List 44. Tečaj podarske 9 # obertniške Ljubljani v sredo 3. novembra 1858. Kokoši iz Kohinhine Ni se veliko let, kar smo dobili v Evropo teh kokoš iz Kohinhine v jutrovi Azii, in že jih imajo tudi nekteri ker kohinhinska Za to ? naših gospodarjev. Kako to? kokoš zvonec nosi med vsemi drugimi, velika je, močna in koristna kakor nobena druga. Postave njih ne bomo popisovali zato, ker tudi na-tanjčni popis bi ne zdál dosti; najbolje je, da jih skusi vsak sam kje viditi ker kakor smo že rekli jih je že precej tudi pri nas. Le opomniti moramo, da je tù in tam že dosti mešance z domačimi kúrami. Ker so kohinhinske kokoši res priporočíla vredne in ker se te kokoši ali pa tudi jajca njih precej lahko dobé* in ne tako silno drago, kakor izpervega, naj povémo, kaj je pri njih posebno dobrega. Kohinhinske kokoši rast ej o silno hitro; nepitana žival, eno leto stara, vaga že 4 do 6 funtov. Angleži zre- dijo do 8 funtov težke peteline. Pečeni kohinhinski pišcanec se zbirčnim ustam sicer ne prileže posebno dobro, kuhana puta pa se ne loči dosti od navadne kuretnine. Posebne hvale so te kokoši zato vredne, ker se tudi na majhnem prostoru dajo dobro rediti. Sploh so zlo krotke. ubogljive, tihe in ne berskajo toliko kot naše domaće. Cez nobeno višjo ograjo ne grejo rade in so sploh rade pri domu. To je na kmetijah veliko vredno. Jajca njih so enmalo večje kakor domaćih put; tudi so bolje in imajo večji rumenjak. Dobra puta zleže vsako leto blizo 150 jaje. tako lOkrat v letu. Va lij o pa tako pridno in rade da je vcasih težko, jim to ubraniti. Kakor skerbno valijo, tako ljubeznjivo vodijo svoje mlade. Vse to je velika prednost kohinhinskih kokoš memo naših domaćih. Zato so res vredne, da jih skusi vsak gospodar dobiti. ) lahko Po 16 jih zleze večidel po versti, in ? Le edino to se jim očitati more, da se ne daj ječmen i ku spitati ali odebeliti. Redijo se tako kakor domaće; krompir hana rež in več druzega jim tekne. Mladim piščančkom se 2 do 3 dní daje drobno zrezanih terdih jaje z ribanim pa z zavreto studenčnico zalije in skozi 3 mesce na gorkem mirno stati pusti. Po preteklih 3 mescih se lahko vsaki mesec 7 bokalov najboljega jesiha iz sodca odtoči, potem pa spet z 1 bokalom žganja iz žita napravljenega in pa s potrebno mero mlačne deževnice zalije. 55 lllust. landw. Dorfztg. u (Divji kostanj se zmiraj premalo spostovan in cenjen). Po novih skušnjah je v 100 funtih divjega koštanja 60 funtov redivnih stvari in med temi same blizo 36 funtov. Gotovo bi ga m o č i ca čiste štirke ali tudi ljudje zatega voljo radi zobali in prav dobro bi jim teknil, ako bi ne imel neke posebne grenjkobe v sebi! Dr. Lerh na Dunaji, ki se po sporočilu dunajskega dežel nega poglavarstva že 2 leti pečá s preiskovanjem tega ko ristnega sadů, je najdel, da za žga nje ni skor bolje reči kakor je divji kostanj, ker iz 100 funtov kostanjeve moke se dá 14 bokalov žganja, 40 gradov močnega, napraviti. Za ži vinsko pičo je dober, če se sirov (frišen) stolce ali zmečka in z rezanco zmeša. Moka divjega koštanja je kaj dobra pica za pitati ali odebeliti živino, pa tudi za molžo. — V Zločicah na Ceskem na grajšini kneza Kinskega vsako leto pridelajo 2 do 500 centov divjega koštanja, kterega ali sir o vega ovcam pokladajo ali pa s uh ega shranijo zoper mnoge bolezni goveje ovac. En funt sirovega divjega koštanja zaleže toliko kot živine m dva funta sena. Pokladajo ga pa tako i da oven za pleme dobi na dan četert funta koštanja, poldrugi funt sena in en funt slame, — koštrun dobi četert funta koštanja, en funt sena in ravno toliko slame. % v Zivinozdravilstvo. (Brinjevo olje ozdravi garjeve ovce). Na Francozkem v kantonu Varskem ozdravljajo garjeve ovce sploh le z brinjevim olj em. Le enkrat je nek treba garje namazati in zdrave so ovce. Poskusimo! Za zimo kaj. kruhom, četerti dan se jim more že prosa dati, enmalo Dobre škorne ali čevlji, kteri ne spušajo mokrotě, so kruha drobno zrezati in s krompirjem zmesati; v 14 dneh pozimi velika dobrota, pa so tudi zdrave. Svetujemo tedaj jejo ze vse. Po „Woch. der steir. Landw obuvalo namazati z mazilom, ktero je za močno usnje ravno tako dobro kakor za lahko. in ktero naredi, da se Gospodarske skušnje. V • ne premoći v najhuji móči zraven pa ostane usnje zmiraj lepo volno. Napravi se pa to mazilo po svetu „Neue Erf.a (Kako si more vsaka gospodinja lahko sama takole: Kupi si za 3 ali 4 krajc. kavčuka ali gumila- ga kar moreš na drobno, in raztopi ga r a z r e ž i jesih n a p r av 1 j a ti). Ker se dan današnji in po pravici stika, zlo toži, da ni lahko zdravega jesiha dobiti, povémo v prav čistém kam novcu ali kamnem olj i (Steinohl) ; našim gospodinjam, kako si lahko same napravljajo prav za 5 ali 6 kr. ga je dosti. Si tako kamnovec raz topil 5 dober in dober kup jesih, in sicer tako-le: Vzamejo naj 2 vzemi majhno plehasto posodico, deni za 4 krajc. sala funta ali 3 unce v prah (svinské mastí) va-njo, postavi na gorko peč, da se salo 3/ funta sterdí ali medii, zmletega vinskega kamna (Weinstein) in pa 2 bokala raztopí in přilij potem dobro polovi co unega gumilastičnega dobrega zitnega zganja; vse to naj se dene v sodček, kamnovca, ki pa si ga tudi popřej zgrel, kar se najbolje ki derzi cetert vedra, ki se potem z mlačno dezevnico ali zgodi v kozarcu, ki si ga na peci v gorko vodo postavil. mešaj še oboje prav Tudi naš pridni gospod A. Brus, adjunkt c. kr. kmetijske družbe v Ljubljani, el je izredil i V ze vec te hvaljene kure-tine in po novem letu utegne vsak, kdor želí, pravih kohinhinskih jajc po 10 krajc. novega dnarja pri njem dobiti. Vred. Ko si kamnovec in salo zmešal dobro in še za 4 krajc. prideni kuhanega lanénega olja. Ko si to storil, mešaj vse skupaj tako dolgo, da se shladí in enmalo s terdi. Tako si si naredil mazilo. 