PRIMORSKI DNEVNIK
- Cena 40 lir
Leto XXII. St. 231 (6518)
TRST, sobota, 8. oktobra 1966
CIPE SPREJEL DOKONČNI NAČRT ZA_ UREDITEV DRŽA V N EGA LADJEDELSTVA
V	Trstu: sedež ITALCANTIERI in tovarna motorjev IRI-FIAT
Ladjedelnica Sv. Marko postane Arsenale-S. Marco
V	Tržiču: ladjedelnica bo gradila največje ladje - do 200.000 ton - V Genovi: osredotočena bo vsa državna aktivnost na jedrskem področju; v Ansaldu pa bo osredotočena vsa proizvodnja turbin IRI vštevši vso proizvodnjo tržaške tovarne strojev pri Sv. Andreju
BUMEDIEN V BEOGRADU
Podobnost stremljenj in precej enaka usoda SFRJ in Alžirije
Zdravici Tita in Bumediena . Simpozij o volilnem sistemu v pogojih samoupravljanja
RIM, 7. — Danes se je pod vodstvom predsednika ministr-sk®ga sveta Mora sestal medministrski odbor za gospodarsko načrtovanje v prisotnosti ministrov Pieraccinija, Colomba, Re-stiva, Mancinija, Scalfara, Andreottija, Bosca, Tolloya, Boja, spagnollija, Natalija, podtajnika Carona, poslanika Ortone, ki
je nadomestoval ministra zazu- • , .:"VT'V-------, ,	. _ ...
nanle	Halle norita Inika z ladjedelnicami, ter sprejem takS-
ICVe, aalje poatajTUKa ptncnnriarskp nolit.ikp ki bo lah-
®uadalupija namesto obrambne-S® ministra, predsednika zavori® z® industrijsko obnovo Pe-+ ija in guvernerja Banca d’I-p1®. Carlija. Namen sestanka bila prouCitev tehničnega poročila o preureditvi italijanske-p državnega ladjedelstva, ki ga J® pred časom sestavila skupina strokovnjakov pod vodstvom P°dtajnika Carona in številnih Pripomb, ki so jih v zvezi s tem "Prašanjem vložile sindikalne organizacije.
zaključnem zasedanju so iz-uaii daljše poročilo, v katerem J^darjajo, da je treba v najkrajšem času sprejeti vrsto ukre-iriv , na področju državnega ladje-euiištva, da bi ga tako rešili iz velzogibne m nepopravljive krize.
bistvu se zaključki, do katerih ° Prišli na zasedanju, ujemajo z ?apeli, ki jih vsebuje poročilo Ca-unove komisije. Omenjena načela Pomenijo v bistvu ohranitev se-l,!* skupne zmogljivosti državnih , elnic' dalje uvedbo primer-1®,Investicijske politike v korist l^l^lništva, združitev državnih aajedelnic v eno samo organizacij Uvedbo koncentracije in spe-v^zacije posameznih obratov, u-v v? Primerne podporne politike skladu z zahtevami evropske go-Mdarske skupnosti, racionalizaci-J0 dela v obratih, ki sodelujejo
ne gospodarske politike, ki bo lahko jamčila neokrnjene možnosti dela in zaposlitve na ladjedelniškem in drugih področjih.
Glede sklepov, ki jih je medministrski odbor za gospodarsko načr-tovanje sprejel v zvezi z ladjedel-niško industrijo s tržaškega področja, navaja poročilo naslednje točke:
V sodelovanju s koncernom Fiat bodo ustanovili v Trstu novo družbo, ki bo imela v našem mestu sedež in glavno ravnateljstvo. Družba bo poskrbela za postavitev velike delavnice za proizvodnjo Die-slovih motorjev v industrijskem pristanišču v žavljah. V tem obratu bo poslej osredotočena proizvod, nja sedanjih obratov, ki pripadajo družbi Fincantieri in Fiat. Pobudo bodo podprli s primernimi investicijami ter ji priznali posebne finančne olajšave, ki so predvidene za industrijsko cono v Žavljah. Poleg tega bodo namenili obratu še znatne finančne prispevke iz državne blagajne, tako da bo lahko zadobil dimenzije, po katerih se bo mogel uvrstiti med največje tovrstne obrate na svetu.
Ladjedelnico v Tržiču bodo usposobili za graditev tovornih in potniških ladij. Njena zmogljivost bo prekosila skupno zmogljivost tržaških in tržiških obratov. V okviru ladjedelnice bodo zgradili poseben dok, v katerem bodo lahko gradili petrolejske ladje z nosilnostjo tudi cez 250.000 ton.
V Trstu bodo ustanovili novo družbo «Arsenale Triestino — S. Marco«, ki bo sestavljena, kakor že samo ime pove, iz dveh obratov tržaškega arzenala in ladjedelnice av. Marka in ki jo bodo opremili za popravljanje ladij. V ta namen bodo tudi novi družbi zagotovili primerna denarna sredstva ter zgradili večji dok, v katerega bodo lahko sprejemali v popravilo petrolejske ladje z nosilnostjo čez 200 tisoč ton. Po vsej verjetnosti, bodo dok zgradili v okviru ladjedelnice Sv. Roka v Miljah. Poleg države bo tudi zavod za industrijsko obnovo sodeloval pri finančni rešitvi te pobude. Obrat bo razpolagal z večjim gredljem, na katerem bodo mogli izvajati velika transformacijska dela na Iad.;ah.
Tržaška delavnica, ki proizvaja mostove in žerjave, «Officiri3 pontl e gru«, bo še nadalje obratovala in proizvajala dosedanje izdelke.
Na tržaškem področju bodo potencirali delo v nekaterih obratih z državno udeležbo: predvsem v obratu Italsider pod Skednjem, ki
pripravljen sestaviti in izvesti načrt, po katerem naj bi se v tržaškem pristanišču ustanovil poseben servis s pomočjo kontajnerjev.
Zavod za industrijsko obnovo bo nadalje vzel v pretres možnost sodelovanja pri deželni finančni družbi «Giulia», ki ima namen, pripraviti in izvesti nove industrijske pobude na področju Furlanije — Julijske krajine.
V	skiadu s sprejetimi sklepi bo ministrski svet v najkrajšem času odobril zakon, s katerim bo dokončno rešen problem investicij in finančne pomoči obratom, ki bodo v prihodnje preusmerili svojo proizvodnjo na nova področja.
V	skladu z zahtevami politike gospodarskega razvoja in državnih
gurije je vodstvo IRI domenjeno, da bo v sodelovanju z neodvis nim konzorcijem za genovsko pristanišče sodelovalo pri uresničitvi tega načrta ter da bo v ta namen prispevalo 20 odst. potrebnih denarnih sredstev. Edini pogoj, ki ga postavlja IRI je ta, da bo nov dok upravljala družba, ki pripada zavodu za industrijsko obnovo, in sicer s pogoji, ki ne bodo slabši od ' tistih, ki urejujejo sedanje odnose med omenjenim konzorcijem in sedanjim vodstvom zavoda za genovske doke Kar zadeva napovedano graditev posebne na prave za čiščenje petrolejskih ladij, pa 4e IRI prav tako pripravljena sodelovati s pogojem, da bo tudi to napravo poslej upravljala
Udeležb je medministrski odbor 1 družba iz njene'srede, za gospodarsko načrtovanje sprejel za Genovo naslednje sklepe: V glavnem mestu Ligurije bo poslej osredotočena vsa državna dejavnost na področju jedrske tehnike S tem namenom bodo v najkrajšem času odprli veliko središče za načrtovanje sestavnih delov jedr-
se že delj časa bavi z obširnim j skih obratov, ki bo igralo važno programom za razvoj svojih ztnog- — *••••51	----1 x’— —J
ijivostl
Dalje v obratu «Officine Elettro-meccaniche Triestlne«, v tržaški mehanični tovarni, ki bo opremljena za proizvodnjo naprav za premikanje zemlje in pomožnih naprav za kmetijstvo, dalje v obratih družbe «Bulloneria Europea«, ki bo deležna novih investicij, tako da bo mogla Izpopolniti svoje delavnice, pa še na področju telefonske 'n radiotelevizijske službe. Poleg vsega bodo dokončno uredili upravno zgradbo, v kateri ima svoj sedež Tržaški Lloyd.
Zavod za industrijsko obnovo je
ANGLEŠKI ZUNANJI MINISTER ODPOTOVAL V NEW Y0RK
Brown bo predložil skupščini OZN svoj mirovni načrt o Vietnamu
Sestal se bo tudi z Johnsonom in z Gromikom - Johnson je včeraj obiskal U Tanta, s katerim sta govorila o Vietnamu - Sajgonska vlada zavrača angleški načrt ■ Vedno več dezerterjev v Južnem Vietnamu
IVI K/KJ igidiu v 11'JUU
vlogo tudi kot zvezni člen med raziskovalnimi ustanovami in industrijo. V Genovi bodo nadalje ustanovili novo družbo, pri kateri bo soudeležena tudi neka tuja organizacija, ki bo poskrbela za
Genovski župan mg. Pedulla Je sinoči v zvezi s poročilom iz Rima poudaril, da ne more še izraziti svojega mnenja. Socialistični poslanec Macchiavelli pa je omenil, da se v Rimu niso upoštevala načela, ki jih je junija postavila deseta komisija poslanske zbornice, da je namreč v okviru ladjedelniške Industrie treba postaviti «pravo druž-
(Od našega dopisnika)
BEOGRAD, 7. — V palači zveznega izvršnega sveta so se danes pričeli politični razgovori med predsednikom Titom in predsednikom Alžirije Huari Bumedienom in njunimi sodelavci. Z jugoslovanske strani so se razgovorov udeležili podpredsed-
nik republike Koča Popovič, predsednik zveznega izvršnega sveta Boris Kraigher in druge osebnosti. V triurnem razgovoru je Bumedien prikazal svoje poglede na razvoj sedanjih dogodkov v Afriki posebno v arabskem svetu, medtem ko je Tito seznanil svojega gosta z jugoslovanskimi pogledi na mednarodna vprašanja in s pripravami za bodoči sestanek Tito-Naser-Indi-ra Gandi v Novem Delhiju.
Pred začetkom razgovorov je predsednik Bumedien zasadil v Parku miru v Novem Beogradu, po običaju drugih visokih osebnosti, ki so doslej obiskale Beograd, eno drevo. Po razgovoru pa se je udeležil kosila, ki ga je v njegovo čast priredil predsednik republike maršal Tito.
V zdravici je med kosilom Tito ugotovil, da je podobnost stremljenj narodov obeh držav in precejšnja enakost njihove usode vplivala, da se medsebojno sodelovanje prične že med borbo alžirskega ljudstva za svobodo. Danes so solidni temelji in obojestranski interes v nadaljnjem razvoju od-
bo na pravo mesto«. Poslanec je ' nosov in sodelovanja zlasti še. ker dalje poudaril, da ostane pri vsem niso izčrpane vse možnosti. Jugo-tem najvažnejše vprašanje zapo-1 slavij a in Alžirija imata, je pou-slitev delavcev in uslužbencev. I daril Tito, v svoji zunanji politi-
7 mr_0
DANES
Medministrski odbor za gospo-r®roko programiranje CIPE je vče-končno odobril načrt za ureditev italijanskega ladjedelstva. Po fe5» načrtu bo v Trstu sedež nove jedjedelske družbe ITALCANTIERI, ‘adjedelnica Sv. Marka bo združe-U* s tržaškim arzenalom pod ime-d°m ARSENALE — SAN MARCO, *®varna strojev pri Sv. Andreju bo "*«topua izdelavo strojev genovske-Ansaldu, pač pa bo v Trstu -»rojena nova tovarna motorjev **«—FIAT, medtem ko bo v Trži-:** ladjedelnica modernizirana in ’Peciali*jrana za gradnjo velikih ajJ 60 200.000 ton.
Nova Delavska zbornica v Trstu :*,*e izrazila nezadovoljstvo, ker je ,.,pE predvidel dejansko ukinitev l‘*vne ladjedelnice Sv. Marka kot ■ujedelnice za izdelavo novih ladij vii *>0 odslej opravljala le popra-J*® skupaj s tržaškim arzenalom, •hdikat poziva na borbo za ohra-ladjedelnice. Ostala dva tr-»aska sindikata pa nam še nista ,.®Ioročila svojih stališč. Vsi poli-"c,»l predstavniki levega centra pa !*.? sprejetim načrtom CIPE zado-,0'Jhi - od deželnega predsednika kit .paškega župana pa do demo-|"'stjanskih, socialdemokratskih in
™eiaiističnih ministrov.
Mednarodnem dogajanju pa je Jidi včeraj — kot predvčerajšnjim Prevladovalo zanimanje za John-ronove izjave včeraj je govoril Predvsem o politiki ZDA do Ev-n.*1?' Dejal je, da se Nemčija mo-' •*» mora združiti v združeni Ev-ropl, kar je «eden življenjskih
Metrov ameriške politike, in si-in z modernizacijo NATO, pospe-z	gospodarske integracije in
„‘zboljšanjem odnosov med Vzho-in Zahodom. Za to izholjša-‘Je bodo ZDA zmanjšale nadzor-f.ro nad izvozom na Vzhod za Žil *ne nestrateške proizvode, jam-„1® bodo kredit ?e štirim vzhod IjM^drJavam, kreditirale izvoz pro
CeVanje
ov za Fiat v ŠZ in olajšale v vse socialistične dr-
l.Dkrati So se začele priprave za ž“Phsonov obisk šestih azijskih dr-v Yin za konferenco o Vietnamu Manili. Glede britanskega načrta “.dosego miru v Vietnamu pa je
LONDON, 7. — Britanski zunanji minister George Brown je odpotoval noooj iz Londona v New York, da se udeleži dela »lavne skupščine OZN, kjer namerava predložiti svoj mirovni načrt o Vietnamu. Med svojim obiskom v ZDA se bo Brown sestal tudi s predsednikom Johnsonom, z Deanom Ruskom in 2 Gromikom.
Ameriški predsednik Johnson je danes prišel nepričakovano na sedež Združenih narodov, kjer se je sestal z glavnim tajnikom U Tantom. Govorila sta o Vietnamu. Predsednika sta spremljala državni tajnik Dean Rusk in načelnik ameriške delegacije Goldberg. Pogovor med U Tantom in Johnsonom je trajal približno eno uro. Preden je zapustil Združene narode, je predsednik Johnson izjavil, da sta z U Tantom govorila o najvažnejših svetovnih problemih in tudi o Vietnamu.
U Tant je predlagal glavni skupščini, naj prouči zgraditev nove stolpnice, ki bi imela od 21 do 32 nadstropij. Zazidali naj bi jo v parku ob palači Združenih narodov. V njej bi bili uradi tajništva OZN spričo dejstva, da se osebje v OZN vsako leto poveča za pet odstotkov, in to zaradi večjega števila držav članic.
Kanadski zunanji minister Paul Martin je v pogovoru s časnikarji izjavil, da je Kanada odprla diplomatsko pot s Hanojem. Ta pot bo ostala odprta in kanadska vlada jo namerava uporabljati, ko bo mnenja, da razmere to opravičujejo. Kar se tiče britanskega predloga za sklicanje ženevske konference, je Paul Martin izjavil, da bi Kanada ugodno sprejela tak sestanek, ki pa je seveda podvržen privolitvi številnih strank.
Sajgonski zunanji minister Tran Van Do je danes v intervjuju britanski agenciji Reuter izjavil, da ne pripisuje velike važnosti včeraj objavljenemu britanskemu načrtu v šestih točkah, češ da «dokler Hanoj ostane nepopustljiv in noče priti h konferenčni mizi, je zaman postavljati nove predloge«.
Tran Van Do je zlasti ugovarjal tisti točki, ki pravi, da bi morala narodno-osvobodilna fronta poslati ločeno delegacijo na konferenco. Prav tako ugovarja roku v katerem naj bi razpisali volitve. Dodal je, da Sajgon nima nič proti temu, da ima narodnoosvobodilna fronta svoje predstavnike v okviru severno-vietnamske delegacije, in je trdil: «Mnenja smo, da je narodnoosvobodilna fronta samo hanojsko 0-rodje; če bomo morali diskutirati, bomo diskutirali s Hanojem.« Zatem je Tran Van Do izjavil, da britanski predlog o volitvah v Se-vernem in Južnem Vietnamu v do-
«TRI FRONTE AMERIŠKEGA PREDSEDNIKA
Johnson o «postopni spravi» med vzhodom in zahodom
Pozval je SZ, naj zmanjša svoje sile v srednji Evropi- Govoril je o nekaterih ukrepih ameriške vlade, ki naj omogočijo postopno izboljšanje odnosov
Eden, ki se sedaj imenuje lord Avon, je izjavil na tiskovni konferenci v Ottavvi, da je začasen u-mik ameriških čet iz Vietnama prvi korak za vzpostavitev miru v jugovzhodni Aziji.
Ameriški bombniki so danes na-nadaljevali bombardiranje demilitariziranega področja in številnih krajev Severnega Vietnama. Te dni je ves zahodni tisk z velikim poudarkom pisal, da so ZDA sklenile prekiniti bombardiranje vzhodnega dela demilitariziranega področja, da bi s tem omogočile mednarodni nadzorstveni komisiji delo na tem področju. Toda ta komisija je danes objavila sporočilo, v katerem, pravi, da stanje v nekaterih delih tega področja ne dopušča njenega normalnega dela. Izjava dodaja, da je južnovietnamska vlada bila sporočila, da bodo vladne čete ustavile vsako dejavnost na vzhodnem delu tega področja od 27. septembra dalje. Nato dodaja: «Toda pogoji niso dovolj vami, da bi mednarodna nadzorstvena komisija mogla izvrševati normalno nadzorstvo.«
®®j*Z.i?.0 n,iru J	f, ločenem roku ni izvedljiv. V tem
>*iavu ki zunanji minister včeraj fasu verjetn0 ne bi bil Južni Viet-Vgjn * ’.	mu ne pnPisuJe '’el*^.e nam dovolj politično močan, da bi
st. °sh ter da predstavlja mami-	nnhiiati oreanizirano «komu-
konferenca «nov hud udarec Pom Hanoja, da se bodo ZDA “'riidlle vojne in se umaknile, si,, eeJšnja važnost pa se pripi-„}IJ® današnjemu nenadnemu se-„ “Plju Jonhnsona z U Tantom na {*a®iu OZN v New Yorku, kamor predsednik ZDA nenadoma pri-upe|; Poudarja se, da sta govorila 'letnamu.
V Hanoju so danes javili, da vsak mesec dezertira približno petnajst tisoč južnovietnamskih vojakov. V letošnjih prvih šestih mesecih je dezertiralo 180 tisoč vojakov.
NEW YORK, 7. — Predsednik Johnson je govoril danes v «Carnagie Endovvment Institute« v New Yorku }n poudaril potrebo združitve Evrope ter sprave med vzhodom in zahodom, Izjavil je tudi, da bi zmanjšali atlantske sile v Evropi, če bi Sovjetska zveza zmanjšala svoje sile v srednji Evropi.
Med drugim Je Johnson izjavil:
»Evropa je v miru od leta 1954, toda to je razburkan mir, ki živi v nevarni senci nasilja. Evropa je razdeljena. Lotiti se moramo ene največjih nalog, ki jih ni še izpolnila naša generacija, in sicer zdru-
zamisli miroljubnega sožitja k širšemu pogledu miroljubnih obveznosti.«
V ta namen bodo ZDA sprejele naslednje ukrepe: zmanjšale bodo nadzorstvo nad izvozom na vzhod
val Johnson, se Nemčija more in mora zrušiti. To je eden življenjskih smotrov ameriške politike, ki se lahko doseže samo po eni poti: po postopni spravi. Da se to doseže, je treba delovati na treh frontah: modernizirati NATO in okrepiti druge atlantske ustanove; pospešiti gospodarsko integracijo za-nodne Evrope, razviti izboljšanje odnosov med vzhodom in zahodom.
Glede združitve vse Evrope je Johnson izjavil: «Eden od smotrov zahoda je ozdraviti rano v Evropi, ki sedaj loči vzhod od zahoda in brata od brata. Ta rana se mora zdraviti z mirnimi sredstvi, s privolitvijo držav vzhodne Evrope in So-vjteske zveze. To je najvažnejša stvar za mir. Izboljšati moramo odnose med vzhodom in zahodom, da bomo lahko združili Nemčijo. Na-
____ _______0___v.c _ sa naloga je doseči spravo med za-
škega doka v glavnem mestu Li- nodom in vzhodom, preiti od ožje
PERSPEKTIVA REŠITVE PEREČIH VPRAŠANJ DELOVNIH POGODB
Prvi uspešen dan rnzgovorov med sindikuti in «Confindustrio»
Socialistični parlamentarci bodo «po vesti» odločali o inkriminaciji bivšega ministra Tognija - V kratkem sprememba zakonodaje o družini
žiti vso Evropo. Nimamo namena za stotine nestrateških proizvodov.
liifisf-IillrrsSS
fino kjer si zavezništva ne bodo Madžarski, CSSR in Bolgariji. Dr-sovražna, temveč bodo ustvarila zavni departma bo proučil tehnlč-okvir v katerem bosta zahod m ne ukrepe, ki naj olajšajo dolg vzhod lahko skupno delovala, da ..e Roijske do ZDA. Odobrile bodo 11-zajamči varnost vseh.«	j nanclranja po Eksportni-lmportni
«V združeni Evropi, je nadalje-	^!r!!kl,LP„r°'
Johnson bo obiskal Azijo in Avstralijo
fzvodnjo Pj£kfrskega °goriva Zjn Pse- ..........................................................................................................""
stavnih delov za jedrske reaktorje.
Mehanični obrat Ansaldo bo hkrati s svojo topilnico, stopil v posebno družbo s sedežem in glavnim ravnateljstvom ter ostalimi uradi v Genovi.
V	Genovi bo tudi sedež in glavno ravnateljstvo nove družbe, ki bo upravljala obrata Ansaldo CMI.
Iz Rima bodo prenesli v Genovo središče za ladijske tehnike (Cen-
‘ tro Tecniche Navali) ali kratko CE.TE.NA., skupno z uradom za «splošno projektiranje« nove enotne ladjedelniške družbe! (Ta vest je v našem mestu zbudila precej vznemirjenja, ki se je pomirilo šele potem, ko je bilo pojasnjeno, da gre za urad, ki zaposluje 30 o-seb in ki deluje sedaj v Rimi:
Urad CE.TE.NA. bo po vsem tern j v prihodnje premeščen iz Rima v 1 Genovo, ne da bi imel Trst od tega nobene škode).
V	Genovi bosta poslej tudi legalni sedež in ravnateljstvo tekstilnih tovarn, ki pripadajo skupini Finmeccanica. Prav tako bo Genova prejela pravni sedež in glavno ravnateljstvo družbe Mor-teo. Manufaktume tovarne, bodo deležne posebnih investicij. Obrate mehanične industrije Ansaldo bodo potencirali in modernizirali ter v njih koncentrirali celotno proizvodnjo IRI na področju turbin (tako bo Genova prevzela tudi delo, ki ga je doslej izvajala Tovarna strojev pri Sv. Andreju v Trstu).
Prav tako bodo v Genovi osredotočili proizvodnjo termoelektrič-nih in jedrskih central. Topilnico Ansaldo bodo opremili za proizvodnjo blaga, ki ga sproti potrebujejo družbe Alfa Romeo in družba Grandi Motori iz Trsta. V železarske obrate v Genovi bodo vložili 30 milijard lir svežega kapitala. Obrat Ansaldo S. Giorgio bodo močno potencirali, medtem ko bo tudi ladjedelnica v Sestri Ponente prejela primerno finančno pomoč.
Velike investicije bodo zagotovljene tudi tamkajšnji telefonski službi. Zavod za industrijsko obnovo se je obvezal, da bo sodeloval pri sestavi nove finančne družbe v Genovi ter da bo podpisal večji del njene glavnice. Nova družba bo skrbela za razvoj industrije v občimi Genova. V Genovi bodo tudi poslej osredotočili delovanje italijanske družbe za industrijske naprave (bivša «Cosi-der») in dejavnosti nekaterih drugih družb IRI.
Glede napovedane graditve orja-
nost in ovira njihovo medsebojno sodelovanje, toda vse to, ne bo moglo preprečiti stremljenja teh narodov po svobodnem družbenem napredku in miroljubnem mednarodnem sodelovanju.
Tito je poudaril potrebo, da mednarodna skupnost pomaga nezadostno razvitim državam v njihovih naporih, da pospešijo svoj gospodarski razvoj posebno še, ker je njihovo sedanje stanje vir neenakopravnosti in nestabilnosti v mednarodnih odnosih.
Huari Bumedien se je pridružil mišljenju predsednika Tita glede njegove ocene mednarodnega položaja posebno nevarnosti vojne v Vietnamu, a s svoje strani omenil tragedijo palestinskega ljudstva, ki je že osemnajst let izpostavljeno neljudskemu ravnanju sionizma in imperializma. Omenil je tudi mahinacije kolonialistov v portugalski Angoli, v Mozambiku in Gvineji. Za dosedanji mednarodni položaj je značilna rastoča napadalnost imperialistov, zato je bolj kot kdaj koli prej potrebna združitev vseh miroljubnih sil na svetu in solidarnost vseh narodov privrženih miru. «Cas je, je poudaril Bumedien, «da svetovno javno mnenje nastopi proti vsem, katerih ambicije in nerazumnost vodijo v katastrofo.
Bumedien se je zahvalil narodom Jugoslavije za njihovo pomoč med osvobodilno vojno in po vojni in izjavil, da Alžirija danes odločno stopa na poti v socializem. Napredek na tej poti je počasen in težak, toda doseženi rezultati so naj. boljše jamstvo, da se bo ta akcija nadaljevala tudi v bodoče.
Nocoj je Bumedien v prostorih mestne skupščine Beograda priredil slovesen sprejem v čast predsednika Tita in njegove soproge.
Okrog 120 znanstvenih in političnih delavcev med katerimi so Edvard Kardelj, Veljko Vlahovič in Lazar Koliševski, sodeluje v Beogradu na simpoziju o volilnem sistemu v pogojih samoupravljanja. Smoter simpozija je, da se pred volitvami, ki bodo prihodnje leto na spomlad, proučijo teoretični, politični in praktični vidiki sistema, da se kritično oceni dosedanja praksa. Na simpoziju je podanih 65 referatov, v katerih je dana vrsta predlogov in kritičnih pogledov na sedanji volilni sistem. Nekateri se v svojih referatih zavzemajo za načelo delegiranja: občinske skupščine naj volijo zastopnike v višja telesa, medtem ko so drugi za čim neposrednejiši vpliv volivcev, to je za neposredne vo-a	-7	litve v vse skupščinske organe.
WASHD4G10N, 7. Siiwči je Različna so bila tudi mišljenja odpotovala iz Washingtona skupina , glede načina kandidiranja in vpra-(9 ameriških vladnih funkcionai- j čan;a vai-n	a« o n-*,.
ki kot nevezani državi mnogo skupnega v borbi za mir, enakopravnost in neodvisnost narodov in proti vmešavanju od zunaj proti imperialističnim dominacijam. Smernice, ki so jih nevezane države postavile na konferencah v Beogradu in v Kairu so po mišljenju predsednika Tita, čeprav so se nekatere nevezane države zaradi notranjih problemov malo pasivizirale na mednarodnem področju, še vedno aktualne.
