel. (064)621 -840 ali (064)620-740. Vabimo vas, da obiščete naše prodajalne In se sami prepričate o konkurenčnih cenah! instalacije p. o. ŠKOFJA LOKA vam v novi prodajalni na Kidričevi c. 55, v Škofji Loki nudi: • ELEKTROINŠTALACIJSKI MATERIAL • MATERIAL ZA PREZRAČEVANJE • MATERIAL ZA CENTRALNO KURJAVO • VODOVODNI MATERIAL • PEČI NA TRDA GORIVA "L0KATERM" • SVETOVANJE PRI NAKUPU MATERIALA ZA ADAPTACIJO IN NOVOGRADNJO • MONTAŽO NABAVLJENEGA MATERIALA • BREZPLAČNO DOSTAVO V ŠKOFJI LOKI IN BLIŽNJI OKOLICI Prodajalna je odprta vsak dan od 8. do 16. ure in ob sobotah od 8. do 12. ure. Za vse informacije smo vam na voljo v prodajalni ali komerciali na tel. št. 632-028 oziroma 631 -271. Za obisk se priporočamo! ALPETOUR BANDAG podjetje za obnavljanje avtoplaščev p.o. 64220 Škofja Loka Kidričeva 8, Slovenia tel.: 064/631-181 fax: 064/632-806 Krajani! OBNOVLJENI AVTOPLAŠČI ZA VAŠE VOZILO • ZIMSKI IN LETNI PROFIL • 50 % PRIHRANKA • GARANCIJA DO IZRABE • POPOLNA VARNOST 70-letnica Šeširja "50.000 kaplinov smo izdelali lani, 110.000 moških in damskih klobukov, skonfekcionirali smo okrog 160.000 kap in pokrival in naredili okoli 30 ton dlake," je povedal dolgoletni direktor šeširja Miro Pinterič. "Tudi naš trg je pester, saj naše klobuke nosijo vse od Evrope do Amerike in Kanade, celo v Koreji. Lani se nam je prvič pojavil korejski kupec in vzel za 8.000 dolarjev kaplinov. Letos je naročilo spet tu. 90 odstotkov naše proizvodnje izvozimo. S surovinami nimamo nobenih poblemov." šEšlR je ena redkih naših firm, ki tudi z likvidnostjo nima težav. Ob novem letu so imeli za 244.000 SLT dolga in obveznost do delavcev iz naslova obveznic, hkrati pa depozite pri poslovnih partnerjih. Osebni dohodek delavcev se izboljšuje. Lani so imeli povprečni osebni dohodek 498 DEM, v SLT pa 7.700, oziroma z obveznicami 10.400 SLT. Doseči in preseči republiški povprečni OD je njihov cilj. Lani so bili julija pod njim, kasneje pa so ga dvakrat presegli. Novembra so bili spet 10 odstotkov pod njim, brez upoštevanja obveznic, seveda. Vendar na republiški povprečni osebni dohodek bodo prišli, če bodo le dobro delali, so trdno prepričani. Lani se lahko pohvalijo, za 350.000 DEM so investirali v rezervne dele in nova postrojenja, kar se je poznalo na povečani produktivnosti. Bili so eni red- škofja Loka, februarja - Praznovati bi morali že lani, a nI bilo časa, pa še vojna je posegla vmes, zato bodo to prijetnost opravili spomladi, takoj ko se zaključi prodaja največjim zunanjim kupcem. V Nemčijo, Italijo, Ameriko, Kanado in drugam, in celo v daljno Korejo gredo njihovi "kapllnl", moški in damski klobuki ter klobuki In kape Iz blaga. 3,5 milijonov DEM prometa so naredili lani, od tega je šlo 90 odstotkov v Izvoz. Dobro jim gre, manjka le prodajalna doma v Škofji Loki, na "Placu". kih slovenskih proizvajalcev, ki so svoje blago odpremljali tudi v dneh vojne. Nič jih ni moglo zaustaviti in kupec iz Kanade jim je pismeno čestital za njihovo prizadevnost, po telefonu pa so se oglašali tudi njihovi evropski kupci, šeširjevi delavci so še enkrat dokazali, da so solidni in zaupanja vredni proizvajalci in dobavitelji. 140 delavcev je danes v Še-širju, od tega je kar 90 odstotkov delavk. Kupce imajo, njihova prva in največja naloga pa je kvaliteta. Prav te dni so imeli vodstveni delavci seminar o kvaliteti in novem, stimulativnem načinu nagrajevanja. Odhod starih, izkušenih delavcev v pokoj v zadnjih dveh letih je prizadela njihovo kvaliteto, vendar so tu silno zavzeti mladi delavci, ki si prizadevajo za kar najboljšo kvaliteto. Investicij letos posebnih ne predvidevajo, razen sprotnega obnavljanja strojev, bodo pa skušali uresničiti davno željo: na "Placu" v škofji Loki odpreti lastno trgovino. V lokalu, kjer je Šešir nekoč imel svojo proda- jalno, je zdaj Elita. Upajo, da bodo našli razumevanje, saj vendar Škofja Loka ne more brez prodajalne klobukov. Vodstvo šeširja razmišlja, da bi se tu dobili moški in damski klobuki tudi vseh drugih svetovno znanih firm, kot so Borsalino in drugi. Tu pa bi bilo tudi mesto, kjer bi trgovke in trgovce naučili klobuk prav ponuditi in prodajati. Da se vrne kultura nošnje klobuka, kot je navada v svetu. Klobuk mora biti pika na "i", štampiljka, ki jo kot zadnjo udariš na dopis, zraven podpisa, pravi direktor šeširja Miro Pinterič. Tega bi se morale ženske pri nas bolj zavedati. Zunaj nosi klobuke ves ženski svet, ne le najbogatejši sloj, temveč vsak, ki kaj nase da. No, skromno praznovanje bodo pripravili za ves kolektiv, še to pomlad, pa tudi na poslovne partnerje ne bodo pozabili. Nekatere firme, s katerimi sodelujejo, se ponašajo že s sto in večletno tradicijo, a tudi 70 let ni kar tako. šešir in njegovo tradicijo pozna ves svet, ki se spozna na klobuke in njihovo kvaliteto. 18. STRAN ŠKOFJA LOKA '92 Torek, 25. februarja 1992 IZBERITE U LJUDSKA UNIVERZA ŠKOFJA LOKA STROKOVNO IZOBRAŽEVANJE SVOJO POT DO ZNANJA JEZIKOVNI TEČAJI SPLOŠNO IZOBRAŽEVANJE ŠTUDIJ OB DELU DISKOTEKA PRIMADONA GRANITI KAMINI KERAMIKA KRISTAL TRGOVINA - INŽENIRING LJUBLJANA, PETRIČEVA 5, ENOTA GODE-ŠIČ 5, ŠKOFJA LOKA FAX, TEL. 064/632-431 Cenjeni kupci Obveščamo vas, da smo odprli nov prodajni center KRISMA na Godešiču pri Škofji Loki Prodajni center KRISMA vam nudi ugoden nakup: - Veliko izbiro kakovostne keramike, sanitarne keramike, kopalniške opreme iz uvoza in domačih proizvajalcev. - Tlaki iz granita - Kamini zračni, vodni - Kristal POSEBNA PONUDBA: Uvožene stropne obloge TIP ARMSTRONG različnih dimenzij in kakovosti. Nudimo strokovni nasvet in montažo. Delovni čas v trgovini: vsak dan od 9. do 18. ure v soboto od 8. do 12. ure (Naročila sprejemamo po tel. 064/632-431 Za člane zadrug nudimo posebne ugodnosti. Pri opremi vašega stanovanja ali poslovnega prostora nI nikoli odveč nasvet, predvsem pa dober nakup, zato nas pokličite ali obiščite. ANDI Avtomehanika "Lušina" Gosteče 8, škofja Loka 0 vzdrževanje in popravi/o vozil znamke Golf in Zastava 0 testiranje avtomobilskih motorjev na mototesterju 0 menjava in centriranje gum NOVO 0 nosilec "LANDI" za prevoz koles, smuči in tovora na vlečni kljuki ®: 064/632-286 Diskoteka PRIMADONA najbolje obiskana - Množice avtomobilov ob koncu tedna na Trebiji zdaj ne presenečejo več. Vsi namreč vedo, da se v diskoteki PRIMADONA zagotovo spet nekaj zanimivega dogaja. Navadno so v gosteh pevci zabavne glasbe, kot so na primer ansambel Agropop, Vlado Kalember, Vlado Kreslin in drugi, vrstijo se modne revije. Skratka, vedno kaj novega. PRIMADONA pa je znana tudi po tem, da je prva v Sloveniji poskrbela za varnost svojih gostov; ob koncu tedna posebni avtobusi mlade obiskovalce brezplačno in varno pripeljejo na Trebijo iz Ljubljane, Škofje Loke in Vrhnike in nazaj. Zato ni nič čudnega, da je ta naša diskoteka najbolje obiskana. Mislite, da ni res? Vprašajte mlade! ct*»tt*t AVTOLIČARSTVO IN MEŠANJE BARV NKO BRELIH Suha 29 0 Škofja Loka 064/631-096 LESNA INDUSTRIJA IN OBJEKTI, p.o. Kidričeva 56. 64220 Škofja Loka Telofon: 064/632 l8l:Telefax 064 631 V bivšem Gradisovem obratu LIO na Trati, zdaj LIO - Lesna industrija in objekti, se 240 zaposlenih ukvarja s primarno predelavo lesa, z lesnim stavbarstvom in izdelavo masivnega bio pohištva. V njihovi tovarniški prodajalni, odprti od osmih do štirih, je mogoče kupiti Izdelke Iz širokopotrošnega programa, naročiti Izdelke po želji oziroma različne storitve, cene so nižje kot v prodajni mreži velikih lesnih trgovcev. V primarni predelavi lesa režejo hlodovino bodisi za lastno nadaljnjo obdelavo ali za potrebe naročnikov, žagan les prodajajo na domačem in tujem trgu. V programu lesnega stavbarstva so montažni objekti vseh vrst in namembnosti, od vrtnih ut do zahtevnih stanovanjskih, poslovnih in gospodarskih objektov. Pri večjih projektih praviloma sodelujejo s sosednjo Jelovico. Lani in letos je njihov največji posel na tem področju - skupaj z Jelovico - izdelava montažnih hiš visoke kvalitete za izvoz v Nemčijo. Količina hiš se povečuje, odpira se tudi Avstrija. Ta del zapolnjuje kar tri četrtine zmogljivosti v tej dejavnosti. Zaradi krize v gradbeništvu se obseg del na domačem trgu krči. Gre predvsem za klasična tesarska dela, usmerjajo pa se tudi v izdelavo ostrešij za večje, zlasti gospodarske objekte po tehnologiji spajanja nosilcev z ježevkami. Njena posebnost je obvladovanje velikih razponov (do 20 metrov) brez vmesnih podpor (če je nosilec sestavljen, pa celo do 30 metrov). »Bistvene spremembe smo v zadnjem letu storili v delu mizarske proizvodnje,« pravi direktorica Ida Filipič - Pečelin. »Do pred kratkim smo bili znani predvsem po Izdelavi Izven-tipskega stavbnega pohištva po naročilu. Zaradi krize v gradbeništvu smo morali izbirati med novimi programi In zmanjšanjem obsega proizvodnje, kar bi pomenilo tudi zmanjšanje števila zaposlenih. Že pred štirimi leti smo začeli Izdelovati masivna pohištvena vrstica (fronte) iz smrekovega lesa za izvoz v Nemčijo, v začetku minulega leta pa smo začeli s proizvodnjo masivnih omar. V Nemčijo smo jih v enem letu prodali več kot 3000, odziv na kvaliteto je bil ugoden. Med letom smo program dopolnili še s kompletno spalnico, tako da danes predstavlja pohištveni program že približno 80 odstotkov naše mizarske proizvodnje. Gre za masivno bio pohištvo, ki ga ponujamo tudi na domačem trgu. Zaradi usmeritve v pohištvo prav zdaj začenjamo tudi s proizvodnjo lepljenih pohištvenih plošč, v začetku za lastne potrebe, kasneje tudi za prodajo drugim pohištvenim podjetjem. S tem računamo na bistveno boljši izkoristek lesne surovine, zaposlitev nekaj domačih ljudi in prihranek pri denarju. Skupino kvalificiranih ljudi za klasična mizarska dela po naročilu smo obdržali. Sestavljajo jedro, Iz katerega bi to proizvodnjo spet lahko razširili, ko se bo trg odprl.« Te spremembe so zahtevale precejšnja vlaganja v opremo ter reorganizacijo proizvodnje. Doslej v LIO niso sestavljali seznamov delavcev za odpust, kot trenutno kaže, jih tudi ne bo treba. Kvalificirane mizarje in tesarje rabijo za zahtevnejše individualne programe. V preteklosti so velik del proizvodnega programa firme predstavljali širokopotrošni izdelki, kot najrazličnejše lesne obloge, ograjne deske za balkone in stopnišča, panoramske stene. Zdaj je obseg tega programa zaradi izpada jugoslovanskega trga in manjše domače kupne moči bistveno ožji. Kljub temu panoramska stena ostaja eden njihovih "železnih" programov, ker jim trg priznava nesporno kvaliteto. Les najslabše kakovosti uporabljajo za proizvodnjo embalaže, ki jo tudi izvažajo. »Izvoz oziroma čim večji delež izvoza je v prihodnje naša edina možnost, seveda pa to pomeni prilagajanje naše organiziranosti, stroškov, kvalitete zahtevam tujih trgov,« pravi Ida Filipič - Pečelin. »Velik problem pri tem so neurejene domače razmere, Rezultat prizadevanj za preusmeritev v izvoz je povečevanje tega deleža v skupnem prihodku podjetja LIO z zanemarljivih nekaj odstotkov v letih 1988 in 1989 na dvanajst odstotkov v letu 1990, približno 45 odstotkov v letu 1991 in 75 odstotkov v tem letu. Trenutno so glede naročil optimisti, saj imajo letošnje proizvodne zmogljivosti domala že v celoti zasedene. Pomembno pri tem je, da so posli za Nemčijo, Avstrijo, Italijo, Rusijo dolgoročni in ne enkratni. Kljub temu pa iščejo še nove kupce in trge. Na področju hladilnih vitrin so lani razvili nov izdelek in sicer namizno vitrino za slaščice, ki jo samostojno, s svojo blagovno znamko uspešno tržijo na tujih trgih. Družino vitrin postopno razširjajo, v razvoju je trenutno nova vitrina za globoko zamrzovanje, s katero si prav tako obetajo uspešen prodor na tuje trge. Iz prizvodnega programa zamrzovalnikov je treba omeniti vrsto izvedenk za manjše trgovine, ki jih uporabljajo za hlajenje pijač in zelenjave. Pri razvoju hladilnih pultov, ki jih proizvaja LTH, je posebej pomemben škofjeloško podjetje LTH, že dolga leta znano po kvalitetnih In svetovno znanih hladilnih napravah, se v zadnjem obdobju preusmerja v razvoj In proizvodnjo tehnološko bolj zahtevnih izdelkov. Lani so izvozili okoli 40 odstotkov fizičnega obsega proizvodnje na zahodne trge, letos pa naj bi Izvoz na zahtevne konvertibilne trge povečali za 15 odstotkov. razvoj novih izdelkov, ki bodo namenjeni hlajenju hrane, kajti do sedaj so bili v programu samo hladilni pulti za hlajenje pi- jač. Tudi te nove izdelke bodo predstavili samostojno na domačih in tujih sejmih, posebej pa še v Milanu in Dusseldorfu, kjer sta specializirana sejma za to dejavnost. Izvoz na zahodne trge je daleč največji pri hladilnih omarah, kjer gre na tuje kar 90 odstokov izdelkov. Tudi tu je ponudba različnih izvedenk zelo široka, saj so na voljo omare s steklenimi vrati, z dvojnimi vrati, za hlaje- nje slaščic, živil, brezalkoholnih in alkoholnih pijač in podobno. V podjetju LTH bodo tudi v prihodnje največjo pozornost posvečali razvoju novih izdelkov, projektom za izkoriščanje odpadne energije, hladilnim sistemom po individualnih projektih in tudi trženju svojih izdelkov, predvsem na tujih trgih, pri čemer bo glavno vodilo ponudba programov po željah kupcev. Torek, 25. februarja 1992 POSLI IN FINANCE UREJA: MARIJA VOLČJAK 19..STR AN mmWj<3®m,GLAS Dohodnina - vprašanja in odgovori 3. marca Glasova priloga o Koliko je vreden tolar Pripravništvo Spet se je nabralo nekaj vaših vprašanj. S sodelovanjem direktorja kranjske davčne uprave Aleksandra Trohe smo pripravili odgovore nanje. Ponovno naj vas spomnimo, da bo v torek, 3. marca, izšla Glasova priloga o dohodnini, z vsemi potrebnimi navodili, kako iz-polnete davčno napoved in kje jo boste lahko oddali. Nikamor se vam namreč ne mudi, saj je davčne napovedi potrebno oddati do 31. marca, torej imate še več kot mesec dni časa. "Stipendije po 14. točki 16. člena zakona o dohodnini sodijo med osebne prejemke, od katerih se ne plačuje davek. Šteje pa se kot prejemek vzdrževanega družinska člana, kar pomeni, da je olajšava za vzdrževanega družinskega člana manjša. Glede načina pošiljanja in vsebine podatkov, ki se nanašajo na dohodnino, pa se pozanimajte pri SDK., kamor so podjetja podatke dolžna poslati." "Sin je lani končal trgovsko šolo in nato šest mesecev opravljal pripravništvo. Ali imam pravico do olajšave za vzdrževanje družinskega člana za celo leto?" "Pravico do olajšava za vzdrževanega družinskega člana imate le za šest mesecev, za preostalih šest mesecev, ko je sin opravljal pripravništvo, pa je sam davčni zavezanec in mora prijaviti svoje dohodke." Najemnina za stanovanje > 71V najemu imam lastniško sta-l joovanje. Zanima me, ali plača-- ho članarino lahko navedem i 'med olajšavami pri dohodnini, i tudi če najemna pogodba ni bila , sodno overjena. Katere dokumente potrebujem V* "Po 4. točki 7. člena zakona o dohodnini se imetnikom stanovanjske pravice oziroma najemnikom za stroške vzdrževanja upošteva 80 odstotkov plačane letne stanarine oziroma najemnine. Ni potrebno, da je pogodba sodno overovljena, olajšavo pa boste dokazovali s pogodbo in s potrdili o plačilu." Preživnina štipendije '"Prosimo vas, da nam pojasnite, ali štipendija spada v dohodnino, in če spada, ali je to dohodnina staršev ali dohodnina otroka - študenta. Zanima nas tudi, ali so potemtakem podjetja in bčine dolžne izstaviti potrdila o izplačanih štipendijah, kakor to 'Velja za osebne dohodke?" "Za otroka prejemam preživnino, zanima me, ali se šteje v osnovo za dohodnino oziroma v katero rubriko se ta znesek vpiše? Preživnino prejemam na žiro račun, ali moram znesek vpisati v rubriko na srednji strani obrazca, kjer se vpišejo dohodki, prejeti na žiro račun? Ali moram znesek, ki ga vpišem pod A. 1.15 vpisati tudi pod dohodki, prejetimi na žiro račun, kajti v podjetju prejemamo to vrsto dohodka na žiro račun?" "Preživnina in otroški dodatek se ne štejeta