346 Hočeš si zdaj namazati škornje ali čevlje s tem ma pervo je latinsko, drugo gotiško, tako tudi slednje iz sneg ne prime žilom, kterega se ne voda ne poprej prahu in blata, in deni jih enmalo k peči, da se očedi jih gotiskega kin tus. Rusi imenujejo denar tudi dengi in raga po Gilfer tudi zgrejejo. So škorně ali čevlji topli, namazi jih z ma- dingu iz korenik sansk. dangh in radž, lucere žilom, posebno pa tam, kjer so sivi ; za mazati je najbolj pripravna kaka stara kertačica kakor jih imamo dere y toraj v pomenu: svetleca reč 5 splen- das Glânzende. y zobe čediti. Si to storil. deni skorne i ali ce vije za n a v Ce Najmanjši denar slovanski imenujejo nemški letopisci „denarius. Dvanajst denarov je storilo „solidům." Dve sto toplo peč, da se mazila dobro navzamejo in posuše, tudi po dp late namažeš, se jih tudi sneg ne bo lahko 84, 86.) prijemal. solidov „librám". (Glej: Pertz Tom. III. stran 115. Ebbo y Skoda j da niso tem latinskim imenom pristavili do Kmetijska novica. (Krompir za voščilo za škorně in čevlje}. V Gradcu delà neki gosp. Frid. de (Stiefelvvichse) iz sirovega in Beingen voščilo za skorne mačihslovanskih ! Ze v najstarši dobi imajo denari na eni strani podob š i n o vladarja, ali pa kakšnega domaćega božanstva pa vrednost denara ali pa kakšno vrezano na drugi kuhanega kro m pirja y kte prišlovico v V dežeiah zapisano starega Norenskega in Panonije se rega zmeša s hudičevim oljem, košeuim černiiom in pa z najdejo pogosto sreberni denari, kteri na eni strani imajo, ribjo mastjo. staroslověnském denáru ADNAMAT Spisal Davorin Terstenjak. Yr pervi dobi človeške izobraženosti niso druge rinčica pod ali perstan „annulus44 in pod tem Na kakor numismatiki pisejo: „e qui tem citato cursu konjikom je tergo vine poznali, kakor zamenjavno, to je: kdor je tega, kar si je z rokami prislužil ali na svojem zemljišču pri- , v obilni meri imel in več kakor inu je bilo potrebno y délai, ^P^^miHI ■■■■■■■■■ druge reči pa, ktere mu je treba bilo, ni imel in je je napis: ADNAMAT, večkrat tudi okrajsano: ADNAM. drugi strani je viditi: „caput diadematum." Klobuk, s kterim je konjik pokrit, ima podobo malih okroglih slovaških klobukov, kakoršnega ima tudi podoba Svetovita, najdena na Poljskem. T a k š e n maj hen okrogel klobuk tudi ima solnčno božanstvo na rimsko-slovenskem kamnu, hranjenem v Sekavi. (Glej vendar želei imeti blagom y ta je zamenjeval svoje blago z M uch ar „Gesch. der Steierm." I. B. Abbild. Tafel XIII. fiç. 13. drugega Vendar skoro se je pokazalo, da taksna tergovina ni Takošnih klobukov ni najti na glavah kel-tiških božanstev na nobeni strani stare Galije. prilična, ker dostikrat reči y A d n a m a t ktere je ta ali uni želel, ni 8amo ena beseda utegne bilo blizo najti, zato so za izplačevanje namesto soli y V • z i y cveter pomen imeti. Ako je to tedaj adnamat pomeni: simplex sci- vine, koz in platna, ktere reči licet: denarius. Tukaj bi adnamat dialektično stalo za njavni tergovini so izperva pri zame- adnomat, ker vezivni glasnik o korotanski Slovenci izgo za plačivno sredstvo služile, pozneje si varjajo kot a; primeri kranjske osebne imena: Velkaverh ljudi izmislili, iz zlahnih rud, kakor ste, postavimo, Suhadobnik, Pustaverh, namesto: Velkoverh y zlato in srebro, denare kovati. y Su y hodobnik, Pustoverh. bili y tinski : Foiničani so, kakor se pravi, v starem svetu pervi kteri so iz žlahnih rud denare kovali. Rimski denar As, imenovan od gerškega si g, taren- in je . leta r ag Suffiks mat je stařeji in izvirnisi kakor vat v besedah brezovat, krakovat itd., in najdemo ga v sanskrit- v V • • scini Eins, je izpervega bil en funt tezek y postavimo, agnimat ognj e va t. Da so ga y najpervo bil leta 577 pred Krist, iz meda (kufra), 486 pred Krist, pa iz srebra kovan. Ker je ta denar imel govedo, po latinski „pecus", vrezano, tedaj so začeli Rimljani denar imenovati pec un i a, Slovenci poznali, pričuje topisko ime mokrega kraja: Udmat, iz and r: od, ud, fluere, iz ktere korenike so s suíFiksom: ra imena rek: „And ri ca, Odra, v sredo-večnih listinah: „Un dri m a", rečica na Koroškem. r> pa tudi veja v se y živina A dna mat tudi utegne pomeniti: una mater in to ker je največje blago starih Rimljanov bila go- poznamovanje je utegnilo po meri kovin ali metalov na- y so svoje pre može nje imenovali „peculium. stati V okolici brežki kraj Save in po več krajih Kra nj y primeri: matica, Geldfond. Vendar V se , kar živino skega sem čul go vejo živino imenovati „blagou poterjuje, da je tudi nekadaj stari Slovenec go vejo imel za n aj i m e n i t n iš e bi a go. Tudi pri drugih evropejskih narodih se ujemajo govedo, denar in pre može nje; tako, postavimo, pri starih Nemcih skat pomenjuje govedo, s k a z =: novonemško je mogoca druga razlaga. Adna mat utegne pomeniti: una marcha, Eine Mark. Kakor po razlagi učenega leksikografa Klotza gerška beseda fiva in latinska moneta se izpeljavati imate iz korenik [ivaco in moneo (Klotz „Handwôrterb. der lat. Sprache* ime schatz pa blago. Dalje v izlandščini pomenjuje naut starovisokonemški: noz, jumentum, govedo, v staroslov. nut, bos, vol, lotiški: nauta, denar y II. str. 439); dalje, nemska beseda Mark iz merken, nemškega denara Deut iz deuten, tako tudi besedo mat stari Slovenci rabiti za poznamovanje denara so utegnili y y primeri v se £0 y tiško: fai h u = novonemški vi eh, v pomenu: Vermógen premoženje. Tudi stari Slo vani so poznali denar. Sicer je za plačilno sredstvo Slovanov 12. stoletja, kteri so prebivali ker mat izvirno tudi to pomeniti neta, Mark, Deut. utegne, kar flVCÍ y m o Korenika je man — gersk. fisvco, [isvoivccG) latinski me ni se or = gothišk. : man nemšk: m eine Jitev. na ranjskem otoku (Riïgen), tudi služilo platno (zato platiti, zahlen?); vendar so tudi poznali z I a t o in srebro in so „mar chou (Mark) imeli za mero žlahnih kovin m e n u z=z slovensk. : me nim, iz ktere korenike so gerške: pvtig, sansk. mati, lat. mens, slov. met v besedi pa- met y cerkvenoslov. : man ti pa-manti. adna mant. edna met y fiiœ ali metalov (glej: H elm old 36. 