PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni «Doberdob» v Govcu pri Gorenji Trebu-ii. od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni «Slovenija» pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi.
Cena 650 lir - Leto XUL št 132 (12.457)
Trst, petek, 6. junija 19
I TRST
I Ul. Montecchi 6 - PP 559 I Tel. (040) 764»» "* ' ini je)
Vi C T’ > £
’ x-r ® tn x f
23
-vi
O
-0
O1-
3-
3
V Ljubljani predstavili letošnje Kulturne dneve Slovencev v Italiji
»Slovenci tam za goro« bo prikaz najbolj izpostavljenega dela manjšine
MARU ČUK
LJUBLJANA — »Slovenci tam za goro«, kako živijo, kaj delajo, kakšen je njihov kulturni utrip. Ali jih zares dobro poznamo, ali pa moramo še vedno pridobivati znanje o njihovih uspehih in neuspehih, o njihovi volji po ohranjanju lastne avtentične narodne in jezikovne indentite? Na ta vprašanja bo skušala odgovoriti, predvsem pa predstaviti današnji trenutek Slovencev v videmski pokrajini, prireditev, ki se bo začela v pone-
deljek v ljubljanskem Cankarjevem domu. Kulturni dnevi Slovencev iz Italije, ki so letos posvečeni Beneški Sloveniji, odpirajo vrata predvsem v slovenski osrednji prostor in mu skušajo spregovoriti z jezikom kulture, ustvarjalnosti, življenja.
Celotno prireditev, ki bo trajala do konca prihodnjega tedna in so jo naslovili »Slovenci tam za goro« s podnaslovom — Iz življenja naših ljudi v videmski pokrajini — so predstavili včeraj na dobro obiskani tiskovni konferenci v Cankarjevem domu. Prisotna sta bila Jole Namor in Ferruccio
Clavora, kot zastopnika iz Benečije, pa še Filibert Benedetič v predstavništvu Slovenske kultumo-gospodarske zveze in Sergij Pahor, ki je zastopal Svet slovenskih organizacij ter seveda predstavniki Cankarjevega doma. Namor jeva je v svojih uvodnih besedah podčrtala pomen dnevov. Ne gre samo za to, je dejala, da se Beneški Slovenci prvič v zgodovini predstavimo v Ljubljani, za nas je to dejansko zgodovinski dogodek. Ti kulturni dnevi so pomembni, da dokažemo, da je kljub 120-letni asimilaciji in zakonskemu nepriznavanju Slovencev, na-
še kulturno delo vendarle razvejano in polnokrvno. Nato je Jole Namor še opisala celoten spored dogajanja in njegov potek, o tem pa bomo zapisali pozneje.
Ferruccio Clavora je naglasil, da so želeli predstaviti vse sektorje svojega življenja, jih predstaviti Sloveniji, da bi začela spoznavati njihove probleme. Želeli bi predstaviti realno življenje v Beneški Sloveniji, lepe in in temne strani, predvsem pa poudariti, da se Slovenci v videmski pokrajini razvijajo kot konkreten del slovenskega naroda. V pripravah za ljubljanski nastop je sodelovalo do 150 ljudi, vsi so pristopili iz srca.
Naj na tem mestu povevio, da prirejajo prireditev »Slovenci tam za goro« kulturna društva Slovencev iz videmske pokrajine, ob njih pa še SKGZ, SSO, Zveza kulturnih organizacij Slovenije in Cankarjev dom. V imenu te osrednje slovenske ustanove je spregovoril Mitja Rotovnik. Dejal je, da je Cankarjev dom napravil letos pri prirejanju kulturnih dnevov slovenskih manjšin kakovosten korak naprej, saj gre za specifičen prikaz, specifično problematiko Slovencev v videmski pokrajini. Je pa to tudi izjemen kulturni dogodek v zgodovini slovenskega naroda in obenem pri-
NADALJEVANJE NA 2. STRANI
-n Po por«	>'	o*- o
Vladn S	o o M
zmanj:	O O
resolucije u tlo
RIM — Vse stranke vladne koalicije so se včeraj trudile, da bi ublažile pekoč poraz v poslanski zbornici zaradi izglasovanja resolucije, ki »obvezuje vlado, naj nemudoma prizna PLO kot edinega zakonitega predstavnika palestinskega ljudstva«. Za predsednika demokristjanskih poslancev Rognonija je bilo glasovanje le »proceduralna nesreča«. Odgovorni za zunanje zadeve pri PSI Valdo Spini je poudaril, da je bilo glasovanje »nepotrebno«. Po njegovem je Italija storila vse, kar je bilo v njeni moči, da bi vpletla PLO v bližnjevzhodna mirovna pogajanja. Dvakrat se je Craxi sestal z Arafatom, italijanska diplomacija pa je vsestransko podprla jordansko - palestinsko mirovno opcijo.
V glavnem pa so predstavniki vladne koalicije vključno s socialdemokrati in republikanci navajali, da se kaj takega ne bo ponovilo V senatu in da vsekakor ni resolucija obvezujoča za vlado. Predvsem KD je navajala, da je PLO le ena komponenta palestinske stvarnosti in ne »edini zakoniti predstavnik«. Republikanci in liberalci pa so poudarjali, da so enostranske resolucije nesmiselne, ker je treba upoštevati tudi izraelsko pravico do obstoja, ki ga PLO negira. Koalicijo pa skrajno moti poudarek, ki so ga resoluciji dali v vseh arabskih državah, včeraj je »italijanskemu ljudstvu čestital in se zahvalil« tudi Jaser Arafat.
ŽDA pozitivno sprejele predlog Mihaila Gorbačova
Strožje norme za jedrske elektrarne
MOSKVA — V Sovjetski zvezi so z zadovoljstvom sprejeli pozitivni ameriški odgovor na poziv Mihaila Gorbačova OZN o strožjih mednarodnih varnostnih normah za jedrske elektrarne, da se ne bi več ponovile nesreče podobne černobilski. Mihail Gorbačov se je v bistvu precej približal predlogom nedavnega tokijskega vrha industrijsko najbolj razvitih držav Zahoda. Sovjetski voditelj je seveda obnovil tudi predlog o srečanju z Reaganom, na katerem se bj odpovedali vsem jedrskim poskusom, a je glede tega dobil negativni odgovor ZDA.
Medtem pa je število žrtev v černobilski nesreči na-
raslo že na 26. V bolnišnicah se zaradi prekomernih doz radioaktivnega sevanja zdravi še 187 oseb, medtem ko so vse ostale odpustili. Pravda je včeraj zapisala, da se bo lahko le minimalni del s prizadetega območja evakuiranih oseb vrnil na svoje domove. Večina si bo morala ustvariti življenje drugje.
Ob poškodovanem reaktorju černobilske JE pa so začeli s končnimi deli zabetoniranja. Primarno skrb posvečajo predvsem železobetonskim pregradam, ki bi onemogočile onesnaženje podtalnice.
Nova finansiranja za boj proti onesnaženju Jadrana
RIM — Komisija za zunanje zadele Pri poslanski zbornici je na zakonodajni ravni dokončno odobrila zakon, s katerim je podaljšala ukrepe za boj Proti onesnaženju Jadrana. Gre za besedilo, ki predvideva dodatno finansiranja zakona iz leta 1981 v zvezi z raziskavami in s preučevanjem stopr nje onesnaženosti Jadrana. Ta finansiranja znašajo skupno milijardo 800 milijonov lir v treh letih. Poslanci niso spremenih besedila, ki ga je pred časom odobril senat in bo zakon torej 2ačel veljati dva tedna po objavi v uradnem listu.
Zaradi zadržanja Finmare do Tržaškega Lloyda
Odstopil predsednik Tržaškega velesejma
NA 5. STRANI
Neprepričljiva predstava Italije in Argentine (1:1)
Tako je Altobelli iz enajstmetrovke ugnal argentinskega vratarja
CIUDAD MEXICO — Z naslovom Shakespearove komedije »Mnogo hrupa za nič« bi lahko s kratkimi besedami povedali bistvo sinočnje tekme med Italijo in Argentino. Bombastične napovedi iz obeh taborov o veliki nogometni predstavi, o hudem boju na življenje in smrt so ostale le na časopisnem papirju, na igrišču pa sta obe ekipi prikazali mnogo manj, kot smo od obeh nogometnih velesil pričakovali.
Argentina je bila boljša, več je napadala in imela tudi več priložnosti, vendar je izkoristila le eno, pa še pri tem ima največ »zaslug« za gol italijanski vratar Galli, ki je slabo ocenil diagonalni strel Maradone. Kaj lahko povemo o »azzurrili«? To, da so šli v srečanje s prevelikim strahom, ki je bil viden tudi med tekmo, tako da je Italija tista ekipa, ki je verjetno bolj zadovoljna z neodločenim i-zidom.
Druga tekma večera je bil evropski derbi med SZ in Francijo .Po ve-
liki nogometni predstavi SZ proti Madžarski' so se vsi spraševali, kaj lahko Sovjeti storijo s Francozi. Tekma je pokazala, da sovjetska ekipa ni stroj in gre visoko zmago z Madžarsko pripisati tudi izredno slabemu nastopu Madžarov. Srečanje se je končalo neodločeno z 1:1.
Danes na prizoriščih svetovnega prvenstva ni velikih dvobojev. Brazilci se bodo pomerili z Alžirijo, Angleži z Marokom, Madžari pa bodo v tekmi s Kanado lovili še zadnji vlak, ki jih lahko nato v primeru zmage nad Francijo popelje v osmino finala.
Ambiciozni načrti Stefanela
Zaupanje v Tanjevića
NA 12. STRANI
Medsebojno obtoževanje velesil o odpovedi SALT-2
NEW YORK — Velesili skušata dru-drugi naprtiti »hudo napako« za .Poved sporazuma SALT - 2. Na sovjetski očitek Reaganu, da je zakrivil ^budo napako«, je državni tajnik George Shultz včeraj izjavil, da je Sovjet-ba zveza tista, ne pa ZDA, ki je odkupila od sporazuma SALT - 2 o ome-JUvi jedrskega orožja. s Je odpovedala SALT - 2, zato c dim, da je ona zagrešila ”hudo na-l^ko”. Ne bi je smela storiti«, je iz-Zu * f’hul*'2. k° ie na združenju za .PPanjo politiko odgovarjal na vpra-k'je, če je res Reagan odpovedal spo-azum SALT - 2. Shultzeva izjava se cj0naža na sovjetske obtožbe o kršenju _ govora. »Mi spoštujemo dogovore. Pa ne«, je dodal.
brvi r0.S1	dai je Reagan izjavil, da
do v tehnično spoštovale SALT - 2 konca leta 1986, po tem datumu pa
bodo namestile nove rakete »cruise« na letala.
»Moramo biti tako oboroženi, da bomo lahko kos SZ«, je izjavil Shultz in dodal, da je Reagan pripravljen na pogajanja o zmanjšanju vojaških arzenalov, če bo Moskva pristala na to.
O tem vpršanju je Shultz govoril tudi dvema organizacijama za prijateljstvo med ZDA in Evropo. Čeprav se ZDA ne čutijo več dolžne spoštovati SALT - 2, se želijo z Moskvo pogovarjati o »temeljitem zmanjšanju oborožitve«.
Na atlantskem svetu in atlantskem zavodu za mednarodne zadeve pa je državni tajnik Shultz rekel, da od SZ pričakujejo »konstruktivne korake«. Reagan hoče opustiti SALT - 2 in skleniti z Moskvo sporazum, ki naj temeljito zmanjša jedrske arsenale velikih sil, pravi državni sekretar.
Napetost med KD in PSI se stopnjuje
Craxi polemičen z De Mito
RIM — Napetost med demokristjani in socialisti narašča. Predsednik vlade in tajnik socialistične stranke Bettino Craxi je včeraj razširil »informacije!« o posegu, ki ga je imel predsinočnjim na seji vodstva PSI. Govor je bil zelo oster, poln polemičnih poudarkov na račun krščanske demokracije in njenega sekretarja De Mite. Craxi ocenjuje demokristjanski kongres kot »udarec stabilnosti« in dejal, da je zaskrbljen zaradi faze negotovosti in napetosti med strankami večine, do katere je dejansko prišlo. Nato je prešel k napadu na demo-kristjanske teze o zamenjavi vodstva vlade. V ustavi nikjer ne piše, je izrecno poudaril Craxi, da pripada vodstvo vlade stranki relativne večine. Nihče ni podpisal sporazumov o zamenjavi, če jo demokristjani hočejo, naj to povedo, vendar naj povedo volivcem. Grožnja je povsem jasna. Tajnik socialistične stranke je vsekakor potrdil, kar je že dejal ob začetku preverjanja, da bi namreč »socialistična stranka na kongresu, ki bo spomladi leta 1987, prostovoljno lahko sklenila, da pusti Palačo Chigi.« Craxi je bil polemičen tudi o vlogi osrednje stranke v večini. Ta vloga po njegovem mnenju pripada socialistom kot stranki, okoli katere se
zbira petstrankarska koalicija. »Nikakor ne nameravam, je še dodal, prepustiti De Miti prosto pot za ponovno pridobitev hegemonije KD, kar bi pomenilo povratek za deset let. Poskus tajnika demokristjan-ske stranke, da obnovi vodilno vlogo v zavezništvu, bo zavrnjen«. Končno pa še ena polemična nota, ko je Craxi prekinil nekega govornika, ki je dejal, da ne verjame možnosti zamenjave nekaterih ministrov v vladi. »De Mita tega ne dopušča, kajti on ima drugačne namene,« je dejal Craxi.
Na tej liniji ostre polemike z demokristjani je potekala celotna seja vodstva PSI, saj so z njo soglašali vsi, od Formice do Martellija. Tako je Martelli dejal, da je treba najprej pojasniti znake te nove napetosti med demokristjani in socialisti, ker bo šele nato mogoče ugotoviti, ali jih je moč premostiti ali ne. S tem je v celoti soglašal načelnik poslanske skupine Formica, ki je poudaril, da se je začelo obdobje velikih političnih sporov.
Demokristjani se, vsaj navidezno, čudijo tej sociali-
NADALJEVANJE NA 2. STRANI
•	Slovenci
NADALJEVANJE S 1. STRANI
spevek k izvajanju politike enotnega kulturnega prostora.
Da gre zares za nekaj izjemnega, kaže tudi velik organizacijski napor in propagiranje prireditve s strani Cankarjevega doma. Osebno so vabili več kot 700 ljudi, mobilizirali kulturne ustanove, dneve pa reklamizi-rajo iudi po radiu, televiziji in časopisih. Že sedaj je po Ljubljani veliko plakatarv, na Tromostovju celo velik pano, ki vabi na prireditev. V tedniku Družina bo ob tej priložnosti posebna priloga o Beneških Slovencih, ki jo pripravlja združenje Dom, in tudi v Delu bo v sobotni prilogi odmerjen prostor temu odmevnemu dogodku. Otvoritvene slovesnosti se bo v ponedeljek udeležil tudi predsednik videmske pokrajine Tiziano Venier, katerega bo sprejel Dušan Šinigoj, v četrtek bodo v Ljubljano prišli slovenski duhovniki, ki jih bo sprejel ljubljanski metropolit nadškof Alojzij Šuštar, tudi bivši borci partizani bodo prišli v Ljubljano, v soboto pa bo še izlet Zveze slovenskih izseljencev in še udeležencev tečajev slovenščine. Skratka, izjemen dogodek, izjemno poglavje za življenje Slovencev v videmski pokrajini.
In sedaj še na kratko k sporedu. Prireditev bo trajala od 9. do 14. junija. V ponedeljek pozno popoldan bo uradna otvoritev, ki je povezana z odprtjem dokumentarne razstave, ob 18.45 pa bo okrogla miza o sedanjem političnem trenutku Slovencev videmske pokrajine. Na njej bodo sodelovali Michele Carlig, Maurizio Namor, Živa Gruden, Jole Namor in Ferruccio Clavora. V četrtek bo ob 20. uri literarni večer z naslovom »Po tiho . . . iz naših dolin«. Za v petek ob 10. uri je predvidena okrogla miza o slovenskem enotnem kulturnem prostoru in o prispevku izseljencev h gospodarskemu razvoju rojstnih krajev. Istega dne bo zvečer ob 20.30 kantavtor-ski večer. V soboto bo zjutraj ob 11. uri glasbena prireditev za mlade, zvečer ob 20. uri pa zaključna prireditev, ki so jo poimenovali »Noeo pa mi«. Vsi ti dogodki bodo v prostorih Cankarjevega doma.
MARIJ ČUK
•	Craxi
NADALJEVANJE S 1. STRANI
stični reakciji. Angelo Sanza, eden najtesnejših De Mitovih sodelavcev je dejal, da ne razume tega naraščanja napetosti med socialisti, saj se je »derhokristjanski kongres končal z enostavno trditvijo, po kateri ne obstajajo, ne danes ne v bodočnosti, druge formule, ki bi bile alternativne petstrankarski koaliciji.
In prav v zvezi s tem vprašanjem je vodstvo KPI na včerajšnji seji izneslo kritike na račun socialistov. Po mnenju predstavnikov KPI kritike Craxijeve stranke ne izhajajo iz vsebine, iz realnih problemov, ampak iz manj pomembnih vprašanj kot sta zamenjava v predsedstvu vlade in hegemonija. To je po mnenju KPI ponoven dokaz nesposobnosti večine, da se spoprime z resničnim; vprašanji države. Preverjanje se je končalo, vlada pa se še ni predstavila parlamentu, da bi poročala o programu, ki bi ga morala odslej izvajati. Komunisti zato ponovno zahtevajo parlamentarno razpravo o preverjanju.
G. R.
Zaradi domnevnih nepravilnosti pri ugotavljanju radioaktivnosti
Državno ustanovo ENEA prijavili sodstvu Izbira jedrske energije razdvaja Italijo
RIM — Združenje za varstvo okolja (Lega Am-t biente) je včeraj prijavilo rimskemu sodstvu Dr-( žavno ustanovo za alternativno energijo (ENEA) zaradi njenega zadržanja ob »jedrskem alarmu« po nesreči v černobilski JE. Na včerajšnji tiskovni konferenci je pretor Gianfranco Amendola poudaril, da je ENEA kot državna ustanova dolžna poskrbeti za kapilarno mrežo merjenj radioaktivnega sevanja, to pa je storila v minimalni meri. Vsedržavna mreža merjenja je bila po njegovih besedah nezadostna, ozemlje so razdelih na tri ogromne regije, metodologija meritev pa je bila taka, da ni zagotavljala objektivnosti. Povprečni podatki b,rez navajanja maksimalnih konic sevanja dopuščajo manipulacije, ki ne dajejo realne slike jedrskega onesnaženja. Združenje se tudi sprašuje, ali so pomirjevalne izjave te ustanove, ki mora jamčiti zdravstveno varnost obenem pa deluje na področju raziskovanja jedrske energije, skušale preprečiti nasprotovanje javnega mnenja jedrski izbiri Italije. Prav tako Združenje za varstvo okolja ugotavlja, da je v vladnem znanstveno - tehničnem odboru prisoten tudi prof. Felice Ippolito, ki je med drugim član upravnega sveta Ansalda, z dejavnostjo tudi pri gradnji jedrskih elektrarn.
Po enomesečnih besednih polemikah so torej
ekologisti prešli k dejanjem. Končno besedo o vsej zadevi bo moralo izreči sodstvo, a že sedaj je lahko vsakomur jasno, da so odgovorni za zdravstveno varnost zagrešili marsikatero napako, da emotiv-nost prevladuje nad racionalnim presojanjem. Prav s tega zornega kota je treba oceniti včerajšnji napad »zelenih list« in raznih skrajnolevičarskih grupacij na račun zadržanja KPI do jedrske energetske izbire. Bojijo se, da bi pobuda KPI o »posvetovalnem referendumu« škodila ostalim referendumom, ki odločno nasprotujejo jedrski izbiri.
Emotivnost še stopnjujejo vesti iz Brianze, Mark in drugih krajev, kjer so prepovedah zakol kuncev, pitja ovčjega in kozjega mleka ter uživanja mlečnih derivatov s svežo krmo hranjene drobnice. Marsikdo se upravičeno sprašuje, ali ne bi tudi drugje ugotovili take stopnje radioaktivnega onesnaženja, če bi bila merjenja kapilamejša. Povsod so ugotovili obstojnejši radionukledd cezij 137, ki ga niso v dneh »jedrskega alarma« sploh upoštevali. Ta radionukleid razpade na polovico šele v tridesetih letih, da je strah ob pomanjkanju znanstvenega pristopa in jasnih podatkov razumljiv.
Da bi bila zmeda popolna, se iz ure v uro daljša seznam občin, kjer so krajevne zdravstvene ustanove sprejele varnostne pobude, ker je sveža krma
radioaktivno onesnažena, radioaktivni nukleidi pa se vežejo v živalskem tkivu in po zakolu preidejo v človeški organizem.
Nedvomno je alarmizem pretiran, ne morejo pa ga odpraviti izjave raznih politikov. Prav tako so nesprejemljivi »preventivni nasvdti« za mlajše otroke in nosečnice ob pomanjkanju jasnih podatkov o količini ugotovljenih radionukleidov. Ljudi lahko pomirijo le trezne ocene, znanstveni podatki, predvsem pa resnica o dejanskem stanju. Takih ocen pa je še vedno premalo, da bomo v p*rihodnjih dneh skoraj gotovo priča nadaljnjemu stopnjevanju pobud vseh tistih skupin, ki odločno nasprotujejo jedrski izbiri. Večina italijanskih strank se je tako znašla v pravem precepu, saj se nasprotovanje jedrski energiji ne ozira na ideološko in strankarsko pripadnost. Černobilska nesreča je torej težka šola tudi za Italijo, saj je v marsičem dokazala, da je »jedrski alarm« dočakala nepripravljena. To pa je nedopnistno za državo, ki ima na svojem ozemlju jedrske elektrarne in bi morala biti pripravljena na vsak zaplet. Resnici na ljubo so bjle meritve sprotne in kapilarne le v regijah, kjer se nahajajo jedrske elektrarne, drugje pa je bilo vsaj v začetku vse preveč zamud in napak. To bodo morali čimprej ladoknaditi, da vrnejo ljudem zaupanje.
Umrl direktor GR2 Aldo Palmisano
RIM — Včeraj je umrl časnikar Aldo Palmisano, direktor GR2. Rodil se je v Trstu pred 60 leti. V prvih povojnih letih je vodil ilegalno radijsko postajo, ki se je zavzemala za italijansko rešitev Trsta. V petdesetih letih je odšel v Rim vodit tiskovni urad (SP ES) krščanske demokracije. V šestdesetih letih je bil urednik radijskih političnih poročil. Vodil je tiskovni urad petih vlad Mariana Rumora in tiskovni urad KD, ko je bil Rumor tajnik stranke. Zaradi svojega nagnjenja do časnikarskega poklica, ki ga je opi-ravljal s samostojnostjo in strokovnostjo, je 1976. leta, ob reformi RAJ, postal glavni urednik GRL Bil je član vodstva tiskovnega urada RAI, julija 1982. leta pa imenovan za direktorja GR2. Svoja zadnja poročila je Aldo Palmisano bral s poslednjimi močmi; huda bolezen ga je pobrala takorekoč za delovno mizo.
Medtem ko se nadaljuje nasilje v Južni Afriki
Napetost ob 10-letnici upora v Sowetu
JOHANNESBURG — Med izganjanjem roparjev iz prodajalne likerjev v črnski četrti Spweto, v predmestju Johannesburga, je izgubil življenje temnopolti policaj, drugi pa je bil ranjen.
Pooblastilo notranjega ministra Le Grange nižjim policijskim častnikom, da v primeru hudih neredov osumljene osebe zadržijo 180 dni v priporu brez procesa, je naletelo na odpor opozicije. Parlamentarno nasprotovanje sprtimi j a tudi njegova prepoved proslave 10-letnice upora v Sowetu, ki je bil 16. junija 1976. Anglikanski škof in nobelovec za mir leta 1984 Desmond Tutu je svojim duhovnikom že priporočil, naj s skupinsko molitvijo, katere se bo tudi sam udeleževal, počastijo to obletnico.
Tiskovna konferenca predstavnika zunanjega ministrstva SFRJ
Jiao Ciang bo obiskal Jugoslavijo
BEOGRAD — »Z zadovoljstvom lahko potrdim, da bo na povabilo predsednika ZIS Branka Mikuliča v prvih dneh julija na uradnem in prijateljskem obisku v SFRJ predsednik državnega sveta Ljudske republike Kitajske in član stalnega komiteja politbiroja Jiao Ciang«. To je na včerajšnji tiskovni konferenci dejal u-radni predstavnik zveznega sekretariata za zunanje zadeve Aleksandar Stanič.
Na vprašanje o obisku zveznega sekretarja za zunanje zadeve Raifa Dizdareviča na Nizozemskem je predstavnik zveznega sekretariata za zunanje zadeve od-•govoril: »Obisk ocenjujemo kot pomemben in uspešen. V pogovorih Raifa Dizdareviča z zunanjim ministrom Van Den Broekom in premierom Lubbersom so vsebin-
sko izmenjali mnenja o najpomembnejših vidikih nadaljnjega poglabljanja dvostranskih odnosov in sodelovanja. Ob skupni oceni, da so odnosi med Jugoslavijo in Nizozemsko dobri, stabilni in da jih ne obremenjujejo problemi, so izrazili obojestranski interes za nadaljnje poglabljanje vseh oblik sodelovanja, zlasti gospodarskega, preko vzpostavljanja in razvijanja trajnejših oblik industrijske, tehnološke in druge kooperacije.
V pogovorih so posebej preučili aktualna vprašanja sodelovanja Jugoslavije z Evropsko gospodarsko skupnostjo z vidika skupnih interesov, da bi pozitivno končali tekoče pogovore s Skupnostjo o novem trgovinskem sporazumu in finančnem protokolu, v katerih je Nizozemska kot predsedujoča Skupnosti aktivno angažirana.
INA in Naftagas odkrili ležišče v Angoli
ZAGREB - Jugoslovanski delovni organizaciji INA Naftaplin iz Zagreba in Naftagas iz Novega Sada, ki iščeta nafto in plin
skupaj z drugimi svetovnimi naftnimi družbami v Angoli, sta odkrili novo nahajališče nafte, večje od tistega, iz katerega so že prišle prve količine nafte. Tako bosta omenjena kolektiva do leta 1990 dobila novih 2 milijona ton nafte.
Dograjevanje helsinškega mozaika
Šesta medparlamentarna konferenca, ki se je končala te dni v Bonnu, je sicer majhen, toda pomemben drobec v sestavljanju političnega mozaika, ki ga je pred nekaj več kot desetimi leti orisala helsinška konferenca o miru, varnosti in sodelovanju v Evropi. O tej konferenci so tedaj udeleženci v en glas poudarjali, da je najbolj pomemben in spodbuden dogodek v Evropi od konca druge svetovne vojne. Helsinška konferenca tudi v novejših letih ni ničesar izgubila od svojih hotenj in poslanstva.
Medparlamentarna konferenca, na kateri so imela svoje delegate vse države, ki so bile leta 1975 na helsinški konferenci (razen Združenih držav Amerike, kar je značilno), je zategadelj z ene strani potrdila kontinuiteto Helsinkov, z druge strani pa so jo ocenili kot »dragoceno«, ker je bila v času, ko so razmere po Evropi in po svetu vse prej kot dobre. Na napetost naletimo za vsakim vogalom, je rekel predstavnik Švedske. Grenak prispevek k tej napetosti so na primer ameriške grožnje, da se bodo odpovedali SALT sporazumoma in novejši predlogi o kemičnem orožju.
