Štajerski Ptuj, četrtek, 29. maja 2003 letnik LVI . št. 21 odgovorni urednik: Jože Šmigoc cena: 250 SIT Natisnjenih: 12000 izvodov ISSN 7704-01993 Ptuj Gajke po načrtih Stran 6 Lenart Intelsat odprl trgovino Stran 4 Podlehnik Praznično do sobote Stran 9 Ptuj Bibliobus že vozi Stran 7 Nova stran za mlade: Mladi mladim Stran 15 Okrogla miza: Človeštvo se vse bolj stara Stran 7 Ptuj . Zdravniška afera Zaradi suma ponarejanja ovadili ptujskega zdravnika Stran 3 Kumrovec . Sest tisoč ljudi Titove ideje - stvar preteklosti ...? Stran 2 V soboto so v Dobrini odprli pohodno ekološko pot, ki so jo skupaj zasnovali Turisti~no društvo Žetale in Lokalni pospeševalni center Haloze ob finančni podpori veleposlaništva kraljevine Nizozemske v Sloveniji. Pot vodi v glavnem po kolovozih, po gozdovih, med vinogradi in pašniki, mimo ekološke kmetije ter številnih naravnih zanimivosti tega dela Haloz. Je lepo označena, tako da z orientacijo na njej ne bo težav. Kmalu se ji bo pridružila še kolesarska pot. (jb) Računalniki po odličnih cenah /J Kidričevo . Golosek buri duhove Zgodba o gozdu, ki ga ni Kidričane že nekaj mesecev muči dejstvo, da so ostali brez dobrih 4 hektarov gozda, brez dela pljuč tega kraja, ki je bil v minulem obdobju ves čas izpostavljen ekološkim obremenitvam. ček, univ. dipl. ing. gozdarstva: "O goloseku v Kidričevem sem bil obveščen od pristojnih z Zavoda za gozdove 19. novembra lani, še isti dan sem odšel na teren ter opravil ogled. Po opravljenih razgovorih smo zaradi sečnje brez odločbe, zaradi golosečnje in odvoza humusa zoper lastnika tega zemljišča pričeli postopek o prekršku. Postopek je bil speljan tudi pri sodniku za prekrške in mislim, da kršitelja že čaka ustrezna kazen. Sodnik za prekrške je kršitelju naložil plačilo 100.000 tolarjev kazni, poleg tega pa še 7.000 tolarjev povprečnine za vodenje postopka. Naj dodam, da postopek še vedno ni končan." Nadaljevanje na strani 3 Gozdna rana je zaskelela po poseku konec lanskega leta na prostoru med stadionom in lokalno cesto, ki vodi ob vrtovih proti gradu, v neposredni bližini šole. Naročnik posega je bil podjetnik Vlado Premzl, direktor zasebnega podjetja PRE KAR HORS, ki je uredil že vse potrebno za bodočo industrijsko cono Kidričevega. Bo podjetniški interes premagal ekološkega? Na golosek so nas opozorili nekateri svetniki občine Kidričevo pa tudi občani, saj jim ni vseno, da umirajo gozdovi, ponos Kidričevega in bližnje okolice, ki so največji varuh pred dolgoletno ekološko obremenjenostjo tega kraja. V prizadevanjih za razplet zgodbe smo se najprej odpravili k županu občine Kidričevo Zvonimirju Holcu, ki je bil tudi tokrat kratek in jedernat: "Kolikor vem, so pričeli sekati septembra lani in občina Kidričevo se je že v prejšnjem mandatu pritožila, saj je bil posek opravljen brez ustreznih dovoljenj, poleg tega pa je bil odpravljen tudi odvoz zelo koristne humusne plasti, vse do zemlje. Na dejstvo, da se je vse skupaj zgodilo brez ustreznih dovoljenj, so nekajkrat opozorili tudi nekateri člani občinskega sveta, še posebej odbor za varstvo okolja in požarno varnost. Ker je bil postopek izveden mimo veljavnih zakonskih določil in planov, smo zadevo prijavili ustrezni inšpekcijski službi, ta pa sodniku za prekrške, sicer pa je postopek še vedno v teku." Kakšno pa je vase stališče? "Moram reči, da je v novem prostorskem planu ta parcela predvidena za zidalno območje, zato bo občina to upoštevala. Nikakor pa ne smemo pozabiti, da je bil golosek opravljen pred tem, torej v nasprotju s sedanjim prostorskim planom, kjer je ta parcela še vedno vodena kot gozd." Na gozdarskem inšpektoratu pri Upravni enoti Ptuj je zadevo prevzel svetovalec glavnega inšpektorja Tomaž Pe- Foto: M. Ozmec Podjetnik Vlado Premzl, direktor podjetja PRE KA HORS, z vso potrebno dokumentacijo. teden dni Pokrovitelj nagrade: do zaključka akcije Natakar2003 (kupone lahko pošljete vključno do srede, 4. junija 2003) JoA Naârada: vikend naiem apartmaja za 6 oseb v apartmajskem naseLiu Term Čatež 9770040197060 Doma Poslanci za odpravo prepovedi prostitucije Ljubljana - Državni zbor je v okviru druge obravnave novele zakona o prekrških zoper javni red in mir opravil razpravo o dekriminalizaciji prostitucije, za katero se zavzema skupina poslancev LDS s prvopodpisanim Romanom Jaki-čem. Poslanci LDS predlagajo, da prostitucija ne bi bila več obravnavana kot prekršek (iz zakonodaje bi črtali določbe o dejanju prostituiranja kot prekršku), prostitutke ali prostituti pa ne več kot žrtve, temveč kot podjetnice oziroma podjetniki. Vendar pa bi bil z odpravo prepovedi prostitucije storjen šele prvi korak k reševanju te problematike, je poslanske kolege uvodoma spomnil Jakič in pri tem izpostavil vprašanja regulacije in nadzora prostitucije ter zdravstveno-varstvenegapoložaja oseb, ki se vdajajoprosti-tuciji. Zbiranje podpisov za obratovalni čas prodajaln Ljubljana - Pobudniki za razpis predhodnega zakonodajnega referenduma, povezanega s predlogom zakona o spremembi zakona o trgovini, Sindikat delavcev trgovine Slovenije pri Zvezi svobodnih sindikatov Slovenije, so v torek začeli zbirati podpise podpore. Kot je v torek za STA povedal predsednik sindikata Franci Lavrač, nameravajo prvih štirinajst dni podpise zbirati predvsem med svojimi člani, kasneje pa načrtujejo tudi postavitev stojnic pred upravnimi enotami. Nova primera kloramfenikola v mleku Ljubljana - Analize v referenčnem laboratoriju v italijanskem Chelabu so potrdile, da je bil vzorec mleka, odvzet 27. aprila na ptujski mlečni progi, pozitiven na prepovedan antibiotik kloramfenikol (0,3 mikrograma kloramfenikola na liter mleka). Prav tako je bil pozitiven vzorec mleka z novomeške mlečne proge (0,4 mikrograma kloramfenikola na liter mleka). Ta naj bi bil odvzet pri starejšem kmetu, ki oddaja okrog 70 litrov mleka na dan in je pred kratkim zamenjal rudninske krmne dodatke. Sojenje Dragonji se bliža koncu Ljubljana - Po zaslišanju dveh prič, naj bi tokrat v zadevi Dragonja sodni senat že prisluhnil zaključnim govorom obrambe in tožilstva. Govori so bili predvideni že na prejšnjem sojenju, 21. maja, vendar pa jih je moral sodni senat pod vodstvom okrožne sodnice Andreja Sedej Grčar preložiti na današnje sojenje. Metod Dragonja, ki je obtožen kaznivega dejanja zlorabe položaja ali pravic po 244. členu kazenskega zakonika, in sicer zaradi domnevno nezakonitega financiranja SLS in Metke Karner Lukač, je moral nazadnje poslušati pričevanje Dušana Dolamiča, ki je "omajal Dragonjine trditve. Dolamič namreč trdi, da je med njim, Dragonjo in nekdanjim predsednikom SLS Marjanom Podobnikom prišlo do sestanka, na podlagi katerega je Lek nakazal SLS denar. (sta) Po svetu Na Tajvanu nove smrtne žrtve Toronto/Taipei- Po treh novih smrtnih primerih zaradi sarsa je Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) kanadsko mesto Toronto ponovno uvrstila na seznam mest, kjer se širijo okužbe s sarsom. WHO sicer ni izdala opozorila pred morebitnim potovanjem v največje kanadsko mesto, je v ponedeljek sporočilo kanadsko ministrstvo za zdravstvo. Sedanja odločitev WHO je bila sprejeta slaba dva tedna potem, ko so Toronto črtali s seznama mest, kjer se širi sars. S Tajvana poročajo o štirih novih smrtnih primerih zaradi sarsa in 11 novih okužbah. Doslej se je s sarsom na Tajvanu okužilo 596 ljudi, 76 pa jih je umrlo. Bush prihodnji teden s Šaronom in Abasom Jeruzalem/Kairo/Aman, - Ameriško-arabsko vrhunsko srečanje, na katerem bodo ameriški predsednik George Bush in arabski voditelji govorili o uresničevanju časovnega načrta za Bližnji vzhod, bo potekalo v egiptovskem letoviškem kraju [arm el Šejku 4. junija. Dan kasneje, 5. junija, pa se bo Bush v kraju Akaba ob Rdečem morju v Jordaniji sestal z izraelskim in palestinskim premierom, Arielom Šaronom in Mahmudom Abasom, je danes poročala egiptovska državna tiskovna agencija Mena. Da bo gostila vrh Bush-Šaron-Abas je medtem že potrdila Jordanija, potrdila pa je tudi, da se bo vrha v Šarm el Šejku udeležil jordanski kralj Abdulah II. Jordanski minister za informiranje Mohamed Afaš Advan pa je ob tem dodal, da datumi obeh srečanj še niso določeni in da jih še usklajujejo, medtem ko Washington nobenega od srečanj še ni potrdil. Sojenje Miloseviču prekinili zaradi bolezni obtoženega Haag - Sojenje nekdanjemu jugoslovanskemu predsedniku Slobodanu Miloševiču pred Mednarodnim sodiščem za vojne zločine na ozemlju nekdanje Jugoslavije v Haagu so preložili zaradi bolezni obtoženega, poročajo tuje tiskovne agencije. Za francosko tiskovno agencijo AFP je tiskovni predstavnik haaškega sodišča Jim Landale povedal, da ima Miloševič povišano telesno temperaturo. (sta) Evropska unija in mi Pasti in prednosti EU za mala in srednja podjetja V Evropski uniji so manjša podjetja pomembni vir delovnih mest. Mala, srednja in mi-kropodjetja naj bi po podatkih EU zaposlovala 70 odstotkov celotne zaposlenosti in predstavljala kar polovico vseh investicij v petnajsterici. Njihova prednost je fleksibilnost. V Sloveniji so se mala in srednja podjetja razbohotila po osamosvojitvi države in uvedbi tržnega sistema. Ključno za porast števila podjetij je bilo dvoje. Na eni strani zakonodaja in ugodni pogoji za ustanovitev podjetja, na drugi izgube delovnih mest v sistemih, ki jih je prizadela izguba nekdanjega skupnega jugoslovanskega trga. Dejstva so znana - večja podjetja so "padala" kot domine, število manjših in srednjih je naraščalo, nekatera tudi zaradi privatizacije družbenega premoženja. A v dobrem desetletju so se obdržala le najboljša ali najbolje pripravljena na nove izzive, tudi Evropsko unijo. Slovenija je v pogajanjih za področje malih in srednjih podjetij že v celoti sprejela evropski red. Prehodnih obdobij ali izjem ni. "Mala in srednje velika podjetja v Sloveniji delujejo na odprtem trgu in niso monopolisti, zato mislim, da so pripravljena na tržno tekmo, vendar morda zaradi majhnega slovenskega trga do sedaj ta tekma ni bila tako ostra", poudarja samostojna svetovalka za mednarodne in razvojne projekte pri Območni Gospodar- ski zbornici Maribor Dubravka Breznik. Štajerski tednik: Evropska unija je pred vrati, kako so nanjo pripravljena štajerska mala in srednja podjetja? Dubravka Breznik: "Dosedanji izvozniki (pretežni izvozniki) so dobro pripravljeni. Tista podjetja, ki do zdaj še niso bila vpeta v mednarodne tokove, pa morajo pri sebi opraviti samoocenitev pripravljenosti ter čim prej izpopolniti svojo ponudbo, način dela itd. Mala in srednje velika podjetja (v nadaljevanju MSP) v Sloveniji delujejo na odprtem trgu in niso monopolisti, zato mislim, da so pripravljena na tržno tekmo, vendar morda zaradi majhnega slovenskega trga do sedaj ta tekma ni bila tako ostra. Z vstopom Slovenije v EU pa bo slovenski trg postal domači trg tudi za avstrijska, madžarska, češka in slovaška podjetja, če naštejem le tista iz bližnje soseščine Podravski regiji. Ta tekma pa bo mnogo hujša, ker bo mnogo več "prerivanja" med ponudniki. Štajerski tednik: Kje je največ težav? Dubravka Breznik: "Mislim, da bi morala vsa podjetja težiti k poslovni odličnosti, imeti kakovostne proizvode in kakovostno poslovanje v celoti. Obvladovati bodo morali stroške, saj v ostri konkurenci gre za vsak stotin. Če sama temu ne bi bila kos, saj nimajo stro- Po veljavnih evropskih kr^erij^ ima malo podj^^je manj kot 50 zaposlenih, letni promet ne presega 7 milijonov ev-rov, bilančna vsota pa je nižja od 7 milijonov evrov. Srednje podjetje zaposluje od 50 do 250 ljudi, letni promet ne presega 40 milijonov evrov, bilančna vsota pa je nižja od 27 milijonov evrov. Ne glede na promet in bilančno vsoto pa so podjetja z manj kot 10 zaposlenih mikropodjetja. Ta klasifikacija je univerzalna v vseh politikah, zakonodaji in programih. (Vir: Slovenija in Evropska unija - o pogajanjih in njihovih posledicah; izdala Služba Vlade RS za evropske zadeve in Urad Vlade RS za informiranje). kovnih štabnih služb, tako kot velika, pa morajo znati najeti tuje znanje, t. j. najeti svetovalca za določeno področje. Država pa bi morala imeti sheme, kot je npr. vavčerska, ki bi zagotavljala podporo pri razvoju MSP. Razumna podpora MSP s strani države (t. j. enakopravno dostopna vsem MSP) je dovoljena tudi v EU, tudi kljub kontroli državnih pomoči, na katero se včasih po nepotrebnem izgovarjamo". Štajerski tednik: Kaj svetujete podjetjem, da postorijo še v teh zadnjih mesecih pred vstopom (če ni seveda že prepozno)? Dubravka Breznik: "Prepozno ni nikoli, pozno pa je, vendar veliko se da postoriti, če opravimo samooceno pripravljenosti za tržno tekmo (EU ni nič drugega kot poostrena tržna tekma z veliko možnostmi, veliko več, kot smo jih imeli do sedaj!) in postorimo, kar je potrebno. V okviru projekta Emerging EU/Na poti v EU (pravkar v zak- ljučni fazi izvajanja) smo imeli vpogled v nekaj MSP v regijah ob severni meji od Lendave do Jesenic. Moje trditve zgoraj, temeljijo tudi na tej izkušnji. V okviru tega projekta pripravljamo priročnik za samooce-nitev pripravljenosti MSP za poslovanje v pogojih notranjega trga/enotnega trga EU. Mislim, da jim bomo s tem pomagali v prvem koraku, kasneje pa jim lahko pomagamo tudi s svetovanjem in pomočjo svetovalcev (če bo država sofinancirala svetovanje po vavčerskem sistemu, sicer bo svetovalna storitev za MSP predraga in si je marsikatero podjetje ne bo moglo privoščiti). Mala in srednja slovenska podjetja že na pragu Evropske unije čaka ostra tekma za obstoj, še ostrejša se obeta prihodnje leto. A kot je povedala naša sogovornica Dubravka Breznik, za prilagoditev novim razmeram ni nikoli prepozno, le časa je vse manj. Anemari Kekec Kumrovec • 25. maja 2003 Titove ideje niso stvar preteklosti ... Na 111. rojstni dan Josipa Broza Tita, 25. maja, ki je bil v nekdanji Jugoslaviji praznik mladih - Dan mladosti, se je v njegovem rojstnem kraju Kumrovcu zbralo okrog sest tisoč ljudi. Prisli so z vseh koncev nekdanje skupne države, celo iz zamejstva. Med njimi je bilo tudi veliko Slovencev. Politike pa v nedeljo ni bilo veliko, tudi pionirskih rdečih rutic in modrih kapic ne, bivši Titovi borci so prišli v glavnem brez uniform, le tu in tam so nosili odlikovanja, njegove slike in transparente, v rokah nekaterih mladih pa se je našla Titova štafeta kot simbol nekdanjega druženja med ju- goslovanskimi narodi in narodnostmi, še posebej mladimi. Udeleženci so se vsi po vrsti sprehodili skozi Titovo rojstno hišo, prisluhnili bogatemu kulturnemu nastopu, nekaterim govorcem, ki pa so se vglav-nem ognili politizaciji,"čeprav Titove ideje niso stvar preteklosti, so stvar sedanjosti in Nekateri so tudi s transparenti izražali nostalgijo za Titovimi casi. prihodnosti", je bilo med drugim slišati iz njihovih ust. Za vse, ki v Kumrovcu niso bili že desetletja, pa je prijetno presenečenje nova podoba "Starega sela", ki se je spremenila v eno samo in edinstveno etnološko vas, kjer je vsaka hiša muzej svoje vrste in v katerih je ohranjena bogata kulturna dediščina Hrvatskega Zagorja. Tako Kumrovec z novo vsebino postaja kraj druženja številnih generacij, tudi tistih, ki jim je Titovo obdobje neznano in ga "poznajo" zgolj po tem, da je bil velik diktator in povzpetnik. Spet starejši, takih je bilo v nedeljo v Ku-mrovcu veliko, ki se Titovega obdobja spominjajo z vso nostalgijo, to so bili časi, "ko smo vsi imeli delo, vsi smo lahko prišli do spodobnega stanovanja, vsi smo lahko ob morju dopustovali najmanj deset dni ...", je še danes slišati iz njiho- vih ust. Med tistimi, ki zagovarjajo spoštovanje in ohranjanje pozitivne tradicije in vrednot Titovega obdobja, so tudi člani Mladega foruma iz Ljubljane, ki so bili v nedeljo v Kumro-vcu na prireditvi "V mladosti je radost, v radosti je mladost" v središču pozornosti. Marko Koprivc, Marko Kastelic in Črt Poglajen so prepričani, da so nekatere vrednote, kot borba za socialne pravice in proti socialnemu izkoriščanju, aktualne tudi za danes. Nekateri tudi v socialni državi, kot je Slovenija, pogosto pozabljajo nanje. "Vse preveč se pozabljajo pozitivne strani Titovega obdobja, na dan prihajajo zgolj negativne, mnoge njegove pozitivne ideje se danes enačijo s srbskimi idejami, ki pa so izdale Titove ideje," so še prepričani člani Mladega foruma iz Ljubljane. Ptuj • O zdravniških spričevalih brez pregleda Obtožni predlog zaradi ponarejanja poslovnih listin šest invalidov, nekdanjih delavcev Taluma iz Kidričevega, je 21. avgusta leta 2000 vložilo kazensko ovadbo zoper takratnega direktorja JZ Zdravstveni dom Henrika Žlebnika, dr. med. spec., zaradi suma storitve dejanja zlorabe uradnega položaja ali uradnih pravic po 261/3. členu KZ, storitve kaznivega dejanja jemanja podkupnine po 267/I. členu KZ in zaradi suma storitve kaznivega dejanja ponarejanja listin po 256/I. členu KZ Republike Slovenije. Ovadba se nanaša tudi na neznano osebo, zaposleno pri Talu-mu, d.d., Kidričevo, zaradi suma kaznivega dejanja dajanja podkupnine in ponarejanja listin. Omenjeni zdravnik naj bi izdal zdravniška spričevala, na podlagi katerih so jih iz Taluma prerazporedili v drugo podjetje, čeprav ni opravil zdravniškega pregleda. Kot je v imenu oškodovanih delavcev povedal Zdenko Kolar, ki je pred tremi leti ustanovil Sindikat delovnih invalidov Slovenije z namenom, da bi si zaradi takšnih in podobnih primerov tudi sami zagotovili pravno varstvo, je osnovni pogoj za takšno prerazporeditev predhodni specialni zdravstveni pregled, pri čemer zdravnik izda zdravniško spričevalo z oceno delovne zmožnosti. Po skoraj treh letih od podane ovadbe je zadeva v tem trenutku tako daleč, da je bil 15. maja vložen obtožni predlog zoper Henrika Žlebnika zaradi kaznivega dejanja ponarejenja poslovnih listin po I. odstavku 240. člena kazenskega zakonika, ki govori o ponarejanju ali uničenju poslovnih listin, kjer je zapisano, da se, kdor v poslovne knjige, spise ali druge poslovne listine, ki jih mora voditi po zakonu ali na podlagi drugih predpisov, izdanih na podlagi zakona, in so pomembne za poslovni promet z drugimi pravnimi ali fizičnimi osebami ali so namenjene za odločitve v zvezi z gospodarsko ali finančno dejavnostjo, vpiše lažne podatke ali ne vpiše kakšnega pomembnega podatka, ali s svojim podpisom potrdi takšno knjigo, listino ali spis z lažno vsebino ali omogoči sestavo knjige, listine ali spisa z lažno vsebino, kaznuje z zaporom do dveh let. Takšna listina naj bi bilo tudi zdravniško spričevalo, in če ga zdravnik podpiše, ne da bi pregledal delavca, čeprav bi ga moral, naj bi storil kaznivo dejanje ponareditve poslovne listine. Tudi zdravniška zbornica Slovenije - Odbor za pravno-etična vprašanja, kjer so prizadeti delavci prav tako iskali odgovore na svoje domneve, da je v njihovem primeru zdravnik kršil pravila, je mnenja, da mora biti delavec (zavarovanec) prisoten in pregledan na specialnem zdravstvenem pregledu za novo službo, je v imenu Odbora za pravno-etična vprašanja delavcem odgovoril njegov predsednik Žarko Pinter. Kot je povedal Zdenko Kolar, je izvedel, da je bil "pregledan" pri dr. Žlebniku in da sta bila zdravniško spričevalo in ocena delovne zmožnosti z njegovim podpisom "osnovno merilo za izdajo dodatnega mnenja s strani invalidske komisije", šele, ko je stopil pred komisijo, kamor naj bi prišel zaradi morebitnega preventivnega pregleda, ne pa zaradi odločitve o novem delovnem mestu pri drugem delodajalcu, o čemer se mu ni niti sanjalo. "Mislim, da bi moral biti pregledan in prisoten pri opravljanju zdravniškega pregleda, še posebej ker Henrik Žlebnik, dr. med. spec., ni razpolagal z najnovejšo zdravstveno dokumentacijo in mojim zdravstvenim stanjem ter zdravljenjem, ki v času izdaje zdravniškega spričevala še ni bilo končano," je med drugim povedal Zdenko Kolar. Zaradi takšnega zdravnikovega ravnanja je bil tako kot drugi invalidi v tem primeru oškodovan z vidika zavarovanca, delovnega invalida III. kategorije, zdravstvenega vidika v smislu psihičnega trpljenja in tudi z materialnega vidika, ker je izgubil službo v Talumu. Ključno pri vsem tem je, da delavci - invalidi, ki so vložili ovadbo leta 2000 niso bili navzoči pri omenjenem specialnem zdravstvenem pregledu, ki je bil ključnega pomena pri izdaji dopolnilnega mnenja invalidske komisije v Mariboru o ustreznosti delovnega mesta glede na njihovo preostalo zmožnost za delo. Kot smo izvedeli, se je z ovadbo šestih invalidov, nekdanjih delavcev Taluma Kidričevo, na ptujskem Okrožnem državnem tožilstvu najprej ukvarjal tožilec Konrad Rebernik. Odločil se je, da bo Henrika Žlebnika preganjal zaradi kaznivega dejanja zlorabe uradnega položaja ali uradnih pravic po 1. in 2. odstavku 261. člena kazenskega zakonika. Preiskovalni sodnik je pričel preiskovalna dejanja, ni pa mu uspelo pridobiti mnenja izvedenca medicinske stroke, ki bi moral za vsakega posameznega oškodovanca ugotoviti, ali so njegove psihofizične sposobnosti v danem času dejansko ustrezale zahtevam dela, na katera naj bi bil razporejen. Ker v zadevi v dobrih dveh letih in pol ni bilo bistvenega napredka, medtem se je izmenjalo tudi več izvedencev, in ker je do zastarajanja kaznivega dejanja samo še dve leti, je novi vodja okrožnega državnega tožilstva na Ptuju Peter Čibej, imenovan je bil s prvim marcem letos, skladno s svojimi pristojnostmi zadevo odvzel Reberniku in sam vložil obtožni predlog zaradi kaznivega dejanja ponareditve poslovnih listin z datumom 15. maj 2003, verjetno tudi zaradi naglega približevanja roka zastaranja. Za izjavo smo zaprosili tudi Henrika Žlebnika, ki sedaj dela v ambulanti medicine dela ptujskega zdravstvenega doma, vendar je sodelovanje odklonil. Mediji niso prava pot za reševanje zadev, pravi, v tem primeru pa se tudi ne bo odkrilo, kaj stoji za tem primerom. Neuradno smo tudi izvedeli, da se praksa izdajanja zdravniških spričeval brez predhodnih pregledov, ko gre za zaposlitve pri drugih delodajalcih, na ptujskem območju nadaljuje. Tako naj bi bilo v zadnjem času vloženih nekaj deset tovrstnih ovadb. MG iti i Ta teden Delu čast in oblast Delu čast in oblast, parola, na katero smo pred desetletji prisegali, je seveda bila zgolj floskula, kije vsaj na zunaj kazala odnos oblasti in oblastnikov do delavca. Je bila zgolj zgodba o vladavini delavskega razreda. Danes imamo drugo zgodbo, recimo zgodbo o uspehu, kije resničnejša, je namreč zgodba o uspehu posameznikov, ki so samo v enem desetletju uspeli nagrabiti enormne količine materialnih dobrin s špekulacijami, z uničenjem velikih in majhnih podjetij, z lastninjenjem in s pomočjo tistih, ki so to zgodbo pisali in jo pišejo v nadaljevankah. Špekulacije in malverzacije so postale način življenja, način uspešnosti posameznika, na kar opozarjajo tudi ugledni Slovenci: Tone Pavček, dr. Bučar, dr. Prunk; pa se nič ne zgodi, saj je očitno vse legalno, po zakonih in pravično. Vsaj do sedaj se nikomur ni zgodilo nič, vprašanje je, če so kdaj pristojne službe posameznike vprašale, od kod recimo milijardo tolarjev za nakup te ali one gospodarske družbe, vsaj davkarija bi lahko to storila, pa jih baje po zakonu ne briga, od kod je kdo kaj dobil, važno je, da je oni "srmaček" od svojega malo dal tisto, kar mora dati. Tudi glede korupcije se kaj dosti ne stori, o krivcih se govori in piše, kasneje pa na tekmi med odvetniki in tožilci prvi vodijo z dva proti nič. Očitno so bolj nabriti oziroma se bolje strokovno pripravijo. Delavski sindikat je ob praznovanju prvega maja godrnjal in se tožil nad vlado, ki za delavca nič ne postori, sam pa ne stori nič oziroma vsaj premalo, da bi delavcu (predvsem v gospodarstvu) vrnil čast, saj za oblast se mu ne gre in se mu v glavnem nikoli ni šlo. Želi si zgolj dostojno, častno življenje, ki njemu in njegovim otrokom omogoča normalno življenje in šolanje, posebej, ko na univerzi že razmišljajo o plačevanju šolnine za študij. Skratka - delu čast in oblast je bila puhlica, špekulaciji čast in oblast je resničnost! Franc Lačen Kidričevo • Golosek buri duhove Zgodba o gozdu, ki ga ni Nadaljevanje s strani 1 Odpravili smo se tudi k lastniku zemljišča Vladu Premzlu, direktorju družbe PRE KAR HORS, d.o.o., ki je vidno presenečen pojasnil svojo zgodbo: "Mislim, da nisem storil ničesar, česar ne bi smel. Že leta 1971 sem prek javnega razpisa povsem legalno kupil parcelo v izmeri 4 hektare 125 kvadratnih metrov. Naj dodam, da je ta že od leta 1971 zajeta v planu za gradbeno področje, občina Kidričevo pa je območje med stadionom in lokalno cesto, ki vodi proti Strnišču, leta 2001 vključila v svoj integralni razvojni program kot cono za bodočo trgovsko-servisno dejavnost oziroma obrtno cono. Ta cona je usklajena tudi s programom razvoja Severovzhodne Slovenije in v skladu s smernicami Evropske unije. Posek smo opravili septembra lani v sodelovanju s podjetjem Tisa, d.o.o., iz Ljubljane, ki je vse ostanke posekanega drevja, torej panje in veje, zmlela za kompost, tega pa je skupaj z vrhnjo plastjo humusa kupilo podjetje Revital za ureditev novih proizvodnih hal v Talumu." Ste imeli za to ustrezno dovoljenje in dokumentacijo? "Da, podjetje Umarh je za nas izdelalo Plansko enoto 56 CD -del za poslovno-proizvodno območje. Izdelana je bila tudi vsa lokacijska dokumentacija, imam odločbo Oddelka za okolje in prostor Upravne enote Ptuj z datumom 21. oktober 2002, ki nam je dovolil izvedbo priglašenih del, tukaj je soglasje občine Kidričevo z datumom 17. oktober 2002, z datumom 24. september 2002 imam tukaj strokovno mnenje Zavoda za gozdove - enota Maribo, v aprilu letos je bil izdelan tudi projekt za gradbeno pripravljanja dela. V dokaz smo pridobili celo ustrezno potrdilo Ministrstva za okolje in prostor iz Ljubljane, ki na našo zahtevo potrjuje, da je bila parcela št. 1013 v k.o. Lovrenc na Dravskem polju po odloku o urbanističnem redu občine Ptuj, sprejetem leta 1971, predvidena za gradnjo." Torej ste prepričani, da ste ravnali prav? "Da, pri svojih prizadevanjih sem se zato povezal tudi s štirimi ministrstvi, poleg tega pa sem tudi član dveh komisij - za razvoj v severovzhodni Sloveniji in za pregled ponudb tujcev. In ker vem, da imam prav, bom vztrajal še naprej, navsezadnje gre za okoli 70 delovnih mest v bodoči obrtni coni Kidričevega." Se podjetniki za to že zanimajo? "Vsekakor. Od tujcev so tukaj pripravljeni investirati trgovski center LIDL iz Nemčije, zasebno trgovsko podjetje iz Irske, podjetje iz Škotske za proizvodnjo viskija, podjetje iz Danske za proizvodnjo elektronskega vojaškega programa ter podjetnik iz Gradca. Od domačih pa AMZ Slovenije, ki želi zgraditi špedi-cijski center za celotno severovzhodno Slovenijo, imamo pa tudi ponudbo ene od bank iz Ljubljane in ene od Zavarovalnic." Kaj pa menite o očitkih, da ste pri tem izkoristili svoj nekdanji položaj, saj ste bili kar nekaj let predsednik bivše KS Kidričevo? "Res je, kar 8 let sem bil predsednik skupščine KS Kidričevo in normalno je, da sem vedel za to parcelo, da je že od leta 1971 predvidena za gradnjo in pozneje vnešena v plan. Vse ostalo, nekaj let po tej funkciji, pa so moje zasebne poslovno odločitve. Prepričan sem, da so bile pravilne. To se je že pokazalo tudi prek sodelovanja z novo občinsko upravo, ki se zaveda da vsak razvoj pomeni napredek." Za tiste, ki tega morda še ne vedo, naj bo koncu dodamo, da je Vlado Premzl Kidričanom že dokazal svoje podjetniške sposobnosti, saj je bil pobudnik in glavni organizator za projekt izgradnje novega bencinskega servisa MOL-benza iz Lendave, ki so ga Kidričani po tolikih letih prizadevanj leta 1999 končno le dobili. M. Ozmec Foto: M. Ozmec Pogled na gozd ki ga ni več; bo na tem prostoru industrijska cona Kidri~evega? 