PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 20. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni «Doberdob* v Govcu pri Gorenji Trebuši. od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni t Slovenija* pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izftla zadnja Številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. primorski' M dnevni 63 HM 23 Poštnina plačana v gotovini Abb. postale 1 gruppo Cena 500 lir - Leto XXXIX. št. 296 (11.712) Trst, sobota, 17. decembra Cossiga v goriškem Avditoriju nepričakovano pozdravil v slovenščini «DRAGI PRIJATELJI SLOVENCI...» Predsednik senata je slovenski delegaciji zagotovil, da bo po svojih močeh, posredoval, da bi postopek za odobritev zaščitnega zakona čimprej stekel GORICA — uqua» Edwarda Albeeja v režiji Dušana Mlakarja Zanone in Bettiza o zaščiti manjšine Berlinguer poročal Craxiju o obiskih v Bukarešti in NDR BEOGRAD — Tajnik italijanske !i pralne stranke Valerio Zanone in M*an strankinega vodstva Enzo Betti 7-a sta včeraj nadaljevala obisk v Ju fioslaviji na povabilo zvezne konferen Ce SZDL. Goste iz Italije so včeraj sprejeli predsednik SZDL Jovan De-Janovič, predsednik zvezne skupščine .,°jo Sržentič, član predsedstva SFRJ iotar Stambolič, zvezni sekretar za Vnanje zadeve Lazar Mojsov in član predsedstva SZDL Aleksandar Grlič-kov. V zvezi z italijansko - jugoslovanskimi odnosi je bilo poudarjeno, da 86 le-ti pozitivno razvijajo in da ima ^delovanje med državama velik • po-ujen. Seveda igra pri tem pomembno v|°go odprta meja in ob tem sta Predstavnika PLI izrazila upanje, da “° prišlo v čimkrajšem času do odprave restriktivnih ukrepov za pre čez mejo. Obojestransko je bil ^•udarjen pomen osimskih sporazu-I ,v in izražena volja, da se z izvajanjem teh sporazumov nadaljuje. t,"ovor je bU tudi o vprašanju za eite slovenske manjšine v Italiji in sPstjtcijj so izrazili upanje, da bo •"islo v čimkrajšem času do odobri v° zakona za globalno zaščito Sloven-ev v Italiji. Zanone in Bettiza sta s svoje strani dejala, da so zakoni že pred parlamentom, izrazila pa sta mnenje, da jc treba k problematiki manjšin pristopati diferencirano, ker, na primer ni mogoče za slovensko manjšino enostavno prenesti določil, ki veljajo na Južnem Tirolskem. Vsekakor sta zagotovila, da bo liberalna stranka naredila vse, da se to vprašanje reši v duhu že večkrat poudar jenih načel in tudi v duhu osimskega sporazuma. RIM — Nedavni obisk v dveh vzhod nih državah in velika zaskrbljenost zaradi oboroževalne tekme sta bila predmet včerajšnjega razgovora med sekretarjem komunistične partije En ricom Berlinguerjem in predsednikom vlade Bettinom Craxijem. Berlinguer je prepričan, da ob sedanjih mednarodnih odnosih je nevarnost vojne aktualna in da države sovjetskega bloka preživljajo neke vrste «psihoz.o obko- ljenih*. Ta psihoza pa bi lahko še za ostrila napetost do izredno nevarne stopnje. Pobudo za včerajšnje srečanje v palači Chigi je dal Berlinguer osebno takoj po razgovoru s predsednikom republike Pertinijem. Sekretar KPI je pozval najvišja državna predstavnika h konkretnim pobudam in se je zavzel zato, da bi poslala na vzhod pomirjujoče sporočilo. «Osnovni pro- blem je zaustaviti oboroževalno tekmo,* je poudaril Berlinguer med srečanjem z novinarji. Sekretar KPI je prepričan, da bi države vzhodnega bloka, na ozemlju katerih bodo namestili jedrske rakete, pripravljene na posredovanje in na poskus reševanja situacije, če bi z zahoda prišel pomirjevalen znak. Ob takem znaku bi države kot Romunija in NDR pripravljene povečati svoj pritisk na Moskvo in v tem pogledu bi Stockholmska konferenca o razorožitvi lahko postala «pomemben dejavnik za izboljšanje mednarodne politične klime*. O dometu včerajšnjega pogovora v palači Chigi je ostalo nekaj važnih sledi tudi v uradnih sporočilih in iz javah. Berlinguer je dejal, da je bil razgovor «odprt» in se je izognil vsakršni polemični oceni pobud predsednika vlade kot na primer njegovim potovanjem v Romunijo in na Madžarsko. Socialisti pa s svoje strani poudarjajo, da vlada z veliko zaskrbljenostjo ocenjuje postopno slabšanje odnosov med vzhodom in zahodom in namerava ohraniti pobudo na politični ter na diplomatski ravni, da bi prispevala k obnovitvi dialoga. KPI o globalni zaščiti TRST —- Razpravo o zakonu za globalno zaščito slovenske narodnostne skupnosti mora začeti čimprej. Tako je poudarilo deželno tajništvo KPI po srečanju s slovensko komisijo v stranki. Komunisti so tudi mnenja, naj se parlamentarni iter zakona začne v senatu. Iz tiskovnega sporočila stranke izhaja, da bo deželni sekretar Rossetti stopil v prihodnjih dneh v stik z deželnimi strankami z namenom, da doseže obvezo o čimprejšnjem začetku razprave v senatu. Glede napovedanega vladnega osnutka o zaščiti pa so komunisti mnenja, da dokazuje kako nujno je vprašanje, izražajo pa upanje, da vladni osnutek ne bo pretveza za zopetno zavlačevanje. Comelli danes pri Craxiju RIM — Predsednik vlade Bettino Craxi bo danes ob 13. uri sprejel v palači Chigi parlamentarce Furlanije -Julijske krajine in delegacijo deželne vlade, ki jo bo vodil predsednik Comelli. Za srečanje, na katerem bodo razpravljali o gospodarskih problemih dežele, sta se Comelli in Craxi dogovorila v četrtek ob umestitvi konference vlada - dežele. Ob tisti priložnosti je Comelli predočil Craxiju položaj v Furlaniji Julijski krajini s posebnim poudarkom na situacijo Trsta in Gorice in na problem podjetij z državno soudeležbo v deželi. Med razgovorom je Comelli zahteval poseben sestanek namenjen tem problemom, sestanek, ki bo, kot rečeno, danes. Prve nekoliko izdatnejše snežne padavine teriRST' UUBLJANA — Po slaber Mdnu od prvih padavin, ki so le z _?irec prekinile dolgo trajajoče sušn . •XJohje v 'severi Italiji in Slovenij: s yčeraj končno prišlo do korenit jPrianembe. Za začetek je sneg pc y 1,1 vso severno Italijo in Slovenije Popoldanskih urah pa je povsod ; 'nah sneg prešel v dež. Prvi sne, d . ZaPadel tudi v Trstu in v vse všež; I’ ur*an‘J‘ " Julijski krajini. Nc vbosti so bile kot vedno predvsen Vakf - krajih, kjer cestarji niso na jjjj ni na snežne padavine. Trst j šj. BnMktično odrezan od svojega kra in ?a ''-‘•ledja, da so bili izostank na delovnih mestih in ni r] 'lh •dvezni. Sneg je zapadel vs-in ror'a- saJ Je pobelil celo Grade b;i LjEnano. Nekoliko več snega j' n;,: na Goriškem in Videmskem, š šJ^nj Pa ga je bilo v zimsko f*,rtn|h središčih. ' Podoben je bil položaj tudi v Sloveniji, kjer so bile snežne padavine izdatnejše na Gorenjskem, Primor skem in Štajerskem. Slabo vreme pa je povzročilo težave predvsem pri morskim cestnim podjetjem, ki na sneg in poledico niso vajeni. Precej prometnih težav je bilo na mejnih prehodih z Avstrijo, posebno na Ljubelju in Podkorenu. Na vseh teh mejnih prehodih se je promet že povečal, saj se številni zdomci že vračajo domov za praznike. Po napovedih meteorologov se bodo padavine nadaljevale tudi v prihod njih dneh. Že danes lahko proti večeru pričakujemo novo poslabšanje, a po vsej verjetnosti bo skoraj nepretrgoma rosilo. Le v višjih legah so možne snežne padavine, saj prevladujejo južni vetrovi. Dolgoročno bi se moralo tako vreme v presled kih nadaljevati vse do Božiča. Nogometašem se obeta daljši poči tek (vsaj do 8. januarja). Zaradi vče rajšnjega sneženja sta tako deželna kot pokrajinska nogometna zveza od tožili vsa srečanja, ki so bila na sporedu ta konec tedna, od promocijske, 1., 2.. 3. amaterske lige pa do cicibanov. Nogometna zveza je tokrat ukrepala pravočasno, da se ne bi ponovile nevšečnosti, do katerih je zadnjič prišlo februarja. Včeraj pa niso žal vedeli še povedati, kdaj bodo zaostala srečanja spet na sporedu. NA 10. STRANI Gari Kasparov prvi finalist • Cossiga NADALJEVANJE S 1. STRANI Cossiga je v odgovoru poudaril, da je s problema slovenske manjšine že zelo dobro seznanjen in dejal, da je treba odobriti zaščitni zakon. V mejah svojih pristojnosti bo posredoval, da bi do tega čimprej prišlo, dejal pa je tudi, da je pri tem zelo pomembno stališče vlade. Opozoril je namreč, da so vladna stališča včasih še pomembnejša v komisijah kot na plenarnem zasedanju senata. Cossiga je ob tem izrazil mnenje, da bi bilo koristno, če bi slovenska delegacija navezala stike s predsedstvom vlade — če bi predsednik vlade zaradi številnih mednarodnih obveznosti, ki so v tem trenutku tako aktualne ne utegnil, morda s podtajnikom Amatom, ki je poleg vsega tudi pravnik in prav to problematiko pozna — kajti, je dejal Cossiga, treba je sestaviti zakon in ne kakega proglasa. Končno pa je Cossiga zagotovil, da se bo tudi sam pozanimal pri vladi, da se vprašanje premakne z mrtve BOJAN BREZIGAR Obisk predsednika Francoisa Mitterranda v SFRJ Izboljšati gospodarsko sodelovanje med državama BEOGRAD — Včerajšnji pogovori med predsednico zveznega izvršnega sveta Milko Planinc in francoskim predsednikom Francoisem Mitter-random so znova potrdili prijateljstvo med državama še iz časov prve in druge svetovne vojne, kar daje zelo dobro podlago za nadaljevanje sodelovanja v sodobnih razmerah. V enournem srečanju v Dvoru na Dedinju, ki so se ga na jugoslovanski strani udeležili tudi Lazar Mojsov, Milenko Bojanič, Janko Smole in drugi, sta obe strani z zadovoljstvom ugotovili, da se dvostranski odnosi ugodno razvijajo na vseh področjih sodelovanja ter da številna srečanja in dejavnosti na raznih ravneh, prispevajo k širjenju in poglabljanju medsebojnih stikov. V zvezi s tem so posebej govorili o nujnosti nadaljnjega izboljšanja splošnega gospodarskega sodelovanja in poudarili, da je za to najboljša pot trdno povezovanje podjetij obeh držav na temelju dolgoroč nih oblik sodelovanja, skupnih vlaganj, industrijske kooperacije, prenosa tehnologije in sodelovanja na tretjih tržiščih, za kar je objektivno veliko možnosti. Milka Planinc je poudarila, da zelo cenijo dosedanje razumevanje in podporo Francije v naporih, ki jih vlagajo za premagovanje sedanjih gospodarskih težav. Predsednik Mitterrand pa je podčrtal prijateljstvo Francije do Jugoslavije in pripravljenost za nadaljnjo krepitev medsebojnega sodelovanja. Dejal je, da zelo ceni sedanja jugoslovanska prizadevanja na področju gospodarske stabilizacije in dodal, da Jugoslavija lahko računa na nadaljnje razumevanje Francije. Na začetku govora v skupščini SFRJ je fran coski predsednik Mitterrand poudaril, da ne želi imeti formalnega govora, temveč da bo vse kar bo dejal v funkciji poveličevanja starega prijateljstva med Francijo in Jugoslavijo. V zvezi s tem je poudaril, da je državi združila zgodovina ter da sta Francija in Jugoslavija skupaj in ena ob drugi živeli in preživeli največje drame tega stoletja. Ugledni gost je zatem z zbranimi beseda mi govoril o lastnostih, ki označujejo narode Francije in Jugoslavije, med katerimi je zlasti poudaril ljubezen do domovine in skupen posluh do dogodkov v svetu. «V Franciji smo občudovali način, kako je Jugoslavija znala premagati tragedijo zadnje sve- tovne vojne,» je poudaril francoski predsednik in spomnil na izredno osebnost maršala Josipa Broza Tita. Dejal je, da je zavest Jugoslavije vplivala na prebujanje zavesti v številnih drugih državah v svetu in pri tem omenil, da gre za veliko načelo v mednarodnem življenju — gibanje neuvrščenosti. Mitterrand je tudi poudaril, da v Franciji z veliko pozornostjo spremljajo jugoslovanske politične, gospodarske in družbene akcije in analizirajo originalnost jugoslovanskih izkušenj. Francoski voditelj se je zavzel za to, da industrijsko razvite države sprejmejo smotrni načrt, po katerem bi se povečala trgovinska menjava v svetu. Mitterrand meni, da bi ta načrt koristil ne le državam v razvoju, temveč tudi industrijsko nerazvitim državam. Odločno je branil pravice Francije, da suvereno odloča o uporabi svb-jih jedrskih sil, ki so predvidene «le za obrambo» in zavračanje agresije. Hkrati se je zavzel za obnovitev pogovorov med ZDA in SZ, tako v Ženevi kot na Dunaju. Danes bo francoski voditelj prispel na obisk v Slovenijo, (dd) Vjestnik o odstopu Jožeta Florjančiča ZAGREB — Uradni komunike ZIS o odstopu zveznega sekretarja za finance Jožeta Florjančiča je povsem razumljivo sprožil vrsto ugibanj v jugoslovanskem tisku, saj ni komunike posredoval vzrokov tega odstopa. Zagrebški Vjestnik je predvčerajšnjim skušal dati odgovor na ta precej neobi čajen primer in je navedel kar cel niz ugibanj, ki pa jih je skušal tudi analizirati. Po njegovem pisanju se je o Florjančičevem odstopu že dolgo govorilo, vsa zadeva pa se je konkretizirala, ko ni na zadnji seji zvezne skupščine posvečene proračunu za leto 1984 prisostvoval zvezni sekretar temveč njegov namestnik Dragutin Grupkovič. Vjestnik nato navaja, da nekateri iščejo vzroke v Florjančičevi zamenjavi ali odstopu, ker so le nekaj dni prej predlagali kar dve varjanti zveznega proračuna. To pa ne bi smel biti noben vzrok, saj niso taki primeri redki. Zagrebški dnevnik se nekoliko bolj nagiba na tezo, da je treba začetek vse zadeve poiskati v letošnji napovedi davčnih sprememb, ki jih je kot kaže Florjančič sprožil mimo ZIS. Drugi tak primer je bila oprostitev depozita v zdravstvene namene. Vse to je po Vjestnikovem pisanju dokazo valo precej individualno vodenje, kar ni bilo v skladu s kolektivnim konceptom. Ob koncu Vjestnik tudi zavrača trditve o republiških vzrokih, saj je Florjančič sprejel vrsto ukrepov, ki niso zadovoljevali Slovenije. Zrezek dražji RIM — Po enoetnem mirovanju najvišjih cen v nadrobni prodaji je medministrski odbor za cene (CIP) podražil zrezke in ju-ničje meso za kuho. Vest je objavil uradni list. Cena zrezka v zadnjem delu na drobno se bo od 12.640 lir (vštevši IVA) zvišala na 13.390 kilogram, medtem ko se bo cena mesa brez kosti v prsnem delu zvišala od 6.580 na 6.970 lir kg. Medministrski odbor za cene je ti dve vrsti mesa že v letu 1982 podvrgel nadzorstvu, ker zavzemata «strateško» mesto v razporeditvi ostalih cen mesnih izdel kov. Sedanji ukrep CIP je posledica nadzorovanja cen na debelo na sedmih najbolj pomembnih italijanskih trgih. Neroden poseg ministra za delo na konferenci CGIL De Michelis za razpolovljenje draginjske doklade v letu 1984 RIM — V polemiko o draginjski dokladi je včeraj vskočil, kot slon v trgovini s kristalom, socialistični minister za delo Gianni De Michelis. In to v najmanj prikladnem trenutku, ko so namreč v teku preverjanja med vlado, sindikati in delodajalci o januarskem sporazumu o ceni dela, in na najmanj prikladnem mestu, na organizacijski konferenci največjega sindikata CGIL, ki se trudi najti soglasje med socialistično in komunistično komponento, da se predstavi z enotnim pogledom v okviru sindikalne zveze, v kateri kažeta CISL in UIL že znamenja popuščanja. Minister je bil sicer pred 1.200 delegati bolj previden in je ponujal dobro voljo vlade za zajezitev nadzorovanih cen in tarif, «kar pa ne bi smeli tolmačiti kot protivrednost za znižanje cene dela», ki naj bi bilo pogoj za povečanje zaposlenosti. Mnogo odkritejši pa je bil takoj nato z novinarji, katerim je kar naravnost povedal da bo treba draginjsko do klado zmanjšati na polovico, da bi obdržaji inflacijo pod 10 odstotki. S takim ravnanjem je prisilil namestnika tajnika CGIL, strankarske- ga tovariša Del Turca, da je kritiziral njegov nastop kot «odraz njegovega sangviničnega značaja* in pristavil, da dogodek opozarja na težavo v pogajanjih, pri čemer se bo moral sindikat «oborožiti s potrpežljivostjo in čutom odgovornosti, ki bi koristilo tudi članov vlade*. Po vsem videzu pa bo De Michelis prejel u-raden odgovor sindikata danes, ko bo na konferenci CGIL spregovoril generalni tajnik Luciano Lama. Dolar spet «poskočiI» RIM — Ob obratu tedna se je v odnosu do poglavitnih valut dolar spet okrepil. Po nekajdnevnem mirovanju je «poskočil» na 1.680 lir. K porasti vplivajo predvsem poviški obresti v ZDA in vojaško politična napetost na Bližnjem vzhodu. Lira je v bistvu ohranila svoj po ložaj in tudi ostale evropske va’u-te (razen švicarskega franka) niso v primerjavi s prejšnjim tednom zdrknile navzdol. Medtem ko nemška Bundesbank že 18 dni uradno posega na tržišče, da bi zavarovala svojo valuto, ostale evropske osrednje banke tega ne počenjajo, očitno v upanju, da se bo dolar umiril in da bo njegova cena ugodno vplivala na njihov izvoz. □ SARAJEVO — «Nedolžen sem bdi v zaporu, pravica je vseeno zmagala*. To je predsinočnjim pred pri bižno 150 sorodniki, ki so iz rojstnega kraja Trebinja z dvema posebnima avtobusoma dopotovali na sa rajevsko letališče, izjavil jugoslovanski državljan Milivoj Pesič, mornar z ladje Mavro Vetranič, ki je bil pet let in pol zaprt v argentinskih zaporih, potem ko je bil pod sumljivimi okoiščinami obsojen na 16 let zapora, (dd) □ PJONGJANG — Generalni sekretar CK delavske partije Koreje in predsednik DLR Koreje Kirn H Sung je včeraj sprejel člana predsedstva CK ZKJ in predsedstva CK ZKS Andreja Marinca. Na Reki končan simpozij o krizi delovnih organizacij REKA — Ekonomski fakulteti z Reke in iz Trsta sta veliko prispevali k znanstveni analizi odkrivanja vzrokov hude krize delovnih organizacij v Jugoslaviji. Takšen sklep bi lahko povzeli ob koncu razprave ob okrogli mizi o težavah gospodarskih organizacij s katerimi so ita lijanski in jugoslovanskimi strokovnjaki sklenili v Opa liji dvodnevno razpravo. V tem času so predstavili večje število strokovnih poročil, delo uglednih politologov, gospodarstvenikov, pravnikov na gospodarskem in samoupravnem področju dveh držav, o katerih se je razvila tudi živahna razprava. Pri tem velja poudariti skupno ugotovitev, da raz ličnosti družbenopolitičnih ureditev niso zapreka pri iskanju izhoda iz gospodarske krize tako italijanskih kot jugoslovanskih podjetij. Od tod tudi spoznanje, da za radi visoke znanstvene ravni obravnavanih tem občasna srečanja učiteljev teh dneh vseučilišč pomaga k premo ščanju kriznih položajev. E. OPASSI Nova zmaga dežel s posebnim statutom RIM — Ustavno sodišče je včeraj proglasilo za protiustavni tisti del tako imenovanega zakona «štiriperosne deteljice*, ki razširja državne koordinacijske posege za živinorejo, sadjarstvo, gozdarstvo in namakanje tudi na Furlanijo Julijsko krajino in na pokrajini Trident in Bočen. Sodniki so torej spoznali za utemeljene pritožbe predsednikov treh omenjenih krajevnih organov, ker vsedržavni zakon vdira na pristojnosti, ki jih deželi in po krajinam zagotavlja poseben statut. Razsodba bo vsekakor pozitivno vplivala na nadalj nje posege javnih uprav, ki jih je vsedržavni zakon o-mejeval. Dežela Furlanija Julijska krajina in obe avtonomni pokrajini bodo lahko namenile precej več sredstev živinoreji, sadjarstvu, gozdarstvu in namaka nju, kot jih določa precej omejevalni vsedržavni zakon. Nič čudnega torej, da so krajevne uprave pozitivno o cenile razsodbo ustavnega sodišča, saj ne bodo imele več vezanih rok. f-------------------------- PISANA MAVRICA ZA MLADE RADOVEDNEŽE Bogato ilustrirana pravljična besedila za najmlajše bralce CESARJEVA NOVA OBLAČILA Hans Ch. Andersen Priljubljena Andersenova pravljica pripoveduje o kralju, ki je zelo ljubil lepa oblačila, dolžnosti pa mu ni bito mar. II. Marjeta Cvetko. 