SLOVENEC.
Političen list za slovenski narod.
Po poŠti prejeman veljil: Za celo leto predplačan 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta
4 gld.. za en mesec 1 gld. 40 kr. v administraciji prejeman veljd: Za eelo leto 13 gl., za pol leta 6 gl. 50 kr., za četrt leta 3 gl. 30 kr., za en mesee 1 gi. 10 kr. V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 gl. 20 kr. več na leto. — Posamezne številke veljajo 7 kr." Naročnino prejema opravništvo (administracija) in ekspedieija, Semeniške ulice št. 2.
Naznanila (inserati) se sprejemajo in velja tristopna petit-vrsta: S kr., če se tiska enkrat: 12 kr., če se tiska dvakrat; 15 kr., če se tiska trikrat. Pri večkratnem tiskanji se cena primerno zmanjša.
Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma se ne sprejemajo. Vredništvo je v Semeniški ulici h. št. 2. Izhaja vsak dan, izvzemši nedelje in praznike, ob 1,'s6. uri popoludne.
Letnik XIII.
Štev.
Kaj tare našega kmeta?
Z Dolenjskega, 1. avgusta.
„Naše ljudstvo nobene postave tolikanj ne želi, kakor ravno te, namreč postave, vsled ktere bi se smela nekterim odrekati ženitovanjska oglasnica. Ako greste po deželi, ter poprašujete po potrebah našega ljudstva, bodete povsod čuli glas: Dajte nam postavo, da ne bo vsakemu človeku dovoljeno se ženiti!" Tako je govoril preč. g. kanonik Klun v 6. seji dež. zbora 1. 1883 vtemeljevaje svoj predlog o vravnavi ženitovanjskih oglasnic. In pravo je zadel g. govornik; kajti kdor hoče le na polovico odpreti svoje oči, mora uviditi, da prosta ženitev naklada ubogemu kmetu neznosno breme; breme na premoženji, ker mu zvekšuje davek, in breme na duhu, ker mu napravlja premnogokrat veliko žalost. Od tod prikazen, da se kmet čestokrat ustavlja dati privoljenje za ženitev, žalibog seveda, vselej zaman. Kajti, naj si bo tudi človeče, na kterem sosedje tudi dlake dobrega ne vidijo, marveč se ga le boje, tedaj pravi izrodek človeštva, pa naj se oglasi za ženitev, kaj se bo zgodilo? Kmet se bo upiral in odrekal svoje privoljene v tak zakon, toda s kakošnim učinkom? Ženin bo prizival na deželni odbor in od tam bo vselej prinesel doveljenje, nor-čevaje se iz srenjskega zastopa, češ, da postave ne ve, in da ga je on „v kozji reg vgnal".
V pojasnilo mislimo si izgled: Recimo, ženin A. se oglasi pri svojem županu za ženitev z nevesto B. Zupan ga dobro pozna, in odreče mu že-nitovanjsko oglasnico. A. priziva na občinski zastop. Seja se skliče, in recimo, da odborniki enoglasno sklenejo in podpišejo ta-le odlok:
„Ženinu A. — Srenjski odbor je vam vašo prošnjo odbil, in sicer iz sledečih vzrokov:
1.	Ker nimate nikakoršnega premoženja;
2.	ker ste na slabem glasu in ste tatvini podvrženi. Zastran tega ste že bili sodnijsko kaznovani, pa tudi potem ste še tatvine izvrševali, za ktere pa še niste bili kaznovani;
3.	ste s svojo prvo ženo prav grdo ravnali, akoravno je bila brez telesnih napak, in naposled ste jo celo zapustili, da se je morala od miloščine živeti;
4.	vaša sedanja nevesta B. ima telesno napako, in se je bila tudi že poprej z drugim pečala. Bati se je, da bi ji vi ne očitali te telesne napake in padca, ter še grje ž njo ne ravnali, kakor s svojo prvo ženo;
5.	nevesta, ki ima sicer nekaj malega posestva, ni pri volji, da bi se vi prepisali nanj;
G. mati nevestina sama je prišla ter prosila, da se vam ženitev ne privoli, ker se vas boji, da bi grdo ž njo ne ravnali, jo pretepali itd." Recimo zdaj, da bi se ženin A. ne zadovolil s tem odlokom, ampak bi prizival na deželni odbor. Kaj se bo zgodilo? Prosto misleči človek bi mislil, da se bo pritožba odbila, ker je vendar uvidno, da tak zakon hi bil le na občno kvar, osobito če bi iz njega vzrasla družina, ker je še vedno neovrgljiva IJčenikova beseda, da slabo drevo ne more dobrega sadu obroditi. A varal bi se; kajti čez nekoliko tednov bi že lahko videl prosilca poročenega. Ce bi bil pa med bralci kak neveren Tomaž, povabil bi ga na Dolenjsko. Tini naj bi se oglasil v nekem kraji pri županu, ter ga prosil, da bi mu dal brati za-
7 Ljubljani, v torek 4. avgusta 1885.
pisnik občinske seje, in tam bi se prepričal, da omenjeni slučaj ni izmišljen, kajti bral bi ga od besede do besede.
Iu tako raste število takih zakonov *) od leta do leta, njim samim in kmetu na kvar. Kajti njim samim bodočnost ne obeta veliko boljšega, nego stradanje. Smem namreč trditi, da se pri marsi-kterem takem zakonu vresničuje to, kar je nekdo „te vrste" zatrdil od samega sebe. Ko ga namreč nekaj mesecev po poroki vpraša trden kmet, kdaj mu je bilo bolje, ali prej, ko je bil še sam, ali pa zdaj, ko je oženjen, mu je dovtipno odgovoril: „Gotovo zdaj, saj zdaj si bom moral „naprej" pomagati, ker le pomisli: poprej sem prihranil vsaki dan le e n zajutrek, pa še tega vselej ne (če ga je imel s čim plačati, si ga je tudi privoščil) ; zdaj pa sigurno prihraniva vsaki dan dva, ona enega in jaz enega."
Kako pa proste ženitve vplivajo na kmeta, prepričamo se lahko vsaki čas. Ker premišljuj kmeta od kterekoli strani hočeš, povsod prideš do sklepa: za kmeta je slabo, da se sme vsak ženiti, če tudi nima nobenega premoženja, če se tudi ni izučil nobenega rokodelstva, da, če je tudi navaden postopač. — Ako ga premišljuješ kot poljedelca, kaj vidiš? Nič druzega ne, nego da mu primanjkuje dobrih delavcev, saj o času najhujšega dela ne more za dobro plačilo delavcev dobiti. Seveda, bo marsikdo odgovoril : Ce se je delavec oženil, s tem ni še odmrl za delo ; saj ga kmet tudi še pozneje lahko dobi na svoje polje. Da, dobi ga, to je res, toda ne več njega samega, ampak ž njim vred tudi par otročičev, ali pa še več; in vse te mora kmet preskrbeti s hrano, ako hoče delavca imeti. Je-li to njemu na korist? — Kaj pa hočem še-le reči o času, ko se iz polja spravlja? Tii smemo pač reči, da taki veleposestniki in njihovi otroci so enaki ptičem, ki ne sejejo in ne žanjejo, pa vendar dobro žive. Kmet spravi svoje žito v kozolce, pa ko ga je treba domii zvažati, zapazi v svojo nevoljo, da mu je veliko suopja pokradenega, ostalo pa je že na polovico omlačeno. Ako gré turšico žet, opazi, da ima komaj vsako drugo steblo storž, ali pa še ne; pri drugih so ga „vrane" brez peroti odlomile; če gré kopat krompir — skopal bo všasih celo vrsto, pa ne bo dobil nobenega krompirja. Več nego polovico so mu ga „mramorji" požrli, seveda, mra-morji na dveh nogah. Kmet toraj dela in plačuje visoke davke, poljski tatovi, vzrasli posebno iz po-stopaških zakonov, si pa njegov zaslužek delé.