4 Štajerski Podjetništvo, gospodarstvo, obrt četrtek • 2^9. maja 2003 Lenart • Podjetje Intelsat Odprli spletno trgovino V četrtek, 16. maja, so v poslovnih in trgovskih prostorih podjetja Intelsat, d.o.o., v Lenartu s klikom z miško prokurista in lastnika podjetja Edmunda Stojnška in direktorja Daniela Kajzerspergerja odprli največjo internetno trgovino na tem koncu Štajerske. Podjetje Intelsat, ki je nastalo iz obrtne delavnice za montažo elektronskih naprav, je trgovsko podjetje in se ukvarja s trgovino na debelo in drobno. Prodajajo električne, gospodinjske, radijske in TV-aparate in imajo dve trgovini, in sicer: v Lenartu in v Polj-čanah. Podjetje Intelsat, d.o.o., je nastalo leta 1992, ime pa nosi po takratnih trendih v satelitski tehniki, s katero se je Edmund Stojnšek po zapustitvi Elektrokovine leta 1990 pričel ukvarjati. Prvo tehnično prodajalno so v Lenartu odprli leta l995, leta 1996 pa v Poljčanah. V omenjenih prodajalnah prodajajo belo tehniko, akustiko, telefonijo, male gospodinjske aparate, antenske satelitske sisteme, televizorje, video- in avdioo-premo in klimatske naprave. Leta 1999 so v podjetju veliko naredili za širjenje veleprodaje. Ob prodaji vseh naštetih proizvodov vzporedno poteka še montaža klimatskih naprav in satelitskih ter zemeljskih sistemov. Kljub močni konkurenci so začeli uvajati računalništvo, v okviru tega pa tudi prvi internet preko satelita. Leta 2000 so v sodelovanju s podjetjem Era Petlja iz Ptuja zgradili Hi-per center v velikosti 4600 kvadratnih metrov. V podjetju, ki je v lasti enega lastnika, je zaposlenih 42 delavcev, osnovni kapital podjetja pa znaša 80,5 milijona tolarjev. Ob otvoritvi internetne trgovine je lastnik in prokurist podjetja Edmund Stojnšek povedal: "V osrčju Slovenskih goric smo že od samega začetka dihali z novo svežino, predstavljali posebnosti kraja, vzbujali interese meščanov in okoliških prebivalcev. Te interese smo pridno združevali in cilji, ki so bili zastavljeni v letu 2000, so danes uresničeni. Na široko bomo odprli spletno trgovino, ki je na ta način dostopna za vsakega, še tako oddaljene- ga kupca." Direktor podjetja Intelsat, d.o.o., Daniel Kajzersperger pa je dodal: ^"Ves čas smo sledili trendom v tehnični trgovini, ki jih je narekoval razvoj trga, tako je "e-trgovina" le logična posledica dogajanja na tem področju v zadnjih letih. V svojem prodajnem programu imamo računalnike, ki jih sami zelo uspešno sestavljamo že tri leta in nam je bila priprava in postavitev "e-trgovine" nov izziv. Na začetku si, odkrito povedano, ne obetamo od nje velikih ekonomskih učinkov, našo ponudbo želimo le približati ljudem, ki ne živijo v ožji okolici in se že poslužujejo tega načina kupovanja. Verjamemo, da se bodo kupci z leti navadili udobnega in enostavnega nakupovanja, ki pa ima za posledico tudi večji vpliv na prihodke podjetja." Spletna trgovina podjetja Intelsat poteka na naslovu www.intelsat.si. Najprej vas in- telsatova maskota (ribica) povabi k nakupu najbolj vročih - potopljenih izdelkov, ki so na dnu strani zakopani v pesku. Ti artikli imajo toliko znižano ceno, da veljajo za trenutni prodajni hit. S klikom na ribico pa se nam pokažejo vsi potopljeni artikli v trenutni ponudbi. Uporabniki lahko izbirajo med sedmimi prodajnimi kategorijami: antene, gospodinjski aparati, kuhinje, računalništvo, telefonija, video in akustika. Vsak obiskovalec pa se lahko prijavi na "mailing listo" in iz podjetja Intelsat ga bodo na elektronski naslov redno obveščali o aktualni ponudbi in potopljenih cenah. V spletni trgovini podjetja Intelsat iz Lenarta pa je možno kupiti preko 1100 izdelkov, ponudbo pa bodo še razširili. V podjetju zagotavljajo, da bodo v roku treh dni od potrditve naročila blago tudi dostavili. Artikle vredne nad 25.000 tolarjev bodo okoliškim kupcem dostavili brez- Ptuj • Nov uspeh ptujskih pekov Tri zlata priznanja za Ptuj- I I ■ BVVHV ske pekarne in slaščičarne V letošnjem ocenjevanju kruhov v okviru Združenja živilske industrije - sekcije za pekarstvo pri Gospodarski zbornici Slovenije je sodelovalo 21 pekarn z 51 vzorci kruhov, vsaka z največ tremi. Ptujske pekarne in slaščičarne so letos dale v ocenitev tri vrste kruha - donački kruh, markovski beli kruh in prvič tudi furmanski kruh. Za vse tri kruhe so prejele zlato priznanje. Letošnje ocenjevanje je potrdilo njihova prizadevanja za kakovost. Do konca leta jo bodo nadgradili še s certifikatom kakovosti 9001/2000 v vseh delih podjetja. Letno proizvedejo v Ptuj- skih pekarnah in slaščičarnah okrog 4000 ton izdelkov, pekovskega in slaščičarskega peciva. Kot je na petkovi tiskovni konferenci povedala direktorica mag. Dragica Murko, sodelovali so še direktor komerciale Janez Brodnjak, direktor tehnično - proizvodnega sektorja Smiljan Slanič in direktorica finančno - računovodskega sektorja Irena Majcen, so z rezultati letošnjega ocenjevanja izredno zadovoljni. Ocenjevanje je tudi formalno potrdilo, da v Ptujskih pekarnah in slaščičarnah pečejo dober, varen in kakovosten kruh. Na Ptujskem imajo 90-odstotni tržni delež, delno jim usodo krojijo tudi peki, ki delajo brez dovoljenj za prodajo. Na črno se na Ptujskem proda okrog pet odstotkov kruha. Svoj tržni prostor nenehno povečujejo, trenutno so se ustavi- li pri Celju, s slaščicami pa so uspeli priti že v vse večje trgovske centre v Sloveniji. Trudijo se, da bi kupcem ponudili vedno nove izdelke. V ponudbi imajo po najnovejših poda- Tečaji Banke Slovenije Tečaji veljajo od 28. maja 2003 od 00.00 ure dalje. nakupni srednji prodajni EUR 232.4510 233.1505 233.8500 AUD 128.9532 129.3412 129.7292 CAD 141.9375 142.3646 142.7917 HRK 30.8413 30.9341 31.0269 CZK 7.4083 7.4306 7.4529 DKK 31.3091 31.4033 31.4975 HUF 0.9464 0.9492 0.9520 JPY 1.6725 1.6775 1.6825 NOK 29.4985 29.5873 29.6761 SKK 5.6551 5.6721 5.6891 SEK 25.2881 25.3642 25.4403 CHF 152.2671 152.7253 153.1835 GBP 320.8877 321.8533 322.8189 USD 195.1402 195.7274 196.3146 PLN 53.1803 53.3403 53.5003 Gre za tradicionalno prireditev, ki sodi med največje na področju transporta v srednji Evropi in je izjemnega pomena za vse, ki poklicno delujejo v transportu, prometu in tele-matiki. Sekcija se je predstavila na 42 kvadratnih metrih, posebno obeležje k celotnemu projektu pa je na izviren način dala podravsko-pomurska regija z nastopom sekcij za prevoz- ništvo iz 11 območnih obrtnih zbornic - Maribor, Ptuj, Slovenska Bistrica, Ruše, Pesnica, Lenart, Ormož, Ljutomer, Lendava, Gornja Radgona in Murska Sobota. Predstavitev je temeljila na pripravljeni zloženki in cedeju ter se je kot reklama promovirala v obliki projekcije na razstavni stojnici. Vsak obiskovalec razstavnega prostora je moral dobiti predstavo o tem, da Slovenija pred- S klikom z računalniško miško sta internetno trgovino odprla lastnik in prokurist podjetja Edmund Stojn{ek (desno) in direktor podjetja Intelsat, d.o.o., Daniel Kajzersperger. plačno, bolj oddaljenim pa pri nakupu nad 100.000 tolarjev. Na spletni trgovini je tudi urejen forum, na katerem si bodo uporabniki - kupci lahko izmenjevali mnenja o ponujenih izdelkih. Spletno mesto je zasnovano na dvoplastni arhitekturi in bazira na sistemu za upravljanje z vsebinami, katere rešitev je aplikacija INTRIX WebShop TM. Aktualna vsebina je dinamična, kar pomeni, da se vsebina ureja preko spletnega vmesnika. Spletne strani je grafično in aplikativno izdelalo podjetje Intera, d.o.o., iz Ptuja. Zmago Šalamun Foto: Črtomir Goznik S tiskovne konference Ptujskih pekarn in sla{~i~arn tkih čez 70 vrst kruha in več kot 100 vrst peciva, še vedno pa ljudje najbolj povprašujejo po belem kruhu. MG Ljutomer • »Transport in logistika« v Munchnu Uspešna predstavitev Sekcija za promet pri Obrtni zbornici Slovenije se je aktivno vključila v letošnji sejem "Transport in logistika" od 20. do 24. maja na novem sejmišču v Múnchnu. stavlja eno prometnih križišč Evrope, transportna dejavnost pri nas pa zagotavlja kvaliteto prevozov in njihovih osnovnih sredstev. Seveda pa bo s 1. majem prihodnjo leto tudi na tem področju potrebna prilagoditev evropskim razmeram in delovanju enotnega tržnega sistema, kar zagotovo ne bo prehod brez posledic. Miha Šoštaric Trgovanje na Ljubljanski borzi vrednostnih papirjev je v preteklem tednu minilo nekoliko drugaěe, kot smo navajeni. Skupni promet je dosegel nekoliko višje nivoje, investitorji pa so većina poslov sklenili z obveznicami. V časih, ko se vse pogosteje omenja beseda recesija in podobno, se čedalje več prometa ustvari z obveznicami. Slovenija ni pri tem nobena izjema. Vrednost večine delnic na Ljubljanski borzi vrednostnih papirjev se je od začetka leta le malenkostno spremenilo v pozitivno smer. Svetovne gospodarske razmere in ostali nepredvidljivi dogodki so pustili kar močan pečat na tečajih delnic. Slovenski borzni indeks, SBI20, je v tem tednu izgubil nekaj vrednosti. Vrednost se mu je znižala iz 3.185 indeksnih točk na 3.155 točk. Podoben padec je doživel tudi indeks pooblaščenih investicijskih družb, PIX. Indeks prostega trga, IPT, pa je nekoliko porasel. Trenutno se vrednost indeksa IPT giblje okrog 2.650 indeksnih točk. Na borznem trguje največ pridobila delnica Kompas MTS-ja, saj se ji je tečaj povečal za 2,67 odstotka, čeprav s samo delnico ni bilo sklenjenih veliko poslov. Čeprav je bila delnica Dela najbolj zanimiva za vlagatelje, je zabeležila rahel padec tečaja, t. j. za 0,2 odstotka. Vsekakor ne moremo govoriti o pozitivnih spremembah tečajev. To velja tudi za delnico Gradbenega podjetja Grosuplje, ki je samo v preteklem tednu izgubilo skoraj 5 odstotkov svoje vrednosti. Delnice Save, Kolinske, Merkurja in Mercatorja so doživele podobno usodo. Čeprav so to delnice podjetij, ki so med najlikvidnejši-mi in najsposobnejšimi podjetji v Sloveniji, pa to dejstvo ni ravno pozitivno vplivalo na tečajne nivoje. Tudi lastniki PID-ovskih delnic ne morejo biti najbolj zadovoljni. Podobno usodo, kot so jo doživele delnice slovenskih blue-chipov, so doživele tudi PID-ovske delnice. Tečaji nikakor niso hoteli iti navzgor. Trdnjava PID 1 je bila ena izmed redkih delnic, ki ji je uspelo povečati enotni tečaj, pa še to le za 2,47 odstotka, Atena PID pa je pridobila dober odstotek svoje vrednosti. Največje izgubila delnica Capinvvest 2 PID, pri kateri je enotni tečaj padel za slabih 10 odstotkov. Obveznica Nama 1 je v preteklem tednu zabeležila koreniti skok tečaja. Vrednost se ji je povečala za 10 odstotkov, toda ob relativno majhnem skupnem prometu z obveznico. Šlo je za dva večja posla. Med ostalimi delnicami pa se je že spet največ trgovalo z republiškimi delnicami 35., 48. in 25. izdaje. Seveda pa ne smemo pozabiti tudi na obveznico Slovenskega odškodninskega sklada, SOS2E, ki sicer ni zabeležila porasta tečaja, toda glede na to, da se trenutno cena giblje okrog nominalne vrednosti, je to razumljivo. Krka je v prvih treh mesecih prodala za 21,4 milijarde tolarjev izdelkov, kar je pet odstotkov več kot v istem obdobju lani. Na skupščini družbe Kruh -Pecivo so se delničarji odločili umakniti delnice iz Ljubljanske borze. Mercator bo predvidoma jeseni prihodnje leto v Novem Sadu odprl svoj trgovski center. Jaka Binter, Ilirika BPH, d.d. jaka.binter@ilirika.si Ud in tam Sv. Tomaž • Izvedli komedijo Na kmetiji Foto: vk Utrinek s predstave člani podjetniškega kro-^ žka, ućenci 7. razredov OŠ Tomaž pri Ormožu, so konec tedna gledalcem predstavili komedijo Na kmetiji, kije v celoti njihovo delo. V okviru podjetniškega krožka je skupina Kostanjčki, s.p., med krajani izvedla anketo, ki je pokazala, da ljudje v njihovem kraju najbolj pogrešajo kulturne prireditve, ob katerih se lahko sprostijo. Zato so se letos ob izbiri poslovnega načrta z mentorico Majo Flisar odločili, da napišejo scenarij za igro in krajanom ponudijo uro smeha. Komedija govori o preprosti družini, ki živi na kmetiji. Za uro smeha so poskrbeli: Mihaela, Nina, Anja, Jasmina, Aleš, Simon inDo-roteja, prišepetovala je Simona, za tehniko pa sta skrbela Irena in David. vki Ljutomer • Kulturni maraton Minuli teden je v okviru interesnih dejavnosti na Gimnaziji Franca Miklošiča Ljutomer potekal kulturni maraton, ki so ga pripravili dijaki in profesorji te šole. Od ponedeljka, 19. maja, do petka, 23. maja, so bile predstavljene številne projektne naloge, potekali so zagovori matu-ritetnih nalog, pripravili so razstavo likovnih izdelkov, improviziranih instrumentov in igrač, v Cankarjevem domu v Ljubljani so si ogledali gledališko predstavo Romeo in Julija, v številnih delavnicah so oblikovali z mavcem in s svilo, pomerili pa so se v športnih panogah. Kulturni maraton so sklenili s predstavitvijo romana Sek-stant, ki je nominiran za nagrado kresnik - najboljši slovenski roman v preteklem letu. MŠ Ormož • Mladost brez odvisnosti Takšen je bil naslov likovnega in literarnega natečaja, ki sta ga novembra lani razpisala OZ RK Ormož in LAS. Sodelovalo je šest osnovnih šol in dva vrtca s preko 200 literarnimi in likovnimi prispevki. Boža Antolič, sekretarka OZ RK Ormož, je povedala, da bodo izbrali tri najboljša, ki bodoprejelapriznanje in praktično nagrado. Množičen odziv jih je postavil tudi pred težko dilemo, kako in kje razstaviti vsa ta dela, zato so zelo veseli dobre volje Mercatorja, ki jim je v ta namen odstopil svoja izložbena okna. vki Markovci • 5. seja sveta Vroče zaradi dvorane v Bukovcih Svetniki občine Markovci so na 5. redni seji v četrtek, 22. maja, med dvanajstimi točkami največ vročih besed izmenjali zaradi županovega predloga, da za 25 milijonov povečajo sredstva za dokončanje večnamenske dvorane v Bukovcih ter da na drugi strani za 24,3 milijona zmanjšajo že predvidena sredstva za adaptacijo zadružnega doma v Markovcih. Kot je bilo pričakovati, se je razprava razvnela že kar v uvodnem delu seje, ob obravnavi osnutka rebalansa ob~inskega prora~una za leto 2003, ki sicer predvideva 691,2 milijona prihodkov in 830,7 milijonov odhodkov. Kot je to obi~ajno, so prvotni predlog proračuna na predlog župana ali občinske uprave prilagajali dejanskim možnostim in razmeram s prerazporeditvijo sredstev iz ene postavke v drugo. Tako so med drugim za 16 milijonov povečali prihodke od najemnin kmetijskih zemljišč, zaradi prodaje trgovine v Stojncih so za 9,2 milijona povečali prihodke od prodaje poslovnih objektov. Nekatere svetnike, predvsem tiste iz Markovcev pa je razburil predlog župana Franca Kekca, da bi za 25 milijonov povečali Med planiranimi občinskimi investicijami naj bi v občini Markovci se letos namenili 220 milijonov za izgradnjo obrtne cone Novi Jork, za gradnjo ve~namen-ske dvorane v Markovcih v prihodnjem letu okoli 450 milijonov, za komasacijo kmetijskih zemljišč v letih 2004 in 2005 okoli 180 milijonov, za izgradnjo namakalnega sistema v prihodnjih treh letih prek 300 milijonov, največ denarja, okoli 2,5 milijarde pa naj bi namenili za izgradnjo kanalizacijskega sistema na celotnem območju občine, v letih 2005 do 2007. Od drugih investicij naj bi v letih 2002 do 2005 namenili okoli 90 milijonov za gradnjo gasilskega doma v Novi vasi, v naslednjih treh letih okoli 40 milijonov za gradnjo gasilskega doma v Markovcih, letos pa se 25 milijonov za dokončanje dvorane v Bukovcih ter 3 milijone za izdelavo projektne dokumentacije za gasilski dom Markovci. Skupaj z državo pa naj bi sodelovali tudi pri izdelavi projektne dokumentacije za hitro cesto, sanaciji Lagune ter pri izgradnji male hidroelektrarne in kajak steze. sredstva za gradnjo večnamenske dvorane v Bukovcih, ki je v zaključni fazi, ter da bi na drugi strani za 24,3 milijona zmanjšali predvidena sredstva za adaptacijo Zadružnega doma v Markovcih. Za tak korak naj bi se župan odločil, predvsem zaradi tega, ker naj bi imela kmetijska zadruga Ptuj za zadružni dom že svoj program, ki ni usklajen z občinskim, zato ta sredstva naj ne bi bila potrebna. Kljub že omenjenim nasprotovanjem in očitkom nekaterih svetnikov, da so v Markovcih zadnja leta zapostavljeni, ker se ni še nič zgradilo ter da pri gradnji dvorane v Bukovcih ne ravnajo gospodarno, saj naj bi si privoščili nadstan-dardno izgradnjo, še posebej pa, da so v Bukovcih obljubili tudi izdatno sofinanciranje va-ščanov, a tega niso realizirali, pa so po debeli uri prepričevanj in po županovem pozivu k strpnosti in preudarnosti, s petimi glasovi proti štirim vendarle sprejeli županov predlog. Med spremembami odhodkov ni bilo bistvenih pripomb, sicer pa so med drugim za Ormož • 6. redna seja OS že ob potrjevanju dnevnega reda je svetnik Nsi Alojz Sok poskrbel za daljši odmor, saj je ob predlagani točki razrešitve direktorja Zavoda za informiranje mag. Štefana Križnika zahteval, da se predloži dodatna dokumentacija - zapisnik delovnega inšpektorja in pravno mnenje o morebitnih pravnih posledicah. Materiale so po odmoru svetnikom razdelili ter oblikovali sklep, v katerem se poziva svet zavoda, da dopolni predlog s podrobnejšimi in pretehtanimi argumenti ali ponudi kakšno drugo rešitev, v skladu z obstoječim sanacijskim programom. Predsednik mandatne komisije Vekoslav Kosi je dodal še, da naj pri iskanju rešitve upoštevajo zakonska določila, da ob morebitni razrešitvi ne bo posledic za občino kot ustanoviteljico. Občina pa rešitve očitno že ima, Dornava • S seje občinskega sveta Grad je predrag Na zadnji seji občinskega sveta občine Dornava so svetniki osrednjo pozornost namenili delovanju in programu dela po vaških odborih. Tudi v letošnjem programu dela bodo vaški odbori glavno pozornost namenili posodabljanju komunalne infrastrukture. Svetniki so potrdili Jožeta Petka kot dodatnega člana vaškega odbora v Dornavi. Predstavniki Vaškega odbora Dornava so opozorili tudi na težave, ki nastajajo pri vaško-kulturni dvorani v Dornavi. Omenjena dvorana je potrebna obnove. župan je seznanil svetnike, da so dali informativni razpis za kanalizacijo in čistilno napra- vo. V nadaljevanju seje razpravljali o pripravah na 8. občinski praznik ter o predlogih dobitnikov občinskih plaket in o prireditvah, ki se bodo zvrstile v tem času. Osrednja prireditev ob občinskem prazniku bo 15. junija. Po novem bodo lahko poročni obredi tudi v dvorani baročnega gradu. Med pobudami in predlogi svetnikov so ponovno opozorili na nekatere nevarne točke v prometu.Svetniki so predlagali, da bi prostore občine lahko prenesli tudi v baročni grad, vendar je župan pojasnil, da bi za občino bili to preveliki stroški. Občina Dor-nava bo gradila nove prostore občinske zgradbe. MS Foto: M: Ozmec Najbolj vroča razprava je tekla o večnamenski dvorani v Bukovcih. 16,5 milijona povišali predvidene odhodke za občinske ceste, za 2 milijona sredstva za KTV Stojnci, za 3 milijone za KTV Bukovci, za 5 milijonov so povečali odhodke za izdelavo projektov za izgradnjo kanalizacije v občini, za polovico pa so povečali tudi odhodke za gradnjo čistilne naprave. Poleg tega so na odhodkovni strani dodali še nekaj novih postavk, med drugim 2 milijona za izdelavo digitalizirane oblike prostorskega plana, za dograditev javne razsvetljave v Bukovcih. V nadaljevanju so se člani sveta občine Markovci strinjali tudi s predlaganimi spremembami zazidalnega načrta za obr- tno cono Novi Jork.Sošali so s prodajo objekta trgovine v Sto-jncih oziroma 43-odstotnega solastniškega deleža občine pa tudi s predlogom za odpis neporavnane najemnine ter s predlogom sprememb investicijskega programa za večnamensko dvorano v Bukovcih. Seznanili so se z vsebino projekta za večnamensko dvorano v Markovcih ter s programom občinskega nadzora, soglašali pa so tudi spredlogom Društva prijateljev mladine Ptuj o prodaji počitniškega doma Biograd, ob koncu pa so sprejeli še sklep o načinu financiranja političnih strank v občini. M. Ozmec Proračun sprejet Seja, polna prekinitev, prerekanj, zavlačevanja in obstrukcije, je občanom občine Ormož konec maja prinesla proračun, težek slabih 2,5 milijardi SIT. poleg že omenjenega, famoz-nega sanacijskega načrta so nameravali predlagati še vršilca dolžnosti direktorja, vendar se točka, kot posledica predhodnih dogodkov, ni uvrstila na dnevni red. V.d. direktorja naj bi postal Boštjan Najžar, večletni honorarni sodelavec Radia Ormož, ki dobro pozna delovanje radia, ne skriva pa tudi želje, da radio odkupi. Kako se bodo stvari razpletle, bo jasno Jumbo plakat, ki grdo kazi center mesta "je ~rna gradnja in bo te dni odstranjen", je na vprašanje svetnika LDS Vekoslava Kosija pojasnil župan Vili Trofenik. že kmalu, saj je po besedah Vi-lija Trofenika treba ravnati "hitro in kvalitetno", ker menda sicer grozi izguba frekvence, zato je v prihodnjih dneh pričakovati izredno sejo občinskega sveta. Pri obravnavi dopolnjenega predloga proračuna za 2003 je prišlo do večjih zapletov. Alojz Sok je želel najprej razpravljati o proračunu kot celoti, župan pa je vztrajal, da se je najprej treba opredeliti do amandmajev, ki se nanašajo na prihodke. V daljšem prerekanju okrog tega, kaj bodo obravnavali prej, je prišlo na dan tudi nekaj nečednosti. Med drugim tudi domnevno nezakonita zadolžitev KS Sv. Tomaž. Očitalo se je, kdo koliko dela in kakšno plačo zato prejema - mimogrede podžupana menda dobita 70.000 bruto, župan pa 256.000 - kar pa je baje na uro precej manj, kot prejmejo svetniki za svoje seje. Svetniki Koalicije Slovenija so se jezili, ker so vložili 30 amandmajev, vendar razen enega, ki pa je neizvedljiv, vse narobe. Niso namreč upoštevali, da mora biti proračun uravnotežen, torej če pri eni postavki vzamejo, morajo denar vložiti drugam. Tanja Va-upotič je povedala, da jih je vodila misel, da denar prihranijo, saj so zniževali postavke in s tem se občini ne bi bilo treba toliko zadolžiti. Ko je že izgledalo, da bo zadeva ušla iz rok, se je Sok odločil, da bodo sejo zapustili. Ko je zapuščal dvorano, je dejal, da "zdaj bo pa šlo hitro". In res s 7 svetniki manj je OS hitro zaključil sejo, sprejel večino amandmajev in z uskladitvenim amandmajem zapečatil proračun. Ampak prah se še niti ni polegel, ko je župan že najavil možnost skorajšnjega rebalansa, saj obstajajo realne možnosti, da bi pridobili iz Evrope okrog 60 milijonov SIT za sanacijo odlagališča, seveda pa to predvideva tudi finančno udeležbo občine. viki klemenčič ivanuša Foto: vki Ptuj • Turistični portal Ptuj končno do spletne strani Prve ideje o spletni strani ptujskega turizma so stare dve leti, do realizacije projekta pa je prišlo šele sedaj. Širši javnosti so ga prestavili 23. maja v slavnostni dvorani ptujskega gradu. Direktor LTO Ptuj Tadej Bojnec, ki je tudi koordinator povezovanja turističnih podjetij v Spodnjem Podravju, je ob odprtju turističnega portala Ptuja povedal, da spletne strani oziroma turistični portal Ptuja predstavljajo prvi korak k vzpostavitvi marketinškega informacijskega sistema in konkretnejšo izgradnjo turistične ponudbe Ptuja in njeno promocije. "Glavni namen je povezati ponudnike turističnih storitev v enoten informacijski sistem," je še poudaril. Vodja projekta Aleksander Dolenc je predstavil delo na projektu, ki je povezalo 47 subjektov. Gre za pomemben premik v trženju in promociji ptujskega turizma, za katerega so potrebovali pet mesecev aktivnega dela. Prepričan je, da ima virtualni center, ki je razdeljen na šest glavnih področij o Ptuju in ima več kot 150 podstrani, lepo prihodnost glede na strokovno zasnovano marketinško podporo, le uporabljati ga bo treba, saj bo bosta le uporaba in aktivno sodelovanje prinesla želene rezultate. Struktura spletnega portala je trinivojska, je povedal Davorin Gabrovec iz podjetja Intera, ki je izdelalo spletno stran ptujskega turizma. Za zdaj je spletna stran v slovenskem jeziku, že kmalu bo na voljo tudi v angleškem in nemškem. Njena izdelava je stala 1,7 milijona tolarjev, če pa ne bi bilo veliko prostovoljnega dela, bi stala še več. MG Foto: Črtomir Goznik Ptuj je le dobil turistični portal; najdete ga na naslovu www.ptuj-tourism.si Anketa • IMestno Jedro O zapori mes tnega jedra Alojz Satler: "Mislim, da je zapora mestnega jedra dvorezen meč. Z vidika turizma bi bila sicer dobrodošla, s tem da bi v to jedro morali nekaj prinesti - kulturna in druga dogajanja, ki temeljijo na tradiciji tega mesta. V tej povezavi pa bi morali zagotoviti tudi pogoje za kvalitetnejši razvoj obrti in malega podjetništva, sicer bo propadlo še to, kar trenutno še životari." Branko Ambrožič: "Sama zapora je premalo, potrebno je videti, kaj stoji za tem, kaj je alternativa tega." Iztok Kukovec: "Sem za smotrno urejen enosmerni promet. Promet naj se sprosti tudi čez rampe, tudi peš most naj se sprosti za promet." Ptuj • Mladinska prenočišča še nezasedena Junija pa zares!