Edini slovenski dnevnik v Zedinjenih državah. Velja za vse leto. •. $3.00 Ima 10.000 naročnikov GLAS List slovenskih delavcev 7 Ameriki. The only Slovenian daily In the United States :- Issued every day except Sundays and HolidaysW TBLZFOM PISARNE: 4687 CORTLANDT. Entered as Second-Ola«« Matter September 21, 1903, at the Post Office at New York, N. 7. under the Act of Congress of March 3. 1879. TELEFON PISARNE: 4687 CORTLANDT, NO. 156. — STEV. 156. NEW YORK, SATURDAY, JULY 5, 1913. — SOBOTA, 5. JULIJA, 1913. VOLUME XXL — LETNIK XXL Srbi prodirajo v bolgarsko ozemlje. Rumunska pripravljena na vojno. kralj peter je odpotova l v skoplje. grki so zavzeli nigrito. silne izgube bolgarov. boji pri ko- Cani. bolgarski kabinet je odstopil, proklamaci ja na gr&ko ljudstvo. bo lgari masakrirajo. smrt / v reki vardar. prvi tran sport bolgarskih jetnikov. francija in druge velevlasti. POZORIŠČE BRATOMOR NE VOJNE NA BALKANU. THE KIHG -o- Sclun, Maeedoniia, 4. julija. — De*eta gr>ka divizij« ji- odšla v (■eogeli. Kralj Konstanti« je s svojim štabom dospel v glavni vojni stan. London, Anglija. 4. julija. — Doka/, da s»* vrše |n> Makedoniji vroči boji. je ta, da prihaja v balkanska glavna mesta vedno vee ranjrneev. Ker m« ni prišlo i/ Sofiji1 nobenega uradnega poročila, se še ne ds natančno dognati, kaka situarija je pravzaprav na Halkanu. Vojna še ni napovedana, in bolgarski poslanih je še vedno v Atenah. Ministrski predsednik Veuiee-lo* je danes naznanil, da so Grki zmagali pri Kil kisu in zaplenili (jO topov. Sclun, Maeedouija, 4. julija. — Bitka pri Kilkisu, ki je trajala ve«"- dni, se je končala danes ob desetih. Boigari so popolnoma po-toleeni, mesto gori. vjeli 200 srbskih east-nikov in zaplenili preeej orožja. Buk&reit, Rumunska. 4. jtdija. ('rodno glasilo je priobčilo kra-lji\i ukaz, ki zapoveduje mobilizacijo eele rurnunske armade. Dunaj, Avstrija. 4. julija. — Poročnik Herrainigilde Wagner, vojni poročevalec " Keiehspost-a * je brzojavil. da so Bolgari stra-hovito pobili Srbe v bližini Soluna. Bolgari marširajo proti Ku-uiunovti in srbski meji. Med Srbi in Bolgari se vrši že d\a dni boj za višino Velanina. preko katere pelje pot v Sofijo. v Petro gradu se ne bo Boltr* demi Ml vel bo ini nad a riti i Dt i u i trie' Jin r era su. o ministrstvo je poda-. . ure se je vračala s kočijo proti domu družina Goste! lo iz vasice Hellerton, kjei1 je splošnega miru narodnega, v družbi še dveh prijateljev obhajala praznik 4. julija. Na vozu so bili 54-letua Jennie Ccstello, njena 10-letna hčerka Katarina in 3-letni Edwin Ka- j voul na poldrog; med tem časom ne; vsi iz Philadelphije; za eno j 80 I)a zagrmeh z bližnjega hriba sta se peljala tudi na tem vozu toPovi m- baterije. Iz vsakega 50-1 etni James Gillick in James toPa bll° oddanih po 38 strelov Hannigan. Dosjievši na glavno j v znamenje oficijelnega zakljuc-križišče pri vasi Shelly, je zadel Siavnosl veteranov sijajno zaključena. Ko je predsednik Wilson končal svoj govor, so zagrmeli topovi mrtvim v pozdrav. g WILSONOV GOVOR. Trume veteranov se zopet razhajajo. Slavn ost bo ostala vsem v spominu. Gettysburg, Pa., 4. julija. — V naši zgodovini dosedaj najbolj impozantua slavnost je dosegla danes svoj višek, ko je počastil veterane predsednik Združenih držav. Woodrow Wilson. Točno ob 11. uri danes dopoldne, kakor napovedano, se je pripeljal Wilson s svojim spremstvom i/. Washingtona s posebnim vlakom. Na postati ga je pozdravil goveruer Tener in kongresnik Palmer 11a kar se je podal predsednik v častnem spremstvu v glavni šotor. Veteranom ni bilo nič kaj po volji ker se je mudil Wilson samo par ur med njimi; in celo njegov govor, dasiravno jedrnat je trajal le nekaj minut. Predsednik Wilson je slavil v prvi vrsti za domovino padle junake. tako tudi navzoče veterane ki so pred 50 leti postavili temelj napredka in blagostanja. Točno ob 12. uri opoldne je potegnil general Ligget velikansko zastavo pred glavnim šoto- v kočijo ravno prihajajoči brzo- kakih nemirov; radi tega je prepovedala nositi v sprevodu vse izzivajoče napise. Ljudstvo je še vedno zelo razburjeno, ker so oblasti tako strogo kaznovale delavskega voditelja Patrick Quinlana in socialističnega urednika Aleksandra Scotta. Padel raz streho. V zadnjih vročih nočeh je spal bl-letui Ross Campbell na strehi hiše štv. 4768. tretja Ave. Včeraj ponoči se je v spanju privalil na strešni rob in padel na cesto, kjer so ga našli popolnoma razbitega. doletne sinove. j teguili nesrečno Mrs. Jennie Co- 10-letni Frank, najstarejši sin, j stello izpod porušenega voza, je je bil priča, ko se je mati zgru- j držala krčevito stisnjenega svoje-dila mrtva na tla; vendar se mu j ga 11-letnega sina; vse žrtve so je pa še pravočasno posrečilo, da . grozno razmesarjene, je zbežal venkaj in posvaril svoje , Nesreča je bila neizogibna in tri bratce pred razjarjeneim oče- Ua strani izletnikov, ker niso da-tom. Skrili so se vsi še pravočasno jali pozornosti piščalki in zvonu na bližnjem podu. j prihajajočega vlaka. Po storjenem činu se je podal; Nelson nedaleč od hiše na polje, Trda glava Kansas City, 4. julija. — Pri streljanju je nekdo ponesreči u-strelil v Georga Werna, toda krogla se je odbila od njegove glave, ne da bi mu prizadela kake praske. Krasni in brzl parnikl (Avstro-American proge) MARTHA WASHINGTON odplaje ▼ sobot« dne 26. julija Kaiser Franz Josef I odpluje v sredo doe 30. julija i i vožnja do Trata samo 13 dni. do Trata aH Reko -listkov: do do Ljubljano -do Zagroba - - $37.00 $38.18 $38.08 -----kabine (oddelek med IL la UL rundom)_ 00 rmi ■» odrulo, n otroke polovic*. Ta oddelek Tshji jo llotke Je debit! prt FR. 6AKSER, 88 Oortlendt »t., Now York. Smrtonosni padec. Johannirthal, Nemčija, 4. julija. — Pri poskusnih pbletih sta se zadela visoko v zraku dva zrakoplova, kaj- je imelo hude posledice. Iz višine 60 čevljev sta padla na tla letalee Hollscker in stotnik Friedel in obležala na mestu mrtva. Aeroplana sta zelo poškodovana. kjer si je končal tudi s puško svoje življenje. Praznovanje 4 .julija. Uprava mesta New York se tru-1 di že vee let za povsem varno in I zdravo praznovanje 4. julija. Tako se je vršilo včeraj slavlje pro-glašenja neodvisnosti v največjo zadovoljnost tozadevnega pripravljalnega odbora. Do smrti se ni pri slavnosntem streljanju nihče ponesrečil pač je pa bilo pri tem ranjenih 33 oseb; predlanskim pa 85; požarov je bilo včeraj v mestu in okoliei 80; žal pa, da je u-tonilo na raznih izletih v okolici mesta enajst oseb. Ker je bilo streljanje in spuščanje raket strogo zabranjeno, se je zbiralo ljudstvo po raznih razsvetljenih parkih in drugih javnih prostorih kjer je svirala godba lepe ameriške domoljubne komade. Posar. Petrograd, Rusija, 4. julija. — V vasi Adranovka, okraj Alatir, je izbruhnil požar in uničil vsa poslopja. Kot poročajo, je našlo v plamenih 145 ljudi smrt. Podrobnosti niso. znane. ZA SAJCO 1 DOLAR DOBI-VATE "GLAS NARODA" SKO U 4 KH8BCB VSAK DAM. Predsednik Wilson v New Yorku. Snoči ob 6. uri je dospel v New York predsednik Wilson vračaje se z gettysburske slavnosti. Ker je bila popoldanska vožnja z vlakom izredno naporna, je naprosil Wilson vlakovodjo naj vozi kolikor mogoče hitro. Tako je dirjal predsednikov vlak z 70 milj brzine na iiro. Predsednik Wilson se je odpeljal ponoči v Cornish, N. H., kjer Iz Avstro-Ogrske. Dunaj, Avstrija, 4. julija. — Avstrijska vlada bo ščitila bolgarske prebivalce na Grškem. ' # * * . Zunanji minister grof Berch-told je bil brzojavno odpoklican v Išl, kjer bo poročal cesarju o položaju na Balkanu. • * * Aretirali so nekega ruskega popa, ki je bil baje v zvezi špio- nom Jandričem. * * # Čestinšestdesetletni vojvoda Lu-dvig Sal vat or je težko obolel. Zdravniki pravijo, da ni nobenega upanja več. . * o • Več deželnih poslancev je poslalo vladi protest proti nameravanemu komisarju, ki bi upravljal češko kraljevino. • e • V Pragi je umrl rektor nemške univerze Robert Lendlmayr vitez pl. Deudenfeld. ka velike slavnosti. Kakor bi trenil, je nastal zateni v celem Get-tysburgu 5 minut trajajoči molk. Vsi veterani, stalno vojaštvo in civilni gosti so zrli mirno in stoje na visoko zastavo, visečo na pol-drogu; to je veljalo v poeast in zadnji pozdrav tisočerim in tisočerim junakom, padlim za domovino pred 50 leti. Ko se je proti veeru malo stemnilo, se je spuščalo na bližnjem' hribu krasne rakete in umetalen' ogenj visoko v zrak, med tem ko so sivolasi veterani v trumah za-^ puščali svoje šotore in se pomi- j kali proti kolodvoru Vsakemu | vdeležencu bo ostala ta 50-letni-ca gotovo v neizbrisnem spominu do smrti. Situacija v Mehiki, Chihuahua ogrožena. Ustaši širijo smrt in razdejanje potom dinamita. Prebivalstvo silno prestrašeno. NAPAD NA MESTO. Obleganje se je že pričelo ter je mesto polnoma obkoljeno. Pomanjkanje živeža. Msjico Ciudad, Mehiko. 4. julija. — I'stasi se nahajajo v neposredni bližini mesta ter rušijo potom dinamita vse, kar ima kaj vrednosti. Vsako uro se pričakuje naskoka na Chihuahuo,, katero je obkoljeno in oblegano od 2500 nstašev. Ustaja v Mehiki se bliža rapidno zelo resnemu stadiju, kar so priznali eelo oficijelui krogi. l7staši so razdejali električne naprave pri Coutreras, šestnajst milj južno od Mejico Ciudad. Vsled tega je prenehalo obratovanje v štirih velikih tkalnicah. Polkovniku Maasu se je posrečilo priti s svojimi vojaškimi vlaki od juga proti Saltillo, ker je bila popravljena proga med onim mestom in San Louis Potosi. Konstitucijonalisti pred Chihuahuo stoje pod poveljstvom Manuela Chao, Maclovio Herrera. Trinidad Rodrigez in Augustina, Labansat. Federalne čete broje kakih 4000 mož ter so dobro preskrbljene z vsem potrebnim. V okojici mesta se je vršilo že več spppadov. Med civilnim, prebivalstvom primanjkuje živeža ter vlada strašno razburjenje. Od juga se ne pričakuje nikake pomoči ter je mesto Chihuahua, ki ima 35.000 prebivalcev, popolnoma o-saiuljeno. Washington, D. C., 4. julija. — Najbrž na nasvet državnega de-partmenta se je podal poslanik Združenih držav v Mehiki. Henry Lane Wilson v Vera Cruz, da se izgone srečanju s predsednikom Huerta. ki se je bil udeležil slavnosti ameriške kolonije povodom včerajšnjega praznovanja 4. julija. Ta afera je zelo pomenljiva, ker je bilo v prejšnih letih pri tej slavnosti vedno zastopano poslaništvo Združenih držav. Ker pa vlada v Washingtonu ni hotela priznati vlado. Huerte, je smatral poslanik Wilson, za najboljše, da se ne udeleži slavnosti ter se poda v Vera Cruz, kjer je zasidrano brodovje Združenih držav. Banditi z dinamitom. Memphis, Tenu., 4. julija. — Štirje maskirani banditi so z revolverji v rokah prisilili strojevodjo, kurjača in poštnega uradniška, da so ostali mirni, dočim so banditi izplenili blagajno ter nato ušli. Roparjem se je tudi posrečilo odpreti par poštnih vreč, v katerih so bila večinoma registrirana pisma. Oddelek konstab-lerjev je takoj pričel zasledovati roparje, vendar jih dosedaj niso prijeli. Drzni čin je bil izvršen na vse zgodaj zjutraj v bližini Batesville, Miss. Potnikov banditi niso zasledovali, ker so hoteli edi-nole oropati poštni voz. Blagajno so razstrelili z dinamitom. Governer Sulzer. Albany, N. Y., 4. julija. — Governer Suzer se je danes vrnil preko Binghamton od slavnosti v Gettysburgu. Spremljala ga je žena in njegov vojaški tajnik. Denarje v staro domovino Histerično drevo. Riverside, Cal., 4. julija. Bra-ziljski državnik dr. Lauro Mul-ler je prispel danes sem in si bo ogledal prvo oranžno drevo, ki je bilo zasajeno v Ameriki leta 1875. Importirali so ga iz Bahie biva njegova družina na počitni- j v Braziliji. Drevo še prav obilno cah; v Washington se povrne črez, rodi. Dr. Muller opotuje od tukaj ' 17 gostiln zaprli. Chicago, 111., 4. julija. — Major Harrison je zavkazal zapreti na južni strani mesta 17 gostiln, kjer so se zbirali kvartopirci in preeej sumljive eksistenee. pottjssfcoi ' K. $ K. * 1.10 130.. . 