Poglejmo kmeta kot hišnega gospodarja. Ako ima več posestva, treba mu je imeti tudi več živine, in ker ne more vsega sam preskrbljevati, treba mu je stalnih poslov. Toda kje jih dobiti? Dokler fant ali dekle nista še stara 20 let, ju že še dobi v službo; a ko sta prekorakala to leto, je že navadno težava, ker tii se že dobiva odgovor: „Se bom oženil, se bom oinožila." Toraj le nedorasle, slabotne posle jo šo mogoče dobiti, in to le za prav visoko plačo — doraslih, krepkih, je zelo težavno. Da molčim pri tem, koliko preglavice gospodarju velikokrat delajo posli s svojimi nenravnimi zvezami, ter velikokrat njegovo premoženje sebi prilastujejo, da se ložej „vzamejo" !
*) Človek bi jih kmalo nazival : novošegne veleposestnike; ker če ga vprašaš, na kaj so bo ženil, odgovoril ti bo : na ves svet, toraj prav velik posestnik. Od tod menda prikazen, da taki navadno ne poznajo razločka med „moj" in „tvoj", posebno na polji ne.
Kaj pa hočemo reči o kmetu kot davkoplačevalcu! Saj je že vendar tako obložen z davki, da skoro več dihati ne more. Ne da bi se mu to breme zmanjšalo, se mu še povekšuje, in to prav zdatno. Kajti skušnja uči, da taki zakoni so navadno dobro obdarovani z otroci; naj se pa oče ponesreči, kdo bo za-nje skrbel? Občina. Kmet toraj, ki že svoje otroke komaj preživi in ž njimi vred lakoto in mraz trpi, on mora imeti zadosti denarja, da plačuje naklado za vzgojo tujih otrok, če ne mu bo pa kmalo gospod z rudečo kapo za petami, ki mu bo zarubil kravo v hlevu. Mesto toraj, da bi dajal mleko svojim otrokom, dajati ga mora tujim. Ni čuda tedaj, da kmet nad tako postavo z glavo zmajuje, zdihuje, se pritožuje, zabavlja, preklinja, obupuje! Le spusti se ž njim v pogovor o postavodaji; navadni odgovor, ki ga dobiš je: Za kmeta ne bo nikoli nič bolji, naj bo poslanec kdorkoli hoče, ker vsak skrbi le za svoj žep, za kmeta nobeden! Sicer ne moremo reči, da bi bil odgovor resničen, a podučljiv je vendar-le, ker v njem vidiš kmetov obup, iu pa tudi nekako očitanje postavodajalnim krogom, kakor da bi oni stali na stališču, da kmet živi zavoljo postave, a ne na nasprotnem, da se morajo postave v dobroto kmetu dajati. „Non homo propter legem, sed lex propter hominem."
Naj se toraj ozremo ali na zakone same, ki se sklepajo „na ves svet", ali naj se ozremo na stalnega kmeta, povsod pridemo do prepričanja, da je nujno potrebna postava, ki bi vsaj v nekterih slučajih omejevala prosto ženitev. Prav iz srca nam je govoril prečast g. kanonik Klun besede, s ko-jimi je sklenil svoj govor: „To postavo Vam prav gorko priporočam. V s tre zali bote ž njo kmečkim posestnikom, ki po pravici tožijo, da ne morejo več dobiti potrebnih hlapcev in dekel, ker se vse na roko ženi. Vstregli bote občinam, ki čedalje bolj omagujejo pod silnimi bremeni, ki jih jim skrb za ubožne občane in raznotere druge potrebe napravlja. Vstregli bote pa tudi marsikteremu ženinu in nevesti sami, ki pozneje, ko se prvi ogenj ohladi, in ju začne revščina in pomanjkanje, ob enem pa še skrb za otroke tlačiti, dostikrat tožita: O, ko bi nam bili vsaj branili poročiti se!"
Pa že vem, kaj mi bodo zagovorniki proste ženitve očitali! Rekli mi bodo, da bi rad človeško prostost vkoval, in pa da oviram nravnost. Kar se tiče prvega ugovora, je pač tak, da njegovo ničevnost spozmi lahko tudi najbolj priprosta in plitva pamet; ker če se zato ne dii postava, ki bi omejevala prosto ženitev, ker bi ona omejevala prosto voljo nekterih, potem se morajo odstraniti vse postave, ker vse omejujejo prosto voljo. Le dosledni bodimo!
Na videz veči pomembe je drugi ugovor. Pa le na videz, kajti v resnici je ravno tako ničev, kakor prvi. Ker če bi kdo v resnici trdil, da prosta ženitev pospešuje nravno življenje, mu naravnost povem, da on ali ne poznä življenja, ali pa trdosrčno resnici oči zapira. Sicer mu ne morem podati obširnega dokaza, ker mi manjka statističnih podatkov različnih župnij. A enega mu vendar zamorem podati. V neki župniji na Dolenjskem, ki šteje več tisoč prebivalcev, kažejo župnijske matrike to-le razmerje:
V desetletji od 1. 1858—IS0S je bilo tam sklenjenih 136 zakonov, in rodilo se je 174 nezakon-
skih otrok; toraj povprečno število na leto: 13 do 14 zakonov in 17—18 nezakonskih otrok.
V desetletji od 1. 1868—1878 je bilo sklenjenih 293 zakonov, in rodilo se je tudi 174 nezakonskih otrok; toraj povprečno na leto: 29—30 zakonov in 17—18 nezakonskih otrok.
Toraj se je število porok v desetih letih pomnožilo za celih 157, ali povprečno na leto za 15 do 16; število nezakonskih otrok pa je ostalo nespremenjeno. Če bi bil toraj vzrok, da se s prosto ženitvijo pospešuje nravnost, resničen: bi se bilo moralo število nezakonskih otrok prav zdatno znižati, da ne rečem na 2—3. Ker se to ni zgodilo — evo dokaz „ad absurdum!"
A že vem, kaj mi bode nasprotnik ugovarjal; rekel bode, da dokaz, ki sem ga jaz za-se porabil, govori zoper mene; ker on bode sklepal tako-le: od 1. 1868—1878 je bilo 174 nezakonskih otrok, čeravno je bilo 293 zakonov sklenjenih; koliko več bi še le bilo nezakonskih otrok, ko bi ne bilo sklenjenih toliko zakonov! Ergo: prosta ženitev zadržuje nenravnost.
Kdo bolje sklepa, ali jaz, ali on? Poglejmo zopet v matrike, da ne stojim v „zraku", ampak na „trdnih" tleh! One nam svedočijo, da v zadnjih 7 letih, t. j. od 1878—1885 excl. je poročenih 146 parov, in nezakonskih otrok se je rodilo 114; toraj je bilo povprečno na leto poročenih 21 parov, nezakonskih otrok pa se je rodilo 16—17. Tedaj se je število otrok v primeri s prejšnim desetletjem znižalo za 8—9. Ako je sklep nasprotnikov resničen, bi se bilo moralo število nezakonskih otrok pomnožiti; resnica pa je, da se je z zmanjšanjem števila zakonov, zmanjšalo tudi število nezakonskih otrok, akoravno je bilo letno število vseh porodov v zadnjih 7 letih veči, kakor pa ono v letih od 1868—1878; v desetletji od 1. 1868—1878 je bilo v kljubu tolikega števila porok 17—18 %, v zadnjih 7 letih pa pri tolikem znižanji števila porok 15% nezakonskih porodov na leto.
