PROSVETA ' ' i v J • » * pj J ^^^^^ _GLASILO SLOVENSKE NAROfiNE PODPORNE JEDNOn Urvdniikl ta upravniki proatorl: M67 South Utrndal* A t«. Offlc« of Pubiicattoni tMT South UvrndaU A»«. Telepkon«. Ročk we 11 4V04 llaU j« 99.00 CHICAOPI 1LL., TOREK, 26. APRILA (APRIL 26), 1938 SubserlpUoa 96 00 Yaarly oTEV,—NUMBER 82 Acceptanc« for meiling at ipoeial rat« of ponteg« provided for ta Motion UOS. Aet of Oet S, 101T, avthortaod on Judo 14, 1019. Kplomat preprečil ameriško intervencijo v prilog Španiji ,09erelt jc nameraval prezreti provizije nev-tralnoitnega zakona, ki prepoveduje pošiljanje orožja lojalistični Španiji, toda pomožni državni tajnik ga je posvaril, da bi taka akcija potisnila Ameriko v konflikt z Italijo in Nemčijo. Fašiati formirali novo fronto v vzhodni Španiji po okupaciji strategičnega mesta Domače vesti fehingtoa, D. C„ 25. apr. — y se je izvedelo, da je name-al predaednik Roosevelt igno-iti provizije nevtralnostnega ona, kolikor se te nanašajo lojalistično Španijo, ter presti embargo glede izvoza a-rBkega orožja, municije in fega bojnega materiala, da i podpre lojaliste, ki branijo obliko. Izgledalo je že, da bo levelt ugodil onim, ki so su-irali, naj prekliče embargo, tako udari Hitlerja, ki zatira i in ker je anektiral Avstri-oda tako akcijo je odsvetoval, mer Welles, pomožni državnik. Welle8ev argument je da ne bi Amerika nič prido-, ie bi priskočila na pomoč liitični Španiji, temveč bi se 0 zapletla v konflikt z Nem-in Italijo. Sledile bi resne di-, nauke praske z Italijo in tiijo, ako bi Amerika zalagajte z orožjem in munici-dasti v slučaju napada faši-nih letalcev in podmornic na riške ladje, ki bi vozile bojni erial v Španijo. Um je dalje povedal pred-liku, da bi oni, ki simpatizi->išpansko ljudsko vlado in liijo nacijsko Nemčijo, povili preklic embarga, obso-ps bi ga oni, ki želijo zmago itom. Med slednjimi je veči-meriških katoličanov. Welle- 1 stališče je podprl tudi drli Ujnik Cordell Hull, ki je I na kratke počitnice v Pine-iti N. C. «Uye, Francija, 25. apr.— ■tične kolone so v ofenzivi * več milj daleč, zasedle iljnje kose ozemlja severno ki spaja Valencijo z ridom in formirale novo fo v vzhodni Španiji. Vče-•o okupirale Aliago, strate->mesto v teruelskem sektor-'ašistično poročilo pravi, da ^ tisoč miličnikov pobegnilo *°vje Po padcu Aliage, do-> armada 15,000 lojalistov in ji preti uničenje, la. 25. apr. — V novi ofen-*P»n«kih fašistov, v kateri ^kali lojalistično Španije v« Polovici, je bilo 2000 H ki so se borili v armadi Franca, ubitih in čez » ranjenih, *e Klasi uradno «'<>• To pomeni, da je 700 Pijanskih vojakov padlo ^"kih bojiAčih ket v afri-fcjni, ki je rezultirala v ita-m okupaciji Abesinije. L • • ajci se umika-jo pred Japonci l0Bc'Tz**edli mesto T»nčeng JJ* _ Ve,t iz i „«,? V'" ">v,,ri o ^ V ,n*"- To je omogo- kTJ m Mon™ prodi-J Progi lunghajske že- >* Jh£,C,Ij nove °f*nzive, >«> Je japonska SJti* ojačenje. * 10 ^ um®knile na kiirU> Piheie- ti JZl" moskovski provinci. Škot "D" in duhoven Nikotin sta obtožena, da sta organizirala teroristične grupe med farani župnije sv. Sergija v Moskvi, SliČna grupa je bila Aktivna v Fi-, liju pri Moskvi pod vodstvom škofa in popa Glagole v a. V Zagorska, predmestju Moskve, sta bila naddijakon in neki menih aretirana na obtožbo, da sta gradila fašistično organizacijo s sodelovanjem pristašev bivše carske vlada. Škof je H prienal, ds je njegova organizacija vodila sabotažo, špionažo in pripravljala svoje pristaše na vstajo, ki bi izbruhnila, ko bi se sovjetska Rusija zapletla v vojno. NEMŠKI DRŽAVNIK DOBIL ZAVETJE VSVEDSK1 Konflikt med načelnikom nacijske policije in bivšim poslanikom SCHUSCHNIGG SE VEDNO JETNIK Gradnja ieleznic v Šibi-riji vznemirja Japonsko Tokio, 25. spr. — Poročila, da bo Rusija zgradila železnico, ki bo zvezala sovjetsko ozemlje z j njega miniatratva v upanju, da Urgo, glavnim mestom Zunanje j bo našla evidenco, na katere po-Mongolije, vznemirjajo japonsko dlagi bo lahko obtožila Von Pa Ix>ndon, 25. apr. — Hitlerjeva okupacija Avstrije bo morda prinesla smrt, izgnanstvo ali sramoto možem, ki so pripravljali teren Hitlerjevemu puču v Avstriji, ki je pretresel svet. Po poročilih iz Švedske, kamor je pobegnil grof Von Kageneck, tajnik Fransa von Papena, bivšega nemškega poslanika v Avstriji, da si reši življenje, je vzrok ta, da ti možje vedo preveč. Vsi so bili opazovalci in jim je znano, čem sta se Hitler in Kurt Schuschnigg, bivši avstrijski kancelar, razgovarjala na konferenci v Berchtesgadenu, Bavarska, v zadnjem februarju predno je nemška oborožena sila udrla v Avstrijo in jo okupirala. Schuachnigg je še vedno pod policijskim nadzorstvom in bo prišel pred nacijsko sodišče čez nekaj mesecev. Franz von Pa pen živi na svojem posestvu v Po-sarju in govorice krožijo, da ae bo moral zagovarjati pred vojnim sodiščem na obtožbo vele-izdaje. Njegova dva tajnika sta izginila, toda eden, grof Kageneck, je živ, o drugem, baronu Wilhelmu von Kettelerju, pa ni nobenega sledu. On je izginil dva dni po prihodu nacijske tajne policije na Dunaj in poročila pravijo, da je bil umorjen.- Domneva, da tudi Von Pape-nu preti smrt, bazira na dejstvu, da je Heinrich Himmler, načelnik nacijske tajne policije, njegov največji sovražnik. Himm-lerjeva policija preiskuje artilve bivšega nemškega poslaništva na Dunaju in avstrijskega zuna- Madžari hočejo razbiti češko republiko Nemška manjšina zahteva avtonomijo Praga, 25. apr. — Dve pretnji, ki ogražata obstoj češkoslovaške republike, ki je bila ustanovljena po uničenju avstro-ogrske države v svetovni vojni, ata bili včeraj izrečeni. Ena je bila izrečena v Češkoslovaški, druga v Budimpešti, glavnem meatu Ogrske. V Budimpešti se je 20,000 ljudi udeležilo masnega ahoda, ki ga je »klicala Ogrska revizijska liga, in zahtevali ao razkoaanje Češkoslovaške, Sprejeta resolucija naglaša, da je prišel čaa, ko je treba revidirati trianonako pogodba "Liga alovesno izjavlja, da ne bo mirovala, dokler ne bo dosegla svojega dlja," se glasi reaoluclja. Zaključena je s Besedami: "Bog naj nam pomaga." (Trianonska pogodba je bila podpisana med Ogrsko in zavezniškimi državami 4. junija 1. 