(?) Kot smo že poročali, sta 18. marca v Mestni hiši na Ptuju župan dr. Štefan Čelan in direktor Centra šolskih in obšolskih dejavnosti Ljubljana Jelko Gros podpisala pogodbo o oddaji prostorov mladinskih prenočišč v najem za nedoločen čas. S tem naj bi Mestna občina dobila zanesljivega partnerja za izvajanje dejavnosti mladinskega turizma, šolskih izobraževalnih programov in obenem priložnost, da se mesto skupaj z okolico predstavi mladim iz Slovenije in tudi tujine. Ob podpisu pogodbe smo slišali napoved, da bodo mladinska prenočišča odprta aprila in bi jih lahko pričeli polniti maja, pa se to ni zgodilo. Do zamude prihaja po naših poizvedovanjih zaradi obnavljanja in večanja kuhinje zaradi širše zastavljenega koncepta prenočišč in tudi zahtev pri izpolnjevanju standarda HACCP. Mladinska prenočišča bodo po novem, spremenjenem koceptu sprejemala mladinske in tudi druge popotnike oziroma goste, ki bodo lahko koristili tudi polni penzion. Prej je vsa kulinarična ponudba v glavnem temeljila na zajtrku. Posebnih slovesnosti za odprtje ne načrtujejo, le na novinarski konferenci bodo javnosti predstavili vsebino delovanja mladinskih prenočišč. To bo kombinacija mladinskega hotela in centra mladih. Kot poudarja ptujski župan dr. Štefan Čelan, boljšega par- tnerja, kot je Center šolskih in obšolskih dejavnosti Ljubljana, ne bi mogli dobiti. Rešili so tudi vsa sporna vprašanja glede lastnine. Za polnjenje zmogljivosti so pogodbo s Centrom šolskih in obšol-skih dejavnosti, ki bo že sam s svojo dejavnostjo pokrival več kot 50 odstotkov zmogljivosti, podpisali CID Ptuj, Študentska organizacija Univerze Maribor in Počitniška zveza Slovenije. Bilo naj bi tako daleč, da bodo zmogljivosti partnerji uspeli napolniti že v enem letu, optimistično napovedujejo. V prvi fazi bodo v hotelu zaposleni trije ljudje, občasno pa jim bodo pomagali tudi zaposleni v Štrku, ki imajo z dejavnostjo mladinskih prenočišč že nekatere izkušnje. MG Ptuj • Gradnja v GaJkah po načrtih Razpis za nadaljevanje del Dela pri gradnji prve A faze gradnje novega centra za ravnanje z odpadki Gajke poteka po terminskem planu in skladno s 15. aprila podpisano gradnjo, ki jo v tej fazi izvajajo Cestno podjetje Ptuj, Vodnogospodarsko podjetje Drava Ptuj in Gradis - Gradbeno podjetje Gradnje Ptuj. Skupna vrednost oddanih del je 323 milijonov tolarjev. Vključuje pa ureditev dovozne ceste s tehtnico in zbirni center ter 1/c odlagalno polje s pripadajočo infrastrukturo. Tehnični prevzem opravljenega dela prve A faze bo 9. junija. Izvajalci del so že ob podpisu pogodbe, čeprav so se zavedali kompleksnosti projekta v tehničnem in rokovnem pogledu, obljubili, da bodo spoštovali 40-dnevni rok za dokončanje del. VGP Drava Ptuj bo zgradilo osnovni deponijski prostor z vsemi vgradnjami zaščite podtalnice in okolja, Cestno podjetje bo uredilo okolje in dostopne poti, Gradis - Gradnje Ptuj pa bo zgradil potrebne objekte. V teku je že tudi javni razpis za oddajo del za nadaljevanje gradnje, t. i. prve B faze, ki se bo iztekel 2. junija. Ptujska podjetja, ki so delo dobila na prvem razpisu, pričakujejo, da jim bo kvalitetno opravljeno delo zagotovilo sodelovanje tudi v nadaljevanju projekta. Gradnja novega centra za ravnanje z odpadki Gajke ostaja še naprej projekt petnajstih občin na Ptujskem, čeprav nekateri mediji vztrajno poročajo o tem, da naj bi se jim pridružila tudi občina Duplek. Za Ptuj prihaja v poštev le širše vključevanje občin v kontekstu bodoče pokrajine, ena občina, v tem primeru gre za dupleško, pa po mnenju ptujskega župana dr. Štefana Čelana bolj ali prinaša le politične težave, ki si jih v Mestni občini Ptuj ne želijo. Včeraj je dupleški župan sicer napovedal obisk pri ptujskem županu, možno je, da sta govorila tudi o možnosti vklju- čitve Dupleka v projekt izgradnje Gajk. MG Foto: Črtomir Goznik Tehnični prevzem prve A faze bo že 9. junija, zatem se bo pričela preselitev bal, ki mora biti končana do prvega julija. Marija Magdalene: "Mislim, da ga je potrebno zapreti, vendar v tem trenutku še ne. Pred tem mu je potrebno vdihniti življenje. V vsakem primeru pa sem mnenja, da je potrebno v najkrajšem času odstraniti potopne valje pred sodiščem." Marjan Berlič: "Sama po sebi je zapora mestnega jedra dobra stvar. Ob tem pa bo potrebno rešiti še vse ostalo, kar sodi zraven, od prometa naprej. Najdražje je transportirati človeka, najcenejši je transport idej, misli." Marjan Varvoda: "Edino pametno, kar se lahko zgodi, če hočemo, da bo mesto zaživelo in služilo svojemu namenu." rtomir Goznik Alojz Satler, Branko Ambrožič, Iztok Kukovec, Marija Magdalene, Marjan Berlič, Marjan Varvoda. OSEBNI RAČUN Spletna banka Abanet, vpogled v dogajanja na računu prek mobilnega telefona ter popoln nabor sodobnih bančnih storitev so poleg naših prijaznih In strokovnih bančnikov razlog za odprtje osebnega računa v Abankl. V paketu dobrodošlice vas čakajo: • pn/a odobritev Izrednega limita na osebnem računu brez stroškov odobritve, • poslovanje s spietno banko Abanet brez pristopnine, • enoletna brezplačna članarina za klasično kartico Visa ali MasterCard. Če se želite podrobneje seznaniti z osebnim računom in spremembami, ki jih vnaša v bančno poslovanje, vas vabimo v poslovalnico Abanke na OsojnIkovI 9 na Ptuju, ki je v tednu od 26. do 30. maja 2003 podaljšala poslovni čas in je odprta vsak dan neprekinjeno od 8.00 do 17.00. Obiščite nas In pustite, da se naš svet zavrti okoli vas! Abanka VIpa d. d., Ekspozitura Ptuj, Osojnikova 9, tel.: (02) 77-17-811 ABANKA www.abanka.si Ptuj • Potujočo knjižnico predali namenu V več kot petdeset krajev V petek je bilo v Knjižnici Ivana Potrča na Ptuju nadvse slovesno. Knjižničarjem in bralcem se je uresničila dolgoletna želja glede potujoče knjižnice. Foto: F Vlado Kajzovar, vodja potujoče knjižnice Na slovesnosti je direktorica knjižnice Tjasa Mrgole Jukic orisala razvojno pot potujoče knjižnice. Po zgledu francoskih potujočih knjižnic so tudi v ptujski knjižnici pred več kot štiridesetimi leti začeli razmišljati o tem. Leta 1958 jim je vajenska šola za lesno stroko izdelala dva lesena kovčka, ki sta s knjigami potovala od vasi do vasi, to je bil njihov prvi bibliobus. Leta 1972 je delo v potujoči knjižnici zastavil Simon Petrovič, ki je s kolesom in avtobusom ter kovčkom preromal ptujsko podeželje, leta 1996 so dobili kombi in letos s pomočjo Ministrstva za kulturo in tri- najstih občin pravi bibliobus. Petkovega dogodka je bil posebej vesel tudi Vladimir Kajzovar, vodja oddelka Potujoče knjižnice, ki nam je dejal, da bo bibliobus imel okrog 5000 enot knjižnega gradiva, ki je računalniško obdelano za izposojo. Pripravljenih imajo petdeset postajališč v trinajstih občinah: Destrniku, Dornavi, Gorišnici, Hajdini, Juršincih, Kidričevem, Majšperku, Markovcih, Ptuju, Svetem Andražu, Trnovski vasi, Vidmu in Žetalah. Namen bib-liobusa je, da prihaja v okolje, kjer iz najrazličnejših razlogov ni mogoče obiskovati knjižnice, predvsem pa je namenjen otrokom, hendikepiranim osebam, starostnikom, ki radi berejo. Vsebina knjižnih enot je za vse starostne stopnje, od slikanic do beletristike za odrasle, to je knjižnica na kolesih in bo nudila vse, kar nudi stacionarna knjižnica. Ne bo zahtevnejšega gradiva za študente, bo pa možno o gradivu preko računalnika dobiti vse potrebne informacije o posameznem gradivu. V začetku bosta v bib-liobusu delala dva, ob vodji še šofer izposojevalec, v procesu pa sodeluje več ljudi. Potujoča knjižnica ima lastno knjižno zbirko 17.000 enot knjižnega gradiva, ki pa se bo še izpopolnjevala. Potujoči knjižnici je v imenu Ministrstva za kulturo srečno pot zaželela podsekretarka mag. Jelka Gazvoda, spregovoril je tudi ptujski župan dr. Štefan Čelan, slovesnost pa je popestril kvartet fagotov pod vodstvom Antona Horvata ter Spominčice pod vodstvom Marije Stoeger. Franc Lačen Ptuj • Okrogla miza o problematiki starejših Kako živijo starejši človeštvo se vse bolj stara, saj zaradi vedno višje življenjske dobe število starejših ljudi izredno hitro narašča, nedavna okrogla miza o tem, kako jim zagotoviti kvalitetnejše življenje, pa je dokazala, da postaja problematika starejših zaradi slabega odziva družbe vedno izrazitejša. Tudi v Sloveniji imamo že dobrih 14 odstotkov državljanov, starejših od 65 let. V Mestni občini Ptuj jih je dober odstotek manj, v društvu upokojencev Ptuj pa jih imajo kar 66 odstotkov, saj je med 1230 člani kar 813 starejših od 65 let; nad 80 let ima 169 članov, nad 90 let pa 26. Starejših je torej med nami iz leta v leto več, . Razpravo, ki je potekala v prostorih Doma upokojencev v Ptuju, v četrtek, 22. maja, so pripravili na osnovi kazalcev raziskave o potrebah in zdravstvenem stanju starostnikov v Ptuju, ki so jo v Društvu upokojencev Ptuj opravili z anketiranjem v letu 2002, predstavila pa jo je Silva Gorjup, ter na osnovi ankete o življenjskih pogojih občanov, starih 69 let in več, ki je bila opravljena v mestni četrti Ljudski vrt konec lanskega leta in jo je predstavila Anka Osterman. Na nekatera dejstva in težave v življenju starejših ljudi pa so v zanimivi razpravi opozorili predsednik društva upokojencev Ptuj Andrej Fekonja, podpredsednica zveze društev upokojencev Slovenije Angelca Žiberna, direktor Centra za socialno delo v Ptuju Miran Kerin, strokovna sodelavka za področje socialnega varstva v MO Ptuj Lidija Radek ter direktorica Doma upokojencev v Ptuju Kristina Dokl. Pospešeni družbeni in tehnološki razvoj močno vplivata tudi na velike spremembe v družini je poudarila Silva Gor-jup. V današnjih razmerah družine vse težje prevzamejo nase skrb in odgovornost za svoje starše, če ti zaradi starosti ali bolezni potrebujejo pomoč in nego. Zato je vse večja potreba po službah, ki se ukvarjajo z oskrbo in nego starejših, bodisi v institucijah ali na domu. Raziskave so pokazale, da je v Sloveniji med populacijo staro 65 let že 12% ljudi, ki zase ne morejo več skrbeti, 5% jih potrebuje stalno pomoč pri negi, 25% pa jih potrebuje pomoč v gospodinjstvu. V starosti od 60 do 70 let potrebuje pomoč 10% ljudi, v starosti od 70 do 80 let že 30%, v starosti nad 80 let pa več kot 60% prebival- Na proleme starejših so opozorili, z leve: Silva Gorjup, Mirko Bernhard, Anka Osterman in Andrej Fekonja. stva. Anketa, ki so jo izvedli v društvu upokojencev Ptuj, pa je med drugim pokazala, da ima 95% vprašanih starostno, družinsko ali invalidsko pokojnino, 6% jih zaradi prenizke pokojnine prejema varstveni dodatek. Dobrih 62% vprašanih se počuti zdravo, 62% jih boluje za kroničnimi boleznimi. Pomoč na domu bi želelo 6% vprašanih, 71% jih te pomoči še ne potrebuje, če pa sami ne bi več zmogli, bi jih kar 77% to pomoč želelo. Tudi anketa, ki so jo izvedli v Mestni četrti Ljudski vrt med tistimi, ki so že dopolnili 69 let, je po besedah Anke Osterman pokazala, da jih 58% živi v lastnem stanovanju, da se jih 56% počuti zdravih, okoli 50% pa je potrebnih pomoči na domu. Od 104 takih, ki potrebujejo pomoč drugega, jih le dobra tretjina to pomoč lahko plača, slaba tretjina tega ne more niti deloma, zaskrbljujoče pa je tudi, da se jih 29% počiti osamljene. Dejstvo je, da je med nami vse več starejših, žal pa to povzroča tudi vse več problemov, ki jih družba ne dojema dovolj hitro, je poudaril Anrej Feko-nja. Pred leti so se v društvu upokojencev na izlet vozili s tremi avtobusi, letos še eden ni bil poln, ker nimajo denarja. Celo iz društva izstopajo, ker jih pestijo finančne težave. Pri tem je ošvrknil tudi Mestno občino, ki se za svoje upokojence bojda sploh ne briga. Čeprav imajo vsebolj socialno ogroženo članstvo, v zadnjih 11 letih, odkar je on predsednik, niso od občine odprejeli niti tolarja. Posebej je izpostavil problem bivanja v domovih za upokojence, ki se po njegovih bese- dah zaradi prenizkih pokojnin že deli v dve skupini, na one zgoraj, ki si to zlahka privoščijo in na tiste spodaj, ki tega ne zmorejo in preživljajo jesen življenja kot v nekdanjih hiralnicah. Na dejstvo, da se v Sloveniji do sedaj še ni nihče resneje poglobil v probleme starejših ljudi je resno opozorila Angelca Žiberna. Pa bi bil za to skrajni čas, saj je družba z vse več starejšimi prešla v nove dimenzije. Populacija starejših se je v svoji mladosti v glavnem izobraževala le za fizično delo, saj jih ima le 10% visokošolsko izobrazbo. To se posledično odraža tudi na nizkih pokojninah, zato pri nas govorimo o kvaliteti življenja starejših, če smo zadovoljni, da imajo kje jesti in spati. V razvitejšem svetu pomeni kvaliteta starejših to, da si lahko privoščijo sanjska potovanja, draga zdravljenja, lepotne posege, obiske gledališč, ipd. Žal pa je med 280.000 člani, ki so povezani v 452 slovenskih društvih upokojencev le malo takih, ki bi si lahko to privoščili tudi pri nas. Čeprav si jih dobra četrtina želi kakršno koli obliko pomoči, lahko to nudijo manj kot 2 odstotkoma, zato so starejši vest te družbe, je poudarila Žiberno-va. Med seboj si sicer pomagajo s prostovoljci iz svojih vrst, a to ni rešitev. Premalo je znanega o dnevnih centrih za oskrbo starejših, ki delujejo po domovih upokojencev, vse večji problem pa predstavljata tudi zloraba in nasilje nad starejšimi ter njihovo zapostavljanje. Potem ko je ošvrknila župana Mestne občine, češ da ni lepo, da ni prišel med svoje upokojence, je Žibernova očitala tudi medijem, da premalo pišejo o problematiki starejših. Na nekatere pravice, ki so starejšim zagotovljene že z ustavo, je opozoril Miran Kerin. Ena od teh je skrb za starejše, kjer imajo pomembno vlogo prav centri za socialno delo. Najbolj problematični so upokojenci z nizkimi prejemki, socialna pomoč pa znaša le okoli 40 tisočakov, sicer pa lahko najbolj ogroženi zaprosijo tudi enkratno pomoč, recimo ob nakupu kurjave ali podobno. Kljub socialnim težavam je vse več tistih, ki želijo pomoč na domu, pri tem pa je ugotovil, da obstajajo med občinami na Ptujskem v skrbi za starejše zelo velike razlike. Vsekakor se bo kvaliteta življenja starejših povečala, ko bodo ustanovili že načrtovani Center za starostnike, ki se bo posvečal izključno reševanju njihovih problemov. Da v Mestni občini Ptuj kljub očitkom posvečajo življenju starejših občanov veliko skrb, je povedala Lidija Radek, na nekatere prednosti sodobno urejenega in uglednega Doma upokojencev v Ptuju, ki s svojo dejavnostjo zajema v glavnem območje upravne enote Ptuj ter občin Ljutomer, Ormož in Lenart, pa je opozorila Kristina Dokl. Pri tem je izpostavila tudi vse večjo vlogo dnevnega centra, ki ga v Ptuju že imajo, nekaterim pa po želji vozijo hrano tudi na dom. Kakorkoli že, okrogla miza o tem, kako zagotoviti kvalitetnejše življenje starejših v Mestni občini Ptuj je v organizaciji Pokrajinske zveze društev upokojencev Spodnje Podravje in društva upokojencev Ptuj odkrito pokazala na vrsto nerešenih vprašanj in problemov, ki jih je treba doreči in odpraviti. Morda bo pot jasnejša, ko bodo konec maja o tem govorili tudi v Ljubljani, kjer se bodo konkretneje lotili problematike starejših oseb v bivalnem okolju. Ni naključje, da bo pri tem svoje delo in izkušnje predstavil prav Dom upokojencev iz Ptuja, saj gre za eno najuglednejših in najsodobnejših tovrstnih ustanov pri nas. M. Ozmec Marketing E - sporočila/4 Vpretekli številki smo spregovorili o tem, kako priti do novega naroć-nika elektronskih sporočil. Ena pot so, kot že rečeno, člani določene organizacije, ki se pisno prijavijo na določeno storitev (npr. nakupovanje), del katere so tudi elektronska sporočila. Ostali načini so veliko bolj zapleteni, saj morate obiskovalca najprej privabiti na svoje spletne strani. Če ste veliko podjetje (npr. Merkur, Mercator ipd.), to ni tako težko, saj bodo obiskovalci te strani sami poiskali in se v pričakovanju ugodnih ponudb prijavili kot prejemnik sporočil. Če ste manjše podjetje, boste morali uporabiti kombinacijo več orodij, s katerimi boste povečali svojo vidnost. Tako bo najprej treba postaviti spletne strani, kjer bodo obiskovalci našli vsebino, za katero bodo rekli: "To pa je nekaj zame!' (npr. strani, kjer najdete izobraževalno vsebino s svojega delovnega področja). Na takih straneh bodo obiskovalce najprej pritegnili zanimivi članki, ki jih bodo preko povezav pripeljali na spletne časopise, od tukaj pa je le še korak do naročila le-teh. Seveda bodo obiskovalci v teh spletnih časopisih oz. "newsletters" našli nekaj zanimivih člankov, glavni namen podjetja pa je, da jim na podlagi teh člankov proda storitve in svoje znanje. Na nekaterih straneh obiskovalcem za sodelovanje celo plačujejo, enako za prejemanje SMS sporočil. SMS sporočila in oglaševanje preko njih je še v povojih, vendar to orodje postaja vedno bolj zanimivo za oglaševalce, saj je GSM aparat postal ena redkih osebnih dobrin, ki jo uporablja izključno ena oseba. Ko se ta oseba prijavi kot prejemnik sporočil, dobi oglaševalec o njej podrobne informacije, to pomeni, da taki osebi pošilja le sporočila, ki jo zanimajo. Če v TV oglasih oglase za tampone gledajo tudi moški, pa bodo preko SMS sporočil le-ti dobili natančno tisto, kar jih zanima (npr. "avtomobilisti" vse v zvezi z avtomobili). Pišite na e-naslov: zlato.ogledalo@radio-tednik.si ali fideljorever@yahoo.com. Izrazite svoje komentarje in poglede ter postavite vprašanje, ki vas zanima. Marjan Ostrosko, univ. dipl. komunikolog Zamenci • 6. dan gasilcev Novi društveni prapor Ob 6. dnevu gasilcev Gasilske zveze občine Dornava, v katero so povezana štiri prostovoljna gasilska društva, so pripravili več aktivnosti. Dopoldan je bil kolesarski maraton po občini Dornava. Popoldanske slovesnosti pa so pričeli s tekmovanjem v hitrostni hidrantni ligi, ki sta jo organizirala ob~inska gasilska zveza Ptuj in Gasilska zveza ob~ine Dornava za pokal Žamencev. Med ženskimi ekipami je bila najhitrejša ekipa iz Polenšaka, druga so bile gasilke iz Borovcev, na tretjem mestu pa so bile domačinke - ekipa iz Žamencev. Med moškimi ekipami so bili najspretnejši domačini - ekipa iz Žamencev, na drugem mestu člani PGD Mala vas, na tretjem mestu pa ekipa iz Polenšaka. Osrednja slovesnost je bila popoldan, ko so člani Prostovoljnega gasilskega društva Žamenci dobili tudi svoj novi društveni prapor, na katerega so obesili trakove številni do-natorji. Na slovesnosti so bili v gasilskem mimohodu vključeni gasilci iz številnih sosednjih društev. Slavnostna govornika sta bila Jože Hojnik, predsed- Lenart • 32. dan gasilcev Praznovanje in tekmovanje V soboto, 17. maja, je v Lenartu potekalo praznovanje 32. dneva gasilcev Gasilske zveze Lenart. Praznovanja so se pričela z zborom gasilcev in nagovorom predsednika Gasilske zveze Lenart Stanka Šteinbauerja in podžupana občine Lenart Franca Krivca. Ob tej priložnosti so gasilcem iz GZ Lenart podelili tudi napredovanja in odlikovanja. Tako so v čin gasilskega častni- Foto: ZS Tekmovanje v športnogasilskih disciplinah, v katerih se je pomerilo 38 gasilskih desetin. ka I. stopnje napredovali: Srečko Bauman (PGD Sv. Ana), Feliks Fekonja, Karel Golob, Janko Kovačec in Milan Perko-vič (vsi iz PGD Cerkvenjak) ter Jože Selinšek (PGD Gočova). V čin višjega gasilskega častnika II. stopnje pa je napredoval častni poveljnik GZ Lenart Roman Muršec iz PGD Lenart. Po sklepu predsedstva GZ Slovenije pa so bila podeljena naslednja odlikovanja - gasilsko odlikovanje plamenica III. stopnje sta prejela Feliks Rajšp in Marjan Kralj, oba iz PGD Sv. Trojica, gasilsko odlikovanje plamenico II. stopnje je prejel Srečko Bauman iz PGD Sv. Ana, gasilsko odlikovanje III. stopnje je prejela Frančiška Lešnik iz PGD Gočova, gasilski odlikovanji I. stopnje pa sta prejela Franc Fekonja iz PGD Sv. Jurij in Jože Horvat iz PGD Sv. Ana. Ptuj • Benka Pulko Benkini trije rekordi Ptujčanka Benka Pulko je za svoj 35. rojstni dan, 15. maja, dobila nenavadno darilo. Za svoj 30. rojstni dan se je odločila, da odpotuje z motorjem okoli sveta. Petinpolletno potovanje pogumne Benke Pulko z motociklom okoli sveta je uradno vpisano tudi v Guinnessovi knjigi svetovnih rekordov. In sicer so ji priznali prvo kontinuirano solo potovanje z motorjem po vseh sedmih celinah sveta, najdaljše žensko potovanje z motorjem glede na čas in prevožene kilometre ter prvo potovanje ženske na motorju po Saudski Arabiji. Tako je Ptujčanka postala tudi prva slovenska državljanka, ki je nosilec treh rekordov hkrati. "Do sodelovanja z Guinnessom je prišlo spomladi 1997, ker je nekaj prijateljev trdno verjelo, da kaj takega še ni bilo narejenega. Potrebno je bilo predložiti najavo za naskok rekorda in jo precej natančno opredeliti. Seznanjena sem bila s pravili. Med potovanjem sem bila občasno v stiku s sodniki in tistimi, ki rekorde preverjajo, vrednotijo ter nadzirajo. Za dokazno gradivo sem predložila 24 kilogramov, v katerem so bili bencinski računi, cestninski lističi, fotografije, pisna potrdila, dokumenti, več kot 6000 naslovov ljudi, ki sem jih srečala na poti", je pojasnila Benka. Trenutno Benka piše knjigo, v katero bo vtisnila vse, kar je doživela na svoji poti. MS Ljutomer • GZ Ljutomer Novo vodstvo Na občnem zboru GZ Ljutomer, ki je potekal v prenovljenem gasilskem domu PGD Zgorje Krapje, so bile v ospredju volitve v organe zveze. Za predsednika se je potegoval le Franc Jurša iz Branoslav-cev, ki je bil soglasno izvoljen ter je na predsedniškem mestu zamenjal Milana Kečeka. Za novega poveljnika Gasilske zveze Ljutomer so prav tako soglasno potrdili Andreja Trstenjaka iz prostovoljnega gasilskega društva Branoslavci, častni poveljnik pa je postal Stanko Hu-njadi iz Ljutomera, ki je prej kar 27 let opravljal poveljniško funkcijo zveze. V predsedstvo GZ Ljutomer so bili poleg novoizvoljenega predsednika in poveljnika izvoljeni še Dušan Pavličič, Franc Roškar, Drago Kunčič, Venčeslav Osterc, Ludvik Horvatič, Andrej Onišak in Andreja Gjerkeš Novak, predsednica nadzornega odbora je Kurilno olje Petrol nik Gasilske zveze občine Dor-nava in Franc Šegula, župan občine Dornava. Oba govornika sta izpostavila pomen požarne varnosti, za katero skrbijo prostovoljna gasilska društva. Na slovesnosti so najboljšim podelili tudi priznanja in pokale. MS VELIKA NAGRADNA IGRA! Od 14. 4. do 30. 5. 