uro-Titf PROSVETA CLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE ' SKI POLITIKI umorjeni gggb v zadnjih BM*cih H^ana, Kuba, 2«! sept.-Te-rorUti^na kampanja, ki je naperjena proti vladi predsednika jjirarda Machada, katerega njegovi sovražniki obtožujejo, da Kubo kot diktator, je vče-dosegla višek, ko so krogle it (trojnih pušk ubile štiri politične voditelje in Šoferja. Eden od umorjenih politikov je bil dr. Clemente Vazquez Bel-lo predsednik senatne zbornice, voditelj liberalne stranke in desna roka predsednika Machada. Ostali trije so bili voditelji opozicije. Uboj teh je nedvomno čin maščevanja zaradi umori predsednika senata. Dr. Bel-lo bi bil, ako bi živel, najbrž prihodnji predsednik kubanske republike. Dr. Bello je bil umorjen vče-nj popoldne. Sedem neznanih Mikih je oddalo več krogel nanj, ko se je s svojim avtomobilom odpeljal z doma proti parlamentu. Sedem krogel j« bilo izstreljenih vanj, ena pa je zadela njegovega šoferja glavo. Kljub težki rani, je šofer peljal dr. Bella do bolnišnice, kjer se je zfrudil in umrl. Eno uro kasneje so vladni »gentje pričeli streljati na avtomobil, v katerem ee je voiil dr. Ricardo Dolz Arango, odvetnik in bivši predsednik konser utivne stranke in s&nator. M rango je težko ranjen in ni upanja, da bi okreval. Neznani napadalci so petnajst minut pozneje obstrelili poslan« ca Maria G. Menocala in Car-loea Mendieto, ki sta bila glavna voditelja revolte proti Ma-chadu v avgustu lanskega leta. Eno uro kasneje so neznani teroristi ubili poslanca Gonzala F. de And rada in njegova dva brata v predmestju Havane. Noben napadalec ni bil aretiran, ker so se pravočasno poskrili. Vlada sumi, da eo dr. Bella umorili politični izgnanci iz Miame, Fla., s pomočjo plačanih poboj nikov. Predsednik Machado je anoči razglaflil preko sod nad Hava-no. Vojaške čete sedaj patru-ljirajo ulice in vsi vladni uradi •o zastraženi. V zadnjih štirih mesecih so teroristi ubili 26 oseb z bomba mi in kroglami. Silen potres v južni Evropi Griki polotok v razvalinah. Veliko število človeških žrtev; mnogi kraji popolnoma uničeni * Htm ». uit rmU o< »—tef« pr^md^TSTIStioa 110Z, Act of Ot », 1917, aotkort»«l op Jaas (hicago, III., četrtek, 29. aept*mbra (Sep. 29). 1982. Bubicrlptlon »0.00 ŠTEV.—NUMBER 230 papeno« oko «01 francoski vlah Atene, Grdita, 28. sept.—Poročila se glase, da je bilo najmanj sto ljudi ubitih in nad tisoč ranjenih v seriji potresnih sunkov, ki so pričeli ob 10. sno-či in se ponavljali do zjutraj, na grškem polotoku Oalcidice. Ker je potres razdejal več vasi in so se hiše zrušile na stanovalce, obstoja bojazen, da je število žrtev mnogo večje kot se glase prva poročila. Potresni sunki so bili tako močni, da so uničili seizmografe v observatoriju v Solunu. Potres se je raJftiril tudi čez mejo v Bolgarijo in v južni del Srbi je, kjer je 36 oseb izgubilo življenje pri potresni katastrofi proilo spomlad. V Bolgariji in Jugoslaviji je potres povzročil samo materialno škodo. Begunci, ki so prispeli s polotoka v Solun, pripoveduje strašne povesti o razdejanju. Prebivalci so večinoma že spal C ko ao se pojavili prvi potresni sunki. Stene in stropi so pokopali pod seboj ljudi, ki niso mogli pravočasno pobegniti iz hiš. Dalje ao povedali, da so videli tri va*i popolnoma uničene, v osmih drugih pa je le malokatera hiia še stala pokonci. V vasi Ieriaaos je potres u-bil nad 60 ljudi. V mestu fttatonik je potres razdejal tri tUoč hiš in domneva se, da je krog sto ljudi izgubilo življenj* Uničeno je tudi mesto Steiger*. Pomanjkanje med ljudmi velikansko in vlada je takoj poslala živila v nesrečne kraje. Iz Aten in Soluna je odšlo veliko število zdravnikov in bolničark na polotok, da pomagajo ranjencem, od katerih je bilo mnogo pripeljanih v samostane. Pravi, da nI Nemčija nikdar zahtevala povečanje sv<)je armade na stopnjo Francije Berlin, 28. sept. — Kancler Frana von Papen je včeraj odgovoril Edouardu Herriotu, francoskemu ministrskemu predsedniku, ki je zadnjo nedeljo v svojem govoru v Gramatu rekel, da se Nemčija pripravlja na ponovno oborožitev. Papen je rekel, da je francoski premijer s svojim govorom blokiral boj za sporazum med Nemčijo in Francijo. "Vprašanje oborožitve Nem čije sploh ne obstoji," je dejal Papen. "Mi zahtevamo le izpol nitev obljub glede razorožitve drugih narodov in enakopravnost na razorožitveni konferenci, kjer Želimo razpravljati o reorganizaciji nemške armade. Nikdar niapio zahtevali povečanja naše armade na stopnjo Francije in drugih držav, pač pa skušamo doseči oborožitveno enakopravnost potom splošne redukcije oborožene sile. "Čudim se izjavam, v katerih se naglaša velika redukcija francoske oborožene sile. Sicer je res, da je Francija demobilizirala svojo armado po svetovni vojni, toda