28 strani, cena: krt, 243 din ZRCALCE Grigor Vitez Gozdne živali se gledajo v izgubljeno zrcalce in vsaka misli, da je našla svojo sliko. II. Marjan Manček. 16 strani, cena: krt, 240 din DVANAJST SLONOV Leopold Suhodolčan Kaj se dogaja, ko pride na obisk k mali Barbari kar cela čreda debelokožih trobentačev. II. Jelka Reichman. 32 strani, cena: krt, 250 din JANCEK JEŽEK Slovenska narodna pripovedka Zakaj je poredni jankec postal ježek, pozneje pa celo grofov zet in ponovno postaven fant. II. Ančka Gošnik - Godec. 20 strani, cena: krt, 180 din MAČEK MURI Kajetan Kovič V vezani in nevezani besedi se razgrinja pred nami mačji svet, nežen, šaljiv in igriv. II. Jelka Reichman. 28 strani, cena: krt, 250 din 12 MESECEV Marija Lucija Stupica Dvanajst celostranskih risb ob letnem koledarju. 26 strani, cena: krt, 260 din ZGODBA O LEVIH . IN LEVČKU Lojze Kovačič V tej živalski pravljici, ki je u-krojena po merilih človeškega doživljanja, nastopata oče lev in levček. II. Marjeta Cvetko. 28 strani, cena: krt, 250 din PEDENJPED Niko Grafenauer Enajst pesmi o malem junaku in njegovem vsakdanu od zore do mraka. II. Marjan Manček. 24 strani, :ena: krt, 240 din ZLATA RIBICA Slovenska ljudska pravljica Fant zajame v rešeto ribico, ki mu zato, ker jo izpusti, izpolni vse njegove želje, tako da na koncu zaživi v sreči in izobilju. II. Marjan Manček. 16 strani, cena: krt, 235 din CICIBAN, CICIBAN, DOBER DAN Oton Župančič Štirideset najbolj znanih pesmi velikega mojstra otroških verzov. II. Marlenka Stupica. 64 strani, cena: krt, 355 din ŠIVILJA IN ŠKARJICE Dragotin Kette Zgodba o prijazni deklici Bog-danki, ki je najprej izgubila, potem pa spet dobila svoje čudežne škarjice. II. Jelka Reichman. 16 strani, cena: krt, 216 din LETEČI KOVČEK Hans Ch. Andersen Pravljica o trgovčevem sinu, ki je v letečem kovčku poletel na Turško in tamkaj spoznal prelepo sultanovo hčer. II. Marija Lucija Stupica. 26 strani, cena: krt, 190 din založba mladinska knjiga Knjige lahko naročite tudi v TRŽAŠKI KNJIGARNI, Ul. sv. Frančiška 20 — TRST, ali na upravi PRIMORSKEGA DNEVNIKA v Gorici, Drevored XXIV Maggio 1. Celoten Začetek razčiščevanja v Argentini Imenovana preiskovalna komisija o «izginulih» nakup v Alturi Ugoden tedenski nakup v supermarketu Altura: pet tisoč! različnih artiklov po cenah supersupermarketa. Priložnosti meseca: • Olivno olje extra vergine Copertino steki. 1 I 3.190 • Kava Lavazza rdeča vrečka 400 g 3.680 • Lazanje za testenine v pečici «pasticcio» Barilla zav. 500 g 1.540 • Brandy Stock Original steki. 70 cl 4.980 • Panettone Motta ali Alemagna 715 g (3/4) 5.100 • Pandoro Bauli 3/4 5.480 • Peneče se- vino Gran Spumante Gancia steki. 75 cl 3.290 • Purina bedra kg 2.980 Mascarin Vidiš? Supermarket Altura ni daleč • Zvitki iz purinih beder kg 9.980 • Goveje stegno kg 8.880 • Goveja zarebrnica kg 10.880 • Pršut S. Daniele strojno narezan 10 d kg 1.890 • Vino Rosatello Ruffino steki. 175 cl 3.290 • Frizzantino Fol steki. 75 cl 3.090 • Campari Soda 5 steki, po 10 cl 2.090 • Peneče se vino Moscato-Asti steki. 72 cl 890 • Sveži tortelini ali torteloni 10 dkg 680 • Grah Findus Iglo vrečka 1 kg 1.980 • Whisky 100 Pipers steki. 75 cl 6.090 • Salama Cacciatorino Negroni 10 dkg 1.340 Altura je v Ul. Alpi Giulie nad Trbiško cesto na klancu proti Ulici Flavia. Veliko parkirišče. Telefon 870333, avtobus št. 48. BUENOS AIRES - Novi argentinski predsednik Raul Alfonsin je imenoval preiskovalno komisijo, da bi osvetlil o-zadje desaparesidosov, tisočev oseb, ki so neznano kam izginile pod prejšnjim, vojaškim režimom. Med temi je bilo tudi nekaj desetin Italijanov in nekaj stotin oseb italijanskega porekla. Komisijo bodo sestavljali (skupno 10 članov) visoki predstavniki Cerkve, znanosti, kulture in časnikarstva, trije poslanci in trije senatorji, vsi poznani kot dosledni borci za človečanske pravice. Predsednik Alfonsin je komisiji prisodil polno svobodo, da preiskuje v vseh državnih telesih, vštevši vojsko in policijo, da bi omogočili resnici na dan tudi z ogledom kakršnega koli kraja, ki bi ga člani komisije želeli obiskati. Komisiji so nadalje zaupali nalogo, da sprejema prijave in dokazno gradivo za sodstvo, da preuči položaj izginulih, poišče otroke, ki jih je vojaški režim iztrgal iz objema staršev, in prijavi sodišču vsakogar, ki bi skušal prikrivati dokaze. Predsednik Alfonsin je komisiji določil rok dela: poročilo mora izročiti v šestih mesecih. Medtem ko žene desaparesidosov vsak četrtek, pokrite v bele rute, manifestirajo pred vladno palačo in terjajo odgovor, kje so njihovi svojci, so iz Argentine zbežali tisti generali, ki imajo največ masla na glavi. Nekatere so priprli, proti vsem pa uvedli preiskavo. Tudi na takšen način se bo utrdila zaenkrat še šibka demokracija v Argentini, v državi, ki je po letu 1930 imela vlade, ki so v poprečju trajale največ dve leti. Težave za sile OZN na Cipru NIKOZIJA — Varnostni svet OZN je sicer soglasno sprejel resolucijo, s katero podaljša za 6 mesecev mandat mirovnih sil OZN na Cipru, ni pa gotovo, da se bo mogla tudi resnično izvajati. Resolucija se namreč sklicuje tudi na vse prejšnje, med katerimi na ono od 18. novembra, ki ne priznava ustanovitve ločene turške države na severnem delu otoka. Zato ciprski Turki napovedujejo, da se bodo morale «plave čelade* umakniti s tega področja ali pa sprejeti drugačen status. Vsi zapuščajo Pinocheta Čilski zunanji minister Miguel Schweitzer zapušča svoje mesto po komaj 10 mesecih od imenovanja. V zadnjih 10 letih je tako Pinochetova strahovlada izgubila že petega šefa diplomacije (Telefoto AP) Razdvojenost španske partije MADRID — Enajsti kongres komunistične partije Španije je odobril z nepričakovano pičlo večino samih 10 glasov (386 proti 376, ob 25 vzdržanih in 23 odsotnih delegatih) poročilo generalnega tajnika Gerarda Iglesia-sa. Izid glasovanja postavlja španskim komunistom precejšnje probleme v zvezi z vodenjem stranke, ki bodo bržkone prišli do izraza že pri jutrišnjih volitvah centralnega komiteja in vodstva PCE. ♦Poraženi* Santiago Carrillo, ki je Iglesiasu očital predvsem premehek odnos do vlade socialista Felipa Gon-zaleza, češ da je bolj »natovska* in desničarska od prejšnjih, je tudi oporekel pravilnosti štetja glasov. Vzdušje na kongresu pa je kljub vneti razpravi in razdvojenosti tovariško in so delegati obeh taborov po proglasitvi izida vzklikali enotnosti in peli ♦Internacionalo*. Volitve na Danskem KoBENHAVN — Danski parlament je s 93 glasovi proti 77 zavrnil vladni proračun za leto 1984. Po 12-urni razpravi je predsednik vlade o-klical predčasne volitve za 10. januar. Vlado so podrli desničarski ♦progresivci*, ker ni pritegnila njihovi zahtevi po znižanju javnih izdatkov za 10 milijard kron. Tako bodo v 15 letih Danci osmič glasovali. Tudi Japonci volijo TOKIO — Po predvidevanjih volilnih raziskav naj bi vladna socialno-liberalna stranka, ki je na oblasti že 28 let, uspešno prestala jutrišnje volitve, čeprav bi se zaradi izgube nekaterih sedežev nekoliko omajala njena absolutna moč. Kakor je znano, so predčasne volitve oklicali zato, ker bivši predsednik Tanaka, kljub obsodbi v škandalu Lockheed, ni podal ostavke. Resolucije OZN o razorožitvi NEW YORK — Pet dni pred sklenitvijo sedanjega rednega zasedanja je generalna skupščina OZN sprejela 27 resolucij o raznih vidikih oboroževalne tekme in še zlasti jedrske. Skupščina je sklenila, da najkasneje do 1988. leta okliče svoje tretje, razorožitvi posvečeno zasedanje (prvi dve sta bili 1978 in 1982. leta). Skupščina je prav tako povabila vse države z vesoljsko tehniko, naj preprečijo širjenje oboroževalne tekme v vesolje; proti tej resoluciji so glasovale samo ZDA. Včeraj na vabilo SKD I. Gruden Osnovnošolci iz Podgrada obiskali zamejske vrstnike Deželna komisija je na delu za zaščito pravic bolnikov Na povabilo SKD Igo Gruden iz Nabrežine so včeraj obiskali zamejstvo učitelji in učenci osnovne šole iz Podgrada v občini Ilirska Bistrica. Gostje so naprej obiskali osnovno šolo »Virgil Ščerk» v Nabrežini, kjer so vrstnikom uprizorili lutkovno igrico. Učenci iz Podgrada so nato obiskali še devinsko šolo «Josip Jurčič«, popoldne pa so bili gostje zgoniške šole «1. maj«. Gostovanje se uvršča v sodelovanje med SKD Igo Gruden in med kulturnimi organizacijami iz občine Ilirska Bistrica, (db) Na sliki: učenci iz Podgrada na zgoniški osnovni šoli. Šesta deželna komisija je v prej-šnih dneh proučila zakonska osnutka komunistov in predstavnikov Furlanskega gibanja za zaščito pravic bolnikov in otrok, ki se zdravijo v bolnišnicah. Prvi osnutek je obrazložil komunist Tonel (prvi podpisnik), ki je ugotovil, da so državljani, še posebno v zadnjih letih, ko so velike težave pri uvajanju zdravstvene reforme, zelo občutljivi za vprašanje kakovosti socio - zdravstvenih storitev in korektnega odnosa med uporabnikom ter operaterjem (bolni- Sindikat gradbenih delavcev FIL LEA - CGIL bo danes in jutri s prireditvama v Križu in v tržaškem Avditoriju slavnostno počastil 100-let-nico ustanovitve prve sindikalne organizacije te stroke v tržaški pokrajini. Manifestacija v kriškem Ljudskem domu bo na sporedu danes popoldne ob 17. uri. Na njej bo nastopil moški pevski zbor Vesna, predsedoval pa bo posl. Albin Škerk, ki je bil sam svoj čas kamnosek v nabrežin- kom - zdravnikom). Potrebno je zato uzakoniti vse pravice, ki že izhajajo iz obstoječe zakonodaje in obenem nuditi jamstva, na enostaven ter jasen način, za vse svoboščine, prek katerih bo bolnik, mimo upravnih in birokratskih zaprek, lahko ohranil svoje dostojanstvo. Predlog KPT, ki obravnava pravice bolnikov v okviru odnosa med posameznim državljanom in celovito zdravstveno službo, določa pravice na področju krajevnih zdravstvenih storitev, znotraj teh pa o- skih kamnolomih in se je kot tak aktivno udejstvoval v sindikalnem gibanju. Na kriško prireditev sindikat FILLEA - CGIL vabi zlasti kamnoseke, ki so bili ali pa so še danes zaposleni v kraških kamnolomih. Zvečer bo ples ob zvokih ansambla «Arles». Jutri zjutraj ob 10. uri pa bo o-srednja prireditev v Avditoriju. Na njej bo nastopil TPPZ «Pinko Tomažič«. predeljuje vse značilnosti posameznih služb, njihov namen, socio -zdravstveno organizacijo, participacijo uporabnikov, pravice posameznikov in skupnosti, zaščito uporabnikove osebnosti ter mladoletnikov. Predlog Furlanskega gibanja je podoben, vendar usmerjen predvsem na področje zaščite bolnih otrok, ki je sami ne morejo zahtevati, pa niti ne upravljati na avtonomen na-čjn. Za psiho - čustveno varnost o-troka, ki se bolnišniško zdravi, je predvidena prisotnost staršev in sorodnikov. Njihova prisotnost ob postelji otroka pa nima le sorodstvenega pomena, kajti starši so v tem primeru tudi varuhi državljana, ki sam ne more uveljavljati svojih pravic. Gre torej za malce suhoparna in dolgovezna stališča, ki pa so zelo pomembna, ker uvajajo novo gledanje — tudi s pravnega vidika — na obolelega otroka in državljana sploh. Brc« teh je namreč težko konkretno spreminjati običaje in navade, ki so se že ukoreninile tako v operaterjih kot v uporabnikih. Za konec naj še dodamo, da bo v prihodnje komisije preučila še zakonski osnutek deželnega odbora, nakar bo izdelala enoten predlog za obe področji in ga dala v razpravo deželnemu svetu. Manifestaciji ob 100-letnici sindikata gradbenih delavcev Pismo uredništvu KAJ SE MORE PETI IN KAJ NE ALI O PREŠERNOVI ZDRAVLJICI Ker sem to hibo že večkrat opazil, si dovoljujem opozoriti Vas, da se Prešernova Zdravljica sploh ne more peti, ker Prešeren je bil pesnik, ne pa skladatelj. Zato se more njegova Zdravljica le recitirati (tudi v zboru) ne pa preprevati. Za to so potrebni še skladatelji, ki Prešernovim verzom dodajo še svoj napev. To Zdravljico je pa uglasbilo kar več skladateljev. Navedel bi lahko kar štiri imena; verjetno jih je celo več. Do sedaj je bil običaj, da so na programih in v poročilih o javnih izvedbah navajali le ime skladatelja, ne pa pesnika. Šele v zadnjem času objavljajo nekateri (ne vsi) poleg (podčrtujem poleg) skladatelja tudi ime pesnika. Kar je prav. Zaključujem z uvodno ugotovitvijo, da se verzi kateregakoli pesnika ne morejo prepevati, dokler ne doprinese svojega deleža tudi skladatelj. Pozdravljam Vas z odličnim spoštovanjem. Ubald Vrabec Poslastica za ljubitelje umetnostne in ročne obrti Na Pomorski postaji bodo danes popoldne odprli drugo prodajno razstavo tržaških umetnostnih obrtnikov, ki bo brez dvoma pritegnila veliko ljubiteljev ročno izdelanih predmetov iz lesa, usnja, zlata, keramike itd. Včeraj zjutraj je pripravljalni odbor skical tiskovno konferenco, na kateri je predstavnica obrtnikov Patrizia Sillato poudarila, da si obrtniki, v glavnem vsi mlajše generacije, ne želijo le občasnega zaslužka, kajti s to pobudo hočejo opozoriti tudi vse pristojne organe in ustanove na kopico še nerešenih problemov umetnostnih obrtnikov. Ta obrtniška zvrst je v zadnjih letih pokazala, da ima v Trstu in še posebno med mladimi veliko potenciala, ki pa ga je potrebno na ustrezen način ovrednotiti in pospešiti. S tem stališčem se strinjajo vsa tržaška združenja obrtnikov, med katerimi je tudi naše Slovensko deželno gospodarsko združenje. Kot so včeraj poudarili, si te tri deželne kategorije prizadevajo, da bi skupno izboljšale pogoje dela umetnostnikov obrtnikov, kot je med drugim prišlo do izraza tudi na enotni manifestaciji obrtnikov februarja letos. Na razstavi, ki bo odprta javnosti do vključno ponedeljka od 9.30 do 19.30, sodelujeta tudi članici SDGZ Silva Bogateč in Gabriella Ozbič. Počastitev spomina Tomažiča in tovarišev Na openskem strelišču bo jutri popoldne ob 15. uri spominska svečanost ob obletnici usmrtitve Pinka Tomažiča, Viktorja Bobka, Ivana Ivančiča, Simona Kosa in Ivana Vadnala. Svečanost prirejajo pokrajinska združenja ANPPIA, ANED in VZPI-ANPI. Na jutrišnji spominski manifestaciji na strelišču bosta govorila Vojko Kocman in Ezio Martone, predsedovala pa bo Nives Košuta. Ob tej priložnosti bosta tudi nastopila moški in ženski pevski zbor SPD Tabor z Opčin. Po komemoraciji bo v Prosvetnem domu na Opčinah na pobudo Knjižnice Pinko Tomažič in tovariši — SPD Tabor okrogla miza na temo «Pred; vojni protifašizem na Primorskem«. Sodelovali bodo predvojni protifašisti in preganjenci Drago Žerjal, dr. Vlado Turina, Srečko Colja, Vid Vremec in Milan Bolčič. • • Na županstvu bodo danes zjutraj predstavili javnosti in tisku podrobni program božičnih kulturnih manifestacij, ki jih prireja tržaška občina ob sodelovanju Letoviščarske u-stanove in Teatra stabile. • V četrtek, 22. decembra, bo izredni občni zbor Tržaške lu-editne banke, ki bo na dnevnem redu imel eno samo točko: zvišanje delniške glavnice od sedanjih šeststo milijonov lir na dve milijardi in štiristo milijonov Ur. Operacija bo opravljena tako, da bo polovica razlike (devetsto milijonov lir) črpana iz rezerv, preostalo polovico pa bodo imeli delničarji možnost vplačati po nominalni vrednosti. Taras Kermauner predaval o zgodnjih pesmih L Grudna V četrtek je v društveni dvorani, kamor sta ga povabila združenje «Mosh in SKD «lgo Grudem, predaval Taras Kermauner. Predavanje je sodilo v sklop proslav ob 90 letnici rojstva nabrežinskega pesnika Iga Grudna. Številnemu občinstvu je znani slovenski kritik in esejist govoril o mladostnem Grudnovem delu, točneje o njegovih zbirkah «Narcis» in «Primorske pesmi«. Svoje izvajanje je predavatelj pričel z analizo tega, kaj pomeni nar-cisem in prav iz tega razmišljanja je potem prešel na konkretne Grudnove pesmi. Človek, ki je sam sebi slast, človek, ki použiva in uživa samega sebe v nasprotju s herkulstvom, to je človekom, ki svojo moč obrača v svet; v ta binomij je Kermauner postavil Grudna in Župančiča. Grudna kot pesnika, ki se zapira v lastni krog, Župančiča kot umetnika, ki je obrnjen mavzvem-Z raznimi pesmimi pa je Kermauner dokazoval, da je bil Gruden Narcis le do neke meje, to je ni se popolnoma prepustil mrcismu, čeprav je težil k lepotnemu in prijetnemu in odklanjal grozo in strah. V zrelem obdobju, je še ugotovil Kermauner, je narcisem v Grudnu v bistvu le odmev, čeprav nekatere značilnosti ostanejo. Danes na tretji televizijski mreži film pri katerem je sodeloval skoraj ves Križ Milan, 1950: v kinodvorani sredi mesta se ob prvih posnetkih novega filma dvigne iz zadnjih vrst Križanka srednjih let, ki ponavlja presenečena: «Moja teta, moja teta... na filmskem platnu!