26.60 10____ 2.15 140.. . 28.65 15.... 3.15 150.. . 30.70 ao.... 4.20 160.. . 32.75 25.... 6.20 170.. . 34.80 30.... 6.25 180.. . 36 86 35.... 7.25 190.. .. 38.90 40.... 8.30 200.. .. 40.90 45.... 9 90 250.. .. 51,15 50.... 10.30 800.. .. 61.35 55____ 11.35 850.. .. 71.60 60.... 12.35 400.. .. 81.80 65.... 13.40 450,. . 92.00 70.... 14.40 BOO.. .. 102.25 75.... 16.45 600.. .. 122.70 80.... 16.45 70S.. .. 143.15 85.... 17.45 800.. .. 163.60 90.... 18.45 900.. .. 184,00 100____ 20.45 1000.. .. 204.5« 1U).... 22.50 2000.. .. 407.00 120.... 24.55 6000.. ..1017.00 Cena vožnja. Parnik od Anstro-Amerieam* pro*« . ALICE odpluje dn» 9. julija 1913. Vožnja stane is New Yorka do s Trsta im reke $34.00 Ljubljane 85.18 Zagreba 35.08 Vožnje listke je dobiti pil 4 dni. Arizono. tt Corttoit fe. Nnc Xork Bfe Pottarina je všteta pri teh sto« t ah. Doma se asksiieee trote is. plačujejo popolnoma* brez vixarji odbitka. Naše denarne poftjatre rasp* fclja na zadnje poite a. k. pofttn« hramlni&ti urad na Dnnajn t najkrajšem Sam. Denarje nam podati |e nsfrit-ličneje do $60.06 t gotovimi t priporočenem ali registriranem pis-mu, veij« zneske pa po Postal Honey Order ali p« po New York Bank Draft 82 Cfartlaadt fe, New Xtufc H, X. GLAS NARODA, 5. JULIJA, 1913. "GLAS NARODA" * (Slovenic Daily.) Owned and published by the Slovenic Publishing Co. (a corporation.) FRANK SAKSER, President. JANKO PLEŠKO, Secretary. LOUIS BENEDIK, Treasurer. Place of Business of the corporation and addresses of above officers : 82 Cortlandt Street, Borough of Manhattan, New York City, N. Y. Za celo leto velja list za Ameriko in Canado........................$3.00 1.50 4.00 2.00 4.50 2.55 1.70 E>1 leta____________________ to za mesto New York..... g>l leta za mesto New York vropo za vse leto........ " pol leta.......... " četrtleta......... ( "GLAS NARODA" izhaja vsak dan »zvzemši nedelj in praznikov. "GLAS NARODA" ("Voice of the People") issued every day except Sundays and Holidays. _Subscription yearly $3.00. * AdvartUemetit i on agreement Dopisi brez podpisa in osobnosti se ne ' pnobčujejo. Denar naj se blagovoli pošiljati po — Money Order. Pri spremembi kraja naročnikov prosimo, da se nam tudi prejinje bivališče naznani, da hitreje _najdemo naslovnika. Dopisom in pošiljatvam naredite ta naslov: "GLAS NARODA" S2 Cortlandt St., New York City. Telefon 4687 Cortlandt. _ associates^ SflDBiUBCT Koncem tedna. V predzadnji številki se je zaletel " Amerikanski Slovence" najprvo v Mr. Pogorelca ter ga označil kot lažnjivca in obreko-valca. Možu sicer ni treba zagovoru od naše strani, a pribiti hočemo par faktov, ki bodo pokazali, kako hit ro so jolietski gospodje s tako grdimi psovkami pri roki. 4 * * . Mr. Pogorelee je pisal v dotič-liem dopisu, da so mu pravili drugi ljudje, kaj je bil govoril ribniški kaplan Rakovee na priž-niei. Ali je morda potem on laž-njivec in obrekovalec, ako poroča in piše o tem, kar je bil slišal od drugih ljudi? Laže oni, ki ve-doma govori neresnico, ne pa oni, ki piše o kaki stvari, o kateri se pozneje izve, da je bila neresnična. To je gospodom v Jolietu dobro znano, a mislijo si: porabi vsako priliko, vsako senco prilike, da lopneš po človeku, katerega imaš v želodcu! * * * In potem si je privoščil "Amerikanski Slovenec" tudi urednika 44 lila s Naroda". Na stvarna, nepristranska izvajanja, porojena iz ljubezni in pisana v obrambo trpečega slovenskega naroda v Ameriki, odgovarja z budalost-mi, katerih bi se sramovalo vsako otroče. Krvavo potrebni resnega misij o na bi bili v prvi vrsli nekateri posvečeni gospodje, ki se zaletavajo po listih v ljudi, s katerimi so bili morda prišli osebno v konflikt. Seveda, od praktičnega izvrševanja tega. kar uči krščanska vera, smo tako oddaljeni kot zemlja od solnca. * * * Skozi liberalno-pobarvane očali ljubljanskega "Slovenskega Naroda" mi ne gledamo, ker se nam v dno «rca gnusi starokraj-ska strankarska razprtija. Skušamo — zapomnite si! — skušamo biti objektivni v vsakem ozi-ru ter bi svetovali "Amerikan-skemu Slovencu", naj stori isto-tako. Absolutna objektivnost pa je nemogoča ter je le stremiti za tem, da se ji »"-lovek kolikor mogoče približa. Gospodje v Jolietu pa rijejo ravno v nasprotno »tras. O zadnjem odstavku "drobtinic (reetius odpadkov) pa niti ne govorimo. Vemo pa, da eksi-stira še neka druga "firma", ki ae peča a tem "businessom" Iz poročila razvidimo, da pijejo Američani (Tako tudi Neame-ričani. Opomba stavea.) najrajše žlahtno ječmenovo kapljico ali pivo. kajti tekom 12 mesecev se je povžilo sirom Združenih držav nič manj kot 64.500,000 sodčkov piva; to število prekaša število predzadnjega fiskalnega leta za milijon sodčkov. Viške in raznovrstnega žganja se je spilo zadnjih 12 mesecev j takih ljudi 143,300 000 galon ali za 7 in pol j mn0g0 gel postaviti nanje. Bilo mu je že petdeset let; o njegovem prej-šnem življenju ni vedel nikdo ni- K uradnikovim so prihajali o- četje in matere obeh dijakov, vedno obloženi z darovi, tu in tam milijonov galon več kot predzadnje leto. Značilne bodo tudi številke konsumiranih sinodk in kvantiteta tobaka v letu 1912—1913. Nič manj kot 7.707,000,000 smodk in 14.012,000,000 cigaret se je pognalo z dimom v zrak. Rekord je dosegel v tem letu za 217 milijonov več smodk in 2,790,000,000 cigaret. Tobaka v pipah se je pokadilo 403.200,000 funtov ali za 9 milijonov 400,000 funtov več kot prejšnje leto; tobaka nosljanca pa 33,200,000 funtov, za 3 milijone funtov več kot leta 1912. In pri vsem tem se je na veliko začudenje v tem času skrčilo število gostiln za 18,000, kajti dne 30. junija 1913 je bilo vladno izdanih gostilniških koncesij samo 450,000; to po raznih krajih Združenih držav. Skupni dohodki užitninskega davka na opojne pijače, tobak, razkošne predmete, davek na korporaeije in tvorniee oleomar-garina so znašali $344,426.884. Ta davek prekaša davek z leta 1912 za $21,900,000. česar. Pravili so sicer, da je bil J starejša dama. gospejina prijate-baje stotnik pri topništvu, drugi, ljica, včasih kak čestilec gospo-so ga smatrali za gozdarja, tretji i dienc, ki mu je- pa naglo sledil so zopet trdili, da je bil kapitan ; drugi. Urban jih je pomnil že neke trgovske ladje, toda baš tej precej... razne verzije so se izključevale J Dan na dan je proti deveti uri medsebojno. Zdelo se je, da sploh vxprhutala jalita golobov in leni imel prejšnega življenja — tala v velikih spiralah po zraku. je v velikih mestih 0e je svetilo solnce, so se jim lesketale peruti in prsa kot posre-(iotovo je, da se je preselil v j brena. Urban jih je imel seštete, svoje tedanje stanovanje v ozki. | bilo jih je'dvajset. Poznal je vsa-šumni uliei Starega mesta že' davno. Gotovo je, da je bil precej bogat, kajti imel je dve sobi v drugem nadstropju z okni na u-lit-o: razen tega se spominjajo kega posameznega, opazil takoj, če je bil le en manj in katerega da ni. Proti deseti uri se je spirala njihovega poleta polagoma nižala in ožila, dokler niso konč- Ijudje ljudje še izza njegove pri-! no izginili. selitve na krasno zglajeno pohištvo. prelepe slike, veliko uro, sijajna zrcala in te in druge drage Na strehi nasprotne hiše je čvrčalo vsako jutro par vrabcev. Spomladi in poleti so bili še do- stvari, ki so jih prinašali v nje-j volj čisti in so se veselo prega-govo stanovanje. I njali po slemenu, v zimskih me- Urbana so prenesli tedaj na-,'secih pa so. posedali nepremično vzgor v velikem, z zelenim bar- po dimnikih, umazani, počrneli, žunom prevlečenem in na nogah i in njih enolično cvrčanje je zve-z belimi kolesci opremljenem na- nelo kot obupna melodija bede. slanjaču. / Enkrat na dan se je priplazil Tudi se spominjajo ljudje, da čez streho črn maček. Šel je in se je dal včasih ob lepih solnčna-ise pri tem oziral s svojimi srna- Dopisi. Jcliet, 111. — Do sredi junija je bilo lepo hladno, sedaj je pa pritisnila taka vročina, da se je že marsikedo zgrudil in tudi u-mrlo je nekaj drugorodcev. Star pregovor pravi, da nesreča nikdar ne počiva. Dne 25. junija zjutraj je šel rojak Josip Grčar pomagat k zidavi neke hiše. Ko je zabijal žeblje v steno, se je deska, na kateri je stal, zvrnila in on je padel na drugo pokoncu stoječo desko. Pripeljali so ga v bolnišnico, kjer je 26- junija u-mrl, previden s"*sv. zakramenti. Pokojnik je bil tih, miren in povsod priljubljen, kar je pričala o-bila udeležba pri njegovem pogrebu. Doma je bil iz Št. Ruper-ta na Dolenjskem, kjer zapušča bata učitelja in eno sestro; tu pa zapušča ženo, troje nedoraslih o-trok, očeta, dva brata in dve sestri. Sorodnikom naše iskreno sožalje. Dragi Jožef, bodi ti lahka svobodna žemljica! Lep pozdrav! — M. R. Nashwank, Minn. — Tu nas je nekoliko Slovencev, bratov Hrvatov in Črnogorcev, ki se ukvarjajo po rudokopih; nekaj nas je tukaj v rudotopilnici. Dela se povsod s polno paro. Sedaj je nastala taka toplota, da ne ve člo vek, kaj bi naredil. Trajala bode par mesecev, potem bo pa zopet zima, da ga ji ne bo para. Pozdrav v se in rojakom! — Martin Pešel. Hromeč. Češki spisal I. S. Machar. Preložil Arnošt Brilej. Značilne številke. Prav te dni je izdal vladni u-žitninaki urad v Washingtonu zanimivo celoletno poročilo o splošni \ porabi alkoholnih pijač in tobaka, kar ga je povžilo ameriško ljudstvo od 30. junija 1912 do 30. junija 1913. V tem fiskalnem letu amo dosegli letos rekord. Se nikdar preje ni prejela zvezna vlada toliko nžitninskega davka na gorioznačene predmete kakor v tem času. Cesto ne moremo razumeti, kaj da tega ali onega človeka še priklepa na življenje. Tako tudi pri onem nebogljeneu, o katerem- hočem pripovedovati. Bolezen mu je zapirala ves svet, ni imel niti prijateljev niti sorodnikov, njegovo življenje je bilo tako enolično in neveselo, da bi je bil vsakdo lrugi na njegovem mestu že davno vrgel od sebe — a ta človek je živel rad in bil zadovoljen. Tako iivotarjenje je uganka — toda tudi ta ima svojo rešitev. Če namreč življenje takega človeka opazujemo pobližje, vidimo, da vse njegovo hrepenenje, vse njegove želje in nagnjenja teže h gotovim stvarem, ki se nam ostalim zde malenkostne, da, smešne, s katerimi pa je njegovo življenje neločljivo združeno. Morda baš zato, ker mu sicer svet ne nudi ničesar. Vzemite mu te malenkostne, smešne predmete — in vzeli ste mu življenje... Toda prehiteli smo svojo povest. * Dotični človek se je imenoval Urban. Neozdravljiv revmatizem mu je sključil noge tako, da se ni mo- tih dnevih prenesti doli in voziti po praških ulicah, toda to je kmalu prenehalo. Kakor da bi bil odmrl celemu svetu; kdor je govoril o njem, ga je pomiloval. Urban pa bi bil takrat morda ne zamenjal svojega življenja za življenje kogarkoli od onih, ki so ga poniilovali. Bil je zadovoljen, da, srečen. " " i. Zjutraj je prihajala k njemu služkinja s svojim možem. Dvignila sta ga s postelje, o-blekla in ga posadila v zeleni naslanjač. Dala sta mu roko eno izmed bergelj, s katerima se j«-podpiral nekdaj, ko nogi še nista bili popolnoma hromi. Sede v naslanjaču, se je upiral z bergljo ob tla, se odganjal in se na ta način vozil po sobi. Pozajutrkoval jjj, služkinja je pospravila in odšla. Tedaj pa se je on prepeljal k ofenu. Modrikast dim smodke se je vil okrog glave, hromeč pa se je oziral ven in udobno poineži-kaval z očmi. Videl je, skrit za rožami na o,kuttr iiclo