4303 06 
.... .... 
KNJIZNICARSKE NOVICE 
4(1994), st. 3 16. marec 1994 
*************************************** 
IZOBRAZEVANJE 
*************************************** 
STUDIJ BIBLIOTEKARSTVA NA VISOKI STOPNJI ZA DIPLOMANTE BIVSE PEDAGOSKE AKADEMIJE 
Ze µred casom srno v Knjiznicarskih novi­cah pisali o prizadevanjih za uvedbo studija ob delu iz bibliotekarstva na visoki stopnji (3. in 
4. letnik) ia diplomante bivse Pedagoske aka­demije. 
Oddelek za bibliotekarstvo na Filozofski fa­kulteti je upal, da ho mogoce prvo genera­cijo studentov vpisati ze v akademskem letu 1994/95. Vsi potrebni postopki na Filozof­ski fakulteti so bili ze opravljeni in tudi pre­dlozeni programje bil odobren na Znanstveno­pedagoskem svetu Filozofske fakultete. 
Zataknilo pa se je na Univerzi. Zaradi reor­ganizacije Univerze v zvezi z novim zakonom o U niverzi je tudi predlog Filozofske fakultete za uvedbo te studijske smeri bil zadrzan in bodo 
o njem razpravljali novi organi. 
Tako v akademskem letu 1994/95 defini­tivno ue bo mogoc vpis na to smer, za katero je med knjiznicarji veliko zanimanje. 
Takoj , ko bo program od organov Univerze sprejet, borno to objavili v Knjiznicarskih no­1 vicah, da bodo kandidati za ta studij imeli do­volj casa za odlocanje o vpisu. 
red.prof.dr. Martin Znidersic predstojnik oddelka za bibliotekarstvo 
DELOVNA PRAKSA V NUK 
Letosnje obvezne delovne prakse v NUK (ki jo sicer studentje 3. letnika bibliotekar­stva opravljajo v visokosolskih ali special­nih knjiznicah) se je udelezilo 17 studentov. Tokrat je praksa potekala med zimskimi pocitnicami, "scenarij" pa je bil podoben kot pri izvedbi lanskoletne: v prvem tednu so studentje opravili zacetni tecaj vzajemne ka­talogizacije, v drugem tednu pa so vnasali re­tropektivo NUK, pomagali na raznih oddelkih ter si ogledali NUK. 
Ob koncu delovne prakse so stu<lentje izpol­nili anketni vprasalnik, katerega rezultati so bili kar razveseljivi, opaziti pa je bilo tudi ne­kaj "zdrave" kriticnosti. Vrnjenih smo dobili 15 izpolnjenih vprasalnikov. 
Prvi del vprasalnika je studente povprasal za mnenje o zacetnem tecaju vzajemne katalo­gizacije. V vecji meri je bilo z njim zadovoljnih 53% studentov, 47% je bilo popolnoma zado­voljnih, nihce pa ni zbral odgovorov "ne" ali "v manjsi meri''. Znanje, ki so si ga na tccaju pridobili, bo lahko kasnje pri svojem delu v vecji meri uporabilo 67% anketiranih ter po­polnoma 33%, negativnih odgovorov ni bilo. 

In katere vsebine so udelezenci tecaja po­
gresali? Vecina jih ni pogresala nicesar, 
srecamo pa predlog, da bi se iitudentje sezna­
nili se z obdelavo clanka, muzikalij in serijskih 
publikacij. Racunalnisko rahlo "manj opisme­
njen" t.ecajnik pa bi bil bolj zadovoljen, ce bi 
sc "sprehajanje" po racunalniku odvijalo z (za 
odtenek) manjso hitrostjo. 
Predavatelja na tecaju sta bila tudi to­krat Zlata Dimec in Matjaz Hocevar. Iz­gleda, da na vprasanje "Kako sta vam bila vsec predavatelja?", v njunem primeru nega­tivnega odgovora od tecajnikov ni mogoce do­biti. Studentje so izpostavili predvsem na­sle<lnje njune lastnosti: potrpezljivost, pri­jaznost, sproscenost, dobre predavateljske oz. pedagoske sposobnosti, odlicna strokovna podkovanost, komunikativnost, prizadevnost, sistematicnost, simpaticnost; niso pa pozabili omeniti, da je bilo na tecaju tudi dovolj hu­morja. Povzeli bi lahko z naslednjim odgo­vorom: "Bila sta super, predvsem sta pripo­mogla k sproiicenemu vzdusju. Taksni ljudje prinesejo v knjiznicarstvo svezino, ki mu je po­trebna." Daj bog, da bi jih bilo vec, mar ne? 
Studente smo povprasali se o njihovem delu v posameznih oddelkih NUK. Seveda je bilo nekajdnevno delo premalo, da bi lahko re­snicno "otipali" njihov utrip, so pa nekateri bili nezadovoljni s sprejemom (zdelo se jim je, kot da osebje oddelka ne ve, kaj bi z njimi) ali pa se jim je zdelo delo nezanimivo (npr. vla­ganje listkov v katalog). Posebne pohvale so studentje namenili osebju oddelka AIK, Enote za razvoj knjiznicarstva, bibliografije, nabav­nega oddelka, casopisnega oddelka ter karto­grafske zbirke. Zasledili pa smo tudi prav kriticno opazko, ki jo homo navedli zato, da hi se mogoce vsi malce zamislili o tern, kako nas tudi lahko dojemajo praktikanti: "Ose­bje me je smatralo za nekaksen inventar pi­sarne; lahko bi si vsaj toliko casa vzeli, da bi mi vsaj povedali, kaj tam sploh pocnejo, razen tega, da S<." pogovarjajo, pijejo kavo, telefoni­
rajo in berejo casopise." Resnica ima seveda vedno tudi drugo stran ( drugemu praktikantu se je zdelo prav to osebje kar vredu, le delo mu ni bilo vsec), pa kljub temu ... Na splosno pa so bili studentje zadovoljni, da so jih delavci NUK, s katerimi so se v casu prakse srecali, enakopravno sprejeli medse. Mogoce bi bilo potrebno cimprej na podoben nacin anketirati tudi tiste studente bibliotekarstva, ki prakso opravljajo v drugih knjiznicah. 
Z organizacijo delovne prakse so bili studentje dokaj zadovoljni, saj jih je 67% me­nilo, da je bila zelo dobra, vsi ostali pa so me­nili, da je bila dobra (kot zelo dobro pa bi jo ocenili, ce bi bilo delo na oddelku, kjer so bili, bolj zanimivo). 
Najbolj obsezne odgovore pa zasledimo pri vprasanju "Ostale pripombe in predlogi" . Kar pogosto je mnenje, da bi moral biti zacetni tecaj vzajemne katalogizacije obvezen za vse studente (oz. sestavni del predmeta Bibliote­konomija), prav tako praksa v NUK. 
Praksa po oddelkih naj bi bila bolje orga­nizirana ( oddelki naj bi ze prej naredili nacrt del, ki jih bodo praktikanti opravljali, morda tudi urnik, da bi se delavci-mentorji bolje znasli in jim ne bi bilo treba "iskati" dela za praktikante, praktikanti pa bi tudi vec spo­znali in se vec naucili; izbor del za studente naj bi bil bolj sirok in raznolik, da se ne bi dolgocasili). Prav zanimivo pa je naslednje (samo)vprasanje enega od praktikantov: "Le kdo bo uporabljal naslovni katalog za pred­vojne publikacije?" ( v katerega je bilo namrec treba vlagati katalozne listice). Marne bi mo­ral student 3. letnika bibliotekarstva odgovore na taka vprasanja ze zdavnaj poznati? 
Studentje se tudi boje, da pridobljenega znanja nekaj casa ne bodo mogli uporabljati, saj se le-to precej razlikuje od vsakdanje "ru­tine" na fakulteti. Vsec jim je bil ogled NUK, saj naj bi z njim dobili o sami knjiznici in o delu v njej drugacno podobo, kot so jo imeli prej kot njeni uporabniki. Takole pravi eden od studentov: "Prijeten in zanimiv je bil ogled NU K z ga. Anico Zadnikar, ki nam je prijazno pokazala prostore, ki so pomemben, a ostalim ohiskovalcem neviden organ NUK, brez kate­rega telo take knjiznice ne bi moglo delovati." 
Studentje bi radi delali na vec kot enem od­delku NUK, da bi spoznali vec razlicnih del -zal pa je za to premalo casa. Mnenja so, da bi taksna praksa morala trajati vsaj en me­sec. Vprasamo se lahko, ce je res dovolj, da studentje v casu celotnega studija spoznavajo prakso le dvakrat po 80 ur? Seveda pa je to se prevec, ce je praksa slabo organizirana. Eden od anketiranih je npr. zapisal, da v primerjavi z lanskim letom (praksa v drugih knjiznicah) zasluiijo organizatorji in predavatelja vso po­hvalo, letosnja praksaje presegla pricakovanja. 
Medtem, ko se je enim zdel cas prakse primeren, saj so med zimskimi pocitnicami studentje manj obremenjeni z obveznostmi, pa sc drugim zdi krivicno, dajim praksa "ukrade" pocitniska veselja. 
Ob koncu bi povzeli samo se enega od pri­jaznih odgovorov: "Zahvaljujemo se vsem, ki so nam na tej praksi pomagali in nas veliko naucili! Res prijetno in koristno hkrati!" Pase­veda dodali, daje bilo prijetno in koristno tudi za nas, saj smo bili delezni s strani studentov "svezine", ki je za knjiznicarstvo se kako po­trebna ... 
Melita Ambrozic 
*************************************** 
ZAKONI, KI VELJAJO TUDI ZA NAS 
*************************************** 
ZBIRANJE OSEBNIH PODATKOV O UPORABNIKIH KNJIZNICE 
Knjiznica zbira osebne podatke o uporabni­kih knjiznice iz dveh temeljnih razlogov: 
1. 
Oblikovanje temeljne zaloge knjiznicnega gradiva (od izbora gradiva, preko obde­lave, do postavitve in organizacije dosto­pnosti v lastni in sirsi knjiznicni mrezi). 