kot lastni dohodek, zato se ne upošteva v osnovi za dohodnino. Preživnino v napoved za odmero dohodnine pod B.III.10. vpiše le tisti, ki preživnino plačuje in uveljavlja olajšavo za vzdrževanega družinskega člana. Vse dohodke, ki ste jih prejeli na žiro račun, morate vpisati v napoved za odmero dohodnine, torej tudi dohodke, ki ste jih prejeli v podjetju." Kako izračunati bruto pokojnino "Dobil sem obvestilo, koliko je lani znašala moja pokojnina. Kako naj izračunam, koliko je znašala moja bruto pokojnina in če bom plačal davek?" "Upokojencem se neto pokojnina pomnoži s faktorjem 1,6223, ki predstavlja razmerje med povprečno neto in bruto plačo v Republiki Sloveniji. Upokojencem, ki s tako izračunano bruto pokojnino niso dosegli povprečne bruto slovenske plače, je bil obračunan samo fiktivni, namišljeni davek, ki med letom na višino pokojnine ni vplival. Upokojencem, ki so imeli večjo bruto pokojnino, kot je znašala povprečna slovenska bruto plača, je bil že med letom obračunan tudi dejanski davek, ki jim je zmanjšal njihovo neto pokojnino. Poglejmo si to na primeru. Na izpisku upokojenca z nižjo pokojnino, ki je bruto znašala 133.000 tolarjev, vidimo v koloni "plačani davki" ničlo, kajti ta pokojnina je nižja od povprečne slovenske bruto plače in je zato obračunan samo fiktivni, namišljeni davek. Na izpisku upokojenca s pokojnino, ki je lani bruto znašala nekaj več kot 207.000 tolarjev, pa je obračunanega za 37 tolarjev davka, ki ga je zavezanec že plačal. Podatke s tega obvestila upokojenci prepišejo v davčno napoved: - v vrstico 12 v stolpec 8 seštevek bruto pokojnin, - v vrstico 12 v stolpec 10a seštevek dejansko plačanega davka (akontacija dohodnine), - v vrstico 12 v stolpec 11 seštevek prispevkov za socialno varnost in solidarnost, - v vrstico 12 v stolpec 13 obračunane neplačane akontacije dohodnine (fiktivni davek). Uradni tečaj: Na tečajni tisti Banke Slovenije veljajo od 25. februarja naprej: nakupni srednji prodajni Avstrija Nemčija Italija Švica ZDA Jugoslavija R. Hrvaška 100 ATS 100 DEM 100 ITL 100 CHF 1 USD 100 YUD 100 CRD 670,6154 4.718,9884 6,2928 5.208,8194 78,2550 672.6333 674,6512 4.733,1880 4.747,3876 6,3117 5.224,4929 78,4905 60,0000 70,0000 6,3306 5.240,1664 78.7260 Podjetniški tečaj: Na tečajni listi Ljubljanske banke d.d. za obračun deviznih prilivov in odlivov so od 25. februarja naprej nakupni prodajni Avstrija Nemčija Italija Švica ZDA 100 ATS 100 DEM 100 ITL 100 CHF 1 USD 723,3399 5.090,0000 6,7875 5.618,3420 84,4075 737,5309 5.190,0000 6,9209 5.728,7220 86,0658 V menjalnicah so 13. uri tečaji naslednji: bili v ponedeljek, 24. februarja, ob marke šilingi y$&xpsa— r ilGLAS Gorenjska banka Abanka SKB Hida lj. tržnica nakupni prodajni nakupni prodajni 52,10 53,50 7,40 7,60 51,95 54,50 7,35 7,70 52,10 53,80 7,40 7,64 53,00 53,80 7,42 7,70 Kranj, februarja - V četrtek, 27. februarja, bo gost kluba gorenjskih direktorjev minister za informiranje Igor Umek, beseda bo seveda tekla o lastninjenju. Obeta se vsekakor zanimiv večer, saj lastninjenje spet postaja aktualno. Emil Milan Pintar, ki bo pogovor vodil, je z ministrom Umekom sodeloval v delovni skupini, ki je pripravila kompromisno rešitev. Nekatera vprašanja ostajajo odprta, pravi v vabilu na četrtkov večer, zlasti: - Ali ni sistem državljanskih delnic in investicijskih družb preveč zapleten in bi bilo bolje, da te delnice prodaja podjetje z 90 odsotnim popustom zainteresiranim državljanom do višine 5.000 ali 10.000 mark? - Kaj je s kupnino? Kolikšen del ostaja v podjetjih? - V katerih primerih mora podjetje namesto knjižne vrednosti uporabiti ocenjenjene vrednosti itd. Čma borza: Na ljubljanski tržnici je bilo v soboto, 22. februarja moč menjati le nemške marke, preprodajalci so jih kupovali po 53 in prodajali po 54 tolarjev. ZlatO Se draži: Čeprav je še prezgodaj napovedovati, kaj se bo dogajalo na zlatih avkcijah Ljubljanske borze, je zanimivo, da se je minuli četrtek na drugi avkciji v primerjavi s prvo podražilo za 12 tolarjev in tako je gram zlata veljal 1.218 tolarjev, unča zlata pa je stala 37.875 tolarjev. Prodali so 700 gramov zlata. Zlati denar in medaljoni niso šli v promet, čeprav je bila ponudba dokaj velika, prodali so le belgijske franke v vrednosti 23.850 tolarjev. AVTO ŠOL A Begunjska 1», Kranj *S? 216-245 SKUPNA AKCIJSKA PRODAJA 2! 11 Nudimo vam ves gradbeni material: opeko, cement, železo, kritino, izolacijski material, radiatorje, peči za centralno ogrevanje, parket, črne in pocinkane cevi, marmorne obloge, okenske police, keramične ploščice, dimnike... Nekaj cen za premislek: teraco plošče 25 x 25 84,73 SLT samotna opeka 204,54 SLT lamelni hrastov parket 966,47 SLT aluminij 0,7 mm 1 kg 308,00 SLT izolacija novoterm LIP 5 101,98 SLT ugodna ponudba SCHIEDEL dimnikov VELIK IZBOR BARV JUPOL, HIDROKOL, LESOL, BELTON, LESOTON, avtolaki COLOMIX, pralni prašek PERSIL, ČISTILA, gozdarsko orodje KRMELJ, OKOVJE, VIJAKI, ŽIČNIKI, NITROLAKI vseh vrst, ugodna ponudba JELENOVIH KOŽ In še nekaj cen JUPOL 30 kg HIDROKOL 30 kg NITR0LAK 20 I 1.632,- SLT 1.561,- SLT 5.600,- SLT PERSIL pralni prašek 3 kg 564,- SLT JELENOVE KOŽE že od 400,- SLT naprej Blagovni center Bled V času akcije imamo ugodne cene za: žarnice do 100 WB9r00-StT 63,00 SLT žica P 1,5 mm UfifrSH 13,60 SLT žica P 2,5 mm 2X$mr 19,50 SLT Razprodaja programa KOLPASAN Prodajamo tudi vodovodni material, akustiko, belo tehniko, male gospodinjske aparate... V ČASU AKCIJE BREZPLAČEN PREVOZ DO 50 km -IZVAJAMO VSA GRADBENA, INŠTALACIJSKA IN PLESKARSKA DELA! ^292645^ 0588 20. STRAN ŠKOFJA LOKA 02 Torek, 25. februarja 1992 NAGRADNA KRIŽANKA BUTIK ZANKA 1 '2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29 30 31 32 33 V škofjeloški mestni hiši, na Mestnem trgu 35, nudi ZANKA unikatne pletenine, lažjo konfekcijo boljših slovenskih konfekcijskih hiš in in celo eksklu-ziven program konfekcije in modnih dodatkov VValterja VVolfa. Srečne dobitnike nagrad butika ZANKA bo 3. marca izžrebal sam škofjeloški župan. Sprva je mlada podjetnica Branka Petrač v svojem butiku v škofjeloškem rotovžu nudila le unikatne pletenine, lani pa je po zahtevnejši adaptaciji lokala ponudbo popestrila. Zdaj si v prijetnem obokanem in toplo tlakovanem lokalu, kjer si podajata roko staro in moderno, poleg najbolj modnih pletenin izberete tudi lažjo žensko in moško konfekcijo M-kluba, bluze in srajce Laboda in podobno. Prav tako tu dobite tudi modne dodatke, torbice, pasove, nakit. Naj omenimo, da so torbice izdelki TOKA iz Domžal. Izredna ponudba škofjeloške ZANKE pa je brez dvoma program VVALTERJA VVOLFA, in sicer njegov široki program, kar zanj izdelujejo v Krki, Labodu in v Toku, zraven tega pa je na voljo tudi njegov ekskluzivni program iz uvoza, to so uvožene svilene kravate, sakoji, hlače in srajce. Poleg tega pa se v ZANKI dobi tudi njegov športni program. ZANKA je znana med škofje-ločani, pa tudi drugod, saj redno sodeluje na vseh vidnejših modnih prireditvah, kot je MODNI BAZAR v Ljubljani in podobno. Nazadnje je s predstavitvijo svojih modelov popestrila program diskoteke Primadona na Trebiji. Za nagradno križanko v Gorenjskem glasu je ZANKA tokrat prispevala šest denarnih nagrad in sicer dvakrat po 4.000^dvakrat po 3000 in dvakrat po 2.000 SLT. Žrebanje bo v butiku ZANKA 3. marca 1992 ob 18. uri, žrebal pa ne bo nihče drug, kot sam škofjeloški župan Peter Havvlina. anton korošec pristaš noetike 10 najmanjši del elem imnož i nikita hrušc0v 20 države v drugi državi nekd špan ska enklava v maroku olga auer kratica it tv GRŠKI OTOK lučaj rdeči križ ime igr massari ime igr ifurjan) moć ML A ALEKSlC thomas e0ison NEKD ATLET SVET PRVAK EMIL RIMSKI hišni bog 16 reka na pelopo-nezu indijski hrast kraj v srbui znan po freskah 23 vrsta uganke 28 LEVI PR RENA V švici tone cufar lepotna kraljica RIMSKA bog JEZE nekd org v alžiru vrsta barvic 15 kdor se ukvarja z atletiko 33 otočje na jadranu LETNI čas čitanka 12 lošćilo teritorialna obramba največji sesalec ŠAHOVSKA FIGURA orig ime grćue drobna luknjica 32 priimek sl slik (miha.) uubu galerua rekavsz avstrui svilena tkanina vzklik veselja obredna obleka zimski šport melišče ANG IGR (EDMUNDl IZIDOR VVEISS l-AJOVIC TO*Ai sl slikar imeskoi 17 19 brat frater glasbeni znak mesto v piemontu latinski veznik debelejša palica staro židovski kralj anton dermota elza budau oldrich ćernik moderen ples 21 ROPOTUA KRAMA vodna rastl z velikimi listi 27 SESTAVIL F KALAN MESTO V ZAHODNI ROMUNIJI 24 26 Če na časopis Gorenjski glas še niste naročeni, potem vam svetujemo, da se čimprej odločite in izpolnjeno naročilnico pošljete na: ČP Gorenjski glas, 64000 Kranj. Za lažjo odločitev: naročniki Gorenjskega glasa dobijo časopis za petino ceneje oziroma vsak peti časopis brezplačno. V vsem letu izide najmanj 100 številk Gorenjskega glasa v povprečnem obsegu 20 do 24 strani in naročnikom poštarji prinesejo 20 izvodov časopisa brezplačno. 20 številk - to je dva meseca in pol časopisa. Naročnino za časopis obračunavamo le na vsake tri mesece, za prvo trimesečje (januar, februar, marec) so naši naročniki plačali 660,00 tolarjev. Je to veliko? Poglejte na vaš račun za RTV naročnino ali na račun za telefon - strošek za Gorenjski glas je za tri mesecej skupaj le malenkost višji od mesečne (!) telefonske naročnine. Pri tem pa vam časopis prinaša pestro branje, aktualne informacije, reportaže, poslovne nasvete, predloge, in še marsikaj. Pri malih oglasih in drugih oglasnih storitvah naročnikom omogoča Gorenjski glas posebne, četrtino do tretjino ugodnejše ce- NAROČILNICA I. PODPISANI naročma GORENJSKI GLAS na naslov: Podpis L12Pošljite na: ČP GORENJSKI GLAS, 64000 KRANJ NAROČILNICA II, Gorenjski glas mi pošljite na naslov (ime in priimek, ulica oz naselje, hišna št., pošta) Časopis je do konca marca 1992 brezplačen. Če tega naročila do 31. marca ne preklicem, sem od aprila 1992 dalje redni naročnik. Izrežite in pošljite na: ČP GORENJSKI GLAS, 64000 KRANJ ne. Na kuponu iz časopisa je mali oglas brezplačen. Pripravljamo tudi prijetne Glasove izlete in druge prireditve - biti naročnik pomeni imeti možnost zanje. Morda se tokrat ne morete odločiti in boste Gorenjski glas rajši kupovali v trgovini, kiosku... Vse prodajalne Loke Škofja Loka, kioski Tobaka v škofjeloški občini in večina zasebnih trgovin ima dvakrat tedensko v prodaji Gorenjski glas. Ker je to dober časopis, z modro glavo, ga večkrat celo zmanjka. Dobite ga tudi v Turističnem društvu Škofja Loka, kjer boste lahko oddali mali oglas, plačali naročnino, se prijavili za Glasove prireditve, itd. K vsemu naštetemu o široki paleti ponudbe Gorenjskega glasa dodajamo še tisto, kar (skoraj) vsi v škofjeloški občini že vedo: odlično sodelovanje Radia Žiri in Gorenjskega glasa. Kje najdete Glasbeno lestvico radia Žiri? V Gorenjskem glasu. Kje je objavljen spored LRP Žiri? V Gorenjskem glasu. Kdo bo od aprila dalje en' krat mesečno pripravljal časopisno - radijski kviz? Radio Žiri in Gorenjski glas. Kje o čemerkoli vprašati in dobiti odgovor? Na Radiu Žiri in v Gorenjskem glasu. Smo vas prepričali? Ce smo uspeli, izpolnite naročilnico in ta' koj vam bomo začeli pošiljati časopis. Lahko pa ga vzamete "na pokušino" - na naročilnici označite in vam ga bomo dober mesec dni dostavljali za lažjo odločitev. Radi bi vas prepričali, da je Gorenjski glas dobra naložba z modro glavo. To vedo že v 3524 gospodinjstvih v škofjeloški občini in 18500 gospodinjstvih v drugih gorenjskih občinah, Kamniku, Domžalah, Medvodah in drugod. Pri' družite se nam! Gorenjski glas jim aut) KRANJ Koroška 16 tel.:212-249 Odprto: od 9. do 19. ure sobota od 8. do 13. ure UREJA: VILMA STANOVNIK GLASOVA Prijetno branje Vam želi >XvC VOGEL BOHINJ ^ tel. 723-466 Vabljeni v kraljestvo sonca in snega! * fax 723-780 Prvo člansko državno prvenstvo v smučarskih skokih Zmagala sta petek in župan Sobotno tekmo na 90-metrski skakalnici je dobil Franci Petek (Stol Žirovnica), nedeljsko na 120-metrski, stari Bloudkovi velikanki, pa Matjaž Zupan (Triglav Kranj). Oba dneva smo bili priča tudi presenečenjem: v soboto je bilo to 5. mesto 14-letnega Jureta Radija (Elektrotehna Ilirija), v nedeljo pa 4. mesto mladega Urbana Franca (SK Triglav Kranj). ŽIČNICE HJ|; MERCATOR Olrl PRESKRBA SALONA POHIŠTVA Bistrica in Tržič NAJUGODNEJŠA PRODAJA OPREME ZA VAŠ DOM (arhitekt, dostava', montaža, krediti, popusti...) Planica, 22. in 23. februarja - Po vrnitvi naših olimpijcev je Skakalni klub Stol iz Žirovnice organiziral v Planici I. državno člansko prvenstvo v smučarskih skokih, v soboto na manjši 90-metrski skakalnici, v nedeljo pa na stari Bloudkovi 120-metrski skakalnici. Oba dneva so skoki in lepo vreme privabili v Planico lepo število ljubiteljev skokov in narave. V soboto je Planico in skakalce obiskal tudi predsednik častnega odbora državnega prvenstva in predsednik slovenske vlade Lojze Peterle, ki je v nagovoru dejal, da je prvo državno prvenstvo skakalcev praznik športa in praznik naše Planice. Sobotna tekma je bila negotova do konca. Za prijetno pre- Rajko se je poslovil Na nedeljski tekmi za državno prvenstvo v Planici se je od aktivnega skakanja poslovil dolgoletni tekmovalec in državni reprezentant Raj-ko Lotrič. doma z Belce, sicer pa član Skakalnega kluba Stol iz Žirovnice. Predsednik kluba Justin mu je izročil priložnostno darilo. Rajko je nameraval nastopiti še na tem državnem prvenstvu, vendar mu je poškodba "tekmovalno" slovo preprečila. senečenje je poskrbel 14-letni skakalec Elektrotehne Ilirije iz Ljubljane Jure Radelj, ki je bil najmlajši med nastopajočimi, pa je v prvi seriji delil drugo mesto s Petkom, na koncu pa je bil peti. V soboto je motil skakalce nepredvidljiv veter in ta je tudi bistveno prispeval k odločitvi o sobotnem zmagovalcu. V prvi seriji je bil najdaljši Matjaž Zupan s 95,5 metra, kar je bil tudi najdajši skok dneva, pred Petkom in Radijem ter Strgatjem, Janusom, Frasom in Štirnom. V drugi seriji je Petek potegnil na 91,5 metra, Zupan pa skoka ni najbolje ujel, nagajal pa mu je tudi veter, in z 79 metri je bil prekratek za zmago. Bron je osvojil Igor Strgar iz Ljubljane. "Bolj izenačena skoka sem imel kot Matjaž, vendar nobeden od današnjih skokov ni bil najboljši. Danes je bilo veliko odvisno od sreče. Vesel sem, da sem prvi, vendar zmaga ni bila dosežena v pošteni igri. Skoki so pač taki, so tako zaguljen šport. Veter ni bil premočan, ampak se je menjal. Za jutri upam, da bodo pogoji normalni in da bo tekma normalna, zmaga pa naj tisti, ki bo najbolje skočil," je v soboto po tekmi povedal zmagovalec na 90-metrski skakalnici Franci Petek. "Danes je bil prvi skok zelo dober, potem pa se je zelo menjal veter. Zdi se mi, da ni bilo čisto fer, ker so pri zadnjih skakalcih le čakali, da se je veter umiril. Pri meni se sicer dlje ni umiril, vendar so me priganjali, naj skočim. Skok sicer ni bil tak, kot bi moral biti, vendar bi z normalnim drugim skokom vseeno zmagal ob tolikšni prednosti. Jutri se bom pač potrudil za najboljši rezultat," je dejal po sobotni tekmi Matjaž Zupan. Matjaž Zupan je v nedeljo držal besedo. V obeh serijah je bil najdaljši. V prvi je poletel 120 in v drugi 115 metrov daleč ter prepričljivo zmagal. Drugi je bil Samo Gostiša s 115 in Skakalce in organizatorje I. državnega prvenstva v skokih sta obiskala tudi predsednik častnega odbora prvenstva Lojze Peterle in minister za šolstvo dr. Peter Vencelj. Ob Peterletu (na sliki desno) predsednik komisije za skoke Peter Eržen. 