2003. Ob nakupu kurilnega olja sodelujete v nagradnem žrebanju, kjer bomo 12 gospodinjstvom VRNILI CELOTNO KUPNINO. Vsak petek bomo izžrebali po enega nagrajenca, dodatnih pet pa še na velikem žrebanju 6. junija 2003! Za informacije in naročila pokličite 080 22 66. PETROL Kupnina bo vrnjena v obliki dobroimetja na kartici Magna. Imena nagrajencev bodo objavljena na www.petrol.si Po uradnem svečanem delu se je pričelo tekmovanje v športnogasilskih disciplinah, v katerih se je pomerilo 38 gasilskih desetin iz vseh desetih gasilskih društev, ki sestavljajo Gasilsko zvezo Lenart. Tekmovanje je vodil Jože Selinšek, nastopili pa so pionirji, pionirke, mladinke, mladinci, člani, članice in starejši člani. Pri pionirkah je bila najboljša desetina iz PGD Cerkvenjak, pri pionirjih pa desetina PGD Sv. Jurij, pri mladincih je zmagala desetina PGD Osek, pri mladinkah pa PGD Gočova, pri članih in članicah B sta slavili desetini iz PGD Benedikt, pri članih A je bila najboljša desetina iz PGD Cerkvenjak, pri članicah A pa desetina PGD Selce, pri starejših gasilkah in gasilcih sta slavili desetini iz PGD Lenart. Zmago Šalamun Rabljena vozila TIP LETNIK CENA OBUUBA KUPCU: AUDI A4 2,6 TIPTRONIC 1997 2.400.000 - Brezplačen CHRYSLER VOY 3,3 LE 1996 2.000.000 preizkus DAEWOO NUBIRA WAGON 1,6 2000 1.750.000 - 105 točk FIAT PALIO WEEKEND 1,2 2000 1.360.000 kontrole FIATPUNTO 1,2- 16VELX3V 2000 1.650.000 na vozilu KIASPORTAGE2.0 MRDi 1998 1.680.000 - Tehnična KIA SPORTAGE 2,0 MRDi 1999 2.390.000 kontrola OPEL VECTRA 1,8 - 16V, KAR 1998 1.900.000 po 2000 R LAGUNA 1,6- 16V RXE 1998 1.900.000 prevoženih R MEGAN BREAK 1,9 2001 2.450.000 kilometrih - Pomoč na cesti, Testna vozila vleka ali popravilo CLIO EXP 1,5 dCi, 5V 2002 2.290.000 - 3 mesečna TWINGO 1,2 - 16V 2002 1.600.000 tehnična MEGANE EXP. CONF. 1,6 2002 3.300.000 garancija MEGAN PRIV. LUX. 1,9 dCi 2002 4.245.100 (za določena vozila) KANGOO PRIV. 1,5 dCi, 80 KM 2003 2.990.000 RE\AUIT Ptuj, Ormoška cesta 23; tel.: 02/749 35 38; www.petovia-avto.si PREROKOVANJE ONIK^ i44>73 186,55 SIT/min Promocijska ponudbg 2003 postala Anica Žinko, predsednik častnega razsodišča pa Mirko Sever. Na tokratnem občnem zboru GZ Ljutomer so med drugim govorili o neplačanih obveznosti s strani občin Razkrižje in Veržej, ki znašajo 581.000 tolarjev. Gasilska društva iz teh dveh občin so zato izključili iz zveze. GZ Ljutomer je doslej združevala 28 prostovoljnih gasilskih društev iz občin Ljutomer, Razkrižje in Veržej, v katerih deluje 2285 gasilcev, odslej pa bo zaradi izključitve društev iz Veržeja in Razkrižja v Gasilsko zvezo Ljutomer vključenih 24 prostovoljnih gasilskih društev. Delegati so na občnem zboru tudi določili, da bosta novi predsednik Franc Jurša ter novi poveljnik Andrej Trstenjak zastopala GZ Ljutomer na kongresu GZS, ki je bil minuli vikend na Bledu. Miha Šostarič fsm Vse kar potrebujete za različna dela v stanovaju, hiši ali okrog hiše, vam nudi SA(/i. Posebna, promocijska, maloprodajna cena z DDV za posamezni model je 8.49a- Metalka Trgovina d. d. Prodajni center Pmj /r^ MCBUlUl Rogozniška?' ^ TRGOVINA tel: 02/749 18 00 _ _ Podlehnik • Drugi občinski praznik Ljudje se vračajo v Haloze če bi lahko s svojim prostorom gospodarili že pred 10 ali 15 leti, bi bila danes podoba podlehniških Haloz povsem drugačna. Ko občina Podlehnik po petih letih delovanja praznuje svoj drugi ob~inski praznik, ugotavljajo, da so v tem obdobju dosegli veliko več, kot so pričakovali. "Ugotavljamo, da sploh nismo vedeli, koliko denarja se je ognilo našim krajem," ugotavlja župan Vekoslav Fric. V prvem letu drugega štiriletnega obdobja samostojne občine Podlehnik ugotavljajo, da se je začelo število prebivalcev povečevati. V Haloze se vračajo nekdanji prebivalci, naseljujejo se tudi drugi, tako vsaj na prostranem območju občine Pod-lehnik sčasoma ne bo več tako izrazitih demografskih problemov. Ljudje spoznavajo, da ima ob zagotovljenih osnovnih življenjskih pogojih življenje v lepi in neokrnjeni haloški naravi številne prednosti pred življe- njem v mestih. Župan postreže s podatkom, da je dosedanji razvojni program temeljil na zagotovitvi najosnovnejših pridobitev sodobnega časa. Največji poudarek so dali pitni vodi in jo po ceveh pripeljali v sleherni kotiček haloške občine. Na vodovod se je lahko v tem obdobju priključilo sleherno gospodinjstvo, ki je želelo. Vsi so za to pridobitev plačali po 200 tisočakov, ne glede na kilometre ali metre cevi, ki jih je bilo potrebno položiti v trdo haloško zemljo ali lapor. Druga, nič manj pomembna naloga občine je bila in ostaja modernizacija lokalnih cest in javnih poti. Program intenzivno izvajajo tudi v letošnjih pomladnih mesecih, vendar bo trajal še nekaj naslednjih let, Modernizacija cest v Halozah je zahtevna in zelo draga. OTEL ★ ★ ★ ^loĎi ODLEHNIK s.p. ■ Zakl 43 ■ 2286 Podlehnik TeL;+386(2)7861051, Fab:+386(2)7861071 Ob 1. občinskem prazniku občine Podlehnik čestitamo vsem občankam in občanom ter našim cenjenim gostom. Alojz Grabrovec, s.p. Podlehnik 3e 2286 Podlehnik Tel.: 02/ 788 41 60 □b S. občinskem prazniku Občine Podlelinik čestitamo občankam in občanom ter svojim cenjenim strankam in se priporočamo s svojimi izdelki in storitvami. iMdf^Feguš Dušica Feguš, s.p. Podlehnik 2, 2286 Podlehnik Tel.: 02/ 768 24 91 Občankam in občanom ter poslovnim partneijem čestitamo ob občinskem prazniku občine Podlehnik. Kolektiv Štvtystva Feguš Pomembnejše investicije v obdobju od lanskoletnega praznika v občini Podlehnik: vodovod Sedlašek - Lozine v dolžini 15,8 kilomertra, prečrpališče in 74 gospodinjskimi priključki z 8,4 kilometra dolgim sekundarnim vodom, je veljal 124 milijonov tolarjev; vodovod na zadnji del Gorce za 24 gospodinjstev, v dolžini 4 in pol kilometra je veljal 58 milijonov tolarjev. Asfaltirali so tudi nekaj cestnih odsekov: cesta Mezinec - vodohran v dolžini 2.080 metrov je veljala 32 milijonov tolarjev, cesta za Strmec v dolžini 710 metrov, 13 milijonov tolarjev; cesta v Strajno (Stekli vrh) v dolžini 1.960 metrov je veljala 40,5 milijona tolarjev, cesta proti Trdobojcem v občini Videm v dolžini 2.180 metrov 28 milijonov ter cesta na Formije, ki se pravkar končuje v dolžini 2.200 metrov, 31 milijonov tolarjev. Foto: jb saj so investicije na haloških cestah visoke, vsaj tretjino višje kot na ravninskih cestah. Poleg asfaltiranja kilometrov cest skrbijo tudi za prevoznost ostalih, ki bodo prišle do črne prevleke kasneje. V zimskem času so poskrbeli za učinkovito čiščenje svojih cest in poti, tako tudi ob visokem snegu ljudje niti en dan niso bili prometno odrezani od doline in svojih delovnih mest. Pomembna pridobitev občine Podlehnik je na novo urejen, prostorsko ureditveni načrt, veljaven za daljše časovno obdobje, saj omogoča gradnjo trgovsko-poslovnih, individualnih in skupinskih stanovanjskih objektov. Tako rekoč na celotnem območju občine je možna gradnja stanovanjskih hiš, predvsem v obstoječih ha-loških zaselkih, medtem ko za- radi ohranjanja podobe Haloz in neokrnjene narave ni predvideno nastajanje novih zaselkov. V centru občine sta predvideni dve zazidalni območji. Prvo je tako imenovan [oštaričev breg nad osnovno šolo, kjer je možnost izgradnje okoli 30 individualnih stanovanjskih hiš. Veliko zazidalno območje je tudi ob cesti (od Mauzerja do Žerakovega poslovnega objekta), kjer je predvidena gradnja poslovnih in skupinskih stanovanjskih objektov. Čeprav je bilo pri prostorskem urejanju območja občine mogoče upoštevati večino želja občanov, nekateri posamezni interesi vendarle niso našli mesta v prostorskoureditvenem aktu, saj je bilo potrebno upoštevati občutljivo okolje Haloz, ki večjih gradbenih posegov ne bi preneslo. V dosedanjo, kratko zgodovino občine Podlehnik sodi tudi skrb za varovanje okolja. Tako so že pripravljeni projekti za velikopotezno gradnjo kanalizacije s sedmimi čistilnimi napravami. [tiri bodo v Pod-lehniku, dve pri Novi cerkvi in ena v Kozmincih. Na kanalizacijo bodo priključena vsa gospodinjstva in gospodarski objekti ob cesti Ptuj - Žetale, v oddaljenosti dveh do treh kilometrov, skupaj okoli 400 gospodinjstev. Investicijska vrednost celotnega projekta je ocenjena na 750 milijonov tolarjev, izvajajli ga bodo etapno, približno do leta 2010. Občina s tem projektom kandidira na razpisu Evropske unije za sofinanciranje ekologije. Med večjimi nalogami prihodnjega obdobja je še gradnja prizidka pri osnovni šoli, ki se bo začela prihodnje leto in bo končana leta 2006. Gre za gradnjo športnega objekta, prostorov dveh oddelkov vrtca in nekaj dodatnih učilnic. Dograditev šole je nujna za izpolnitev pogojev, ki jih zahteva uvedba devetletne osnovne šole. Že letos bo celovitejšo notranjo obnovo dočakal zdravstveni dom, ki trenutno nima uporabnega dovoljenja. Obnovo bo s 60 odstotki financiralo Ministrstvo za zdravje. Občina je doslej vložila precej sredstev v zunanjo ureditev objekta. Župan Vekoslav Fric ob Foto:jb Zupan občine ,,Podlehnik Vekoslav Fric: "Šele sedaj se zavedamo, za koliko denarja smo bili prikrajšani v prejs-njih obdobjih." pomembnih dosežkih občine opozarja na neugodno sofinanciranje s strani države. Tako jim je ta pri finančno in fizično izjemno zahtevnem projektu ha-loškega vodovoda pomagala z 20 odstotki sredstev. Od 180 milijonov tolarjev, ki so jih zadnje leto vložili v gradnjo cest, je država prispevala samo 11 milijonov tolarjev. Ker so bili v dosedanjem obdobju uspešni in občino pripeljali iz nižje stopnje razvitosti, bo sofinanciranje države v skupne projekte še nižje: v šolo bo namesto predvidenih 40, prispevala samo 30 odstokov nad 500 milijonov vredne investicije. Manjše sofinanciranje s strani države bo nekoliko upočasnilo izvajanje ostalih načrtov, predvsem na področju cest. To dejstvo pa nikakor ne bo motilo vzdušja ob drugem občinskem prazniku. Ta se je s številnimi prireditvami že začel, končal pa se bo v soboto, z osrednjo slovesnostjo, ki bo tudi tokrat pod varno streho velikega šotora. Na prireditvi bodo med drugim podelili sedem občinskih in osem županovih priznanj. J. Bračič Radenci • Biancheri o prihodnosti Evrope Kam gre Evropa V prostorih kongresne dvorane hotela Radin v Radencih so ZIP za in proti - zavod za kulturo dialoga, Gimnazija Franca Miklošiča Ljutomer in Radenska, d.d., Radenci pripravili razpravo o prihodnosti Evropske unije - Kam gre Evropa?, ki se odvija v okviru mednarodnega projekta Newropeans Democracy Marathon. Omenjeni projekt izvaja nevladna organizacija Europe 2020, koordinator projekta pa je Francoz Franck Biancheri, ki se je prav tako udeležil razprave v Radencih. "Namen tega projekta je vzpodbuditi razpravo o prihodnosti Evropske unije ter v njo vključiti čimveč državljanov in državljank Evrope. V dobrih osmih mesecih bom obiskal 25 držav Evrope ter v več kot 100 mestih predstavil svojih 14. predlogov za strateško in institucionalno prenovo Evropske unije. Vse predloge smo že pred začetkom maratona na številnih delavnicah in seminarjih pripravili z visokimi predstavniki držav članic Evropske unije. Razprava o prihodnosti Evrope je nuja, saj ne moremo nekaj početi danes, če ne vemo, kaj bomo delali jutri. Kot ključni element razprave je proces demokratizacije v naslednjih dvajsetih letih. Demokratizacija se lahko prične šele takrat, ko se razprav ude- ležujejo tako voditelji kot tudi državljani. Menimo, da je glavno vprašanje Evrope v naslednjih dvajsetih letih vprašanje demokratizacije Evrope - ali bo Evropa s 25 milijoni prebivalcev ter 25, 26 ali 27 različnih kulturami sposobna demokratično delovati," je dejal Bian-cheri, ki je bil tokrat drugič v Sloveniji. Prvič je našo državo obiskal februarja letos, ko so podobno razpravo pripravili v veliki dvorani Državnega zbora Republike Slovenije v Ljubljani. Tudi tokratna razprava v hotelu Radin je temeljila na 14. predlogih za strateško in institucionalno prenovo Evropske unije, ki so nastali pod Bian-cherijevim vodstvom. Omenjeni gost je kot ključne izzive, pred katerimi se nahaja Evropska unija, izpostavil predvsem tri: učinkovitost Evropske unije na ravni državljana, odnos Unije do sosednjih držav ter vlogo povezave v svetu. Biancheri je doslej v razpra- vah po Evropi zbral še dodatnih šest predlogov, vse pa bo oktobra letos posredoval na sedež Evropske unije v Bruselj. Miha Šoštarič Franck Biancheri Foto:jb Ormož • OZ Prijateljev mladine Id Pesti jih pomanjkanje denarja "Vse se začne in konča pri denarju, ki ga je vedno premalo," je po redni letni skupščini OZPM Ormož povzela predsednica Marina Novak. Letno dobijo 700.000 SIT dotacije za svoje delovanje, vendar vsak, še tako majhen projekt odnese zajeten del tega denarja. Zato so vedno zelo veseli pomoči sponzorjev. Ta je še posebej pomembna v času decembrskega obdarovanja, pri katerem so jim lani velikodušno pomagali štirje podjetniki - Holermuos, Slikopeskarstvo Jurkovič, Center Jurkovič in Mi- zarstvo Ozmec, da so bili paketi za najmlajše zares obilni. Kljub temu pa celotnega programa, ki so si ga zastavili za lansko leto, zaradi finančnih težav niso uspeli izpeljati. Zelo zadovoljni so z izvedbo otroškega parlamenta, ki ga iz leta v leto bolj suvereno pripravljajo. Letos so izkoristili velikodušno ponudbo župana Vilija Trofenika in obiskali parlament. Ob pomoči šol si je 50 otrok iz vse občine v Ljubljani poleg parlamenta ogledalo še grad in narodno galerijo. Upajo, da bo takšen izlet postal vsakoletna nagrada učencem za njihovo delo. V poletnih in zimskih počitnicah po društvih potekajo počitniške delavnice. V nekaterih krajih so bolj zagnani, drugod spet manj. Letos pa bi kot novost radi izvedli nagradne de- lavnice za vse otroke, ki bodo sodelovali po posameznih KS. Vsako leto organizirajo in izvedejo tudi letovanje otrok iz socialno šibkejših družin. Na dan družine se otroci in starši srečajo na Jeruzalemu. V zimskem času načrtujejo izvedbo enodnevnega izleta na smučišče Globoki klanec pri Sv. Tomažu. Otrokom pa bi radi ponudili tudi kinopredstave. Kinopred- stava in kapa pa bo nagrada, ki jo bodo za pridno branje prejeli tisti učenci, ki so osvojili bralno značko vseh osem let. Prijatelji mladine se pri svojem delu povezujejo z vsemi subjekti v okolju, največ pa s šolami, vrtci, RK. K delu bi radi pritegnili tudi čimveč staršev, ki s svojim delom želijo izboljšati kvaliteto življenja svojih otrok. viki klemenčič ivanusa Benedikt • Prenova kulturnega doma Vrednost investicije 42 milijonov V občini Benedikt so se lani lotili obnove kulturnega doma. Zakaj so se za obnovo odločili, župan Milan Gumzar odgovarja: "V naši občini imamo zelo delovno kulturno društvo, ki skrbi in izvaja kulturne programe čez celo leto. Naša dvorana pa je bila v takšnem stanju, da skoraj nismo mogli več govoriti o kulturnem domu. Zato smo pred tremi leti sprejeli sklep o obnovi kulturnega doma. Prijavili smo se na razpis Ministrstva za kulturo in bili uspešni." Vrednost investicije je skupaj z opremo znašala dobrih 43 milijonov tolarjev, od tega je 14,5 milijona tolarjev prispevalo Ministrstvo za kulturo, milijon je privarčevalo kulturno društvo, ostala sredstva je zagotovila občina iz lanskega in letošnjega občinskega proračuna. V obnovljenem kulturnem domu je prostora za 130 do 150 obiskovalcev, kar je po besedah župana Milana Gumzarja dovolj, večje prire- ditve pa se bodo po zgraditvi večnamenske dvorane odvijale v njej. Dodatno pa so na podstrešju uredili dve sejni sobi. Začasno, do zgraditve večnamenske dvorane in prizidka pri osnovni šoli, ki bi ju naj pričeli graditi jeseni, pa bodo v kulturnem domu uredili tri učilnice, da bodo v pri- hodnjem šolskem letu lahko pouk organizirali v eni izmeni. V kraju s takšno rešitvijo vsi soglašajo, saj kulturniki pravijo, da dopoldan ne potrebujejo prostorov, otroci pa bodo tako lahko ponovno šolo obiskovali le dopoldne. Petkova slovesnost se je pričela s predajo ključa vrat obnovljenega kulturnega doma, ki ga je župan občine Milan Gumzar predal predsedniku kulturnega društva Benedikt Janezu Šijancu. Sledil je bogat kulturni program, ki so ga pripravili člani kulturnega društva, v okviru katerega deluje gledališka skupina, mešani pevski zbor in recitacijska skupina. Zmago Šalamun Sedem (ne)pomembnih dni Kakšne barve? Najnovejši nesporazumi (in prepir) med slovensko pozicijo in opozicijo so povezani s kadrovsko politiko v državni upravi. Gre za vprašanje, kaj in na kakšen način naj bi opravili nova imenovanja na kakšnih šestdesetih vodilnih, predvsem tudi direktorskih mestih v različnih državnih uradih in upravah. Dosedanji mandati so se iztekli in za nova imenovanja je treba poskrbeti še letos. Predsednik Socialdemokratske stranke Slovenije Janez Janša in predsednik Nove Slovenije dr. Andrej Bajuk nasprotujeta nameri vlade, da bi eno leto pred parlamentarnimi volitvami s svojimi novimi postavitvami kar za prihodnjih pet let "zacementirala" kadrovske rešitve in v bistvu s "svojimi ljudmi" blokirala morebitno novo oblast ali pa ji vsaj bistveno otežila njene kadrovske kombinacije in prenove. Zaradi tega Janša in Bajuk predlagata, da bi na vsa omenjena vodilna mesta za čas do volitev imenovali zgolj vršilce dolžnosti. Predsednik vlade Anton Rop in minister dr. Rado Bohinc (ki ima v resorni pristojnosti tudi državno upravo) ne kaže nikakr- šnega navdušenja nad zahtevo opozicijskih voditeljev, čeprav se tako Janša kot Bajuk sklicujeta na nekakšen tihi dogovor med vladajočimi in opozicijo, ki naj bi pred časom v načelu podpirali rešitev, za kakršno se zdaj zavzemata. Seveda je zanimivo, da se tako eni kot drugi, pa tudi večinski del komentatorjev ta čas ukvarjajo predvsem s političnimi implikacijami in špekulacijami. Zanima jih predvsem, kdo naj bi koga izigral (in ogrožal) v najnovejših kadrovskih igrah, kdo je in kdo bo še bolj politiziral to kadrovsko področje. Povsem nesmiselno je postavljati dilemo, ali gre predvsem za politično ali predvsem za strokovno vprašanje. Tisti, ki prisegajo zgolj na strokovnost, so seveda (hote ali nehote) povsem zunaj realnih slovenskih (in tudi siceršnjih) razmer. Govoričenje o nekakšni izključni strokovnosti ima za posledico samo še dodatno nepreglednost in zakulisno, prikrito po-litikanstvo. Brez kakršnihkoli predsodkov in strahu je treba priznati, da gre za pomembno politično in strokovno vprašanje. S tega vidika je ne samo normalno, ampak nujno, da vsaka oblast na vodilna mesta v državni upravi in v vseh njenih organih postavlja (oziroma ohranja) ljudi, za katere je prepričana, da v največji možni meri lahko zagotovijo najučinkovitejše udejanjanje njenih programskih usmeritev in njene politike. S tega vidika se zdi zahteva Janeza Janše in Andreja Bajuka nadvse normalna in pravzaprav edino možna. V koreninah je treba preprečiti, da bi se aktualni ali morebitni novi oblastniki kdajkoli za svoje neuspehe opravičevali z upravo, ki ni po njihovi volji in meri. Vsekakor pa je pomembno, da se jasno določi, kateri krog vodilnih v državni upravi je nujno zamenljiv in v bistvu odvisen od vsakokratnih volitev in rezultatov na njih, kateri del pa je tako imenovano čvrsto strokovno jedro, katerega usoda je odvisna predvsem od (ne)strokovnosti, od tega, kako je sposoben izvajati vsakokratne konkretne strokovne naloge. Tako bi se izognili marsikaterim nesporazumom in tudi skonstruiranim tezam o takšni ali drugačni politizaciji državne uprave. V načelu morajo imeti vsakokratni politični zmagovalci pravico, da po svoji volji (in s svojo polno odgovornostjo) oblikujejo kadrovsko podobo odločilnih točk v državni upravi. Predvsem njihov "problem" je, koga bodo izbrali: lahko ohranijo stare zasedbe, lahko se odločijo za radikalne spremembe. Tisti, ki se bodo odločili za kadrovanje po kriteriju, ki znanje in sposobnosti podreja strankarski pripadnosti, tudi ko gre za problematične povprečneže in povzpetnike, so prej ko slej obsojeni na neuspeh. Seveda pa je pogoj za to, da v državi zares vzpostavimo dovolj objektivnih kazalcev in možnosti za ocenjevanje dobrega ali slabega dela vsakokratne državne uprave in poskrbimo za nedvoumno zaznavanje ali spremljanje, kako vsakokratni zmagovalci na volitvah izpolnjujejo obljube in programske točke, ki so jih pripeljale na oblast. Po svoje je značilno, da nobena od slovenskih strank doslej ni poskrbela za kakšno natančnejšo analizo svoje kadrovske politike in da tudi sicer ni nihče v širših državnih okvirih opravil kakšne konkretnejše raziskave o dogajanjih na kadrovskih področjih, ki so še posebej povezana s političnimi odločitvami in političnim vplivom. Vsi so se v glavnem zadovoljili z občasnimi medsebojnimi očitki in obtožbami, med katerimi so prevladovali tisti na račun nekakšne "kontinuitete" in "starih sil", pa strankarskega se-ktašenja in strankarskega uzurpiranja posameznih pozicij. Seveda še posebej veliko pripomb leti na najmočenjšo vladajočo LDS, češ da je članstvo v tej stranki lahko najdonosnejša stvar. V LDS se občasno branijo z dokazovanjem, da so na posamezne vodilne pozicije postavljali strokovnjake, ne glede na njihovo strankarsko nepripadnost. Vendar pa se tudi tu niso potrudili, da bi vse skupaj bolj konkretizirali. Vsekakor tako opozicija kot pozicija za zdaj ne ponujata ravno pretirano veliko dokazil, ki bi nas prepričala, da je pretežni del pomembnih kadrovskih odločitev zares predvsem posledica kakovostnih in sposobno-stnih kriterijev. Kitajski partijski ideologi so že v šestdesetih letih ugotovili, da ni pomembno, kakšne barve je mačka, važno je, da zna loviti miši. So slovenski (pozicijski in opozicijski) strankarski veljaki tudi tako imuni na barve!? Jak Koprive in tam Kog • Folkloristi na državnem srečanju Jutri, v petek, 30. maja, bo v Jakliievem domu v Vidmu Dobrepolje državno srečanje otroških folklornih skupin. Med desetimi izbranimi skupinami, ki so jih selektorji izbrali na območnih in me-dobmočnih srečanjih, je tudi otroška folklorna skupina OŠ Kog, ki jo vodi Anica Pevec. S svojo točko Ena ptička priletela so bili izbrani izmed 250 otroških folklornih skupin, ki v naši državi skupaj s svojimi mentorji skrbijo, da otroške igre, plesi, izštevan-ke, pesmi in druge vsebine iz naše duhovne dediščine ostajajo žive med otroki. (vki) Središče • Seja sveta KS Minuli četrtek so se člani sveta KS Središče zbrali na 5. seji. Veliko časa so namenili seznanitvi s pripravami na ureditev krajinskega parka. Dogovorili so se, da bodo glede na slišano pripravili vprašanja, predlagatelji projekta LD Ormož in Središče ob Dravi ter Ribiška družina Ormož pa bodo poskušali na njih odgovoriti. Svoje aktivnosti jim je podrobneje predstavilo tudi turistično društvo Središče ob Dravi. Pazljivo so pregledali tudi proračun občine Ormož za leto 2003 in opazili, da v njem ni zajeta ureditev kanalizacije v Središču, ki jo že tako dolgo čakajo. Sicer pa so v Središču te dni vse svoje moči napeli pri urejanju pokopališča. Organizirali so že dve prostovoljni delovni akciji. Na obe je bil odziv več kot odličen, zbralo se je preko 30 delavoljnih krajanov. (vki) Ormož • Iz ljudske univerze Danes, 29. maja, ob 19.00 pripravlja Ljudska univerza Ormož v starem delu Hotela Ormož pogovor inpredstavi-tev z naslovom Razvojni vidiki v luči globalizacije. V okviru programa Kako doseči vpliv podeželskih prebivalcev na demokratično odločanje v lokalni skupnosti se bodo ukvarjali z informacijsko in tehnološko revolucijo, prednostmi in slabostmi globalizacije, množičnimi mediji, s količino, selekcijo in kritičnim pretresom podatkov in informacij. Ob koncu srečanja bo predstavljena možnost brezplačne uporabe informacijsko-komunikacijske tehnologije v občini Ormož. Predstavitev bo vodil mag. Franci Pivec, svetovalec direktorja Instituta informacijskih znanosti - IZUM. (vki) Ptuj • Dan odprtih vrat pljučnega dispanzerja Letošnji 31. maj - svetovni dan brez tobaka - poteka pod naslovom "Moda in film brez tobaka. Akcija..' V aktivnosti letošnjega dneva se vključujejo tudi v pljučnem dispanzerju ptujskega zdravstvenega doma, kjer bo jutri, 30. maja, od 8. do 14. ure potekal dan odprtih vrat. Zainteresiranim kadilcem bodo omogočili tudi zdravniški pregled, če bodo to želeli. V Zdravstvenem domu Ptuj pa že nekaj časa uspešno potekajo tudi delavnice odvajanja od kajenja. (MG) četrtek • 2'9. maja 2003 Teden gozdov ŠtajenkiTEBlUK H Razmišljamo Človeški možgani naprodaj v Veliki Britaniji je prejšnji teden dvignilo veliko prahu t. i. "Isaacsovo poročilo", ki je pretreslo dobršen del Britancev. Na dan je namreč prišel do zdaj skrbno varovan podatek, daje v zadnjih tridesetih letih romalo v grob od 20 do 100.000 ljudi, ki so jim po njihovi smrti na skrivaj, brez dovoljenja sorodnikov, odstranili možgane. V letih od 1970 do 2000 so umrlim brez dovoljenja svojcev odstranili možgane, ki so jih uporabili v raziskovalne namene univerz in raziskovalnih inštitutov. V "družbi" preprodajalcev človeških možganov so sodelovali vsi, od mrliških oglednikov dalje do patologov, po-grebnikov in raziskovalnih ustanov. Akcija je potekala po približno naslednjem scenariju: patologi so izrezali možgane, mrliški ogledniki pa so obvestili raziskovalce, da imajo primeren material za raziskovanje in ustvarjanje novih znanstvenih spoznanj in dosežkov. Podatka, koliko možganov so patologi dejansko izrezali na črno, ne bomo izvedeli nikoli. Kar je najbolj zbodlo v oči in zamajalo področje ravnanja s človeškimi trupli. je dejstvo, da so si raziskovalci izbrali "najljubše možgane", ki so jih potem preučevali. Zlasti "veseli" so bili možganov duševnih bolnikov in ljudi, ki so trpeli za depresijo. Možgane le-teh so dobivali iz psihiatričnih bolnišnic in domov za umsko bolne. Tovrstni škandal pa ni prvi, ki je izbruhnil v Veliki Britaniji. Pred štirimi leti so v jugovzhodni Angliji in Liverpoolu odkrili skupino zdravnikov, ki je izrezovala srca iz trupel otrok. Že drugi odkriti primer tovrstnega izrabljanja človeških organov v raziskovalne namene bi nam moral dati misliti. Medicina in znanost sta danes že tako napredovali, da se sprašujem, če mi bodo čez nekaj desetletij, ko bodo moji možgančki že stari in opešani, le-te vzeli ven, preprosto odprli glavo in mi vanjo zašili nove, bolj zdrave, mlade in sposobne hitrega razmišljanja. Predvsem pa se sprašujem, če si bo mogoče v nekaj letih morda kupiti še pamet na boljšem sejmu? Ej, saj to bo super! Področje etike je spolzko, ničesar več ni, kar se znanstveniki ne bi lotili. V kolikor jim zakonodaja to prepoveduje, se poslužujejo drugih načinov, nelegalnih in nečloveških. Vprašamo se lahko, če smo izgubili že vso človečnost, ki jo prenesemo, če smo tukaj na tem svetu le zato, da smo nekomu zaslužek, drugemu pa material za delo? Sramota je, v kakšni družbi živimo, v družbi, ki ne pozna humanosti in kjer je tudi mrtev človek samo blago v rokah razvoja. Se bomo počasi tudi jedli? Kaj pa vem, če je užitno meso svinje, krave, zajcev, kur, potem je verjetno tudi naše! Etika tako ali tako ne pozna več meja! Bronja Habjanič Stanošina • Dober gospodar gozda 2003 Gozdu več skrbi kot vinogradu Kot smo poročali že v prejšnji številki Štajerskega tednika, je letošnji teden gozdov od 26. do 30. maja tudi v znamenju mednarodnega leta celinskih voda. Gozdarji ta teden javno poudarjajo pomen gozdov, ki jih je v Sloveniji 1,14 milijona hektarjev in pokrivajo več kot polovico naše države. Gozdovom na Slovenskem se v bistvu godi mnogo bolje kot v marsikateri državi sveta. Vemo, da so najpomembnejši gozdovi na zemlji ogroženi zaradi onesnaževanja, pa tudi zaradi pretirane sečnje. V Zavodu za gozdove Slovenije - Območna enota Maribor v okviru tedna gozdov že osem let izberejo dobrega gospodarja gozda. Revirni gozdarji med več tisoč lastniki gozdov poiščejo tiste najboljše, ki so so lahko za vzor vsem drugim. Pri izboru upoštevajo predvsem lastnikov odnos do gozda, njegovo samoiniciativnost in pripravljenost na sodelovanje z gozdarsko stroko. Letos so opravili izbor revirni gozdarji na krajevnih enotah Ptuj in Ormož. Med lastniki gozdov na območju spodnjega Podra-vja je najboljšo oceno dosegel Štefan Fošnarič iz Stanošine 29 pri Podlehniku. Povedal je, da je priznanja vesel, saj so gozdarji s tem potrdili, da so pozorni na njegovo delo v gozdu, za katerega je dejal, da zahteva večjo skrb kot delo v vinogradu, kajti vinograd zraste do rodnosti v treh letih, za obnovo gozda je potrebno