Razvidno je toraj, da statistiki bolj ugaja sklep, da prosta ženitev pospešuje nenaravnost, kakor pa sklep, da jo ovira. Kakor hitro pa je dokazano. da prosta ženitev ne zavira nenravnosti, če tudi odpade pristavek, da jo pospešuje: je dokazana tudi potreba, da se napravi postava, ki bi omejevala prosto ženitev, to glede na gmotno ¿kodo posameznih, kakor tudi celih občin, ki morajo vzgojevati toliko otrok vzraslih nepotrebnih zakonov; da molčimo o solzah, ki jih velikokrat pretakajo starši, in o družinskih razporih, ki čestokrat nastajajo le vsled pregrešnega znanja, pred kterim starši svare svoje otroke, pa ne dobe od njih druzega odgovora, kakor le: „Vam nič mar; se bova pa vzela."
Odmevi.
ii.
Znamenje časa! Kaj je to? Škofje govorijo o žalostnih in strašnih znamenjih časa; tudi Zveličar naš je o njih govoril svoje dni. Znamenje je oblak na nebu, znamenje je večerno in jutranje rudečenje na nebu ; znamenje zato, ker zaznamuje nekaj, in sicer nekaj, česar še ni, a bode prišlo. Kažejo nam tedaj škofje znamenja onih stvari, ki bodo prišle: prišla bode nevihta, vihar. Ali je pa to gotovo? Gotovo, ako so gotova znamenja. In da so znamenja bodočega viharja gotova, smemo škofom že verjeti; prepriča se o njih tudi lahko vsak, kdor ni slep. Kakšen vihar pa bode prišel? Prijatelj, ali je samo na Francoskem možna revolucija? Ali znajo samo tam prelivati duhovsko kri? Ali je dandanes to nemogoče, kar se je godilo pred sto leti, godilo pred tisoč pet sto leti? — Pa saj ni že nič takega opaziti, kar bi kazalo bližnjo nevarnost: mi imamo tak lep mir in nič hudega nam ni. Ali bodeš še le takrat govoril o nevarnosti, kader bodeš moral bežati? Zveličar naš pravi, da bo prišel poslednji dan naglo in nepričakovano, kakor da bi na koga zanjka padla. Ravno tako se godi ob vseh viharjih zgodovinskih. Malokdo se preje zmeni za to. kar ima priti, predno no začne kri teči. Tako bode tudi v prihodnosti. Kdor pa inoni, da je človeštvo že dovolj napredovalo, da se zamore varovati vsakega sramotnega dejanja, ali pa kdor meni, da je državna oblast dovolj močna, da zamore ukrotiti vsak nered, tak govori otročje. Omika — državna oblast —: kakor da bi se suh listič mogel ustavljati vetru! l'a le tolažite se, kakor hočete in živite
brezskrbno, med tem ko se grozni oblaki zbirajo nad j vami 1 Celo smehljajte se prenapetemu opominjevalcu! Taka pamet in taka modrost je kaj dober kup, kajti ta pamet nič ne misli in taka modrost se boji spoznanja.
Komu pa so namenjena ta znamenja časa, komu naj bodo v svarjenje, v opominjevanje? Vsem in nobenemu. Vsem, ker jih vsakdo lahko vidi, kakor vsakdo lahko vidi temne oblake pred viharjem; u o-b enemu, ker ta znamenja sama na sebi nimajo namena svariti koga, ampak morajo samo priti in javiti se, ker je tako v naravi človeški in zakonih zgodovinskih. Poprej mora človek jezen biti, potem še le ubije svojega bližnjega; poprej mora človek vero zgubiti, potem še le postane malomaren za svojo dušo in za vse, kar je dušnega. Kader pa kdo zgubi vero, potem morajo priti nasledki, tako gotovo, kakor gotovo nastopi mraz tam, kjer se je zgubila toplota. Dragi bralec! ali znaš spraviti skupaj v svoji pameti to-le sklepovanje: Nejevera ima, kakor priča zgodovina in pa zdrava pamet, za javno življenje slabe nasledke. Sedaj je silno veliko nejevere: torej — bodo tudi sedaj slabi, hudi nasledki. Pred sto leti je bilo mnogo manj nejevere, katoliška vera ni imela toliko nasprotnikov, sovraštvo do sv. cerkve se ni bilo zajedlo tako globoko v človeštvu in vendar — kake boje, prekucije, polome nam kaže zgo-vina od 1. 1770—1850! Ali nimamo več jezuitov, da bi jih izganjali? Ali nimamo več samostanov, da jih morejo ropati? Ali nimamo več kraljev, da jih bodo zamogli pehati iz prestola in duhovnikov, da jih bodo mogli potikati v ječe ali natikati na kole? Cerkve imajo zvonove: iz teh bi se dali liti topovi; drage posode so mrtvo blago, tedaj jih treba preliti v denar; cerkvena oblačila trohnijo v shrambah, zakaj bi se ne prodala Židu, ki bi nekaj penezov že dal za tako malovredno šaro. Križi, bandere, klopi
—	čemu to v cerkvi? s tem se lahko kuri: toraj prodati za drva! In orgije v cerkvi! Treba jih bode deti ven in spraviti jih v nova svetišča človeškega rodu: gledišča in pa sobane za koncerte — javne ljudske veselice. Tamo bodo bučale orgije in šumele, ko bode kipela slast svobodnemu človeku v nebrzdanih čutilih, tam bode plaval človek dvajsetega stoletja v okušanji čiste umetnosti! In čemu neki cerkve? Za žitne magacine, za konjske hleve itd. — kako zračne, kako prostorne!! „Temu se meša pamet", govoriš meni, dragi bralec; jaz pa pravim: ti si pa slep. Ali ni kaj takega že bilo, ali se ni tako že godilo? Ali misliš, da dandanes nimajo dovolj nesramnosti in predrznosti, da bi kaj takega storili? Bodeva še slišala marsikaj zanimivega, ko bova gledala znamenja bodočega viharja; da bi le misliti hotel, da bi hotel dati si dopovedati, dragi moj!
Kaj pa jaz, ki to pišem? Kaj ne, silno črnogled strahopezljivec sem? Zobje mi šklepetajo, ko me obletavajo strahovi prihodnjo grozo oznanujoči?
—	Bog mi je zapovedal ljubiti bližnjega, tedaj vse človeštvo: ni mi pa prepovedal smijati se mu, zaničevati njegovo slepoto, malenkost, zaničevati njegove naklepe, njegovo domišljavost. In naj bi me obsodili v smrt, rekel bom vendar, da ta svet in njegovo visokost zaničujem, ker jo vidim, kako je prazna, kakor gluho zrno. Naj se ponaša protiverstvo s svojo znanostjo, s svojimi iznajdbami, naj napravlja velikanske stavbe: to me nič ne moti, zaničevati smem vsakega, ki je sužen svojega napuha in svojih strasti. Dandanes pada svet na kolena pred razkošno napravljeno igralko: ali nista zaničevanja vredna on in ona? Tedaj pa imam samega sebe za najboljšega? Kaj še! Tudi samega sebe zaničujem in ravno zato sem vesel: to mi daje pravico zaničevati druge. O ko bi ti vedel, kak mir človeku daje spoznanje, da je vse prazno in vse ničemurno, kar je človeško! Ako človek ljubi kako stvar, ne spoznil jo nikdar popolnoma; kader je malomaren do nje ali jo celo zaničuje, potem jo gleda z mirnim očesom. Odkar sem so navadil zaničevati človeštvo, se mi zdi, da sem dvakrat bolj miren in da ga dvakrat bolje poznam. Ali mi tedaj ni nič svetega? O da; Bog in kar je od Boga to mi je sveto, to mi je visoko; in ravno zato, ker mi je Bog tako svet, mi je svet tako ničvreden. Zlasti pa še, ker se ta bore svet in ta malovredni človek vzdiguje zoper Boga iu ga skuša zaničevati. Nikoli ne izgovarjam kake molitve z večim veseljem, kakor drugi psalm: „Zakaj hrume narodi, in si ljudstva vmišljujejo prazne reči? Kralji zemlje se vzdigujejo, in prvaki se zbirajo zoper Boga in zoper njegovega Maziljenega." (Rekoč:) „Raztrgajmo njih vezi in vrzimo s sebe njih jarem? (Toda) On, ki v nebesih prebiva, se jim sineja, in
Gospod jih zasmehuje." Ali se ne smemo smejati tudi mi in zasmehovati človeka, ki se vzdiguje zoper Boga?