to še ni redukcija. Francija je povečala izdatke za vzdr« ževanje armade v zadnjih šestih letih za sto odstotkov." Wollov govor izzval vihar Delavski krogi * jeze. ker je napadel Roooeveltov«. carinsko politiko _ Waahington, Xk C — (FT) — Matthew Woll, 1 podpredsednik Ameriške dfclavake federacije, je izzval vihar protestov v delavskih unijskih krogih, ko je v svojem govoru v radio pobijal stališče demokratskega predsedniškega kandidata »lede carinskega vprašanja. Nekateri u-nijski voditelji ao se obrnili na Greena, predsednika federacije, naj takoj iajavi v javnosti, da Woll ni govoril v imenu organiziranega delavstva, ko je kritiziral Rooaeveltovo carinsko politika Jeza med unijakimi voditelji, ki podpirajo Rodeevelta, se je še povečala, ko je list VVashing-ton Post naslednji dan objavil članek, v katerem je rečeno, da je stališče Ameriške delavske federacije v akladu a progra mom republikanske stranke in Narodne asociacije tovarnarjev. Omenjeni Ust je goreč zagovornik Hooverjeve administracije. Woll je v svojem govoru dal razumeti, da organizirano delavstvo nasprotuje carinskemu programu, ki ga sponsorira Roosevelt, dasl je federacija na svoji konvenciji' v Vancouverju pobijala taktiko dobro plačanih lobistov, ki agitirajo v kapitolu za visoko carino., rf- odbor dvoran 841 K' je. ker Tfcomas oči vratne" Meje brazposilnih v Strah v grobnici pojasnjen Varšava, Poljaka, 28. sept. — Nova metoda brezposelnega mo-, ža, ki se je lotU reševanja stanovanjskega problemu, je bila | včeraj razkrita, ko je policija a-retirala Jana Pedzicka na pokopališču. Med ljudmi so se namreč širile govorice o strahovih na pokopališču; "policija je uvedla preiskavo. Odkrila je, da si je Pedzlcki napravil udobno stanovanje v grobnici neke bogate fa-millje. Grobnico je opremil z mizo, stolmi, pečjp in svetilko, bronasta krsta pa mu je služIla | za postelj. Spokane. Wsah. — Tukajšnj *ol»ki odbor, ki je prvotno da **iali«tom v najem avditori 2*dnje Aole zs Thomasov shod 2. oktobra, se je premislil in odjedal. Zadeva mogoče pred sodišče, če se odbor J°l*'< ne premisli, ker je stran- ** * izdala letake za oglašanje ihoda Važn. jHi od tega je varok, m-katerem je šolski odbor od-J»«iai dvorano. Kot je pojas-J Al*x Turnbull, predsednik ■j^ga odbora, so člani prišli *> Prepričanja, de bi ne bilo pra-V™ Thomasu priliko, da 01 o»nani«| doktrino, ki Je v na-Bprotjw Z Hmerikairizmom." ki f» itf«. v Holah. razumemo, da je ta človek Thorna, radikalec in da uči atva-kl v nasprotju s funda-r™J»lnimi idejami, katere sku-S" "Piti V glavo šolskim o-rjT Mi nočemo, da M tok Rovoril v naših šola*," je : r. .iMdnik šolskega od- Policija navalila *a mpožico, ki je zahtevala večjo podporo London, 28, sept.—Večje število brezposelnih delavcev je bilo ranjenih, mnogo žensk in o-trok pa je prišlo pod kopita policijskih konj tekom demonstracij, v katerih so brezposelni zahtevali zvišanje podpore iz mi-loščinskega sklada dlstrikta Westham, na vzhodni strani Londona. Demonstranti so sprvega zahtevali vstop v mestno hišo, toda policija jim je zaprla vhod. Nekdo je potem vrgel opeko v nekega policaja, nakar se je policija na konjih zapodila med množico in pričela pretepati demonstrante. Tem so se kasneje pridružile drug« skupine z godbami na čelu in s zastavami v rokah. Končno ss je policija, ki je uvidela, da ne bo s silo nlčessr opravila proti veliki množici, udala in dovolila delegaciji vstop v mestno hišo. Mestni svet je zagotovil delegacijo* d* bo upošteval njene zahteve. Letalska nesreča na Primorsksm Trst, Italija, 28. sept. — Dve osebi sta* se ubili In štiri so ranjene, ko je včeraj pasažlrskp letalo padlo na tla. Obtožba proti aaljakemu uradniki! umaknjena Springfield, 111., 28. sept. — Proti Garnettu Smlthu, predsedniku krajevne rudarske unij« v Herrinu, je bila fctoiba v zvezi z umorom detektiva P. \Villiam-sa, ki je padel v bitki med rudarskima frakcijama v Spring-fieldu zadnjo nedeljo, umaknjena. Krogla, ki Je ubila Wllllam-sa, Je bila .38 kalibra, dočim je Smlth nosil revolver .48 kalibra. ~ Smitha pa «o avtoritete vseeno pridržale na obtožbo, da Je nevarno obstrelll rudarskega stavkarja Dominika Giroloma. Policija pravi, da se Je Smlthov revolver sprožil po naključju, ko ga je potegnil iz žepa. Smith je bil v bitki sunjen z nožem v trebuh in se sedaj nahaja v bolnišnici St. John pod policijskim nadzorstvom. katastrofalen orkan na por-toriku Nad dvesto ljudi IzgubUo živijo* nje. Več meat In vaai v raava-linah. Materialna škoda o-gromna Kan J iran. Portoriko, 38. sept — Silni orkan je včeraj pridivjal nad Portorifco, kl Je ubil veliko število ljodi in napravil o-gromno, materialno škodo. James R. Beverty, governer Portorika, estlmlrti, da je bilo nad dvesto oeeb ubitih In nad tisoč