veliko več časa, več desetletno obdobje, proizvodna doba gozdov pa je 120 let. Štefan Fošnarič upravlja kmetijo, ki leži vzhodno od ceste Skorš, ali ponekod imenovan tudi skoriš (Sorbus dome-stica), je avtohtona rastlina, ki je v zadnjih desetletjih skoraj popolnoma izginila. Skrbi en-tuziastov gre zahvala, da je še najti mlade primerke tega drevesa. Mogočnih, starih skoršev pa je le še za vzorec. Nekoč je skorš rasel pri skoraj vsaki hiši, saj so cenili njegov uporaben les in plodove. Visoko drevo, ki je zraslo tudi do 20 metrov, pa je poleti dajalo tudi blagodejno senco. Drevo raste počasi. Spomladi skorš naredi cvetje v kobulih, na njihovem mestu se potem razvijejo plodovi. Rdeče-rumeni, hruškasti plodovi, velikosti 2 krat 3 centimetre morajo dobro dozoreti. Zeleni vsebujejo veliko tanina in so zelo trpki, ko pa padejo na tla, se obarvajo v rjavo, so zelo uporabni za žele, marmelade, kompote, vino in žganje. Sadež je pečkat in podoben nešpljam. Plodove skorša tudi sušijo in jih uporabljajo kot zdravilo, naši predniki pa so ga uporabljali tudi za čiščenje jabolčnika. Skorš je bil lani razglašen za slovensko drevo leta. Ponaša se z izjemno trdim lesom, poleg drena najtršim, in včasih so ga uporabljali za vijake pri prešah. Stanko Žličar, predsednik turističnega društva Ivanjkovci - pred tem dolgoletni turistični entuziast v Ormožu, je mnenja, da je treba naravi vrniti to, kar smo ji vzeli. Semena za razmoževan-je drevesa so vzeli prav pri Žli-čarjevih in sedaj so prve sadike prišle nazaj. Zato so lani ob vinskih cestah zasadili okrog 200 piramidalnih topolov, ki skrbijo za prepoznavnost naše panorame. Danes so turistična Foto:jb Priznanje za dobrega gospodarja gozda v letu 2003 je Štefanu Fosnaricu (desno) na njegovem domu izroCil vodja Zavoda za gozdove Slovenije - ObmoCne enote Maribor mag. Jožef MrakiC. Ormož, Ivanjkovci • Skrb za urejeno okolje Podarjali skorš Drevo, ki ga nekomu podariš, bo gotovo deležno večje skrbi, kot če ga kar zasadiš, so menili v TD Ivanjkovci, ko so prijateljem ter znancem razdeljevali sadike skorša. društva na preizkušnji, ker od občine dobijo le minimalna sredstva. "Nekoč nismo dobili nič sredstev, pa smo s prostovoljnim delom in zagnanostjo marsikaj naredili. Ormož nam je uspelo ozeleniti in posledica tega je bilo tudi priznanje Lipov list. Danes pa vsak za svoje delo pričakuje plačilo." Prav ta nepripravljenost, narediti kaj za skupno dobro, jezi Stanka Žličarja. Še dolgo sva klepetala o tem, kako so iz doma vzgoje- Maribor - Zagreb leži ob vznožju Haloz. Kmetija obsega prek 25 ha, od tega 21 ha gozdov, kar Štefana Fošnariča v tem delu Haloz uvršča med večje lastnike. Ima tudi manjšo žago, na kateri razreže les iz svojega gozda. Njegovi gozdovi so pretežno bukovi s primešanim hrastom, jelko, javorom, jesenom in smreko. Več kot polovica je mlajših. Ti zahtevajo največ pozornosti. So skrbno negovani in v njih raste kakovosten les visoke vrednosti. Tudi starejši sestoji so ohranjeni in predstavljajo dobro rezervo za gos- nih sadik ozelenjevali Ormož, kako je nastal park ob domu društev, pa okrog nekdanjega nogometnega igrišča, kjer se bohotijo rdeči hrasti, pa tudi javorjev drevored na Ljutomerski cesti je njihovo delo. Moči so takrat združili turistično društvo, lovci in ribiči, vsako leto so morali znova zasajevati, saj se je marsikatero mlado drevesce tudi posušilo. "Če posadiš drevo, si naredil nekaj, kar bo razveseljevalo tudi rodove za teboj." In kmalu bo spet tako daleč. Pred leti so ob ormoškem ribniku vzdolž ograje s staro žago zasadili okrog 200 divjih češenj. Čez čas so jih cepili. In kot sva se lahko prepričala, bodo tudi letos lepo rodile. Njihovi plodovi pa so namenjeni vsem, ki bi se radi posladkali z njimi. viki klemenčič ivanuša Foto: viki klemencic ivanusa Na sliki so lepo vidni Se zeleni plodovi, ki so nastali iz kobu-Ijastih cvetov. podarjenje na kmetiji. Njegovo sodelovanje z gozdarskimi strokovnimi službami je zgledno, saj se zaveda, da so nasveti in usmeritve gozdarjev v korist njegovemu gozdu. Polovica Benetk na jelševih pilotih V tednu gozdov izberejo gozdarji tudi drevo leta. V letošnjem letu je to črna jelša (lat.: Alnus glutinosa gaertn.). Latinsko ime je povezano z značilnostmi drevesne vrste: beseda "alnus" izvira iz keltskih besed sosed in voda, medtem ko beseda "glutinosa" izvira iz latinščine in pomeni lepljiv - rastlina ima namreč lepljive mlade liste in mlade poganjke. Črna jelša je ena redkih drevesnih vrst, ki uspeva na vlažnih, zamočvirjenih pa tudi poplavljenih ilovnatih tleh, kjer je razkroj organskih snovi omejen, hranilnih snovi pa primanjkuje. V takem okolju je skoraj popolnoma brez konkurence, vmes se vrinejo kvečjemu posamezna drevesa doba, belega gabra, poljskega in velikega jesena, bele vrbe ali čremse. Razširjena je praktično po vsej Evropi. V Sloveniji raste ob bregovih voda, v močvirjih in na šotnatih tleh od nižin do gorskega pasu. Površinsko so ti gozdovi majhni, obsežnejši so le strnjeni jelševi gozdovi v Prek-murju (Mala Polana, Črni Log, Bistrica), ki so posebnost Slovenije in Evrope, saj črna jelša tu dosega debeline in višine kot nikjer drugje v Sloveniji. Črna jelša zraste v višino od 20 do 25, izjemoma do 30 metrov (v Prekmurju so posekali že 33 metrov visoka drevesa). Redko doseže premer 50 cm in dočaka 100 let (gospodarsko starost doseže že pri 60 letih). Jelšo prepoznamo po "storžkih", ki na rastlini ostanejo čez zimo do poletja, ko na drevesu začnejo dozorevati novi plodovi. Korenine so globoke, močne, zelo prilagodljive talnim razmeram. Nima sicer glavne korenine, ima pa močno razrasle stranske, ki dobro prodirajo v zbita tla. Na koreninah ima gomoljčke dušičnih bakterij, s pomočjo katerih akumulira dušik iz zraka in tako bogati tla. Zelo je primerna za utrjevanje rečnih bregov, saj z gostimi koreninami učinkovito preprečuje erozijo. Les črne jelše je lahek, mehak, enakomerno gost, na zraku pordeči. Uporabljamo ga v kolarstvu in strugarstvu (lubje ne odstopa), za valilnice, cokle, svinčnike, krste, pipe za vinske sode. V industriji pohištva se uporablja za sredice, njen luš-čenec pa uporabljajo kot imitacijo tropskega lesa. Les na zraku hitro propade, iskan pa je za gradnje v vodi, ker je obstojen pri stalnem dotiku z vodo. Za kurjavo je srednje primeren, gori pa brez dima. Različne rastlinske dele so včasih uporabljali za barvanje volne. V Pomurju je črna jelša vsestransko uporabna in od tu izvira tudi njen vzdevek prekmurska smreka. Domačini preparirajo jelševino tako, da pozimi posekan les vsaj dva tedna namakajo v stoječi vodi. Takšen les je trpežen desetletja za pode v hišah, za ostrešja in drugo. Žal tudi za jelšo ne prihajajo dobri časi. Obsežne hidromelioracije povzročajo zniževanje podtalnice, zato se tla v gozdovih počasi izsušujejo in postajajo za črno jelšo vse manj primerna. Cilj akcije "Drevo leta" je, da opozorimo nanjo in jo poskušamo ohraniti za bodočnost. (Vir: Zavod za gozdove Slovenije, OE Maribor) J. Bračič Gorišnica • Srečanje s Tonetom Kuntnerjem "Ostajam zvest sebi in svojemu srcu" Tako pravi Tone Kuntner, enkraten slovenski poet in igralec, znan po svojih na čase kar preveč otožnih pesmih, ki so hkrati polne topline, ljubezni. V malem muzeju gledališke igre v Gorišnici, kjer ima častno mesto rojak Zlatko Šugman, je bilo prejšnji teden namreč krajše literarno srečanje s priznanim slovenskim pesnikom in igralcem, članom Mestnega gledališča ljubljanskega in iz- rednim profesorjem za umetniško besedo na AGRFT v Ljubljani. V življenju je Kuntner že veliko počel, a vse življenje je razpet med svetom, kot ga sam imenuje, in svojo rodno, nikoli pozabljeno slovenjegoriš- Tone Kuntner Ormož • Iz zbirk Pok. muzeja Razstava grafitov ko grudo. S pesnikom bregač in njiv, tako so Gorišničani podnaslovili majsko druženje s Kuntnerjem, je bilo srečanje še toliko bolj svečano, saj je Kuntner ravno v torek, 13. maja, praznoval svoj 60. rojstni dan. Peščici gorišniških kulturnikov in poetov - med njimi je bila tudi domačinka Marija Klinc, ki je pesniku predstavila delček svoje poezije in mu povedala, da ima rada male ljudi, ker v njih sama odkriva iskreno resnico - se je Kuntner predstavil z izbranimi pesmimi, v katerih opeva domovinsko ljubezen, preproste ljudi, vinorodne bre-gače in razkriva ljubezen, za katero pravi, da je ena sama in nerazdeljiva. In tudi Cankar, ki ga Kunter rad omeni med vrsticami, govori o tem "...Kdor ljubi svojo domovino jo z enim samim objemom svoje misli obseže vso, ne samo nje, temveč vse, kar je kdaj lju- bil in vse, kar bo ljubil kdaj kasneje, kajti ljubezen je ena sama in nerazdeljiva." Kuntner je z velikim veseljem predstavil nekaj svojih odličnih pesnitev iz znane zbirke Zidam hišo in pa tiste, ki ima naslov Mati Slovenija. Posvetil jo je slovenski pomladi in vsem, ki ji ostajajo zvesti, izšla pa je ob deseti obletnici slovenske samostojnosti in državnosti. Kuntner pravi, da je slovenska domovinska ljubezen brez primere, kvečjemu bi jo lahko primerjali z ljubeznijo do mrtve matere, pravi Kuntner, ki je prav s temi besedami zvabil solze v oči svojih poslušalcev. Litararno druženje so v Gorišnici, kjer je bil Kuntner sicer prvič na obisku, zaključili na 300 let stari Dominkovi domačiji, tam pa hranijo tudi rokopis ene od Kuntnerjevih pesmi, v kateri opeva cimprano hiško. TM Pokrajinski muzej Ptuj je v avli Občine Ormož predstavil Razstavo grafitov na rimski keramiki iz svojih bogatih zbirk. V treh vitrinah je na ogled 31 eksponatov, spremljajo pa jih tudi bogato opremljeni panoji. Razstava bo na ogled do 23. junija. Presenetljivo je, kako pogosto so naši predniki na predme- Bil 1 Foto: vki Ljudje so iz različnih razlogov na posode vrezovali črke, števila in znake. te za vsakdanjo rabo vrezovali grafite. To so lahko črke, številke ali znaki. Lahko jih je zapisal lončar še na nežgano posodo ali pa kasnejši uporabniki. Na posodah se nahajajo imena lastnikov, če pa je le posamezna črka, pa ponavadi označuje vsebino, ki se je nahajala v loncih ali skledah. Namen grafitov je bil prepoznavanje posod in ločevanje enakih posod. "S sistematičnim zbiranjem in proučevanjem grafitov dobimo namreč veliko novih imen, ki jih sicer ne bi poznali, poleg tega pa tudi podatke o prehrambenih navadah takratnih ljudi, o skladiščenju živil, lahko proučujemo pale-ografske značilnosti pisave in drugo," je v spremljujoči zloženki k razstavi "na pogled neuglednih starih črepinj" zapisal Milan Lovenjak. vki M. Nedelja • Šolstvo in glasba Praznovali jubileje V Mali Nedelji v občini Ljutomer so minulo soboto s proslavo obeležili 220-letnico organiziranega šolstva, 110-letnico organiziranega petja ter 80-letnico godbe na pihala v tem kraju. Prva šola v Mali Nedelji je bila postavljena že leta 1783, po nekaterih pisnih virih pa bi naj v Bučkovcih tamkajšnjo mladino duhovniki in organisti poučevali že pred letom 1650. Tudi glasba in petje imata v Mali Nedelji bogato tradicijo. Pisni viri navajajo, da je leta 1893 moški pevski zbor ustanovil Franc Za-cherl, ki je v Mali Nedelji deloval kot učitelj. Že od vsega začetka je zbor prepeval v slovenskem jeziku, tradicijo petja v Mali Nedelji pa sedaj nadaljujejo otroški, mladinski in odrasli pevski zbori ter Fantje od Male Nedelje. Pevcem v Mali Nedelji se je dokaj hitro pri- družila še vaška godba na pihala, ki je pričela vaditi leta 1923 pod vodstvom ustanovitelja Janka Preloga mlajšega. Leta 1938 so si godbeniki zgradili svoj dom, v katerem še danes vadi tamkajšnja godba na pihala. Na slovesnosti je bil slavnostni govornik poslanec Državnega zbora in župan občine Ljutomer Jožef Špindler, v kulturnem programu pa so sodelovali učenci OŠ Mala Nedelja, Fantje od Male Nedelje, godba na pihala ter odrasli pevski zbor. Predsednik tamkajšnjega kulturnega društva Božo Mlina-rič je številnim podelil spominske listine ter zahvale. Prejeli so jih Osnovna šola Mala Nedelja, Fantje od Male Nedelje, cerkveni pevski zbor, organist in pevo-vodja Alojz Stajnko ter vsi člani tamkajšnje godbe na pihala. Miha Šoštarič Tednikova knjigarnica S pravljicami v poletje Pravljice so ena izmed najstarejših literarnih oblik, ki ji je sodobni čas vse bolj naklonjen. Davne korenine pravljic, njihova etična, občečloveška nota, zgoščenost pripovedi, dramatičnost dogajanja, spevnost jezika, humor — tudi črni, blagost s preprostimi, poštenimi literarnimi junaki, možnost premagovanja najtemnejših življenjskih zapletov, poudarjanje kreposti, zabavljanje čez bogatunstvo in nastopaštvo, razgaljanje zapletenih medsebojnih, predvsem družinskih vezi... vse našteto je še kako bistvenega pomena za današnjega človeka, ki si le stežka utrga čas za branje obsežnih literarnih del. Pravljice pa so med najkrajšimi branji! Nasploh postaja ljudsko blago — glasbena, likovna, uporabna umetnost — cenjeni vir in navdih sodobnim umetnikom, oblikovalcem in poustvarjalcem. Mnoge svetovno znane glasbene skupine črpajo glasbeni material in navdih iz ljudske zakladnice, mnogi glasbeniki pa se povsem posvečajo oživljanju ljudskega izročila (Ljoba Jenče, Katalena, Terra Folk, ...). Etno prizvok je najti na modnihpistah, v likovnih salonih, v knjigarnah. Tudi slovenski založniki so začutili vrednost ljudskega izročila in vsako leto izdajo več zbirk pravljic. Po njih radi segajo tudi odrasli in premagujejo dolgoletno zmoto, da so pravljice le za najmlajše bralno občinstvo. A resnica je ta, da so pravljice ena redkih literarnih zvrsti, ki bralno in estetsko lahko zadovoljijo bralca, ne glede na njegovo starost in bralno izkustvo. Med knjižnimi izdajami pravljic za odrasle sem vas, dragi bralci knjigarnice, že opozorila na Slovenske pravljice, ki jih je izdala založba Nova revija s črnobelimi ilustracijami Rudija Skočirja. Za ta izbor pravljic Jane Unuk in s predgovorom Nika Grafenaureja sem vem zatrdila, da sodi na vsako pošteno domačo knjižno polico. Tokrat k tej pravljični knjigi dodajam še novost založbe Didakta: Kračmanove pravljice (Radovljica, 2002). Kračmanov je Matija Valjavec (Srednja Bela, 17. 2.1831 — Zagreb, 15. 3. 1897), pesnik in jezikoslovec ter pionir zbiranja in zapisovanja ljudskega slovstva. Kakor pravi Ilja Popit v uvodu h knjižni izdaji Valjavčevih pravljic, pomeni Valjavec pravljičar toliko za Slovence kot brata Grimm za Nemce. Ilja Popit je izbral za knjižni objavo dve tretjini Valjavčevega opusa pripovedk. Dvesto petdeset jih je vza-jetni, lepo oblikovani knjigi večjega formata, ki šteje 455 strani z uvodom in kazalom vred. Pravljice so razdeljene v poglavjih: Kranjske, Varaždinske in Med-murske, O vilah, O rojenicah ali sojenicah, O volčjem pastirju, Različne pripovedke - o kugi, čarovnicah, urokih, različnih zeliščih, o ljudeh, živalih. Posebni poglavji sta namenjeni še Pre-kmurju in Štajerski, na kocu so še tri o rojenicah in sklepna Gorenjska (Pastirček postane kralj). Izdaja vsebuje še obširne opombe, besednjak ali slovar ter seznam literature. Pravljično zbirko je umetelno ilustrirala Daša Abaza, zbirka pa je obnova v letu 1858 zamišljene trilogije. Ljudske pripovedi, ki jih je v 19.stoletju zapisal Matija Valjavec Kračmanov, je poiskal, izbral, prevedel iz narečij in jih razlagal Ilja Popit. Kako prijetno je druženje in prisluškovanje pravljičnemu svetu, kako dobro denejo pravljične pokrajine dušnemu miru, pa se prepričajte sami! Vabim vas na tretji PRAVLJIČNI VEČER ZA ODRASLE, ki bo danes, v četrtek, 29. maja 2003, ob 21.uri, v Viteški dvorani Pokrajinskega muzeja Maribor, Grajska ulica 2. Pripovedovale bodo Ljoba Jenče, prva med prvimi slovenskim pravljičarkami, Zdenka Gajser, odlična pravljičarka Mariborske knjižnice, in Liljana Klemenčič iz Knjižnice Ivana Potrča. Glasbena gosta večera bosta raziskovalca zvoka iz Bologne, Jasmina Pecič in Luca Vignali. Pravljičarji vas bomo zelo veseli! Liljana Klemenčič Spoznavajmo novejšo zgodovino Ptuja Skozi kroniko dogajanj /5 2. dec. je bil po odloku narodne vlade odstavljen mestni občinski svet (kljub pisnemu protestu podžupana Johanna Steudteja). Gerentstvo za posle Mestne občine je prevzel vladni komisar dr. Fran Jurtela, dejansko prvi slovenski župan Ptuja. Ob zedinjenju v Kraljevino SHS je Ptuj 15. dec. 1918 doživel prvi narodni praznik. Proslava osvoboditve je tekla pred nekdanjim dominikanskim samostanom. Selimo se v čas pred 80-imi leti. Na socialna vprašanja in spremenjene politične razmere so opozorili dogodki v letu 1923. V Ptuju je bilo tega leta več protidraginjskih shodov državnih nameščencev in železničarjev. V mestu so se na pobudo strokovne organizacije železničarjev in društev nameščencev odzvali na 24-urno protestno stavko na Slovenskem, ker ni prišlo do povišanja draginjskih doklad. V Ptuju so bili zaprti pošta, sodišče in finančni urad. Ustavljen je bil železniški promet. 28. avg. je ptujski občinski svet razpravljal o resoluciji "socialističnega občinskega kluba" in pozval vlado, da reši obupni položaj železničarjev in držav- nih nameščencev. Enodnevna stavka v Ptuju je opozorila na neenotnost delavstva kot oviro uspešnega sindikalnega boja. Nemška manjšina v Ptuju je torišče dela prenesla na svoja legalna društva. Leta 1923 so se ptujski Nemci pričeli organizirano udejstvovati v svojem športnem društvu (Sportklub Pettau). 60-letnico svojega pevskega društva (Mànnergesangverein) so ptujski Nemci proslavili 19. maja v svojem Društvenem domu (Deutsches Vereinshaus) ob prisotnosti nemških gostov "spodnještajerskega območja" in nekaterih nemških poslancev v državnem parlamentu. V dneh pred slovesnostjo so slovensko javnost v mestu vznemirjali nemški lepaki, ki so vabili na prireditev. Fizični izgred, ki so ga po prireditvi pred Društvenim domom, izzvali zbrani Orjunaši iz Ptuja in Maribora, je dosegel širšo odmevnost. V izgredu je bil poškodovan državni poslanec Franc Schauer iz Poljčan. Tako imenovani ptujski "binkoštni dogodki", ki so segli do državnega parlamenta, so opozorili na narodnostna nasprotja v mestu. 1923. leta so ptujski Nemci prvič nastopili s svojo kandidatno listo v Mestni občini. Gospodarsko vplivnejši so izrabljali strankarske razprtije ter v mestu postajali ob toleranci oblasti jeziček na politični tehtnici. Z gospodarsko prisilo so dobivali podporo po revnih Halozah. Medstrankarsko prerekanje v Ptuju se je potrdilo ob 15. obletnici septembrskih dogodkov s sklicem Glavne skupščine CMD v Narodnem domu in z narodno slovesnostjo v mes- tnem parku. Kljub pozivom, da bi bil ta dan "manifestacija narodne zmage napram nasprotniku, ki na tihem še vedno sanja o Dravi in Savi", je katoliški tabor obletnico praznoval na svoji akademiji. Dr. Ljubica Šuligoj a Zgodovinskega oddelka P Odstranitev spomenika cesarja Jožefa II. iz mestnega parka leta 1918. Odstranjevanje nemških napisov v mestu je teklo počasi. Ptuj • 2. festival komornega gledališča Ko je v ospredju igralec ... V torek se je s predstavo ptujskega gledališča Ay, Carmela Joseja Sanchisa Sinisterre v režiji Zvoneta Šedlbauerja pričel drugi slovenski festival komornega gledališča. O festivalu so na tiskovni konferenci govorili ob direktorju Gledališča Ptuj Reneju Maurinu še člani strokovne komisije, ki jo letos sestavljajo: dramaturginja Tatjana Doma, kritičarka Petra Vidali in publicist in filmski kritik Gorazd Trušnovec. Slovenska gledališča so z odprtimi rokami sprejela slovenski festival komornega gledališča, o čemer pričajo tudi prijave: vsa slovenska gledališča nastopajo na festivalu s svojimi najboljšimi komornimi predstavami. Zanimivo je, da festival nima selektorja in umetniški vodje sami izberejo svoje interne predstave, kar je festivalu v prid, saj gledališča nedvomno pošljejo svoja najboljša dela. Tiskovne konference se je udeležil tudi programski direktor Drame SNG Maribor Samo Strelec ter navedel niz pozivnih stvari v zvezi s festivalom na Ptuju. Posebej je poudaril, da je ptujski festival resnično srečanje slovenskih gledališč, kar mariborsko Borštnikovo srečanje več ni. Omenil pa je, da je pri komornem gledališču v ospredju igralec in bi kazalo temu prilagoditi tudi nagrade. Letos so predvidene nagrade za režijo, za vlogo, za scenografijo in luč, za kostu-mografijo ali masko ter za izvirno glasbo ali zvočno opremo. Najboljšo predstavo festivala izberejo gledalci z glasovanjem. Komisija bo nagrade podelila za vrhunske dosežke, to pa pomeni, da ni nujno, da bodo vse nagrade tudi podeljene, lahko pa podeli tudi dve nagradi za vloge. Nagrajenci bodo kot lani prejeli kipec -delo akademskega kiparja Mar- Ptuj • Koncert zborov in harmonikarjev Pojoči vrtec Prejšnji četrtek je bil v dvorani Gimnazije Ptuj koncert, ko so nastopili ženski pevski zbor Vrtca Ptuj pod vodstvom Jožeta Barina Turice, otroški pevski zbor Pike - poke Vrtca Ptuj pod vodstvom Darinke Barin Turice in harmonikarska skupina Holermus iz Ormoža. Najprej je lepo zazvenel ženski zbor, ki ga sestavljajo zaposlene delavke Vrtca Ptuj. Ob spremljavi klavirja oziroma harmonike so pevke predstavile popularne pesmi iz ženskega zborovskega repertoarja in s tem vzpodbudile kratkohlačni-ke, ki so nastopili za njimi. Prav prijetno je bilo prisluhniti in tudi opazovati cicibane, ki so zavzeto zapeli sedem otroških pesmi, pri čemer nič ni motilo, da si je kak nadebudnež med petjem popravljal predolge hlače, brcal z nogami, delal grimase ali se kako drugače ukvarjal s svojim sopevcem. Nastopi so bili prisrčni, zanimivi, pestri, posebej pa sta se izka- Pike poke je odmevalo po dvorani Gimnazije Ptuj. Ptuj • V znamenju komornega petja Ptujski nonet z gosti V soboto je bil v viteški dvorani na ptujskem gradu pevski koncert moške vokalne skupine Ptujski nonet iz Ptuja in KPZ Loka iz Škofje Loke. Ptujski nonet v zasedbi seksteta Ptujski nonet, ki deluje v okviru Območne obrtne zbornice Ptuj, je bil ustanovljen že leta 1976, pred tremi leti pa je začel novo plodno ustvarjalno obdobje. Od lani pevce vodi prof. Klavdija Zorjan Škor-janec. Trenutno v skupini poje šest pevcev: prvi tenorist Primož Vidovič, drugi tenorist Mitja Muršič, baritonista, Jaka in Marko Feguš ter basista Aljaž Novak in Andrej Ranfl. Na sobotnem koncertu so predstavili dela stari glasbenih mojstrov: Crocea, Haendla, Mendelsoh-na Bertholdyja, Maška, pa tudi dela sodobnih skladateljev: Lo Nigra in Kumra ter priredbe slovenskih ljudskih pesmi. Mlado pevsko skupino odlikuje lep, poln zvok, zliti glasovi, ka Jakšeta. V sklopu festivala smo videli že dve predstavi, v že omenjeni ptujski sta zaigrala Mojca Funkl in Jožef Ropoša, v celjskih Kreontovi Antigoni Mario Šelih in Barbara Vidovič, v Ljubezni Georga Washingtona pa Jagoda in Manca Ogorevc. Deli sta izpod peresa Mira Gavrana in v režiji Marjana Bevka. Danes se festivala nadaljuje z mariborsko predstavo Debeluhi v krilcih Nickyja Silverja in v režiji Sama M. Strelca. Franc Lačen zali solistki Tanja Žlender in Nuša Kolenko. Z gotovostjo lahko rečemo, da je ptujski vrtec prežet s petjem in dobra priprava za šolske pevske zbore, žal pa na nekaterih osnovnih šolah tega potenciala ne znajo izkoristiti. Posebna poživitev koncerta je bil nastop harmonikarske skupine Holermus pod vodstvom Jožeta Barin Turice, ki je nastopil tudi kot solist. Kot vodja pa so ga na nastopu kdaj pa kdaj izdali živci, saj bi najraje kar na odru obračunal z nesrečnežem, ki je tu in tam zgrešil pravo tipko na klaviaturi. Brez potrebe, saj je bil nastop dober in zanimiv. Pevske nastope so spremljali: Gorazd Premoša na klavirju, Arlena Bosnar na flavti in Jože Barin Turica na harmoniki. Program je povezovala Daniela Petrovič. Da je na svoje male in velike pevce ponosna, je dejala v svojem nagovoru tudi ravnateljica vrtca Božena Bratuša. Franc Lačen pretanjena intonacija, domiselna dinamika in agogika ter vzneseno podajanje, kar dokazuje, da zavzeto vadijo in da se petju predajajo z veseljem in vso resnostjo, ki ob dobrem vodenju rodi dobre rezultate. Želijo, da se jim taki vzneseni in sposobni pevci še pridružijo, da bi tudi na zunaj kazali skupino noneta. Komorni zbor Loka, ki se prvenstveno ukvarja z renesančno in baročno glasbo, je tokrat pod vodstvom Janeza Jocifa zapel dela starih mojstrov Up-saale, Vecchia in Grancinija in nekoliko sodobnejšega norveškega skladatelja Nystedta, priredbo slovenske ljudske pesmi in Michelle skupine Beatles. Zbor je pripravil dopadljiv nastop, odlikujejo ga zelo lepi soprani, pogrešali smo nekoliko polnejše base. Sobotni večer na ptujskem gradu je bil lep primer komornega petja, ki mu viteška dvorana s svojo akustiko daje še poseben čar. Program je povezovala Tatjana Maroh. Franc Lačen Pa brez zamere Javnost izključena Anonimni profesorji Pred tednom ali dvema so si univerzitetni učitelji izvolili pravico, ki jim zagotavlja, da ostanejo rezultati ocen njihovega dela za javnost nedostopni. Za kaj pri vsem skupaj pravzaprav gre? V bistvu zadeva sama po sebi ni prav nié komplicirana. Naša družba bi naj temeljila na znanju. Za kar je seveda potrebno kvalitetno šolstvo, od osnovnega preko srednjega pa do univerze. In univerza, se pravi univerzitetni študij bi naj bil krona in višek vsakega pridobivanja znanja. Tako glede zahtevanega nivoja znanja kot tudi glede usmerjanja tega znanja na neko, v primerjavi z osnovnim in srednješolskim sistemom bolj zamejeno in profilirano območje znanstvenih ved. In v skladu z vsem tem torej delovno mesto univerzitetnega profesorja zahteva še posebej usposobljenega človeka. Pa ne da bi osnovno in srednješolske učitelje dajali v nič, vsekakor ne, ampak danes se pač osredotočimo na njihove univerzitetne kolege. Ti strokovnjaki bi torej morali biti na svojem področju eni izmed vodilnih znanstvenikov v državi. In v veliki meri to tudi so. S tega stališča so seveda vredni spoštovanja in priznanja. Problem leži nekje drugje. Vsakemu profesorju gre za to, da ne bi predaval sam sebi oziroma gre mu za to, da bi imel predavalnico čim polnejšo. Kar ob dejstvu, da je precej predavanj neobveznih, ni samoumevno. V takem primeru odloča kvaliteta predavanj. In če profesor pač ni najboljši predavatelj, se kaj lahko zgodi, da predava sam sebi ali pa v najboljšem primeru peščici slušateljev. In med študenti se kaj hitro razve, kateri prfoks stvari obvlada in kateri ne. In te stvari se najbolj transparentno odrazijo na oceni, ki jo prfoksovemu delu namenijo študenti, njegovi slušatelji. Kar nas pripelje do vprašanja dostopnosti teh ocen javnosti. Nekateri prfoksi pač ne morejo biti zadovoljni z oceno, ki jim jo namenijo študenti. Pa ne da bi študenti bili tako zelo okrutna publika, ki bi hotela nič hudega krive prfokse zmleti v študijski prah, pri vsem skupaj gre le za to, da si nekateri prfoksi dejansko ne zaslužijo pozitivne ocene, saj so obupni predavatelji, njihova predavanja pa živ dolgčas. In očitno ne želijo tvegati, da bi negativna ocena njihovega dela prišla v javnost ter bi tako tudi javnost izvedla to, kar je poznano njihovim študentom. In če si prisotnost študentov nekako še lahko zagotovijo z grožnjami, da ne bodo dobili frekvence ali inskripcije ter mogli opraviti izpita, če jih ne bo na predavanjih, pa pri ocenjevanju svojega dela vpliva na študente nimajo. In zato je pač treba poskrbeti, da ocene pedagoškega dela ostanejo za javnost nedostopne. Za vsak primer. Gregor Ali~ Ptuj • Lucija Mo~nik Ramovš Cikel Sviloprejk V ptujski Galeriji Tenzor so v petek odprli razstavo del mlade slovenske akademske slikarke Lucije Močnik Ramovš, ki živi in dela v Ljubljani. Kljub mladosti se ponaša s številnimi deli. Najnovejši ciklus je poimenovala Sviloprejke. Gre za dela ozkega, vertikalnega formata in horizontalne žametne slike v olju na platno. Kot je ob odprtju povedala likovna kritičarka Helena Čretnik, se je slikarka za takšno poimenovanje odločila zaradi dolgotrajnega kontemplativnega procesa nastajanja, ki je podoben razpredanju sviloprejkinih niti. Sviloprejke nosijo v sebi množico detajlov. Razstava bo do 7. junija. MG i Foto: Črtomir Goznik Akademska slikarka Lucija Močnik Ramovš (na desni) razstavlja v Galeriji Tenzor. 