1020. Ta pogodba je na splošno določila meje med Ograko, Češkoslovaško, Avstrijo, Jugoslavijo ln Rumurvsko. Vsebuje tudi provizijo, ki omejuje ogrsko armado na 35,000 mož.) Maani shod se je vršil v veliki dvorani ob bregu Donave. Več tiaoč ljudi ni moglo v dvorano In poslušali ao govore, ki so bili oddaljeni po zvočnikih, zunaj. Govorniki so naglašaii, da češke avtoritete zatirajo narodnoatne manjšine ln jim krstijo celo v pogodbah zajamčene pravice, Na konvenciji nacljake stranke v Karlovih Varlh je pa Konrad Hanlein, vodjs te stran k<\ ponovil zahtevo, da morajo au detski Nemci dobiti avtonomijo. Izjavil je, da njegova atranka odklanja tako reševanje problemov narodnostnih manjšin, kot ga je očrtal v svojem nedavnem govoru Milan Hodža, premier Če škoalovaške. Nemška manjšina zahteva popolno avtonomijo In bo vztrajala v borbi, dokler ne bo češka vlada pristala na to za htevo. vlado. V Toklju pravijo, da bo ta železnica velike militaristične, ekonomske in politične važnosti. Značilno je, ker se je sovjetska vlada odločila za gradnjo železnice zdaj, ko se je Japonaka za- pena veleizdaj4. pletla v vojno s Kitajsko. Poleg tega bo sovjetska vlada tudi raz« širila železniško omrežje v Sibiriji. Tirolski Nemci izzivajo faiiste Dunaj, 25. apr. — Poročila iz Inomosta govorijo, da so se Nemci v južneh delu Tirolske pričeli upirati italijanskim fašistom. I-talijanakim avtoritetam so dali razumeti, da ne bodo več pasivni, ko so razo4>esili nacijske zastave z znakom svastike, kar so avtoritete prepovedale, in se začeli pozdravljati s nacijskim pozdravom. V južnem delu Tirolske živi okrog 250,000 Nemcev. vito tepeni v bitki s Kitajci. Ob mestu Lini je druga kitajska obrambna črta in tu je konoentri-rana armada 200,009 mož. &QOS£V£LT T*/SO 723 HELP T#e COMMON PCOflie/. ■ //£ '6' 4 R40/CA L /.<. Spor med Hitlerjem inMussolinijem Os Rim-Berlin nima trd-ne podlage ye|tt«sals krt«, ds Je Berlin, 25. apr. — Dočim so priprave za slovesen sprejem diktatorja Hitlerja, kl pride v Rim v prvih dneh prihodnjega meseca, v teku, ao ae |>okazala znamenja, da zveza med Italijo in Nemčijo ni tako prijateljska kot trdijo nekateri krogi. V Ita liji in Nemčiji sicer naglašajo, da je os Rim-Berlin trdna, toda nekateri vodilni naciji v Beril nu kljub temu menijo, da moment ni ugoden za sestanek diktatorjev. Nariji pravijo, da dokumenti in pisma italijanskih diploma tov, ki ao jih našli v uradu avstrijskega zunanjega miniatr stva potem, ko J« Hitler anektl ral Avstrijo, dokazujejo, da prijateljstvo med italijanskimi fašisti in nemškimi naciji n iakreno. Italijani pravijo, da so vsi dokumenti iz dobe, ko sta bila Hitler in Mussolini daleč narazen, toda altuarija se Js potem temeljito izpremenila. Zdaj ugibajo, ali bo »pora zum, ki Js bil sklenjen med Italijo in Nemčijo omajal trn Klm Berlin. Hličen sporazum namerava skleniti z Italijo tudi Pran-cija in to dela skrbi nacijem. V Berlinu alutijo, da Je bil le del angleško-italijanskega dogovora objavljen v Javnosti In bo Ji jo ae, da vsebuje provizije, ki ao naperjene proti nacijski Nemčiji. GENERAL KRITIZIRA NAVALISTI-ČNI PROGRAM Butler pravi, da je "velik mednarodni bluff" AMERIKA NE POTREBUJE NOVIH BOJNIH LADIJ VVaahington.—General Smeti-ley Butler, ki je 15 let z oboroženo ailo protektiral interese ameriških imperialistov v JuŠm in Centralni Ameriki in drugod n potom postal antimilitariat, je zadnje dni nastopil pred senatnim mornariškim odaekom iu pobijal administracijah program za navalistično ekspanzijo. ne (»otrebuje nobenih novih boJ< nih ladij za svojo obrambo, Po njegovem mnenju je Roosevel-tov načrt za gradnjo treh novih drednavtk, dveh letalskih ladij, oaem križark, devet rušllcev, devet podmornic In večje število immožnih ladij le "velik mednarodni bluf". Ta program bl stal deželo blizu ene milijarde in 250 milijonov dolarjev. Butler, kl Js skoval frazo: "vojna je raket," smatra, da bo vsaka navaliatlčna ekspanzija služila vladi le za agresivno mednarodno politiko, a katero bo zaplatla deželo v vojno. Odseku je priporočal, nsj se izreče proti Lom tu da bi ameriško vojno brodovje "strašilo avet". Izrekel je tudi avoje mnenje, da as bo ameriško ljudstvo obrnilo proti toimi navaliatičnemu. programu "predno bo položeno dno tem ladjam." On smatra, da Je namen tega programa, "ds A-merlka gre v ogenj po kostanj za nekoga drugega." Ko Je bil vprašan, Če misli, da Je ameriška vojna mornarica dovolj močna za obrambo sme-riškega kontinenta, Je Umu pritrdil. Zagovarjal je politiko militaristične izolacije m določitev mej, preko katerih bi a-msriške laijne ladje ne smele operirati. Ce bi Japonska aku-šala invadirati ozemlje Združenih držav, bi njeno brodovje postalo tako šibko predno bi doseglo pacifično obalo, "da bl gu lahko potolkli s kurjim perjem." Sugestiral Je tudi, da bl ameriške trgovske ladje moralo pluti pod svojo komercialno zastavo, ns pod zastavo Združenih držav. "Ako bi ti Interesi zavarovali svoje ladje, tedaj bi nam m* bilo treba potrošiti $60,« 000,00 na leto za vzdrževanj«* bojno mornarice na Pacifiku." Kar se pa mednarodno trgovin« tiče, Je general Butler rekel, "du nI treba nikomur prodajati blaga a pomočjo bojnih ladij. Pet-najst let sem letal. (Mi svetu in protektiral škatle Standard Oil