2. 
Zavarovanje knjiznicnega gradiva (in tudi preprecevanja njegove odtujitve) in skrb za njegovo krozenje ter dostopnost. 


Kolicina in vsebina osebnih podatkov, ki jih zbira knjiznica, ni v vseh knjiznicah enaka. Razlikuje se v skladu z na­menom knjiznice. Razlikuje se po tipu knjiznice (splosnoizobrazevalne, solske, vi­sokosolske, specialne) in tudi po velikosti. Splosnoizobrazevalne knjiznice v manjsih kra­jih lahko zbirajo manj osebnih podatkov o posamezniku kot knjiznice v velikih mestih. Manjsi turisticni kraj narekuje drugace obliko­vano vpisnico kot enako velik neturisticni kraj i.p.d. 
Potrebe prebivalcev oz. uporabnikov po knjiznicnem gradivu lahko doloca program za­voda, v katerem in za katerega je knjiznica, lahko se jih ugotovi z raziskovalnimi meto­dami, lahko jih dobimo iz statisticnih po­datkov o strukturi prebivalcev dolocenega obmocja, a se zmeraj naj bodo osebni podatki aktivnih uporabnikov, clanov knjiznicc vodilo pn oblikovanju zaloge knjiznicnega gradiva, pri prirast.u , ne pa pomembni le za zavarovanje gradiva in njegove dostopnosti. 
Zbiranje podatkov je prilagojeno knjizni­cam, zato naj bodo racunalniski programi obli­kovani dovolj svobodno in siroko, da knjiznice svoje posebnosti lahko uveljavijo, npr. tudi ta­krat, ko dopustijo, da posameznik, ki ne zeli dati dolocljivega podatka, namesto tega uve­lj avi drugega. Tak primer je dolocljiv podatek EMSO, ki ga nekatere knjiznice ne zbirajo in jim za,dostuje rojstni podatek. 
Dolocene podatke pa morajo zbirati vse knjiznice v knjiznicnem informacijskem sis­temu in ti so vezani na porocila o njihovem delu. Poenotenje zbiranja zaradi primerljivo­sti zahtevajo: 
l. UNESCO. (Quesstionnaire on statistics of libraries. -Paris : UNESCO, 1992) -stevilo vpisanih uporabnikov (oz. odsto­tek, ki ga zajema knjiznica od celotnega potencialnega stevila uporabnikov ). 
2. 
ISO . (Information and documentation ­International library statistics. -ISO 2789 : 1991) -stevilo vpisanih uporab­nikov knjiznice (ob koncu tekocega leta). 

3. 
Zavod Republike Slovenije za statistiko. Statisticno porocilo o delu knjiznice -stevilo clanov ( ob koncu tekocega !eta, ki jih deli tudi po starosti, lahko pa tudi po izobrazbeni strukturi npr. ucenci, pe­dagoski delavci v solski knjiznici). 

4. 
R.epubliska maticna sluzba pri Naro­dni in univerzitetni knjiznici v Lju­bljani z vprasalniki za posamezne vr­ste knjiznic, oblikovanimi v skladu z nji­hovimi standardi in normativi; npr. -za splosnoizobrazevalne knjiznice: stevilo clanov (ob koncu tekocega leta) , kijih deli na odrasle: dijake, studente, zaposlene, nezaposlene in mladino do 15. leta staro­sti: predsolska, osnovnosolska. 


4 
Zbiranje podatkov o uporabnikih knji­znic na drzavnem ali mednarodnem ni­voju ne more zadostovati za dobro orga­nizacijo dela knjiznice, se najmanj pa za splosnoizobrazevalne knjiznice, katerih upo­rabniki predstavljajo najbolj razprseno struk­turo po starosti, izobrazbi, delu, ki ga oprav­ljajo, krajih bivanja in delovanja oz. po na­menu, ki posameznika pripelje v knjiznico. Zato si morajo knjiznice zbiranje podatkov do­polniti. Noben pravilnik, zakon zbiranja ne iz­kljucuje, ne omejuje, preprecuje le zlouporabo. 
Zbiranje teh (pa tudi uporaba) ne sme biti v nasprotju z Zakonom o varstvu osebnih po­datkov (Uradni list Republike Slovenije st. 8/1990 in 19/1991), ki varuje posameznika oz. njegovo informacijsko zasebnost. 
Knjiznice lahko zbiranjo osebne podatke po­sameznikov samo, ce ti v to privolijo. Pri­volitev posameznika mora biti v pisni obliki in se mora tudi taka hraniti (opozorilo v pri­meru racunalnisko oblikovane zbirke podat­kov ). Vpisnica, formular naj vsebuje klavzulo, da se posameznik strinja, da se njegovi osebni podatki vnesejo v zbirko. 
(Pisno privolitev posameznika bi lahko na­domestil zakon, ki bi dolocil upravljalca zbirke podatkov, pooblascenega za vzpostavitev, vo­denje, vzdrzevanje in nadzorovanje zbirke po­datkov in uporabnika, oz. uporabo osebnih podatkov.) 
Zbiranje osebnih podatkov naj se omeji na identifikacijske podatke o posamezniku, po­datke o kraju bivanja, zaposlenosti (ni zme-raj nujno), o izobrazbi, delu, ki ga opravlja (ni zmeraj nujno), o komunikacijskih sredstvih (ce zeli dati npr. fax., tel. i.p.d.). 
Objavljamo primer dveh vpisnic, ki jima je dodana klavzula o strinjanju posameznika z zbiranjem, oz. vodenjem in uporabi osebnih podatkov za potrebe knjiznic. 
Ljubljana, .. 19 ... 
Uhca 1n t11~na ~t. stalneya l..uvali~ta: PoMna st.. kr aj' Ulica in llisna M zacasnega bivalisca : Postna st ., kraj: .... .. 
····· 
VP! SN IC A 
PROSIMO, Pi$1TE Z VELIKIMI TISKANIMI CRKAM, HVAt ~' 
....... .. EMSO : 
'-~j•• I!!' t l•]~•jl:f, t {• 1,,,'["'":i!: ,,: 
Obcina : .. .... Telefon : . 
Obcina: .............. Telefon : 
........... ................ . 
Obtina ~ole /zaposlitve 

