SVETOGORSKA A. C.: Jubilej ki ga preveč pozabljamo Ko junijsko sonce odpira bele lilije in duhteče rože, je v nebesih veliko vese« lje. Angeli varhi se radujejo in Devica Marija radostno zre iz nebes na vrste nedolžnih otročičev, ki se s hrepene» njem pripravljajo na prvo sv. obhajilo. Jezus pa ve za vsakega posamezneg». otroka, kako dolgo bo trajalo v njem hrepenenje po Bogu. Prišla bo doba raz» potja. Kam? se bo spraševalo mlado sr» ce. Angel varuh bo prigovarjal: Ne za» bi poti v cerkev, ne opusti sv. zakra» mentov. Hudobni duh pa bo napel vse sile in svet mu bo pomagal, da ga pri» dobi zase; zdaj je čas, da pride na nje» gova pota, zdaj v prvi dobi razvoja je čas odtrgati mladino od obhajilne mi» ze, zdaj je treba razbiti čiste posode, v katerih Jezus tako rad prebiva. Vse to Jezus vidi in zato se, človeško rečeno, ves resen bliža svojim malim prijateljem. Prav zato prihaja k njim, da jim za dneve skušnjav da moči. O kako rad bi vsak dan prišel, mladina b; bila potem njegova... A kako kmalu, prekmalu začne samevati v tihem ta» bernaklju; nedeljo za nedeljo čaka svo* je ljubljence — a jih ne dočaka. Mor» da še pridejo enkrat na mesec, potem pa se še to skrči; štirikrat na leto se zdi že dosti, nazadnje pa pride tista ža» lostna doba, ko jim postane še celo ve» likonočna dolžnost le težko breme, ki se ga marsikdo otrese. Junij je tu in marsikdo bi lahko v tem mesecu praznoval svoj najlepši jubilej: 10—20—25—50 letnico svojega prvega sv. obhajila. Ali ni vredno, da se tega velikega dne spomnimo? Ali ni potreb» no, da se v tem času resno vprašamo, kakšno je postalo v tej dobi razmerje med nami in Jezusom? Primerjajmo božjo ljubezen do nas z našo ljubeznijo do Boga. Jezus je prišel iz nebes; vse njegovo življenje je bilo trpljenje za nas. Izkrvavel je v straš» nih mukah na križu. Odrešenje je bilo dopolnjeno. On pa je hotel še bolj lju> biti. Samega sebe nam je da! v hrano. »Kruh, ki vam ga dam, je moje meso za življenje sveta.« »Kdor je ta Kruh, bo živel vekomaj«. Skoro 2 tisočletji sta minili, & Jezus nas še vedno čaka v tabernakelju. £oli» kokrat zaman! Ali bi ne našli poleg ti» stih, ki z veliko težavo opravljajo svo» jo velikonočno dolžnost, tudi mnogo takih, ki bi lahko praznovali )0 in več letni jubilej razdora s svojim Bogom? Kako naj tu govorimo o ljubezni do Boga? Kakšno bo srečanje z božjim Sodpikom ob naši smrti, ako bomo ta» ko malo cenili ta najsv. Zakrament? Nič nas ne bo opravičilo, saj imamo cerkev pred pragom in sv. oče Pij X. je odprl tabemakelj vsem in vse pova» bil k vsakdanji nebeški pojedini; vse je le od nas odvisno. Če hočemo varno hoditi proti nebesom, moramo pogosto» ma prihajati s čistim srcem in pravim namenom k mizi Gospodovi. Ob misli na večnost skušaj mo posta» ti večji Jezusovi prijatelji, sk.išajmo ži« veti bolj evharistično življenje. In ko gledamo nove vrste nedolžnih otroči« čev, ki prvič prejemajo Jezusa, ne po» zabimo oživiti spomin na naše prvo sv. obhajilo. Premèrimo dobo, preštejmo in pretehtajmo sv. obhajila. Če jih našte» jemo le malo, morda samo toliko, koli« kor je od takrat minulo let, obljubimo Jezusu, da bomo v bodoče večkrat pri« hajali. In Jezus nam bo rad pomagal v 3C Veličastna proslava štiristoletnice svetogorske Matere božje 18. junija v glavnih ,. T? Vi y • • V M / : ; X ' K L M fi » * JL t • t ■:> it ? ;< J' " v ' ; ' " ' i'm • -g/"-''--...» - okrog 6. ure do Caterini-jevega trga, kjer jo bo čakal prevzvišeni gospod knez in nadškof goriški z duhovščino in verniki. Po liturgičnem pozdravu se bo razvrstila procesija proti stolnici, kjer postavijo podobo nad glavni oltar. Slavnostni govor bo v v v Od 11. do se bo izvršila obrisih takole: V nedeljo 11. junija popoldne bodo svetogorski patri dvignili čudodelno podobo Matere božje in ob spremstvu grgarske in solkanske duhovnije jo prinesejo imel frančiškanski škof msgr. Inocencij Alfred Russo. Ves naslednji teden se bodo vršile v stolnici velike slovesnosti. Pridigali bodo izredni govorniki, med njimi razni prevzvišeni škofje, ki bodo imeli izmenoma tudi pontifikalne svete maše. Popoldne bodo govori za lažne stanove, zvečer ob 8. uri pa bo vsak dan pridigal omenjeni frančiškanski škof. Za naše vernike bo vsako jutro ob 5.30 prelatska sveta maša kakega izmed naših gg. kanonikov, med mašo pa bo govor. Spored govorov bo naslednji: V pondeljek bo govoril g stoln» vikar dr. Fr. M o č n i k : „Marija, pribežališče grešnikov"; torek g. kaplan Ladislav Piščanc: „Marija in sveto obhajilo"; sredo g. msgr. dr. Ivo Juvančič: „Marija in sveta maša"; Četrtek g. častni kanonik msgr. dr. Andrej Pavlica: „Marijino češčenje in vzgoja otrok" : V petek g. kanonik msgr. Ignacij Valentinčič: „Marijino češčenje in krščanska družina"; v soboto g. stolni kanonik msgr. dr. Miroslav Brumat: „Marija, Kraljica naše dežele". Vsako jutro bodo vsaj trije spovedniki na razpolago, da bodo lahko vsi verniki opravili sveto spoved in pobožno prejeli sveto obhajilo v počeščenje svetogorske Matere. Petje bo vodil odlični goriški glasbenik prof. Emil Komel. Na praznik presvetega Srca Jezusovega ob 9. uri bo imel pontifikalno sveto mašo prevzv. g. nadškof msgr. Alojzij F o g a r, naslednji dan pa prevzv. g. nadškof iz Man" fredonije msgr. Andrej Cosarano. V soboto popoldne ob 5. uri pride v mesto eminenca gospod beneški patriarh kardinal Adeodat janež P i a z z a. Ob 6. uri bo imel v stolnici pontifikalne večernice, nato pa bo vodil procesijo z milostno podobo nazaj proti Sveti gori. Na Trgu zmage bo g. kardinal govoril zbranim množicam s terase kr. prefekture. Nato bo procesija nadaljevala svojo pot do Caterinijevega trga, kjer bodo patri frančiškani spet sprejeli milostno podobo in jo ob spremstvu solkanske in grgarske duhovščine in vernikov nesli nazaj na Sveto goro. Ob pol popolnoči bo imel na Sveti gori solkanski rojak prevzv. g. škof s Krka msgr. dr Josip Srebrnič pontifikalno sveto mašo s pridigo. V nedeljo bo imel na Sveti gori beneški g. kardinal pontifikalno sv. mašo in govor. Ob koncu bo podelil papežev blagoslov s popolnim odpustkom. S r opoldanskimi večernicami se bodo zaključile glavne svetogorske jubilejne slovesnosti. Prevzvišeni gospod nadškof in z njim vsi blagi verniki se po pravici nadejajo, da bodo verniki v stolnici in na Sveti gori kar tekmovali v češčenju Matere božje. Že kar naprej čutimo, da bo stolnica od 12. do 17. junija stalno polna pobožnih častilcev Matere božje iz mesta in dežele. S češčenjem Kraljice nebes in zemlje si ljudstva v veliki meri pišejo zgodovinsko usodo. Pokažimo, da smo vredni ljubezni in skrbi Svetogorske Matere. Na Skalnici sveti »Na Skalnici sveti postavim si dom, da vdano mi ljudstvo tam branila bom«. Takó je Marija v nebesih dejala, se z ljubljenim Sinom na Goro podala. Zdaj tukaj prebivaš vrh Svete goré, presveta Kraljica neba in zemlje! Z oltarja obseva nas tvoja milina, ko srečna objemaš preljubega Sina. Marija, ki dala si svetu Boga, mogočna Kraljica presvet'ga Srca, ljubo blagoslovi otroke tu svoje, da srečno prestanejo