199.90 Kumarl< Ikg ERA PRODAJALNE ERA PETUA Vita Cola Ught 1,5 I PVC >Wtš min. 11% nćufsilm fy H.- Sadni napitek JÍL - različni oltusi 11 ^FIUANI» 4lLUMETTES/FEINSr -"VrniM, Shoestrings« Pot« rt« totof Frftas,Pňtatas Fríi iSjFrj^j ft^trltě mm Utf prafrttd * Mlf^" '' '^t'» ■ »npoTirtw^'*^ 399,90 I frites S.SXth vit / Ketciiup IHoj vrt 1.4 kg 1,4 s. Klolwsa - goveji Iconci 1kg .-f: "T. iHieto maso 1 kg Mesarija Strašek » ^ " 199.90 Gorčica 700 g r jO Sladoled Dolcevita 3000 ml •j'jl Univerzalni detergent za strojno pranje perila m i .. /v t/ Poslovna enota PETOVIA Ob Dravi 3 a, Ptuj, tel. 788 00 23 oddelek papirnice, tel. 788 00 25 ODPRTO OD 7.30 DO 21. URE V SOBOTO OD 7.30 DO 21. URE V NEDEUO OD 8.00 DO 13. URE Toaletni papir ADUT troslojni, različne barve, 8 ro|ic|l| i Poslovna enota PANORAMA Špindlerjeva ulica 3, Ptuj, tel. 787 10 40 ODPRTO OD 7.30 DO 19. URE V SOBOTO OD 7.30 DO 15. URE V NEDEUO OD 8.00 DO 12. URE Poslovna enota HIPER CENTER Industrijska ulica 7, Lenart v Slovenskih goricah, tel. 720 03 01 ODPRTO OD 7.00 DO 21. URE V SOBOTO OD 7.00 DO 21. URE V NEDEUO OD 8.00 DO 12. URE 899.90. alni praiek Mega Max GRATIS koncentrat za posodo 500 ml Poslovna enota SOLID Me^ovcl ob Pesnici 4/b, Dornava, tel. 755 48 31 ODPRTO OD 7.30 DO 19. URE V SOBOTO OD 7.30 DO 19. URE V NEDEUO OD 8.00 DO 12. URE Ponudba velja od 29. maja do 5. junija 2003 oziroma do prodaje zalog. Uvertura Stresni časi zakliučevonia Bliža se poletje in s tem seveda počitnice. Počitnice za "pridne". Pred tem pa se več potenja ob že vročih majskih in junijskih dneh. Zadnja leta je že bilo tako, da je ravno v zadnjih tednih učenja sonce najhuje pripekalo in nas vabilo ven, potem pa smo velik del poletja preždeli pred televizorjem zaradi slabega vremena. Počasi se začenja zaključevanje ocen, zaključni izpiti in mature, za studente pa izpitni roki. Za mlade vsekakor precej stresno obdobje, saj ni kar tako izsiliti visjo oceno pri zaključevanju, ko pa učitelji trdijo, da se med letom nismo trudili dovolj in da morajo npr. zgodovino žal namesto 4 zaključiti 3 in podobno. Pa tako nujno bi potrebovali tisto stirico, ki bi nam zvišala končni uspeh. Doma seveda pritiskajo starši, ki nikakor ne morejo razumeti, zakaj njihov otrok ni Einstein, obenem pa se ravno v teh dneh še simpatija ne obnaša tako, kot bi si želeli. In nihče nas ne razume! Še huje je pri tistih, ki se borijo za dvojko, ki velikokrat celo odloča, ali bo nekdo ostal brez poletnih počitnic zaradi učenja in ali bo morda moral kdo celo ponavljati letnik. Najhuje pa je verjetno pri tistih, ki zaradi popravnega izpita ne morejo na maturo. To je tako ali tako zgodba zase, saj so učitelji ter sole pod velikim pritiskom, odkar je matura eksterna in se rezultati o uspešnosti javno objavljajo. To seveda pomeni, da učitelji ravno med mejo pozitivne in negativne raje zaključijo navzdol, da učenec, ki bi morda naredil maturo, ni pa to nujno, ne more slučajno pokvariti povprečja. S tem ne ogroža padca deleža uspešnosti na maturi neke šole in učitelji se lahko v javnosti pohvalijo, kako dobri didaktiki so. Nihče pa ne preverja in analizira, kolikšen delež učencev pa je sploh lahko pristopil k temu življenjsko pomembnemu preizkusu znanja. Zavedamo se sicer, da to v večini primerov sicer ni volja učiteljev in da je to tudi velik pritisk zanje, a žal je naš šolski sistem z vsemi eksternimi preverjanji pač naravnan k vedno večji tekmovalnosti in borbi za čim višje ocene in števila točk. A se pri tem pojavlja tudi vprašanje, kako to vpliva na mladino? Kako to vpliva na odnose med sošolci? Zakaj bi jaz pomagala tebi do boljše ocene, če s tem ti predstavljaš konkurenco zame? In to je resen problem celotne naše družbe, ki vedno bolj ogroža že tako neidealne medsebojne človeške odnose. Človek se zgrozi, ko to opazuje, obenem pa se niti čudi ne več, da se mladi vedno pogosteje zatekajo v svet omame, ki jim pomaga bežati pred vsakdanom, pri tem pa se celo starostna meja grozljivo spušča. In upajmo samo, da se letos spet ne bodo ponovili tragični begi pod vlak. Starši, apeliramo na vas, vzemite si čas za pogovor s svojimi (pubertetniškimi) otroki, vzpodbujajte jih pri njihovih interesih, skušajte jih razumeti in predvsem stojte jim ob strani, saj ste vi njihov najbolj trden steber! Pa kaj, če vaš otrok ni Einstein, naučite ga, da se bo znal truditi po svojih najboljših močeh. Vsem držimo pesti, da v prihodnjih dneh opravite svoje šolske obveznosti čim uspešneje, stisnite še zadnje kapljice moči teh nekaj dni in naj se vam poletje lepo začne! Jana Skaza Kulturni ventil Umetniški dogodek Tukaj in zdaj Ptujčanka, akademska kiparka in študentka podiplomskega študija videoumetnosti na Akademiji za likovno umetnost Metka Zupanič je predstavila zanimiv umetniški dogodek v galeriji P74 v Ljubljani, z naslovom Tukaj in zdaj. Umetnica je v enotedenski akciji, od 6., pa do 13. maja, pred galerijo P74 v [entvidu uredila zeliš~ni in rožni vrt. S tem je želela opozoriti na problem razkola med ustvarjalcem in naslovnikom, navezujo~ se na razkol med ~lovekom in naravo. [entvid je urbanizacija presekala s tremi prometnicami in s tem razbila duh kraja in krajevno pripadnost. Urbanizacija je odtujila prebivalce od navezanosti na zemljo in obdelovanja lastnih virov. Umetniški cilj projekta je prese~i, razrešiti ta razkol. Namen projekta je, poleg olepšave okolice galerije, tudi sodelovanje umetnice z okoliškimi prebivalci, v skupnem umetniškem ustvarjanju in simboli~nem opozorilu izumiranja tradicije in ~loveške izvorne navezanosti na obdelavo lastne zemlje. Tudi na Ptuju se soo~amo z izumiranjem te tradicije. Novogradnja cestnega podvoza je odrezala velik del mestnega parka na dva dela (seveda upravi~eno). Zelenica, ki sameva na eni strani med podvozom in na drugi med cesto, bi lahko bila prostor za podoben umetniški projekt. Staša Cafuta Metka Zupanič, FOTO: Staša Cafuta VIDEOSPOT Izštekani v Marakuji V Marakuji se je aprila odvil koncert Dežurnih krivcev, rock zasedbe iz Sv. Jurija ob Ščavnici. Sestavljajo jo štirje domačini, in sicer: ekscentrični pevec in kitarist Leon, solo kitarist Marko, na bobnih je Igor, najbolj energičen pa je nedvomno basist Tomas, ki je publiko v Marakuji najbolj podžigal. Sama glasba, ki jo delajo in izvajajo, je tudi za kritike težko opredeljiva; gre za heavy rock, ki pa kljub pridihu punka zveni zelo melodično. članom benda se piše začetek glasbene poti z začetki "dežuranja", in sicer leta 1996. Začeli so, na že poznan način, s preigravanjem rock klasik, vendar so vedno imeli željo ustvarjati lastno glasbo, in tako so nastale njihove prve avtorske pesmi. V letu 99 so priredbe povsem opustili in se posvetili izključno ustvarjanju glasbe, ki je povsem njihova. Tako njihovo delo tudi izgleda - pri ustvarjanju sodelujejo vsi člani in vsak pusti v glasbi svojo zamisel. Pri besedilih so se opredelili glede uporabe slovenščine, za katero pravijo, da je najboljša pot ustvarjanja, saj jo obvladajo aktivno, medtem ko je ena pesem po naključju prevedena v angleščino. Skupina poskuša navezati čimveč stikov s skupinami iz bližnjih mest in krajev, saj so v Sv. Juriju edina skupina njihove glasbene zvrsti. Zaradi lažjega delovanja so se registrirali kot Kulturno-glasbeno društvo Dežurni krivci. Izkušnje so si nabirali predvsem na številnih klubskih nastopih po Sloveniji, zabeležili pa so tudi nastope na nekaterih večjih festivalih. Za njihov preboj brez dvoma šteje nastop na jubilejnem dvajsetem Novem rocku 2000. Navdušili so kritike in si zagotovili medijsko promocijo, temu pa je januarja 2001 sledila izdaja prvenca Nikogaršnje mesto (daleč od ljubezni), naslednje leto pa druga plošča Dežurni krivci - Izštekani. Lansko leto junija so posneli spot za pesem 100 in 1 in septembra smo ga lahko opazili na naših zaslonih, v oddaji Videospotnice, kjer se je na lestvici obdržal 6 tednov. Prislužil si je čisto poseben laskajoč naslov - poznavalci so ga prepoznali kot spot z največ kadri v zgodovini slovenske videoprodukcije. Zasedba je v času delovanja ostala nespremenjena, o svoji glasbi pa prepuščajo mnenje občinstvu in kritikom. Pravijo, da ustvarjajo glasbo, ki jo imajo radi in se lahko z njo istovetijo, v navdih pa so jim različne podzvrsti rokenrola. Mojca Pišek Gledališka skupina Ekonomske šole Ptuj Gledališčniki iz Ekonomske šole so aprila v ptujskem gledališču uprizorili komedijo Simona Neila Zares čuden par. Za seboj imajo že kar dolgo pot. že šest let prirejajo in uprizarjajo gledališke igre; do sedaj so se posve~ali komedijam, za katere pravijo, da vzbudijo pri gledalcih, ki so ve~inoma srednješolci, najboljši odziv prav zaradi prijetne vsebine in lahkotnosti, ~esar si ob koncu šolskega leta, ko se predstava odigra, najbolj želijo. Mentorici prof. Breda Vuser in prof. Silvija Javornik sta delo igralcev nagrajevali tako, da sta jim omogo~ali nastope po celi S predstave v gledališču Sloveniji. Predlani so na Gimnazijadi v Novi Gorici odigrali Partljičev Tolmun in kamen, ki je požel velik uspeh. Na nastop so se pripravljali od oktobra do februarja, marec in april pa so porabili za intenzivne vsakodnevne vaje. Zraven že omenjenih nastopov so se predstavljali tudi v dvorani ŠC, v steklarski delavnici, ptujskim upokojencem in na Festivalu vzgoje in izobraževanja v Celju. Najpomembnejši pa so seveda nastopi v ptujskem gledališču. Letos so se odločili za komedijo tujega avtorja, ker so prejšnja leta uprizarjali predvsem Toneta Partljiča. Zares čuden par prikazuje dvoje moških življenj, ki se prepleteta, ko se prvi, na robu živčnega zloma zaradi ljubljene žene, ki ga zapušča, preseli k dolgoletnemu prijatelju, ki mu je življenje samca že dolgo poznano. Feliks in Oskar, drug drugemu različna kakor dan in noč, poskušata zaživeti skupaj. Medtem se soočata z lastnimi strahovi pred tem, kar sledi, po življenjski prelomnici, kot je ločitev, in z napakami, ki so do razdora odnosov morda privedle. V njuno življenje se vmešata čedni sosedi, ki razlike med perfekcionističnim Feliksom in ležernim Oskarjem privedeta do točke, ko treščijo in se že zdi, da se bo zgodba razpletla s porazom njunih osebnosti. Vendar se izkaže, da je za njiju začetek tam, kjer vse kaže, da je konec ... Mentorici sta letos delali z ekipo osmih igralcev: Nuša Maltarič, Mojca Žitnik, Boštjan Petučnik, Kristijan Šmidt, Peter Murko, Ivan Korošec, Elvis Lukačič in Gregor Širovnik. Njihovo delo je vredno ogleda, zato vabljeni tudi na predstavo v Gimnaziji Ptuj. Mojca Pišek ; . Í.V M' L ■ — v I < - I Dežurni krivci v akciji. FOTO: mp S to številko postaja naša stran Mladi mladim bogatejša za nagradno vprašanje, v katerem lahko sodelujete vsi, ki ste seveda najprej to prebrali in obenem znate podati pravilen odgovor na zastavljeno vprašanje, ki se glasi: Kaj nudi Center interesnih dejavnosti mladim? Naštejte vsaj tri dogodke, ki so se v zadnjem času tam zgodili ali dejavnosti, ki tam potekajo. Pravilne odgovore pošljite na naslov CID, Osojni-kova 9, Ptuj s pripisom »Mladi mladim« najkasneje do 16. junija 2003. Izžrebali bomo dve knjižni najgradi, ki jih poklanjata Študentska založba Litera iz Maribora in Študentska založba Ljubljana - knjižna zbirka Beletrina. Jana Skaza Program prireditev Junij 2003 Festival R)letje Gb Dravi festival naše de^e Prodajna mesta: Ptuj: Menjalnica Luna, Turistična agencija Sončel<, Radio-Tednik Ptuj, Terme Ptuj Celje: Turistična agencija Sonček, Radio Celje Maribor: Turistične agencije Sonček, IVIenjalnica Luna Gorišnica: Bencinski servis Žiher Ormož: Blagovna hiša Mercator Kidričevo: Loterija Slovenija Najlepše Verdijeve arije Otvoritev Festivala Poletje ob Dravi na Parsifalovem gradu Borlu. yrf POŠTA SLOVENIJE Zanesljivo vsepovsod • sJ s ? a 9 ft* - 't mmmmm b " 'i - m " 7 \ % Grad Borl4.6.2003 ob 21:30 m ■ ■ ^ ; CAS ZA SPERMEMBO . InilililMIin hidlhrkl llHtalUliliili _ terme ptuj, 1ZI12DD3. eb 20aw Terme Ptuj petek, 6.6.2003 Ob 20:00 lercator □P^ECERBi PDP^EIZER ^H^riňiqiBr D*sun(SLD) ^ oo DJ BonSound (ITA) S liani CalEtti feat. Gd Gospel Girls (ITA) ^ S ^aps n Skar (ita) I. time in sld ^ Dino Lenny (UK)i.timEinSLD g Ministry of sound, AgeDne o- čÍo mirneííknĚ Generalni pokrovitelj Perutnina Ptuj RAPI I. VECER '^^Í^^TEDNIK Eongsasaig MESTNA OBČINA PTUJ ... glas naSe dežele RADIOPTUJ 89.8-98.2-1043 Izbiramo natakarja 2003 Mitja - duhovit in šarmantan Mitja Mohorko je natakar in dela v gostišču Zila, ki sodi v kompleks ptujskih Term. Pravi, da se mu zdi delo tam zanimivo, ker ima priložnost spoznati veliko turistov. O tem, kako priden in deloven natakar je Mitja, smo se tudi sami pre-pri~ali, saj si je komaj utrgal ~as za na{ pogovor. Povedal nam je par stvari o na~rtih za spremembe, ki jih imajo v termah in o tem, kako pester program imajo pripravljen za leto{nje poletje. Izdal pa nam je tudi na~rte, ki jih ima sam za prihodnost. Kakšno šolo imaš končano in kje vse si do sedaj delal? "Kon~al sem srednjo poklicno {olo v Radencih, kjer sem se {olal za smer kuhar - natakar. Delal sem v razli~nih gostinskih lokalih, kot so na primer: restavracija Ribi~, gosti{~e pri Tonetu, Veritas ter na razli~nih prireditvah na ob~ini in na gradu." Nagrado za najbolj priljubljenega natakarja - vikend paket v komfortnem počitniškem objektu v apartmajskem naselju Term Čatež za šest oseb - poklanja Ilirika Turizem Ljubljana. Kakšen se ti zdi poklic natakarjev? "Je zelo naporen poklic, tako psihi~no kot tudi fizi~no. V Zili, kjer delam, je nenehno polno obiskovalcev, {e posebej poleti. Pa tudi delovni ~as zahteva popolno predanost delu. Na{e gosti{~e je namre~ odprto od sedme ure zjutraj, pa vse do polno~i, ob~asno pa tudi dlje. Zgodi se, da dobi{ kak{ne goste, ki jedo po~asneje in jih moraš po~akati tudi do enih ali dveh zjutraj - ne moreš si privo-š~iti, da bi jih enostavno vrgel ven in zaklju~il." Kaj ti daje spodbudo, da vztrajaš v tem poklicu? "Tako kot vsi natakarji re~e-jo, delo z ljudmi je lepo in zanimivo. Sam sem rad v stiku z ljudmi, pa tudi slabih izkušenj nimam v tem poklicu, ki bi me ovirale, da ne bi vztrajal še naprej." Kaj se ti zdi najboljše pri tvojem poklicu? "Najboljše se mi zdi to, da delam v takšnem lokalu, kjer je koherentnost in sproš~enost med sodelavci in kjer ni nobenih pijancev, ki bi jih morali metati ven iz gosti{~a." Se ti zdi zanimivo delati v lokalu, kjer je toliko turistov in od kod jih največ prihaja? "Zagotovo je to zanimivo delo, saj spozna{ ogromno novih ljudi. Najve~ turistov imamo med sezono. Sem resni~no prihajajo turisti iz razli~nih koncev sveta - od Italijanov, Nemcev, Francozov, pa vse do Ameri~a-nov in Angležev." Kateri turisti se ti zdijo najprijaznejši? "Najbolj prisr~ni in prijazni se mi zdijo Nemci. Pri Italijanih me moti to, da se niti ne potrudijo govoriti drugega jezika kot samo italijansko. In nenazadnje so Nemci tudi tisti, ki zapravijo tukaj najve~ denarja." Glede na to, da prihaja k vam veliko tujcev, me zanima, koliko jezikov govoriš? "Govorim nemško, angleško, tudi italijansko vem toliko, da vem gostu ponuditi hrano in pija~o ter kaj svetovati." Že nekaj časa imate novega direktorja. Kaj vse je do sedaj spremenil in ali ima že kakšne načrte za vizualne spremembe ptujskih Term? "Novi direktor je marsikaj spremenil. Kot prvo imamo ve- ^^iaimi^f TEDNIK liko ve~ organiziranih zabav kot doslej. Za letošnje poletje imamo že organizirane nastope raz-li~nih skupin skoraj vsak teden. Imeli bomo tudi razli~ne gledališke predstave. Do predvidoma septembra bomo imeli tudi obnovljen notranji bazen, kjer bomo naredili tudi tobogane in podobno. Ravno zaradi tega bo notranje kopališ~e dva meseca zaprto." Kako izkoristiš čas, ki ti ostane zase? "Kolikor mi ~as dopuš~a, se ukvarjam z ribolovom, ra~unal-ništvom, pa seveda tudi s svojo punco. Res pa je, da imam poklic, pri katerem si ne morem privoš~it veliko lenarjenja." Kakšni so tvoji cilji za prihodnost? "Trudil se bom ~im ve~ narediti v življenju. Upam, da bom do tridesetega leta starosti uspel ugotoviti, v ~em sem dober in za~eti delati kaj drugega, ker gostinstvo se mi ne zdi poklic, ki bi ga lahko opravljal celo življenje." Dženana Beéirovié (trenutni vrstni red); 1. Aleš Vilčnik, Gostilna PP, Ptuj 2. Rok Kolarič, Koinkišta, Ptuj 3. Dejan Dežman, PepsI Panda, Ptuj 4. Smiljan Benkovič, Grajska kavarna, Ptuj 5. Ml^a Mohorko, Zlla Ternne, Ptuj 6. Anton Korez, Okrepčevalnica Atlla, Kidričevo 7. Danijel Jelen, Evropa, Ptuj 8. Franc Letonja, Gostilna pri Marti, CvetkovcI 9. Janez Lampret, Dolina WInettu, Zg. Sveča 10. Sašo Živkovič, Saš Bar, Ptuj ^------------------------------------------------------------------- Glasovalni kupon za najbolj priljubljenega natakarja 2003 pošljite na naslov Radlo-Tednik, d.o.o., Ralčeva 6., 2250 Ptuj do srede, 4. junija 2003. Glasujem za:_ Naziv in nasiov ioicaia:_ Ime in priimeic giasovaica:_ Nasiov: Teiefonsica števiiica: Iščete svoj stil Monika je za mladostno igrivost Monika Strman je doma iz Ormoža. Stara je 17 let in obiskuje 3. letnik Ekonomske šole na Ptuju - smer poslovna tajnica. V prostem času rada kolesari, rola in posluša glasbo. Za akcijo Iščete svoj stil se je prijavila, ker je želela nekoliko spremeniti svojo podobo. Monika prej ... , pozneje Monika je prvi~ obiskala ko-zmeti~ni salon. V kozmeti~nem salonu Neda so ji kožo o~istili in uredili obrvi. Zaradi ne~iste kože bo morala še ve~krat obiskati kozmeti~ni salon. V Frizerskem salonu Stanka je za novo Monikino pri~esko poskrbela frizerka Minka Feguš. Lase ji je ostrigla v ostri paž, višje nad obrvmi in ostro ji je ostrigla tudi sprednji fru-fru. Nato jih je po celi glavi stanjšala, tako da je pridobila mehkejši videz. Po celi glavi jih je pobarvala v ~rnomodro, na vrhu pa en pramen z rde~o barvo. Na koncu ji je lase gladko posušila, oblikovala pa z oljem. Vizažistka Nina Skerlak ji je s kamuflažo prekrila nekaj nepravilnosti in nanesla teko~i puder. Veki ji je o~rtala in jih poudarila s temnejšim sen~i-lom, na trepalnice pa nanesla ~rno maskaro. Ustnice ji je poudarila z obarvanim bleš~i-lom. Modni sodelavci iz Modnega studia Barbare Plavec so za Moniko izbrali obla~ila v prodajalni Naf Naf na Ptuju. Oblekli so jo v modno zeleno krilo dolžine pod koleni in me~ka-no bluzico v barvi fuksije. Pri-stojijo ji vse barve in modni kroji, saj ji postava to dovoljuje. V Športnem studiu Olimpic bo Monika v izbranem programu brezpla~no vadila me- Popust Frizerstva Stanka v juniju sec dni. V njem je poudarek na oblikovanju telesa in pripravah na poletno sezono, je povedal strokovni vodja studia prof. Vlado Čuš. MG Monika v oblačilih iz prodajalne Naf Naf Naročite Štajerski z brezplačno prilogo Vsak naročnik dobi: - popuste v obliki bonov v vrednosti 10.000 sit - brezplačne priloge Štajerskega tednika (TV okno, Kakovost bivanja, Prva prestava, Moda, Slovenske počitnice, Podravski gospodarski kompas. Osebne finance, Kronika leta, KiJinarika...) - poštna dostava na dom. Naročite se še danes In sodelujte v tedenskem nagradnem žrebanju Centra aerobike. Priloga: TV okno -48 barvnih strani TV sporeda in zanimivosti iz sveta zabave in glasbe! _________^_________ NAROen,NrCA ZA TEDNIK Ime In priimek:. Naslov:_ Pošta:_ Davčna številka:. Telefon:_ Datum naročila: Podpis:_ RADIO TEDNIK Ptuj io.,,. Raićeva 6 2250 Ptuj Vsak teden aktualni dogodki iz Spodnjega Podravja s Prlekijo ter pregled dogajanja v Sloveniji in po svetu. v Štajerski TEDNIK nagrayiqeta obstoječe in nove naročnike Šts\jerskega tednika Ta teden prejmeta osem brezplačnih, oblsltov Centra ime in priimek: Viktor Sakelšek Dolena 46,2383 ime in priimek: Branko Šoštarič Dobrava 86,8870 Ormož Nagrajenca prejmeta nagrade po pošti. »Kaj delaš tam zadaj, Boris?« vpraša učitelj učenca. »Verjetno nič pametnega, kajne?« "Res je. Vas poslušam!' *** Židje so hoteli kamenjati prostitutko, kar je bilo v tistih časih kaznivo. Kljub trdni nameri, da jo kamenjajo, pa so kljub temu vprašali Jezusa za nasvet. "Tisti, ki še nikoli ni grešil, naj vrže kamen vanjo!" je dejal Jezus. Židje so se spogledali in njihova gorečnost, da izvršijo kazen, se je polegla. Naenkrat je iz množice neka ženska vrgla kamen v prostitutko in jo zadela v glavo, Jezus pa se je oglasil: "Mami, zdaj si pa vse pokvarila!' *** Spričevala so bilapodelje-na. "Sram naj te bo!' se jezi oče, "da prineseš domov tako slabo spričevalo! Za vzor si vzemi Jožeta, ki ima same odlične ocene!' "Ne jezi se, očka. Ko bom prevzel vodenje tvoje firme, bom Jožeta zaposlil kot svojega svetovalca!' *** Kanibal starejši in njegov sin lačna sedita na zidu ob vaški poti in opazujeta mimoidoče. Mimo pride debe-luška in sin reče: "Očka, pojejva jo!' 'Ne, sinko, ta je prema-stna, mastno meso pa ni zdravo." Nato pride mimo suhica. 'Očka, pojejva jo!' reče sinko. 'Ne, sine, saj so jo same kosti in si lahko poškodujeva zobe." Kasneje pride mimo lepotica 90-60-90, z oblinami ravno na pravem mestu. Sinko zakriči: "Očka, ta bo prava. Pojej-vajo!' 'Ne, sinko, tole bova odpeljala domov in raje pojedla mamo." *** 'Tega sploh ne razumem!' se razburja mlada gospa pri ginekologu. 