ranjenih, povzročena Škoda pa znaša več milijonov dolarjev. Bojazen obstoja, da orkan še ni končal s svojim destruktiv nlm delom. Pomika se z vso si lo proti Santo Domlngu, kapi tolu republike istega Imena, Jn Port au Princu, Haltl. Poročila iz Santo Dominga naznanjajo velikanske viharje In deževne nalive. Governer Beverly se Je podal takoj na delo. Poslal je reševal no moštvo in živila v razdejane vasi in mesta, kjer je na tisoče ljudi ostalo brez strehe. Ker so komunikacijske vszl pretrgane se ne more ugotoviti natančno število žrtev in oopntti škodo ki Jo Je povzročil orkan. Ve se le toliko, da so vse vasi in mesta med Fajardom In Caro-lino v razvalinah. Sadni in kav-ni nasadi v teh krajih so popol noma uničeni. St. Thomaa, Virgin latei 28. sept. — Orkan, ki je včeraj pridivjal nad te otoke, Je dejal vsliko število hiš in naprava za več kot dv«*o *ao4 dolarjev škode. PetnaJit oseb je izgubilo življenj« in veliko število je bilo ranjenih. Orkan je potopil tudi pet manjših le dij in več čolnov v tukajšnjem pristanišču. Prebivalci name-ravajo apelirati na ameriško vlado za pomoč. (Jrgira konskripci-jo bogaštva Ako as to sgodl, bo k risa premagana, pravi kanadski poala-•ee _ j t .ja 1 Ottawa, Kanada. — (FP) — Konskripcijo bogastva, kar naj bi aluŠilo kot sredstvo v vojni proti depresiji, je predlagal Os-car Bellanger, član Kanadskega nsrliimunti parlamenta. "Premijer Bennett Je v svojem govoru rekel, da kriza za Čaaa svetovne vojne ni bila tako resna kot je sedanja," j« dejal Bellanger, "vendar je vlada odredila konskripcijo. To je bila konskripclja človeških življenj. Takrat so govorili o 'naši vojni,' vojni preprostega ljudstva, vojni za demokracijo. 'Tekom svetovne vojne so na« št veliki finančniki, laatnlki mu-nloilsklh tovarn ln orolja, delali ogromne proflte, preprosto ljudstvo pa so poslali v strelske jarke. "Sedaj je v teku drugačna vojna; gremo skoti krizo, o kateri pravijo, da je reanejša kot vojna. To Je 'njihova vojna,' vojna finančnikov, kl so s svojo nesposobnostjo ln lakomnostjo pah nill deželo v močvirje ln Uud stvo v pomanjkanje. "Ker je te 'njihova vojna,' naj tudi nosijo posledloe in obveznosti; doprinesejo naj prav take šrtvs kot so jih zahtevali od nas v letih svetovne vojne." Milja prt« atrabovlail hlšoaodnlka, ki je otoodtl 6ac ca in VaaMttUa m smrt Kampanja ss organiziranje no- gavičarjev Wyomlsslng, Pa. — Ameriška federacija nogsvlčarsldh delavcev js poslala več\avoJih organizatorjev v to mesto, kjer Ima Berkshire Hosiery Co. vellks to-varne, da pridobijo delavce v unijo. '£ hdf\ci: forv oP tke 'ecor\orcvlc ra^cKfrvc (s to crcpvc socicl^, r\ot .bo, rcvtJce ^ phofitvi Nova revoHa preti čilski veja- HT * m rudi Santiago, <*»«. » — CUski republiki grozi nova re-volta, topot a strani civilnih e-lementov. Iamael Valdes, voditelj civilistov, Je včeraj konfe-riral a premirjem E. Jarpom z namenom, da predloži zahteve Klede takojšnje vzpostavitve civilne vlade v severnih provincah republik*. Poročila, * jih je PW* vlada proviioričnegs prsdsedniks Bartolms Blanchs. ki Jo podpirajo mllitaristi, se glase, da se Je oborožena aiU na severu, katero rodi general Vlgnola. umaknila in da so civilisti prevzeli vse važne vladne urade. Hodni, Mass., sept. — Mestne in državns avtoritete so podvsele korake, da preprečijo komunietlčnp strahovlado v tej drftavl. Policija Je laatrašila hi-še več promlnentnlh državljanov Ta akcija Je bila podvieta po bombnem napadu na rsaldeneo VVebsterja ThajrerJa, eodnlka, kl J« obsodi) na amrt Nloola Sac-ca In Bartliolomea Vanzettija kl eta bila spoznana krivim roparskega ujnora. Oba sU bila Justificirana na električnem stolu 1. 1987. Tekom obravnave in tudi potem Ja njun alučaj vzbu j al pozornost po vsem svetu Radlkalcl v Ameriki, Evropi in drugod ao označili proces za o-m rešen Je. trdili so takrat kot še danes, da Saeeo in Vaniettl nista storila zločina, temveč sta postala žrtvi raansdne justlce Avtoritete menijo, da ao priče radikalni elementi sedaj izvajati politiko msičevanja nad ljudmi, ki ao Igrali veliko vlogo v drami in veliko pripomogli, da sta bila ftaoco In VanMHI u-smrčena na električnem atolu fttsd tistimi, katerih sUneva-nja Je zastražUa policija, sta bivši governer Alvan Puller, k ni hotel pomileetltl obsojenca, in Lawrsnes Low^ll, predsednik harvprdeks unlvente. Bombna ekaplozlja Je rasds-jala zadnji det hiše sodnika Tharerja, uničila garažo v o-zadju In napravila manjšo škodo na šestih drugih poslopjih v bližini. Sodnika Je eksplozija vrgla Iz postelj«, toda ostal Jf nepoškodovan, na njegovo ženo pa je padel neki predmet In Jo ranil na glavi. Drugim članom drožlpe se nI ničesar zgodilo, dasl Jim Je eksplozija zaprla Izhod In so Jih kasneje rsšlll gasilci. • železničarji proti 'doli' kapitalu