zemeljske boje! boju zoper dušne sovražnike, da si o« hranimo čisto srce, ki bo vedno pri» pravljeno, Jezusa prejeti v sv. obhajilu in pred Jezusa Sodnika stopiti. Spominjamo se rojstnega in krstnega dne, spominjamo se drugih obletnic, ki so v zvezi z našim življenjem, a nikar ne prezrimo obletnice prvega sv. obha« ji la. Pripravimo se nanj z otroškim hre» penenjem in pristopimo tisto jutro k mizi Gospodovi. Ve pa, srečne matere, ki gledate svo« je otročiče, ki prejemajo Bog^ v svo» je. srce, sklenite: S svojimi nedolžnimi otročiči bom pogostoma prejemala sv. obhajilo, da se že v nežni mladosti utr« dijo v pravem krščanskem življenju in jih ne bodo v poznejših letih viharji sveta tako lah^o omajali. Stenko Andrejevič: O&Aa^J^i Pokusi in povej, če ni Gospod sladak, pokusi ga in jej — nobeden kruh ni tak. Bogat bo ubog postal in prosil vbogajme — ti pa ne boš poznal gladu in revščine. Zveličal bo Gospod svoje prijatelje — o, srečen tisti rod, ki šteje se med nje. Mimo oken, vrat tiho, rahlo hodi najzvestejši brat, trka: Mir vam bodi!... A nobena luč mu ne gre naproti in nobeden ključ ne odpre Dobroti. ' Mimo temnih vrat zimski veter duje — mimo gre naš brat, nihče ga ne čuje. Fantovsko romanje Kakor je že bilo naznanjeno, bo fantovsko romanje v torek 20. in sredo 21. junija, ko obhajamo god fantovskega zaščitnika sv. Alojzija. Fantje, pridite in se priporočite lepo Materi božji in skušajte ob njej postati v vsakem pogledu bolj modri ter plemeniti. Duhovne vaje il v gori Na željo prevzvišenega g. nadškofa se bodo vršile letos duhovne vaje za žene in dekleta pri goriških čč. mm. uršulinkah. Za dekleta od 9. do 13. julija. Za žene od 6. do 10. avgusta. Vzdrževalnina L. 36. Priglasite se vsaj en teden prej, da vam lahko sporočimo, če ne bo več prostora, in ne boste imele nepotrebnih stroškov. Žene, ki so zadržane v dnevih svojih duhovnih vaj, se morejo udeležiti dekliških In obratno. Duhovne vaje so se že tako udomačile in njih blagodejni vpliv na dušo je že tako znan, da je pač vsako nadaljnje priporočilo odveč. Tudi na fante in može mislimo, pa še ni določeno ne kje ne kdaj bodo. Vsekako pripravite se, da se odzovete na povabilo, ki ga dobite pravočasno. Iz svetogorske zgodovine Svetogorska Marija - čudodelnica V poglavju »O izrednih milostih, ki jih je Mati božja na Sv. gori delila« in v poglavju »Čudežne milosti« dokazuje Anton Červ v svoji knjigi, kako Marija v stoletjih izpolnjuje svojo obljubo, da bo vernikom na Sv. gori milosti delila. Med drugim omenja neštevilne zaobljubne spominke in 25 izpričanih čudežnih ozdravljenj. Drugo poglavje končuje tako: »O mnogih dobljenih milostih v novejšem času pričajo nadalje zgovorno številne tablice in darovi v zakristiji, med drugimi posebno dve s sledečim napisom: Na prvi bereš na vrhu z zlatimi črkami všito besedo »Zahvala«, spodaj pa to besedilo: »Dolžnost moja je objaviti milost o-zdravljenja, katero sem prejela od preblažene Device Marije. — Padla sem ter pet let trpela na nogi strašne bolečine in samo s pomočjo palice malo hodila. Iskala sem zdravila pri mnogih zdravnikih, ali vse zastonj. Mati božja me je na prošnjo v trenot-ku popolnoma ozdravila 26. avgusta 4899. O prečista Devica, bodi češčena in hvaljena povsod in vekomaj. Amen. — Karolina Čičigoj.« To čudežno ozdravljenje nas tako zanima, da radi skopo odmerjenega prostora opustimo vsa druga, ki so morda še bolj čudovita, ker gori omenjena Karolina kot 85 letna gospodična še danes živi v Gorici Via Alviano štev. 2, in sicer s svojo sestro vdovo Antonijo Poberaj. Gč. Karolina čičigoj že več let boleha na srcu in ne more iz hiše. Zelo trpi in le malo govori, ker ji bolezen to brani. Ko sem prišel k nji, da mi kaj natančnejšega pove o svojem ozdravljenju pred 40 leti, je kar oživela in mi je na začudenje domačih z veliko vnemo pripovedovala nad eno uro svojo zgodbo, mestoma s solzami v očeh ob misli na ljubezen, s katero jo je Marija vedno spremljala skozi življenje. Naj tu na kratko ponovim njeno zanimivo zgodbo. Rodila se je v Gorici 4. XI. 1854 kof hčerka Mihaela Čičigo-ja in Marije černe. Obe rodbini sta solkanskega izvora. Izučila se je za šiviljo in je bila v svoji stroki zelo cenjena. V 33. letu jo je spoznala kneginja Eleonora Hohenzollern, ki je bivala v Gorici kot baronica poročena Ma-lik. Vzela jo je k sebi in ji vse zaupala. Ko je kneginja podedovala grad Haselbrunn pri Lipni-ci, jo je hotela na vsak način vzeti s seboj. Karolina je šla in je postala nekaka njena upraviteljica. Ko je na novo urejevala o-menjeno graščino, je pri obešanju zaves tako nesrečno padla na rob marmornatega umivalnika, da si je prebila čelo nad očesom in si izpahnila ter deloma tudi na strani zlomila koleno. Ta pa- (Nadaljevanje.) de« jo je tako zdelal, da so jo morali spraviti v posteljo. Zdravnik ji je povezal nogo, a glavno pažnjo je posvetil rani nad očesom, ker je bilo nevarno, da zgubi vid. Kmalu se je izkazalo, da se je iz vin j eno koleno tako slabo zaraslo, da brez operacije ne bi mogla več hoditi. Bila je ponovno pri zdravnikih v Gradcu in tudi na gradu so jo stregli kar najbolj skrbno, a nič ni izdalo. Ker so ji dejali, da tudi po operaciji ne bi mogla več pravilno hoditi, se ni pustila rezati, ampak je zaupala, da jo bo Bog o-zdravil, ko bo njegova sveta volja. Ker le ni ozdravela, se je odločila, da zapusti kneginjo Eleo-noro, ki jo je hotela kot oskrbnico še imeti pri sebi, in se je po osmih letih zveste službe vrnila domov. V Gorici se je izročila zdravniški skrbi dr. Aleksija Rojca. Ta jo je poslal spet v Gradec. »Operacija je potrebna, a prej pojdite še v Abano, da se noga malo okrepi,« so ji dejali. Tudi to je ponovno storila zaman. Gospa Frankova v Solkanu je priporočila dr. Eda Šlaj-merja v Ljubljani, ki je pa menil, da je noga tako oslabela, da bi tudi operacija nič ne zalegla. Po njegovem mnenju bi bilo treba nogo kratkomalo nad kolenom odrezati. Tega Karolina ni hotela, kajti prepričana je bila, da ji bo Marija pomagala. (Op. ur.: Temu slovitemu zdravniku so kot prvemu njegovega stanu letos na vnebohod odkrili spomenik). Tako se je pet let mučila s svojo bolno nogo in se le počasi s palico pomikala naprej. V avgustu 1899 se je podala k ovdoveli materi v Solkan. Sklenila je, da gre peš na Sv. goro. Ponujal ji je svak Doljak konja, ponujali so ji tudi dečka, ki naj bi nosil z njo stolček, da se bo mogla vsako toliko odpočiti. Vse je odklonila in hotela iti peš sama na božjo pot, trdno prepričana, da ji bo tako Marija pomagala. V petek dne 25. VIII. zjutraj se je odpravila s palico ob 4 zjutraj na božjo pot. Proti večeru je vsa izmučena od bolečin in truda prišla na Sv. goro. Najprej je šla v cerkev. Za večerjo je vzela pri Makaroviču malo kave, nato pa je šla istotam k počitku, toda radi silnih bolečin ni mogla zaspati. Naslednje jutro je opravila pri upravitelju božje poti Lebanu sv. spoved in pristopila k obhajilni mizi. Med obhajilom je čutila, da je nekaj v nogi škrtnilo. Ni polagala temu važnosti, pač pa se je zatopila v