((Pasivnost, ki na področju notranjega družbeno - gospodarskega razvoja vodi v stagnacijo a na mednarodnem področju v izolacijo, ne koristi nacionalnim interesom,« je dejal Tito in dodal, da sta napredni notranji razvoj in ustrezna aktivnost na mednarodnem področju najboljša zaščita na. cionalnib interesov vsake države. Mednarodni položaj. Je po besedah Tita, obremenjen z novimi spopadi posebno z vojno v Vietnamu, pri čemer so vse napredne in miroljubne sile na svetu na strani vietnamskega ljudstva. Tito je ponovil že večkrat jugoslovansko stališče, da se mora to vprašanje re?iti s prenehanjem intervencije ZDA in na podlagi ženevskih sporazumov. Tudi druge azijske in afriške države so izpostavljene pritisku, zarotam in poskusom, da se razbije njihova enot-
, ,	h- „	! iania' kak0 zagotoviti, da se pre-
Bill Moyers d^^fripravlji^ptf oreč'" c*a oosamezne ozke skunine tovanje predsednika Johnsona v dežele Pacifika in Azije. Skupina bo
RIM, 7. —■ Danes so se pričeli Rimu razgovori med sindikalnimi predstavniki CGIL, CISL in UIL in predstavniki ConfIndustrie, da se dogovorijo za rešitev okvirnih spornih vprašanj, zaradi katerih so se tudi razbila pogajanja za obnovitev številnih delovnih pogodb. Kaže, da so prvi zaključki današnjega sestanka pozitivni in da bodo jutri nadaljevali razgovore, ki se lahko zavlečejo celo do nedelje. Predstavniki vseh treh sindikalnih organizacij so o sestanku dali u-godne izjave. Tajnik CGIL Lama je izjavil, da je »prišla do izraza volja, da se resno trudijo za dosego sporazuma«.
Nadaljevala so se pogajanja za obnovitev delovne pogodbe kovinarjev državnih podjetij. Ponovno se bodo sestali v ponedeljek Prekinili so stavko uslužbencev slašči-
deloda-
mogel pobijati organizirano ((komunistično« volilno kampanjo.
Zatem je minister dejal, da bo manilska konferenca «nov hud uda-
na? seCprič-
iScSr° z“ *""• • "tef-zszzgsr “
senatu ni bilo pomembnejših razprav in pozornost je osredotočena na stališče skupin glede inkrimi-niranja bivšega ministra za javna dela Tognija. Socialistični senatorji in poslanci so na zasedanjih skupin sprejeli že znano stališče, da je vsak prost, da se odloči ((posvoji vesti. Liberalci pa so sprejeli na videz dokaj zapleteno stališče, ki pa se v bistvu strinja z zahtevo, da parlament izvede sodno preiskavo in odloča o krivdi ali nedolžnosti ministra.
V	senatu je bilo govora o raznih vprašanjih. Podtajnik zunanjega ministrstva Zagari je odgovoril na vprašanje socialistične senatori-ce Carettoiji o naporih za vračanje umetnin, ki so bile izgubljene med drugo svetovno vojno. Gre za okoli 600 umetniških del, katerih večina je še vedno v Avstriji in v Zahodni Nemčiji in za kar je nakazana v ministrstvu smešna vsota 10 milijonov lir letno.
V	poslanski zbornici se je nada-
' BivšiJ angleški zunanji minister 1 Tako v poslanski zbornici kot v ljevala razprava o financiranju na-! zakonite pravice
črta za zidanje šol, med katero je nastala tudi polemika zaradi tega, ker ni prevladalo stališče PSI, ki je želela, da se najprej govori o petletnem gospodarskem načrtu. Komunistični poslanec Seroni je ugotovil, da bi bilo treba najprej odobriti splošni načrt in ne omejevati učinkovitosti načrta s sprejemanjem delnih zakonov o raznih vprašanjih.
Minister za sodstvo Reale je sporočil, da bo ministrski svet v krat-kem razpravljal o zakonskem predlogu glede ureditve pravnega položaja družine, ki upošteva tudi priznanje nezakonskih otrok tako s strani matere kot očeta. Gre za 252. člen civilnega zakonika, ki predvideva, da nezakonskega otroka lahko prizna samo tisti, ki ni bil poročen. To vprašanje je prišlo v javnosti dokaj bučno do izraza s pismom znane Igralke Sandre Milo podpredsedniku vlade Nen-niju, kjer na dramatičen način opisuje svoj lastni primer, ko nima do svoje hčerke kot mati nobene
izvodov, ki so namnejeni novim avtomobilskim napravam, ki Jih bo Fiat zgradila v Sovjetski zvezi. Liberalizirale bodo določbe o potovanju v komunistične države v Evropi in Aziji.
Zatem je Johnson omenil nekatere določbe o znanstvenem in tehničnem sodelovanju s Sovjetsko zvezo in je dodal: »Skupno s temi postopnimi koraki za povečanje vezi med vzhodom in zahodom moramo sprejeti ukrepe za odpravo ozemeljskih ln obmejnih sporov kot vir trenja v Evropi. Atlantske države nasprotujejo uporabi sile za spremembo sedanjih meja. Trajanje starih sovraštev ni nikomur v korist. Težimo po pravi evropski spravi. To moramo pojasniti vzhodni Evropi. NATO bo še dalje proučevala svoje vojaške potrebe v skladu' z novimi tehničnimi odkritji in s sedanjo grožnjo. Toda znižanje sovjetskih sil v srednji Evropi bi seveda vplivalo na obseg te grožnje m na spremembo okoliščin, ki bi pripeljale do postopne ln uravnovešene revizije sil na obeh straneh. Ta revizija bi mogla prispevati k postopni novi politični ureditvi.«
Johnson je nato izjavi], da so ZDA pripravljene sodelovati pri vsaki mirovni pobudi, in je dodal, da je bila v zadnjih štirih predsedniških dobah v ZDA ameriška politika do Sovjetske zveze vedno ista. Dejal Je: «Ko je potrebno, branimo svobodo, toda kjer koli je mogoče, bomo sodelovali z vzhodom za graditev miru. Nočemo, da M nam spori o Vietnamu ln o drugih vprašanjih preprečili iskanje drugih možnosti. želimo, da Sovjetska zveza in evropske komunistične države vedo, da bomo ml in naši zavezniki šli vzporedno z njimi, dokler bodo oni hoteli napredovati. Vsi, Američani in Evropejci, moramo povečati naše napore. Z novimi u-krepl o liberalizaciji bi morale ZDA in druge države okrepiti vezi z vzhodnimi državami. V organih atlantskega zavezništva bo treba določiti sporazum o načelni politiki, ki naj teži k temu, medtem ko se v atlantskem svetu že razpravlja o načelih, ki naj urejujejo odnose med vzhodom in zahodom. Važna naloga za razvoj trgovine in stikov z vzhodom in za iskanje sodelovanja v skupno korist med zahodnimi in vzhodnimi državami, se lahko izpolnjuje tudi v evropski organizaciji za trgovino in razvoj.
V svojem govoru je Johnson tudi omenil zanimanje, ki ga ZDA imajo za Kennedyjevo rundo, za mednarodno denarno reformo in za italijanski predlog o zmanjšanju veli ke tehnološke razlike med raznimi deželami. Dodal je, da ZDA pripravljene vsestransko sodelovati pri tem problemu.
najprej obiskala Novo Zelandijo, zatem pa druge države, ki jih bo predsednik obiskal, in sicer Avstralijo, Filipine, Tajsko Malezijo in južno Korejo. Verjetno se bo skupina vrnila v Washington nekaj dni pred Johnsonovim odhodom, ki je določen za 17. oktobra.
Bela hiša noče iz varnostnih razlogov povedati, ali bo Johnson obiskal tudi Vietnam..
V Tokiu je predsedstvo javilo, da je Johnson v sporočilu predsedniku vlade Satu potrdil, da ne bo ob tej priložnosti mogel obiskati Japonske in je dejal, da se zaveda, da Je stališče Japonske do vietnamskega vprašanja različno od sta-
preči, da posamezne ozke skupine prisvojijo sebi pravico državljanov glede kandidiranja. Padle so celo trditve, da je neposredna demokracija samo mit, kajti da imajo Zveza komunistov in druge družbeno-politične organizacije tako močan vpliv na postavljanje kandidatov, da se danes sploh ne more govoriti o neposredni demo. kraciji. Slišalo se je tudi mišljenje, da načelo rotacije ni v skladu s sistemom samoupravljanja.
Simpozij je nadaljeval danes delo v treh sekcijah. V sekciji za vprašanje volilne prakse in uresničenje volilnega sistema so se mišljenja o načinu kandidiranja razdelila: eni so bili za to, naj kandidate predlagajo oružbeno-po. litične organizacije, ki naj jih zatem posamezniki sprejemajo, dru-
lišča držav, ki se bodo udeležile gi so bili prav za obraten posto-manilske konference.	1 pek.	B. B.
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiimiiiiiiiiitiiiiiiiiiitiiiiHitiiiiiiiiHiiiiiiiaiiitniiiiiiiiiijiiaa
TUDI TOKRAT V SREDIŠČU MESTA
VBocnu so odkrili še eno bombo
Bomba je bila povezana z detonatorjem, vendar urni mehanizem ni bil navit - Nota italijanske vlade avstrijski m zahodnonemški
RIM, 7. — Tiskovni urad namestnika vladnega komisarja v Bocnu je sporočil, da so ob 5. uri zjutraj odkrili v stranišču bara «A1 Moro« v središču mesta v Ul. Mu-seo 33, ki je last avstrijskega državljana Franza Weiermaierja, dina-mitni naboj, v katerem je bilo 15 zavojev «donarita». Naboj je bil povezan z vžigalnim sistemom s pomočjo budilke in je bil nastavljen, da bi eksplodiral ob 9. url, če bi uro navili Celotna naprava je bila zavita v avstrijski dnevnik «Kurier» od 20. avgusta 1966.
Omenjeni bar je v središču mesta in v bližini uredništva lista »Dolomiten«. Policija pravi, da je najdba tega peklenskega stroja kot tudi podobnega peklenskega stroja, ki so ga odkrili sinoči, prav tako v središču Bočna, rezultat natančnih preiskav, ki so jih izvršili po 21. septembru, ko so našli v omari hotela «Croce bianca« večje količine eksploziva in raznega materiala potrebnega za pripravo peklenskih strojev. Zato so delali redne preiskave, ker so pričakovali, da bodo teroristi pričeli napade v Bocnu in ne več v takšni meri na meji, kjer je prehajanje meje otežkočeno tako zaradi poostrenih varnostnih ukrepov kot zaradi slabega jesenskega vremena.
V baru so postavili dinamita! naboj v zračni preduh, tako da od zunaj sploh ni bil opazen in so morali uporabiti zrcalo, da so ga videli. To pa govori, da je policijska verzija o slučajni najdbi malo verjetna, saj so očitno morali že prej vedeti, kje Je peklenski stroj. Odkrili so ga že zvečer,
stranili eksploziv, do katerega niso mogli priti skozi preduh Po mnenju strokovnjakov je bil eksploziv postavljen na takšno mesto, da bi povzročil v primeru eksplozije pravi pokol.
Trgovski potnik Lorenz Bado, katerega so najprej obdolžili, da je prenašal eksploziv, ki so ga našli v hotelu in katerega so izpustili v torek, ker mu niso mogli nič dokazati, je danes izjavil, da bo tožil vse tiste, ki so ga označevali za terorista in dinamitnega napadalca. V intervjuju z listom »Dolomiten« pravi, da ga je policija zasliševala dve uri in da je šele pozneje sploh izvedel, da so v njegovi hotelski sobi našli eksploziv. Nato so ga še dolgo zasliševali in to do tretje ure ponoči. Po treh dneh pa je ugotovil, da ga bodo izpustili.
V zvezi z zaključkom parlamentarne razprave o Južni Tirolski je italijansko zunanje ministrstvo ponovno interveniralo tako pri avstrijski kot nemški vladi, da učinkoviteje sodelujeta pri preprečevanju teroristične dejavnosti. Se zlasti Je interveniralo v zvezi z izjavami avstrijskega notranjega ministra, ki je zanikal resnost terorističnih napadov, češ da gre v mnogih primerih za nervoznost italijanskih vojakov. V zvezi z ustno noto italijanskega veleposlanika v Bonnu je danes predstavnik zahodnonemškega zunanjega ministrstva izjavil, da je italijanska vlada zahtevala od bonske, naj prepreči organiziranje terorističnih dejanj na nemškem ozemlju. Nemška vlada pa se v odgovoru sklicuje na že znane izjave v parlamentu in pravi, da bo vlada v pri-
divi ooavjj. v/uniiii ou ga	tvctci,
vendar niso hoteli vznemiriti prebivalcev in so zidarji šele zjutraj j hodnje "sprejela vse ukrepe razbili zid, tako da so lahko od-1 borbo proti terorizmu.
((Afrika ne sme postati Latinska Amerika Evrope.,,))
KINSHASA, oktobra. — ((Suspenze«, mojstrovina političnih Hitchcockov, ki Je trajal tja od julija meseca, se Je te dni končal z razpletom, ki ni nujno dokončen ln odločilen, Je pa vendarle tak, da ga centralna vlada v Kinshasi lahko vpiše v aktivni saldo svoje desetmesečne dejavnosti.
Zadeva je bila režirana mojstrsko, bodi prostomlnsko bodi časovno. Tisti, ki so se zanimali za dogajanja v Afriki, so v agencijskih vesteh lahko brali, da so se v Ki-sanganlju (bivšem 5tanleyvillu, mestu proslulega Imena) uprli bivši katanškl žandarji. šlo je za več kot za bivše katanške žandarje; pod tem izrazom je treba razumeti 4 bataljone katanške žandarme-rije, ki so jo izurili in vodili beli najemniki in ki so se umaknili v Angolo, ko je centralna vlada v Kinshasi s pomočjo Združenih narodov zatrla «neodvisno katanško republiko« pod Combejevim vodstvom in jo vključila v demokratično republiko Kongo, «eno ln nedeljivo«; formulacija spominja na dramatične trenutke mlade francoske republike, mojstrsko opisane v Hugojevem romanu «Leto strahote«. Katanga je kongoška Vemdče, le da ni najbolj zaostala ampak najbolj razvita.
Ko se je čombe vrnil iz bru-seljskega izgnanstva kot zastavonoša kongoške enotnosti in postal predsednik centralne vlade, so se vrnili tudi v Angolo pobegli bataljoni katanških žandarjev, ki jih je čombe uporabil v boju proti «komunistlčnim» upornikom Mue-lela in Sumlaloja, toda brez večjega uspeha.
Sedanja vlada, ki je z vojaškim udarom prišla na oblast 24. novembra lani, je prevzela nezavidljivo dediščino: dve tretjini nacionalnega ozemlja sta bili zunaj dosege njene kontrole. Ker so boji z uporniki še trajali, so ostali bivši čom-bejevi žandarji v nedotaknjeni formaciji in jih je režim generala Mobutuja bolj formalno kot dejansko vključil v nacionalno kon-goško armado.
Ob šesti obletnici kongoške neodvisnosti 30. junija letos je general ob prisotnosti visokih afriških osebnosti in vsega diplomatskega zbora dokaj nedvoumno nakazal namene svojega režima: Nekateri smatrajo — je dejal — da je kongoška neodvisnost omejena na nacionalno zastavo ln na praznovanje državnega praznika, toda režim bo politični neodvisnosti dodal gospodarsko neodvisnost. Ob tej priložnosti je bil kot «prva žrtev boja za gospodarsko neodvisnost« proglašen za nacionalnega junaka ubiti premier Patrice Emery Lu-mumba; vsa Afrika je zaploskala tej rehabilitaciji in Mobutu sl je z izjavo, da bo «vrnil Kongo v afriški prostor«, čez noč pridobil naklonjenost afriških voditeljev, bodi «zmemih», bodi ((revolucionarnih«.
Enostranska revizija vseh gospodarskih sporazumov, ki jih je čom-bojeva vlada sklenila z Belgijo, ter zahteva, da morajo vse tuje družbe, ki delujejo na kongoškem ozemlju, prenesti svoje sedeže na naclonalnd ozemlje, da bi kongoška vlada lahko nadzorovala njihovo delovanje, sta samo utrdili njegov ugled v afriškem svetu, v deželi sami pa sprožili nacionalistični zanos; le-ta bi utegnil prerasti v proces, ki bi lahko postopno vcepil prostrani deželi (2.344.000 kvadratnih kilometrov ln 15 milijonov prebivalcev) z 220 različnimi plemeni, jeziki in dialekti občutek državnosti in nacionalne individualnosti, kar je prvi in neogibni pogoj, če naj to ogromno prostranstvo obstane in se razvija kot država v modernem pomenu besede. In ker je Kongo na j bogatejša dežela Afrike, hkrati pa odločujoč element stabilnosti ali nestabilnosti na afriški celini, je pomembnost tega procesa na dlani.
In tako se je zgodilo, da so se bivši katanškl žandarji kot po naključju uprli julija, bojda zato, ker niso v redu prejeli plače.
živčna vojna je trajala vse do srede septembra, ko Je francoska policija ob sodelovanju nekdanjega Lumumbovega ministra za in-lormacije Aniceta Kishamura in urednika revije «Jeune Afrique» Mohameda Bahrija odkrila široko mrežo za novačenje najemnikov, ki naj bi za čombejev račun odpotovali v Angolo ln skupaj z bivšimi katanškimi žandarji utrli pot za vrnitev bivšega premiera, udobno nameščenega v Madridu. Ar-oeche, mestece v Franciji, kjer so se najemniki na samotni farmi pripravljali za svoje poslanstvo v Kongu, je čez noč postalo pojem v vsem kongoškem tisku. Tujim opazovalcem v Kinshasi je padlo v o«, da je kongoška vlada že drugič v kratkem času izrazila javno zahvalo Franciji za ((prijateljsko naklonjenost do kongoškega naroča«, česar v ameriških krogih niso sprejeli ravno z velikim navdušenjem, vlada pa Je uradno zahtevala, naj oblasti tudi v Britaniji, Belgiji ln «nekaterih drugih« zahodnoevropskih državah slede francoskemu zgledu in preprečijo novačenje najemnikov, katerih naloga naj bi bila, zrušiti sedanji režim ali vsaj ustvariti v deželi situacijo, ki bi omogočila Combeju, da prevzame oblast v vzhodnih pokrajinah. Combeju so odvzeli kongoški potni list, od madridske vlade pa so zahtevali, naj ga izroči kongoškim oblastem, da bi mu sodile pred posebnim vojaškim sodiščem. Preko dežele je pljusknil val protikolonlalističnega in anti-raslstičnega ogorčenja, katerega glavna tarča je postala Portugalska, v nekoliko manjši meri pa
Španija ln «določeni finančni krogi v Belgiji«. Jezik v tisku in ton vsakodnevnih radijskih komentarjih sta jezik in ton Bandunga, pojmi kot so neangažiranost, tret-svet in gospodarska neodvisnost od svetovnih monopolov pa postajajo vse pogosteje uporabljeni elementi uradne propagande, ki se trudi razgreti in mobilizirati še dokaj šibka nacionalistična čustva.
Dramatični razplet, ki Je zajel pozornost Javnega mnenja prestolnice, se je začel 24. septembra, natanko deset mesecev potem, ko je Mobutujev režim prevzel oblast. Premier Mulamba, ki je nekako deset dni pred tem odpotoval v Kisangani, da bi ((pomiril« dva dela kongoške armade — vladi zveste čete, ki so se vkopale na eni strani reke, in bivše katan-ske žandarje na drugi strani veletoka — je nepričakovano odpotoval, zvečer istega dne pa so že prispele vesti o bojih v bivšem Stanleyvllu. Ker so bile naslednjega dne s tem mestom prekinjene vse zveze, so se seveda širile najbolj fantastične govorice. Množica uradno so bili to angolski patrioti — je demolirala portugalsko veleposlaništvo, toda in ter-vencija policije in generala Mobutuja osebno je pokazala, da vladi ni do tega, da bi se položaj do skrajnosti zaostril ali da bi se ji celo izmuznil iz rok. Vlada je pred varnostnim svetom vložila uradno pritožbo proti Portugalski, ki da je dala tujim najemnikom na razpolago dve oporišči — Vlila Lušo in Henrique de Carvalho — iz katerih naj bi Combejevi najemniki začeli vojno proti Kongu. Zahteve po prekinitvi diplomatskih odnosov
Lizbono je podkrepil zunanji minister Bomboko z izjavo, «da bi napad najemnikov iz angolskih o-porišč na Kongo pomenil vojno s Portugalsko«. Toda glasovi so se nekoliko stišali, ko so po treh dneh prispele vesti iz Kisangani-ja, da je nacionalna vojska prevzela kontrolo «nad mestom v plamenu« in da se bivši žandarji v neredu umikajo v gozdove, potem ko so porušili most v Tshopu, ki je eden od naj večjih v deželi. Po vsem videzu je avantura do nadaljnjega zaključena in prestolnica, ki je tudi med ((dogodki« ohranila popolnoma normalen videz, se spet predaja izključno svojim vsakodnevnim drobnim skrbem in o-praviloip. Epizoda, ena izmed tp-j likih v razgibani šestletni zgodovi-. ni ‘Konga, jef samo znova. opoždri-la, «da je Kongo žrtev svojega bogastva« in potrdila ugotovitev tz evropskih ust, «da Je edini interes tujih družb in monopolov, ki delujejo v Kongu, ustvarjati nered in kaos, ne glede na to, kakšen režim je na vladi...«
Težko Je presoditi pravo ozadje te epizode, ki jo je tisk imenoval ((najnevarnejšo po letu 1960». Ali je šlo res v prvi vrsti za akcijo, ki naj bi zrušila sedanji režim, pa so Combejevi žandarji vkresali iskro, še preden je bilo vse pripravljeno; ali je pa vlada prevzela pobudo, izkoristila upornost bivših žandarjev in udarila, preden bi upor lahko dobil izdatno in učinkovito pomoč od zunaj? Možno je eno in drugo, ali pa oboje hkrati. Vsekakor drži, da je general Mobutu do skrajnosti in izredno spretno izkoristil te dogodke v mednarodnem okviru: pokazal je, da namerava njegov režim iskati rešitev za neštevllne probleme prostrane dežele v afriškem političnem prostoru, v svoja Jadra je ujel afriški veter, njegov zunanji minister Bomboko pa bo v Nek Yorku nastopil kot tožnik, ki ga bodo podprle vse afriške države. V bližnji prihodnosti obiščeta Kin-shaso med drugimi državniki tudi tunizijski predsednik Burgiba in gvinejski predsednik Sekou Tourč: zid osamljenosti, v katero Je pahnila Kongo Combejeva politika «proevropske servilnosti« je po vsem videzu prebit in v politični javnosti kongoške prestolnice pogosto naletiš na geslo: ((Afrika ne sme postati Latinska Amerika Evrope...«
Zapadli bi seveda v zmoto, če bi na razpletu krize v Kisanganiju gradili napovedi za prihodnost: Kongo je konveksno ogledalo protislovij in težav vse afriške celine, domala nerazrešljiv splet problemov, izhajajočih iz tujih interesov, ki so se vsedli na naravna bogastva dežele, elementov, ki so v Kongu zaradi ogromne prostranosti še potencirani. V taki deželi je danes tvegano predvidevati, kaj
bo prinesel jutrišnji dan. Ena izmed glavnih prednosti Mobutuje-vega režima v primerjavi s prejšnjimi vladami je nedvomno to, da skuša najti pravo diagnozo in u-strezno zdravilo za krizo, ki jo preživlja dežela že šest let. Ta lastnost pa utegne biti spričo domala vsemogočne tuje prisotnosti v deželi tudi usodna in pogubna. General si v tem pogledu ne dela nobenih utvar; v govoru 30. junija je izjavil «Kot vojak se ne bojim ne boja ne smrti...« «če me je ljudstvo tistega dne prav razumelo, potem menim, da sem s tem napisal politično oporoko...«. Je dodal v intervjuju, ki ga je nekoliko kasneje dal za za revijo «Jeune Afrlque».
Tudi če odmislimo na propagandni učinek preračunano dramatičnost izjave odraža izražena misel stanje in razpoložneje, ki se sicer šele porajata, ki pa se utegneta v zadovoljivi meri okrepiti, ce bo imel režim časa in potrebnega miru. Bilanca prvih desetih mesecev je v primerjavi z minulimi šestimi leti upravnega kaosa in politične gnilobe vsekakor pozitivna.
M. š.

mi
m

m
j f



> 1 &. «
S strokovnega posvetovanja slovenskih bibliotekarjev in knjižničarjev v Kopru; zgoraj govori predsednik koprske občinske skupščine Dušan Barbič, spodaj levo Srečko Vilhar, desno dr. Manzini
111111111 iii iiiiiiiiimtiiiiiimiiii im mi m n m iiiniiiii nuni niiiiiiii n im iiiiiiiiiimi n m 111111111111111111 im n ■iiiiiiiiuiiiMii im n iiiimiiiiiiiiiiiii iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiimi
STROKOVNO POSVETOVANJE SLOVENSKIH BIBLIOTEKARJEV V KOPRU
Slo venska knjiga na Primorskem med dvema vojnama (1918-1941)
Kot gostje so se posvetovanja udeležili tudi ravnatelji Univerzitetne knjižnice iz Trsta dr. Battisti, ravnatelj Ljudske knjižnice iz Trsta dr. Crise in ravnatelj Vladne knjiž-niče iz Gorice dr. Manzini . Danes na študijskem izletu v Trstu in v Gorici
V stekleni dvorani hotela ((Triglav« v Kooru se je včeraj začelo strokovno posvetovanje slovenskih bibliotekarjev in knjižničarjev, ki ga je organizirala študijska knjižnica v Kopru. Posvetovanja se je udeležilo okrog 120 bibliotekarjev in knjižničarjev iz raznih krajev Slovenije, prisostvovali pa so mu med drugimi tudi predsednik sveta za kulturo in prosveto ljudske skupščine Slovenije Radko Polič, ravnatelj univerzitetne knjižnice v .Ljubljani dr, Jaro Dolar, predsednik ' občinske skupščine Koper' Du-' sai*1 Barbič, predstavniki bibliotekarjev iz drugih jugoslovanskih republik, kot gostje iz Italije pa ravnatelj univerzitetne knjižnice v Trstu dr. Battisti, ravnatelj Ljudske knjižice (Biblioteca popolare) v Trstu dr. Stelllo Crise, ravnatelj vladne knjižnice (Biblioteca governa-tiva) iz Gorice in njegov pomočnik g. Marchesan ter tajnik Narodne in študijske knjižnice v Trstu Milan Bolčlč.
Posvetovanje je začel predsednik društva bibliotekarjev Slovenije prof. Janez Logar, ki je potem, ko je pozdravil vse udeležence srečanja, predstavnike oblasti in zlasti toplo goste iz Trsta in Gorice, povedal, da je to že drugi posvet bibliotekarjev v Kopru ln da je tokratni namenjen v prvi vrsti pro-Dlemom knjižnic na Primorskem, kar je razvidno v ostalem tudi iz obeh glavnih referatov.
£a njim je udeležence posvetovanja pozdravil predsednik koprske občinske skupščine Dušan Barbič, ter predstavnik bibliotekarjev iz Hrvatske, nato pa je predsedujoči prof. Logar podal besedo prvemu referentu Miru Kocjanu, ki je govoril o knjižnicah v srednjeročnem planu do leta 1970 v občinah na Primorskem. Njegova izvajanja so v polni meri osvetlila trenutno stanje knjižnic in knjižničarstva na Primorskem in njegovo problematiko zlasti z vidika financiranja. V svojem referatu je navedel tudi vrsto zanimivih podatkov. Med drugim je dejal, da pride v Sloveniji 3,7 knjige na prebivalca, medtem ko je Jugoslovansko povprečje 2,8, svetovno 1,9, evropsko pa 4 knjige na prebivalstva. To dokazuje, da je položaj v Sloveniji zadovoljiv, da pa nalaga tudi vso potrebno skrb za knjižnice in knjižničarstvo. Vse knjižnice na Primorskem imajo nad 270.000 zvezkov, od katerih jih je samo v Kopru 100.000 in v. Gorici okrog 60.000. Podatki o izposoj e-vanju knjig kažejo, da je na prvem mestu Koper z do 90.000 knjigami, sledijo Idrija s 60.000, Nova Gorica s 55.000, Piran s 45.000, Izola in Postojna s 30.000, Sežana z 20.000 in Tolmin z do 18.000 izposojenimi knjigami.