Iradnikl železniških bratovščin ho protestirali proti nadaljnjim vladnim poaojllom šetsa-nlcam, ako ne bodo te umaknile zahteve po meadnih redukcijah 1 j Waahlngton, D. C. — (FP) — Doktrine povssm revolucionarnega značaja so se slišale v eno uro trajajočem intervjuvu med člani eksekutive železniških organizacij in predsednikom Hooverjem, ko so unijskt voditelji prišli v Belo hišo, da protestirajo proti nadaljnjim posojilom šeleznieam ii sklada rekonstrukcijake finančne kerporaclje, ako takoj ne umaknejo načrt meadnih redukcij. Asociacija je na svoji seji soglasno odbila sugestij« železniških magnatov glede "prostovoljna" meadne redukcije. Njeni zastopniki so potem Informirali Hooverja, da pričakujejo od federalne vlade, da bo lskoristila svojo moč kot poeojevalka denarja Aeleanloam, da ne bodo mo- £» znJftavati žlvljenakega atan-rda. Loblstl železniških mag-natov v kapitolu bili očlvldno alarmirani, ker so videli v zahtevah ieletnlčarjev iszlvanje njihove doktrine, da morajo industrije služIti protltu, ne pa IJ ud-' stvu. Kar administracija sama naglaša, da ae vračajo boljši čaal, so delavski voditelji povedali Hooverju, da groinja t mezdnimi redukcijami ovira vrnitev boljših časov. Dokazovali so. da žeMfiiee le vedno vleMio veli-k« proflte, dasl as Je promet zaradi depresije zmanjšal. Eakaj ao šslsaničarjl apelirali na prtMlModnika Hooverja, Id Ja malo prej brsojavll governer Ju Pinohotu, da nima nlkaks kontrole nad vladno finančno kor-poracljo, kl daje kredite za vidr-tavanje kapitala? Jasno je, da voditelji šeleanlških unij prav dobro vedo, da Hoover v resnici kontroliru korporacijo In da lahko ubije načrt železniških magnatov, kl se nanaša na redukcije, v 94 urah, ako hote. Vodite-Ut »o tudi vedeli, da Hoover še vsdno veruje v politični čudeš In pričakuje, da be ponovno Izvo-IJen v novembru In da bi ne bilo na mestu, ako ac bi v tem momentu zameril Železničarjem, kl predstavljajo preeejšen odstotek volllcev. m mumL «li 1 a « |lnftM mv I mnM— HSfo rasa m je v sioenejrievvM mIučsJu Portlsnd, Ors„ 8t. sept. — Ust "Orsgonlan" Je danes objavil pod pi Na no Izjavo Paula M. Calllcotta,.v kateri on pravi, da Je uverjen, da Je on tista oaeba, kl js poloftN* kovčeg, v katerem Je bila bomba, na vogal ulioe v Ban Frsnclseu, Cal., ob priliki parada za vojno pripravljenost 28. julija 1916. Bomba Je eksplodirala ln ubila daaet ljudi, zločina pa sta bila obtožena Tom Mooney ln Warren X. Bllllngs, kl sta bila tudi obsojena na amrt, pozneje pa pomlloščena na dosmrtno Ječo. Callicotte pravi, da ni vedel, da se v kovčegu nahaja bomba. NeMdo mu Je obljubil In tudi plačal pet dolarjev, da Je nesel kovčeg Iz Oaklanda v Ban Fran-ctsco ns dan parade aa vojno pripravljenost. (Nastal Jerger.) MacDeaakteva vlada se maje Londfin, 28. sept. — Trijs ministri in sedem podministrov) angleške vki^e Je reslgnlralo zaradi spors z večino glede nove! carinske politike. Ministri, kl so reslgnlrsll: Bnowden, bivši taborit, Str Henry Ksmuel la Hlr Archlbsld Hlnclsir, liberalca. Ta kriza lahko povzroči padec v se-j gs kabineta. Atene, Orška, M. sept. — Stranka premtjerja Venlzeloea bo Imela sto sedežev v novem parlamentu, rojsllstl pa 80. Tako se g!ste najnovejša poročite o Izidu nedeljskih volitev, fttetje glaaov bo kmalu končano ln objavljen bo popoln rezultat. Ve-nizelos Je dejsl. ds bo pozval pndaednika, naj apelira na mo-nsrhUti^no stranko, naj republiko. ČETRTEK, 29. SEPTEMBRA. prosvita m BKtlCBlEHmUft ' Katoliško stelKče •pet »m«- «*>ktrk'nlh It**« Dkh (nuoroUii Ubor). t»- mlkar. V imdfbrni odbor * i Uvoženi: John Ermvorfle; da je Daubmanno^o ime v Franciji in njenih kolonija)) docela nepoznano. Francija nima nikjer nobenega vojnega ujetnika, ki bi moral odaedeti kazen zaradi jtobega. Daubmannov! podatki so torfcj v hudi opreki A tem, kar uradno tigotaVJja francoska vlada. Niti v AmiensU, niti v Avignonu, kjer se Je po Daub-mannovih podatkih Ud rte val transport njegovega oddelka, ne vedo nič o tej aferi. Pa tudi drufce Daubmannove trditve sb sporne. Sam pravi, da Je bil v uborUču CkmeUnti-ne jetnik s številko 102, zapisan pod imenom Guise. Francoska vlada ^a je pojasnila nemškemu poslaniku v Parizu, da j* to ime popolnoma neznano aliiraki u-pravJ. Poleg tega ao zanimive tudi neke postranske Informacije. Daubman n. pr. trdi, da se je v okolici Tunlsa hranil s kokosovimi oreh|, ki jih je sam natrgal. A nemški konzulat v Tunlsu izjavlja, da v teh krajih vočbe ne uspeva ta sadež. Daubmann je tudi trdil, da se je vozil Iz Afrike v Evropo z neko italijansko ladjo. Imena ni hotel navesti, m da Je dal kapitanu častno besedo, da ga ne bo izdal. Ta okoliščina je močno sumljiva. Sredi junija je prejel 4pa«|bmann razglednico s sliko ladje, o kateri trdi, da ga je prepeljala