vrsto oken naspcotai'' hiše, videl je celo s porujavelo opeko krito streho, nad katero se je spenjal vitki vrh visokega topola od nekod z vrta. Če je bil dan jasen: je padala na nasprotno stran polna solnčna svetloba. In predmeti in življenje, ki g:i je videl z okna, so mu postali cel svet. Nikoli se ni spominjal svoje preteklosti, svojega zgubljenega zdravja, ni mislil na obupno bodočnost, na mučno sedanjost, le opazoval je in se zabaval. Na nasprotni strani sta stanovali dve rodbini. Na desnem krilu sta se nedavno priselila dva novoporočenca. Sodil je to po njihovem nežnem občevanju. Zrla sta skozi okno, se pritiskala drug k drugemu, on jo je objemal krog pasu, šepetala sta in se smejala. Bila sta ustvarjena drug za drugega. On je imel lase črne kot gavran, temne, žalostne oči, zagorelo lice, ona je bila pla-volaska, vitka, čudokrasnih oči in se smejala neprestano. On je odhajal proti deveti uri. prihajal opoldne, odhajal ob treh in se vračal zopet ob petih ; tedaj sta zaprla okna, odhajala sta najbr-že na sprehod. Urban je opazoval mlado ženo, kadar je bila sama; čitala je, postajala pred zrcalom pri zidu, si urejala plave lase. stekla v kuhinjo, proti poldnevu pa je nestrpno pogledavala na uro. Poznal je vse njene toilete, najbolj mu je ugajala v rdečem životku in črnem krilu... Na levi strani je stanovala rodbina nekega uradnika. Bil je to starejši mož, ki sta mu vedno ob pol osmih oblačili stara, život-na gospa in služkinja bodisi zimsko suknjo, bodisi svršnik, nakar si je on posadil obnošen klobuk na plešasto glavo in odšel. Imeli so hčerko, dolgo, suho blondinko, ki je liubila obleke s kričavimi, neharmoničnimi barvami in igrala glasovir — same sentimentalne nemške skladbe. Leto za letom so imeli na stanovanju po dva dijaka, ki sta stanovala v najlepši sobi na levi strani. Odhajala sta s knjigami ob tri četrt na osem. Včasih so prihajali k obema rodbinama obiski. Urban jih je opazoval in domneval, v kakšnem razmerju so pač napram gostiteljem. K mladi gospe je prihajala neka velika devojka, brineta ma-jestetiene postave — oeividno prijateljica. Posedali sta pri oknu, pripovedovali in se smejali... ragdnimi očmi in previdno dvigal in polagal svoji šapi na strešno opeko. Kadar je zagledal vrabce, se je ustavil in jih pozo-roval napeto, vrabci so odleteli z vriščem in maček se je zopet počasi odplazil skozi podstrešno okno. Hromeč je sleherni dan ' Podpredsednik: JOSEF PETERNEL, Box 9S Wlllock, P*. i' ' JL tajnik: IVAN TELBAN, Box 707, Forest City, Pa. II tajnik: JOHN OSOL.IN, Boa 492. Forest City. M * J 1 Blagajnik: MARTIN MUHI C, Box SS7. Forest City, fa * ' »--. NADZORNIKI: Pr«wls«"1nik nadzornega odbora: KAROL KALAlt, Box M7, Forest City, F*t I. nadaornlk: lf:NAC PODVASN1K, 4734 Hatfield St-. Plttsbur*. Pa. H. nadzornik: FRANK SUNK. 60 M1U St.. Luiern«. Pa. UL nadaornlk: ALOJZ TAVČAR, 29» Cor. N. — Srd St., Boak Bprlaoa. POROTNI IN PRIZIVNI ODBOR: Predaedntk- porot, odbora: PAUL OBREGAR, Box «•«. WW. IB* L porotnik: MARTIN OBER2AN. Box SI, Mineral, Kan*. H. porotnik: ANDREJ SLAK,, 7711 Isaler St., Clsvelaa*. O MB. « VRHOVNI ZDRAVNIKI Dr. J. M. 8ELI£>KAR. «117 81. Clair Ave., CUvelaaC Okla« Dopisi aaj se poftiljajo I. iajnlku IVAN TBLBAN. P. O. City, Fa. Drultveno glaaUo Js "OLAB NARODA". Ttt * »ara« DELEGATI DRUŠTVA SV. BARBARE, kteri so bili izvoljeni meseca junija za na konvencijo v Pittsburg. Ste v postaje: 1. v Porast City. Pa., John Tornič in Andrej O razen oba Forest City, Pa. 3. v Moon Run, Viktor liutija. P>ox 271, Moon Run, Pa. 7. v Lasalle. 111.. Mihael Kobal. 1026 Main Str.. L»asalle, 111. 8. v Johnstown. Pa., Ivan Tegelj. 111.5 Wirginia Ave.. John- stown, Pa. 13. v East Mineral, Kan., John Kastelic, Box r>6. Mineral, Kan s. i 14. v Balton, Ala., Joe F. Kren. Box 33. Piper, Ala. 16. v AVilloek. Pa., Ixivrene Dolenc, Willoek. Pa. 17. v Broughton, Pa., Pavel Fort una, Anton Demšar. Brough ton, Pa. 15. v Fleming, Kans., Martin Štefančie, R. R. No. 2, Pitts- burg, Kans. 19. v Bridgeport, O., Anton Hočevar, R. F. D. No. 2, Box 11% Bridgeport. O. 20. v CIaridge, Pa., Anton Reeher, CIaridge, Pa. 21 v Little Falls, N. Y., Frank Boštuar, Diamond Str., Little Falls, N. Y. 22. v Imperial. Pa.. John Pirih, Box 302. Imperial, Pa. 23. v Springfield, 111., 1010 E. So. (jranil Ave.. Springfield. III. 26. v Collin wood. O., Matija KasU-Iic, 15924 Saranae Rd., Collinwood, O. 27. v Yale, Kans.. Alojz Cvetko. Vale, Kans. 29. v Roe k Springs, Wvo., 229 H. 3rd Sir., Kock Springs, \Vyo. 32. v Braddoek, Pa:. Jernej Zagon*, 36 Rige Ave., Braddock, Pa. .'{4. v Vandling, Pa., Alojz Zaverl, Vandling, Pa. . 37. v Iva d ley. Kan., Matevž Birk, R. R. No. 1. 1 Donkirk. Pittsburg, Kans. 39. v Clarkswille. Pa.. Jurij Pervie, Box II. Universal, Pa. 41. v Mulberv, Kans., Martin Sinolenik Breezy J-Iil. Sta., Box 61. Mulberv. Kans. 42. v Winterquarters, I'tah, Louis Blažit*, Box 102, Winter- quarters, I "tali. 44. v Franklin. Ivans.. Anton Selnk, Box 56, Franklin, Kans. 46. v Pens. Sta., Pa., Andrej Sirk, 617 Chesnuth Str., Jean-net te, Pa. 49. v East Palestine. O.? Box -i74 East Palestine, <). 50. v Burdine, Pa.. John Tauear. Box 82, Burdin«\ Pa. 51. v Skidmore, Kans.. Valentin PI a tisa, R. F. I>., No. Box 221 Columbus, Kans. 54. v Greensburg, Pa., Josef Novak, Box 623, Greensburg, Pa. 61. v Grayslanding, Pa., Jakob Zupančič, Box 44, Coliersmit, Pa. 72. v Hostetter. Pa., Vincenc Vale/.. Box 16, Lojalhonna, Pa. 76. v Detroit, Miqli., Mihael Klobčič, 70 Buenawesta, E. De- troit, Mich. 77. v New Alexandria. Pa., Anton Bernad, Box 114, New Alexandria, Pa. 79. v Leadville, Colo. John Fajdiga, 404 Cliesnut Str.. Lead-ville, Colo. Ti delegatje so prijavljeni, ki so bili izvoljeni v mesecu ju- J niju: nekatere postaje bodejo št izvolile delegate v mesecu juliju, katere potem objavim. Z sobratskim pozdravom IVAN TELBAN. sedaj bodo zaprte od 7. do 21. julija. Velike tvorniee v Lawrence pa bodo zaprte od 14. pa do 28. julija. V teh je bilo v. zadnjem času zaposlenih le 20 do 25 od-odstotkov ljudi, tako da ima sedaj kakih 15.000 tkalcev neprostovoljne počitnice. POZOR, GOZDARJI! Potrebujemo delavce za dela drva. Plača je od klaftre $1.3 na •'treki" $35 na mesec, za n kladati drva pa $40 in hrana, jeseni bodemo potrebovali j mnogo delavcev za rezati logs Natančneje se poizve pri: Rudolf Debeljak, Box 1. Glidden, W Prisilne počitnice za tkalce. Boston, Mass., 2. julija. American Wollen Co. namerava radi slabega trga zapreti za 14 dni svoje tvorniee. Navadno so se zaprle tvorniee šele v septembru, a W Trgovec ■ slatnino "M M. POGORELO 29 E. Madison St. — Room 1112. Chicago, 111. Opomba: Pazite na oglas ▼ so botnih številkah. Kje je moj mož JANEZ VENE ? Dne 2. junija je neznane kam izginil ter denar in vse vrednosti s seboj odnesel, mene je pa zapustil v bolnem stanju s tremi otročički brez vseh sredstev. Kakor sem čula, živi v Indianapolis, Ind., v divjem zakonu. Prosim cenjene rojake, da mi naznnaijo njegov naslov, najbolje pa je, če se sam javi. — Mrs. Josephine Vene, Box 195, Ziegler, 111. (3-8—7) NAZNANILO. Tem potom naznanjam vsem prijateljem in znancem, da je ne mila smrt pretrgala nit življenj« MARTINU PEŠELU, rojenemu v Zagozdacu pri Sta rem trgu. Star je bil 64 let in za pušča pet otrok. Peter in Josij bivata v Brooklynu, N. Y.. Mar tin, Marko in Marija so pa tukaj Ranjkemu bodi ohranjen trajei spomin in večna luč naj mu sve ti. N. v m. p.! Nashwank, Minn., dne 1. ju lija 1913. Martin Pešel, žalujoči siiv: i T um-** Romanca o izgubljeni. 111 včasih knjigo profilo-(.> spominov, in se vzra-lilej, iz davno odbeglih rejo nasproti slike tako krasne, da jih ne hi dal n v o kraljevsko. Odprem porainov drugikrat, in i mi sr«-e, da bi zakrit zaplakaI ... I sem v vlak. za nekadilce, prosim." iu- t»:kuj, v drugega. Pr- llte dl kri ne k;i mimo in sem pogledal c v njega. .Mlada dama • ■ si debi ob oknu; zrla je sem i a Lodnik. Srečala sta se pogle-la, postal s«-m za hip, vzdrhtelo m j«- sree, v dušo mi je zavelo iiehko in toplo. Prišlo je nekod d dab "% i/, prošlosti, izza lepih domisliti se nisem mogel v n hipu, odkod je prišlo, je bilo. S. <1.-1 sem o oknu, zagledal sem >e na pokrajino. Hitela so mimo polja, bele hiše, drevesa, samevajo«';! na polju. Tja dalje so obrobljali polja, hripi, zasajeni z vino-gradi. Solnce je sijalo na polje; stalo je že nizko, sij njegov je bil /e zbrisan, toplota njegova lilad-na. Slu j,- na jesen, zato je bilo hladno solne«, hladen in otožen je bil ves kraj. Hladno je bilo polje, ki j«- stopal po njem kmetic za plugom molče in zamišljen, hladna c»-lo pesem, ki jo je pelo de-k let ce, p a so če na travniku. Bolj kakor uho je slišalo nežne, drhteče zvoke srce, zveneli so v njem še, ko že ni bilo videti več ob progi male, rdelične pastirice. Hladno je bilo v kupeju, jesen je bila i v njem. V sosednem ku-peju pa je sedela pomlad. Zavelo mi je v srce spet iz nekdanje cveto..- v i gred i, izza solnčnih mladostnih dni. In zadrhtelo mi je src.- v osamelosti in v hrepenenju in je zakričalo v bolesti po nekdanjih dneh. Vstiil sem in stopil na hodnik. Glej, stoji zunaj ob oknu! Ali je zazvenelo hrepenenje v njeno sree, ali je prijelo tudi njo za roko, za dušo, in ji ni dalo miru* Spet so se srečale oči. Glej, z vlažnim, nemirnim bleskom sijejo njene. V hrepenenju nam sijejo tako in ob lepih spominih, čudovitih tako, kakor bi bil sen, ker le sanje so lako čudovito krasne. Pravljica je, česar se je domislila duša in je zadrhtela v razkošni slasti in v pekoči boli, pravljica, ki jo je zamislila pestro živa domišljija vztočnega pesnika, živečega pred sto in sto leti, ob času čudežev. Krasna, čarna pravljica, a resnica je daleč, daleč je isti-nito življenje, in nič ne sije nanj ono žarko solnce iz pravljic, kvečjemu kak napol otemnel žarek pade na njega, a ogreti ga ne in ore. Zato je hladno istinito živ-l.b'uje, tako jesensko žalostno. je bil sen, a sanjal sera ga davno, pozabil sem že skoro na njega, a glej. danes mi je oživel nenadoma v spominu. Počakaj, k'j sem sanjal? Kdaj je bilo! Počakaj, pomislim... Naklonil sem se ob oknu in sem se zagledal na polje. A čutil sem, kako se vpira v me njen pogled. Hipoma je stopila za korak, za dva bliže. Začudil sem se ne malo. ko me je nagovorila po imenu^ Pogledal sem ji naravnost v oči in sem pozdravil nekoliko v zadregi. < )pr > ite, gospodična ..." "Ali ine res ne poznate več?" Zasmejala se je zvonko... Ah res, ni bil sen, bila je resnica, ni bila pravljica, bili so istina, oni nekdanji dnevi, ki so mi vstajali ravnokar v duši, a pravljično lepi so bih. Ob tem smehu sem se domislil hipoma onih mladih dni in one krasne trinajstletne deklice. A čudil sem se vendar še. Gospodična Silvija ?'' "Olejte, saj me poznate še. A kaj me motrite tako začudeno? Mendar niste mislili, da sem že mrtva ?" "Gotovo ne, gospodična. A da •e se ssideva kdaj, da se srečava danes, nisem pričakoval." "Ali vam ni ljubo?" Zasmejala se je spet, a iz nje-neg;, nasmeha je zvenelo poredno prepričanje, da mi je zelo ljubo. Sheen je bil ta smeh onemu, ko sem ji povedal kaj lepega in la-skavega, in me je pogledala z velikimi očmi, polnimi zadovoljstva m tople vdanosti, in se je nasmejala srečno in je menilo sladko: 44 Norček!" Sličen je bil a ni bil isti. Nekdanji je bil povsem odkrit, otroško vesel; smejalo se je sree iz globočine. Ta je bil pre-računjen, malone prežeč. Pomi- šljala je morda vsakikrat in je pazila pozorno, kako vpliva na area, ko pokaže krasne male zobe in zre z velikimi, še vedno lepimi očmi naravnost v oči in se nagiba blizu, da se čuti na lieih njen topli, skoro žgoči dih. V trenutku mi je prišla nelepa misel, da je vse na nji preraeunje-| no, ponarejeno umetno in z na-{ menom. Prišla mi je, vedi Bog, odkod in mi je legla na sree s težo, da bi najrajši odstopil od nje, bi zaprl vrata za seboj in bi zagrnil zaveso. Morda mi je opazila dvom in negotovost na lieih, v očeh: sklonila se je naglo bliže, mehke, tople prsi so se mi naslonile ob roko, zlasti kodri so se mi doteknili | lic, tople, vlažne oči so se pogrez-nile naravnost v moje — videl sem, da čakajo odgovora. 