V Bonnu so sprejeli resolucijo, ki je vredna podpore že zavoljo težine vprašanj, ki jih je zaobjela. Sence Černobila in pozneje tudi Hamma so kajpak grozeče odsevale tudi na to mednarodno srečanje. Udeleženci medparlamentarne konference so naglasili, da bo treba odslej »odkrito« sodelovati pri problemu izkoriščanja jedrske energije. Prav tako so bili odrezavi pri vprašanju mednarodnega terorizma in ga označili kot pojav, »ki terja odločen boj«. Neposredno v duhu helsinške konference pa so vnovič priporočili »večjo odprtost meja in sodelovanja« na stari celini.
Udeleženci medparlamentarnega srečanja, pri katerih je tudi ob tej priložnosti bilo na dlani da se v Evropi večinoma ne strinjajo z novo ameriško »ofenzivno« politiko, tako v razpravi, kot v sklepnem dokumentu niso varčevali s tezo o »polni odgovornosti« tistega, ki se ukvarja z jedrsko energijo in o tem, »da je zagotovitev varnostnih ukrepov neodložna«. Nenehoma so na tem shodu načenjali in poudarjali vprašanje »zaupanja«, ki so ga že v Helsinkih uvrstili na prvo mesto kot poglavitni pogoj »za dosego konkretnih sporazumov«.
Domala enotne so si te dni evropske ocene, da je bil bonski sestanek najmanj vsaj »dobra priprava« za novembrsko plenarno »helsinško« konferenco, ki bo tokrat na Dunaju. Toda to je samo en vidik pogovorov, kakršni so bili te dni v glavnem mestu Zahodne Nemčije. Njihova širina, je na primer navajal jugoslovanski delegat Mejak, »prerašča celinske meje in mora prodreti v svetovno razsežnost«. Evropska tematika, v katero spada tudi problem človeških pravic, je samo sestavni del svetovne.
Tudi tokrat pa ni mogoče mimo ugotovitve, da so zlasti neuvrščene in nevtralne dežele, čeprav jih na evropski celini ni veliko, uspešno izvedle svojo miroljubno in konstruktivno vlogo. Sprejeti predlogi so v dobršni meri njihova pobuda. Bržčas pa je tudi zamisel kanclerja Kohla za organizacijo posebne mednarodne konference »o konkretni zagotovitvi varnostnih ukrepov« kot predpogoju za večje vzajemno sodelovanje, porodila pri neuvrščenih in nevtralnih deiciah Evrope.
MIRO KOCJAN
Jugoslavija redno odplačuje mednarodna posojila in obresti
BEOGRAD — Jugoslavija je tujim upnikom za fiksne in zajamčene obveznosti, odplačilo kratkoročnih posojil in obresti v minulih štirih mesecih odplačala 2 milijardi 383 milijonov dolarjev. Vse obveznosti so izpolnili v roku, vendar s precej težavami. Ta vsota predstavlja namreč kar polovico celotnega deviznega priliva državo v tem obdobju. Hkrati je uspelo konvertibilni dolg zmanjšati za 497 milijonov dolarjev.	'	.
S temi podatki je viceguverner Narodne banke Jugoslavije Malik Imen seznanil delegate odbora zbora republik in pokrajin skupščine SFRJ za gospodarske odnose s tujino, (dd)
Cunhal o sodelovanju z ZKJ
BEOGRAD — Generalni sekretar KP Portugalske Alvaro Cunhal v to tervjuju, ki ga objavlja današnji Komunist govori tudi o odnosih med KP P°r~ tugalske in ZKJ za katere pravi, da trajajo že vrsto let. Hvaležno se spon11' njamo podpore jugoslovanskih komunistov našemu vzpostavljanju odnosov komunističnimi gibanji v drugih državah, od katerih smo bili ločeni dolgo to sto let, je dejal Cunhal in poudaril, da so izhajajoč prav iz podpore jugosl vanskih komunistov znova vzpostavili te odnose.
»Osebno sem bil zadolžen za to misijo. Takrat sem imel priložnost mudi se v Jugoslaviji. Prisostvoval sem veličastnemu podvigu obnovitve države ^ prvim velikim korakom pri izgradnji socializma. Bratski odnosi med partija1? so padli v senco zaradi tedanjih znanih razmer v komunističnem gibanj • Naša partija je v tistem obdobju zavzela stališča, ki smo jih pozneje oc'to kot nepravilna. V 60. letih smo znova vzpostavili prijateljske odnose in srn zainteresirani za njihovo poglabljanje«, je med drugim dejal generalni scontar KP Portugalske Alvaro Cunhal. (dd)
Na posvetu, ki je bil pred dnevi v Vidmu
Križi in težave furlanskih založnikov
VIDEM — V furlanskih založniških krogih vlada precej zaskrbljenosti zaradi vedno večjega posega bank, Občin ter drugih javnih ustanov in inštitutov v založniško področje. Prej omenjena kreditna podjetja in ustanove namreč izdajajo, po mnenju založnikov, preveč knjig. Te naj bi imele omejeno uporabno območje, saj te publikacije ne gredo v prodajo, marveč se delijo brezplačno, prevdsem v reprezentančne namene. Furlanske založnike skrbi tudi tisti deželni zakon o podpiranju kulturne dejavnosti, iz katerega izhaja, da deželni prispevki za založniško dejavnost gredo le javnim ustanovam, ki knjige založijo, ne pa poklicnim založnikom.
O vsem tem ter o potrebi po ustanovitvi deželne zveze založnikov je bil govor na posvetu v Vidmu, ki ga je sklicala skupina založnikov in piscev. Odziv na povabilo sicer ni bil kdo ve kolikšen, kar je pobudnike sestanka že ob samem začetku poparalo. Kljub temu pa si prizadevajo, da bi na jesen v Vidmu sklicali sestanek založnikov in piscev ne le iz Furlanije—Julijske krajine marveč tudi iz sosednjega Veneta.
Mnenja izražena na posvetu so bila dokaj različna. Nekateri, to so pobudniki sestanka, tisti, ki si prizadevajo ustanoviti deželno zvezo založnikov, so kar na veliko govorili o odsotnosti javnih ustanov (očitno so mislili na deželno upravo, na Pokrajine ter Občine, na trgovinske zbornice, konzorcije, itd.) v podpori poklicni založniški dejavnosti. Očitno je bilo poslušalcem, da se nekateri, pa čeprav tega niso javno povedali, zavzemajo za to, da bi Dežela finansirala tudi zasebno založniško dejavnost. Drugačnega mnenja je bil znani in dolgo let uveljavljeni videmski založnik Del Bianco, ki je bil proti taki založniški politiki. Biti založnik pomeni riskirati iz svojega žepa, je dejal stari založnik, pomeni poznati tržišče in znati izbrati avtorja, delo, ter tudi znati plasirati knjigo. Neomejena podpora iz javnih sredstev bi ubila samostojno izbiro založnika.
Na posvetu so prišla do izraza tudi mnenja, da izhaja v Furlaniji preveč knjig, da so vse prepolne krajevne tematike, ki se čestokrat ponavlja v manj ali bolj razkošni obliki, izpod peresa enega ali drugega avtorja, v založbi tega ali drugega. Rečeno je bilo tudi, da je po sili razmer furlansko založništvo preveč omejeno, da ne more pogledati onkraj Benetk ali Padove, da tudi v naši deželi prevladujejo knjige velikih italijanskih založb. Omenjena je bila tukajšnja za-
ložba Studio Tesi iz Pordenona, ki je izbrala drugačno pot, t. j. izdajanje knjig, ki zanimajo širši italijanski trg. Zaradi tega pa pri nas nima več obstanka in se seli v Milan, odkoder bo bolje obvladovala italijansko tržišče.
Zastopniki deželne Enciklopedije, ki je izdala vrsto za-nimih knjig, pa so domače založnike »obtožili«, da izdajajo knjige vsevprek, ne da bi sploh pogledali, ali jih bo tržišče sprejelo. Ne poznajo marketinga. Zaradi tega so izbire založnikov velikokrat zgrešene, zaradi tega se knjige kopičijo v skladiščih.
Seveda so na dan prišla tudi številna vprašanja v zvezi s šikanami med samozvanimi založniki in avtorji. Tiskam ti knjigo, rečejo prvi drugim, če mi zagotoviš odkup tolikih izvodov. Tisti, ki žele videti svoje ime na platnici knjige, to tudi napravijo. Taka knjiga pa bo ostala nezapažena in pozabljena na maloštevilnih policah.
Dodajmo še to, da je uvodoma ravnatelj knjižnice Univerze v Vidmu dr. Nino Rodaro nudil poslušalcem nekaj podatkov o založniški dejavnosti v deželi. Delovalo naj bi 38 poklicnih založnikov (19 v Videmski, 11 v Tržaški, 5 v Pordenonski in 3 v Goriški pokrajini). V vsej deželi je 126 prodajnih mest za knjige (46 v Videmski, 32 v Tržaški, 26 v Goriški in 22 v Pordenonski pokrajini). Tu so mišljene tako knjigarne kot druga prodajna mesta, kjer so na prodaj tudi knjige.
V 41 povo'jnih letih je v Furlaniji—Julijski krajini izšlo 3.600 knjig, poleg teh pa še 200 periodičnih publikaciji. V zadnjih desetih letih je v deželi izšlo 1.460 knjig, povprečno torej 146 vsako leto. Dvajset odstotkov teh knjig je pisanih v furlanskem jeziku.
Poročevalec ni povedal ali so v tem seznamu vključene tudi slovenske knjige, ki izhajajo v vseh centrih, kjer živimo Slovenci in ki jih izdajajo tako Založništvo tržaškega tiska, Goriška Mohorjeva družba ali pa občasno banke, šole, inštituti, društva ali druge ustanove. Najbrž poročevalec slovenskih knjig, ki izhajajo na ozemlju naše dežele sploh ni upošteval, saj bi letni »pridelek« knjig v slovenskem jeziku zlahka dosegel skoro polovico vseh knjig, od njega omenjenih, ki se tiskajo v Furlaniji—Julijski krajini.
Delo posveta je vodil založnik Roberto Vattori iz Trice-sima, priredil pa ga je Novinarski krožek v Vidmu.
MARKO WALTRITSCH
Bogata turistična ponudba Gradca
Revija Atlante o Trstu in Slovencih
Plavajoča mina
Turistični in gospodarski operaterji v Gradcu si prizadevajo privabiti čim-več turistov, čeprav so z njimi že precej nasičeni, saj se glavno mesto avstrijske Štajerske nahaja na pomembni prometnici. Tod gre precejšen del osebnega in tovornega prometa iz Zahodne Nemčije skozi Avstrijo v Jugoslavijo in na Bližnji Vzhod, tod mimo pelje tudi cesta na Madžarsko. Gradčani pa si prizadevajo pridobiti še turiste iz drugih evropskih držav, še zlasti iz tistih, ki niso najbolj zainteresirane za njihovo prometno križišče.
Zaradi tega njih intenzivna propagandna akcija v Italiji, v Angliji, v Skandinavskih deželah, ki se odraža z vabili na Graški velesejem (tega prirejajo spomladi in na jesen), z vabili na kulturne prireditve, še zlasti glasbene, itd.
V Trstu je bila včeraj reklamna tiskovna konferenca, ki so jo v hotelu
Excelsior imeli graški podžupan dr. Tremmel, pa še njegova sodelavca dr. Dienes in dr. Schoff, ki je tudi ravnatelj tamkajšnje igralnice.
Novinarje so obvestili o bogati turistični ponudbi, ki jo nudijo letos poleti in na jesen v njihovem mestu in v neposredni okolici. Še zlasti do izraza pridejo glasbene prireditve, ki jih prirejajo v sodelovanju z bolj znanimi in pomembnimi avstrijskimi festivalnimi središči. Povedali so tudi, da v glavnem mestu Štajerske nudijo dnevno servisno karto, s katero lahko uporabljaš vsa mestna prevozna sredstva, ogledaš si muzeje, imaš popuste v gostiščih in hotelih. Povedali so, da bodo v jesensko—zimski sezoni priredili vrsto prireditev v počastitev Gradčanov, ki so se uveljavili v svetu. Najbolj pomembna bo v aprilu prihodnjega leta serija prireditev posvečena znanemu skladatelju Robertu Stolzu.
Kar pa bo pritegnilo pozornost ne samo Avstrijcev marveč tudi Tržačanov, potem pa še Slovencev, Hrvatov in Madžarov, bo v prihodnjem letu 1987 proslavljanje 130—letnice Južne železnice, ki je povezala Dunaj z Ljubljano in Trstom ter še drugimi kraji v takratnem cesarstvu. Istočasno bodo proslavljali 150—letnico železnic na Avstrijskem. V prihodnjem letu bodo priredili deset razstav, od teh bodo tri posvečene Trstu. Kasneje bodo te razstave prenesli tudi v druge kraje ob Južni železnici. V decembru 1987, tako so se dogovorili včeraj s tržaškim županom Ricchettijem, bo vsaj ena teh razstav tudi v Trstu. Istočasno bodo na vseh progah bivše Južne železnice vozili posebni vlaki s starimi parnimi lokomotivami.
MARKO WALTRITSCH
TRST — Trst je izpostavljen veliki nevarnosti. Smrtonosna plavajoča mina ogroža mesto, premika se nekoliko po naključju, kot jo pač nosi tok, njena rušilna moč pa je vsekakor tolikšna, da so v nevarnosti vse četrti, celo vsa pokrajina in morda tudi dežela. Nevarnost je zelo velika, presega celo gospodarske in politične pasti ter čeri, s katerimi je posejana zgodovina mesta in ki preprečujejo, da bi bilo vzdušje v mestu radostno, prešerno. "Zakaj pa naj bi bili Tržačani radostni - pojasnjuje neimenovan možakar - ko gre tu vse narobe." Zrak je svež, burja je razpihala še zadnje oblake, na sinjem nebu je zasijalo sonce, na Trgu Unità je običajen vrvež, a kako bi ljudje bili lahko radostni, mimo gospodarskih in političnih težav, ko vedo za plavajočo mino, ki bi lahko vsak čas eksplodirala?
Nevarnost je dejansko velika. Toda kdo je bil podlež, ki je spustil mino v drugače mirne tržaške vode? Kdo je podtaknil peklenski stroj in skalil Tržačanom spanje? Kdo grozi, da bo vsak čas sprožil naboj in povzročil eksplozijo? V vsaki kriminalki kot se spodobi bi avtor do konca ne povedal krivca, bralca bi spretno vodil od strani do strani, tu pa tam bi posejal pot z indici, da bi še podžgal njegovo radovednost, skrivnost pa bi razgrnil šele tik pred besedo konec. Meni pa ni da bi se šel avtorja detektivskega romana, saj dobro vem, da vsakega bralca že skrbi, ali je tudi osebno ogrožen, ali mu preti nevarnost, ali lahko podleža onesposobi. Ne bom vlekel več na dolgo, pač pa krivca razkrinkal že takoj, če sami niste že uganili. Niste? In vendar ni bilo težko: mestu namreč grozijo Slovenci s svojimi nemogočimi zahtevami za globalni zaščitni zakon.
Tako vsaj pravi v mesečni reviji Atlante novinar Piero Fortuna v dolgem in bogato ilustriranem članku. Iz lepih barvnih fotografij kar "diha" zaskrbljenost mesta za svojo usodo: kaj bo, če se Brdavs ne ukroti? A sledimo pripovedi Piera Fortune in njegovih sobesednikov, objektivnih opazovalcev tržaške stvarnosti, ki so se združili v Odboru za zaščito italijanstva Trsta. Tržaška zgodovina je bila od nekdaj težavna, posejana s čermi, najhuje pa je vsekakor od leta 1975 sem, ko sta italijanska in jugoslovanska vlada podpisali v Osimu sporazum o dokončni ureditvi meje in s katerim je Italija odstopila sosedu Istro in Dalmacijo. "Za Tržačane je bil to hud udarec. Pomenil je geografsko emar-ginacijo na periferijo EGS, terjal je obračun s stvarnostjo, ki je bila povsem različna od tiste, ki je sredi sedemnajstega stoletja spremenila Trst v veliko pristanišče habsburškega cesarstva." Tržačanom, ki so se dobro zavedali - kot pojasnjuje Fortuna - da so v imenu vse države plačali preko-
merno ceno za vojno avanturo, so se ob osimskem sporazumu morali soočiti še z novim problemom: zaščito manjšine. Slovence bi mesto nekako že sprejelo, ni v tem problem, a kaj zlomka, ko zahtevajo še zaščito in to na čisto nesprejemljiv način, kljub temu da jih je komaj za 5 odstotkov.
Fortuna v nadaljevanju pojasnjuje, s pomočjo svojih objektivnih sobesednikov, kako obstaja v italijanski zakonodaji 140 zakonov in odlokov, ki dajejo manjšini nadpoprečne pravice; kako imajo Slovenci "v ekskluzivi" samo v tržaški pokrajini 30 vrtcev, 35 osnovnih šol, 9 nižjih srednjih in 7 višjih srednjih šol; kako sodijo vsi v premožnejše sloje, imajo v rokah nekaj bank, ki lažje poslujejo s tujino kot italijanske; kako država financira njihove kulturne dejavnosti, slovensko radijsko postajo in slovenski tisk. Ob vsem tem pa zahtevajo še dvojezičnost, da bi dosegli neke vrste narobe apartheid, nekaj kar naj bi bilo podobno položaju na Južnem Tirolskem. V teh zahtevah pa Slovence podpirajo komunisti, socialisti in celo krščanska demokracija, čeprav na bolj konfuzen, zato pa nič manj nevaren način.
To je tista plavajoča mina, tisti Damoklejev meč, ki ogroža sožitje v Trstu. To je v bistvu glavni krivec vseh težav in nesreč mesta.
Ton in argumentiranje članka sta taka, da ne bi zaslužila odgovora, saj že dejstvo, da je avtor govoril le z eno samo od prizadetih strani, priča o neobjektivnosti in torej o pristopu, ki je v nasprotju s temelji novinarskega poklica še zlasti, ko se edini vir informacije prikazuje kot absolutno verodostojen. Preseneča pa vsekakor, da je takemu pristopu, kljub imenu avtorja, nasedla sicer resna revija kot je Atlante, ki jo izdaja inštitut De Agostini. Res je, da se vsakdo lahko ušteje, pričakovali pa bi, da revija dosledno prikaže tudi drugi vidik, oriše zorni kot drugih. Sicer bi lahko podvomili v resnost mesečnika samega.
VOJMIR TAVČAR
Deželni zakon za mestne parke
TRST — Deželni odbor F-JK je sprejel nov zakonski osnutek, ki naj bi urejeval mestne parke. Bistvo novega osnutka je v tem, da parkov ne obravnava v klasičnem pomenu besede.
Novi načrti naj bi povezovali zelene površine in zanimivejše mestne predele, tako da bi se lahko ljudje v mestu vozili lahko s kolesi, ali pa kar pešačili. Ob tem naj bi bilo poskrbljeno še za rekreacijo, pa za to, da bi nove poti peljale ljudi v zgodovinske predele itd. Gre torej za projekt,'ki naj valorizira mesto.
Problemi življenja in dela v kaznilnicah v naši deželi
TRST — Problemi življenja, dela in izobraževanja v kaznilnicah so bili 9lavna tema srečanja, ki ga je priredil deželni odbornik Brancati in na katerem so sodelovali predstavniki raznih kaznilnic v naši deželi, krajevnih uprav in predstavniki sodstva. Udeleženci so skušali najti izhod iz perečih problemov, ki se pojavljajo v zvezi z zaporniškimi kaznimi, zlasti pa so skuša-ii pojasniti načine, kako izboljšati od-o°se med teritorialnimi ustanovami Furlanije — Julijske krajine v zvezi s Problemi, ki se nanašajo na upravljale kaznilnic in na sistem, ki v njih vlada.
. Brancati je dejal, da je srečanje koristno, saj bi se iz njega lahko izcimila uiarsikatera pozitivna sprememba. Med slednje spada brez dvoma vzpostavitev trdnejših temeljev stalnega sodelovanja, ki bi postopoma privedlo do imenovanja posebne pristojne ko-ruisije. Z Brancatijem so se strinjali tudi predstavniki sodstva, ki menijo, da bi morali v tej komisiji sodelovati Predvsem direktorji kaznilnic, socialni delavci in člani psihiatrične službe. Nadalje je Brancati naštel probleme, s katerimi se soočajo tako zaporniki kot oblasti. Zaporna kazen v vsakem pri-djeru pripelje do določege emarginarle in naloga družbe je, da se pri re-bvanju takih oblik človeškega zoper-tavljanja še posebej izkaže in dokaže v°]o zrelost, oziroma sposobnost. V em okviru je Dežela že zavzela stališ-a,saj se je dejansko posvetila tistemu elu programske linije, ki vsebuje Pecifične načrte za to področje. Po , uzenski reformi so Dežela in razne rajevne ustanove zavzele temeljno ar Pri tako imenovani resocializa-F kazni V ta okvir spada zlasti mož-ter *z°braževanja in dela kaznjencev, bo nFb°va ponovna vključitev v druž-u? P° prestani kazni. Obenem pa pro-ujejo možnost alternativnih oblik 1 Rajanja kazenske dobe.
U Predstavniki sodstva in krajevnih lon-aV 50 se v g'avnem strinjali s pred-91 odbornika Brancatija, poudarili
pa so, da bo treba na tem področju še trdo delati, zlasti da se bodo vse začrtane smernice v kratkem tudi uresničile.
Močno neurje v Furlaniji
VIDEM — V videmski in pordenonski pokrajini je prejšnjo noč razsajala prava vremenska ujma, ki je povzročila tudi veliko škodo. Najbolj je bilo prizadeto območje, ki spada v občino Pavia di Udine, kjer je voda dosegla tudi meter višine. Državna cesta Videm - Gradež je bila tako skoraj v celoti poplavljena. Gasilci so morali neštetokrat poseči, da so lahko rešili ljudi, ki zaradi vode niso mogli iz stanovanj, reševali pa so tudi številne voznike, ki so se sredi neurja znašli na cestah.
Na Tabeljski cesti je močan veter izruval drevesa, tako da je bil promet za nekaj časa onemogočen. Stanje je seveda dokaj kritično, škoda, ki jo je povzročilo izredno slabo vreme pa je zaenkrat neprecenljiva. Prizadete krajevne uprave bodo bržčas zaprosile deželo, naj upošteva nastala stanja in naj jih na podlagi deželnega zakona o naravnih ujmah, priskoči na pomoč.
Konferenca o državnih soudeležbah
TRST — Predsednik deželnega odbora Adriano Biasutti je poslal ministru za državne soudeležbe Daridi pismo, v katerem vprašuje, ali bi lahko bila deželna konferenca o državnih soudeležbah septembra meseca.
Biasutti je tudi opozoril, da so o tem razpravljali tudi na nedavnem sestanku s predstavniki sindikalnih organizacij. Gre v bistvu za to,da se reši vprašanje prisotnosti IRI in za povečanje državne prisotnosti v naši deželi.
SAMURAJ TAKEDA
1. EPIZODA (15.) Riše: V. HERCEG — Piše: M. KOVAČ
Se nezadovoljstvo nad sestavo novega upravnega sveta
KPI: Vstop zasebnikov med delničarje mora spremeniti odnos Finmare-Lloyd
Včeraj se je prvič sestal novi upravni svet Tržaškega Lloyda, katerega sestava je v preteklih dneh zbudila nemalo nejevolje in protestov, ker med člani ni niti enega samega domačina. Nobenega dvoma tudi ni bilo, da bodo na prvi seji za predsednika upravnega sveta potrdili dosedanjega predsednika, inž. Vittoria Fanfanija.
V zvezi s položajem pri tržaškem ladjarju je pokrajinska federacija KPI izdala izčrpno tiskovno poročilo, v katerem navaja svoja stališča pred javno predstavitvijo predloga o vstopu skupine zasebnih podjetnikov in deželne finančne družbe Friulia med delničarje Tržaškega Lloyda. Pri tem je — piše v tiskovnem sporočilu — potrebno zajamčiti tri temeljne cilje: pomemben priliv novih zasebnih finančnih sredstev v glavnico družbe, njeno operativno učinkovitost v okviru Finmare in zaščito zaposlitvene ravni. Poseben problem pa po mnenju KPI predstavlja zgoraj omenjeno imenovanje novega upravnega sveta, ki ga gre ocenjevati v tem okviru. "Izključitev kakršnegakoli tehnično kompetentnega krajevnega predstavništva iz vrste imenovanj, ki jih je opravila družba Finmare, potrjuje popolno pomanjkanje objektivnih kriterijev in favorizira lotizacijo pri veliki večini imenovanj znotraj IRI, kot tudi v vsem javnem sistemu pod okriljem KD in petstran-karske koalicije," piše v sporočilu KPI. "Medtem ko je revizijo sestave uprav-
nega sveta — da bi napravili prostor predstavnikom zasebnega kapitala in Friulie — izključiti, pa bo po mnenju KPI potrebno prav priložnost in učinke tega sodelovanja temeljito premisliti v okviru krajevnih uprav ter tržaških političnih in družbenih sil. Nobenega pooblastila ne gre dajati predsedstvu zavoda IRI, ki "aprioristično deluje v prid vsake možne oblike privatizacije", zaključuje nota KPI, saj se bodo krajevni kolektivni interesi kljub vsemu na koncu morali uveljaviti.
Sindikalna kronika je tudi včeraj zabeležila nov korak v zvezi s problemom žaveljske rafinerije Aquila—Total. Francoska naftna družba je po zadnjem krogu pogajanj v Rimu objavila sporočilo, v katerem vztraja pri odločitvi o kolektivnem odpustu vseh zaposlenih in se niti ne zmeni za kakr-
šnokoli alternativo, ki bi omogočila nadaljevanje proizvodnje. Pri Totalu so namreč proti prodaji žaveljskega obrata, ker se bojijo, da bi nadaljevanje rafiniranja nafte z novim lastnikom pomenilo konkurenco njihovim distribucijskim interesom oziroma ob-držanju obalnih skladišč: V tržaških sindikalnih in upravnih krogih pa so zato vse glasnejša opozorila, da si francoska družba s takim obnašanjem utegne zapraviti dovoljenje za ohranitev skladišč. O tem je bil govor tudi na včerajšnjem srečanju Dežela—sindikati, ki ga je sklical deželni odbornik za industrijo Francescutto z namenom, da se za naslednji krog pogajanj — 10. junija v Rimu — sestavi enotno stališče deželnih in krajevnih dejavnikov glede nadaljevanja proizvodnje v obratu Aquila.
Občinski seji v Dolini in Nabrežini
V ponedeljek se bosta sestala devinsko—nabrežinski in dolinski občinski svet; prvi se bo sestal ob 20. uri, drugi pa ob 19.30. Glavna točka na seji devinsko—nabrežinskega občinskega sveta bo predstavitev proračuna za finančno leto 1986, poleg tega pa bo skupščina proučila tudi nekatera druga vprašanja upravnega značaja.
Dolinski občinski svet pa bo razpravljal o gospodarski problematiki na Tržaškem in o perspektivah razvoja tudi v okviru ekonomske kooperacije na obmejnem področju Furlanije—Julijske krajine. Na povabilo občinske uprave se bodo seje udeležili senatorka Jelka Gerbec, poslanci Antonino Cuffaro, Sergio Coloni in Francesco De Carli ter evropski poslanec Giorgio Rossetti.