na evfrpsko kopnino. Ime ladje pa je bilo 'prečrtano in šele kemična preiskava je dognala, da mora to biti samo ladja "GlrfMti". Ladja s tem imenom pa vobče ni križarila po Sredozemskem morju v času, ko se je Daub-mann vozil v domovino. Iz vsega tega se vidi, da Je I)aul>mannova zadeva hudo dvomljiva. Ce pa je tudi kaj resnice na tem. da je bil Daubmann kot voljni ujetnik v Afriki, je gotovo, da Je njegov opis pretiran in da so hoteli iz te laži nemški »ovratniki Francije kovati političen kapital. New Ywk. — Sodnik Mc-Geegtian je odločil v prilog sedanjemu županu McKeeju in se izrekel proti Izrednim županskim *cWtvam messfea novembra. Hor-He NM^ttit, seeMIstični kandidat za župana, je naznanil, da bo stranka takoj vložila prisiv na apeUtnem sodišču proti temu odloktK -' ! * t * V posebni izjavi je primerjal kaotične mestne finanoe v NeW Vorku in aodaliatfčno admlni-streeijo mesta M^vaukee. Bankirji se nedavne mestu odpovedali kredit In zahtevali reduciranje budšeta za SO milijonov. Htilquit pravi, da se mestne ff-Aee ne bode prej izboljšale, dokkr ne bo neorganizirana vsa davčna in budšetna mašinerija ter smoter mestne yla^e. < "Socialisti smo v prvi vrsti zainteresirani v človeško blaginjo," je rekel Hillquit. "Mi smatramo mestno vlado kot sredstvo za pro^altcjjo najboljših interesom prebivalstva in ne kot agencijo za protekcijo zemljiških špekulacij in investicij ali pa ka varčevanje denarja. Najbrž ni na vsem svetu podjetja, ki bi bilo upravljano bolj lahko-miselno kot Je bilo mesto New York pod rnenjajočimi tama-nitskimi in refbMstičnlmi administracijami. ' UY periodi zadnje takozvane prosperitete je mestna administracija razsipavala kot pijanec. Leto za letom je budžet naraščal v težkih milijonih. Stotine poli-tičnih nastavljancev je bilo na plaAUni Msti s velikimi plačami, ne da bi vršili jasno orisano delo. "Takrat nI protestiral ne mir. McKee (sedanji lupan), ki je i-mel tri glaenve v budžetnem odboru, niti ne bankirji, katerih investicije so Egledale dobre, do- kler je mesto lahko dobilo denar» ja kolikor gu je hotelo. "Milwaukee s socialističnim Županom in generostilmi dajatvami s« socialno plaginjo, je e-dino važnejše mesto v deželi, ki Je solventna."_ Thomaaovl alamnatl glasovi VVaahingtoii. D. C. — Slamnato glasovanji1 za predsedniške kandidate, ki ga vodi grupa Hearatovih listov po vaej deželi, je doslej dalo socialističnemu kandidatu Thomasu 5811 gla-sov. To je največje število glasov, ki jih je še kdaj dobil socialistični kandidat pri takih predvolitvenih glasovanjih. Komunistični kandidat Foster ima 425 glasov. Roosevelt imp 174,« 006 In Hoover 121,360 glasov. Miličniki napadu rudarje z bombami aa aoisenje TaylorvlUe, II!., 28..sept.—-Čete narodne garde so včeraj napadle rudarske stavkarje in njihove žene s bombami za solae-nje, ko so se stavkarjl zbrali v bližini premogovnikov. Miličniki so aretirali tudi dve mladi dekleti, mlss Anno Puccett in Leno Rabini. Tb sta prvi dve ženski, ki sta postali jetnlci mtli-taristlčnih avtoritet v tekoči rudarski stavki. Plketiranje premogovnikov prepovedano Taylorvllie, 111.—Z namenom, da ubijejo odpor rudarskih stav« karjev, ki ae ae organizirali v novi uniji, so avtoritete prepovedale piketiranje premogovnikov. Piketirane je legalno v II-llnolsu, toda miličniki imajo puške in bombe za aolaenje, proti katerim se rudarji ne morejo boriti, __ Delavakl agitator pomikiššaa Los Angeles, Cal.—Carl Sklar, eden od organizatorjev, ki ao vodili stavko poljskih delaveev v dolini lmjkerial in so bili obsojeni v zapor od treh do 48 let na obtožbo kršenja* zakona pfoti kriminalnemu slndikalismu, Je bil te dni pomiloščen. V jetnil PtMntvni teden Pet dni dela na teden je edina možnost bodoče rekonstrukcije, pravi ravnateljica ženskega urada v Labor departmentu, mlss M*ry Anderaon. Izjavila je: "Krajši delovni teden s primernim dohodkom od dela je socialno in goapodsrsko upravičen. Poslodiua krajšega tedna bi bila več dela za vsakogar, bolj redno delo za oa«, ki so za-poaleni, boljša izdatnost dola, več počitka za delavce in več kupne sile." ,, Sedanja tendenca, da se delo deli med več ljudi, bi bila nekaj krasnega, če ne bi vsebovala preveliko delitev tudi zaslužka, ki je že sedaj postal pičel vsled znižanja plač in delnega dela. Od jemati iz žepa, kjer Je itak •malo, da se napolnijo prasni Že-i pl, ne dovede do večje kupne sile, marveč do rasširjenja gozdarske slabosti zase. Krajši teden Je zlasti pomemben za ženske v industriji, kajti — miss Aaderson opozarja — večina ftentk dela več kot 48 ur na teden. Zakoni, ki ščitijo šen-ake v nekaterih državah, ne aa-dostujejo. Treba je Izenačenja zakonov, kajti delodajalci v onih državah, kjer so strogi zakoni, niso obvarovani pred konkurenco delodajalcev v onih državah, kjer ni nikake zaščlte.