IZJAVLJAM, DA tEUM POSTAT/ (da posrafl8 moj otrok} CLAN KNJttNICE IN DA SE BOM RA VNAL PO POSLOVNIKU KNJttNIC:: S PODPISOM DOVOLJWEM UPORABO OSEBNIH POOA TKOV IZKLJ/JCNO ZA POTREBE KNJltNICE. 
llJAvA Podpisar.i: 
NaslO\: Poklir: Sola/zaposlitcv: St. os. izk . ............... iidana: 
f~javljam, <la ielim postati uporabnik storitev redom in soglasam, da: 
$T. : 
I 
i ~dtdgon1a (ustrezno obkroi:i): I 1 predSolski I 2 os1t0v1l0Solci I 3 srednje!olci ! 4 ~tudenli 
! 6 brezpl):mln, z~p. \t r:.Jl. u:;' :ir:.,\': 
J upolto1&nc1 
Q i .. 1moslojr : nlJr.rnki 
! 10 Y.mOIJC 
! 11 svobodni poklici 
! 12 gospodinje 13 vojaki 14 ne:!aposreni 
! lzobrazba (ustrezno obkrol,1) : 
1 1 nepop. o. ~o1a 2 osnovna Sola 3 poklicna !ala 4 sr. strokovna ~­5 gimnazija 6 vi~ja~ola 7 visoka ~ala 8 magisterij 9 doktorat 
v skladu s knj!in icnim 
1. 
v skladu z Zakonom o varstvu osebnih podatkov (Ur. liat RS 8/90) 

vodi za potrcbe knj;foii:Ji.i~a i1afur111oŁij•k~a sistcma. v R Slove­niji cviJen~o mo.iih osebnih podatkov: ime in p~ii1i1ek, f.HSC, stalno in zaca..,110 1,i i...liice, 1,o~l;c, i.ol.i. o;,,i10,n;. 1.afl'"!itl'v, telefou, iitevilka osebne izkaznice; 

2. 
pridobi pri pristojn.!m orga.nu za no\ranje zadeve podat;ct' o mo-jcm biva.liscu v primeru neuspele vrocitve opozorila o krsenju knjiinii:­nega reda; 

3. 
je za l<!sevanje sporov pristojno sodisce v Ljubljani. 


Datum: Lastnorocni podpis ....................... . 
Za. nepolnoletne osebe podpis enega od sta.rsev ...................... .. 
Knjiznici te izjave hranita. Za zakonsko ustrezno zbiranje in uporabo teh podatkov pa potrebuje vsaka knjiinica se pravilnik o var­stvu osebnih podatkov s poudarkom na zava­rovanju zbirk podatkov. Knjiznice, ki so v se­stavi zavodov, solske, visokosolske, svoj de! 
varovanja podatkov vkljucijo v pravilnik svoje ustanove. Pri izdelavi pravilnika si lahko knjiznice pomagajo s primerom pravilnika Mi­nistrstva za notranje zadeve, objavljen v Ur. listu RS st. 8/93. 
Osebni podatki naj se shranjujejo v skladu 
z namenom knjiznic:e, oz . toliko casa, kolikor 
casa zcli biti, ali je uporabnik clan knjiznice, 
ali dokler ima do knjiznice obveznosti (nepo­
ravnane dolgove, nevmjeno gradivo i.p.d.). To 
pomeni, da lahko clanstvo prekine in se po­
datki izbrisejo, se posebno ce je to zelja posa­
meznika. Ce clanstvo po dolocenem casovnem 
obdohju obnovi, ponovno izpolni vpisnico in 
dobi novo clansko stevilko, ce jo je knjiznica 
uvedla. Ne pozabimo, da je clanska stevilka 
tudi dolocljiv podatek, zato mora biti varo­
vana kot vsi ostali osebni podatki. 
Uporahljanje podatkov za statisticne, znan­stvene, raziskovalne, izobrazevalne namene lahko dovoli knjiznica oz. upravljalec zbirke le 11a nacin in v obliki, ki ne omogoca iden­tifikacije posameznikov, na katere se podatki nanasajo. 
Silva Novljan 
*************************************** 
SPLOSNOIZOBRAZEVALNE KNJIZNICE 
**************************************** 