Pogovor s kandidati enotne liste za Opčine
Openci med prvimi zahtevali ureditev jusarskega vprašanja
V Prosvetnem domu na Opčinah je v sredo zvečer bilo javno srečanje, na katerem je krajevna enotna lista "Jus Opčine" predstavila svoje kandidate in program za skorajšnje volitve jusarskih odborov. Večer je uvedla predstavnica KD Tabor Stanka Hrovatin, nakar so imeli besedo štirje kandidati, in sicer Guido Cobez, Igor Dolenc, Paolo Milič in Albino (Zoran) Sosič.
Javnega srečanja se je kljub močnemu nalivu udeležilo lepo število domačinov, kar dokazuje, da vlada med njimi precejšnje zanimanje za volitve. To seveda ni slučaj. Vedeti je namreč treba, da so Openci bili v zadnjih letih vseskozi v prvi vrsti v prizadevanjih, da bi jusarsko vprašanje v tržaški občini ne tonilo v pozabo in da bi dobilo vsaj takšno rešitev, kot jo predvideva obstoječa italijanska zakonodaja. Zasluga za to gre skupini domačinov in še zlasti Angelu Vremcu, ki je med drugim na začetku sedemdesetih let dal pobudo za ustanovitev Združenja jusarskih upravičencev od Banov in z Opčin. Brez te in drugih podobnih pobud bi najbrž do razpisa sedanjih volitev sploh ne prišlo. Kot so udeleženci sredinega večera večkrat poudarili, pa bodo volitve težka preizkušnja za opensko domačo in enotno listo "Jus Opčine". Volilno pravico imajo na-
Danes zborovanje proti termocentrali
Slovenska skupnost je izdala včeraj tiskovno sporočilo v zvezi z vprašanjem termocentrale na premog. SSk že od začetka podpira vse pobude za preprečitev gradnje termocentrale na premog v tržaški pokrajini. Med te pobude se uvršča tudi dejavnost »Odbora za jamstvo«, v katerem sodeluje več vidnih predstavnikov SSk.
V zvezi z dejavnostjo tega odbora Slovenska skupnost poudarja pomen splošne mobilizacije prebivalstva proti objektu, ki bi z gospodarskega, ekološkega in zdravstvenega vidika znatno škodoval celotni tržaški pokrajini in ogrožal njen nadaljnji razvoj. Zato SSk poziva tudi Slovence v tržaški pokrajini, da se množično udeležijo javne skupščine, ki bo danes, 6. t. m., ob 17.30 v kinodvorani Cristallo v Trstu ter jih obenem poziva, naj podpišejo ljudsko peticijo proti elektrarni na premog.
Zaradi radioaktivnega sevanja
Še vedno pozornost pri prehrani
Deželna komisija, ki pročuje nevarnosti radioaktivnega sevanja, se je predvčerajšnjim prvič sestala z deželnim tehnično-znanstvenim odborom, ustanovljenim v deželi takoj po jedrski katastrofi v Černobilu. Na srečanju so strokovnjaki preverili trenutno stanje v deželi in izdali tudi uradno sporočilo z informacijami in nasveti za zaščito zdravja krajevnega prebivalstva. Na osnovi analiz, ki so jih izvedli pristojni znanstveni in zdravstveni organi, so ugotovili, da se položaj postopoma izboljšuje v vseh pokrajinah dežele.Tako v tržaški kot v goriški, pordenonski in videmski pokrajini se je namreč stopnja joda 131 znatno znižala, sledovi cezija 137 in 134 pa se kažejo le sporadično.
Preventivni ukrepi, ki jih je takoj po nesreči v Černobilu uvedla dežela, pa kljub temu še veljajo, čeravno le za določeno skupino prebivalcev. Tako na primer deželna komisija še vedno ne priporoča uživanja svežega mleka, listnate zelenjave in mlečnih izdelkov otrokom pod desetim letom starosti ter nosečnicam. Trajno mleko pa naj uživajo le petnajst dni po datumu proizvodnje, navedenim na kartonu.
Ostalim prebivalcem komisija priporoča, naj sadje in zelenjavo skrbno operejo ter naj se obenem odpovejo uživanju sveže divjačine. Kmetovalcem svetuje, naj sveži živinski krmi dodajo suho ali umetno krmo.
Komisija bo naslednje sporočilo izdala prihodnji teden, ko se bo ponovno sestala.
Angleški valček, samba, cha-cha-cha drevi v boljunskem gledališču Prešeren
Plesna šola KD France Prešeren bo nastopila jutri v domačem gledališču v okviru proslavljanja 85-letnice društva. Šola deluje že drugo leto. Gojenci vadijo od septembra pa do konca junija pod vodstvom Renza Cimarostija in Antonelle Berini, medtem ko je pri društvu za plesno skupino odgovorna Tatjana Turko. Plesalci plešejo več vrst plesov, ki pa ne spadajo med mednarodne standardne plese.
Mladi plesalci bodo jutri predstavili angleški valček, sambo, rock, cha-cha-cha, tango in druge plese. Nekateri pari se bodo zavrteli kar v devetih različnih plesih. Naslednje leto pa se bo manjša skupina učila pravih mednarodnih standardnih plesov.
V gledališču Prešeren bo jutri nastopilo skupno 27 parov plesalcev, čeprav je v plesni šoli nastal velik problem zaradi premajhnega števila fantov. Starost plesalcev gre od šestega do petnajstega leta. Jutrišnji večer je res obetaven: mladi plesalci se bodo predstavili v pisanih , svetlikajočih se živobarvnih oblekah z res pestrim programom, ki je zahteval bodisi pri učiteljih bodisi pri učencih skozi vso sezono veliko truda.
Sami gojenci so povedali, da so vaje večkrat zelo zahtevne, dodali pa so, da so jim nastopi v veliko zadoščenje, kar tudi odtehta ves vložen trud.
Jutri torej vsi v Boljunec, saj mladi plesalci že nestrpno pričakujejo nastop polni mladostne svežine, da bi se skupaj zavrteli ob zvokih najrazlič-nejšglasbe. Prepričani smo, da bodo vsi, od starejših do najmlajših, dosegli pri občinstvu velik uspeh. Tisti, ki si ne bodo ogledali jutrišnjega nastopa, bodo lahko sledili prireditvi v nedeljo ob 19. uri.
NADJA ŠVARA
Posvet o reformi gledaliških hiš
V ponedeljek ob 16. uri bo v prostorih Krožka za kulturo in umetnost v Trstu na sporedu javni posvet na temo "zakonska reforma opernih in gledaliških hiš po zaprtju gledališča Verdi". Prireditelji pobude so CGIL, CISL in UIL, zaključke posveta pa bo povzel vsedržavni tajnik FILIS-CGIL Alessandro Cardulli.
• Na Sedmem pomolu v Trstu so včeraj izročili svojemu namenu dva orjaška podstavka, ki bosta služila za raztovarjanje premoga. Kovinski strukturi, ki tehtata vsaka po 73 ton, so namestili na neko švedsko ladjo, izdelalo pa ju je podjetje Danieli iz But-tria.
mreč vsi, ki na Opčinah stalno prebivajo in ki so vpisani v volilnih seznamih, svoje kandidatne liste pa so tu predstavili MSI, KD in PRI, zato se pojavlja nevarnost, da bi volilnega uspeha ne poželi domačini, katerim jusar-ske pravice z zgodovinskega vidika v prvi vrsti pripadajo.
O teh vprašanjih in sploh o openskem jusu smo se tik pred javnim srečanjem v Prosvetnem domu kratko pogovorili z že omenjenimi štirimi kandidati openske enotne liste.
S kakšnim namenom je na začetku sedemdesetih let bilo ustanovljeno Združenje jusarskih upravičencev od Banov in z Opčin?
Združenje je bilo ustanovljeno leta 1973 z namenom, da bi ščitilo banov-ske in openske jusarske pravice in bedelo nad upravljanjem zadevnega jusarskega premoženja. Združevalo naj bi krajevne jusarske upravičence, se pravi dediče tistih domačinov, ki so bili nosilci jusarskih pravic pod staro Avstrijo. Toda oblasti niso priznavale Združenju pravne veljave, kajti italijanska zakonodaja predvideva, da ju-sarska premoženja upravljajo krajevni odbori, ki jih imajo pravico voliti vsi volilni upravičenci s stalnim bivališčem v dotičnem kraju. Kljub temu pa je Združenje opravilo pomembno delo, saj je Tržaško občino, Komisariat za jusarske zadeve in druge oblasti opozarjalo, da so jusarska vprašanja odprta in da prizadeto prebivalstvo zahteva njih rešitev.
Koliko pa je bilo pred prihodom Italije openskih jusarskih upravičencev?
Po podatkih, ki jih je zbral Angel Vremec, kakih 300. Za časa stare Avstrije so ti upravičenci volili 12-član-ski odbor, kateremu je načeloval srenjski župan. Odbor je skrbel za upravljanje jusarskih zemljišč, ki so jih uporabljali za pašo, sečnjo in za nekatere poljedelske dejavnosti. Na jusar-skem so pri nas uredili tudikopališče, vodnjake in kale, v nekaterih primerih pa je odbor odstopil jusarska zemljišča zasebnikom. To je med drugim dokaz, da je z jusarskim premoženjem svobodno razpolagal.
Koliko je openskega jusarskega premoženja?
V poročilu, ki ga je leta 1935 sestavil inž. Placido De Grassi za jusarskega komisarja, piše, da openski srenji pripada skupno 467,65 hektara površin. To na območju openske katastrske občine. Toda openska srenja je leta 1862 kupila od devinskega princa 462.562 kvadratnih metrov zemljišč, ki ležijo v repentabrski občini. Za odkup te površine je 193 openskih družin tedaj plačalo po 35 goldinarjev vsaka. Seveda bo tudi to treba upoštevati pri določitvi sedanjega obsega openskega jusa, kakor bo treba tudi razčistiti, kako so bile v zadnjih letih razlaščene obsežne jusarske površine za tovorno postajališče, razne vode in ceste. V preteklosti smo že protestirali, ko smo zvedeli za nekatere nepravilnosti.
Kakšen je vaš program?
Zavzemamo se za polno spoštovanje jusarskih pravic in za odpravo krivic, ki so jih v preteklosti utrpeliupraviče-ni posestniki. Jusarsko premoženje nameravamo upravljati v korist celotne vaške skupnosti, pri čemer se bomo tudi prizadevali za prijateljsko sožitje med tu živečima narodoma.
Z Marinko Počkaj v vlogi »lepe deklice« in snemalcem Sašo Oto
V Trstu posneli TV film po Svevovi noveli
Danes bodo na parkirišču tržaškega sedeža RAI posneli zadnje kadre televizijskega filma II seduttore filantropo, ki ga je v režiji Giannija Lepreja producirala in v celoti realizirala RAI 3 Furlanije-Julijske krajine. V naših krajih se žal poredko dogaja, da domače ekipe snemajo filme. Prej bomo namreč odkrili pomembnega, tudi svetovno znanega režiserja, ki je v Trstu staknil prikupne arhitektonske kotičke za snemanje eksterjerov, kot pa Tržačana, na čelu tržaške filmske ekipe. Je že res, da se zadnje čase odpira nekaj "tržaških" perspektiv, gotovega pa zaenkrat le ni nič. Zato pa je TV film, ki so ga v 23 dnevih posneli po Svevovi noveli II buon vecchio e la bella fanciulla, prav gotovo priložnost, ki jo mora kronist zabeležiti, toliko bolj, ker v njem nastopa mlada slovenska igralka Marinka Počkaj, snemalec pa je Saša Ota.
Zanimanje za televizijsko verzijo Svevove literature in seveda za počutje režiserja, igralke in snemalca, nas je povedlo na set, kjer smo sledili predzadnjemu dnevu snemanja. Snemalni dan je predvideval delo v eksterjeru, (v neki ogradi nedaleč od repenskega nogometnega igrišča) z Marinko v vlogi "lepe deklice" in Dariem Penne-jem "dobrim starčkom" v onirični sceni.
Pravzaprav bi morale biti te sanje pravcata mora za glavnega igralca, ki
v snu gleda sebe ob mladi ljubici, ki jaha marogastega vranca, ko jo napade tolpa predrznih fantalinov....Mora tistega snemalnega dne pa je verjetno bila huda "igralska" izkušnja, ki je čakala Marinko Počkaj; jahanja se človek res ne more naučiti kar čez noč. Marinki pa so enostavno rekli, da bo morala tisto popoldne jahati. Pika in konec. Sprva ji res ni šlo od rok, še manj pa njenemu filmskemu partnerju, ki je moral konja držati za vajeti,
ob koncu snemalnega dne pa je pokazala, česa se lahko človek nauči, če ga je seveda volja.
Marinka nam je tik pred "preizkušnjo" razkrila, kako je z navdušenjem sprejela ponudbo za snemanje tega filma, pa čeprav je bila poučena o težavah, s katerimi je bila njena prva televizijska pot posuta. Triletni študij na igralskem tečaju SSG, dolgoletno gledališko statiranje, vloge v Rdeči kapici, v Burkaškem misteriju, na letošnji
Prešernovi predstavi in stalna prisotnost pred mikrofoni Radia Trst A so 24-letni študentki prevajalske šole, vlile dovolj poguma, da je sprejela ponudbo svojevrstnega režiserja.
Gianni Lepre, Tržačan po rodu, je namreč sledil gledališkim in filmskim tečajem Anne Gruber in pariški International Center for Theatre Research Petra Brooka. S tako pripravo je potem odpotoval na Norveško, kjer je v kratkem zaslovel kot filmski režiser. Od leta 1978, ko je realiziral enourni TV film Everesto (1978), je na Norveškem posnel tudi dva igrana filma Henrys Bakvaerelese (1982) in /Oye for /Oye (1985), ki sta žela veliko uspehov. Lepre pa ni nikoli pozabil na rojstni Trst in si je privoščil vrsto "domačih" TV filmov. Tokrat je na vrsti II seduttore filantropo, od katerega si prav gotovo tako on, kot vsi njegovi sodelavci, (ki imajo med drugim režiserja srčno radi, kot smo odkrili "na terenu") obetajo veliko. Morda se je tudi zaradi tega RAI 3 Furlanije-Julijske krajine odločila, da bodo film snemali z novo in izredno občutljivo televizijsko kamero, ki jo z velikim užitkom, in seveda spretnostjo, uporablja Saša Ota. (ef)
Na sliki: z leve proti desni: Dario Penne, Marinka Počkaj in režiser Gianni Lepre.
Zbor ’Tgo Gruden“ v Ilirski Bistrici
Danes bo v Ilirski Bistrici gostoval mešani pevski zbor "Igo Gruden" iz Nabrežine, ki se bo v okviru praznovanj ob priliki tamkajšnjega občinskega praznika udeležil prireditve ob 40-letnici organiziranega pevskega delovanja na Bistriškem.
Prireditelj nocojšnjega kulturnega večera je moški pevski zbor "Dragotin Kette", ki že vrsto let goji stike z na-brežinskim kulturnim društvom in njegovimi pevci; v tej zvezi bi veljalo omeniti, da segajo prvi stiki med obema pevskima skupinama v konec sedemdesetih let in so še sedaj ena naj-čvrstejših vezi med pobratenima občinama Devin - Nabrežina in Ilirska Bistrica. Prizorišče prireditve bo Dom Jugoslovanske ljudske armade, na njej pa se bodo nabrežinski pevci }n pevke pod vodstvom dirigenta Matjaža Ščeka predstavili z glasbenim sporedom, ki bo obsegal slovenske ljudske, istrske in nekatere druge napeve-Povedati gre tudi, da bo to četrti nastop nabrežinskega mešanega zbora v tej glasbeni sezoni, obenem P? eden zadnjih koncertov pred zaključnim nastopom, ki je napovedan za drugo polovico tega meseca.
Z javnim nastopanjem bodo medtem nadaljevali tudi člani godbenega društva "Nabrežina"; tokrat se b0.7~n predstavili v okviru vaškega praznika na Krmenki, kjer bodo nastopili v nedeljo.
• Uprava Tržaškega Lloyda sporočaj da motoma ladja "Dionea" jutri ne h opravila redne linijske povezave. ^ redno službo bo nadaljevala nasle°' njega dne, 8. t. m.
Nepričakovana odločitev dr. Piera Toreselle
ustanova brez predsednika
Velesejemska
»Zaradi hudih odločitev, ki jih je sprejela družba Fiumare ob obnovi upravnega sveta Tržaškega Lloyda, na osnovi katerih v njem ne bo več nobenega Tržačana, s čimer se je u-stvaril položaj, kakršnega še ni bilo in ki hudo škoduje dostojanstvu in interesom Trsta, vse to pa je povrhu V popolnem nasprotju z občutljivostjo in pozornostjo, ki ju je vlada pokazala do Julijske krajine, smatram za svojo dolžnost, gospod predsednik, da vam sporočim svoj odstop od mandata predsednika Velesejemske ustanove v Trstu, ki mi ga je zaupal predsednik vlade 26. januarja 1982.«
To je prvi in bistveni del uradnega telegrama, ki ga je predsednik tržaške Velesejemske ustanove dr. Piero Toresella v sredo opoldne poslal predsedniku vlade Craxiju in s tem nepreklicno odstopil s svojega položaja. Odločitev je — kot je Toresella pojasnil na včerajšnji tiskovni konferenci — povsem osebne narave, saj izvršni odbor ustanove ostaja na svojem mestu. Toresella se z njim ni predhodno po svetoval, pač pa je svojo odločitev sporočil med sredinim zasedanjem odbora, ki jo je vzel na znanje in prekinil sejo, ki se bo nadaljevala jutri.
Zakaj to nenadejano in za Trst izredno radikalno dejanje predsednika ene od najvažnejših tržaških gospodarskih javnih ustanov? Odgovor najdemo že v drugem delu telegrama predsedniku vlade, v katerem Tore-
sella pravi, da vse kaže, da se odločitve Finmare povezujejo in dokazujejo v bistvu odpovedujočo usmeritev glede potencialnosti prometa in prevozov po Jadranu. Ta vodna pot je v nepomirljivem nasprotju z različnimi promocijskimi dejanji, ki jih je uresničila Velesejemska ustanova in ki so vodila k ovrednotenju vloge Trsta in njegovega pristanišča kot strateškega križišča za komercialne odnose, ki bi se lahko razvili v okviru razmerij med Severom in Jugom s pomočjo intenzivnejšega transporta po jadranski vodni poti.
Čeprav je letošnji 38. vzorčni velesejem pred vrati (od odprtja nas Inči le še 12 dni), se je torej dosedanji predsednik Velesejemske ustanove odločil za korak, ki bo v Trstu nedvomno dvignil veliko prahu. Prvič, ker česa takega v tem mestu nismo vajeni, in drugič, ker zadeva ne bo mogla neopazno mimo. Če bi predsednik še vztrajal in odstopil šele po zaključku velesejma, bi imela njegova poteza nedvomno mnogo manjši odmev: njegovo odsotnost bodo nedvomno opazili ob vseh uradnih priložnostih. Odločitev je dobila vso podporo v njegovi stranki, PRI, treba pa je reči, da je za velesejem že vse pripravljeno in da torej organizacijsko ne bo utrpel nobene škode.
Toresella svoje funkcije in svoje vizije vloge Velesejemske ustanove v razvojni perspektivi Trsta očitno ni
mogel uskladiti s tisto, ki jo krojijo državne družbe in ki Trstu odreka pomorsko - pristaniško prihodnost. Brez nje pa so po njegovi sodbi odveč vsa prizadevanja za preživetje ustanove in sejemskih prireditev, ki lahko uspevajo le v živahnih gospodarskih sredinah, katerih odsev so konec kancev.
(vb)
Zažgali so avto
V ponedeljek pozno zvečer je pri Banih zgorel avtomobil fiat panda. Vozilo, ki so ga plameni popolnoma uničili, je bilo last Tatjane Čuk in parkirano pred hišo, v kateri stanuje. Lastnica je poklicala gasilce, ki so zublje pogasili, in openske karabinjerje, ki so uvedli preiskavo. Gre za vandalsko dejanje ali kaj hujšega? Odgovora ni, a Tatjana meni, da storilci vsekakor ne morejo biti domačini.
•	Med tekmovalci, ki so dosegli lep uspeh na republiškem tekmovanju za Cankarjeva priznanja, je v članku pomotoma izpadlo ime edine udeleženke slovenskega učiteljišča v Trstu, Dunje Grgič.
•	Zasebna radijska postaja Radio-attività in Založba Ippografo vabita v nedeljo, 8. junija, na Trg Unità, kjer se bo odvijala manifestacija »Najdaljši obloženi kruhek na svetu — Trst v Guinessovi knjigi rekordov«.
S sodelovanjem TKB in Ljubljanske banke
Negovan Nemec v TK Galeriji
V sodelovanju s Tržaško kreditno banko in z Ljubljansko banko je sinoči galerija Tržaške knjigarne otvorila razstavo akademskega kiparja Novogoričana Negovana Nemca. Ob prisotnosti predstavnikov bank, ki sta razstavo omogočili in ki se že vrsto let predstavljata kot »sponsorja na likovnem področju«, je umetnostni zgodovinar Aleksander Bassin predstavil Nemčevo kiparstvo kot nosilca najsodobnejših teženj na tem likovnem področju. V 80. letih se je namreč v kiparstvu uveljavil nekakšen princip materije, ki je razpoznaven predvsem pri Nemcu. Nova konjekcija kiparstva sprejema namreč materijo ne več le kot pasivno gmoto, a kot odločilen element pri ustvarjanju razmerij in razsežnosti in končno vsebine. V ospredje sili vitalnost, ki je materiji imanentna; v primeru Nemčevega kiparstva je to carrar-ski marmor, ki sprejema aluzivno lirično govorico, obenem intimno in monumentalno. Tako večje kot tudi manjše plastike posredujejo z vitalističnim zagonom doživeto eroptiko, ki označuje Nemčev odnos do sveta, kjer umetnik kljub zaprašenosti in onesnaženemu človeškemu okolju utegne posredovati čutno lepoto življenja, (bg)
Vloga političnih strank in narodno vprašanje
Stranke koalicije sprejele na znanje da se je odprla prava politična kriza
Trenutek, ki ga živi slovenska narodna skupnost v Italiji, vsekakor ni lahek. Resnica je, da nam po vojni poti niso bile nikoli z rožicami posute, po drugi strani pa je tudi res, da se dogajajo stvari in kopičijo težave, ki jih ljudje, naveličani čakanja, prenašamo z vedno večjo grenkobo in, naj nam bo dovoljeno, z jezo.
Glede zakona o globalni zaščiti velja v Rimu pravilo, da je potrebno vedno na nekaj čakati. Na primeren trenutek ali pa na Godota; ozračje postaja vsekakor beckettovsko.
V	Trstu se vnemajo polemike glede lokacije sinhrotrona. Ali bolje, Slovenci protestiramo, da se naši upravičeni pomisleki in naše zahteve ne upoštevajo, kot bi bilo prav in pošteno.
Nad Slovenskim stalnim gledališčem visi grozeči meč jinančne krize, ki bi lahko do dna pretresla in obubožala to našo pomembno ustanovo.
Lahko bi naštevali še druge primere, ki jasno dokazujejo, da nam nekdo skuša čimbolj utesnjevati življenjski prostor.
Ob vsem tem diši na Tržaškem po volitvah, volitve pa naj bi pomenile naskok na melonarsko trdnjavo. Resnično se bojimo, da se ta naskok ne bo uresničil v znamenju spopada novih idej z zastarelimi nacional-kam-Panilističnimi pozicijami, ampak da bo to le poskus, da se Lista potolče na svojem terenu, ali vsaj s takšnimi argumenti, ki bodo volivcem Liste všeč. Jasno je, da takšna stališča stvari v bistvu ne spreminjajo, predvsem pa ne spreminjajo odnosa večine do imciomalnega vprašanja.
V	samih strankah, ki podpirajo Slovence, in tudi v SSk se razpravlja, kako reševati zapleteno stvarnost.
Predvsem so tu dvomi o tem, kaj vaj v sedanjem trenutku pomeni avtonomija in kaj enotnost Slovencev. Kot tretje bi postami vprašanje sožitju.
. V tako zapletenem boju je povsem jasna potreba, da imamo Slovenci svojo avtonomijo in da stranke to našo avtonomijo spoštujejo. Ne gre tu za neko taktiko, ampak za preprosto dejstvo, da so obzorja in potrebe strank pogosto ožja in bližja od potreb narodne skupnosti. Stranke se viorajo spopadati z volitvami, šteti Blasone, reševati sprotna vprašanja iv zgodi se, da v tej računici lahko P°menimo Slovenci nekakšen šum, da ne rečemo breme, saj nismo povsod najbolj »popularni«. Potrebe in zBhteve naroda pa se ne morejo spreminjati v smislu trenutnih potreb in stisk. Od določenih načelnih zahtev, ki Pa so načelne, ker pomenijo našo eksistenco, mi ne moremo odstopati, tudi takrat ne, ko ne žanjejo širokih konsenzov. Avtonomija pomeni r^jtrdnejšo garancijo, da se te naše življenjske potrebe upoštevajo negle-de na trenutne računice.
Enotnost. 0 enotnem nastopanju Slovencev 'smo že večkrat pisali. Lahko je razumeti, da se pojavljajo spo-
ri o tem, kako enotno nastopati, saj enotnost ne pomeni, da vsi pričnemo enako misliti o vsem. Ni pa sprejemljivo, da trenutne potrebe stranke, ali skupine otežkočajo enoten nastop. Tudi tu bi moralo biti narodno vprašanje prvo in bistveno razmišljanja, pa tudi polemike morajo imeti tiste globoke in zavzete razsežnosti, ki jih zahteva položaj naše skupnosti. Za muhe enodnevnice ne bi smelo biti prostora.
Za učinkoviti boj Slovencev je potrebno čimvečje razumevanje z italijansko večino. Sožitje pomeni dialog, razumevanje, skupno delo, medsebojno spoznavanje itd. Nikakor pa ne more pomeniti našega, slovenskega razumevanja morebitnih odklonov in odstopov večine, ki jih narekuje neka zapletena situacija.
Dejstvo je, da smo Slovenci danes večkrat pod neljubo prešo, moč, da se temu upremo, je v naši iskreni e-notnosti, v naši avtonomiji in v resničnem prijateljstvu s tistimi italijanskimi sosedi, ki podpirajo našo stvar. In ker je to naša moč in ker je to moč vseh, ki se v naši deželi zavzemajo za demokratične in humane odnose med dvema narodoma, bi bilo povsem napačno sejati semena spora v same temelje te naše moči, ki nam edina omogoča učinkovito akcijo.
ACE MERMOLJA
Prejeli smo s prošnjo za objavo:
Minister za deželna vprašanja Viz-zini je v Rimu med dolgim in poglobljenim razgovorom s predstavniki Slovenske skupnosti orisal svoje stališče o zaščitnem zakonu za Slovence v Italiji, kot tudi stališče vladnih sil do tega vprašanja.
Včerajšnjega sestanka na sedežu vsedržavnega vodstva Italijanske socialnodemokratske stranke v Rimu so se za Slovensko skupnost udeležili deželni tajnik Ivo Jevnikar, podtajnik Gradimir Gradnik in deželni predsednik Marjan Terpin. Stranka se je namreč na nedavnem kongresu in na prvih zasedanjih novega vodstva odločila, da ukrene vse, kar je mogoče, da se pomakne naprej vprašanje globalne zaščite, ki je že dolgo spet na mrtvem tiru. Ob naporih, ki jih vlagajo v ta življenjski boj vse slovenske komponente v okviru enotne delegacije, mora po mnenju Slovenske skupnosti vsaka komponenta na svojem področju in po svojih možnostih delati v korist skupnega slovenskega cilja. SSk kot enakopravna članica deželne šeststrankarske koalicije in kot članica iste koalicije na krajevni ravni na Goriškem in Tržaškem želi spodbuditi vse pohtične partnerje k pozitivnemu odnosu do zaščitnega zakona in k pospešitvi zakono-
Na sedežu Liste za Trst je bil včeraj napovedani sestanek med predstavniki strank krajevne večine in socialistične stranke, ki je sicer na občini in pokrajini v opoziciji.