kompanije." Opozicija proti navaliatičnemu programu administracije pa tudi pred senatnim odsekom ni nič dosegla. Večina odseka J« Za odobrila oboroževalni osnutek, ki Je bil že sprejet v nižji zbornici, kakor tudi dodatno zahtevo mornariškega departmsfita za povečanje števila (»omožtiih novih ladij v znesku $121,000,000. Mornariški štab Je prišel do prepričanja, da |>otrebuJe več teh ladij Ael«< potem, ko Ja nižja zbornica sprejela oborožitveni program. Kapitalistično čaaoplaje nI akoraj nič |>oročalo o zaslišanju pred senatnim odsekom, ker Je vsa reakcija stoodstotno za ta program ad m Iniat racije. Ns vas pretege pa kriči proti Ro m4 "t--*- MN i^f r—ChU— o4 Ctoar. fT4* »ar »•». mmd UMtoM w«Ktoa wtU m» yUjr«. PMM P..U4 bjr PKOHVKTA tMT-M B* CMaw. Nova relifna akcija Predsednik Rooaevelt je priporočil kongresu naj dovoli novo relifno akcijo v obsegu štirih in pol milijarde dolarjev. Dober del te vsote pride iz sklada zlate rezerve v obliki novega kredita — kar se lahko smatra za kontrolirano inflacijo — ostala vsota bo pa izposojena, 'i e nove milijarde so namenjene za javna dela in za finančno podporo brezposelnih delavcev ter podjetnikov, ki so v stiski. To se pravi, da je relif namenjen kapitalistom kakor delavcem. S to akcijo je novodealska vlada priznala res-Wnt ~>w> krize ali "recesije" In stopila je na- zaj v periodo velikopoteznega relifa, med tem ko je ttoeaevelt še pred enim letom omejil prejšnji relifni program na minimum v trdni veri, da je privatni kapitalizem v atanju prevzeti v oskrbo situacijo brezposelnosti. Hooaevelt zdaj priznava, da se je zmotil. Cim je privatni kapitalizem dobil nekoliko prostosti, je spet začel — pijančevati, to se pravi špekulirati na debelo in padec nazaj v krizo je bil neizogiben. Kroničen pijanec se spreobrne, ko se v jamo zvrne . . . To dokazuje, da je relifni sistem v Ameriki odslej stalim ustanova, ki mora stati ob strani in brž priskočiti v ospredje čim prime padavi« ca bolni kapitalizem. Rooaovelt še ni priznal tega dejstva — ni še priznal, da je ameriški kapitalizem neozdravljiv. Za to priznanje bo treba novega predsednika in novega kongresa. Glasovi iz naselbin Zanimive beležke Nekaj misli o tem in onem West A"!*. Wis.* — Navadnemu Zemljanu je težko slediti sedanji svetovni vrtoglavi situa-ciji, ker je propaganda nasprotujočih sil v krčevitem spopadu. "Nove" prišlece v to areno navadno pritegnejo k sebi tisti z najbolj kričavim n\vratom. Rooseveltov čikaški govor je še bolj razl>uril duhove, ker so ga nekatere organizacije \fcele preveč resno. Nato Še milijarde za oboroževanje. Eni se ogrevajo za oboroževanje, drugi ga pobijajo. Coughlin-Hearst pa pridno izkoriščata ta zmedeni položaj ter gladita pot fašizmu oziroma kle-rofašizmu. Seveda, kakor mnogim drugim, je tudi njima demokracija le za skrivališče. Vrtoglavi komunisti se pač obračajo po vetru. Tudi oni so se postavili na branik demokracije. In kdor bi dvomil o njihovi iskrenosti, bi j>adel seveda v nemilost. Ampak vsekakor je težko otresti se dvoma, namreč kako je mogoče biti ljubljenec Stalina in obenem demokracije, katero bi Stalin če bi imela vrat — obesil na prvo drevo. Se celo Hitlerjevi propagand-nnrgentjc tukaj upajo v jav- Ickes in Hitler H^rold Ickes, tajnik notranjih zadev v vladi Združenih držav, vodi že dalj časa sam samcat vojno z nemškim diktatorjem Hitlerjem, dasi javnost ne ve dosti o tej vojni. Vendar je ta dvoboj med Ickesem in Hitlerjem jako značilen. Dvoboj je ekonomskega značaja in do tega hipa se Ickes še ni poda! Hitlerju. Gre za plin helij. Ta plin je silne važnosti, ker je negorljiv; helij se ne vname ln ne eksplodira, zato je silne važnosti za zrakoplove. Zrakoplovi, na primer nemški cepellni, so doslej napolnjeni z vodikom, to je plin, ki je nevaren« ker eksplodira čim pride v dotiko z ognjem. Zato je že bilo toliko nesreč z zrakoplovi. Druga velika važnost glede plina helija je ta, da se nahaja skoro ves v Ameriki. Združene države imajo monopol nad helijem In ga lahko vsega obdrže zase, če hočejo. Ko je nedavno ekapljDdiral nemški cepeli/n Hindenburg, je nacijska Nemčija začeonde-Ijek po veliki noči noail z drugi mi pogrebe! vred enega izmed omenjenih penn«ylvanskih peč larjev iz leta 1893. in sicer Pdtra Mačka iz lx>gatca na Not ran j so se sgrsžali nad mojimi dopisi. Navesti bi moral, kaj je zlagane-ga v poročilih ter podpisati se s pravim imenom, da še bi lahko pogovorili glede stavkokaštva, ki ga po krivici predbaciva. Ker tega ni storil, pač pa skrit za plotom meče blato in jemlje dobro ime poštenim jludem, ga na tem mestu imenujem zahrbtnega ob-rekljivca. Uredniku Napreja, ki tako rad pometa pred drugim pragom, pa svetujem, naj nekoliko pogleda okrog sebe, oziroma bi mu ne škodilo, če izve, od kakih ljudi on dobiva poročila. Morda bo potem spoznal, da je metla potrebna tudi doma. Pouči naj torej tukajšnjega svojega zastopnika, da je pp četrta tolet nem bivariju v tej deželi potrebno, da si oskrbi ameriško državljanstvo. Svetuje naj temu zastopniku, naj se naj prvo sam nauči brati in pisati, šele potem bo u-pravičen drugim to priporočati. Ta zastopnik Napreja ima namreč polne žepe komunistične li-? terature in časopisov, ki jih ponuja drugim, ne da bi znal, kakšno je čtivo. Primerja se ga lahko judovskemu kramarju, ki pro« ja rožne verice, škapulirje in kHžce kristjanom. On sam jih ne rabi oziroma ne ve, kako jih rabiti. Nadalje naj pove temu zastopniku, da je slab "class-conscious worker", ker ni zmožen poučiti svojo družino, da ne bi klečeplazila po cerkvah, med vvorker. It seem s to me that he has reached for something and expects us to swallow the lies about Johnstown steel strike. To reprint the news about the strike :'or