NOVA ORGANIZIRANOST SPLOSNOIZOBRAZEVALNIH KNJIZNIC V REPUBLIKI HRVASKI 
Republika Hrvaska je podpisnica dokumen­tov OZN, UNESCO-a in drugih teles, s ka­tcrimi svojim prebivalcem zagotavlja osnovne pravice s podrocja izobrazevanja, kulture in dostopnosti informacij. 
Splosnoizobrazevalne knj iznice (hrv. naro­dne knjiznice) s svojim delom omogocajo uresnicevanje navedenih pravic. Republika 
Hrvaska z ustrezno organiziranostjo in z izde­
lanim sistemom podpore uresnicuje podpisane 
obveznosti. 
V skladu z novo teritorialno ureditvijo Re­publike Hrvaske, Zakonom o ustanovah in Standardi za splosnoizobrazevalne knjiznice (1990) predlagamo naslednji program organi­ziranosti splosnoizobrazevalnih knjiznic: 
Obcina 
Vsaka obcina, ki ima vec kot 2.500 prebi­valcev, mora ustanoviti splosnoizobrazevalno knjiznico. Obcina z manj prebivalci lahko to stori, ce prebivalci izrazijo potrebo in sprejmejo odlocitev, ki zagotavlja pokrivanje stroskov knjiznice, kot jih predvidevajo stan­dardi. Zupanija lahko tudi manjsim obcinam zagotovi dostopnost publikacij s pomocjo po­staj bibliobusa ali s knjiznimi postajami. Po pravilu obcine, ki niso dovolj velike, da bi imele samostojno obcinsko knjiznico, zaupajo orga­nizacijo obcinske knjiznice mestu, h kateremu gravitirajo. 
Mesto 
Vsa mesta v Hrvaski ustanove mestno knjiznico kot samostojno ustanovo (Beli Ma­nastir, Biograd na moru, Buje, Buzet, Crikvenica, Cabar, Daruvar, Drnis, Duga Resa, Dakovo, Hvar, Kastela, Knin , Korcula, Krizevci, Krk, Kutina, Hok, Imotski, Labin, Makarska, Metkovic, Nasice, Nova Gradiska, Novi Vinodolski, Novska, Ogulin, Omi.s, Opa­tija, Otocac, Petrinja, Ploce, Podravska Sla­tina, Poree, Pula, Rab, Rovinj, Samobor, Senj, Sinj, Slunj, Solin, Trogir, Valpovo, Vin­kovci, Vis, Zabok, Zlatar, Zupanja), isto ve­Ija tudi za mesta, ki so sedez zupanij (Bje­lovar, Cakovec, Dubrovnik, Gospic, Karlovac, Koprivnica, Krapina, Osijek, Pazin, Pozega, Rijeka, Sisak, Slavonski Brod, Split, Sibenik, Varazdin, Virovitica, Vukovar, Zadar, Za­greb ). 
Dejavnost na podrocju mesta in gravi­tirajocih obcin urejujejo v mreii, v ka­teri deluje osrednja knjiinica in njene po­druinice. Tako bi v Hrvaski delovalo 70 ~rei splosnoizobrazevalnih knjiinic, kar bi b1lo v skladu s priporocilom mednarodnih standardov, da je optimalna tista organiza­cija knjiznic, ki se razvija za povprecno 50.000 prebivalcev. S takim organizacijskim pove­zovanjem bi se izognili tudi primerom, da npr. knjiinice na enem otoku med seboj ne sodelujejo. 
Na podlagi mnenja zupanijske maticne sluzbe lahko Svet za knjiznice odobri tudi dru~acno organiziranost teh ustanov, ce ugo­tov1, da predlog zagotavlja stabilnejso dejav­nost knjiznice. 
Zupanija 
Svet za knjiznice Hrvaske sprejme odlocitev 
o imenovanju zupanijske splosnoizobrazevalne knjiznice na osnovi dosezenih pogojev za opravljanje te funkcije (razviti vsi oddelki v kn~iznici, zadostno stevilo zaposlenih, pravilna ev1denca fondov ... ). lmenovana knjiinica v zupaniji zastopa in zagotavlja dogovorjeni mi­nimalni standard uslug knjiinic, vodi osrednjo evidenco in utemeljuje rezervni in zasciteni ~ond za vse knjiznice na podrocju zupanije. Zupanija mora zagotoviti dodatna sredstva za dogovorjeni minimalni standard obcinam (mestom), ki jim nizek narodni dohodek ne dopusca zagotavljanja potrebnih sredstev za detwnost splosnoizobrazevalne knjiznice. 
Zupanijske knjiznice se (vsakih pet let) do­govore o rninimalnih standardih v okviru Ko­ordinacijskega odbora za splosnoizobrazevalne knjiinice, v delu katerega sodelujejo tudi predst.avniki Ministrstva za kulturo in izo­brazevanje, ter Sekcije za splosnoizobrazevalne knjiznice Hrvaskega bibliotekarskega drustva in jih predloze v potrditev Svetu za knjiznic~ 7 in v uresnicevanje Ministrstvu za kulturo in izobraievanje. 
Knjiinica, ki je imenovana za zupanijsko knjiznico, ima pravico do dodatnih 20 % sred­stev iz iupanijskega proracuna. 
Republika 
Celotna dejavnost splosnoizobrazevalnih knjiinic je zamm1va za Republiko, ker je organiziranost splosnoizobraievalnih knjiznic osnova enakomernega kulturnega razvoja vseh delov driave in pravice prebivalcev, da so v lokalni skupnosti informirani in sprejemajo kompetentne odlocitve. Republika zagotavlja enake pogoje za delo splosnoizobrazevalnih knjiznic s: -financiranjem zupanijskih maticnih sluzb; -financiranjem zupanijske domoznanske de­javnosti in arhivskega obveznega izvoda; -financiranjem avtomatizacije knjiznicnega delovanja, tj. enotne obdelave in iskanja po­datkov o knjiinicnih fondih; -financiranjem osrednjih knjiznic narodnih manjsin v Republiki Hrvaski; -sofinanciranjem Hrvaskega centra za otrosko knjigo; -sofinanciranjem gradnje in obnove pro­storov ter opremljanja splosnoizobrazevalnih knjiznic; -sofinanciranjem nakupa bibliobusa v vsaki zupaniji; -sofinanciranjem nabave knjiznicnega gradiva v skladu s kriteriji, ki jih predlaga Koordina­cijski odbor za splosnoizobrazevalne knjiinice. 
Zupanijske maticne sluzbe redno izdelujejo analize za republiske, zupanijske, mestne in obcinske organe s predlogi ukrepov za iz­boljsanje delovanja knjiznic. 
Durda Mesic prevedla: Jelka Kastelic 
BRANJE V KROGU DRUZINE 
IBBY (International Board on Books for Yo­ung People), Mednarodna zveza za mladinsko knjizevnost, katere clan je od !eta 1992 tudi slovenska sekcija, se je tvorno vkljucila v Med­narodno leto druzine s pozivom vsem nacional­nim sekcijam, da v svojih drzavah dopolnijo prireditve, posvecene temu letu, se s poseb­nimi prireditvami s poudarkom na branju pod geslom "druzine -partnerji pri branju". IBBY je poslala sekcijam tudi nekaj spodbud za pri­reditve. V Pionirski knjiznici v Ljubljani, kjer je tudi sedez slovenske sekcije IBBY, se ze vsa Ida zavedamo, da se za knjizno vzgojo otroka zelo veliko stori prav v druzini. 
V tern solskem letu smo nase izkusnje se dopolnili in razvili z razlicnimi oblikami dela z otroki, starsi, vzgojitclji in mladinskimi knjiznicarji, ter nase izkusnje posredovali z zeljo, da jih skupno nadgradimo. 
Osrednja prireditev, s katero v Pionirski knjiznici zelimo prispevati k Mednarodnemu letu druzine je razstava ob letosnjem 2. aprilu -Mednarodnem dnevu knjig za otroke. Raz­stava ima naslov Branje v krogu druzine. Obe­nem so to tudi knjige za slovensko akcijo mednarodnega knjiznega kviza. Mednarodni knjizni kviz vsako leto organizira nemska usta­nova za pospesevanje branja Stiftung Lesen. Predlog letosnjega vprasalnika so pripravili Ni­zozemci na temo branje oz. uporaba knjig za razlicna podrocja in dejavnosti v prostem casu. 
Organizatorji slovenske akcije (Knjiznica Otona Zupancic.a, enota Pionirska knjiznica in Zveza bralnih znack Slovenije) smo se odlocili, da kviz o branju v prostem casu povezemo z letosujim Mednarodnim letom druzine. Zveza bralnih znack je prevzela izdelavo vprasalnika (ki bo kot druzabna igra ostal v druzini), v Pionirski knjiznici pa smo pripravili obsezen seznam knjig z razlicnih podrocij, kjer clani druzine lahko prijetno in dejavno prezivljajo prosti cas (zbiranje, odkrivajmo umetnost in kulturno izrocilo, sport, branje, kuhanje, na­redi sam, potopisi-izletnistvo, narava, ekolo­gija, druzabne igre, zivali, racunalnistvo) . 
Nasa Ietosnja (praznicna) razstava ob 
2. aprilu, prinasa torej knjige s podrocij , ki jih vkljucuje tudi kviz, devet izmed teh knjig pa bo tudi neposredno vkljucenih vanj: Ro­nald Dahl: Matilda; Jelka Godec-Schrnidt: Danes slikam; Anton Ingolic: Tajno drustvo PGC; Janez Kajzer: Stirje srcni mozje; Eric Knight: Lassie se vraca; Samo Kuscer: Logo in racunalnik; Svetlana Makarovic: Kosovirja na leteci zlici; Vitan Mal: Tretje oko; Oton Zupancic: Mehurcki. 
Poleg osrednje razstave Branje v krogu druzine ( oz. seznama knjig za mednarodni kviz) objavljamo v posebni publikaciji se se­znam knjig z razstave "Ko sem se majhen bil" (ki je bila v Pionirski knjiznici v drugi polovici februarja in v marcu) in sezname knjig manjsih tematskih razstav, ki so v tern solskem letu spremljale prireditve za otroke in strokovna srecanja za mladinske knjiznicarje: Ideje za igre v druzinskem krogu (Teden otroka 1993); Pocesane muhe -knjige o bontomu; S krasenjem in darili od adventa do sv. treh kraljev; Do jutri moram znati -spodbuda za lazje in uspesnejse ucenje in kako lahko pri tern starsi pomagajo svojim otrokom; Oglati clani druzine (AV kasete, TV, racunalniki). 
Vse te sezname objavljamo v posebni publi­kaciji z zeljo, da bi bili v pomoc mladinskim knjiznicam v SIK in solskim knjiznicarjem pri pripravi let.osnjih prireditev, s katerimi zelimo opozoriti na pomen branja v druzini. Morda boste tudi vi dobili idejo za postavitev vecje ali manjse razstave knjig, primerne za druzinsko branje. Publikacijo bodo prejele vse obcinske SIK kot spremno gradivo k organizaciji med­narodnega knjiznega kviza v svojem okolju, si­cer pa jo lahko do bite v Pionirski knjiznici. 
Seminar ob zacetku letosnje akcije mednaro­dnega knjiznega kviza nacrtujemo za 13. april ob 9. uri v dvorani na Komenskega 7 /V -to je 
8 
siccr nase redno strokovno srefanje mladinskih knjiznicarjev. Vsem slovenskim obcinskim SIK-om, s katerimi smo se ze ob koncu lan­skega kviza dogovorili, da homo sodelovali tudi pri letosnjem, homo pravocasno poslali tudi pi­sna vabila. 
N aj na kratko predstavimo se preostale pri­reditve, ki jih v Pionirski knjiznici v tern solskem letu pripravljamo z namenom, da se tvorno vkljucimo v Mednarodno leto druzine: 
l . od oktobra do maja imamo redno teden­sko prireditev "igralno uro s knjigo", ki je namenjena otrokom od 4. !eta starosti dalje in njihovim starsem; vsak cetrtek ob 
17. uri 
2. 
od oktobra do maja imamo redno teden­sko prireditev "uro pravljic", ki je name­njena otrokom od 4. leta dalje; od marca dalje je ob istem casu starsem teh otrok namenjen pogovor o pomenu branja za otrokov razvoj, primernih knjigah ipd.; vsak torek ob 17. uri 