'Poročena sem šele štiri mesece, vi papravi-te, da sem že v sedmem mesecu nosečnosti!' "Nič se ne razburjajte. Tako je pri prvem otroku običajno!' Mladi dopisniki Foto: M. Ozmec Otroci pri igri. Teden otrok Z baloni smo se igrali. Oblikovali smo črke. Delali in jedli smo sadno kupo. Zaigrali smo igro debela repa. Jaz sem igral dedka. @elim si, da bi se tako lepo imeli vsi otroci. Kevin Hauzer, 1. a, OS Miklavž pri Ormožu Zajec Zajca sem dobil za veliko no~. Ko sem pri{el iz {ole, je moj ata barval jajca. Mamica me je vprašala, kaj si želim. Dolgo sem premišljeval. Potem sem se spomnil, da ima prababica zajce. Vedno, ko sem prišel k njej, sem se igral z zajcem, ki sem mu dal ime Pika-ču. Potem sem mamici povedal, da si želim zajca. Ko sem ji povedal, da si želim zajca, smo se ta- Ustvarjaički Otroci, ta rubrika je namenjena vam. Rešite zastavljeno nalogo, izrežite re{itev ter jo po{ljite na naslov: RADIO-TEDNIK PTUJ, RAIČEVA 6, 2250 PTUJ, s pripisom USTVARJALČKI. Med prispelimi rešitvami bomo izžrebali koj odpravili v trgovino z živalmi, ki se je imenovala Tukano. Izbral sem si zajkljo in ji dal ime Tinka. Zajkla je črne barve. Okoli glave ima belo črto. Belo črto ima tudi na sredini kožuha. Ušesa ima rjava, le na vrhu ušes belo. Tudi rep in tačke ima bele. Brke ima črne. Ko sem enkrat spustil Tinko, je tudi sosed spustil psa. Pes je zajkljo odrgnil po hrbtu. Ker mu je pes to storil, se je lastnik oddolžil z novo kletko za zajca. Hranil sem jo z zeljno glavo, solato, deteljo in regratom. Ko sem šel na počitnice, je Tinko hranila oma. Piti ji dajem vodo. Enkrat sva z bratrancem igrala košarko, spomnil sem se, da jo moram nahraniti. Ko sem prišel do Tinke, sem videl nekaj malih in oguljenih živali. Najprej sem tri ustvarjalcke, ki bodo prejeli TRI KNJIŽNE NAGRADE ZALOŽBE Karantanija. Veselo na delo - rešitve nam pošljite do torka, 3. junija 2003, in ne pozabite pripisati svojega imena in naslova! Kateri od avionov je zadel tank? mislil, da so krti. Potem sem vedel, da so zajčji mladiči. Če bi mi Tinka umrla, bi bil zelo žalosten. Čez nekaj let pa bi si kupil novega zajca. Miha Satler, 3. a, oS Breg Prvomajske počitnice V sredo zvečer sem bil na kre-sovanju pred gasilskim domom Ptuj. Kres je bil zelo velik. Obiskali smo živalski vrt v Ljubljani. Videl sem tigra, leoparda, slona, kenguruje, leva, kamele, žirafe, opice, papagaje in še veliko drugih živali. Najlepši mi je bil mačji panda. V živalskem vrtu imajo igrala. V soboto sva šla s dedkom na ribolov za reko Dravo. Ujela sva veliko ščuko. Med počitnicami je bilo zelo zabavno. Uroš Plajnšek, 2. a, oS Hajdina Čakam te! Pozabiti te ne morem, res ne morem in ne znam. Tebe vedno bom ljubila, saj od nekdaj te poznam. Odšel si brez slovesa, srce moje joče zdaj, jaz pa čakam te in čakam, tebe ni in ni nazaj. Spomni se te pesmi, saj jo pojem zate le. Moje gre naprej življenje, jaz še vedno čakam te. Nikdar več ne bom jokala, v srcu te nosila bom, v mislih s tabo bom ostala, večno te ljubila bom. Suzana Cizerl, 7. r., oS Juršinci Izžrebanci ustvarjalč-kov v 20. številki Tednika so: 1. nagrado, knjigo založbe Karantanija, prejme: Katja Goričan, Pobrežje 124, 2284 VIDEM PRI PTUJU, 2. nagrado, knjigo založbe Karantanija, prejme: Simon Vogrinc, Žetale 24/a, 2287 ŽETALE, 3. nagrado, knjigo založbe Karantanija, prejme: Tilen Petrovi~, Mikloši~eva 6, 2250 PTUJ. Uredništvo Štajerskega tednika čestita vsem nagrajencem, potrdila o nagradi pa bodo prejeli po pošti. Pokrovitelj rubrike KNJižín DISKONT KATiOŽPA KABAHTAMIJA Savije 38,Ljubljana Zanimivosti Michael Jackson pred bankrotom? Los Angeles (STA/AP) - "Kralj pop glasbe" Michael Jackson, ki si je v preteklih 20 letih nakopi~il za pol milijarde ameriških dolarjev premoženja, se v bistvu utaplja v dolgovih in se približuje bankrotu, so njegovi nekdanji finančni svetovalci zapisali v tožbi proti Jacksonu. V tožbi podjetja Union Finance in Investment Corp. iz Južne Koreje, katere obravnava se bo v Los Ange-lesu začela 18. junija, podjetje trdi, da je Jacksonovo pretirano zapravljanje ustvarilo "finančno bombo", ki lahko eksplodira vsak čas. Zato Union Finance od Jacksona terja 12 milijonov ameriški dolarjev z obrestmi, ki naj bi jih pevec dolgoval podjetju, poleg tega podjetje zahteva še dodatno globo k odškodnini. Jackson je v preteklosti Union Finance že plačal tri milijone dolarjev. Brian Oxman, Jacksonov družinski odvetnik, ne verjame, da bi bil 44-letni pevec blizu bankrota. Pri tem je Oxman še poudaril, da pa so bile pevčeve obveznosti do svojega nekdanjega finančnega svetovalca že poravnane. Sars prihaja iz vesolja? London (STA/Beta) - Težave Svetovne zdravstvene organizacije (WHO) v boju z virusom akutnega sindroma oteženega dihanja (sars) lahko izvirajo iz dejstva, da virus nima zemeljskega porekla, meni indijski znanstvenik Chandra Wickramasinghe iz centra za astrobiologijo v Cardiffu. Wickramasinghe, ki že nekaj časa verjame, da imajo mnoge bolezni nezemeljsko poreklo, je povedal, da Zemlja iz vesolja vsakodnevno prejema ogromne količine mikroorganizmov, ki vključujejo vsaj tono bakterij, zato obstaja verjetnost, da so mnoge nenadne epidemije v bistvu prišle iz vesolja. Wickramasinghe in njegovi sodelavci tako trdijo, daje povsem mogoče, da je tudi sars ena izmed mnogih bolezni, ki so prišle na Zemljo iz vesolja, od kuge v Atenah v 5. st.p.n.š. do pandemije "španske mrzlice" med letoma 1917 in 1919. Virus sarsa je razmeroma nov virus, poleg tega pa se je na Kitajskem pojavil brez predhodnega opozorila. Majhna količina virusa, ki bi iz vesolja prišla v stratosfero, bi se sicer lahko nahajala v padavinah vzhodno od gorske verige Himalaje, kjer je stratosfera najtanjša, še meni Wickramasinghe. Vojna z jajci v nem{kem Halternu Berlin (STA/Tanjug) - Dve skupini mladostnikov v nemškem mestu Haltern sta v lokalnem supermarketu ukradli okrog 600 svežih jajc in jih nato uporabili kot strelivo v medsebojnem spopadu. Pri tem so "pobarvali' fasade nekaj deset prodajaln. "To je bil pravi svinjak, povsod, kamor si pogledal, so bila jajca, " je sporočil predstavnik mestne policije, kije dodal, da so objestneži prišli do "streliva" nekaj pred svitom, saj so redno dostavljena jajca nekaj časa stala pred supermarketom. Udeleženci so se po "kravalu z jajci' podali v beg, možje postave pa jih iščejo. CID četrtek, 29. maja, ob 11. uri: drugo zasedanje medobčinskega otroškega parlamenta v šolskem letu 2002/03 četrtek, 29. maja, ob 19. uri: potopisno predavanje "Indonezija - Bali, otok bogov in turizma". Predavata Staša in Vito-slava Cafuta. Do 4. junija je še na ogled naravoslovna fotografska razstava "Cvetice z roba Ptujskega jezera". Avtor fotografij je Marjan Šenica. Sobota, 31. maja, ob 10. uri: zadnja ustvarjalna delavnica v tem šolskem letu: SONCE - izdelava praskanega reliefa v mavčni podlagi. Starostne omejitve ni, delavnica je brezplačna. KITARA - le še nekaj prostih mest, vaje že potekajo! Prva skupina pripravlja kitarski večer _ boste povabljeni! POČITNICE 2003 Za osnovnošolce in srednješolce. Informacije v CID od 8. do 15. ure! Center interesnih dejavnosti je odprt za vse obiskovalce: od ponedeljka do četrtka od 8. do 20. ure, v petek od 8. do 23. ure, v soboto od 10. do 13. ure. Ob nedeljah in praznikih je CID zaprt. Informacije vsak delovni dan med 8. in 15. uro osebno, telefonsko na št. 780 55 40 ali po elektronski pošti: cid@cid.si 500SIT kupon za\ popust / fetival Tblelje ob Dravi Kupon uveljavite pri nakupu vstopnice za prireditev Najlepše Verdijeve arije, ki bo 1.6.2003 ob 21.30 na gradu Bori. Ugodnost velja do razprodaje vstopnic. Jgodnost lahko uveljavite s kuponom iz Štajerskega Tednika in Večera. Ob tem veljajo vsi običajni prodajni pogoji organizatorja. Štajerski (ft RADIOPTUJ Prodajna mesta: Ptuj: Msnjalracs Luna. Turislitra agenaia Scmćek, Hadio-Tsdnik Ptuj, Tem» Pluj; Marlbur: Turslične asenajs Sonćeli, t^enjalnica Ljns Ccijo: Turistična Fiç]encija SonËek, Radio Ceije, GariSnica; Bencinski Siher. Omož: Biaç^cvnn hièa Mefcator, Kidrifevo; Loterija Slovenije Poletje ob Dravi Pester program na obdravskih gradovih ter v Termah Ptuj Prejšnjo sredo je bila v Termah Ptuj tiskovna konferenca, ki jo je vodila novinarka Radia Ptuj Marija Slodnjak, kjer so predstavniki organizatorja letošnjega poletnega ptujskega festivala predstavili letošnji projekt z naslovom Festival Poletje ob Dravi. Direktor Radio Tednika Božidar Dokl je dejal, da je ptujska medijska hiša že preko trideset let ob svojem rednem delu tudi prireditelj najrazli-cnejših kulturno-zabavnih prireditev, zato se je odločila, da se letos loti MURTER,Tisno Sončkov klub, 3* hotel Borovnik, do 7. leta brezplačno 7.6y7D/POL 33.900 NEUM, Sončkov klub 3* Stella, bus, izleti: foto saferi, Dubrovnik, Mostar, Korčula... 21.6/7D/POL 48.900 ČRNA GORA, Budva Sončkov klub, avtobus, hotel Obala, vključenih veliko izletov 18.6y9D/P+POL 51.900 KRF, Son£kov klub avtobus/ladja, 3* hotel Sirena, vključenih 5 izletov 13., 20.671 OD/NZ 58.999 KRETA letalo z Brnika, 2* hotel Byzantion, let pristojbina dopl. 6., 13., 20.6/7D/NZ 59.900 TUNIZIJA, Hammamet letalo z Brnika, 2/3* hotel Le Khalifé, let pristojbina dopl. 2.6/7D/POL 59.900 KORČULA, Lumbarda 3* apartmaji Frane, 10 m od motja, nova hiša, žar, app/3 21.6/7D/N 67.900 EGIPT, križarjenje 5* hoteli in ladja, odlično slovensko vodenje 27.6y8D/POL+P 149.900 SONČEK PTUJ,KrempljevaS Telefon: 02/749 32 82 MARIBOR, 02/22 080 22 EUROPARK,02/33 00915 • TUl potovalni center kompleksnega organiziranja ptujskih poletnih prireditev, ki so letos zastavljene zelo pestro in bogato. Celotni projekt s prireditvami se začne že 1. junija in traja do 29. avgusta, po oceni pa je vreden 45 milijon tolarjev. Organizator računa na dvajset odstotkov sponzorskega denarja, ostalo bi se naj pokrilo z vstopnino. Ker gre za kvalitetne prireditve in kvalitetne izvajalce bodo vstopnice od 2000 do 4000 tolarjev, za bralce Tednika in Večera pa bo ob kuponu pri vstopnici 500 tolarjev popusta. Posamezne prireditve Poletja ob Dravi je predstavil direktor festivala Peter Srpčič, ki je dejal, da gre za pester spekter prireditev, ki bo zadovoljil vse okuse in starostne skupine poslušalcev in obiskovalcev, od oboževalcev popularne klasične glasbe do ljubiteljev estrade vseh starosti. Prireditve se bodo odvijale na gradovih v Ptuju, Borlu, Vurberku, največ jih bo v Termah Ptuj, kjer bodo postavili pokrit prostor za nastopajoče. Prireditvenih prostorov bo seveda še več, prireditelji pa si želijo predvsem lepega vremena, saj so domala vse prireditve pod milim nebom. V imenu letošnjega generalnega pokrovitelja je novinarje s cilji sponzorstva nagovoril Jure Bojnec. Festival bi naj postal tradicionalen in mednarodni, na Ptuj naj bi privabil obiskovalce iz vse Slovenije in tudi iz tujine. Ni kaj, zamisel je dobra, tudi predvideni nastopajoči so spoštovanja vredni, vprašanje je le, če bo organizatorju uspelo tudi pozitivno zaključiti finančno konstrukcijo. Spomniti se moramo, da se je v Ptuju s takšnimi prireditvami ukvarjala Peto-via Vivat, danes je ni več. Generalni sponzor letošnjega festivala je Perutnina Ptuj. Franc Lačen Zaključek akcije Najbolj priljubljen dohovnik Izlet presenečenj ... Od decembra 2002 pa vse do februarja 2003 smo v Štajerskem tedniku izbirali najbolj priljubljenega duhovnika. Na podlagi glasovnic, ki so jih pošiljali bralci, smo tedensko predstavljali različne duhovnike. 30 nagrajencev, ki jim je Štajerski tednik v sodelovanju s Turistično agencijo Anka podaril brezplačen izlet presenečenj, je obiskalo tudi cerkev v Olimju. In ko smo na koncu akcije sešteli vse prispele glasovnice, je bil Edi Vajda, iz cerkve Sv. Andraža v Leskovcu, tisti, ki si je prislužil naziv najbolj priljubljenega duhovnika. A s tem se še naša akcija ni končala! Iz vseh prispelih glasovnic smo namreč izžrebali 30 srečnežev, ki jim je Štajerski tednik v sodelovanju s Turistično agencijo Anka podaril brezplačen izlet presenečenj. In tako smo se z izžrebanci - Anko Kolarič, patrom Maxom iz Ptujske Gore ter seveda najbolj priljubljenim duhovnikom Edijem Vajdo, v petek, 16. maja, odpravili na naš izlet. Pot se je začela ob 7.30, pred železniško postajo. Najprej smo se odpravili na Ptujsko Goro, kjer smo si ogledali znamenito cerkev, grajeno v gotskem slogu, za katerega je značilen čudovit strop ter vitki stebri. Kot nam je povedal naš vodič pater Max, je cerkev klesalo 80 kamnosekov z Dunaja, leta 2010 pa bo cerkev praznovala svojo 600-letnico obstoja. Potem ko smo si ogledali znamenito cerkev na Ptujski Gori, se je naša pot nadaljevala do gostišča Dolinca v Majš-perku, kjer smo imeli malico. Ga. Mar-čičeva, ki je lastnica gostišča, nas je s prijaznostjo sprejela in nam pripravila okusno kislo juho, ki je vsem še kako dobro teknila. Po malici smo se odpeljali do Oli-mja. Najprej je imel pater Ernest Ben-ko sv. mašo, nato pa smo si ogledali čudovito sivo cerkev, ki jo krasijo lepi beli okrasi in rože na oknih. Cerkev je okrašena v baročnem stilu, njena izgradnja pa je bila končana leta 1665. Prostor okrog oltarja, ki je sedaj okrašen s črno-zlatimi podobami različnih svetnikov, je leta 1740 poslikal pavlinski menih Ivan Ranger. Za tem smo si še ogledali samostan, ki stoji tik ob cerkvi, ter najstarejšo lekarno na Slovenskem. V Olimju so patri in mino-riti prepričani v moč zdravilnih zelišč in verjamejo, da "za vsako bolezen nekje v naravi ena zdravilna rožca raste". Vsi smo se lahko prepričali v to, kako raznovrstne dejavnosti opravljajo prebivalci Olimja, ki jih je le nekje okrog 500. Takoj ob cesti, kjer stoji cerkev, smo si lahko ogledali tudi jelene, nekaj metrov vstran pa stoji trgovina, kjer prodajajo lastnoročno izdelane praline, različnih oblik, narejene iz črno-bele čokolade. Na poti do Term Olimia smo ob cesti opazili tudi kmetijo, kjer gojijo noje. Ko smo mislili, da smo si že resnično ogledali vse, kar Olimje ponuja, pa smo se odpeljali še do hotela Breza, kjer so nam hotelski uslužbenci raz-kazali različne rekreacijske prostore, frizerski salon, TV studio, trgovino, terapevtske prostore, knjižnico, družabni prostor ter veliko drugih prostorov, ki sestavljajo kompleks hotela Breza. Po ogledu vseh teh prostorov smo se sprehodili do aparthotela Rosa, kjer so nam postregli z okusnim kosilom in sladico. Ko so naši želodci bili že do konca polni, smo se z avtobusom odpeljali še do Sladke Gore. Tudi tam nas je ves nasmejan in vesel našega obiska pričakal g. župnik Rok Pletličar. Povedal nam je, da ima Sladka Gora le 1500 prebivalcev, še bolj pa je zaskrbljujoč podatek, da je od tega le 12 šoloobveznih otrok in da se vsi mladi po končani šoli odselijo drugam. Duhovnik Rok nam je veliko povedal tudi o sami cerkvi, ki je bila posvečena leta 1754, njen strop pa je s svojimi pomočniki umetniško poslikal Jerovšek. Strop, ki je sestavljen iz resnično lepih fresk, je razdeljen na štiri letne čase. Vsi štirje letni časi so narisani in opisani skozi različne prispodobe. Najlepšo fresko na stropu pa je Je-rovšek razdelil na 4 kontinente (takrat so poznali le 4). Vsak kontinent prd-stavlja oseba, ki ima ob sebi določeno žival. Tako je za Evropo narisan človek na belem konju, za Afriko je kot prispodoba narisan lev, za Azijo kamela, za Indijo pa krokodil. Polni novega znanja, ki nam ga je vcepil naš vodič pater Max ter različni duhovniki, smo se odpravili v dolino Winettu, kjer smo si privoščili večerjo ter veseli zaključek izleta. Ob koncu izleta smo bili vsi izletniki veseli, nasmejani in srečni, da smo ta dan izkoristili tako koristno in po drugi strani tako sproščujoče. Z nasmeškom smo se okrog 20. ure poslovili in vsi smo se domov vrnili bogatejši. Anketa: Kakšen se vam je zdel ta izlet? KAROLINA JURIČ: "Naša pot je bila zelo pestro organizirana. Vse je bilo čudovito, imeli smo lepo vreme, dobro razpoloženje in ob sebi prijazno gospo Anko, ki se ji hkrati tudi zahvaljujemo za vse!" Se vam zdijo takšne akcije dobra ideja? [KRINJAR FRANC: "Meni se zdijo tovrstne akcije zelo dobra ideja. Sam sem glasovnice pošiljal vsak teden. Želel sem si sicer, da bi zmagal naš duhovnik Janez Gogner, kljub vsemu pa sem vesel, da sem bil izžreban za ta izlet, kajti bilo je res krasno!" Kakšna se vam zdi organizacija izleta? PISEK MARIJA: "Izlet je potekal odlično. Noben izlet še ni bil tako dobro organiziran kot ta. Vse je lepo, hrana je dobra, družba vesela, boljše ne bi moglo biti!" Kakšen časopis se vam zdi Stajer-ski tednik? TONČKA MEDVED: "Tednik se mi zelo dopade. Kupujem ga redno, posebej všeč pa mi je ta akcija. Dodala bi le še, da je ta izlet pohvale vreden tako za Štajerski tednik kot za Turistično agencijo Anka!" Dženana Beéirovié Anka Kolarič, organizatorica in pokroviteljica izleta, pater Edi Vajda, ki so ga bralci Štajerskega tednika izbrali za naj duhovnika 2003, vodič Mitja, Dženana Bećirović, avtorica sestavkov ter pater Maks iz Ptujske Gore. Kako zaslužiti BLAŽ: Vprašanje premoženjskemu svetovalcu: Slišal sem, da se da na borzi zaslužiti veliko denarja, vendar da za to potrebuješ dobrega borznega posrednika. Kako naj vem, na katerega naj se obrnem? Odgovor: Kako veste, kateri borzni posrednik je dober? Ne veste. Včasih vam kupi zelo dobro, včasih pa slabo. Dober borzni posrednik vam res lahko prihrani veliko denarja, če pogosto kupujete in prodajate vrednostne papirje. Vendar v Sloveniji ne potrebujemo toliko borznih posrednikov, kot jih imamo sedaj. Raje se obrnite na premoženjskega svetovalca, torej strokovnjaka, ki ni borzni posrednik, temveč svoji stranki samo svetuje, kaj naj naredi s svojimi prihranki, da bodo čim varneje in donosno naložene. Premoženjski svetovalec ni obremenjen s svojimi interesi, kaj, kako in kdaj kupiti ali prodati na trgu vrednostnih papirjev. Primerov, ko bi borzni posrednik zaradi različnega položaja, v katerem se nahaja, verjetno naredil drugače, kot svetuje vam, je veliko. Pri premoženjskem svetovalcu pa takih težav ni, saj je njegov poglaviten namen dati dober nasvet, za katerega je tudi plačan. Koliko je plačan, pa je seveda odvisno od uspešnosti njegovega dela. ZGOLJ BOGAT SUŽENJ A morda veste, koliko bo znašal vaš zadnji osebni dohodek tik preden se upokojite ob upoštevanju 5% letne rasti cen? Verjetno ne, saj le malokdo obvlada osnove obrestno obrestnega računa. Veliko ljudi se nikoli ne pouči o denarju in se poleg tega čudijo, zakaj imajo denarne težave. Mislijo, da je rešitev več denarja. Le malokdo pa spozna, da ima težave zato, ker ga o finančnih zadevah, še bolje, o finančni pismenosti, nikdar ni nihče poučil. Če ne poznamo zakonitosti denarja, postanemo njegov suženj. Ni vse v tem, da znamo zaslužiti kup denarja. Tako ne moremo opraviti s strahom in željami. Če imamo ogromno denarja, vendar nas še vedno žene strah in želje, smo še vedno zgolj bogat suženj. UČENJE FINANČNE PISMENOSTI Večino ljudi zanima le denar, ne pa resnično največje bogastvo -njihova izobrazba. Kdor je prilagodljiv, odprtega uma in pripravljen učiti, bo uspeval in postajal bogatejši ne glede na spremembe okoli sebe. Kdor pa misli, da je denar rešitev njegovih težav, se bo nenehno soočal s težavami. Če hočemo biti bogati, moramo biti finančno pismeni! Mnogo finančnih težav si nako-pljemo le zato, ker sledimo množici in hočemo biti takšni, kot so vsi okoli nas. "Naredi, kar lahko s tistim, kar imaš, tam, kjer si." Theodor Roosevelt Mitja Petrič, premoženjsko svetovanje, mitja.petric@donos.net, GSM: 041 753 321 'Donos premoženjsko svetovanje Prejeli smo "Po polovici stoletja tokovi v obratno smer!" Dotikam se teme o vpra-šljivosti oziroma natančneje zavidljivosti subvencij v kmetijstvu, ki jo še zlasti v zavoženem kmetijstvu bivših socialističnih in bodočih članic uvaja EU. Pri argumentih zoper izpodbijam nekorektno primerjavo življenjskega standarda kmečke družine z delavsko, saj nekateri mediji za primerjavo uvrščajo eno od največjih in sodobnejših kmečkih družin v Sloveniji naproti povprečni delavski družini. Če že gre za "največje gospode" iz kmečkih vrst, potem bi kot ekvivalent primerjave ustrezala le družina iz vrst delavcev me-nedžerjev, zdravnikov ali visokošolskih učiteljev. Dolgo pa že iščem preprost odgovor na osnovna vprašanja, ki se tudi tičejo kmetijstva in prehrane, kot na primer: zakaj je mleko v trgovini za 150% dražje, kot pa je pri kmetu, in zakaj kruh iz odkupljene pšenice po 30 SIT stane med 300 in 500 SIT? Ker takšnih razlag, ki bi v njih verjeli, ni, si skušam ta fenomen razložiti v stilu vse večkrat slišane besede globalizacija - "... češ, da je kmečke populacije v Evropi samo še 4%, čemur se približujemo tudi sami, kar pa je postalo premalo, da bi se ta mala množica uprla vse številnejši in zahtevnejši potrošniški družbi, ki izsiljuje hrano na pol zastonj!" V tem stavku je tudi odgovor, ki sem ga že tudi javno postavil, zakaj je pri nas južno sadje iz "črne" Afrike cenejše od domačega in čemu so tranzistorji, ki jih sestavljajo "rumeni aziati", tako poceni! Zdaj pa spet k subvencioniranju tistih, ki še hočejo v takšnih razmerah delati na zemlji in pa h kritikam tistih kra-tkovidnežev, ki mislijo samo na svoj želodec. Hočem reči, da nihče od zavistnih nasprotnikov subvencioniranja niti malo ne pomisli, da dejansko pri vsej stvari še največ gre za sam kulturni izgled "naše lepe Slovenije" oziroma ni pomislil na to, kdo neki jo bo, če kmeta več ne bo, še kosil oziroma skrbel, da nam domovina ne bo zarasla! Zagovornki subvencioniranja te dejavnosti oziroma bolje rečeno upniki, ki so v večini sinovi v komunizmu šikani-ranih kmetov, pa se ob tej priliki, ko so potrebne argumentacije, tudi vsega ne spomnijo. V Ferličevem slovarju tujk beremo: "regres v dobi administrativnega gospodarstva pomeni razliko med višjo nakupno in nižjo prodajno ceno". Potem takem je dejansko današnja subvencija, ko gre za kmeta, le vračanje tistega denarja kmetu, ko nekoč desetletja ni bil upravičen do tako imenovanega regresa (pupusta pri nakupih), ki je veljal samo za socialistični sektor. Tako so državna posestva tudi do cca 40% ceneje kupovala umetna gnojila, semena, stroje ..., kot pa je zanje moral plačati kmet. Še večji "po-niževalci" kmetov, pa so bili takrat na to temo mediji, ki so na to prikazovali večje donose in hvalili cenejšo proizvodnjo na družbenih posestvih, kot pa jo je dosegal kmet. V samostojni in demokratični Sloveniji pa je tudi zaznati tarnaje kmetov, ki bi želeli v skladu velikosti evropskega kmeta spet povečati svoje površine, da ti ne morejo najeti ali kupiti državne kmetijske zemlje, ki je v zakupu delniških družb, ki so se formirale po principu kapitalizma, kod nekakšna novodobna državna posestva. V tem kontekstu je tudi slišati kot zanimivost, da so še do leta 1939 bile naše kmetije po velikosti enake avstrijskim (cca 20 ha), nato pa jih je zlasti komunizem z maksimumom, kolektivizacijo in podobnim, kot je že omenjeni regres, dotolkel na današnjo velikost cca 5 ha. Po vsem tem torej ni čudno, da se je resorni minister, ki je v času priprav za EU še menda res najbolj zaposleni minister, ob neki izzivalni priliki novinarjev o subvenciji izrazil, da bi še kako svoje ministrstvo zamenjal za kakšno, ki ima čez banke, zavarovalnice in kapitalske družbe! Rajko Topolovec Ali je funkcija župana v skupnosti res politična funkcija (2)? Iz Zakona o lokalni samoupravi (III. poglavje) izhajajo naloge, ki se direktno navezujejo na aktivnosti organov lokalne skupnosti: 1. lokalne zadeve javnega pomena, ki se razlikujejo od občine do občine; 2. lokalne zadeve javnega pomena, ki jih bo področna zakonodaja naložila občinam (npr. zakon o varstvu okolja in urejanju prostora, zakon o šolstvu itd.); 3. preneseni delokrog, to je naloge, ki so državne in jih država, v soglasju z občino, skupaj s sredstvi prenese nanjo. Država pri tem opravlja poostreni nadzor nad strokovnostjo in primernostjo opravljenega dela. Pri mestnih občinah prenaša država na skupnosti naloge, ki se nanašajo na razvoj mesta (2. odstavek 16. člena zakona o lokalni samoupravi). Tipične javne lokalne zadeve so zlasti komunalne zadeve, na primer javna snaga, urejanje zelenih površin, skrb za okolje, pokopališka dejavnost, kakor tudi skrb za osnovno varstvo otroka in družine, skrb za socialno ogrožene, invalide in ostarele, skrb za javni red in mir, planiranje in urbanistično urejanje prostora in drugo. Organi lokalne uprave pa lahko izvajajo tudi državne naloge, kot je na primer vodenje določenih matičnih evidenc. Sicer je eno temeljnih vprašanj nove lokalne samouprave vprašanje izvajanja državnih nalog preko njenih organov. Primerjalni pregled nam pokaže, da obstajata glede rešitve tega vprašanja dve ekstremni možnosti: organi lokalne uprave ne izvajajo nalog centralne uprave, tako da se izvajajo preko njenih območnih organov, ali pa, da organi lokalne uprave izvajajo vse naloge centralne uprave razen tistih, ki so izrecno pridržane njenim organom. Med tema dvema ekstremoma so možne različne rešitve. Naloge, ki jih občina ureja samostojno, lahko razvrstimo v naslednje skupine: a) Na področju normativnega urejanja: sprejema statut občine, odloke in druge občinske akte, sprejema občinski proračun, sprejema načrt razvoja občine in zaključni račun, sprejema prostorske plane, predpisuje lokalne plane, ureja upravljanje z energetskimi in vodovodnimi komunalnimi objekti, ureja javne ceste, javne poti, rekreacijske ter druge javne površine, ureja javni red v občini, ureja delovanje občinske uprave, ureja občinske javne službe, ureja način in pogoje upravljanja s premoženjem občine, določa prekrške in denarne kazni za prekrške, s katerimi se kršijo predpisi občine, sestavlja premoženjsko bilanco, s katero izkazuje vrednost svojega premoženja, ureja druge lokalne zadeve javnega pomena. b) Na področju upravljanja: upravlja občinsko premoženje, upravlja lokalne javne službe, vodi javna in druga podjetja, upravlja občinske javne površine in drugo javno dobro, upravlja z lokalnimi javnimi cestami in javnimi potmi. c) S svojimi sredstvi: gradi in vzdržuje lokalne javne ceste in javne poti, pospešuje kulturno, društveno, vzgojno in knjižnično dejavnost, gradi komunalne objekte in naprave, gradi stanovanja za socialno ogrožene, zagotavlja delovanje javnih služb, zagotavlja delovanje občinskega sveta, župana in odborov ter občinske uprave. d) S svojimi ukrepi: spodbuja gospodarski razvoj občine, pospešuje razvoj športa in rekreacije, skrbi za požarno varnost in organizira reševalno pomoč, skrbi za varstvo zraka, tal, vodnih virov, varstvo pred hrupom ter za urejeno zbiranje odpadkov. e) Zagotavlja: pomoč in reševanje za primere elementarnih nesreč, nadzorstvo nad krajevnimi prireditvami, izvensodno poravnavo sporov. f) Sklepa: pogodbe o pridobivanju in o odtujitvi premičnin in nepremičnin, o koncesijah, o uporabi javnega dobra in o drugih razmerjih, v katera vstopa občina ali pokrajina. Posebna naloga občine pa je, da ima, pridobiva in razpolaga z vsemi vrstami premoženja in s tem ustvarja sredstva za delovanje in razvoj občine. Pomembna naloga občine je tudi odločanje s posamičnimi akti o upravnih stvareh, in si- cer: o upravnih stvareh iz svoje izvirne pristojnosti, o upravnih stvareh iz prenesene državne pristojnosti, o upravnih stvareh na podlagi javnih pooblastil. Mestna občina mora na svojem območju poleg pogojev iz 13. člena tega zakona izpolnjevati še naslednje pogoje: poklicne in srednje šole ter oddelke visokih šol in fakultet, bolnišnico, omrežje javnih služb, telekomunikacijska središča, univerzitetne in specialne knjižnice, specializirani INDOK centri, kulturna dejavnost (gledališča, muzeji, arhivi), lokalne RTV postaje in tisk, športno rekreacijski prostori in objekti, znanstvenoraziskovalna dejavnost. Kaj od naštetih nalog in kako se le-te izvajajo je javnosti že znano, zato interpretacija in tolmačenje vsebin verjetno nista potrebni. Vsekakor pa iz zapisane vsebine ne izhaja, da bi naj bila funkcija župana v skupnosti politična funkcija. V naslednjem