4'Nasprotno, zelo ljubo mi je. Dolgo se že nisva videla." "Dolgo ne, da! — A kaj stoji-va tukaj? Prisedite v moj kupe. j Se pogovoriva o nekdanjih dneh «di o čemurkoli hočete." Stopila je v kupe, nekoliko se j zibaje v bokih. V onih letih, ki j sva mislila na nje v tem hipu oba, j je bila šibka, a zdaj močna, sta-sita, velika. Bližala se'je štirin-dvajsetemu letu in je bila zelo lepa. Le ob očeh sem opazil komaj vidne gubice, prva znamenja bližajoče se jeseni. Eno, dve leti } — odeveti in se ospe. I Začudil sem se na tihem tem j gubicam. Zarisale so se prezgo-j da j v lepo lice. Spomnil sem se j malo laskavih novic, ki sem jih j slišal nekoč o njenem življenju. "Ce je nastopila res ono pot, ni čuda, da se bliža jesen naglo in pred časom." Naslonila se je v kot ob okno, j da je napol ležala. Izpod obleke | ji je gledal nagajivo majhni če-j veljček; kakor igraje je zibala j nogo sem in tja. . "Kam se peljete?" "Domov. Izstopil sem v Ptuju le za nekaj uric, da obiščem neko obitelj." "In k nam niste marali priti?" "Oprostite, ni bilo časa." Pogledala je skozi okno in je menila malomarno: "Morda je boljše, da niste prišli... Jaz sem bila doma dva dni. Peljem se nazaj v Pešto." "V Pešto? A kaj delate tam?" "Tako malo pri gledališču sem." Nasmehnila se je, a komaj vidno, ko je opazila moje začudenje. Menda bi smeljaj naj bil zanič-ljiv, a v resnici je bil polu gren-kosti. Prikrita bridkost, skoro gnev je zvenel tudi iz njenih besed. '' Kaj se čudite? Saj se spominjate, da sera sanjarila že mlado dekletce vedno o gledališču." '"A sanjariti o njem, in biti v službi pri njem, je dvoje." "Navsezadnje je vseeno. Vob-če je v življenju brez pomena, če je človek to ali ono." "A kaj pravijo starši?" "Kaj naj reko! Saj veste, daje naša hiša prokleta." Vzravnala se je. Na široko so se odprle trepalnice, privzdignile so se fino zaokrožene obrvi, zasvetilo se je, kakor če bukne izpod pepela nenadoma visok plamen. Z rokavico je udarila po oknu, da je zastokalo steklo. Kakor bi mi ne dovolila, da ugovarjam, ali kakor bi hotela Se bolj prepričati samo sebe, je pristavila glasneje in jezno: "Da, prokleta!" Dovolite, da pripomnim: To je krivo mnenje, če ne rečemo: i nezmisel." 'Ne prosite prav nič dovolje-I nja. Govorite odkrito, kakor ste ! govorili, ko ste bili mlad dijak, in sem bila jaz mala, neumna pu-nica." "Veseli me vaše dovoljenje." "Ah. kaj vas naj veseli! To je nezmisel! — A povejte mi. zakaj trdite, da je ono o prokleti hiši j nezmisel ?" "Ker prokletih hiš ni. Proklet-stvo si vstvarjemo le mi sami. V naših srcih je." Ugasnil je plamen v trenutku, zaprle so se trepalnice napol, kakor bi onemogle druga proti drugi, dolge črne obrvi so se strnile pod belim marmornatim čelom, v katero se je začrtala dolga, tanka guba. Ves sicer kasni obraz se mi je zazdel za hip nesimpatičen, malone starikav in izžit. Postalo mi je težko, ker sem jo ranil, da-si ne znamenom. A opravičeval se nisem, ker sem bil mnenja, da sem govoril resnico. "Dobro, pa recimo tako. Meni je vseeno ... A o sreči v naši hiši vendar ne morete govoriti Saj poznate naš usodo." "Poznam. A nekdaj je bila vendar sreča pri vas, vsaj v vašem srcu. Ko ste bili mala nedolžna deklica Silvi ja." Povesila je glavo in je naslonila lice k oknu. Zrla je nekaj časa nema na pokrajino, ki smo brzeli skozi njo, na vas. stoječo ob progi — mirna, idilična vasica z majhnimi hišieami, nizko cerkvieo na sredi in s pokopališčem krog in krog svetišča. Vse je skupaj v teh vaseh, življenje in smrt. In ker je vedno drugo ob drugem, ne čutijo srea tako zelo, ko se izlije prvo v drugo. Svet zase so te naše vasi s svojo majhno srečo in z majhnimi nezgodami, s ti^ j en jem, ki se ga komaj zaveda srce, ker ni poznalo nikoli velike sreče, ker ni čutilo nikoli hrepenenja po nedosegljivem blagru___Silvija je zrla ves čas nepremično na vas. Mala, polna usteca so ji drhtela. "V tem selu bi naj bila rojena, pa bi bila srečna. Ne poznala bi sveta in ne bi mi trebalo kruha iskati v tem svetu." Jezno je stresla z glavo, s čeveljčkom udarila ob tla. "Ah, kakšen svet je to, in kakšen kruh! Fej!" Resničen, odkrit stud je zvenel iz njenih besed. A še predno sem mogel izreči tajno misel in tiho željo, da bi ravno zaraditega naj ostala pri starših, je že nadaljevala s povsem drugim glasom: "Ali se še spominjate onega leta, ko ste stanovali pod gradom naproti nami" "Sopminjam se". "Gospa Končan, vaša ledanja gospodinja, je že mrtva." "Že nekaj let." "Ah, kako pretirano stroga je bila. Ni vas pustila iz oči. Bala se je za vas." "Prav, da se je bala in je bila stroga." "Seveda, zdaj govorite tako, a tedaj ste se jezili." Govorila je brezskrbno kakor otrok. Smejala se je veselo, oči so ji sevale, lice ji je žarelo. "Ali pomnite še, da sem se hotela učiti šivati pri nji, a me ni sprejela. Res, zelo se je bala za vas" "Bila je pametnejša nego midva." "Saj je bila stara sedemdeset let... In se spominjate še, da niste smeli več k oknu, ker je videla nekoč, da sta si dajala z Lojzko skozi okno z rokami poljube?" "To pa ni res, gospodična." "Ne? — Pa sta si koketirala." "Sa je bila gospodična Lojzka šele dvanajst let." "A kaj za to! Ali ste bili vi starec?" "Zelo neumen sem bil." Na lice ji je legla senca, v o-čeh ji je zasvetilo čudno. "Tako govorite sedaj, ko nosite kolar. A teda# ste bili vesel dečko." "Zakaj bi ne bil? Bil sem mlad. In v tem ni bilo nič hudega." "Gotovo ne ... In laskali ste se radi." "To je zelo poceni. A odkrito: če sem se, nisem lagal — krasni sta bili obe." Zamahnila je malomarno z roko, a usteca so se ji nasmehnila zadovoljno. "Veste še, kaj ste mi rekli neke nedelje popoldne — imela sem ravno novo obleko. Da sem krasna kakor Venera. Nisem vedela, kaj je Venera, a povedati niste hoteli. A gospod Skalar, ki je stanoval v isti hiši z vami, mi je povedal še isti večer." "In meni Lojzka takoj drugi dan, da ste izvedeli od Skalarja." "Ker je bila zaljubljena še bolj nego jaz... A ko bi ste prišli čez let° v. Petnicah iz Celja, ste jo srečaH na ulici, in je niste pozdravili. Čemu ne?" "Ne vem." Nagnila se je k meni in mfje zrla naravnost v oči. "Niste marali najine naklonjenosti, to je bilo. Saj ste prepovedali gospodu Skalarju, da nama ne sme povedati, kam greste v višjo gimnazijo. Vedno sve se mu laskali in prosili: 'Povejte, gospod Skalar, kje je letosT — 4 Ne vem' — je bil običajni odgovor." "Bil je pameten fant — zdaj je profesor na Kranjskem." "Pameten seveda. — A midve bi vam pisali krasno pismo." "Tega ravno nisem maral, ker je bilo vse to otročje, zato sem prosil gospoda, naj ne pravi." Zabliskalo se ji je v očeh, a menila je mirno: "Glejte, zdaj ste odkritosrčni." "Vedno, gospodična Silvija." "Da bi bilo le res! — A veste, Lojzka je bila hnda na vas, da je niste pozdravili. Jokala je." "Da je bil« huda, mi je povedala pozneje. Da je jokala, ne;" "Jokala je?" — sem pomislil. — "Čemu je jokala t" Spomnil sem se, kako me je gledala z veselim, blestečim pogledom, ko sva si prišla naproti v samotni uliei pod gradom, kako so se čudile krasne modre oči, ko sem šel mimo kakor mimo tujke, neznanke. Nisem se ogledal, a slišal in čutil sem, da je postala in se je ozrla. — Spomnil sem se, iti bilo mi je težko. "Ko ste bili v bogoslovju in ste prihajali včasih v mesto, vas je vabila na dom. A niste prišli. Pomnite še, a sem vas došla nekoč na ulici in sem vas hotela povesti s seboj, a niste marali iti. Zakaj niste šli? Lojzka je bila tedaj prekrasna." "Vedel sem to, zato nisem šel." Zasmejala se je in me je pogledala z obžalovalnim pogledom. "A z menoj ste šli po ulici. Ali niste opazili, da so postajali ljudje pozorni? Šla sva mimo kavarne, in vsi Častniki so gledali z verande za nama."' "Naj!" "A niste vedeli, zakaj? Niste vedeli, kaka sem bila že tedaj ? Niste slišali nič" Govorila je mirno, nič je ni bilo sram. Začudile so se ji modre oči. "Ali ste tako plemenit ali tako zelo naiven?" "Ne vem. Želel bi od vsakega nekaj." Pomolčala je nekoliko. Gledala je skozi okno. Zdelo se je, da je vznemirjena. Solnce je zahajalo za hribi in ji je rdečilo še vedno lepo lice. Hipoma se je okrenila spet z vsem licem k meni. "Dve leti pozneje se je Lojza ustrelila." Govorila je naglo, poltiho. "Izvedel sem takoj in mi je bilo težko." "A k pogrebu niste prišli." "Ne. — A da je storila to!" Vznemirila se je še bolj. "Saj pravim: prokleta hiša!.. Žal pa mi je za Lojzko še danes. Bila je tako čudovito krasna." "Že majhno dekletce je bila najlepša v mestu. Škoda je!" "In nihče nas domačih ni slutil, da namerava kaj takega. Vznemirjena je bila paj- tisti čas. Včasih je bila kakor blazna. Od gospoda Trnovca, ki je nosil tedaj svojo ljubezen za njo, je zahtevala, naj se bije z nadporoč-nikom baronom Leeferdom in naj ga ubije kakor psa. A ni prišlo do dvoboja." "Kaj bi ji tudi bilo s tem po magano ? " "Barona je sovražila z.divjim sovraštvom. Ta je bil kriv vse njene nesreče, nanj naj pade njena kri. Tistega dopoldne je prišel gospod Trnovec k nam. Bila sta v sobi, sama, mama in jaz sva bili v kuhinji. Hipoma plane iz sobe vsa razvneta. "Prokleti baron, ko ga ne bi videla nikoli!" — je kričala kakor blazna in je hitela čez hodnik v spalnico. Zaklenila se je. Iz sobe smo slišali ihtenje. Klicali smo jo, prosili, naj odpre. Ni marala. Gospod Trnovec se je poslovil nevoljen. Km^lu na to je počil strel. Ko smo vlomili duri, je bilo že prepozno----Ležala je na postelji, revolver v roki. Lica so bila obli ta s krvjo, dol po belih blazinah je tekla kri... Strašno..." Povesila je glavo, z rokami si je zakrila oči, vse telo se ji je treslo. " Ne uraevam še vedno ne, kako je mogla storiti kaj takega." Pačasi, kakor v sanjah, je privzdignila glavo. Belo čelo ji je bilo potno, mehki kodri so se pri-lepljali na njega. Kakor bi se prebudila ravnokar iz sna, me je pogledala z napol praznim, napol začudenim pogledom. A kakor bi se domislila v hipu nečesar neprijetnega, se je zasmejala z ostrim, mrzlim smehom. "Zakaj? Ker je življenje tako grdo, tako neskončno gnusno." — Stresla se je, kakor bi videla pred seboj vso to veliko gnusobo. — Prav je to storila, pametno ... Tudi meni pride včasih ... "Gospodična Silvija"... "Ah kaj, čemu prikrivati! Storila bi cestokrat najrajše isto." Razburila se je. Oči so se ji vprle skozi okno, ni marala pogledati v moje. Smilila se mi je v srce. Prijel sem jo za roko, ni branila. Držeč njeno malo toplo desnico z obema rokama, sem ji govoril nežno in s sočutjem kakor redkokdaj komu. "Silvija, starše imate doma." Stresla je z glavo. "Kaj starši! Dovolj skrbi imajo s seboj. In žalesti sem jim provzročila tako že mnogo in preveč." Krč v želodcu © «1 * m m m # Kot pripomoček prebavi in ^ pospeševalca slasti pri po- ® ročamo ® Okrepčajte želodec. povzroča prepogosto izpraznjenje črev. Ako imate drisko, imate gotovo krč. Odpravite njegov vzrok ter s tem tudi vredite čreva z rabo SEVEROVEQA ZDRAVILA I ZOPER BRIŠKO. (Severa's Stomach Bitters) Okrepi prebavni ustroj, povzroča dobro slast, ter odpravi zapeko. Je tudi zanesljiva tonikra za stare ljudi in okrevar.ee. Cena $1.00. Okrepčajte živce. Kadar ste trudni in nervozni od prenapornega dela, Dlarrhoaa Remedy) priporoča se za zdravljenje kolere morbus, krča, kolika, poletnih pritožb in vnetja črev. Cena 25 in 50 centov. Severov Nervoton vam bo dal hitro olajšbo. Priporoča se kot hrana za oslabele živce in uspešno sredstvo zoper nespečnost. Cena $1.00. ' Naprodaj so v vseh lekarnah. Zahtevajte Severova Zdravila ter ne vzemite drugih. Ako jih lekarnar nima v zalogi, jih lahko naročite od nas. 4* & « & @ « <8* m W. F. Severa Co. CEDAR RAPIDS IOWA "Zato jim je nikar še več... Pričnete lahko novo ,lepše življenje." Nasmejala se je bridko in pikro. "Stara pesem. A vam pristaje: duhovnik ste, kaj drugega mi niti reči ne morete, ker ne smete.