112 metri, tretji Goran Janus s 116 in 105 metri, na četrto mesto pa se je presenetljivo uvrstil mladi kranjski skakalec Urban Franc, ki je bil v soboto 16. Peti je bil Ljubljančan Igor Strgar, šesti pa član žirovske Alpi-ne Primož Kopač. Smučarski skakalci odhajajo sedaj na tekme svetovnega poka- la v Skandinavijo. Slovenijo bo zastopalo pet skakalcev. Kdo bo potoval na sever, je včeraj zvečer odločil strokovni svet Smučarske zveze Slovenije. Od naših skakalcev so Franci Petek, Samo Gostiša in Matjaž Zupan v tej sezoni že osvojili točke svetovnega pokala. • J. Košnjek, slike J. Cigler V> HOKEJ ACRONI JESENICE V FINALU V četrti tekmi polfinala DP v hokeju na ledu so igralci Acro-ni Jesenic v petek zvečer premagali Bled Promolinejo z rezultatom 6 : 3 (1 : 1, 1 : 3, 1 : 2). Strelci: Kopitar, Razinger, Magazin, Mlinarec, Povečerovski za Acorni, za Bled Promolinejo pa: Rožkov, Stolbun, Lomovšek B. Tokrat je 1.200 gledalcev gledalo zanimivo športno tekmo. Jeseničani so igrali izvrstno in bili vso tekmo v veliki premoči. Pri Acroni Jesenice lahko pohvalimo celotno ekipo, izstopali pa so: Kopitar, Razinger in Mlinarec, pri Bledu pa je bil najboljši vratar Lomovšek. Veliko finale se začenja v petek, 28. februarja, s prvo tekmo v Ljubljani. Igra se na štiri zmage, prednost morebitne sedme tekme doma pa ima Olimpija. V tekmi za 3. mesto (igrajo se na tri zmage) pa se bodo pomerili Jeseničani in Bled. Prednost tekme več ima Bled. J. B. Franci Petek in Matjaž Zupan o olimpijskem nastopu Zadovoljna s šestim mestom doseči optimum od optimuma. Pri moštvenem nastopu smo osvojili šesto mesto, kot smo načrtovali in kar nam že štiri leta ni uspelo. Verjetno bi osvojili še kakšno mesto več, če Matjaž ne bi prevzel malo preveč bremena nase. To ni nič hudega, to se dogaja. Morali bi pač imeti štiri enakovredne tekmovalce, ker ga ponavadi vedno eden enkrat polomi." FRANCI PETEK: "S svojim nastopom sem zelo zadovoljen, vesel, čeprav sem na prvi tekmi, na manjši skakalnici, malo preveč hotel, tako da se mi je vse skupaj malo ponesrečilo. Uvrstitve na veliki skakalnici sem vesel. Olimpiada je samo ena tekma in na taki tekmi priti med deset je velik uspeh. Pričakovanja pa so bila prevelika. Za uvrstitve med prve tri je res treba MATJAŽ ZUPAN: "Ponavljam, kar sem že nekajkrat povedal. S svojim nastopom sem delno lahko zadovoljen, delno pa ne., Kot ekipa pa smo kar dobro skakali. Za nami so bile tudi take ekipe, ki so bile pozimi stalno pred nami." Nataša Bokal o olimpijskih igrah in svojih načrtih DO LILLEHAMMERJA NE BOM ODNEHALA Škofja Loka, 22. februarja - V soboto zvečer so predstavniki SK Alpetour iz Škofje Loke doma pozdravili našo najboljšo smučarko Natašo Bokal. Skromno, s šopkom rož, so ji čestitali in želeli novih uspehov. Načrtovane medalje sicer ni bilo, pomembno pa je, da je Nataša po dveh mesecih razočaranj, ko je, kot pravi sama, hotela narediti največ in ji to iz tekme v tekmo pod velikim bremenom ni uspevalo, spet odločena boriti se in pokazati kaj zna. S kakšnmi željami si odhajala v Francijo in kako si zadovoljna danes? "Če bi mi pred sezono postavila enako vprašanje, bi gotovo rekla, da na olimpijskih igrah pričakujem medaljo. Po vsem, kar pa se je dogajalo na letošnjih tekmovanjih, po slabih rezultatih, pa na medaljo niti pomislila nisem več. Računala sem, da bi bila lahko v slalomu uvrščena nekje med petim in osmim mestom, v veleslalomu pa smo ekipo določili šele v Franciji. Vendar sem bila s svojim rezultatom v veleslalomu zelo zadovoljna, saj sem bila letos večinoma slaba, uvrščala sem se okrog štiridesetega mesta. Toda trinajsto mesto je seveda daleč od tega, kar so vsi od mene pričakovali. Tudi z nastopom v kombinaciji lahko rečem, da sem kar zadovoljna, saj v smuku nisem imela velikega zaostanka. Precej bolje sem sicer vozila na treningu in če bi na tekmi vozila podobno, bi bila lahko uvrščena med prvih pet. Zelo slabo pa sem vozila superveleslalom, vzroka za to pa ne vem. Za nastop v slalomu lahko rečem, da sem letos prvič vozila "normalno". V prvem teku sem imela strahovito tremo. Nikoli v življenju nisem imela takšne treme kot prav v prvem teku olimpijskega slaloma. Ko pa sem videla, da sem četrta in da imam možnost priti med tri, mi je bilo pred drugim tekom precej lažje. Samo na žalost...." Olimpijske igre naj bi bile za vsakega športnika posebno doživetje. Poleg tistega na tekmovališču tudi spoznavanje novih ljudi, sklepanje prijateljstev... Ti si sodelovala prvikrat. Si doživela kaj takega? "Zdi se mi, da o tem na letošnjih olimpijskih igrah ne morem govoriti. Vsi smo bili razkropljeni po olimpijskih vaseh. Mi smo bili v hiši, ki ni bila niti do konca narejena. V njej so bili samo drsalci in poleg nas še dve ekipi smučark, Švicarke in Rusinje. Malo smo se srečevali le tam, kjer smo jedli. Sicer se mi je zdelo, kot da sem na tekmi svetovnega pokala. Le da sem morala ves čas nositi akredi-tacijo, da so nas ves čas pregledovali, hodili smo skozi rentgene. Fantje so bili naprimer še bolj sami. Gledali so iste obraze, kot jih na vseh tekmah vse leto. Tako mislim, da ni bilo prav nič narejeno v smislu gesla o druženju... skupna prireditev za vse športnike je bila le otvoritvena slovesnost." Zaradi novega ciklusa olimpijskih iger bo nova priložnost že čez dve leti v Lillehammerju, drugo leto pa je tudi svetovno prvenstvo. Kakšne načrte imaš? "Težko delam načrte, saj pričakujem, da se bo letos po štiriletnem obdobju mariskaj spremenilo tudi na naši smučarski zvezi. Na koncu sezone bodo razpisi za nove trenerje... jaz pa nameravam normalno tekmovati naprej. Če ne bo poškodb vsaj do naslednje olimpiade." Tudi če ne bo uspehov, kakršne si imela lani in si jih želiš? "Upam, da take sezone, kot je bila letošnja, ne bo več. Zdi se mi, da še vedno nisem pokazala vsega, kar znam. Tudi letos imam še nekaj priložnosti, saj mi bo sedaj lažje startati, ko sem sama sebi dokazala, da lahko dobro peljem. Prve skupine ne bom obdržala, lahko pa vsaj upam, da bom startala s čimnižjo štartno številko. Za naprej pa načrtujem, da bom startala na vseh disciplinah, tudi na smukih in superveleslalomih. Prav na olimpijskih igrah se je pokazalo, da bi bila z nekaj več treninga lahko dobro uvrščena tudi v smukih in za naslednjo sezono nameravam več trenirati tudi hitrejše discipline." • V. Stanovnik Olimpija hertz na bledu Bled, 25. februarja - Konec tedna se začne končnica državnega hokejskega prvenstva. "Ogrevalna" prijateljska tekma pa bo že danes, v torek, 25. februarja, ob 19. uri v blejski dvorani. Pomerili se bosta ekipi Bleda in Olimpije Hertza. Vstopnice bodo po enotni ceni 100 tolarjev. • (vs) f% GLASOVA StotinkA 22. STRAN Torek, 25. februarja 1992 Odbojka - super liga ženske Izgubljena priložnost Blejske odbojkarice so v soboto doma gostile favorizirano ekipo Palome Branika iz Maribora. Žal se jim želja, da bi osvojile vsaj en set ni uresničila. Bled : Paloma Branik, 0 : 3, (8:15), (8:15), (7:15) Bled, 22. februarja - Tekma je bila v dvorani OŠ dr. J. Plem-Ija, gledalcev 250, sodnika pa Lesizza iz Nove Gorice in Ste-gnar iz Novega mesta. BLED: Domitrovič, Kraigher, Petrač, Gogala, Artiček, Hudovernik, Turk, Repe, Grahovac. PALOMA BRANIK: Lešnik, Voh-Možič, Petra in Vesna Blažič, Gosak, Prauhart, Vrečko, Pustoslemšek, Škerbinc, Ilešič, Žemljic. Domačinke so žal izgubile priložnost, da bi osvojile vsaj niz proti prvouvrščenim na lestvici super lige. Po dokaj medlem začetku v prvem setu, so se Blejke razživele in nudile precejšen odpor gostjam iz Maribora. Na podoben način so odigrale tudi drugi set, s tem, da je bil njihov odpor proti koncu morda še večji kot v prvem setu. V zadnjem, tretjem setu so Blejke sicer silovito začele in povedle z 2:0, vendar je bilo veselje kratkotrajno, saj so gostje izenačile s 5:5 in nato vodile vse do končnega rezultata. V tekmi, ki je trajala 75 minut, so gostje pokazale vse svoje adute, odlično so napadale in se izkazale s servisom in igro v polju. Občasno popuščanje svojih nasprotnic pa so Blejke, kljub temu da je bila zmaga na strani gostij, znale uspešno izkoriščati, kar se Mariborčankam do sedaj ni dogajalo. Po končanem izredno zanimivem 1» ^^^^^^^^^^^ in kvalitetnem dvoboju Štajerk in ^^^^^^HBr Gorenjk smo za kratko oceno igre ■HL^JH WmTjm\ poprosili oba trenerja. ^^***^^^*^kw Marko Zadražnik. Paloma Branik: "Moram priznati, da smo se te tekme malce bali, saj Blejke doslej doma še niso bile poražene. Skrbela nas je tudi majhna dvorana, v kateri smo igrali prvič. Tekma je bila lepa, Blejke so igrale dobro, vendar je kvaliteta le prevladala. Pri svoji ekipi lahko pohvalim predvsem dober servis. Problem v ekipi pa je ta, da se igralke zavedajo svoje kvalitete, popusti jim koncentracija, ko 'J&.. ^ ^fcrjjE^&JB dosežejo določeno prednost. To so t** mmmkmm^kmaM Blejke znale dobro izkoristiti." Stane Ferjan, Bled: "Nasprotnice so delale veliko manj napak, močnejše so bile na mreži. Naše igral-ke so imele malce strahu pred nas-^^^■^^^ protnicami, niso igrale po svojih y^m^^^^^U^^^^ zmožnostih. Vendar pa bistveno ^^^^^^s^^ vec w ,c tekme ni bilo mogoče iztr-—' žiti, čeprav so želele set." • Mojca Peternelj, foto: J. Cigler 3333135 Zmaga bleda Rezultati 14. kolo: Bled : Vileda II 3 : 0, Žirovnica : Emonacom-merce 3 : 0, Topolšica : Brezovica 1 : 3, Mislinja : Črnuče 1 : 3, Celje : Izola 3 : 2, Šempeter : Vigros - Pomurie 3:1. Vrstni red: Brezovica 24, Vigros - Pomurje 22, Šempeter 20, Bled 18, Žirovnica 18, Topolšica 16, Emonacommerce 14, Mikro Črnuče 12, Vileda 1112, Celje 6, Izola 4, Mislinja 2 II. SOL - zahod moški Rezultati 10. kolo: Bled ml. : Triglav 3 : 0, P. Prvačina : Plamen 3 : 0, Bohinj : Salonit II 0 : 3, ČIB Bovec : Termo Lubnik neodi-grano Vrstni red: Salonit II 20, P. Prvačina 18, Plamen 17, Termo Lubnik 15 (-1), Bled ml. 14, Triglav 13, Bohinj II, ČIB Bovec 9 (-1) II. SOL - zahod ženske Rezultati 14. kolo: Bled II : Triglav 0 : 3, Kamnik : Bohinj 3:1, Žirovnica : Plamen 3 : 0, Vital : HIT Casinos N. G. 3 : 0, Jesenice : Koper Cimos II 1 : 3, Kočevje 11 : Šenčur 3 : 0. Vrstni red: Vital 28, K. Cimos II 27, Triglav 23, Kamnik 22, Bohinj 22, Plamen 20, Kočevje II 20, Jesenice 19, Bled II 19, Žirovnica 18. Šenčur 18, HIT Casinos N. G. II 15. B. Maček Dečki iz bohinja obCinski prvaki Na prvenstvu občine Radovljica v odbojki za šolske ekipe dečkov so bili doseženi naslednji rezultati: B. Bistrica : Bled 2 : 0, Bled : Radovljica 0 : 2, Radovljica : B. Bistrica 1 : 2, Lipnica : Gorje 2 : 1, Gorje : Bled 2 : 0, Bled : Lipnica 0 : 2, Gorje : Radovljica 1 : 2, Lipnica : B. Bistrica 0 : 2, B. Bistrica : Gorje 2 : 0, Radovljica : Lipnica 2 : 0, Bled : B. Bistrica 1 : 2, B. Bistrica : Lipnica 2 : 0, Lipnica : Bled 2 : 0, Gorje : B. Bistrica 0 : 2, B. Bistrica : Radovljica 2:1, Radovljica : Gorje 0 : 2, Bled : Gorje 0 : 2, Lipnica : Radovljica 2 : 0, Radovljica : Bled 2 : 0, Gorje : Lipnica 1 : 2. Vrstni red: B. Bistrica 16, Lipnica 10, Radovljica 8, Gorje 6 in Bled 0. Za ekipo B. Bistrice so igrali Kejžar D., Rozman U., Petek D., Pi-kon M., Bečanovič E., Jovič G. in Cundrič P. B. Maček ROKOMET HOKEJ Pivovarna laško : preddvor infotrade kranj 30; 19 Triglav : slavija beton 15:8 (5:2,3 vi, 7:5) (15 :11) Rokometaši Preddvora - Infotrade Kranj so se v prvem kolu spomladanskega dela prvenstva v slovenski super rokometni ligi pomerili v Celju proti favorizirani ekipi Pivovarne Laško. Pred-dvorčani so povedli v 9. minuti z rezultatom 2 : 0, nato so gostitelji izenačili rezultat in v 23. minuti vodili 12 : 9; ob polčasu pa je bil rezultat 15 : 11 za Celjane. V zelo borbenem in dinamičnem srečanju so v 44. minuti Celjani povedli z 20 : 15, številne upe Preddvorčanov pa je na tem srečanju pokopal odlični vratar La-pajne, ki je ubranil več strelov s črte. Največ zadetkov za Celje sta dosegla Šerbec in Pungertnik pa sedem, za Preddvor - Infotrade Kranj pa Uršič 7 in Cuderman 4. V soboto pa se bodo Preddvorčani predstavili občinstvu v Kranju proti ekipi Pomurke, ki je brez težav premagala ekipo Presa-da iz Litije. J. Kuhar KRANJ : OPREM A 26 :15 (U :9) Kranj, 22. februarja, športna dvorana na Planini, gledalcev 300, sodnika Grame, Štoger (oba iz Maribora) Kranj: Lenič, Čeferin, Tkalec 2, Olič 1, Jelenič - Šturm 7, Bajro-vič, Herlec, Mežek 11 (1), Rajgelj 1(1), Škofic 2 (1), Jeruc 2, Ro-pret Oprema: Jesenko, Lindič, Guštin 1 (1), Vuk 2, Krizman, Klančar 1, Dragičevič, Kersnič, Petek, Jerič 11 (5) Izključitve: Kranj 14 minut. Oprema 10 minut; sedemmetrovke: Kranj 4 (3), Oprema: 8 (6) V derbiju kola so zasluženo slavile domačinke. V prvem delu so povedle že s šestimi goli razlike, nakar so zaigrale nezbrano, kar so igralke Opreme izkoristile in znižale razliko. V drugem delu je domača ekipa zaigrala še bolje in zaslužena zmaga je ostala doma, s tem pa možnost igranja v končnici prvenstva v play offu. Andrej Kavčič trener domačink je po tekmi dejal: »Varovanke so igrale odlično v obrambi, posebno vratarki. Plod take igre je veliko protinapadov. Čaka nas neugodno gostovanje v Ajdovščini, nato prihaja k nam Krim, tako smo še vedno v igri za plav off.« J. Marinček ŠEŠ1RJU ZANESLJIVA ZMAGA Šešir : Emens Dol 23:17 (10:12) Škofja Loka, dvorana Poden - V prvem polčasu so vodili gostje, vendar pa so se domači igralci zbrali in v nadaljevanju srečanja poskrbeli za preobrat. Zapovrstjo so dali šest golov in tako na koncu zanesljivo zmagali. Najboljša pri domačih sta bila Dolinar in Sokolov, ki sta dala po pet golov. • (vs) Zmaga kranju Škofja Loka, februarja - Rokometni klub Alples iz Železnikov je priredil v dvorani Poden v Škofji Loki gorenjsko prvenstvo v rokometu za starejše pionirke. Na prvenstvu so sodelovali Sava Kranj, Peko Tržič, Kranj, Planina Kranj in Alples iz Železnikov. V korektnih, borbenih in zanimivih igrah je osvojila prvo mesto ekipa Kranja, ki je dobila vsa srečanja. Druga je bila Sava, tretji Alples, četrta Planina Kranj in peti Peko Tržič. Kranj in Sava sta se uvrstila na republiško tekmovanje. Vse tekme sta v zadovoljstvo vseh ekip sodila Stržinar in Pavlin iz Kranja, ki sicer nista bila delegirana za to tekmovanje. Kljub nedelji je nerazumljiva, neopravičljiva in obsodbe vredna neudeležba delegiranih sodnikov s strani kranjskega sodniškega zbora. Ali gre pri odpovedi sojenja pri sodnikih omenjenega zbora res le za opravičeno odsotnost (zasedenost) ali pa za kaj drugega? • Slavko Stržinar Državno prvenstvo za mlajše deklice in dečke Smučarski klub Radovljica bo konec tedna organiziral na Kobli 1. državno prvenstvo za mlajše deklice in dečke. Na tekmovanjih v regijah si je pravico nastopa pridobilo 65 deklic in 90 dečkov. Organizatorji pričakujejo nastope tudi najboljših tekmovalcev iz Hrvaške ter Bosne in Hercegovine. Po programu tekmovanja bo v petek tekmovanje v super-veleslalomu, v soboto v veleslalomu in v nedeljo v slalomu. Start bo vsakokrat ob 10. uri. Tekmovanje bo potekalo na progah na Kobli III. Janez Šolar /l NAMIZNI TENIS Poraz merkurja Strojna : Merkur (KR) 9 : 0 (igrali so za Merkur Kuntner, Jeraša in Smrekar ter osvojili vsega dva niza), Ingrad : Potrošnik 3 : 6, G. Radgona : Ilirija 6 : 3, Kovina : Novotehna 8:1. Vrstni red po 9. kolu: Kovina 18, Potrošnik 16, Strojna 14, G. Radgona 6, Ingrad 6, Merkur 6, Novotehna 4, Ilirija 2. Rezultati gorenjskih ligašev v slovenskih ligah: I. S Nil. - moški -7. kolo: Fužinar : Jesenice 5 : 4, Petovia : Jesenice 7 : 2. Vodi Melamin s 24 točkami, Jesenice so z 12 točkami na 4. mestu. I. SNTL - ženske - 7. kolo: Merkur : Semedela 1 : 8, Jesenice : Vrtojba 2 : 7, Jesenice : Semedela 2 : 7, Merkur : Vrtojba 3 : 6. Vodi Kajuh - Slovan z 20 točkami, Merkur in Jesenice sta s 14 na 4. in 5. mestu. II. SNTL - moški - 7. kolo: Škofja Loka — Tempo - Era 4 : 5, Pri-mex : Sava 7 : 2, Logatec : Križe 6 : 3, Škofja Loka : Sevnica 3 : 6, Logatec : Sava 2 : 7, Primex : Križe 8:1. Vodi Primex s 24 točkami, pred Preserjem 22, Sava je z 20 na 3. mestu, Škofja Loka je z 10 na 7. in Križe z 8 na 8. mestu. RANTA ZMAGALA Škofja Loka, 17. februarja - Trideset igralcev je sodelovalo na odprtem prvenstvu Škofje Loke v namiznem tenisu, ki ga je