sestavku bom javnosti predočil enega izmed javnih zavodov v MO Ptuj. Poznam ga že od njegovih povojev v letu 1993, še preden sem v letu 1994 kandidiral za župana MO Ptuj. mag. Viljem Muzek, univ. dipl. inž. el. SDS obsoja vsakršno nasilje v družbi V zvezi z izjavo nevladnih organizacij in nekaterih posameznikov glede poslanca Franca Pukšiča SDS poudarja, da kot stranka obsoja vsakršno nasilje v družbi, še posebej nasilje nad šibkejšimi in otroci. Poslanec Franc Pukšič je v okviru razgovora s poslanci SDS izrazil obžalovanje za svoje dejanje in kot tudi zavedanje, da je ravnal neprimerno. Zatrdil je tudi, da se do svoje hčerke ni obnašal nasilno. SDS se pridružuje skrbi nevladnih organizacij in nekaterih posameznikov za preprečevanje nasilja v družini, obenem pa pričakuje, da se bodo oglasili v vseh primerih nasilja, ko so prizadete pravice šibkejših članov družbe. mag. Alenka Paulin, tiskovna predstavnica SDS Duševno zdravje Odnosi na delovnem mestu - II Problem odpravljanja vzrokov za slabe medsebojne odnose in ustvarjanje pozitivnega vzdu{ja v podjetju ali ustanovi je odvisen predvsem od vzpostavljanja pristnih člove{kih odnosov med zaposlenimi.To temelji na zaupanju med sodelavci v podjetju, med predstojniki in podrejenimi, predvsem pa na zaupanju med proizvodnimi in neproizvodnimi kadri. V delitvi dela proizvodni kadri predvsem izvr{ujejo proizvodne cilje, medtem ko jih neproizvodni načrtujejo, pripravljajo, predlagajo ipd. Zaupanje med njimi se lahko gradi le na osnovi rezultatov dela. Če neproizvodni kadri ne znajo organizirati dela, če ne znajo oblikovati novih izdelkov in če podjetje stagnira, tedaj imajo proizvodni kadri vso pravico do nezaupanja v njihovo delo. Enako velja tudi, če je proizvodnim kadrom izpolnjevanje delovnih dolžnosti nekaj tujega in prisilnega in se jih izogibajo v vseh možnih oblikah (neupravičeni izostanki z dela, bolni{ki staleži, slaba disciplina ipd.). V takih razmerah med obema vrstama kadrov ne more biti zaupanja, ki je osnova za realizacijo ciljev podjetja. Na osnovi zaupanja se izoblikuje namreč tudi socialna klima in vrsta drugih elementov, ki bistveno vplivajo na motivacijo zaposlenih za doseganje in uresničevanje ciljev podjetja. Pravilno vodenje je osnova za vzpostavljanje zaupanja med zaposlenimi, seveda če tudi to ni na nek način ovirano. Vedno pa ga lahko ovirajo predvsem določene tak{ne ali drugačne politične sile - te vedno le povečujejo nezaupanje in onemogočajo vodenje. Posledica take anarhije je vedno to, da postane cilj zaposlenih le pridobivanje plač, ne glede na realizacijo proizvodnje ali programa. Drugi dejavnik, ki pomembno vpliva na dobre medsebojne odnose, so cilji, ki si jih podjetje postavi za svojo prihodnost. Ti cilji morajo biti skupni vsem zaposlenim, saj takrat posamezniki začutijo osebnostno rast in se zato optimalno trudijo za njihovo doseganje in so ne glede na napore večinoma vsi zadovoljni in je v podjetju pozitivna klima. Tretji dejavnik, ki je morda najpomembnej{i pri svojem vplivu na dobre medsebojne odnose, pa je usklajenost vodenja. Vodstvo podjetja je običajno v rakah določenega {tevila ljudi, ki usmerjajo celotno delo. Če je vodenje med temi ljudmi usklajeno, tedaj deluje celotno podjetje kot usklajen stroj. Vsakdo ve, kdaj in kako mora kaj storiti. Tu ne prihaja do izgube časa niti do izgube vloženega dela, saj je vsakdo pravilno časovno obremenjen z delom. Urejenost povzroča ugodno socialno klimo, dobre medsebojne odnose in hkrati precej-{nje zadovoljstvo med delavci. Mag. Bojan Šinko, spec. klin. psih. četrtek • 2'9. maja 2003 Odraslim prepovedano ŠtajerskiTEDUlK 21 Info Glasbene novice! Pritisk v glasbi izvajajo na glasbenike največkrat založniki, ki določajo končni izdelek ter prevečkrat omejujejo umetniško svobodo s svojimi požrešnimi prodajnimi cilji! Največje zvezde imajo podpisane posebnepogoadbe, ki jim omogočajo popolno svobodo pri nastajanju nove glasbe. Britansko pevko ANNIE LENNOX bomo zmeraj povezovali s skupino Eurythmics, v kateri je ob nje sodeloval {e Dave Steward. V zgodnjih 90. je glasbenica posnela zgo{ienko Diva, ki ji je sledila Medusa. Vokalna in glasbena razpoznavnost je popolna tudi v novi pesmi PAVEMENT CRACKS (*****), katera se iz baladnega uvoda prelije v srednje hiter prijeten pop/rock ritem. Kanadska diva SHANIA TWAIN je bila množicam pri nas {e velika glasbena neznanka, dokler ni izdala super albuma Come On Over, s katerega nam je tudi zapela naslednje uspe{nice You're Still The One, Man I Feel Like A Woman, From This Moment On, That Don't Impress Me Much, You've Got A Way in Don't Be Stupid. Najlep{a pevka na svetu pa nas "carta" s preprosto, vendar glasbeno pestro me{anico popa, rocka in countryja v skladbi FOREVER AND FOR ALWAYS (*****) in jo najdete na veliki plo{či Up. Švedski rock pionirji THE CARDIGANS so leta 1992 začeli na-žigati punk, vendar so kmalu spremenili glasbeni stil v rock. V glasbeno zgodovino seje kvintet vpisal s hitom Lovefool, medtem ko njihov aktualni hit For What It's Worth {e zmeraj uspešno pluje na radijskih in televizijskih postajah. Skupina nadaljuje iluzorič-no glasbeno pot v zagrenjeni baladi YOURE THE STORM (***), ki ji daje pozitiven predznak sijajen vokal Nine Persson. DAVE GAHAM je vodilni član legendarne skupine Depeche Mode, ki je uradno na delavnih počitnicah. Pevec je tako posnel solo projekt in napoved zanj je klasična plastična elektro rock skladba DIRTY STICKY FLOORS (***). "Pekoči' frajerji iz Kalifornije RED HOT CHILI PEPPERS so lani imeli najbolje prodajani tuji album v Sloveniji z naslovom By The Way. Mimogrede naj dodam, da pa je bil najbolje prodajan album leta v celoti Bodi zvezda skupine Bepop. Kvintet je mene navdušil z novim komadom DOSED (*****) , saj le ta prinaša izjemno rock harmonijo ter energijo! Slovenski glasbeniki so se zbudili, saj so nam v prej{nem tednu ponudili naslednje novosti KOMAR - Čuki & Pika Božič, LJUBEZEN NA PRVIDOTIK-Rok N Band & Slepi Potnik, ZAPLEŠIZ NAMI - Bepop, TV - Šank Rock in ZAČARALA TE JE HARMONIKA - Mambo Kings. Nemški "cukerček" ALEXANDERje najstnice navduševal s skladbo Take Me Tonight. Za tem mladeničem stoji glasbenik, producent in manager Dieter Bohlan, ki je bil ponovno glavni pri nastajanju sladke popevke STAY WITH ME (***), ki bi mogoče dobila tudi nekaj točk na popevki Evrovizije. Ameriški dečki B3 so asi le v centralnem delu Evrope, vendar v tem delu še vedno radi poslušajo njihovo zadnjo pesme You're My Angel. Trio se v novem komadu WE GOT THE POWER (**) obrača v agresivne pop vode in glasba je zelo primerljiva z našimi najstniškimi idoli Game Over. JEANETTE je pred glasbeno kariero požela simpatije v soap nadaljevanki Dobri časi slabi časi. Razigrana pevka je letos že ponudila dve pesmi Rock My Life in It's Over Now, katerima sledi dinamična, vendar premalo spevna pop pesem RIGHT NOW (**). David Breznik Glasbeni kotiček I v^.^ISE & FALL - CHAIG DAVID & B' ^ / /./UNHISE - SIMPLY HED IN DA CLUB - 5D CEN GDNNAGET US-T.AXU. DANGEL-NDANB^- MAKE ME WANNA - BLl ^ ME TONIGHT - ALEXANDER EMDZIDNE PER SEMPRE -£HDB RAMAZZDTTI 3NITIDN - R.KELLY Vsaki? s>o\?o\:o m ROLOJI SOLTIS Velika izbira konstrukcij markiz in platna za markize V kakšnem stanju je vaša klima? Pregled stanja klimatske naprave samo 2.400 SIT Pregled stanja in zamenjava plina Idimatske naprave 12.860 SIT Zamenjava labinskega mikrofiltra , od 5.760 SIT PeugeotovI serviserji opozarjajo: tudi Iclimatsko napravo je treba redno vzdrževati. Paketi tiačih servisnih storitev so ja nstvo za strokovno opravljen poseg. Opravimo jih po zagotovljenih^^aprej,. znanih cenah. Servisin mo klimatske naprave za vse znamke vozil. V pakete servisnih storitev je vključen tudi pregled 6-ih kontrolnih točk na vozilu. PEUGEOT SERVIS. PRI NAS VESTE, PRI ČEM STE! SRC TOPLAK s.p. - Dežno I d, 2286 Podielmilc - tel.: 02 788 40 5 i Mali oglasi DOM - STANOVANJE V NAJEM DAM hišo s trisobnim apartmajem v Sabuniki pri Zadru, plaža pe{~ena. Ugodno junij in september. Tel. 00386 42211371, 00386 91 575 27 79. ODDAJAMO apartmaje v Biogradu, s pogledom na morje, tri zvezdice. Tel. 00385 42 712 477 ali 00385 91252-36-91._ ODDAMO enosobno stanovanje na Ptuju, delno opremljeno. Tel. 772-05-81. ODDAJAMO APARTMAJE v Stari Novalji, otok PAG. Tel. 041 756-510. APARTMA, {tiriposteljni, v Karlo-bagu, oddamo. Tel. 773-13-41. PRODAM ALI ZAMENJAM enosta-novanjsko hi{o v Zabovcih 98 a, zamenjava je mogo~a okrog Maribora ali morja, možno doplačilo, ostalo po dogovoru. Franc - Katica Korenjak, telefon 0049 (0) 74201455; Nemčija, kličite od 17. ure naprej. ŽIČNE MREŽE IN PRIBOR ZA OGRAJE: cinkane, plastificirane, farmer, panelne ... že od 199 sit/m2 z DDV), tudi montiramo! 2i~no pletarstvo Rogina, Rajšpova 15, Ptuj (Bivši Agis), 02/778-87-51, od 7. do 17., sobota do 12. ure. RAZNO PRODAM bukova drva, žagana ali v metrih. Tel. 031 532-785. UPOKOJENEC 2ELI prijateljsko srečanje z gospo, katera išče manjše stanovanje, več osebno. Ponudbe pod šifro "Stanovanje" LADIJSKI pod, bruna, obloge, late in štafle prodam. Tel. 041/833-781. PRODAM BUKOVA drva, metrska ali žagana, z dostavo. Tel. 03 582 72-12, 041 544-270. Spomini... Edini, ki ostane močan nad vsem, edini cvet, ki ne ovene, edini val, ki se ne razbije, edina lu~, ki ne ugasne. ZAHVALA Ob boleči izgubi drage mame, babice, tašče, sestre in svakinje Marjete Antolic IZ MOSKANJCEV 3 se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, sodelavcem Vzmetarne Formin, ADK Dolane in Po{ti Slovenije -Ljutomer, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti, darovali cvetje, sveče, svete ma{e, za cerkev in za druge namene ter nam izrekli ustno in pisno sožalje. Iskrena hvala duhovnikoma za darovano mašo in opravljeni obred, ministrantom, govornikoma, pevcem, zastavonoši, sosedom in drugim, ki ste nam v teh težkih trenutkih pomagali. Hvala pogrebnemu podjetju MIR za opravljene pogrebne storitve. Žalujoci: njeni najdražji Ugasnil dan je, sonce je zašlo, poslednje sveče zdaj gorijo ti v slovo. ZAHVALA Ob izgubi očeta, dedka in pradedka Janeza Belsaka IZ BRATISLAVCEV 33 se iskreno zahvaljujemo splošni bolnišnici Ptuj, splošni bolnišnici Maribor, oddelek za pljučne bolezni - Slivniško Pohorje, pogrebnemu podjetju MIR, vsem, ki ste darovali za sveče in sv. maše, za civilni in cerkveni pogrebni obred, govornikoma - ge. Mimici Segula in g. Pisancu za besede slovesa. Vsem in vsakemu posebej hvala. Vsi njegovi domači GARAŽNA VRATA, dvokrilna, hrastova, 220 x 2 m, in mešalec za beton, z vitlo, motor, enofazni, moč 1,1 kw, prodamo. Tel. 02 740-40-38. KUPIM STARINE: pohištvo, slike, bogece, ure, steklo in drobnarije. Plačam takoj! Tel. 041 897-675 ali 779-50-10._ OTROŠKO POSTELJO, kombiniran voziček, prenosna avto sedeža in previjalno mizo ugodno prodajo. Tel. 041 406-388. ŠTIRI starejše, dobro vzdrževane sode (po 200 l), za rdeče vino, prodam. Tel.,78-70-514, dopoldan. ŠE VEDNO iščemo dva prijazna bela psa - samojeda, ki sta se izgubila 20. 5. 2003 na območju Zg. Leskovca. Zelo ju pogrešajo otroci, če kdo ve kaj o njiju, lepo prosim, naj pokliče na telefon: 02 / 761 06 72 ali 041 / 930 - 284. VEČJA KOLIČINA bukovih drv, na kratko nažagana, z dostavo na dom, prodam. Tel. 031 885-154. Vrhunska Ameriška kolesa FELT GT SCHWINN že od 52.000,00 sit naprej. Velika izbira CESTNIH, BMX in OTROŠKIH koles. Na voljo že poletna kolesarska konfekcija CASTELLI. Kolesarski center BIKE EK, Jadranska ulica 20, Ptuj, tel. 771 2241 ali 041 226 522. Oglase in osmrtnice sprejemamo na telefon: 02 / 749-34-10 KUHINJO, rabljeno, prodamo. Tel. 751 04 21, zvečer. AKTALd.o.o. Industrijsko naselje 14 2325 Kidričevo 1 >l|v. f Tel.: 02/799 04 30 \iiy Faks: 02/799 04 31 ©csiica m "m/M m íphh© M MJQD [f®2)[M][k@W V življenju sta te vodili neskočna volja in energija. ZAHVALA Ob boleči in nenadni izgubi našega dragega moža, očeta, brata, dedka in botra Slavka Horvata Z MARIBORSKE CESTE 60 21. 6. 1934 - 17. 5. 2003 iskrena hvala vsem in vsakemu posebej za izrečena ustna in pisna sožalja, podarjeno cvetje, sveče in sv. maše. Posebna hvala lovcem, rogistom, praporščakom ena sama beseda - vsem HVALA. Žena in sin z družino Ko tvoje želimo si bližine, gremo tja, v tvoj mirni kraj tišine, tam srce se tiho zjoče, saj verjeti ono noče, da te več med nami ni. Čeprav tvoj glas se več ne sliši, beseda tvoja v nas živi, povsod te čutimo mi vsi ... Med nami si! NAŠEMU LJUBEMU Franciju Pihlerju IZ TRNOVSKE VASI 15/B 26. 5. 2001 - 26. 5. 2003 Na cesti obležal je cvet mladosti ... Ostal je sveži cvet spomina, ostaja tiha žalost ... nema bolečina. Hvala vsem, ki obiskujete njegov mnogo prerani grob, hranite spomine in obžalujete trenutke krute usode. Tvoji: žena Cvetka, hčerka Mateja z Milanom Skromno si živel, v življenju mnogo pretrpel. Nihče ne ve, kaj si si takrat želel. Tam zdaj mirno spiš, a v naših srcih še živiš. V SPOMIN v ponedeljek, 26. maja, sta minili dve leti, odkar nas je zapustil dragi mož, oče, dedek, tast, brat in boter Jožef Kostanjevec CESTA 8. AVGUSTA 24 Hvala vsem, ki mu prižigate svečke, prinašate cvetje ter postojite ob njegovem grobu. Tvoji najdražji Eno leto že naš dom je prazen, odkar nehote smo šli narazen! Usoda je tako hotela, da tebe nam je vzela, tvoj večni dom le rože zdaj krasijo in sveče ti v spomin gorijo. SPOMIN Tih in boleč je spomin na 28. maj 2002, ko smo izgubili dragega moža in očeta, tasta, dedka, brata in botra Ivana Škvorca IZ SODINCEV 65 PRI VELIKI NEDELJI Hvala vsem, ki se ga spominjate, poklonite cvet ali svečo. Vsi njegovi Hitro, hitro čas beži, že eno leto je, odkar te ni. Kako je hiša strašno prazna, odkar tebe v njej več ni, prej bila tako prijazna, zdaj otožna se nam zdi. Nihče ne sliši, kadar jočem, nihče ne ve, kako mi je hudo, pa naj mi nihče ne reče, da vse mine. Prišel bo čas, ko bova skupaj srečna, takrat za naju bo ljubezen večna. V SPOMIN Boleč je spomin na 30. maj 2002, ko smo za vedno izgubili drago ženo, mamo, taščo, babico, sestro in teto Alojzijo Voglar PRISTAVA 39, CIRKULANE Na svetu je mnogo poti, a le ena vodi tja, kjer ni trpljenja ne gorja, kjer si ti, po njej pa pridemo tudi mi. Hvala vsem, ki jo ohranjate v lepem spominu, postojite ob njenem grobu, ji prinašate cvetje in prižigate sveče. Žalujoči: mož Stanko in otroci z družinami Skromno si živel, v življenju mnogo delal in trpel. Nisi umrl zato, ker ne bi hotel živeti, umrl si zato, da bi nehal trpeti. Le srce in duša dobro vesta, kako boli, ko te več med nami ni. ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega moža, očeta, sina, brata, botra, svaka in strica Franca Prosenjaka 1956 - 2003 IZ BRSTJA 22 se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti, darovali cvetje, sveče in sv. maše ter nam izrekli pisno in ustno sožalje. Hvala dr. Čehu in osebju intenzivnega in torakalnega oddelka SB Maribor ter dr. Crnjacu. Posebna zahvala gre sosedoma Ivanki in Branku, družini Pečnik, kolektivu ČISTO MESTO, d.o.o., kolektivu SILT, sodelavcem podjetja TAMES, d.o.o., kolektivu ped. dej. dr. Marijana Borštnarja Dornava, g. župniku za opravljeni pogrebni obred, ge. Veri za poslovilne besede in molitev, pevkam za odpete žalostinke in Komunalnemu podjetju Ptuj. Žalujoči: vsi, ki smo ga imeli radi Prazen dom je in dvorišče, zaman oko te išče, ni več tvojega smehljaja, le trud in delo tvojih pridnih rok ostaja. Niti zbogom nisi rekel niti roke nam podal, odšel si tiho brez slovesa, tja, kjer ni trpljenja ne gorja. ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega moža, očeta, sina, dedka, brata, tasta, strica in botra Jožeta Kostanjevca IZ STOJNCEV 56/a se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste nam v teh bolečih trenutkih stali ob strani, ustno in pisno izrekli sožalje, darovali cvetje, sveče, sv. maše in ga v tako velikem številu pospremili k večnemu počitku. Zahvala g. župniku za opravljeni cerkveni obred, molilcem na domu in v vežici, govornikom za ganljive besede slovesa, cerkvenemu pevskemu zboru, moškemu pevskemu zboru Mar-kovci, godbeniku za odigrano Tišino, Cestnemu podjetju Ptuj, PGD Stojnci in ostalim gasilskim društvom. Vsem še enkrat iskrena hvala! Žalujoči: žena Marjeta, sin Miran in hčerka Metka z družinama in ostalo sorodstvo ZAHVALA ob slovesu od našega dragega Matije Tarbuka Zahvaljujemo se sorodnikom, prijateljem, bivšim sodelavcem, sosedom in znancem, ki so nas obiskali, nam izrekli sožalje, darovali cvetje in sveče. Hvala zdravnikom in osebju Zdravstvenega doma ter Splošne bolnišnice dr. J. Potrča Ptuj, še posebej njegovemu zdravniku dr. Bojanu Novaku, za ves trud in pozornost. Pogrešali ga bomo: žena Sava, hčerka Duška in sin Joco z družinama Zavrč • 50 let Rdečega križa Kmalu krvodajalec iz vsakega gospodinjstva "Zavedajmo se veličine humanosti vseh anonimnih krvodajalcev in izrazimo jim hvaležnost," je poudarila Vida Milunič, predsednica občinske organizacije Rdečega križa Zvrč na slovesnosti ob 50-letnici delovanja Rdečega križa v tem kraju, ki so jo v petek, 9. maja, združili s proslavo ob 50-letnici krvodajalstva v Sloveniji in letno konferenco občinske organizacije. Velika soba na Švabovem je bila skoraj pretesna, saj so se krvodajalcem z besedami zahvale pridružili tudi zavr{ki župan Miran Vuk, podžupan Peter Vese-njak ter predsednica območnega združenja Rdežega križa Ptuj Zalika Obran, kulturno pa so jo obogatili učenci zavr{ke {ole in ljudske pevke ter člani Kultumo-umetni{kega dru{tva Maksa Furjana iz Zavrča. Kot je povedala predsednica Vida Milunic, je občinska organizacija Rdečega križa v Zavrču svojo delovanje obnovila aprila 2001, najprej pa so se lotili naj-pomembnej{ih nalog, krvodajals- Črna Podžupan Peter Vesenjak izroča jubilejno plaketo Ivanki Faj-far, ki je kri darovala že 35-krat. Vida Milunič, predsednica OO RK v Zavrču Foto: M. Ozmec tva in socialnega programa. Tako so kmalu povečali {tevilo krvodajalcev do 20, včasih jih je bilo le od 3 do 5. Po vsaki akciji organizirajo tudi ogled kulturno-zgodovinskih znamenitosti in kak{en obisk v gospodarskih družbah. V lanskem letu so imeli dve uspe{ni akciji. V skrbi za zdravstveno-preventivno dejavnost so aprila lani pripravili predavanje o zdravem načinu življenja ter boleznih srca in ožilja, hkrati pa je potekalo merjenje krvnega tlaka in zdravstveno svetovanje. Po svojih možnostih so neposredno pomagali ljudem, ki so se zna{li v stiski in so bili potrebni takoj{nje pomoči. Tako so prek aktivistov Rdečega križa ob lanskem tednu solidarnosti razdelili 30 prehrambenih paketov. Ob koncu leta pa so skupaj z dru{tvom upokojencev Zavrč obiskali na domu ostarele, bolne in osamljene ter jim ob vo{čilu izročili {e darila, ki jih je prispevala občina Zavrč. Tik pred novim letom pa so dobili {e 12 paketov za otroke, ki so jih razdelili tistim, ki so jih bili najbolj potrebni. V svoji dejavnosti pa so ves čas sodelovali tudi z osnovno {olo v Zavrču ter z dru{tvi in organizacijami. Predsednica območne organizacije Rdečega križa Ptuj Zalika Obran pa je ob ugotovitvi, da tudi v Sloveniji praznujemo 50-letnico prostovoljnega neplačanega krvodajalstva, ki deluje v 56 območnih organizacijah. Potožila je tudi nad dejstvom, da občinske organizacije nimajo nobenega vpliva na izbiro novega vodstva RKS, čeprav bi v demokratični deželi to moralo biti zagotovljeno. Sicer pa je zatrdila, da v občinskih organizacijah delujejo po{teno. Ob tej priložnosti so opravili {e letno konferenco občinske organizacije Rdečega križa v Zavrču ter se dogovorili o leto{njih aktivnostih te humanitarne organizacije. V razpravi je izstopal aktivist Stanko Ivancic, ki je predstavil projekt z naslovom Z nami živi krvodajalec. V zavr{ki občini imajo 470 gospodinjstev, zato je predlagal, da bi se lotili akcije, da bi v petih letih iz vsake od teh domačih pridobili vsaj po enega krvodajalca. Prepričani so, da jim bo to uspelo. Ob koncu so se z jubilejnimi značkami in plaketami {e posebej zahvalili vsem tistim, ki so kri darovali že večkrat. Med prejemniki sta bili tudi Terezija Zebec, ki je kri darovala že 25-krat, ter Ivanka Fajfar iz Tur{kega Vrha, ki je življenjsko tekočino podarila že 35-krat. M. Ozmec Dež ob vnebovhodu (29.) za košnjo ni posodu. V petek bo delno jasno s spremenljivo oblačnostjo. Verjetnost za popoldanske krajevne plohe in nevihte se bo zmanj{ala. V soboto bo sončno in vroče. Štajerski TEDNIK Napoved vremena za Slovenijo Spremenljivo do pretežno oblačno bo, {e se bodo pojavljale krajevne plohe in nevihte. Na Primorskem bo delno jasno, pihala bo {ibka burja. Najnižje jutranje temperature bodo od 10 do 15, na Primorskem okoli 18, najvi{je dnevne pa od 22 do 26, na Primorskem okoli 29 stopinj C. Obeti kronika Smrt pod vlakom 26. maja ob 20.20 uri je v Mi-hovcih pri Veliki Nedelji pešec D.L., star 50 let, iz Velike Nedelje prečkal železniško progo, katere prehod je opremljen z avtomatskimi polzapornicami in svetlobnimi ter zvočnimi znaki, ko so bile le-te že spuščene. Prehod je obhodil in stopil na železniške tire v trenutku, ko je iz smeri Ptuja pripeljala vlakovna kompozicija in trčila vanj. Dobil je tako hude poškodbe, da je na kraju umrl. Tr~il v otroka 25. maja ob 17.30 uri se je v Križeči vasi na območju Slov. Bistrice zgodila prometna nesreča, ko je voznik osebnega avtomobila Renault R19 R.G., star 19 let, iz okolice Slov. Bistrice v križišču enakovrednih lokalnih cest izsilil prednost kolesarju, 9-letnemu otroku. Otrok, ki ni nosil varnostne čelade, je bil zaradi poškodb odpeljan v ZD Slov. Bistrica in nato v Splošno bolnišnico Maribor. V nesre~i umrl 21. maja ob 12.35 uri se je na glavni cesti v Sp. Porčiču zgodila prometna nesreča, ko je voznik kolesa z motorjem To-mos APN 6 F.L., star 48 let, iz Lenarta med vožnjo z lokalne na prednostno glavno cesto izsilil prednost vozniku tovornega avtomobila Renault trafic, Z.F., staremu 54 let, iz Maribora, ki ga je v tem trenutku pravilno prehiteval voznik os. avtomobila D.Š., star 44 let, iz Maribora. Voznik Z.F. je zaviral, vendar je motorist kljub temu trčil v prednjo desno bočno stran tov. avtomobila, D.Š. pa kljub zaviranju v zadnjo stran tov. avtomobila. F.L. je dobil tako hude poškodbe, da je na kraju umrl. Vlom v zabojnike V noči na 23. maj je neznani storilec na ograjenem gradbišču čistilne naprave v Slovenski Bistrici vlomil v več zabojnikov ter odnesel razno električno orodje in lastnika oškodoval za približno 500.000 tolarjev. Padel z lestve 21. maja okrog 7.55 ure se je v podjetju Talum, d.o.o., v Kidričevem zgodila delovna nezgoda, v kateri se je poškodoval S.K., star 40 let, iz Ptuja. Pri izolaciji dimnika je stal na lestvi, izgubil ravnotežje in padel iz višine okrog 2 m. Zaradi poškodb so ga odpeljali v bolnišnico. "vttAnmt Dupleška cesta 10,2000 Maribor Telefon: 02/480 0141 - garažna in dvoriSčna vrata - daljinski pogoni -kljniavničarskadela - manjša gradbena dela Osebna kronika Rodile so: Simona Zavec, Sveti Tomaž 17 - Saro; Mija Babič, Hardek 12, Ormož - Ino in Brino; Beti Tomasič, Zg. Hajdina 134/a, Ptuj - Timoteja; Renata Prosenak, Ob parku 16, Slovenska Bistrica - Lano; Ines Potočnik, Na hribu 30, Poljčane - Luka; Smiljana Šegula, Tibolci 21, Gorišnica - Ano; Nataša Verdnik, Ul. Pariške komune 26, Maribor - Leona; Lidija Bec, Radoslavci 69, Mala Nedelja - Nejca; Mejrem Ibraimi Zekjiri, Sagadinova 15, Ptuj - Meralo; Suzana Majcen, Maj-šperk 8 - Mašo; Vida Herega, Trnovski Vrh 1/a, Destrnik - Gabrijelo; Marija Simonič, Trnovska vas 45/b - dečka; Iva Marin, Dolga lesa 7, Ormož - Lariso; Sabina Krajnc, Trate 57, Zg. Velka - Danajo; Sandra Prapotnik, Jastrebci 11, Kog - Aneja; Sergeja Arnuš, Hercegova 7, Ptuj - Nastja. Poroke - Ptuj: Srečko Kekec in Huanita Kolarič, Nova vas pri Mar-kovcih 92; Izidor Goričan, Ulica 5. prekomorske 3, Ptuj in Valerija Belšak Rimska ploščad 17, Ptuj; Dušan Raušl in Silva Križan, Ruc-manci 32; Vinko Kodrič in Kristina Krivec, Dobrina 54; Vlado Kurnik in Olga Predikaka, Podvinci 53; Matjaž Ribič in Sabina Muratović, Ciril Metodov drevored 14, Ptuj. Poroke - Dolane: Anton Kekec in Metka Klinc, Nova vas pri Markov-cih; Aleksander Tomažič in Tatjana Tomažič, Muretinci 49/b; David Visenjak, Prvenci 14/a in Mojca Janžekovič, Dornavska c. 21, Ptuj. Poroka - Ormož: Alojz Viher, Bratonečice 19 in Silvija Belšak, Ra-kovci 37. Umrli so: Jožef Grdina, Gerečja vas 98, rojen 1936 - umrl 17. maja 2003; Matija Tarbuk, Kvedrova ul. 1, Ptuj, rojen 1926 - umrl 16. maja 2003; Franc Prosenjak, Brstje 22, Ptuj, rojen 1956 - umrl 17. maja 2003; Matilda Korošec, rojena Črnko, Ormoška c. 89, Ptuj, rojena 1936 - umrla 16. maja 2003; Alojzij Horvat, Mariborska c. 60, Ptuj, rojen 1934 - umrl 17. maja 2003; Franc Petek, Polenci 23, rojen 1927 - umrl 17. maja 2003; Elizabeta Prijol, rojena Žalar, Veliki Brebrovnik 12, rojena 1922 - umrla 17. maja 2003; Jožef Plohl, Kog 116, rojen 1966 - umrl 16. maja 2003; Sonja Voda, Ulica 5. prekomorske 14, Ptuj, rojena 1951 - umrla 20. maja 2003; Leopold Valh, Hajdoše 87/a, rojen 1925 - umrl 21. maja 2003. c/.c-.o. • TRGOVINA »CENTRALNA KURJAVA • VODOVOD »PLINSKE INSTALACIJE Ugodni krediti od enega do petih let! Rajko Bela d.o.o., Zabovci 85,2281 Markovci, Tel.: 02/788 8812 Punto Fee.1 Izdelan za prefinjen okus. K bogati serijski opremi smo omejeni seriji vozil Fiat Punto Feel dodali posebno oblazinjenje sedežev v bež ali antracitno sivi barvi, daljinsko zaklepanje, impulzivni električni pomik stekel na voznikovi strani, električna in ogrevana vzvratna ogledala v ban/i karoserije, meglenke, deljivo zadnjo klop, po višini nastavljiv volan, ter ogledalce na senčniku voznika. Fiat Punto Feel - pravi šarmer. 250.000 SIT prihranka Avto Prstec d.o.o. Ob Dravi 3a, 2251 Ptuj teiefon 02-782 3001, fai