prisrčno molitev k Jezusu in Mariji za zdravje. Molila je in jokala po obhajilu v klopi. Kar naenkrat se ji zdi, da je v cerkvi nek šum in nemir. Ozre se in vidi, da so vseh oči uprte začudeno v njo. Ljudje ji pravijo, da se je zgodil čudež, da je ozdravela. Skuša poklekniti in vidi, da res lahko brez bolečin z vsemi obvezami poklekne. Neizmerna radost jo je obšla in vsi ljudje so se s solzami ga-notja veselili z njo ter jo spremljali, ko je brez palice šla iz cerkve. Karolina je ostala še vso soboto in tudi naslednjo nedeljo do konca druge maše pri Mariji, da se je dostojno zahvalila. Obljubila je, da bo na dan ozdravljenja hodila vsako leto na božjo pot. To obljubo je tudi držala, dokler ji je srce dopuščalo. Se današnji dan pa skrbi, da se vsako obletnico in še na kak Marijin praznik bere v čast Materi božji sv. maša... po njenem namenu, ki vsa gori v hvaležnosti do Marije. Ko se jei v nedeljo 27. avgusta vrnila domov, so jo vsi ljudje z velikim začudenjem gledali. Svak Doljak kar ni mogel verjeti svojim očem. Karolina je morala delati pred njim vaje v hoji, tekanju, skakanju, da se je prepričal, kako temeljito je ozdravljenje, ki je tàko ostalo do letošnje 40 letnice, ko 85 letna gč. Karolina še hodi sem in tja po svojem stanovanju... in najrajši misli na Je- Dne 8. junija tega leta poteče 10 let, odkar se je poslovil od nas nepozabni msgr. dr. Ličan. Njegovi zemski ostan« ki čakajo vstajenja na pokopališču v Trnovem pri Ilirski Bistrici, kjer se je rodil 31. VII. 1874. Nimamo namena, da bi tu pisali njegov životopis, čeprav imamo pred seboj gradiva za celo lepo knjižico, ki bi vernemu ljudstvu pred» stavila enega njegovih najvzornejših du» hovnikov, duhovnikom samim pa zgled, ki naj ga čim bolj posnemajo. Svetogorski list pa ne sme iti mimo te desetletnice, ker je misel na verski 3H Ùtii' ; ' .-, list z naslovom »Sv. gora« in vsem, kar ta naslov pove, zadnja leta stalno žive» la v njegovem srcu. Poleg tega je ta mož z uprav učenjaško razboritostjo pred vojsko neovrgljivo dokazal, da je podoba Matere božje, ki jo častimo na Sveti gori, pristna, in da ni imel prav tisti starinar, ki je iz razumljivih raz» logov trdil, da ima on pravo podobo. Naše bravce pa moramo vendar ma» zusa in Marijo ter vsem daje najlepši zgled vseh krščanskih čednosti — tudi hvaležnosti do Boga in Marije. Za to ozdravljenje sta se zanimala tudi tedanji gospod župnik solkanski Kolavčič in kardinal Missija, ki je zahteval spričevala od zdravnikov. Zdravnik Rojic ga je dal zelo rad, saj se kar ni mogel načuditi, ko je prišla gč. Karolina zdrava k njemu. »Čestitam Vam, čudež se je zgodil, drugače bi ne bila več ozdravela!« ji je dejal. To in druga podobna in številna uslišanja naj zlasti letos vlijejo vsem vernikom in tudi našim bolnikom veliko stupanje v Marijino pomoč. Marija rada pomaga in številni zaobljubni spominki na Sv. gori, ki so se že samo po vojski nabrali v svetišču, nam pričajo, da tudi dejansko mnogim naklanja izredne milosti še današnji dan. Naklonila nam jih bo še več in še bolj izrednih, ako bomo tudi mi imsli do nje izredno zaupanje. V tem svetem letu naj zagori to zaupanje kar najbolj! Vsi, ki so k temu predvsem poklicani, naj se zavedajo svoje dolžnosti, da v srcih vernega 'judstva to zaupanje čim bolj gojs — in naj se boje,, da bi ga kakorkoli oškodovali. (Nadaljevanje prihodnjič.) lo pobliže seznaniti z nekaterimi pote» zaini njegovega blagega značaja. Dr. Ličan je bil nenavadno goreč in otroško pobožen duhovnik, ki je bil zlasti pri sveti maši često do solz prev» zet od božjih skrivnosti. Bil je zelo bistroumen, izobražen in v svoji stroki učenjaško temeljit profesor bogoslovja. Kot sodelavec 4 nadškofov je bil zelo posvečen v cerkvenoupravne zadeve in je bil svojim predstojnikom želo moder in zanesljiv svetovavec ter pomočniK. Redovniki, duhovniki m tudi verno ljudstvo se je rado zatekalo k njegovi spovednici radi njegovega blagega zna« čaja pa tudi modrega vodstva. Omembe in celo poudarka vredno je, da je bil ta učeni in pobožni duhovnik kot sin ugledne rodbine in kot učenec Jezusov zelo olikan in tenkočuten v go« vorjenju in vedenju z visokimi in niz« k i ml. Nad vse je bil občudovanja vreden kot izredno nesebičen in požrtvovalen javni delavec, ki je gledal vse človeko» vo življenje v luči večnosti in se samo i7 ljubezni do Boga trudil za svoje ljud« stvo na vseh poljih. Mons. Ličan je šel. Naša zgodovina se mu ni še dovolj' oddolžila, a Bog daj, da bi ga nam kdo kmalu prikazal v vsej njegovi veličini, ki jo je v življenju ta« ko zelo prikrival s svojo veliko poniž» nostjo in skromnostjo, ki mu je nare« kovala, da se je sam najbolj bal tiste besede »jaz«, ki jo je mladim duhovni« kom tako zelo odsvetoval v govorjeni in pisani besedi. Naj živi v miru njegov spomin! Ma« rija svetogorska nam pa izprosi mnogo tako blagih duhovnikov! Katoličani vseh dežela! Brezbožniki in antikristi vseh barv so po vsem svetu združeni, da bi svet razkristjanili. Napovedali so krščanstvu boj do uničenja; govore že o koncu krščanstva. V resnici razkrist jan je vanje v naših dneh rapidno napreduje. Skrajni čas je, da se tudi kristjani enodušno snidemo in si od dežele do dežele podamo roke, da kot ena armada kraljestvo Kristusovo branimo, utrjujemo-in širimo. V to svrho je sklican VI. mednarodni kongres Kristusa Kralja v Ljubljani od 25. do 30. julija 1939. Privede naj skupaj katoličane vseh dežela, da resno premotri-jo svetovni položaj, da proučujejo najboljša sredstva in pota verskega preporoda, obenem pa manifestirajo za gospostvo Kri-stusa-Kralja. »Zahteva časa: Krščanski preporodU se glasi času primerni predmet kongresa. Trije dnevi bodo posvečeni resnemu posvetovanju; glavni delavci v Katoliški akciji duhovniškega in laiškega stanu se bodo sestali k odkritemu in zaupnemu razgovoru. Zadnja dva dneva pa naj privedeta skupaj velike množice k impozantni manifestaciji. Katoličani vseh dežela, ki razumejo resnobo časa in hočejo sodelovati, da se svet zopet po-kristjani, so na kongres prisrčno vabljeni. Mednarodni odbor kongresa Kristusa Kralja. Op. ur.: Pripravlja se tudi iz naše dežele skupno romanje na Brezje in na . ta kongres. Dekliško romanje Za 10. in 11. maja je bilo določeno dekliško romanje. Vreme pa je bilo ta» ko neugodno, da smo se bali, da pojde romanje dobesedno po vodi. Vkljub te« mu se je pa dvignilo nad 200 deklet z raznih koncev naše dežele na pot in prišlo z zgledno požrtvovalnostjo na Sv. goro. Niso se kesale, kajti vreme ni preveč nagajalo in pobožnosti so se ra» di omejenega števila udeleženk še lep» še razvile. V vsakem pogledu so bile mnogo bolje postrežene kakor ob veli» kih navalih romarjev. Imele so tri pri» dige: na predvečer ob 8., naslednje ju« tro pa ob 6. in sklepno ob 8. uri. Tudi sv. spoved so zelo lahko opravile, ker je bilo dovolj spovednikov na razpola« go. Med udeleženkami je bilo tudi pre« cej prav pridnih pevk, ki so vneto pre» pevale ob spremljavi novih orgel zlasti nove svetogorske pesmi. V nekaterih krajih pa še ne poznajo novih pesmi in se zdi, da zanje poteka letošnja važna 400 letnica brez vidnih sledov kakor bi ne bili otroci te dežele. Ker želimo, da bi tudi dekleta, ki to pot niso mogla priti, bila deležna take koristne duhovne obnove ob Marijinih nogah, bomo imeli zanje v septembru še eno romanje, in sicer dne 27. zve« čer in 28. zjutraj. Za družbenice bo pa romanje, kakor smo že objavili, 13. in 14. septembra. Mons. dr. Josip Ličan Julij Zeyer (Poslovenil Marko Kranjc) Vrt Marijin Pesem o Materi (Nadaljevanje.) XIV. BOŽJE KRALJESTVO. Tri dni je žalovala Marija zaprta v hišici. Potem ji reče Jezus: »Nisem prišel na grešni svet, da pokopavam mrtve, nego da dajem življenje, ki ne mine. Čas je, da zopet vršim svojo nalogo.