3. 
v sodelovanju z vrtci iz Ljubljana-Center 1zvaJamo: 

• 
"vrtec na obisku" v knjiznici skupaj s starsi 

• 
"igralna ura s knjigo" v vrtcu, za otroke in starse; po zelji tudi pogo­vor s starsi o pomenu knjizne vzgoje za otroke 

• 
predavanja za starse o pomenu knjizne vzgoje za otroke 

• 
vzgojiteljicam iz vrtcev smo predsta­vili nove knjige za otroke in nove strokovne knjige, ki so izsle v letu 1993 in s<' obenem pogovorili o na.~em (skupnem) delu ob Mednaro­dnem letu druzine 



4. 
obiskovalce Pionirske knjiznice smo pro­sili, da nam pisno odgovorijo na naslednji 


9 vprasanji: Dragi otroci, katero knjigo bi priporocili svojim starsem, da jo prebe­rejo? Dragi starsi, katero knjigo bi pri­porocili svojemu otroku, da jo prebere? 
5. vsa nasa mesecna strokovna srecanja v solskem letu 1993/94 smo namenili "druzinskemu branju", kakrsno mladin­ski knjiznicarji morda lahko ponudimo druzini v sodobnem casu z vsemi nje­govimi znacilnostmi, pritiski na druzino, ob drugih medijih itd. Na ta srecanja prihajajo knjiznifarji iz mladinskih od­delkov obcinskih splosnoizobrazevalnih knjiznic po Sloveniji in solski knjiznicarji iz ljubljanske regije. Ideje, predloge in spodbude s teh skupnih srecanj potem prenasajo naprej v svoje okolje. V sako srecanje smo namenili enernu vsebin­skemu sklopu (knjige, revije, televizija, racunalnistvo, itd.). 
Nase srecanje 13. aprila bomo namenili zao­krozenemu pogovoru o branju v krogu druzine in zacetku mednarodnega knjiznega kviza. 
Nase zadnje strokovno srecanje v tern solskem letu pa bo 18. maja (ne 11. maja!) in bo v sklopu razstave "Bologna po Bologni" in bomo torej med drugim pozorni tudi do tu­jib knjig, primernih za druzinsko branje. To srecanje bo predvidoma v Cankarjevem domu in homo o njem se obvescali. 
Ena od TV oddaj "Klub klobuk" v aprilu bo namenjena knjigi in knjiznici in tudi to bomo izkoristili, da opozorimo na pomen branja v druzini. 
Tilka J amnik 
MEDNARODNI DAN KNJIG ZA OTROKE 
2. april 1994 je mednarodni dan knjig za otroke, dan branja v krogu druzine in rojstni dan Hansa Ch. Andersena. 
IBBY, mednarodna zveza za mladin­
sko knjizevnost je za nosilko praznovanja 
lctosnjega mednarodnega dne knjig za otroke 
izbrala sekcijo ZDA. 
Poslanico otrokom sveta z naslovom: Svet 
pripada tistim, ki berejo, je napisala 
ameriska pisateljica Katherine Paterson. Za 
svoja mladinska dela je prejela vec nagrad in 
bi la predlagana za Andersenovo nagrado. N aj­
bolj sta poznani njeni knjigi "Bridge to Te­
rabithia" in "Jacob have I loved". Avtorica 
letosnjega posterja je ilustratorka Keiko Nara­
ha.shi, Japonka, ki ze od svojega sestega !eta 
zivi V ZDA. 
Slovenska sekcija IBBY poziva vse ljubite­lje knjig, da letosnji mednarodni dan knjig za otroke se poscbej obelezimo kot dan branja v <lruzini. Ta da11 in vse dni v letosnjem letu se pridruzimo pozivu IBBY, da v mednarodnem lct.u druzine 1994 opozorimo na pomembnost in vrcdnost branja v krogu najblizjih. 
Tanja Pogacar predsednica slovenske sekcije IBBY 

SVET PRIPADA TISTIM, KI BEREJO 
Poslanica otrokom sveta ob mednarodnem dnevu knjig za otroke, ki jo je napisala Kathe­rine Paterson. 
Med osebnostmi, ki jih jaz sama se po-­sebno cenim, je eden mojih vzornikov veliki American Frederick Douglass. Rodi! se je !eta 1817 kot suzenj v drzavi Maryland. Kasneje je postal borec za osvoboditev suznjev in po­
10 
litik, svetovalec Abrahama Lincolna. V av­tobiografiji pripoveduje, kako mu je nekoc, se cisto majhnemu, gospodarica pokazala abece­dnik in ga zacela uciti branja. Gospodar je takoj, ko je zvedel, zeni prepovedal uciti mla­dega Fredericka. Rekel je: "Ni dovoljeno uciti suznja brati in to je tudi nevarno. Suzenj bo postal neposlusen in ne bo hotel vec de­lati za gospodarja. Tudi suznju samemu bo to bolj skodovalo kot koristilo. Postal bo neza­dovoljen in nesrecen." "Od tega trenutka da­lje," pise Douglass "sem vedel, kaksna je pot iz suzenjstva v svobodo ... Ceprav sem vedel, kako tezko bo ucenje brez pomoci ucitelja, sem se trdno odlocil, da se naucim brati ... " 
Alberta Einsteina, fizika in zame drugega velikega Americana, rojenega v Evropi, je nekoc vprasala mati nekega nadarjenega fan ta, kako naj sinu pomaga, da postane velik mate­matik. Einstein ji je odgovoril: "Berite mu stare pripovedke in legende, ki mu bodo vzbu­dile domisljijo." 
In tretja velika Americankaje pesnica Emily Dickinson, ki je napisala: 
Ni ladje, ki kot Knjiga 
Pones/a bi nas v Deiele daljne, 
Ne Konj dirkalnih, ki kot Stran 
Nemirno vzpenjajoce Poezije bi bili ­
To Precenje sveta najrevnesi lahko 
uzije, 
Ne da bi bal se Stroskov tiranije -
Varcno sredstvo res je Voz, 
Ki duso Clovesko nese na pot. * 
Branje je Fredericku Douglassu odprlo pot iz suzenjstva v svobodo. Ko je bi! sam svobo­den, se je pridruzil boju za osvoboditev vseh suznjev. Einsteinu so zgodbe in legende bo-­gatile domisljijo in tako so se mu zacela, kot se nikomur pred njim, zastavljati vprasanja o bistvu vesolja. In za Emily Dickinson, ki je sama le redkokdaj zapustila svoj dom, so bile knjige ladje, je bila pesem iskri konj, je bilo branje potovanje po sirnem svetu. Modrost 
in lepoto, ki sta se je pri tern razkrili, nam je 
posredovala v svojih pesmih. 
Svet pripada tistim, ki berejo. Knjige nas pope)jejo na pot po vsem svetu in k da)jnim planetom. Z branjem prodremo globoko v skrivnosti narave ter celo v srce in mis)jenje drugega cloveka. Neizmerna bogastva cakajo na nas. Le knjige morarno odpreti in zaceti brati. 
Prevedla: Tanja Pogacar 
* Pesem je bila napisana okr. I. 1879, prvic objavljena I. 1894 . Posebej za poalanico je pesem prevedel Mark Ogen. 
*************************************** 
ZBDS 
*************************************** 
DRUGA SEJA SEKCIJE ZA VISOKOSOLSKE KNJIZNICE 
One 14. marca 1994 je bila v Narodni in univerzitetni knjiznici 2. seja sekcije za vi­sokosolske knjiznice, ki deluje pri ZBDS. 
Glavna tocka dnevnega reda je bila raz­prava o Strokovnih kriterijih in merilih za vi­sokoiiolske knjiznice -Knjiznicni informacijski sistem Univerze. Ciani sekcije so se dogovo­rili, da bo potrebno kriterije dopolniti. Od !eta 1989, ko so bili strokovni kriteriji sprejeti pa do danes, se je narnrec marsikaj spremenilo v knjiznicni dejavnosti (vkljucevanje knjiznic v COBISS itd .), na obeh Univerzah (spreje­tje Zakona o visokern iiolstvu) in v nasi druzbi (sprememba sistema). Na koncni tekst stro­kovnih kriterijev bo vsekakor vplivala tudi vse­bina novega zakona o knjiznicarstvu in kon­cept nove Univerzitetne knjiznice v Ljubljani. 
11 
Predlagali so, da bi se poleg dopolnitev proucila iie rnoznost za skrajsanje teksta, ki sedaj, skupaj s prilogami, obsega 30 strani. 
Ker so dopolnitve strokovnih kriterijev zelo obsezna in odgovorna naloga, so se clani sek­cije dogovorili, da bo naslednja seja ze v me­secu aprilu. 
Ana Martelanc 