your Slovenian newspaper from the Johnstown Democrat and TiHbune, is further evidence that the writer does not have he understanding of labor problema." . . , Tako torej vidimo je teh "par vrstic" pisanih v angleščini, mo- i dopisi v Prosveti so pa v slovenščini. Vprašanje je sedaj, zakaj kritika "unijskega Člana" ni jrišla v tisk v slovenščini ? Odgovor je lahek: Zato, ker kritik, (ako ta oseba sploh kritizira) ni slovenske narodnosti, to dokazuje njegovo pisanje 4to reprint ,be news about the strike for your Slovene newspaper." Slovenec bi zapisal "our". Ker torej kritik nI Slovenec, ni verjetno, da bi bil zmožen pravilno čitati slovensko, zato nima pravice Kritizirati pisanja v slovenščini, ker ga enostavno ne razume. Jako dvomljivo je, da bi kdo dal "premogarju" angleško pisano kritiko za objavo v slovenskem časopisu. Bližje bo resnici, da se je ntekaj tega skuhalo v glavi tukajšnjega zastopnika Napreja. Ker pa on ni zmožen Čita-nja in pisanja, mora imeti pomočnika. In da je bilo "kaše polni lonec", je lahko nekaj dodal še urednik Napreja, ki dela, kakor znano, na vso moč "za slogo med Slovenci." Moja poročila v Prosveti (kakih 7 po številu), ki so se tikala tukajšnje jeklarske stavke ln zaslišanja delavskega odbora, so bila pisana v dobrobit delavstva, kar lahko potrdi vsak, ki jih je čital. Potegoval sem s« delavstvo in stavkarje toliko, da sem bil oškodovan pri moji obrti; par prijateljev mi je celo reklo, ali se ne bojim župana in dru gih mestnih mož, ker tako pišem čez nje. Sedaj pa pride komunistični hujskač, kl skriva svoje ime in pravi, da se unijski delavci zgražajo nad mojimi dopisi. Ako bi bil johnstownski "premogar" oseba, ki mu poštenost ni španska vas, bi moral na-vetsi imena unijakih članov, k( munistične shode. Urednik Napreja in "premogar" imata torej dovolj bolj potrebnega dela, kot pa hudobno zavijati in drugorod-cem krivo tolmačiti moja poročila in dopise, ki so vse prej kot delavcem škodljivi. Ako se bo to pisanje nekaterim zdelo 'robato", naj mi opro-ste, kajti z ljudmi okoli zgagar-skega Napreja ni mogoča lepa beseda. John Langerholc, 82. Anglija in Mehika — -.Aa --1—---L 2« desetletja je bila navada Anglije, da je s ocirom na avoje spore v ameriških republi kali akala na akcijo Združenih držav In (totem je aledila taktiki vladr v VVanhingtonu, Zdaj je |« Htorila izjemo. Ko Je Mehika podržavila |*-tr»>lej. kl Je bU doalej lastnina ameriških in angleških magnatov, je vlada Združenih drUv zavsela docel« novo taktika Rot»a*velt je celo — prvi ameriški prednndnik. kl je to storil — priznal Mr hikl pravo t*>drftavlj«nja privatnih oljnih vrelcev. Reakcionarno angleško vlado je to ailno * lahko pa je prepričana, da je v torijev — druga lojaliatična SpanO* Vesti iz Jugoslavije .■jMM»,,Mtrrf--------------------------rrfff nitii llvirIl< poročil* ta Jageslsvtje.) ' Avstrije k Nemčiji, je govoril 24. marca 1.1. v sgiatu senator Ivan r rta^snfo0 S »t i "po svoji stari na •"t ,h.«t Sončno marčn< penilo drevje, popje KLodprlo in sadno drevje je Ct-te v cvetju, vreme je LVu ^plo, da so ljudje ie površnike. Z aprilom je prišel spet mraz. Dobili »hud naliv, grmelo je m tre-lo a naslednji dan je bil sicer ml toda taka burja piha, da postalo mrzlo kakor pozimi, dninah in tudi nižjih gričih niaim«"" — , , Tnadel nov sneg, karjeozrač-»lo ohladilo. Ker pa so dne-vendarle jasni in tudi noči, je IU ie nekajkrat huda slana, je pomorila mnogo sadnega «tja in napravila kmetom mno-j škode. Veliko škodo je pobila slana zlasti v vinorodnih njih, kjer je trta že odgnala -; popje zaradi slane odpadlo. Bhorja in Kozjaka poročajo, da upadel tamkaj nov sneg, ki je rtvil v sadovnjakih mnogo »de. Ko se je potem vreme unilo, je prišla slana in uničila i\ vrtove. Kar je zgodnjega ine&a drevja, ki je že cvetelo, po mnogih krajih popolnoma i6eno in bo pridelka malo. Kar tgodnjega sadja ostalo in do-Nfo, tor drago- Trta je letoa odaj odgnala, saj smo imeli miar in marec zelo topla. Ta-so letos po mnogih krajih že koncu marca opazili na trtah jhno grozdje; tako zgodaj le malokdaj požene. Slana mrzla burja zadnjih dni pa jpie napraviti neizmerno ško-Že v sadovnjakih je škode lepe stotisočake! Velik gozdni požar pri Kamni-r-Tik Kamnika je začel 11. rila goreti velik gozdni kom-Nad Finkovo vilo v Kamro, torej blizu Starega gradu, kmetje razdirali kopo oglja, pepelom je bila še Žerjavica, je kakor vse te dni divjala tedaj huda burja, je razpi-in raznesla iskre, da se je toma vnel gozd. Ker je listje m presušeno, je požar zavzel :oj velik kompleks in se začel no naglico širiti dalje. Pri-■ so domači gasilci, potem iz Ddnisnice, Duplic in tovarne »n, toda ves napor je bil za-. Ogenj se je širil dalje in ponoči jim je uspelo, da so ar zatrli. Škode je mnogo, andi zavarovalnine zažgal ) mnogih požarih, ki se ® pogosto pojavljajo na de-dožene preiskava, da so prav požigi, ki jih zagreše »tfkrat lastniki poslopij sami "nenom, da bodo dobili zava-»lnino in se tako opomogli. "> je bilo tudi s požarom, ki je rti na 2. aprila uničil staro v Cajnarjih pri Cerknici. ^ je stala ob Cerknišci, »» last osmih posestnikov, »aterimi je tudi posestnik «Otoničar iz Ponikev pri jjjah. V noči na 2. april je do tal, dasi sta dva po-takoj prihitela na po-Orožniki so uvedli preis-aa doženejo, ali ne gre požig. Zvedeli so, da wu zavarovana za 10.- l, ,n (la je Otoničar pred kium uredil. 