« Marija sladko odgovori: »Zgodi se! Vem, da si Maziljenec Gospodov. Pojdi, da posedeš svoje kraljestvo!« In plameneča prikazen slave sionske ji zamiglja v duši in molila je Sina človekovega. Toda Kristus ji reče snivo: »Grem, da posedem svoje kraljestvo. Da ni od tega sveta, boš videla. Hočeš li iti z menoj, mati ljubljena?« — »Večno hočem biti s teboj!« mu reče z navdušenim srcem in potem se nehote zamisli. Kaj je hotel s tem reči, da njegovo kraljestvo ni od tega sveta? Toda ni vprašala. Vse, kar je imela, je razdala ubogim, celo hišo in vrt, in kakor njen Sin ni imela kam položiti glavo. Tako sta šla iz Naza-reta Jezus in Marija in oni, ki so mu sledili kot učeniku ... In bilo jih je čedalje več in več. In Marija je videla, kako prihaja njegovo kraljestvo, ki je izšlo v duhu ter se razcvetelo v srcih najboljših ... Kakor šepet vetrička, kakor skrivnostni glasovi tihih noči je plul odmev blagovestja po Galileji in po vsej kananejski deželi. In izmučena srca so čutila, kako deži in kaplja neznan balzam v njihove rane in drhtenje prej nepoznane sreče je prešinjalo ves narod in z blaženim oddihom so zašepetale zevajoče ustnice, zdaj omočene: »Božje kraljestvo je prišlo!...« In so šli za Gospodom, da slišijo njegove besede. In kdor ga je videl v tej vzvišeni preprostosti, kdor se jej zazrl v njegove božjesevajoče oči, ta je bil njegov. In tisoč glasov je klicalo k nebu: »To je On, ki nam ga je v tolažbo oznanil prerok. Duh Gospodov, Večni, biva v njem. Bog ga je poslal, da prinese blagovestje vsem nesrečnim. Bog nam ga je poslal, da ozdravi potrta srca! Da oznanja prostost zasužnjenim in svobodo jetnikom! Da tolaži žalostne, da oznani na Sionu plakajočim, da prejmejo krono mesto pepela, olje radosti mesto žalosti in mesto dušne potrtosti plašč veselja!« Kako jasen dan je svetil v duši Marijini! Kako je zdaj umevala Njega, Njegovo kraljestvo! Kako velik je bil, kadar so dežile krog njegove glave najslajše solze, ki so jih kedaj točile oči človeške! Kako božanski, kadar je, sede med veternicami na gori, kralj ljubezni in knez usmiljenja, zaklical z velikim glasom, sladkim in snivim, v modri vzduh: »Blagor ubogim v duhu, blagor žalostnim, krotkim in ki so lačni in žejni pravice! Blagor mirnim in usmiljenim in ki so čistega srca in njim, ki trpe preganjanje za pravico! Ker vsi ti pojdejo v kraljestvo in bodo Boga gledali in njih je nebeško kraljestvo!...« In prišel je tudi dan, ko je bil Mesija maziljen za kralja najslajšega miru. V hiši farizejevi je bilo, kjer je Marija iz Magdale, nekdaj grešnica, ki jo je bil Jezus z enim samim pogledom in z eno edino besedo spremenil v svetnico, — v hiši farizejevi je bilo, da je Marija Mag-dalska stopila v obednico in plakajoč poljubljala Jezusu noge ter jih močila s svojimi solzami in jih potem oblila z mazilom najdražje narde. In sklonila je svoj beli, s smaragdi prepeti tilnik in obrisala Njegove noge s svojimi dolgimi lasmi, rumenimi ko zrelo žito. In dvorana se je napolnila z vonjavo mazila... In kakor ta dvorana, tako je ves svet napolnjen z rajsko vonjavo, z evangelijem! Ta vonjava je bila ona tolažba, ki jo je vlival Sin človekov v srce trpečih, je bila blaženost, ki jo je dajal vsem, tudi najbolj zavrženim izmed ljudi na zemlji! Bil je maziljen za kralja miru in sladkost miru je dajal vsem. Toda mnogotero žalost je pretrpel, ker celo oni, ki jih je bil sam izvolil, ga mnogokrat niso mogli umeti. I. Rejec: Kast sv. Jožefa ob Jezusu in Mariji (Nadaljevanje ) 9) Ime [Jezusovo Zdaj sta si presrečna ženina vzajem» no dopovedala vse podrobnosti svetih dogodkov. Zlasti naročilo o imenu Je» zusovem jima je bilo zdaj poroštvo, da ju je Gospod združil in določil Odre» seniku za varuha. Ime -Jezus je bilo pe» čat, pod katerim sta se zedinila, da bo» sta skupno služila božjim sklepom. Ni» koli se ni katera dvojica lotila s tako čisto in sveto ljubeznijo bližnje pripra« ve na svatbo, kakor Jožef in -Marija v tisti uri, ko sta sprevidela, da sta iz» brana za čuvarja velike božje Skriv» nosti. Ko je čez nekaj mesecev Mati«devica v betlehemski štalici sveto Dete povila ter ga deviškemu možu v naročje dela, je tudi on z drhtečim spoštovanjem in ginjeno ljubeznijo gledal v njem pred» vsem izpolnitev svojega najglobljega hrepenenja po Odrešeniku. Obema je srce pelo od vdanosti in molitve: Od začetka sem tvoj! In preko pogleda na Boga — človeka — nov slavospev je zakipel v nebesa. Uhò ni čulo lepše božje slave, okò ni zrlo večjega čudesa. 1 10) Jožefova rast ob Dvanajstletnem Marijini veri so se odpirali ob raz» voju Jezusovega življenja vedno novi razgledi. Sv. Jožef je pa resnično rastel v svetosti po načinu drugih velikih svet» nikov. Pomembna postaja v tem pogle» du je zgodba 12 letnega Jezusa v templju. I ] HI Pogled na tempelj — hišo nebeškega Očeta, doživljaji ob slovesnosti bogo» služja, v nebo kipeča molitev tisočerih romarjev: vse to je dečka Jezusa tako prevzelo, da se je z najplemenitejšim zanosom mladega srca ves vrgel Očetu naproti, pustivši ob strani zemeljske starše. Veličina njegovega poslanstva ga je napadla s tako silo, da je šinil iz njegove notrine žarek nebeške modro» sti, ki je osupil in očaral učitelje po» stave v templju. Vsi trije so tiste dni prestajali nam nedoumljivo trpljenje, na eni strani Je» zus, na drugi Marija z Jožefom. Kdo bi mogel misliti, da za Jezusa ni bila velika žrtev, odtrgati se od staršev? A ko je čul Očetov klic, je brez pridržka daroval svoje srce in srci svojih star» šev. Koliko je bil s polnostjo spoznanja in žrtvovanja naprej pred starši, more» mo razbrati iz obojestranskih besed ob svidenju. «Otrok, zakaj si nama to sto» ril? Glej, tvoj oče in jaz sva te z ža» lostjo iskala«. Tako toži Mati. Jezus ji» ma je rekel: »Kaj sta me iskala? Nista li vedela, da moram biti v tem, kar je mojega Očeta?« V Marijinih besedah je toliko mater» ne ljubezni, ki zastopa tudi očeta; Je» zus pa spregovori s take božanske viši» ne, da niti Marija in Jožef ne moreta s svojim umom do njega. »Nista razu» mela besed, ki jih je jima rekel«, pri» stavlja evangelist opazko, ki je pač iz Marijinih ust. Da, Jezus se jima je po» javil naenkrat tam daleč spredaj ter ju kliče za sabo s tako presenetljivo bese» do, da zveni naravnost trdo. Ali ni nekaj tega zvoka tudi v Jezu» sovih besedah, ki jih je spregovoril Ma» teri na svatbi v Kani: »Kaj je to meni in tebi, žena? Moja ura ni še prišla«. Tudi te besede se zde trde. Jezus z njimi brez človeških ozirov kliče za sa» bo Marijo, ne kot rodno Mater, ampak kot tisto ženo, ki mu bo pomočnica na Kalvariji. A najbliže k Mariji je bil poklican sv. Jožef, deležnik njenih ra» dosti in bridkosti. 