Predvsem gre ugotoviti, da so na njem stranke sedanje koalicije vzele na znanje, da sedanje večine ni več in da se je pač odprla prava politična k ciza, kateri je v sedanjem stanju težko iskati kakršnokoli rešitev. Za oblikovanje nove je torej treba začeti znova: ex novo se je treba pogajati o programu, na katerem je slonelo delovanje sedanje večine, ki ga je vsekakor spričo novega polo-žala treba ažurnirati; od samega za-
dajne poti na vladni in parlamentarni ravni.
Minister za deželna vprašanja Viz-zini je potrdil, da želi izpolniti nalogo, ki mu jo je lani poveril ministrski predsednik Craxi. Poudaril je, da je zanj zaščitni zakon izredno pomembna priložnost za zagotovitev temeljnih človeških in državljanskih pravic slovenskemu prebivalstvu.
Po prvih stikih s predstavniki vladnih strank je že lani sestavil predlog osnutka zakonskega besedila, ki naj bi služil zgolj kot osnova za razpravo v vladnih vrstah. Ob kritičnih pripombah predstavnikov Slovenske skupnosti glede besedila je minister ponovil že izraženo misel, da gre za delovni osnutek, ki ga je pripravljen spreminjati in popravljati pred vložitvijo v parlament in med parlamentarno razpravo. Potrdil je tudi obvezo, da se bo pred izdelavo dokončnega osnutka sestal in posvetoval z enotno slovensko delegacijo.
Minister Vizzini pa je v prijateljskem in sproščenem razgovoru tudi omenil težave, zaradi katerih je vsa zadeva že več mesecev u-stavljena. V vladni koaliciji ni soglasja o zaščitnf m zakonu, zato vprašanje še ni prišlo na dnevni red
četica je treba tudi začeti nova pogajanja o organigramih, ki so sicer bili glavni kamen spotike v dosedanjih pogajanjih.
Na včerajšnjem sestanku je bil seveda govor tudi o tem, kako bi se treba »iznebiti« predsednika pokrajine Marchia, ki z razliko ostalih odbornikov še ni podal ostavke, ki jo ima trdno v svojih rokah tajnik Mestne liste Giuricin, kateri Marchio tudi pripada. Predstavniki nekaterih strank so sicer predlagali, da bi treba pozvati Mestno listo, da »umakne« Marchia s tega predsedniškega položaja in nato to novo mestno grupacijo povabi na nadaljnja
ministrskega sveta. Sam je med nedavnim preverjanjem vladnega programa na petstrankarskem zasedanju v Rimu opozoril na nujnost rešitve dolgoletnega problema in izpolnitve dolgoletnih obveznosti ter obljub. Pismeno je pozval vladne stranke k opombam in stališčem glede delovnega osnutka. Prihodnji teden bo porovo o urgiral, še ta mesec pa misli sklicati zastopnike vladnih strank, da preveri, koliko so dozoreli sklepi. Potem bo pač potegnil svoje zaključke in poročal predsedniku vlade.
Deželno vodstvo Slovenske skupnosti se je ministru zahvalilo za stvarno poročilo, ponovilo je nekatere bistvene slovenske zahteve in potrdilo namen, da v najkrajšem času nadaljuje z razčiščevalnimi razgovori s partnerji deželne večine. O novostih bo tudi informirala enotno delegacijo in slovensko javnost.
Obisk v Rimu so predstavniki SSk izkoristili še za dveurni razgovor s senatorjem Union Valdotaine Fos-sonom, ki je eden izmed predlagateljev zakonskega predloga za globalno zaščito, ki ga je izdelala Slovenska skupnost. Zastopnik senatne mešane skupine je Slovensko skupnost seznanil z zadnjimi novostmi o poteku zakonodajne poti v senatu in z razmerami v parlamentu in vladi, ki
pogajanja za upravljanje tržaških krajevnih ustanov.
Predstavniki vseh strank so se na včerajšnjem sestanku tudi zavzeli, da bi prišlo do oblikovanja stabilnih večin, vendar pa ni nihče iznesel kakršnegakoli konkretnega predloga. Nihče ni tudi omenil predčasnih volitev, katerim stranke večine sicer u-radno nasprotujejo, vendar pa se nanje že sedaj pripravljajo. Vprašanje je le v tem, kdo bi si prevzel odgovornost za razpustitev občinskega in pokrajinskega sveta in za sklicanje volitev: govori se že, da naj bi volitve bile meseca marca prihodnjega leta, vendar pa obstaja tudi možnost, da_ bi jih sklicali že letošnjo jesen. V sedanjem skrajno nejasnem položaju pa je že vsakomur razvidno, da bodo le predčasne volitve lahko razčistile sedanje stanje.
Medtem pa je bilo potrjeno, da se bo pokrajinski svet sestal v ponedeljek, 16. t.m.; na dnevnem redu ima sprejetje na znanje odstop odbornikov, ki so podali ostavko in njihovo zamenjavo. Vendar pa do te zamenjave ne bo prišlo, saj je to vprašanje v sedanjem trenutku povsem neaktualno.
se žal, vse bolj »ohlajajo«, kar zadeva odnos do narodnih manjšin, deželne avtonomije in podobnih temeljnih vprašanj italijanske demokratične u-reditve. Ko se mu je slovensko zastopstvo zahvalilo za dejavno manjšinsko solidarnost v tem vprašanju, ki je temeljnega pomena za nadaljnji razvoj slovenske narodnostne skupnosti, je sen. Fosson tudi v imenu sen. Fontanarija in ostalih predlagateljev potrdil odločnost in zavzetost za nadaljevanje boja za globalno zaščito. Srečanje je bilo v prostorih italijanskega senata.
Uradno sporočilo Slovenske skupnosti objavljamo zaradi zanimivosti v celoti. Razgovor delegacije SSk pa odpira vrsto važnih vprašanj, predvsem odnos in pristojnosti enotne slovenske delegacije, zaradi česar obstajajo razna, tudi različna, mnenja.
Uredništvo
• V vojašnici »Petitti di Roreto«
(Istrska Ulica 54) je bila včeraj proslava ob 172-letnici ustanovitve karabinjerskega rodu. V navzočnosti parlamentarca Colonija ter najvišjih civilnih, vojaških in cerkvenih dostojanstvenikov je o požrtvovalnosti karabinjerjev v obrambo ustave in demokracije spregovoril poveljnik karabinjerjev podpolk. Schirosi.
Bivši listar ji so se oprostili Parovelu
Sodni postopek proti trem bivšim predstavnikom Liste za Trst — Gian-niju Marchiu, Gianmdju Giuricinu in Gianfrancu Spiazziju — ki ga je sodišče uvedlo na prijavo predstavnika Gibanja za Trst Paola Parovela, se je včeraj končal na kompromisen način. Parovelu so se predsednik pokrajine m bivši odgovorni urednik glasila LpT Marchio, bivši tajnik Giuricin in bivši podtajnik Spiazzi (vsi so sedaj pristaši Mestne liste) pismeno oprostili in zanikali prvotne obtožbe na njegov račun, obenem pa tudi_ izrazili svoje spoštovanje do njega. Vsi trije so si tudi naprtili sodne stroške. Parovel je smatral, da je to njihovo novo zadržanje poravnalo krivdo, ki so mu jo storili s svojim žaljivim pisanjem na glasilu »La voce libera« in je prijavo u-maknil, s tem pa se je iztekel tudi sodni postopek.
Tiskovno sporočilo deželnega tajništva SSk
Slovenska skupnost pri ministru Vizziniju
S slavnostjo v Miljah
Združenje tesarjev proslavilo štiridesetletnico ustanovitve
Čeprav se je cehovstvo že dobro izživelo, vlada v naših krajih med obrtniki določena solidarnost, ki se kaže v združenjih strokovnjakov in sindikatih. Eno takih združenj je skupina lesnih tesarjev, ki je preteklo nedeljo slavila štiridesetletnico ustanovitve. Okrog sto tesarjev in gostov se je v nedeljo zbralo v občinski sejni dvorani v Miljah (ki jim jo je miljska občina rade volje dala na razpolago), da bi dostojno počastili ta pomemben jubi-lej.
Predsednik tesarjev Claudio Olio je v svojem nagovoru orisal delovanje te skupine v teh dobrih in slabih štiridesetih povojnih letih. Nato je v slovenščini spregovoril podpredsednik Boris Bandi: omeniti moramo namreč, da je v tej skupini skoraj polovica Sloven
cev. Sledili so pozdravi goriške skupine tesarjev in skupine železokrivcev iz Trsta. V imenu sindikalne organizacije CGIL sta pozdravila sindikalista Mauri in v slovenščini Kneipp. Odbornik Menegozzi je prinesel pozdrave miljske občinske uprave. Vsi člani skupine so nato prejeli spominsko diplomo. Omeniti je treba, da vladata med tesarji in železokrivci tako italijanske kot slovenske narodnosti, velika složnost in tovarištvo.
Po slovesnosti so se vsi podali k spomeniku padlim v NOB, kjer so se poklonili spominu žrtev in položili venec ob spomenik. Nato so odšli k Korošcem, kjer so imeli skupno kosilo in družabnost do večera.
(mm)
Na 10. reviji mladinskih pevskih zborov
Dekliški zbor iz Križa uspešen v Zagorju ob Savi
Od 15. do 18. maja se je v Zagorju ob Savi odvijala jubilejna X. revija mladinskih pevskih zborov Slovenije. Na reviji, ki jo skupaj z Zvezo kulturnih organizacij Slovenije in Slovensko pevsko zvezo prireja Svet revije mladinskih pevskih zborov Slovenije, je letos nastopilo 51 zborov (skoraj 3000 pevcev) med katerimi tudi Dekliški zbor Vesna iz Križa pod vodstvom Bogdana Kralja in
Mladinski zbor Vesela pomlad pod vodstvom Franca Pohajača.
Po sedmih koncertih je strokovna žirija izbrala 21 zborov, ki jih je predlagala za sodelovanje na festivalu Kurirček (otroški zbori) in na Mladinskem pevskem festivalu v Celju. Med 21 izbranci je letos tudi Dekliški zbor iz Kriza, ki bo torej naslednje leto nastopil na Zvezni reviji jugoslovanskih dekliških pevskih zborov v Celju. Ta revija, ki se odvija vsake dve leti,'ima tekmovalni značaj, na njej se bo namreč odločalo o zboru, ki bo zastopal Jugoslavijo na Mednarodnem festivalu mladinskih peskih zborov.	,
Na reviji v Zagorju je kot gost sodeloval tudi Mladinski zbor Glasbene matice pod vodstvom Stojana Kureta, ki si je pa že lani zagotovil nastop na
mednarodnem festivalu.	,,	.
(dan)
kino
ARISTON - 17.00, 22.15 Fuori orarlo, dram., ZDA 1986, 100'; r. Martin Scor-sese; i. Rosanna Arguette, Griffin Dun-ne. □
EXCELSIOR II - 19.00, 22.15 Rendez-vous, dram., Fr. 1986, 89'; r. André Téc-hiné; i. Jean- Louis Trintignant, Juliet-te Binoche.
FENICE - 19.00, 22.15 Noi e l'amore, dokumentarni, It. 1986, 90’; r. A. D'Agostino. □
GRATTACIELO - 17.00, 22.15 Hannah e le sue sorelle, dram., ZDA 1986, 106'; r. Woody Alien; i. Mia Farrow, Michael Caine.
MIGNON - 17.00, 22.15 Maladonna,
pom., □□
NAZIONALE I - 16.30, 22.00 Oltre l'urlo del demonio, groz.
NAZIONALE II - 16.00, 22.00 Deborah, la bambola blonda, porn., □ □
EDEN - 15.30, 22.00 Le calde liceali,
pom., □ □.
EXCELSIOR I - 17.00, 22.15 Innamorarsi, dram., ZDA 1984, 108'; r. Ulu Grosbard; i. Meryl Streep, Robert Ne Niro.
CAPITOL - 17.00, 22.00 Scuola di medicina, kom., ZDA 1985, 100'; r. A. Samit-hee; i. Parker Stevenson, Geoffrey Lewis.
ALCIONE - 16.00, 22.00 Una poltrona per due, kom., ZDA 1983, HO’; r. John Landis; i. Eddy Murphy, Dan Aykroyd.
NAZIONALE III - 16.00, 22.15 Nove settimane e 1/2, er. dram., ZDA 1985, 120'; r. Adrian Lyne; i. Mickey Rourke, Kim Basinger. □
LUMIERE FICE - 16.00, 22.00 II bacio della donna ragno, dram., ZDA-Braz. 1985, 119'; r. Hector Babenco; i. William Hurt, Raul Julia.
VITTORIO VENETO - 16.00, 22.15 La bonne, er., It. 1986, 102’; r. Salvatore Samperi; i. Florence Guerin, Katrine Michelsen. □□
RADIO - 15.30, 21.30 Giochi erotici particolari, pom., □ □
Prepovedano mladini pod 14. letom □ -18. letom □ □
Darujte v sklad
Mitje Čuka
razne prireditve
KD F. Prešeren - Boljunec. 85-letnica društva. Jutri, 7. t. m., ob 20.30 v gledališču F. Prešeren v Boljuncu NASTOP PLESNE ŠOLE KD F. Prešeren. Ponovitev v nedeljo, 8. t. m., ob 19. uri.
KD F. Venturini prireja 7., 8. in 9. t. m. ŠAGRO NA KRMENKI. Jutri, 7. t. m., ob 16. uri odprtje kioskov; od 20. do 24. ure ples. V nedeljo, 8. t. m., ob 10. uri odprtje kioskov; ob 17. uri kulturni program s sodelovanjem Godbe na pihala iz Nabrežine, otroškega pevskega zbora celodnevne osnovne šole M. Samsa - I. Trinko Zamejski, moškega pevskega zbora F. Bevk iz Šmarij pri Kopru in tria Antona Rakarja iz Kopra; od 20.30 do 24. ure ples. V ponedeljek, 9. t. m., ob 16. uri odprtje kioskov; od 20.do 24. ure ples. Vse tri večere bo igral ansambel Pomlad. Delovali bodo dobro založeni kioski z domačo kapljico, ribami in specialitetami na žaru.V primem slabega vremena bo šagra prenesena na naslednji teden.
5.junijski glasbeni In likovni večeri. KD V.Vodnik iz Doline vabi na KONCERT MLADINSKEGA PEVSKEGA ZBORA MARIBOR danes, 6. t. m., ob 21. uri v gledališču F. Prešeren v Boljuncu.
Vaška skupnost Trnovca priredi jutri,
7.,	8. in 9. t. m., 4. VAŠKI PRAZNIK. Vabljeni!
Jutri, 7. t. m., ob 20.30 bo v cerkvi v Bazovici KONCERT MEŠANEGA PEVSKEGA ZBORA M. PERTOT. Dirigent A. Pertot. Orgle Štefan Bembi. Vabljeni.
Dom Jakoba Ukmarja v Škednju vabi na nastop otrok šole Marica Gregorič, ki bo jutri, 7. t. m., ob 20.30 z igro ŠOLA NA GRIČKU.
razstave
V	TK galeriji - Ul. sv. Frančiška 20 je
na ogled razstava kiparja Negovana NEMCA.
V	občinski galeriji je do 12. junija odprta razstava slikarja Massima Toccija.
V	umetnostni galeriji Malcanton razstavlja do 17. junija svoja dela slikarka Monika Meili-Hasler.
Društvo zamejskih likovnikov priredi danes, 6. junija, ob 19.30 v Gregorčičevi dvorani v Ul. sv. Frančiška 20 otvoritev razstave v Ljubljani živečega tržaškega rojaka STANETA KUMARJA, Hegeduši-čevega učenca in soustanovitelja GRUDE. Predstavil ga bo Milko Bambič.
včeraj-danes
SLAVISTIČNO DRUŠTVO TRST
ob sodelovanju
TRŽAŠKEGA OKTETA
priredi v torek, 10. junija, ob 21. uri v cerkvi na Repentabru
CELOVEČERNI KONCERT
Izkupiček koncerta bo šel v sklad za obnovo Trubarjeve domačije v Raščici na Dolenjskem.
Vabljeni!
5. junijski glasbeni in likovni večeri
KD V. VODNIK iz Doline vabi na
Koncert mladinskega pevskega zbora MARIBOR
Dirigent BRANKO RAJŠTER Danes, 6. junija, ob 21. uri v občinskem gledališču F. Prešeren v Boljuncu.
Danes, PETEK, 6. junija
NORBERT
Sonce vzide ob 5.17 in zatone ob 20.50 — Dolžina dneva 15.33 — Luna vzide ob 3.13 in zatone ob 20.13.
Jutri, SOBOTA, 7. junija
ROBERT
PLIMOVANJE DANES: ob 3.55 najnižja -58 cm, ob 10.28 najvišja 22 cm, ob
15.15	najnižja -9 cm, ob 21.13 najvišja 50 cm.
VREME VČERAJ: temperatura zraka 16,2 stopinje, zračni tlak 1003,8 mb ustaljen, veter 12 km na uro zahodnik, vlaga 60-odstotna, nebo oblačno, morje rahlo razgibano, temperatura morja 18,2 stopinje.
ROJSTVA IN SMRTI
RODILA SE JE: Lucia Serra
UMRLI SO: 50-letni Dario Modolo, 70-letni Ermanno Vattovani, 91-letna Fanny Sponder, 59-letni Mario Semeria, 87-letni Alfredo Ieri, 75-letna Maria Cappelli, 79-letni Alberto Gasparini, 78-letna Eleonora Fornasaro, 65-letna Mignon Pa-gan, 77-letni Clemente De Fazio, 85-let-na Bruna Polli, 64-letna Giovanna Lo-monte.
DNEVNA IN NOČNA SLUŽBA LEKARN
Od torka, 3., do sobote, 7. junija 1986
(Dnevna služba — od 8.30 do 19.30)
Trg Ospedale 8, Ul. delUstria 35, Mi-ramarski drevored 117 (Barkovlje), Ul. Combi 19, Largo Piave 2, Borzni trg 12.
SESLJAN (tel. 299751), BAZOVICA (226210) in ŽAVLJE (tel. 274630) — samo po telefonu za najnujnejše primere.
(Nočna služba — od 19.30 do 8.30)
Largo Piave 2, Borzni trg 12.
SESLJAN (299751), BAZOVICA (tel. 226210) in ŽAVLJE (tel. 274630) - samo po telefonu za najnujnejše primere.
ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA
Nočna služba od 20. do 8. ure, tel. 7761, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure.
izleti
Društvo naravoslovcev in tehnikov T. PENKO v Trstu vabi člane in prijatelje na strokovno vodeni izlet skozi Trnovski gozd k Divjemu jezeru, ki bo v nedeljo, 8. junija 1986. Zbirališče ob 8. uri pred sodno palačo v Trstu. Prevoz z lastnimi sredstvi.
Društvo slovenskih upokojencev v Trstu priredi v četrtek, 12. junija, izlet v Kamniško Bistrico. Vrnitev skozi Kranj (ogled raznih zgodovinskih zanimivosti — Prešernov gaj). Vpisovanje danes, 6. junija, od 10. do 11. ure v Ul. Cicerone 8.
SPDT vabi svoje člane na srečanje planincev, ki bo v Drežnici v nedeljo, 8. junija. Izlet bo z osebnimi avtomobili, zbirališče pa bo ob 6.30 na Foru Ulpiano (pred tržaško sodnijo).
Danes praznuje 80. rojstni dan nono
ANGEL TURK
Še na mnoga leta mu kličeta Katja in Aleš
Danes praznuje 80. rojstni dan ANGEL TURK
Obilo sreče in zdravja mu iz srca želi
SKD Barkovlje
čestitke
Včeraj je v krogu svojih dragih praznovala 91. rojstni dan draga mama in nona IVANA VISENTIN iz Nabrežine. Še mnogo sreče, zdravja in dobre volje ji želijo vsi domači ter vsi , ki jo imajo radi.
Draga TINA! Vso srečo v življenju ti ubrano zapoje mešani pevski zbor I. Gruden.
Danes se sreča z Abrahamom SILVANO MIHALIČ iz Bazovice. Iz srca mu čestitata Zora in Sliko.
T P P Z in
Mladinska skupina »P. TOMAŽIČ«
obveščata, da bo danes po vaji
SEJA OBEH ODBOROV
Dnevni red: slavje v Bazovici
Opozarjata pevce, naj prinesejo imena svojcev za brezplačni izlet 15. t. m.
__________gledališča______________
ROSSETTI - VERDI
Simfonična sezona Pomlad 1986. Danes ob 20.30.(red A in B) koncert, ki ga vodi Ralf Weikert. Solista A. Pusar in T. Hampson. Na sporedu Mahlerjeve in Straussove skladbe. Ponovitev koncerta jutri ob 18. uri (red S).
CANKARJEV DOM
Velika dvorana
Danes, 6. t. m., ob 19.30: Simfonični orkester Slovenske filharmonije. Dirigent J. Belohlavek, solist M. Mlejnik.
V	ponedeljek, 9. t. m., ob 19.30: Akademski pevski zbor Tone Tomšič. 40. jubilejni letni koncert in 60-letnica Maroltovega APZ.
Sprejemna dvorana
Od 9. do 15. junija: Ob kulturnih dnevih Slovencev iz Italije. Na teh že tradicionalnih prireditvah iz zamejstva se nam bodo letos predstavili Slovenci videmske pokrajine.
V	ponedeljek, 9. t. m., ob 18. uri: Otvoritev dnevov in razstave v predverju. Sledi okrogla miza v Okrogli dvorani.
Srednja dvorana
Danes, 6. t. m., ob 21. uri: I. Cankar POHUJŠANJE V DOLINI ŠENTFLORJANSKI. Zaključna prireditev študentov, absolventov in diplomantov oddelkov za dramsko igro.
Okrogla dvorana
V	ponedeljek, 9. t. m., ob 19.30: Jean Genet SLUŽKINJI.
V	torek, 10. t. m., ob 19.30: Mladi mladim. Nastopili bodo Drago Arko, Mateja Heller in Vlasta Doležal-Rus.
Mala dvorana
V	ponedeljek, 9. t. m., ob 20. uri: Stroj za sanje - kratki film in Sebastiane - celovečerni film. Retrospektiva angleškega filmskega in likovnega ustvarjalca Dere-ka Jarmana.
V	torek, 10. t. m., ob 19. uri: Avstralija in Bali. Predavatelj Emil Zavadlav.
V	sredo, 11. t. m., ob 20.30: Veliki dan Jožeta Dobrnika. Opera SNG Maribor.
razna obvestila
OPZ in MPZ Vesela pomlad z Opčin
vabita na jubilejni 5. PRAZNIK MLADIH PEVCEV "VESELA POMLAD" 7. in 8. t. m., v Finžgarjev dom na Opčine. Jutri, 7. t. m., ob 19.30 koncert MPZ OŠ Anton Velušček - Matevž iz Kanala, ki ga vodi Darja Žorž. Sodelujeta OPZ in MPZ Vesela pomlad. V nedeljo, 8. t. m., ob 16. uri kulturno-zabavna prireditev. Sodelujejo: OPZ in MPZ Vesela pomlad, MPZ Zvonček z Repentabra, folklorna skupina ŠD Mladina iz Križa, ansambla Taims in Zvezde. Posebnost praznika bo SLOVENSKI VESELI VEČER, ki ga bosta oblikovala Mito in Andrej Trefalt. Poskrbljeno za prigrizek in domačo kapljico.
Družabna večerja starejših skavtinj bo danes, 6. junija, v restavraciji KRAS na Repentabru. Prosimo, da potrdite prisotnost po telefonu in sicer na št. 040/753938 - Irma.
Od 16. do 31. julija 1986 organizirata KD I. Gruden in ŠD Sokol v poletnem središču v Nabrežini 6. POLETNI ŽIVŽAV za otroke od 3. do 11. leta starosti. Vpisnice bodo otroci dobili na šolah in v vrtcih. Za informacije naj se starši obrnejo v jutranjih urah na tel. št. 200321 ali od 14. ure dalje na tel. št. 200927.
Slovenski dijaški dom v Trstu sporoča, da bo prijateljsko srečanje bivših gojencev in uslužbencev jutri, 7. t. m., ob 18. uri.
Slavistično društvo Trst obvešča, da bo seja odbora v ponedeljek, 9. t. m., ob 18. uri v mali dvorani ZSKD v Ul. sv. Frančiška 20. Na dnevnem redu bo pregled dosedanjega dela, koncert Tržaškega okteta, obisk dr. Vratuše in razno.
Uprava občine Dolina vabi na javni sestanek v torek, 10. t. m., ob 21. uri v srenjski hiši v Gročani o SMETARSKI SLUŽBI IN DRUGIH PROBLEMIH.
Uprava občine Dolina vabi na javni sestanek v sredo, 11. t. m., ob 20.30 v gledališču F.Prešeren v Boljuncu o TER-MOELEKTRIČNI CENTRALI NA PREMOG, ki jo nameravajo graditi v Osap-ski dolini in o upepeljevalniku. Poročal bo prof. Giacomo Costa. Prisotni bodo tudi izvedenci Odbora za mestno jamstvo.
Danes, 6. t. m., ob 19. uri bo v kulturnem krožku Julia v Ul.Coroneo 13, II. nadstr. govoril Dušan Jakomin o SLOVENSKI VERSKI SKUPNOSTI NA TRŽAŠKEM.
koncerti
Glasbena matica vabi na sledeče zaključne nastope: danes, 6. junija, ob 19.30 v Dijaškem domu v Trstu in ob 20.30 v dvorani I. Gruden v Nabrežini; v ponedeljek, 9. junija, ob 20. uri v Slovenskem šolskem centru v Miljah.
Slavistično društvo Trst ob sodelovanju Tržaškega okteta priredi v torek, 10. t. m., ob 21. uri v cerkvi na Repentabru CELOVEČERNI KONCERT. Izkupiček koncerta bo šel v sklad za obnovo Trubarjeve domačije v Raščici na Dolenjskem.
šolske vesti
Sindikat slovenske šole obvešča zainteresirane, da lahko vložijo prošnje za vključitev v posebni seznam suplentov za srednje in višje srednje šole na skrbništvu. Rok zapade 20. junija. Informacije nudi Sindikat slovenske šole, Ul. F. Filzi 8, I. nadstr., tel. 040/61193 ob sredah in četrtkih od 11. do 12. ure ter ob torkih od 16. do 17. ure.
Osnovna šola Marica Gregorič - Stepančič in otroški vrtec vabita na ZAKLJUČNO ŠOLSKO PRIREDITEV in RAZSTAVO DEL LIKOVNEGA POUKA, ki bo jutri, 7. t. m., ob 9.30 v šolskih prostorih.
Osnovnošolci s Peska vabijo vaščane na ZAKLJUČNO ŠOLSKO PRIREDITEV, ki bo v nedeljo, 8. t. m., ob 10.30 v šolskih prostorih.
Vrtec, osnovna in srednja šola na Proseku priredijo ZAKLJUČNO ŠOLSKO PRIREDITEV v Kulturnem domu na Proseku, jutri, 7. t. m., ob 18. uri. Vabljeni!
Učenci osnovne šole F. Milčinski vabijo na ZAKLJUČNO ŠOLSKO PRIREDITEV, ki bo v ponedeljek, 9. t. m., ob 18. uri.