2^ya sta odšla proti gradu Krumper-ku in zavila v gozd Močilnik, odkoder ao kmalu zaslišali ljudje tri strele. ^Jakoj nato sta šli po gozdni poti dve kmetici, ki sta slišali, kako nekdo kriči na pomoč v gozdu. Zagledali sta mladega moškega, ki je klečal ob ne- Pucelj iz Velikih tašč. Orisal je ^ ^ Kl e K,eCttV? položaj alovenske Koroške, ugo- 2avestnem' okrvavljenem dekletu tovil, da je koroška zemlja zibelka slovenstva ter se obširneje pomudil pri plebiscitu po vojni in nakane, zaradi katerih amo pri plebiscitu zgubili Koroško. H koncu se je bavil s položajem koroških Slovencev danes po priključitvi in izjavil, da nihče ne in tožil. Ob njem je ležal revolver. Dekletu in fantu je tekla kri iz senc. Tudi fant se je kmalu nato onesvestil. Kmetici sta sklicali ljudi in kmalu je prišla iz Domžal orožniška patrulja z avtom in zdravnikom, ki je nudil prvo pomoč obema ranjencema, , .... ... ... ,i nakar so oba odpeljali v ljubljan-more biti proti temu, da bi se vsi|8ko ^^ ^juno aj|anjJe se Nemci združili v eno državo, toda ravno zaradi tega smemo zahtevati to pravico tudi zase. Dejal je: "Zahteva našega naroda je, da zahtevate in dobite nasproti Nemčiji za Karavankami strateške meje. To je naša pravica in mi to svojo pravico zahtevamo. Sam način in taktiko prepuščamo vam in onim, ki pridejo za vami, da to izvedejo na način, ki bo za nas najugodnejši." Govor so sprejeli senatorji po veči- je čez noč sicer zboljšalo in sta se oba zavedela, sta pa oba še vedno v smrtni nevarnosti. Ce krogli nista poškodovali možganov, utegneta okrevati. Orožniška patrulja je ugotovila, da je fant najprej ustrelil njo, nato pognal kroglo še sebi v glavo, tretja krogla pa je najbrže zgrešila. Fant je hotel ustreliti še četrtič, a je krogla obtičala v bobenčku. Pri fantu so našli tudi fotografijo, na kateri sta oba ni s ploskanjem. Vendar pa ju- zaijubtfenca naslikana, zadaj pa goslovanski tisk ni smel porečati o tem govoru, kaj šele, da bi bil smel ta govor v celoti iziti tiskan. Senator Pucelj ga je zdaj sam natisnil v slovenskem prevodu v Ljubljani, vendar pa je gotovo, da bo brošurica zaplenjena. Saj se ne sme pisati pri nas o koroških Slovencih nič poštenega. Dr. Felaher premeščen.—Namestnik državnega pravdnika v Ljubljani dr. Jurij Felaher je predsednik Kluba koroških Slovencev, ki je po priključitvi sklical razne zastopnike na posvet na jubljanski magistrat. Za to sejo so akademiki na svojo pest organizirali manifestacije za slovensko Koroško. Manifestante je policija s silo razgnala in tudi posvetovanje je bilo onemogočeno. Posledica: dr. Felaher je bil premeščen v Skopi je. Ta premestitev je bila čez nekaj dni spremenjena toliko, da je bil dr. Fe-aher premeščen v Celje. Vse to zaradi tega, ker je kot predsednik Kluba sklical posvetovanje glede koroške Slovenije. je fant napisal željo, da bi bila oba pokopana v skupnem grobu, ker sta se imela rada, dasi ljudje niso vedeli za njuno ljubezen, K plebiscitu v Nemčiji oz. Av-striji so hitlerjevske oblasti povabile tudi vse nemške in avstrijske državljane iz inozemstva, *lastf4e-ebmejmh držav. Take POIZKUŠEN SAMOMOR ZALJUBLJENCEV Fant ustrelil najprej dekle, nato še sebe.—Oba smrtno ne-—varno ranjena Predlagal, naj jo *za 10.000 din, kar pa posestniki odbili " ' Otonič Nato ar zago sam zavaroval in sam plačeval 0 tisočakov Kovalno takso. Dne 1. aprl-Oton,čar službo na žagi, Idi?!*' T'Žniki dognali, da n "Pil v trgovini poldru- fdE eki ,,a *a ni pri- Sš-sssse priznal, 2 p* je * nsi1 (,ml*rmana iz rr * Hal, du dobi postavi-'^imp^rman v roke. Te- Ti mP*rm ;n je prisui in na- naj zažge • ^tritofu, Baa in u J' i meniI z Otoni-opravil petrolej *£*> mesto. Orožniki ^et aretirali in od- *Wti ' «»ske Koro-wm priključitve Dne 12. aprila proti večeru se e v gozdiču pri Dobu v domžalski okolici dovršila tragedija dveh obupanih zaljubljencev. Gre za 211etnega kovaškega pomočnica Alojza Debelaka iz Zaloga pri Ljubljani in 28-letno kuharico epco Juvančičevo iz Hotiča pri itiji, ki je služila v Ljubljani v policijski menzi za kuharico. Ze pred leti sta se spoznala in se zaljubila drug v drugega, a ata svojo ljubezen skrivala pred ljudmi. Zadnje čase sta najbrže spoznala, da se stavijo njuni ljubezni ovire, zato ata se odločila za skupno smrt. V torek 12. aprila je Debelak vzel pri svojem mojstru nakazilo za bolniško blagajno, češ da gre v Ljubljano k zdravniku. V Ljubljani pa je poiskal Pepco in popoldne sta se odpeljala do Domžal z vlakom, nato pa sta šla peš do Doba, se pomudila v neki gostilni, povpraševala za bližnjo orožniško postajo in pošto, potem sta odšla najprej do pošte, kjer sta oddala dve pismi in nekaj kart. Potem tudi iz Jugoslavije. Dobro organizirana propaganda in hitlerjevske organizacije v tujini so spravile veliko večino teh nemških državljanov na volišča v Avstrijo. Znana stvar je namreč, da imajo tudi Nemci v Jugoslaviji svoje hitlerjevske organizacije. Da so spričo prijateljstva sedanje naše vlade in berlinske tudi jugoslovanske ol> lasti šle na roko ob tem, je razumljivo. Za človeka, ki čuti, kakšna sprememba se je zgodila s priključitvijo Avstrije, pa je bilo vendarle porazno brati velike inserate v jugoslovanskih dnevnikih, s katerimi je nemški konzulat vabil nemške državljane k plebiscitu v Avstrijo. Organizirali so kar pet poaebnih vla kov, trije so vozili ns progi Za-greb-Gradec in so pobirali po vsej progi Nemce, druga dva pa sta vozila na progi Ljubljana-Beljak. V Gradcu in Beljaku so hitlerjevci seveda z velikim pom-pom sprejeli te inozemske Nemce in spustili nanje več govorov. V sprevodih so jih spremljali skozi mesto do volišča. In tako lahko gledaš v nemških listih fotografije teh sprevodov in napise, ki so jih nosili pred posameznimi skupinami: "Ortagrup-pe Cilll", "Ortsgruppe Maribor" itd. < (Krajevna skupina Celje, Maribor itd.) Da so pri tem tudi manifestirali za to "neodrešeno nemško ozemlje", je jasno, spričo uspehov, ki jih ekspan-zivna nemška politika žanje brez oviranja in krepi a « tem nemško drznost do predrznosti, tudi