11) Jožefova cast v življenju Cerkve Sv. Jožef je zgodaj umrl. V Jezusovi javnosti se ne omenja več. A saj ni umrl, le zamenjal je življe» nje. In kako je v novem življenju v ne» dogled zrastla njegova slava in njegova naloga. Sv. Cerkev ga je že v stari davnosti častila; od 9. veka pa je izpričano, da se ga je spominjala v masnih molitvah -okoli božiča. Izza 14. stoletja se je za» čel obhajati njegov 'praznik 19. marca. Svetniki, n. pr. Bernardin Sienski, Tere» zija Velika, Frančišek Šaleški in drugi so jako pospeševali njegovo češčenje. Papež Benedikt XIII. je vplel (1729) njegovo ime v litanije vseh svetnikov; Gregor XV. je dvignil (1621) njegov god v zapovedani praznik, ki mu jo Pij IX. (1870) dal sijaj praznika prvega reda, ko je obenem proglasil sv. Jožefa zaščitnika vesoljne Cerkve. Zelo pri» merno: on, ki je na zemlji redil in čuval fizičnega Kristusa, ima v nebesih nalo» go varovati in negovati mističnega Kri« stusa — sv. Cerkev. K njemu torej ona kliče: »Kakor si nekdaj otel dete Je» zusa iz smrtne nevarnosti, ako brani zdaj sveto Cerkev božjo sovražnega za» lezovanja in vsakega nasprotovanja«. Njegovemu varstvu in njegovi priproš« nji izroča tiste dobrine, ki so ji naj» dražje, pa se zde najbolj ogrožene: krščansko uredbo družine, mladinsko čistost in srečno smrtno uro. 1 cerkev hodi - je n lak! Pohujšuješ se nad tistimi, ki hodijo v cerkev. Posebno si zadovoljen, ko za» paziš nad njimi kakšne napake. Hitro obsodiš: »Največje barabe so tisti, ki hodijo v cerkev.« . 1. Mogoče te »barabe« hodijo zato v cerkev, da bi se poboljšali. Ali kdaj bolniku očitaš: »K zdravniku hodi, pa je bolan?« Kaj ne, ti se pa nočeš poboljšati. Ti nočeš iskati za svoje napake zdravja... Čudno, tako si hud na te »barabe«, pa vendar sam držiš z Barabo, kot nekdaj judje. Pilat jih je vprašal: »Katerega hočete, da vam izpustim: Jezusa ali lia» rabo?« In zavpili so: »Nočemo Jezusa, izpusti nam Barabo.« Ti, ki nočeš v cerkev k Jezusu, tudi nočeš Jezusa, vo» liš Barabo. Zato se nad malimi »bara. bami« ne spotikaj tako farizejsko. 2. Če so tisti, ki hodijo v cerkev, res hudobni, meniš, da ne bodo sojeni? Meniš, da ne bodo dajali odgovor od vsake besede? Toda, toda! Nekaj vem zate. Tudi ti boš prišel pred sodnika Ra» čun boš dajal.» Plačati boš moral do zadnje stotinke! Bojim se, da bo tvoj račun hujši. Saj ti je znana prilika o lenem hlap« cu. Zakopal je talent, zmožnosti. Ni se hotel nič truditi. In ker se ni nič pri» zadeval in trudil, ga je njegov gospod dal vreči v ječo zvezanega; tja ga je vrgel, kjeT je jok in škripanje z zobmi. Ali nisi ti tak leni hlapec? Pripomoč» ke, ki ti jih nudi Jezus v cerkvi, zame» tavaš, lenobo paseš. Če boš tako. vozil, kam boš privozil? Prav do pekla! če bi tvojo brezbrižnost za dušo in Boga videl turek, bi ti z vso pravico očital: »Kristjan si — pa si tak!« Bojim se, da ti bo tudi Jezus očital: »V očesu svojega brata vidiš smet, v svojem pa še krlja ne! Hinavec!« 3. Dovoli, da še eno povem. V tvojem očitku: »V cerkev hodi — pa je tak« je skrit tudi očitek proti Cerkvi. V dnu srca se ti namreč plazi misel: »V cer» kev hoditi ni nič prida. Saj tale, ki ho» di, je tako slab, slabši kot jaz. Torej ni treba meni hoditi.« Ali ni tako? Če si odkritosrčen, boš priznal. Toda Cerkev ni nič kriva, če je kdo slab, navzlic temu, da se udeležuje služ« be božje. Ni kriva ne v tvojem sluča« ju, če si slab; ni kriva v slučaju drugih. — Ali so vsi, ki hodijo v šole, učeni? | Ne. Mnogi zastanejo in opustijo uče» nje. Je mar zato univerza oz. gimnazi» ja za nič? Ne. Pač pa rečemo: »Fant je len —• itd.« Kolesarju, ki se v tebe zaleti, zakli» češ: »Neroda nerodasta, kaj se ne znaš voziti?« Kolo pustiš pri miru. — Zakli« či tudi tistemu, ki »v cerkev hodi — pa je tak,« zakliči ti, ki si »boljši«: »Ne« roda nerodasta, kaj se ne znaš ravnati po božjih in cerkvenih zapovedih?« — Tako mu povej, Cerkev pa pusti pri miru. Ne zaletavaj se vanjo, pač pa raj« ši tudi sam stopi vanjo, posebno ko te kliče in vabi zvon; posebno kadar si pod smrtnim grehom dolžan priti k službi božji. Mogoče boš potem bliž» njega imel za boljšega. Ne bodi farizej. Bodi skesani cestninar, pa boš opravi» čeri pred Bogom. 4. Pisatelj Wetzel pripoveduje, da je poznal nekega kmeta, ki ni hodil v cer» kev. Neko nedeljo se je peljal s konji mimo cerkve, ko je bilo treba iti k sv. maši. Pa mu zakliče star mož: »Poča« kajte, nekaj ste povozili.« Prestrašen vpraša kmet: »Kaj?« Starček odgovo» ri: »Tretjo božjo zapoved, pazite, da konji vas ne povozijo«... Kmet se je odpeljal. Nič se ni poboljšal. Čez več let je pa padel z voza. Konji so ga po» MAREC. 2. « Na večer oznanjajo svetogorski zvonovi izvolitev novega papeža Pija XII. 5. « 60 romarjev se s samostansko družino zahvaljuje Bogu za srečno izvoli« tev vrhovnega poglavarja sv. Cerkve in priporoča njegovo vlado Materi božji. 12. « Precej hladno, le kakih 100 ro« marjev. Sbod na Sv. gori Na Goro, na materin kraj! Ta misel navdušuje vsako leto naše lepe organiza« cije v Gorici, t. j. Skalnico, Tretji red in Apostolstvo molitve, ko se bliža tretja nedelja po Veliki noči — praz« nik varstva sv. Jožefa. 2e 41 let hodi» mo ta dan k Materi in še nikdar se nam ni zgodilo, da bi nam bil dež zabrani! Letos je kazalo posebno slabo. Ves te« den je bilo slabo vreme, od sobote do nedelje pa je vso noč deževalo do 5. zjutraj. Ob 5 1/4 smo imeli oditi Ne« nadoma se je začelo jasniti in kakor bi pihnil, je bilo vse jasno. Bog nn je ob» daroval s prekrasnim vremenom, ki ;a trajalo ves dan. Razpoloženje našegu ljudstva, ki se je odločilo za ron>an;e kljub dežju, je bilo izredno. Ob 7 1/2 smo klečali že pred svoio Materjo. Maševal je č. g. Rešč'.č ki je imel ginljiv nagovor na ljudstvo, ki se je že pobožno pripravljalo za sv. ob ha» jilo. Ob 9. uri smo imeli spet sv. mašo. Med sv. mašo je govoril č. g. dr. Pav« lica, ki si je izbral primerno tvarino: Kje iščimo Kristusa in njegovih milo» sti? Iščimo jih pri Mariji, ker Njej je bilo rečeno: Gospod s Teboj, pa išči« mo jih tudi pri sv. Petru, ker njemu je bilo rečeno: Tebi bom dal ključe nebes« kega kraljestva... Biti s Petrom se pravi biti s Kristusom. Kristusa ne najdemo v puščavi, recimo pri komunizmu, ki izpreminja cvetoče države in dežele v puščave, tudi ne v hramu, recimo pri brezvercih, ki imajo skrivne shode, kjer kujejo hudobne naklepe proti Cerkvi, ampak pri Mariji in pri Petru oziroma njegovem nasledniku. Tu najdemo Kri« vozili skoraj do smrti. Ko je smrtno bo» lan ležal na postelji, se je spokoril. Svojim otrokom pa je na glas govoril: »Otroci, hodite v cerkev!