organiziral Partizan Škofja Loka. Največ uspeha so imeli domačini, saj je zmagal Jano Rant pred sinom Boštjanom, tretji pa je bil najstarejši udeleženec prvenstva Ivko Svoljšak. Četrta je bila igralka Merkurja Petra Fojkar, peti Ivko Bokal (Jelovica) in šesti Franc Košir (Partizan). • J. Starman Kranj, 22. februarja 1992, ledena ploščad PPC Gorenjski sejem, gledalcev 200, sodniki Pozman (Jesenice) - glavni, Konc (Kranj) in Pintar (Jesenice) - linijska Strelci: 1 : 0 Vratny (Palovšnik), 2 : 0 Vratny (Veternik), 3 : 0 Vratny (Jansik), 3 : 1 Cvenk (Krebs, Pene), 4 : 1 Vratny (Novak), 5 : 1 Vovk (Vratny), 5 : 2 Tominc, 5 : 3 Kompolšek (EverL 6 : 3 Vovk (Vratny), 7 : 3 Vratny (Novak), 8 : 3 Vratny, 9 : 3 Zmavc (Trilar), 10:3 Vovk (Vratny), 11:3 Vratny (Jansik), 11:4 Ever (Malnar), 11:5 Tominc (Kratochvvill), 11:6 Malnar (Ever), 12 : 6 Fetih (Košenina), 12:7 Krebs (Malnar), 12:8 Vovk (Letonja), 13:8 Rehbergar (Kozomyra), 14 : 8 Vratny (Vovk, Novak), 15:8 Fetih (Jansik) Izključitve: Triglav 10 minut (Fetih, Trilar, Zmavc, Rehberger, Šoba), Slavija Beton 10 minut (Kompolšek, Cvenk, Rozman 2 x, Vovk) V končnici prvenstva slovensko - hrvaške lige je Triglav brez težav ugnal tekmeca iz Ljubljane. Gostje so se resneje upirali le v zadnjem delu tekme, kjer so dosegli največ golov. J. Marinček Pionirji Triglava v avstriji Kranj, 25. februarja - Mlajši pionirji kranjskega Triglava so na povabilo VSV iz Beljaka sodelovali na njihovem turnirju. Prvi dan so gostovali mlajši pionirji letnik 82 in mlajši. Na turnirju je bilo osem ekip in sicer po dve ekipi Kaca iz Celovca in VSV iz Beljaka ter Leoben, Zelltvveg in Gradec. Triglav je s 6 točkami zmagal v B skupini in zasedel drugo mesto, Žiga Slavec pa je bil izbran za najboljšega mladega igralca turnirja. Drugi dan so igrali mlajši pionirji letnik 1980 in mlajši. Moštev je bilo pet (Gradec, VSV, Kapenberg, Zelltweg in Triglav) in vsako je igralo z vsakim. Triglav je izgubil s 6 : 0 s Kapenbergom, premagal Gradec s 7 : 1, igral neodločeno 1 : 1 z Beljakom in z 2 : 3 izgubil s Zelltvvegom. Triglav bi bil v primeru zmage drugi,v primeru remija tretji, sicer pa četrti. Kranjčani so z zadetkoma Goličiča in Mubija že vodili z 2 : 0, v zadnjih trenutkih tekme pa so dobili dva gola. Razočaranje je bilo veliko in pritekla je tudi marsikatera solza. • Z. > SMUČANJE MLADI NA VOGLU Pred državnimi prvenstvi, ki bodo konec prihodnjega tedna, so se deklice in dečki zahodne regije pomerili še na dveh tekmovanjih konec tedna. To sta bili še zadnji dve priložnosti, da si tekmovalci, ki jim do sedaj v sezoni ni šlo, pridobijo pravico nastopa na državnih prvenstvih. Smučarski klub Bohinj je v soboto, 22. februarja organiziral tekmovanje v veleslalomu zahodne regije. Rezultati: Mlajše deklice: 1. Andreja Gašperlin (BI. Dobrava), 2. Maruša Krkoč (Bohinj) 3. Jana Dagarin (Triglav), 4. Lea Hren (Alpetour), 5. Andreja Šinkovec (Alpetour), 6. Katja Erjavšek (Jesenice) Starejše deklice: 1. Špela Bračun (Alpetour), 2. Silvija Čeme (Jesenice), 3. Linda Benčič (Triglav), 4. Mojca Mikuž (Gorica), 5. Uršula Oitzel (Kr. Gora), 6. Lidija Bijol (Bled), Mlajši dečki: 1. Peter Draksler (Triglav), 2. Marko Zupan (Kr. Gora), 3. Blaž Demšar (Alpetour). 4. Janez Poklukar (Bled), 5. Matjaž Mencinger (Bohinj), 6. Luka Hren (Alpetour) Starejši dečki: 1. Grega Sredanovič (Jesenice), 2. Jure Podlipnik (Alpetour), 3. Rok Smolič (Triglav), 4. David Primožič (Tržič), 5. Mitja Valenčič (Triglav), 6. Boštjan Božič (Alpetour) r SMUČARSKI SKOKI Kranjski šolarji tekmovali Kranj, 19. februarja - Smučarski klub Triglav je bil organizator kranjskega občinskega osnovnošolskega prvenstva v smučarskih skokih. Tekmovalo je 70 šolarjev iz desetih osnovnih šol, najboljši pa so bili učenci, ke že vadijo v klubu. Tekmovanje je bilo na 12- in 20-metrski skakalnici na Gorenji Savi. Nastopila je tudi ena šolarka in sicer Tadeja Brankovič (Davorin Jenko) in je med 9 fanti iz osmega razreda dosegla s 15 in 14 metri 6. mesto, tekmovanje je bilo tudi ekipno. Najuspešnejša je bila šola Franceta Prešerna 138 točk pred Davorinom Jenkom 115 točk, Lucija-nom Seljakom 72 točk, Simonom Jenkom 60 točk, Jankom in Stankom Mlakarjem 51 točk, Jakobom Aljažem 40 točk, Predos-ljami 18 točk, Stanetom Žagarjem 14 točk, Matijem Valjavcem 7 točk in Matijem Čopom 6 točk. Pokrovitelj tekmovanja je bil Radio Kranj. REZULTATI - mala šola: 1. Jure Bogataj, 2. Luka Frelih, 3. Matej Zupan; prvi razred:I. Jan Tomazin (JA), 2. Anže Brankovič (DJ), 3. Matic Zelnik; drugi razred: 1. Primož Zupan Urh (SJ), 2. Gašper Čavlovič (DJ), 3. Andrej Benedik; tretji razred: 1. Marko Šimic (LS), 2. Andrej Jezeršek (SŽ), 3. Sašo Koritnik (DJ); četrti razred: 1. Bine Norčič (JA), 2. Klemen Jakopin (LS), 3. Robi Kranjec (JA); peti razred: 1. Andrej Cuznar (FP), 2. Sašo Bodlaj (JSM), 3. Miha Kešpert (FP); šesti razred: 1. Miha Eržen (LS), 2. Marko Novak (FP), 3. Aleš Debeljak (FP); sedmi razred: 1. Lojze Žumer (SJ), 2. Matej Hribar (FP), 3. Igor Cuznar (FP); osmi razred: 1. Iztok Blažun (DJ), 2. Boštjan Markelj (FP), 3. Matej Burgar (FP). • Janez Bešter Državno pionirsko prvenstvo Smučarsko skakalni klub Velenje je bil organizator državnega prvenstva za pionirje do 11 let. Zaradi pomanjkanja snega v Velenju je bilo tekmovanje preloženo na Paški Kozjak nad Velenjem. Na 30-metrski skakalnici je nastopilo 69 tekmovalcev. Tekmovanje je potekalo v vetrovnem vremenu. Državni prvak je postal Uroš Peterka iz Moravč, 2. Blaž Vrhovnik, 3. Klemen Maček (ob El. Ilirija). Gorenjci pa so bili 6. Luka Mohorič (Triglav), 7. Tilen Mandeljc (Stol Žirovnica), 8. Bine Norčič (Triglav). V tekmi za pokal Cockta za pionirje do 10 let pa je bil najboljši Matjaž Jurman (Dolomiti), 2. Blaž Križaj, 3. Uroš Vrhovec (oba El. Ilirija). Gorenjski predstavniki pa so bili 4. Marko Šimic (Triglav), 7. Grega Borenovič (Stol Žirovnica), 8. Urban Zupan (Tržič), 9. Miha Albreht (Alpina Žiri). Pred zadnjo tekmo vodita v kategoriji do 11 let Milan Zivic (Velenje) 34 točk pred Lukom Mohoričem (Triglav) 29 točk. V kategoriji do 10 let vodi Matjaž Jurman (Dolomiti) 45 točk, 2. Uroš Vrhovec (El. Ilirija) 43 točk, 3. Marko Šimic (Triglav) 39 točk. Janez Bešter Torek, 25. februarja 1992 rt GLASOVA StotinkA 23. STRAN ^immm^GLAS VATERPOLO Odločeno pred zadnjim kolom Na zimskem kopališču Kranja je bilo v nedeljo odigrano predzadnje kolo občinske lige v vaterpolu. Pravih presenečenj ni bilo, Triglav je visoko porazil vodečo ekipo Bumbar, Kokra seje maščevala Vodovodnemu stolpu, Kava »S« pa je z minimalnim rezultatom premagala Kamnik. Rezultati: Bumbar : Triglav 7:13, Kokra : Vodovodni stolp 9 : 3, Kava »S« : Kamnik 9 : 8. Zadnje kolo se bo odigralo v nedeljo, 1. marca, le Triglav bo odigral srečanje z Neptunom v nedeljo, 8. marca, v Celju kot pred-tekmo na tekmi Triglav : ATSE. J. Marinček SMUČANJE Novinarji smo tekmovali na Rogli ŠlNIKU SREBRO V VELESLALOMU Rogla, 21. februarja - S podelitvijo medalj v veleslalomu, smučarskih tekih in kombinaciji, se je v petek zvečer na Rogli slovesno končalo petindvajseto srečanje novinarjev - smučarjev, letos le s peščico novinarjev iz bivše Jugoslavije ter nekaj gosti iz tujine. Na srečanju sta bila tudi dva tekmovalna dneva, ki sta odloČila o novih smučarskih prvakih med novinarji. Kot smo že poročali, je v veleslalomski tekmi med članicami zmagala Marjeta Šoštarič (Delo), med veterankami pa Alenka Leskovic (Delo). Med člani je bil v veleslalomu najhitrejši Uroš Mencinger (Večer), med veterani Rajko Ocepek (Kmečki glas), med superveterani pa Bine Rogelj (PIL). V smučarskih tekih je med veterani zmagal Janez Čadež (TV Slovenija), med člani Matjaž Albreht (RAS), med superveterani pa Tone Fornezzi (Dnevnik). Najhitrejša članica je bila Marjeta Šoštarič, najhitrejša veteranka pa Katja Roš (Delo). V kombinaciji je med člani zmagal Matjaž Albreht, med članicami Marjeta Šoštarič, med veterani Janez Čadež, med veterankami Alenka Leskovic, med superveterani pa Bine Rogelj. Na srečanju je sodelovalo okoli stodvajset tekmovalcev in tekmovalk, med njimi smo bili tudi Glasovci. Najbolje pa se je izkazal naš fotoreporter Gorazd Šinik, ki je dobil srebrno medaljo v veleslalomu. V kombinaciji je bila Danica Dolenc med veterankami peta, Vilma Stanovnik pa peta med članicami. Igor Slavec je bil šesti med člani, Štefan Žargi pa zaradi odstopa v veleslalomu nima uvrstitve v kombinaciji. V tekih je bil med člani osemnajsti. • (vs) PLAVANJE Alenki trije rekordi, triglavu 24 kolajn V Ljubljani je bilo posamično prvenstvo za kadete in mladince v plavanju. Alenka Kejžar je popravila kar tri kadetske rekorde Slovenije. Med mladinci je bil najboljši od Triglavanov Marko Milenković s 4 zlatimi medaljami, skupno pa so plavalci Triglava osvojili 24 medalj. Rezultati: prvi dan: kadeti: 400 m kravi: Goran Jurak NC 4.09,49, 5. Jure Grobovšek TK 4.27,37, 7. Aleš Aberšek TK 4.31,86; 4 x 200 m kravi: Ilirija Ljubljana 8.22,85, 3. Triglav Kranj (Oberstar, Aberšek, Gašperlin, Grobovšek) 8.48,86. Kade-tinje: 100 m prsno: Alenka Kejžar RR 1.17,12 100 m hrbtno: Alenka Kejžar RR 1.06,88 državni rekord, 4. Anita Amidič TK 1.17,43 200 m mešano: Alenka Kejžar RR 2.28,25; Mladinci: 400 m kravi: Sergej Koncilja RRT 4.05,30, 5. Miha Resman TK 4.19,14; 8. Andrej Studen TK 4.30,53; 100 m hrbtno: Marko Milenković TK 1.00,56; 3. Jure Kirbiš TK 1.01,42; 4. Jaka Zaplotnik TK 1.05,00; 200 m mešano: Marko Milenković TK 2.14,08; 3. Jure Kirbiš TK 2.15,52; 6. Miha Resman TK 2.21,90; 8. Jaka Zaplotnik TK 2.24,58; 4 x 200 m kravi: Ljubljana 8.17,00; 2. Triglav Kranj (Milenković, Resman, Zaplotnik, Kirbiš) 8.22,18; mladinke: 100 m prsno: Katja Pečin LL 1.16,20; 3. Meta Suhadolnik TK 1.19,63; 8. Polona Studen TK 1.24,09; 100 m hrbtno: Teodora Voršič IL 1.07,77; 6. Alenka Jereb TK 1.12,39; 200 m mešano: Eva Breznikar LL 2.23,73; 2. Alenka Jereb TK 2.29,99; 4 x 200 m kravi: Ljubljana 8.50,71; 5. Triglav Kranj (Suhadolnik, Puškar, P. Studen, Jereb) 9.29,21. 2. dan kadeti: 200 m kravi: Goran Jurak NC 1.56,41; 8. Jure Grobovšek TK 2.10,38; 200 m hrbtno: Igor Markovič LL 2.13,40; 8. Marko Oberstar TK 2.29,95; 400 m mešano: Goran Jurak NC 4.49,24; 7. Andraž Gašperlin TK 5.20,69; 4 x 100 m kravi: Ilirija Ljubljana 3.52,02; 5. Triglav Kranj (Oberstar, Aberšek, Gašperlin, Grobovšek) 4.15,13. Kadetinje: 200 m hrbtno: Alenka Kejžar RR 2.21,75 državni rekord, 6. Nataša Štefe TK 2.47,42; 400 m mešano: Alenka Kejžar RR 5.18,79; mladinci: 200 m kravi: Iztok Skrabar LL 1.56,60; 3. Jure Kirbiš TK 1.59,09; 4. Andrej Studen TK 2.04,76; 5. Simon Mladenovič 2.04,89; 8. Miha Resman TK 2.12,32; 200 m hrbtno: Marko Milenković TK 2.09,74; 2. Jure Kirbiš TK 2.16,73; 3. Jaka Zaplotnik TK 2.18,65; 400 m mešano: Marko Milenković TK 4.40,29; 3. Miha Resman TK 4.51,91; 6. Jaka Zaplotnik TK 5.00,35; 8. Andrej Studen TK 5.07,65; 4 x 100 m kravi: Ljubljana Ljubljana 3.45,02; 2. Triglav Kranj (Kirbiš, Milenković, Resman, Studen) 3.48,93; mladinke: 200 m kravi: Tina Šulc LL 2.10,57; 6. Meta Suhadolnik TK 2.15,45; 200 m hrbtno: Teodora Voršič IL 2.26,47; 5. Alenka Jereb dTK 2.31,00; 400 mešano: Eva Breznikar LL 5.05,33; 2. Alenka Jereb TK 5.14,31; 7. Meta Suhadolnik TK 5.28,11; 4 x 100 m kravi: Ljubljana Ljubljana 4.08,39; 6. Triglav Kranj (Suhadolnik, Puškar, P. Studen, Jereb) 4.27,83 ;*3. dan kadeti: 100 m kravi: Goran Jurak FNC 53,88 (državni rekord 1500 m kravi); Tomaž Majdič IL 17.12,62; 2. Jure Grobovšek TK 17.24,04; 200 m delfin: Peter Naglic FR 2.22,12; 2. Aleš Aberšek TK 2.24,60; 200 m prsno: Alenka Kejžar RR 2.38,96 (državni rekord. Mladinci: 100 m kravi: Iztok Škabar LL 0.53,44; 3. Jure Kirbiš TK 0,54,56; 1500 m kravi: Ivan Govše LL 16.31,14; 2. Marko Milenkovič Marko TK 16.33,00; 3. Miha Resman TK 17.11,14; 200 m prsno: Marko Golob LL 2.26,31; 2. Marko Milenković TK 2.35,38; 4 x 100 m mešano: Ljubljana Ljubljana 4.07,62 državni rekord; 2. Triglav Kranj (Milenković, Kirbiš, Mladenovič, Studen) 4.13,66 Mladinke: 800 m kravi: Mojca Ocvirk LL 9.15,74; 3. Alenka Jereb TK 9.29,77. Rado Mladenovič Kranjčanke in ločanke poskrbele za presenečenje Kranj, 22. februarja - Minuli konec tedna so vse najboljše gorenjske košarkarske ekipe gostovale. V zeleni skupini so košarkarji Triglava gostovali v Domžalah in izgubili z domačo ekipo Heliosa z rezultatom 83:76 (38:36). V I. slovenski košarkarski ligi so Kranjčanke gostovale v Mariboru in presenetljivo, a zasluženo premagale ekipo Apisa. Zmagale so z rezultatom 57:68 (28:38). Tudi Ločanke so z gostovanja prinesle pomembni točki. V Rogaški Slatini so premagale ekipo Kozmetike Afrodite z rezultatom 66:69 (35:31). V boju od 7. do 12. mesta pa so košarkarice Jesenic gostovale v Domžalah in premagale ekipo Induplati z rezultatom 66 : 68 (31 : 36). • V. S. KK KOKRA - LIPJE - KK LITIJA 94 : 76 (51 : 29) Kranj, 22. februarja - Športna dvorana na Planini, gledalcev 200, sodnika Geltar (Rad.) in Glušac (l j.). KK Kokra - Lipje: Remic 1, Stavrov 17, Mihajlovič 5, Ferjančič 12, Omahen 4, Dumenčič 12, Gantar 2, Horvat 13, Kolar 10, Ovin 5, Metelko 13. KK Litija: Merčon 14, Šepec 5, Pavliha 8, Mirtič 10, Ibisl 2, Prodan 32, Soršak 5. Zmaga domačih nikoli ni bila vprašljiva, saj gostje v vsem srečanju niso povedli niti enkrat, zadnje izenačenje pa dosegli pri izidu 7 : 7, nato pa dobili pravo lekcijo v vseh elementih košarkarske igre. Ni jim pomagala niti velika borbenost. Igralci Kokre - Lipja so zadeli 9 trojk, z dobro obrambo gostom ukradli veliko število žog, presekali mnogo napadov, prikazali številne domiselne kombinacije in izvedli mnogo protinapadov, najlepšega pa je z zabijanjem zaključil kapetan Stavrov. Pohvaliti je treba celo ekipo. Razlika se je iz minute v minuto večala in v drugem polčasu znašala že 30 točk (79 : 49). Proti koncu so domači nekoliko popustili, gostje pa ublažili poraz. Pohvaliti je treba dve stvari. Sodnico Žaklino Glušac iz Ljubljane, kar je v ligi redkost in s katero so bili zadovoljni vsi igralci. Drugo pa je uprava kluba, ki je poskrbela za nagradno žrebanje vstopnic. Nagrade so prispevali prodajalna Kokra, pizzeriji Podmornica in Romano ter Cafe - restaurant Yasmin. To je bila že 14. zaporedna zmaga igralcev Kokre - Lipja, v soboto pa gostujejo v Zagorju, kjer napovedujejo petnajsto. To bi jim zagotovilo prvo mesto na lestvici ter kvalifikacijski boj za uvrstitev v rdečo skupino I. SKL. A. Gasser PRVENSTVO TRŽIŠKIH OSNOVNOŠOLCEV Križe - Prizadevni člani namiznoteniške sekcije TVD Partizan Križe ter ŠŠD Osnovne šole Križe so pripravili šolsko prvenstvo v namiznem tenisu. Nastopili so učenci in učenke od 1. do 8. razreda, seveda razdeljeni v dve starostni skupini. Rezultati - ml. učenci: 1. Bine Rozman, 2. Žiga Jazbec, 3. Luka Peternel, 4. Jernej Nučič, 5. Žan Košir; mL učenke: 1. Mateja Muzik, 2. Maja Tozman, 3. Maja Teran, 4. Darja Teran, 5. Anja Stale; st. učenci: 1. Matej Poljanšek, 2. Klemen Snedic, 3. Anže Žepič, 4. Matjaž Mali; st. učenke: 1. Andreja Mežek, 2. Vesna Šparovec, 3. Andreja Jenko, 4. Urška Žepič, 5. Katja Nučič. Janez Kikel Strelci ššd Mojstrana najboljši Javornik - Na avtomatskem strelišču je bilo občinsko tekmovanje šolskih športnih društev jeseniške občine v streljanju z zračno puško. Zmagala je ekipa osnovne šole 16. december Mojstrana v postavi Grega Pintar, Miha Pintar in Franci Potočnik, druga je bila ekipa ŠŠD Tone Čufar Jesenice (Zdravko Basara, Zlatko Malic in Gašper Kljukovič), tretja pa ekipa ŠŠD Karavanških kurirjev NOB Koroška Bela (Davor Srebrenovski, Mirsad Kičin in Boštjan Žigon). Posamezno je bil najboljši Grega Pintar pred Mihom Pintarjem in Zlatkom Maličem. J. Rabič V- KEGLJANJE Poraza na gostovanjih Kranj, 25. februarja - V ženski AS ligi so kegljavke Triglava gostovale v Gorici in izgubile s 2474 : 2445. V I. moški republiški ligi pa je Triglav gostoval