umljiva. Nikakor pa ni razumljivo, kako more slovenski klerikalni "Slovenec" objavljati tako dolga poročila o manifestacijah v Avstriji in jih aervirati v obliki, da prestavljajo ta poročila kar pravo pravcato propagando. Ce pa premislimo, kako se je znal vreči po vetru dunajski kardinal Innitzer, bomo razumeli in spoznali, da se "Slovenec" še vedno rad uči od Dunaja. ) • • Glasovi iz naselbin (Nsdsl je vanje s 2. «tr*al) ko smo pa ekonomsko organizirani v zadružništvu, se pa vzpo-sabljamo, da iftevzamemo ekonomsko stran v avoje roke brez vsake krvave borbe. Delavci in kmetje pridelajo vse dobrine na svetu, in te dobrine lahko razpečujemo skozi zadružništvo. Odbor, ki je bil izvoljen na shodu, je na svoji seji zaključil, da bo obiskal vse rojake v Detroitu, jim pojasnil namen zadružništva in jih prosil, da sodelujejo, da se čim prej ustanovi zadružna prodajalna. Kupujte delnice oziroma ae prijavite, da jih boste kupili, ko bo sklicana ustanovna seja. Delnice bodo po deset dolarjev. Sežite po njih, da bomo čim prej prišli do svoje prodajalne. Za denar jamčimo, da ga vsak nazaj dt/bi, ako ne bomo uspeli oziroma dobili zadosti denarja, da bi mogli odpreti zadružno prodajalno. Upam pa, da bomo s skupnim sodelovanjem to dosegli. Več o zadružništvu bp poročeno od časa do časa. Spet prihaja Prvi maj, praznik zavednega delavstva, simbol prebujenja narave. Potrebno je, da povzdignemo naš glas višje kot kdaj poprej na prvega maja. Na horizontu so se pojavile mogočne sile fašizma, ki ogražajo še tisto malo svobode in demo-kracije, ici so jo^delavci dom in tudi v krvi pridobili. Iz Španije prihajajo obupni klici na pomoč. Na Kitajakem uničujejo Niponci življenja neoborožene mase, otrok ženak in starčkov; mesta in vas} spreminjajo v razvaline, in vzelo bo cele generacije, da ae jih apet postavi. Imperializem je spravil svet v pravo norišnico. Hitler steza roke na Cehoslovaško, Rusijo in balkanske države. Ako ne bo delavstvo stalo na atraži, ai bo s pomočjo angleških in francoskih imperia-listov podjarmil celo Evropo in Azijo, in tudi Amerika se ne bo mogla upirati. Ker tudi v Ameriki imamo dosti Hitlerjev in MuBsolinijev, ki samo čakajo na priliko, da nam dajo nagobčnik, zato dvignimo naš iglaa na Prvega maja v mogočen protest prot fašizmu in vojni, ter v obrambo demokracije in socializma. Zato vabimo vse zavedne delavce na prvomajsko proslavo, katero pri redita kluba št. 114 in 115 JSZ v nedeljo dne 1. maja v SDD, 437 S. Livernois ave. Na dnevnem redu bo zelo bogat program. Pesem "Rdeči prapor" poje mešani zbor Svoboda, odsek kluba 114. Slavnoatni govor o današnjih avetovnih razmerah bo imel Joško Oven. Nadalje bo dramski telja delavskih pravic. Po shodu gremo pa v SDD, kjer zaključimo proslavo Prvega maja. Joe Korale, 121. Novice ia dežele pelina Kemmerer, Wyo. — V tukajšnji okolici so zaprli tako zvani premogovnik Susie No. 4, last Kemmerer Coal Co. Veliko ljudi je zopet ob zaalužek. Prizadeti so tudi naši člani. Ne vem kam jadramo s tem zavoženim gospodarstvom. Nič dobrega ne kaže. Upajmo, da te rudarje upoali družba v drugih premogovnikih, ker je na relifu tako že preveč Anton Tratnik. prizor "Pravica Boštjana Burk ljice" (spisal I. Molek). "Pomladna aimfonija", poje mešani zbor Svoboda; živa alika z deklamacl-jo "Naših upov dan", proizvaja pevaki zbor Svoboda in Jennie Urban. Sodr. Joško Oven je dobro poznan aodrugom in rojakom v Detroitu. On nam bo i>odal aliko današnje svetovne situacije/ Torej pridite vsi in proslavite letošnji Prvi maj a sodr. Joškom Ovnom v naši aredi. Ne bo vam žal. Vršil se bo tudi masni shod na Cadillac Squaru za osvoboditev Thomasa Mooneyja pod av-spicijo UAW in Detroit Federation of Labor. Udeležite se tega shoda za osvoboditev največjega mučenika današnje dobe in bori- Socialisti zahtevajo preklic embarga Amerika odgovorna za tragedijo španskih lojalitlov Chicago.—Socialistična stranka je ponovno naslovila zahtevo Rooeeveltovl administraciji za preklic embarga za orožje in municijo proti španski vladi. Pismo, katerega Je poslal strankin tajnik Roy Burt Rooseveltu, pravi, da je njegova adminiatra-cija soodgovorna za tragedijo španskega ljudstva. "Vlada lojalistične Španije jo edina vlada, s katero je ta dežela v prijateljskih odnošajih," pravi socialistična stranka. "Španski delavci in kmetje se ne borijo samo proti domačim reakcionarnim silam, kl akušajo poraziti pohod k avobodi, marveč se bore tudi na življenje in smrt proti zunanjim silam, ki so invadirale Španijo. "Sedanja kritična aHuacija lojaliatične Španije izvira nifl-več iz tega, ker ne more dobiti potrebnega materiala in orožja. Ta material In orožje je na razpolago njenim aovražnikorrt. Embargo, katerega je vaša administracija naperila proti Španiji, pomaga k porazu njenega junaškega ljudstva in je izrec-na pomoč ailam reakcije. "Socialisti smo bili od vsega začetka proti temu embargu. Vedno amo smatrali in amatra mo Še danes, da deluje proti prijateljskemu narodu, obenem pa je neprecenljiva i>omoč njego vim sovražnikom. "Vaša administracija, gospod predsednik, mora prevzeti odgovornost za tragično krizo, kateri se sedaj nahaja lojalistič-na Španija. Vae vaše besede glede svobode in demokracije so prazne fraze v pričo te konkretne in specifične akcije vaše ad ministrscije. "Se Je (mm za preklic tega cm- e morajo piketi rati s v o j e trgovine Naciji uničujejo knjige židovikih pisateljev Dunaj, 25. apr. — Dunajski židje morajo piketirati svojo lastne trgovine in nositi napise s besedilom: "Ne kupujte blagu od Židov." Ljudem, ki so jih naciji dobili v Židovskih trgovinah, so obesili napise; "Ta bedasta ln proataška oseba še vedno ku-puje blago v židovskih trgovinah." Protižidovsko