Celodnevna šola iz Milj vabi na ZAKLJUČNO ŠOLSKO PRIREDITEV in RAZSTAVO ročnih del in likovnih izdelkov, ki bo jutri, 7. t. m., ob 18. uri v šolskih prostorih.
mali oglasi
PRODAM MOTOR yamaha xy 650 v odličnem stanju. Tel. na št. 040/212571 v večernih urah.
OSKRBNICO iščemo za priletno samostojno osebo z udobnim stanovanjem. Dobri pogoji po dogovoru. Tel. na št. 040/52277 v večernih urah.
PRODAM 5 stotov koruze. Tel. na št. 040/231901 v večernih urah.
TABOR MLADIH išče televizijske sprejemnike. Kdor jih želi ponuditi, naj se javi v baru Prosvetnega doma na Opčinah.
ŽELIŠ POSTATI ženska ekrana? Predstavi se Taboru mladih vsak torek ob
20.30	v Prosvetnem domu na Opčinah.
PRODAM diatonično harmoniko, trivr-stno H-E-A, odlično ohranjeno. Avgust Železnik, tel. 003867/72420.
KUPIM stanovanje v dvo ali trinadstropni hiši ali hišico, 80 kv. m, v dobrem stanju, v okolici Sv. Ivana ali izven mesta. Tel. na št. 574020 po 15. uri.
PRODAM opel kadett 1000 v dobrem stanju, letnik '76. Tel. na št. 208271.
VESPO 150, letnik '70, v dobrem stanju ugodno prodam. Pišite na Oglasni oddelek Primorskega dnevnika pod šifro STARO MA DOBRO.
PRI GOLJEVIH v Samatorci so odprli osmico.
HIŠO Z VRTOM tudi staro.kupim v Bar-kovljah ali okolici. Tel. na št. 414542.
OSMICO je odprl Ladi Rebula v Repni-ču št. 2.
GOSTILNA na vzhodnem Krasu išče veščo natakarico. Tel. na št. 226301.
VITAMINSKE IN ZELIŠČNE KREME firm Kelemata, Vitamol, Perder so v prodaji na Opčinah pri Kozmetiki 90 po zmernih cenah.
___________prispevki________________
V	spomin na Evgenijo Rudež daruje družina Vidah 20.000 lir za Zadrugo Ban.
V	spomin na Pavla Malalana daruje družina Vidah 20.000 lir v isti namen.
V	spomin na Marijo Blažino vd.Šemec darujeta Stana in Srečko Budin 10.000 lir za ŠK Kras in 10.000 lir za KD Rdeča zvezda.
V	spomin na Stanka Sardoča daruje družina Perčič 20.000 lir za KD Rdeča zvezda.
V	spomin na Stanka Sardoča darujeta Milena in Zora Kocman 10.000 lir za pevski zbor Rdeča zvezda in 10.000 lir za ŠK Kras.
Namesto cvetja na grob dragega prijatelja Adrijana Kočevarja darujeta Gabrijela in Boris Bandi 30.000 lir za Sklad M.Čuk.
V	spomin na Stanka Sardoča daruje Kristina Milič (Zgonik 14) 20.000 lir za balinarski odsek ŠK Kras.
V	spomin na Mirija Merkužo darujejo Slava, Sida in Vinko 30.000 lir za Dijaško matico.
Namesto cvetja na grob Vida-Vojteha Peternelja daruje Nada Škrap-Okroglič
10.000	lir za Dijaško matico in 10.000 lir za Sklad M.Čuk.
menjalnica
Ameriški dolar ........... 1.530.—
Nemška marka ............. 682.—
Francoski frank .......... 212.—
Holandski fiorini ........ 606.—
Belgijski frank ............. 32,50
Funt šterling ............ 2.270.—
Irski šterling ........... 2.060.—
Danska krona ............. 182.—
Grška drahma ............. 10-—
Kanadski dolar ........... 1.170.—
NAKUPNI TEČAJI 5. 6. 1986
Japonski jen ............... 8,50
Švicarski frank .............. 825.-'
Avstrijski šiling ............. 96,75
Norveška krona ............... 200.
Švedska krona ................ 210.
Portugalski eskudo ............ 10.
Španska peseta ............. 10-
Avstralski dolar ...........  1020.-—
Debeli dinar ............... 3,25
Drobni dinar ............... 3 ™
BANCA Dl CREDITO Dl TRIESTE Tel Sedež 61446 - 68881 BCIKB TRŽAŠKA KREDITNA BANKA Agencija Domio 831 131
avtomobil in človek
ivan fischer
Peugeot 309-pošten družinski avto
Francozi si mnogo obetajo od novega peugeota 309, ki bi moral nadomestiti svojega starejšega in uspešnega brata 305. In resnici na ljubo, peugeot 309 ima vse pogoje, da obnovi uspeh svojega prednika.
Peugeot 309 je v vseh svojih različicah robusten družinski avto, dovolj udoben za štiri pa tudi za pet potnikov in za vso prtljago. Poganja ga 1100, 1300 ali 1600-kubični motor, ki je v vseh svojih različicah dokaj varčen, lega na cesti je, tudi spričo prednjega pogona in družinskih značilnosti te srednje limuzine, vedno povsem neproblematična.
Načrt so zastavili že pred petimi leti, ko še ni bilo jasno, katera znamka bo preživela, Talbot ali Peugeot. Čas je pokazal, da je Talbotu odklenkalo in tako je novi avto zaživel pod znamenjem Peugeotovega leva. Sicer pa je bil skrbno načrtovan in kompjuter je zarisal avto, ki zadošča vsem sodobnim načelom, od aerodinamike do varčnosti itd.
Pri načrtovanju so se poslužili vseh izkušenj, ki so si jih nabrali s projektom »VERA« : prototipi so dalj časa krožili s celimi paketi novotarij, pa čeprav so bili oblečeni v karoserijo peugeota 305. In v resnici je peugeot še kar prikupen: zunanjost je sodobno oblikovana, označuje pa jo kratek zadek in veliko zaobljeno zadnje steklo, tako nekako kot pri novih renaultih. Prtljažnik je dovolj prostoren, prostornina pa se še poveča, če zložimo naslanjalo zadnjega sedeža: v tem primeru imamo pravi kombi in več kot 1280 litrov prostornine, kjer lahko natovorimo marsikaj.
V notranjosti je armaturna plošča tipično peugeotovska: pri skromnejših modelih je kokpit skromen, pri popolnejših pa bogatejši. Gretje je zelo natančno nastavljivo in tudi simboli na stikalih zelo jasni. Sicer pa je vsa notranjost prevlečena s plastiko, ki daje videz dokajšnje cenenosti.
I SOVVERSIVI — Prevratniki, 1967
Režija: Paolo in Vittorio Taviani. Igrajo: Giulio Brogi, Marija Tocinowski, Lucio Dalla.
Canale 5, ob 00.10.
Avgusta 1964. je umrl Paimiro Togliatti. Bratom Taviani in drugim režiserjem je partija naročila, naj posnamejo Togliattijev pogreb. Iz teh dokumentarnih posnetkov sta si brata zamislila film I sovversivi. Zrežirala sta ostro politično analizo zmede italijanskih komunistov ob izgubi svojega voditelja. Zmedo doživljajo štirje »prevratniki«, ki imajo Togliattijevo smrt za osvoboditev starih ideologij in prehod v novo obdobje revolucionarnega aktivizma. Ne da bi se v filmu srečali, so pred podobnimi življenjskimi izbirami in željami.
TEMPO DI VIVERE —- A time to love and a time lo die - Čas za življenje, 1958
Režija: Douglas Sirk. Igrajo: John Gavin, Liselotte Pulver, Keenan Wynn.
RAI 1, ob 20.30.
Po istoimenskem romanu ameriškega pisatelja Ericha Marie Remargueja, avtorja med drugim dela Na zahodu nič novega, je Douglas Sirk povzel nocojšnjo melodramo. Mladi nemški vojak se med vojaškim dopustom poroči in hitro za tem vrne na rusko fronto. Osvobodi tri ruske talce,, ki ga iz strahu ubijejo. V roki tišči pismo, v katerem mu žena sporoča, da je dobila sina.
Pripravlja: Boris Devetak
Nove plošče
JULIAN LENNON • THE SECRET VALUE OF DAV DREAM1NG LP
Julian Lennon je kot naslednik znanega očeta Johna začel zelo dobro svojo umetniško kariero. Sicer so mnogi kritiki očitali njegovemu prvemu delu preveč podobnosti z Beatlesi, zaradi česar se je Julian Lennon odločil, da si poišče izviren stil. Poskus ni najbolje uspel, saj so se uvedene spremembe izkazale za precej ponesrečene. Tako je izšel album, ki nima ne repa ne glave in v katerem se avtor loteva najrazličnejših glasbenih slogov, manjka pa mu tistega emotivnega doprinosa, ki je neobhodno potreben vsakemu ustvarjalcu, ko hoče izpričati in posredovati poslušalcem svoje občutke.
Prva plošča Juliana Lennona je bila znatno boljša, v zadnji album pa je mladi umetnik skušal po vsaki sili vključiti nekaj novega, kar nam daje misliti, da mu pravzaprav še ni jasno, česa bi se sploh lotil. V enem izmed songov nastopa tudi Billy Joel in song nosi njegov stilski pečat, ostali pop-songi pa so v glavnem iskanje nekih ritmičnih posebnosti, ki zelo spominjajo na
Wonderja. Album vsebuje še nekaj zelo kompliciranih balad in celo nekakšen blues, ki učinkuje povsem hladno in neprivlačno.
Taki so občutki, ki se nam rojevajo ob poslušanju zadnje plošče Juliana Lennona. Upajmo, da se bo prej ali slej spet vrnil na staro pot, ki mu jo je več kot mojstrsko nakazal oče John.
X---------------------------------
Glasovnica za Vročih 10
Ime in priimek:............................................................
Naslov:....................................................................
Glasujem za:...............................................................
Moj predlog:...............................................................
Bralci Primorskega dnevnika ali Primorskih novic na Tržaškem in Goriškem naj pošljejo glasovnice na naslov: Primorski dnevnik, Ul. Montecchi 6, 34137 Trst; bralci obeh časopisov v Sloveniji pa na naslov: Primorske novice, OF 12, 66000 Koper. Vsi naj pripišejo oznako »Vročih 10«.
m rai i___________________________
10.30	Nadaljevanka: Paura sul mondo (1. del)
11.30	Nanizanka: Taxi - L'eredità di Jim
11.55	Vremenska napoved
12.00	Dnevnik - kratke vesti
12.05	Zabavni spored: Pronto... chi gioca?, vodi Enrica Bonaccorti
13.30	Dnevnik
13.50	Dnevnik. Mundial, vodi Paolo Valenti
14.00	Zabavni spored: Pronto... chi gioca? (2. del)
14.15	Zabavni spored: Pista!, vodi M. Nichetti, vmes film L'erba del vicino è sempre più verde (kom., VB 1960, r. S. Doden, i. C. Grant, D. Kerr, R. Mitchum)
16.55	Danes v parlamentu
17.00	Dnevnik - kratke vesti
17.05	Zabavni spored: Pista! (2. del)
18.30	Aktualnosti: Italia sera
19.50	Vremenska napoved
20.00	Dnevnik
20.30	Film: Tempo di vivere (dram., ZDA 1958, r. D. Sirk, i. J. Gavin, L. Pulver)
22.40	Dnevnik
22.50	Dokumentarna oddaja: Cinema! Industria, sogno, mercato
23.50	Mundial 86: Maroko - Anglija 0.45 Dnevnik
RAI 2
10.05	Informativna oddaja: Temi della questione psichiatrica oggi
11.55	Zabavni spored: Cordialmente, vodi Enza Sampò
13.00	Dnevnik
13.25	Dnevnik. C’è da vedere
13.30	Nadaljevanka: Capitol
14.30	Dnevnik - kratke vesti
14.35	Mladinska oddaja: Tandem, vmes aktualnosti
15.15	Kviz: Il tiro mancino
16.00	Inormativna oddaja: Io insegno... tu impari
16.30	Otroška oddaja: Pane e marmellata, vmes risanka
17.25	Iz parlamenta
17.30	Dnevnik - kratke vesti
17.35	Turistični tednik
18.20	Športna oddaja: Super Mundial
18.40	Nanizanka: Bronk - L'evasione
19.40	Vremenska napoved
19.50	Mundial 86: nogometna tekma Brazilija - Alžirija
20.45	Dnevnik
21.50	Nanizanka: Il commissario Kòs-ter - Verena e Annabelle
22.45	Dnevnik
23.00	Aktualnosti: Moda
23.45	Dnevnik
23.55	Film: Scappamento aperto (pust., Fr. 1964, r. J. Becker, i. J. P. Bel-mondo, J. Seberg)
A RAI 3	|
12.20	Šport: tenis
16.45	Mundial 86: nogometna tekma Bolgarija - Južna Koreja
18.30	Šport: tenis
19.00	Dnevnik
19.10	Deželne vesti
19.35	Dokumentarna oddaja: Luntane 'a Napoli (6. del)
20.05	Informativna oddaja: II segreto imperdonabile
20.30	Informativna oddaja: IL teatro di Eduardo De Filippo (1. del)
21,55	Dnevnik
22.00	Mundial 86: nogometna tekma
Kanada - Madžarska
Prizor iz filma Tempo di vivere RAI 1, ob 20.30
^	RTV Ljubljana______________
9.30	TV mozaik.Tednik
10.30	Športna oddaja: Goli sveta, pregled s SP v nogometu
16.10	TV mozaik (ponovitev)
17.10	Športna oddaja: Goli sveta (ponovitev)
17.25	Poročila
17.30	Otroški spored: risana nadaljevanka Beli delfin (10. del)
17.45	Nadaljevanka: Flipper (4. del)
18.15	Izobraževalna oddaja: Gozdovi -Noben gozd ni navaden gozd (3. del)
18.45	Risanka
19.00	Danes. Obzornik ljubljanskega območja
19.30	Dnevnik
19.45	Vremenska napoved
19.55	Mundial 86: nogometna tekma Brazilija - Alžirija
21.50	Dnevnik
22.15	Film: Smrtna kazen (dram., ZDA 1980, W. Hussein, i. C. Dexhurst, D. Labiosa). Starost na smrt obsojenega je eden izmed problemov, s katerimi se spopada nocojšnji film. Njegov junak je petnajstletni Portoričan Carlos s prijatelji napade bele vrstnike in ubije dva izmed njih. Carlos se znajde na sodišču.
23.50	Mundial 86: nogometna tekma Maroko - Anglija
ftP) TV Koper
7.10	Športna oddaja: II mundial in dieci minuti
12.30	Mundial: Italija-Argentina (p.)
14.15	TV novice
14.25	Nadaljevanka: Kiss Kiss
15.00	Dokumentarna oddaja: I macachi di Koshima
15.35	Nadaljevanka: L Andreana
16.40	Otroški spored: risanke
18.10	Nadaljevanka: Tra l’amore e il potere
18.55	TV novice
19.00	Odprta meja
V današnji Odprti meji bodo na sporedu tudi naslednji prispevki:
TRST — Novo pokrajinsko vodstvo SSk
DOLINA (Trst) — Začeli so se Junijski dnevi
TRST — Razgovor z ravnateljem SSG M. Košuto ob zaključku sezone
GORICA — Občina odkupila gledališče »Verdi«
TREBČE — Nogometni turnir ZSŠDI.
19.30	TVD Stičišče
20.00	Mundial 86: Kanada - Madžarska ter Brazilija - Alžirija
21.45	TVD Vsedanes
22.00	Šport: Dentro al Mundial
24.00	Mundial 86: Maroko - Anglija
C®'
CANALE5
8.30	Nanizanke: Alice, 8.55 Fio, 9.20 Una famiglia americana
10.15	Nadaljevanka: General Hospital
11.00	Kvizi: Facciamo un affare, 11.30 Tuttinfa-miglia, 12.00 Bis, 12.40 Il pranzo è servito
13.30	Nadaljevanke: Sentieri, 14.25 La valle dei pini, 15.20 Così gira il mondo
16.15	Nanizanki: Alice in
16.45	Hazzard
17.30	Mladinski kviz: Doppio slalom
18.00	Nanizanka: Zero in condotta
18.30	Kviz: Cest la vie, vodi Marco Columbro
19-00 Nanizanka: I Jefferson
19.30	Kviz: Zig Zag, vodita R. Vianello in S. Mon-
20.30	Nadaljevanka: Dynas-
2l ty
1-30 Maurizio Costanzo show
u-10 Film: I sovversivi (dram., It. 1967, r. P. in V. Taviani, i. C. Brogi, L. Dalla)
RETEQUATTRO
8.30 Nanizanka: Strega per amore
9.00 Nadaljevanka: Marina 9.40 Nanizanka:	Lucy
Show
10.00 Film: Tè e simpatia (kom., 1956, r. V. Min-nelli, i. D. Kerr, J. Kerr)
11.45	Informativna oddaja: Magazine
12.15	Nanizanka: Mammy fa per tutti
12.45	Otroški spored: Ciao ciao, vmes risanke Nanà, Laura, She-ra la principessa del potere
14.15	Nadaljevanki: Marina in 15.00 Agua viva
15.50	Film: Una notte a Venezia (glas., ZDA 1953, i. H. Holden, J. Schult-ze)
17.50	Nanizanka:	Lucy
Show
18.20 Nadaljevanke: Ai confini della notte, 18.50 I Ryan, 19.30 Febbre d’amore
20.30 Zabavni program: W le donne, vodita Amanda Lear in Andrea Giordana
22.50	Nanizanke: Cassie & Co., 23.40 Mash, 0.10 Ironside, 1.00 Mod Squad
ITALIA 1
8.30 Nanizanke: Gli eroi di Hogan, 8.55 Sanford & Son, 9.20 La casa nella prateria, 10.10 Spazio
13.20
14.15
15.00
16.00
18.00
19.00
19.30
20.00
20.30
22.40
0.40
1999, 11.00 La donna bionica, 11.50 Quincy in 12.40 Agenzia Rock-ford
Kviz: Help! vodijo Fabriazia Carminati in I Gatti di Vicolo Miracoli
Glasbena oddaja: Deejay Television Nanizanka: Ralph Su-permaxieroe Otroška oddaja: Bim, Bum, Barn, vmes risanke Fio, Mila e Shiro, Lo specchio magico Nanizanka: Star Trek Kviz: Gioco delle coppie, vodi Marco Predo-lin
Nanizanka: La famiglia Addams
Risanka: Memole dolce Memole
Film: Dio perdona... io no (vestern, It. 1968, r. G. Colizzi, i. T. Hill, B. Spencer)
Športna oddaja: Košarka, prvenstvo NBA Nanizanki: Cannon,
1.30	Gli invincibili
glljjgf) TELEPADOVA
14.00	Nadaljevanki: Anche i ricchi piangono in
15.30	Andrea Celeste
16.30	Risanke: La gang degli orsi, Candy Candy, Mask, Voltron
19.00	Športna oddaja: Euro-calcio
20.00	Risanka: Mademoiselle Anne
20.30	Film: Fantasmi a Roma (kom., i. V. Gassman, M. Mastroianni)
22.30	Film: Il collezionista (dram., i. W! Wyler, T. Stamp)
24.00	Film: L'uomo perduto
F^	TELEFRIULI
13.00	Nanizanka: La grande barriera
13.30	Nadaljevanka: Senori-ta Andrea
14.30	Risanka Hanna e Barbera
15.30	Glasbena oddaja
18.30	Aktualnosti: Regione verde
19.00	Dnevnik
19.15	Informativna oddaja: Speciale regione
19.30	Nadaljevanka: Senori-ta Andrea
20.30	Film: Le avventure di Tartù (vojni, i. H. Donat, V. Hobson)
22.15	Dnevnik
22.30	Informativna oddaja: Speciale regione
22.45 Nanizanka: Arrivano le spose
24.00	Novice iz sveta
!	TELEQUATTRO
(Se povezuje s sporedi Italia 1)
Lastne oddaje:
19.30	Fatti e commenti
RADIO TRST A
7.00,	13.00, 19.00 Radijski dnevnik;
8.00,	10.00, 14.00, 17.00 Kratka poročila;
7.20	- 8.00 Dobro jutro po naše; 8.10 Almanah: Na goriškem valu; 8.40 Glasbeni mozaik; 10.10 S koncertnega in opernega repertoarja; 11.30—13.00 Pisani listi: Sestanek ob 12., Lahka glasba; 13.20 Najboljši zbori lanskega tekmovanja Guido D'Arezzo. Nato: Glasbena priloga; 14.10 Čas in prostor;
15.00	Mladinski pas: Iz filmskega sveta; 16.00 Zbornik: Iz zakladnice pripovedništva; 17.10 Mi in glasba; 18.00 Kulturni dogodki; 18.30 Glasba.
LJUBLJANA
5.00,	6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00,
12.00,	14.00 Poročila; 4.30—8.00 Jutranji spored; 8.05 Radijska šola; 8.35 Glasbena pravljica; 8.45 Naši umetniki mladim; 9.05 Z glasbo v dober dan; 9.35 Napotki za naše goste iz tujine; 10.05 Rezervirano za...; 11.05 Znano in priljubljeno; 11.35 S pesmijo po Jugoslaviji; 12.10 Vedri zvoki; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Iz glasbene tradicije;
13.30	Od melodije do melodije; 14.05 Sekstet vaških muzikantov: Glasbena šala; 14.30 Človek in zdravje; 14.40—15.25 Popoldanski mozaik; 15.30 Dogodki in odmevi; 15.55 Zabavna glasba; 16.00 Vrtiljak želja; 17.00 Studio ob 17.00; 18.00 Glasba starih mojstrov; 18.15 Gremo v kino; 19.00 Radijski dnevnik; 19.35 Lahko noč, otroci;
19.45	Pojemo in godemo; 20.00 To imamo radi; 21.05 Oddaja o morju in pomorščakih; 22.00 Našim po svetu; 22.30 Iz glasbene skrinje; 22.50 Literarni
nokturno: J. Jensen: Jorgina; 00.05—4.30 Nočni program - glasba.
RADIO KOPER
(slovenski program)
13.30, 14.30, 17.30 Poročila; 6.00 Glasba za dobro jutro; 6.10 Vreme; 6.45 Cestne informacije; 7.00 II. jutranja kronika; 7.20 Tržnice; 7.30 Jutranji servis; 8.00—13.00 Prenos II. programa RL; 13.00—15.00 Mladi val Radia Koper; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Glasba po željah; 16.30 Primorski dnevnik; 17.0.0 Pogovor o...; 17.35 Glasbene aktualnosti; 18.00 Zaključek.
RADIO KOPER
(italijanski program)
6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 17.30, Poročila; 7.15, 12.30, 15.30, 19.30 Radijski dnevnik; 6.00 Glasba; 7.00 Dobro jutro v glasbi; 8.00—12.00 Prisrčno vaši; 8.15 Flash back; 9.00 Po vaši izbiri; 9.15 Edig Galletti; 9.32 Dragi Luciano;
10.00	Popevka tedna; 10.05 Čudovitih sedem; 10.35 Vstop prost; 11.00 Petkov kviz,- 11.30 Na prvi strani; 12.00 Glasba po željah; 14.30 Glasbeni program;
15.00	Vrtiljak kulture in umetnosti; 15.45—18.30 Splash; 16.00 Radijski oder; 16.15 La Vera Romagna; 17.45 Evergreen; 18.00 Pulj kliče Koper;
18.35	Čudovitih sedem (ponov.); 20.00—6.00 Nočni program.
RADIO OPČINE
10.00	Glasena matineja - v studiu Majda; 16.30 Oddaja brez naslova -vodi Maša; 19.00 V svetu fantazije (otroška oddaja); 20.00 Mix time; 21.30 Nočni val - vodijo Vesna, Ester in Igor.
Odprli jo bodo jutri na gradu
Razstava beneških slikarjev A. Canaletta in A. Visentinija
Jugoslovanski generalni konzul na obisku v števerjanski občini
Najpomembnejši kulturni dogodek v poletnih mesecih v Gorici bo obsežna in bogata razstava posvečena dvema beneškima umetnikoma iz 18. sto-'ctja, Ani mn. Visentiniju (1688-171)2) in Antoniu Canalu (1697-1770), bolj znanemu pod imenom II Canaletto. Razstavo bodo odprli jutri dopoldne na goriškem gradu, na ogled pa bo do 21. septembra letos. Postavitev razstave, ki po obsegu in pomenu daleč presega lokalni značaj, sta o-mogočili goriška in beneška občina, v sodelovanju z upravo mestnih muzejev v Benetkah. Ob tem velja zabeležiti, da je razstavo del Visentinija in Canaletta razumeti kot nekakšno nadaljevanje oziroma dopolnitev lanske pobude, ko so na gradu postavili zelo bogato razstavo del Giovanbattista Tiepola. To razstavo si je lani ogledalo okrog 35 tisoč o-biskovalcev in je naletela na nepričakovan in pravzaprav izreden odziv, zlasti izven meja naše dežele.
O razstavi »Canaletto e Visentini -Venezia e Londra«, tak je namreč naslov te prireditve, ki bo kot kaže med najpomembnejšimi kulturnimi dogodki tudi v deželnem okviru, so spregovorili včeraj opoldne, na tiskovni konferenci na županstvu v Gorici, župan Scarano, odbornik za kulturo Franco Obdzzi in dr. Dario Succi,
Politične sile, ki upravljajo Goriško pokrajino ter posamezne občine, imajo že več let v razpravi vprašanje poenotenja avtobusne službe na Goriškem. V Gorici imamo mestni avtobusni promet v režiji občinske uprave. Na Tržiškem za avtobusno službo skrbi Konzorcij, v katerega so včlanjene vse občine tega območja. Za promet v vsej pokrajini pa skrbi pokrajinsko avtobusno podjetje APT. V to podjetje so v zadnjih letih združili vrsto manjših zasebnih podjetij, ki so skrbela predvsem za prevoz delavcev in dijakov.
Ker so vsa tri podjetja družbena je že pred petimi leti padla zamisel, da bi jih združila v eno samo. Tako bi zmanjšali režijske stroške in tudi odpravili marsikatero dvojno progo. Zlasti proge APT in tržiškega konzorcija se marsikje krijejo. Vrh vsega ja so tudi prevozne cene različne. Tržiški konzorcij ima namreč cene prikrojene občinskim potrebam, pri APT pa imajo cene, ki veljajo v medkrajevnem prometu in to torej višje.
Že pred petimi leti je Konzorcij za prometno območje Trst - Gorica,
slednji kot kurator razstave in obenem tudi bogatega kataloga, ki bo na razpolago obiskovalcem.
Razstavljenih bo nad dvesto petdeset eksponatov, od slik, do skic, tiskov, jedkanic, starih knjig, rokopisov, bakrorezov itd. Od slikarskih del velja omeniti predvsem dve Visentinijevi sliki zelo velikih dimenzij (210X350 cm) in dve Canalettovi, ki ju je pred tremi leti kupila beneška občina iz zasebnih zbirk. Povedati je treba namreč, da je pretežni del slikarskih stvaritev Canaletta last angleške kraljevske rodbine. Prvič pa bodo na razstavi predstavili vse znane jedkanice obeh slikarjev.