«... Zakaj? Vedel je, da otroci ne bodo taki, tako slabi kot on, če bodo hodili v cerkev. Upam, da boš tudi ti kmalu spoznal, da so tisti, ki hodijo v cerkev, vseeno boljši kot si ti. Zdaj mi zameriš. Ta« krat mi pa ne boš. In to me tolaži in mi daje pogum, da ti vse to povem. Srečka. 19. » Ob nogah najčistejše Device ča» sti njenega svetega ženina sv. Jožefa okrog 200 romarjev. 22. » Nekoliko uršulinskih gojenk s C. materjo in iz Povoletta nekoliko mia» deničev K. A. 26. « Kakih 100 romarjev iz bližnje okolice je opravilo velikonočno dolž« no»t. ' ! ; ^ stusa in vse milosti, ki so človeku po» trebne za zveličanje. Petje je vodil g. Jos. Bratuž, prii or« glah pa je bil naš največji strokovnjak g. E. Komel. Bilo je prekrasno petje, pravi užitek vsega dne. Srčna hvala go« spodičnam pevkam in pevcem! Ta dan je bil na Sv. gori tudi general frančiškanskega reda iz Rima, ki je ho« tel pred popoldanskim blagoslovom na« govoriti tudi naše romarje ter jim po» deliti blagoslov. Preč. g. Reščič je po blagoslovu povedal vse misli, ki jih je razvijal veleč. p. general franč. reda. Živahnost našega shoda je povečal prihod furlanskih mladeničev Kat. ak» cije. Mladeniči so imeli na Sv. gori svoje pobožnosti iin svoje govore. Le škoda, da jih je mnogo zadržale doma slabo vreme. Ob lepem vremenu bi jih bilo prišlo okolu 500. Hvala tem mladeničem za lepe zglede, kii so jih dali na» šim romarjem. Društvenice »Skalnice« so ta dan do« bile prvikrat poseben popolni odpustek, ki ga je »Skalnici« naklonil pok. sv. Oče Pij XI. Naj bi ta res blagoslovljeni shod o« stal v veselem spominu vsem romarjem in naj bi nam bilo to veselje in navdu« šenje, ki smo se ga navzeli pri skupni Materi — v večno veselje. Dr. P. Duhovniška vest. G. Oskar Kogoj, župni upravitelj v Kredu pri Kobaridu, je bil umeščen za župnika na tamošnji fari. Želimo mu obilo uspehov in bož» jega blagoslova! V nedeljo( 21. maja je bil umeščen za župnika v Idriji gospod Hektor Carlet. Dosedanji župni upravitelj Štefan Gnjezda bo odslej upravljal čepovan« sko župnijo. Mladi upravitelj se je vernikom zelo prikupil in gotovo bo tudi na novem mestu deloval ljudem v blagor in Bogu v čast. Kanal je dobil novega dekana. G. I« van Semič, župnik v Čepovanu, je ime« novan za dekana v Kanalu. G. Semič je dolgo vrsto let uspešno pastiroval v Čepovanu in ga tamošnji župljani le neradi vidijo odhajati. Ko mu k imeno« vanju čestitamo, mu krepko kličemo: Bog Vas ohrani na novem, težavnem mestu dolgo vrsto blagoslovljenih let! V časten spomin! Zadnjič smo poro« čali o smrti zlatomašnika g. Leopolda Stublja, ki je bil pokopan v Idriji ob Bači, kjer je preživel zadnje dni svoje« ga življenja. Rajnki je kot župnik v Ve« likem dolu na Krasu skušal zboljšati tudi gospodarsko stanje svojih faranov. V ta namen je ustanovil z velikim tru« dom čipkarsko šolo, ki se je bila svoj čas lepo razvila. Še sedaj se nekatere družine bavijo s čipkarstvom in proda« jajo svoje ročno izdelane umetnine, se« veda v bolj skromnih količinah, v Trst. Bodi teh par vrstic blagemu g. zlato« mašniku v zahvalo in spomin! »Svetogorska kraljica« in naše verno ljudstvo. S Komenščine smo sprejeli na« slednje prisrčne besede: Pri nas »Sve« togorsko kraljico« prav radi prebiramo. Vidi se, kako smo potrebni dobrega tiska. Bog čuvaj »Svetogorsko Kraljico«! Misijoni na Sp. Krasu. Zadnjič smo poročali o lepo uspelem sv. misijonu v Komnu. Vršil se je po presledku daj se nadaljuje v predelu za Kobari» dom proti Trnovemu. Znani »Trnovski klanec« je že zravnan in moderniziran; na novo razširjene in izdelane je že nad 2 km ceste. Romanje za žene 19. in 20. julija Radi mednarodnega kongresa Kristusa Kralja bo romanje za naše krščanske matere 19. in 20. julija, ne pa 25. in 26., kakor je bilo prvotno naznanjeno. Svetogorska kronika Df. EGIDIJ: Pastirica na Skalnici »Oj ti naša srečna Uršika, govori! Kaj si videla na Skalnici ob zori? Kakšna je izvoljena nebes Kraljica? Kakšna je, povej nam, vseh devic Devica?« »Lepa vsa je in brez madeža Marija, vredna, da ji glavo venec zlat ovija! Njen obraz je kot jutranja svitla zarja, ko za gorami nam sončni dan otvarja. Nje oči, kedo opisati vam more in lasi, ki so kot volna s sočne gore; lica od ljubezni svete plameneča, kakor lilija na Skalnici goreča? Nje zobje so kakor jagnjet bela čreda, ustnice škrlat, sladkoba nje beseda. Vrat ko Davidov je beli stolp z branili tisoč škitov, vse orožje močnih v sili. Roke ko dišave žlahtne in mazila, rada v njih objemu vekomaj bi bila; oblačila nje prezala in cvetoča v divnih barvah čednosti oznanjujoča. Kdo opinai naj bi vse, kar v njej je skrito, kar srce nje žensko krije plemenito? Duša vdana polna milosti je svete, za nje duhom deklice teko neštete. Če bi vse lepote druge skupaj zbrali, né bi jih primerjali devici zali. Pojte, deklice, z menoj Mariji hvalo in vse ljudstvo z nami naj bi se odzvalo: Bodi, o Marija, vekomaj češčena, vekomaj češčena, najsvetejša žena!« Zvezdnato nebo oznanja slavo božjo (11. nadaljevanje.) Naša zemlja je bila solnce Zemlja in vsi veliki planeti našega solnčnega sistema so bili nekoč solnca, imeli so svojo lastno svetlobo. Glede zemlje je dokazal veliki astronom Braun, da je bila žareča obla vsaj eno stoletje. Radi silnega izžarevanja to« piote in stika z veliko mrzloto med« zvezdnega prostora, ki znaša 270 sto» pinj pod ničlo, se gmota vsakega soln« ca polagoma ohladi, zgosti, strdi in v teku milijonov let se stvori na njem trda skorja, t. j. iz solnca postane zem« lja, planet. Kajpada čim večje je kako solnce in čim več ima vsled tega v sebi toplote, tem več časa se vrši ohlajeva« nje, tem pozneje tudi solnce ugasne. Zato so najprej otemneli 4 manjši pia» neti: Merkur, Venera, naša zemlja in Mars, dočim so zgubili svojo lastno svetlobo mnogo pozneje Jupiter, Sa» turn. Uran in Neptun. Po Braunovih računih je pred 100 milijoni let tvorila naša zemlja z Jupitrom dvojno zvezdo, kakršnih poznajo doslej kakih 20.000. To so solnčni sistemi, v katerih se ka» ko solnce vrti okrog drugega, osrednje« ga solnca. Pred 200 milijoni let je tvo» rilo naše solnce z Jupitrom in Saturnom v tem smislu trojno zvezdo in mnogo prej so te zvezde skupno z Uranom in Neptunom tvorile peterozvezdje. Jupl» ter, ki je 1.400 krat, in Saturn, ki je 700 krat večji od naše zemlje, sta še današ« nji dan ugašujoči solnci, kajti njuna svetloba se zdi učenjakom preveč jaka, da bi jo smatrali samo za solnčni od« svit. Ti dve zvezdi imata torej še vedno svojo lastno, čeprav šibko svetlobo. Tudi naše solnce bo otemnelo. Kdaj? Po Braunovih računih bo kakih 10 mili« jonov let svetilo s približno tako sve« tlobo kakor danes, a potem se bo vid» no zmanjšala njegova toplota in svetlo» ba, tako da bo v 100 milijonih let izgle« dalo kakor ogromen razbeljen kamen. Isto velja za vsa solnca na nebu. V svetu zvezd so kakor na našem svetu poleg zibk tudi rakve, kajti dočim iz astralnih megel nastajajo nova solnca, druga solnca umirajo. Toda tudi astrai« ne megle so le končne, kajti nobena snov ni in ne more biti neskončna, am« pak je nujno omejena in končna. Zato bo brez dvoma napočil v daljni bodoč« nosti dan, ko bo ves zvezdnati paviljon pogreznjen v globoko temo. Zvezde se bodo sicer še nadalje vrtele, ker vrtenje ne najde ovire v praznini vesoljstva, vendar to se bo vršilo v neprodirni te» mi in grozni oledenelosti. 