„ Čudno bi se slišalo iz vaših ust." Jezno je udarila z nogo ob tla. "A pri meni so tudi vaše besede zaman..." "Silvija..." \ Nevoljno je odkimala z glavo. "Silvija, poglejte mi v oči." A ni pogledala. Razbujala se je bolj in bolj. Besede so ji vrele iz ust, a vendar je govorila pretrgano. "Nekdaj bi mi govorili tako mehko, nekdaj bi me gledali s takimi očmi in bi me prosili tako mehko: 'Poglej mi v oči.' Morda bi bila danes drugačna. A tedaj ste šli v svet in ko ste se vrnili čez leto, niste pozdravili sestre in ne bi tudi mene... V tistem času se je pričelo___Ali menite, da so mi govorili drugi s takim glasom, da so me motrili s takimi očmi, kakor vi danes, ko sva si oddaljena kakor bi živela v dveh različnih svetih. — Fej, vsi so e- naki, vsi podleži___Kaj odtega- te roko, kaj se umikate? — Da se ne oskrunite, haha!... Prav, duhovnik ste, kaj sem jaz, pač veste ali si lahko mislite. Toda ali menite, da sem šla lahko na to pot! A ko pa ni bilo srca nikjer, nikjer poštene duše..." Ječala je, oči so se ji lesketale sovražno. "Vem, obsojate me, studim se vam." Zakrila si je oči. "Ne, Silvija, a težko mi je; smilite se mi." Vzravnala se je naglo in je odtegnila roke od lic. Pogledala mi je naravnost v oči. Globlje in globlje se je pogrezalo oko v oko, topel in jasen je postajal njen pogled, začuden v začetku in dvomeč. Videl sem vso njeno hvaležnost, videl, kako se je budila nekdanja vdanost. Iz blata ponesrečenega, onečaščenega srca je vstajala nekdanja ljubezen, vsa čista in brezgrešna, ker otroška, in se je bližala s hrepenenjem A hipoma je ugasnil pamen v očeh, zakrila jih je spet^ rokami in je za-plakala bridko. "Ne jokajte, Silvija. A vrnite se, rotim vas pri vsem — pri spominu na mlade dni vas prosim." "Ne ni mogoče ... Sicer pa ka j hočejo ti spomini, vsa ta sentimentalnost ! Za me je sreča izgubljena za vedno! "Ne, Silvija, sreče je še dovolj na svetu, v vseh krajih, v vseh stanovih — sreča in mir sta tudi v odpovedi, v pokori." "Za me nikjer. Pogreznila sem se pregloboko ... Ife;guJ)]jena . . . Izgubljena ..." Zažvižgal je vlak, zategli pisk lokomotive se je spojil z ihtečim, obupnim vzklikom nesrečnice. Pretreslo mi je dušo v globoči-no. do dna. Vlak se je ustavljal. "Ormož — doma sem ... Silvija, prosim vas še enkrat: ne hodite v Pešto. izstopite z menoj in se vrnete k staršem." "Ne, ni mogoče. Za me je le ena pot..." Dvignila je glavo. Iz oči ji je sijal tajen upor, posiljen ali resničen, vedi Bog, a odločen, pripravljen na vse. "Sicer pa, kaj briga koga moja usoda! Naj končam kakor Lojza, ali naj poginem na cesti, za plotom, kaj pa mar komu, kaj mar vam?" "Prosim vas, Silvija..." "Nič, nič več. Idite! Vlak že žvižga ... idite, ne, ne doteknite se me več, ne oskrunite se ... Idite ... Idite!" Proseč je bil njen glas, ravnokar še oster in razjarjen. Prosile so tudi oči: "Idi in — odpusti!" "Z Bogom, Silvija". "Z Bogom... Bodite srečni!" Komaj sem še slišal te besede, zadušene napol od ihtenja. Postal sem na peronu. Vlak se je že gibal. Ob oknu sem videl še nekaj hipov njen objokani obraz. Pokimala je v pozdrav, pritisnila je lice k oknu, da sva se videla dalje časa. Mračilo se je. Iz Drave se je dvigala jesenska megla, kuhala se je nad motno vodo in se je valila čez progo gor proti mestu. Vlak je hitel proti Mažarske-mn. Dvoje rdečih luči se je še videlo iz daljave. Izginili sta tudi ti v mraku in v megli. In Silvija je hitela v mrak in v noč in v pogubo ... Iščem svojega strica VALENTINA NOVAKA. Pred par leti se je nahajal nekje v državi Colorado. Doma je iz Malega Ligugna pri Vrhniki na Kranjskem. Prosim cenjene rojake, če kdo ve za njega, riaj mi sporoči, ali se pa naj sam oglasi. John Novak, Box 332, Oglesby, 111. (3-8—7) H Aft OOSPODAB, edini slovenski magazin v Ameriki. Izhaja na 32 straneh vsak mesee in velja sa vse leto samo $1.00. Prinaša podučne članke za gospodarstvo, gospodinjstvo, lepe povesti, razprave o naših gibanjih in zanimivosti is selega sveta. Pošlji denar na: Nai Gospodar, 1916 S. Lawndals Avemn«, (10-8 v 2 d) Chisago, ILL Iščem svojega brata PAVLA SPORAH, doma iz Rumejne vasi pri Toplicah na Dolenjskem. On se nahaja v Ameriki 1 in pol leta in ko sem nazadnje od njega čul, takrat se je nahajal v Tombstone, Arizona. Prosim cenjene rojake, ako je komu kaj znano, kje se nahaja, da mi javijo, za kar jim bom hvaležen, ali pa naj se mi sam javi. — Joseph Sporar, 3942 St. Clair Ave., Cleveland, O. (26-6 4x v 2 d) Samo za možke. ROJAKOM :— Vi in vaši prijatelji ste ulj ud no vabljeni, da po-setite mojo znanstveno galerijo, 461 Sixth Avenue, blizu 28. ceste v New Yorku. Na tem mestu sem razstavil umetni. 5ka in kioarska dela, izvršen* od slovečih umetnikov. ki kažejo različne organe teleaa v zdravem in bolnem stanju. Tu lahko študirate izvor in razvoj človeškega dlemena od zibelke do groba ter vidite tudi zelo interesantne nenormalnosti, ku-rijositete in monstrozitete. """Ura, katero prebijete med gručo teti krasnih modelov, vam ostane v spominu vse dni živli»nin._ Tu lahko študirat« p^aiedlce bolezni in pregrešnosti na naravno velikih modelih. Izkušen slovenski tolmač je vedno pripravljen, da odgovori na vsako vprašanje. Galerija je odprta vsaki dan, tudi v nedeljo in praznike, od 8. ure zjutraj do polnoči._ VSTOP PROST. 461 Sixth Aveane, sear 28th Street, Now York, N. Y. Črtice z veteranske slav-: v bojnih vrstah, Te povabijenke so .. . « . . - stanovale v neki posebni hiši na no*ti pri Gttlysburgu. .Main cesti sredi mesta. Nad vse * v* liiuunii JJ1 /-ti nu ojr pa | f V J ginljivi so bili prizori ko so ozna- 8 K 40 vin. Več kakor 15 tedimv GLAS NARODA, 5. JULIJA, 1913. in sicer dobivajo stavbinski delavci 7 K 20 vin. na teden, delavci iz industrije za stroje pa po tuk rov /< v odoru dosedaj še ueprekos-velike veteranske slavnosti. e se te dni v ne J. juli a po noči ob 12. uri je uprizoril oddelek konfede-višnjevo. unijsko unil'or- raeijskiili in unijskih veteranov n pa rujavo ali konl'ede- j pri nekem ozidju fingiran napad. Z« m. Oba se nista videla že ee-Jet. a vendar sta se po ime-dobro po/uala. ►daj mi roko, prijatelj!", li uni.iski veteran, rt no snidenje teh dveh m-k-vov je bilo takoj it sta si desnici in kakor brata; med la vee minut v oči. rsel, da sem stre-t«»jo glavo . s»j po zopet oglasi prvi ►jevni je bilo po različnih strokah zavarovano proti brezposelnosti 2 milijona 297 tisoč :{26 delavcev. Med t-mi je bilo približno 10,000 Žen in deklet ill okolo 100.000 o-seb. ki niso bile stare še 18 let. Koliko veselja je zavladalo med Do 8. februarja je prosilo za pod-•• višnjevimi " starimi bojevniki. poro 187,805 zavarovancev, ko so zajeli svoje nekdanje južne sovražnike. Pri tem so si pa sedaj Vchunstvo med laškimi častniki. podali braiske roke v znamenje; . , ^ , prijatel ist-va. < General Robert !. . \ Modeul /SO, letnega koneeuo ,«.v»hillb.1V8e*a Voro^mku Carlo Cassona, Robert povabil lio Kun-hauser je konečuo povabil . B'4 i— — -.I.a.ival, V svoje šotore, kjer f"a ^^ ^pne zaradi vo-jih je pogostil s tobakom, mrzlim hllMtv* v ^ ^ancoski. Sum je prigrizkom in kavo. «1 Dva veterana, eden pa konfederaeist sta unist. Se pri tej slavnosti po preteku toliko let spoznala. Neko popoldne sta si izmislila povsem zanimiv načrt Letina na Dolenjskem. Tujec: "Letos imate dobro le tino. kajne, oče.'" — Dolenjce:: ne j glili kaj reč' — še d ost' 1'aj. Krompirja velik* in tud' de-bev je — ampak ta druobnega nič nej, — na vem, kaj bama ]>raši-1 čem dajal!" nastal vsled tega, ker je Cassona v zadnjem času zelo potratno živel in ker se je večkrat vozil v Pariz. V zaboju so našli zelo važne tajnosti in pismo, v katerem zahteva Cassona veliko denarja. kujem se je govorilo vsepovsod!. I Iist --^olo- ' piše, da'je Korakala sta roko ob roki v „eko 1 - 1 tassoua tudl mobilizacijski govino, kjer sta kupila o železno veliko na brušeno St kiro. Sekiro '" I i 1 o o - 11 z asil n klerku Ilarrisbuitra /a* šk. vr» ho l Minil d. Thi I ite g te blagoslovi za to! mu ovoril njegov prijatelj. Se •'•asa zatem sta kramljala, v sem i šotora o hudi bitki Iskeiita klanju, visečem i' It ti liiMio na tem mestu, sta zatem nesla svečano na i >i j * - 2. julija s«- je tekom d\ Angle" bojno polje, kjer sta ki veteran pri I jo zakopala globoko v zemljo v državnega od | znamenje zopet nega prijateljstva. — Mnogo veteranov je izgubilo med štiridnevno slavnostjo svoje železniške prevozne lislke; niso pa imeli več denarja za povratek domov. Vlada države Pennsvlva-nija j'' pa še pravočasno odredila, da plača ona prevozne stroške veteranom v zadretri. načrt in da je stal v ozki, zaupni zvezi z več laškimi štabnimi častniki. <> »» J< » z 'M mu je. da ga . ker je ravno pr eeblllo Z tljegoVegil tfa i vrta blizu Semi-kjer je tedaj taboril, • pa ponujal $2 za od-zamudnitui obrestmi rn • nastop nekdanjega ■_'.i vojaka zelo pohvalil, se je pa odločno sprejeti Ukodmno. Pri tem je na-1 Razne zanimivosti. Nemška nasilnost proti Slovanom na Dunaju. 1 2. oktobra 1912. ie dunajski "kad im samo vedel, kdo mi je istočasno prevrnil sredi vrta osem lepih panjev in ukradel več !'un-j oKionra i:uz. je tov finega medu .' Naravno, da zaprl zasebno češko šo- teh storilcev ne bo Tliorne nike- lo Konienskega društva v Schiit-dai zvedel, ker že mol ila počiva-1 in sicer iz krajno poli- jo \ Iz življenja rezervistov. Predstojniki neke sarajevske stotnije so dalj časa opažali, da nosi eden vojakov vsak drugi dan zavitek na pošto. Sumili so. da tiči za tem vohunstvo ali kraja. pa ga je te dni počakala vojaška komisija s podpolkovnikom in stotnikom na čelu. Komisija j<* vojaku odvzela zavitek, ga od-{ P»*la in kaj je zagledala/ V zavitku so bile skorje starega ko-misa, koščki mesa in 12 vinarjev: mož je pritrgal te reči od ust in pobiral ostanke svojih tovarišev, da jih je vsak drugi dan pošiljal svoji ženi in otrokom. Zgodba je napravila na vso komisijo sile« vtisk, pa so zbrali nekaj denarja in ga poslali njegovi ženi. Ampak tudi s tem denarjem je imela ncsrečnica poln koš sitnosti, ker se je čudila, kako ga je mogel poslati njen mož, in ker tudi mo- žu ni bilo znano, kdo d; da je zoni L'1-obu. j cijskili varnostnih razlogov. Ko Tudi stara ljubezen j,- igra- Mr "" nižjeavstrijski na- pri tej 50-letaiei svojo vlogo.! ,m'st,,ik »tvorite? sistiral. se za ............ ... l. t stari veteran John .......1 :^'"tajski magistrat ni zmenil |>osla| denaI% je ^ * gto th, . i. N u Vo. ka je dvoril pred J*' Irdil, da iz stavbnih razlo-1 se informira. Ker tudi ti« ni niče-U^.tletij tedaj se mladi |,uM; dvoriti. Mini-! sar izvedel? je liaziianiI ZiuWo • ti Muri,h.v. i/, ci.iengr. 