Na tiskovni konferenci je bil govor tudi o bogatem katalogu, ki ga je uredil dr. Dario Succi in v katerem so v prvem delu strokovni članki Giandomenica Romanellija, ravnatelja mestnih muzejev v Benetkah, Annalie Delnerija, Filippa Pedrocca in Attilia Dorigata. V katalogu, ki prinaša seveda slike vseh eksponatov goriške razstave, pa tudi nekaj dodatnega slikovnega gradiva, je tudi nekaj člankov, ki osvetljujejo obdobje, v katerem so Canaletto in Visentini ter tudi Tiepolo ustvarjali, njihove medsebojne odnose ter povezavo z Londonom, preko Josepha
ki ima sedež v Tržiču (konzorcij bo kmalu razpuščen, ker bodo pristojnosti dali pokrajinskim upravam) izde-dal načrt za združitev treh podjetij v eno samo. V to bi morali priti še preostaali dve zasebni podjetji. Prvo družine Troian, ki vzdržujejo mestno avtobusno službo v Gradežu. Drugo, SATTA, iz Trsta, ki vzdržuje promet med Trstom in Vidmom.
Načrt o združitvi je bil principial-no sprejet od vseh političnih sil. Nihče pa ni naredil nič konkretnega, da bi prišlo do dejanske združitve. Vsakdo hoče obdržati nadzorstvo nad svojimi avtobusi in programi, pa čeprav to bremeni za nekaj milijard vso goriško skupnost in čeprav bi bilo moč z združenim podjetjem in racionalizacijo prog in služb zmanjšati deficit za kar osem milijard lir letno. To pa pomeni, da bi bil državni prispevek za avtobusni promet zadosten za kritje primanjklaja avtobusne službe. Sedaj pa morajo Pokrajinska uprava ter občine Gorica in tiste v Tržiškem okolišu plačevati iz svojega letno več milijard lir. S tem denarjem bi se dalo narediti marsikaj bolj koristnega kot plačeva-
Smitha, konzula Njegovega veličanstva v Benetkah. Prav med pripravo razstave so ugotovili nekatere zanimivosti, o katerih bodo sicer še spregovorili, je na tiskovni konferenci povedal dr. Succi. Razstavo je o-značil tudi kot poskus pravilnega vrednotenja Antonia Visentinija, ki je, kot kaže, predolgo živel v senci dveh bolj znanih sodobnikov, Canaletta in Tiepola.
Razstavo bodo odprli jutri, ob 11. uri na goriškem gradu ob prisotnosti najvišjih oblasti. Beneško občino bo predvidoma predstavljal na slovesnosti odbornik za kulturne dobrine in evropski poslanec Mario Rigo.
NA POBUDO SKGZ
Razprava o slovenskem subjektu na Goriškem
O slovenskem subjektu na Goriškem, o ovirah ter o možnostih nadaljnjega razvoja bodo razpravljali v soboto in nedeljo na internem posvetu, ki ga pripravlja TO SKGZ za Goriško. Posvet bo v dijaškem domu v Gorici in se bo pričel v soboto, 7. t. m. ob 15.30, nadaljeval pa v nedeljo ob 9. uri.
ti deficite avtobusov.
Politične sile na Goriškem torej spijo. Drugače gledajo na Tržaškem. Tam so prav pred dnevi dali, na skupščini tamkajšnjega avtobusnega konzorcija, predlog, da bi vse avtobusne proge iz Trsta do Tržiča prevzelo tržaško podjetje ACT. Na Goriškem spimo, v Trstu pa ne.
Vrh vsega pa obstaja še nevarnost, da bi vse medkrajevne proge na Goriškem prevzelo zasebno podjetje La Gradese. To ima sedež v Gradežu. Svojčas je vzdrževalo nekaj prog na Goriškem. Petnajst dotrajanih avtobusov in precej uslužbencev je prevzelo APT. Zaradi zapletljajev in nesporazumov na Goriškem pa si baje v tem gradeškem podjetju prizadevajo, da bi prevzeli proge v Goriški pokrajini. Kam potem pokrajina s svojim avtobusnim parkom?
Najbrž bi bil že čas, da bi vodilne politične sile začele enkrat za vselej resno misliti na združitev treh avtobusnih podjetij v eno samo. Za to so se v zadnjem času izrekli tudi sindikati, ki so prvotno imeli o tem največ pomislekov, saj je načrt predvideval tudi znižanje delovnih mest.
Jugoslovanski generalni konzul v Trstu Drago Mirošič je z obiskom v Števerjanu, sklenil krog obiskov v slovenskih občinah na Goriškem. Pred tem je bil namreč v Doberdobu, sé prej pa v Sovodnjah. Na obisku v Števerjanu je bil-prejšnji torek, skupaj z vicekonzulom Vlasto Valenčič, sprejel pa ga je župan Ivan Humar s člani občinskega odbora.
V prijetnem daljšem pogovoru je župan Humar gosta seznanil z gospodarsko in splošno družbeno stvarnostjo v občini, obisk pa je bil tudi priložnost za izmenjavo mnenj o širši problematiki. Tako je bila z obeh strani izrečena želja po doslednem in hitrem uresničevanju vseh določil, ki izhajajo iz osimskega dogovora. Občane (in gospodarstvenike) na briškem območju najbolj zanima uresničitev načrta skupne obrambe pred točo, ki doživlja, kot kaže, precejšnje zamude. Govor je bil nadalje o prizadevanjih za izglasovanje zaščitnega zakona, ki naj pripadnikom slovenske narodnostne skupnosti v Italiji zajamči možnost obstoja in vsestranskega razvoja. Drago Mirošič je v zvezi s tem posebej naglasil, da si kot uradni predstavnik Jugoslavije v naši deželi, na vseh ravneh prizadeva, da bi postopek vendarle stekel in da bi prišlo do pozitivne rešitve.
Precej pozornosti so na srečanju namenili obravnavi nekaterih specifičnih vprašanj s področja kulturne dejavnosti v občini, šolstva, sožitja med pripadniki različnih narodnosti. Znova
Križev pot Renza Morena
V	cerkvi sv. Štefana v Romjanu bodo danes ob 19. uri predstavili novo umetniško stvaritev slikarja Renza Moreua. Gre za Križev pot, katerega osnutek je mojster izdelal že pred leti. dokončal pa šele nedavno tega. Razstava v cerkvi v Romjanu bo odprta do 7. julija letos.
Keramična razstava v Špetru ob Soči
V	keramičnem laboratoriju v Ul.-Giacomuzzi v špetru ob Soči bodo danes, 6. t. m., odprli razstavo keramičnih del učertcev tamkajšnje osiro-vne šole in malčkov iz otroškega vrtca. Otvoritev bo ob 18. uri, ob 18.30 pa bo dr. Giovanni Ducato govoril o vzgojnih aspektih likovnega oblikovanja v šoli. Razstava bo odprta do 15. junija vsak dan od 17. do 20. ure (ob nedeljah od 10. do 12. ure).
Tečaj ESA za krojače
Deželna ustanova za razvoj obrtništva ESA prireja od 30. junija do 11. julija tečaj za krojače. Tečaj bo v Trstu in bo obsegal informacijo o novih tehnikah dela v tej obrti kot tudi seznanjanje s sodobnimi modnimi tokovi.
je bila izrečena želja po utrjevanju stikov in poglabljanju prijateljstva na različnih ravneh, z društvi in organizacijami v matični domovini. V okviru take usmeritve bo občinska uprava podpirala uresničitev že pred leti dane pobude za sklenitev pobratimstva med števerjansko zvezo borcev in ZB Kojsko.
Po srečanju na županstvu sta si gosta ogledala še prostore zadruge Brda na Bukovju.
Koncert
V'
v Standrešu
V Domu Andreja Budala v štandre-žu bo drevi, ob 20.30 celovečerni koncert mešanega pevskega zbora iz Vrtojbe, ki ga vodi Alenka Saksida. Pevci iz Vrtojbe prihajajo v Štandrež na povabilo KD Oton Župančič.
Drevi nastop baletne šole Tersicore
že vrsto let deluje v Gorici baletna šola, ki jo vodi Itala Di Bert-Brandolin, vodilno vlogo v njej pa ima prof. Corinna Brandolin - Prandi. Vsako leto v tem času imajo zaključno prireditev. Letos bo ta danes zvečer, ob 21. uri, v Verdijevem gledališču. To bo že 28. zaključni nastop, ki so mu dali naslov »Pesta della danza«. Program bodo seveda izvajale gojenke baletne šole, med katerimi je tudi precej slovenskih deklet. Nekatere slovenske gojenke te šole so se v prejšnjih letih tudi lepo uveljavile. V tej šoli poučujejo tako klasični balet kot sodobne izrazne plese.
Lorenzo Furlani razstavlja v Solkanu
Ronški slikar Lorenzo Furlani je znan portretist, ki je velikokrat razstavljal tako doma kot v drugih krajih naše dežele ter tudi v sosednih jugoslovanskih krajih ter še drugje po svetu. Konec letošnjega aprila je njegov portret dobil stoletnik iz Ronk, slovenski rojak Lojze Devetak.
Istočasno je Lorenzo Furlani razstavljal tudi v Novi Gorici in sicer v Domu Krajevne skupnosti v Solkanu. Do te razstave je prišlo zato, ker se je krajevna organizacija ZZB NOV iz Solkana pobratila s sekcijo ANPI iz Ronk. Furlani je tam razstavil dela, ki so bila nastala ob njegovih večkratnih obiskih Solkana.
razna obvestila
V Tržiču, v dvorani Palaveneto, bo
danes, ob 18. uri javni posvet o gospodarski in družbeni problematiki na Goriškem. Pripravlja ga pokrajinsko tajništvo KPI. Uvodno poročilo bo i-mel pokrajinski tajnik Renzo Redivo.
koncerti
Danes ob 20.30 bo v Tržiču v Ul. Bagni koncert tržiškega moškega pevskega zbora Ermes Grion, posvečen desetletnici Združenja darovalcev telesnih organov ADO. Zbor Ermes Grion je znan tudi med Slovenci saj je večkrat spremljal krvodajalce in sodeloval pri nekaterih pobudah VZPI - ANPI.
_____________kino________________
Gorica
VERDI 21.00 Baletni nastop šole Tersicore
CORSO 18.00—22.00 Scuola di polizia n. 2.
VITTORIA 17.30—22.00 Fuck me. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Tržič
EXCELSIOR 17.30—22.00 Frutto adolescente. Prepovedan mladini pod 18. letom.
COMUNALE 20.30 Koncert simfoničnega orkestra RTV Ljubljana in zbora. Solist pri klavirju Jorg Demus.
Nova Gorica in okolica
SOČA 18.30 in 20.30 Micki in Maude. 22.30 Strasti (nočni kino).
DESKLE 19.30 Octopussy.
DEŽURNA LEKARNA V GORICI
Villa San Giusto, Korzo Italia 244, tel. 833538.
DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU Rismondo Ul. E. Toti 52, tel. 72701.
390 milijonov lir prispevkov Goriške hranilnice društvom
390 milijonov lir v dobrodelne namene so odobrili na zadnji seji upravnega sveta Goriške hranilnice. Gre za denar, ki ga ta bančni zavod namenja v dobrodelne namene, kar je sicer tudi razvidno iz njegovega statuta, po odobritvi obračuna prejšnjega leta.
Zdravstvenemu sektorju so namenili 71 milijonov lir. Denar so dali za nakup zdravstvenih naprav v bolnišnicah Gorica in Tržič. Tu izstopa prispevek, ki so ga dali diabetičnemu centru tržiške bolnišnice za nakup kompjuteria, v katerem bodo zbrani podatki o diabetikih na tržiške območju. Združenju »Cuore Amico« v Gorici so dali prispevek za nakup naprav za zdravljenje srčno bolnih.
Nadaljnjih 70 milijonov lir so namenili podpornim ustanovam kot so Rdeči križ, Združenja krvodajalcev, zavod Cerrutti v Koprivnem, kapucinska menza za reveže v Gorici, itd. Nadaljnjih 35 milijonov lir so dali združenju družin subnormalnih otrok ANFFaS.
114 milijonov lir so dali raznim kulturnim združenjem. Prispevke so dobili ISIG, društvo Seghizzi, društvo Lipizer, glasbena šola Vivaldi v Tržiču, Pro Loco v Gorici in še druge ustanove. Denar so dali tudi številnim drugim kulturnim športnim ter
rekreacijskim društvom. 55 milijonov lir pa so dali raznim šolam za nakup didaktične opreme.
Obvestilo CGIL
Delavska zbornica CGIL — sindikat brezposelnih, obvešča, da je v objavi razpis za vrsto natečajev (tajniki, delavci, tehnično osebje, pomožno o-sebje) pri raznih državnih službah. Interesenti, ki nameravajo sodelovati na natečajih, naj se zglasijo na sedežih delavske zbornice CGIL, kjer jim nudijo tudi vsa pojasnila.
Delavska zbornica nadalje obvešča, da je bilo v Uradnem listu dežele Furlanije - Julijske krajine 19. maja 1986 objavljeno obvestilo o postopku za zaposlovanje civilnih in vojnih invalidov, sirot in drugih socialno ogroženih osebkov.
Praznik češenj na Dobrovem
Na Dobrovem bo v nedeljo, 8. t. m., vsakoletni praznik češenj. Ob tej priložnosti bodo nastopili štirje pihalni orkestri. Pripravljajo razstavo češenj in seveda povorko voz s prikazom nekdanjih in sedanjih briških običajev in opravil.
Pričela se bo temeljita obnova stavbe Verdijevega gledališča
Goriško Verdijevo gledališče postaja torej občinska last. Tozadevno kup-noprodajno pogodbo so pred dnevi podpisali goriški župan Scarano ter lastniki stavbe. Teh je približno dvajset in so lastniki nekdanjih lož v gledališču, oziroma njihovi dediči. Verdijevo gledališče so namreč zgradili ob koncu osemnajstega ter začetku devetnajstega stoletja. Zgradila ga je skupina premožnih meščanov. Stavbo so kasneje adaptirali in obnovili, šele v drugi polovici prejšnjega stoletja so gledališče poimenovali po znanem italijanskem skladatelju, to pa iz pretežno nacionalističnih nagibov bolj kot iz spoštovanja do skladatelja.
V tem gledališču so se vršile pretežno italijanske predstave, tako koncertne kot gledališke in tudi razni plesi. Le kdaj pa kdaj se je v njem čulo nemško besedo, dokler se niso v avstrijskih časih odnosi med Italijani in Slovenci zaostrili tudi slovensko. V tem gledališču so se takoj po prvi vojni vršile vse nacionalistične in fašistične manifestacije, ki jim je botroval takratni goriški župan Bom-bdg. Slovenska beseda se je v njem čula po osvoboditvi, ko je tu nastopila gledališka skupina IX. korpusa, potem pa večkrat Slovensko narodno gledališče iz Trsta. Kasneje, potem ko je naše gledališče dolgo vrsto let gostovalo v Prosvetni dvorani (Pri
zlatem pajku), je imelo nekaj let a-bonmajske sezone v Verdiju. V zadnjih letih so bile težave tako z gledališkimi kot kinematografskimi predstavami v tej dvorani. Strožje policijsko nadzorstvo zahteva točno izvajanje varnostnih predpisov. Dosedanji lastniki niso nameravali popraviti dvorane. Priskočili sta na pomoč Deželna gledališka ustanova in tudi Goriška občina. Sedaj je ta odkupila stavbo za milijardo in pol lir. Veliko več denarja bo morala izplačati za popravilo zunanjosti in notranjosti stavbe. Še zlasti je popravil potreben oder.
Povedali smo, da so sedanji lastniki stavbe uporabniki nekdanjih lož. V Verdijevem gledališču so namreč do konca tridesetih let bile lože. Notranjost teatra je bila podobna tisti bolj znanih gledaliških hiš v evropskem prostoru. Takrat so notranjost dvorane spremenili ter jo preuredili za potrebe kinematografske dvorane. Glavno besedo so imeli fašistični arhitekti in oblikovalci in so staro častitljivo dvorano spremenili v nekaj brezimnega. Eno staro ložo so ohranili v Pokrajinskem muzeju
• Goriška občina obvešča, da 14. junija zapade rok za predložitev prošenj za suplence v otroških jaslih v šolskem letu 1986/87. Podrobna pojasnila nudijo v uradu za otroške vrtce na občini.
Zaradi zaspanosti v goriških političnih krogih
Tržačani se hočejo polastiti avtobusnih prog v smeri Tržiča
Ob jubileju predstavili pet novih knjig
Trideset uspešnih let knjižne zbirke Kondor
Na tiskovni konferenci, ki je bila posvečena hkrati petim novim zvezkom zbirke Kondor in sami zbirki, ki te dni praznuje 30-letnico obstoja, smo lahko slišali tudi misel: narod, ki zmore uveljaviti takšno knjižno zbirko domače in tuje literature (če ne štejemo zvezkov Sivega kondorja, jih je v tridesetih letih izšlo 234, pa še ponatisi!) je vitalen narod, ki ima kulturno bodočnost! Zato sta se glavni urednik založbe Borut Ingolič in sedanji urednik Aleš Berger v priložnostih besedah oddolžila spominu prvega urednika in »duše« zbirke vse do osemdesetih let, Urošu Kraigherju, na svečanost pa so povabili tudi tedanjo direktorico založbe Mladinska knjiga, Zorko Perši-čevo,
Kot se spodobi zbirki, ki svoja hotenja in radoživost izkazuje s skoraj dvestopetdesetimi zvezki branja, od katerih je marsikateri oral prevajalsko ledino, nas spoznaval z neznanimi živimi in minulimi literaturami - od hetitske do južnoameriške - ali pa odkrival po krivici pozabljena, prezrta in zamolčana imena slovenske literature, je bila slavnost ob tridesetletnici obstoja zbirke delovna, prisrčna in prijateljska. Urednik Berger je, s pomočjo
sestavljalcev posameznih zvezkov, predstavil naslednje knjige:
—	dr. France Bernik je predstavil svoj izbor lirike Ivana Cankarja. Poudaril je, da je lirika tisto področje Cankarjeve ustvarjalnosti, ki je nekako zapostavljeno. Prav zaradi tega je svojo zbirko, ki nosi skromen naslov Pesmi, sestavil ne glede na sedanje vrednotenje Cankarjeve lirike oz. obeh izdaj Erotike. Zbirko je zasnoval izrazito problemsko: štirim pomenskim ciklom erotične poezije je dodal še cikel lirskih refleksij in cikel pripovednih pesmi ter satir. Problemsko-tematska razvrstitev daje, ob 110. obletnici pesnikovega rojstva, podobo novega Cankarja-lirika, ki je rastel iz tradicije (Prešeren-Gregorčič) oz. iz Aškerčeve epike v izrazito modernega, problemskega in evropsko orientiranega pesnika, kar seveda ni ostalo brez posledic za Cankarjevo poznejše dramsko in prozno ustvarjanje. Tako kot pri Kondorjevi izdaji Podob iz sanj, je tudi Pesmim dr. Bernik dodal obširno in problemsko zastavljeno spremno študijo:
—	dr. Tine Hribar je s prevajalcema Ladom Kraljem in Jožetom Udovičem ponudil Slovencem v branje »novega«
Franza Kafko pod naslovom Babilonski rov. Pisatelj, ki ga je pred tremi leti, ob stoletnici rojstva, slavila vsa kulturna Evropa, je tako doživel zdaj svojevrstno počastitev tudi pri nas. Ne glede na to, da so prevedeni vsi trije poglavitni teksti, romani Grad, Proces in Amerika, in da je prav Kondor leta 1961. ponudil, v uredništvu dr. Bratka Krefta, izbor Kafkove novelistike (pod naslovom Splet norosti in bolečine -to je bil prvi slovenski Kafka v knjižni obliki!), pa Kafka ostaja nekako v senci, še posebej s svojo najbolj »intimno prozo«, se pravi s kratkimi, liričnimi črticanii in dnevniki. Tine Hribar je pojasnil svoj štiridelni koncept: knjigo sestavljajo črtice, v katerih je pisatelj pokazal na svoje razmerje do filozofije in mitologije, znamenito Pismo očetu, v katerem so temeljne prvine psihoanalize, aforizmi in dnevniki iz zadnjih štirih let življenja (1920-24). Urednik je poudaril, da smo še daleč od Zbranih del Franza Kafke v slovenščini, prevajalec Lado Kralj pa je nanizal nekaj misli o težavnosti prevajanja specifičnega Kafkovega jezika v slovenščino: — Srečko Fišer je pripravil, kot je sam dejal »morda najbolj hermetični roman« pisateljice Virginie Woolf »Valovi«. Avtorica, ki je korenito po-
Zaščita gradiva na papirju v knjižnicah, muzejih in arhivih
V izolski knjižnici so v sodelovanju z Arhivom SR Slovenije 30. maja organizirali predavanje s projekcijo diapozitivov. Predavateljica Jedrt Tomažič - Vodopivec je svoje predavanje osredotočila na del konservatorskega področja, ki se ukvarja s konservacijo in restavracijo arhivskega, knjižničarskega in grafičnega gradiva, torej gradiva, ki po zakonu o naravni in kulturni dediščini spada med zgodovinske spomenike. Čeprav so to premični kulturni spomeniki, skratka, predmet arhivske, muzejsko galerijske dejavnosti in knjižničarstva, ima njihova konservacija dosti skupnega s celotno konservatorsko-restavratorsko dejavnostjo, ki pri nas spada v domeno spomeniškega varstva.
Z naglim razvojem znanosti in tehnike se razvija tudi kulturna dediščina človeštva in vzporedno s tem narašča tudi pisano gradivo, katerega del ima trajno zgodovinsko vrednost. Starost gradiva povečuje njegovo zgodovinsko vrednost. Staranje gradiva pa povzroča tudi večje poškodbe. Povečane količine pisanega gradiva, ki so se nakopičile v knjižnicah in arhivih, terjajo vedno več dela pri popravilu poškodovanih knjig in dokumentov.
Znanje bibliotekarjev, knjigovezov in arhivistov, ki so se v začetku ukvarjali s popravili pisnega gradiva danes ne zadošča več. Preveč je vprašanj, na katera je vse bolj težko zadovoljivo odgovoriti, npr. — zakaj in kako oboleva knjižno in dokumentacijsko gradivo in kako ga je treba hraniti, da se ne bi prehitro starali in razpadali pisna podlaga in pisava. To je bil osnovni razlog, da se je v zadnjih štiridesetih letih razvil nov profil restavratorja in sicer restavrator knjižnega gradiva oziroma grafik restavrator.
Jedrt Tomažič - Vodopivec je predstavila delo konservatorsko-restavratorskega oddelka Arhiva SR Slovenije, ki skrbi za ohranitev in obnavljanje naše kulturne dediščine in s svojo dejavnostjo pokriva potrebe vseh slovenskih arhivov za restavracijo in konservacijo gradiva na
Delu konservatorsko-restavratorskega oddelka gre zasluga, da so ohranili in širili propada marsikatero arhivsko oziroma knjižnično gradivo in s tem pričevanje naše preteklosti za prihodnost.
Jedrt Tomažič - Vodopivec je večkrat poudarila pomen gradiva manjših razsežnosti, torej pisno gradivo — arhivsko in knjižnično, pa tudi umetniška dela, nastala na papirju: grafike, skice, plakate, načrte ipd., kar je vse zajeto v konservatorsko dejavnost.
Pri zaščiti arhivskega, knjižničnega in grafičnega gradiva veljajo temeljna načela konserviranja. Obrtniške metode konservacije naj bi opuščali. Pri konservaciji naj bi ugotavljali vrste poškodb in najbolj primerne postopke s fizikalno-kemičnimi metodami in aparaturami. Da bi to lahko dosegli, sta nujno potrebna medsebojno strokovno povezovanje konservatorskih delavcev različnih profilov (specialnosti) in aktivno sodelovanje ustreznih institutov. Papir, pergament in usnje — kot osnova pisnega gradiva — so organske snovi, v katerih poteka proces razpada. V idealnih razmerah bi bil ta proces zelo dolg, predavateljica pa je ob tem podala pregleg glavnih pospeševalcev biološkega razpada in s tem značilnih poškodb na gradivu. Od zunanjih dejavnikov, ki pospešujejo razpad gradiva je omenila svetlobo, atmosferske vplive (npr. vlaga, prah), insekte in glodalce, ter človeški faktor.
Glavni notranji dejavnik, ki povzroča razpad papirja je zakisanost, prištevajo pa ga k hujšim poškodbam. Konservacija in restavracija sta sicer različna postopka, ki pa eden drugega dopolnjujeta. Konservatorji z uporabo kemijskih in fizikalnih metod zaščitijo ogrožene knjige ali dokumente, medtem ko pod restavracijo razumemo procese, ki vključujejo rekonstrukcijo — dodajanje manjkajočih delov, da bi dokumentu ali drugemu gradivu vrnili njegov originalni izgled. Ker je pisna podlaga papir, to je snov organskega izvora, ki propada hitreje kot spomeniki, je treba konserva-
pisnih podlagah papirja in pergamenta.	torske postopke tembolj kritično presojati.
Iz likovnih galerij
Slikarka Ana Paparella v Sala d’Arte moderna
Jugoslovanska likovnica Ana Paparella je ponovno v Trstu. V eno izmed osrednjih tržaških galerij je prinesla košček Dalmacije. Likoviča je po rodu Splićanka, kjer tudi živi, in se je sedaj Predstavila v razstavušču »Sala d'Ar-te Moderna« v Pasaži Passoni na Korzu. Tokrat je prinesla na ogled zelo veliko, mimogrede povedano preveč
svojih olj in akvarelov, s katerimi je dobesedno prekrila tri stene galerije.
V Trstu je, kot smo rekli, prinesla košček Dalmacije. Poleg devetih olj s cvetjem, je razobesila na stene kar šestnajst večjih in manjših olj ter osemnajst akvarelov. In vsa ta likovna dela, razen cvetnih motivov, prikazujejo dalmatinske prirodne lepote, začenši s posameznimi oljkami ali oljčnimi nasadi, pa vse do marin, torej morske motive s čolni, ribiškimi barkami in obalnimi naselji.
Vendar »Dalmacija« Ane Paparella ni le v tem, ni le v motiviki, pač pa, ali še bolj, v načinu prikazovanja dalmatinskih motivov, saj daje na primer oljkam njihov pravi sivo-zeleni barvni odtenek, zemlji pa rjavo-rdečo barvo, ki pride še bolj do izraza ob belini dalmatinskega kamna. Splitska gostja ne zanemarja niti resnične oblike pokvečenih debel starih oljčnih dreves in od sonca ožgane trave, tako da imaš pred seboj pravo dalmatinsko pokrajino. Pri vsem tem izrazitem ligurativnim slogu pa likovnica motiva ne preslikava, pač pa ga po svoje predeluje in se posebno v nekaterih primerih vidi njena lahka roka, hkrati pa odločna, krepka poteza.
Nekoliko drugačna pa je njena izraznost v akvarelu. Tu je likovnica nekoliko bolj nežna in tako v risbi, kot tudi v barvi, torej v celotnem prikazu motiva. Ne povsod, toda v večini akvarelov uporablja zelo tekočo barvo.
Končno je tu, kot smo že rekli, tudi nekaj olj, v katerih prikazuje cvetje. Čeprav se nam olja s pokrajinsko motiviko zde veliko bolj izrazita, se likovnica še najbolj sprosti v celotnih motivih, kjer le nakaže in se ne spušča v podrobnosti. Vrh tega ima v teh oljih zelo bleščeče barve. Morda bi ji ta govorica pomagala tako pri akvarelu, kot tudi pri pokrajinah, v katerih prikazuje oljčne nasade oziroma oljčna drevesa nasploh.
Razstava, ki se je začela 1. junija, bo trajala do 10. t. m.
(Fre)
magala preustvariti evropski roman na začetku stoletja, se nam tako predstavlja z delom, ki je »eden najradikalnejših poskusov z romaneskno strukturo med obema vojnama«, s tekstom, ki je trd oreh za prevajalca, a tudi za bralca. Zato preseneča podatek, da je knjiga, ki je prišla na trg konec preteklega leta, že skoraj razprodana!