2e danes po« znajo zvezdoslovci vse polno solne in solnčnih sistemov, ki so popolnoma ugasnili Če hočeš, primerjaj danes s^ojo krat« ko dobo na tej zemlji z dobami nastan« ka, razvoja in smrti nebesnih teles. Ka» ko kratko je naše življenje, njegovo veselje in trpljenje. A kako dragoceno je istočasno, kajti z njim si služimo srečno večnost, v primeri s katero je tudi doba dogajanja v vsemiru prazen nič. Srčen bodi in vztrajaj v službi bož« ji, kajti Bog ne zahteva od ttbe nobe» ne žrtve zastonj. Sv. Pavel pravi, da vse trpljenje tega sveta ni nič v primeri z večno slavo. To in ono Cerkev in znanost Pred dobiCm tfetom sta: bila od sv. očeta imenovana za člana papeževe Akademije znanosti dva ameriška uče« njaka, oba že deležna Nobelove nagra« de. Oba, četudi ne katoličana, sta z ve» seljem sprejela to čast. Ko jima je nad« škof iz Los Angelos izročil znak pape« ževih akademikov, sta imela oba nago« vor, kjer sta poudarjala, kaj vse je Cer« kev naredila za znanost. Fizik Millikan pravi, da se začenja moderna naravoslovna znanost s kano« nikom Nikolajem Kopernikom. Omeni meniha Rugerja Bacona, dobre vernike Leonarda da Vincila, Newtona, Fran« klina, Maxwella, , Pasteurja. Skromno tudi pristavlja, da ima sam malo zaslug za svoje uspehe, ko se je pri svojem delovanju moral brezpogojno oslanjati na dela učenega duhovnika Lemaitre«a s katoliškega lovanjskega vseučilišča. Samega sebe pa s ponosom prišteva med znanstvenike, ki verujejo v verske idea» le. — Tudi biolog Morgan je bil pre« senečen nad svojim imenovanjem. Re» kel je: Menih Gregor Mendel je bil, ki je deset let na svojem vrtu delal znan» stvene poskuse z grahom in prišel do največjega odkritja v biologiji zadnjih 500 let. Na tem odkritju sem skromno gradil v svojem znanstvenem delu in zaslužil tako priznanje svetega očeta, kateremu sem za izkazano čast zelo hvaležen. 1 j J. O. C. Jeunesse Ouvriére Chrétienne (Delav. ska krščanska mladina) se imenuje mia» do pa goreče katoliško gibanje med de» lavsko mladino. Svoje početke v Belgiji, kjer se krasno razvija. Pa tudi v Franciji je doseglo prvenstvo med vsemi drugimi podobnimi mlad-nskimi društvi. Francoska J. O. C. šteje ob svoji desetletnici 150.000 mladih čla» nov, ki so vsi prešinjeni z načelom: »Kristus je odrešil tudi delavca. Na podlagi svetega evangelija se bomo bo« rili za delavske pravice!« Vsi polni apostolskega ognja »i pri» zadevajo z molitvijo, svojim lepim zgle® dom in prepričevalno besedo širiti svo« je ideje med ,za vero brezbrižnimi in pa celo veri sovražnimi tovariši. Veli» ko komunistov je po prepričevalnem nastopu teh mladeničev spoznalo svojo zmoto in prestopilo v katoliški tabor, kjer z vso vnemo zagovarjajo načelo krščanske pravičnosti in ljubezni med raznimi stanovi. Tudi delavska dekleta imajo svoje podobno društvo (J. O. C. F.). V Fran» ciji jih je že 102.000 včlanjenih Obe skupini imata posebna glasila, ki so močno razširjena. J. O. C. (izgovarjaj: Zos) se širi tudi po drugih deželah. To leto v jeseni bodo »žosisti« v velikem številu poromali v Rim k sv. očetu, ki se zanje močno zanima. Duhovna priprava na bombni napad V grofiji Lancashire v Angliji je na glavnih vratih katoliške Marijine cer« kve v Bolton«le Sands razobešen velik letak naslednje vsebine: »Obramba proti napadom iz zraka! V primeru zračnega napada bo ta cerkev odprta noč in dan. Vedno bo tu duhovnik, ki bo spovedoval in delil sv. obhajila Obiskovalci cerkve naj čas, ko se mude v cerkvi, porabijo za moli» tev. Molijo naj za tiste, ki trpe v naši domovini in v drugih deželah. Molijo naj tudi za naše sovražnike, posebno za tiste, ki nam strežejo po življenju. Sprejeli bomo vdano življenje ali smrt, kakor hoče božja volja. Prosimo za smrt, če moremo s tem oprati naše grehe. Prosimo za življenje, če moremo s tem kaj prispevati za prerojenje sve« ta, ki je po naših grehih tako opusto« šen.« Drobiž Sveti oče Pij XII, ki je škof rimskega mesta, je na vnebohod zapustil Vatikan in slovesno vzel v posest svojo stolnico, ki je sv. Janez v Lateranu. Sveti oče je podelil kr. vis. miroljubne« mu jugoslovanskemu knezu namestniku Pavlu ob priliki njegovega slovesnega obiska v Rimu veliko odlikovanje reda zlate ostroge. Kakor Pij XI. sprejema tudi sedanji sv. oče novoporočence v skupni avdi« jenci, in sicer običajno ob sredah ob 9. uri. _. t j 16. aprila je sv. oče po vatikanski ra» dijski postaji govoril španskemu naro« du v španskem jeziku. Izrazil je vese» Ije, da se je končala državljanska voj« na. Spomnil .se je mučencev, ki so dali življenje za sv. vero. Izrazil je upanje, da bo Španija, zvesta svojim katoliškim izročilom, pri splošnem pomirjenju po« stopala usmiljeno ,z brati, ki so v zmo» ti zagrešili zla dejanja. _. i_ ■ i ■ V Rimu so slovesno obhajali 950 letnico spreobrnjenja ruskega veli« kega kneza Vladimira. Prvo pobu« do za to sta dala ruski in rusinski za« vod. Sveti oče je dovolil za to priliko slovesen pontifikal v vzhodnem obre« du. Svečanosti se je udeležil in je imel eno pontifikalno sveto mašo tudi naš prevzvišeni gospod nadškof msgr Mar« gotti. V Cerkvi postaja zanimanje za krščanski Vzhod vedno večje. Če kdaj, bi morali danes vsi slovanski narodi sprevideti, kaka nesreča je zanje, da niso vsi zedinjeni v eni Cerkvi Kristu» sovi. Naj bi že napočila ura velikega zedinjenja. .i •, V Parizu je zborovala Katoliška kmečka mladina (J. A. C.). Obhajala je desetletnico svojega obstoja. Šteje nad 70.000 članov in še vedno raste. De» kliški odseki štejejo nad 100.000 članic. Proučevali so na kongresu kmečko vprašanje v Franciji. Ugotovili so, da materializem in slabe socialne postave porazno vplivajo na kmeta. 2 milijona kmečkih domov je zapuščenih in tudi na kmetih je že število mrličev večje od števila novorojenčkov. Razmišljali so, kako bi zavstavili beg ljudstva s kmetov v mesta in industrijska sredi» šca. __. i •, V Rigi so se katoliški diplomati -v kapeli nunciature s tridnevnico priprav» ljali na velikonočno sv. obhajilo, ki so ga prejeli iz rok apostolskega nuncija. _. i •, V Pompeju so z velikanskimi sloves« nostmi posvetili novo baziliko Matere božje. Sam kardinal državni tajnik sv. očeta je izvršil ta obred. V Alžirju v Severni Afriki so imeli Francozi svoj 12. narodni evharistični kongres. Sv. oče je poslal na kongres svojega zastopnika in še sam je po ra« diju ob sklepu kongresa imel nagovor v francoskem jeziku. _.j «i 23. aprila je umrl v Rimu kardinal Dominik Mariani. Rojen je bil 3. aprila 1863. Kardinal je postal 16. dee. 1935. Naročnina za naš list je L. 5. Kdor je še ni plačal, naj to stori čimprej. Letošnje številke so še na razpolago. (Nadaljevanje.) Po Solkanu burja brije, pot na Goro izgreši... divji veter ga odkrije, v Sočo mu klobuk sfrči. Hodil je in hodil po dolgetn Solkanu in se bližal župnišču. FANT JE PRIŠEL PO SLOVO — KER GA DOLGO VEČ NE BO. Na pragu je stal sivolasi g. dekan Kolavčič z globoko upognjenim hrbtom in dvignjeno glavo. Nad naočnike so mu zrle mile liin 'vse solzne oči \nw vitkega mladeniča, ki je z otroškim zaupanjem zrl nanj. Takoj je bil tudi Jernej solzan. Mimogrede je ujel slede» če besede: »Pej hodi z Bogom in bodi priden in hodi k sv. maši in varuj se slabe kompanije. Veš, duša je vredna več kot cel svet! In če ti bo šlo sla» bo, piši eno rešpondenco; ti bom hitro pisal, de te potroštam. Veš, rešponden» co piši! Na, na, deni v aržet ta gol« dinar, da boš imel za kruh in za kako marko.