DRUSTVO BIBLIOTEKARJEV LJUBLJANA 
2. seja IO Drustva bibliotekarjev Ljubljana je bila dne 10. februarja 1994 v Knjiznici Prezihov Voranc, Trzaska cesta 47 a. 
• 
IO je na 1. seji oblikoval in na 2. seji po­trdil program dela za rnandatno obdobje 1993/95: -pridobivanje novih clanov -urejanje ugodnosti za clane DBL -organizacija dveh strokovnih ekskurzij -strokovna predavanja -srecanja s predstavniki posarneznih vrst knjiznic in dan odprtih vrat · -studij bibliotekarstva -izdaja krajiiega vodnika po knjiznicah na obmocju Ljubljane -spremljanje knjiznicarske zakonodaje 

• 
Predsednica drustva je porocala o 1. seji predsedstva ZBDS. IO je oblikoval pri­pombe k cetrti tocki dnevnega reda -So­financiranje strokovnih publikacij. Sklep: Ciani IO DBL predlagajo, da se po­novno prouci subvencioniranje publika­cije O knjigi in knjiznicarstvu avtorja dr. Branka Bercica. Ugotavljajo, da je tovr­stne zbrane strokovne literature premalo. Ciani predlagajo, da se ZBDS za publi­kacije, ki so tudi studijske narave poveze 


z Oddelkom za bibliotekarstvo na Filozof­
ski fakulteti v Ljubljani in z ustreznimi 
ministrstvi. 
• IO je predlagal spremembe in dopolnitve osnutka Zakona o knjiznicarski dejavnosti ze na 8. seji, 10. februarja 1993. Odgovora na te predloge, dopolnitve ni, prav tako se ne ve ali se je predlog zakona vsebin­sko pri ustreznih komisijah precistil. Ker ima DBL pravico, da se ga obvesca, kaj se na tern podrocju dogaja, je IO oblikoval sklep: IO DBL prosi Ministrstvo za kul­turo, da ga v najkrajsem moznem casu obvesti, kaj se dogaja s pripravo Zakona 
o knjiznicarski dejavnosti. 
• 
Ciani IO so bili seznanjeni s Predlo­gom zakona o organiziranju na podrocju kulture. Predlog je bil objavljen v Porocevalcu st. 5. Spremembe in dopol­nitve osuutka zakona bodo predlagale po­samezne sekcije. 

• 
Predsednica drustva je porocala o se­stanku delovne skupine za pripravo no­vega pravilnika o pridobivanju kvalifika­cij bibliotekarske stroke z dne 29.12.1993. Opozorila je, da pravilnik ne more biti sprejet dokler ne bo sprejet Zakon o knjiznicarski dejavnosti. 

• 
IO DBL ponovno prosi Ministrstvo za solstvo in sport, da podpre prizadeva­nje Oddelka za bibliotekarstvo na Filozof­ski fakulteti v Ljubljani, da se omogoci diplomantom ( visjim knjiznicarjem) Pe­dagoske akademije v Ljubljani nadaljevati studij bibliotekarstva kot enopredmetni, izredni studij na Filozofski fakulteti v Lju­bljani. Delavci bi s pridobljenim znanjem veliko prispevali k napredku nase stroke in razvoju posameznih knjiznic. 

• 
IO DBL bo s sodelovanjem ga. Erne Struznik predstvil za clane drustva delo 


12 
in organizacijo solske knjiznice. 
• 
Mirjam Intihar je predstavila program in vabilo na strokovno ekskurzijo v Pariz. Iz­let ho z avtobusom od 21.4. do 25.4. 

• 
Predlozen je bi! seznam zalozb, zastopni­kov in gledali.sc, ki omogocajo popuste s clansko izkaznico. 

• 
Ciani IO DBL predlagajo stanovskim ko­legom, da clanke, ki so vsebinsko name­njeni predvsem knjiznicarjem in stroki, objavljajo v nasem internem glasilu Knjiznicarske novice ali v reviji Knjiznica. Polemike v zvezi z gradnjo UKL, ki so bile objavljene v casniku Delo v rubriki Zna­nje za razvoj skodujejo tako nasi stroki kot tudi nam samim. 

• 
IO DBL je obravnaval dopis clanice drustva Sase Kos (naslovljen na NUK, Turjaska 1, Ljubljana). V dopisu gospa Kosova natancno navaja spor med Obcino Kamnik in njo, ki je nastal ob imenova­nju direktorja Maticne knjiznice Kamnik. Odbor podpira prizadevanja gospe Ko­sove, da se ji nemudoma zagotovi delo, ki ustreza njeni strokovni izobrazbi in de­lovnim zmoznostim. 