Ko je govoril o nakazovanju sredstev za kulturne dejavnosti je med drugim omenil, da se je narodni dohodek v koprski občini od leta 1961 do letos povečal za skupnih I 250 odstotkov, sredstva za kulturne
iiiimiiiiiiiiiifHiiiiimHiiNniiiiiiniimmiiiiiiimmititiMimiiniHiiiiuiiiiimmiiiiiiiiiiiiiiiiiiuuiiiHiiiiiiii
Po štiridesetih letih molka je spregovoril
NEW DELHI, 7. — Neki indijski »svetnik*, star 80 let, je prekinil molk, ki ga je prostovoljno pričel pred 40 leti, ter podal »politično izjavo*.
Prve besede, ki jih je spregovoril Swami Prabhu Dutt Brahm-chari po 40 letih, so bile: »Kongresna stranka, ki je sedaj na vladi, bo na volitvah poražena, če ne bo sprejela moje zahteve, da bo preganjala ubijalce krav v Indiji.* Svetnik je potem spet padel v svoj večni molk.
Množica kakih 20.000 članov nekega društva za zaščito krav mu je dolgo časa ploskala.
MADRID, 7. — Čudna bolezen je prizadela več otrok, od kate-
rih so štirje v starosti od 4 do 8 let umrli. Drugih deset so spravili v bolnišnico. Bolezen se kaže s paralizo obtočil, podobno kot pri poliomielitisu, in spremlja jo bruhanje. Oboleli otroci s težavo dihajo. Bolezen se je pojavila v pokrajini Albacete.
CIUDAD MEXICO, 7. — Orkan »Inez* je danes dosegel Mehiko. Povzročil je veliko škodo v raznih krajih Yucatana, ni pa bilo žrtev.
VATIKAN, 7. — Med drugimi je danes papež Pavel VI. sprejel dva češka cerkvena dostojanstvenika iz Nitre in Trnave.
dejavnosti pa so se dvignila le za 110 odstotkov. V srednjeročnem planu za občine na Koprskem do leta 1970 bodo sredstva za knjižnice in knjižničarstvo znašala od 400 do 500 milijonov dinarjev. Referent se je dotaknil tudi vprašanja vzgoje strokovnega kadra, katerega stanje sedaj ni zadovoljivo in ne odgovarja potrebam in razvoju časa, vprašanja prostorov In še drugih.
Izredno zanimiv referat je imel ravnatelj koprske Studijske knjižnice Srpčko Vilhar o temi ((Slovenska knjiga na Primorskem v času med dvema vojnama«. Fotem ko je v splošnih obrisih govoril o fašističnem uničevanju kulturnih dobrin Slovencev pod Italijo, je v posameznih poglavjih obdelal razna področja. Ko je govoril o tiskarnah ln založbah je prikazal dejavnost Narodne tiskarne in narodne knjigarne v Gorici, Književne zadruge ((Goriška matica« v Gorici, tiskarne Edinost v Trstu, Katoliškega tiskovnega društva v Gorici, Goriške Mo-norjeve družbe, Naše založbe v Trstu, «Adrije» in «Sigme» v Gorici, knjigarne in papirnice Jake Stoke v Trstu, tiskarne Sax v Idriji in še ostalih manjšin založb. Potem je govoril o šolskih knjigah, o nabožnih in verskih knjigah ter muzika-lljah, o knjižnih zbirkah, o založniški politiki, o rasti in nazadovanju slovenske knjige pod fašistično Italijo na splošno itd.
Iz njegovega res izčrpnega in s prilogami opremljenega predavanja naj povzamemo le nekaj zanimivih številk: celotna naklada slovenskih knjig, ki so izšle v letih 1918-1941 pod Italijo, je dosegla 2.296.000 zvezkov brez učbenikov, verskih knjig ln molitvenikov ter katekizmov in brez muzlkalij ter seveda brez periodike. Ce k tem izdajam dodamo se okrog milijon 500 tisoč izvodov verskih in šolskih knjig ter muzikali), potem dobimo okroglo število blizu štiri milijone zvezkov, od katerih jih je vsaj 80 odstotkov tudi prišlo med javnost mimo cenztir ln zaplemb.
V imenu italijanskih bibliotekarjev iz Trsta in Gorice je slovenske bibliotekarje in knjižničarje pozdravil ravnatelj vladne knjižnice iz Gorice doktor Manzini in se tu di zahvalil za povabilo. Dejal Je, da govori kot prijatelj in kolega in da se ne bi hotel povra-cati na žalostno obdobje fašizma, ki ga je že obdelal Srečko Vilhar, ki je res predstavljalo za slovenski živelj veliko zlo, ki pa je prizadelo tudi italijansko kulturo in jo postavilo v stanje za-mrznjenosti. »Preteklost je za nami — je poudaril dr. Manzini — in bodočnost, ki je pred nami, se že ustvarja v sedanjosti.* Dejal je, da je sam začel navezovati plodne stike s slovenskimi kolegi in prijatelji že takrat, ko se je na take stike gledalo še Z neprijaznimi očmi in da je danes ponosen zato, ker se je pokazalo, da je ta pot bila prava.
Potem se je dr. Manzini zadržal na prikazu slovenskega knjižničarstva na Goriškem v povojnem času. Dejal je, da kot demokrat in antifašist priznava težko preteklost, da pa se sedaj tudi slovensko knjižničarstvo lahko svobodno razvija, čeprav morda ne dovolj organično in brez potrebnih širših kriterijev. Ko je govoril o gorišiki Vladni knjižnici, je omenil, da je to ime še iz fašistične terminologije in da upa, da bo knjižnica kmalu preimenovana v Državno knjižnico. Nato je dejal, da ima knjižnica svoj slovenski oddelek, ki je bil dolgo časa iz raznih okoliščin praktično za kamufliran, za katerega^ pa upa, da je zametek bodoče državne slovenske biblioteke, ki bo lahko zadostila potrebam slovenskega življa. Potem je prešel na občinske knjižnice in ko je omenil, da italijanski zakon ne predvideva občinskih knjižnic v občinah, ki i-majo manj kot 1000 prebivalcev je dejal, da je za Goriško uspelo ta veto premagati Pred kratkim je bila tako odprta občinska knjižnica v Doberdobu s slovenskimi in italijanskimi knjigami, v načrtu pa je še otvoritev občinskih knjižnic v Sovodnjah in v Stever-
V Kranju bo od 13. do 16. oktobra 1. mednarodni filmski festival
V'
«Sport in turizem»
janu. Poudaril je, da si občine lahko izbirajo slovenske knjige po svoji uvidevnosti in da si lahko tudi same nastavljajo knjižničarje. Svoja izvajanja, ki so jih vsi prisotni nagradili s toplim aplavzom, je dr. Manzini zaključil z mislijo, da je v teh prizadevanjih dokaz, da se je res če začela nova doba in da bomo lahko s skupnimi prizadevanji opravili še mnogo dobrega in koristnega dela.
Sledil je referat Milana Bolči-ča, tajnikš^Nšrodhe iti šttidijske knjižnice v Trstu, ki je podal podroben prikaz sedanjega stanja knjižnic na Tržaškem, zlasti pa še stanja Narodne in študijske knjižnice in problematike slovenskega knjižničarstva na Tržaškem.
Med drugim Je navedel nekaj podatkov o sedanjem številu knjig v posameznih knjižnicah. Narodna in studijska knjižnica ima trenutno blizu 40.000 zvezkov, ljudska knjižnica 4800, knjižnica v Dijaškem domu 1800, knjižnica p.d. Skedenj 1500, p.d. Prosek-Kontovel 800, p.d. Škamperle 650, Marijine družbe v Rojanu 900, Marijine družbe v Trstu v Ul. Risorta 654 in 400 neka-taligiranlh. Nato je omenil še občinski knjižnici v Nabrežini in na Kepentabru, ki imata 3000 oziroma 450 slovenskih knjig. Okrog 1000 slovenskih knjig za slovenske citatelje ima tudi italijanska «Bi-blloteca del popolo« v Trstu. Omenil je še druge manjše knjižnice m met temi tudi šolske knjižnice. Poudaril je'tudi pomanjkanje strokovnih kadrov in primernih prostorov predvsem za Narodno in študijsko knjižnico v Trstu, za katero so bili namenjeni prostori v Kulturnem domu, ki pa so žal ostali nedokončani zaradi pomanjkanja finančnih sredstev. Podrobno je govoril o nastanku, razvoju in sedanji dejavnosti Narodne in študijske knjižnice in pri tem pripomnil, da bi se ta dejavnost lahko še bolj razvila, če bi knjižnica imela funkcionalne prostore in več strokovnega osebja. Kljub temu lahko rečemo, da je knjižnica opravila veliko in pomembno delo in da se kljub nemajhnim težavam stalno razvija. Svoje sporočilo je zaključil z ugotovitvijo, da so spremenjene razmere v zadnjem času mnogo pripomogle k nadaljnji uveljavitvi knjižnice tudi med italijanskimi kulturnimi krogi v Trstu, kar vse priča o velikem pomenu knjižnice ne le za Slovence, temveč tudi za navezovanje stikov z italijanskimi kulturnimi krogi, kar v veliki meri prispeva tudi k nadaljnjem zbliževanju spoznanja in spoštovanju med obema narodoma.
Omenimo naj le, da je prav za to priložnost Narodna in študijska knjižnica izdala ciiklostillrano bibliografijo slovenskega tiska v I-taliji med dvema vojnama, ki jo je zbrala in uredila knjižničarka Antonija Kolerič s sodelovanjem Marjana Pertota.
Prvi del posvetovanja je zaključil referat N. Gorjupove o italijanskih knjižnicah na Koprskem, popoldanski del posvetovanja pa je obsegal referat prof. J. Dolarja o literarni plaži in knjižnicah s koreferatoma M. Šircelj in F. Pen-gal ter referat S. Ludvikove o izdaji univerzalne decimalne klasifikacije v slovenščini.
Včeraj zvečer je predsednik ko prske občinske skupščine Dušan Barbič priredil za udeležence in goste posvetovanja sprejem, med katerim so člani gledališča iz Nove Gorice pripravili kratek literarni večer posvečen Gradnikovim delom.
Danes bodo udeleženci posvetovanja na poučnem izletu v Trstu in v Gorici, V Trstu si bodo o-gledali Univerzitetno knjižnico, slovensko Narodno in študijsko knjižnico in Kulturni dom, v Gorici pa Vladno knjižnico in še novo občinsko knjižnico v Doberdobu.
V okviru tega posvetovanja so v koprski Studijski knjižnici pripravili razstavo slovenskih knjig iz dobe med obema vojnama v Italiji, ki je zanimiva bodisi zaradi svoje preglednosti in znatne popolnosti kot tudi zaradi nekate-rih redkih eksponatov, j	j. k.
Na 1. mednarodni filmski festival ršport in turizem», ki bo od 13. do 16. oktobra v Kranju, se je prijavilo 16 držav s 93 filmi. Komisija za izbor filmov, ki jo sestavljajo Božidar Okorn, Dra-gutin Vunak, Vojin Vitezica, Vi-bor Krstulovič, Nikola Majdak, Dušan Povh, Dejan Kosanovič in Dragan Jankoviči, jih bo izmed vseh prijavljenih izbrala 40, ki bodo predvajani v uradni konkurenci, medtem ko bodo ostale vrteli v informativni sekciji.
Italija je prijavila sledeče filme: «Gospod Rossi gre na smučanjem — režija Bruno Bozzetto, «Podobe iz Laria» — režija Fer-nando Cerchio, rčar Caprijam — režija C. L. Bragaglia, «Italija poje — amorem — režija Giuseppe Zaccaria. nCesta med oblaku — režija Rinaldo del Fobbro,
«Družinski spornim — režija Rinaldo del Fabbro, «Quasimodova Sicilija» — režija Ugo La Rosa, «Sirmio» — režija Angio Žane,
«Zgodbe neke palačem — režija Ugo Fasano.
Od celotnega števila prijavljenih filmov jih je 57 tuje proizvodnje in 37 domače.
Filme, ki bodo prikazani na 1. mednarodnem filmskem festivalu «Šport in turizem» t> uradni konkurenci, bo ocenjevala mednarodna žirija, ki jo sestavljajo naslednji člani:
Elmar Klos, češkoslovaški filmski režiser, prejemnik letošnjega tOskarjam za film «Trgovina na ulici, Zoltan Varcongi, madžarski filmski režiser, Nicol Pillat, predsednik francoskega CIDALC, Zora Korač, urednica RTV Zagreb, Veljko Bulajič, filmski režiser, dr. Danilo Dougan, predsednik Turistične zveze Slovenije, in Emil Zatopek, bivši svetovni rekorder na dolge proge.
Direkcija festivala je ponudila mesto v žiriji tudi italijanskemu gledališkemu in filmskemu igralcu Vittoriu Gassmanu, ki je prvotno sprejel to vabilo, zatem ga je po telefonu preklical, h je moral nepredvideno, zaradi snemanja nekega filma, odpotovati v Francijo in v ZDA.
Mednarodna žirija bo dodelila naslednje nagrade v Kranju: «Beli Triglav», «Srebrni Triglav» in «Bronasti Triglavu. To so nagrade za prve tri najboljše filme festivala.
Razen teh treh nagrad, ki so namenjerie filmom, bo žirija dodelila 13 individualnih nagrad posameznim avtorjem, ki bodo praktična (krožna potovanja, bivanje v turističnih krajih) in to 5 za režijo, po 3 za scenariste in kamero ter 2 za originalno glasbo.
Uradna žirija bo dodelila tudi nagrado najboljšemu domačemu režiserju športnega filma, pokal redakcije lista «Sportska tribinas.
Janez Vipotnik, zvezni sekretar za kulturo zveznega izvršnega sveta SFR Jugoslavije je na prošnjo odbora I. mednarodnega filmskega festivala ršport in turizem» napisal za festivalno publikacijo sledeči uvodnik:
Zvezni sekretar za kulturo, tov. Janez Vipotnik, se je odzval naši prošnji in napisal uvodnik, ki ga v celoti objavljamo in je na voljo vsem redakcijam 1. mednarodni filmski festival cšport in turizem» zaradi svoje aktualnosti zasluži vso našo pozornost in zanimanje. Medsebojni vpliv športa in turizma ter propaganda zanju sta pomenljiv faktor pri organizaciji in uporabi prostega časa delovnega človeka.
Okolje moderne industrializirane družbe neprestano spreminja
pogoje življenja in s tem vsak trenutek vpliva tudi na posameznika. Kolikor več zahteva tehnična civilizacija od delovnega človeka fizičnih in psihičnih naporov, toliko večji nadomestek mu je potreben, da vzdrži v oblikah modernega življenja. Sodobni človek želi svoj prosti čas, ki je na videz ločen od delovnega časa in se z razvojem tehnične civilizacije povečuje, izkoristiti čimbolj racionalno. Zato postajata šport in turizem v dobi avtomatizacije, televizije, reaktivnih avionov in kozmonavtike, izredno pomembno. Ne gre le za razvedrilo, ki naj prežene fizično in duševno utrujenost, iti jo povzroča čedalje bolj intenzivno delo, ne gre le za utrditev zdravja, marveč tudi za rezultate, ki so ekonomske, sociološke, pa tudi politične narave. Organizirano sodelovanje turizma, pa tudi športa z vsako panogo gospodarskega in kulturnega življenja odpira tako rekoč neomejene možnosti. Naglo razvijajoči se športni turizem pomeni dragocen način medsebojnega spoznavanja in razumevanja tako v nacionalnem kot v mednarodnem pogledu. Iz prakse vemo, da so velike športne manifestacije čestokrat uvod v navezovanje novih odnosov med dvema deželama. Moderni športni turizem nedvomno utrjuje prijateljstvo med narodi in mir na svetu.
Za šport in turizem je odločilnega pomena propaganda povezar na z učinkovitimi sredstvi informacij, zlasti s filmom. Vloga filma je specifična in tudi učinkovitejša kot pri radiu, tisku alt televiziji. Film najbolj prepričljivo omogoča neposredno spoznavanje lepot in vrednosti posameznih krajev, prostorov ali objektov, zgodovinskih ali kulturnih znamenitosti, spomenikov in podobno. Filmski ustvarjalci s filmom na najrazličnejše načine lahko manifestirajo povezanost športa in turizma, vzgojno vplivajo na razvoj športa in turizma in strokovno pripomorejo k razvoju obeh.
I. mednarodni filmski festival športa in turizma je glede na čas nedvomno tehtno izbran. Potreba po izmenjavi izkušenj in primernem dogovoru, kako hitreje razvijati ta dva socialna pojava sodobnosti, je nedvomno akutna. Čeprav ima naša dežela v teh vprašanjih še malo izkušenj, so na drugi strani možnosti za šport in turizem izredne in razpoloženje za njun razvoj optimistično. Festival pa je prav gotovo izrednega pomena tudi za naše filmske ustvarjalce, da v plemeniti tekmi s predstavniki drugih držav, ki imajo morda na tem področju večje izkušnje, pokažejo svoje sposobnosti.
Iniciativa za organizacijo festivala zasluži vse priznanje. Nedvomno bodo sklepi, sprejeti na tej manifestaciji, koristno vplivali na razvoj športno turističnih filmov in s tem tudi na razvoj športa in turizma nasploh.
nimimiiiiiMiiiimiiiiiiiiiiiiiiiimiiiittiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimmiiiinmiiiiiiiiiiniiimiiiliil*
Ljubljanska Opera je ta teden pričela letošnjo sezono s Handlovim Julijem Cezarjem
Približno 250 let stara opera Julij Cezar G. F. Hiindla gotovo ne spada v tako imenovani železni operni repertoar». Ljubljansko uprizoritev je pripravil dirigent in ravnatelj Opere Demetrij Zebre z režiserjem Hinkom Leskovškom. Peli so: Božena Glavakova in Zlata Ognja-novičeva ter Edvard Sršen, Miro Brajnik, Danilo Merlak in še nekateri. Opera najbrž ne bo za okuse širokega občinstva,
...
Novinar «Novega lista» Vladimir Segata 'z Rekb je dobil pr-1 vo nagrado sklada D. Gervaisa, ki je bila ustanovljena, da bi pospeševali književnost na re-ško-istrskiem območju. Segotov
roman «Markan* je žirija ocenila za najuspelejše delo na letošnjem natečaju. Drugo nagrado je dobila Tatjana Arambašin it Pulja za roman «Balada o morskem konjičku».
Velik etruščanski napis
CIVITAVECCHIA, 7. ~ Svinčeno ploščo z etruščanskim napisom 72 besed, ki ga imajo za najdaljšega, kar so jih doslej našli, so odkrili v kraju Punta della vipera na obrežju med Ci-vitavecchio in Santo Marinello, ko so odkopavali ostanke nekega etruščansko-rimskega n peljčka. Po mnenju izvedencev za antiko, je svinčena plošča lahko bila neki *ex noto*.
Gianna Serra, bivša miss Italija, v filmu «Ples za milijardo*, ki g® režiser Gianni Puccini snema v Saint Vincentu
Zima na toplem v trgovini
PITASSI
zraven pa še
pletenine
mehke pletenine, tople, sveže, vse novosti za zimo in „zraven še" senzacionalne
posebne ponudbe:
Argentina shetland dolgi rokavi Komplet lambsu/ool
TRST - Korzo Italia 7 GORICA - Korzo Verdi 38
1500 lir 3750 lir
ANKETA V ZVEZI Z VIETNAMSKO KRIZO
Francosko javno mnenje je na strani de Gaulla
Večina anketiranih pripisuje krivdo za stanje v Vietnamu Američanom Nad 80 odst. Francozov meni, da bi ZDA morale umakniti svojo vojsko
PARIZ, oktobra. — Francija je zelo pozorno spremljala uradno reagiranje na de Gaullov govor v Pnom Penhu. Kaj misli Washing-ton, kaj misli Moskva? Kako se obnaša Peking? Kaj meni Hanoj? Kaj misli o tem Bonn in kaj London? Vse to so bila vprašanja, ki so Francoze bolj zanimala kot pričajo razna uradna poročila. Francoski nacionalni inštitut za proučevanje javnega mnenja je de Gaullov govor v Pnom Penhu razčlenil na štiri točke in iz teh točk sestavil štiri vprašanja, ki jih je postavil velikemu številu Francozov v posebni anketi.
Odgovore, ki jih je dobil na ta vprašanja nacionalni inštitut za proučevanje javnega mnenja, kažejo v celoti, da večina Francozov smatra, da dogajanja v Vietnamu zadobivajo vedno bolj nevarno smer in da bi mogla privesti celo do svetovne vojne. Hkrati se iz teh odgovorov zve, da večina anketiranih Francozov, posredno torej, da večina Francozov meni, da je za to stanje v Aziji kriva Amerika in zato zahteva umik ameriških čet iz Vietnama.
Če to primerjamo z de Gaullo-vim stališčem, ki ga je izrazil v svojem že omenjenem govoru, smemo sklepati, da ima francoski predsednik absolutno večino za seboj, seveda kar zadeva njegovo politiko do Vietnama in vietnamske vojne.
tiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiMiiiimii
Izredno bogata žetev v SZ
MOSKVA, 7. — Kaže, da je dejansko stanje v letošnji žetvi še boljše, kot so si strokovnjaki zamišljali. Pred nedavnim smo obja-yili podatke, ki so jih o letošnji žetvi v Sovjetski zvezi dajali sovjetski in tuji strokovnjaki. Tedaj je bilo rečeno, da bo letošnja žetev dala okoli ali celo nad 145 milijonov ton žita. Sedaj pa sta sovjetski radio in televizija navedla malo manj kot uradne podatke, da je letošnja žetev dala 165 milijonov ton zrnja, kar je za 20 milijonov ton več, kot se je pred časom napovedovalo. Hkrati trdijo, da je to najbolj bogata žetev, kar jih je Sovjetska zveza kdaj koli zabeležila, ker je dobra letina 1962. dala 140 milijonov ton, dve leti pozneje pa je «rekordna žetev* dala 151 milijonov ton žita.
Samo ob sebi se razume, da se ti podatki v Moskvi ustrezno komentirajo in se poje slava ljudem, M vodijo kmetijstvo. Vendar nekateri podrobnejši podatki govore, da je letošnja žetev sicer zelo bogata, da pa hektarski donosi niso oič posebnega, saj so le v Ukra-oiji dosegli povprečni donos 20 stotov na hektar, v Kazakstanu 16 stotov na hektar na površini od dveh milijonov hektarov obdelane zemlje, medtem ko je splošen hektarski donos precej nižji — komaj 13.3.
Čeprav je torej letošnja žetev bogata in bo na prebivalca Sovjetske zveze prišlo okoli 700 kg žita, bo Sovjetska zveza kupila v tujini Večie količine žita in se je že pogodila s Kanado za večje količine z nekaterimi drugimi državami pa se še pogaja. Logično je, da bi ob takšni žetvi Sovjetski zvezi ne bilo treba kupovati žita v tujini, vendar poznavalci razmer pravijo, da ga moskovska vlada kupuje zato, da more brez odtegovanju domači Porabi nuditi pomoč nekaterim državam, ki potrebujejo večjih količin prehrane. Gre v tem primete predvsem za nekatere socialistične dežele in za dežele v razvoju.
Na vprašanje «Ali menite, da razmere v Vietnamu predstavljajo nevarnost, ki bi mogla privesti do svetovne vojne?* je kar 82 Francozov odgovorilo pritrdilno. Pred osmimi meseci je na podobno vprašanje pritrdilno odgovorilo 74 odstotkov anketiranih Francozov. Danes samo 7 odst. Francozov ne vidi v vietnamskem primeru nikakršne nevarnosti, dočim je bilo pred osmimi meseci kar 18 odst. Francozov, ki v vietnamski krizi niso videli nevarnosti svetovne vojne.
«Ali je potrebno, da bi ZDA začele umikati svoje čete? Ali je potrebno, da ohranijo sedanji obseg svoje intervencije? Ali je potrebno, da ZDA okrepijo svoje napade proti Severnemu Vietnamu?* To so tri vprašanja, ki dejansko sestavljajo eno vprašanje odnosno terjajo en odgovor. Ta vprašanje ni bilo postavljeno le francoskim državljanov, pač pa ga je francoski nacionalni inštitut za proučevanje javnega mnenja hkrati postavil tudi v Veliki Britaniji in v ZDA.
Za umik ameriške vojske iz Vietnama se je izjasnilo 78 odst. Francozov, 42 odst. Angležev, in 18 odst. anketiranih Američanov. Za ohranitev sedanjega obsega ameriške vojaške intervencije v Vietnamu je bilo pri tei anketi 8 odst. Francobov, 17 odst. Angležev in 18 odst. Američanov. Še močnejši vojaški obseg, močnejše napade na Severni Vietnam pa zahteva 5 odst. Francozov, 16. odst. Angležev in 55 odst. Američanov.
Ko se odgovori Francozov na omenjeno anketo razčlenijo po politični pripadnosti anketiranih, se dobi naslednja slika: za umik ameriških čet iz Vietnam'« se je opredelilo 71 odst. članstva de Gaul-love stranke. 75 odst. članstva MRP, 80 odst. francoskih socialistov in 85 odst. komunistov.
Tretje vprašanje, ki ga je francoski nacionalni inštitut za proučevanje javnega mnenja postavil anketiranim, se je glasilo: V govoru v Pnom Phenu je general de Gaul-le označil Američane kot krivce za sedanje stanje v Vietnamu in jih pozval, naj določijo «razumen» rok za umik svojih čet. Ali soglašate s tem de Gaullovim stališčem?*
Na to vprašanje je 73 odst. anketiranih Francozov odgovorilo z — da, 13 odst. se jih je opredelilo za — ne„ 14 odst. pa glede tega sploh nima svojega določenega mnenja.
Na zadnje, četrto vprašanje, ki se je glasilo »Kdo nosi odgovornost za vojno v Vietnamu?*, so sledili naslednji odgovori: 43 odst. anketiranih Francozov je odgovorilo, da so za vojno v Vietnamu krivi Američani, 14 odst. pripisuje krivdo Kitajcem in 32 odst. pa je odgovorilo, da ne ve kdo je kriv. Tudi v tem primeru, kakor vidimo, je večina Francozov proti ameriški intervenciji v Vietnamu, kajti k 43 odst. odločnih in določenih odgovorov «ne» je treba dodati še ustrezen del tistih 32 odst. odgovorov, ki se iz kakršnega koli razloga glede tega vprašanja niso o-predelili.
Nadaljnja analiza odgovorov na gornje vprašanje daje še naslednje rezultate: 4 odst. Francozov meni,
(Nadaljevanje na 6. strani)
Lepa in pogumna ekvilibristka Yuma v cirkusu Darix Togni, ki gostuje sedaj v Trstu
iiiiiiiiinmiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiMiiiimiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiimiiiimiimiiiiiHiiintiumiiiiiiiiiniiiiimiiiiimimiimiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiii
ZANIMIVA STATISTIKA 0 ITALIJI ZA PRIHODNJIH 15 LET
Število prebivalstva se veča odstotek «aktivnih» pa se krči
Čez 15 let bo Italija štela 58 milijonov in pol ljudi, od katerih bo le obilnih 21 milijonov zaposlenih, ki bodo morali vzdrževati 37 milijonov neproduktivnih sodržavljanov
Državniki, ki jim je na skrbi upravljanje in vodenje kake države, ne smejo gledati le na trenutno stanje, pač pa morajo jemati v poštev vse možnosti nadaljnjega razvoja. To ni več normalno le v državah z načrtnim gospodarstvom, pač pa se to upošteva tudi v najbolj liberalno usmerjenih modernih deželah, kajti jutrišnji dan je ena izmed osnov za pravilno vodenje gospodarstva in družbene politike nasploh. V zvezi s tem se pogosto objavljajo najrazličnejši statistični podatki, ki govore o naraščanju ali upadanju proizvodnje, o naraščanju ali upadanju življenjske ravni, o naraščanju prebivalstva itd. Danes, ko se svet deli ali združuje v različne gospodarske, politične ali vojaške skupnosti, se ti elementi jemljejo v poštev tudi v teh širših okvirih in pred dnevi je OCSE objavila poročilo o demografičnem razvoju zahodne Evrope in Severne Amerike v razdobju med 1965. in 1980. letom. Iz tega poročila bo-
.................................
