List 23
Gospodarske skušnje.
v
(Ce kobila, krava, ovca ali koza nima mleka, ko je vergla ali storita) in ni kakošna bolezen tes:a kriva, naj se ji sesci z žganjem ribajo ali pa tako imenovane mlečne žile po trebuhu dergnejo s slamo, močnate klaje da in ji hlev topel in temen napravi. Ce to ne pomaga, naj se ji natešče da sladkega janeža ali kopra (Fenchel)   v   mlačnem  mleku:   kravi   ali   kobili   en   maselc
\ semena na bokal mleka; ovci ali kozi pa polovico tega. Ako v 48 urah (kar se skor vselej zgodi, če ni krava sicer bolna}, ne stopi mleko v vime, naj seji da le se enkrat. — V nekterih krajih   Nemškega   ravnajo povsod  tako,
„Landw. Anz.a (Brezove goste meje zasaditi). Ce so sej brezove meje prav gosto zarastle in dovelj derv za kurjavo dajo, prisekaj jim verne, kadar so debla po to-porišču debele, pa ne pozimi, kadar se sploh drevesca sekajo in poderajo, ampak spomladi, kadar se začne sok že po lesu precejati. Najboljši čas za to je, kadar popki velikost mišjih ušes dobijo. Skušali so večkrat polovico brezovega drevja v gosti meji mesca svečana in susca pol čevlja nad zemljo z dervno žago požagali, drujsro polovico pa mesca velicega travna. Nasledek teh Hkušinj je bil , da od une polovice poprej oklestenih brez jih je komaj 10 od sto ozelenelo, in gostih vejic dovelj pognalo, ki so se veliko košateje razrastle.
(Prižigavni klinčki so smert perutnini). ^Novice za golobje in kokošje stvari" naznanjajo, da je nevarno hišnih smeti na dvorišče ali na gnoj metati, ampak le v gnojno jamo, kamor perutnina priti ne more, ker se v smeteh prav dostikrat tudi prižigavni klinčki dobe, od kletih perutnina rada fosforne glavice zoblje, po kterih naglo pogine.