« Dogodek je res neobičajen: kaj bi imeli Križani skupnega s sanjavim filmskim svetom, s kamerami, z režiserji in igralci? Nič drugega kot le film, film z naslovom «Cuori senza frontiere«, ki ga je italijanski režiser Luigi Zampa posnel istega leta prav v Križu. V treh mesecih, toliko je namreč trajalo filmsko snemanje na terenu, so se Križani prelevili iz ribičev, vinogradnikov, kmetov, o-brtnikov, v namišljene filmske igralce, točneje soigralce, saj je glavna vloga pripadala sedaj znanima imenoma italijanskega filma Gini Lollobrigidi in Raf Valloneju, ki pa sta tedaj šele na začetku svoje dolge filmske kariere. Zakaj prav Križ, smo vprašali vaščan-ko, ki je tedaj pozorno sledila pripravam filma. «Mislim, da je režiser Zampa izbral našo vas, ker je ustrezala določenim praktičnim in geografskim pogojem. Kot pravi sam naslov, je šlo tu za mejo med Italijo in Jugoslavijo, Križ pa se v tem oziru nahaja razmeroma blizu meje. Poleg tega je ekipa začasno bivala na Opčinah in je bila zato pot do Križa kratka.« Ali je vsebina filma političnega značaja? «Nikakor ne. Spominjam se, da je prav v zvezi s tem nastal med vaščani in režiserjem Na tretji televizijski mreži se nam danes popoldne obeta zelo zanimiv dogodek. V ciklusu «Schemi dal cuorc«, ki ga je pripravil tržaški filmski kritik Sergij Grmek, bodo danes ob 17. uri predvajali film «Cuori senza frontiere«, ki so ga leta 1949 v celoti snemali v tržaški pokrajini, pretežno pa v Križu. Film je režiral sedaj že uveljavljeni Luigi Zampa, v glavnih vlogah pa nastopajo Raf Vallonc, Gina Lollobrigida in Cesco Bascg-gio. Kot tajnik produkcije pa je pri snemanju filma sodeloval tudi kritik Tullio Kczich. «Film je takrat doživel neuspeh,« nam je povedal Grmek, «saj iz umetniškega kot tudi iz strogo politično - nacionalnega vidika ni zadovoljil nikogar. Bil pa je gotovo prvi (in še danes po vsej verjetnosti edini) poskus tudi posrednega obravnavanja naše obmejne in mednacionalne stvarnosti. Predstavlja pa izjemen dokument, ki si ga je vredno ogledati in o njem tudi razmisliti, čeprav postavlja v slabo luč vse takratne politične tabore, nad katerimi ob koncu prevlada čustvo.« (st) nekak nesporazum. Križani so mislili namreč, da bo film napačno obravnaval določene a-spekte NOB, ki se je komajda zaključila. Režiser me je zato prosil, naj preberem osnutek filma in naj objasnim vaščanom, da ne obravnava političnih tem. Sama pa sem ga napotila k vaščanom, ki so bili za to pristojni, tako da je bil nesporazum v kratkem rešen.« Kakšna pa je bila v resnici vsebina? «Šlo je v glavnem za ljubezensko zgodbo med Italijanom in Jugoslovanko, ki ju je meja ločila. Da bi se srečavala, sta morala oba prekoračiti zastraženo mejo in od tu cela vrsta pripetljajev. Glavni poudarek je bil torej v tem ljubezenskem razmerju.« Kako pa je Križ sodeloval pri snemanju filma? «Ekipa je dnevno najemala Križane, ki so igrali obrobne vloge. Vaščanov, ki so se udeležili snemanja je bila precej, saj je bilo tisoč lir — toliko so namreč plačevali udeležence dnevno — v tistih časih lepa vsota. Snemanje je potekalo večinoma v Križu samem, včasih pa se je ekipa, z vaščani vred preselila v bližnji Repentabor, ali kam drugam, da bi posnela nekaj scen. Vas je sledila filmu z zanimanjem, predvsem v začetni fazi, pozneje pa je to postala že skoraj običajna stvar.« So zaradi te priložnosti Križ estetsko preuredili? «Nekaj so v vasi le spremenili. Spominjam se, da so postavili na trgu pred cerkvijo mejo s stražniki in bodečo žico, na bližnji gostilni pa so postavili lep lesen balkon, da bi poudarili tudi arhitektonsko razliko med zgradbami na tej in oni strani meje. Med ta in drugi pripetljaj se je na platno vsililo še va; ško življenje. Poudarek je bil na agrarnosti vasi kot take, tako da so v filmu često nastopali Križani kot pastirji in kmetje. Za notranje kadre je ekipa iskala tipično kraško hišo z ognjiščem. Dom «Puričevih» je bil kot nalašč za to, saj je razpolagal z vsem, kar so potrebovali, zato je ekipa tam marsikaj P0-snela. Večina vaščanov je sodelovala pri procesiji, ki so jo tedaj uprizorili prav za filmske namene, in ki so se je udeležile tudi ženske v narodnih nošah.« Ali jc doživel film takrat uspeh? «Velikega uspeha ni bilo. V Trstu so vrteli le teden dni v kinodvorani Excelsiof' Sicer pa pravijo, da je večji uspeh doživel v južni Italiji, poleg tega pa so ga vrteli še v Buenos Airesu in v New Yorku.» Resnici na ljubo, pa delo ni zablestelo v analih kinematografije. Da pa je kmalu P° svojem izidu izginilo, tudi ni naključje. N°’ Križani so tudi spoznali, da bi kot filmsko zvezde verjetno ne želi prav največjega u' speha, zato se s kinematokrafijo poslej niso več ukvarjali. Varljivemu celuloidnemu sveju so raje zoperstavili težko vsakdanjost. !•? film je ostal le še spomin in pa... zadovoljstvo, da je velik barvni lep>ak «t’stare Sdonke v «manderjari» poletel preko oceana v Argentino, kjer je v Buenos Airesu dolgo sameva pred kinodvorano na glavni ulici. MIRAN KOŠUTA Prvi sneg pobelil tržaško pokrajino Pravi prometni kaos dopoldne v mestu zaradi zasneženih ulic Slabe prometne zveze s podeželjem - Na šolah skoraj povsod okrnjen pouk Bela snežna odeja je v včerajšnjih jutranjih urah prekrila mesto in okolico. Prvi sneg letošnje zimske sezone je presenetil ljudi, saj se je spustil tiho čez noč nad tržaško pokrajino po nekaj dneh mrzlega, a jasnega vremena. Nepričakovan prihod je povzročil v dopoldanskih urah v mestu pravcat kaos, saj se je promet, zaradi številnih manjših nesreč, odvijal zelo počasi. Na podeželju je bilo v mnogočem še huje: avtobusne zveze niso delovale, nekatere ceste, ki peljejo v mesto, so bile nekaj ur zaprte. Na srečo se je temperatura nato dvignila, otoplilo se je (popoldne tudi do 5 stopinj Celzija) in začelo deževati, tako da je dež v mestu v celoti, po Krasu in v Bregu pa tudi v lepem obsegu spral sneg z ulic in cest. Zaradi slabega vremena je bil v mnogih šolah pouk okrnjen, ponekod so šole zaprli, tudi delavci predvsem s podeželja so imeli mnogo preglavic za prihod na delovna mesta. Prve letošnje snežinke so začele beliti tržaško pokrajino približno ob 3 uri zjutraj. Snežilo je nato vse do 9., ponekod tudi 10. ure. Namelo ga je za 10 do 15 centimetrov. Snežna odeja je bila na Krasu seveda debelejša. Že takoj po 3. uri je začel tovornjak občinske smetarske službe posi Pavati sol po cestišču. Najprej je Posul cesti, ki peljeta do bolišnice Pod Obeliskom in nove bolnišnice na Katinari. Približno dve uri kasne je se mu je pridružil še drugi tovor njak, malo zatem pa še preostali tri je. Lotili so se ulic in cest, ki pe •jejo v višje predele mesta (Ul Commerciale, cesto za Opčine, Ul Marchesetti), šele kasneje so posipa li Furlansko cesto in ceste po Krasu Ob enajstih sta stopila v akcijo še avtocistemi, ki sta začeli polivat:' z morsko vodo središčne ulice, kjer se je bil sneg že spremenil v brozgo. Skupno so občinski delavci posipali s tovornjaki 400 stotov soli (enajst tovornjakov), približno 200 stotov pa so posipali ročno pred šolami, javnimi poslopji, in v bližini Prehodov za pešce. Uslužbenci državnega podjetja AN AS so se lotili snega s štirimi tovornjaki z avtomatičnim posipavanjem s°li in prav tolikimi plugi.' Od 4. ure dalje so posipali in splužili glavne ceste, ki vodijo v mesto: Ul. F. Severo, cesto do Fernetičev, cesto za Uesek in trbiško cesto. Kljub takojšnji akciji je bil v jutranjih urah v mestu pravcat prometni kaos, cestne povezave z okolico, Predvsem s Krasom, pa so bile mno-gokje pretrgane. Kaosu so botrovale številne manjše Prometne nesreče. Zaradi spolzkega eestišča so avtomobili kot za stavo Poplesovali po cestah in ulicah. Naj-nujše je bilo v samem središču, v Ul. Flavia in na cestah in rebrih, ki vodijo v mesto. Prenekateri avtomobilisti so se v boju proti snežni preprogi «oborožili» z verigami, drugi so se zanesli na svoje avtomobilske sposobnosti, mnogo pa se jih je pri tem uštelo. Od ponesrečenih jo je še najhuje skupil 38-letni trgovec Spiro Gennaro iz Ul. Maršala 8. Ko je montiral verige na kolesa svojega avtomobila, ki je bil parkiran v Ul. Marchesetti, se je v avtomobil zaletel avto, ki ga je upravljal Dario Perini iz Ul. Pa-scoli. Gennaro se je udaril v levo koleno in obraz, ozdravel bo v 20 dneh. Najhujše je bilo za promet med 7. in 10. uro. V Ul. Flavia je prišlo tačas do verižnega trčenja, v katerem je bilo soudeleženih več vozil. V Ul. Battisti je avtomobil zaneslo v zadnji del avtobusa proge št. 9. Posledica trčenja je bila dolga kolona vozil od Ul. Rossetti vse do Drevoreda Sanzio. V Ul. Commerciale so morali poseči tržaški gasilci, da so s terenskim vozilom odpeljali avtomobil, ki se je bil ustavil počez na cesti. Gasilci so posegli tudi v Ul. Bono-mea, kjer sta trčila dva avtomobila. Mestni redarji so morali zaradi tega zapreti ulico od 9. ure do pol-enajstih. Več kot tri ure je bila zaprta Fur- lanska cesta. Pri Rumeni hiši je namreč tovornjak zaneslo v hišo. Mestni redarji so cesto zaprli od 7. ure do 10.30 in preusmerili promet na druge ceste. Skupno so mestni redarji zabeležili kakih deset manjših prometnih nesreč, brez ranjenih, mnogo več pa je bilo avtomobilistov, ki jim je avto zaneslo s ceste in so ga morali kar na lepem pustiti ob cesti. Ob takem kaosu je bila vožnja mestnih avtobusov in avtobusov, ki peljejo v okolico, vsaj v dopoldanskih urah, dokaj neredna. Zaradi zaprtja Furlanske ceste je bil zahodni Kras do 11. ure brez avtobusnih zvez. Podobno je bilo tudi v dolinski občini, kjer so bili brez jutranjih avtobusov. Avtobusi, ki peljejo na podeželje, so vozili z verigami, kljub temu pa so imeli precejšnje zamude. Tovrstnih prizorov je bilo včeraj zjutraj na Ul. Commerciale veliko Na progah št. 39, 35, 28, 38, 12 in 17 so vozili neredno prav zaradi številnih nesreč, šele ob 13. uri je stekel avtobusni promet redno. Zasnežene, ponekod tudi poledenele ceste in pomanjkljive avtobusne zveze so hudo prizadele delovne ljudi in dijake, ki se vozijo iz okoliških vasi v mesto. Na vseh slovenskih višjih srednjih šolah je bil pouk včeraj okrnjen, razen na liceju »Prešeren*, kjer so imeli na programu poučno ekskurzijo v Ljubljano. Tudi na mnogih drugih šolah je bil pouk nereden ali pa ga sploh ni bilo. Dijaki oziroma učenci so sicer prišli v šolo, manjkali pa so učitelji in profesorji, ki jih je zaustavilo slabo vreme. V nabrežinski občini ni peljal šolski avtobus, zato je v šolah v bližnjih vaseh pouk odpadel. Pred podobnimi preglavicami so se znašli tudi delavci. Marsikdo je včeraj ostal doma. Otroci so se seveda veselili snega in okrnjenega pouka, saj so lahko izkoristili nekaj uric za kepanje in sankanje. Sneg pa ni razveseljil samo njih. Gotovo se je na snegu včeraj zjutraj zabaval tudi tisti poštar, ki je nosil pošto po UL. Commerciale, a ne na vespi, kot obi-vajno, temveč na smučeh za smučarski tek. Polemika med pokrajinskim in deželnim vodstvom PSI V četrtek se je sestalo pokrajinsko vodstvo socialistične stranke, ki je med drugim ratificiralo kandidaturo Fulvia Anzelottija za predsednika Tržaške hranilnice ter z večino glasov odobrilo dokument (19 članov vodstva ga je podprlo, 7 pa se jih je izreklo proti), v katerem je govor o socio-ekonomskem položaju v pokrajini. V njem se med drugim ugotavlja, da mora vlada čimprej sprejeti posebne ukrepe za razvoj krajevnega gospodarstva, ki bodo morali vplivati na družbenogospodarsko tkivo me sta s tem, da se prizna posebnost in specifičnost problemov, ki ga tarejo. Zelo kritično se v dokumentu o-cenjujejo nekatere izbire deželne u-prave, ki pod pretvezo, da je kriza zajela celo deželo v enaki meri, vsekakor škodujejo tržaški pokrajini. Zelo kritično se pokrajinsko vodstvo PSI zaustavlja tudi ob sami strankini strukturi na deženi ravni, kjer interesi Furlanije stalno oškodujejo tr žaške. Tržaško zastopstvo je omejeno in nezadostno tako v notranjih vodstvenih in izvršnih organih (v novem deželnem izvršnem odboru je samo en tržaški predstavnik), kot pri raznih imenovanjih deželnega značaja. S tem v zvezi pokrajinsko vodstvo PSI ugotavlja, da prihaja včasih tudi do kršitev pravil, ki o-značujejo delovanje stranke, kakor se je zgodilo na zadnji seji deželnega vodstva, na kateri je bil v vodstveni in izvršni organ na avtoritaren in protidemokratičen način vsiljen predstavnik, v katerem se tržaška federacija ne prepoznava. Zborovanje o problemu sožitja med mladimi Sekciji KPI «G. Zob s Pončane in «A. Cattonar» od Sv. Jakoba pri rejata danes ob 17. uri v Ljudskem domu na Pončani zborovanje na temo «M>jdi in sožitje med Italijani in Slovenci v našem mestu». Sodelovali bodo pokrajinski svetovalec Stelio Spadaro, tajnik ZKMI Claudio Cuma-ni in član tajništva tržaške federacije KPI Stojan Spetič. • Novi predsednik tržaškega porot nega sodišča dr. Jucci se je včeraj sestal s člani vodstva tržaških kronistov, ki so ga opozorili predvsem na probleme sodnih kronistov. Vzhodnokraška sekcija SSk o vprašanju ljudskih gradenj (PEEP) na Opčinah Na družabnem srečanju, ki ga je prejšnjo soboto priredila Slovenska skupnost za vzhodni Kras, je bila velika pozornost posvečena vprašanju ljudskih gradenj (PEEP) na Opčinah. Zaradi aktualnosti vprašanja je vzhodnokraška sekcija SSk sklicala v četrtek zvečer poseben sestanek, na katerega je povabila tajnika Kmečke zveze Edija Bukavca. Na sestanku je bilo potrjeno načelo, da je treba preprečiti nadaljnje razlaščevanje slovenske zemlje in v tem okviru tudi razlaščevanje plodne zemlje na Opčinah za potrebe ljudskih gradenj. SSk za vzhodni Kras zahteva, da se te gradnje prepovejo, ker ne u strezajo razvoju krajevnega prebivalstva in ker ga oškodujejo. Ostajajo pa na razpolago že razlaščena zem ljišča, ki jih begunska ustanova (O-pera profughi) ne potrebuje, na katerih bi lahko gradili za potrebe domačinov. Negativno mnenje je v zvezi s tem izrekel julija meseca vzhod-nokraški rajonski svet, ki je tudi zahteval nujen sestanek z županom, kar pa se še ni uresničilo. Na četrtkovem sestanku so člani SSk sklenili, da bodo predlagali rajonskemu svetu, naj posreduje pri odborniku Lokarju, da se zavzame za revizijo lokacije ljudskih gradenj. Mlada slovenska alpinista o odpravi na Anapurno 1 Mlada tržaška alpinista Igor Škam-l^Ue in Lucijan Cergol sta v četrtek zvečer v nabito polni Gregorčičevi "Volani prvič prikazala javnosti v Podrobnostih in s pomočjo barvnih diapozitivov ves potek nedavne sloven-ekspedicije na Anapurno 1, 8.091 Joetrov visok himalajski vrh, ki