38. 52.) Iura y Adna mat je toraj una moneta, eine Mark, ein Deut. Al kako se bode razložila oblika mat? bodete me Ob casu cesarjev Otonov se omenjuje kováni denar vprašali? Prikladi pričujejo, da je cerkvenoslov. A, «u pri bodriških, lutiških in lužiških Slovanih. Sefr. 56 piše: pogosto a. Že v sanskritu najdemo mati namesto man ti an y ni znano y monetám quoque illius terrae." Kako so stari Slova ni denar imenovali današnje poznamovanja: denar, penezi in starosîovenski can ta, rusinski: cjatka, poljsk: cen tka niso slovanské, y y (glej Bopp „Vergleich. Gram.« II. Aufl. I. B. II. Hàlfte, str. 523) ______ii_ ■ - - ---r- - —---— Kakor dandanašnji: „Jnstitia regnorum fundamentamtf Recta tueri", „Viribus unitis" y yy H ungariae u itd. y yy Patrona re go i Pis. 347 Sansk. obliki mati odgovarja slov. MATI» — mati. V če-sčini je cerkvenoslov. A, an, zmirom a, na přiklad: maso, pat = manso pant. Tudi v slovenščini je A, an, veckrat «, na primer: staroslov.: zanio, stimulus, slov. žalec, namesto: želee ali žolec. Tudi Rezjani govorijo: p ama tni clovek, na- mesti: pametni clovek. , j / jt Aden = sansk. adima po Boppu se še čuje po Štirskem, Koroškem in Kranjskem. . u. j* u ,>, Izpahnjeni nosnik najdeš še tudi v drugih arjanskih jezikih, primeri gotiški dags, starovisokonemški: dag, iz korenike sansk. danh= dangh, lucere, odkar ime slov. božanstva Podaga, oblucescens, der beleuchtende. Mikavno je zvediti, kar učeni Bopp o glasniku A, an, piše: 5,Wir kehren zum Altslawischen zuruck, um zu bemerken, dass dasselbe das sanskr. kurze a in Verbin-dung mit einem folgenden Nasal unveràndert behauptet hat, wenn ich Recht habe, den vocalischen Bestandtheil des A, worin, wie in un, zuerst Vostokov einen nasa-lirten Vocal erkannt hat, als#zu fassen. Zu Gunsten dieser Ansicht spricht schon der Umstand, dass die Form des A, an, ofFenbar auf das griechische A sich stutzt, wie es denn auch fruher wie ja gelesen wurde, welches ihm auch bei entsprechenden Wôrtern gewohnlich gegen-iiber steht. Man vergleiche z. B. MACO, manso, Fleisch, (sansk. mânsâ-m) mit dem russischen: MHCO, mjaso. Wenn aber im Altslawischen A, an, auch hâufig fiir e der lebenden slawischen Sprachen vorkommt, so mag der ruckwirkende Einfluss des Nasals die Modification der Aussprache bewirkt haben, wie im Franzosischen, wo zwar septembre, Pentecôte geschrieben, aber a fiir e gesprochen wird" itd. (Vergleich. Gramm. 11. Auflage, l. B. I. Hâlfte, str. 135). Adna mat se tudi najde kot osebno ime na rimskih kamenih po deželah nekdanjega Norenskega, v družbi čistoslovenskih : kakor Teta, Jantumar, Resimar, Buto. Obširno razlago teh imen najdeš v mojem spisu: „Ueber den Gott Latovius" v „Mittheilungen des historischen Vereins fur Krain", Jaener 1858 str. 1—8. Dalje v družbi imen Plu n eu s, od plunka, primeri nemske imena : Ley-rer, Cacusius od kak, primeri zavoljo suffiksa slov. imena: Garbus, Kernus, Kap us, dalje v družbi imena: Banona od bana, bona, voda, jezero, muža, sansk. vana, aqua in silva, dolnjelužički po Zwahru~#) bon, slovaški po Sreznewskem banj, Wald, grasreiche Wald-huthung, primeri ime slov. buga, die Welle, lat. imena Si Ivina, Silvester itd. Zavoljo oblike pa: He m o na, patrona, matrona itd. v ^ • Se eno ime v družbi imena Adnomat najdemo in sicer Lilboudes Liboudež. Liboudež pomenuje toliko kot imena: Pukla vec, Suh in od themata lib, der Buckel, zato v starosloven-scini li ba v, bucklig, mager, Ubava krava, eine magore, bueklige Kuh, libed, die Schussel, izvirni pomen: curvatum, das ausgehohlte, gebogene, primeri ime sestre ruskih bratov Kija, Sčeka in Horiva — Libed. Liboudež je po tvarini, kakor želod iz žel; ou je zvišani glasnik, kakor Bouch = bog okoli Podlipe, rouka, tudi rauka okoli Konjic in Cadrama, ež je dalnja tvarina, primeri: nesrečnež, neum než, nesramnež itd. Da so stari narodi osebe imenovali po ka kos ti trupla, priču-jejo imena: Claudius, Nasico, Capito itd. Ker so imena Jantumar = Jetmar, Resimar, Buto, Teta, Plunk, Banona, Liboudež čistoslo-veoske, tedaj je tudi ime Adna mat. Da so po denarih *) Zwahr „Niederlausitzisches Wôrterbuch" str. 410. Pis. **) Glej napise pri Muharji „Geseh. der Steiermark" I, 37ó in Ankers h ofenu „Handbuch der Geschichte des Herzogthums Karnten" str. 623, 624. Pis. imena osebne obviknile, pričujejo imena se živéčih rodbin. Dreipfennig, Dreisiebner, Groschel, Zwanziger, Kreuzer (ime nemškega pisatelja) Repar, Peti čar, Vinar, Božjak, Peneznik itd. Ad nama t tudi utegne pomeniti, kar adna met. Slišali smo gori, da denari so v najstariši dôbi imeli rezano po-dobšino ali kralja ali božanstva kakega, ali pa gerb poglavarja najvišjega. Utegnilo je toraj obvikniti poznamovanje meta signum, nota, incisio, za denar, kakor analogično poznamovanje nemško:Mark, v anglosaksonskem: mearc, zeihnen, starovisokonemško markon, bezeichnen, tnar-kian zz: merken. - , , < Korenika bi toraj bila met, secare, scindere; met, genitiv: meti (kakor: smet, smeti itd.) Kennzeichen, Ein-schnitt, Schriftzeichen, gotiški maitan, češki: m ej ti ti, interlucare, ruski: mjetit, primjetit, notare, observare, staročeski: pa-mjeta, signum, nota, ruski: pomjeta, signatura, staroruski: mjetelnik, notarius, scriba. Po vrezanih pismenkah ali runah, ktere so na denarih stale in so Slovani imenovali mjete, je utegnilo nastati poznamovanje za denar sploh (glej: o mjetah Šafařik „Památky hlaholsk. písemnictví" str. 3). (Konec sledi.) Potovanje po izhodnem ali po jutrovih deželah v letu 1857. Spisal Mihael Verne. Tux. Poslednji dan aprila zjutraj že zgodaj se nam prikaže Deltini nizki breg, in kmali po sedmi uri pridervi „Clyde" z nami v krasne brodostaje pred Aleksandrijo. Ob osmih smo bili že vsi v