pri Rudarju in izgubil s 5238 : 5064. V 15. kolu gorenjske kegljaške lige so bili doseženi naslednji izidi: Adergas : Bled 4982 : 4864, Sava : Lubnik 5024 : 4908, Simon Jenko : Triglav 4948 : 4959, Kranjska Gora : Jesenice 4971 : 4997 in Ljubelj : Elan 4936 : 4917. Vodi Sava pred Jesenicami in Kranjsko Goro. • T. Bolka Žiga bajt najhitrejši Kranjska Sava je odnesla z državnega prvenstva v ci-klokrosu tri zmage. Krško, 23. februarja - Državno prvenstvo v ciklokrosu je bilo v Krškem. Tekmovati je bilo mogoče tudi z MTB kolesi. Med mlajšimi pionirji je zmagal Tomaž Otorepec (Rog), Luka Meli-hen (Sava) pa je bil tretji. Med starejšimi pionirji so prva tri mesta osvojili kolesarji Save Sašo Berce, Matej Stare in Uroš Šilar. Med mlajšimi mladinci je zmagal Tadej Valjavec (Sava) pred kolesarjema Roga Miho Jakofčičem in Leonom Bergantom, med starejšimi mladinci pa je zmagal Žiga Bajt (Sava), ki je bil najhitrejši med vsemi. Med člani je zmagal Marjan Jauk s Ptuja, Andrej Sajovec (Sava) pa je bil drugi. # M. Kavaš r HOKEJ MLADINCI JESENIC ŽE PRVAKI V nedeljo so v derbiju ml. državnega prvenstva v Ljubljani jeseniški mladinci zmagali in si tako že zagotovili 1. naslov državnih prvakov Slovenije v svoji konkurenci Olimpija Hertz : Jesenice 2 : 5 (2 : 2, 0 : 1, 0 : 2). Strelci za Jesenice: Mahkovic 3, Poljanšek, Sodja Anže. Rezultati ostalih jeseniških selekcij. DP mlajši pionirji: Jesenice : Bled 9 : 1 (4 : 0, 3 : 0, 2 : 1) V kategoji mlajših pionirjev je v vodstvu Olimpija, pred Jesenicami, Bledom in Mariborom. V kategoji st. pionirjev pa so v vodstvu Jesenice, pred Olim-pijo, Triglavom in Cinkarno. Drugo marčevsko nedeljo na Pokljuki Drugi pokljuški maraton Kranj, 25. februarja - Organizacijski odbor pri Šport Commerce v Kranju, odbor vodita predsednik Ludvik Tepina in podpredsednik Borut Farčnik, bo še do srede, 4. marca, sprejemal pisne prijave za to veliko tekaško prireditev, ki bo v nedeljo, 8. marca, dopoldne na Pokljuki. Prijave je treba poslati na naslov Šport Commerce Kranj, Partizanska 37, startnino 500 tolarjev pa je treba nakazati na žiro račun Šport Commerce Kranj, št. 51500 - 603 - 32405 skupno z navedbo kategorije z oznako "Pokljuški maraton". Prijave bodo sprejemali še na dan tekmovanja do pol devete ure v Šport hotelu, vendar bo startnina višja, ne 500, ampak 800 tolarjev. Startne številke bodo na dan tekmovanja delili v Šport hotelu, ob tej priložnosti pa bo moral tekmovalec povedati, ali bo tekel 42 ali 21 kilometrov. Startni kartončki bodo za 42 kilometrov rdeči in 21 kilometrov modri. Na Pokljuki bo trojni spored. Na sporedu bo tek na 21 kilometrov v klasični tehniki in na 42 kilometrov v prosti tehniki, pravico nastopa pa imajo domači in tuji tekači, ki so bili letos januarja stari 18 let in so člani ene od smučarskih organizacij. Družine (najmanj trije člani) pa bodo tekli na 8 kilometrov. Ob pol desetih bo start teka na 21 kilometrov, ob 9,45 start družinskega teka in ob 10,15 start maratona. Ciljni limit bo 13. ura za 21 kilometrov in 16. ura za 42 kilometrov. Moški bodo razdeljeni v pet starostnih kategorij: AK1 18 - 29 let (letnik 73 - 62), AK2 30 do 39 let (letnik 61 - 52), AK3 40 - 49 (letnik 51 do 42), AK4 50 do 59 (41 - 32) in AK5 60 in več let (letnik 1931). Ženske pa v štiri starostne skupine: AK6 18-29 (letnik 73 do 62), AK7 30 - 39 (letnik 61 do 52), AK8 40 - 49 (letnik 51 do 42) in AK 9 50 in več let (letnik 1943 in starejše). • J. Košnjek Pohod na bleščečo planino Kranj, 25. februarja - Planinsko društvo Kranj organizira udeležbo na 14. spominskem pohodu k bunkerju padlih gorenjskih partizanov in naprej do koče Slovenskega planinskega društva iz Celovca na Bleščeči planini. Posebni avtobus bo odpeljal iz Kranja v nedeljo, 1. marca, ob 7. uri izpred hotela Creina v Kranju do Šentjakoba na Koroškem. Kdor bo plačal startnino, bo dobil kontrolni kartonček. Vodnika izleta Janez Ravnihar in Rudi Burgar priporočata zimsko opremo in smučarske palice. V obeh smereh bo hoje dobre tri ure. Vrnitev v Kranj je planirana v popoldanskih urah. • J. K. Slovesnost Planinske zveze Slovenije Izbor najboljših dosežkov Ljubljana, 24. februarja - Kot smo na kratko že poročali, je Planinska zveza Slovenije pripravila minulo sredo svečanost ob razglasitvi svojih najboljših športnikov. Tokrat je poleg plezalcev in alpinistov v izbor prvič uvrstila tudi alpinistične smučarje. V športnem plezanju so se na prva tri mesta uvrstili Miran-da Ortar, Metka Lukančič in Simona Škarja pri članicah ter Tadej Slabe, Vili Guček in Marko Lukič pri članih; med mladinci sta v ospredju Stanko Zidan in Nataša Stritih. Za najboljša dosežka so izbrali prvenstveno smer Tadeja Slabeta "Smer za staro Kolo" v Mišji peči in 19. mesto na tekmi za svetovni pokal Mi-rande Ortar. Alpiniste so anketiranci razvrstili takole: 1. Slavko Svetičič, 2. Marko Prezelj, 3. Andrej Štremfelj. Kot najpomembnejši vzpon v Sloveniji je bila ocenjena prvenstvena smer prek severne stene Šit z imenom Čubi (Jeglič - Karo), v tujih Alpah je imel največji odmev prvenstveni vzpon Svetičiča v Grandes Jorasses, v južnoameriških Andih je prvo mesto pripadlo prvenstvenemu vzponu v Fortalezi (Lukič - Praprotnik), v Himalaji pa je najvišje ocene prejel vzpon na Južni Kanč (Prezelj - Štremfelj), ki so ga razglasili tudi kot prvega v svetu. Pri alpinističnih smučarjih so si prva tri mesta priborili Da-vo Karničar, Borut Črnivec in Andrej Terčelj. Za najboljši ekstremni smuk so izbrali spust po severovzhodni steni Eigerja (Karničar).« S. Saje T* DRSANJE Uspešni jeseniški drsalci Jesenice - V drsalnem klubu na Jesenicah imajo mlade nadarjene drsalke in drsalce, ki že dosegajo lepe rezultate na različnih tekmovanjih. Na tekmovanju »Slovenija 92«, ki so ga v Ljubljani organizirali člani drsalno-kotalkar-skega kluba Olimpija, so dosegli tri zmage, Grega Urbas je bil najboljši pri pionirjih C, Tanja Sotlar pri pionirkah C in Melita Čelesnik pri pionirkah A. V svojih skupinah so bile uspešne še Alenka Zidar, Tea Logar, Eva Pirih, Alenka Mrak in Tina Berlot. Ekipno so zasedli 3. mesto. V klubu so letos pripravili že dve predstavitvi drsanja: v Kranjski Gori za turiste, v dvorani Podmežaklja na Jesenicah pa za osnovnošolce. Sedaj se pripravljajo na veliko mednarodno drsalno tekmovanje, ki bo od 20. do 22. marca na Jesenicah. J. Rabič Tekma za konec sezone Tržič, 20. februarja - Hokejskodrsalni klub Partizan iz Tržiča vzorno skrbi za drsališče za Virjem in za zaključek sezone so pripravili tekmovanje v hitrostnem drsanju. Med predšolskimi otroki so bili najhitrejši Nejc Japelj, Tjaša Žnidaršič in Sonja Božič, pri fantih Martin Belhar, Anže Jazbec, Milan Pintarič in Iztok Jenko, med dekleti pa Patricija Hribernik pred Vanjo Krmelj, Tino Žnidaršič in Eniso Begovič. • J. Kikel PARA SKI Na kobli in v lescah Radovljica, 25. februarja - Alpski letalski center in Smučarski klub Radovljica organizirata I. državno prvenstvo v para skiju, ki bo na smučišču Kobla in na leškem letališču. V petek, 28. februarja, bosta na Kobli dve vožnji veleslaloma, popoldne ob 16,30 pa bo otvoritev prvenstva v Lescah. V soboto bodo padalci skakali v cilj na Kobli, v nedeljo pa bodo skoki na leškem letališču. Tekmoval bo tudi lanski svetovni prvak v paraskiju Roman Po-gačar. • J. Šolar ODMEVI V rubriki Odmevi, Prejeli smo objavljamo pisma bralcev po presoji in izboru uredništva. Vse, ki nam pišejo, prosimo, da pisma niso daljša od 60 tipkanih vrstic. Daljša pisma smo prisiljeni krajšati, ne glede na vsebino. Vabimo k sodelovanju! Pišite na naslov: Gorenjski glas, Moše Pijadeja 1, 64000 Kranj, za rubriko Odmevi. Nezakonito povečanje prispevkov V zvezi s polemiko o nezakonitem dviganju oskrbnin v vrtcih, v kateri je bila omenjena tudi občina Škofja Loka, želimo zaradi pravilnega in celovitega prikaza dejanskega stanja v občini pojasniti naslednje: 1. Trditev, da je o povišanju oskrbnin v občini Škojja Loka sklepal občinski Izvršni svet, ne drži. Prispevki staršev so se doslej povečevali po sklepu odbora za razvoj občinske skupnosti otroškega varstva iz aprila 1989, kije predvidel mesečno valorizacijo prispevka z rastjo življenjskih stroškov. 2. Zadnje povišanje je bilo izvedeno novembra 1991. Prispevki staršev so decembra in januarja ostali nespremenjeni. 3. Po zadnjem navodilu Ministrstva za zdravstvo, družino in socialno varstvo z dne 7. februarja 1992 bo prispevek ostal nespremenjen tudi februarja, marca pa bo usklajen s sklepom vlade. 4. Republiška metodologija povečevanja prispevka staršev je doslej povsem zanemarjala ekonomsko komponentno cene, ki si ji v inflacijskih razmerah ni mogoče izogniti. Zadrževanje višine prispevka staršev je povzročalo dodatne pritiske na sredstva občinskih proračunov, siromašenje, kvalitete storitev in nezadovoljstvo staršev zaradi visokih (resda redkejših) povečanj prispevkov staršev. 5. V tehtanju med neustrezno dosedanjo politiko republike in nezmožnostjo Občinskega proračuna za zagotovitev dodatnih sredstev za pokrivanje izpadov ter s ciljem ohranitve standarda storitev v vrtcih smo se v občini odločili za pristop k spremljanju inflacije, ki je bil za uporabnika manj boleč in ki je zagotavljal ohranjanje realnega prispevka staršev s sprotno mesečno valorizacijo prispevka. 6. Po omenjenem navodilu Ministrstva bo prakso tekoče mesečne valorizacije prispevka v pri- Žndnie vrevzela tudi republika. kofja Loka, 12. februarja 1992 Pomočnik sekretarja Sekretariata za družb, razvoj Srečko Erznožnik Ali volitve, ali nova vlada Gorenjski glas, 7. februarja 1992 V petek, 7. februarja, so lahko vaši bralci prebrali povzetek razgovora z gorenksimi poslanci v zborih slovenske skupščine. Tematika je bila aktualna in za širši krog bralcev zanimiva, zato bi rad svoje volilce obvestil, da za skupno mizo žal nisem bil povabljen. Žal pravim zato, ker bi prav rad dodal nekaj svojih misli, ne nazadnje pa zato, ker tako ni bil zastopan tudi noben poslanec SDP. V zboru združenega dela sem kot poslanec izvoljen za področje socialnega varstva in bi tako lahko tudi s tega področja dodal nekaj misli k razpravi. Prosim vas. če in ko boste organizirali še kakšne podobne razprave, da me povabite k sodelovanju, moje pismo pa objavite v pismih bralcev. Lep pozdrav! Peter Stare l.r. - Pismo gospodu Ivanu Mlakarju -delegatu v zboru KS Gorenjski glas, januarja 1992 Precej si se razpisal o odstopu sveta KS Cerklje. Omenjaš boj za demokracijo in civilno oblast ter opozicijo svetu KS. Poglejva, kako sem jaz videl tvoj boj za »demokracijo«. Seznanjen si bil s težavami pokopališke uprave. Prosil sem te, ker ni bilo denarja za nabavo nove motorne žage, nujno potrebne pri ureditvi pokopališča, za pomoč. Žal sem dobil nekoristen nasvet - kupite žago na električni pogon. Po odstopu sveta KS si se med izvajanjem ankete oglasil tudi pri meni, z željo po nadaljnjem sodelovanju. To sem sprejel, pojasnil sem ti, da moramo dokončati začeto delo, to je streha nad Plečnikovo umetnino in nabava nove motorne žage, ter ureditev pokopališča, kolikor bo to dopuščal denar. Potem je v Gorenjskem glasu izšel tvoj članek o odstopu sveta KS. Na seji sveta KS, kjer smo obravnavali tvoje pisanje, sem te vprašal; kaj je to civilna oblast? Ostal sem brez odgovora, toda ne brez posledic. Ti dve besedi sta pri tebi razvrednotili enoletno delo pokopališke uprave, ki smo ga opravljali brezplačno. Stroške telefona in prevoza smo plačevali sami. Ker očitno nisi pozabil, da si še dolžan odgovor na zgoraj zastavljeno vprašanje, se je na zboru občanov na tvojem spisku »grešnikov« znašla tudi pokopališka uprava. In glej, spoštovani delegat, tu si se posluževal neresnic. Trdil si, da se na pokopališču nahajajo vtičnice za električni tok na vsakih 50 metrov. Presenečen sem bil nad tvojo kritiko, zato sem zahteval, da mi te vtičnice pokažeš. Navzoč si bil pri primopredaji na pokopališču. Tam si lahko videl kupljeno kritino, namenjeno za streho nad Plečnikovo umetnino, zato se čudim, zakaj to omenjaš še v drugem pismu. Omenjenih vtičnic nismo videli in glej, zopet si se zatekel k neresnici z besedami: »Tega jaz na zboru krajanov nisem rekel.« Po pojasnilu člana novega sveta KS gospoda L. S., da si to govoril, sem te spomnil, da si bral z listka in da si od četrtka zvečer do sobote opoldne lahko pozabil in da ti ne zamerim. Seznanjen si bil tudi, da smo nabavili novo motorno žago. Veš iz stare je kapljalo olje pri obžagovanju meje tudi po spomenikih, zato meje nismo ob-žagali. V drugem tvojem sestavku si zopet kritiziral naše delo. Očitaš veliko zanemarjenost pokopališča. Kmj misliš, ali je res v enem letu iz enega najlepših pokopališč postalo eno najbolj zanemarjenih. Mislim, da si gledal skozi bolj temna očala in prišel do teh zaključkov. Lahko si videl tudi ob vhodu in vzhodni strani zabojnika za smeti in odpadke, ki sta se pogosto in redno praznila. Večkrat omenjaš boljševiško šolo. Po tvojih dejanjih sodim, da jo sam dobro poznaš. Grožnje, laž, nestrpnost in maščevalnost prav gotovo ne sodijo k boju za demokracijo. Besede, ki si jih ob primopredaji izrekel meni: »Ne sej vetra, da ne boš žel viharja«, razumem kot grožnjo, pa tudi, če jih izreče še večji borec za demokracijo. Na koncu bi ti rekel še tole: Človek, ki se pri 55. letih začne baviti s politiko, se lahko primerja s človekom, ki se pri teh letih nauči voziti kolo. Oba povzročata težave, kjer se pojavita, svojih napak se pa težje zavedata. Lep pozdrav! Cerklje, 7. februarja 1992 ing. Alojz Mezeg Spoštovani predsednik ZZD Jože Zupančič! (drugič) V maniri najinega javnega dopisovanja se ponovno oglašam delno na vaš odgovor na moje prvo pismo, delno pa v zvezi z vašim vodenjem seje zbora združenega dela dne 12. februarja 1992. V razpravi na tej seji ste na zboru predlagali, naj sprejme sklep, s katerim zavrača vladni predlog lastninskega zakona. O stvari smo razpravljali in sklepali izven dnevnega reda, torej brez ustrezne točke, pač v skladu z Vašo taktiko, da o lastninski zakonodaji sicer govorimo, a formalno razprave ne odpiramo (sicer bi kljub Vašemu dušebriž-ništvu utegnil skozi skupščinsko rešeto priti Vam in Vašim somišljenikom neugoden zakon). Kljub mojemu opozorilu na to proceduralno napako niste reagirali, čeprav je poslovnik glede Vaših dolžnosti v takem primeru jasen: »Govornik sme govoriti le o vprašanju, ki je na dnevnem redu. Če se govornik ne drži dnevnega reda, ga predsednik opomni. Če se govornik tudi po drugem opominu ne drži dnevnega reda, mu predsednik lahko vzame besedo. Zoper odvzem besede delegat lahko ugovarja. O ugovoru odloči zbor brez obravnave.« (Poslovnik skupščine Republike Slovenije, 110. člen). Predlog sklepa, s katerim del zbora združenega dela (na Vašo iniciativo) skuša ponovno zaustaviti nastajajoče soglasje o la-stinski zakonodaji, ste med drugim oprli na trditev: »Druga možnost po mnenju komisije pa je, da ZZD vladnega predloga zakona o lastninjenju podjetij ne sprejme.« Ta trditev je neresnična, na kar sem kot član komisije za spremljanje in izvajanje poslovnika v razpravi opozoril. Zahteval sem, da poslance seznanite s pisnim mnenjem komisije, ki se v zvezi s tem glasi: »Komisija je menila, da je v postopku sprejemanja zakona o lastninskem preoblikovanju podjetij možno nadaljevati z usklajevanjem med zbori. Glede na to, da sta Družbenopolitični zbor in Zbor občin sprejela predlog zakona z amandmaji, Zbor združenega dela pa ga je sprejel kot osnutek, bi Zbor združenega dela seveda moral sprejeti odločitev, da bo obravnaval predlog zakona. V primeru, če bi vlada kot predlagatelj zakona predložila nove amandmaje k predlogu zakona in bi Zbor združenega dela kak tak amandma sprejel, bi se potem lahko normalno nadaljeval postopek usklajevanja med zbori, dokler zakon ne bi bil sprejet v enakem besedilu v vseh treh zborih. Ob tem pa seveda obstaja tudi še možnost, da bi vlada predlagala umik predloga zakona, kije sedaj v postopku in predložila zborom v obravnavo nov zakon.