Zanimanje v ZDA za anketo
ki bo na sporedu novembra
NEW YORK, 7. — Med ameriško javnostjo se že zdaj opaža veliko zanimanje za te'evizijsko anketo, ki bo na programu 12. novembra letos. Zanimanje je povsem upravičeno, saj gre za anketo o velikem, pa čeprav žalostnem dogodku, hkrati pa za poročilo, ki ga številni ameriški in tudi tuji pravniki in publicisti izpodbijajo. Dvanajstega novembra bo namreč na newyorški televizijski postaji javna razprava o War-renovem poročilu glede umora Johna Kennedyja. Pri tej «televi-zijski anketi* bodo sodelovali kot moderator ameriški novinar Jim Bishop, ki piše sedaj knjigo z naslovom «Dan, ko je bil Kenne-dy umorjen*, in pet avtorjev in sicer newyorški odvetnik Mark Lane, ki je v VVarrenovi anketi sodeloval kot priča, dopisnik fran-
coskega dnevnika «Le Figaro* Leo Sauvage, ki je hkrati avtor knjige z naslovom »Zadeva O-swald, primer protislovij in pomanjkljivosti poročil*, Harold Wiesberg, avtor dela »Razbremenjevanje krivca odnosno poročilo o poročilu Warren», novinar Penn Jones, avtor dela «Odpustite moji bolečini* in Jacop Cohen, univerzitetni docent in avtor članka, ki ga je objavila revija »The Na-tion* pod naslovom «Dokumenti, ki manjkajo*. Posebno ta članek je v ameriški in svetovni javnosti dvignil veliko prahu.
Ta anketa bo vsekakor kot nalašč, kajti v ameriški javnosti, pa tudi drugod po svetu, se vedno bolj uveljavlja mnenje, da VVarrenovo poročilo ni povedalo vsega.
mo vzeli nekaj podatkov, ki se nanašajo na Italijo in ki se nas torej neposredno tičejo. K tem bomo dodali še nekaj sklepov.
Leta 1965 je Italija štela 52 milijonov 270.000 prebivalcev. Leta 1970 nas bo v Italiji 54 milijonov in pol, pet let kasneje nas bo 56.860.000 leta 1980 bo Italija štela že 59.160.000 ljudi.
Tako govorijo podatki omenjenega poročila, ki pa ne uvošteva za Italijo še vedno značilnega momenta — emigracije. Leta 1965 n.pr. se je iz Italije izselilo 312 tisoč državljanov.
Pravzaprav so strokovnjaki, ki so sestavili omenjeno poročilo, upoštevali tudi moment izseljevanja iz Italije, vendar v zelo neznatni, vsekakor nezadostni meri komaj 30.000 izselitev na leto. Toda upoštevajoč dejansko stanje in hkrati tudi prirodni prirastek, računajo, da se bo število italijanskega prebivalstva do leta 1980 sicer povečalo, vendar pa ne na že omenjenih 59.160.000 ljudi, pač pa na 58.640.000 ljudi.
Če se držimo teh številk in če upoštevamo tudi dejstvo, da se bo izseljevanje italijanskih ljudi v tujino vendarle zmanjšalo, se da sklepati, da se bo število prebivalstva Italije od 1965 (leto, ki je bilo v tej primerjavi vzeto v poštev kot osnova) do 1980 povečalo za približno 5 milijonov ljudi. To povečanje vsekakor ni majhna stvar in če bo res število italijanskih državljanov naraslo za toliko milijonov, se bodo pojavila tudi številna vprašanja gospodarskega in socialnega značaja.
Znano je, da se v novih življenjskih pogojih ob višji življenjski ravni in kolikor toliko boljših zdravstvenih razmerah povprečna življenjska doba veča. Včasih se zdi, da celo preveč. Hkrati se iz logičnih in normalnih pogojev dviga tudi starostna doba učeče se mladine. Konkretno se je obvezno šolanje dvignilo na absol-viranje nižje srednje šole, ki se sicer ne izvaja povsod in v celoti, ki pa bo čez kako leto konkretno uvedeno v vseh italijanskih občinah. Z druge strani je vedno večji odstotek mlade generacije, ki ubira pot šolanja, srednjega in univerzitetnega.
Skratka, vedno večji je odstotek fstega prebivalstva, ki začne proizvajati nekoliko pozneje, kot je to bilo doslej
Iz gornjega izhajajo naslednji zanimivi podatki, ki jih bodo morali ljudje, ki se z upravljanjem države ukvarjajo, upoštevati. Po podatkih, ki so na voljo, je bilo leta 1965 v Italiji tako imenovanega «aktivnega prebivalstva* 20.910.000, hkrati pa je bilo 31 mi-lij inov 360.000 ljudi, ki so živeli od tega, kar je tistih 21 milijonov aktivnih prebivalcev pridelalo in izdelalo. V tem primeru logično gre za upokojence in za otroke odnosno šolajočo se mladino. Analitični podatki pa govorijo, da bo leta 1970 in 1975 v Italiji «aktivnih državljanov* komaj 20.540.000, odnosno 20.650.000. To se pravi, da se bo na račun podaljšane življenjske dobe, torej večjega števila upokojencev in podaljšane šolske dobe, število neproduktivnih državljanov povečalo, in to na račun aktivnega prebivalstva. Šele leta 1980 se bo število aktivnega prebivalstva povečalo v primerjavi z letom 1965 in bomo tedaj imeli v Italiji 21 milijonov 260.000 «aktivnih državljanov*, medtem ko smo jih lani imeli 20.910.000. Toda medtem se bo tudi število neaktivnega prebivalstva povečalo in to v mnogo večji meri kot število aktivnega. Analiza govori takole: medtem ko je 1965. leta 20.910.000 »aktivnih državljanov* vzdrževalo 3i.360.000 sodržavljanov, jih bo 1930. leta 21.260.000 moralo vzdrževati kar 37.180.000.
To se na prvi pogled zdi nekoliko čudno, saj je malone nemogoče, da bi se število produktivnega prebivalstva v 15 letih povečalo le za 350 tisoč. Statistika in ustrezna analiza pa sta vsaj do neke meje precizni in v določenih z" jučkih nepopustljivi vedi. Hkrati pa je treba dodati še eno dejstvo, ki morebitni strah omiljuje. Mehanizacija, avtomatizacija, tehnični napredek in raz-i '. drugi momenti govore, da bo čez 15 let 21 milijonom zaposlenih laže vzdrževati 37 milijonov neproduktivnih prebivalcev, kot je danes 20 milijonom in pol produktivnih prebivalcev vzdrževati 31 milijonov neproduktivnih.
ZAGONETNA, VENDAR HKRATI ZANIMIVA PRIRODA
To, kar so med Evropejci Prusi so med ptičjimi vrstami vrane
Najbolj organizirane jate • Stroga, povsem vojaška disciplina
Slovenci vrano poznamo. O njej ali v zvezi z njo imamo tudi nekaj rekov in pregovorov. Zelo razširjen je n.pr. pregovor, da vrana vrani ne izkljuje oči, podobno kot je znan rek o «beli vrani*. Ponekod v Istri pravijo tudi, da zgodnje zbiranje vran pomeni zgodnjo zimo itd. Verjetno pa je bolj redek med nami strokovnjak, ki bi se z vranami tako temeljito ukvarjal, kot se je ukvarjal neki kanadski ornitolog, ki je vranam posvetil veliko časa in nam to sicer ne preveč simpatično ptico predstavil kot kakega Prusa med evropskimi narodi. Primerjava se zdi nekoliko drzna, toda če bomo sledili njegovim ugotovitvam, se bomo v utemeljenost njegove trditve prepričali.
Od vseh ptičjih vrst — pravi kanadski ornitolog — nobena tako dobro ne pozna vrednot organizacije kot — vrana. Vrane se vadijo kot vojaki: vedno so «v službi*, vedno v strogi pripravljenosti in stalno pripravljene na — vojno. Njihovi «stražarji» plačajo z glavo vsako napako na stražarskem mestu. Vrana nikoli ne pusti vrane v težavah. Njihovi vodje niso le najbolj modri vrani, pač pa tudi najmočnejši, tako da kjer razum odpove, priskoči na pomoč moč. Vrane imajo svojo vojsko, ki jo sestavljajo mladi vrani. Vsak vran, ki pokaže nekoliko večjo brihtnost, dobi svoj častniški ''položaj in sme sodelovati v »strateških posvetih*.
Tako je kanadski strokovnjak predstavil vrane in to na osnovi dolgih opazovanj. Nekoč je opazoval jato kakih 200 vran. Dolgo si ni mogel razložiti, kako se število jate ni povečalo, čeprav je bil ugotovil, da se je vsako leto izleglo več mladičev, kot je pomrlo starih vran. In prišel je do zaključka, da je jata sproti odgnala odvečne vrane in vedno — najbolj neumne. Opazovana jata sj je vedno zbirala na isti skupini dreves in ko je «vodja» izdal potrebne ukaze, se je razdelila v tri skupine in odhajala v tri smeri po hrano. Skupina, ki jo je vodil »vodja*, je bila vedno najmočnejša. Kadar je bila zima blaga, se je jata odselila v bližnje kraje južno od Toronta: če pa je bila zima ostra, je odhajala mnogo južneje, vendar pa se je proti koncu februarja vedno vračala v svoj kraj pri Torontu.
. .Kadar je bilo vreme lepo, so jate odletele kar »na kratka prot) kraju, koder so iskale pašo. Če pa je bilo vreme vetrovno, je vodja vsake skupine vodil vrane po prirodnih dolinicah, kjer ni bilo vetra. Kadar je morala jata ali njen del čez gozd ali nad naseljem, je vedno pospešila polet, v strahu pač pred morebitnim sovražnikom — lovcem.
Kakor vidimo, so vrane zelo disciplinirane in vlada med njimi pravi vojaški red. Toda v aprilu ta disciplina popusti in v tem mesecu izgubi življenje največ vran. Zaman se v tem času «vodja» trudi, da bi ohranil v jati red. Celo »stražarji* na svojih stražarskih mestih niso v aprilu tako budni. Vsako jutro gre jata na pašo, vendar se ne vrača šele proti mraku, pač pa že opoldne. In tedaj se jata ne drži več svojega «doma*, drevesa ali skupine dreves, pač pa se razprši v skupinice, po navadi v pare. Je pač to doba ljubezni. Rekli smo, da se jata razprši v pare, ni pa redek primer, da se okoli ene samice vrti tudi več samcev. Zanimivo je opazovati snubljenja, ko se samci na vse načine trudijo, da bi si pridobili ljubezen samic. Vendar je ta doba zelo kratka, kajti že v nekaj dneh se jata povsem »sesuje*.
Doba ljubezni in družinskega življenja med vranami se zaključi nekje konec junija, ko se jata ponovno strne in ko star'' pripeljejo v jato svoje že godne mladiče, ki so že sposobni za skupno življenje. Prvi tedni služijo še za uvajanje mladičev v življenje jate in za medsebojno spoznavanje, ki je posebno pomembno, kajti gorje vra-
ni, ki bi se iz tuje jate vrinila med nje. Včasih pride v tej »šoli* tudi do hujših primerov, ko kaka mlada vrana ne upošteva discipline. Mladi vran, ki zapusti stražarsko mesto, bo gotovo pokončan. V začetku jata išče pašo v neposredni bližini svojega stalnega bivališča. Pozneje, ko zavlada v jati »stara disciplina*, se odpravijo tudi na bolj oddaljeno pašo.
Če je v tednih «vežbanja» in »uvajanja* bila včasih jata do nediscipliniranih mlajših članov nekoliko popustljiva, se s septembrom vsako popuščanje preneha. In tedaj je jata povsem podobna odlično izvežbani vojaški enoti, kjer se vse vrši po ukazih in z največjo točnostjo, kjer vsakdo ve za svojo dolžnost in kjer se vsaka pomanjkljivost ali napaka kaznuje.
Kanadski ornitolog gre v svojem opisovanju tako daleč, da zatrjuje, da tudi mlada vrana že loči lovca s puško od navadnega človeka. V oktobru in novembru so vrane spet nekoliko nedisciplinirane ali po človeško govorjeno — nervozne. To je doba. ko menjujejo perje. V fem času je med njimi precej prepirov, ki se včasih zaključijo tudi grdo.
Kot v redni vojski, tako tudi pri vranah, se dolžnosti in naloge vršijo po določeni lestvici. Ne gredo vsi vrani na stražo, za to so določeni le izbranci, ki se med seboj točno poznajo in vedo, kateri »vojak* pride na vrsto ob določeni uri ali določenega dne.
V novembru se vrane iz bolj se-
vernih krajev selijo proti jugu in to v odnosu z ostrostjo zime. Pred odhodom napravijo tudi kak poskus, ki naj služi mlajšim vranam za vajo.
Kakor se iz vsega vidi, je vrana sorazmerno bistra ptica. Toda kanadski ornitolog trdi, da je vrana bistra čez dan, medtem ko ponoči nekako otopi. Ne mislimo s tem reči, da ponoči vrana umsko otopi, pač pa da se tako rekoč »utopi v žlici vode*. Čez dan, če se jata vran spopade z jato drugih ptic, ni hujšega nasprotnika. Tudi mnoge velike ptice morajo pred kljunom in pogumom vrane pobegniti. V temi, ponoči pa je vrana plašljiva. Brž ko začuje v bližini sovje skovikanje, se začne tresti in niti ne pobegne niti se ne postavi v bran, če jo sova. ki ponoči dobro vidi, napade. Enostavno skrije glavo pod krilo in čaka. Vrani tedaj pogum odpove in postane lahek plen nočne ujede. Brž pa ko se zdani, se jata odpravi na lov, na maščevanje. Jata »prebrska* ves gozd, dokler ne ujame sove. Baje sova, ki je v noči napravila pokol med vranjo jato, še v isti noči posebne tudi na desetine kilometrov daleč, ker ve, da jo čaka maščevanje.
In vendar je tej zvrsti ptic treba dati določeno priznanje. Če smo jih označili kot nekakšne Pruse v ptičjem rodu, moramo hkrati reči, da tudi velika jata vran nikoli ne napade jate drugih ptic, v kolikor ni napadena.
(Po listu tAnimal World»)
S p 011 p O It Clliji	Zgodba o dveh mestih
Mnrrln Npanpli nrav t.akn mpstn knt: vsa Hrnua m
............................................................llliitlilllli.......................................................................................................................................................................
vizitke, mi hotel nesti portljago, istočasno je hotel zvedeti ves moj rodovnik in mi obljubljal najcenejšo sobo v Neaplju. Ko sem mu hotel pobegniti, češ da bom že sam našel sobo, se je zaklinjal, da ne sprejme nobene napitnine. Če rečete takemu človeku, da nimate mnogo denarja, se prikaže na njegovem obrazu neka zmes jeze ali studa, ki sem jo opazil pri uslužbencih hotelov, voznikih taksijev, kočij, vodičih in prodajalcih, to ni razočaranje, ampak izraz človeka, ki se mu je zarisalo na obrazu prepričanje, da je spregledal vašo prevaro.
Končno sem ugotovil, da je najbolje, sprijazniti se z vodičem iz hotela, kot pa da si prvi trenutek pridobim v Neaplju sovražnika. Tako si vsaj zagotovite spremstvo skozi kordon ostalih uslužbencev in pa seveda jamstvo, da vas do hotela ne bo nihče nadlegoval. Čez široki trg pred postajo sva prišla brez težav do nebotičnika veleblagovnice, kjer so na majhnem trgu prodajali najbolj nenavadne predmete, za katere se človek resno vpraša, kdaj so že odslužili in čemu bi sploh še služili. Človek se resnično oddahne, ko se znajde sam v mirni sobici in sprva sploh ne more verjeti, da ne bodo prodajalci vdrli za njim v sobo.
Ako pazljivo pregledate prospekte, vidite, da je Neapelj z okolico eden izmed najbogatejših turističnih področij na svetu. Na desetine resnično atraktivnih znametosti leži v okolici mesta in samo za krožne vožnje z avtobusi z vsemi vstopninami bi v enem tednu porabili približno štirideset tisoč lir. Od impresivnega pogleda na Neapeljski zaliv s pobočij Vezuva, do lepot Sorrentskega polotoka in znamenitosti, ki leže zahodno od Neaplja — solfatare, termalni izvirki, ribiške vasice, vulkanski krateriji, nasadi južnega sadja, parki, razvaline prvih grških kolonij — pa do znamenitih otokov Caprija in Ischie, ki čuvata vhod v Neapeljski zaliv. In končno je tu še dediščina Vezuva, mrtvi mesti Pompeji in Herkulanum, ki jih je vulkan zasul z vrelim peskom in lavo pred skoro 2000 leti.
Vračal sem se čez trg proti postaji in se prvič mirno razgledoval po mestu. V betonska krila vložene stene železniške postaje, ki se prepletajo v pravih kotih, učinkujejo duhovito in sveže v družbi starih hiš, ki obdajajo trg. Tedaj se je iz gruč, ki so stale pred postajo, izluščila drobna črnolasa deklica in mi ponudila polo papirja ter svinčnik.
Nato mi je predlagal, da greva skupaj v Trastevere. Ko sva Prišla v bližino Tibere, je Antonij vzel iz žepa zemljevid mesta in Sa dolgo študiral. Spraševal je ljudi na avtobusni postaji, s katerim avtobusom se morava peljati. Ulice so bile zastrte s počasi vozečimi avtomobili, ki so se premikali dalje na centimetre in ustvarjali na križiščih nepopisno zmedo. Nato sem izgubil orientacijo v reki vozil •n luči, sredi razsvetljenih fasad in trgov
Trastevere je splet ozkih ulčic, majhnih trgov m vodnjakov, kavarnic, gostilnic in luksusnih restavracij, ki si slede brez presledkov. Ceste so založene z mizicami. V steklenih omarah so pred vhodi v restavracije razstavljena jedila. Iz majhnih barov udarja skozi zastore na ceste pritajena rdeča luč. Zvoki jazza ^se plazijo P°tl oboki. Raskavi ženski glasovi parajo zakajeno vzdušje lokalov. V gostilnicah igrajo domačini na karte, ob spremljavi kitar pa prepevajo fantje v predpasnikih in zamaščenih tutah rimske pesmi. Kaki znani pesmi pritegne včasih vsa gostilna. Antonij pa je ves čas resno razpravljal o spominih, o minulih letih in o načrtih. Najbolj pa je bila v njegovih besedah prisotna sedanjost, ob kateri so odtekale pesmi in smeh, ob kateri bledi preteklost in pričakovanje.
Vračala sva se v jutru proti Tiberi. Ponekod so pri odprtih oknih plesale na domačih zabavah večje družbe m gruče pobalinov na cesti so se z zavistjo ozirale na gnečo premikajočih se teles. Tudi ulice v središču mesta so še vedno živahne. Korso, Via Nazio-nale, Via Veneto. Luči, spomeniki v noči, mizice, vrtovi, vodnjaki, Pročelja, petje, smeh. Rim je čudovito mesto. Rim bogatih in revnih. Kimski zrak Trenutki pred vodnjaki. Noči v parku Borghcse. Rim Umetnosti. Antični Rim. Katoliški Rim. Rim svetlobe in barv. Besede Antonija. Skrivnost veselja do življenja. Formula veselja. Morda fes obstoji? Tisoč drobnih in velikih skrbi, ki Jih nalaga življenje, spremlja brez dvoma tudi tisoč malih in velikih radosti. Razmišljal sem o besedah Antonija. Še malo mu nisem zameril tega, da se je Postaral Mislim pa, da po ulicah rojstnega mesta prav nihče ne bi smel hoditi z zemljevidom v roki, pa čeprav je obšel ze ves svet.
Morda je Neapelj prav tako mesto kot vsa druga mesta na svetu. Res pa je, da si je pridobil med evropskimi mesti neki žalosten sloves in se je na njega prilepil pečat slabega. Ali pa je le nekoliko bolj razgaljen kot se spodobi za spodobno mesto. To pa je že povod za trpko ironijo, ki morda izvira iz pretirane samohvale in zagledanosti vase in v lastne uspehe, kar lahko prikrije predsodke ali pa celo zabriše občutek krivde. Neverjetno kako trdno je v mislih ostalih Italijanov zasidrano mnenje o Neaplju in kakor po eni strani ne morejo izgovoriti imen Caprija in Vezuva brez vzdiha, ki naj bi pomenil občudovanje lepote, tako se ne morejo vzdržati pripomb o postopaštvu in komedijanstvu, o nazadjaštvu, vsiljivosti in nagnjenju k prisvajanju tuje lastnine, o vsakovrstni umazaniji, ki se zgrinja v mestu pod Vezuvom in je celo tako vsiljiva, da je vsakomur na očeh. Nasprotje med severnim in južnim delom dežele se tu poglablja v prepad in tudi če se beda ne veča ali če se celo manjša, se zdi še hujša ravno zato, ker je bogastvo na drugi strani vedno večje. Poiskati resnico o Neaplju bi pomenilo sneti tančico z najbolj perečih nasprotij Italije.
Res pa je, da se prebivalci Neaplja z vso zavzetostjo potrudijo, da zagrenijo popotniku prve vtise, še preden se sploh pojavi v mestu. Razpoloženje v kupejih vlaka se mahoma ohladi, ko se prično po vagonih sprehajati prodajalci spominkov, transistorjev, ročnih ur. Vsiljivo ponujajo kičaste ženske rute, za katere je jasno, da jih bo z veseljem nosila le malokatera ženska, cenene okraske iz keramike in bakra, zavitke na pol gnilih, uvelih pomaranč. Nato odpre vrata kupeja invalid brez prstov na roki, iztegne zvit, izsušen štrcelj med potnike in zamrmra: — Prosim ubogajme in želim vsem skupaj srečno vožnjo. Duhovniki ponujajo podobice svetnikov. Ko zapelje vlak na postajo, vam udarijo v oči koščki odpadnega papirja, ki leže na tleh med tiri. Ob izhodu s postaje pa preži na vas kordon uslužbencev hotelov in voznikov taksijev. Ko sem za hip zastal in se oziral po postaji, se je že prilepil name človek z napisom nekega hotela na kapi. Zaklinjal se je pri vseh svetnikih, da je res uslužbenec hotela, molel mi je pod nos kapo z napisom in
(Nadaljevanje sledi)
BORI" VISNOVEC
JWtn
SOBOTA, 8. OKTOBRA 1966
Radio Trst A
7.15, 8.15, 13.15, 14.15, 20.15 — Poročila: 7.00 Koledar; 7.30 Jutranja glasba; 11.30 Šopek slovenskih pesmi; 11.45 Vokalni ansambli; 12.15 Tržaške ulice in trgi; 12.30 Za vsakogar nekaj;
13.30	Glasba po željah; 14.45 Gershvvinovi motivi; 15.00 Glasbena oddaja za mladino; 16.00 Volan; 16.20 V tričetrtinskem taktu;
17.00	Folklorne pesmi; 17.20 Skala in ladja; 17.30 Razkuštrane pesmi; 18.15 Umetnost in prireditve; 18.30 Panorama jazza; 19.00 Mina in Frank Sinatra; 19.15 Družinski obzornik; 19.30 Nastopi zabavnih ansamblov; 20.00 Športna tribuna; 20.35 Teden v Italiji;
20.45	Slovenski vokalni oktet; 21.00 «Primer Papaleo*, enodejanka; 21.40 Vabilo na ples; 22.40 Večerni ples.
Koper
6.30, 7.30, 12.3U, 13.30, 14.30, 19.15 — Poročila; 7.15 Jutranja glasba; 8.00 Prenos RL; 10.15 Ritmi za mladino; 10.45 Popevke;
11.00	Celentanov klan; 11.15 Plošče; 11.30 Današnji pevci; 12.00 in 13.00 Glasba po željah; 13.40 Za prijetno razpoloženje; 14.00 Popevke; 15.00 Lahka glasba;
15.45	Pojejo bratje Boštjančič; 16.20 Izbrali ste; 17.00 Operna glasba; 17.40 Jazz; 18.00 in 19.30 Prenos RL; 22.15 Plesna glasba.
Nacionalni program
7.00, 8.00, 13.00, 15.00, 20.00 -Poročila; 8.30 Jutranji pozdrav;
8.45	Neapeljske pesmi; 9.00 Operetna glasba; 9.20 Strani iz albuma; 9.35 Orkester; 10.05 Operna antologija; 10.30 Zvočni trak;
11.00	Popevke; 11.45 Pesmi, ki so v modi; 13.30 Sobodne radijske kronike; 14.30 Lahka glasba; 15.10 Orkester Marenza; 15.30 Tribuna mladih: Obstaja spor med mladimi in odraslimi?; 16.00 Ital. skladatelji; 16.30 Oddaja za bolnike; 17.25 Izžrebanje loterije;
17.30	Operna glasba s plošč;
18.00	Glasbena prizma; 19.20 Delovna Italija; 20.20 J. Eich; »Fi-schio d'allarme»; 21.30 Plesna glasba.
kotiček: 15.15 Najnovejše plošče;
15.35	Ital. folklorna glasba; 16.00 Rapsodija; 17.05 Lahka glasba;
17.35	Izžrebanje loterije; 17.40 Plošče za najmlajše; 18.50 Vaši izbranci; 20.00 Koncert lahke glasbe in pesmi brez besed; 21.00 Natečaj novih pevcev.
III. program
18.30 Machijeve variacije; 18.45 Angleška kultura; 19.00 Brahmsove skladbe; 19.15 Koncert; 20.30 Revija revij; 20.40 Faurejeva sonata št. 2; 21.15 Simf. koncert.
Slovenija
II. program
7.30, 8.30, 13.30, 14.30, 19.30 -Poročila; 8.40 Poje Wanda Ro-manelli; 9.10 Elektronske orgle;
9.20	Dva glasova — dva stila; 9.40 Orkester; 9.55 Vesela glasba;
10.20	Ansambel Gualdi; 10.35 Revijski spored; 11.40 Skladbe za orkester; 12.00 Orkestri; 12.20 O-perna glasba; 12.45 Turistična oddaja: 14.05 Pevci; 14.45 Glasbeni
6.00, 7.00, 10.00, 13.00, 15.00, 19.30 — Poročila; 8.05 Glasbena matineja; 8.55 Radijska šola: Palčica; 9.25 Pozdravi najmlajšim; 9.40 Vedri zvoki; 10.15 Iz oper slov. skladateljev; 11.00 Turistični napotki za tuje goste; 11.15 Nimaš prednosti!; 12.05 »Ohridska legenda*; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Ansambel Mihe Dovžana; 13.30 Priporočajo vam...; 14.05 Na sporedu M. Stibilj: 14.35 Naši poslušalci čestitajo; 15.20 Zabavni intermezzo; 15.30 Jug. pesmi in plesi; 16.00 Vsak dan za vas;
17.05	Gremo v kino; 17.35 Iz filmov in glasbenih revij; 18.00 Aktualnosti doma in po svetu; 18.15 Zabavna in jazzovska glasba; 18.50 S knjižnega trga; 19.05 Glasbene razglednice; 20.00 Koncert orkestralne glasbe; 20.30 Radijska igra — Dr. V. Gerteis: »Čarovnija starega služabnika Adama*; 20.55 Večerni akordi; 22.10 Oddaja za izseljence; 23.05 Zaplešite z nami.