1'ozna-' 'sU° P'ltozbo dunajskega , stotniku, ki ga ie pomiril Krna- m a gist rata odklonilo. Dne 5. t. m. |u nato je bil mož. ki je ž'e dalje J- P« dolulo llonienskvjcvo dru- časa služil kot rezervist, od,m-Stvo Odlok dunajskega magistra-Učen iz vojaške službe. - Z«*od- la sta se še izza šolske dobe, a vsejedno ju ni Amor zvezal v zakonske okove, ker sla se poročila brez medsebojne vednosti ž«- pred 4li leti. sedaj sla bila pa oba vdovca. Prišla sta sedaj slučajno skupaj ua to slavnost in sta sklenila dosmrtno zakonsko zvezo pred sodnikom 1 lauiisliem. (leiieral Toni Stewart iz IV11 tis v I van i je pripoveduje kaj rad svojim tovarišem, kako je u-šel ali pobegnil na slavnost oO-|et nice bilke pri let. in zelo slaboten, mu ni hotel njegove C:Metni sin nikakor dovoliti napornega potovanja proti 2 let. Bojeval se je tudi pred :»O leti v korifederacij-skih vrstah. Dolgo potovanje ga je do cela izmučilo, da bo težko kedaj okreval. Sklenil je pa, da četudi mure v Uettvsburgu, samo da bo videl ,še enkrat to zgodovinsko mesto. Dokaj čuden je bil sestanek dveh veteranov enoistega imena in došlih z enoimenskih mest. John Carson iz Burlington N. J. se je seznanil v nekem šotoru z John faraonom iz mesta Burlington \. C. Prvi se je vojeval pod generalom Meade, drugi pa pod generalom l^ee. — Sla-, nostni odbor je povabil v Gettysburg tudi 30 s»'daj že sivolasih bolniških strežnic, ki so agale pred 50 leti ranjencem la. da po odloku nolranjega uistrstva šola ostane iz stavbnih razlogov še naprej zaprta. Enakopravnost pa res taka. kakor na Mažarskem. ,n)- ba prav nazorno osvetljuje gorje rezervistov in njihovih družin! Germanizacija je že Nemcem prešla tako v meso in kri, da hočejo za Nemce napraviti eelo kamerunške črnce. Mati »Jermanija je postala že tako perverzna, da hoče imeti tudi črne pa n krte. 1'radni list nemške vlade v Kamenimi priobčuje namreč naredbo, ki ukazuje, da je treba _ ^ zamorce, stoječe pod nemškim -ree na označeno sla v- gosjuulstvoin, prisiliti, da se na-dne 1. julija v temnil »če nemškega jezika. Toda tako nasilno kakor proti Pollakom v Poznanju si Nemci ne upajo nastopati proti zamorcem. O kakšnem razlaščevanju ni govora, da. uradni list celo dopušča, da se sme celo v uradnem poslovanju. če m- drugače, rabiti zamorski jezik. To je vsekakor značilno. da si Nemci ne upajo nastopati proti Slovanom. Zamorcev se pač boje, dasi se bahajo: 4til ltnoi s! 9— »—9 —9 —9—9-9- Mož: "Napravi se že vendar enkrat, voznik že čaka pred hišo. Žena: "Samo še trenotek, — da se pogledam v ogledalo/' Mož: "Ta trenotek bo pa trajal gotovo zopet celo uro." A: "Čemu jo je pa vaš g. zet tako poparjeno odkuril od hiše '" I»: "Računala sva, koliko dolgov ima vsak izmed naju.'' Kakor ve, tako pove. Zdravnik je moral ponoči k bolniku čez vodo po ozki brvi, ki ni imela držaja. Ko sta bila z vodnikom na sredi brvi, zakriči ta na vse grlo: "Gospod doktor, pazite dobro, da ne omahnete tukaj je že marsikateri osel v vodo padel!' CT Velik.« zaloga vina ln žganja, Marija Grill Prodaja belo vi&tt po..............70c. gallofl črno vino po .............5Qc. " Orožnik 4 galene ta....................$11.00 Brinjev«c 12 steklenic ta...............$12.90 4gai. (sodCek) za..................»16.99 Za obilno naročbo ee priporoča MARIJA GRILL, S3GS St. Clelr Ave., IV. E., Cleveland, O ——_iS,_ na deželi. yf nrrct,'. / tem-&-4St- —&—*—^ Krasen gramofon. » Zastonj na poiskušnjo za 90 dni. GRAND COLUMBIA E je daleko najboljši instru- p ment. Regularna cena $75. — L Naša posebna cena Ie $38.— in 12 plošč s pesmimi zastonj. $40. — gramofon za $22.50 s prostimi darili. Pišite za cenik ali pa pošljite par dolarjev depozita, nakar vam pošljemo gramofon za prosto1 poiskušnjo za 90 dni. Transatlantic Co. 74 Cortlandt St., New York. u prekuhanega kozjega Plion* 346. FRANK PETKOVSEK, javni notar - Mary Pubiis, 718-720 Market St., WAUk'EOAN, ILL PRODAJA fina vina, najbolje I fan je te-isvrstoe sni o tke— palentovana tdra ▼tla. PRODAJA voine listke vseh pre komor sklh črt. POŠILJA denar ▼ star kraj aanetlHvo le polteno UPRAVLJA »se 9 notarski posel spada, joča dela. Turist: 44Prinesite mi najpr vo polič meka." Domača dekla: "To mleko nam je za danes popolnoma pošlo. Turist: ''Pa prinesite, kakoršnega ivpate sploh pri hiši. Zastopnik GLAS NARODA", 82 CorUandt St..NewYork. Aih ^ ■ M ,,, ^ ROJAKI, NAROČAJTE SE NA "CLAS NARODA1 VEČJI IN NAJCENEJŠI DNEVNIK. NA, GLAS NARODA, 5. JULIJA. 1913. EF iugaslovanska B--= =B KatoL iednota E i InLorporirana dne 24. januarja 1901 v državi Minnesota. Sedež v ELY, MINNESOTA. IIS TV" - KftADNIKU PrmteedDlk IVAN OERH, »07 Cherry Way cr Bos »7, Braddoak. Fa Podpredsednik: IVAN PRIMOŽIČ, Eveleth. Mina. Bo* «41. Glavni tajnik: G KO. L,. BROZICH. Ely. MSnn , Boi 1)4 Pomot ni tajnik: MIHAEI. MRAViNEC, Omaha. Nsb.. 1SS« »m. Iltt >t Blaffa'nlk: IVAN GOUZE, Ely. Minn , Box 106. m*u»nJk: ALOJ8 V IRAN T. Lorain. Ohio, 1700 M. M tU M. VRHOVNI ZDRAVNIKI Dr. MAJtTlN J. rVBC. Jollst. XU.. »SO No. Ckl«a«» »t- NAOSORNI KI t AIXM* KOPTEI.IC. Balldo. Colo , Box »M. MIHAEL KTa>BI'CHAR, Calumet, Mich . 11» — 7th •« PIETKK SI'KUAK. Kansas City. Kana.. 423 No. 4th »V POROTNIKU .. IVAN KRRZI8N1K. Burdlna, Pa. Ho* 11». FRANK GOUZE, Chlahclm, Minn.. Bo* 71». MAJtTIN KOCHEVAR, Pueblo. Colo. 111» BUar Ara Val dopisi naj m poAUJajo na (lavnega tajnika, vss denarna poti U a t* • pa aa (Iato«(> blagajnika Jednota. DruAtveno flaallo: "O LAB N ABO DA". Rudniška uprava se brezvestno igra z življenjem rudarjev; navedena nesreča bi se dala čisto I lahko preprečiti, ako ravnateljstvo ne bi varčevalo z denarjem lia račun delavskih kosti. Brez tehničnih zaprek bi se dala vrata tako napraviti, da bi jih ne bilo treba vsak pot na novo obešati in snemati; seveda je rudniški u-pravi več do tega, da prihrani akeijonarjem nekaj kron, nego da obvaruje rudniške tlačane smrti ali težke poškodbe. Pa tudi brez tehnične preuredbe bi se dala preteča nevarnost zmanjšati. Ako bi uprava puščala pod ro-j vom stare, izkušene delavce kot j "Einfasserje" — a da prihrani nekaj vinarjev, izmenjava vsak mesec delavce na tem nevarnem i li, kaj da je to. pristavlja v okle-' nu slovensko ime, izgovorjeno v [ dialektu, "Harloutz." Nadpcrcčnik, ki je izginil iz Beljaka, se piše Ferdinand Ja-I cob. Bil je v zvezi z Redlovo afe- | ro. poleg tega je pa poneveril večjo svoto denarja. Nesreča. Na planinskem pašni-1 kii pri Kot-oivah je padla čez vi-; soko strmino lepa breja krava,; last posestnika Frana Rieglerja, \ vredna 400 K. Pot k zdravlju DELO DOBI G0 mož, šumski delavski. Stalno delo pozimi in poleti, plačam po $1.75 do $2.00 na dan, hrana in stanovanje prosto, posebno ugod- j na prilika je za rojake, kateri so ! brez dela, v Mississippi, Louisia-1 mestu. Nujna zahteva je tudi. da' na> Soilt,i Carolina, Georgia iii| sta nameščena pri predoru dva I Tukaj imamo dobro stu- j NOVICE IZ STARE DOMOVINE. denčino vodo in dober zrak. m nikake vročine. Za pojasnila se obrnite na: Hubert Mihic, Black Mountain, N. C. (28-6 v 2 d) SKRBITE ZA BODOČNOST. Kdor hoče, da bode imel živeti od česa na stare dni, mora žt kreva. bo pohabljenec vse svoje zdaj skrbeti za svojo bodočnost žive dni. Njegova usoda — ki Ni je lepše p^ute, kot vam jo delavca, ampak varstvo delavskega življenja je za rudniško gospodo "luksus"', ki si ga ne dovoljuje — 41 je škoda denarja". Ce ravnatelj potrebuje hlev za konja, za perutnino, za psa, so mizarji takoj pri rokah — za delavsko varstvo pa "je škoda denarja". — Stanje Martina Mi-lančka je zelo opasno: če tudi o- / KRANJSKO. Nevarno je zbolel č. g. zlato-mašuik Andrej Vole, župnik v p. v Olševku pri Kranju. , Umrla je dne 15. junija v Po-dragi na Vipavskem Josipina Koller, mati župnika Uustava Kollerja. Življenje si je vzel na Kaleih pos«'tit ni kov sin Fran Uostiša, star 25 let. V konkurzu je trgovec Anton Merješič v Medvodah. Kako usmiljeni bratje pekopu-jejo mrliče. I/. Kandije se poroča: Kakor že večkrat, smo tudi dne 1 ">. junija popoldne pri bol-mei naših usmiljenih bratov videli pri/.or. ki vzbuja nevoljo zaradi pijHete do umrlih. Nesli so m-krga v bolnici umrlega reveža mi siailn-lsko pokopališče. kjer xat-ne človek nehote premišljevati. je li število na zavodu usmiljenih bratov zdravljenih v soglasju z Ukazom v letnem poročilu. Mrlič j»- bil v navadnem zaboju, preko katerega je bil pogrnjen prt s križem. Nosilci so ko-m oil no kadili in s«* pogovarjali, duhovnika nobenega, kakor je to pri bogatinih navada. Ko je ta ** upre vod š»'| mimo nekega ob cest i ležeeega pijanca, je eden ro lega zanesite, po-l>a s«- po tega-le tiara <1 i pijetete do rcv-v>aj zaradi lepše re- j ahko doleti danes ali jutri sle- nudiva midva. Kupi in odplačuj Ketevjem. Centrala sestoji iz treh ; hernega od nas, kar nas tlačani polagoma zemljo, pa boš kdaj n turbin s skupno močjo 16,215 j v velenjskem rudniku — naj bi axrnit,m konjskih sil in iz naprave za ka- bila glasen opomin za vse velenj lorično rezervo. Spodnja voda od t ui-bin v dolini se spelje do velike Ljubljanice nad Verdom pri Vrhniki po 300 m dolgem rovu. C. kr. okrajno glavarstvo v Logatcu je razpisalo komisijsko obravnavo na dan 7. julija 1913 in po potrebi na sledeče dni ob de- ske rudarje, da se pridružijo organizaciji, da jo očvrste in ojači-. o in da z njeno pomočjo dosežejo od rudniške gospode zadostno varstvo svojega življenja! PRIMORSKO. Vojni minister v Gorici. Dne na svojem. Prodajava svojo zemlje od 15 dolarjev naprej za aker Sto dolarjev plačaš takoj, ostale mesečno po deset dolarjev. Če r bolan ali nimaš dela, počakava Če kupiš 40 akrov, plačava vož njo. Prodava samo tistim, kateri pridejo sami pogledat. Jamčiva, da pridelate na vsak aker naj ^^ -nja ŽELODČNE BOLEZN Revmatizem ledvice, Jetra In mehurne bolezni, zguba moške kreposti, nervoznost, gubitok žlvljonakcga. soka, __. _ _ sifilis a M zastrupljena kri, nalezena ali podedovana. mpchenca, tr.por. nočni gubite**, atrofija, striktura, varicocele in vse druge moške spolni, bolezni ee zamerejo temeljito Ozdraviti doma, privatno In z malimi stroški, Ta brezplačna knjižica govori o teh boleznih. Pove ram zakaj trpite in kako lanko ozdravite Ako ste se že naveličali, trositi dinar, ne da bi dcseeli trajno zdravlje, piiite že danes p:> to «tragoceno knjižico. 50.000 KNJIŽIC ZASTONJ Vsaka Knjižica je Vredna $10 Bolnemu Človeku, Tisoče mo* je žc zadebilo perfektno zdravlje, moč in krepost s pomočjo te knjtzicc. Zaloga znanosti 3e: vsebuje ravno tiste stvari, katere bi moral znati vsak moz, miad al, star, oženjea ali samec, bogat ali reven. Ako ste bolni in nezmožni za delo, ta knjižica je za vas vredna stotine dolarjev. To knjižico je spisal s*ar zdravnik, kateri je leta >n leta zdravil špecijelno samo moške spolne bolezni. Zdravi je več kot 25.000 mož. Pomislite kaj tolika ... , , , _ ---r--------močno telo, jasno misel in trmiue živce, izpolnite še danes kupon spodaj in požljita ga nam. ^ Kupon za Brezpiačno Knjižico. * .f ~pi5itC vašc imc in nas,ov- "režite in pošljite še danes. Pišite razločno, bit. JDS. LISTER & CO, Am. 500, 22 Fifth Ave. Chicago, 111. Gospodje:—Jaz jrpim vsled bolezni, zato prosim, pošljite mi vašo brezplačno lzico za mo:e, poštnine prosto. ^ Knjižico ime Ulica in štev. .ili Box hasberškem I 17. junija v jutro z brzovlakom j maDJ* toliko čistega vsako leto južne železnice je dospel v Gori-; kolikor plačate za vei aker. I2 vetih dopoldne pri gradu v Planini. Otrck naj ne varujejo stari | eo vojni minister Krobatin. Ostal' čistite lahko nekaj akrov na te ljudje! 2."» korakov od Logarjeve ! je tam tri dni. si ogledal garnizi- den. Do železnic in mest od en* liiš<- v Studoru je plitva, približ-; jo, prisostvoval vojaškim dir-j do štirih milj. Kmetije vse ii» i) 4) dtji, t • hi /aj. IH'l»i n t dva metra dolga mlaka. Dne '2 i. aprila so šli vsi domači na polje. ostala je doma le užitkarica II«'lena Logar, ki je varovala o-troka. t)trok je zašel v plitvo vo-d > in utonil. Sodišče je sedaj kaznovalo starko z 1 tednom zapora. Dvakrat pred sodiščem, tirane Kopotar, posestnik v Zgornjem Lerniku. je bil obtožbe zaradi t'/ke telesne poškodbe z razsodit > dne 24. decembra 1. 