čemu pravim vse te reči? Da razkažem svoje stališče, in pokažem, kako si razlagam jaz zgodovinske dogodke, kako jih opazujem, kako presojujem. In to se mi je potrebno zdelo, predno da začnem govoriti o znamenjih samih, ki nam napovedujejo grozno prihodnost. Škofovski glas mi je kot glas sv. Duha in ta glas morali bi poslušati ljudje zvesto. Taki glasi morajo doneti tudi po listih, taki glasi bodo doneli tudi vspešno, kajti od Gospoda je njihova moč. In ne sramujem se pisati Gospodovih besedi tudi v posvetnem političnem listu! „In zdaj umejte kralji! dajte se podučiti, ki ste sodniki na zemlji! . . . sprejmite svarjenje, da se kdaj ne razsrdi Gospod in ne zajdete v pogubljenje s pravega pota, ker se bo njegova jeza v kratkem vnela." (Ps. 2, 10—13.)
Politični pregled.
V Ljubljani, 4. avgusta.
ifotraiije dežele.
Kako da smo Slovani v Avstriji pod Taaffe-jevo vlado na konji, dokazuje nam sledeča dogod-bica iz zlate Prage. Vlada je ondi po nasvetu trgovinske zbornice imenovala dva jako veljavna Čeha za prisednika v trgovinsko soduijo in imenovana moža morala bi bila priseči. Predsednik trgovinske sodnije, c. kr. dvorni sovetnik Haller, ponudi jima nemško prisego, ktere se Ceha odločno branita in taisto v češčini zahtevata, kar pa zopet Haller ni hotel na noben način pripustiti. Moža sta šla zopet domu, zadeva sama izročila se je pa predsedniku češke vrhovne deželne sodnije v pretres. Ves češki narod ozira se z zaupanjem v Prago na ondašnjo vrhovno deželno sodnijo, kjer se nadja pravico dobiti. Če pomislimo, da je prisega v javnem, kakor tudi zasobnem življenji najsvetejši iu najpomenlji-vejši čin, kar sploh lajik storiti more, se je pač čuditi, da se je omenjenima Čehoma prisega v česčini odrekla, ker se taista moliamedancu in Židu po njunih običajih dovoljuje. Slovani bi toraj niti toliko veljave ne imeli, kakor Turk, kakor Žid? Nadjati se je, da se bo žaljeni pravici na najvišjem sodnem mestu dalo zadostovanje če že ne drugje. Slovan mora dobiti prepričanje, da ima pred postavo ravno tiste 'pravice, kakor vsak drugi narod; Ie kedar bode to uvidel, tedaj živel bo žadovoljen pod vlado, kteri se očita, da je Slovanom prijazna. Besede same še ničesa ne dokažejo, tukaj je potreba očitnih dejanj!
Na Dunaji pod varstvom vojnega ministerstva izhajajo zvezki, ki se pečajo z vojaškimi zadevami. Poslednji zvezek primerja Avstrijo, Nemško in Francosko med saboj glede novačenja in voja-čenja, prebivalcev in druzih razmer. Avstro-ogerska ima sedaj 38, Nemška 45, Francoska pa 37 milijonov prebivalcev. Od teh jih pride povprečno v I. razredu k novačenju v Avstriji in na Francoskem 350.000 fantov, na Nemškem 400.000, ki so po 20 let stari ali pa jih skoraj bodo. Pri nas se jih leto na leto potrdi 125.000, na Nemškem 300.000 in na Francoskem 185.000 mladenčev. Nepotrjenih je na Nemškem 281%, na Francoskem 42% pri nas pa celo 61%. Število 61 je grozno veliko in kdor bi nas Avstrijce po njem sodil, misliti bi si nas moral same šepce in slabotnike, kar pa izvestno ni res. V tej številki je skritih toliko zdravih in krepkih fantov, da bi se še toliko novakov nabralo, če bi jih potre-vali. Pri nas jemljo le iz med lepih in trdnih najlepšo in najtrdneje. Na Nemškem pobirajo vse od kraja, samo da ima ravne ude in pa postavno mero. Po drugi strani se pa tudi z najboljšo voljo ne da tajiti, da je število zvrženih pri nas res od leta do leta večje, za kar se ima Avstrija, posebno pa naša dežela, šnopsu in razuzdanosti, potepanju in pono-čevanju mladine zahvaliti. Če pojde tako na dalje, bomo v desetih letih še več nego 60% zvržka imeli, ki pa ne bo le navidezen zvržek, temveč resničen pravi zvržek, ki ne bo počenega groša vreden. Sramota za naše sedanje pokveke, ki so nekdaj vendar tako krepki Janezi bili. Fantje! da bi vendar enkrat pametni postali!
G ter s je Kalnokf/ju pisal, da mu bo treba letos zarad oslabelega zdravja kake toplice na Ceskem obiskati. Pri tej priložnosti bi ga jako veselilo, če bi se mogel ž njim nekoliko pomeniti. Dalje piše Giers, da je sicer mogoče, da prav vrjetno, da bo v carskem spremstvu prav kmalo prišel v Avstrijo, vendar določeno še ni. Grof Kalnoky jo na to takoj odpisal, da bi se tudi on jako rad z Giersom o tem in o onem pomenil in bi mu bilo pač najljubše, če bi se na Dunaji sešla na razgovor, sicer mu je pa tudi vsak drug kraj ljub, kterega-koli si bo Giers izvolil. Tvarina razgovora pač še ni znana, vganiti je pa ni težko. Premetena državnika se bodeta dnevnega reda držala, na dnevnem redu imamo pa sedaj Afganistan in pa nemško-rusko mejo. V Afganistanu danes še niso prav nič dalje glede kake določitve, kakor so bili pred štirimi tedni; ob nemško-ruski
meji so pa odnošaji za ruske podanike in za Poljake vedno bolj neznosni. Več nego 15.000 določenih jih je zopet za mesec september, da morajo venkaj iz Nemške. Celo dijaki iz vseučilišč se izganjajo. Morda Bismark s tem izgovorom hoče prostor napraviti avstrijskim veliko-nemcem, ki ga ljubijo iz celega srca! Zdrave take razmere nikakor niso, ljube pa tudi ne morejo biti ne Rusiji in ne Avstriji, kajti obe bodete prizadeti po njih. Kako bi se tii pomagati dalo, bode prej ko ne glavna točka njunega razgovora.
Na Dolenje-Avstrijskem jeli bodo posebno trdo s postopači ravnati, h kterim v prvi vrsti cigane in druge klateže prištevajo. Na podlagi nove postave izganjali jih bodo še huje, nego do sedaj, kjer so jih kar po 20 do 30 v tolpah skupaj čez mejo spravljali. Da taki transporti deželo>ilno veliko novcev stanejo je očividno, prijetno pa ni. Zato se je obrnil dolenje-avstrijski deželni odbor do c. kr. namestni-štva, da bi se mu dovolilo tukaj nekaj potrebnega vkreniti. Mnogo teh ciganskih tolp ima vozove in konje s saboj, kteri poslednji se morajo ob izgonu tudi na občinske stroške krmiti. Te konje, vozove in druge take stvari, kakor so medvedje, opice itd., misli dolenje-avstrijski deželni odbor prodati, z vtr-ženim denarjem izgonske stroške pokriti in kar bi ostalo lastniku prodanega blaga izročiti. To bo pomagalo! Le dvema ciganoma naj se prodajo konji in kola, in staviti smete, kolikor Vara drago, da se bodo takih pokrajin ogibali, kakor naši liberalci cerkve. Tudi našim rojakom so cigani na veliko nadlogo po deželi in prav nič bi ne škodovalo, ko bi se tudi kaj sličnega pri nas vpeljalo. Sicer bomo pa še le videli, kak vspeh imela bo tukaj nova postava za potepuhe in postopače, kar so cigani brez-dvojbeno.