Nada Cesnovar Predsednica IO DBL 
*************************************** 
PREDSTAVLJAMO YAM 
*************************************** 
SRECANJIZNANSTVENIH KNJIZNIC ALPE-JADRAN V MARIBORU IN VIDMU 
Drugo srecanje delovne skupine knjiznic 
Alpe-J ad ran v letu 1993 pod vodstvom 
prof. Francesca Favotta je bilo 13. julija v Ma­
riboru. Udelezili so se ga predstavniki iz Pa­
dove, Vidma, Celovca, Gradca, Osijeka, Lju­
bljane in Maribora. 
Glavni namen srecanja je bil dogovor o na­daljnjih aktivnostih skupine pri azuriranju Vo­dnika znanstvenih knjiznic Alpe-Jadran ter 
o drugih skupnih projektih pri povezovanju knjiznic sorodnih znanstvenih podrocij v po­sameznih regijah . Predstavnik N acionalne in univerzitetne knjiznice iz Sarajeva, Bo­rivoje Pistalo, je clane skupine seznanil z nacrti Sklada za pomoc knjiznicam Bosne in Hercegovine in jih prosil za sodelovanje. Udelezenci srecanja so si ogledali Univerzi­tetno knjiznico Maribor in uporabo integri­ranega racunalniskega sistema. Popoldan so predstavniki IZUM-a pripravili demonstracijo sistema COBISS, predstavniki Univerze v Pa­dovi pa so vzpostavili on-line povezavo s tam­kajsnjo knjiznico. 
Prvo srecanje Jelovne skupine v letu 1994 je bilo 4. marca na Univerzi v Vidmu v Ita­liji. Srecanja so se udelezili predstavniki iz Pa­dove, Trsta, Vidma, Gradca, Ljubljane (NUK, CTK) in Maribora (IZUM, UKM). 
Dogovorili so se, da bodo dopolnili Vodnik znanstvenih knjiznic Alpe-Jadran, ki je dosto­pen on-line in na disketah. Vsakih pet let bodo pripravili tiskano obliko vodnika. Vsaka iz­rned Rodelujocih ust.anov bo odkupila doloceno 
13 
stevilo izvodov in jih ponudila v zameno dru­gim knjiznicam. Tako bi poskrbeli, da bo vo­dnik dostopen v evropskih nacionalnih in uni­verzitetnih knjiznicah. Del sredstev za iidajo vodnika v tiskani obliki bodo knjiznice sku­pine Alpe-Jadran poskusile pridobiti pri Ko­misiji evropskih skupnosti (Commission of the European Communities), ki spodbuja sodelo­vanje knjiznic zahodne in srednje Evrope s ti­stimi iz vzhodne. 
Na srecanju so clani izmenjali informacije 
o moznostih on-line dostopa do katalogov OPAC, ki jih izdelujejo posamezne knjiznice v regijah Alpe-Jadran. Predstavniki Instituta informacijskih znanosti so vzpostavili on-line povezavo z vzajemno bazo slovenskih knjiznic in razlozili iskanje v sistemu COBISS-OPAC. 
Del srecanja je bi! namenjen primerjavi or­ganizacijskih modelov visokosolskih knjiznic v posameznih regijah. 
Irena Sapac 
ZASEDANJE KONZORCIJA EVROPSKIH RAZISKOVALNIH KNJIZNIC CERL 
LIZBONA, 28. FEBRUAR IN 
1. MAREC 
Zamisel o usklajenem racunalniskem zaje­manju podatkov o starih tiskih sega v leto 1990, koje bila na pobudo Britanske knjiznice in Bavarske drzavne knjiznice v Miinchnu or­ganizirana prva mednarodna konferenca o re­trospektivni (pre )katalogizaciji tiskov, ki so izsli od 15. do 19. stoletja v Evropi. Na njej predstavljeni referati in razprave so iz­postavili nujnost enotnega oblikovanja zapisov in zdruzevanja podatkov v skupno evropsko podatkovno zbirko. Cez dobro let dni, ja­nuarja 1992, so na drugi konferenci (tudi v Munch nu) na priporocilo posebrw delovnc sku­
pine sprejeli odlocitev o oblikovanju Konzor­
cija evropskih raziskovalnih knjiznic (Consor­
tium of European Research Libraries -CERL), 
pod cigar mentorstvom naj bi se oblikovala 
skupna evropska zbirka podatkov o rocno 8ta­
vljenih knjigah, zajemajoca obdobje od I. 1450 
do I. 1830. 
Konzorcij (s previdno oznako "zacasni") se je kot prostovoljno zdruzenje evropskih knjiznic, ki naj izpelje ta skupni projekt, prvic sestal aprila 1992 v Parizu, nato oktobra istega leta v Rimu, maja 1993 v Miinchnu, cetrto za­sedanje pa je bilo 28. februarja in 1. marca 1994 v Lizboni. Njegovo clanstvo se je od 14 knjiznic v Parizu dvignilo v Lizboni ze na 28 rednih clanic (s placano clanarino in pravico glasovanja) in 8 prikljucenih clanic (z opazo­valno funkcijo) . Clanice so nacionalne in/ali univerzitetne knjiznice iz 18 drzav, pretezno tistih, ki so ze v Evropski uniji (10 po stevilu) oziroma 8e ji bodo kmalu prikljucile (2). lzven tc skupine so vkljucene z rednimi clanicami se Slovenija z Narodno in univerzitetno knjiznico, Hrva.ska in Vatikan, s statusom prikljucenih clanic pa naj bi sodelovale se 3 drzave nek­danjega real socializma (Ceska, Poljska, Ru­sija); lizbonskega zasedanja se je od vseh tu nastetih udelezila samo Slovenija. Glede na to, da se Svica in Avstrija Konzorciju se nista prikljucili, predstavlja ta sedaj de facto orga­nizirano gibanje knjiznic Evropske unije, kar potrjuje tudi podatek, da pri skupnem stevilu 36 rednih in prikljucenih clanic samo 7 ni iz unije (3 prikljucene in 4 redne, prav od zadnjih pa bosta ocitno prav kmalu tudi knjiznici iz Svedske in Danske v uniji). 
Na prvih treh zasedanjih Konzorcija so se izoblikovala (v mnogocem tudi na podlagi pri­poroci I zunanjega izvedenca g. Chrisa Kirka iz Velike Britanije) postopoma naslednja te­meljna nacela, po katerih naj se gradi skupna evropska podatkovna zbirka starih tiskov: -zbirka mora sluziti znanstveno-raziskovalne­mu delu -zapisi v njej 80 v UNIMARC formatu -dopuscajo se razlicni nivoji izcrpno8ti biblio­graf9kega opi8a, ce 80 v skladu z ISBD(A) stan­dardom, 8 tern daje cilj polni ISBD(A) format -za normativno kontrolo imenskih znacnic se uporabljajo ustrezni nacionalni standardi ozi­roma katalogizacijske prakse -lokacije (nahajalisca) knjig morajo biti oznacene z uporabo enotnih kod za knjiznice, da se s tern uveljavijo nacela centralnega kata­loga -podatki v skupni zbirki morajo biti dostopni interaktivno z uporabo enotnih iskalnih vme­snikov preko racunalniskih telekomunikacij -katalogizacijska vpra.sanja, urednisko delo, izlocanje podatkov in avtorizacije so absolu­tna domena Konzorcija, ki je tudi kolektivni lastnik podatkov v skupni zbirki -hardversko in softversko vzdrzevanje zbirke poveri Konzorcij na osnovi razpisa racunalnis­kemu gostitelju, ki ze ima izkusnje z biblio­grafsko-kataloznimi podatkovnimi zbirkami. 
Ideja, ki je ze dobila vecinsko podporo na zasedanju Konzorcija v Rimu, namrec, da se kot prva faza zbiranja podatkov najprej pu­blicira CD-ROM, na katerega se vzporedno prenesejo ze obstojece zbirke podatkov o sta­rih tiskih, sami podatki pa se ne zdruzijo, je bila medtem povsem zavrzena v korist pri­marnemu oblikovanju skupne zbirke s faznim zdruzevanjem podatkov. K tej odlocitvi je ver­jetno znatno prispeval tudi odziv na razpis za oblikovanje CD-ROM-a: samo 2 od 8 izbra­nih konkurentov, ki so se predstavili na zase­danju v Miinchnu, sta namrec ponudila zgolj izdelavo le-tega, eden je dal ponudbo za kom­pleks podatkovne zbirke in CD-ROM-a, ostali (med njimi velika bibliografska servisa OCLC in RLG, pa tudi nas IZUM) pa so nastopili kot mozni gostitelji samo s specifikacijami za oblikovanje in vzdrzevanje interaktivne skupne podatkovne zbirke. 
Zasedanje v Lizboni je bilo z vidika razvoja Konzorcija zagotovo prelomno, saj so mo­
14 
rale redne clanice sprejeti, na osnovi porocila upravnega odbora o dosedanjih strokovnih in organizacijskih pripravah ter predloga varian­tnih programov izgradnje zbirke po ze opisanih 
nacelih, sklop kljucnih odlocitev o: -izboru najustreznejse variante izgradnje zbirke in njenem faznem izvajanju v triletnem obdobju -ustrezni visini letnega prispevka vsake clan ice v ECU, ki omogoca razvojno delo v okviru Konzorcija in pokriva stroske gostitelja -poirditvi ali zavrnitvi gostitelja po pri­porocilu, ki ga je po temeljitem preverjanju ponudb predlozila posebna ekspertna skupina -dokoncni obliki organiziranosti in nacinu vodenja Konzorcija, vzpostavitvi njegovega pravno-formalnega statusa ( da odpade pride­vek "zacasni" !), sklenitvi pogodb s clanicami -modusih dostopnosti podatkov iz skupne zbirke. 
Odlocitve, sprejete po intenzivnem dvo­dnevnem zasedanju, so bile naslednje: 
1. 
Skupna evropska podatkovna zbirka sta­rih tiskov se izgrajuje po modelu 2, tj. po konceptu koncnega vzajemnega kataloga, s tern da se v naslednjih treh letih v 1. fazi (prvo in drugo leto) najprej oblikuje zacetna skupna zbirka v formatu UNI­MARC iz ze obstojecih zbirk podatkov posameznih clanic Konzorcija ( evidenti­rano ca. 2,3 milijona zapisov!) brez uskla­janja podatkov, vendar z njihovo interak­tivno dostopnostjo s pomocjo enotnih is­kalnih vmesnikov , v 2. fazi ( tretje leto) pa ze sledi usklajanje in dopolnjevanje oziroma poboljsanje podatkov /zapisov po nacelih centralnega kataloga in s posto­pnim poenotenjem normativne kontrole ( celotni obseg moznih zajetih podatkov je za zdaj ocenjen na 4,5 milijona zapisov). 