Ital. televizija
15.00 Lahkoatletsko srečanje I-talija-Sovjetska zveza; 17.30 Dnevnik in izžrebanje loterije; 17.45 Spored za najmlajše; 18.40 »Kot vam ugaja*; 19.15 Teden dni v parlamentu; 19.40 Nabožna oddaja; 19.55 Športne vesti in kronike; 20.30 Dnevnik: 21.00 Peppino De Filippo v »Scaia reale*; 22.15 Kronike dvajsetega stoletja; 23.00 Dnevnik.
//. kanat
21.00 Dnevni; 21.15 S. Cammara-no-G. Verdi: »Luisa Miller*.
Jug. televizijo
9.40 in 14.50 TV v šoli; 17.10 Poročila; 17.15 Zviti Pejo — lutke; 17;35 Kje je, kaj je; 17.50 Reportaža, 18.10 Vsako soboto; 18.25 Obzornik; 18.45 S kamero po Afriki; 19.10 Odlomki iz oper; 20.00 Dnevnik; 20.30 in 23.00 Opatija 68;
22.05	Črna zavesa — film iz serije Hitchcock; 24 Poročila.
HOROSKOP
OVEN (od 21.3. do 20.4.) Ko ste določili cilj, ne ozirajte se več na ovire. V ljubezni bo potrebna večja odločnost.
BIK (od 21.4. do 20.5.) Težav ne boste imeli, če si jih sami ne boste ustvarili. Z mlajšimi ste včasih preveč strogi.
DVOJČKA (od 21.5. do 22.6.) Zelo naporen, hkrati pa tudi pozitiven dan. Ko obravnavate družinske zadeve, bodite bolj dostopni za določene želje.
RAK (od 23.6. do 22.7.) Neka pobuda, ki se je lotevate, bo za vas trd oreh. Zmenek ali naključno srečanje z ljubljeno osebo.
LEV (od 23.7. do 22.8.) Utrdili boste svoj položaj, vendar ne obsedite na tem uspehu. Z ljubljeno osebo boste morali delati v rokavicah.
DEVICA (od 23.8. do 22.9.) če boste preveč neodvisni, vam to lahko tudi finančno škoduje. Ne zapi 1
rajte se vase in svoje težave razkrijte ljubljeni osebi.
TEHTNICA (od 23.9. do 23.10.) Če nekaj ne gre prav, pokažite vsaj dobro voljo. Takoj rešite probleme, ki zadevajo vas in ljubljeno osebo.
ŠKORPIJON (od 24.10. do 22.11.) Poklicali vas bodo za razsodnika v kočljivi poslovni zadevi. Nakazuje se možnost novih prijetnih stikov.
STRELEC (od 23.11. do 20.12.) Vaših idej ne bodo sprejeli, vendar se bodo po njih ravnali. Obisk prijateljev ali sorodnikov.
KOZOROG (od 21.12. do 20.1.) Zelo burno vzdušje v skupini sodelavcev. Svoje čustvene težave držite raje zase.
VODNAR (od 21.1. do 19.2.) Napravite majhen obračun o poslovnem stanju, da preprečite kaj hujšega. Močno boste nerazpoloženi.
RIBI (od 20.2. do 20.3.) Preveč razmetavate s svojimi silami in tudi z denarjem. Neka antipatija, ki ne veste zanjo razloge.
Vreme včeraj: najvišja temperatura 22.li, najnižja 19.3, ob 19. uri 22; zračni tlak 1017.2 raste, vlaga 74 odst., brez vetra nebo oblačno, morje mirno, temperatura morja 21.4 stopinje.
Tržaški iiev
Danes, SOBOTA, *.	oktobra
Simeon	
Sonce vzide ob 6.12 in	zatone ob
17.33. Dolžina dneva 11.21. Luna vzide ob 23.33 in zatone ob 14.58	
Jutri, NEDELJA, 9	oktobra
Abraham	
RIMSKI IN TRŽAŠKI KOMENTARJI O VČERAJŠNJIH^ VLADNIH SKLEPIH
Krogi levega centra so zadovoljni s sklepi ki jih je sprejel CIPE v korist Trsta
Izjave ministra Tolloya, poslanca KD Belci ja, ministra Pieraccinija, župana Franzila in predsednika deželnega odbora Berzantija - Vsi ugotavljajo koristnost sklepov CIPE za tržaško gospodarstvo - Odpor do vladne politike pri deželnih svetovalcih KPI in pri poslanski skupini PSIUP
Kakšen Je bil Trstu na rimske ureditvi ladjedelništva v Italiji, ki tako od blizu prizadeva tržaško ladjedelstvo, še ni mogoče dokončno ugotoviti. V prihodnjih dneh bomo verjetno zvedeli za mnenja ln namere posameznih političnih in sindikalnih organizacij. Lahko pa rečemo, da je bil odmev med predstavniki strank levega centra v glavnem pozitiven. Ta stališča je morda podzavestno izrazil v Rimu minister Giusto Tollojr, ki je Tržačan po rodu, in ki je podal to dobesedno izjavo:	»Gre za začetek
nove politike v korist Trsta, kateremu bo pripadla nova združena družba v vsej svoji celoti. Medtem, ko bo s tem Genova ostala italijanska pomorska in trgovska prestolnica, bo Trst postal upoštevajoč tudi njegovo tradicijo in diferenciacijo namestitve industriji drugačne vrste ladjedelska prestolnica Italije.))
Iz Tolloyevih izjav je razvidno, da gre torej za nekakšno zemljepisno porazdelitev proizvodnih dejavnosti na področju gradnje ladij, pomorstva in povezanih trgovinskih dejavnosti. Zgledalo pa bi, da bo Trst postal sicer središče lad-Jedelske industrije (toda brez svoje lastne ladjedelnice, kajti deželna ladjedelska dejavnost bo osredotočena v Tržiču), da bo dobil važno industrijo motorjev «Grandi motori IRI-Fiat», toda na drugi strani se zamegljuje njegova vloga na področju pomorstva. Res je, da bo še vedno v Trstu sedež »Tržaškega Lloyda, toda pri današnjih tokovih in premikih v mednarodnem pomorskem prometu se zdi, da bo ta vloga precej omejena. Upati Je samo, da si bodo odločilni činitelji prizadevali z vsemi svojimi močmi, da bi naše mesto ohranilo vsaj tradicionalne pomorske zveze.
Toda poglejmo, kaj pravijo še drugi odgovorni politični predstavniki. Minister Pieraccini je izjavil po seji CIPE’ »Medministrski odbor za gospodarsko načrtovanje je proučil Caronovo poročilo o položaju na ladjedelskem področju posebno v zvezi s položajem v Trstu in v Genovi. CIPE se bo seveda še pon<wn<h sestal, ker bo treba nadaljevati* proučevanje pomorske politike v vseh njenih podrobnostih in s stališča celotne države. Splošna načela Caronove-ga poročila so zelo važna, ker izhajajo iz potrebe, da se zagotovi obstoječa raven proizvodnih zmogljivosti ter ohranitev sedanje ravni zaposlenosti, preureditev ladje-delsrtva, ustrezna politika investicij ter novi zakon o državnih ladjedelnicah v okviru politike evropske gospodarske skupnosti. Glede Trsta in Genove pa je bila sprejeta vrsta ukrepov, ki logično spadajo v razvojno politiko petletnega načrta ter uokvirjajo vprašanje ladjedelske preureditve v vidiku okrepitve infrastruktur in dejavnosti obeh mest ter njima pripadajočim deželam.*
Svoje mnenje o sklepih CIPE je povedal v Rimu tudi tržaški demokristjanski poslanec Belci, ki je tudi poudaril skladnost teh sklepov s petletnim načrtom. Poslanec Belci je posebno zadovoljen, ker je CIPE sprejel sklepe, ki kažejo na »pametno in preudarjeno* ureditev teh vprašanj glede tržaškega področja. V tej zvezi je dejal: »Področje Trst-Tržič je tradicionalna gospodarska enota na tem sektorju, ki bo postala vodilno središče vsega državnega ladjedelstva, ki bo razpolagalo s štirimi važnimi središči: tržiška ladjedelnica, ki bo deležna obsežnega in sodobnega razvoja; tržaški sedež enotne zedinjene družbe I-talcantieri, središče za popravila ladij, ki se bo razvilo kakovostno in kvantitativno tudi z novim suhim dokom, osredotočenje načrtovanja, proizvodnje in prodaje velikih Diesel motorjev.* Po Bel-cijevem mnenju bodo ukrepi, ki jih je sprejel CIPE, zagotovili Trstu vse možnosti za ponoven vzpon njegovega gospodarstva.
Zelo optimistično je bil sinoči razpoložen tudi župan Franzi!, ki je po svojem prihodu v naše mesto izjavil, da se s sprejetimi sklepi priznava Trstu nova vloga v okviru »državnega in tudi medna-2upan dr.
sinoči odmev v | Franzil pravi v svoji izjavi med sklepe o bodoči drugim, da so vladni sklepi zadovoljili Tržačane ter da so pregnali skrbi, ki so morile mesto. Zupanovi zaključki pa so spričo zna. nih rezultatov seje CIPE nekoliko čudni; »Trst si je tako priboril nove vodilne in industrijske instrumente, ki se zdijo bolj prikladni, da bodo s časom zagotovili ohranitev in razvoj tradicionalne vloge Trsta kot pomorskega mesta, kar je vedno bil in hoče ostati.*
Svoje zadovoljstvo glede sklepov CIPE je izrazil tudi deželni predsednik Berzanti, ki je bil včeraj stalno povezan s tržaškimi predstavniki v Rimu. Po njegovem mnenju so ti sklepi zelo važni, ker na eni strani zagotavljajo kompetitivnost državnega sektorja v lad-jedelstvu, a na drugi strani ščitijo posebne koristi dežele in Trsta.
Kar smo navedli do tu zadeva stališča političnih in upravnih predstavnikov stranik levega centra. Kako pa so, ali bodo reagirale na sklepe CIPE stranke levičarske opozicije, še ni uradno znano. Sodeč po poročilu, ki ga je izdal sinoči tiskovni urad deželnega komiteja KPI o seji svetovalske skupine KPI v deželnem svetu, bodo odmevi negativni. V poročilu se poudarja, da so vprašanja gospodarskega načrtovanja in preureditve ladjedelske industrije povzročila v državi velika enotna delavska gibanja v raznih mestih. Komunistični svetovalci menijo, da bi o teh vprašanjih moral razpravljati in sklepati deželni svet. V ta namen je enajst predstavnikov KPI v deželnem svetu pripravilo in podpisalo resolucijo, ki izraža stališče skupine do teh vprašanj. Zahteval! bodo, da se o tej resoluciji razpravlja na eni izmed sej, ki bodo v prihodnjih dneh. Komunistični svetovalci so tudi poudarili, da bi bilo nedopustno in nerazumljivo za delavce, za Tržačane in za vse prebivalstvo dežele, če ne bi deželni svet, kot najvišja predstavniška instanca, ne smatral za potrebno da se o tako važnih vprašanjih razpravlja na prvem mestu.
Končno naj še omenimo resolucijo, ki so jo v zvezi s predvideno reorganizacijo ladjedelnice Sv. Marka predložili poslanci parlamentarne skupine PSIUP, in sicer Vecchietti, Ceravolo, Valori, Luz-zatto, Cacciatore, Pigni, Alini, Avo-lio, Foa, Menchinelli, Minasi, Nal-dini, Passon in Raia. V resoluciji se govori o vedno težjem položaju
stvo sporoča, da so njegovi uradi in uradi njegovih organov odprti za javnost od 1. t. m. od ponedeljka do petka od 9. do 13. ure.
tržaškega gospodarstva na pomorskem, industrijskem in trgovskem področju. Poslanci PSIUP menijo, da bo načrt Fincantieri, če bo izvajan, dokončno poslabšal položaj ter pripravil pot splošni krizi tržaškega gospodarstva. Zato omenjeni poslanci zahtevajo, da vladni organi ne sprejmejo napovedanih ukrepov, temveč naj proučijo splošen položaj tržaškega gospodarstva ter sprejmejo v tej zvezi take ukrepe, ki bi stvarno prispevali k izboljšanju sedanjega položaja ter nudili pozitivne perspektive za bodoči razvoj.
S Deželno odborništvo za kmetijstvo, gozdove in gorsko gospodar-
uiiiiiuiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiilliliiiiiHidiiiiiiiiiiiHmiiiiiMiifiiiiiitmiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiimii
Dr. Capptllini sprejel Rudija janhubo
Vladni komisar dr. Cappellini je včeraj popoldne sprejel generalnega konzula SFR Jugoslavije v Trstu, Rudija Janhubo.
ZBOROVANJA KPI
Danes ob 17.30 bo na Trgu Cio-
berti za KPI govoril občinski svetovalec Giuseppe Burlo o temi: »Gospodarski položaj v Trstu in odgovornosti strank leve sredine«.
Odložitev zasedanja FILCA-CISL v Trstu
FILCA C1SL sporoča, da so se začela včeraj zjutraj pogajanja za sklenitev nove delovne pogodbe gradbene stroke. Zato so deželno zasedanje FILCA-CISL, ki je bilo sklicano za danes v Trstu, odločili na prihodnjo soboto 15. t m.
IZJAVA TAJNIŠTVA NOVE DZCGIL
Sindikat ni zadovoljen s sklepi CIPE ker prizadevajo tržaško gospodarstvo
Od DZ in CISL še nismo prejeli poročila o njunem stališču
V zvezi s sklepi CIPE je izdalo tajništvo Nove delavske zbornice naslednje poročilo:
Tudi iz prve površne proučitve načrta, ki ga je danes sprejel medministrski odbor za gospodarsko načrtovanje, Je razvidno, da je načrt bolj negativen od vseh pričakovanj. Ukrepi in smernice, ki jih je odobril CIPE, so v popolnem nasprotju z razvojem italijanskega ladjedelstva, ki naj bi ga po trditvah vlade hoteli pospeševati. Ti u-krepl sploh ne upoštevajo naraščajoče ekspanzije svetovnega ladjevja, potreb trgovinske mornarice, samih napotil, ki so jih dale sindikalne organizacije delavcev, da bi lahko bili tehnično kos konkurenci glede cen na mednarodnem torišču, preureditev in osredotočenje, kot si jo zamišlja CIPE, se dejansko ures-HlCTtS v'razbijanju podjetij na ladjedelskem sektorju in tudi glede njihove zemljepisne porazdelitve, kar pomeni razprševanje glede potreb proizvodnega procesa in skrčenja proizvodnih stroškov.
Kar se našega mesta tiče, «bo Trst glavno mesto italijanskega ladjedelstva«, toda bo glavno mesto
brez ladjedelnic. Določili so namreč Konec ladjedelnice Sv. Marka, saj ne bo gradila več ladij. Združiti jo nočejo s Tržaškim arzenalom, in da zadostijo »sentimentalizmu Tržačanov« ohranijo njeno ime. V resnici pa jo ukinejo. Nova družba Tržaški arzenal — Sv. Marko bo pridobila sicer suhi dok, a bo popravljala ladje. Eno splavišče Sv. Marka bodo uporabljali tudi — t.j. ko bo nastala potreba — za velika ladijska popravila (za gradnjo montažnih delov za podaljšanje ladij).
Samo ravnateljstvo združene ladjedelske družbe Italcantieri bo dejansko brez možgan, t.j. pogonskega stroja vsakega velikega podjetja: bo namreč brez urada za raziskave (Cipena) ter brez urada za načrtovanje.
Osredotočenje gradnje motorjev Diesel v družbi z mešanim, t.j. javnim in zasebnim kapitalom, ne pomeni le, da bodo zaprli Tovarno strojev, ki Je podjetje z državno udeležbo, marveč teži za tem, da se okrepi monopol ter da se doseže nnanciranje iz krožnega sklada za Trst in Gorico. Tudi če bodo dotacijo dopolnili, je jasno, da bodo
Milim.....................................................................................................
LETAK S PROGLASOM FI0M-CGIL
Poziv delavcem in vsem meščanom naj branijo Sv. Marko in Tov. strojev
V Rim sta odšla na svojo roko samo tajnika DZ in CISL, tajništvo Nove DZ-CGIL pa ni dobilo nobenega uradnega vabila
Sindikalne organizacije so v sredo enotno sklenile, da bodo napovedale v obrambo ladjedelnic splošno stavko, da pa jo odložijo v pričakovanju razgovora s predsednikom vlade Morom, za katerega so zaprosili. Potem se je zvedelo, da sta odpotovala v Rim samo tajnika Delavske zbornice in pokrajinske zveze CISL dr. Fa-bricci in dr. Novelli. V tovarnah se je v zvezi s tem razširila vest, da so povabili predstavnike vseh treh sindikatov v Rim, kar pa ni res, ker sta pač odšla v Rim samo omenjena tajnika. Zato je včeraj glavni tajnik Nove DZ-CGIL Calabria ponovno sporočil tisku in radiu, da ni prejela Nova DZ-CG-IL nobenega uradnega vabila od predsednika vlade, podtajnikov a-ll IRI. Vse to seveda še ne pomeni, da je prišlo med sindikati do različnih stališč v vprašanju pre-o-snove ladjedelnic, kajti tajnika omenjenih dveh sindikalnih organizacij sta lahko šla v Rim pač na lastno pobudo, da bi posredo-rodnega gospodarstva* župan dr. vala na pristojnih mestih, kar nič
....................»Humi............
ZA TRŽAŠKE OBČINSKE IN POKRAJINSKE VOLITVE
Vladni komisar dr. Cappellini podpisal dekret za razpis volitev
Dekrete so včeraj izročili županom, lepake z dekreti pa bodo javno nalepili 13. t. m.
Vladni komisar CappeUini je včeraj podpisal dekrete, na podlagi katerih so bile razpisane občinske in pokrajinske volitve v Trstu ter pokrajinske volitve v okoliških občinah 17. novembra. Dekrete so že včeraj izročili županom v Trstu in v okoliških občinah, lepake z omenjenimi dekreti pa bodo javno nalepili dne 13. oktobra.
Medtem pa je oživela dejavnost strank Tako je tržaško vodstvo PRI razpravljalo o volilnem programu ter ga odobrilo. V njem zlasti poudarjH zahtevo po večjem gospodarskem razvoju, ki bi moral obsegati vse tržaško področje in segati tudi do Tržiča. Seveda spada v ta razvoj tudi ladjedelska industrija. Za PRI pride v nedeljo v Trst La Malfa, ki bo govoril ob 10.30 v kinu Grattacie-lo. Opoldne se sestane z gospo-
darstveniki, sindikalisti in predstavniki tiska, ob 17. uri pa se bo razgovarjal s kandidati in člani stranke.
KPI in PSIUP sta bili doslej e-dini stranki, ki sta vsak dan prirejali volilna zborovanja, medtem ko so stranke leve sredine — kot znano — podredile vso svojo pred-volilno aktivnost sklepom vladnih organov glede tržaškega ladjedelstva.
ZBOROVANJA PSIUP
Danes bo PSIUP imela naslednji zborovanji; ob 10. uri na Drevoredu XX Settembre nasproti Stan-de, kjer bo govoril Francesco Franco, član pokra inskega vodstva: ob 18. uri na Trgu Garibaldi, kjer bo govoril Fausto Monfalcon, član izvršnega pokrajinskega odbora stranke
ne spremeni na stvari, to je glede možnosti enotne stavke.
Da pa bi ponovno poudarila svoje stališče, je tržaška FIOM-CGIL izdala včeraj na tisoče letakov pod naslovom: »Tako hočejo izdati Trst*. Ti letaki se glasijo:
Pravijo, da bo CIPE danes odločil usodo ladjedelnice Sv. Marka. Nekateri politični in gospodarski krogi pravijo, da so zadovoljni... ker se bo ohranilo ime ladjedelnice. Odbor ministrov predlaga naslednjo »pozitivno* rešitev: Razcepitev Sv Marka' En del bi združili s Tržaškim arzenalom, da bi zgradili novo delavnico za popravilo ladij. 400 delavcev bi premestili v Tržaški arzenal. Eno splavišče bi »rešili* ter bi na njem gradili montažne dele za podaljševanje ladij, to je za popravila.
Koliko starih ladij pa povečajo vsako leto? Tako si torej vlada zamišlja preosnovo in osredotočenje ladjedelnic: zaporo, razcepitev podjetij, razbitje proizvodnega ciklusa, odpiranje vrat zasebnemu kapitalu; popolno zapustitev krajevnih gospodartev in kot »plačilo* razdelitev koščkov ravnatelj, stva Italcantieri! Za delavce m uradnike, za njihove družine, za bodočnost italijanskega ladjedelstva se ne zmenijo.
Kam so se zgubila zagotovila, da bo ladjedelnica Sv. Marka nadaljevala gradnjo ladij? Kakšen konec čaka delavce, uradnike, tehnike naših podjetij? Kakšna usoda čaka dejavnosti za opremljanje ladij ter uslužbence zunanjih pomožnih podjetij?
Ne bomo živeli od govorov o... perspektivah novega ustroja trža škega gospodarstva; ne od varljivega razkazovanja milijard, ki jih bodo znova in nujno obljubili Trstu kot za časa 46 milijard ministra Scelbe 1
PSDI. Sekcija «Bruno Buozzi« je po razpravljanju sprejela resolucijo, v kateri je odobrila dokument o socialistični združitvi, prehodne norme in statut združene stranke ter je dala odposlancem pooblastilo, da zaključijo proces socialistične združitve.
Za resolucijo Je glasovalo 96,7 odst. članov, vzdržalo pa se je 3,3 odst. Zatem so izvolili 11 delegatov za pokrajinski kongres, ki bo 15. oktobra. Medtem se nadaljujejo skupščine drugih sekcij, ki se bodo zaključile v sredo 12. t. m.
5 Deželni odbornik za prosveto Giust se je včeraj sestal z rektorjem tržaške univerze prof. Origo-nejem, s katerim je obravnaval nekatera vprašanja, ki se tičejo razvoja univerze.
Tržačani nočejo tega! Delavci, uradniki, gostilničarji, trgovci, tržaški meščani! Zavrnite poskus u-ničenja mestnega gospodarstva ter zahtevajte novo politiko ladjedelstva v interesu našega mesta ter pomorskega gospodarstva nasploh Strnite se vsi v borbi v obrambo Sv. Marka, Tovarne strojev, ladjedelnic l
Skupščina sekcij PSI
Pri*|M*vajtc z.u
DIJAŠKO MATICO
pri tem trpela mala in srednja industrijska podjetja. Vse ostalo, t.j. oporišča za »comtainers«, okrepitev telefonskega in televizijskega sektorja, naklonjenost IRI, da bi se pridružila deželni finančni družbi, spada le med izjave «dobre volje«, ure pri tem namreč za obljube ali za norčevanje, kot je na primer obljuba, da bodo prispevali k prenovitvi uradov Tržaškega Lloyda.
Poročilo CIPE je prav tako Jasno v vprašanju zaposlitve; delovna mesta se bodo močno skrčila, čeprav trdijo nasprotno. Pravijo namreč, da bodo v Trstu ln Genovi prt zaposlovanju delavcev v nadomestnih podjetjih dajali prednost sedanjim zaposlenim, medtem ko bo 1967. leta 300 vajencev, od katerih 200 v Genovi. Odbor ministrov ni mogel dati - bolj jasnega dokaza neobčutljivosti do vprašanja pomorskega gospodarstva Irt' vprašanj, ki tarejo Trst. Tajništvo Nove DZ-CGIL poudarja, da se sklep CIPE ne ozira na splošni odpor delavcev m širokih plasti prebivalstva pomorskih mest ter dokazuje še enkrat, da so smernice pri reorgani-zacijskih načrtih ladjedelstva zgre-šene. Sklep CIPE dokazuje nadalje da je sklicevanje na vsedržavno načrtovanje ter na načrt deželnega razvoja samo pretveza, za katero hočejo prikriti ukrepe, ki so škodljivi gospodarskim Interesom države in krajevnim interesom.
Iz tega izvira nujna potreba, da se temeljito revidirajo tl načrti. Pri tem se ni moč omejiti samo na popravke, kot so storili v zvezi s prvim načrtom TRI, t.j. ni dovolj da se spremenijo samo nekatere njegove plati v čisto kompenzacijski in nadomestni funkciji, marveč je treba odločno vplivati na temeljne usmeritve javne pobude v ladjedelstvu. Zato ni moč ločiti vsega tega od nove revizije skupnih državnih obveznosti na temeljnih sektorjih industrijskega življenja v državi, v deželi in v Trstu kakor tudi od nove usmeritve v politiki prevozov in prometa tako, Kot so Se pred kratkim poudarile FIOM in drugi organizacije kovinarjev.
2e na osnovi površnega pregleda rezultatov današnje seje CIPE zavrača tajništvo Nove DZ—CGIL te sklepe. Uradno poročilo pravi, da bo morala vlada te sklepe spremeniti v zakon, tako da uredi preureditve in naložbe. To pomeni, da se borba Sele začne. Treba je odločno reagirati. To morajo storiti združeni delavci in vse gospodarske Kategorije, da bo vlada spremenila te ukrepe na osnovi potreb, ki jih je izrazilo prizadeto prebivalstvo, ne pa male oblastvene skupine. In ne le to, noben ukrep se ne sme uresničiti, preden se ne bodo posvetovali z roganlzacijami delavcev, ki so najbolj zakoniti zastopniki Interesov večine prebivalcev.
Od CISL In Delavske zbornice Se nismo prjeell poročila o njunem stališču.
Z ZADOVOLJSTVOM SPREJETA POBUDA OCSE
V Trstu naj bi ustanoviti sedež za znanstvene raziskave
Deželne oblasti so že zagotovile podporo tej pobudi
Minister za usklajevanje znanstvene in tehniške raziskave Rubi-nacci je sprejel z zadovoljsvtom pobudo Organizacije za sodelovanje in gospodarski razvoj (OCSE), ki ima svoj sedež v Parizu, da bi ustanovili središče za znanstvene raziskave in deželni razvoj, ki bi imelo sedež v naši deželi oziroma v Trstu. V pismu ministrstvu za proračun, s katerim je seznanil tudi predsednika deželnega dobora, je minister dejal, da meni, da so zelo važni načrti tajništva OCSE, da bi vložili neke investicije na znanstvenem področju, da bi začeli s Dro-cesom gospodarskega razvoja v določeni deželi, oziroma v tem primeru, v Furlaniji — Julijski krajini. Minister poziva tudi ministra za proračun, naj da pobudo za ustrezni sestanek, na katerem bi se u-
_____kvarjali s tem. Pobuda OCSE bi
nanaša-! utegnila mnogo pomeniti za gospo-
Tiskovni urad PSI sporoča, da so se začele kongresne skupščine sekcij tržaške federacije, ki se bo-
do izrekle o dokumentih, nanaša- .	M— ...... ™
jočih se na združitev med PSI in aarski razvoj dežele ter za razvoj
znanstvenih raziskav.
Deželne oblasti so že zagotovile popolno podporo tej pobudi. V tej zvezi so tudi že navezale nekatere stike.
Nesreča hlevarja na Montebellu
V nekem hlevu na dirkališču Montebella se je včeraj popoldne ponesrečil 69-letni hlevar Camillo Negrini iz Ul. Revoltella 30. Ko je na široke police spravljal bale sena, se je nerodno prestopil, izgubil ravnotežje in padel z višine šestih metrov Pri padcu se je ranil in pobil po glavi, obrazu in udih. Ponesrečenega Negrini,ja je v bolnišnico prepeljal njegov 38-let-ni zet Lucio Pirati Iz Ul Kavoltel-la 11. Negrinija so sprejeli na nevrokirurški oddelek, kjer se bo moral zdraviti 8 dni.