« Zanimivo je, da pisno mnenje komisije za poslovnik kljub moji urgenci poslancem Zbora združenega dela ni bilo razdeljeno. Mojo zahtevo, da se ustrezno gradivo razdeli ste preslišali, mojo drugo urgen-co s tem v zvezi pa ste arogantno zavrnili. Alije to moč razumeti v smislu stare arabske modrosti, da se tisti, ki mu v razgovoru zmanjka stvarnih argumentov, posluži žalitev in zmerjanja ? Ta arabska modrost ima tudi nadaljevanje: komur ne zadošča, da Naročila za objavo sprejemamo vsak dan od 6.30 do 17. ure osebno v oglasnem oddelku (Bleivveisova 16 v Kranju) ali po telefonu 217-960. 218-463 in 211-860. Besedilo Vašega sporočila lahko pošljete tudi po telefaxu (215-366 ali 213-163). Objave za torkov Gorenjski glas sprejemamo do ponedeljka do 12. ure, za petkovo številko pa do četrtka do 12. ure. Sodelujte z nami -uspeh bo Vaš! OBRATOVANJE DRSALIŠČA V KRANJU - Drsališče v Kranju bo obratovalo še do vključno 8. marca. Rekreacijsko drsanje je ob petkih, sobotah in nedeljah. Cena vstopnice (s čajem) ostaja nespremenjena, 50 tolarjev. Dopoldne pa je ledena ploskev namenjena šolskim skupinam. Cena za dve šolski uri drsanja je 35 tolarjev na učenca. DNEVI UGODNEGA NAKUPA VOZIL RENAULT v Alpetour Remont Kranj, tel.: 064/223-276. Še ta teden priložnost za ugoden nakup vozila Renault. Cene nekaterih vozil z vsemi dajatvami: R 4 GTL 8.840 DEM v SLT, R 5 od 12.860 DEM v SLT, R 19 CHAMADE GTS 22.080 DEM v SLT. Odkupimo tudi vaše rabljeno vozilo. @©5M!E5JMEnGLAS NAJ VTŽA -FEBRUAR 1. Srečno mlada Slovenija - ansambel Lojzeta Slaka 247 glasov 2. Jamniška - ansambel Obzorja 169 glasov 3. Bodeča neža - ansambel Jevšek 46 glasov 4. Vračam se v Slovenijo - ansambel Jožeta Burnika 16 glasov 5. Sejem na Jesenicah - ansambel Slovenski muzikanti 15 glasov NAJ VIŽA je na sporedu vsako nedeljo ob 11. uri v oddaji Po domače na kranjskem radiu, ponovitev ob sredah ob 10. uri! KUPON št. 4 FEBRUAR Skladba _ Ime in priimek - Naslov POKROVITELJA NAJ VIZE Predlog za marec _ Kupon nalepljen na dopisnico, pošljite na naslov: Radio Kranj, Slovenski trg 1, 64000 Kranj. žali in zmerja, končno uporabi fizično nasilje. Naj končam. V prvem pismu sem Vam zastavil nekaj vprašanj. Kljub temu da ste mi v »odgovoru« očitali nabuhlost in strankarsko oholost, niste odgovorili na nobeno od postavljenih vprašanj. Včeraj na seji sem želel odgovor na vprašanje, ali imamo zakon o lastninjenju na dnevnem redu. Niste mi odgovorili. Zahteval sem, da razdelite pisno gradivo - mnenje komisije za poslovnik - vsem poslancem ZZD, ker ste ga v obrazložitvi svojega predloga (napačno!) citirali. Gradivo ni bilo razdeljeno. Sklep o zavračanju lastninske zakonodaje, ki ste ga sprejeli ob prisotnosti 41 poslancev (morda je kdo glasoval z obema rokama), je zato povsem nelegitimen in sprejet v nasprotju z veljavnimi predpisi. Prepričan sem, da bodo tudi ta dejstva vplivala na tiste vnuke, v katerih spominu po lastni izjavi želite biti dobro zapisani. Kranj, 13. februarja 1992 Andrej Šter, poslanec ZZD, Narodna demokratska stranka IKlOhEN/^ • ŽIVLJENJE Z MODO IKlOhEN^ TRŽIČ • TRGOVINI NA DETELJICI IN V TRŽIČU Charles Webb DIPLOMIRfINEC Prevedle kranjske gimnazijke pod mentorstvom prof. Mihe Mohorja »Ne.« Ga. Braddock je segla po njegovi pijači. »Tako,« je rekla in jo vzela. »Pridi za trenutek v kuhinjo.« Benjamin je stresel z glavo, toda sledil ji je skozi nihajna vrata v kuhinjo. Ga. Braddock je odšla k pomivalni mizi in izlila pijačo, potem pa kozarec napolnila z vodo. »Ali mi ne moreš povedati, kaj te muči?« je rekla in ob lijaku s krpo brisala kozarec. »Mama, različne stvari me mučijo. Nekoliko me skrbi moja prihodnost.« »Tisto, kaj boš počel?« »Tako je.« Vrnila mu je kozarec. »No, še vedno nameravaš poučevati, ali ne?« je rekla. »Ne.« »Ne nameravaš?« je rekla. »No, kaj pa nagradna štipendija?« »Ne bom je vzel.« »Ne boš?« »Ne.« »No, Ben,« je rekla, »to se pa ne sliši preveč pametno, odreči se nečemu, za kar si se štiri leta trudil.« V kuhinjo se je s kozarcem v roki prerinil g. Terhune. »Se mi je zdelo, da si jo popihal sem noter,« je rekel. »Zdaj pa naj slišim dejstva o tej tvoji nagradni štipendiji.« »Ne bom...« »Pripoveduj mu o njej, Ben,« je rekla mama. »Imenuje se, štipendija Franka Halpinghama,« je rekel Benjamin. »Podeljuje jo kolidž. Omogoči mi dve leti šolanja na univerzi, če se odločim za poučevanje.« »No, in zakaj so izbrali tebe?« je vprašal g. Terhune. Benjamin ni odgovoril. »Tam je opravil nekaj pedagoške prakse,« je rekla njegova mama. »Dve leti je bil asistent. Zadnji semester so mu omogočili, da se je udeležil nižjega seminarja o ameriški zgodovini.« G. Terhune je srknil malo pijače. »No, ali si se že vpisal na kako visoko šolo?« je vprašal. »Da.« »Na Harvard in Yale,« je rekla mama. »In kako se že reče tisti tretji?« »Columbia.« G. Terhune je spet srknil malo pijače. »Izgleda, da si stvari prav dobro uredil,« je rekel. Benjamin se je obrnil in hitro stopil preko sobe k zadnjim vratom. Odprl jih je in odšel ven k robu bazena na vrtu. Nekaj trenutkov je stal in strmel v modro svetlobo, ki seje dvigala skozi vodo, potem je zaslišal, kako so se za njim odprla in zaloputnila vrata in je nekdo stopil proti njemu. , »Ben?« je rekla ga. Mc Quire. »Mislim, da je tvoje šolsko poročilo prav neverjetno.« Benjamin je pokimal. »Ali ima mar kdo večkrat svojo sliko v njem kot ti?« »Abe Frankel jo ima.« Ga. Mc Quire je zmajala z glavo. »Kakšen fantastičen rekord si dosegel! »Ben?« g. Calendar je prišel ven k bazenu in stisnil Benjaminu roko. »Čestitam,« je rekel. »Ali ste videli Benovo poročilo?« je vprašala ga. Mc Quire. »No, nisem.« »Da vidimo, ali se bom spomnila vseh tistih različnih stvari,« je rekla. »Ben, povej mi, če bom kaj pozabila povedati.« Od-kašljala se je in naštevala na prste, ko je govorila. »Kapetan po-hodniške ekipe. Vodja debatnega krožka. Najboljši v svojem razredu.« »Nisem bil najboljši.« »Oh?« »Z Abejem Frankelom sva bila enaka.« »O,« je rekla. »No, poglejmo, kaj še. Eden od urednikov šolskega časopisa. Asistent. Zmanjkuje mi prstov. Predsednik sveta svojega dijaškega doma. In še ta čudovita nagradna štipendija!« »Ali vas smem nekaj vprašati?« je rekel Benjamin in se nenadoma obrnil proti njej. »Seveda.« »Zakaj ste tako navdušeni nad vsemi temi stvarmi?« »Nad vsemi stvarmi, ki si jih počel?« »Oprostita mi,« je rekel g. Calender in dvignil kozarec. »Mislim, da ga bom ponovno napolnil.« Obrnil se je in se vrnil v hišo. Torek, 25. februarja 1992 KRONIKA UREJA: HELENA JELOVČAN 25. stran mmmmmziiGLAS Anton Šubic, v.d. predsednika Temeljnega sodišča Kranj Javnost hoče vedeti več kot sodišče lahko pove Na oddajo Dosje Elan bi sodišče morda lahko odgovorilo z novo oddajo Dosje o dosjeju. Kranj, 24. februarja - Na redni letni tiskovni konferenci, ki je bila minuli četrtek, je vršilec dolžnosti predsednika Temeljnega sodišča Kranj Anton Subic uvodoma postregel z zaskrbljujočim podatkom o naraščanju števila nerešenih zadev. Medtem ko so jih na Temeljnem sodišču, skupaj z občinskimi enotami, našteli 11.555, so v letošnje leto prenesli kar 14.603 nerešenih zadeve. Kot je dejal Anton Subic, je za to več razlogov. Kranjska "hiša pravice" je premajhna glede na število sodnikov, ki bi jih po sistemizaciji lahko zaposlili, a jih zaradi prostorske stiske ne morejo. Celo tisti, ki so, ne morejo optimalno delati, saj sta dva dneva, predvidena za obravnave, okleščena na dan ali največ poldrugega. »Ministrstvo za pravosodje smo prosili za pomoč, da bi iz pritličja izselili temeljno javno tožilstvo. Zanj vidimo idealne prostore v bivši stavbi kranjske policije na Stritarjevi. Občina je pokazala razumevanje, pripravljena bi jo bila prenesti v brezplačno uporabo ministrstvu za pravosodje oziroma nam. Iz ministrstva želenega odgovora nismo dobili, dogovarjanje je omejeno na pismeno dopisovanje, osebni stik je nemogoč, kar kaže njegov skrajno mačehovski odnos.« Naslednji tehtni vzrok, zakaj se nerešene zadeve kopičijo, so plače sodnikov. Za marsikoga je morda slabih 33 tisočakov, kolikor je sodnik zaslužil januarja brez dodatka za minulo delo in možne 10-odstotne na- grade za učinkovitost in kvaliteto dela, veliko. Sodniki se primerjajo s sebi sorodnimi, najpogosteje z odvetniki, ki so praviloma znatno bolje plačati in - odhajajo med odvetnike. Letos je eden že odšel, dva odhajata, prihajajo praviloma mlajši, manj izkušeni sodniki. »Bumerang, ki se vrača z begom sodnikov med odvetnike, smeši sodišče. Takšen odvetnik zlorablja zanke, ki jih je spoznal kot sodnik, in si na ta način utira pot do uspeha.« V ministrstvu za pravosodje pripravljajo nov zakon o sodiščih. Odziv nanj je bil s kranjskega sodišča minimalen. Ne zato, ker bi sodniki pri oblikovanju novega zakona ne želeli sodelovati, Anton Šubic je prepričan, da gre za popolno apatičnost; ministrstvo si je zakon po svoje zamislilo in ga bo takšnega tudi izpeljalo. »Na sodišču nihče ne ve, kje so delovne teze, ki menda so pripravljene, za reorganizacijo sodišč. Prejšnji teden so naši predstavniki na društvu sodnikov v Ljubljani dejali, da se hočejo aktivno vklju- daje Elana zaposluje tri, štiri od skupaj devetih gospodarskih sodnikov, še zdaleč ni edina. Elan je "samo" eden od devetnajstih stečajev, ki jih vodijo na kranjskem sodišču, poleg sedmih likvidacij. »Lani smo zaključili petnajst stečajev in pet likvidacij. Odprti ostajajo največji: Tekstilindus, BPT, Elan, nekatere Iskre. Vodenje stečajev, ki se pri nas dokaj tekoče odvijajo, so povzročili zastoje na področju reševanja gospodarskih sporov. Trenutno jih rešujemo 3500, z eno do dveletno zamudo. Samo z Elanom je povezanih okrog 150 gospodarskih sporov. Lani smo imeli okroglo 10.000 izvršb, iz katerih se razvijajo gospodarski spori. Teh ne obvladujemo ravno zaradi prioritete reševanja stečajev, ažurni pa smo pri izdaji izvršilnih sklepov.« Na registru so lani rešili okrog 1800 zadev, od teh skoraj 1200 vpisov in blizu 600 vpisov sprememb pooblaščencev. Novo zasebno podjetje je registrirano v dveh do treh dneh, če je priglasitev korektno narejena. Zal največkrat ni. »Niti izterjava niti registracija povprečno desetih podjetij na dan, ki nikoli ne bodo zaživela, ne sodita v sojenje. Zakonodaja ni ustrezna. Podjetje naj bi ustanovil tisti, ki ima res podjetniški interes in kapital,« pravi Vojko Pintar. Za konec pa še zanimiva podrobnost. S 1. marcem prihaja za predsednico Temeljnega sodišča v Kranju Joža Osolnik iz Škofje Loke. # H. Jelovčan (Ne)odvisnost sodstva ali sodišče in javnost "Za javnost je najbolj odmeven Elan. Včasih se zamegljuje vloga sodišča in sodnika. Poslovnik, zakon in navodila Vrhovnega sodišča nas zavezujejo, kako komunicirati z javnostjo. Razumemo novinarje, da hočejo prodreti v podrobnosti nekega odmevnega spisa. To je nemogoče, tudi nedopustno. Obstaja meja med tistim, kar ima javnost pravico zvedeti in kar mi lahko povemo, ne da bi škodili stranki, udeležencem v postopku, posameznikom in ne nazadnje avtoriteti in delu sodišča. Prav v zadevi Elan je bilo vprašanj, kdaj in kako boste odločili, veliko. So nedopustna. Ni res, da smo ustvarili informacijsko blokado, sodišče je bilo prizadeto v potrebnem miru za neko odločitev. Na oddajo Dosje Elan bi sodišče morda lahko odgovorilo z novo oddajo Dosje o dosjeju." čiti v proces preobrazbe sodstva. Po ustavi se mora izpeljati do konca prihodnjega leta, kdaj se bo - glede na dogajanja v republiški skupščini - je vprašanje. Pravosodje ne prenese šoka, korenita, hitra reorganizacija utegne zamajati delo sodišča, podobno kot leta 1979.« Anton Šubic je govoril tudi o informacijskem sistemu, ki iz ministrstva za pravosodje z zamudo prehaja na sodišče, povedal, da na težave, ki jih prinaša denacionalizacijski zakon v zemljiških knjigah, zakonodajalec ni mislil. Ročno strank ne morejo postreči, denarja za nove ljudi ali plačilo nadur in za nujno potrebne fotokopirne stroje ni. »Odklanjamo odgovornost za pripombe strank, ki terjajo: sodišče je pred leti vzelo, sodišče naj da takoj nazaj.« Vojko Pintar, vodja gospodarskega oddelka na Temeljnem sodišču v Kranju, je dejal, da zadeva Elan, čeprav od pro- Prijava je bila izmišljena Strankarska preganjavica Kranj, 24. februarja - 32-letna (upokojena) Jeseničanka Katarina M. je priznala, da si je dogodek, zaradi katerega so imeli gorenjski kriminalisti v minulih dneh precej dela, izmislila v strahu, ker bi se utegnil resnično zgoditi. 15. februarja nekaj pred poldnevom naj bi Katarino M. v podhodu za pešce na Jesenicah dohitel neznanec, ji na hrbet nastavil nekaj trdega in ji v srbohrvaščini velel, naj hodi naprej. Pri stavbi na Cesti maršala Tita 68 naj bi jo postavil k zidu, ko se je obrnila, je pred seboj zagledala maskiranega moškega s črno pleteno kapo prek glave, z izrezoma za oči. Neznanec ji je dejal, da so jo videli, ko je prejšnji dan obešala plakate za slovensko nacionalno stranko v Radovljici in okolici, ji zagrozil, da jo bodo iznakazili, ji šel z nožem po licih in dejal, da jo bodo izročili četnikom. Prestrašena ženska se je obrnila po pomoč k predsedniku slovenske nacionalne stranke Zmagu Jelinčiču, ki je dvignil na noge policijo in zahteval preiskavo. V njegovi prisotnosti so Katarino M. tudi zaslišali, vendar pa na kraju domnevnega dogodka niso našli nikakršnih sledi, ki bi ga potrjevale. Kasneje je Katarina M., kot rečeno, priznala, da si ga je izmislila. • H. J. 2 občnega zbora tržiških gorskih reševalcev Pohvala strokovnosti in delavnosti Tržič, 22. februarja - Člani postaje G RS Tržič so na sinočnjem z boru ocenili, da je treba vztrajati pri spremljanju dogajanj v gorah m opozarjanju prebivalstva o nevarnostih. Lani so le šestkrat odšli "a reševanje ponesrečencev, med katerimi niso bili samo planinci. Njihovo usposobljenost in prizadevnost je pohvalil tudi načelnik slovenske G RS Danilo Škerbinek. lavinskih psov, tnje inštruktorji GRS, dva reševalca - letalca in Načelnik postaje GRS Tržič Tone Kralj je naštel le šest reševalnih akcij v lanskem letu. Kot je omenil, je pri prvi šlo za varovanje skupine tabornikov Pred nenadno nevarnostjo planov, pri zadnjih dveh pa za reševanje ponesrečenega gozdnega delavca in traktorista. Ugotovil je, da so s 324 urami za vsa reševanja povečali njihovo Učinkovitost, imeli pa so tudi 3 j*kcije manj kot leto poprej. Izboljšanje je pripisal tudi vztrajanju pri preventivnem delu, SaJ stalno nadzirajo 12 točk v Sorah in o dogajanjih, zlasti o Nevarnostih, redno obveščajo Prebivalce po radiu. Razen te-8a so spremljali več izletov domačih planincev in šolarjev ter skrbeli za varnost smučarjev na zelenici. - Člani postaje - sedaj imajo J3 aktivnih in 1 pripravnika -^° veliko storili za obnavljanje *nanja. Poleg rednih tečajev in , *J so se strokovnega usposa-D,janja udeležili trije vodniki dva minerja snežnih plazov. V moštvu, ki ima tudi dva zdravnika, je kar sedem članov opravilo še radioamaterski izpit. Kljub obsežnemu izobraževalnemu delu in sodelovanju pri teritorialcih med vojno so reševalci našli dovolj časa tudi za športna tekmovanja in moči za prostovoljna dela. S programom dela za letos so si začrtali podobne naloge. O njih je načelnik Gorske reševalne službe Slovenije Danilo Škerbinek menil, da jih bo postaja s toliko aktivnimi člani sposobna izpolniti brez večjih težav; to naj bi šlo še lažje po dokončni ureditvi statusa GRS v okviru sistema zaščite in reševanja. Kot je reševalcem obljubil predsednik tržiškega izvršnega sveta Frančišek Meglic, si bodo tudi v domači občini prizadevali za finančno podporo v okviru možnosti. • S. Saje Vodja "krim" urada Jaka Demšar: Dražba ni vplivala na zadevo Triler Kranj, 24. februarja - V zvezi s prijavo Temeljnega sodišča Kranj proti Jožetu Kristanu, bivšemu pomočniku LB Gorenjske banke d.d. Kranj, zaradi suma kaznivega dejanja žaljive obdol-žitve na račun stečajnega sodnika v primeru Elan Vojka Pintar-ja, je vodja gorenjskega urada kriminalistične službe Jaka Demšar danes povedal. »Velikokrat so se pojavljale govorice, da je kazensko ovadbo v zadevi Triler podala LB Gorenjska banka Kranj. To sem že večkrat zanikal. Ovadbo proti Trilerju smo podali mi po naši uradni dolžnosti. Do podatkov v ovadbi smo prišli z našim zbiranjem obvestil, ki je med drugim potekalo tudi v LB Gorenjski banki. Zbirali smo jih že pred dražbo in tudi še po njej, sama dražba na to ni vplivala. Kdaj in kako kriminalisti uporabljamo podatke, pa je stvar naše stroke. Proti Trilerju so vložene tri kazenske ovadbe, in sicer za kaznivo dejanje po 191. členu Kazenskega zakona Slovenije (zloraba uradnega položaja ali pravic uradne osebe), po 193. členu (ponareditev ali uničenje poslovnih listin, knjig ali spisov) in 145. členu (neupravičeno dajanje daril).