1. opro-š< en.. Nove poizvedbe so pa dognale njegovo krivdo. Položaj je lnl namreč ta: Obdolženec in lije-»v stričnik Andrej sta gnala troje volov i/. Ljubljane domov. a ta kili "sprevodov WindiiM-bt narodnjak H.wiO K tudi prosi Nemri in ne v m into vei*. Sprememba posesti. I/. Novega mesta : Z« gatovo hišo ob stari državni ce.-ti lil 1/.0 deželne kuietij-hke šole v K and i ji, v zadnjem ča-^u hi"«! 'n- o.irja in gostilničarja ja, je kupil zavedni peear Kleineneie Za K tej prodaji spada r. kjer so novomeški li svoj Lawn-tennis. Novi hi*tink si na tein prostoru zgradi moderno tovarno za izdelovanje pekarskih izdelkov. — Oraseino Srebrniče, last |>okojne-Ka deželnega stavbnega svetnika Witschla (sedaj njegove vdove) je baje kupil neki Dunajčan za Wt),U00 K. Rodbina Wit se hI se prešel' v novo vilo v Kandijo. Vodovod za Moste. Med ljubljansko mestno občino in deželnim odborom je sklenjen dogovor. po katerem se razširi mestni vodovod v Moste. Dela, ki so pro-raeuiijena na !H>.(MX> K, st dva nista zmenila za opomin, je s'<-pil Knižnar raz -kolo in stavil I- rauceta Ropot a rja na odgovor, z ikaj se mu ne umakne. Obdolženec odvrne, «la se takim smrkov-e 111 ne bo izogibal, obenem ga j" udaril po trlavi. Zbil mu je klobuk na tla in ko se je ta priklonil, da bi ^a pobral, udaril / nožem tako silno po čelu, da n u je prebil čelno kost. Ohdol-Ž Mieu tajen je pri drugi razpravi ni pomagalo, ker so se našli ne-ovrgljivi dokazi za njegovo krivilo. Sodišče ga je sedaj obsodilo ii:i šest mesecev ječe. Posledice slabe vzgoje. France Triller se je učil pri Francetu P odet u v Kranju čevljarskega o-brta. Slaba fantova vzgoja ga je privedla do tega, da je jiostal tat. Jemal je svojemu mojstru večkrat denar, in sicer iz odprte, \ asih pa tudi iz zaklenjeen miz-niee. Kakor mojster trdi, mu je fant najmanj do 100 K izmaknil, bodo !' obdolženec priznava, da je za-takoj pričela in bode vodovod v1 kk'njwl° miznico z nekim jekle-Mosi ali dograzen še letos. • nim brusilom odpiral. Obsojen je Nova električna centrala na na dva meseca težke ječe. Notranjskem. Karol Kress, c. kr. stavbni svetnik in civilni inže-1 ŠTAJERSKO, nir v Pragi, iramerava izkoristiti! Nesreča v velenjskem rudniku. vodno moe potoka Tnee. ki izvi- Rudniški kapital ima zopet težko ra bli/.u Planine in teee potem po poškodbo mladega delavca na planinski dolini med Garčarev- j svoji črni vesti; dne 10. junija eem in Lazami ter potem zopet se je težko ponesrečil dvajsetlet-i/gine v mnogih kraških požiral-j ni Martin Milanšek. Ob pol de-nikih. V ta namen hoče v potoku setih zvečer, ko se začno ljudje Unec približno 60 metrov pod j voziti v rov. je hotel obesiti vra-ccstnim mostom pri hasberškem! ta na "šalo". "Šala" pa še ni gradu vzidati 0.8 m visok jez, od- obstala in je mladenič padel tako koder naj m- na največ 11 kubič-j nesrečno, da je sedla "šala" mh metrov sek. eenjena obratna nanj, mu zlomila nogo in ga tudi voda dovaja potom obokanega, v sicer po telesu težko poškodova-betonu st zidanega vodovoda k la. Skoro deset minut je vpil na garčnrevskemu hribu. Ko prete-i pomoč in ko 11111 je sape zmanj-če obratna voda hribovje, ki loči kalo. je omedlel. Sele potem je planinsko dolino od ljubljanske-1 opazil nesrečo eden strelnih moj-ga polja, pride ista v 9812 m dol- strov in pozvonil, da se je "šala" zopet vzdignila. Nezavestnega so ponesrečenca vlekli v pazniško pisarno, od tam v bolnišnico na Lilienberg; dne 13. junija so ga kam in nekaj oficirjev iz vseh garnizij v deželi se je sešlo pri njem. Na kolodvoru so ga sprejeli samo štirje častniki, ker ni bolel nobenega večjega sprejema. JSkscelenca g. Avgust Jakopič, predsednik višje deželne sod ni je v Trstu, je dospel dne 16. junija v (iorico in pregledal tamkajšnji sodniji. Pater Škrabec na Kostanjevici v Oorici je imenovan konsistori-jalnim svetnikom. Izpred okrožne sednije v Gorici. Dne 16. junija je stal pred kazenskim senatom Andrej ("in-gerle iz Kromberga. Obtožen je bil, da je grozil s smrtjo Josipu Trnovcu. "katerega ustreli kot hudičevega klerikalca". Po skoraj triurni razpravi je bil ('in-gerle oproščen hudodelstva nevarne grožnje, obsojen pa je bil na 10 K jjlobe, ker je imel brez oblastvenega dovoljenja orožje. okoli. Zdrav zrak, nobenega mo' virja, polno studencev. Nima\ nobenih agentov in zato ne zam= njujte naju z dragimi, ki prod* jajo danes tukaj, jutri tam, d» nes za to, jutri za drugo kompa nijo. Ne silite v kraje, kjer gr-samo živinoreja, ker za živino n* potrebujete 40 akrov, kot pri na» ampak trikrat toliko. Najboljši prilika za tiste, ki se nameravajt to pomlad naseliti. Ce ne misli} letos iti gori, kupi letos, kupi ta koj, pa boš že nekaj odplačal dt drugega leta. Vedi, da delo n) stalno, da pridejo krize — pa čt imaš svoj košček zemlje, se lahke umakneš in v vsaki krizi napra viš življenje. Piši ali pridi še da nes na naslov: Krže Mladič Land Co., 2616 S. Lawndale Ave., Chi cago, 111. Telefon; Lawndale 7449. Začni danes, če hočeš kaj imeti jutri. Če pa odlašaš vedno aa jutri, ne boš imel nikdar nii PET TOČK. Podovitna zemlja. Zdrava, čista studenrna voda. Zdravo podnebje. u<:o lna klima in prijazen kraj. Dober trbre železnične zveze s velikimi indu- strijalnimi mpsti. Nizke vene, lahki obroki tor nobene čifntarijc. Se je prostora za 1 "0 rojakov. Pridite in oglejte t-> zemlji in kraj sedaj ko vidite kaj rt-Mc in kako raste. Tu bodo samo Sloven-. i, tujcev ne bo me l nami. VSK TO j* vzrok, da sem prodal od 23. maica naprej nad GO rojakom tarife v največji slovenski fa-marsui naselbin v WAU5AUKEE. WISC. 1'Kr.DNO kupit<» farmo, glejtf, da imate p-"'Ieg drugih tudi TK ugodnosti, brei katerih niste v itaii'i nsp-> hiiajati /t nadidjne informacije j>išil»; A. MANTEL. c.'of CR!MMF.R LAND CO.. «33 W. V/ashirgtnn St.. Chicago. 111. Room 1C07. Rad bi izvedel za svojega brata FRANKA (iREdOIllC Slišal sem. da se nahaja nekje v Co-loradi. Prosim cenjene rojake, če kedo ve, da mi naznani, ali naj se pa sam oglasi svojemu bral u : Joseph (Jregorič. Box f>4. ('olesbnrir. Pa. Ci-S— Najboljša Slovensko-angleška slovnica. Prirejena za slovenski narod, s sodelovanjem veC-strokovnjakov, je založila Slovenic Publishing Co., 82 Cortlandt St., New York, N. Y. Cena v platnu vezahfTH—" Rojaki v Cleveland, O. dobe isto v podružnici Fr. Sakser, 6104 St. Clair Ave., N. E. eno geiu rovu v ob pobočju Kladu-škega griča ležeči vodnjak, odkoder se napelje po ceveh s strmcem okroglo 145 m na električno KOKOŠKO. Strela je udarila v okolici Sit. Vida v čredo, ki jo je prehitela nevihta na prostem in ubila pet volov in 2 telici. Zaprli so v Št. Pavlu zloglasnega postopača, tatu in roparja letnega Vendelina Fellnerja. Fell-ner se je potikal že dolgo v okolici in je izvršil nebroj tatvin in vlomov in ogrožal okolico daleč na okoli. Bencin. Pri snažen ju rokavic se je vnel Mariji Ivoberji v Beljaku bencin, pri čemer je dobila žena tako težke opekline., da so jo morali prepeljeati v bolnišnico. Požar. V Dhoršah je pogorel hlev posestnika Neubauerja in posestvo tesarskega mojstra Laksa, Ogenj so zanetili v hlevu vsled neprevidnosti Neubaruerjevi u-službenci. Škodo cenijo na 8000 kron. Strop se je udri. V največji dvorani v Celovcu, v kateri se vr-še skoro vse večje nemške slav-nosti, shodi in prireditve, v hotelu Sandwirt, se je podrl strop. Dvorana je bila sezidana komaj pred šestimi leti. Sreča je bila, da ni bilo v dvorani ljudi, ki bi našli drugače svoj grob v podira jočem se stropu. Velika nevar-i nost je, da se ne podere cela streha. Lastnik hotela, Jamek, ima veliko škodo. Pačenje slovenskih krajevnih imen. Koroški Nemci so popačili mnogo lepih slovenskih krajevnih imen. Najtežje delo so imeli s pa-čenjem gorskih slovenskih imen. Ravnatelj Jahne je pred par leti izdal celo brošuro naravnost izmišljenih, umetno narejenih krajevnih imen. Tako je med drugim imenoval Grlovec v Karavankah "Ferlacher Horn", Zelenico pa — Spinatkogel. Izraza "Ferlacher Ilom se je začela posluževati Društvene vesti za Greater New York in okolico. 9 # * * 41 & 9 SLOVENSKO SAMOSTOJNO BOLNI&KQ : : PODPORNO DRUŠTVO : : ca Greater New York in okolico v obsegu dvajsetih milj, s sedežem v New Yorku. Ustanovljeno 17. decembra 1911. ODBOR: Predsednik: Alojzi i Škrabar, 424 E. 9th St.. New York, N. Y. Podpredsednik Mihael Plrnat, 2S03 Catalpa Ave., Ridgewood, N. Y. I.tajnik:Vinko Zevnfk. 1866 Cornelia .. Kidgewood, N*. Y. II. tajnik: Anton Plevel 410 B. 5th St., New York, N. Y. P.lasajnik: Ivan MaCek, 346 E. 9th. St., Mew York, N. Y. Nadzorniki: Anton Pauli, 410 E. 6th. St., New York, N '!. Ivan Plrnat, 267 E. 10th. St. New York, N. Y. Ivan Podbnršek ml., 523 Savoye St., West Hoboken, N. J. Društveno aeslo: 'V slogi le moč!" Seje se vrtte vsako četrto soboto T meseru v Beethoven-Hall. 210 E. 5. ulica blizu 3. Ave. New York, N. Y. VESELICE IN IZLETI 1913. Rojaki in rojakinje, pristopite v nas krog, ker edini namen našega društva je: podpirati drag •drugega in gojiti slovensko narodno zavest in bratoljubje. Slov. samostojno boln. podp. društvo za Greater New York in okolico priredi "Vinsko trgatev" v soboto, dne 18. okt. 1913. v "Beethoven-Hall" 210 E. 5th St., v New Yorku. Društvo Sv. Jožefa priredi svoj letni PIC-NIC v nedeljo dne 10. avgusta v Tivoli-Park, Glendale, L.. IsL ntralo, postavljeno v dolini nad prepeljali v celjsko bolnišnico.— ELIXIR. BlTTER-V/lHE of, f ^tYkV/^ , TRIWEROVO horke viko _ _ _ red tr JOSEPH TR1NER 739 SAakUod Ave. Društvo S. Frančiška priredi PIC- i NIC v nedeljo 6. julija v Henry Walters i EmersUd Parku, Glendale, L«. Isl , dalje . "Snvestrov večer" dne 31. decembra [ 1913 in 17. letno veselico, dne 21. februar- ■ ja 1914 v D. A. Sokolovni, 525 E 72. St. v New Yorku. _— Društvo Sv. Petra priredi družinsko zabavo v soboto 30. avgusta v dvorani bratov Vogrič v Brooklynu, N. Y. Društvo "Orel priredi letni PIC-NIC dne 20. Julija 1913. in & ft ft t ft ft ft ft ft JOSEPH 1333-1339 SO. ASHLAND AVE., Nase vsakdanje življenje bi moralo biti tako urejono. da bi ostali čvrsti in da bi mojrli v polni no ri uporabili svoj čas in svoje zmožnosti. To bi nas delalo zdrave in močne. Noben naših organov ne sme prekiniti svojega dela v škodo celega trlesa. A tudi največja skrb včasih ne more preprečiti, da se delovanje kakega organa zmanjša ali da se sploh ne prekine. Dogaja se, da noče želodec sprejemali hrane ali vsaj toliko ne, kot jo potrebuje telo. Včasih prenehajo jetra ali kak drugi organ z delovanjem in posledica je težka konstipacija. V takih slučajih, ko so afieirani prebavni organi, je najboljšo sredstvo TRINEWJEVO Ameriško Elixir grenko vino. Ta Vam očisti celi sistem, brez bolečin in drugih neprilik. Ojači Vam tudi prebavne organe in s tem celo telo. USTVARI DOBER TEK, POSPEŠI SEKRECIO IN OLAJŠA KONSTIPACIJO, NOTRANJE BOLESTI IN KRČE, GLAVOBOL, ZLATENICO, KOLCANJE IN BLJUVANJE. Vspešen je pri vseh takih boleznih, pri kojih trpi želodec in pri kojih opazimo zmanjšanje teka, konstipacijo in slabost. Priporočamo jo pri nervoznost i. povzročeni po neprebavi in pri boleznih ženskih spolovil, povzročenih po kronični konstipaciji. V LEKARNAH TRINER, CHICAGO, ILL. ft ft ft ft ft ft ft ft ft ft ft ft ft ft ft ft ft ft ft ft ft ft ft ft ft tudi Že uradna "Klagenfurter Zei- l "Domovina" priredi veliki koncert v ne- I ft . . _ ______I HnHn /Imc 9fi santomKm v * A rilnertrvn 11* I tuug", da pa bodo čitatelji vede-»"iSTSS'J^ŠSfri HalT Yorku. ^ftftftftftftftftftftftftftft ftft c-nr r r % GLAS NARODA. 