Modugno in Scala v odlični predstavi «Rinaldo v boju»
Skupina Modugna in Delie Sca-le je včeraj zvečer v gledališču «Verdi» imenitno zabavala polno dvorano občinstva. Zdi se, kot bi bil ta čas še posebno primeren za take vrste zabavo. Počitnice so minile, pripravljajo se gledališke prireditve, vendar se sezona rednih prireditev še ni pričela. Tako je včerajšnja prireditev, ki ji bodo sledile ponovitve več dni, kar lepo izpopolnila ta čas pričakovanja. Prijetno je zabavala, ne da bi padla v cenenost.
Avtorja Gartnei in Giovannini sta že davno poznana kot sposobna in spretna pisca besedil za take prireditve, kjer se zgodba prepleta z nastopi baleta in pevcev ter še samega Modugna (kot pevca), posebej. Zgodba sama ■je dokaj preprosta: Neka grofovska hči na Siciliji, ki se navdušuje za Garibaldija in njegove borce, sklene, da napravi iz nekega roparskega poglavarja ga-rioaldinca. Spoznala ga je, ko je prišel v njeno hišo z rdečo srajco kot gartbaldinec, in ji s prevaro izvabil veliko zlatega denarja. Takoj za njim se pojavi patrulja burbonskih straž, ki odnese cekine in dragulje; v resnici pa so ti vojaki samo preoblečeni roparji pod poveljstvom o-menjenega poglavarja. Roparski poglavar, ki sicer noče biti navaden tolovaj, pa namene mlade-dega dekleta odločno odklanja. Toda na koncu se le konča tako, da se z Garibaldijevimi četami odpelje na kontinent.
S spretnim doziranjem sta napravila Garinei in Giovannini predstavo, ki je ves čas napeta (le drugi del se ponekod neko-iko vleče). Kot roparski poglavar Rinaldo Dragonera se je kar lepo uve javil Domenico Modu-gno s preprosto igro, v kateri seveda ni vedno pravega umetniškega igranja. Nekajkrat tudi zapoje na odru, toda zelo umerjeno, nikakor ne preveč po «mo-dugnovsko» in torej kar prijetno za poslušanje. Mada grofovska hči Angelika, ki je pobegni-a iz svoje hiše, je seveda Delta Scala, igralka in plesalka prave akrobatske vzdržljivosti, ki združuje še sposobnosti pevke. Okoli obeh pa jih je še cela vrsta, ki vsi do zadnjega zaslužijo pohvalo brez pridržka. Pravo presenečenje je moški balet, ki navduši občinstvo s svojim divjim plesom v jami roparjev. (Baletniki nastopijo kot roparji). Pa tudi ženski balet ne zaostaja. Vsi ti plesalci in plesalke pa opravijo tudi vse ostalo v igri. Vendar se kot igralci nekateri posebej odlikujejo. Pri tem mislimo zlasti na bivšega klerika iz Rima, ki ga igra Vittorio Congia, nato na Be-niamina Maggia v vlogi pristnega Sicilijanca, ki ves zdrgeta, če kdo samo omeni njegovo sestro, ter Gina Pagnina. Premetenega sicilskega oblastnika, ki je tudi pod Garibaldijem tako) «vladni človek», igra Giuseppe Porelli.
Avtorja, ki sta predstavo tudi zrežirala, sta v besedilo natrosila dovolj duhovitosti in dovtipov, ki jim na manjka satirične osti. Glasbo je pripravil sam Modugno, razmeroma maloštevilni orkester pa je pod vodstvom Mariana Rossija zelo dobro igral. Nekatere scene so že same izzvale aplavz občinstva. Oskrbel jih je s kostumi vred Coltellaccl. Koreograf je bil Herbert Ross. pozneje pa sta plese predelala Ser-gio Somigli in Toni Ventura. ki tudi sam pleše.
Občinstvo m štedilo s ploskanjem med samo predstavo. Dolgotrajno, pa je bilo ploskanje po prvem delu in še zlasti na koncu predstave. Ne more btti dvoma, da bo živahna predstava tudi v naslednjih dneh privabila mnogo občinstva.
V MILANU
jn v proaaji pri.
GASI KOLI - Piazza l)uomo 31 tel 80.H8.74
PRIMORSKI DNEVNIK
DELO
Politika
Vjesnik
Borba
Tovariš
Pavliha
Včeraj-danes
SLOVENSKO GLEDALIŠČE V TRSTU
KULTURNI DOM
XXII. sezona
1966—1967
OTVORITVENA PREDSTAVA
MAKSIM GORKI
NA DNU
drama v štirih dejanjih
Prevod:	PAVEL GOLIA
Scena:	NIKO MATUL
Kostumi:	ANJA DOLENČEVA
Glasbena oprema:	MARJAN VODOPIVEC
Režija:	JOŽE BABIC
V	četrtek, 13. oktobra ob 21. uri (PREMIERSKI ABONMA)
V	soboto, 15. oktobra ob 21. url (ABONMA PRVA PONOVITEV)
IN INVALIDSKI)
V	nedeljo, 16. oktobra ob 16. uri (ABONMA NEDELJSKI POPOL-
DANSKI IN OKOLIŠKI)
Nadaljnje predstave bodo objavljene kasneje.
ABONMAJI
ZA SEZONO 1966-67 SO NA RAZPOLAGO V TRŽAŠKI KNJIGARNI
Prodaja vstopnic za vse predstave od ponedeljka, 10. t. m. dalje v Tržaški knjigami, Ul. sv. Frančiška št. 20 tel. 61-792, ter eno uro pred pričetkom predstav pri blagajni Kulturnega doma.
ROJSTVA. SMRTI IN POROKE
Dne 7. oktobra se Je v Trstu rodilo 13 otrok, umrlo pa je 7 oseb.
UMRLI SO: 46-letnl Antonio Ciac-chl, 54-letni Carlo Mezinec, 60.1etna Maria Cernaz por. Glurgevlch, 7i-letna Roma Zalateo, 74-letna Luigia Padovano vd. Musumana, 94-letnl Giovanni Guadagnl, 64-letna Maria Škerl vd. Audero.
SLUŽBA OBČINSKEGA ZDRAV. NIKA. Za poklice v prazničnih dneh v primeru, če ni mogoče najti drugega zdravnika, je treba telefonirati na št. 90-235.
DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 13. do 16. ure)
Davanzo, Ul. Berntnl 4: Godina AUTGEA. Ul. Glnnastlca 6; Al L10yd, Ul. Orologlo 6 — Ul. Diaz 2; Spon-za, Ul Montorslno 9 (Rojan).
NOČNA SLUŽBA l-EKAHN (od 19.30 do 0.30) Blasoletto, Ul. Roma 16; Cantauro, Ul. Rossetti 33; Alla Madorina del Mare, Largo Plave 2: Sant’Anna, I E rta di S. Anna 10. -
V nedeljo, 9. t. m. popoldne bo v Ricmanjih na prostem
PROSLAVA 70-LETNICE
PROSVETNEGA DRUŠTVA »SLAVEC«
Sodelujejo pevski zbori lz Križa, Padrič, Saleža-Zgonika, Trebč, Doline ln Ricmanj, godalni tercet, vokalni kvartet ter godba na pihala z Brega.
Poskrbljeno je za pristno novo domače vino ln pršut.
Vljudno vabljeni vsi!
SLOVENSKO GLEDALIŠČE v Trstu
Abonmaji za sezono 1966-67 so na razpolago v Tržaški knjigarni, Ul. sv. Frančiška št. 20, tel. 61-792.
Otvoritvena predstava bo 13. oktobra.
Slovensko gledališče v Trstu naproša vse svoje ljubitelje, ki Imajo v skladiščih stare predmete, obrabljeno pohištvo, stare skrinje, kovčke in podobno, da to javijo v Kulturni dom, Ul. Petronio 4, tel. 734-265.
Gledališče bi za svoje predstave to odkupilo In bo zelo hvaležno vsakemu, ki se bo odzval.
VLAGANJE PROŠENJ ZA AKADEMSKO LETO 1966-67 Podporno društvo Dijaška Matica sporoča, da se prošnje za dolgoročno brezobrestno posojilo za akademsko leto 1966-67 vlagajo na posebnih tiskovinah, ki jih visoknšolci dobijo pri odboru Dijaške Matice v Trstu, Ulica Geppa 9.
Prošnje sprejema odbor do 16. oktobra t. I.
GledaMšča
VERDI
Pri blagajni gledališča Verdi se nadaljuje prodaja vstopnic za glasbeno komedijo »Rinaldo ln campou, s katero bo skupina Modugno.Scala de-butirala v Verdiju. Predstave sl bodo sledile do 16. t.m. z dvema nastopoma v prazničnih dneh.
V skupini Modugno-Scala nastopajo med drugimi še Vltlorio Congi-a, Giuseppe Porelli, Glno Pagnarii 'n Bemamino Maggio ter cela vrsta plesalk ln plesalcev. Glasbo je napisal Modugno. koreografijo je pripravil Herbert Koss.
AVDITORIJ
Pri centralni prodajalni vstopnic v galeriji Protti se nadaljuje prodaja vstopnic za drugi ljudski simfonični koncert, ki bo v ponedeljek 10. t. m. ob 21. uri v Avditoriju.
Orkester gledališča Verdi bo vodil dirigent Carlo Farina, sodeloval pa bo mladi tržaški pianist Loren-zo Baldini.
Program obsega skladbe: Cima-rosa-Bomioli — «Lepa Grkinja«, simfonija (novo za Trst), Franck — Simfonične variacije za klavir in orkester, Norton Gould — Spiri-tuals (novo za Trst), Barber — Adagio op. II. (novo za Trst), Copland — El salon Norico (novo za Trst).
<)'■■■ <■ -___________;n en
Razna obvestila
V nedeljo, 9. t.m se bo ponovno začel ples v »Novi dvorani* v Ul. Madonnina 19. Igrala bosta orkestra »The Jaguars* in »The man mistry». Začetek ob 16. in zaključek ob 22. uri. Posloval bo bogat bar.
«•. -; ■ vv:"

Mmfl
Prosvetno društvo »Slovenec« iz
Boršta sporoča, da bo prva pevska vaja v sredo, 12. t.m. ob 20.30.
Izreden
uspeh!
NOVI CIRKUS
VAWX
TOČNI
TRST (UL. S. MAULO) TEL. 41408
☆
Vsak večer ob 21. uri
V četrtek, soboto in nedeljo dve predstavi, ob 16. in 21. uri
OBISK ŽIVALSKEGA VRTA OD 9. DO 14. URE
Nazlonate 15.30 «E1 Clorro« Eastman-color Todd A-O 70 mm. Robert Taylor, Rosenda Mopteros, Ron Randell.
Excelsior 16.00 »Araoesuue« Techiil-
coior Sophla Loren. Gregory Pečk.
feni te 15 30 «Le piacevoli noto« — Techmcolor. Vittorio Gassinan. Gina Loliobrigida. IJgo 'lognazzi.
Eden 16 00 «G'ocm di uotte« Film o katerem se največ razpravlja po beneškem festivalu; strogo prepovedano mladini pod 18. letom.
Grattacielo 16.00 «11 papavero e an-che un flore« Eastmancolor. Yul Bryriner, Santa Berger, Marcello Mastroiannl.
Alabarda 16.30 «7 dollarl sul rosso« Colorscope. Anihony Steffen, Lore-dana Nušciak, Fernsndo Sanrho.
Filodrammai.co lo.30 «30 Wlnchester pei El Uiablo« Colorscope. Topsy Collins. Carol Mohrier.
Aurora 16.00 »Sicario 007 vivo c, mor. to«.
Cnstallo 16.30 «1 nostrl rnariti« Albertu Sordi, Ugo lognazzi. Prepovedano mladini pod 18 letom
Garibaldi 16.30 «1 predoru del Sahara« rechnlc.olor. Parnela Tudor.
Capltol 15.30 «L’armata Bracaleone« Techntcolor Vittorio Ga.ssman. Ca-therlne Spaak.
Impero 16.30 »Cat Ballou«.
Moderno 16,30 «Per pualche dolla-a iri meno« Techmcolor, Lando Buz-zanca, Kaimondo Vianello, Valeria Clnagottlnl, Tony Renls.
Vittorio Veneto 16.00 «Matt Helrn ij sllenzlatore« Techmcolor, — Dean Martin. Prepovedano mladini pod 14 letom.
Astra 16.30 »Tutte le tagazze lo san-no».
Ideale 16.00 «lpcress» Techmcolor. Michael Calne.
Abbazla 16,00 «La spia che venne dal freddo« Richard Burton, Claire Bloom.
SPDT priredi 23. oktobra, v okviru proslav obnovitve društva. Izlet v Rakov Skocijan s skupnim jubilejnim koslljm ter vabi vse stare in nove člane posebno pa bivše odbornike, da se Izleta udeleže. Vpisovanje v Tržaški knjigarni.
Mali oglasi
TRGOVINA pohištva Bruno — oprema za kuhinje in dnevne sobe tz for-mike. Lastna izdelava. Fonderla St. 3 (blizu bolnice).
UFtFIFVME Ln-ZLCrmRNE
TRST v,ft,e xx Settembre 10 tel. 90016
NABREŽINA (center) SESUAN (center)
ZLATI /N SRERRNI OKRASNI PREDMETI
ZANIMIVI IZSLEDKI ANKETE MED SREDNJEŠOLCI
60 odst. abiturientov srednjih šol se boji, da ne bo našlo zaposlitve
63 odst, anketiranih namerava iskali primerno zaposlitev doma,
35 odst. pa namerava ubrati pot v tujino «s trebuhom za kruhom»
V prihodnjih letih bo na Tržar I učnega zavoda; 53 odst. jih meni, | gradbeništva do najrazličnejših in-
*kem na razpolago mnogo izšolanih *ensk; večina abiturientov višjih *ol ima skrbi glede zaposlitve; šibko znanje nemškega jezika, nezaupanje v gospodarsko bodočnost mesta in razširjena simpatija do državne službe, to so nekatere izmed značilnosti tržaškega srednješolskega dijaštva, kakor so pokazali izsledki posebne ankete, ki jo je Pred koncem šolskega leta 1963-64 Izvedel Urad za poklicno usmerjanje pri tržaški trgovinski zbornici.
Anketo so izvedli na 15 višjih »rednjih šolah z italijanskim in •lovenskim učnim jezikom (3 klasične in 2 realni gimnaziji, 3 učiteljišča in 7 tehničnih zavodov); med dijake zadnjih letnikov so porazdelili vprašalne pole, ki jih je izpolnilo 611 dijakov (376 fantov in 235 deklet), to je 75 odst. vseh anketiranih dijakov. Prva ugotovitev, ki izstopa iz zbranih podatkov je ta, da predstavljajo ženske dober del v*e študirajoče mladine na tržaških mišjih srednjih šolah, kar nakazuje določen razvoj v strukturi bodoče ponudbe mladih izšolanih moči na našem področju. Glede raznih Prednosti, ki jih uživajo nekateri dijaki pred drugimi na najrazličnejših natečajih, lestvicah za štipendije ln podobno, Je anketa pokala, da uživa takšne prednosti po *n dijak na vsakih pet; kakor znano, priznavajo šolske oblasti večje *U manjše prednosti na tem pod-meju predvsem sinovom padlih v vojni, sinovom civilnih Invalidov 1W„ kar 12 odst. vseh dijakov pa uživa razne prednosti, ker so begunci ali izhajajo iz begunskih družin, visok odstotek ezulov tudi med tržaškim dijaštvom predstavlja velik problem, ker razdvaja mlade ljudi in ustvarja med njimi ne-*adovolJstvo. Po eni strani se begunci imajo iz razumljivih razlogov za žrtve političnega dogajanja Iz polpretekle dobe, in se v njih Utrjuje prepričanje, da jim je družba dolžna Izkazovati posebno dobrohotnost, po drugi strani pa se tukajšnji dijaki upravičeno čutijo zapostavljene.
Zanimivo Je, da je 55 odst. vseh anketiranih izjavilo, da Je izbralo določeno šolo zaradi posebnega nagnjenja do te ali one vrste študija; ** odst. vseh dijakov pa Je izjavilo, da se Je vpisalo na takšno šolo le zato, da bi čim prej prišlo do za-s|užka. Glede znanja jezikov, je anketa pokazala, da od 61J dijakov jih 421 pozna angleški in 242 francoski jezik: nemščino pozna le 182 dijakov. Povprečno znanje tujih Jenkov je pri nas znatno boljše kakor drugod po Italiji, saj ga pri has skoraj ni dijaka, ki bi ne pognal vsaj enega tujega jezika (»kako* poznajo dijaki posamezne jezike, Je drugo vprašanje), značilno Pa je nizko število dijakov z zna-hj«n nemškega Jezika. Vzporedna knketa med tržaškimi podjetniki Pa Je pred kratkim pokazala, da Phajo največ možnosti za primerno zaposlitev prav mladi ljudje, ki obvladajo nemščino. Na našem področju bi bilo zaželeno tudi vnanje •jbvansklh jezikov, zlasti ruščine, •tbohrvaščine in seveda slovenščine; med anketiranimi dijaki Je sa-eden navedel znanje češčine, 4 ruščine, 18 srbohrvaščine In 65 slovenščine.
Glede možnosti zaposlitve po kon-Okhlh srednješolskih študijah so hajvešji optimisti obiskovalci nav-
da bo našlo zaposlitev na pomor, skem področju brez posebnih težav. Naj večji pesimisti pa so obiskovalci učiteljišča: kar 90 odst. je zabeležilo, da so na tem področju velike težave. Jasno gledišče imajo tržaški dijaki tudi glede vprašanja, kam po maturi: le 2 odst sta pokazala neodločnost; 63 odst. jih namerava iskati primerno zaposli-ter doma, 35 odst. pa ubrati pot v notranjost države ali v tujino. Ta odstotek (35 odst.) je značilen za naše področje, in odraža občutno nezaupanje v gospodarsko bodočnost Trsta in bližnjih krajev, če je pri polovici dijakov, ki so se izrekli za pot v svet, hkrati pa tudi za nadaljevanje študijev na kateri izmed italijanskih ali tujih univerz, možno pripisati to odločitev vsaj delno tudi mladostnemu nemiru in želji po novem, vznemirja pri drugi polovici dijakov odločnost, s katero so se izrekli za odhod iz Trsta, kajti ta razširjena oblika odpovedi predstavlja hkrati tudi prikrito obsodbo dosedanje gospodarske, politike našega področja. Kar 60 odst. vseh abiturientov se boji, da ne bo našlo primerne zaposlitve. Zanimivo bi bilo vedeti, za koliko bi na-rastel ta procent, če bi iz skupine izločili obiskovalce navtičnega instituta, ki te bojazni skoraj nimajo.
Izsledki ankete pa so dalje pokazali, da se tudi nova generacija ni znala otresti razširjene miselnosti, da so najboljše službe, državne službe. Kar 17 odst. vseh anketiranih dijakov, in toliko bolj dijakinj, se namerava posvetiti poučevanju na šolah; mnogo pa je tudi takih, ki bodo skušali prodreti v ta ali oni državni stalež skozi rešeto natečajev in konkurzov. Od vseh državnih služb je najmanj mikav na služba: od 376 dijakov, ki so oddali vprašalno polo, jih je le 186 zabeležilo, da gredo radi služit vojsko, ker smatrajo to za pozitivno doživetje, 122 (ali 32 odst.) jih Je zavzelo odklonilno stališče, češ da predstavlja vojaška doba le nepotrebno potrato časa, 68 dijakov pa ni dalo na to vprašanje nobenega odgovora
dustrijskih dejavnosti.
Dunajski Bundesholzvvirtschafts-rat, ki skrbi za vsakoletno udeležbo avstrijskih lesnih forumov na našem velesejmu, je v preteklih letih nastopil z različnimi temami, tako na primer z razpravami o uporabi lesa pri gradnji embalaže, dalje o splošni porabi lesa v najrazličnejše namene, o novih tehnikah, o uvajanju tako imenovanih tehničnih vrst lesa, o uporabi klejenega lesa ,itd. Posebno pozornost posvečajo Avstrijci vsako leto tudi najnovejšemu razvoju lesne trgovine z Italijo in preko našega pristanišča s čezmorjem.
Obiski poveljnika ladje «San Giorgio»
V Trstu se mudi na vežbalni plovbi lovska torpedovka «San Giorgio« na kateri je 90 pripadnikov pomorske akademije. Poveljnik ladje kapitan Sorrentino se je včeraj dopoldne ob 10.15 podal na vljudnostni obisk k vladnemu komisarju prefektu dr. Cappelliniju in takoj nato k predsedniku deželnega odbora dr. Berzantiju. Tako dr. Cappellini kot dr. Berzanti sta poveljniku vrnila obisk ob 12. uri na krovu ladje. Zvečer je kapitan Sorrentino priredil na ladji sprejem za predstavnike oblasti.
PREJŠNJI VEČER V NOVI GORICI
Časnikarji iz Vidma, Gorice in Nove Gorice v prijateljskem pogovoru za okroglo mizo
Povabilo občinske skupščine Nova Gorica ■ Izgradnja avto ceste v Ljubljano je stvar bližnje prihodnosti
Avstrijska udeležba na lesnem sejmu 1967
Avstrijci so že pripravili vse potrebno za svojo udeležbo na tržaškem lesnem sejmu 1967 ter so upravi ustanove tudi sporočili okvirno vprašanje, o katerem bodo govorili njihovi strokovnjaki na tehničnem zasedanju prihodnjega leta. Avstrijci bodo ob tej priložnosti načeli vprašanje uporabe lesa v industrijah in pa v gradbeništvu. V glavnem gre za vpraša-nle, o katerem so široko razpravljali tudi na celovškem velesejmu avgusta letos. Poleg strokovnega doprinosa bodo Avstrijci na tržaškem velesejmu 1967 prikazali tudi praktično uporabo lesa na ne- j katerih specifičnih področjih, tako j na primer v izdelovanju lesenih | podov, okenskih gred, vrat in pre-' fabriciranih delov za sodobno opre- j mo stanovanj. Posebno pozornost; bodo v okviru splošne razstave po j svetili vezanim ploščam, katerim se odpirajo čedalje širše možnosti uporabe na vseh področjih, od
Ukradli so mu rezervno kolo
Predvčerajšnjim se je na komisariatu pri Sv. Soboti zglasil 46-letni čevljar Carlo Omari iz Ulice Benussi 7 in službujočim agentom povedal, da so mu neznani tatovi ukradli rezervno kolo avtomobila. Omari je dejal, da so neznanci tatvino izvršili v noči med 29. in 30. septembrom, toda tega se ni prej zavedel, ker ni pogledal v prtljažnik svojega fiat 600 TS 57920. Tiste noči je bil avtomobil parkiran blizu Omarijevega stanovanja in tatovi so nemoteno opravili svoje delo. Lastnik na avtu ni opazil nobenega znaka, po katerem naj bi sklepal, da so tatovi šarili po avtu, zato se je šele čez nekaj dni zavedel tatvine.
Agenti so uvedli preiskavo, da bi izsledili neznance. Omari je povedal, da so mu tatovi povzročili 30.000 lir škode.
LADJE V PRISTANIŠČU
M. Berlingieri, Chioggia, Borea, A. Usodimare, Victoria, Indiana, E. Cosulich, Agostmo, Selene, Sai-pa II, Olimpia, A. Mantegna, R. Lofaro (It.); Ilovik, Pohorje, Piva, Ljutomer, Rudo (Jug.); Ilona, Neptune, Georgios (Gr.); H. Zgoda (Po.); Triaina, Iris (Li.); Old Oak (Pa.); Millstar (VB).
Stiki in pogovori s predstavniki raznih ustanov in sektorjev med Gorico in Novo Gorico, ki se vrstijo s stalno naraščajočim ritmom, so se razširili tudi na časnikarje. Prejšnji večer je bila na povabilo šefa urada za dokumentacijo in obveščanje pri občini Nova Gorica Cvetka Nanuta v Novi Gorici številna delegacija slovenskih in italijanskih časnikarjev iz Gorice in Vidma, ki je v prijateljskem pomenku preživela nadvse prijeten večer s stanovskimi tovariši v Novi Gorici.
Dogodek je zadobil poseben pomen zavoljo prisotnosti predsednika občinske skupščine Nova Gorica odv. Jožka štruklja, ki je znova pokazal največje razumevanje za delo časnikarjev ter jim v kratkem pozdravnem nagovoru prikazal dva nadvse značilna problema življenja ob meji. Dejal je, da je izgradnja avtomobilske ceste zadeva bližnje prihodnosti in da so prav te dni v teku važni pogovori o načinu zagotovitve materialne osnove za izgradnjo te tako pomembne prometne žile, ki ni tako važna za turizem kolikor za gospodarske stike med Jugoslavijo in Italijo, zakaj že sedaj gre čez prehod Rdeča hiša letno nad polovica (okoli 600.000 ton) blagovnega prometa med obema državama. Avtomobilska cesta se ne sme ustaviti v Ljubljani, ampak se mora nadaljevati proti Mariboru ter se razcepiti v smer proti Budimpešti ter Dunaju in dalje proti Pragi in Varšavi.
Predsednik je nato navedel nadvse značilen podatek, ki zadeva krajevno gospodarstvo: v zadnjem letu so jugoslovanski kupci nabavili v Gorici 10.000 gospodinjskih strojev, vrhu tega pa še veliko kosilnic itd.
Sinoči je RTV iz Ljubljane oddajala intervju z raznimi političnimi in gospodarskimi strokovnjaki iz Gorice in Nove Gorice ter Ljubljane o pomenu avto ceste Villesse-Ljubljana. širša javnost se je mogla prepričati, kako hitro smo ob naši, nekoč «težki seji« zavrgli predsodke ter se oklenili stvarnega dela v korist prve in druge strani.
Doseženi uspehi in načrti, ki se
bodo uresničili, so sad odprte diskusije, nad katero se je radoval tudi sam Ungaretti ob svojem prihodu v Gorico, obenem pa so rezultat dinamike ljudi, sposobnih razumeti naše potrebe, za katere jim ni žal nikakršnih naporov. Kdo se ne spominja prvih stikov bivšega župana dr. Gallarottija ter sedaj župana Martine in pokrajinskega predsednika dr. Chientarolija s predsednikom Nove Gorice odv. štrukljem? Kdo se ne spominja vseh stikov gospodarskih predstavnikov? Vse je narekovala globoka želja po sodelovanju, po iskanju stičnih točk, ki jih je vedno več, čimbolj se spoznavamo.
In ker so se vršili takšni stiki na najrazličnejših nivojih, je bilo povsem logično, da se nekega dne srečajo tudi ljudje, ki so zaradi svojega specifičnega poslanstva v tolikšni meri doprinesli, da se je na tem koščku sveta ustvarila tako simpatična oaza miru, spoštovanja in razumevanja: časnikarji iz obeh mest so si stisnili roke ter si obljubili, da se bodo še srečali, da se bodo celo pogosto srečali, da bi takšna srečanja postala stalna praksa med ljudmi, ki težijo k skupnim ciljem.
Nikakršnega protokola ni bilo na teh pogovorih, ki je tuj mentaliteti in dinamiki časnikarskega poklica; sedeli smo za dolgo oglato mizu v Grajski kleti v kromber-škem gradu, kjer je svetloba svečnikov odsevala po stenah stoletne zgradbe ter razsvetljevala starinske podobe. V prijetnem kramljanju pa, je miza polagoma po. stala okrogla, ob kateri so se razumeli vsi, ki so sedeli za njo.
V torek v Gorici občinska seja
Prihodnja seja občinskega sveta v Gorici bo v torek 11. oktobra ob 18.30; na dnevnem redu je uveljavitev tečajev za ortopedsko telovadbo.