mestu — pa družtvo naše se je bilo sedaj razbilo. Družtveni dnarničar gosp. Schneid, posestnik iz Beča, nam dá namreč na znanje, da družtveni dnarji so pošli, in da odslej naj skerbí vsak za se, kakor vé in zná. Pot iz Aleksandrije v Terst pa je bila že prej plačana. Dasiravno pa je bilo družtvo naše razbito, se uselimo vendar vsi, razun treh, ki jih frančiškani v svoj samostan vzamejo, v eno gostivnico na vélikem tergu, in na to hitimo vsi, vsak v svoj kraj, mesto ogledovat. Današnje aleksandrijsko mesto je precej veliko in lepo, vendar pa le navadno, skoraj bi djal, evropejsko, ali marveč evropejsko-azijatsko mesto; zakaj tù je vse polno lepo olišpanih Frankov, in poleg njih Turkov in Arabčanov v krasni azijatski noši, pa tudi začernelih Afrikanov in večidel belo oblečenih zamorcov. Tu stojé velike krasne, po evropejsko sozidane poslopja in poleg njih revne arabské pohištva s plošnjatimi strehami; tù derdrajo krasne kočije s čilimi berhkimi konji, in poleg njih stopajo resnobno počasni velbljudi in skakljajo urni, dobro rejeni buriki ali osli s svojimi mukeri ali gonjači; tù je vse čisto in snažno, tam so ulice še polne nesnage. Pa Aleksandrija je že sila staro mesto, in je bila nekdaj gotovo vsa drugača ko dan današnji. Sploh se terdi, da jo je osnoval in utemeljil Alek san der Veliki okoli leta 331 pred Krist. Lepa lega kraja in pa naravni, za varne brodostaje kakor nalaš napravljeni zaliv je napravil nek bistroumnega Macedonjčana tù mesto sozidati, da bi bilo središče azijatske, afrikanske in evropejske kupčije, ali središče kupčije neizmerne deržave njegove, ki si jo je že pridobil, in ki si jo je mislil še pridobiti. Se vé da mesto, ki ga je toliki mož iz tolikega namena sozidal, ni bilo le kakošno revno mestice, ampak veliko važno mesto. Ze v začetku je štelo nek 30 stadij, ali skorej poldrugo uro hodá na dolgost, in 10 stadij, ali toliko da ne pol ure na širokost. Mnogi pa terdijo, da Aleksandrije ni sozidal slavni Macedonjčan — da tudi Egipćani in Perzijani, ki so pred njim tod gospodovali, so bili bistre glave in so si pristojno V/ V 348 lego kraja že dolgo pred njim v prid obraćali da že pa je bila še sila važna ? dolgo pred silovitim Macedonjčanom je stalo tù precej ve- Rimljanom verh drugih velika in bogata, in je daj ala velikih davkov tudi žita za stiri mesce, da ni grozovita, nemarna in popačena derhal v Rima in da že preroka Ecehiel in Jeremija (XXX. pomanjkanja terpela. V pervih časih svete kristjanske vere liko mesto, ki so ga domaći Ra kud a, Gerki pa Rak o ti s imenovali 14 15, XLVI. 25.), ki sta dolgo pred Aleksandrom zivela, je stela se cez 300,000, ali kakoi drugi pripovedujejo , še Aleksandrii v Egiptu hudo zugata. do 700,000 dus, in je jela cvesti v čisti veri in v vero Pa cemu to nama, naj si bo to ali uno? Sloveči Mace- slovji, kakor je cvetela prej v drugih znanostih. donjčan je mesto če ne osnoval, saj veliko razširil, posebno z Pod cesarjem Teodozijem Velikim pa se mestu, ali mar Židovi (judi) veliko bolj naljudil, ko je prej naljudeno bilo, in vec irnenitni aleksandrijski knjižnici, ki ji ga ni bilo para tako terdno obzidal in utábořil, da se je njegovega slav- na svetu, pripeti velika nesreća. Cesar Teodozi ukaže nega imena poprijelo in v kratkem vse egiptovske mesta namreč, naj se molikovavski tempeljni v vsi rimski deržavi prekosilo. Ecehielova in Jeremijeva Aleksandrija je utegnila tudi kakosno drugo egiptovsko poderejo, ali pa v kristjanske cerkve predelajo. V Alesandrii mesto biti, ali pa sta jo je bila takrat velika derhal prenapetih kristjanov, zakaj tudi med kristjani so in so bile vselej derhali brez vse preroka že prej imenovala, ko je sozidana bila. Velika sreća pa je bila za Aleksandrijo in za vso kristjanske ljubezni. Omenjena derhal preiskrenih kristjanov deželo, daje, ko so si po Aleksandrovi smerti napade tedaj krasni Serapionov tempelj, kjer so se stare egiptovsko , jv, «v f" ---* * ------» # ---- ---- I------ -----7 «« ----- vikši vojskovodji njegovi neizmerno dedšino pridobitev nje- bukve in rokopisi hranili. Bilo je pa takrat v Aleksandrii govih dělili, slavni Egipt Ptolomej Lagov Egipt dobil. Odslej ni bil tudi se mnogo mnogo molikovavcov, ki se naglo zberejo in več dežela ptujih vladarjev, ampak spet ka- svoj krasni tempelj branijo. V tem kervavem boji je bil košnih 300 let samosvojno kraljestvo. Ptolomej se useli v Serapionov tempelj razdjan; in sloveča knjižnica, v kteri Aleksandrii, in jo oklice za glavno mesto kraljestva. Helio- so se hranile skusnje in vednosti mnogih stoletij in trud pol, Menfi in Tebe se čedalje bolj zapuščajo in pozabljajo, najizverstniših pisateljev vseh časov, je bila večidel pogub-Aleksandrija pa raste v vseh ozirih, in kupčija in bo- ljena in raznešena, in kar je je še ostalo, so jo nekoliko gastvo se jako množi. Vendar pa nima Aleksandrija svoje velike slave in ne čez 200 let pozneje saracenski divjaki razdjali. Leta 643 pride namrec A mru, Omarov vojskovodja umerljivega imena svojega od kupčije, ampak od znanost s strasno saracensko vojsko pred Aleksandrijo. Mesto je bilo na vseh stranéh dobro utaborjeno in se je čversto bra- Amur ga oblegova celih štirnajst meseov in 23,000 Že Ptolomej Lagov je bil vedam in blagega slovstva. in slovstvu včs udan; še bolj pa sin in naslednik njegov nilo. ' ; Ptolomej Filadelf ali Bratoljub. ljub napravi tedaj v Aleksandrii imenitno knjižnico, ter bera važne rokopise po vseh krajih, in jih nabere 50,000 Ptolomej II. ali Brato- junaskih vojakov je ze ubitih v raznih napadih. Poslednjič zmagajo hrabri Saraceni in vzamejo mesto z naskokom. Aleksandrija je štela takrat na do še množili koristnih znanost! ki so se pozneje malo po malem do 400,000 po-pač lep neprecenljiv zaklad človeškega uma in Posebno so mu bile pri sercu knjige čez 240,000 duš , večidel judov in kristjanov. — Pozneji