boj kot no akcijo vodijo člani nacijske mludin-ske organizacije. Povsod se vidijo napisi s svarilom: "Arljci, ne kupujte blaga v židovskih trgovinah." Trgovci, ki so se pri policiji pritožili zaradi piketira-nja, so bili opozorjeai, da bodo aretirani in kaznovani. Zdaj ao naciji pričeli s čiščenjem v sloviti dunajski knjižnici. Upravitelj knjižnice je dobil seznam "nearljskih" knjig, katere mora uničiti. Privatne knjižne firme so že prej samo opravile "čiščenje". Knjige, kl so jih spisali Thomas Mann, Štefan Zweig, Jacob Wasermann, Vickl Baum in drugI židovski pisatolji, bodo naciji aužgall. V par tednih ^dominacije so nuciji skoro po|>o]nomn odpravili nenemški in židovski vpliv v avstrijskih gloduliščlh ln glasbi. Gledališča so dobila nove direktorje, ki bodo gledali, du se ideje narodnega socializma razširijo med avstrijskimi prebivalci. Že podpisala pogodbo z unijo, kl določa zvišanje mezde ln skraj* Šanje delovnika. Državni delavski odbor je od« redil zaslišanja na pritisk unije, ki je obdolžila firme izprtja HftOO deluvcev. Unija pravi, da so firme kršile pogodbo, ko so izprle delavce. Zdaj zahteva, du izplačajo delavcem mezdo za ves Čas izprtja. Ako bo delavski odbor iajavil, da so zahteve upravičene, bodo morale firme plačati čez milijon dolurjev Iz-prtim delavcem. Stavka krznarjev v New Yorku barga. Sleherna ameriška tradicija o pravičnosti, avobodi in| demokraciji, katero tudi vi iz-|mj ved ujete, zahteva to akcijo. Elementarna poštenost in r<* špektirsnje človeških vrednot zahteva, da prekJičete ta embargo. Njegovo nadaljevanje ne pomeni nič drugega kskor abso-ditev tisoče španskih mož, žena in otrok na nepotrebno ubijanje. Nsdsljevanje tega embarga pomeni združitev vaše administracije s silami reakcije in nečloveške brutalnosti. "Za ta emlairgo ste odgovorni vi in vaša administracije. Nujno insistiramo, da ga prekličete takoj." VfSfSUn Podpirajte seej ttot! Rudarska unija obljubila podporo atavkarjem New York. — (FP) — Rudarska unija United Mine VVorkera, katere predsednik je John L. I^evvis, je poslala telegram 20,-000 krznarskim delavcem, kl so zastavkali v znak protesta, ko so firme izprle .'1500 delavcev. Slavka je izbruhnila pred tremi tedni, ko je organizacija delodajalcev — Associated Kur Ooat A Trimmlng Manufacturers — odbila zahteve delavcev. Rudarska unija pravi v telegramu, da bo (»odpirala stav-karje, zaeno pa izrazila upanje, da bodo kmalu izšli zmagoviti iz borbe. Unija krznarskih delavcev Je dobila zagotovilo od Johna Brophyja, direktorja Odbora za industrijsko organizacijo, da jih bo tudi ta inslpiral. "Stavka . 20,000 krznarskih delavcev v New Vorku proti zaroti delodajalcev Je borba za izboljšanje položaja," pravi Brophf. "Odbor HO Ih» v vseh ozirlh kooperlral s stavkarji In njihovo organizacijo." Krznurska industrija v New Vorku je zaradi stavke paralizl-rana, Piketi oblegajo delavnice in shodi In demonstracije so na dnevnem redu. Nekatere firme so se že začele j »ognju t i s stav-ksrji glede poravnave konflikta, ko je to proceduro odobril stavkovni odljor. Neodvisni podjetniki kakor člani Zveze delodajalcev skušajo skleniti separatne pogodbe In v tem smislu pričeli razgovore z voditelji unije. New York Kur Co., velika krznarska firma, je General kritizira nava-Hitičnl program (Nadaljevanj* « t. attsnU gogira proti zaposlitvi brezposelnih pri reliftiih In javnih delih. Pričakuje se, da bo senatna debata o nu val ističnem programu trajala dva tednu, toda opozicija nima nobono prilike, du bi ga porazilu, ker ima admlni-st raci Ju večino senatorjev v tem slučaju na svoji struni. Aluminijski delavci obsodili vojne načrte N«w Kenslngton, Pa. — Prva konvencija mednarodne unije aluminijskih delavcev CIO Je obsodila Rooseveltov oboroževalni program ln mllitaristično pripravljanje dežele na vojno In zahtevala sprejetju Ludlowovegu antlvojnega urnendmunta. Vla« du naj porabi denar za relif in gradnjo stanovanj, ne zu nove bojne ladje, pravi resolucija. Konvenclju je tudi zahtevala o-svoboditev MooneyJu in Billing« sa. Vesti iz Primorja Predavanje. Dne 4. aprila je jugoslovauskl generalni koniul Zivotič v okviru tržaškega rota-rijskega kluba predaval o perspektivah za razvoj gospodarskih odnošajev med Jugoslavijo in Italijo. Njegovo predavanje je izzvalo v tržaških gosi>odar-skih krogih mnogo zsnimanja, posebno kolikor Je predavatelj podal jasno sliko o naravnem bogastvu Jugoslavije. Obeležil je njen položaj na križišču kulturnih in gosopdarsklh smeri v, Srednji Evropi in na Balkanu, kmečki značaj njenega gospodarstva, njene prve korake v industrijskem razvoju, posebno pa podrobno opisal njene še zdale-ka ne izrabljene rudne in lesne zaklade. Italijanski kapital bi po mnenju predavatelju lahko ao-deloval še v veliki meri pri razvoju jugoslovanske rudniške industrije, (»osebno pa pri elektrifikaciji dežele, ki je bogata tudi na vodnih silah. Prvi korak v tej smeri Je bil storjen, rodrl Je v globino zemlje, ali od Narave se ne more odtrgati, povezan je z njo kot hrast v gozdu, kot narcisa ns planini in nikoli se ne bo otresti njenega vpliva. Vedno bo s svojo usodno zanko nad njim, ga obračaU kakor bq Hotela in gazila to, kar mu je bilo prej sveto," Je govoril sam s seboj Anton Komar, se oblekel n Šel ven. Ko ga je objel topel val pomladi, ki je potegnil njegove misli sa seboj, se je prvič v življenju ueUvil ob velikem vprašanju Življenja. Na ramo se mu je svedla čebela in ga rado« vedno opazovala, po žilah pa mu je zagorelo nekaj svetega, nedo-povedno močnega in mladega, — takrat je spoznal, kako odvisno bitje je Človek: nagoni, U dediščina, ki prehaja iz roda v rod, so sila, ki usmerja človekov korak. Vse drugo, kar je napredek sveta, ne zadrti sile, ki vre iz človeka, — takrat je pričel razumevati gospodično Maro. HUMOR Zakonske IskuftnJe "Listi pišejo o novem izumu. Nekdo je začel izdelovati srajce brez gumbov." "Prava reči Takšne srajce nosim jas te kar sem otenjen." 