Več časa že plete se po časnikih novica, da se je Sarajevski pravoslavni metropolit, Sava Kosanovič, odpovedal službi pravoslavnega nadškofa in je vložil svojo odpoved pismeno vladi, kakor je to običajno. O tisti odpovedi časnikarji ugibajo, kaj bo ž njo. So, ki hočejo vedeti, da je vlada ne bo sprejela in bo Kosanovič moral ostati i nadalje nadškof pravoslavnih Srbov v Bosni in Hercegovini. Drugi zopet trdijo, da je pri vladi že vse na to pripravljeno, da se odpoved sprejme, Kosanovič pa zopet odide v samostan, kjer je bil poprej. Do sedaj se odpoved pri vladi še ni sprejela, dvomiti pa menda ni, da se ne bo. Le pravega časa je treba. Povod Kosanovičevi odpovedi je, ako se ne motimo, njegovo žaljeno samoljubje, da so se katoliškemu nadškofu priznale ravno tiste pravice, kakor jih ima Sava Kosanovič kot pravoslavni nadškof.
Viianje države.
Imenovanje amerikanskega poslanca Kelleija na Dunaj in amerikanskega konzula Jo naša za Prago je cele oblake prahu dvignilo po evropejskih časnikih. Kar se je pisalo, je bilo le deloma res, vse drugo izmišljeno. Sedaj je toliko dognanega, da Jonaša v Prago ne bo, ker je predsednik v "VVashing-tonu njegovo imenovanje preklical in se bo imenovala tjekaj druga osoba. Kelley bo pa menda vendar-le sam na Dunaj prišel, če se mu bo namreč ljubilo. Njega se na Dunaji kar naravnost sicer niso branili, pač pa so dosedanjemu amerikanskemu poslancu pod nos dali, da vsled raznih nepolitičnih okoliščin novi poslanec Kelley na Dunaji ne bo imel preveč prijetnega stališča. Kmetišk človek bi se za tako opazko niti ne zmenil ne; rekel bi k večemu: bo že, kakor koli. Pri gospodi pa, ki vedno rokavice nosi, je pa vsak migljej zadosti in tako so tudi v "VVashingtonu ta migljej razumeli. Vendar pa se jim vzroki neopravičeni zde, zarad kterih bi Kelleya na Dunaji pisano gledali iu so sklonili ne druzega poslanca imenovati. Če bi ne bil Kelley zadosti dober, naj bo pa poslanški tajnik Lee poslovanje oskrboval. Toliko je dal razumeti dosedanji ameri-kanski poslanec Francis, ki se je te dni domu odpeljal v Ameriko.
Za izgnane Poljake iz Pruskega, kterih število 15.000 presega, delajo se v Galiciji velike priprave, kamor se bodo izgnanci v mesecu septembru seliti jeli. Na Ruskem je razburjenje zarad tega izganjanja Neprusov iz pruskih ¡¡pokrajin od dne do dne večje in je prav vrjetno, da bo Rusija jela na enak način vracovati s tem, da bo vse Nemce iz ruskih mejnih pokrajin čez mejo zapodila. Saj je res čudno od Nemčije; po jedni strani ruske podanike izganja, po drugi pa sama v rusko pokrajine rije s svojimi ljudmi. Rusija je dandanes na izhodu in jugoizhodu popolnoma od Nemcev obrobljena.
Ni je skoraj dežele pod solncem, kjer bi se z židovstvom vestneji pečali, kakor na Jiuskem. Pred nekaj leti jeli so jih izganjati; rabuke proti Židom ondi so na dnevnem redu. Da bi se ne kalil ljubi mir dalje, in da bi tudi židje vedeli, pri čem da so, sostavila se je pred letom dni komisija, ktera je židovsko vprašanje na Ruskem v roko vzela. Večinoma ga jo že dognala. Določila je, da naj se prepoved proste selitve pri Židih prekliče in se od sloj na dalje Žid sme naseliti na Ruskem, kjer mu drago. Zato pa so jim postavili druge krepke ograje, ki bodo rusko državo čuvale pred židovsko škodljivostjo. Tako n. pr. prepovedalo se bo ojstro, da se ne sme noben žid vdoleževati pri državnih, vojnih in železniških podjetjih. S to prepovedjo zabranili bodo podkupljivost uradnikov. Dalje se bode zidom
prepovedalo izdelovanje lihovin (spirituoznih pijač) in njihova prodaja. Dalje židje ne smejo postati bankirji, menjevalci, in sploh z denarjem ne smejo nobene barantije imeti. Ravno poslednje bile so dostikrat povod krvavim pretepom, ker so židje nevedno ljudstvo goljufali. Vse te omejitve niso pa le za prave Žide veljavne, temveč tudi za take kri-vonosce, ki so že h krščanski veri prestopili. Ruska vlada je pač spoznala, da z vero žid še ne spremeni značaja! Volk ostane^ volk, če se tudi desetkrat v ovčji kožuh obleče. Še le za otroke krščenih Židov te omejitve niso več veljavne in bodo popolnoma ravnopravni z drugimi sodržavljani. Prima-ruba, če se je kedaj v kaki državi kaj modrega sklenilo, se je to sedaj na Ruskem zgodilo. Le tako se bo prišlo židovskim pijavkam do živega in blagostanje v državi ohranilo.
Francozi nameravajo svoje konjištvo ob nemški meji razpostavljeno pomnožiti. Ta novica jih je pa v Berolinu jako nepovoljno dregnila in so takoj jeli pretehtavati posledice, ki bi iz tega nastale. Nemci imajo ob francoski meji že tako manjše število in slabejih konjikov, kakor pa Francozi ob nemški. Nemških konjiških polkov ob francoski meji je deset, francoskih ob nemški meji nastavljenih pa jednajst, ki so vedno v polnem vojnem številu. Nemški polki morali bi se za slučaj vojske še le popolniti. Kljubu temu pa hočejo Francozi še pomnožiti svoje polke, če oni, moramo tudi mi, sklenili so v Berolinu in res se bo pomnožila vojna moč v petnajstem vojnem oddelku ob francoski meji. Topništvu se bode število baterij pomnožilo na šest; do sedaj so imeli le štiri v mirnem času.
Izvirni dopisi.
Z Bohinja, 1. avgusta. (Zopet raznoterost.) Kakor je zdaj določeno, bo posvečenje nove cerkve po milostljivem gospodu knezo-škofu na veliki šmarni dan (15. dne t. m.), drugi dan pa birma. K tej ne bo prišlo posebno veliko otrok, v primeri z dušami dveh far premalo.
Na Koprivniku so zdaj brez duhovna, kar jako hudo občutijo. Do zdaj so imeli Koprivnikarji in Gorjušani primerno lopo stanje in ker je bil umrli gospod župnik jako dober ž njimi so svojo faro, posebno pa pota do nje, hudo zanemarili. Zdaj je fara razpisana, a težko da bi se kdo oglasil. Predobra ni, a gospod, ki bi prišel gor, moral bi oster in natančen biti, najprvo pa bi jih moral prisiliti do tega, da popravijo pot, ki je zdaj tako nevarna, da se človek ob najlepšem vremenu na nji lahko ubije gor grede, kaj pa še-le dol! Če toraj Koprivnikarji, ki že takole v nebo gledajo, drugam nikamor, hočejo imeti duhovnika, narede naj mu v prvi vrsti gladno pot do sebe, potlej pa še marsikaj druzega, čegar pa ne maram omeniti, da ne bodo prezgodaj hudi na-me. Le to še, da farovž tudi že po vseh popravah upije. In Koprivnikarji z Gorjušani vred niso ravno berači, ako bi jim kdo to rekel, se jim zameri.