Kina na I nčimi
predvaja danes, 8. t. m. ob 18. uri film:

•iiiiiiimiiiiiiiiiiiimifiiiimiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiinitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiii
V NEDELJO POPOLDNE V UL. S. PELLIC0
Surov napad pijanih malopridnežev na dekle in njenega spremljevalca
Policija je napadalce kmalu izsledila in dva prijavila zaradi pijanosti, žalitev in fizičnega napada
METRO G0L0WYN MAfEH POTU ura pelini—
JACOUES BAR

■« ZEKIAl MARKO umuRAIPH NELSON ftofcIMMb CIPRA MMMbMMIM RALPH NELSON »FRED ENGEl

ALAIN DELON ANN-MARGRET VANHEFLIN JACKPALANCE
tULTIMO
OMICIDIO
(ZADNJI UMOR)
KlJMO «1BIS» PROSEK
Predvaja danes, 8. t. m. ob 19.30 uri Cinemascope barvni film:
14 FIGLI Dl KATIE ELDEG
(ŠTIRJE SINOVI KATJE ELDER)
Po romanu Tabbota Jenninga
Igrajo: JOHN WAYNE, DEAN MARTIN, MARTHA HYER, MICHAEL ANDERSON jr. in CARL HOLLIMAN
ZLATO 18 KAR. po najnižjih cenah v mestu.
ZLATO ZA ZOBE 22 KAR.
URE najboljših znamk od Lit. 2.500 dalje.
VELIKA IZBIRA zlatih ln srebrnih okrasnih predmetov.
ZLATARNA IN IIRARNA
AVALA
TRST, VIA ROMA št. 22
V Ul. Silvio Pellico se je v nedeljo popoldne dogodil vsega obsojanja vreden dogodek, ko so trije prenapeteži najprej žalili dekle in potem pretepli dekletovega spremljevalca, ki se jim Je postavil po robu. Vse tri malopridneže so kmalu nato prijeli agenti letečega oddelka, ki so včeraj zaključili preiskavo in prijavili sodišču 21-letne-ga mesarja Vincenza Medina iz Drevoreda Čampi Elisd 15, 23-letnega šoferja Marina Semenzata iz Ul. Tonello 25 in 17-letnega Ermanna Malopridneži se bodo morali zagovarjati pred sodniki zaradi povzročitve telesnih poškodb z obte-zevalnlmi okoliščinami, pijanosti in motenja javnega miru, le Ermanna so obtožili sodelovanja pri povzročitvi poškodb.
Trojica se Je v nedeljo okrog 14.30 znašla v Ul. Silvio Pellico, kjer je tedaj šla mimo 19-letna uslužbenka Lucia Žagar v spremstvu dveh prijateljev: 18-letnega barista Glorgla Sponze Iz Ul. San Sergio 5 in 19-letnega tesarja Paola Alllsija iz Ul. Vasari 6. Ko sta šla lanta in dekle mimo treh prenape-težev, sta Medln in Semenzato naslovila na dekle žaljive besede. Te-aaj se Jim je Sponza zoperstavil, toda njegov poseg v obrambo dekleta, je samo povzročil Jezo Medina in Semenzata, ki sta si pri priči slekla Jopiča, snela Sponzi nar očnike ln vse skupaj oddala Er-mannu, ki je stal zraven. Oba sta se nato spravila nad Sponzo in ga začela pretepati In pestiti.
Medtem je Allisi poklical agente telečega oddelka, toda še predno so policisti prihiteli, Je trojica malopridnežev zbežala in pri tem je Krmanno od daleč zalučal Sponzi naočnike, da so padli na tla.
Policistom sta Sponza in Allisi povedala, kaj se jima je pripetilo, tl pa so takoj začeli iskati pretepače. Ni trajalo dosti, ko so jih zagledali v Ul. Carduccl na vogalu Ul. Sv. Frančiška. Prijeli so jih ln posadili v policijski avto. Policisti so opazili, da so vsi trije pijani, zato so jih najprej odpeljali v bolnišnico, kjer je dežurni zdravnik izpolnil usodno potrdilo o njihovi pljanpstl. Pretepače so nato odpeljali na kvesturo ter Jih zaslišali. Niso tajili, priznali so, da so se napili in nato začeli pretepati Sponzo, ki je hotel braniti dekle. Tako so sl prenapeteži nakopali prijavo sodišču.
Takoj po pretepu se Je Sponza zatekel v bolnišnico, kjer je zaprosil za zdravniško pomoč. V ambulanti so mu razkužili rane in udarce na levi veki, licu in glavi ter ga nato odslovili s prognozo okrevanja od 5 do 8 dni.
je ob sprejemu v bolnišnico povedala, da je predsmočnjim za večerjo zaužila ocvrte sipe, ki jih je bila kupila v neki ribarnici v Skednju, Včeraj zjutraj se je podala v središče mesta po opravkih, na Trgu Ponterosso pa se je nenadoma počutila slabo, ker so jo napadli hudi želodčni krči. Prisotni _so ženski priskočili na pomoč in poklicali rešilni avto, s katerim so jo odpeljali v bolnišnico.
Zastrupitev s sipami
Na četrti medicinski oddelek bolnišnice so včeraj okrog poldne sprejeli 42-letno gospodinjo Mar-gherito Marchi por. La Rosa iz Ul. Soncini 34-1, ki se bo morala zdraviti od 4 do 6 dni zaradi za- ~~ t.™..-strupljenja s hrano, Marchijeva I vala bo v 8 dneh
Nesreča delavca v ladjedelnici «Giuliano»
2rtev nesreče na delu je postal včeraij popoldne 24-letni mehanik Roberto De Fabbri iz Biljane pri Gorici št. 1, uslužben pri podjetju SIM iz Tržiča. De Fabbri je v ladjedelnici «Giuliano» pri svetilniku «Lanterna» delal v mehaničnem oddelku pri stružnici. Nenadoma je s stroja pade) velik kos železa in zadel delavca v desno nogo ter mu zlomil palec. Ponesrečenca so z rešilnim avtom . d-peljali v bolnišnico, kjer so ga sprejeli na ortopedski oddelek. De Fabbri se bo moral zdraviti mesec dni.
V avtobusu je padla
Sinoči so z rešilnim avtom prepeljali v bolnišnico in sprejeli na nevrokirurški oddelek 73-letno gospodinjo Luigio Gabrovec vd. Maf-fioli iz Ul. Pacinotti 5, ki se je malo prej ponesrečila v avtobusu proge štev. 26, v katerem se je peljala. Ko je šofer avtobusa privozil v Ul. Marchesetti na vogal Ul. Felluga, je moral nenadoma zavreti težko vozilo. Zaradi sunka Je Gabrovčeva v notranjosti izgubila ravnotežje in padla, pri padcu pa se je pobila po glavi in si verjetno povzročila kostne poškodba po desnem sencu. Zdraviti se bo morala od 8 do 15 dni.
Lambretist podrl žensko
V Ul. San Giacomo in Monte blizu stopnišča Ul. Besenghi se je sinoči pripetila prometna nesreča, pri kateri sta se ranila in pobila 78-letna Algisa Usetta iz Ul. Sette-fontane 27 in 25-letni mehanik Mario Giacaz iz Ul. Ponzianlno 12. Ob tisti url je Usettova izven ze-brastega prehoda prečkala omenjeno ulico, ko je v smeri proti Sv. Jakobu na lambretl TS 25996 privozil Giacaz. Ta je prepozno opazil neprevidno žensko in se ni mogel izogniti trčenju. Podrl je Uset-tovo in še sam padel z lambrete. Oba ponesrečenca so prepeljali bolnišnico z rešilnim avtom RK in Ju sprejeli na nevrokirurški oddelek; Giacaz se bo moral zdraviti od 15 do 20 dni zaradi udarcev po glavi, čelu in pretresa možganov, Usettova pa se Je samo lažje ranila po čelu in levem sencu ter se pobila po levi rami. Okre-
z Vodopivčevimi
delovali samo skladbami.
Opozarjamo še, da bo med 13. in 14. uro vozli avtobus iz Nove Gorice v Kromberg, na povratku pa med 17.30 in 18.30 uro.
ALI ZDRAVILIŠČE ALI INDUSTRIJA
Kaj nameravajo ukreniti z Rimskimi toplicami v Tržiču
Deželna svetovalca Jarc in Bergomas sla s tem v zvezi zastavila vprašanje deželnemu odborniku Nardiniju
Strokovni točaji INIASA
Tajništvo zavoda za strokovno usposabljanje mladine (INIASA), ki ima svoj sedež v Drevoredu Vir-gilio 4, še vedno vpisuje gojence za dnevne in večerne tečaje za avtomobilske električarje in avto ka-roseriste. Uradne ure za vpis so ob delavnikih od 8.30 do 13. in od 16. do 19.30.
Kdor želi izpopolniti svoje strokovno znanje in s tem izboljšati svoj delovni položaj, bo lahko izkoristil to priliko.
OB PRISOTNOSTI PREDSTAVNIKOV USTANOV V GORICI
Sestanek deželnega odbornika na sedežu pokrajinske uprave
Odbornik Stopper je proučil možnosti deželnega načrtovanja v goriški pokrajini
Deželni odbornik za zdravstvo Nardini je na nedavnem sestanku vodstev PSI in PSDI v Tržiču govoril o obnovitvi Rimskih toplic v Tržiču. S tem v zvezi sta deželna svetovalca KPI Bergomas in Jarc vprašala predsednika deželnega odbora Berzantija, če so že zaključena proučevanja v okviru deželnega programiranja na tržiškem območju, se pravi, da je že vse dognano, kje bodo gradili Industrijo, če je deželni odbornik s tolikšno gotovostjo govoril o Obnovitvi tega zdravilišča.
Dr. Nardini je izrazil nujnost nadaljnjega proučevanja vrelca, ki naj bi zajeli ter po ceveh preusmerili v nov kraj, po vsej verjetnosti na bližnje gričevnato področje, kajti urbanistični načrt predvideva, da bodo na kraju izvirka gradili industrijske objekte.
Svetovalca sodita, da so Nardini-jeve izjave na seji vodstev socialističnih strank v nasprotju z izjavami, ki jima jih je dal pred časom; takrat je izjavil, da bi mo-
rali najprej določiti Jakost Izvira in vpliv morja, šele ko bodo zbrani ti podatki — ugotavljata svetovalca — bo mogoče sprejeti dokonč-nejšo odločitev, šele proučevanja v zvezi z deželno programacijo bodo pokazala, če se bolj izplača izvir uporabiti za izgradnjo zdravilišča ali za namestitev industrije. V vsakem primeru pa gre za dve docela nasprotujoči pobudi. Toplic ni mogoče graditi sredi industrijskih obratov, zato je potrebno poprej izvedeti za načrte, kaj se namerava napraviti na omenjenem tržiškem območju.
Deželni odbornik za programacijo Stopper je imel včeraj dva sestanka v Pordenonu in v Gorici, kjer se je s krajevnimi predstavniki pogovarjal o deželni progra-maciji.
Sestanka na sedežu pokrajinske uprave v Gorici so se poleg deželnega odbornika Stopperja udeležili še prof. Lacava, ki proučuje urbanistične razmere, funkcionar dežele dr. Cian, pokrajinski predsednik trgovinske zbornice ing. Ri-gonat, pokrajinski odborniki Dis-sette, Marocco in Vezil.
Glavni namen sestanka je bila ugotovitev značaja posameznih območij v naši pokrajini, ki naj bi služile izgradnji industrijskih o-bratov, gospodarski dejavnosti, turizma, stanovanjski izgradnji itd.
Mladoletni povratnik žalil karabinjerja
Sodišču so prijavili 15-letnega mladoletnika zaradi žaljenja javnega organa in vinjenosti; priprli so ga v sodne zapore v Ulici Bar zellini.
Mladoletni Javnim organom ni nepoznan. Večkrat je bil kaznovan, tri leta je preživel v poboljševal-nici, na vesti pa ima dve tatvini in ponesrečen poskus ropa.
Fant je bil v začetku tega tedna hudo vinjen v lokalu «A1 Padovan«, ki je na vogalu Ulice Duca d’Ao-sta. Ker je bil na moč vinjen in je preklinjal, ga je gospodarjeva hčerka oblila s kozarcem vode. Po-tem je prišel še gospodar in ga postavil pred prag.
V sredo se je mladenič vrnil družbi svojega bratranca ter zahteval «pojasnila*, zakaj so ga oblili. Spričkal se je z gospodarjem, ki pa je dal fanta «načez» svojemu znancu, karabinjerju v civilu Enzu Po liju, ki je bdi ravno takrat pri njem. Poklical je «giulio», da bi ga odpeljali na postajo, ko pa Je zaslišat avtomobilski hrup, se je fant pognal skozi vrata na cesto. Zasle-
dovanju se je pridružila še patrulja javne varnosti, ki Je mladeniča dohitela na Korzu.
Okrepiti dejavnost goriške gluhonemnice
Pokrajinska svetovalca Seličeva in Menecchino sta poslala interpe lacijo pokrajinskemu predsedniku, v kateri opozarjata na potrebo, da bi goriška gluhonemnica postala deželno središče za vzgojo gluhonemih.
Odkritje spominske plošče Vinku Vodopivcu Kromberku
Jutri, v nedeljo ob 14. uri, bodo pred cerkvijo v Kromberku odkrili sponjinsko ploščo znanemu goričkemu ljudskemu skladatelju Vinku Vodopivcu, ki je dolgo živel v tem kraju in tam ustvaril tudi večino svojih del, med katerimi so tudi zelo znane ljudske popevke.
Pripravljalni odbor vabi tudi prijatelje s te strani meje, naj pridejo v čim večjem številu na proslavo, da bi na ta način proslavili priljubljenega ljudskega skladatelja. Na prireditvi bo goriški oktet zapel njegovo pesem «2abe» vsi zbori, ki bodo prišli na proslavo, pa skupaj «Pobratimijo». Prireditelji prosijo vse zbore, naj bi so-
IZPRED OKROŽNEGA SODIŠČA V GORICI
Vozni red avtobusa na mestno pokopališče
Pretekli ponedeljek je stopil v veljavo zimski vozni red tudi na progi do mestnega pokopališča in letališča v Gorici, ki Je naslednji:
Ob delavnikih: S Travnika v Gorici: 7.25 (vozi skozi Podturen) 9.30, 15, 16.20 (ne bo vozil od 4. novembra do 31. marca 1967).
Z letališča: 7.45 (vozi skozi Podturen) 10.30, 16, 17 (Ne vozi od 4. novembra do 31. marca 1967).
Ob nedeljah in praznikih: S Travnika: 10, 15, 16.20 (ne vozi od 4. novembra do 31. marca 1967).
Z letališča: 11, 16, 17 (ne vozi od 4. novembra do 31. marca 1967).
Vozni listek v eno smer ob delavnikih 50 in ob nedeljah 60 lir.
SPD se pripravlja na martinovanje
Le še dober mesec Je do sv. Martina in zato so odborniki Slovenskega planinskega društva na svoji zadnji seji pretekli četrtek zvečer razpravljali med drugimi tekočimi zadevni tudi o martinovanju, 3 katerim društvo vsako leto zaključi svojo letno sezono. Glede letošnje prireditve je bilo stavljenih več predlogov, vendar pa obstaja največ izgledov, da bodo tudi letos priredili martinovanje v Kobaridu, kjer imajo v hotelu Zvezda primerne prostore za večjo skupino ljudi in druge pogoje. O podrobnostih zlasti glede programa bodo še razpravljali.
Motociklist podrl mladenko
Med včerajšnjimi opoldanskimi urami je dijakinja nepazljivo stekla na cesto pred motocikel, ki jo je podrl na tla; nesreča sc je pripetila pred zgradbo št. 8 v Drevoredu Colombo.
Angela Petrera, stara 13 let, doma iz Drevoreda Colombo 10, je ■včeraj ob 14. uri stekla čez cesto, kjer jo je podrl motociklist 52-let-ni Dante Boschini iz Ul. del Pra-to 22, ki se je peljal proti Ul. Don Bosco. Pri padcu sta se ranila oba. Petrerovo so pridržali na zdravljenju za 10 dni zavoljo udarca v glavo, Boschtnu pa so nudili prvo pomoč zaradi udarca v koleno.
Izsledili so motociklista ki je povozil dijaka
Izsledili so motociklista, ki Je v ponedeljek dopoldne, na prvi dan šolskega pouka, povozil pred licejem v Drevoredu XX. septembra in zlomil nogo dijaku 13-letnamu Lucianu Brumatu iz Ul. Generale Casciano 16. Vse kaže, da je bil povzročitelj nesreče 20 let star Ho-ban iz Standreža. Motociklist, ki je dijaka podrl, se je po nesreči ustavil kakšnih sto metrov stran, in ker se je medtem dijak pobral, je nadaljeval vožnjo, misleč, da se mu ni ničesar pripetilo.
Nesreča v tovarni CARVI
V kartonažni tovarni CARVI v Rubijah se je ponesrečila 18-letna Luciana Cocetta iz Kaprive. Na nogo ji je padel zaboj z papirnatimi ovoji. Odpeljali so Jo v bolnišnico, kjer se bo zdravila nekaj dni; zaboj Ji Je stisnil palec na nogi.
S pomočjo odtisov roke na šipi našli vlomilca na postaji v Gradiški
Z napačnim manevriranjem se je zaletel v drug avto • Pri prehitevanju je podrla mopedista
VOZNI RED VLAKOV Z GORIŠKE POSTAJE
ODHODI
Z GORIŠKE POSTAJE
PROTI TRSTU: 0,19 (A), 6,42 (A), 7,39 (D). 8,07 (A), 8.31 (D), 11,07 (A), 14,02 (A), 16,31 (A). 18,14 (DD), 18,42 (A), 20,04 (A). 21,37 (A), 21,59 (D), 23,04 (DD)* PROTI VIDMU; 4,28 (A), 6,25 (A), 7,26 (A), 8,06	(D),	11,52
(A), 13,00 (D), 13,43 (A), 14,16 (DD)*,	15,36	(A),	17,42	(A),
19,01 (A), 20,03 (D), 21,01 (A), 21,36 (D), 23,03 (A).
ZA NOVO GORICO:	8.59
(A), 14.07 (A), 20.05 (A).
Pred gorlškim okrožnim sodiščem so včeraj razpravljali pretežno o prizivih in še pri teh aplicirali odlok o amnestiji od preteklega junija.
Edini primer, pri katerem je bil obtoženec obsojen, je 30-letni Michele Miglio iz Caltanissette, Ul. Tamburino 65. Zadeva se nanaša na vlom v železniško postajo v Gradiški ponoči od 17. na 18. oktobra 1962. Ko je prešel zjutraj službujoči uradnik v oddelek za prodajo voznih listkov, je ugotovil, da je nekdo razbil šipo na vmesni steni in vlomil v predal ter odnesel 12.080 lir v gotovini.
Karabinjerji iz Gradiške so takoj uvedli preiskavo in dobili na šipi več odtisov ter med drugim tudi dva odtisa dlani leve roke. Primerjali so Jih z odtisi več sumljivih in že kaznovanih oseb, vendar niso našli pravega, šele po daljšem iskanju so našli v kartoteki Michela Miglla prstne odtise, ki so odgovarjali onim na šipi. Našli so ga doma v Caltanissetti ker ni mogel dati zanesljivega alibija za tiste dni, so ga obtožili vloma v Gradiški, kjer je pred časom
služil svoj vojaški rok. Obtoženec Je bil včeraj odsoten in njegov branilec odv. Macoratti je predlagal naj ga oprostijo zaradi pomanjkanja dokazov. Sodišče pa je upoštevalo predlog državnega tožilca in ga obsodilo na tri leta zapora, 80 tisoč lir globe in plačilo sodnih stroškov. Odšteli pa so mu dve leti zapora in globo zaradi aplikacije amnestije.
Zaradi amnestije so ustavili postopek v prizivni razpravi proti 52-letnemu Guerrinu di Blagglu iz Gorice Ul. MorelU 14, ki je bil obsojen pred okrajnim sodnikom v Gorici na pet dni pripora in plačilo stroškov. Di Biaggio je dne 13. marca 1965 okrog poldne napačno manevriral v Ul. Crispl s svojim avtomobilom Alfa Romeo 1900 in pri tem trčil v vozilo Gio-vannija Pazzere ter ga poškodoval. Ne da bi se ustavil in opravičil, Je Di Biaggio ušel s svojim vozilom proti Trgu sv. Antona. Pan-zera ga je dohitel in zahteval odškodnino, Di Biaggio pa je dejal da nima denarja. Odtod prijava in včeraj se je zadeva zaključila z aplikacijo amnestije. Branil ga Je odv. Macoratti uradno.
Zaradi prometne nesreče pri Gra. diški je prišla pred sodišče 59-letna Maria Blasig iz Ronk, Ul. Bom-bardieri 1. Dne 12. novembra lani, dan potem, ko je dobila vozno dovoljenje rosa, se je peljala z avtom NSU Prinz po cesti od Farre proti Gradiški. V Ul. Gorizia je hotela prehiteti skuterista 54-letne-ga mopedista Lina Blaseotta, zadela ob njega in ga podrla. Mopedist je dobil pri padcu hude poškodbe, ki jih je moral zdraviti 62 dni.
Okrajni sodnik v Gradiški je obtoženko dne 8. novembra lani obsodil na 144 tisoč lir denarne kazni in globe, plačilo sodnih stroškov in plačilo odškodnine poškodovanemu mopedistu. Temu naj bi plačal naračun odškodnine takoj 400 tisoč lir ter 128 tisoč lir za sodne stroške. Obenem so ji odvzeli šofersko dovoljenje za dobo 6 mesecev.
Včeraj Je tudi v tej zadevi sodišče ustavilo sodni postopek zaradi amnestije. Pač pa bo tekla dalje civilna razprava za določitev odškodnine mopedistu.
Drž. tožilec dr. Balti; preds. sodišča dr. Storto; sodnika Arculeo Jb Morra.
/2? O*&LjO lAXaJ
iMoiiiata
Gorica
VERDI. 17.00: «Jonny Juma», M. Dam on in R. Nei; ameriški barvni film, mladini pod 14. letom prepovedan.
CORSO. 16.30-19.15-22: «La caduta delle aquile», G. Peppard in U. Andress. Ameriški kinemaskop-ski film v barvah; mladini pod 14. letom prepovedan.
MODERNISSIMO. 17—22.30: »Ope-razione tre gatti gialli», Tony Kendall; ital. film v barvah.
VITTORIA. 16.45—21.30: «Giochi dl notte», Ingrid Thulin in K. Nyelm, švedski film.
CENTRALE. 17.00: «E1 Rojoo, R. Harrison in N. Navarro. Koprodukcijski film v barvah.
Tržič
AZZURRO. 17—22: «Adulterio al-1’italiana.i, C. Spaak in N. Manfredi. Kinemaskopski film v barvah.
EXCELSIOR. 17.30 - 22:	»Arizona
colt», Giuliano Gemma, v kine-maskopu in barvah.
PRINCIPE. 17.30-22: «Detektiv sto-ry», Paul Neuman In Lauren Ba-call.
S. MICHELE. 19-22.30:	«Sandok
il maciste della giungla«, J. Flin In A. Panaro. Barvni film.
Ronke
ESCELSIOR. 19-22: «Un amore, un addio».
RIO. 19—22: «Mary Poppinss, Walt Disney ln J. Andrews. Barvni film.
DEŽURNA LEKARNA
Danes ves dan In ponoči Je odprta v Gorici lekarna ALESANI, Ul. Carduccl 38, tel. 22-68.
DEŽURNA CVETLIČARNA Jutri, 9. oktobra bo v Gorici odprta cvetličarna J02EF BANDELJ na Travniku, tel. 22-89.
TEMPERATURA VČERAJ
Najvišja 26,4 stopinje ob 14.20, najnižja 14 stopinj ob 3.50; povprečne vlage 85 od sto.
ODBOJKA
TURNIR CRDA
Kljub lepi igri nepričakovan poraz
Gasilci premagali borovce 2:1
Borovcem sinoči ni uspelo, da bi prisilili tržaške Gasilce k predaji.
V drugi tekmi turnirja za pokal CRDA so sicer predvajali lepo Igro, vendar so se v kritičnih trenutkih zmedli In so dvakrat postali plen bolj spretnih tekmecev. V prvem setu so plavi že vodili 14:7, ko se
jim je zataknilo. Gasilci so prevzeli vajeti igre v svoje roke, vendar so se morali pri 13 točki predati. V crugem setu so borovci Imeli zmago te v rokah. Vodili so 9:1 in tudi tokrat odpovedali. Gasilci so ponovno izvedli ofenzivo in so si kljub Igri, kl prav gotovo ni vredna prvoligaške "ekipe, izsilili zmago. V tretjem setu je bila igra bolj izenačena z rahlo premočjo rdečih, ki so si osvojili niz ln tudi zmago. Izid: Gasilci — Bor	2:1
<13:15, 15:12, 15:12)
BOR — Drašič, Mijot, Fučka, Uršič, Orel, Vodopivec, Vitez, Jurkič, Plesničar, W. Veljak, Šušteršič.
M. S.
UMETNO DRSANJE
ESSEN, 7. — Zahodni Nemec Karl Heinz Losch je danes osvojil naslov svetovnega prvaka v umetnem drsanju na kotalkah. Na drugo in tretje mesto sta se uvrstila njegova rojaka Hans Meter Dahni en in Volkver Thies.
DOMAČI NOGOMET
BREG jutri v Miljah doma in v Nabrežini
V nadaljevanju priprav za nastop na uradnem prvenstvu bo Imelo prvo moštvo Brega jutri trening tekmo v Nabrežini. Naraščajniki bodo gostovali v Miljah, junlorji pa bodo igrali pred domačim občinstvom.
Spored jutrišnjih tekem enajsteric športnega društva dolinske občine je naslednji:
NARAŠČAJNIKI ob 9. uri v Miljah Fortltudo — Breg
JUNIORJI Ob 11. url v Boljuncu Breg — CRDA
PRVO MOŠTVO Ob 15. uri v Nabrežini Aurisina — Breg * • *
Jutri ob 15. url bo na igrišču v Boljuncu prijateljska tekma
ROSANDRA ZERIAL • PRIMORJE
Jutri bo v Boljuncu prijateljsko srečanje
PRIMOREC . UNION
ob 12.30
Tako jutri moštva na igriščih
rr. .-.-.v.-.-.'.'.-.-.	•.v.v.vav.v»v.v.%%>-.%v.v.v.-.:.-.-.-.v.tMEv.v.-.v,v.v.<v.-.-.-.-.-.v.
LR VICENZA
Giuntl; Volpato, Rossettl; Poli, Pini, Carantinl; Nardonl, Fontana, Gori, De Marco, Maraschi (Ciccolo).
ROMA
Pizzaballa; Carpenetti (Olivie-ri), Olivieri (Sensibile); Rizzat-to (Carpenetti), Losi, Scala (Os-sola); Colausig, Pelrč, Spanio (Enzo), Tamborini, Barison. BOLOGNA
Rado (Spalazzi); Roversi, Ar-dizzzon; Furlanis, Janich, Fo-gli; Peranl, Bulgarelll, Nielsen, Haller, Vastola.
TORINO
Vierl; Poletti, Trebbl; Puia (Ce-reser), Maldini, Pestrin (Pula); Simoni, Ferrini, Meroni, Mo-schino, Facchin.
NAPOLI
Bandoni; Nardin, Girardo; Ron-zon, Panzanato, Blanchi; Canfc, Juliano, Orlando, Sivori, Brača.
MILAN
Mantovan; Noletti, Anqullletti; Rosato, Santin,"Trapattoni; Lo-dettl, Rivera, Innocenti, Ama-rildo, Fortunato.