zgodovinarji nam pripove dujejo prav lično, da aleksandrijska knjižnica je takrat konec vzela. Amru, pravijo, ni vedil, kaj bi s toliko knji-gami počel. Zato sporoči Omaru in ga prosi, da bi ma ljudstva judovskega, ali sveto pismo starega zakona. Iz- verstni kralj želi, da bi se prestavile te važne knjige v naznanil, kaj je storiti. Omar odgovori, da, ako je v alek- gerški jezik, in pošlje v Jeruzalem, vikšega judovskega sandrijskih spisih, kar je v koránu ali v bukvah Božjih, so duhovna Eleazara prosit, da bi mu poslal za to početje spo- nepotrebni ; ako pa so v njih reći koranu nasprotne, so sobnih učenih mož. Eleazar zbere iz vsakega rodii Izra- škodljivi in jih je treba pogubiti in pokončati. Nato razdelí elovih otrok šest mož, ki gredó v Egipt in doveršíjo iz- Amru stare rokopise in knjige, da bi se obene mestne kopelje ž njimi grele, in šest meseov so nek ž njimi kurili. Tako pripovedujejo učeni zgodovinarji, pa ne premislijo, verstni prevod, ki ga še imamo, in ki se mu „převod" se demdeseterih pravi Skoda, večna škdoda pa, da so omenjeni rokopisi de- da po strasnem požaru pod Julijem Cezarom in po silovitem razdjanji Serapionovega tempeljna pod cesarjem Teodozijem je v aleksandrijski knjižnici malo več spisov ostalo, in da loma že zgodaj, pozneje pa popolnoma konec vzeli. Leta 46 pred Kr. rojstvom se spreta namreč iz zgol častilakom- nosti izverstna rimska vojskovodja Pompej in Juli Cezar, se tedaj ni dalo toliko časa ž njimi kuriti. J'ompej, ki ga Cezar pri Farsalii otepe, beži v Egipt pa Od takrat to je odkar je Aleksandrija Saracenom v še prej ko na suho pride ; ga kralj egiptovski, da bi se roke prišla, je mesto čedalje bolj hiralo in slabelo zmagavavnemu Cezaru prikupil, dá je iz večje barke na suho peljal. i umoriti v čolnu, ki ga * m ni imelo vec stanovitne sreče. Globoko rano mu je vsekal ze Cezar pridervi za njim zgorej omenjeni kalif Omar s tem, da je tam, kjer je prej v Egipt in pride z vso ošabnostjo rimskega vojskovodja v egiptovski Babilon stal, staro Káhiro sozidal in za glavno Aleksandrijo. Sekire in šope palic so nesli pred njim. To pa razkači Aleksandrijčane, da se vzdignejo z velikim mesto egiptovske dežele oklical. dajo i Njegovi nasledniki ne da bi se Aleksandrii globoka rana zacelila, ampak hrupom zoper Rimljane. Cezar se postavi v bran in zapali utemeljé in sozidajo blizo poprejšnje Kahire véliko Káhiro egiptovsko vojno brodovje, čez 70 velikih brodov, ki so ali Kajro, in odvernejo skoraj vso kupčijo iz Aleksandrije stali v zavetji poleg mesta. Ogenj se naglo razširi, doseže bližnje mesto in velik požar se napravi. V tem nesrečnem h glavnema izlivama Nila v nekdanji Peluzii in v Roseto. Osoda revnega mesta je čedalje neugodniša, zakaj Arab- požaru zgorí kar veliko izverstnih rokopisov in bukev polnih čanom ga vzamejo Turki in ga terdo stiskajo, in celó slabi Mnogo mnogo ostanki nekdaj junaških križancov, ki so se bili Turkom starodavnih skusinj in visoke učenosti, drugih pa, ki so se dalje v mestu pole novega tempeljna hranili, je še ostalo. g krasnega Serapio iz svete dežele na cipriški otok umaknili, in si niso vec upali v možkem odpertem boji ž njimi se meriti, so iskali Nekoliko let pozneje se borita za gospodarstvo svetá slavno Aleksandrijo pogubiti in pod lastnimi razvalinami dva druga izverstna Rimljana, Oktavian in Mark Antoni, pokopati. Ko tatjé pridervé ponoći na svojih brodili iz ci — Oktavian zmaga v morski bitvi pri akcijskem nosu, in otepen Antoni beži za zalo Kleopatro v Egipt. — Oktavian pride za njima v Aleksandrijo, in kraljestvo postane rimska dežela. Sloveča knjižnica pa ni pri tem napadu nobene škode terpela. priškega otoka, oropajo mesto, ga zapalijo in beze naglo spet na svoje brode, da bi jih hrabra egiptovska vojska, ki Ptolomejevo slavno se je iz Kahire v brambo Aleksandrije bližala, ne zasačila. Taka je bila dolgo dolgo s slavno Aleksandrijo, in revno zapuščeno mesto zdihuje kar dolgo v svojem poni- Aleksandrija ni bila tedaj več glavno mesto samosvoj- žanji. Na enkrat pa pridervi leta 1798 od severja kakor iz nega kraljestva, ampak le posamesne rimske dežele. Vendar oblakov velika mogočna vojska, in ko bi trenul, vzame Bo napařte Aleksandrijo z naskokom. Dolgo zapuščeno nesreeno mesto vzdiguje glavo, in se ozira, in gleda, ce se mu bliža boljša sreča; pa strašni grom angležkih topov iz Abukira ga vstraši in mu pravi, da ni přišel še ćas boljše osode in veselega vstajenja. Še osem let nepokoja in strastne nerednosti caka slavna Aleksandrija boljše osode, in — prismehlja se ji. Leta 1806 pošlje namreč turški car za deželnega poglavarja v Egipt možaka, kakoršnega je bilo deželi treba. Bil je verli slavni Mehmed-Ali, ki je vpeljal spet po vsem Egiptu mir in red, ki ga že dolgo ni bilo. O koliko skerbi in te-žave je imel verli mož pri tem slavném početji, prej ko je Egipt prerodil ! Koliko over in napotkov je bilo treba od-praviti ! — Največja o vera so mu bili ži vinski brezpostavni Mameluki, in zatreti jih sklene; — pač prederzno, nevarno početje! — in srečno jih zatare. Terd je bil res, toda le zato, ker je vidil, da poživinčjeno ljudstvo se ne dá prero-diti, kakor le s palico in težkim železnim jarmom. Nato začne verli Mehmed-Ali trebiti, popravljati, zidati in kupčijo obudovati. Starodavna Aleksandrija povzdigne spet glavo in vidi, da se ji bližajo boljši časi, in ne zaspi več v svoji tugi, ampak se začne radostno majati in gibati, in raste od dné do dné, in je dan današnji že spet veliko, lepo, obilo naljudeno in bogato mesto. — Tak mož je pač vse časti in slave vreden ! Skoda, da nobeden njegovih zarodnikov ni možak, kakoršen je oče bil. Le Ibrahim Paša bi ga bil dostojno namestoval, pa nemila smert ga je prezgodaj vzela. (Dalje sledi.) Pismo našega rojaka K. iz Kitajskega na barki „IVovara." Matija K.....iz Radolice, ki je v pretečenem