Zadnjič že sem pisal o bujni rasti tu, ker do zdaj suše še nismo nič čutili. Naj Vam danes povem nekaj, česar bi nihče ne verjel. Merili smo steblo turšično in z vzdignjenim perjem bilo je visoko nič manj ko 472 metra. Najviši je pač, a kdor tega ne verjame, naj gre gledat steblo; stoji nasproti cerkvi v Jereki, mi smo ga le pripognili pri merjenji, zlomili pa ne. Druga stebla so nekoliko krajša, veliko pa ne. To je zdaj bila pa še-le slama, kako bo s šterži, se še ne ve. Turšica je tii glavni pridelek, zato sem to tii omenil.
Razun sirarije, o kteri sera že pisal, nese Bohinjcem tudi škafarija. Škafarjev je tii po vsih vaseh in svoje blago prodajajo ne-le v Ljubljano in po Kranjskem sploh, ampak tudi kar naravnost drugam ua jug, ker ta planinski les je trdneji od vsa-kega druzega. Le škoda, da nimajo še svojih gozdov in so preveč navezani na obrtnijsko družbo.
Nekaj je tii prijetnega ne le za domačina, ampak posebno še za tujca, in so tri reči, o kterih se vsakemu dobro zdi, da jih ne vidi, namreč: beračev, psov in vrabcev. Teh povsod drugje nadležnih stvari božjih tukaj ni, beračem tujim je sem predaleč, domači reveži delajo; psov ni tam, ker tatov ni. Za druzega ko za varha pa kmet psa ne potrebuje, vrabce so pa menda pregnali ščinkovei ali pa jim je promraz; tudi zobati nimajo česa, ker Bohinjec belega žita le malo seje.
Ako pride tujec v nedeljo ali praznik som, čudi so lepi obleki posebno fantov in možkih. V cerkev gre vse v „paradi", kakor bi rekel umazanega ali celo raztrajauega človeka ne vidiš. Popoldne slečejo pač svoje suknje, a pokažejo se sneženo-bele srajce. Dolgih hlač pa tii ni, vidiš jih le pri tujcih in domači „jari gospodi." O pretepih ni slišati, akoravno
se preveč žganja pije; a ljudje delajo in so za hudobne burke preveč vtrujeni.
Poštna zveza z Bledom je kaj dobra in nagla tudi na telegraf lahko vdariš. Da je posebno pošta jotrebna, vedo ne le razni trgovci in obrtniki, am->ak tudi drugi, vzlasti Ljubljanska hranilnica, v ktero od tod vedno lepe svote drče ob Savi navzdol. Kaj )a bi ne? Ne zapravljajo Bohinjci in Bohinjke ne, denarja pa domii tudi ne mude, toraj na varen kraj ž njim! Če je sila, se lahko dobi nazaj, čegar pa pri zavarovalnih društvih ni, ker tam človek ni gospodar svojih že vloženih grošev.
Toliko za danes, prihodnjič še kaj malega.
Iz Blagovice, 1. avgusta. Še malo dni in tukajšnji gosp. župnik zapusti naš okraj in se preseli v Velesovo. Dvanajst let, dolga doba v človeškem življenji, se je gospod tukaj trudil, tolažil v stiski, opominjeval in svaril, kedar je bilo treba, svoje verne. Bil je obče spoštovan, kakor se tudi spodobi visokemu stanu. A ne samo odrašeni bodo žalovali po častitem gosp. župniku, tudi mladina se ga bo spominjala, njega, ki ji je bil vedno vestni učenik. Preverjen naj bode prečast. gosp. župnik, da ga naše dobrohotne želje spremljajo v novi kraj in da ga bomo imeli vselej v dragem spominu. Z Bogom!
Spod sv. Jošta, 2. avgusta. (Cerkveno opravilo.) Zadnje dni meseca februvarja je tukajšnji farni predstojnik, gosp. Lapuh, zapustil naše hribe, preselivši se v Slovenske Gorice. Služba bila je vsled tega razpisana do 21. aprila. Za isto oglasil se je jedini prosilec, gosp. P. Hrovat.
Kdor išče, ta najde. Tudi pri prošnjiku so zasledili „črno piko" glede „staatsbiirgeriiche haltung", na podlagi tega se je so^nanil z nekim paragrafom v cerkveno-političnih postavah iz leta 1874. Patron, oziroma zastopnik istega, t. j. „religionsfonda", je pri prošnji porabil „majniško postavo" ter prosilca razglasil nesposobnim za Kozjak.
Od cerkvene strani so razlaganje smatrali ne-vtemeljnim, zatoraj so se pritožili na višem mestu, kjer so pritožbo spoznali za opravičeno. In dne 17. julija je c. k. namestništvo v Gradci naravnost, toraj po najkrajšem potu. prosilcu doposlalo „pre-sentacijo" z vabilom, da jo ta sam priobči prečast. ordinarijatu.
Novi kurat bil je danes slovesno vmeščen. Do-tične obrede izvrševal je veleč. gosp. dekan Gajšek. Ta je farnikom v daljšem govoru predstavljal novega župnika, kteri je potem slavil sv. mašo.
Še nekaj izrednega se je godilo v cerkvi sv. Jošta. Sam Bog zna, kedaj je bila nedelja, da bi v teh gorah imeli dve službi božji, kakor danes. Redoma je vsako leto le en svetek, da se sv. maša dvakrat bere, ako pač kteremu sosednjemu duhovniku dopuščajo okoliščine, priti na Kozjak. To se pripeti na Duhovo, in sicer v ponedeljek, ko obhajamo spomin farnega zavetnika, praznik sv. Jošta. Kar se ob delavnikih sicer večkrat primeri, tega ob nedeljah ni, zatoraj je današnji dan treba posebič zaznamenovati.
Farani so namreč celih 14 tednov bili brez duhovnika. Toda Njih prevzvišenost, mil. gosp. knez in episkop so jim poslali provizorja v osebi gosp. Kotnika. Ta se bo pa še le sledeče dni poslovil od priljubljenih mu hribov, in tako je prišlo, da je današnja nedelja posebne važnosti.
Iz Pazina, 2. avgusta. V petek 31. julija je bil sklep šolskega leta na Pazenski gimnaziji. V osmi šoli je bilo letos devet dijakov, med njimi pet Slovencev. Pismeni zrelostni izpit vršil se je od 22. do 27. junija; ustraeni pa 24. in 25. julija pod nadzorstvom Dr. viteza Gnada.
K izpitu oglasilo se je le sedem dijakov. Dva bila sta nekoliko po najnovejšem zakonu za zrelostne izpite, nekoliko pa po nekojih hudomušnih profesorjih zadržana. Učinilo je zrelostni izpit vseh sedem dijakov, namreč: Ivan Bobek, Primož Formacher, Janko Mauring, G. Mrach, Josip Pogačnik, Josip Pristov in Liberat Slokovič. Med temi se je oglasil jeden za medicino, dva za pravo, trije za teologijo in jeden za montanistiko.
Domače novice.
(Resnicoljubnost.) Kakor nas je v soboto žalil neresničen obrekljiv telegram v „Politiki", tako nas danes veseli čitajoče popravek taistega telegrama, ki ga je vredništvo „Politike" samo po sebi resnici
na ljubo dalo, kajti 1. avgusta naš ugovor „Politiki" ni mogel še pred oči priti, kedar smo ga še le v „Slovenci" priobčili. To je moško iu lepo, časniku samemu pa na korist; človek tak list rad v roke vzame, ker se sme zanesti, da bo, kolikor je to pri najboljši volji uredništva mogoče, resnico zvedel. Nezanesljivemu korespondentu naj pa „Politik" hrbet obrne.