— Rajska jabolka, izbor novelistike Slovencem manj znane danske književnosti, je pripravil in iz danščine prevedel Franc Burgar. Urednik je pojasnil dvoje: najprej zanimivo dejstvo, da je novela v danski literaturi razširjena in priljubljena zvrst: ob tem je poudaril tudi to, da je skušal, čeprav samo na petnajstih primerih, pokazati tipične oblike novele, od nam znanega Jensa Petra Jacobsena do leta 1944 rojene Vite Andersen. V spremni besedi ni označil samo razvoja danske literature od začetkov pismenstva do danes, marveč je poskušal označiti tudi socialno-ekonomske podlage posameznih stilskih formacij in obdobij. Bralec je tako seznanjen s celovito in informativno podobo te skandinavske literature:
— zadnji zvezek v predstavitvi pa sodi v prizadevanja Kondorjevega
urednika, da ob literaturi prikaže, v strnjeni obliki, tudi druge umetnostne in z literaturo povezane izjave. Ob zbornikih, kjer so slikarji razmišljali o slikarstvu, kjer so slovenski ustvarjalci razmišljali o gledališču (Slovenski the-ater gori postaviti) in ob zborniku Misel o moderni umetnosti, je dr. Primož Kurent pripravil zbornik Besede skladateljev, v katerem glasbeniki od Mozarta do Gershwina razmišljajo o svoji glasbi in problemih glasbe. To je, tako kot prej našteti zvezki, vznemirljiva knjiga; Slovencem ponuja nov pogled na glasbo, hkrati pa bogati naše vedenje o neposrednih, ne z estetiko obremenjenih, izjavah različnih ustvarjalcev o svojem delu.
Verjetno je za konec premalo, če zapišemo, da smo dobili pet novih dragocenih knjig, ki so hkrati luč v naši hiši in okno v širni svet; prav podatek, s katerim pa se urednik pri MK in Kondorjev še posebej, neradi hvalijo, govori sam zase in za zbirko: skoraj vsi zvezki (dva sta izšla ob koncu preteklega leta, trije pred kratkim) so že skoraj razprodani, kar lahko sodelavce Kondorja, pa tudi vse tiste, ki jim je pri srcu dobra slovenska knjiga, samo raduje.	DENIS PONIŽ
ZALOŽBA OBZORJA p. o.
MARIBOR
PARTIZANSKA 3-5,
OBJAVLJA
JAVNO LICITACIJO ZA PRODAJO SREDSTEV:
1/468 Avtomatski stroj za brizganje termoplastov znamke METALMECCANICA tip TEHNIKA 110/190 SR, št. stroja 075/47, leto izdelave 1975. Stroj je prirejen za brizganje gramofonskih plošč	14,000.000,- din
2/32 Avtomatski stroj za brizganje termoplastov znamke METALMECCANICA tip 17 SR RECORD, št. stroja 068/239, leto izdelave 1968. Stroj je prirejen za brizganje gramofonskih plošč	2,400.000,- din
3/26 Avtomatski stroj za brizganje termoplastov znamke METALMECCANICA tip 30 RECORD, št. stroja 067/170, leto izdelave 1967. Stroj je prirejen za brizganje gramofonskih plošč	1,400.000,- din
4/36 Avtomatski stroj za brizganje termoplastov znamke MAP PARIZ, tip
17	IC, leto izdelave 1972, št. stroja 390872	1,000.000,- din
6/801 Stroj za obrezovanje gramofonskih plošč brez znamke — Jugoton 30.000,- din 7/29 Stroj za obrezovanje gramofonskih plošč znamke BECCARIA, tip B/175, št. stroja 0061/25	80.000,-	din
10/365 Rezervoar za mehko vodo 300	1	1.000,-	din
11/365 Rezervoar za kurilno olje 300 1	z oljno črpalko	35.000,-	din
13/22 Parni kotel znamke CICLONIC, tip UNI-MATIC- 15, št. 1545, leto izdelave 1967, kapaciteta pare 150 kg/h, pritiska 25 bar, na parni kotel je montiran oljni grelec	10.000,-	din
14/1-2 Preoblikovalec matric 17 cm 0	2.000,- din
15/30 Preoblikovalec matric 30 cm 0	4.000,- din
17/452 Priprava za obrezovanje matric z električnimi ročnimi škarjami znamke BOSCH (ni kompletno)	10.000,-	din
18	Polirni stroj za matrice znamke TTT (Taunus
150.000,	- din 25Q.000,- din
30.000,	- din MAP PARIZ znamka, tip
80.000,	- din
20.000,	- din leto izdelave 1972,
100.000,	- din
Ton Technik)
20/56-1 Studijski gramofon znamke EMT 930 ST
21	St. gramofon LENCO
22	Stroj za obrezovanje SP gramofonskih plošč,
FB 175, št. stroja 100372
23	Škarje za pločevino do debeline 3 mm
24	Sušilec granulata z ventilatorjem,
2 x 25 kg granulata 26/31 Mlin za odpadno plastiko znamke METALMECCANICA, tip PO-TENZ 220	100.000,-	din
27/33 Zračni kompresor z rezervoarjem 80 1, maksimalni pritisk 8 barov, leto izdelave 1967	30.000,-	din
28/415 Zračni kompresor TRUDBENIK, tip E 4 NC 1015, št. stroja 164, leto izdelave 1979, maksimalni pritisk 10 barov, kapaciteta 2751/min	100.000,-	din
29/23 Stroj za sušenje etiket znamke TURBETUVE do 25 kg, št. stroja 2287, leto izdelave 1972	60.000,-	din
30/62/1-2 Zvočni omarici KQG tip OY 35 W z ojačevalcem, št. 1819 in 1820	250.000,-	din
31/451 Stroj za preluknjanje matrice na pnevmatski pogon znamke TTT in
aparat za centriranje matric, tovar. št. 0501579	150.000,-
32/27 Stroj za obrezovanje plošč znamke BECCARIA tip FB št. stroja 0040	100.000,-
34/34 Glava nosilec matrice 17 cm 0	25.000,-
37/204 Klima naprava RK 143 C	15.000,-
38/38 Zaboj kovinski 7 kub. m za odlaganje odvoz smeti	50.000,-
39/116 Delovna miza s polico 250 x 90 "78	25.000,-
41/122 Omara za orodje — lesena	1.000,-
42/125/1-2 Stojala 150 x 50 x 150	10.000,-
49 Naprava za poliranje — nastavek	1.000,-
55 Kompenzacijska posoda za paro	7.500,-
56/1-2 Ventilacijski napravi	2.500,-
57 Prodaja raznih rezervnih delov za stroje pod L, 2., 3., 4.
din
300,
din
din
din
in
din
din
din
din
din
din
din
Javna licitacija bo 20. 6. 1986 ob ll.-uri v prostorih IUV Vrhnika — TOZD Opekarna, Sinja Gorica pri Vrhniki, za pravne in fizične osebe.
Interesenti si lahko ogledajo sredstva na dan licitacije od 8. do 10. ure, potrebne informacije pa dobijo na sedežu delovne organizacije,telefon (062) 21-086.
Pravico do udeležbe imajo interesenti, ki pred začetkom licitacije vplačajo 10% varščine od izklicne cene pri blagajni, ali predložijo dokazilo o vplačilu na žiro račun Založbe Obzorja Maribor št. 51800-603-34093.
Prodaja bo potekala po načelu »videno - kupljeno«.
V cenah ni vračunan prometni davek, ki ga plača kupec.
Najmanjši dvig na javni licitaciji znaša 1.000,- din.
Kupljeno blago mora kupec plačati in prevzeti v 10 dneh, po prodaji, v nasprotnem primeru se šteje, da odstopa od nakupa, pri čemer bomo varščino zadržali.
Toliko pričakovano srečanje med Italijo
in Argentino brez zmagovalca
Strah pred porazom odrezal noge obema ekipama
PUEBLA — Težko pričakovano srečanje med Italijo in Argentino se je končalo z žvižgi neizado-voljnega občinstva. To je bila tudi »pravična nagrada« za igro, ki sta jo obe nogometni velesili prikazali. Pravih akcij je bilo malo, priložnosti skoraj nič, tak» da je neodločen izid še najbolj pravilen. Italija je z igro pravzaprav razočarala. Ni bilo prodornosti, na sredini igrišča ni bilo igralca, ki bi bil sposoben povezati niti igre in edini gol je bolj plod naključne napake argentinskega branilca, kot pa zamišljene akcije italijanskega napada. Tudi v obrambi so
ITALIJA — ARGENTINA 1:1 (1:1)
STRELCA: Altobelli v 7. min. (11 m); Maradona v 34. min.
ITALIJA: Galli, Bergomi, Cabrini, Vierchowod, Scirea, De Napoli (od 87. min. Baresi), Conti (od 66. min. Vialli), Bagni, Galderisi, Di Gennaro, Altobelli.
ARGENTINA: Pumpido, Ruggeri, Cuciuffo, Brown, Garre, Giusti, Batista (od 60. min, Olarticoechea), Burruchaga, Borghi (od 76. min. Enrique), Maradona, Valdano.
SODNIK: Keizer (Niz.); GLEDALCEV: 30.000; RUMENI KARTONI: Bergomi (2. rumeni karton zato kaznovan z eno tekmo neigranja). Giusti, Garre.
»azzurri« pokazali precej vrzeli, predvsem pa strahu, česar pa Argentinci niso izkoristili. Slaba točka v ekipi je bjl sinoči tudi vratar Galli, ki je glavni krivec za izenačujoči gol Marado-ne, še nekajkrat pa je nespretno reagiral, kar pa na srečo ni imelo usodnih posledic.
Kaj lahko rečemo o Argentini? Po igri, ki jo je pokazala sinoči, bi lahko trdih, da je boljša od Italije, vendar ne toliko, da bi se na sinočnji tekmi spustila v odločen boj za zmago. Imela je sicer več od igre, večkrat nevarno napadala, a učinek je bil slab.
Očitno je, da sta se obe ekipi že
pred začetkom tekme na tihem sprijaznili z neodločenim izidom. Temu je bila podrejena tudi taktika, ki pa jo je že v sedmi minuti porušil gol Al-tobelhja iz enajstmetrovke, ki jo je nizozemski sodnik Keizer upravičeno dosodil zaradi igranja Burruchage z roko. To je Argentince prisililo, da so se odločneje podah v napad. »Azzurri« so se srečno branili do 34. minute, ko je Maradona dosegel izenačujoči zadetek predvsem po zaslugi vehke napake Gallija.
S tem je bilo tekme praktično konec. Ambicije obeh ekip so se očitno končale pri neodločenem izidu, kar je bilo jasno razvidno v drugem polčasu, ko smo prisostvovali antinogometni predstavi, ko sta obe ekipi predvsem pazili na lastna vrata
V obeh taborih zadovoljni
Ferrari (Triestina): Nerazumevanje
Italijanski selektor Bearzot je po tekmi dejal, da je bilo srečanje zelo nap>omo in je od vseh igralcev zahtevalo izredne fizične napore. Zato je v drugem delu tudi prišlo do padca ritma. Z neodločenim izidom je Bearzot zadovoljen, kakor tudi z igro, ki naj bi potrdila že znane kvalitete »az-zurrov«. Sedaj je treba samo še premagati Južno Korejo in si tako zagotoviti vstopnico za osmino finala. Bearzot je tudi pojasnil, da je Conti-ja zamenjal zato, ker je bilo nad njim storjenih preveč prekrškov in je začel kazati znake nervoze. Za i-zenačujoči gol Argentine pa ima po
Bearzotovem mnenju največ zaslug Maradona,
Bearzot je govoril tudi o možnostih igranja Rossija. Dejal je, da dokler bo Galderisi boljši, se bo moral Rossi pač zadovoljiti z mestom med rezervami.
Njegov argentinski kolega Bilardo je mnenja, da je neodločen izid pravičen, ni pa hotel dati nobenih polemičnih izjav v zvezi z dosojeno enajstmetrovko. Bilardo je poudaril zelo športno igro Bagnija, ki je bil zadolžen za Maradono. Bilardo je tudi dejal, da je Argentina skušala zmagati, da je imela za to tudi priložnosti,
Trener Triestine Enzo Ferrari' nam je po tekmi Italija - Argentina posredoval svoje mnenje o tem srečanju skupine A: »Italija je morala tekmo igrati brez tveganja in z izredno pazljivostjo. Enajstmetrovka v samem začetku je bila dobrodošla glede rezultata, iz taktičnega vidika pa je prisilila moštvo, da se je zaprlo. V nadaljevanju se je zato igralo učinkovito samo občasno in s strahom pred nevarnostjo protinapadov. Gol Argentine je bil darilo našega vratarja. Končni rezultat je gotovo pod pričakovanjem javnega mnenja, ki pa taki tekmi sledi največ iz emotivnega stahšča in z veliko težavo razume tako previdnost v uvodnih tekmah.«
Neposredno je Ferrari izrazil prepričanje, da bo Italija napredovala v drugo fazo prvenstva: »Na takem turnirju se ekipa sprosti komaj med drugim delom tekmovanja in med njim najde najbolj uravnovešeno igro in optimalno učinkovitost.«
Bolgarija 1 J. Koreja 1
STRELCA: Getov v 12. min., Kim Jong v 70. min.
BOLGARIJA: Mihajlov, Sirakov, A-rabov, Dimitrov, Petrov, Sadkov, Gospodinov, Zdravkov, Getov, Iskrenov, Mladenov.
JUŽNA KOREJA: Oh Yun, Park Kyung, Huh Jung, Jung Jong, Cho Min, Byung Byung, Park Chang, Cho Kwang, Kim Joo, Cha Bum, No Suun.
SODNIK: Al Shamir (Saud. Arabija) MENJAVE: Kostadinov v 46. min. namesto Iskrenova; Kim Jong v 46. min, namesto No Smina; Žel jaškov v 57. min. namesto Getova; Cho Min Kwang v 72. min, namesto Cho Min Raya,
TAKO V SKUPINI A
IZIDI: Italija - Bolgarija 1:1; Argentina - Južna Koreja 3:1; Italija -Argentina 1:1; Bolgarija - Južna Koreja 1:1.
LESTVICA
Argentina	2	1	1	0	4:2	3
Bolgarija	2	0	2	0	2:2	2
Italija	2	0	2	0	2:2	2
J. Koreja	2	0	1	1	2:4	1
PREOSTALI SPORED: 10. 6. ot> 20. uri v Puebli: Italija - Južna Koreja in ob 20. uri v Ciudad Mexicu: Bolgarija - Argentina.
STRELCI: 2 zadetka: Altobelli (It.) in Valdano (Arg.); 1 zadetek: Sirakov (Bol.), Ruggeri (Arg.), Park Chang in Kim Jong (oba J. Koreja), Getov (Bol.)
Pravična delitev točk med SZ in evropskimi prvaki
Francozi zmanjšali vrednost Sovjetske zveze
SOVJETSKA ZVEZA — FRANCIJA 1:1 (0:0)
STRELCA: Rac v 54. min.; Femandez v 61. min.
SOVJETSKA ZVEZA: Dasajev, Larjonov, Demjanenko, Aljenikov, Kuzne-cov, Bessonov, Jaremčuk, Jakovenko (od 68. min. Rodjonov), Belanov, Rac, Zavarov (od 58. min. Blohin).
FRANCLJA: Bats, Ayache, Amoros, Battiston, Bossis, Femandez, Tiga-na, Giresse (od 82. min. Vercruysse), Stophyra, Platini, Papin (od 76. min. Bellone).
SODNIK: Arppi Filho (Braz.); GLEDALCEV: 30.000; RUMENI KARTONI: Rac, Belanov, Femandez, Amoros,
Preben Elkjaer prebil led
V svoji prvi tekmi na svetovnih prvenstvih je Danska skušala posnemati »totalni« nogomet, dosegla pa je samo en gol. Junak srečanja je bil Preben Elkjaer, ki je s spretnim strelom onesposobil borbene Škote. Soigralec Soren Lerby je bil po zadetku iz sebe in se je z nežnim objemom zahvalil Elkjaerju.
LEON — Kot je bilo razvidno že na tekmi Sovjetov proti Madžarski, manjka SZ spreten napadalec v samem kazenskem prostoru. Dobro organizirana obramba Francozov je med tem važnim srečanjem pravočasno razbila hitre prodore nasprotnikov in dejansko postavila »zborna-jo« v nov, vsekakor ožji, okvir. SZ je še vedno ekipa izrednega potenciala, ki pa nerodno zapravlja veliko količino ugodnih priložnosti. V no-
vem položaju je bil dejanski junak tekme vratar Dasajev, ki je ubranil vsaj dve izredni priložnosti Francozov, enkrat pa je njegovo vrednost nagradila tudi sreča, ko se je silovit kgzenski strel odtisnil v drog.
Pri Francozih je bil zelo aktiven Femandez, Platini pa se še vedno ni znašel kot režiser in je zablestel le pri streljanju prostih strelov. V ekipi SZ, ki vsekakor ni igrala z zagonom iz prve tekme, so dobro igrah
še Demjanenko, Jaremčuk in Zavarov. Nekoliko slabši je bil Belanov, Rac pa je zgrešil nekaj enostavnih žog. Trener Lobanovski je v drugem polčasu poslal na igrišče tudi Blohi-na, ki se je samo v eni priložnosti znašel v živi akciji.
Madžari tvegajo
IRAPUATO — Na papirju je Madžarska še vedno močnejša od Kanade in v njenem taboru še niso izgubih upanja za napredovanje. Razvoj skupine je tak, da bodo morah zmagati obe preostali tekmi ah pa danes zasuti Kanado s pravim plazom golov, ki naj bi popravil porazno razhko iz prvega nastopa.
Kanadčani nimajo kaj izgubiti in so iz tekme proti Franciji spoznah, da znajo povedati svojo. Krhkost madžarskih napadalcev ob povsem so-
lidnem branilcu Samuelu je povečala njihovo samozavest. Kanadski trener Waiters je izrazil obžalovanje nad pomanjkanjem uigranosti svojih reprezentantov, ki doma niti nimajo na razpolago državnega prvenstva.
TAKO V SKUPINI C
IZIDI: SZ - Madžarska 6:0; Francija - Kanada 1:0; SZ - Francija 1:1.
LESTVICA
Sovjetska zveza	2	1	1	0	7:1	3
Francija	2	1	1	0	2:1	3
Kanada	1	0	0	1	0:1	0
Madžarska	10 0 1 0:6 0
PREOSTALI SPORED: danes ob 20. uri v Irapuatu: Madžarska - Kanada; 9. 6. ob 20. uri v Leonu: Madžarska - Francija; v Irapuatu: Sovjetska zveza - Kanada.
STRELCI. 1 zadetek: Aljenikov, Belanov, Rodjonov, Jakovenko, Jarem-čuk, Rac (vsi SZ) ter Papin in Fer-nandez (Fr.); Dajka (Madž.) avtogol.
Drevi proti Maroku
Za Anglijo samo zmaga
V drevišnjem srečanju proti Alžiriji
Brazilci favoriti, toda...
MONTERREY — Čeprav je današnje srečanje šele drugo na letošnjem mundialu, je ta tekma za Anglijo že usodna. Z zmago proti Maročanom bi si lahko Angleži še vedno zagoto-vili prvo mesto v skupini, z remijem bi ostale možnosti za prestop v drugo kolo nespremenjene, s porazom pa bi morah varovanci Bobbyja Rob-
TAKO V SKUPINI F
IZIDA: Maroko - Poljska 0:0; Anglija - Portugalska 0:1.
LESTVICA
Portugalska	1	1	0	0	1:0	2
Maroko	1	0	1	0	0:0	1
Poljska	1	0	1	0	0:0	1
Anglija	1	0	0	1	0:1	0
PREOSTALI SPORED: jutri ob 24. uri v Monterreyu: Poljska - Portugalska; 11. 6. ob 24. uri v Monterreyu: Anghja - Poljska; v Guadalajari: Portugalska - Maroko.
STRELEC: 1 zadetek: Carlos Manuel (Portugalska).
sona nazaj na Otok. Zelo verjetno je torej, da bomo danes sledili podobni nogometni predstavi, kot smo ji bih priča med tekmo Anghja - Portugalska, ko so slednji startah na remi, s skritim upanjem na uspeh njenih bliskovitih napadov.
Reprezentanca Anglije je klasičen primer velikana z ghnastimi nogami: dokler ima vajeti igre v rokah in predvaja njej najbolj primemo igro, ne pride do izraza izredna nesigurnost njenega obrambnega sektorja. Sedaj je prepozno, da bi to odpravi-h, zato bodo skušah Angleži napadati, saj imajo kar tri dobre napadalce, ki bi morali biti v igri z glavo v prednosti pred nizkimi Maročani.
Trener Maroka Faria je tudi za današnje srečanje potrdil postavo iz prve tekme in je izrazil željo, da bi na tem srečanju iztržil točko. Hrabrejši je bil igralec Bourdebala Aziz: »Lah ko premagamo Angleže, kot smo bih tudi zmožni — in smo to tudi dokazali — da bi premagah Poljake,«
GUADALAJARA — Brazihja - Alžirija, to je spopad med najbolj prestižno reprezentanco na svetu in največjim presenečenjem svetovnega prvenstva v Španiji. Alžirija je svoje ambicije in kvaliteto dokazala že v tekmi s Severno Irsko, Brazihja pa
TAKO V SKUPINI D
IZIDA: Brazihja - Španija 1:0; Alžirija - Severna Irska 1:1.
LESTVICA
Brazihja	1	1	0	0	1:0	2
Alžirija	10	1	0	1:1	1
Severna Irska	1	0	1	0	1:1	1
Španija	1	0	0	1	0:1	0
PREOSTALI SPORED: jutri ob 20. uri v Guadalajari: Španija - Severna Irska; 12. 6. ob 20. uri v Guadalajari: Brazihja - Severna Irska; v Monterreyu: Španija - Alžirija.
STRELCI. 1 zadetek: Socrates (Brazihja), Zidane (Alžirija), Guendouz (Alžirija - avtogol).
je le z dokajšnjo mero sreče odpravila solidne Špance. Če je bil torej pred začetkom prvenstva izid tega srečanja že »določen«, je vredno v luči zadnjih dogodkov stvari ponovno pretehtati.
Brazihja bo danes startala na zmago, saj bi si s tem predčasno priborila končno prvo mesto v skupini in bi ostala v »brazilski« Gudalajari, kjer so jim domači navijači v vehko pomoč. S tem bi tudi reprezentanca Tele Santane potrdila, da je na dobri poti do take forme, ki bi ji zagotovila končno zmago. Brazilci sicer niso še izkoristili vseh svojih adutov, saj je Falcao igral s Španijo le del srečanja, Žico pa ni bil na tej tekmi niti med rezervnimi igralci. Zelo verjetno je, da bo Falcao danes odigral vse srečanje, Žico pa naj bi stopil na igrišče le v drugem polčasu, saj ga Tele Santana hrani za pomembnejša srečanja.
Alžirija je že proti Ircem dokazala zrelo, hitro in tehnično dovršeno igro
in bo zato danes za Brazilce nevaren nasprotnik. Strelec edinega gola Ma-djer se je sicer med tekmo poškodoval, verjetno pa bo že nocoj nared, najbolj popularen* nogometaš Alžirije Behoumi pa bo na rezervni klopi čakal, da se mu vrne zbledeli sijaj.
Alžirci torej startajo brez večjih možnosti do uspeha, tako kot v Španiji, kjer pa so nepričakovano in zasluženo premagah reprezentanco Zahodne Nemčije, ki se je potem tudi uvrstila v finale za prvo mesto.
Slovenijašport
Zaradi nenehnih prekinitev
__________šaša rudolf iz mehike za naše bralce_
Mehikančeva duša in gledanje na svet
Televizijski
Svetovno nogometno prvenstvo je spektakel, ki je kot nalašč za televizijo. Tako je tudi za sedanji mundial. Odziv televizijskih mrež z vsega sveta je bil izreden in večina evropskih držav je in bo (?) prenašala praktično vse tekme s tega 13. svetovnega prvenstva. Vprašaj je povsem na mestu in brez dvoma razumljiv vsem tistim, ki so prve dni spremljali TV prenose iz Mehike.
Prekinitev je bilo precej, glasu ni bilo, izginjala je slika, pri tem pa moramo biti še zadovoljni, da je bilo pri nas teh nevšečnosti sorazmeroma najmanj.
Kot zanimivost povejmo, da je otvoritveno nogometno tekmo med Italijo in Bolgarijo prenašalo 37 državnih TV mrež, le v treh državah (med 'temi je bila tudi Italija) pa so jo lahko brez
»black-out«?
prekinitev spremljali. Najslabše se je godilo Bolgarom, ki so bili od Mehike zvočno in slikovno popolnoma odrezani.
Težave s prenosi in zvezami so se ponavljale na vsaki tekmi in zato so evropske TV mreže uradno protestirale pri organizatorjih mundiala in zagrozile, da bodo prenehale s prenosi, če se zadeve ne uredijo. Organizator TV prenosov v Mehiki je Telemexico, ki pa je zaenkrat gluh na evropske obtožbe in le deloma priznava svojo krivdo in trdi, da so nevšečnosti le malenkostne.
Kakšne so te malenkosti, nam ni jasno, ve pa se, da je vrednost pogodbe med Mehiko ter evropskimi in ostalimi TV mrežami izredno velika, kar pomeni, da so te "nevšečnosti" precej večje, kot bi jih želeli prikazati Mehikanci, saj drugače evropski TV profesionalci ne bi napovedovali bojkota takega dogodka, kot je svetovno nogometno prvenstvo.
Po zmagi nad Belgijo se je v marsičem razkrila tudi nam, ki po profesionalni izbiri lahko le površno opazujemo ljudi in kraje v najrazličnejših delih sveta, kamor nas povedejo pomembni športni dogodki, Mehikančevo dušo, njegov način mišljenja in gledanja na svet, njegov tesni odnos do vere. Vse to pa je povezano s travmatičnim prihodom španskih zavojevalcev.
Ko je v sedanjo Mehiko prišel Her-nando Cortes, je bil osupljen nad fanatično pobožnostjo in pokorščino az-teškega svečeništva. Tako je pisal španskemu cesarju naj mu pošlje redovnike, ki naj bi z zgledom in resnostjo civilizirali Indijance. Odločili so se za frančiškane, ki so bili visoko izobraženi, saj so študirali predvsem v Salamanci ali Sorboni. Skupino redovnikov je vodil znani Pedro De
Cante, ki je v Mehiko prišel že leta 1523, to je tri leta pred dominikanci in osem pred avguštinci. Frančiškani so nemudoma pričeli zidati prve cerkve v okolici Pueble in na planoti sedanjega Ciudad Mexica. Zanimivo je, da v tedaj sezidanih cerkvah ne najdemo prizora Kristusovega križanja. Misio-narji so namreč spoznali, da so križanje Indijanci dodali k mnogim načinom žrtvovanja človeške krvi, kar so poznali že od prej.