letu na barki „Novari", ktera je bila tudi v ,,Novicah" že večkrat imenovana, na morje šel se okrog zemlje peljat in jo ogledavat, je svojemu bratu iz Kitajskega (Kineškega) pisal. Iz tega pisma povzamemo sledeče verstiee: Ljubi brat! í i ň ; j n V nobenem čudnišem kraji bi ne bil mogel Tvojega dražega pisma přejeti, kakor tukaj v kitajskem mestu Hongkongu. — Tretji dan malega serpana smo še lesem prišli; pervo vprašanje je berž bilo: ali nas kaj pisem caka. Silna žalost pa nas je obšla, ko smo zvedili, da še ni nobenega pisma. Sedmi dan zjutraj zgodaj pa se kar hipoma med goricami, ktere v kitajskem morji sèm ter tjè iz vode gle-dajo kakor obrite kitajske glave, poštna barka prikaže. Kako sem veselja poskakoval, ko sem slišal, da nam ta barka pisem prinese. In tako je res bilo. Koj po enajstih pride komisar s precej debelim zložkom pod pazdiho, pa nam tudi včs nevoljen in žalostěn naznani, da se je več pisem po poti zgubilo. Moje veselje pa je bilo vendar neizrečeno, ko mi je komisar pisanje iz moje ljube domovine, od Tebe, dragi brate, in od ljube matere naše zročil. Nisem vedel, kaj bi veselja počél; včs norčav letim na zgornji del barke drage verstiee brat. Naj Ti zdaj mesto Hong-kong in njegove prebivavce enmalo popišem. Mesto je ob hribu zidano, kteri se do morja razprostira, na kterem pa ne zapaziš ne najmanjšega drevesa; samo nizka mahu podobna trava ga pokriva. Hiše Evropejcov, ki tukaj živé, so jako visoke in lepe, močno zidane in po najnovejši evropejski šegi izdelane. Kitajske hiše pa so nizke in oborne, in imajo prav majhne okenca, našim linam ali pa luknjam na ogradih podobne. Zidovje je sivo pomalano in strehe so precej plošnjate. Kakor so pa te maloprida in revne, tako zale in imenitne so hiše bogatih Kitajco v, kterih Ti se popisati ne morem. Najlože si pa misliš, kakošne so, če doma pogledaš podobe, na kterih so kitajske hiše izrisane in ktere se v Evropi povsod lahko dobé. Ce bi se Ti pa morebiti preveč okinčane zdele, pa Ti v resnici povém, da so še premalo zale. Kakor so prebivanja čudapolne, tako neznani so tudi tukaj ljudje, ali temveč igračice v človeški podobi. So po navadi majhne postave, merijo komaj štiri čevlje in pol; imajo do temena gladko obrite lasé, s temena doli pa si spletajo strašno dolgo kito, ktera celó do meč visi; če pa lasje niso tako dolgi, da bi se taka kita mogla narediti, najtanjo černo svilo (žido) va-njo vpletejo. Obraza so ru-menkastega, nekteri tudi bakrenega in še drugi so evro-pejsko belkasti. Možki nosijo široke černkaste hlače in kratke suknje, ženske pa imajo pač tudi široke hlače, zgornja obleka pa je dalja in do kolén maha. Možki obrazi so večidel čisto gladki, le malo kteremu brada ali berke rastejo. Ravno danes je nek kitajsk duho v en k našim ofi-cirjem na kosilo povabljen. Naj Ti tega nekoliko popišem. Prav umetno spletena kita mu maha s temena do tál, drugač pa je vsa glava lepo obrita; pod precej visokim čelom se mu svetijo prav majhne černe očí, na kterih se sila lepo za-plotene očala blisketajo; majhen malo tumpast nos mu rije iz obraza; rudečkaste lica z jamicami in ustnice, ktere se zavoljo brezkončnega srneha skor nikoli ne zaprejo, in okrogla brada mu obrázek prav prijeten delajo. Ušesa veliki uhavniki kinčijo, in sicer tako veliki, da bi lahko obličje sončnih žarkov varovali. Obleko ima široko, preč mahajočo suknjo, ktera mu sega do méč, in pod njo se vidijo še dosti bela jopica in bele široke hlače, ktere do kolén segajo, potem se pa v višnjeve nogovice zgubé, ki na koncu v močno zakrivljenih čevljih z zló debelimi podplati tiče. Pokrivala ni imel nobenega. Možicelj ta uči keršansko vero. Zdaj pa nekaj od tukajšnih žensk. Ločijo se le malo od možkih; obličje se vé da je enmalo gladkeje, kakor se to povsod pri ženskem spolu najde. Sploh so pa vendar možkim tako podobne, da bi se večkrat lahko zmotil in da bi možkega k ženskemu spolu štel, ko bi ne zagledal dosti zgodaj obritega nadglavja ; ženske imajo namreč sprelepe černe lasé, ktere si prav umetno splesti znajo. Njih obleka je možki enaka, le suknje so dalje, kakor sem že pred povedal, in imajo veliko širokejše rokave, ktere si prav mično nazaj višejo. Noge so tako drobné, da se člověk mora začuditi; persti so ravno zategavoljo spod zaviti, da se noge manje vidijo; koj otrokom jih zavijajo. Najrevniši ljudjé tega mesta nimajo na suhem nič hiš, imajo le precej velike ladije, v kterih se po kotoru vozijo z vso družino. Na tej ladii ribe lové in si jih kuhajo ; vse opravila opravljajo, spé in umrejo tudi na ladii. Ta ladija je vse njih premoženje. Mesto je prav čudež, kakoršnega do zdaj na svojem potovanji še nismo nikjer vidili. Indiške mesta so pač tudi čudapolne; memo kitajskih so pa le komaj njih senca. Pro-dajavnice (štacune) so napolnjene z najlepšimi in naj-čudnišimi řečmi. Tam se nič druzega ne dobi kakor drago svilnato blago, najlepši slonokosteni izrezki, najumetniše izdelana srebernina itd. Mi Evropejci skor oblišimo o ogle-dovanji takih lepotij, da ne vemo, kje bi začeli kupovati. Kónj se tukaj nič ne vidi, in bi se tudi ne mogli rabiti, ker so le dvoje ulice ravne; na vsakem voglu pa je deset ali petnajst sedežev pripravljenih, kterih je nekaj pokritih, nekaj pa, kteri so za lepo vřeme, nepokritih. Na levi in desni strani sta dva po tri sežnje dolga kola in pri teh dva Kitajca, ktera nabašeta tak sedež s človekom, ki se va-nj vsede, na rame, ter se pobereta, kamor se jima ukaže. Življenje je tukaj kaj drago. Kozarec vina veljá en tolar ali pa, še več, en kozarec ola (piva) pol tolarja, to je po našem dnarji en goldinar. Res těžko se za en polič ola en goldinar plača, pa kaj se če? Včasi se ga vendar tako napijemo, da ga zlo v glavi čutimo; zraven Ti pa 350 povem, da nas «morske pse" na suhem pijaca veliko hi- komaj je » govornik dokončal z branjem imen, že je spet