« • H. J. Mina iz druge vojne Železniki - 22. februarja popoldne je Anton P. iz Knap obvestil policiste v Železnikih, da je blizu svoje hiše našel mino, domnevno iz druge svetovne vojne. Poklicni gasilski pirotehnik Jože Golob, ki je prišel po mino, je domnevo potrdil. Mino je vzel s seboj in jo uničil. • H. J. Iz torbic zginjal denar Kranj - D. B., študentka drugega letnika Višje upravne šole, iz Kranja je opravljala delovno prakso na kranjski občini. Namesto da bi se učila pisarniških veščin, je uslužbenkam jemala denar iz torbic. Po malem se ga je nabralo za skupaj 8.000 tolarjev. Vandalizem brez primere Oskrunjeni grob Škofja Loka - Neznani vandal je med 13. in 22. februarjem na pokopališču Lipica pri Škofji Loki razbil nagrobno luč, potrgal elektronska vezja in žarnico. Lotil se je groba, v katerem počiva tragična žrtev lanskoletne desetdnevne vojne v Sloveniji, 18-letni Mohar Bergant. Lov za podivjanim voznikom Kranj, 24. februarja - Konec minulega tedna na Gorenjskem ni bilo hujših prometnih nezgod. Prometni policisti so imeli največ dela z lovom na podivjanega voznika. 26-letni Ljubljančan Borut Lavka seje ob pol enih ponoči s tovoto celico vračal iz Preddvora proti Kranju. Ker je vozil izredno hitro in vijugal po cesti, je nanj postala pozorna patrulja cerkljanskih policistov. Za njihov rdeči lopar se mladenič ni zmenil, ampak je odbrzel proti Kranju ter spotoma povzročil preplah med pešci, ki so se vračali iz diska pri Gorjancu. Policisti so mu nastavili zasedo v "križišču smrti" v Kranju, vendar se ji je "spretnež" izognil, zavil proti Primskovemu, Britofu, od tam nazaj na obvoznico, ustavil je šele pred naslednjo blokado na Primskovem. Alkotest, s katerim so policisti vozniku takoj postregli, je pozelene! do skrajnosti. Trije sopotniki v njegovi tovoti so povedali, da jih je bilo zaradi vratolomne vožnje pošteno strah, da so voznika prosili, naj ustavi, vendar jih ni poslušal. Cestna kavbojka bo doživela epilog pri sodniku za prekrške. • H. J. Otroci in mladoletniki na stranpoteh Začne se z majhno krajo... Kranj, 24. februarja - Gorenjski policisti in kriminalisti so v minulih dneh obravnavali več otrok in mladoletnikov, ki so bodisi sami ali v skupinah vlamljali in kradli. Res, da ne gre za velike vsote, bolj zaskrbljujoče je, da prvi koraki v kriminal lahko zapeljejo na trajni stranski tir. • Gorenjevaški policisti so odkrili 12-letnika, kije 11. februarja pred gostinskim lokalom Pri Kosmati glavi v Gorenji vasi iz odprtega avtomobila pobral različne predmete, vredne okrog tisoč tolarjev. • Tudi kranjski policisti so imeli opravka z 12-letnikom. Pri zadružnem domu na Primskovem je v javni telefonski govorilnici zažgal številčnico. Zgorela je cela govorilnica, škode je za okrog 174.000 tolarjev. • Dva otroka, stara 12 in 13 let, sta 16. februarja vlomila v vrtec v Križah. S kamnom sta razbila okensko steklo, med sprehodom po vrtcu pa sta "našla" dve leseni flavti, kasete, Rubic-kovo kocko, bonbone, avtomobilčke in ključe ter vse skupaj odnesla s seboj. • Tržiški policisti so odkrili skupino treh otrok in dveh mladoletnikov, ki so že lani jeseni vlomili v skladišče na stezi za motokros in iz njega pobrali razne predmete. • Ko so kriminalisti urada kriminalistične službe v Ratečah raziskovali kraje v gostinskem lokalu Žerjav, so prišli na sled šestim mladoletnikom, ki so v lokalu kradli po "kapljicah" denar in razno blago. Vseh kapljic se je nabralo za izdatno ploho, vredno 166.000 tolarjev. Pri lovu so kriminalistom pomagali kranjskogorski policisti. • Fanta, stara 15 in 12 let, sta 9. februarja ukradla 20 zabojev s steklenicami za pivo in radensko, last Park restavracije v Kranju, in jih prodala. Zasluženi denar bosta morala vrniti. • Kaj je mislil mladoletnik iz Tržiča, ko je v Bistrici pred blokom z vžigalnikom zažgal transformator za zvonce, da je vse skupaj zgorelo, ve najbrž samo on. • Kriminalisti so po ogledu vloma v osnovni šoli Zali Rovt skupaj s tržiškimi policisti odkrili mladoletnega nepridiprava H. B. iz Tržiča. Fant je razbil steklo, prišel v šolo in si postregel s kavo ter pivom. • V Škofji Loki so prijeli tri kradljive 16-letnike. Očitajo jim štiri kazniva dejanja. Med drugim so si poželeli avtomobilske prevleke iz lesenih kroglic in bakreno žico, ki so jo speljali nekemu zasebniku, potem pa jo nesli na odpad. • H. J. Izginilo troje smuči Kranjska gora - Za zdaj neznani malopridnež je s prtljažnika avtomobila, parkiranega pred hotelom Lek v Kranjski Gori, 21. februarja popoldne zmaknil tri pare smuči, vrednih 45.000 tolarjev. Lastniki, Ljubljančani, so bili tedaj v hotelu in niti pomislili niso, da bi jim smuči lahko "shodile" sredi belega dne. Prodajal marihuano Kranj - Kriminalisti so napisali ovadbo zaradi kaznivega dejanja neupravičene proizvodnje in prometa z mamili. Pred lokalom Črni baron so prijeli 22-letnega Kranjčana R. K., ki je prodajal marihuano. Fant, ki je tudi sam zasvojen z mamili, bo za nekaj časa ob edini vir zaslužka. Računalnik iz knjigarne Kranj - V knjigarni Mladinska knjiga v Kranju so spet kradli. 19. februarja med tretjo in osmo zvečer je iz prodajalne izginil prenosni računalnik, vreden 184.000 tolarjev. Tatic je očitno izkoristil nepazljivost prodajalk in računalnik odnesel s seboj. Za njim še poizvedujejo. Trinajst tatvin Jesenice - Tri dekleta in en fant z Jesenic, že polnoletni, so družno hodili po jeseniški trgovinah in kradli, kar jim je prišlo pod roke. Dokler jih domači policisti niso zasačili, so uspešno opravili trinajst tatvin. Zanimala so jih predvsem oblačila in manjši tehnični predmeti. Nasilje med štirimi stenami S sekiro nad sina Kranj, 24. februarja - Osumljeni V. R. z Jezerskega, star 52 let, je prišel domov in se spri z ženo, ker mu ni hotela odpreti konzerve. Pijan je začel vpiti nanjo in na otroka, nato pa z vrha stopnic metati nanju razno orodje. 12-letni sin je skušal prekiniti razgrajanje in očeta pomiriti, vendar mu je oče zapretil s sekiro. Možno tragedijo je preprečila mati, s sinom sta oba zbežala iz stanovanja. Tudi 24-letni J. S. z Visokega je zvečer prišel pijan domov. Brez razloga je začel pretepati žensko, s katero skupaj živita, nato pa tudi oba otroka, stara leto in dve. Revežem je končno uspelo pobegniti "velikemu gospodarju", zatekli so se k sosedom. Proti nasilnežu je že napisana kazenska ovadba. • H. J. A B A K. A ZAČNIMO ZNOVA! SLOVENIJA ABANKA D.D. LJUBLJANA AVSTRIJA RAIFFEISENVERBAND KARNTEN ITALIJA CASSA Dl R1SPARMIO Dl GORIZIA Z ENO DEVIZNO KNJIŽICO LAHKO ODSLEJ POSLUJETE V POSLOVNIH ENOTAH NAVEDENIH TREH BANK! PODROBNEJŠE INFORMACIJE O NOVEM DEVIZNEM VARČEVANJU DOBITE V VSEH POSLOVNIH ENOTAH ABANKE D.D. LJUBLJANA. x CASSA Dl RISPARMIO Dl GORIZIA Raiffeisenverband Kdrnten. DieBank Zakaj ne bi svojih storitev in blaga ponudili tudi obiskovalcem s sosednje Koroške? Obvestite jih o svoji ponudbi v najbolj branem koroškem časopisu Kleine ZEITUNG Objavo lahko naročite v propagandni službi Gorenjskega glasa, kjer vam bomo tudi prevedli in oblikovali in vam rezervirali želeni termin. Podrobnejše informacije so vam na voljo vsak delavnik od 7. do 9. ure po tel. 218-463, na vašo željo pa vam lahko pošljemo tudi ogledni izvod časopisa in cenik objav. CENJENE BRALCE GORENJSKEGA GLASA OBVEŠČAMO, da sprejemamo tudi male oglase za Kleine Zeitung! Varnost Kranj Varovanje objektov po potrebah uporabnikov V zadnjem času je znanih že veliko načinov varovanja objektov pred različnimi vlomi, poškodbami nesrečami in podobnimi nezaželenimi dogodki. Skladno s tem se razvijajo tudi različna tehnična sredstva, ki so v pomoč fizični ali kakšni drugI obliki varovanja. Vendar to še nI dovolj. Če pride do alarma na objektu, je tehnično varovanje smotrno samo v primeru, če se alarmni signal po poštni liniji prenese v dežurni center, ki sproži intervencijo. Tehnično varovanje je pravzaprav razdeljeno na varovanje v objektih, zunaj objektov in kombinirano. Tehnično varovanje se najpogosteje izvaja v času, ko je objekt zaprt, v nočnem času in podobno. imajo snop od 60 do 400 metrov. Tudi te bariere so povezane s centralo in od tam preko radijske, poštne ali zasebne linije z dežurnim centrom. Tudi če bi storilec našel alarmno napravo in skušal prekiniti zvezo, bi bilo že prepozno, kajti s prekinitvijo bi bil prav tako sprožen alarm. Naprave za zunanje tehnično varovanje Pri zaščiti objekta oziroma namestitvi protipožarnih in pro-tivlomnih senzorjev projektanti predvidijo možne dostope potencialnih vlomilcev, zato v skladu s temi ugotovitvami tudi naredi projekt tehničnega varova- Naprave za notranje varovanje (centrala) nja, v katerem pa so predvidene tudi dodatne možnosti po željah stranke. Objekt je tako optimalno tehnično zavarovan. Tehnično varovanje je pri večjih objektih doplnilo fizičnega varovanja, medtem ko lahko pri manjših objektih povsem nadomesti človeka. Alarmna naprava Pri namestitvi alarmne naprave je bistveno, da se alarmni signal prenese preko poštnih zvez do dežurnega centra, ki potem intervenira. Brez takšne povezave je alarmna naprava praktično neuporabna. V objektih se za zaščito uporabljajo infra rdeči senzorji, magnetna stikala in centrale, ki so pravzaprav mikroprocesorji, ki zabeležijo mesto in čas, ko je bil sprožen alarm. To so pasivni senzorji, ki ne sevajo, ne oddajajo zvoka ali svetlobe, pač pa lovijo človekovo sevanje. Centrala je seveda povezana z dežurnim centrom. Pri zunanji zaščiti objektov se uporabljajo aktivne, mikrovalovne in laserske bariere, ki Pred kratkim so sistem tehničnega varovanja objekta uvedli v Surovini, PE Kranj. Poslovodja Zmago-slav Flerin je izredno zadovoljen s takšnim načinom varovanja, saj je prej prihajalo do pogostih vlomov in Ilegalnih vhodov v objekt, s čimer je nastala velika škoda predvsem na ograji, obstajala pa je tudi velika možnost vžiga odpadnega papirja in nesreč z nasipnim materialom. Odkar je objekt tehnično zavarovan ne prihaja več do vlomov, posredno pa je možna tudi notranja kontrola zaposlenih. Tudi v Varnosti so povedali, da sistem deluje In da njihovih Intervencij na Surovino ni več. Osrednji ekran pri vldeo nadzoru Nadzorne video kamere Vaško Kosirnik, kriminalist za preventivo pri UNZ Kranj, pravi, da število kaznivih dejanj vlomov in tatvin precej narašča in Gorenjska ni pri tem nobena izjema. Vlomilci so vse bolj iznajdljivi in predrzni, zato ni odveč priporočilo, da se pri vgradnjah alarmnih naprav lastniki objektov predvidijo takšne naprave, ki bodo imele ustrezen atest in so lahko povezane z dežurnim centrom, ki lahko sproži ustrezno intervencijo. Pristojnosti med ekipami, ki intervenirajo in policijo so natančno določene, imajo pa tudi zakonsko podlago. Video nadzor Za zunanje in notranje varovanje objektov se poleg tehničnega varovanja uporablja tudi video nadzor. Na različnih delih objekta so nameščene video kamere, ki so povezane z osrednjim ekranom, ki je nameščen denimo v recepciji ali vratarnici objekta, nadzoruje pa ga lahko en sam človek. Možnosti nadzora so velike, saj ekran lahko prikazuje sliko enega dela objekta ali pa več slik, v katerih je zajet celoten objekt. Takšen način varovanja je seveda kombiniran s fizičnim varovanjem, je pa izredno učinkovit omogoča hkraten nazor celotne površine objekta. Takšen način varovanja imajo v kranjskem Nadzorno mesto video zavarovanja Exotermu. Sistem je projektiralo podjetje Panelectronic, pove zan pa je z dežurnim centrom podjetja Varnost. Povezava in intervencija Sistemi tehničnega varovanja ki jih izvaja Varnost so v pove' zavi z njihovim dežurnim cen' trom. V primeru, ko pride do alarma in se alarmni signal pre nese v center, steče intervenci ja. Intervenirajo dežurne ekipe ki do potankosti poznajo vsaK objekt in iz podatkov, ki jih od tipka alarmna centrala tudi tO' čno vedo, na katerem delu ir> kdaj je prišlo do alarma ozirom* vloma. V tem primeru ekipa, K1 je ustrezno opremljena storile* skuša zadržati v objektu do pri' hoda policije, če seveda alarm ni lažen. Pristojnosti intervencij' skih ekip so seveda omejene if1 natančno določene. Pri Varne sti imajo na področju zavarova nja in interveniranja že dolgolet' ne izkušnje in ustrezna sred' stva ter izvežbane intervencij ske ekipe. Torek, 25. februarja 1992 OGLASI, MALI OGLASI 27. STRAN C3©lSffiKK©lEEGLAS MALI OGLASI obvestila ^217-960 APARATI STROII Ugodno prodam novi tajnožareči ŠTEDILNIK Gorenje na trda gori-va, 90x60. g 51-055_2217 Prodam SUŠILNO za sušenje sena "GROS",4KW. "g 70-382 2219 Ugodno prodam nov ŠTEDILNIK Kalorex s pečico. *g 721-682 2221 Barvni TV Grunding, rabljen, pro-dam. jj 323-085_2222 AVTODVIGALO za popravilo streh, barvanje opaža ter obžago-vanje drevja do 22 m. višine, vas čaka, g 73-120__2228 Prodam HLADILNIK za mleko. 422-107_2229 Prodam rabljen ŠTEDILNIK, v do-brem stanju, 4 plin + 2 elektrika, *a 6000,00 SLT. Kutin, Kokrški breg 5, Kranj_2232 Prodam ohranjen molzni STROJ Alfa - laval in hladilnik, za mleko, za dva vrča, g 65-915_2236 OVERLOCK Pfaff - entlarico, novo, prodam, flf 215-650_2244 Prodam BTV in vrtljivo FRITEZO Gorenje, «■ 802-081_2245 COMMODORE 64 + kasetnik + igralno palico, ter programe, prodam. Malo rabljeno in odlično ohranjeno. Informacije po 19. uri. Pot v Bitnje 44, Stražišče - Kranj _2256 CAMCORDER Panasonic VHS - C, MC 20, fade, high speed shutter, auto focus, prodam. Cena 1.100 DEM. Možnost plačila na 3 obroke. David Tišler, Grahovše 8, Tržič GR. MATERIAL Prodam ŠPIROVCE, strešna OKNA in nov BOBROVEC. 214-682 _2117 TERVOL in nov BOBROVEC - Križevci, prodam, *g 214-682 2118 Prodam ROLAND E 20 in suhe smrekove PLOHE, «» 46-404 2291 Prodam jelovške SKODLE, smrekove, dolžine 100 in 80 cm. flf , 66-964_2292 IZOBRAŽEVANJE INSTRUIRAM matematiko, za vse stopnje. «■ 310-803_2259 2.000 S, nemščino 1 in 2 stopnjo, z navodili v slovenščini, kupim. fl? 73-284 2282 Nujno potrbujem POSOJILO, 5.000 DEM. Vrnem 11.000 DEM, v enem letu. Ponudbe pod Šifra: GARANCIJA_2206 Gostilna Lovec v Goricah, vabi na PUSTOVANJE, v soboto 29.2. ob 20. uri. Postreženi boste s pustno večerjo in krofi, zabaval vas bo duo. Najboljše maske bodo nagrajene]_2241 ARMAL PIPE, po nizki ceni. flp 801-166 2279 KUPIM Kupim teden dni starega TELETA, simentalca. « 49-444 2284 LOKALI Oddam ali prodam LOKAL, 22 kvad.m., z odkupom inventarja v Cankarjevem naselju v Radovljici. %t 76-169 ali 721-686_2180 Na Jesenicah ( Koroška bela) od dam TRGOVINO, g 77-127 2225 BUTIK v cetru Kranja, prodam oziroma oddam. « 064/82-311 in 061/611-390_ 2243 V najem oddam SKLADIŠČE, v Naklem, pri Kranju. flr 50-852 OBLAČILA MAŠKARADNE obleke, za otroke do 12. let, prodam po povzetju, fl? 061/448-475_1630 Prodam kvalitetno ohranjena, različna OBLAČILA (kostimi, plašči), številke 36 - 38. 