Frančiškani, ki so bili očitno edini zmožni razumeti bedo in ponižanje zavojevanega naroda, so mu nasploš-no dajali poguma. Na seznamu nadlog, ki so divjale po zavojevanju, so bili na prvem mestu skupno z naravnimi nesrečami nadzorniki na facien-dah, na drugem mestu pa kruti nadzorniki v rudnikih zlata in srebra. Redovniki so se z vsemi močmi borili, da bi vsaj olajšali posledice teh šib božjih. Ignacij Lojolski je označil življenje za pot, ki skozi Kristusovo trpljenje občuteno v vsej grozoti na la-
stnem telesu, pelje v odrešenje. Tega ni mogel nihče bolje razumeti od mehiških Indiosov, ki so se bili že iz starih časov pripravljeni žrtvovati Cecal-coatlu, Bernaticaci, enemu najbolj čaščenih bogov mehiškega Panteona. Azteki so verovali, da je vse na tem svetu odvisno od bogov. Zato trpeči Kristusov obraz ni izhajal od prejšnjih bogov, saj ti niso trpeli. Trpeči obrazi so bili obrazi Indijancev, ki so jih misionarji skušali zaščititi. Ta tesnobni izraz je dajal edino upanje globoko pobožnemu ljudstvu, ki so mu Španci ugonobili tako bogove kot vladarje.
Tudi po konkvisti se je nadaljevalo rasno razlikovanje, celo med duhovniki, ko so se domači stalno čutili manjvredne od Špancev. Da so pričeli častiti Marijo pod dvema imenoma je verjetno posledica zavesti duhovščine o rasni neenakosti. Gospa Gvadalup-ska je postala zavetnica Indijancev, ospa Ozdravljalka pa zavetnica pancev.
Karlo Gergolet, ki je 20 let delil pravico po igriščih
»Evropski sodniki najbolje pripravljeni«
Karlo Gergolet, Doberdobec (sicer biva v Romjanu), je v nogometnih krogih dobro poznan kot sodnik, saj se s tem "poslom" ukvarja več kot dvajset let. Najprej je začel kot mladinski sodnik, potem je prestopil v 2. in 3. amatersko ligo, 7 let pa je sodil v promocijskem prvenstvu. Po tečaju v Cover-cianu je 2 leti sodeloval kot stranski sodnik v italijanski C ligi. Zaradi njegove izkušenosti smo ga vprašali, kaj meni o kakovostni stopnji sojenja na mehiškem mundialu.
»Moram reči, da je prva ocena o začetnem delu prvenstva zadostna. Kljub temu pa bi rekel, da so sodniki doslej pokazali boljšo pripravljenost kot v Španiji, kjer je bila marsikatera izbira posebne komisije pod kritiko. Ob tem pa bi le dodal, da se razlikuje strokovnost sodnikov, ki prihajajo iz Evrope od onih iz Južne Amerike, Afrike in Azije. Zato je tudi logično, da najbolj pomembne tekme sodijo evropski sodniki, ki so daleč najboljši.
Od teh pa je Italijan Agnolin gotovo med najbolj kakovostnimi.
»Kaj meniš o odločitvi sodnika, ki je Špancem razveljavil zadetek?«
»O sodniku nimam nobenega komentarja. Nalogo, da sodnika opozori
na gol, je imel stranski sodnik, ki verjetno ni bil v poziciji (pri zastavici v kotu), da bi lahko videl, da je žoga prešla gol črto. Sicer pa je to stvar trenutka in včasih je težko opaziti vsako malenkost, čeprav je lahko odločilna. Tudi glede strogosti sojenja (v mislih imam popustljivost mehiškega sodnika do korejskih branilcev nad Maradono), so vsi sodniki v začetku mundiala dobili ukaz, naj ne štedijo z rumenimi in rdečimi kartončki. Se pa vedno dobi kdo, ki te nasvete razume po svoje in dovoli odvečne grobosti.«
Kako pa ocenjuješ prvenstvo samo in kdo so glavni favoriti za končno zmago?«
» Že v Španiji in še bolj očitno v Mehiki prihaja na dan, da je nivo 24 nastopajočih reprezentanc dokaj izenačen in da ni več tako imenovanih ekip, ki služijo le za kopičenje zadetkov. Po tem, kar sem doslej videl, menim, da ostaja glavni favorit za končno zmago reprezentanca Brazilije, ki predvaja najbolj primerno igro za višino in klimo, (pr)
Klaus Allofs rešil ZRN
Zahodni Nemci, eni izmed favoritov za končno zmago, so le z veliko težavo iztržili točko proti Urugvaju. Rešil jih je Allois (na sliki v objemu Rumme-niggeja in Littbarskega, foto AP), ki je le pet minut pred koncem uspel
izenačiti
V kinodvoranah tarnajo
Odmevi na nočno brcanje žoge
Ponterošo in okolica
Nogometno SP ima tudi »stranske« učinke, kot npr. tega, da so kinodvorane v času, ko na televizijskih zaslonih predvajajo kako nogometno tekmo, napol prazne. Pozanimali smo se, kako je v tržaških in goriških kinodvoranah in zvedeli marsikaj zanimivega, predvsem pa to, da je pri padcu prisotnosti velika razlika od dvorane do dvorane.
ARISTON: »Število gledalcev je pri nas ostalo praktično nespremenjeno tudi v soboto zvečer, ko je bila na sporedu tekma Italija - Bolgarija. Sicer pa je sestava naših običajnih obiskovalcev (v glavnem so to intelektualci) taka, da jih nogomet ne privlačuje preveč.«
NAZIONALE: »Poskusili smo z velikim ekranom, vendar se pobuda ni obnesla. Ljudje so si pač množično ogledovali filme, ki so bili na sporedu, ko Pa smo predvajali tekmo Italija - Bolgarija, so jo pobrisali domov.«
LUMIERE: »To je rajonski kino, kamor hodi še precej homogena publika.
Sicer pa sem prepričana, da če si človek želi ogledati kak film, pač pride v kino. Torej ne verjamem, da je prisotnost odvisna od tekem. Sicer pa smo v soboto ves dan prodali le 60 vstopnic, kar je zelo malo.«
RADIO: »Kot veš, tu predvajamo le porno filme, tekme pa sploh niso vplivale na obisk, oziroma, ko je nastopala Italija, smo zaslužili le 9 tisoč lir manj kot teden prej, to so torej le trije prodane vstopnice manj! Naše občinstvo se očitno ne zanima za nogomet, temveč raje za kaj drugega...«
VERDI (Gorica): »Svetovno nogometno prvenstvo je popolnoma paraliziralo našo filmsko dejavnost. V soboto zvečer je bilo kakih deset gledalcev, morda kakšen mlad par ali kak upokojenec, ki ga nogomet ne zanima ali nima televiziskega sprejemnika. Sicer pa se spominjam, da je bil naš kino že med svetovnim prvenstvom pred štirimi leti v Španiji za časa tekem praktično prazen.«
Preverjanje odmevnosti nas je zaneslo na Ponteroš z njegovim pisanim vrvežem. Zahodni balkanski del ni nudil nič pomembnega. Tečaji marke, dolarja, švicarskega franka in dinarja ter iskanje ekskluzivnih znakov na kavbojkah niso nogometu prav nič dopuščali.
Prodajalca, ki je hotel ostati neznan ("nočem imena na časopisu"), smo vprašali, če se ni porodila misel, da bi za to priložnost izdelali posebne majice. "Modo določajo drugje", je povedal. "Očitno svetovno prvenstvo za naš trg ni bilo dovolj zanimivo", je še dodal.
Na nasprotni stani trga prodajajo zelenjavo in sadje. Marija in posebno Angel Blažina s Proseka se na nogomet spoznata, a svetovno prvenstvo
nima nobenega odmeva na njihov posel cvetličarjev.
"Kaj, ko bi Italija zmagala?"
"Nekoč bi morda rože šle bolje v promet ob taki priložnosti. Danes pa se take dogodke raje zabeleži s plakati", sta nam povedala.
Piqué je stiliziran feferon, kakršnih se pri nas svežih ne prodaja. Pri stojnici, ki je bila dobro založena s papriko, so o mundialu vedeli marsikaj, niso pa vedeli, da je Piquejev sombrero feferon.
Bolje so bili pripravljeni v bližnjem bifeju, ki je tudi sicer zbirališče ljubiteljev nogometa. V čast mundialu naj bi bila pred dnevi vesela družba na pladenj pršuta in sira naročila posebno veliko feferonov. Imeli pa smo vtis, da so si stvar pri priči izmislili.
Bruno Križman

...piqué in najmlajši
...piqué in najmlajši
Mundial ’86 je bila tema tedenske ure risanja v petem razredu osnovne šole Prežihov Voranc v Doberdobu. Zaradi prostorske stiske lahko objavimo le tri risbe, čeprav bi bili tega vredni tudi drugi izdelki (od leve proti desni risbe
Katje Ferletič, Barbare Frandolič in Mateja Ferfolje)
gorenje
z vami pri sprejemanju
MUNDIALA 86
DANES
12.30 Italija - Argentina (p) KP 20.00 Brazilija - Alžirija Rai 2, KP, LJ
20.00	Kanada - Madžarska KP
22.00	Kanada - Madžarska (p) Rai 3
24.00	Maroko - Anglija Rai 1, KP, LJ
JUTRI
12.30 Maroko - Anglija (p) KP
20.00	Mehika - Paragvaj Rai 1, KP, LJ 2
20.00	Španija - Sev. Irska KP, LJ 2
22.00	Španija - Sev. Irska (p) Rai 2
24.00	Poljska - Portugalska Rai 1, KP, LJ
NEDELJA, 8. 6.
12.30 Poljska - Portugalska (p) KP
20.00	ZR Nemčija - Škotska Rai 2, KP, LJ
20.00	Belgija - Irak KP
22.00	Belgija - Irak (p) Rai 3
24.00	Urugvaj - Danska Rai 1, KP, LJ
- PONEDELJEK, 9. 6.
12.30 Urugvaj - Danska (p) KP
20.00	Francija - Madžarska Rai 1, KP, LJ 2
20.00	Kanada - Sovjetska zveza KP
22.00	Kanada - Sovjetska zveza (p) Rai 2
TOREK, 10. 6.
12.30 Kanada - Sovjetska Zveza (p) KP
20.00	Italija - Južna Koreja Rai 2
20.00	Bolgarija - Argentina LJ 1
22.00	Bolgarija - Argentina Rai 1
Naročnina: mesečna 12.000 lir - celoletna 140.000 lir; v SFRJ številka 70 - din, naročnina za zasebnike mesečno 350.- din, letno 3.500.-, za organizacije in podjetja mesečno 500.-, letno nedeljski 1.200,-din.
Poštni tekoči račun za Italijo
Založništvo tržaškega tiska, Trst 13512348
Za SFRJ - žiro račun 50101-603-45361 ADII - DZS 61000 Ljubljana Kardeljeva 8/11. nad. - telefon 223023
Oglasi - Ob delavnikih trgovski 1 modul (šir. 1 st. viš. 23 mm) 50.000 lir. Finančni in legalni oglasi 3.350 lir za mm višine v širini enega stolpca. Mali oglasi 650 lir beseda. Ob praznikih povišek 20%. IVA 18%. Osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. Oglasi iz dežele Furlanije-Julijske krajine se naročajo pri oglasnem oddelku PUBLIEST - Trst, Ul. Montecchi 6 - tel. 775275, tlx 460270 EST I, iz vseh drugih dežel v Italiji pri podružnicah SPI.
primorski
M.	dnevnik
6. junija 1986
TRST - Ul. Montecchi 6 - PP 559 Tel. (040) 764832 (4 linije) - Tlx 460270 GORICA - Drevored 24 maggio 1 Tel. (0481) 83382 - 85723 ČEDAD - Stretto De Rubeis 20 Tel. (0432) 731190
Odgovorni urednik Bogumil Samsa
Izdaja	ZTT	^lan ita,'ian8ke
in tiaka	Ifp PS
TENIS: ROLLANO GARROS
V ženskem finalu Navratilova - Evert
PARIZ — Na mednarodnem teniškem prvenstvu Francije sta bila včeraj na sporedu ženska polfinalna para. Navratilova je s 4:6, 7:6, 6:2 premagala bivšo rojakinjo Sukovo (ČSSR), Evert Lloydova pa je s 6:1, 6:1 odpravila Mandlikovo Cprav tako ČSSR). Srečanje med Navratilovo in Evertovo bo že 69. medsebojno. 36 jih je osvojila Navratilova, 32 pa Everteva, ki pa je že šestkrat osvojila pariški turnir in se udeležila devetih finalov. Navratilova je v Parizu zmagala le leta 1982 in 1984.
Sampdoria v finalu
Kot je bilo pričakovati se je v finale italijanskega pokala poleg Rome uvrstila Sampdoria. Po napadu na sodnika Redinija med tekmo s Comom je zvezni sodnik dosodil zmago Sampdorii brez boja z 2:0. Igrišče Coma je bilo diskvahficirano za dve koli.
Sodni poziv Ceroneju
TURIN — Za Braghinom je tudi Ersilio Cerone, branilec Triestine, dobil sodni poziv v zvezi s črnimi stavami. Baje, da je Cerone svoj čas igral na črnem totocalciu, ni pa sodeloval pri manipulaciji izidov tekem.
Z včerajšnje tiskovne konference v Trstu
Ambiciozni načrti Stefanela
TRST — Na tržaški občini je bila včeraj tiskovna konferenca, na kateri so predstavili novo vodstvo pa tudi načrte in cilje tržaškega košarkarskega društva Stefanel. Uvodno besedo je imel tržaški župan 'Richetti, ki je med drugim dejal, da je bila ta tiskovna konferenca na občini (kar
je bilo doslej neobičajno), da bi poudarili pomembnost mestnega košarkarskega društva in obenem tudi poudarili važnost, da je našemu mestu priskočila na pomoč tvrdka vsedržavnega pomena.
Bivši predsednik Stefanela Cosulich je podčrtal pomembnost prisotnosti
tako važne tvrdke v društvu, ki ima dokaj daljnoročne in »agresivne« cilje. Nato je prevzel besedo sam Giuseppe Stefanel, novi predsednik tržaškega društva, ki je v skopih besedah podal načrte in cilje novega vodstva. Društvo bo odslej imelo me-neželrsko in izključno profesionalno strukturo. Cilji so dokaj ambiciozni: moštvo je treba ojačiti. Zato je v Trst tudi dopotovala dvojica trenutno najboljših košarkarskih strokovnjakov v Italiji. To sta tehnični vodja Sarti in trener Bogdan Tanjevič. Sarti - Tanjevič, ki sta v Caserti o-pravila izredno dobro delo, naj bi tudi v Trstu, v primernem in realnem času, zgradila ekipo, ki bi ne le v Italiji, temveč tudi v Evropi dosegla svoje pomembno mesto.
Tanjeviča smo tudi vprašali, če je v njegovih načrtih kak Jadranov košarkar. »Jadranovcev ne poznam. Glede pojačanja ekipe moram prej govoriti s strokovnim vodstvom in z vodstvom društva.«
(Na sliki:	tehnični vodja Sarti,
predsednik društva G. Stefanel ir. trener Tanjevič).
KOŠARKA: meddeželni finale dečkov
Tudi Bor Adriaimpex
Jutri v Borovem športnem centru
Zaključni telovadni nastop
Jutri in v nedeljo bo v Dolu pri Mestrah meddeželni finale v košarki za kategorijo dečkov, v katerega se je uvrstila tudi ekipa Bora Adriaim-pexa. Gotovo je uvrstitev v medde-želno fazo velik rezultat, vendar bi se z osvojitvijo prvega mesta uvrstili na državni finale, ki bo julija meseca v Orvietu. Borovci niso brez možnosti, saj bi morale biti ostale ekipe precej enakovreden tekmec. Poleg Bora sta se uvrstila še Castor iz Por-denona, ki je lani premagal borovce na deželnem finalu in Berton Due-ville iz Vicenze, ki se je lani uvrstil na 2. mesto na deželnem finalu Veneta. Prava neznanka pa je ekipa Maia, ki zastopa Tridentinsko-G. Po-
adižje. V Dolo odpotujejo borovci brez playmakerja Daneva, ki je zbolel, o-stali igralci pa so: Arena, Ažman, Oberdan, Sterni, Berdon, Prelec, Le-giša, Bajc in Presi. Ekipo bosta ojačila tudi igralca ekipe propaganda Pavlica, ki je že nastopil z Borovimi dečki in Debeljuh, ki se je lepo izkazal v svojem prvenstvu.
Urnik tekem: jutri ob 17.30 Castor FN - Berton Dueville VI; ob 18, uri Bor Adriaimpex - Maia BZ; v nedelj ob 10. uri finale za 1. mesto.
(Luka Furlan)
MLADINSKA KOŠARKA
PROPAGANDA — play-off: Bor -Servolana 52:48 (21:25)
V Borovem športnem centru bo jutri tradicionalna telovadna akademija gimnastičnega odseka športnega združenja Bor. Borovi gimnastični delavci prirejajo to akademijo predvsem z namenom, da z njo predstavijo staršem otrok, ki vadijo v tem odseku in pa prijateljem gimnastike sploh, rezultate celoletne vadbe mladih telovadcev. Razumljivo je, da otroci ne morejo pokazati vsega, česar so se naučili in kar so pridobili v vsem tem obdobju, saj čas tega ne dopušča, toda že na podlagi prikaza posameznih elementov, s katerimi bodo nastopili, si lahko ustvarimo vtis o njihovem obvladanju raznih veščin in stopnji napredka.
Košarka: jutri na Kontovelu
Turnir prijateljstva
ŠD Kontovel bo jutri priredilo 28. mednarodni košarkarski turnir prijateljstva, letos za kategorijo »propaganda« (letniki 1973 in mlajši), katerega se bodo udeležili Branik Maribor, Bor, Sokol in seveda Kontovel.
Spored (jutri, 7. t.m.): 16.00: Kontovel - Sokol; 17.00: Branik - Bor; 18.00: finale za 3. mesto; 20.30: finale za 1. mesto. Vse telóne bodo na odprtem igrišču ŠD Kontovel, v primeru slabega vremena pa v šolski telovadnici na Proseku.
START OB 19. URI IZ BARKOVELJ
Trst-Brioni
V organizaciji jadralnega kluba Mornar iz Pulja in tržaškega pomorskega kluba Sirena bo danes start ob 19.00 druge regate Trst-Brioni za kajutne jadrnice, ki bo razdeljena na 5 razredov glede na dolžino na vodni liniji. Cilj regate je na Otoku svetega Jero-lima v bližini Brionov.
Za mednarodno regato vlada veliko zanimanja. Pokroviteljstvo za to regato si je tudi letos prevzela delovna skupnost Alpe Jadran. Namen regate je združevati na tem »gornjem Jadranu brez meja« vse jadralce dobre volje iz dežel skupnosti Alpe Jadran. V tem smislu smo tudi tiskali regatne razpise, to je v italijanskem, hrvaškem, slovenskem in nemškem jeziku ter jih odposlali vsem jadralnim klubom po Italiji, Jugoslaviji, Avstriji in Nemčiji.
Regatna ruta je naslednja: Barkov-Ije - Fažanski kanal - Brioni (Sv. Je-rolim) - Pulj. Jadranje bo v glavnem ponoči, da se regata odvija v dveh dneh. Za vse udeležence je letos organiziran tudi izlet na Brione.
Zaključen turnir šol v nogometnu
Na sinočnjih finalnih tekmah letošnje druge izvedbe nogometnega turnirja ZSŠDI za osnovnošolce in nižješol-ce je v kategoriji cicibanov po streljanju enajstmetrovk zmagala ekipa Šempolaja, v kategoriji začetnikov Sv. Ivan (spet po enajstmetrovkah), v kategoriji dečkov Sv. Ivan, v najstarejši kategoriji mladincev pa Sv. Jakob. O turnirju bomo obširneje še poročali.
obvestila
ZSŠDI
obvešča, da bo zaključek plavalnega tečaja v Lipici v torek, 10. t.m.. Zbor tekmovalcev ob 15.30, ob 16. uri pričetek tekmovanja.
JK ČUPA
prireja v Sesljanu tedenske TEČAJE JADRANJA NA SURFIH in za mladino do 14 let 10-dnevne TEČAJE JADRANJA NA OPTIMISTIH. Tečaji se bodo vrstili od 23. junija dalje. Informacije in vpisovanje do 15. junija na društvenem sedežu v Sesljanskem zalivu ob sobotah in nedeljah od 14. do 18. ure.
iz planinskega sveta
Četrtfinale ženskega odbojkarskega deželnega pokala
Slogašice izločile Brežanke
Prvenstva v deželnih odbojkarskih ligah so za nami, ekipe pa še ne počivajo, saj so zdaj na vrsti tekme za deželni pokal.
Od naših šesterk sta imela pravico do igranja v tej fazi Breg in Sloga. Ker pravilnik pravi, da se uvrsti v naslednje kolo ekipa, ki dvakrat zmaga, sta se morala pomeriti trikrat. V prvem srečanju, ki je bilo v soboto na Opčinah so slavile domačinke. V povratnem srečanju v Dolini, ki je bilo v torek, je Sloga vodila že z 2:0, ko je Brežankam uspelo i-zid obrniti v svojo korist. V odločilnem srečanju v sredo pa je zmagala Sloga s 3:0. Stogine zmage so o-svojile izključno igralke kategorije under 16, ki se pripravljajo na meddeželni finale.
IZIDI: Sloga - Breg 3:1; Breg - Sloga 3:2 (5:15, 16:18, 15:8, 15:13, 15:6); Sloga - Breg 3:0 (15:11, 15:6, 15:3).
BREG: Stepančič, Slavec, Žerjal, Maranzina, Malmenava!!, Tavčar, Šturman, Sancin, Mauri, Canziani, Komar.
SLOGA:, Adam, Dmovšček, Guštin, Križmančdč, Lupine, Maver, Milkom vič, Mijot, Alenka in Manza Sosič, Susič, Martina in Valentina Vidali.
(Inka)
Naši miniodbojkarji jutri v Steverjanu
V priredbi kulturnega društva Briški grič in pod pokroviteljstvom občine
Števerjan in odbojkarske komisije pri ZSŠDI, bo jutri v Števerjanu 2. zamejsko prvenstvo v miniodbojki, na katerem bo nastopilo več ekip z Goriškega in Tržaškega.
Prireditelji opozarjajo, da vsako društvo lahko vpiše največ tri ekipe (vsa-kp postavo sestavljajo trije igralci), ki bodo igrale na dva zmagana seta. Doslej so svojo prisotnost na prvenstvu najavili štandreški Val, Briški grič. Naš prapor, Sloga, Olympia in Soča.
Srečanja, ki se bodo odvijala na odprtem igrišču števerjanske osnovne šole, se bodo pričela ob 15. uri. v primeru slabega vrmena pa bodo celotno prireditev prenesli na naslednjo soboto.
Pestra izletniška sezona SPDT
To nedeljo se je lepa skupina planincev SPDT podala na avtobusni izlet na Golico nad Jesenicami. Hoje od Planine pod Golico do vrha tega hriba je bilo za kaki dve uri in pol, vreme pa je bilo izletnikom naklonjeno. Zaradi nenaklonjenosti vremenskih razmer narciz sicer ni bilo, vseeno pa je izlet dobro uspel.
* * *
To nedeljo, 8. t. m., bo v Drežnici pri Kobaridu XVI. srečanje slovenskih planincev iz Slovenije, Italije in Avstrije, ki ga tokrat prireja Beneško planinsko društvo iz Čedada s sodelovanjem PD Kobarid. Program prireditev je sledeč: ob 9.00 se bo začel pohod iz Zaročišča pri Kobaridu do Drežnice, ob 11.00 bo otvoritev srečanja s pozdravi, pol ure kasneje pa bo kulturni program. Ob 13.00 bo
ples z ansamblom S.S.S.
Srečanja se bodo seveda udeležili tudi planinci SPDT, ki se bodo podali na Tolminsko z osebnimi avtomobili. Zbirališče bo pred tržaško sodno palačo (Foro Ulpiano) ob 6.30. Izlet vodi Ugo Margon (tel. 751617). Tridnevni izlet SPDT za srednješolsko mladino SPDT prireja v dneh od petka, 27. t.m., do nedelje, 29. t.m., tradicionalni tridnevni izlet za srednješolsko mladino, ki ga bodo vodili odborniki in mladinski vodniki SPDT. Zbirališče bo 27. junija ob 7.00 pred železniško postajo v Sežani.
Vpisovanje je pri odbornikih SPDT in na sedežu ZSŠDI (Ul. sv. Frančiška 20/2. nad., tel. 767304) do torka, 24. junija. Izlet vodijo Silvij Birsa (tel. 571657), Zvezdan Babič (tel. 762-228) in Ervin Gombač (tel. 754-742).
konjske dirke - konjske dirke
V	Rimu sm» pristaši solidnega Gon-faloneja (skupina 1). Od skupine X naj omenimo Bugrina in Daiacca CM. Lahko bi presenetil tudi Colspit (skupina 2).
V	Bologni se zdi, da Duncan Bi (skupina 2) res ne more izgubiti dirke. Kljub penalizaciji 20 metrov bi od skupine X omenili Brentala. Od skupine 1 je v ugodnem položaju Démodé.
V	Trstu je možnost dvojne napovedi z zaveznikoma Malareo - Besef dTris. Soliden nasprotnik je Camatari (skupina X). Omenimo naj dobrega Akro n Dausa (skupina X).
Težko je napovedati dirko v Firencah. Tvegamo s skupino 2 — Donhili, ki je dobei sprinter. Od skupine X naj omenimo Dreyerja, med protagonisti pa bo tudi Cecina KS (skupina 1).
Zanimivo bo v Padovi. Poskusimo takole: Barlu Bi (skupina 2), Lustrale (skupina X), Casa Torre (1).
V	Tarantu bi se moral zlahka uve-
ljaviti Boniperti Red, razen če ne bo izgubil ritma. Vedno od skupine 2 bo dober tudi Dago Bell. Od ostalih je omembe vreden Degre Bi (skupina 1).
DIRKA TRIS
Ta teden bo dirka v Padovi. Vpisanih je 19 konj, vrst bo štiri. Naši favoriti: Alisiano (št. 2), Ciro di desolo (št. 8), Calamaro (št. 11).
totip
1.	—	prvi	1
drugi	X	2
2.	—	prvi	2
drugi	X	1
3.	—	prvi	1	X
drugi	X	1
4.	—	prvi	2
drugi	X	1
5.	—	prvi	2	1
drugi	X
6.	—	prvi	2
drugi	1	2
danes igra za vas
Natalino Culot
totocalcio
Arezzo - Genoa	1	X
Bologna - Perugia	1
Brescia - Campobasso (1. p.) X Brescia - Campobasso (k. r.) 1 X Catanzaro - Lazio	1X2
Cremonese - Catania	X
Empoli - Cagliari (1. p.)	X	2
Empoli - Cagliari (k. r.)	X
Monza - Ascoli	1
Sambenedettese - Palermo	1	X
Triestina - Cesena	1X2
L.R. Vicenza - Pescara (l.p.) X L.R. Vicenza - Pescara (k. r.) X
NATALINO CULOT (letnik 1950) je po rodu iz Štandreža in se je že kot mladinec vključil v nogometno društvo Juventina. Dve leti je igral tudi pri Pio Gorizii, ' nato pa se je vrnil v matično društvo. Trenutno je strasten rekreativec, saj sé med drugim še posebno rad ukvarja s smučanjem in nastopa tudi na raznih FIS tekmovanjih, in s kolesarstvom, saj je član amaterske skupine Čuk.
Prejšnji teden je Livij Valenčič pravilno napovedal 8 izidov.
ZSŠDI — Združenje slovenskih športnih društev v Italiji sklicuje v petek, 20. junija v dvorani Prosvetnega doma na Opčinah ob 20. uri v prvem sklicanju in ob 20.30 v drugem sklicanju
16. REDNI DEŽELNI OBČNI ZBOR
Dnevni red:
1.	otvoritev občnega zbora;
2.	izvolitev predsedstva;
3.	poročila;
4.	pozdravi in diskusije na poročila;
5.	prošnje za včlanjenje novih društev;
6.	zaključek.