so ga kušali doseči po doslej še nepreple-J*ni smeri po 2.500 metrov visoki juž-o steni. Kot je znano, se je moraja Prava, ki jo je vodil izkušeni alpi-lst Andrej Štremfelj iz Kranja, se-g.vljali pa poleg škamperla in Cer-8?la plezalci iz Slovenije, vrniti praz-•b rok, saj ji naskok na vrh ni uspel, n vzro*U teRa poraza so seveda ajboij zanimaj občinstvo. Zamejska ueleženca odprave sta razložila, da J n pravzaprav ni odgnalo slabo vre-0| bot se v Himalaji pogostoma do- gaja, pač pa nasprotno dejstvo, da je bilo vreme prelepo, temperatura pa seveda temu ustrezno visoka. Posledica tega je bila, da so bili izredno krušljivi skalnati pasovi, ki so običajno trdno v oklepu ledu in snega, tokrat bili goli, z njih pa je stalno, celo v najbolj mrzlih nočnih urah, padalo kamenje. Plezati pod točo padajočega kamenja seveda ni bilo mogoče, odprava je zato najprej poiskala alternativno pot po že preplezani angleški smeri, toda tudi tod ni šlo in tako je bil povratek nujen. Občinstvo je zelo pozorno sledilo izvajanjem alpinistov, na veliko zanimanje pa je naletela tudi vest, da bo Slovensko planinsko društvo iz Trsta ob 80-letnici ustanovitve organiziralo samostojno, povsem zamejsko odpravo na Južno Anapurno. Danes seja antifašističnega odbora Danes zjutraj se bo sestal odbor za zaščito vrednot odporništva in demokratičnih ustanov, da bi razpravljal o pobudah, namenjenih predvsem šolam, pa tudi vsem občanom, za uveljavljanje kulture sožitja, za poznavanje krajevne zgodovine ter vrednot in problematike slovenske nacionalne manjšine. Na sestanek so povabili šolskega skrbnika, predsednike šolskih okrajev, predsednika pokrajinskega šolskega sveta in komisije za probleme slovenskih šol. •» • ((Prevozi v bodočnosti: javno ah zasebno upravljanje*; to bo tema, o kateri bodo v Trstu razpravljali na «25. študijskih dnevih o organizaciji pre-zov v evropski gospodarski integraciji*, ki se bodo odvijali od 30. avgusta do 8. septembra 1984. Hotel je skočiti skozi okno ker so ga izgnali iz stanovanja Vprašanje izgonov iz stanovanj je v Trstu nadvse pereče, včeraj pa bi se lahko spremenilo v pravo družinsko tragedijo. Dopoldne, malo pred 10. uro, se je sodni sel v spremstvu policije predstavil v Miramarskem drevoredu 9 družini 64-letnega Vittoria Sergasa, ki živi v stanovanju v šestem nadstropju, z odlokom o izgonu iz stanovanja. Sergas se je uprl sklepu, se zaklenil v spalnico in zagrozil, da bo skočil skozi okno, če ne bodo preklicali njegovega izgona. Policisti so tedaj poklicali na pomoč tudi tržaške gasilce in so po nekajminutnem prepričevanju s silo odprli vrata spalnice ter preprečili Sergasu, da bi izvedel svoj sklep. Vittorio Sergas je živel v stanovanju v Miramarskem drevoredu 9 skupaj z ženo in hčerko. Podrl ga je na prehodu za pešce Tudi na prehodu za pešce je včasih .nevarno prečkati cesto: to je na lastni koži okusil 70-letni upokojenec Pietro Favretto, Ul. Catalani 4, ki sedaj leži v ortopedski kliniki tržaške bolnice s prognozo okrevanja v dveh mesecih zaradi udarcev po obrazu ter zloma desne in verjetno tudi desne rame. Sinoči je okrog 20. ure prečkal Ul. Flavia na zebrah v višini hišne številke 22, ko ga je s svojim escortom povozil 24-letni Bruno Bassanese iz Doline 57, ki očitno ni opazil pešca, najbrž zaradi slabe vidljivosti in nezadostne razsvetljave. Pa tudi hitrost verjetno ni bila najbolj zmerna, saj je ubogega upokojenca vrglo kar petnajst metrov daleč, kjer je seveda obležal hudo poškodovan. Točne vzroke nesreče sedaj ugotavljajo karabinjerji. Miljska sekcija SSk o problemih v občini Miljska sekcija Slovenske skupno--ai nam je poslala s prošnjo za objavo naslednji dopis: «Pred kratkim smo se sestali člani sekcije SSk v občini Milje in razpravljali o več vprašanjih, ki pobliže zadevajo slovensko prebivalstvo na našem področju. Predvsem smo razpravljali o šoli, ki je pravzaprav temelj naše narodnostne skupnosti v občini Milje. Pri tem smo ugotovili, da se prvotno zagotovilo občinske uprave, da bo šolski avtobus prvenstveno na razpolago za prevoz slovenskih otrok iz vseh krajev občine v mestno središče v Miljah, ne izvaja dosledno. Tako se danes dogaja, da se morajo nekateri učenci z družinskimi sredstvi voziti v šolo, kot npr. od Korošcev in iz Zindisa. Pouk je celo skrajšan, ker šolski avtobus zaradi zasedenosti ne more kasneje odpeljati učencev, večkrat pa je avtobus pokvarjen in sploh ne pride. Starši teh otrok pa morajo še posebej plačevati usluge šolskega avtobusa. Glede delovanja šolskega centra je bilo na seji še poudarjeno, da bi morala občinska uprava nemudoma namestiti osebje na delovna mesta, ki so še vedno prosta, in tisto pomožno osebje, ki dela oziroma je v neposrednem stiku s slovenskimi otroki, mora res obvladati slovenski jezik. Dodamo naj še, da je bilo šolsko dvorišče v centru pred letom dni močno poškodovano, ker se je po njem po nezgodi razlila nafta, a ga občinski delavci niso še popravili, tako da je še danes neuporabno. Člani sekcije so razpravljali tudi o tem, da bi vsi občinski svetovalci slovenske narodnosti zavzeto nastopili predvsem takrat, ko je treba sprejeti konkretne ukrepe v korist naše narodne skupnosti v miljski občini. V tem pogledu se zgledno trudi in zanima svetovalec Kiljan Ferluga. Tudi županu je treba priznati osebno zanimanje za težave, ki jih ima a’oven-sko prebivalstvo, še bolj pa bi bili zadovoljni, če bi bili njegovi nastopi v tej smeri konkretnejši in u-činkovitejši. Pri tem imamo med drugim v mislih vprašanje poimenovanja šolskega centra po znanem javnem delavcu Albinu Bubniču, ki se že precej dolgo vleče, čeprav je občina že pred 11 meseci prejela vso zadevno dokumentacijo, da lahko o zadevi izrazi svoje mnenje.* Pogreb naše drage Antonije Pečar vd. Rapotec bo danes, 17. t.m., ob 13. uri iz mrtvašnice glavne bolnice v cerkev v Dolino. SVOJCI Prebeneg, 17. decembra 1983 V telovadnici v Nabrežini Jutri zaključni koncert nabrežinske godbe na pihala V nabrežinski občinski telovadnici bo jutri popoldne tradicionalni letni koncert domače godbe na pihala, na katerem bo kot gost sodeloval moški pevski zbor «Fantje izpod Grmade*. Nabrežinsko godbeno društvo je bilo ustanovljeno leta 1897, godbo pa že celih 16 let vodi kapelnik Stanko Mis-lej, ki nosi velike zasluge, da je ta ansambel v zadnjih letih dosegel tako zadovoljivo umetniško raven. Ob priložnosti tega koncerta nam je Mislej povedal naslednje: «Do leta 1976 je bila srednja starost naših godbenikov krepko nad petdeset let, sedaj pa je znatno nižja, saj imamo trenutno v naši sredi nad trideset mladih godbenikov. Nekoč smo Prireditve in sporočila kulturnih društev in organizacij KI) Slovence Boršt - Zabrežec vabi na nastop mešanega pevskega zbora Pod skalo s Črnega kala, ki bo jutri, IH. decembra. ob 17. uri v srenjski hiši. Sodeluje tudi domači pevski zbor. Sledila bo družabnost. SKI) Tabor - Knjižnica P. Tomažič in tovariši sporoča, da bo po svečanosti na strelišču, ki bo jutri, IH. decembra, ob 15. uri, v Prosvetnem domu na Opčinah okrogla miza na temo «Predvojni proti-fašizem na Primorskem*. Sodelovali bodo: Drago Žerjal, dr. Vlado Turina, Srečko Colja, Milan Dolčič in Vitko Vremec. KD I. Cankar vabi na tečaj folklore za osnovno šolo. Vaje bodo v Gregorčičevi dvorani. Prvi sestanek otrok in staršev z vaditeljico bo v torek, 20. t.m.. ob 16. uri v Gregorčičevi dvorani v Ul. sv. Frančiška. KD I. Grbec - Skedenj vabi na občni zbor, ki bo v torek, 20. t.m., ob 20. uri v društvenih prostorih. KD Mačkolje vabi na srečanje s pesnico Ljubko Šorli - Bratuž, ki bo jutri, IB. decembra, ob 16.30 v srenjski hiši v Mačkoljah. Nastopajo recitatorji, otroški zbor Slovenski šopek in mešani zbor KD Mačkolje. Razstave eiO i. Grbec - škedenj obvešča, da je razstava grafik in risb Azada A. Ka rima odprta do 23. t.m. Urnik: ob delavnikih od IB. do 20. ure ter ob praznikih od 10. do 12. ure. V Domu A. Sirka v Križu je na ogled fotografska razstava natečaja, ki ga je priredil mladinski odsek KD Vesna. Ornik: danes, 17. decembra, med IB. in 20. uro, jutri med 10.30 in 12.30 ter med 15. in 17. uro. SKD Tabor obvešča, da jutri, 18. decembra, se zaključi razstava «Partizan-sko šolstvo na Primorskem*. Narodna in študijska knjižnica - Odsek za zgodovino obvešča, da je razstava «40. obletnica prve številke Partizanskega dnevnika* na ogled v Kulturnem domu v Trstu, Ul. Petronio 4, do 23. decembra. Urnik: od 9. do 12. in od 15. do 18. ure vsak dan, razen ob sobotah, nedeljah in praznikih. Šolske vesti Ravnateljstvo I)TTZ «ž. Zois* z oddelkom za geometre sporoča, da bodo seje razrednih svetov in roditeljski sestanki po naslednjem razporedu: na oddelku za geometre v ponedeljek, 19. t.m., ob 17. uri za I. in III. razred, ob 18. uri za II. in IV. razred; na oddelku za knjigovodje v torek, 20. t.m., ob 17. uri za 3.A in 3.B razred, ob 18. uri za 4.A in 4.B razred, ob 18.45 za 5.A in 5.B razred; v sredo, 21. t.m., ob 17. uri. za l.A, l.B in l.C razred, ob 18. uri za 2.A in 2.B razred. bili primorani «izposoditi si* godbenike celo pri drugih godbah ha pihala, sedaj na srečo tega problema nimamo več. Nekaj težav pa imamo s prostorom na nabrežinskem trgu, v katerem že več let vadimo. Ta prostor je za naše potrebe mnogo pretesen in premajhen, vendar vseeno vztrajamo in skušamo napredovati. Zato smo tudi za nedeljski koncert v nabrežinski telovadnici pripravili nekaj novega, saj bomo poleg tradicionalnih koračnic izvajali tudi nekaj novih, modernih motivov in skladb. Moški zbor «Fan-tje izpod Grmade*, ki ga vodi naš godbenik Ivo Kralj, pa bo program popestril z umetniškimi in narodnimi skladbami.* (db) Koncerti šola Glasbene matice koncert pia nistke Adriane Montanari je prenesen na četrtek, 22. t.m.. ob 20.30. Glasbena matica Trst - Kulturni dnin. 4. abonmajski koncert v torek, 20. t.m., ob 20.30: Čembalo Ensemble Gabriella D'Agostino Cavo čembalo, Angelo Vat-timo - violina, Nereo Gašperini - violončelo. Prodaja vstopnic v pisarni Glasbene matice in eno uro pred pričetkom koncerta pri blagajni Kulturnega doma. Razna obvestila Društvo slovenskih upokojencev v Trstu priredi v sredo, 21. t.m., ob 16. uri v Ul. sv. Frančiška 20 SREČANJE, POSVEČENO SPOMINU IVANA CAN KARJA ob 65-letnici njegove ^mrti. Sodelujejo: gledališka umetnika Mira Sardoč in Stane Raztresen ter sekstet učiteljišča A. M. Slomšek, ki ga vodi prof. Slavica Malalan. Godbeno društvo Nabrežina priredi jutri, 18. t.m., ob 16.30 v nabrežinski telovadnici tradicionalni zaključni letni koncert. Slovenska prosveta v Trstu prireja božični koncert skupine Gallus Consort v dvorani J. Peterlina v Ul. Donizetti 3 v ponedeljek, 19. t.m., ob 20.30. Izleti SPDT vabi jutri, 18. decembra, na avtobusni izlet na Javornik ob priliki tradicionalnega množičnega pohoda. Vpisovanje in informacije pri tajniku društva Ervinu Gombaču (tel. 754-742). Izlet je primeren za vse! MENJALNICA vseh tujih valut 16. 12. 83 Ameriški dolar................ 1.670.— Kanadski dolar................ 1.335.— Švicarski frank............... 756.— Danska krona.................. 165.— Norveška krona................ 213.— švedska krona................. 204.— Holandski florint................. 536.— Francoski frank............... 196.— Belgijski frank............... 26.— Funt šterling.................. 2.370,— Irski šterling................1 .«70.— Nemška marka.................. 604.— Avstrijski šiling ...... 85,25 Portugalski eskudo................. 11,— Španska pezeta.................... 10.— Japonski jen........................ 5,— Avstralski dolar................ 1.400,— Grška drahma.................. 13.— D beli dinar...................... 11,30 Mali dinar.................... 11.— US BANCA Dl CREDITO Dl TRIESTE TRŽAŠKA KREDITNA BANKA S. P. A. TROT - ULICA f FILZI 13 - (E? B1-<3*1B NAROČNINA ZA PRIMORSKI DNEVNIK ZA LETO 1984 CELOLETNA................... . 75.500 lir POLLETNA......................... 54.500 lir MESEČNA.......................... 10.000 lir Celoletna naročnina za PRIMORSKI DNEVNIK 75.000 lir + 500 lir kolka velja za tiste, ki jo poravnajo do 31. marca. Po tem datumu bo celoletna naročnina znašala 120.000 lir -F 500 lir kolka. Vsem naročnikom bomo še naprej nudili brezplačno MALE OGLASE in ČESTITKE. NAROČNINE SPREJEMAJO: Uprava: Trst, Ul. Montecchi 6 — Tel. 794672 Urnik od 9. do 12. ure Uprava: Gorica, Drev. XXIV. maja 1 — Tel. 83382 Urnik od 9. do 12. ure Raznašalcl Primorskega dnevnika Pošta: Tekoči račun ZTT 11/5374 Tržaška kreditna banka: Tekoči račun štev. 1192 Hranilnica in posojilnica na Opčinah: Tekoči račun štev. 1718 Kmečka banka - Gorica: Tekoči račun štev. 8333 *^!tolnoSKO GLEDALIŠČE V TRSTU EDWARD ALBEE GOSPA IZ DUBUOUA Režija DUŠAN MLAKAR DANES, 17. decembra, ob 20.30 ABONMA RED B JUTRI, 18. decembra, ob 16. uri ABONMA RED C V sredo, 21. decembra, ob 20.30 ABONMA RED D V četrtek, 22. decembra, ob 20.30 ABONMA RED E V petek, 23. decembra, ob 16. uri ABONMA RED H ob 20.30 ABONMA RED F SKD SLAVEC in DRUŠTVO ZAMEJSKIH LIKOVNIKOV vabita danes, 17. decembra, ob 20. uri v Babno hišo v Ricmanjih na — nastop otroškega pevskega zbora društva F. Venturini od Domja — predavanje filmskih posnetkov članov DZL Gledališča ROSSETTI Danes, 17. decembra, ob 20.30 — red 1. sobota — bo Stalno gledališče za Furlanijo - Julijsko krajino predstavilo Maria Scaccio v delu Friedricha Diirrenmatta «Romolo il grande*. Delo režira Giovanni Pampiglione. Abonma: tretji kupon. Informacije pri glavni blagajni. VERDI Komorni ansambel gledališča Verdi, ki ga vodi Severino Zannerini bo jutri, 18. decembra, ob 11. uri zaključil ciklus nedeljskih koncertov, ki jih prireja gledališče Verdi v sodelovanju s Krožkom za kulturo in umetnost v mali dvorani gledališča Verdi. Vstopnice na razpolago pri gledališki blagajni (tel. št 631-948). V ponedeljek. 19. t.m., ob 18.30 bodo v mali dvorani gledališča Verdi predstavili opero Giordana «Andrea Chenier*, katere premiera bo v torek ob 20. uri (red A/E). Delo ho predstavil Giampiero Tintori. CANKARJEV DOM • Ljubljana Mala dvorana Danes, 17. decembra, ob 10. uri: Otroška matineja - Sovjetski risani filmi. Razstave Od 18. do 30. decembra (Sprejemna dvorana): Novoletna razstava «35 let Lutkovnega gledališča Ljubljana*. PRIMORSKO DRAMSKO GLEDALIŠČE Danes, 17. decembra, ob 19.30: N. R. Erdman «Mandat». Gostovanje I’DG v Desklah. Prisbevki V spomin na Vero Godino darujeta Vida in Marčela 20.000 lir za KD I. Grbec - Škedenj. V počastitev spomina Franca Viteza darujeta Marija Gembrini in Vlasta Jankovič 20.000 lir KD Barkovlje. V spomin na tov. Kardota Laharnarja darujejo Srečko Sedmak in družine Dolenc (Prosek) 20.000 lir za vzdrževanje spomenika padlim v NOB v Križu. V spomin na tov. Klavdija Kanoblja in Kardota Laharnarja darujeta Ana in Gigi Bruži (Križ 176) 10.000 lir za vzdrževanje spomenika padlim v NOB v Križu. Za počastitev 90-letnice France Kuonč-kove darujejo hčerka Pierina 20.000 lir, Franc Bogateč 20.000 lir in Josip Kralj 20.000 lir za vzdrževanje spomenika padlim v NOB v Križu. Ob srečanju bivših internirancev v koncentracijskih taboriščih v Nemčiji iz Križa darujejo 20.000 lir za vzdrževanje spomenika padlim v NOB iz Bazovice, 20.000 lir za vzdrževanje spomenika padlim v NOB iz Križa in 20.000 lir za sekcijo VZPI-ANPI iz Križa. V spomin na tov. Kardota Laharnarja daruje družina Danilo Pertot (Križ 132) 25.000 lir za sekcijo VZPI-ANPI Križ. V spomin na prijatelja Silvestra Žerjala in Viktorja Zobca iz Boljunca daruje Benedikt Žerjal 10.000 lir za VZPI Boljunec. V spomin na Ano, Maksa Kralja in Katarino daruje Roza Kralj (Trebče) 20.000 lir za Skupnost družina Opčine. V spomin na pok. ženo Marijo daruje Karlo Gojča (Padriče) 50.000 lir za Skupnost družina Opčine. Osebje operacijske sobe bolnišnice S. Santorio - Obelisk daruje 784.000 Tir za Skupnost družina Opčine. Vardo Puntar (Prosek) daruje 10.000 lir za Skupnost družina Opčine. Namesto božičnih voščil Skupnosti družina Opčine daruje N.N. 20.000 lir za Skupnost družina Opčine. Ob 25. obletnici smrti dragega očeta Ivana Kureta iz Ricmanj št. 53 daruje družina 30.000 lir za KD Slavec. Ob 3. obletnici smrti očeta Franca Žagarja daruje hči Marija z družino 10.000 lir za Skupnost družina Opčine. V spomin na prijatelja Klavdija Kanoblja in Kardota Laharnarja daruje družina Anne in Gigija Bružija (Križ št. 176) 10.000 lir za godbo na pihala Vesna. Ob obletnici smrti bratov Ivana in Pe-pita daruje Mario Cemjava 20.000 lir za pevski zbor V. Mirk. Ob 100-letnici boja gradbenih delavcev bomo jutri, 18. t.m., ob 10. uri nastopili v tržaškem Avditoriju. Danes, 17. t.m., ob 20. uri na sedežu društva PD KOLON-KOVEC - Šalita Zugnano 46 bo dr. ROBERT PETAROS predsta vil svojo knjigo o SLOVENSKEM DIALEKTU NA KOLONKOVCU. Kino La Cappeila Undergrounci 18.00, 20.00 in 22.00 «L’ululato». Režiser Joe Dante. John Carradine. Maxi video: 18.30 — 21.00 «Gran bal-lo excelsior». Carla Fracci in Paolo Bertoluzzi. Ariston 15.00, 18.00 in 21.00 «Cammina cammina*. Režiser:' Ermanno Olmi. Film je bil nagrajen na festivalu v Cannesu. Eden 16.00, 18.00, 20.00, 22.15 «La chia-ve». Režija Tinto Brass, igra S. San-drelli. Prepovedan mladini pod 18. letom. Fenicc 17.00 — 22.15 «Staying alive*. John Travolta, Cynthia Rhodes. Nazionale Dvorana št. 1 15.30 — 22.00 «Erotica Lea*. Prepovedan mladini pod 18. letom. Dvorana št. 2 15.30 — 22.00 «Thun-der». Film za vsakogar. Dvorana št. 3 15.30 — 22.00 «Nati con la camicia*. Bud Spencer in Terence Hill. Grattaciclo 16.00 — 22.15 «War games, giochi di guerra*. Matthevv Broderick in Dabney Coleman. Mignon 15.00, 17.20, 19.40, 22.00 «Mary Poppins*. Julie Andrevvs in Dick Van Dyke. Aurora 16.00, 18*00, 20.00, 22.00 «Un an-no vissuto pericolosamente*. Film za vsakogar. Capitol 16.00, 18.00, 20.00 in 22.00 «Sing Sing». Adriano Celentano, Enrico Mon-tesano. Moderno 16.30, 18.15, 20.30, 22.00 «Paulo Roberto Cotechino, centravanti di sfon-damento*. Carmen Russo in Alvaro Vitali. Radio 15.30, 17.00, 18.30, 19.20 in 21.30 «Carnc selvaggia*. Prepovedan mladini pod 18. letom. Vittorio Venelo 16.30, 18.15, 20.00, 22.00 «Cane e gatto*. Bud Spencer in Thomas Milian. Lumiere 16.00, 18.00, 20.00, 22.00 «1 banditi del tempo*. Sean Connery. Alcione 15.30, 17.40, 19.50, 22.00 «Victor Victoria*. Julie Andrevvs. Film za vsakogar. Včeraj-danes Danes, SOBOTA, 17. decembra LAZAR Sonce vzide ob 7.40 in zatone ob 16.22 Dolžina dneva 8.22 — Lune vzide ob 14.37 in zatone ob 4.27. Jutri, NEDELJA, 18. decembra RADKO Vreme včeraj: temperatura zraka 0,8 stopinje, zračni tlak 1015,5 mb pada, brezvetrje, vlaga 90-odstotna, do 12. ure je padlo 5 mm dežja in 4 cm snega, morje mirno, temperatura morja 8,4 stopinje. NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 20.30 dalje) Ul. Mazzini 43, Ul. Tor S. Piero 2, Prosek, Žavlje. ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA Nočna služba od 20. do 8. ure tel. 9171, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. Zobozdravnik dr. Andrej KRANJEC specialist za zobne in ustne bolezni, obvešča, da sprejema v novi ambulanti v Trstu, Ul. sv. Frančiška 11 vsak dan zjutraj in popoldne. Telefon 040/727654. Mali oglasi telefon (040) 79 46 72 KRAŠKA MESNICA v centru Nabrežine št. 144/a. Novi lastnik sporoča, da mesnica ponovno posluje. V OKOLICI šempolaja in Praprota se je izgubil 4 mesece star pes, belgijski ovčar, popolnoma črn in odgovarja na ime Tačko. Najditelj naj telefonira na št. 200-282. Nagrada. KOT BABY SITTER ALI GOSPODINJSKA POMOČNICA sem na razpolago dvakrat tedensko v Scsljanu ali Nabrežini. Izkušnja z otroki. Ponudbe pod šifro «ŠTUDENTKA» na oglasni oddelek Primorskega dnevnika, Ul. Montecchi 6, Trst. PRODAM novo jopo murmovski, št. 46, tel. 61634. PRODAM vvind-surf, tipa Wind-surfer school, odličen za začetnike po ugodni ceni. Telefonirati na št. 225-478 po 19. uri. TRGOVSKI ZAVOD «žiga Zois* išče su-plenta za poučevanje predmetov gradnje in cenitve (costruzioni, estimo). Skupno 10 tedenskih ur. Telefonirati v jutranjih urah na tel. št. 54356. PRODAM fiat pando 30 rdeče barve, staro 3 mesece. Telefonirati v večernih urah na št. 0481/78100. V OKOLICI SV. JAKOBA v Trstu prodam podstrešno sončno stanovanje (mansardo) s kuhinjo, sobo, shrambo in wc. Telefonirati v večernih urah na 0481/21903. V ČETRTEK, 8. t.m:, sem izgubila v Kulturnem domu v Boljuncu briljant. Najditelj naj telefonira na št. 817-986. IMAŠ stalno bivališče v devinsko-nabre-žinski občipi in si želiš zgraditi hišo z državnim ali deželnim posojilom z nizkimi obrestmi? To možnost ti nudi gradbena zadruga 2000. Informacije po telefonu od 12. do 14. ure na št. 200-785. PRI GOJITELJU drevesc Antonu Dru-fovki dobite božična drevesca vseh vrst: velika, mala, navadna, srebrna s koreninami ali brez. Gorica — Val-lone delle Acque št. 1 (Grojna), tel. 0481/34220. PRODAM Ford Taunus 1600 GL, letnik 78, rdeče barve s plinsko napravo in napravo za prikolico. Vse v odličnem stanju. Telefonirati na št. 291-191 ali 200-617. PRODAM Ford Escort 1100 XL, letnik 1973, rdeče barve, v odličnem stanju. Tel. 291-191. IŠČEM delo kot čistilka, dvakrat tedensko. Pismene ponudbe na oglasni oddelek Primorskega dnevnika, Ul. Montecchi 6, Trst. V GORICI prodam stanovanje v nebotičniku na Korzu št. 204. Za informacije telefonirati na št. 040/213-881. OSMICO je odprl Stanislav Novak - Mač-kolje-Križpot. Toči belo in črno vino. V DOLINI, verjetno na srečanju z borci 27. novembra letos, je bila izgubljena zlata zaponka. Poštenega najditelja prosim, da se zglasi na tel. 228-156. Dišeča darila na OPČINAH stanejo manj Kozmetika «90» Tel. 212061 ■ YVES SAINT LAURENT ■ SHISEIDO ■ HANORAH ■ GIVENCHY ■ KRIZIA ■ CACIIAREL ■ GUY LAROCHE ■ AZZARO ■ ALAIN DELON ■ ROBERTA di CAMERINO ■ TABAC ORIGINAL ■ KELEMATA DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 8.30 do 20.30) Ul. Giulia 1, Ul. S. Giusto 1, Ul. Fel-luga 46, Ul. Mascagni 2, Prosek, Žavlje. (od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 20.30) Ul. Mazzini 43, Ul. Tor S. Piero 2. Za vaše zlate želje draguljarna cmalalan Narodna ul. 28 Opčine TPPZ «P. TOMAŽIČ* POZOR! Ob bližajočih se božičnih praznikih Manufaktura Podobnik OPČINE NUDI POSEBNE POPUSTE * 70% Obvestilo občini z dne 6.12.83 FILM FILM FILM Uruja Kinoatclje Filmi na TV zaslonu . _.:. ........ v.....i... radiotelevizija ITALIJANSKA SFIDA ALL'O.K. CORRAL «Gunfight at O.K. corral» (1957) Režija: John Sturges. Igrajo: Burt Lancaster, Kirk Douglas, Rhonda Fleming, Jo Van Fleet. Rete 4, v nedeljo, 18. decembra, ob 23.30. VVestem: tolpa razbojnikov v begu, zasleduje jih čuvaj pravice s hitro roko. Temeljno nasprotje med dobrim in slabim, kjer se vrine vmes neka «sred-nja varianta»: alkoholiziran zdravnik Po imenu Doc, opere vse svoje grehe v hipu, ko tolpo ulovijo. John Sturges je kot režiser snemal povprečne filme, vendar «O.K. Corral» izstopa iz njegove produkcije v pravilnem doziranju obrtne sposobnosti in psihološkega poglabljanja. • « * «UNA NOTTE SUI TETTI» (1949) Nastopajo: Hnrpo, Groucho in Chico Marx. Ilalia 1, v nedeljo, 18. decembra, ob 0.15. Film trojice «blaznih» bratov Manc «Ljubezen pod strehami* (tako zveni v izvirniku) ni med najboljšimi deli nepozabnih komikov: vsekakor je vreden ogleda, čeprav je bila njihova produkcija od začetka zvočnega filma neprimerno boljša. Prve filme bratov Ma,rx so si nekateri lahko ogledali pred nekaj tedni, ko je Circolo Univer-sitario Cinematografico organiziral kratek ciklus na tržaški univerzi. Filetov niso nikdar režirali sami, ampak jih lahko smatramo kot avtorje, ker so med snemanjem znali prevzeti v lastne roke celoten proces dela in tako zapostavili funkcije režiserja in scenarista. Različni eden od drugega so njihove razlike spojih v edinstveno kon stukcijo absurdnega, nonsensa, besednih igric, molka (Harpo), agresivnosti ‘n spletkarjenja (Groucho), cinizma (Chico). Proizvod tega eklektizma je neizprosna ironija do institucij tedanje Amerike, žaljenje morale in konven 'tonalnega, ljubezen do naivnega. V (dmu «Ljubezen pod strehami* zašle dujejo bogastvo v obliki dragocenega nakita: lov pa postane priliki za i>odi ranje še enega od ameriških mitov, denarja. • « * «IL CAMPIONE,, (1979) Režija: Franco Zeffirelli. Igrajo: Jon Voighl, Faye Dunaway, Ricky Schroder. RAI 1 v ponedeljek, 19. decembra, ob 20.3(1. Zeffirellija so štiri lota od tega po vabili v ZDA, kjer naj bi posnel film. ponudbo je sprejel in posnel novo ver-?-ijo pol stoletja starega istoimenskega filma, ki prikazuje zgodbo o boksarskem prvaku, ki mora zapustiti ring. zaradi bolezni. Devetletni sin pa še vedno upa, da se bo lahko oče vrnil boksat. Banalna zgodbica, ki zaživi le zaradi odlične interpretacije Voighta in Zeffirellijeve spretnosti v dramatizaciji pripovedi. • * * «UN UOMO DA MARCIAPIEDEn «The Midnight cowboy» (1968) Režija: John Schlesingcr. Igrajo: Jon Voight, Dustin Hoffman, Brenda Vaccaro, John Mc Giver, Ruth White. RAI 2, v torek, 20. decembra, ob 20.30. Iz podeželja pride v velemesto pravi cowboy. Tu išče ugodje: denar in ljubezenske avanture. Sreča pa malega italo-američana s katerim doživi marsikaj neprijetnega. Film je prejel tri oskarje, enega od katerih za režijo. Dustin Hoffman se je moral zadovoljiti le z «nominationom». V filmu izstopata slikovita protagonista, ki dajeta povod režiserju, da prikaže pretresljivo podobo velemesta. «Midnight cowboy» je imel izreden komercialni uspeh; uspešnost, ki jo je Schlesinger dosegel z odpovedjo nekaterim stilističnim lastnostim svojega izražanja, ki so karak-terizirale njegove prejšnje filme. * * * «L'APPARTAMENTO» «The Apartment» (1961) Režija: Billy Wilder. Igrajo: Jack Lemmon, Shirley Mc Laine, Fred Mc Murray. Canale 5, v torek, 20. decembra, ob 0.25. Stanovanjska kriza je pereč problem družbe. Billy VVilder je to stvarnost čudovito orisal leta 1961 v komediji z enostavnim naslovom: «Stanovanje». Lemmon je zaposlen kot uradnik in občasno posoja stanovanje šefom pod jetja za intimne «scstanke». Seveda na Ul način prespi (vedno bolj pogosto ma) na cesti. Zato pa lahko v pisarni počiva, saj je za kolege »nenadomestljiv* sodcla vec. Posojanje pa ga utruja tudi v drugem smislu: vse noči ostaja sam, brez vsakršne družbe. Prefinjena ironi ja filma postavlja v nasprotje družino in samoto, ljubezen in žalost, dom in oddaljenost, hotenje in nemoč. Junak jo izpostavljen svojemu hotenju in ne moči, Umu kar je izbnd in posledi cam. Film je vsekakor bolj zabaven, kot lahko razberemo iz tega orisa. Dvoplastnost Wilderjevega filmanja pa je odlika režiserja, ki je znal s tem uskladiti «pokiic» v Hollywoodu z na sprotovanjem hollywoodskemu sistemu. Prvi kanal 10.00 Evrovizija: Piancavallo: SP v smučanju 11.15 L’opera selvaggia: Attraverso il vento — 5. del 12.00 Dnevnik 1 — Kratke vesti 12.05 Adorabili creature — TV film 12.30 Oddaja o medicini 13.30 Dnevnik 1 14.00 Prisma — variete in predstave 14.30 Športna sobota Evrovizija: Piancavallo: SP v smučanju 16.30 Posebna oddaja iz parlamenta 17.00 Dnevnik 1 — Kratke vesti 17.05 B sabato dello zecchino — oddaja za najmlajše 18.05 Izžrebanje loterije 18.20 Programi naslednjega tedna 18.40 Forte fortissimo TV top — vodijo Sammy Barbot, Corinne Clery in Barbaro D’Urso 19.45 Almanah 20.00 Dnevnik 1 20.30 Fantastico 4 — zabavno glasbena oddaja z Gigijem Proiet tijem, Heather Parisi in Tere-so De Slo 22.00 Dnevnik 1 22.10 Tam - Tam Aktualnosti Dnevnika 1 23.00 Divji konji — TV film 23.55 Dnevnik 1 — Zadnje vesti *n Drugi kanal 10.00 Evropski dnevi 10.30 Programi naslednjega tedna 10.45 Sobota 12.30 Dnevnik 1 — Start 13.00 Dnevnik 2 — Ob 13. uri 13.30 Dnevnik 2 — Lepa Italija Mesta, vasi, ljudje in pred meti, ki jih je treba ščititi 14.00 šolska vzgoja Ljubljana 8.00 Poročila 8.05 Kovaška pravljica 8.25 Ciciban dober dan: Po lovce vih stopinjah 8.40 Mi smo smešna družina otroška oddaja 9.25 Piancavallo: SI’ v smučanju slalom za ženske 11.15 Pesem giba 11.40 Risanka 11.55 Piancavallo: SP v smučanju slalom za ženske 12.55 Mostar: nogomet — kvalifi kacije za olimpiado: Jugoslavija Nizozemska 14.55 Poročila 15.00 Čas, ki živi: V črnem in rde čem snegu 15.30 Slovenski muzeji in galerije: Posavski muzej Brežice 16.05 Zemljepisne posebnosti: Potovanje na dno sveta 17.00 PJ v košarki Šibenka - Partizan CANALE 5 10.20 Giorno per giorno — TV film 10.50 Aliče — TV film 11.20 Lou Grant — TV film 12.15 Falpala — oddaja o modi 13.00 II pranzo e servito — nagrad no tekmovanje s Corradom 13.30 Una famiglia americana — serijski film 14.30 II corsaro della Giamaica — lilm 16.30 Serpico — TV film 17.30 Record — športni program 19.00 Zig - Zag — nagradno tekmovanje z Raimondom Viancllom 19.30 Dallas — TV nadaljevanka 20.25 Premiatissima — zabavno glasbena oddaja. Nastopajo: Johnny Dorelli, Nadia Cassini, Amanda Lear, Gigi in Andrea 23.15 Super Record — športni program RETEOUATTRO 10.00 Vidni troppo vidni — TV film 10.20 II giustiziere dei tropici — film 11.50 Quella časa nella prateria — serijski film 12.50 Časa dolce časa — TV film 13.20 Maria Maria — novela 14.00 Agua viva — novela 14.30 Caccia al 13 — športna rubrika 15.15 Calcio spettacolo — nogometna tekma 16.25 Vincente e piazzato 16.45 Baseball Worlds Series 17.50 Strike force 18.50 Marron glase — novela 19.30 La famiglia Breford — TV film 20.25 I Carabimatti film z A. Luottom in G. Agusom 23.30 Fascination — vodi Maurizio Costanzo 24.00 Calcio spettacolo — nogomet na tekma TELEVIZIJA 14.30 Dnevnik 2 — Kratke vesti 14.35 Un colpo di pištola — film, v katerem nastopata Assia Noriš in Fosco Giachetti 16.05 Silas - TV film 16.55 II primo Micke Rooney — TV film 17.30 Dnevnik 2 — Kratke vesti 17.35 Izžrebanje loterije 17.40 Knjižne, gledališke, modne in druge novosti — vodi Rita Dal-la Chiesa 18.35 Dnevnik 2 — Športne vesti 18.45 Inšpektor Derrick — TV film 19.45 Dnevnik 2 — Vesti 20.30 Tragedia di un uomo ridieolo — film, ki ga je režiral Bernardo Bertolucci Nastopajo: Ugo, Tognazzi, A-nouk Aimee, Vittorio Caprioli, Renato Salvatori... 22.25 Dnevnik 2 — Nocoj 23.25 Varietejski program 23.00 Atlantic City: boks Chandler - Nimiz Tretji kanal 16.00 TV antologija fašizma in odporništva 17.05 Cuori senza frontiere — film, v katerem nastopajo: Raf Val-lone, Gina Lollobrigida, Cesco Baseggio... 18.25 Programi tretje TV mreže 19.00 Dnevnik 3 19.35 Vsi na oder 20.15 Programi naslednjega tedna 20.30 Recital Mirande Mariino 21.30 Dnevnik 3 22.05 Un uomo vuol salire — po i-stoimenskem romanu H. Fal-lade 23.05' Registriran polčas košarkar ske tekme A l lige 19.30 TV dnevnik 20.00 Madigan film 21.40 Zrcalo tedna 22.00 TV teka leto 1959 23.00 Poročila Koper 11.30 Piancavallo: Sp v smučanju slalom za ženske 14.25 Mostar: nogomet Jugoslavija - Nizozemska 17.00 TVD Novice 17.05 Košarka: Rabotnički Cibona 18.30 Piancavallo: SP v smučanju slalom za ženske 19.30 TVD Vse danes 19.50 Sobota doma — nasveti za vsak žep 20.30 Lucy in njeni — TV film 21.00 Dolgo iskanje — dok. oddaja 22.00 TVD - Nocoj 22.10 Hockey: SZ «B» - SFRJ 22.30 Nočni film 10.15 Devli.n & Devlin — TV film 11.15 Boks Košarkarsko prvenstvo NCAAA Nogometna tekma 14.00 Čara čara — novela 14.45 Febbre d'amore — TV roman 15.30 Aspettando il domanj 16.00 Bim, Bum, Bam 17.45 Glasbena oddaja 18.45 Magnum P. I.. — TV film 20.00 Charlie Brown — risanka 20.30 Filo da torcere — film z C. Eastwoodom 22.30 Drive in — varietejski program TELEPADOVA 11.15 Toma - TV film 12.00 Agente Pepper — TV film 16.00 Bonanza — TV film 17.(K) Monjiro — TV film 19.30 Doc EUiot - TV film 20.30 Gastonc — film z A. Sordijem TRIVENETA 10.30 Cowboy n Afrca — TV flm 11.30 Dokumentarna oddaja 12.00 Quentn Dunvard — TV flm 12.40 Q. P. Coupon 15.30 La famiglia Smith — TV film 20.30 II guardone — film 01.10 TV 7 Play Boy TELEFRllILI 12.45 TV dnevnik 13.00 A tutto sci 13.30 Comer — športni kotiček 14.15 šolske vesti 14.30 Nogomet: Udinese - Juventus 16.30 Superclassifica show — glasbena oddaja 18.00 Regione verde 18.55 Lassie — TV film 19.30 TV dnevnik 20.00 E' tempo d’artigianato 20.30 Oh, che bella guerra! — film 22.15 Una vergine per il principe — film RADIO RADIO TRST A 7.00, 13.00, 19.00 Radijski dnevnik; 8.00, 10.00, 14.00, 17.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše; 7.40 Pravljica; 8.10 Kulturni dogodki; 8.35 Imena naših vasi; 8.40 Glasbena matineja; 10.10 Javni koncerti RAI iz Turina; 11.10 Dekliški zbor »Slovenski šopek* iz Mačkolj; 11.30 - 13.00 Opoldanski zbornik: Beležka;. 12.00 «Glas od Rezije* - Glasbeni potpuri; 13.20 - 17.00 Radijsko popoldne: Glasba po željah; 14.10 Otroški kotiček: «Zakajček in Vseved*. 14.30 Naš dobri stari radio; 17.10 Mi in glasba: Gojmir Demšar v našem studiu; 18.00 «Nedelja pod lo-bjo». Izvedba: Beneško gledališče. RADIO OPČINE Do 13.30 Glasbena matineja; 13.30 Magični ribnik - nagradna oddaja, vodi Aleš Lupine; 15.00 Glasba po željah; 18.00 Listajmo po časopisih -vodi Vinko; 20.00 Športna sobota - v sodelovanju s športno redakcijo Primorskega dnevnika. Gost v studiu alpinist Igor Škamperle; 20.30 Direktni prenos košarkarske tekme Jadran - Budrio; do 24.00 Športna sobota -nadaljevanje; 24.00 Nočni val Radia Opčine. RADIO KOPER (Slovenski program) 6.00, 14.00, 15.00 Poročila; 6.00 Glasba za dobro jutro; 6.45 Prometni servis - Napoved radijskih in TV sporedov; 13.00 Kruh in sol Radia Koper. Predstavitev popoldanskega programa, Glasba, Zanimivosti, Neposredno oglašanje iz mirovnega shoda; 13.30 Zamejska reportaža; 16.00 Dogodki in odmevi; 16.30 Glasba po željah; 16.55 Pravočasno svetuje zavarovalna skupnost Triglav; 17.00 Primorski dnevnik - Objave; 18.00 Zaključek programov. RADIO KOPER (Italijanski program) Srednji val 277,8 metra ali 1080 kilohertzov in 255,4 metra ali 1170 kilohertzov UKW - Beli križ 97,7 MHz UKW — Koper 89,3 MHz UKW — Nanos 101,0 MHz 6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30, 16.30 Poročila; 7.15, 12.30, 15.30, 17.30 Radijski dnevnik; 6.00 Glasbena ma tineja; 7.00 Horoskop; 9.15 Casadei Sonora; 9.32 Lucianovi dopisniki; 10.35 Vrtiljak; 11.00 Svet mladih; 11.30 Na prvi strani; 12.00 Glasba po željah; 14.00 Pomeridiana; 14.32 Siamo tutti nel pallone; 15.45 Glasbeni week-end; 16.55 Pismo iz...; 18.00 Zaključek. RADIO 1 7.00, 8.