trejše upijani, kakor Vas, ki zmeram na suhem živite; nastavil svoj govor in je vprašal: zakaj se ubogi dijaki nasproti pa mi na morji veliko več prenesemo, kakor Vas podpirajo? V tem nastavku je živo svojim učencom na kteri. Pervi kozarec bi Te ze pobodil, drugi pa popol- serce naložil noma na tla poderl., , Vlada je tukaj angležka 5 kakor se tudi angležki go sedaj že skerbeti, da bodo enkrat svoje dolž nosti do Boga, cesarja in domovine zvesto spolno vali 5 in je opominjal posebno zvestost cesarju ohraniti, vori. Kitajci se vé da med sabo vecidel v svojem jeziku kterega slavni god danes obhajajo milijoni zvestih podlož kramljajo, posebno pa, ce kakosnemu Evropejcu kaj pro- nikov. dajo. Po pridigi je bila peta masa , iu tako se je 4. okt. Pri barantii so po navadi trije ali štirje, kteri se spet obhajal v cerkvi sv. Alojzja lep praznik keršanske med sabo kitajski posvetujejo, s kupeom pa po angležko Ijubezni in vročega domoljubja. Učiteljev ima gimnazi z govoré; pri tem pa ubozega Evropejca po navadi opeha- vodjem vred 15, med temi je 5 Slovencov. Slovenski jezik r y o, dnarj ker vesti imajo kaj malo, toliko več pa požeJjenja po letos učijo trije učitelji, gospodje Raić, Majciger in Lipež. Cvenk, cvenk tudi tù čez vse gré!........ Za rojene Nemce je odločen poseben oddelek. Kadar bo demo spet kaj važnega doživeli, bodem Vam berž oznanil, ljube » Novice". Z Bogom ! Novičar iz avstrijanskih krajev Iz Savinske doline na Štajarskem 1. nov. 1. *) Iz Marburga 25. okt. A Ker niste drage „Novice" Redki so sicer dopisi iz naše prijetne doline, akoravno se tudi pri nas še včasih kaj pripetí, kar je pisanja vredno. že dolgo nič novega prinesle iz našega mesta, iz kterega Naj mi bo dopušeno, ozreti se danes nekoliko v minulost se bodemo skoro v P nate tù nekoliko in Carigrad mogli peljatl y »V Preteklo je že dvanajst let, kar je naprava železnice, ktera se naše doline samo na vzhodnem koncu dotika, gibčno in Tergatva se ravno sadaj naj lepše opravlja. Možnarji neumorno življenje na veliki dunajsko-teržaški cesti zadu- stic šila. Iz pervega kmetje niso vedili, s čim da se bodo pri pokajo od jutra do večera in skoz celo noc, kakor tadaj, koje Lavdon stal pred Beligradom. Vina bode dosti in do- hodnjič přeživili, ker jim vožnja na veliki cesti ni več brega, al cena pada. Goričke vina se kupujejo po 30 gol- zaslužka obetala. Pa sila kola lomi. Tudi oni so primorani dinarjev stertinjak. Vas grajšak, baron Lazaři ni je v bili, se z vso močjo poljodelstva lotiti. Ker pa zemlja tukajsno vinoprodajavno druztvo svojega Marburzana prodal posebno v sredi naše doline ni najrodovitniša, je treba bilo, za 50 gold, štertinjak. Kupci bežijo v Zaverče in v Luto- še od druge strani dohodkov iskati. Cesar narava na mersko. Tukaj se malo ustavljajo. Letina je dobra, tudi so eni strani nima, nam ponuja na drugi. Odperli so se mo veseli in z repatico celó zadovoljni. Ali kaj bode drugo gočni zakladi izverstnega p r e m o g a (Steinkohle) na desnem leto? pomor y Enemu streze repata zvezda na boj, drugemu na tretjemu na veliki sneg, — pa pustimo Najvišjemu Skofovska cerkev je večidel dogotovljena. bregu bistre Savine v Libojah, Bukovcu in fare. Stari in mladi so najdli zaslužek ne samo spravljanji tega neprecenljiveffa blaga na beli dan, temuč griške Megojnicah pri svet ravnati! Pervega listopada bode se spet v njej farna služba Božja tudi pri njegovi razvožnji v Celje, Store in še dalje. In v obhajati začela, ktera se je do sedaj v cerkvi sv. Alojzija resnici se teira imenitnesra goriva taka sila razvozi, da se v v-jv^v. , K7V jv v. v uuuwj » I CclliUl lupiti llliciiiuic^a £Uiiva laiva ona ia^vu/,i, ua oc? obhajala. Posebno lepo bodo orgije v gotiškem slogu, kakor popotnik začuditi mora nad černim prahom, s kterim je je lepa tudi slikarija na stenah tudi v gotiškem slogu. cesta od Petrovškega križa noter do Celja na debelo po tudi Veliki oltar je včs na novo pozlacen, tudi prižnica lepo suta. Al ne samo rudarstvo olajša poljancom přežitek popravljena, in tako bodo o mlađem letu naš novi škof po drugi poti si vejo sredstva najti za ložeje izhajanje. Od našli lepo hišo Božjo, in gotovo bodo z veselim sercom v nekdaj sloveli so naši kovači in kolarji, posebno žavski, njo stopili. Tudi škofovo poslopje je pripravljeno in lepo kot najpridniši izdelavci tako zvanih „parizarjev" in zlasti kolés s širokim! šinami. Zeleznica je spodrila tudi njih ro- se vzdiguje na cerkvenem se še ima pripraviti semenišče tergu čez drusre hrame. y in tako se V ze Sadaj čez leto in kodelstvo, vendar oni so si vedili kmalo pomoči. Izdelujejo dan utegnejo učiti v Marburgu svete vede Bogoslovja. Ker sedaj z velikim vspehom dvokolesne gare (kolavte), ktere ravno o vedah govorim, naj omenim, da letos je přivřelo delavci na železnicah za vožnjo perští in kamena rabijo, sila dosti šolarjev v ljudske in latinske šole. Na gimnazii je 330 dijakov y toraj in jih pošiljajo daleč po svetu v Celovec, na Ptuj, v « ___* ^ m naj troški prihodnjega leta so tedaj doloceni na 75839 gold, nam je to izgled ! Ta prevdark leži skozi 14 dni pri magistratu k em Iz Ogerskesa. Vina se letos na m Oderském ni obilo m estnj na ogled in za pretres přidělalo, dobro pa je in dosti dosti bolje memo lan skega. Hada kuga razsaja med prešiči v več krajih; v 2 do 3 dneh jih zadavi. * Iz Rusije. Iz Krima. V dolini Bajdar imenovani Iz Dunaja. Po razglasu c. kr. dnarstvenega mini- blizo Ba laki ave, tam kjer je bila pred 3 leti huda vojska, Novičar iz raznih krajev sterstva od 26. oktobra se bodo derzavne obligacije pre- stoji neki or eh, ki je gotovo najimenitniši na celeni svetu pisovale, ktere donašajo menj kakor po 5 od sto v neko- jn je že več sto let star; vsako leto nosi kakih 70 do orehov; lasten je peterim hišam, ki se brez pre- 3 4 100,000 vanem dnarju in sicer: metaliki po 1, 2 in pol in 4 in pol od sto; izsrečkane obligacije starega pira vsako leto delijo v njegov pridelk. deržavnega dolga po 3, 3 in pol, 4 in 4 in pol od dežele po 2 in pol 9 V Iz Serbije. 