430 milijonov Kitajcev ima samo sedem medicinskih visokih šol, z nekaj nad tisoč slušaUlji. Univerzitetno izobraženi zdravniki prakticirajo le v velemestih, dočim je podetželje še danes navezano na preprosti način zdravljenja. In vendar obstoji stara kiUj-f ska medicina kot znanost že več tisoč let. Prvo zdravniško knjigo Je izdal cesar Huandi (2698— 2667) pred našim štetjem. Nauke te knjige, ki je izšla v prenovljeni izdaji prvo stoletje po na&em štetju, uporabljajo na deželi še danes. Čaščenje dedov je branilo Kitajcem, da bi raztelesili mrtvece. Zato ima kitajska medicina v pomanjkanju anatomskega znanja zelo slabe pojme o sesUvini človeškega telesa. Okostje so stari kiUjski zdravniki smatrali za celoto, na katero se opira telo. KiUjski zdravnik pretiplje z vsemi prsti bolniku utrip, pregleda jezik in povpraša po po-čutkih. 'Nato se globoko zamisli, določi diagnozo in predpiše zdravljenje, predvsem strogo dieto. Posebne važnosti so recepti, razne oblike in barv. V glav nem pozna kitajska medicina zdravila rastlinskega izvora. U-porabljajo pa tudi še živalske snovi, tako kri želv, medvedje zobe, bube gosenic, odpadke netopirjev, posušene kobilice in kače, opičje kosti in druge takšne neokusne stvari, ki so tudi po zakotnih krajih Evrope še v rabi. Manj znana so kemična zdravila, kakor živo srebro, arzen in razne soli. Vnanja zdravilna sredstva so masaža in vba-danje (punkcije) s pomočjo tankih igel na določenih mestih telesa. Cesar Tsianlun (1736-1795) je ukazal izdelati iz bronca človeško postavo, na kateri so strogo določili točke, kjer se lahko iz vrše punkcije. Kdor se je spozabil in opravil punkcije na nepravem mestu, je moral plačati kazen ali je dobil več sto udarcev s palico. V Ukšnih prilikah ni čudno, da je umrljivost na Kitajskem zelo velika. Se danes razsajajo tod bolezni, ki so drugod te davno zatrte. Stekli psi se prosto pode po ulicah in kljub nekaterim Pasteurjevim zavodom umirajo ljudje za steklino grozne smrti. Cepljenje proti ošpicam poznajo KiUjci že od U. stoletja, cepijo pa na tako barbarski način, da mnogo otrok za bolečinami umre. V mnogih krajih so ljudje preboleli ošpkse, njihovi otroci so pa grozotno spačeni. Tuberkuloza žanje povsod. KiUjci stanujejo v slabo razsvetljenih in prezračenih hišah. Cim nastopi hlad, zabijejo okna, zamaši vse špranje. Na odprtih ognjiščih kurijo ponekod s premogom in ogljem in večkrat se pripeti, da umrjo na zastruplje-nju cele družine. KiUjec pljuje iz principa na tla, ker njihova tradicija ne dovoli uporabe žepnih robcev. S tem v zvezi se poleg jetike širita tudi hripa in pljučnica. Umetni kanali so zaradi odpadkov prava legla bacilov kolere in tifusa, ki žanjeU vsako leto na tisoče žrtev. Na kitajskem trgu se mora EvTopec skrbno čuvati surovega sadja, posebno raznih vrst buč. Trgovci prodajajo točno po teži, zato prebodejo sadeže in jih namakajo v vodi, ki je vse prej •kakor čisU. Caj s prekuhano vodo je najboljša pijača. Navadi, da se KiUjec nikoli ne koplje v prosti vodi, polni bolezenskih kali, se ima kiUjski narod zahvaliti, da se kljub vsakoletnim milijonskim izgubam tako naglo množi. —ie. Delo Curiejevih v nevarnosti LJ^besnlvo "Nocoj se ml Je sanjalo, ds sem vam ukradel poljub, potem pa sem se takoj zbudil. Ne vem. zakaj." "Najbrž zaradi klofute, ki sem vam jo dala." ' e Temeljito Knjigovodja: "Blagajniške knjige sem sdaj le desetkrat pre kontroliral." Sef: "Upor Anton Komar ae )e naamehnil in spomin mu Je segel nazaj. Dve leti sta zleteli mimo njega in zagledal je t lato pomlad. — pomlad doma na deželi, kjer so proatrana polja, nepregledni travniki, ki Jih namaka tle in vijolic. I ^Knjigovodja: "AH hočete ve-ae je žaloatno I reaalUtovr Iz skromnega laboratorija zakoncev Curiejevih v Parizu je •pred leti vzrasla moderna bolnišnica za borbo proti raku. Prvotno je bila samo poskusna po-»Uja in ko je po štiriletnih poskusih uspelo ozdraviti tu prvi primer raka z radioaktivnim postopkom, se je začela razvijati bolnišnica v velikem slogu, ki pripada Curiejevemu laboratorij ju pod upravo Sorbonne in radio-fiziološkemu oddelku Pasteurje-vega zavoda. Pred 17 leti je država priznala potrebo ustanove "Curiejevih" in je dala na r; polago 12 milijonov frankov, s katerimi so bolnišnico dogradili in opremili. Tudi zasebniki pre< vsem Rockefellerjeva usUnova, so dajali podpore in od tega je usUnova Curiejevih živela petnajst let. Toda kriza je povzročila, da so postajale podpore s strani države in zasebnikov čedalje manjše. Letni izdatki znašajo okrob 4 milijone frankov in ker daje zavod štirim petinam svojih bolnikov brezplačno oskrbo in zdravljenje, ker so to večinoma neimoviti ljudje, si lahko mislimo, da so se začeli nazadnje kazati primanjkljaji. Tako je primanjkljaj v zadnjih 18 mesecih narasel na 1,200,000 frankov. V bolnišnici je 80 posUlj, izmed katerih je 60 sUlno zasede- nih po neimovitih bolnikih. \ jih je treba oskrbovati brezplijj no. Na leto oskrbujejo povprej no 1000 za rakom bolnih ljud Posebno obravnava z radijem j draga. Gram radija velja di nes milijon frankov, aparati i obsevanje rabijo 11 g in deluj« jo noč in dan. Navaden prim« bolezni zahteva kakšnih 100 n obsevanja in strošek za uro zm ša 100 do 160 frankov. Poleg U ga je treba oskrbovati in plač« vati kakšnih 160 oseb, ki strež« jo bolnikom in aparaturam. D< hodki so znašali letno 1,900,(M frankov — in to ni v nobena razmerju s stroški. Uspehi zdravljenja z radijei so presenetljivi. Skoraj 90