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 15.00, 17.00, 19.00 Poročila; 6.00 Glasbena matineja; 9.00 Week-end; 10.15 Black-out; 10.55 Glasbeni aste-risk; 11.10 Glasbeno srečanje z Mino; 11.44 Čudežna svetilka; 12.26 Zgodovinske osebnosti: Murat; 13.00 Izžrebanje loterije; 13.20 Master - glasba dan za dnem; 14.03 Glasbeno govorni program; 15.03 Popoldanski variete; 16.30 Radijska priredba; 17.30 Autoradio; 18.30 Glasbeno govorni program; 19.15 Start - Športne vesti; 19.30 Radijska priredba; 20.00 Black out; 20.40 Tudi mi smo bogati; 21.03 «Z»*kot zdravje; 21.30 Večerna kri minalka; 22.00 Srečanje s Hrvati iz Moliseja; 22.28 Radijska drama; 23.05 Telefonski poziv; 23.28 Zaključek programov. LJUBLJANA 6.00, 6.30, 7.00, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 14.00, 15.00, 19.00 Poročila; 6.10 Prometne informacije; 6.20 Rekreaci ja; 6.45 Prometne informacije; 6.50 Dobro jutro, otroci; 7.35 Prometne informacije; 7.45 Iz naših sporedov; 8.05 Pionirski tednik; 9.05 Matinejski koncert: 9.45 Pojte z nami OPZ RTV Ljubljana in dirigent Matevž Fabijan; 10.05 Svetovna reportaža; 10.25 Panorama lahke glasbe; 11.05 Pogovor s poslušalci; 11.35 Srečanja republik in pokrajin; 12.10 Godala v ritmu; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo; 13.00 Danes do 13.00 Iz naših krajev - Iz naših sporedov; 13.30 Naši poslušalci čestitajo in pozdrav Ijajo; 14.05 Kulturna panorama; 15.05 Radio danes, radio jutri; 15.15 Vrtiljak; 16.00 Dogodki in odmevi; 16.30 Zabavna glasba; 16.35 Vrtiljak: 17.00 Studio ob 17.00 - Zunanjepolitični ma gazin; 18.00 Škatlica z godbo; 18.30 Iz dela Glasbene mladine Slovenije; 19.25 Zabavna glasba; 19.35 Mladi mostovi; 19.55 Domovina je ena; 20.00 Sobotni zabavni večer; 21.00 Za Slovence po svetu; 21.05 Literarni nokturno, Homer: Odisej in Nausikaa; 23.15 Od tod do polnoči. Na razpolago vam je w m TECNOLUCEsri ZASTOPNIK ZA FURLANIJO -JULIJSKO KRAJINO REGGIANI. fc=> i t r o r-»^ - - VIDEO OSO lejrarom. Q U A S A R mali reflektorji za stanovanjsko opremo videohišni telefoni in TVCC avtomatizacija vrtnih vrat protitatvinske naprave dodatki za varnostne naprave trst naprave za radijsko vodenje Ul. Settefontane 64/b — Telefon (040) 947420 PERNICE IZ GOSJEGA PUHA od 99.000 lir dalje ODEJE IZ ALPAKE od 103.000 lir dalje Boiž-Pas 3 razstavna nadstropja v Ul. Battisti 14 Obv. občini z dne 30.9.83 JUGOSLOVANSKA TELEVIZIJA 18.25 Planet opic TV nadalj. 19.15 Risanka 19.26 Zrno do zrna ZASEBNE POSTAJE ITALIA 1 Mednarodni zavod združenega sveta Dragocena izkušnja za graditev boljšega in bolj strpnega sveta Senator Cossiga pozdravil v slovenščini «Akademsko leto se pričenja v izjemno težavnem trenutku v medna rodnih odnosih, spričo nenehnega pojavljanja vojnih žarišč, vse ostrejše konfrontacije med blokoma, spričo prekinitve pogajanj o omejevanju o-boroževanja. Prav zato ima toliko večji pomen zavod združenega sveta, ta nova izkušnja globokega, humanega in političnega značaja. Drago cena izkušnja, ki naj pripomore h graditvi boljšega in bolj strpnega sveta,» tako je v uvodu svojega govora na včerajšnji slovesnosti ob o-tvoritvi, novega (drugega) akadem skega leta Zavoda združenega sveta, ki ima sedež v Devinu, poudaril predsednik senatne zbornice France-sco Cossiga, ki je, nepričakovano, in mimo uradnega protokola, najprej v slovenščini pozdravil udeležence manifestacije in jim voščil «vesele praz nike v imenu italijanske države*. Na globok, humani, kulturni in po litični pomen Zavoda združenega sveta, ki skuša v praksi uresničevati na čela nemškega vzgojitelja Kurta Hahna, so se poleg senatorja Cossi-ge, sklicevali tudi vsi drugi govorniki na včerajšnji slovesnosti v deželnem Avditoriju v Gorici. Župana Scarano in Škerk, poslanec Belci, predsednik deželnega odbora Comelli, senator Va-litutti in predstavnika omenjene inštitucije, rektor Sutcliffe in Besse. Kljub neprijaznemu vremenu, saj je do poznega {»poldneva močno snežilo, so se v dvorani, poleg najvišjih predstavnikov deželnih in krajevnih oblasti ter izvoljenih predstavnikov v različnih telesih, kajpak zbrali tudi gojenci, vzgojitelji in funkcionarji mednarodne inštitucije, ki ima svoj stalni sedež v Devinu. «Na to smo še posebej ponosni,* je v svojem po zdravnem govoru dejal župan devin sko nabrežinske občine Albin škerk v italijanščini in nato svoj poseg ponovil še v slovenščini. «Prebivalci naše občine s simpatijo sprejemamo mlade iz različnih dežel in še pose bej dejstvo, da ne živijo svoje, loče no življenje, ampak se skušajo, pred vsem s posegi na socialnem področju, čimbolj približati tukajšnji stvar nosti.* Pozdrav občine gostiteljice (lani je bila podobna slovesnost v Trstu) je prinesel goriški župan Scarano, ki je poudaril, kako je Gorica od nekdaj stičišče različnih kultur in narodno stj in zato idealno središče prav za take manifestacije. Scarano je še dodal, kako prav pobude na kultur nem področju lahko uspešno pripomorejo k premostitvi odmaknjenosti teh krajev in deloma nadomestijo nazadovanje na ekonomskem področju. O pozitivnih izkušnjah mednarodne ustanove, ki je začela uspešno in redno delovati lani, zlasti po zaslugi izdatnega finančnega posega deželne uprave, nekaterih drugih mednarodnih ustanov in tudi zasebnikov, je govoril predsednik zavoda, poslanec Corrado Belci. «Gre za konkreten pri mer graditve miru v svetu, z neposrednim spoznavanjem, sodelovanjem in razumevanjem med mladimi različnih ras, različnega družbenega izvora, iz različnih družbenih siste mov.» Belci je opozoril tudi na finančne probleme, saj je treba, poleg zasebne dotacije 2 in pol milijard lir, vsako leto zbrati še okrog tri milijarde lir za reden pouk v zavodu. O svojstvenem pomenu mednarodne inštitucije sta govorila podpredsednik mednarodne zveze zavodov združenega sveta Antonin Besse in rektor zavoda v Devinu David Sut cliffe. Slednji je obrazložil zlasti dosedanje bogate izkušnje o graditvi prijateljstva, razumevanja in sožitja med mladimi. Lep in razmeroma dolg poseg je imel tudi senator Valitutti, ki je predsednik italijanske komisije Zavodom združenega sveta in tudi predsednik komisije za šolstvo v senatu. Naj ob koncu omenimo še, da se je pouk v devinskem zavodu, kjer se letos izobražuje in vzgaja okrog 180 mladih iz 43 dežel, pričel že septembra in da je bil včerajšnji, tudi že zadnji dan prvega trimesečja in je bilo zato vzdušje veselo in praznično, kar se je tudi poznalo med predstavitvijo posameznih skupin. Težko bi bilo ob koncu omeniti vse predstavnike oblasti, ki so se udeležili včerajšnje manifestacije, ne da bj koga nehote pozabili. Vendar ne moremo mimo navedbe prisotnosti predsednika deželnega sveta Vinicia Turella, deželnih odbornikov Barnabe in Rinaldija, nekaterih drugih deželnih svetovalcev, senatorjev Battella in Gerbčeve, predsednika goriške pokrajinske uprave prof. Cumpete, tržaškega župana Richettija, goriške-ga nadškofa Bonmarca in nekaterih drugih osebnosti. Predsednik Cossiga je po slovesnosti v Avditoriju odšel na županstvo, kjer se je srečal z enotno slovensko delegacijo, o čemer sicer poročamo na drugem mestu. Danes v goričkem Avditoriju Meddeželno zborovanje zveze klubov alkoholikov Že dobra tri leta je odkar se je v raznih zdravstvenih enotah v deželi razvila zelo učinkovita služba zdravljenja in socialne pomoči alkoholikom. V tej službi -prednjači Gorica, predvsem pa njena splošna bolnišnica, kjer so alkoholizmu posvetili veliko skrb in pozornost. Tolikšno skrb gre po eni strani pripisati sili razmer, saj je naša dežela v statistikah na prvih mestih glede razširjenosti pojava alkoholizma, po drugi strani pa tudi pravilnim izbiram tukajšnjih zdravstvenih operaterjev, ki so izbrali učinkovito pot za reševanje problema. Začeli so nastajati klubi alkoholikov Pozdrav župana Scarana ua včerajšnji slovesnosti Sneg se je vendarle pojavil z njim pa običajne nevšečnosti Tudi Gorica se je včeraj nepričakovano zbudila pod snežno odejo, ki je pobelila celo pokrajino. Snežiti je začelo okrog 5. ure zjutraj, sneg pa se je takoj prijel, ne samo na strehah in travnikih, pač pa tudi na asfaltu. Snežna odeja je okoli poldneva po več kot sedmih urah neprekinjenega sneženja dosegla v Go rici osem do deset centimetrov viši ne. V Tržiču so namerili pet centi metrov snega, v Ronkah pa osem. Na ronškem letališču ni bilo posebnih težav, razen manjših zamud za radi čiščenja letališče steze. Sneg je presenetil večino šoferjev, ki niso imeli pri sebi zimske opreme in tudi niso preveč izkušeni glede vožnje v snegu. Tako se je zlasti v zgodnjih popoldanskih urah promet večkrat zajezil. Največ je težave so bile prav v Gorici, predvsem na ne- katerih bolj prometnih cestah ob vhodu v mesto. Potreben je bil poseg vseh razpoložljivih mož prometne policije, orožnikov in mestnih stražni kov, da so nekoliko uredili, sicer zelo upočasnjeni promet. Ulico A guileia so v odseku med železniškim podvozom in Korzom Italija za nekaj časa zaprli, promet proti mestne mu središču pa preusmerili. Težave so imeli tudi v Ločniku, kjer je na strmejšem delu Ulice Brigata Re nastal pravi kaos: nekaj vozil se je kar zavrtelo na zasneženem cesti šču, nekaj jih je trčilo eno v drugo. Poseči so morah gasilci, da so odstranili vozila in spet omogočili promet na tej cesti. Z žerjavom so morali gasilci poseči tudi na prometnem vozlišču pri štandreš kem mejnem prehodu: treba je bilo namreč naravnati težak tovornjak, ki ga je na zavoju tako zaneslo, da je obtičal počez na cesti in popolnoma oviral promet. lažjih trčenj je bilo vsepovsod dosti, ni pa bilo ranjenih. Precej ljudi se je zateklo po zdravniško po moč zaradi padcev. Olga Parcon je z motornim kolesom padla v Tržaški ulici in so jo sprejeli na zdravljenje zaradi morebitnega zloma kolena. Prav tako si je verjetno zlomila no go Giuseppina Battelli, ki se ji je zdrsnilo na pločniku v Ulici Žara. Poškodovala se je še kaka desetina drugih ljudi, pri vseh pa gredo prognoze okrevanja od pet do dvajset, ali kvečjemu trideset dni. Huje se je poškodoval le Walter Blasotti iz Tržiča, ki ga je z avtom zaneslo s ceste na državni cesti št. 14. Zdra vil se bo 40 dni. Stanje v prometu se je izboljšalo v prvih popoldanskih urah, ko se je temperatura dvignila čez 2 3 sto pinje nad ničlo, sneg pa je prepustil mesto dežju. Podobno poročajo tudi z onstran meje, kjer je bilo včeraj popoldne precej težav s prometom. Cesta proti Ljubljani je bila več časa zaprta pri Rebernicah, kjer so zgodaj popoldne spet omogočili promet osebnim vozilom, medtem ko je bila vožnja prepovedana za tovornjake s prikolico. Zimska oprema je bila potrebna tudi na cestah proti Bovcu in Črnemu vrhu. V slednjih dveh krajih je do včeraj popoldne zapadlo dvajset centimetrov pršiča, še naprej pa je sneg gosto naletaval. Na Lovkav so namerili deset centimetrov snega, ki je v popoldanskih urah naletaval pomešan z dežjem. Dve obsodbi zaradi tatvin Na goriškem sodišču so včeraj dopoldne po hitrem postopku sodili 33 letnemu Sergiu Boffulinu iz Svetogor-ske ulice 133, ki so ga aretirali v po nedeljek. Obtožen je bil tatvine dveh avtomobilov in poskusa, da bi ukradel tretjega (prav med tem spodletelim poskusom v Ulici Formica je bil aretiran), vožnje brez vozniškega dovoljenja in nedovoljene posesti orožja. V resnici pa so bila vsa njegova dejanja precej lažja od tega, kar bi lahko sklepali na podlagi obtožbe. Bolj kot o pravih tatvinah bi lahko govorili o neke vrste nedovoljenem »izposojanju* vozil, saj se je Boffulin posluževal vozil le za kratko vožnjo in jih potem zapuščal, pa tudi orožje ni bilo nič drugega kot nedolžna britvica. Sodniki so ga zato oprostili glede zadnje obtožbe, za prvi dve pa so mu skupno naprtili osem mesecev zapora in dvesto tisoč lir globe. Priznali so mu izpustitev na začasno prostost. V drugem procesu so obsodili na leto zapora 20-letnega Fabia Cuginija iz Tržiča, ki je moral odgovarjati za radi tatvine v stanovanju Monice Sobani v Starancanu, 30. oktobra letos. Ukradel je bil precej zlatnine. Cugi niju sodniki niso priznali zakonskih olajšav, zato bo moral kazen presedeti. To sta bili edini dve včerajšnji o-bravnavi na goriškem sodišču. Še vedno namreč traja stavka odvetnikov, ki omogočajo reden potek samo tistih obravnav, ki zadevajo priprte obtožence. Fniziativa isonlina Danes ob 17. uri se bo v avditoriju Luigi Fogar pričela svečanost ob 25-letnici goriške revije Iniziativa isonti na. Revija je izraz katoliških intelektualnih krogov, ki so se v prvih povojnih letih zbrali okrog krožka Antonio Rizzatti. Na jutrišnjem srečanju bodo spregovorili sen. Pietro Scoppo-la, Celso Macor, časnikar Nuccio Fa-va in sen. Michele Martina, ki bodo govorili o pomenu revije Kako je s poldrugo milijardo za konzorcij industrijske cone? Sredstva naj bi dežela zagotovila iz sklada zakona 82ft So na deželi, ob razdeljevanju sred štev zakona 328 pozabili na konzorcij za goriško industrijsko cono? O tem vprašanju je tekla beseda na zadnji seji upravnega sveta omenjene ustanove, na kateri so med drugim za čeli razpravo o posegih v prihodnjem letu. Za dokončanje urbanizacije območja industrijske cone in za odkup zemljišč je konzorcij zaprosil deželo za finančni poseg v višini nekaj nad dve milijardi lir. Kolikšen bo in če sploh bo prispevek dežele v tem trenutku še ni dokončno jasno. Po neuradnih virih naj bi goriškemu konzorciju dodelili poldrugo milijardo lir, vendar uradnega obvestila o tem v ustanovi niso doslej prejeli, kakor tudi ne sporočila o odločitvah deželnega odbora, čeprav so za to izrecno zaprosili. Zdi se, tako je bilo slišati na zad- nji seji upravnega odbora konzorcija, da je dežela nekako pozabila na Gorico, oziroma konzorcij za razvoj go riške industrijske cone. Že septembra so deželnega odbornika za industrijo pismeno zaprosili za ustrezno informacijo in z vsebino pisma seznanili tudi pet deželnih sve tovalcev, ki na deželi predstavljajo goriško prebivalstvo. Nekateri (trije) so odgovorili in zagotovili, da bodo vprašanju pobliže sledili, vendar jasnega odgovora doslej še niso poslali. Na vprašanje je predsednik konzorcija Devetag ponovno opozoril dežel nega odbornika Francescutta med njegovim obiskom v Gorici, ob občnem zboru Združenja malih industrijcev, vendar odgovora še ni. Pomisleki, da je dežela že spet pozabila na Gorico so torej do določene mere utemeljeni... v zdravljenju, ki so se kmalu povezali v zvezo klubov. Le ta šteje danes 125 klubov, od katerih je 13 v sklopu goriške Krajevne zdravstvene enote. Zanimiv podatek, ki priča o uspešnosti te službe v naših krajih je ta, da prihajajo na zdravljenje v Gorico in Videm alkoholiki iz domala vseh krajev Italije, predvsem iz severne in nekaterih dežel srednje, pa celo iz Sardinije. Zaradi tega je povsem razumljivo, da bo zveza klubov alkoholikov imela prav v našem mestu prvo meddeželno zborovanje alkoholikov v zdravljenju. Srečanje bo danes, 17. decembra, s pričetkom ob 9.30 v Avditoriju furlanske kulture v Ul. Roma. Po otvoritvi srečanja bodo ob 10.30 na vrsti poročila raznih klubov, uro kasneje bo prosta razprava, ob 12.30 pa se bo predvidoma zaključil dopoldanski del srečanja. Popoldne bodo predvajali fil-mine in diapozitive od 15.30 dalje, ob 18. uri pa bodo srečanje sklenili z nastopom godbe krvodajalcev iz Vi-leša. GLEDALIŠČE V TRSTU v sodelovanju z Zvezo slovenskih kulturnih društev in Zvezo slovenske katoliške prosvete v Kulturnem domu v Gorici DUŠAN KOVAČEVIČ RADOVAN TRETJI Bridka komedija o samoizdaji Režija: Boris Kobal Predpremiera jutri, 18. t.m., ob 16. uri — Abonma red A Premiera v ponedeljek, 19. t.m., ob 20.30 — Abonma red B. Ponovitev v torek, 20. t.m., ob 20.30 — Abonma red C Avtobusi bodo na ponedeljkovo predstavo vozili po običajnem voznem redu. Razstave V prostorih železničarskega krožka v Gorici (na postaji) se nadaljuje prva razstava slik 21 avtorjev, članov železničarskih krožkov iz Trsta, Vidma, z Opčin in iz Gorice. Odprta je vsak delavnik od 9. do 14. ure. Razna