0 postavi zastran skupščine se sliši obligacije dvornekamre za dolg solnograške da se bo izvolil izmed vsacih 360 prebivavcov, kteri pla r 3 3 %, 3 in pol in 4 od sto; obli- čujejo davke, eden za skupščino; tacih prebivavcov je pa gacije tiro lj skega deželnega dolga po 3 y 3 Vi 5» 3 in pol in blizo 200 tavžent. Duhovšina 4 od sto; obligacije krajnskega deželnega dolga in dolga pošlje iz vsacega 17 okrogov 2 odbornika; načelniki ali predstojniki okrogov beljaškega okrožja po 13/4, 2, 2 in pol in 3 od sto. in okrájev in vsi předšed niki sodníj imajo glas in Prepisale se bodo v obligacije v novi avstrijanski veljavi s sedež v skupščini. Knez sam bo skupščino z ogovorom 5 gold, obresti od vsacih 100 gold, na tanko po razmeri odperl in sklenil. Odborniki volijo med sabo predsednika in 100 starih goldinarjev do 105 novih goldinarjev. njegovega namestnika. Najpervo bo pretresovala skupščina y Po n o v i tarifi se prodaja tabak za snofati: želje naroda in pa, kako bi se dale te želje spolniti; dunajski rapé po 9 novih kraje., galicijar in prosti potem se bodo pretresovale národové pritožbe in pa tabak po 3 in pol novih krajc. lot; tabak za kaditi: kak0 bi se dalo pomagati, ekstra lični trikraljevec po 6 novih krajc., srednje lični trikraljevec po 4 nove krajc. závitek ali pa- lz Rosne. V gradasackem več okraju se je zopet keljc ; navadni rezani tabak po 2 nova krajc. i7s lot. Navadne dosedanje kraj carske cigare iz doma keršanskih kmetov zbralo, kteri so svoje turške go- Ko so pa vojaki spodarje pobili in njih hiše p o ž ga 1 i. prišli je bila vstaja kmali zadušena. V Parizu so vsled - , ^ v. M v v^ v ^ v v. ww .. J - — - ~ — - - v - ©----------— jil lOll ^ J MHU V k3 IUJ U £\ III Uli ^iUU UOvlJUi V JI Mil čega tabaka so po 1 in pol novih krajc., kratke pa po tega zlo govorili, da se je vsa Bosna spuntala. 2 n. krajc., dosedanje pogrošne veljajo sedaj 6 nov. krajc. Po dunajsko-teržaški železnici je šio od Iz Neniškega. Iz Berlina. 26. oktobra je pruski kraljević se zahvalil deržavnemu zboru za domorodno novega leta do sv. Mihela 2 milijona 672 tavžent in enovoljnost, s ktero je vladbo sprejél; in potem je 157 ljudi in 10 milijonov 358 centov blaga. Plaćali so atoril prisego, da hoče kraljestvo vladati, kakor ustava zahteva, namreč: „Jez Vilhelm, kraljević pruski, blago 7 milijonov 659 tavžent 772 gold. ljudje in enakega 463 ljudi in 3 milijone centov blaga Memo casa lanskega leta se je peljalo letos 128 tavžent prisežem Bogu vsevednemu več y dohodki letosnega y da bom ustavo kraljestva krepko in zvesto varoval, ter po nji leta pa presezejo une ianskega za 1 milijon 702 tavžent in po postavah vlada I. Pomagaj mi Bog." Potem 506 goldinarjev. Iz Tersta 29. okt. Današnji list „Triester dobro podaja „Augsburgarco" in pa Y> „Times", Ztg. a y ko je požar pokončal ladijo „Austrio" in je kaj ki ste o pri- 400 čez liki ljudi strašno smert storilo, napadle mornarje našega cesarstva je rekel predsednik deržavnega zbora , da je deržavni zbor sklenjen. Iz Francozkega. Parižki zvezdoslovci so pregledali vremenske zapise poslednjih dveh stoletij, in ŠV, uav.MM.jv našli, ua v lem tasu ni unu ujkou v urugi puioviei mesca da so vsi mojstri-skazi proti nemškimi oktobra tako toplo, kakor letos. Letošnja jesén je tedaj da v tem casu ni bilo nikoli y V V ces v drugi polovici mesca y mornarji! „Avstrijanski mornarji so Slovani in Lahi pravi „Tri es ter Ztg. u ki so dosihmal na morji poka zali y da nikjer na svetu ni boljših mornarjev kakor so vlado je konec. naj topi ej a v srednji Evropi ze skozi par stoletij. Raz pora med francozka in portugalsko oni. Lloydove ladije, ktere vozijo le Slovani in Lahi, so v 21 letih V ze v se tri milijone in pol ljudi prepeljali po morji ni nesreća zadela. Kdor tak i m ko- Toliko nemških Iz Belgije. Brez milosti zasledujejo belgijske £0 m ne enega renjakom kaj očituje, je neumen hudobnež itd. bolj veselí člověka kaj takega brati, ker v časnikov je hvala naših ljudi sposke vse, kteri ž i v e ž p ok varj uj ej o. Tako so obsodili u y žalibog ! većini le bela vrana. pred kratkim v Brisel-u nekega mlinarja za 3 mesce v ječo in še 800 fronkov je mogel plaćati, ker so mu ska-zali, da je fižolovo moko mešal med pšenično. Iz azijatske Turčije. Že dolgo ni bilo nič od Omer lz Milana 26. okt. Po novih (srebernih) gol dinar jih ljudje zlo poprašujejo in plačujejo jih celó s 3 lirami in 3 centesimi. Sploh pa bo še kaj časa terpelo, da ee ljudstvo novega dnarja navadi, in gotovo je da se ljudstvo novega dnarja ne bo poprijelo , dokler ga ne bo toliko med ljudstvom, da se bodo mogli ljudje na vse strani pobotovati. Težko čakamo reči, kterih nam imajo vsi Sveti prinesti! paseta siisati. Pisma iz Bagdada od 26. septembra pripovedujejo, da se bojuje srečno z Arabčani, kteri so se spuntali, in več njih rodov je lz Egipta. Vice-kralj je dovolil Lesepsu, da sme naberati podpise za suežki vodotok, kterega namen je, V ze sebi podvergel. krajši pot med Evropo in Indijo narediti, ktero so zapustili potem, ko so se začeli po morju ob nosu dobrega up a Ker se tudi letos s v i 1 n i č e r v i č i niso dobro ob y bolezen jih je veliko končala, so se spet letos ko nesli misarji po celeni svetu razkropili iskat zdraveg Ze več mescov je iz tega namena v P rana iz Milana v izhodne dežele voziti. Iz Amerike. V mestu Ge orgii je bila pred kratkem tava kmetijskih reči in živine. di A. Franki iz Brešije, in ni davnej, kar se je predsednik V erzii dr. J. Sarti-Tesca iz Bergama, J. Mazzini in podělil nekemu 25 dolarj Afrike pripeljanega zí za Odbor te razstave je aj b o Ij ega, to leto iz m Odgovorni vrednik: Dr. Janex Bleiweis Natiskar in záložník : Jožef BlâZDifc