(Pedesetletnico) mašuištva praznoval bo v nedeljo 9. avgusta tukajšnji nunski duhovni oče preč. g. monsgr. Mihael Potočnik. Jubilant je bil rojen 27. septembra 1809 v Kropi; 2 avgusta 1835 so ga pa za mašnika posvetili. Prečastiti starček je že leta iu leta v duhovni službi pri tukajšnjih ur-šulinkah, kjer je iz začetka za kateheta služboval.
(Banka „Slavija") zgubila bo svojega dosedanjega glavnega zastopnika v Ljubljani. Kakor ravnokar čujemo, misli se preseliti g. Hribar v Sarajevo, kjer se bo osnovalo glavno zastopništvo banke „Slavije" za jugoslovanske dežele. Ideja, ako se vres-niči, je velikanska, in bi bila s časoma to za Jugoslovane, kar je poljska banka v Varšovi Poljakom. Ob enem čujemo, da se je iz ravno tega povoda g. Hribar odpovedal že mestnemu odborništvu. Relata refero.
(Spremembe pri učiteljstvu) na Kranjskem so sledeče. Stalno nameščeni so: g. nadučitelj Gašpar Gašperin v Vipavi; gdč. Katinka Drol, učiteljica v Št. Petru pri Rudolfovem in gospica Nežika Levstik, učiteljica v Senožečih. Umirovljen je g. Janez Zarnik začasno.
(Vojaška godba) svira danes popoludne ob 6. uri pod Tivoli.
(Krošnjarji) se za novo postavo še nič ne brigajo in še ravno tako v nedeljah in praznikih po gostilnah s svojo na polovico in še več predrago robo ljudi nadlegujejo, kakor do sedaj. Kaj se bodo tudi brigali za nedeljsko praznovanje, ker so večinoma židje, ki po hišah krošnjarijo. V Gradci jih
prav v kratkem času. Uradni pregled dotičnih tràs se je že vršil.
(Vabilo k svečanosti) v proslavo Cirila in Metoda, ktero priredi Ormoška čitalnica v nedeljo dne 9. avgusta 1885 v vrtu gospoda Jakoba Žinka v Ormoži in pri kteri sodeluje godba c. kr. peš-polka Mariborskega. Vspored: A. Slovesna sv. maša ob 10. uri, pri kteri sodeluje čitalniški pevski zbor. — B. Mi vstajamo, moški zbor, Dr. B. Ipavic. — Ouvertura o slovanskih pesnih, svira vojaška godba, Titi. — Slavnostni govor. — Cirilu in Metodu, moški zbor, Dr. Fr. Liszt. — Lagunen-Walzer, svira vojaška godba, J. Strauss. — Hrvatska himna, mešan zbor, Pr. S. Vilhar. — Slovensko dekle in Pod oknom, svira vojaška godba. — Slava Slovencem, moški zbor, Ant. Foerster. — Gabrielle, polka française, svira vojaška godba, Dubey. — Mrak, čveterospev, Dr. G. Ipavic. — Venec slovenskih pesnij, svira vojaška godba. — Domovini, mešan zbor, Fr. S. Vilhar. — Začetek: ob 4. uri popoludne. Vstopnina: 30 kr. od osebe. Vstop velja razven udom povabljenim in po teh vpeljanim gostom.	Odbor.
(Kratkovidnosti) pri šolski mladini je vedno več in je ta nevgodna prikazen pozornost najvišjega zdravstvenega svèta na-se obrnila. Zdravstveni svèt se je izrekel, da so križasto črtane pisanke, računice in risanke vzrok, da luč oči pri učencih tolikanj gine. V očigled tega odpravile se bodo mizičasto črtani ali pa tudi le pikovani šolski sešitki že z bodočim šolskim letom. Enako škodljive so tudi mizičasto pikovane ali načrtane tablice in se bodo tudi prepovedale.
Razne reči.
— Kolera na Spanjskem še vedno grozno gospodari, če tudi novice od ondot tako poredko k nam dohajajo. Vzrok je ta, da je menda hud vihar brzojavne zveze potrgal. V poslednjih treh dneh pred mislijo pa trgovci kljubu temu pritisniti. Vložili so I sv. Jakobom pomrlo jih je več nego 3000 po celi pri trgovinskem ministerstvu prošnjo, da naj bi se I Španiji, zbolelo pa nad 7000. Najhuje sedaj ondi
postava o nedeljskem praznovanji v toliko prenare-dila, da se po večjih mestih in njihovi okolici nedeljsko praznovanje za vse obrtnike in trgovce razven trafikantov prične že ob 10. uri dopoludne, po manjših pa opoludne. V tem času je pa tudi krošnjar-ska trgovina po gostilnah strogo prepovedana.
(S topovi), pravijo, da se ne strelja na vrabce. Da so pa dobri za brzovlak na oni svet, doživeli smo že. Nedavno vstopil se je v Kotorski boki jeden lajtenant pred nabit top, kterega je takoj zapalil in je na kosce raztrgan po obližji zletel. Sedaj se čuje nekaj sličnega iz Žužemberka. Ondi ima knez Auersperg plavž, kjer tudi vojne krogle za topništvo vlivajo. Ene teh poslužil se je v nedeljo 2. avgusta ondašnji uradnik Klika. Nabil je desetliberni možnar, kteremu se je potem na ustje vsedel in ga zapalil. V tistem trenutku, ko je on stopil na oni svet, leteli so kosci njegovega telesa po bližnji okolici. To je samomor v naši deželi, ki do sedaj še nima primere. Vzrok samomora je neznan.
(Letno poročilo štirirazredne ljudske šole v Vipavi) 1884/5 prinaša nekaj zanimivih podatkov iz šolske kronike, učiteljstvo in razvrstitev učencev in učenk. Na tej šoli podučevali so pod vodstvom nadučitelja g. Gasparja Gasperina, jeden katehet, dva učitelja in jedna učiteljica. Učencev in učenk imela je ta šola 279. Poleg tega obiskovalo je 45 učencev tretjega in četrtega razreda tudi kmetijsko napredovalno šolo.
(Meščanska šola v Krškem) dobila je nov učni načrt s poljedeljskim tečajem. Prav hvalevredno, ker času primerno!
(Dolenjske toplice pri Rudolfovem) vpisale so konec julija 919 gosta, ki si je prišel tjekaj zdravja iskat.
(Iz Škocijana na Dolenjskem) se nam poroča: 2. t. m. je umrla občespoštovana vdova Neža Parkelj, sestra r. gosp. župnika Kunsteljna. Blago ranjko priporočamo vsem znancem in prijateljem v pobožno molitev.
kolera razsaja po okrajini Saragossa, kjer jih navadno v 24 urah po 600 zboli, okoli 200 pa po-mrje. Da se je v Madridu v večjem številu pokazala vzrok so beguuci, ki so iz okuženih pokrajin tjekaj pribežali in so kolero s saboj prinesli. Grozovitni so nasledki njeni po deželi, kjer prav hudo razsaja. Mrliči leže nepokopaui, ker nikogar ni, ki bi se s s tem poslom pečati hotel; kajti kdor ima le še količkaj zdravo kožo, gleda, da jo odnese, kamor ve in zna. Sploh pa kmalo ne bo že več kam bežati mogoče, kajti grozna šiba božja razširjena je že po celem kraljestvu. Ferranovo cepljenje kolere ni nezmotljivo. Pomrlo je že zadosti takih, ki so si kolero vcepiti dali, drugi pa, ki niso prave vere v Ferranovo moč imeli, ostali so zdravi in trdni. Tudi Francoski zdravniki izrekli so se o njegovem cepljenju, da ni kaj prida. V sredi meseca junija nastopila je kolera v Valencijskem zavetišči usmiljenih sestra jako huda. 63 sestra je kar h krati zbolelo in je 62 tistih v teku jednega tedna pomrlo. Ze so mislili zavetišče preložiti, kar se ponudi dr. Ferran, da jim bo kolero vcepil in ne bo nobena več umrla. Nekaj časa se je zavod branil, naposled pa le vdal. Blizo 70 sestra dalo si je kolero vcepiti. Na 5. julija je že 10 vcepljenih za kolero umrlo, 4 nekoliko pozneje; veliko jih je pa hudo zbolelo. Izmed 10, ki si niso dale kolere vcepiti, pa ni nobena niti zbolela ne!