-^FLlS. Soc. stranka ladaia kampanjeko ~ knjigo Ohicago. — Kampanjski odbor socialistične stranke Je te dni izdal kampanjeko knjige. V nji so podrobneje opieane glav nejše točke socialističnega programa In naveden rekord predsedniških kandidatov starih strank o važnejših vprašanjih. Knjigo sta uredila fidward Le-winson in prof. Maynard Krue« ger ter stane 10 centov. Dobi se pri stranki, 649 Randolph st, Chlcago, 111. 'i—MirinT' : . . ■ . . . Humor v anglatkem tWiu ' Mlada dama v soaednem stanovanju igra vea dan na klavir," nam je petotil neki čitatelj. — Edina tolažba, ki mu jo moremo dati, je ta, da postajajo dnevi krajši. Neki pisatelj pravi, da zakon ne ovira ženske, ki se udejstvu-je kot javna govornica. Nasprotno,. preskrbela si je vendar večen avditorij« PL "Hollywood je najdostojnejše mesto, ki sem gs kdaj obiskal," pravi znamenit potovalec.—Hol-lywood se nad tem ne razburja. Na ta način so ga že prej včasi napadli. niči ae nahajajo ae trije drugI delavski agitatorji, a pričakuje so»wUsa saksj IJndja vw|»ov«m! smatraj«) lirike sa najeti l*»J*e cigareto. IVj.tvo Jr.da nikdar na prsfUdamo da je "Narava V fterereatl HrdkukilaJ šUls" - salo je tem« finemu tobaku — —'--- staranja in miljenju onega ladtjr Strfka resa, IU je opiaan s toaatod." Zalo pravijo ljudje f *»ak<*m siftis, trgn In vasi, ds se I orkloa tako mila rlfatrte, "It's toasted" t« *>tf* a«< m$pi4 hmttf, M tm• p,Utg0 A h bJfU mMm0 S Al ftl »MIki /Ul a* H»* Ml«i SmI ««m la arfiM U«fcr fcnUf Ml ONE 80 ZMERNE OBVETB Imigrant Janez Mihevc I viIN Jonkz Janez v kanadskih pragozdovih 1 Dober mesec po Jsnezevem prihodu na ka-padaki upad, te j« pre*elil k stricu Matevžu Miha Ocepek, Janezov sovrstnik in bivši sošolec. Fant je čez leto služil pri nekem farmarju in ko je zapadel sneg in je bilo njegovo delo I je pričel prezirnovat k Matevžu, pri 1 Je prazimil tudi prejšnji zimi. Sicer bil lahko oetai pri farmarju tudi čez zimo, »mpak fant Je menil, da se ne izplača preže-bati vso zimo za borih detet dolarjev na mesec; stanovanja mu pri Matevžu nI bik) treba plačevati, ti vila pa so bila tako poceni, da ga Je prehrana prav malo stala. Spomladi se Je nameraval zopet udinjati kakemu farmarju. - Miha Je bU v Kanadi ie tretje leto. Tja sta prišla skupaj z bratom Tomažem, delala nekaj tednov pri farmarjih v okolici Regine, šla za delom v mesto, kjer pa vzilc dejetvu, da sta bila izučena mizarja, nista mogla dobiti dela, pakar sta se vrnila k Matevtu, katerega sta ob fvojem prihodu v Kanado slučajno našla ter njem prazimila. Spomladi Je Matevž dobil Mihi, Tomaž pa, ker se mu Je upiralo delo, se je odpeljal na vzhod, kjer so tja industrijska mesta in več priložnosti za Toda posebne sreče nI imel; vsakemu zaposlenosti Je sledilo dvoje mesecev ja, kajti industrijski kraji so bili pre-natrpani s delavci in brezposelnost Je bila rsod občutna. Tiste jeseni Je še v oktobru, Je obupal, da bi kdaj dobil delo v mestu, v gozdove na severu ter začel tesati želez-pragove. Povedano Je že bilo, da je Janez poznal še iz domačega kraja. Toda prijatelji Janez in Ocepkova fanta eiso bili nikoli ln Tomal sta bila preeej prevzetne na-vsled čeear ju vaški fantje niso posebno Ko pa sta se sešla v tuji Kanadi, Je Jpoaabil vse to in nekaj časa eelo tihoma fudoval Miha, največ seveda zaradi njegove s katero se Je fant kaj rad postav--' ■ ? • S J' " pa Je bivanje v tujini tudi MH>! Izteplo glave make njegove nekdanje prevzetnosti, 4* se je dalo izhajati g njim za allo. Ja-pa Je takoj v začetku prosil, 1*J nikar meni v svojih piemih znancem v starem |U. da MIha dela na farmah, molze krave krni prašiče, kajti: "Kaj bi rekli znanci in M v domači vasi, če bi zveden, da Jas, mizar, krmim kanadske prašiče?t 8ker 1» al nk ponitvendar Je bolje, da ne vedo. Preveč bi ee mi poemehovall! Tega Jim gA M privoščim!" Janez Je vedel, odkod to Mihova bojazen. Ker je b(l dober mizar. Je imel dovolj dela v domačem krajo in tudi je dobro zaalužll; s tam ee Je. kakor tudi Tomal, kaj rad postavljal ter zavzemal napram vaškim fantom, ki so se morali potiti za kruh po polju ali ga služiti kot navadni delavci povsod, kjer se je dalo kaj uloviti, preeej prezirljivo stališče; s tem ae je mnogim zameril, toda Miha se Je njihovi zameri zgolj poemehoval ter jo imenoval zavist Ho, Janez mu Je stare napake spregledal ter mu obljubil, da bo molčal o njem v svojih pismih. Svojo obljubo Je Janez pošteno drial vee skoal In to tem laftjs. ker je kakega pol leta po prihodu v Kanado prekinil vse pisem-ske zveze • staro domovino, seseda ne brez vzroka; poertmo prijateljstvo ga namreč ni vezalo na nikogar v domačem kraju, za so- rodnike se Je vedno brigal toliko kot oni zanj — nič —, Marica pa se mu je skujala. Proti