5. JULIJA, 1913. Kapitan Satan i ......*u............2 Doživljaji Cirana de Bergerac. r* ■www 1 j* SLOVENSKO ZAVETIŠČE. J* < - - ---- -----* _ Spisal Uui. Gallat. - Za «G1« ^^ ^ j. T. £ (Dalje.) Komaj je služabnik odšel \a sobe, je dozdeven pesnik glasno Zrtkliral: — Ali sem res tako dobro napravljen, da me še Vi nisi«- mogli sj>o/.uati .' — Rinaldo! — s** je začudil Roland. — Da. Dali ste mi en dan dopusta, in jaz nisem izgubil niti minute časa. _ Kaj si res ti.' No, to je pa nekaj čudovitega! Pravemu sem zauoul težavno nalogo, ker sem jo tebi. "_ Kaj ne? — se je nasmehnil sluga. — Dovolite, da Vam povem kako je bilo. — Hitro, Hitro! V par besedah je ponovil Rolandu pogovor med Kastiljanom in Ciranom. _ V Perigord bo šel! Tam je toraj ona usodepolna listina? — Da, pri nekem Bergeraoovem prijatelju. _ Prijatelju? Ali si slišal. Kako sta ga imenovala? — Cirano je govoril saino o Zaku. Žaku? — je pomislil Roland — hm. hm, kdo bi bil ta človek" _ trudite se. milostljivi gospod. Ime nima pri vsem tem nobenega pomena. Cirano je tudi pisal pismo. — hi ga naslovil na Z*ka ' — Popolnoma; pisma se moramo polastiti, kaj ne? — In dobili ga bomo. ne bojte se. Samo če ni v pismu kaj, kar se nanaša na listino mojega očeta. _ (Jos|K>d Bergerac je rekel, da o listini ne sme niti Zak niti Kastiljai\ ničesar vedeti. _ Prav! — mu je odvrnil grof vidno vesel. — Do pisma boš lahko prišel, ker *«■ mi zdi. da Kastiljan ni posebno velik junak. — In če se bo skušal vstavljati, bo še toliko slabše zanj. — K cd a j se napoti? — Z jutranjo zoro? — In ti! — Sledil mu bom, mogoče bom šel tudi pred njim. Milostljivi go^od, zanesite se na mojo spretnost. — Gotovo, gotovo. Prosim Vas. dovolite mi,'da delam čisto po svoji pameti. Listino bom dobil, pa če mi pomaga vsa Ben-Joelcva banda zlomiti vrat Kapitanu Satanu. Toda — je pristavil tišje — denarja bmu potreboval. R«• ti /e mora dobro goditi. Gotovo, vse mi gre po sreči. V medli s\etb>bi zakajene svetilke ki je visela na črnem stropu, sta stopila med sjW*imi v eiganovo sobo. Prijatelj je rekel Italjau sedaj se pravi malo govoriti in veliko delati. Za jutri, to se reče za danes, potrebujem ko-ruižitfga moža. ki zna izvrstno sukati meč. Izmed vseh spretnih, mora biti najsprelnejši. Ali imaš kakega na razpolago? — Kakega hočeš: borilea z nožem ali z mečem? Z mečem; tudi nož bo še prišel na vrsto, toda pozneje. moramo čimprej l ončati. Poeakaj malo — mu je odvrnil cigan in odšel. Po dveh minutah s'- je vrnil v spremstvu čudnega moža. Bil je suh, sama kost in koža, toda mišice je imel železne. Na tankih nogah je stalo suho truplo, roke je imel dolge kot orang-utaug. Posebuo nenavadna je bila glava, iz katere se je svetilo v kovinski svetlobi dvoje oči. ki so neprestano švigale se in ter tja. Usta so čisto pokrivale rdečkaste kocine, katere so rasle pod dolgim, ozkim nosom. Na sebi je imel star površnik oguljene žametne hlače, raz-strgane škornje in luknjast klobuk. Ta gospo«] — ga je predstavi! Ben-Joel — je vitez Este-bau de Pojastruk. plemič starega provensalskega pokolenja, katerega je zla usoda pripravila do tega. da je poiskal pri nas pribežališča. Medpotoma sem mu v kratkem povedal kaj nameravaš, sedaj mu pa še ti bolj na drobno razloži. Vitez Kstebau je stal mirno in čakal natančnejših pojasnil. — Ker že nekaj veste, je vsak uvod nepotreben. Samo eno prašanje: Ali ste Vi zmožni, dragi prijatelj, spraviti s sveta brez saltih velikih komedij ueizkusnega pisarčka? Najprej - mu je odvrnil vitez ponosno — nisem Vaš Jragi prijateljali razumete? Jaz sem "gospod vitez", če ho-kedo govoriti z menoj. — Dobro, gospod vitez, če že ravno hočete, ali ste pripravljeni za dobro plačilo narediti nekega človeka neškodljivega? — Ce se zna braniti, da, če ne, pa ne! Jaz nisem zavratni morilec. gospod. — Meni je vseeno, naredite kakor hočete. No kje ga iuiate ? — je prašal pretepač po poklicu in prijel za bodalo. Hudiča, se Vam mudi; potrpite vendar nekoliko. — Kje je denar? Pomolil je ltaljanu koščeno roko, in čakal. Rinaldo mu je dal dva zlatnika. — Le ie. i — Prokleto ste drag — se je nasmehnil Rinaldo in primaknil ie dva. — Za enkrat bo dosti. Ce se bo vse ugodno končalo, boste dali oadaljne Štiri. j -" ||M 9JHH, K JEHH/ ■ Ko ga je Italjan začuden pogledal, je pristavil bandit: — Kakor bočete ... GLAVNI ODBOR: Pradaadnlk: Frank Saksar. ti Cortlaofl It, N«« York, M. V. Podpradaednlk: Paul 8chnellar, Calumet, Mich. Tajnik: Frank Krta. Mit 8. Lawndale Ave., rinn. DL Blagajauik: Geo. L. Broalch, By, Mina DIRJEK TORIJ: DlrektorlJ obatojt la Jednega aaa opnlka od mb Plnrenaklh podpornik organisaclj. od veek Slovanakib listov in od Taeh aamoatojnlh društev. Ea anamke. knjlflce ln m drago ae obrnite na tajnika: Frank Kri«. Mtl a. Lawndale Ave.. Chicago. III. Tudi vee denarne poAUJatve poUlJaJte na ta naalov. Narod ki ne skrbi sa svoje reve, nima prostora med etvtllaovanlml narodL Človek ki ne podpira n&rodnlb uvodov, nI vreden aln svojega naroda. Spominjajte ae ob veek prlllkak Slovenakeua KavetlK« — Sedaj ni časa za pogajanja; dobro, dal Vam boni kolikor zahtevate, toda skrbeti morate, da se vse v redu zvrši. Bandit ga je pogledal s tako prodirajočim pogledom, da je Italjan nehote obrnil pogled v tla. — Kdo je moj nasprotnik ? — Kdo / Kaj Vas briga? Kastiljan se imenuje, in dobili ga boste par milj proč od Pariza. V prvi vrsti potrebujeva konj in o-bleke, toda to bom že sam preskrbel. V eni uri odpotujeva. Ko je zbudil krčmar Kastiljana, stu bila tudi zasledovalca popolnoma pripravljena na pot. Deli EDINA SLOVENSKA TVRDKA. ZASTAVE, REGALUE. ZNAKE, KAPE PEČATE IN VSE POTREBŠČINE ZA DRUŠTVA IN JEDNOTE. Oolo prvg vrgt®, Can* nlxka. F. KERZE CO. 3616 S. LAVVNOALB AVH., CHICAUU «• ^I.OVICNSFF CENIKE POKIUUO 7»ST«VJ NAZNANILO. Vsem našim cenjenim naročnikom naznanjamo, da bodemo od sedaj naprej imeli cene naših pristnih domačih pijač, priob-čene od časa do časa v časopisu "Glas Naroda", r Brinjevec ...... zaboj 12 steklenic $13.00 Tropinjevec____ " " " 12.00 Slivovka...... " 44 " 12.00 Cognac....... Kneipovo grenke vim* 12.00 6.00 Cena na galone. Slivovka galon-i $2.75 Tropinjevec " 2.75 Cognac " 2.75 Whiskey " 2.00 Vino domače rdeče " .50t Ako bi kdo izmed rojakoy rad zvedel cene dragih pijač, ktere niso tukaj priobčene, ga prosimo, da naj se pismeno na nas obrne. Pri večji naročbi znaten popust. POSTREŽBA TOČNA.) || Za, o bila naročila «e priporoča. The Ohio Brandy Distilling Co. 6102—04 St. Clair Ave, Cleveland, O. Pozor slovenski farmeiji! Vsled občne zahteve, imo tudi letos naročili večje število tf^pravih domačih & KRANJSKIH KOS. V zalogi jih imamo dolge po 65, 70 in 75 cm. Kote so izdelane iz najboljšega jekla f znani tovarn ae štajerskem. Iste se pritrdijo na kosišče z rinkcami. Cena 1 k' je $ 1.10. Kedor naroči 6 kos, jih dobi po $1.00. V zalogi imamo tudi kiepalao orodje is finega jekla; —1 ■ - — cena garatan ja $1010. ■ Pristne "Bergamo" brnsilne kane po30c.kos. Pri naroči tri nam je naznaniti poleg poštne postaje tudi bliino železniško. Naročilo priložiti je denar ali Festal Menej Order. Slovenic Publishing Co. 82 Cortlandt Street, & New York, N. Y. HARMONIKE bodisi aakorinokoll vrste IsdeUJe« » popravljaš po Dajnlljlh cenah, a delo trpefno la nattljlro. V popravo sano sljivo vsakdo polije, kar sem ie nad 16 let »nkaj v tem poslu In sedaj v svojear lastnem doma. V popraven mnen kranjske kakor vse druge harmonike ta »Conam po dela kakoetao kdo mkteva brei aadaljnlh vpraiaa). JOHN WENZEL, 1017 E. 62nd Str., Clmlaad, O Hamburg-American Line. RED STAR LINE. Plovitbfi med New Yorkom Ki Antwerpom. Redna tedenska zveza potom poštnih pamikov z brzoparniki na dva vijaka. ZEELAND 11,904 ton FINLAND 12,760 ton KROOJCLAICD 12,760 ton VADERLAND 12,017 ton Edina direktna proga med NEW YORKOM in HAMBURGOM, PHILADELPHIO in HAMBURGOM, BOSTONOM in HAMBURGOM oskrbljena s parni ki na dva vijaka: Kaiscria Aifiit* Victoria, Anarika, Pmidot G rut, Prasidaat Liicola, Clevclsad, Ciaciaaati, Prtttrii, Patricia, Pcaasylvaaia, Graf VtlitriM, Prist Oskar is Prisz Adalbert, katerim sledi v kratkem nov parnik na štiri vijake in turbino IMPERATOR 919 Čevljev dolg, 50.000 ton, najveCji parnik na avetn. Izvrstno poslovanje. — Nizke cene. — Dobra postrežba. Za vse podrobnosti obrnite se na: Hamburg-Americas Line, 41-45 Broadway, New York City ali lokalne agente. Lici! Dobil Mm tat Washington* sa svod« zdravila serialno i ta vil ko. kto-ra jamči, da ■o z n r a »I la Drava in koristna. Po dolcam iaau se ml j« »osrečilo Is najti pravo Alpen tinkturo In Pomado orool isnada-nja in sa raat _ »eiu ni bilo. od ksta-Šanaktaa časti la dol«i lati« mali-'■rastejo In mm bodo vaS Ispariall. Ravna tako molktan v«, tednih eopotpotta zrastejo, in ■malliisii v to krUlčah v 8 dneh popolnoma oa-biadaviee. potna nosa.In odstranljo. Pa ja to rosnlca LAPLAND 18,694 ton. Kratkn in udobna pot za potnike ▼ Avstrijo, na Ognko, Slovensko, Hrvatsko, in Galicijo, kajti med Antwerpom in imenovanimi deželami je dvojna direktna železniška zveza. Posebno se še skrbi za udobnost potnikov medkrovja. Tretji razred obstoji od malih kabin za 2. 4, 6 in 8 potnikov. Za nadaljne informacije, cene in vozne listke obrniti se je mai RED STAR LJINE R«. 9 Broadway NEW YORK. M Stale Street. BOSTON. MASS. 1319 Wabat Street. PHILADELPHIA. PA. «19 Second Ave., SEATTLE. WASH. N. W. cw. Wmihioftna & La Sail« CHICAGO. ILL. 130$ "F" Street. N. W. WASHINGTOWN. D. C. 219 Si. Charlei Street. NEW ORLEANS. LA. lift Lacnrt Streets. ST. LOUtS. MO. 333 Mais Street. WINNIPEG. MAN.T '319 Gee rr Street J SAN KRANCISCOTCAL/ 121 So. 3rd StreetJ MINNEAPOLIS. MINN^ 31 H«»«te1 Stre*. MONTREAL. CANADA. ROJAKI, NAROČAJTE SB NA "GLAS NARODA", NAJ-VEČJI IN NAJCENEJŠI DNEVNIK. _ COMPAGNIE GENERALE TRANSATLANTIQUE. družbi (Francoska parobrodna Direktna črta do HAVRE, PARIZA, ŽVICE, INOMOSTA in LJUBLJANE. Po*tnl Ekepree parnlkl «ot( LA PROVENCE" ^ "LA SAVOIE" "LA LORRAINE" "FRANCE" aatvavtMka ssinTtWi ssMUviM« ■w V V' ' ' -v ter na aalvaB. krasni farU rekah nošah dravtaukarja bHna sa JAKOB VAHClC P. O. Bos 69 WW VAŽNO ZA VSAKEGA SLOVENCA! Vsak potnik, kteri potuje skozi New York bodisi v stari kraj ali pa iz starega kraja naj obišče PRVI SLOVENSKO HRVATSKI M OT EL AUGUST BACH, 145 Washington St., New York, Corner Cedar St. Na razpolago so vedno čiste sobe in dobra domača hrana po nizkih cenah. Zemljevid balkanskih držav je dobiti po 15c. komad. 8lo-v*rtle Publishing Company, 82 Cortlandt Street. New York PaAtnl parnlkl aoi "CHICAGO" ' LA T0URANE" "EOCHAMBEAU" "HlAGASA" Glavna agencija: 19 STATE STREET, NEW YORK, corner Pearl St., Chescbrnoih Bolldlsf* Paniki odploieio od sedaj naprej vedno ob četrtkih is pristaaflKa iter. 57 -Nortk River in ob sobo tih pa iz pristaniičs 84 North River, N. T. •LA PROVENCE 10. julija 19i:j. #LA SAVOIE al. julija 19ia. •LA LORRAINE 17. julija 1!>I3. *LA LORRAINE 7. augusta 1913. tFRANCE 24. julija 1913. : LA PRoV ENr E 13. uug. 1913. POSEBNA PLOVITBA V HAVRE: tROOHAMBEAU odpl. s pom. št. 57. du^ 5. julija ob 3 popol. *XIAyix. • »".Ta«! 034.0® ■ j "»-•.« •.•«• •> ... •"•>'• >.riVi3i:M| 35.18 ■ * - 34.00 '•........«..... •>*.••.35*08 ■ »-." • • t-t 35.2| Za Martha Washington in Kaiser Franz Joeef I. stane $3.00 ved. n. RAZRED do TRSTA ali REKE: Matcha Washington in Kaiser Franz Josef L $65.00, dragi$60 do $65. Phelps Bros & Co., Gen. Agents, 2 Washington street, new yofk. y __ __—