— P. Naumovicz pravi, da bo v kratkem času izdal obširnejo izjavo, zakaj da je prestopil k veri svojih prededov. Boj, ki seje vnel med dvema cerkvama ni osobnega pač pa zgodovinskega značaja. Žal, da si stoje nasproti oče in sin; brat bori se z bratom.
Madrid, 3. avgusta. Do konca julija zbolelo je po celi Španiji 114.714 ljudi za kolero, pomrlo pa 34.003.
Ottava, 3. avgusta. Porotniki spoznali so načelnika kanadskih upornikov, Riel a, krivega, vendar pa so ga priporočili sodnikom na milost. Le-ti so ga obsodili na vislice; obsojenec se je proti obsodbi pritožil.
T u j c i.
2. avgusta.
Pri Maliču: Viktor Nedielka, trgovec, z Dunaja. — Jos. Kuchinka, trg. pot., iz Prage. — Sara. Jesurum, trgovec, iz Trsta. — Somazzi, zasebnik, iz Trsta. — Josip Ružička, c. k. geometer, s soprogo, iz Postojno. — Alojzij Jerše, župnik, iz. Dobovca. — J. Erben, c. k. voj. uradnik, iz Ljubljane'
Pri Slonu: Callniann, trgovec, iz Darmstadta. — Miroslav Selirador, trgovec, iz Niirnberga. — Kari Winkdiros, žolezn. uradni načelnik, z Dunaja. — Tissen in Kaiser, trg. pot., z. Dunaja. — M. Chiachich, zasebnik, z družino, iz Reke. — Dr. Prane Kos, profesor, iz Gorice.
Pri Južnem kolodvoru: Dr. Rudolf List, zasebnik, iz Hanovera. — Josip Candellari, zasebnik, iz Trsta. — Hans Eder, dijak, iz Laškega trga. — Jos. Kupferschmidt, dijak, iz Celja.
Pri Avstrijskem cara: Alojzija pl. Foscarini, grašča-kinja, iz Trsta. — Alojzija Lowy in Sofija Weissraaler, zasob-nici, iz Kaniže.
Dunajska borza
(Telegratično poročilo.) 4. avgusta.
Papirna renta 5 % po 100 gl. (s 16% davka) Sreberna ., 5 % „ 100., (s 16% davka) 4% avstr. zlata renta, davka prosta Papirna renta, davka prosta Akcije avstr.-ogerske banke
Kreditne akcije......
London .......
Srebro .......
Francoski napoleond......
Ces. cekini.......
Nemške marke .....
82 gl.	65 kr.
83 „	35 ,
109 „	— „
99 „	45 r
869 „	
281 „	80 • „
125 „	30 „
y M	n 93 „
5 n 61 „	45 „
Telegrami.
Aussee, 4. avgusta. Umrla je grolinja JVIeran, soproga nadvojvode Janeza.
Petrograd, 4. avgusta. Car in carinja odpeljala sta se zjutraj iz Kronstadta na Finsko. Obiskala bodeta Wiborg, Willmannstrand, llel-singsfors. Vrnila sc bodeta 11. avgusta.
Lodon, 4. avgusta. „Standard" piše: Ako bi bila Rusija zadovoljna z natančno dolo-_ _________ čitvijo afgansko meje, ter bi jo s pravo poljih ekscelenca, knezo-škof Lavantinski) bili I godbo priznala, bi se emir smel celo v Zul-so od 27. julija do 2. avgusta v Rimskih toplicah; likarskcm vprašanji že marsičemu odpove-včeraj v nedeljo so v tamošnji farni cerkvi sv. Marjete dati. Angleška neče vojske, in tudi Rusija pridgali in sv. mašo opravili, in se potem na Teharje se je lahko Ogne, ako točno in časno prizna, odpeljali, od koder so se popoldne v Mozirje birmovat S čemur se prepiru V okom pride, „odali. Kahira, 4. avgusta. Trije Arabci dospevši (Podjetniška dela) na železničnih progah Her- iz Berbcrja v Koroško prinesli so novico, da pelje-Trst in Siverič-Knin oddajale se bode 1 je Osman Digma umrl.__
sme se pač gospodar in oskrbnik naših življenskili moči imonovati, ker le z njegovo pomočjo se zavžita jedila v tečnost spreminjajo.
Želodec je neutrudljiv in priden delavec, kteri se nikoli ne spočije in vedno le edino za ohranjenje našega zdravja skrbi.
če pa ta nesebični pridni minister našega trupla le nekoli oboli, potem oslabijo takoj njegove moči. dobra njegova volja ne pomaga ničesar in ne more več svoje siužbo redno izvrševati in vsled tega trpimo lo mi ljudje.
Koliko nevarnih bolezni ima svoj vzrok v slabem želodcu!!
Prva skrb vsacega človeka naj toraj bode, da varuje ta dragoceni organ svojega trupla pred vsakim napadom!
In kaj je boljše sredstvo zoper vsako želodčevo bolezen kakor
Piccolijeva želoilecna esenca!
To esenco izdeluje lekarnar Piceoli v Ljubljani „pri angelu". Dobro in koristne lastnosti te esence so predobro znane, toraj ni treba daljega opisovanja. V kratkem e toliko, da ta Piccoli-jeva esenca zmerom zoper vsako želodečno bolezen gotovo pomagal
Gospodu Gahrielu Piccoli-ju, lekarničarju v Ljubljani,
Z veseljem Vam poročam, da sem cvet za želodec, kojega Vi izdelujete, rabil z najboljšim vspehom pri težkem prebavljanji in zoper zlato žilo. Trst dne 28. novembra 1883. Dr. D. Agostini, praktični zdravnik in kirurg.
Cvet za želodec Ljubljanskega lekarničarja Piccoli-ja, kterega sem velikokrat zapisoval bolnikom, je jako dobro sredstvo v slučajih zaprtja in zlato žile.
Provzročuje hitro izpraznjenjo brez bolečin in ne da bi dražil čreva.
Trst. meseca januvarja 1884.
Dr. Cambon, zdravnik za ženske in oči.
Cvet za želodec, izdelan po izvrstnem lekarničarju G. Piccoli-ju, je prav dobro sredstvo proti vsem boleznim v želodcu in trebuhu, ki imajo svoj izvir v pomanj-šanji živnili moči, zaradi česar morem podpisani z naj-rairnejšo vestjo priporočati ta cvet.
Trst, meseca januvarja 1884.
Dr. vitez pl. Garacucchi, zdravnik Lloydovo družbe.
Veliko let že zdravim s čistili različne bolezni, najboljše sredstvo pa je Vaš cvet za želodec, ki ima pred nošt, da povzrocuje mnogo izpraznjenj, ne da bi draži čreva.
Trst, dne 1. oktobra 188.1.
Dr. Pardo, praktičen zdravnik.
Naročila izvršujejo se k prvo pošto proti povzetju zneska, toda ne razpoSlIJa se mnnj kakor 12 steklenic, ki /, zavojem in voznim pismom stanejo 1 gl. 36 kr. Pri večjih naročilih primeren otlpiist.	(20)
Tu navedena, kakor vsa
druga zdravila so zmiraj svežna za dobiti v lekarni G. i»ioopIi-5& „Pri Ahk<'1h"
v TJublJani, na Dunajski cesti,