325-545 2267 ZAPOSLIMO natakarico. Ponudbe pod Šifra: PLANINA_2268 Klub ROBINZON, Deteljica, Tržič potrebuje simpatično dekle za de io v šanku in redarja za delo ob vikendih. Prijave osebno v klubu. Dobro plačano DELO, zastopniške dejavnosti, v dopoldanskem ali popoldanskem času. flf 327-058 (18.30-20.30)_2273 Honorarno ZAPOSLIMO žensko, za strežbo. Informacije osebno, Pizzerija Pod Gradom, Tržič, od 12. do 17. ure. 2276 ŽIVALI Prodam 25 kg težke PUJSKE. Suha 5, Kranj 2274 064/ 211-373 TELEFON ZA KLIC V STISKI OD PONEDELJKA DO PETKA OD 19.-22. URE Kupim en teden starega BIKCA simentalca. flp 401-165 226a Rjave in grahaste JARKICE, prodam. Stanonik, Log 9, Šk. Loka. fl? 65-546 2275 Prodam KRAVO 695-002 Prodam TELIČKI, 401-171 simentalko. 'Sf 2280 simentalki. Prodam BIKCA simentalca ška c. 107, Kranj _2283 Mla- 2289 Pizzerija Pod Gradom, Tržič, ZAPOSLI samostojnega peka pizz. Informacije osebno od 12. do 17. ure._2277 Honorarno ZAPOSLIM dekle, za delo v okrepčevalnici ® 621-023 GORENJSKI GLAS v sodelovanju z REPUBLIŠKIM ZAVODOM ZA ZAPOSLOVANJE, enota Kranj, redno tedensko objavlja preglednico POTREB PO DELAVCIH oziroma prostih DELOVNIH MESTIH. Napisana je na osnovi prijav gorenjskih organizacij in delodajalcev. Bralce obveščamo, da smo pri sestavljanju upoštevali zlasti tale načela: - a/ vključili smo samo mesta, za katera so organizacije in delodajalci izrazili željo po sodelovanju z zavodom; - b/ zapisali le nazive poklicev, pri čemer lahko kandidati preberejo ostale pomembne podatke na oglasnih deskah zavoda v vseh gorenjskih občinah (o številu delovnih mest, organizacijah in delodajalcih, pogojih za zasedbo ipd.) pogojih za zasedbo ipd); - c/ upoštevali nove prijave aktualne na dan prijave, kar pomeni, da je celotna slika razvidna iz izvirne preglednice, objavljene v prostorih zavoda. Opozarjamo tudi, da kandidate izbirajo organizacije oziroma delodajalci. Zavod za zaposlovanje, pri tem nima neposrednega vpliva. Jesenice: tehnik KUHARSTVA. Kranj: ŠIVILJA, RAČUNALNIŠKI TEHNIK, KOMERCIALNI TEHNIK, DIPLOMIRANI EKONOMIST. Radovljica: skladiščno transportni DELAVEC, VOZNIK motornih vozil, KLJUČAVNIČAR, MEHANIK, ELEKTRONIK, OBRATOVNI ELEKTRIKAR, ŠIVIUA, TESAR, NATAKAR. Škofja Loka: EKONOMIST za komercialno dejavnost, DIPLOMIRANI PRAVNIK. DIPLOMIRANI PRAVNIK. Tržič: UPRAVNI TEHNIK, NARAVOSLOVNO MATEMATIČNI TEHNIK. Iskalce zaposlitve hkrati obveščamo, da lahko pri nas pregledajo še objave za začasna in občasna dela - kakor nam jih pač sporočajo uporabniki. 2297 OSMRTNICA Sporočamo žalostno vest, da je v 82. letu starosti umrl JANEZ OBLAK tapetniški mojster v pokoju iz Gorenje vasi v Poljanski dolini Pogreb pokojnika bo v torek popoldne ob 15.30 uri izpred mrliške vežice na pokopališču v Gorenji vasi. Žalujoči vsi njegovi Gorenja vas, 24. februarja 1992 OSMRTNICA Sporočamo žalostno vest, da je umrla TATJANA PANGRIČ PIT delavka Pogreb bo v ožjem krogu družine in prijateljev. Ohranili jo bomo v trajnem spominu. Delavci PIT podjetja Kranj ZAHVALA Nepričakovano in prezgodaj nas je zapustil dragi oče, dedek, tast, brat, stric, bratranec in svak FRANC UDIR iz Sp. Besnice 18 Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, sodelavcem, prijateljem in znancem. Posebna zahvala dr. Trčonu, Inštitutu Golnik, Iskri Števci, govorniku za besede slovesa, ZB, g. župniku za lepo opravljen pogrebni obred, pevcem za zapete žalostinke ter družinama Zeni in Roškar. Hvala vsem, ki ste nam kakorkoli pomagali in ga pospremili na njegovi zadnji poti. Žalujoči vsi njegovi Besnica, Topolje, Bitnje, Žabnica, Sv. Duh Solze, žalost, bolečina te zbudila ni, ostala je praznina, ki hudo, hudo boli. ZAHVALA V 25. letu življenja nas je po hudi in težki bolezni zapustil naš sin GABRIJEL PANGERC iz Črnivca št. 19 Iskreno se zahvaljujemo dobrim sosedom, sorodnikom, prijateljem in znancem za izrečeno pisno in ustno sožalje, podarjeno cvetje, finančno pomoč ter spremstvo na njegovi zadnji poti. Posebna zahvala dr. Preseinikovi in medicinskemu osebju UKC Petra Deržaja Ljubljana, dr. Pirihovi in dr. Zupancu iz zdravstvenega doma Radovljica, za zdravljenje, trud in lajšanje bolečin ter dr. Romihu iz psihiatrične bolnišnice Begunje za tolažbo. Zahvaljujemo se pevcem iz Naklega za zapete pesmi, Stanetu Praprotniku iz Črnivca za zaigrano Tišino in njegovim sodelavcem iz RTV Ljubljana, govornikoma iz bolnišnice Begunje in KS Brezje za govor ob odprtem grobu. Zahvala gasilcem iz Brezij in fantom iz Črnivca za spremstvo in izkazano pozornost. Posebna zahvala g. patru Urbanu, gvardijanu Stanetu iz Brezij in župniku Vitomirju iz Mošenj za pogrebni obred. Žalujoči: mati Rezka, oče Polde in sestra Minka z družino Črnivec, 18. februarja 1992 Kjerkoli naj počiva, kdor bil je tebi drag, naj marmor ga pokriva ali pa mah mehak. ZAHVALA V 88. letu starosti je dotrpela naša mama, babica in prababica ANGELA MALI Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste nam izrekli sožalje, darovali cvetje ter jo v tako velikem številu spremili na zadnji poti. Posebno zahvalo smo dolžni sestri Duši in Anki za nežno pomoč pri negi doma. Zahvaljujemo se tudi g. župniku za lepo opravljen obred, govorniku za tople besede slovesa in pevcem za zapete žalostinke. Prisrčna hvala vsem, ki ste jo obiskovali ali na kakršenkoli način pomagali. Vsi njeni Gorice, 16. februarja 1992 SLOVENIJA IN SVET Genscher zanika "pokroviteljske namene" Nemški zunanji minister Hans Dietrich Genscher je med obiskom v Sloveniji obljubil nemško pomoč pri včlanitvi Slovenije v Konferenco o evropski varnosti in sodelovanju in v Organizacijo združenih narodov. Genscher, ki je prišel na prvi uradni uradni obisk v mednarodno priznano Slovenijo, se je sestal z najvišjimi predstavniki Republike Slovenije, Milanom Kučanom, dr. Francetom Bučarjem, Lojzetom Peterletom, dr. Dimitrijem Ruplom, ljubljanskim županom Strgarjem in ljubljanskim nadškofom dr. Alojzijem Šuštarjem. Odmevna je bila njegova izjava, da Nemčija nima hegemonističnih teženj do Slovenije. Če bi bilo tako, potem ne bi tako zagreto zagovarjala slovenske in hrvaške samostojnosti in s tem v zvezi samoodločbo narodov. Nemčija bo Slovenijo podpirala v prizadevanjih za razdružitev jugoslovanskih dolgov in terjatev, kjer mora dobiti Slovenija svoj delež. Zunanji minister je zagotovil še nadaljnjo nemško podporo Sloveniji: pri članstvu v Konferenci o varnosti in sodelovanju v Evropi, kjer ima Slovenija že status opazovalca, pri članstvu v Organizaciji združenih narodov in pri vključevanju v Mednarodni denarni sklad. "Želim," je dejal Genscher, "da bi Evropska skupnost čim prej sklenila s Slovenijo sporazum o pridruženem članstvu. To je dokaz, da želimo neodvisno Slovenijo." Številna slovenska udeležba v Trstu Na pobudo italijanskega zunanjega ministra, socialista De Michelisa, je bilo v Trstu posvetovanje Prispevek demokratičnih in reformističnih sil v procesu sprememb v Srednji Evropi. De Michelis je dejal, da te sile ne smejo ponoviti napake po vojni, ko so proces evropske integracije prepustile konzervativnim silam. Manjšinam je treba zagotoviti celovito podporo, glede slovenske manjšine v Italiji pa vlada podpira sprejem zaščitnega zakona. Slovensko zastopstvo v Trstu je bilo močno. Tam so bili predstavniki sredinskih in levičarskih strank Emil Milan Pintar, Jože Pučnik, Franco Juri, Ciril Ribičič, Peter Bekeš, Rastko Močnik, Borut Šuklje, Vojko Volk in Drago Roter, v nedeljo pa sta prišla še slovenski predsednik Milan Kučan in zunanji minister dr. Dimitrij Rupel, tudi kot predstavnik Demokratske stranke. Dr. Rupel, Pučnik in Kučan so se ločeno sešli tudi z italijanskim zunanjim ministrom De Michelisom. Rupel v Aziji Slovenski zunanji minister je odpotoval v nedeljo na večdnevni obisk na Kitajsko in na Japonsko. Gre za pomemben obisk, saj se želi Slovenija uveljaviti tudi v Aziji ter tudi tam sprožiti diplomatska priznanja. Dr. Rupel bo gost na kitajskem zunanjem ministrstvu, na Japonskem pa se bo srečal tudi z zunanjim ministrom in gospodarstveniki. Dr. Rupel je opozoril, da pri prehodu iz komunizma obstaja tveganje, da bi prešli iz ene v skrajnosti v drugo, pri čemer je še posebno nevaren nacionalizem, populizem in nova desnica. V Sloveniji je nevarnost, da bo o vseh zadevah spet odločala država. Evropska bipolarnost se je porušila, je v odmevnem nastopu povedal Milan Kučan, kako pa se bodo vzhodne države pobrale, pa je velika odgovornost Zahoda. Če Zahod ne bo pomagal, bo tudi sam žrtev te odločitve. Države morajo notranjo ureditev graditi na istih vrednotah, kot seje gradila zahodna Evropa. Ce do tega ne bo prišlo, bomo priča novim populizmom in novim diktaturam. De Michelis je Slovencem zagotovil, da bo prišel v Slovenijo, če bo le utegnil, po možnosti na kongres Pučnikove socialdemokratske stranke. • J. Košnjek Naša ponudba še velja Izreden odziv med naročniki Gorenjskega glasa ima ponudba o plačilu celoletne naročnine na časopis v znesku 1.800,00 tolarjev. O tem smo pogoje objavili že dvakrat, pa tudi tretjič ne bo odveč: naročniki Gorenjskega glasa lahko poravnate naročnino za vseh dvanajst mesecev v znesku 1.800,00 tolarjev, rok plačila je 29. februarja 1992. Takšno željo nam sporočite po telefonu (063) 218-463 ali pa jo napišite na račun, ki ste ga že prejeli za prvo trimesečje, in Vam bomo takoj poslali novega za celoletni znesek. Če pa ste trimesečno naročnino že plačali in je za Vas ponudba o celoletni naročnini sprejemljiva, lahko hitro uredimo tudi to: sporočite nam in Vam pošljemo račun za razliko. Ponudba seveda velja le še ta teden, kajti po 29. februarju bomo morali znesek celoletne naročnine prilagoditi inflaciji. Že prejšnji teden ste vsi, spoštovane naročnice in cenjeni naročniki, prejeli položnico ali račun za prvo trimesečje. Za tri mesece časopisa je račun 825,00 tolarjev, upoštevali smo popust za dolgoletne naročnike in znaša znesek za plačilo le 660,00 SLT. Rok za plačilo se izteče konec tedna - sprejmite našo skromno prošnjo in poravnajte obveznost do tega roka. Račun za naročnino (velja za naročnike z območja PTTpodjetja Kranj) poravnajte na pošti, kjer Vam ne bodo zaračunali provizije. Znesek zanjo resda ni velik, natanko za eno žemljico - ampak Gorenjci smo Gorenjci in zakaj plačevati več, kot je nujno potrebno. Pri obračunu naročnine za prvo trimesečje smo peščici naših naročnikov, ki so pozabili plačati račun za zadnjo četrtino lanskega leta, prišteli tudi dolg. V tem primeru ni naročniškega popusta in zato takšni računi s postavko »zaostanek« niso tako nizki kot trimesečni. Če morda našemu izračunu kaj oporekate -naročniška služba Gorenjskega glasa Vam je na razpolago, osebno ali po tel.: 218-463. Prisrčen pozdrav! Gorenjski glas Ig Agromehanika Hrastje 52 a ^ 064/324-033, 324-034 Premier Peterle napoveduje spremembe v vladi Slovo trojici neposlušnih Ministri Rupel, Bavčar in Kacin odgovarjajo, da mora o tem odločati parlament, sploh pa trije uspešni ministri ne nameravajo tako zlahka oditi. Ljubljana, 25. februarja - "Vlado bomo preuredili, v njej pa ne bo prostora za ministre iz strank, ki vlade ne podpirajo," je dejal Lojze Peterle in dodal, da se z Bavčarjem in Kacinom dobro razume, z Ruplom pa slabše, vendar razlog za zahtevo po odstopu ni slabo delo, ampak izključno nelojalnost do vlade. Rupel je dejal, da mu gre ob tem malo na smeh, saj bi moral Peterle dobiti za svojo potezo soglasje parlamentarne večine, kar pa po glasovanju o magistru Voljču sodeč ne bo enostavno. Po Ruplu je to znak samovoljnega političnega obnašanja in nesmisel, da naj bi iz vlade šli ministri, ki so bili uspešni pri osamosvajanju in kasneje. Igor Bavčar je povedal, da premier očitno ni dojel zadnjega glasovanja v skupšči- ni, zahtevo pp odstopu ni utemeljil niti z enim sprejemljivim razlogom, sploh pa sem na njegovo željo usklajeval nekatere osamosvojitvene projekte, ki s policijo niso imeli nobene zveze. Jelko Kacin pa je povedal, da ga je Peterle še po vrnitvi iz Albertvilla hvalil. Če je najprej treba zamenjati nas, potem ne vem, kam plove ta vlada. Odzivi strank so različni, večina pa ne soglaša s Peterletovim predlogom. Delavska stranka Slovenije obžaluje, da mag. Voljč ni dobil podpore, tako da ostaja oblast še naprej protidelavska in protisocialna. Obstoj sedanje vlade po povzročil še večje zdrahe, ministrske igre in strankarska mešetar-jenja. Socialistična stranka Slovenije meni, da sedaj ni pravi čas za take posege v vlado. Stranka bo proti, saj bo že sicer šibka vlada zgubila še tri sposobne ministre, v njej pa bo ostalo več dokazano nesposobnih ministrov. Socialisti bomo vedno glasovali zoper vlado, ki lahko le nemo spremlja obubo-žanje Slovenije, in vlado, ki težko razume besedo razvoj. Zeleni Slovenije so proti menjavi teh ministrov, ampak so terjali menjavo gospodarskega re-sorja. Če do 15. marca ne bo sporazuma o volilni zakonoda- ji, bodo za novega mandatarja" Liberalnodemokratska stranki svetuje Peterletu, naj svojo ene gijo raje usmeri v reševanje po membnih nalog, ne pa v zao ^( strovanje političnih razmef Prenovitelji pričakujejo odstoj Peterleta, ne pa ministrov, sa vlada v parlamentu nima vei večine. Socialdemokratski stranka je za takojšnje volitve premierova napoved pa se ji n< zdi tako akutna. Ministri, ki n< soglašajo z vlado, naj sami od stopijo. Slovenska ljudski stranka pravi, da je Peterletov predlog legitimen, ni pa mo der. Gre za ministre, ki imajo v javnosti velik ugled, razmerje v parlamentu pa ne govori predlogu v prid. Sicer pa se take stvari urejajo soglasno z vladnimi strankami, šele potem pa je na vrsti parlament. Če bi parlament Peterletovo zahtevo zavrnil, bi moral premier sam prevzeti politične posledice. J. Košnjek Delegatsko-podjetniške pobude Zasedanja zborov tržiške občinske skupščine postajajo vse bolj zanimiva v svojem zadnjem delu, pri odgovorih na delegatska vprašanja, pobudah in predlogih delegatov. Nekateri od njih namreč politično delo povezujejo s poklicnim in objavljajo kar podjetniške pobude. Zasebnik iz gradbene stroke je na nedavni seji sicer zatrdil, da ima zase za letos dovolj dela, vseeno pa je odločno zahteval, da občina za vsa javna dela (tudi gradbena) izvede natečaj in izbere najboljšega ponudnika. Vztrajen je tudi lastnik firme Kontakt iz Loma, ki je ponovil svojo ponudbo za najoptimalnej- šo rešitev pri napeljavi kabelske televizije. Prav zanimivo bo slišati, kakšno ponudbo pripravljajo podjetni tržiški delegati za prihodnje zasedanje... In še naša podjetniška pobuda! Glede na to, da se je eden teh delegatov pri obravnavi osnutka odloka o letošnjem občinskem proračunu zavzemal za možnosti povečanja prihodkov v občinsko blagajno, predlagamo finančnemu ministru tudi uvedbo visoke tarife z doslej brezplačne komercialne oglase podjetnikov v skupščinskem gradivu. • (S. S.) MERKUR ...tudi februar* ni to, kar je bil! letos je prestopno leto Predpustni čas se je že začel na Hotavljah - Po dvajsetih letih je v nedeljo Turistično društvo Ho-tavlje spet v predpustnem času priredilo Smojkarske tekme. S skoraj 20 zanimivimi "rekvi/iti" so predstavili in in seveda s satirične plati opozorili na včerajšnje in današnje dogajanje. Nekaj tisoč obiskovalcev je privabila prireditev, na kateri je prvo nagrado - zlato svinjsko glavo dobila skupina, ki je nastopila z imenom Atomaska centrala. Drugo nagrado (na sliki) pa je dobila skupina Obisk predsednika vlade. - A. 2. HO L-.i__-L Javna tribuna PRESTAVLJENA Velesovo - Krajevna skupnost Velesovo v kranjski občini, ki pripravlja javno tribuno na temo Gospodinjska šola - DA ali NE obvešča, da je srečanje s slovenskimi politiki na to temo v petek, 28. februarja, ob 18. uri PRESTAVLJENO. Javna tribuna Gospodinjska šola - DA ali NE bo v petek, 13. marca, ob 18. uri v dvorani v Adergasu.