FOGGIA
Moschionl; Corradi, Valadč; Bettoni (Tagliavlni), Rinaldi,

Drevi
tekmama o
dan košarkarskega turnirja
SKAMPERLE-ROJAN DOBERDOB-SOKOL (Nabrežina)
Prvi flash na košarkarskem turnirju SBI. Zgoraj — Pod košem rdečih med tekmo Rojan . Kras. Spodaj — Borba za žogo med dvobojem Barkovlje B - Breg
Škamperle se bo moral danesresno potruditi, če bo hotel premagati živahne Igralce Rojana, ki so v četrtek z neverjetno lahkoto premagali tehnično skromno, toda borbeno ekipo Krasa. Končni rezultat 78:13, s katerim se je za-
ključila tekma, jasno dokazuje, da imajo Rojančani solidno realizator-sko moč, kjer se posebno odlikuje borovec Zavadlal. Ta bi lahko s hitrimi prodori onemogočil tudi obrambo škamperla, ki bo moral letos braniti prvo mesto, ki ga je dosegel na lanskem turnirju, še pred nekaj dnevi bi smatrali Škamperle za gotovega favorita na današnji tekmi. Ker so Rojančani res presenetili, je torej vsako predvidevanje povsem tvegano. Ne smemo pa pozabiti na borbenost Sve-toinvančanov in prav ta činitelj bo lahko bistvene važnosti za končni rezultat tekme.
Škamperle bi moral nastopiti s postavo Orel, Drasič, Mijot, Jurkič, Cej, Rudež, Furlanič, Šušteršič.
Rojem pa bo gotovo potrdil igralce, ki so v četrtek zmagovito zaključili svoje prvo srečanje, in sicer:	Zavadlal, Ambrožič, Stegu,
Fabjan, Hreščak, Kuret ln Žerjal.
Druga tekma na sporedu je Doberdob — Sokol.
Ce bi Doberdobci nastopili s svojo najboljšo postavo, bi jih gladko smatrali za favorite tega srečanja. Žal bo v vrstah goriške peterke skoraj gotovo manjkal Maks Ger-golet, ki bi nedvomno imel na odbitih žogah glavno besedo.
Doberdobci so prijavili naslednje moštvo: Devetak, Lavrenčič, Lakovič, Švab, Dužman, Frandollč, Pelico in Prinčič.
Nabrežincev pa ne poznamo. Sicer so nekateri njihovi košarkarji že nastopili na šolskih turnirjih in bi lahko povzročili presenečenje. Glede Sokola poznamo samo za tri igralce in sicer Radoviča, Grud. na in Damjana Pertota.
V ponedeljek bosta na sporedu srečanji: Barkovlje A - Cankar B in Cankar A - Barkovlje B
Prvo moštvo Barkovljanov ne bi smelo imeti posebnih težav s sorazmerno šibko ekipo Cankarja B, Id bo v glavnem stremela za tem, da bo od blizu sledila kvalitetnejšemu nasprotniku. Barkovljani pa so letos favoriti za končno zmago. Sestavili so namreč izredno močno ekipo, v kateri bo Savo Spacal glavni strelec. Barkovljani bodo verjetno nastopili z naslednjo prvo peterko: Frizzatd, Vodopivec, Borut in Savo Spacal ter OUviero.
Bolj iznenačena pa bo tekma med Cankarjem A in Barkovljani B. Vsekakor pa bi mogli Šentja-kotočani odpraviti nasprotnike, ker imajo večje število tehnično bolj nadarjenih igralcev. Atletsko pa sta moštvi popolnoma izenačeni. Bor-
ba na odbitih Žigah bo zares zanimiva. saj sestavljajo obe ekipi visbkf igralci z dobrim odrivom.
— edson —
Micheli; Oltramari, Lazzotti, Nocera, Traspedini, Maloli. CAGLIARI Reginato; Martlradonna, Lon-gonl; Cera, Vescovi, Longo; Ne-nč, Rlzzo, Bonlnsegna, Greatti, Riva.
I LAZIO
Cei; Zanetti, Castelletti; Mar-chesi, Carosi, Dotti; Bagatti, Mari, D’Amato, Bartu, Morrone. ATALANTA
Cometti; Poppi, Nodari; Pela-galli, Gardoni, Pesenti; Dano-va, Saivori, Savoldl, Cella, Nova.
> MANTOVA
Zoff; Pavinato, Corsini; Volpi, Spanio, Giagnoli; Spelta, Cata-lano, Di Giacomo, Jonsson, Salvemnii.
LECCO
Balzarlni; Facca, Tettamanti; Malatrasl, Paslnato, Bacher; lncerti, Ferrari, Clerlci, Angelino, Bonfanti.
| JUVENTUS
Anzolln; Gori, Leoncini; Ber-cellino I., Castano, Salvadore; Favalli, Del Sol, De Paoli, Ci-neslnho, Menichelli.
BRESCIA
Cudlcini, Mangili, Fumagalll; Rizzolini, Vasini, Casati; Salvi, Mazza, Troja, Bruells, Cordova.
) VENEZIA
Vincenzi; Tarantino, Mancin; Neri, Nanni, Spagni; Benitez, Mazzola, Mencaccl, Manfredini, Dori.
FIORENTINA
Albertosi; Rogora, Diomedi; Bertini, Ferrante, Lenzi; Ham-rin, Esposito, Brugnera, De Sl-sti, Chiarugl.
* * *
Zaradi povratne tekme Interja z moskovskim Torpedom za pokal evropskih prvakov, ki bo v sredo, bo milanski klub igral danes prvenstveno tekmo s Spalom. Verjetni postavi:
• INTER
Sarti; Burgnich, Facchetti; Be-din, Landini, Picchi; Jair, Mazzola, Domenghtni, Suarez, Cor-so.
SPAL
Cantagatlo; Tomasin, Bozzao; Pasettl, Moretti, Bertuccioli, Massei, Bagnoli, DeliOmodar-me, Capello, Bosdaves.
	1	1	1	Bologna — Torino	1	X
drugi	1	2	X	Fogglia — Cagliari	I	X
				Inter — Spal	nev.	
prvi	1	1		Juventus — Brescia	i	
				Vicenza — Roma	i	X
prvi	1	2		Lazio — Atalanta	i	
drugi	2	1		Mantova — Lecco	i	
prvi	1			Napoti — Milan	i	X
drugi	X			Venezia — Fiorentina	i	X
prvi	1	1		Catanzaro — Verona	i	
drugi	X	2		Padova — Sainpdoria	i	X
prvi	1			Temana — Pistoiese	i	
drugi	X			Bari — Pescara	i	
PANOGE NA IX. SSI
Rusko kegljanje
Kegljanje sodi med Slovenci med točk, meče ekipni met tekmovalec,
izredno priljubljene in razširjene športe. Slovenci smo se v tej panogi vedno odlično izkazali tudi v mednarodni areni, zlasti po drugi svetovni vojni, ko smo imeli med svojimi rojaki celo svetovne rekorderje.
Pa tudi v preteklosti smo ta šport dobro poznali in lahko celo rečemo, da sodi med najstarejše panoge, ki smo jih gojili. V izdaji «Nova Pratika sa Lejto 1814» beremo o kegljanju naslednje: «Kater kral je she vezhkrat bil pobit, inu se njemu ne pozna? — Kral per keglih!»
Pred več kot 150 leti torej so naši predniki že podirali keglje, zato je prav, da stare tradicije nadaljujejo tudi njihovi potomci.
Kegljanja poznamo več vrst. Prireditelji letošnjih 9. SŠI pa so sklenili uvesti to novost v «komorni» obliki, ki se imenuje trusko keglja-nje». Ta zvrst kegljanja je zelo enostavna, cenena, in možno jo je gojiti praktično kjerkoli: na odprtem, v sobi, dvorani, na vrtu itd. Primerna je za stare in mlade, ženske in moške, športnike in ne-športnike.
Ker ima naša mladina obilne možnosti športnega udejstvovanja v velikem številu raznih panog, so želeli prireditelji rusko kegljanje letos «rezervirati» le za nekoliko starejšo *mladino». Najnižjo starostno mejo so namreč določili navzdol na 30 let, navzgor pa...., dokler gre, gre! Da bi vsaj v glavnih obrisih obrazložili, kako poteka tekmovanje v tej letošnji športni novosti 9. SŠI, priobčujemo v poljudni obliki zapisana glavna pravila.
Tekmovanje v tej disciplini je ekipno. Moštvo sestavljajo trije člani, od katerih opravi vsak po tri lučaje enkrat v polno, ostala dva pa na čiščenje. Vsaka od treh serij lučajev se začne v polno. Prav tako začne lučaj v polno tekmovalec, če je njegov predhodnik podrl vse keglje. Keglji se podirajo od zadaj. Kroglo je treba zanihati tako, da prekorači kmetovo vrsto in se šele nato dotakne kegljev. Za čiščenje je veljaven le en nihaj, nakar mora tekmovalec kroglo zadržati, v nasprotnem primeru izgubi pravico do točk in ponovnega meta. Lučaj, pri katerem se krogla dotakne katerekoli ovire razen kegljev, je neveljaven.
Član ekipe, ki doseže v treh serijah individualnih lučajev najvišje število točk, meče dodatni ekipni met. Če sta po treh metih dva ali trije tekmovalci z enakim številom
ki je imel višje število točk po dveh ali pa po enem lučaju. Ekipni met se ne prišteje k individualnim metom, temveč h končnemu rezultatu, ki lahko doseže največ 100 točk za ekipo. Vsak podrti kegelj šteje namreč eno točko, kralj pa dve. Vsaka ekipa opravi po en sam nastop, če sta ob koncu tekmovanja dve ali več ekip na lestvici z enakim številom točk, potem odloča o razvrstitvi vsota druge, oziroma prve serije lučajev, če tudi druga serija ne da odločitve. Vsaka ekipa lahko porabi za svoj nastop največ 30 minut časa. * * *
Prireditelj sporoča, da zaradi težav z dovoljenji oblasti za tekmovanji z motorji in avtomobili, letos ti dve prireditvi ne bosta potekali kot lani. Zamenjala ju bo spretnostna vožnja na stadionu «Prvi maj» pri Sv. I.anu, ki bo potekala v glavnem po običajnih pravilih gimkane. Za motorje L o tekmovanje individualno, za avtomobile pa ekipno. Število članov ekipe ostane isto, kot je bilo določeno v razpisu tekmovanja za avtomobile. Zaradi tega odpade obveznost zavarovanja.
PRIREDITELJ
Francosko javno mnenje
(Nadaljevanje s 3. strani)
da je za sedanje stanje v Vietnamu kriv Severni Vietnam, 3 odst. zvračajo krivdo tudi na Sovjetsko zvezo, le 1 odst. izraža mnenje, da je za sedanje stanje kriv Južni Vietnam, prav toliko, torej 1 odst. anketiranih Francozov, pa meni, da je za vojno v Vietnamu kriva — Francija.
V vseh slojih francoske družbe, kakor kažejo podatki, če jih razčlenimo tudi v tej smeri, dokazujejo, da večina smatra ZDA za glavnega krivca za sedanje stanje v Vietnamu. Toda med industrijci, trgovci in nekaterimi svobodnimi poklici je več tistih, ki smatrajo za glavnega krivca vojne v Vietnamu Kitajce. Ta odstotek se ocenjuje na 23 odst. Med drugimi sloji anketiranih Francozov pa je za vojno v Vietnamu kriva prvenstveno Amerika.
Analiza politične strukture odgovorov odkriva še eno zanimivo podrobnost in sicer razliko v mnenjih političnih voditeljev in članstva posameznih opozicijskih strank. Vtem ko se na primer okoli 70 odst. pripadnikov demokratskega centra opredeljuje za de Gaullovo politiko nasproti vietnamski vojni, se pri njihovih političnih voditeljih to število skrči celo pod 50 odst. Pri socialistih je ta razlika nekoliko manjša, vendar pa je mnogo nižja. Zanimivo je prav tako, da večji odstotek članstva KP Francije odobrava posamezna de Gaullova stališča kot sama de Gaullova stranka.
M. B.
umni iiiiiikiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiitaiiiiiiiiitiiiiiiaiiHmiiiiiiiMviiiiif milil
VESTI Z ONSTRAN MEJE
Pristransko sojenje tekme v odbojki Kanal - L j ubl j ana
Odločilna tekma v slovenski odbojkarski ligi med Kanalom ln Ljubljano je bila prekinjena v petem nizu pri stanju 2:2. To srečanje, kl Je odločalo o prvem mestu, je sodil Brajnik Iz Ljubljane In gledalci so Imeli vso tekmo občutek, da sodi pristransko. Domačini so bili boljši, vendar so jih sodnikove od- --------------------
ločitve demoralizirale In proti koncu je bila Ljubljana tik pred zmago. Zaradi ogorčenih protestov s strani občinstva je Brajnik tekmo prekinil In zdaj bo odločala pristojna republiška komisija. Res je sicer, da je treba nešportno vedenje publike obsoditi, toda po drugi strani menijo športni komentatorji, da je odbojkarska zveza Slovenije napravila hudo napako, ko je za tako pomembno srečanje določila sodnika iz Ljubljane.
RiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiimiiiiiiiiiMiiiiMiiiHHiimiiiiimmiiiiiiimmimimiiiiimmiimiiiiii
Izida, lestvici
in prihodnje tekme
Rezultat prvih dveh tekem: Rojan — Kras	72:13 (38:3)
Barkovlje B — Breg 78:7	(33:4)
SKUPINA	A			
Rojan		78:13	2	točki
Kras		13:78	0	
Škamperle		0:0	0	
SKUPINA	C			
Barkovlje		78:7	2	točki
Breg		7:78	0	
SREČANJA (do polfinala)
Ostale tekme na sporedu so:
Danes, 8. oktobra, ob 20. url
Škamperle — Rojan
Sodnika Spacal ln Lakovič, zapisnikarja Vodopivec in Šušteršič.
Ob 20.30
Doberdob — Sokol
Sodnika Zavadlal ln špacal, zapisnikarja Vodopivec in Ambrožič.
V ponedeljek, 10 oktobra, ob 20.
Barkovlje A — Cankar B
Sodnika Zavadlal in Lakovič, zapisnikarja Kriščak in Tavčar M.
Cankar A — Barkovlje B
Sodnika Zavadlal in Lakovič, zapisnikarja Kriščak in Šušteršič.
PRAVILNIK
Tekma: 2 polčasa po 20 čistih minut, v primeru neodločenega re-
zultata bosta ekipi odigrali 2 podaljška po 5 minut. Odmor: 10 minut. Ekipe se morajo predstaviti na igrišču 30 minut pred začetkom tekme. Igralci pa morajo biti v enotnih dresih ln s številkami (zadostuje samo na hrbtu). Ekipa, kl se ne predstavi 10 minut po navedenem urniku, Izgubi tekmo p.f.
PRIREDITELJSKI ODBOR 9. SŠI JAVLJA
-	1. Prijavni roki za nastop
v vseh preostalih panogah na sporedu letošnjih iger bodo zapadli nepreklicno v ponedeljek, 10. t. m.
-	2. Tekmovanje v krosu bo
v nedeljo, 30. t. m. v Nabrežini ali Velikem Rep-nu. Proga bo dolga od 1500 do 2.000 m. Podrobnosti bodo pravočasno objavljene.
NA Ml INI TENIS
II. KOLO B LIGE
Olona nepremagljiva za mlade borovce ?
Jutri bo na sporedu drugo Kolo namiznoteniške B Jige. Mladi borovci bodo zopet odpotovali v Milan, kjer jih čaka srečanje z ekipo (Janottlerl Olona. Kot že prejšnji teden, ko so borovci izgubili z 8:1, so tudi jutrišnji tekmeci plaviti igralcev na papirju nepremagljivi.
Borovo ekipo bodo ponovno se stavljali Adrijan Tavčar, Edi Bole m Emil Bole. Ker so že v prvi tekmi naši namiznoteniški igralci, Kljub porazu, zadovoljili s prikazano igro, je vodja odseka potrdil isto moštvo, da bi se z igranjem z nasprotniki državnega merila okoristilo z izkušnjami. Zmagali bodo sicer Milančani, vendar bosta skušala Adrijan Tavčar ln Edi Bole prinesti za svoje moštvo vsaj po eno točko. Skoda je le, da še ni v vrstah Bora Borisa Košute, ker bi se Bor z njegovim sodelovanjem prav gotovo boril na vrhu lestvice z namenom, da se uvrsti v A ligo. Te prve tekme so torej le preizkušnja za povratno tekmovanje, kjer se bo Bor prav gotovo obdolžil na-
sprotnikom. Vstop v A ligo pa Je skoraj gotovo odložen na prihodnjo sezono.
Lestvica C skupine B lige je po prvem kolu naslednja:
ENEL Milan	110	2
Alpl V. Bergamo	1	10	2
Olona Milan	0	0 0	0
Bor Trst	10 10
Oltrisarco Bočen	1	0 1	0
...
Jutri se bo nadaljevalo tudi tekmovanje v A ligi, kjer nastopa tudi tržaška ekipa La Soffltta. V prvem kolu so Crechlci, Durazzano ln Al-aighleri gladko premagali ekipo Ar-discl e Spera iz Coma z rezultatom 9:0. Drugo kolo bo La Soffltta igrala v Bergamu proti ekipi Nosari, kl je letos napredovala v prvo italijansko ligo.
Na ženskem republiškem prvenstvu v odbojki so Izolčanke osvojile četrto mesto. Zmagala je Ljubljana.
• * *
V	republiški rokometni ligi j* moška ekipa Kopra zabeležila pomembno zmago. Na domačem Igri* sču je odpravila Ormož 8 14:10. Koper Je bil vso tekmo v premoči, 1* proti koncu je spet popustil zaradi pomanjkanja kondicije pri posameznikih. Gostje so zmanjšali razliko, vendar je bilo prepozno, da bi ogrozili Kopru zmago. Začetek za Koprčane, ki so začetniki, je kar vzpodbuden, saj so doslej osvojili 50 odst. možnih točk.
Vodeči Pirančani so gostovali v Brežicah ln dosegli neodločen izid 12:12. Ce se držimo načela, da je vsaka točka osvojena na tujem terenu, uspeh, potem Pirančanom ni kaj očitati. Zaskrbljujoče Je pravzaprav samo dejstvo, da Je Piran v zadnjih dveh srečanjih pokazal razmeroma slabo igro.
V	ženski republiški ligi igrajo obalna moštva v spremenljivi formi. Za Piran vemo, da je ekipa sa-mo še senca nekdanjih absolutnih republiških prvakov. Po dveh zaporednih porazih pa so se Pirančanke končno le zbrale ln zasluženo premagale Brežice na njihovem igrišču z 9:6. Ker je v tem kolu Branik nepričakovano izgubil na domačem igrišču s Slovanom, je borba za prvo mesto spet odprta. Seveda sl Pirančanke, če bodo hotel« konkurirati za prvo mesto, ne bodo smele več privoščiti takih spodrsljajev, kot v prvih kolih.
Koprčanke se Se zmeraj niso o-tresle krize, kl je nastala, ko so zamenjali večino Igralk z novinkami. V nedeljo Je Koper Izgubil na domačem igrišču z Mursko Soboto s 7:8 ln se znašel na predzadnjem mestu. Vsekakor bo potrebna največja požrtvovalnost na treningih in na tekmah, če se bodo hotele obdržati v ligi.
W. SOMERSET MflUCHAM	@
Čud o vi ta jenska
Julija je že zdavnaj vedela, da ne zgublja časa z ženskami, toda ko je prešel štirideseto, se je začel spuščati v manjša ljubimkanja. Ni verjela, da bi bilo lahko v tem karkoli resnega. Bil Je sicer razvnet, toda središče njegovih želja je bilo, da ga občudujejo. Slišala je že, da se Je izgovarjal nanjo, če so mu ženske postale nadležne pa se jih Je hotel otresti. Več kot jasno je bilo, da ni mogel storiti ničesar, kar bi jo utegnilo razžaliti. Tu pa tam je kaj preprečila njena ljubosumnost ali njen sum in tako se Je Michaelu zdelo bolje, da ta ali drug odnos prekine.
«Sam bog ve, kaj vidijo na njem,» je vzkliknila kdaj pa kdaj v svoji prazni sobi.
Vzela je pol ducata njegovih fotografij in jih na samem pazljivo pregledala. Nazadnje je skomignila z rameni.
«Prav, priznam, da Jim ne morem zameriti. Tudi sama sem bila vanj zaljubljena, Seveda je bil tedaj veliko lepši.«
Razžalostila se Je ob misli, kako zelo ga je ljubila. Minila je ljubezen in imela je občutek, da jo je življenje prikrajšalo za nekaj lepega. Vzdihnila je:
«In tudi hrbet me že boli.*
X,
Nekdo je potrkal na vrata.
«Naprej,» je rekla Julija.
Vstopila je Bvie.
«Zakaj ne greste danes k počitku, gospodična Lambert?«
Opazila je Julijo, kako sedi na tleh sredi množice fotografij. «Cemu počenjate to?«
«Sanjarim.» Ponudila ji je dve izmed fotografij. «Foglejte to sliko, in še to drugo.«
Na prvi je bil Michael v vlogi Merkuitia, bleščeč, mfladost-no lep, druga pa ga je kazala v vlogi, ki jo je igral v zadnjem času, v beli Jutranji obleki, z daljnogledom čez rame. Zdel se je neverjetno samovšečen.
Evie je prhnila skozi nos.
«Oh, nima smisla objokovati razlitega mleka.«
((Razmišljala sem o preteklosti in žalostna sem kakor vrag.«
«Ne čudim se. Ce začnete misliti na preteklost, pomeni, da nimate nikakršne prihodnosti, mar ne?«
«Jezik za zobe, ti stara krava!« je rekla Julija, ki je tu pa tam znala biti tudi vulgarna.
«Ln zdaj se umirite, sicer ne boste nocoj za nobeno rabo. Jaz bom pospravila to razdejanje.«
Evie je bila Julijina garderoberka in sobarica. Prvič Je prišla k njej v Middlepoolu, nakar je z njo odšla v London. Bila je otrok londonskega predmestja, mršava, zmedena, koščena ženska z rdečimi zmeraj neurejenimi lasmi; zdelo se je, da si jih že dolgo ni umila. Manjkala sta ji dva prednja zoba, toda kljub Julijinim nasvetom, ki jih je ponavljala skozi vsa leta, naj sl da vstaviti nove zobe, tega ni hotela storiti.
«Za tisto malo, kar pojem, mi zadostuje toliko zob, kolikor jih imam. Motilo bi me, če bi imela polna usta slonovih kosti.«
Michael je že od nekdaj želel, naj si Julija najame drugo dekle, katere zunanjost bi bila ustreznejša njenemu položaju. Poskušal je Evie prepričati, da Je zanjo to delo prenaporno, toda Evie ni hotela o tem ničesar slišati.
((Govorite lahko, kar hočete, gospod Gosselyn, ali tako
dolgo, dokler bcm zdrava in močna, ne bo nobena druga stregla gospodični Lambert.«
«Vsi polagoma popuščamo, kajne, Evie. Nismo več mladi, kakor smo bili.«
Evie povleče kazalec pod nosom in prhne.
((Gospodična Lambert je še tako mlada, da lahko zaigra žensko petindvajsetih let, in tudi jaz sem še zmeraj mlada, jo lahko oblačim in ji dvorim.« Evie ga Je ostro pogledala. «In naposled, čemu bi plačevali dve plači, če lahko shajate z eno?«
Michael se je pri sebi nasmehnil; nič ji ni zameril.
«Nekaj je na tem, draga Evie.«
Evie je spremila Julijo po stopnicah. Kadar ni Imela popoldanske predstave, je Julija za nekaj ur popoldne legla v posteljo. Slekla se je in se stisnila pod odejo.
((Prekleto, moja steklenica za vročo vodo je mrzla kakor led.«
Pogledala je na uro na kaminu. Nič čudnega. Bila je tam gotovo celo uro. Ni opazila, da je tako dolgo ostala v Michaelovi sobi, gledala fotografije in zgubljala čas z razmišljanjem o preteklosti.
((šestinštirideset, šestinštirideset, šestinštirideset.«
((Umaknila se bom šele, ko bom imela šestdeset let. Ko Jih bom imela oseminpetdeset, pojdem v Južno Afriko in Avstralijo. Michael je dejal, da bi tam utegnil dobro uspeti. Zaslužili bi dvajset tisoč funtov. Jaz bi lahko Igrala vse svoje vloge. Razumljivo, da bom tudi s šestdesetimi leti lahko igrala ženske petindvajsetih let. Toda, kje so vloge? Ti prekleti dramatiki!«
Poskušala se je spomniti kakšne drame, v kateri igra ženska, stara petinštirideset let; potem je zaspala. Spala je trdno, dokler je ni Evie zbudila, ker je prišla maserka. Evie je prinesla večerne časopise. Julija se je slekla in medtem ko ji Je maserka masirala dolge, vitke noge in trebuh, sl je nadela
naočnike ln brala iste gledališke novice, kl Jih Je brala že zjutraj, potem družabne novice, pomenke In kramljanje ter žensko stran. Vtem je prišel Michael in sedel k njej na posteljo. Navadno je prihajal k njej v t«m času, da z njo poklepeta.
»Torej, kako mu je ime?« ga je vprašala Julija.
«člgavo ime?«
((Tistega mladeniča, ki je bil z nama na kosilu.«
«Niniam pojma. Odpeljal sem ga nazaj v gledališče Zanj se nisem več zanimal.«
Gospodična Phillips, maserka, je občudovala Michaela. Z njim je človek hitro uganil, kako je. Zmeraj je govoril o istih stvareh in že vnaprej se je vedelo, kaj mu je treba odgovoriti. In vražje je lep. Častna beseda.
«Torej, gospodična Phillips, ali dobro splahneva debelost?«
«Oh, gospod Gosselyn, na gospodični Lambert ni niti za deko masti. Mislim, da je naravnost čudovito, kako si je ohranila svojo vitkost.«
«škoda, da ne morete masirati tudi mene, gospodična Phillips.«
Julija ni posvečala zanimanja temu, kar sta govorila, toda zraven nje je razpredala svoj odgovor gospodična Phillips.
((Razumljivo, nič ni enakovredno masaži, to zmeraj trdim, toda treba je skrbeti tudi za pravilno prehrano. O tem ni dvoma.«
((Prehrana,« je pomislila Julija. «Ko jih bom dosegla šestdeset, tedaj se hočem razpasti. Pojedla bom toliko kruha, kolikor me bo volja. Zajtrkovala bom vroče pecivo. Za kosilo bom jedla krompir, za večerjo krompir. In pivo. Bog, kako rada imam pivo. Grahovo juho, paradižnikovo Juho. Puding s sokom ln pašteto s češnjami. Skorja, skorja, skorja! In tako mi bog pomagaj, nikdar več, dokler bom živela, ne bom jedla špinače.«
(Nadaljevanji »ledij
UREDNIŠTVO: TRST — UL. MONTECCHI 6, II., TELEFON 93-808 ln 94-638 - Poštni predal 559 — PODRUŽNICA: GORICA: Ulica Silvio Pellico 1, II., Telefon 33-82 — UPRAVA: TRST — UL. SV. FRANČIŠKA It. 20 — Telefon 37-338, 95-823 — NAROČNINA: mesečna 800 Ur — vnaprej, četrtletna 2.250 lir, polletna 4.400 lir. celoletna 7.700 lir — SFRJ posamezna številka v tednu in nedeljo 50 para (50 starih dinarjev), mesečno 10 din (1.000 starih dinarjev), letno \00 din (10.000 starih dinarjev) — Poštni tekoči račun: Založništvo tržaškega tiska Trst 11-5374 — Za SFRJ: AD1T, D2S,’ Ljubljana, Stari trg 3/1., telefon 22-207, tekoči račun pri Narodni banki v Ljubljani — 503-3-85 — OGLASI: Cena oglasov: Za vsak mm v širini enega stolpca: trgovski 150, finančno-upnvni 250, osmrtnice 150 lir. — Mali oglasi 40 Ur beseda — Oglasi tržaške in
goriške pokrajne se naročajo pri upravi. — Iz vseh drugih pokrajin Italije pri «Socletš Pubbllcitk Italiana« — Odgovorni urednikž STANISLAV RENKO — Izdaja in tiska Založništvo tržaškega tiska. Trst