obvestila Slovenska osnovna šola v Romjanu bo imela danes dopoldne božičnico skupaj z italijansko osnovno šolo-Prireditev se bo pričela ob 10.30. KD Oton Župančič v Štandrežu vabi na silvestrovanje ob kresu. Vpisujejo v Domu Andreja Budala v ponedeljek, torek in četrtek od 19. do 21-ure. Skupina GMG se bo jutri udeležila pohoda na 9-kilometrski progi v Sclau-niccu pri Lestizzi. Odhod izpred telo-vadnice na Rojcah ob 8.30. Kino Gorica VERDI 18.00-22.00 «11 Petomane*. U go Tognazzi in Mariangela Melato VITTORIA 17.00—22.00 «Chorus call Vita e amori di una porno star* Prepovedan mladini pod 18. letom CORSO 18.00-22.00 «Nati con la ca micia*. Bud Spencer in Terence Hill Tržič PRINCIPE 18.00—22.00 «11 diavolo e l’acqua santa*. EXCELSIOR 18.00—22.00 «Miriam si sveglia a mezzanotte*. COMUNALE 21.00 Koncert pianista Sandra de Palma. Nova Gorica in okolica SOČA 18.00—20.00 «Porkys». Ameri-riška komedija; ob 22.00 «Rojeva-nje». Danski film. SVOBODA Zaprto. DESKLE 19.30 «Victor Victoria*. A-meriški glasbeni film. Prispevki V počastitev spomina Gigija Leona darujejo Danilo, Zalka, Ivan in De; van 80.000 lir za Center za boj Pr0*J rakastim obolenjem. POGREBI Ob 11. uri Pierina elemente vd-Facca iz splošne bolnišnice v cerkev pri Pevmskem mostu in na glavno pokopališče. Goriška razstava šolskih dokumentov V preddverju goričkega avditorija je v teh dneh odprta zelo zanimiva razstava, ki jo je priredila gorička državna knjižnica. Na njej je nad 600 arhivskih dokumentov, knjig in bro-čur ter časopisov. V glavnem se razstavljena dokumentacija nanača na čolsko problematiko. Gorička državna biblioteka jo je priredila po naročilu ministrstva za kulturne dobrine v Rimu, ob priliki mittelevropskega srečanja o čolstvu, ki se je odvijalo v Gorici v prejčnjem tednu tudi pod pokroviteljstvom deželnih vlad loka Al-pe-Adria. Uslužbenci goričke državne knjižni ce z ravnateljem Otellom Silvestrijem na čelu so imeli le pičla dva meseca časa da so pripravili razstavo. Obrnili so se za sodelovanje na državni arhiv v Gorici, pokrajinski ar hiv in knjižnico v Gorici ter seme-niččno knjižnico v Gorici. Zbrali so nekaj nad 600 dokumentov in jih pri pravili za razstavo. Na razstavi lahko vidimo italijanske, slovenske in nemčke dokumente, knjige, lepake, spričevala, okrožnice, časopise, bročure itd. V glavnem je govor o čolstvu, najdemo pa tudi dokumente z različno tematiko s kulturnega področja. Kaj pomeni ta razstava za vse Goričane, nas Slovence če posebej? Nekateri menimo, da je razstava zelo pozitivna, pa čeprav tu pa tam Pomanjkljiva. Za pripravo take razstave, ki naj bi bila čimbolj popolna, bi prireditelji potrebovali najmanj Sest mesecev, ne pa samo enega in pol. Ko bi bili imeli dovolj časa na razpolago bi bili lahko pobrskali tudi v državnem arhivu v Trstu, v Šolskem muzeju v Ljubljani in morda tudi v kakem osrednjem avstrijskem arhivu na Dunaju. V teh krajih je namreč veliko dokumentacije o čolstvu pri nas. Slika bi bila popolnejča, nikdar pa popolna. Dobili bi tudi več slovenskih dokumentov s katerimi bi ovrednotili razstavo. Teh je namreč na razstavi precej, nekateri pa menijo da jih je premalo. Temu pa se ne smemo čuditi, kajti v goričkih arhivih ni veliko ohranjenega o slovenskem čolstvu. Nekateri urejevalci arhivov in knjižnic so v času med dvema vojnama dali stran marsikak slovensko napisan dokument. Istočasno, to tudi v avstrijskih časih, niso nekateri zbirali slovenskih dokumentov in časopisov. Ko so med prvo vojno bombe padle na goričke hiče, v katerih so bile knjižnice, arhivi, razna dručtva, ni nihče poskrbel da bi po novno zbral slovenske tekste v teh arhivih. Tako nimamo v goričkih knjižnicah večine slovenskih listov, ki so se tiskali v Gorici, tako nimamo marsikaterega arhiva načega dru čtva. Gorička državna knjižnica pa nam je pripravila če drugo presenečenje. Izdala je zelo ličen katalog z naslovom «La scuola, la stampa, le istitu-zioni culturali a Gorizia e nel suo terrilorio, dalla meta del Settecento al 1915». Na skoro sto petdesetih sira neh kataloga najdemo, poleg uvodnih besed generalnega direktorja ministr Roberto Joos v avditoriju V razstavnih prostorih goričkega avditorija je gorička občinska upr a va v sodelovanju s turistično ustanovo in pod pokroviteljstvom goričke pokrajine domačinu Robertu Joosu priredila obsežno antološko s[ikarsko razstavo. Očitno uvršča go: niška občina v svoj kulturni pro-Oram posebne prireditve, s katerimi hoče izkazati posebno priznanje u stvarjalcem, ki so se uveljavili v zunanjem svetu, bili pa pred tem živo prisotni v domačem kraju: to ie Joosov primer, saj je slikar in kritik v povojnem petnajstletju ži vohno razgibaval goričko likovno Ugajanje. Joosova ustvarjalna avantura slo ni v bistvu na dveh irplivnih loko vih: na dunajskem secesijsko ekspresionističnem in pa na beneški U kovni tradiciji. Joosovo šolanje na beneškem umetnostnem liceju se *krega» s Kokoško, Schielom in Klimtom. V goričkem ožjem okolju Po ste mu v tistih letih neuspešno vsiljuje Cralijevo «zračno slikar- Pomemben premik v Joosovem u stvarjanju pomeni njegova (Vselitev \z Gorice v Benetke (1961), kjer se je v svojstvu likovnega kritika poliže Seznanjal s predlogi in spo-Podal s problemi, kakršne je naka zoval beneški mednarodni slikarski bienale, kot slikar pa se je tem Problemom previdno ogibal in ostal Pri svojem prepričanju (z edino, ra b\o, izjemo informela, ki pa ji o-°ividno botruje na beneški akademiji Vedova). V prvem desetletju Joošovega bivanja v Benetkah se te različne komponente v avtorjevem snovanju Precej žimhno prepletajo; v ospredje prihajajo poudarki barvnega ekspresionizma. V delih zadnjega desetletja pa kaže, da se je ta pr vina spojila, ali bolje prelila v bi stvene lo se je. Upanje, ki so ga kmetje ob meji gojili zadnjega, je splahnelo, in zdaj je bilo od vsakega posameznika odvisno, kako bo zdržal pritisk °kupatorske pete. Bečan se je samo na videz podredil novi oblasti ln nasilniškemu redu. V duši pa ni klonil. Ne on ne njegovi sosedje, kmetje, ne vas ne mesto v do-jjhi ne delavci ne obrtniki! Vsi so kljubovali usodi, jjj si je izbrala tako nebogljene žrtve nore vojne, ni ničesar rešila, temveč je pomaknila svet v n°va, še bolj zapletena nasprotja. Bečan je v gostilni marsikaj izvedel. Vojaki, po-Vratniki iz ruskega ujetništva, ki so tam sodelovali v rdeči revoluciji, so širili obetavne ideje o svetovni r®voluciji. Samo delavci so internacionalisti, njihova !^eologija ne pozna narodnostnega zatiranja. Bečan le soglašal z osnovno namero, da delavci v družbi s kmeti prevzamejo oblast, toda s podržavljanjem 2emlje se kot trden kmet sam pri sebi ni strinjal. V gostilni je rad prisluhnil razvnetim pogovorom, sam pa se ni prepiral z drugače mislečimi. Čakal je, kaj bo prinesel čas. Bil je svobodnjak in je sovražil, kar je prinašalo zatiranje in nasilje. Počasi je preboleval razočaranje zaradi krivic. Skušal se je zdraviti s pozabljenjem, ihtavim garanjem in samoto. Gostilna pa mu je vedno znova odpirala komaj zaceljene rane in skoraj bi bil podlegel ženinim pomislekom, da bodo imeli od nje več škode na duši kot denarne koristi, s katero bi si radi utrdili kmetijo in se tako laže upirali novemu redu. Izvedel je, da so komunisti spodaj v mestu, kjer se je razvila industrija, ustanovili svojo tajno organizacijo, a so vanjo vključili le najbolj zavedne delavce, niso pa marali sprejemati kmetov in obrtnikov. «Poglej, Pepca, kaj je kmet!« je dejal ženi. »Držimo se zemlje, dokler jo imamo, smo nekaj. Če jo izgubimo, nas ni. Fašisti nas tlačijo z davki, a komunisti nas ne marajo, ker mislijo, da so stroji, tovarne in delavski problemi vse, zemlja in kmet pa ni nič.» Žalosten ob tem spoznanju se ni upal zaupati drugemu kot ženi, ki ga je razumela. Saj jo je ljubil tako kot zemljo, brez nje si ne bi znal predstavljati smisla svojega boja. In kako je ona ljubila svojo zemljo! Bila je z njo zraščena kakor drevo. Vsa ta leta se je od sončnega svita pa do mraka trudila po njivaJi. Pomagala mu je očistiti njive kamenja, senožeti grmovja in gozd nepotrebne podrasti. Pri delu je zalegla prav toliko kot moški, še bolj je bila natančna. Kmetje so radi gledali lepo obdelane Bečanove njive, pri nekaterih pa se je že porajala rahla zavist. Bečan je imel posebno veselje z živinorejo. Hlev se je napolnil. Pri jaslih je imel privezanih desetero govedi in dva konja, ovčja čreda pa je narasla na osemdeset glav. Pasla sta jih fanta, Korle in Frane, ki sta pri delu odlegla vsak za enega hlapca. Imeli so dva psa ovčarja, ki sta pomagala pasti, ponoči pa sta varovala hišo in hleve. Mati je gojila jato kokoši. Tako jim nikoli ni zmanjkalo jajc, kokošja juha pa se je prilegla zlasti njej, ki je tolikokrat rodila. Po Kristini je dobila še Toneta in deklico, ki so ji dali ime Marija, pa še Edvina... Bečan in žena sta se po neizrečenem dogovoru zoperstavila usodi tako, da sta hotela čimveč iztisniti iz zemlje in biti neodvisna od muhastih oblasti. Najmočnejše orožje pa so jima bili otroci. Šest zdravih, močnih otrok, ki so imeli vsak po dve delovni roki in so se lotili dela, še preden so šli v šolo in cerkev. Medtem ko je Frane z ženino pomočjo delal iz svojega posestva trdnjavo, fašizem ni spal. Razbohotil se je v vse pore življenja. Bečanovi pivci so postali previdnejši. V vas so prihajali karabinjerji in povpraševali o tem in onem. Tudi to so raziskovali, kdo je napadel italijansko vojsko. Izdajalcev ni bilo. Tudi župnik je zastavil svojo besedo, da nič ne ve o tem, za kar jih dolžijo. V amaterskih nogometnih prvenstvih bodo počivali Odložili so vsa današnja in jutrišnja srečanja Sneženje, ki je včeraj zajelo našo deželo, jo je pošteno zagodlo tudi nogometašem. Tako deželna kot pokra jinska nogometna zveza sta bili nam reč prisiljeni odložiti vse tekme, od promocijskega prvenstva, 1., 2. in 3. amaterske lige pa do naraščajnikov, začetnikov in vse do cicibanov. Kot vidimo, je bila nogometna zveza tokrat dokaj previdna, zlasti pa je zadovoljiva pravočasnost, s katero je svoj sklep sprejela. Februarja letos (tudi tedaj je snežilo) se je namreč primerilo, da je predsednik deželne nogometne zveze podoben sklep sprejel le nekaj ur pred pričetkom tekem in kljub vsemu prizadevanju (vest so oddajali po radiu, televiziji), vsi zanj vendarle niso zvedeli. Nekaj ekip je tako stopilo na igrišče (med našimi moštvi je bila to edinole Gaja, ki je tedaj pripravila prijetno presenečenje, saj je izenačila proti prvouvrščenemu CGS), zalem pa so sledile pritožbe in prizivi teh, ki niso dosegli po voljnega izida in so se čutili oškodovane. Kdaj bodo te odložene tekme od igrali, nam včeraj na federaciji niso vedeli povedati. Vsekakor ne bo to pred 8. januarjem (dotlej so namreč prvenstva zaradi božičnih in novoletnih praznikov prekinjena). V 1. in 2. amaterski ,ligi bodo to zaostalo kolo verjetno odigrali 22. januarja (tedaj bi se moral že začeti povratni del, ki pa naj bi ga za teden dni odložili, v 3. amaterski ligi, v kateri bi morali jutri odigrati zadnje kolo prvega dela prvenstva, pa naj bi te zaostale tekme bile na sporedu 15. januarja). Na dokončno odločitev treba torej počakati. Vsi pa do 8. januarja le ne bodo počivali, saj morajo nadoknaditi nekaj srečanj še iz prejšnjih kol. Še najbolj bo zaposlena Zarja, kj se bo 26. t.m. doma pomerila z Giarizzo-lami in 4. januarja v gosteh s Forti-tudom. Tega dne se bo tudi Primorje (na domačem igrišču) srečalo z Au-risino. Danes ob 10. uri na Piancavallu Tretji ženski slalom za svetovni pokal Na startu bo okrog 90 tekmovalk iz 15 držav/ PIANCAVALLO — Italijani si veliko obetajo od današnjega, tretjega slaloma za ženski svetovni pokal. Potem ko je Maria Rosa Quario dokaj nepričakovano zmagala v Se-strieru, je namreč med «azzurrami» znova zavel optimizem in upajo, da je dokaj skromen začetek sezone, ki ni prizanesel niti moški vrsti, le mimo. Večjo samozavest naj bi tako uspeh Quariove vlil tudi Magonije vi, Frigovi, Zinijevi, Manciardovi, Steveninovi . . . Pričakovanja, napovedi, obete pa tekma marsikdaj postav) na glavo. Konkurenca bo namreč tudi danes izredno ostra, saj je svojo udeležbo zagotovilo okrog devetdeset tekmovalk iz 15 držav, med katerimi bodo vse najboljše, začenši z Eriko Hess, lansko zmagovalko v slalomu, veleslalomu in kombinaciji in prvo na leto šnji začasni lestvici slaloma pred Ireno Epple. Hessova je zmagala že v uvodnem slalomu v Kranjski gori in veleslalomu v Val d'Iseru in je gotovo trdno odločena, da uspeh po novi tudi na Piancavallu. Poleg Hessove pa so tu še Franco- zinja Pelenova, Američanka Cooper-jeva, Poljakinji Malgorzata in Doro-tha Tlalka, Američanka McKinneye-va (druga v Kranjski gori), Avstrijka Steinerjeva in veteranka Hanni Wenzlova. Številno bo tudi jugoslovansko zastopstvo, ki se je s Tometovo in Zavadlavovo že odrezalo v Sestrieru. Po leg slednjih bodo startale še Mavče-va, Leskovškova, Koprolova, Klinarjeva, Fajdigova, Štancerjeva, Bokalova in Lesjakova. Start prve vožnje na 510 m dolgi progi z višinsko razliko 158 metrov bo ob 10. uri, druga vožnja pa bo ob 12. uri. Zaradi pomanjkanja snega so prejšnje dni progo pripravili z u-metnim snegom, včeraj pa je pošteno snežilo in do večera se je nabralo novih 20 centimetrov sicer nekoliko vlažnega snega, kar pa tekmovanja ne bi smelo posebno ovirati. Raeber najhitrejši v Val Gardeni SANTA CRISTTNA (Bočen) — Na včerajšnjih prvih uradnih poskusnih vožnjah za jutrišnji moški smuk za svetovni pokal v Val Gardeni je bil najhitrejši Švicar Raeber, ki je progo presmučal v 1’54”94. Za njim sledijo: 2. Cathomen (Švi.) 1'55'84; 3. Cornaz (It.) l’55”95; 4. Podborski (Kan.) 1’56’07. Sklicani italijanski nogometaši «under 21» RIM — Za kvalifikacijsko tekmo evropskega prvenstva «under 21» s Ciprom je zvezni selektor italijanske državne reprezentance sklical naslednje igralce: Battistini, Evani, Galli in Icardi (Milan); Bonetti (Roma); Carico-la in Vignola (Juventus);’ Cervone (Catanzaro); Ferri (Inter); Galderisi (Verona); Mancini, Pari, Pellegrini in Renica (Sampdoria); Mauro (Udinese), Monelli (Fiorentina); Rampulla (Cesena) in Vialli (Cremonese). Gari Kasparov prvi finalist LONDON — V 32. potezi 11. partije se je končal prvi polfinalni dvoboj za naslov svetovnega šahovskega prvaka med mladim, komaj 20 let starim sovjetskim igralcem Garijem Kasparovom in veteranom, 52-letnim Viktorjem Korčnojem. Kasparov je namreč dosegel svojo četrto zmago v tem dvoboju in s tem tudi končni uspeh. Končni rezultat je 7:4 v njegovo korist. V tej poslednji partiji, v kateri so igrali Benonijevo obrambo, je Kasparov imel bele figure, Korčnoj pa se je v 32. potezi, kot smo dejali, predal. • PRIHODNJE TEKMOVANJE ZA »AMERIŠKI POKAL« v jadranju se bo začelo 30. januarja 1987 v Perthu v Avstraliji. Tako je včeraj sklenilo mednarodno združenje 12 metrskih jadrnic, ki je tudi odobrilo izvedbo svetovnega prvenstva v tem razredu. Prvič bodo to svetovno prvenstvo priredili septembra na Sardiniji. Po spodbudnem nedeljskem uspehu proti Fulgorju iz Forlija Jadran proti nevarnemu moštvu Be. Ca. iz Budria Srečanje bo drevi ob 20.30 v Trstu - Težave v Jadranovem taboru Takoj po spodbudnem uspehu v Forliju bodo jadranovci ponovno na domačem igrišču. Tokrat prihaja v goste moštvo Be.Ca. iz Budria, ki je bilo lani med slabšimi tekmeci tretje-ligaškega prvenstva in je letos nepričakovano na drugem mestu razpredelnice z osmimi zmagami. Budrio je uigrana celota, katere prava moč je prav skupinska igra, saj nima takih posameznikov, ki bi posebno izstopali. S svoje strani pa se jadranovci znova ubadajo z isti mi težavami: dvomi glede prisotnosti Daneva in neprizanesljivost bolezni (Ivo Starc je prehlajen, Valterju Sosiču pa so ugotovili, da ima lažjo obliko ulkusa) so taki činitelji, ki res ne vplivajo blagodejno na razpo loženje ekipe. Poleg tega pa je bil ves teden zaradi šolskih obveznosti odsoten Klavdij Starc, ki je treniral šele včeraj zvečer. Kot vidimo, je torej stanje v Jadranovem taboru vse prej kot rožnato. V drevišnji tekmi so Žagarjevi varovanci kljub vsemu favorizirani in bodo kot vedno z vso silo zasledovali zmago. Pri tem bi apelirali na gledalce in na navijače, da se res kompaktno zberejo okoli moštva, ki mu trenutno razne neugodnosti ne prizanašajo. Srečanje med Jadranom in ekipo Be.Ca. iz Budria bo drevi v tržaški športni palači s pričetkom ob 20.30. Cancia • MARITA KOCH IN UWE RAAR sta najboljša športnika v letu 1983 v NDR. Domači šport V humanitarni akciji v Gorici Pomagali so prijatelju Danes SOBOTA, 17. decembra 1983 KOŠARKA C-l LIGA 20.30 v tržaški športni palači: Jadran - Budrio. MLADINCI 16.00 v Trstu, Ul. Sturzo 2: Stella Azzurra B - Bor. , KADETI 16.00 na stadionu «1. maj»: Bor -Breg. NARAŠČAJNIKI 15.00 v Trstu, Vrdelska cesta 23: Libertas - Kontovel; 18.30 na stadionu «1. maj»: Bor - Don Bosco. DEČKI 16.00 v Trstu, Ul. Forti: Servolana Kontovel; 16.30 na Opčinah: Polet -Stella Azzurra. ODBOJKA ŽENSKA B LIGA 19.00 na Proseku, center pristaniških delavcev: OMA 01ympic - Meblo. ŽENSKA C-l LIGA 20.30 v Trstu, stadion «1. maj»: Bor - Sloga; 20.45 v Dolini: Breg -CUS Trst. ŽENSKA C-2 LIGA 20.30 na Proseku: Kontovel Electronic Shop - Italcantieri Tržič. MOŠKA C-2 LIGA 20.30 v Tržiču: Itacantieri - 01ym-pia Terpin Gorica; 20.30 v Štandrc-žu: Val Rozzol. MOŠKA D LIGA 20.30 v Repnu: Kras Duke Volley 80; 20.30 v S. Giovanni -al Natisone: Brandigi Palavolo - Jamlje. ŽENSKA D LIGA 15.30 v Trstu, telovadnica Morpur go: Le Volpi - Friulexport; 17.00 pri Banih: Sloga - Pieris; 18.00 v S. Giovanni al Natisone: Brandigi Pal-lavolo - 01ympia Bertolini. DEČKI 15.30 v Trstu: Ul. Zandonai: VIS Bor. Jutri NEDELJA« 18. decembra 1983 KOŠARKA PROMOCIJSKO PRVENSTVO 10.00 v Repnu: Pact - Barcolana; 11.00 v Trstu, Ul. dello Scoglio: Sco-glietto - Bor Radenska; 11.30 v Trstu, Ul. Carli: Stella Azzurra - Kontovel; 11.00 v Štandrežu: Gaiardo -Dom. MLADINCI 9.30 v Trstu, Ul. Carli: Stella Azzurra A - Sokol. KADETI 9.00 v Trstu, Ul. Ginnastiea: SGT Polet; 11.00 v Trstu, Ul. doTIstria: Don Bosco - Kontovel. DEČKI 9.15 na stadionu «1. maj»: Bor SGT. ODBOJKA MOŠKA D LIGA 11.30 v Trstu, Ul. Zandonai: VIS -Bor JIK Banka. INTERLIGA 9.30 na Proseku: sodelujejo Kontovel, Sokol in Sežana. NAMIZNI TENIS PROMOCIJSKO PRVENSTVO 10.00 v občiaskem rekreatoriju v Križu: Mladina Olimpia. Bor A — Nordio B 121:14 (58:4) BOR A: Pavlica 17 (1:2), P. Daz-zara 8, Milone 8, Possega 8, Bait 19 (1:2), Ažman 12, K. Dazzara 13 (1:4), Leghisa 2, Oberdan 20, Pregare 14 (0:4), Barini 0. Tudi v drugem kolu Bor A ni imel težav in je gladko premagal mlajše nasprotnike, čeprav je nastopil v o krnjeni postavi. Borovci so bili boljši v vseh elementih igre. Vsi so se lahko izkazali, bodisi v obrambi kot v napadu. Najboljši med strelci je bil Oberdan, na igrišču pa sta največ pokazala Pregare in Bajt. (Luka) Sokol — Ricreatori 32:13 (14:5) SOKOL: Svetljič 2, Pertot 6, Mitja Gruden 12, Matej Gruden 8, Hmeljak Polna telovadnica goriškega Kulturnega doma je na najboljši način izpričala željo prirediteljev, da bi z zbiranjem prispevkov med tek mo pomagali prizadetemu prijatelju, športniku Emilu Valentinčiču, ki ga je bolezen prisilila, da se mora zdraviti v posebni kliniki v Parizu. Prišli so prijatelji, prišli so športniki, prišli so vaščani. Predvsem slednjih je bilo veliko, kar dokazuje priljubljenost Emila v Pevmi in bližnji okolici. Srečanje, čeprav to v četrtek zvečer ni bilo bistveno, je osvojila O-lympia, kar je bilo tudi pričakovati, saj igra dve kategoriji višje. Treba pa je povedati, da so igralci z vznožja Brd pokazali precej dobro igro, kar je dober porok za bližnje prven stvo. S tako igro bodo brez dvoma dosegli uspehe, ki bi se na najboljši način konkretizirali z napredovanjem. 4, Cherin, Peric, Antonič, Legiša, Gabrovec, Mihelič, Ščurek. V prvem kolu letošnjega prven stva v minibasketu so sokolovci pre magali ekipo Ricreatori ja iz Trsta. Že od vsega začetka je bila premoč domačinov razvidna, bodisi v obrambi kot v napadu, saj so polčas zaključili z visokim vodstvom. V dru gem polčasu so razliko še povečali in zasluženo zmagali. (M.V.) • NEW DELHI, ZAGREB IN BRIS-BANE so najresnejši kandidati za organizacijo univerzitetnih iger leta 1987. • SOVJETSKA ZVEZA, ITALIJA IN ŠPANIJA se bodo udoežile medna rodnega atletskega mitinga, ki bo 1. februarja v Milanu. Pri Olimpii je bilo opaziti, da je trener poizkusil nekaj taktičnih shem. Povedati je treba še, da goriško društvo razpolaga z nekaterimi res perspektivnimi mladinci, kar je izredno pomembno. Naš prapor — Olympia 1:3 (11:15, 4:15, 15:12, 10:15) NAš PRAPOR: M. in F. Sošoi, Klanjšček, Legiša, Pahor, D. Klanjšček, Bensa, Gravner, Vižintin, Mi-kluž, Komel. OLYMPIA: S., D. in A. Terpin, M. in Š. Cotič, Košič, Špacapan, Prinčič, Kuštrin, Batistič. • MEHIŠKA NOGOMETNA REPREZENTANCA, ki jo vodi Jugoslovan Bora Milutinovič, bo 4. februarja 1984 igrala prijateljsko srečanje v Rimu proti Italiji. Fructal Ajdovščina — Polet 84:78 (52:36) FRUCTAL: Žvanut 11, Strancar 18, Stopar, Brecelj 19, A. Mihelj, Dautovič 24, V. Mihelj, Blažko 6, Vidmar 2, žurževič 4. POLET: Canciani 12, Sedmak 15, Košuta 2, Benčina 14, Tavčer 8, Hrovatin 9, Ražem 6, Parovel 6, Daneu 6. Poletovci so v Ajdovščini odigrali Izredno mila kazen za Inter BERN — Inter ima res srečo (gre samo za srečo ali pa kaj drugega?)-Disciplinska komisija UEFA mu je namreč zaradi izgredov do katerih jc prišlo v Milanu po gostovanju dunaj ske Austrie in med katerimi so nekega avstrijskega navijača tudi napadli in zabodli z noži, naložila le globo v višini 25 tisoč švicarskih frankov (19 milijonov lir). O kaki prepovedi igranja v pokalu UEFA ali Pa na domačem igrišču torej ni govora. ITALIJANSKI POKAL Triestina - Udinese MILAN — Včeraj je bilo v Milanu žrebanje osmine finala italijanskega nogometnega pokala. Žreb je določil naslednje pare: Juventus - Bari, Avelino - Verona, Triestina - Udinese, L. Vicen-za - Milan, Cesena - Fiorentina, Ito-ma - Reggiana, Sampdoria - Ascoli, Varese - Torino. koristno trening tekmo proti prenovljenemu moštvu Fructala. Tempo igre je bil hiter in domačini so si zmago v bistvu zagotovili že v prvem delu srečanja, ko so si priigrali kar 16 točk prednosti. V nadaljevanju so bili poletovci mnogo boljši, toda o' jim uspelo nadoknaditi vse razliko-Omenili bi še, da so bili pri Poletu odsotni Ferluga, Sosič in Vitez, vse' kakor pa so se vsi ostali dobro odrezali. (Cancia) Tudi slovenski atleti na teku v Sovodnjah Društvo Gruppo Marciatori iz Gorice je pred kratkim v Sovodnjah orga niziralo tek čez dm in stm, katerega se je udeležilo veliko tekmovalk in tekmovalcev iz vse dežele. V moški konkurenci je 1. mesto zasedel Gianni Vello (COOP Videm) PrC^ Brunom Garhinom (Red Est Videm) in Edijem Biekerjem (Marathon Trst)-Med ženskami se je najbolje odrezala Silva Barbo (Marathon TS). Tekmo vanja so se udeležili tudi nekateri slovenski atleti, ki tekmujejo za goriško društvo. Med temi se je najbolj izkazal Sergij Krašček, ki je zasedel 35. mesto- V prvenstvu minibasketu Lep uspeh Bora in Sokola Poletovci klonili ajdovskemu Fructalu Meblo pred eno odločilnih tekem v svoji skupini Na Proseku tržaški derbi z OMA Kljub zadnjim bledim nastopom je združena ekipa drevi favorit Jameljčani bi radi več trenirali Kdaj drugi trening? Drevi ob 19. uri bo v domu pristaniških delavcev na Proseku združena ekipa Meblo odigrala prvo izmed dveh odločilnih tekem za prestop v skupino ekip, ki se bodo v drugem delu prvenstva potegovale za napredovanje v A-2 ligo. Za nameček pa je ta nadvse pomembna tekma hkrati tudi tržaški derbi, saj bo na drugi strani mreže OMA Olympic trenerja Cipolle. Tržačanke so že izločene iz boja za prva tri mesta, a ni težko pričakovati, da ne bodo do naših i-gralk prav nič radodarne. Tradicionalna rivaliteta med tržaškim klubom in slovenskimi društvi, ki so nastopala v višjih državnih ligah, bo tudi tokrat odigrala svojo vlogo, saj med Meblom in OMA gre konec koncev tudi za naslov najmočnejše ekipe v deželi. Tudi zato je pričakovati, da bodo naša dekleta drevi ponosno reagirala Danes in jutri bodo naše ligaške šesterke opravile zadnjo prvenstveno obveznost v letu 1983. V ženski C-l %i bo na sporedu 8. kolo, v vseh ostalih pa 6. oziroma 1. povratnega dela prvenstva. Na dlani je, da je srčna želja vseh naših odbojkaric, da se uspešno poslovijo od starega leta in z zmago pripravijo najboljšo voščilnico lastnim društvom in številnim navijačem za še bolj uspešno nastopanja v letu 1984. Vse te želje pa so odvisne od nasprotnic, ki jih bodo 'niele naše ekipe tokrat na drugi strani mreže. Pred tem poslovilnim nastopom smo dolgoletnemu igralcu Krasa in sedaj trenerju druge ekipe Slo-8e Brunu Miliču zastavili nekaj vprašanj. «Tvoje varovanke so odigrale pet Prvenstvenih, tekem. Ali si z njihovimi nastopi zadovoljen?» »Predvideval sem, da bomo prvo iekmo s Pierisom izgubili, ker smo ■grali v gosteh in prednost domačega igrišča je bila odločilna. Poleg te-Sa pa smo na tega nasprotnika naleteli prav v prvem kolu. Vse ostale sesterke pa so objektivno slabše.* »V zadnjem domačem nastopu vaše Prve ekipe z Libertasom iz Krmina so na težave, s katerimi so se srečala v zadnjih tednih in to ne samo, ker si tudi zaradi položaja na lestvici že ne morejo več privoščiti spodrsljaja, če želijo, da bodo o svoji končni u-vrstitvi odločale same, ne pa izidi o-zirotna morebitni porazi drugih. Povsem jasno je, da psihološke težave naših igralk sedaj po pomembnosti že presegajo tehnične, ki jih sicer ne gre več skrivati. OMA pa ni ekipa s številnimi rezervami, kakršni sta na primer bili Nervesa in Moglia-no. Zato je na dlani, da bi naše igralke že s približno takšno igro, kot so jo prikazale v prvih štirih tekmah lahko strle odpor Tržačank, ki so prav v napadu in bloku daleč najšibkejša ekipa v skupini in torej praktično nimajo orožja, razen obrambe, s katerim bi lahko resnejše ogrožale dobro razpoložene igralke združene e-kipe. še tako dobra obramba, iz ka- gledalci vzklikali — B liga, B liga — ali imajo slogašice resnično kakšne možnosti za ta kakovostni skok?* «Glede na konkurenco, ki je v 1. podskupini, je moj odgovor pritrdilen. Ekipe v drugi podskupini pa so velika neznanka in tako ne preostane drugega kot počakati na drugi del tere pa se ne razvije nevaren protinapad, pa bi bila, ob upajmo spet učinkovitem napadu naših igralk, brez moči. Članice Mebla so se v tem tednu vestno pripravile na drevišnjo tekmo, saj so trenirale dalj časa, kot v preteklih tednih. Med tednom je žal zbolela Cirila Kralj, ki pa bi morala drevi vseeno stopiti na igrišče. Seveda je tudi tokrat pričakovati odziv navijačev, saj se drevišnji derbi prav gotovo ne bo končal, kot na-brežinski, ko so igralke Mebla nadigrale le bledo senco tradicionalno žilave OMA. Drevi sta na sporedu tudi tekmi Albatros - Nervesa in Conegliano - Mo-gliano. Meblu bi seveda ustrezala poraza Albatrosa in Mogliana, a je prej možno, da bosta obe ekipi zmagali, saj njuna nasprotnika nista več kdove kako motivirana. prvenstva. «Pri Slogi imate med vsemi našimi društvi najbolj številčen naraščaj. Letošnji prvenstveni nastopi pa so pokazali, da je Dragica Hrovatin ena najbolj zaslužnih igralk za uspešno igro. To je igralka, ki spet nastopa po daljšem premoru in ni več tako Kot smo že večkrat napisali je moška odbojka v primerjavi z žensko precej na slabšem, tako kar se tiče množičnosti, kot tudi kakovosti. Pri moških imamo Val iz Štandreža in goriško 01ympio Terpin, ki igrata v C-2 ligi, ostali trije ligaši — Bor JIK Banka, Kras in Jamlje SOBEMA pa v D ligi. Na dlani je, da je moška odbojka zašla v krizo, a nremiki so tudi v tej panogi in to predvsem na Goriškem, kjer zelo dobro skrbijo za podmladek. Težav pa je precej. Tako je tudi pri Jamljah SOBEMA (to je novi sponsor slovenske ekipe in sicer goriško uvozno - izvozno podjetje). O teh nam je kaj več povedal veteran naših odbojkarskih igrišč Bernard Soban. «Letos so bile Jamlje vključene v 2. podskupino šesterk iz področja Videm - Pordenon, v katerem je samo 5 ekip. V prvem delu prvenstva ste odigrali 4 tekme in dvakrat zmagali. Sedaj ste na 3. mestu lestvice. Imate mlada.* «Naraščaja resnično je, a zaenkrat še ni zrel za tak kakovostni skok. Glede prve ekipe pa bi poudaril, da sistem 5:1 se ni najbolje obnesel in z nastopom Hrovatinove, ko se igra 4:2, je igra Sloge bolj zanesljiva. Poudariti pa moram še to, da o sposobnostih Hrovatinove ni bilo nobenega dvoma, saj jih je v preteklosti že dostikrat izredno dobro pokazala.* »Ali ženska odbojka pri nas napreduje ali nazaduje?» «Glede kakovosti naša ženska odbojka napreduje. Za vnaprej pa je odvisno, kako bomo delali z naraščajem.* »Kaj napoveduješ za zadnji prvenstveni nastop naših ženskih šesterk v letu 1983?* «Za Breg in Slogo v C-l ligi ne bi smelo biti večjih težav, ker igrata z zadnjima na lestvici CUS in Borom. Kontovelke bi morale tudi v drugem srečanju premagati Italcantieri iz Tržiča. Moje varovanke bodo v domači areni premagale Pieris in se tako oddolžile za poraz v prvem delu prvenstva, Friulexport ne bo prekinil zmagovite poti. Goriška 01ympia Bertoli-ni pa bo najbrž izgubiia.* (G. F.) možnost ostati na tem mestu tudi na koncu prvenstva?* «Imamo dobre možnosti, a vse je odvisno od raznih obveznosti, ki jih imajo naši odbojkarji. Tako tudi danes nam bosta manjkala dva. Vsekakor pa je letošnja ekipa občutno boljša od lanske, ker sta se Cotič in Antonič kot tehničarja dobro ujela in je njuna pomoč izredno dobrodošla.* «Je konkurenca v vaši skupini letos boljša ali slabša?* «Prav gotovo sta ASFJR iz Čedada in Brandigi iz S. Giovannija al Nati-sone boljša nasprotnika. Pro Cervi-gnano, ki je za nami, je vse tekme izgubil s tesnim 3:2, Peti član skupine Libertas iz Krmina pa je daleč najslabši.* ^Prvenstvene tekme igrate v dvorani goričkega Kulturnega doma. Kje pa trenirate?* »Zaenkrat tudi treniramo v tej dvorani, a samo enkrat na teden. Prošnjo smo vložili tudi na občinsko u-pravo v Sovodnjah in upamo, da bodo tej naši želji ugodili.* »Kaj pričakuješ od današnjega gostovanja z vodečim Brandigi jem?* »Prvo srečanje s tem tekmecem smo izgubili s 3:0. Kot sem že omenil, ne bomo mogli nastopiti z najboljšo postavo. Vnaprej pa se res ne bomo predali.* V C-2 ligi bo 01ympia Terpin gostovala v Tržiču in Italcantieri je Špacapana in tovariše v prvem srečanju premagal s 3:0. Torej izredno težka naloga za Goričane štandreški Val pa bi moral tudi drugič spraviti na kolena neugodni in vedno zagrizeni Rozzol. Zastopniki Krasa imajo lepo priložnost, da se oddolžijo Duke Vol-leyju 80 kot tudi Bor JIK Banka Visu. Obe naši šesterki sta s tema nasprotnikoma izgubili s 3:2. (G. F.) DEČKI Bor — Inter 1:3 (10:15, 15:10, 2:15, 9:15) BOR: Starc, Meton, Jablanšček, Italiano, Sedmak, Clemente, Gombač. Proti favoritu za končno zmago in še nepremaganemu In ter ju so borovci odigrali eno svojih boljših tekem. Posebno v prvih dveh setih je bila prikazana igra na dostojni ravni. POPRAVEK Iz članka «štiri zmage lonjerske Adrie*, z dne 16. t.m. sta pomotoma izpadli imeni dveh izmed zmagovalcev in sicer Flavia Milana, ki je zmagal v kategoriji B (od 31. do 40 let starosti) in Girolama Bonanna, ki je zmagal v kategoriji D (nad 50 let). Tekmovalcema Adrie se opravičujemo in jima hkrati čestitamo za uspeh. V ženski D ligi je druga ekipa Sloge pred pomembno preizkušnjo Trener Milič: «Premagali bomo vodeči Pieris» V ženski C-l ligi sta Breg in Sloga pred lažjo nalogo - Kontovelke proti Tržičankam Drevi bo v C-l ligi tudi derbi med Borom in Slogo Po jesenskem delu 1. jugoslovanske nogometne lige Ljubljanska Olimpija računa na zanesljive okrepitve Zagotovo bosta spet igrala Vukmirovič in Domadenik - Kupopradajo ovirajo dolgovi Smučarska komisija Pri ZSŠDI obveza, da bo zimovanje v Žabnicah (Dom Mangart) za vse člane tekmovalne smučarske ekipe od ponedeljka, decembra, do petka, 30. decembra člani tekmovalne ekipe naj se za Prevoz in za informacije obrnejo na Predstavnike posameznih društev in si-«er: SPDT - Pavel Fakin (tel. 742488), £D Breg - Mario Rapotec (tel. 228496), i K Devin - Ruggero Pieri (tel. 212571) " Bruno Škerk (tel. 200236), ŠD Mladica - Rado Šuber (tel. 212859) in Silvio *a«čer (tel. 212936). 2. Crvena Zvezda je Olimpiji sicer že ponudila tudi bolj konkretni okrepitvi — nekdanjega upa Goračinova in nekoč golgeterja I. lige R. Saviča — toda Ljubljančani zanju ne kažejo pravega zanimanja. Ljubljanski trener je bolj ogret za zanesljive igralce, ne pa za take, ki sedijo na rezervni klopi. Gugolj pravi, da bi bil v zimskem prestopnem roku zadovoljen tudi z mladima upoma iz Maribora Kekom in Jarcem. Še zlasti s prvim, za katerega so se že poleti zanimali nekateri prvoligaši, nazadnje pa je zanj pokazal zanimanje tudi Miroslav Blaževič iz švicarskega Grasshoppersa. Olimpijo pa bosta povsem zanesljivo okrepila dva igralca: Vukmirovič, ki se je vrnil od vojakov, in Domadenik, ki je bil v finišu jesenskega dela poškodovan. Ljubljančani imajo samo 14 profesionalnih igralcev, kar je daleč najmanj v I. ligi (mnogi jih imajo celo nad 30), zato bi potrebovali še kako okrepitev. Toda kako realizirati kak večji transfer, ko pa je Olimpijina blagajna prazna, knjige pa beležijo še 5,5 milijarde (starih) dinarjev dolgov? Zelo težko. Vmes pa je tudi nekaj tragike, ki je v zvezi s slabo Olimpijino politiko: za pet igralcev so dobili 300 starih milijonov (vključno z