« Milo ga je prevzelo, k=o je fan» ta še enkrat blagoslovil. Nato je, z rob« cem otirajoč si solze, šel v župnišce. SPOMINI LEPIH DNI. Jerneju je presunilo srce... Veter je spet zapiskal in zopet je romar na vso moč potisnil z desno roko klobuk na glavo. Hodil je naprej in brundal: »Ta je pastir, ta je pravi oče svoje črede!« In spomin mu je šel nazaj na pastirje, ki jih je srečaval v svojem življenju in so zanj skrbeli. Taki in taki so bili, vsak je imel tudi kako napako. Toda bili so pač vsi ljudje — in ali ni zapi« sano v svetem pismu, da je samo Bog popolnoma dober?... Ex integra causa, je menda rekel g. Cvek, če sem besedo prav ulovil? Tudi duhovniki so ljudje, ali vendar so že po svojem poklicu svo» jevrstni ljudje, ljudje vsi za bližnjega in največji dobrotniki človeštva, tudi če bi kateri to niti ne hotel biti... 2e sama maša, tudi če bi bila njemu v pogubo, je ljudem največja dobrota.. In v mi» slih se je klanjal spominu vseh pastir« jev, ki jih je poznal... In nevolja se mu je zbudila nad vsemi, ki so slepi za vse dobro, ki ga prejemajo od mašnika. in na njem iščejo in povečujejo samo napake... In v duhu so mu vstali razni zagrizeni nasprotniki duhovnikov. »Jer« nej, Jernej, že spet sodiš in obsojaš! Kdo Te je postavil za sodnika? Ali si ti kaj boljši? Ali bi drugi ne bili boljši od tebe, ako bi rastli v senci duhovni» kove dobrote kakor ti? Vse življenje si bil nanje tesno navezan že kot pevec. In kake zglede si dajal? Ali niso vča« sili rekli: »Saj tudi Jerneja, ki je go« spodov prijatelj, ni videti k obhajilni mizi. Hodi v cerkev samo za to, da po« j.e in da dobi tu in tam kak krajcar in južino o sv. Treh kraljilu« Jernej, po« boljšaj se! Danes je čas za to!« KLOBUK PO ZRAKU PLOVE — V PENEČE SE VALOVE Ko je tako stopal in premišljeval, se mu je zazdelo, da bi bilo že treba kre« niti v hrib. Pa še ni ugledal »kolon«. Veter je malo potihnil in Jernej se je nekoliko vzravnal. Nov močan sunek... in Jernejev klobuk frli visoko kot ba« lončki ob trgu sv. Andreja na levo čez cesto. Jernej gleda za njim. Kaj viJi? Precej za njim je že čudoviti solkanski železniški most z največjim lokom v Evropi, če je prav bral in so listi prav pisali. In klobuk plove po zraku in se zgubi v valovih plave Soče, ki se mu zdi ta hip kruta in krvava. Pogleda na drugo stran in vidi visoko nad seboj svetogorsko svetišče. Premišljuje in se ozira in si kar ne more dopovedati, da je napravil marsikateri korak proti Ka« nalu. Pa se je kmalu vdal, saj je že bral o misijonarjih, služabnikih božjih, ki so se zgubili v gozdovih ali zašli v led in sneg. Koliko tega je prestal že sam škof Friderik Baraga! — In klobuk? »Škoda ga je, a kaj bi šele bilo, ako bi mene odneslo v Sočo? Ali se take reči ne dogajajo ob burji ne le na širokem morju, ampak že v samem Trstu? Ali ni bil še sveti Pavel tri dni in tri noči v jnorju, če se prav spominjam? Jernej, kaj bo to, če si tudi zgubil klobuk! Naj» brž si ga preveč branil in Bog ti je po« kazal, da brez njega niti klobuka ne moreš ohraniti na glavi.« Tako je no« droval in lepo sedel, da se oddahne od svojih nezgod in utrujenosti. Kakor ■* slutnji bodočega za take ljudi primer« nega prevoznega sredstva je sedel prav na mesto, kjer sedaj gradijo postajo žične vzpenjače. Z VINOM NAMOČEN KRUH _ KONJA LN ČLOVEKA KRFPČA. Iz nahrbtnika je vzel, kar ir,u je še ostalo. Z vinom namočen kruh, nekaj slanine in par zmečkanih jajc. Dobro je bilo in dobro mu je delo. Nekoliko mu je še ostalo za nadaljnjo pot. Cigara bi se mu zdaj dobro prilegla, pa ie že ta» ko, da mora delati pokoro: pustil jo je bil v jopi doma. Veter je popolnoma odnehal, kakor da bi se bil doslej boril le za Jernejev klobuk. Po kratkem oddihu se je spet odpra« vil na pot proti Solkanu. Gledal je mogočno zgradbo železniškega mostu J in počasi prišel mimo pokopališča in | cerkve sv. Roka, ki ga tudi on pozna, ; saj je že večkrat prepeval z repenta» bersko Nežko njemu na čast, do kolon. Hotel se je odkriti, pa ni bilo treba, in se je samo prekrižal ter.sa počasi dvig» nil navkreber. Zgodaj je še, druga ura še ni odbila, in počasi prideš daleč. IV. Od kolon do Sv. gore »FUJ, DEDEC DEBELUŠASTI!« Srečaval je vsakovrstne romarje. Po» slušal-jih je za-sebe} in mimo-sebe ii» jih meril od pet do glave, ko so ga bili prehiteli. Tudi prvi berači 50 ga žt bili napadli, ki so ga neverno gledali, ko jim je zagotavljal, da roma brez vinarja: v žepu. Nek berač je pobožna zvijal oči in se ves tresel z rokami, ko jih je pro» žil. Ko se mu je bližal, je glasno ter-pretresljivo govoril: »En očenaš za tega dobrotnika, njegove otroke in /eno, vse žive in rajne, za srečo na polju, v hlevu in hramu, da bi mu Bog vse 100.000 krat povrnil... Oče naš, kateri si v nebesih-brbrbrbr... Amen. Prosim, prosim, za» voljo Boga, milostljivi gospod'« Naj je Jerneju srce še tako krvavelo,, ker svoj živi dan ni odrekel nikomur miloščine, vendar ni mogel !n ni mogeì ničesar dati. Ko je bil odšel mimo, je slišal berača: »Dedec lakomni, čakaj, tudi tvoj trebuh bodo grizli črvi. In čigavo bo, kar si priskoparil? Ha?! To je gotovo kaka požrešna kraška bisagaf Fuj, hudič naj te liže! Fuj, dedec debe* luhasti!« V Jerneju je zakipelo kakor mošt v sodu, ali premagal se je, ker je šel na božjo pot in je bolje, da oni njega kolne, kakor da bi sam imel take skušnjave v enakem položaju. »Jernej, ne sodi, Jezus je hujše prestal po ne». dolžnem!«... tako si je rekel in šel na» prej. (Nadaljevanje prihodnji:) It- JL J! Rešitev. Sloka, vidra, leMpa, limOn, EvgeN, Hripa, oRalo, PrAga, treSk, deseT, Luter, tisoč, drVar, VidEm, toreK. Pravilno so rešili: Sivec Anica, Li» bušnje; Trošt Anica, Št. Vid; Čič Val« kim, Studeno; Silič Breda, Šempeter. Spominska plošča (Bremec) 1519 1 2 3 4 5 6 1931 7 8 9 IO 1 ! 7 12 13 6 14 4 10 7 15 13 6 16 4 17 18 19 4 8 1 13 4 12 14 2 14 -1 5 18 9 10 4 30 1 18 9 j 4 Ključ: 7. I. 17. i 15. 13. 5. i 15. 13. 12. I. II. 15. 1!. 13. 21. 13. II. II. t. 3. i. It. 2. i. ID. žensko ine inali oblika rastlinskega plidi ralii tri irati! Ifitl suglasnik (Hrast Simon LIvek) 15 = + ? = ? = ! X ? ! 3 ? = ? = Klicaj ti pove, da spremeni ali odvzemi kako črko. Kjer je vprašaj, moraš dodati eno ali več črk. Ura (Jakob Tominec) Z dovoljenjem cerkvene oblasti Uredništvo in uprava: CONVENTO MONTE SANTO. Odgovorni urednik: P. Guglielmo Éndrizzi Tiska: 1'rcm. Stab. Tip. L. Lucchesi • Gonzi»