koncu oktobra je dobil Miha pismo od brata. Tomaž je pisal, da teše železniške pragove v pragozdu na severu Ontaria, da pri-lično dobro zasluži in da bi bil vesel, če bi ee tudi Miha odločil, poskusiti svojo srečo v gozdovih. Delu se bo zlahka privadil, saj sna držati plankado v rokah ter Zamahniti z njo. Zaslužil pa bo na vsak način več kakor pri farmarjih. Miha ni dolgo ugibal. "Ne velja, tukaj vso zimo postopati in trošiti trdo prialuženl denar, nI res, Janez? Kaj praviš, bi ne bilo dobro, če bi šla pogledat v ontarijake šume? Tomaž piše, da je že govoril z "basom" in da mu Je ob-ljubil delo zame in če še kdo pride z menoj, ga tudi dobi. Poskusiva. Nekaj bova že zaelužila in prehranila se bova čez zimo. Bi šel?" Janesu je Mihov predlog ugajal. Naveličal se je fte bil tega poetopanja in brezdelnega življenja pri Mstevfu. Janez bi bil rad delal, da bi kaj zaslužil. Tako se je odločil oditi s Mihom v Ontario. Matevžu to ni bilo všeč. Mož bi rad videl, da bi Janez ostal pri nJem; esnjemu Je tako dolg Čas. Saj ga nikamor ne goirf in prezimovknje ga ne bo nič stalo; epomladi pa mu bo dobil delo pri kakem farmarju. Zaman. Janez se nI dal pregovoriti in kak teden pozneje »ta ee z Mihom poalovila od Matevža ter ad odpeljala na vzhod. * hf- i ''ti' Drugi dan zjutraj sta bila Janez in Miha v Winnipegu, provfaca Mauttoba. Ker Je njun vlak odpeljal dalje šele svečer in ker je Tomaž pisal Mihi, naj si kupi, če le mogoče, potrebno orodje v Wlnnipegu, kajti v kerapi da je vse mnogo dražje, sta ee Janez jn Miha podala v mesto ter zavile v šestnadstropno Eatonovo departmentno trgovino, ki ima svoje podružnice v vseh večjih kanadskih mestih. Jsnez, ki se Js že na cesti čudil velikim stavbam, vosovom cestne želesnice, Id so si mu videli v primeri z ljubljanakimi pravi orjaki, mnogim avtomobilom, ki so Jih bile polne ceste in drugim stvarem, ki so mu bile popolnbms nove, Je odpri ueta na steftnJ v začudenju. "Praviš, da Je vse to ena same trgovina?1! se je obrnil k Mfthu, ki Je bil še enkrat v Win-nipegu ter je Janesu odvažno pojasnjeval to in ono. "V vseh šeetih nadstropjih?" "Seveda. Pa to še ni največja trgovina te vrste v Kanadi; videl sem že večjo." "Kaj, zlomka, pa prodajajo, da fabljo toliko prostora?. . "Vse, od šlvanke pa do hiše," mu Je pojasnil Miha. "8lcer pa — saj boš sam lahko vse * Tudi Irave vedo, močno se hodil pod kri-pečino nisem potreboval hlačk Malokdo je prišel mirna, U žena cigana Janka Hudoročiva' je prišla tja prst plenice. Vdds je topla in kristalno Čista. Ko sem om sem ee zvrnil pod košato vrbo zkspal. Muhe, katerih Je «-na kvinttOjone, so me zbudile, ko een začel najslajše ss-kiati. . '-Ifr ■a Večkrat aern iel i svakom v Praliče po vino. Trta dobro kar te. le lanskega vina je dosti, letos p* ... Oh, well, vee je še bošjih rokah! Domov grede smo se tnalo zaletavali pod pezo barilcev. Včasi Je avto i njim je pa dirjal Id nas Je onesns-kakor da bi ŠH iz mlina in ne is vineke gorice. Ko pa orno pH^lli ^oioov^ J^ ^^^^^ pcvitica, prekajtnagnjat in pečen* kokoš. Bože moj, kaj češ Domači so bili Jako prijasn ■ Jsnez Je zažvižgal; "Fiiuu, pri nas se kaj takega ne vidi! V vseh ljubljensklh Itacunah nimajo toliko rasHčne robe! Joj, to bi sijali naši vsščsni, če bi priftli sem noter!" "Nič bolj kakor slješ tir se Je sssmsjal Miha ter ga opomnil; "Le malo manj zijala prodajaj in pasi, da ss mi ne izgublšJ V tej gneči bi te težko nsšel, če bi te sploh mogel." Janes si js vsaj ta opomin k srcu, toda ne za dolgo; ko Je Miha po dolgem povpraševanji (vprašanje: Where can I get some toolafl Je našel v slovensko-angleškem slovarju, ki ga js nosil pod pazduho ter od časa do čaaa pogie* dal vanj) ln tavanju končno našel oddelek s le-lesnino ter začel Isbiratl potrebno orodje, ee mu je Janez nenadoma izgubil izpred očL Zgodilo se Je takole: (Dalj* tfttodani.) ____ h Amerike ¥ sovjetsko Rusijo in nanj Piše Martin Judnič, Waukegan, 01. Vsem se dobro zdi, ker smo jo tako modro izpeljeli, le jsz viham nos. Jugoslovanski oficir se vozi na Jugoslovanskem vlaku na moj račun! Ta Je pa lepat V Kar lovcu moram prenesti, toda vlak danes ne pelje več v Metliko. Na postaji vprašam, kaj bo s mojim voznim listkom. Ali bo Jutri dober? Uradnik pogleda listek in pravi: "Dober je sa dva dana." Ali rlght. Prenočim pri prijatelju Vldeniku in drugi dan »e odpeljem s vlakom v Metliko. V vlaku je velika skupina čeAkih turistov, ki so se vozili v Ljub. ljano in na Bled. Sprevodnik Slovenes — nekaj vpije nad Cehi, naj bodo skupaj v enem vosu In ni ss treba razkropiti po vsem vlaku, češ, da bo manjkalo prostora, pred no pridejo do Ljubljane Bil je vroč dan In Cehi so ho-teli imeti ugodje. Prootors t« enkrat tudi nI zmanjkalo. In U zmanjka prostora, ne bo nsis krivda, pravi Ceh, ki sedi v vocu s menoj. Oni so plačali voininn In sedeli bodo. kjer Jim prijs! Kondukter še neksj piha. sli ko vidi. da ga nihče ne posluša, odi-de. Pri ščipanju vosnih listkov p* vpraša mene. kdaj sem kupil svoj listek. "Včeraj v Zagrebu," mu od- "Ali ne veete, da vaš liatek ni več veljaven? Boete pač morali plačati." Hočem mu pojaanlti, kako ln kaj, ali on goni avojo: "Hočete plačati ali nor "Ne, ne bom plačal!" ponovim dvakrat ali trikrat, ko me je prijela Jesa. "Dobro, pokličem orožnika.'* "Mar pokličite ga!" Dve ali tri postaje kasneje ree pride s orožnikom. Oba hkratu •ta začela govoriti, jaz pa odrinem nalahko sprevodnika proč ln rečem, naj samo eden govori, da bom razumel, kaj hočeta, fcandar pravi, da je moj Uatek neveljaven, ker ga nisem dal Kar lovcu žigosati, urednik in sodro* s4k> pritiskamo, tiska v'*Delevska poln ki je laž slovenskih V tej tipkami Ima tu-vloAen ovoj kapital. ^M«NfeMuut ■ IPA vwnn rea. < jko sem b« J*z tatice Wk> tvečer in ni, kogar ^ bil* v tiskarni razen dveh delavMr, ki tU}Wm stroje. 8. Jelen me Je*peljal v Ljudsko kuhinjo, kjer se &hko dodobra naješ ta majhen denar. Tam asm M' eeznanil s pisateljem in pesnikom Culkovski Jem. Pravkar otepal žgan-oe ln mleko. Jelen in jaz pa vampe. Koliko Je to večerja stala, ne vem, lutfti eodrug Jelen me Je p*ehitol -~- in tako je on "trttal" Amerikanca. Nato smo Hi h koncertu, ki ga je proizvajala šelezničaraka godba na pihala. Naravnost iz-nenaden md btl, ftb sert slišal več umetnišldh komadov, a tudi vedel ne bi b* če mi ne bl e. Eržen razložil. Komadi, ki eo Jih igrali, eo btte težke kompozicije, aH onl eo Jih proizvajali i lahkoto, harmonično in^adko. "Look, Dorothy, jrour daddy is herar Obrne ae kot orna. Sama ne mafna, daddy je per %n iatkt: Povej, iw,vej, kako prijatelji, eodrugi, r, govori, lcn^fe v Rusiji? •vf^.; Tudi niso imeli bi SO bili Kri- 14*1 na Du- ^Mikrcal na » turne je od- naju. da Odpeljal 1B. as prišli prija-«m4 ta me od-MTSem pa go- V in voril slavij f ln o J* in Chica to asm n. VUk eta-II«. Ce bi Ie New /v In le Js- POJASffILO Vsled dep«m|: In ogromne krise, ki jTiia^a tudi nsše da pojasnimo t^nikom In zs-stopnikom Proevete, da Ishko vzamejo od naročnikov na M Prosveta naročnino tudi ^al lita In kjer nI drugače Ml samo ss četrt Ista. Vzemite te |H' dobiti da, kar ras to. Ltt Prosveta Je v ti kri*} In salo m 'fijnike in in skušajo kjerkoli Mgišs hraniti naročniki na dneva*. atila predstavljan^ KA \ NO 8LR0V(WT Atila, ki je vladal siednJo E. vropo od 4B8. do 463. lela x 7T bil poznan kot "Šiba B«jr ^ reklo ae je, da "trava ^ konjsko kopito." Noben' ^ var barbarskih grup tegitZ ni bil tako surov in brezu8mi. Ijen. (Neupoglivi Atila se^^J P«tnajsterih odločil, nih bitk v zgodovini ko j* va posadka se poprijela s Rim sko-Gotsko armado pod vod. stvom Ajetuaa in Teodorrica ■ Chalonu v letu 461 A. D. s tenT 4* bil Atila premen v ti I vojni nam zgodov ina pove, da je bila s tem Evropa rešena pred uničevalcem. Theodoric je bil a. bit v Ckalonu in celokupno št«, vilo mrtvjh v ti krvavi bitki ^ je računalo na 176,000 do 300 000. > ' LeU 458 je Atila nagle »mrti umrl drugi večer po nekem ban. ketu, prirejenem na čast in pnv slavo njegove ženitve z neko mlado žensko z imenom Indico. Pravijo, da so zakopali njegovo, truplo v treh krstah, narejenih iz srebra, zlata in ieleza in da jetnik^ ki so izkopali njegov grob so bili takoj zatem tudi u-smrčeni. Atila je predstavljal naravo ? svoji surovosti in izražanjih ki-kor tudi v roparski karijeri, k*r nam jasno pokazuje, da narav, na surovost je redkokdaj mila. Ta resnica je priznana od izde-lovateljem Lucky Strike cigaret. Izdelovatelji Luckies priznajo tudi, da surov tobak nima mesta v cigaretah. Surov tobak se ne nshsjs v Luckies. Izdelovatelji Lucky Strike ci-garet vedo, da surovi tobak ni. ma mesta v cigaretah, ker na-ravna surovost je redko kdaj mila, Vsled tega pa, za tem ko se je porabilo najboljSi tobak za Lucklee, pravilno sestaran in pacan, dobi če dobrote pražene-ga proceaa vključlvši vijoletnih iarkov. Ta alavni čistilni način je bil ustvarjen za Lucky Strike ln nobene druge cigarete nt vsem svetu nimajo tega. To je vzrok zakaj moški in ženske kadilci v vseh krajih Zdruienlh držav in drugih deželah priznajo Lucky Strike kot najmilejie cigarete. Le-ti upoštevajo milobo, ki jo daje praže-nje Luckies in ki se je ne najde v nobenih drugih cigaretah. Priznajo, da je naravnostna surovost redko kdaj mila.-(Adv.) Apeliramo tudi ns poesi aaročnfce, da na} če Is m poravnajo svojo isročnino In če nI mogoče plačatl celoletne plačajte polletno «aročnlno| HM in as ohrani list Is nadalje M Ph. Oodlna. apravtteU. S. N. P. J. PRINTERY BM749 Srn. Uvmdale A P CBTCAOa ILI«. TAM SB DOU NA t«UO TUDI Vfti U8TMKNA POJAflKlLA