2. 
Visina letnega prispevka vsake clanice Konzorcija za triletno obdobje je 10.000 


15 
ECU; s tako zbranimi sredstvi se po­krivajo splosni stroski Konzorcija (ple­narna zasedanja, seje upravnega od­bora, splosna administracija), razvojno­raziskovalno delo v okviru Konzorcija na modelu 2 (glavnina stroskov!), stroski go­stitelja. 
3. 
Za racunalniskega gostitelja se sprejme ponudba ameriskega zdruzenja RLG (Re­search Libraries Group), ki v ta na­men prilagodi oziroma razsiri programska orodja svojega bibliografsko-kataloznega servisa RLIN (Research Libraries Infor­mation Network). Za sprejem te ponudbe sta bili odlocilni dve od ekspertne skupine poudarjeni dejstvi: drasticno nizja cena storitev glede na druge ponudnike in koo­perativnost pri upostevanju zahtev Kon­zorcija, posebno se glede izpolnjevanja te­meljnih nacel vzdrzevanja skupne zbirke. To je povsem odtehtalo nekaj ocitnih prav slabih strani ponudbe, predvsem to, data ne prihaja iz ene od drzav Evropske unije (z negativnimi posledicami, kijih to lahko ima za bodoce predvideno sofinanciranje projekta iz njenih programov). 

4. 
Konzorcij se bo formalno registriral v Veliki Britaniji, dokoncen predlog sta­tuta bo dostavljen clanicam v najkrajsem casu. Sestajal se bo enkrat do dva­krat letno, gradiva za njegova zaseda­nja bo pripravljal in vmesne posle opra­vljal 9-clanski upravni odbor, izvoljen za tri !eta ( to je bilo ze potrjeno, predse­dnik ostaja g. J.M . Smethurst iz Britan­ske knjiznice). Za resevanje strokovno­sistemskih vprasanj se oblikujejo delovne skupine, njihovo delo usklajuje za dobo treh let stalno angazirani strokovnjak. Konzorcij si v osnutku pogodbe z RLG pridrzuje pravico, da pritegne v okviru svojih raziskav za resevanje posebnih 


problemov tudi druge oblikovalce pro­gramskih resitev za vodenje bibliograf­skih podatkovnih zbirk, s cemer se po­nuja moznost delne vkljucitve v projekt tudi takim organizacijam kot je to IZUM v Mariboru. 
5. V triletnem obdobju razvijanja skupne zbirke so v njo sprejeti podatki na vo­ljo brez zadrzkov naceloma samo re­dnim clanicam Konzorcija. Za prikljucene clanice in uporabnike zunaj konzorcija je treba pogoje uporabe (vkljucno s ceno is­kanj) se J>Odrohno definirati. 
Sprejeti letni vlozek clanic je s 10.000 ECU postavljen zelo visoko; velja za kompromi­sno varianto izgradnje evropske skupne zbirke po rnodelu 2. Dejanski razpon ponujenih moznosti je segal od 6.800 ECU (nepreciscena zbirka po modelu 1) do 14.000 ECU za naj­popolnejso varianto modela 2. Model 1 (in ustrezni najnizji vlozek v ECU) so odklo­nile vse clanice preprosto zato, ker se je iz­kazalo, da ne bi imel nobene moznosti, da se zanj pridobi financna podpora s katerega­koli programa Evropske unije. Upravni od­bor Konzorcija za sofinanciranje ze zaprosil v okviru programa CEL/CENL COBRA, ven­dar bo ustrezna vloga zaradi pocasnosti de­lovanja uradnih evropskih "simlov" verjetno resena (gledano z optimizmom tudi ugodno) sele nekako v letu dni. Brz ko bo znana visina odobrenih sredstev, se bodo seveda ta­koj ust.rezno zmanjsalli tudi letni prispevki re­dnih clanov Konzorcija. 
Dejstvo, da je pri "avkcijskem" testiranju, ki je bilo izvedeno pred sprejemanjem sklepa 
o visini prispevka oziroma clanarine, kar 3/5 (zahodnoevropskih) clanic izrazilo pripravlje­nost, da zdruzujejo sredstva za delo Konzor­cija in razvoj in vzdrzevanje skupne zbirke tudi v visini najvisjega letnega vlozka 14.000 ECU, kaze visoko stopnjo njihove odlocenosti, 
da projekt dejansko uresmc1Jo. S tern po­
staja ta ena najbolj pomembnih tekocih ma­
nifestacij mednarodnega sodelovanja knjiznic. 
Vkljucevanje v Konzorcij postaja stvar veli­
kega prestiia, pri tako majhni drzavi kot je to 
Slovenija, iz katere se glede na visoki vlozek 
lahko realno vkljuci samo ena knjiznica, v 
nasem primeru NUK, pa eminentno tudi na­
cionalnega interesa. 
Upajmo, da bodo polozaj tako ocenili tudi odgovorni.drzavni organi oziroma institucije in zagotovili NUK sredstva za redno placevanje letnih zneskov clanarine za naslednje triletno obdobje, s tern pa tudi, da ohrani status re­dnega clana Konzorcija. Vee kot ocitno je na­mrec, da je lahko clanstvo v konzorciju na nek nacin tudi ena od vstopnic v Evropsko unijo, cilj, za katerega se deklarativno tako gorece pehajo politiki, ga pa zal v praksi premnogo­krat zaplankarsko iznicijo zaradi cistega igno­rantstva ali kdovekaksnih drugih zaplotniskih razlogov. 
Joze Kokole 

DEMOKRATIZACIJA BIBLIOTEKARSKIH ZDRUZENJ 
RAZVOJ AKTIVNOSTI BIBLIOTEKARSKIH ZDRUZENJ V SREDNJI IN VZHODNI EVROPI VESZPREM (MADZARSKA), 7.-10. MARCA 1994 
IFLA RTMLA (Round Table for the Management of Library Associations) in Zveza bibliotekarjev Madzarske sta od 7. do 
10. marca 1994 organizirala v madiarskem me­stu Veszprem seminar in delavnico z naslo­vom Demokratizacija biblioteksrakih zdruzenj -Razvoj aktivnosti bibliotekarskih zdruzenj v Srcdnji in Vzhodni Evropi. Srecanja so se udelezili predstavniki zdruzenj bibliotekarjev in zdruzenj knjiznic iz Albanije, Belorusije, Bolgarije, Geske, Estonije, Finske, Hrvaske, Latvije, Litve, Madiarske, Moldavije, Nizo­zernske, Rusije, Romunije, Slovaske, Slovenije, llkrajine, Velike Britanije in Zdruzenih driav. 
Program srecanja je bi! razdeljen v stiri sklope: 
1. 
predavanja, ki so jih vodili predvsem predstavniki IFLA: -Smernice IFLA za vodenje in upravlja­nje bibliotekarskih zdruzenj -Predstavitev aktivnosti IFLA RTMLA -Vodenje in upravljanje profesionalnih zdruzenj -Status in imidz bibliotekarja -Kaj je IFLA in kaj dela? -Rcgionalni program Open Society Fund za Vzhodno in Srednjo Evropo -Novi cilji, nov pristop k vodenju 

2. 
Predstavitev zdruzenj bibliotekarjev in knjiznic, njihove organiziranosti, proble­rnov in tezav ... Nekatcra zdruzenja so povsem nova ali pa so jih v duhu demokratizacije pred ne­davnim na novo ustanovili. Za ilustra­cijo predstavljamo le leto ustanovitve in stevilo clanov: Albanija -1993, 250 individualnih clanov Belorusija -1992, 100 kolektivnih, 200 in­dividualnih clanov Bolgarija -1990, 20 kolektivnih, 1000 in­dividualnih clanov Ceska -1989, 100 kolektivnih, 1000 indi­vidualnih i'lanov Estonija -1923, 700 individualnih clanov Hrvaska -1948, 1200 individualnih clanov (pred zacct.kom vojne) Latvija -500 individ11al11ih clanov Litva -1931 Madiarska -1935, 3700 individualnih 


clanov; !eta 1992 so ustanovili tudi Zbor­nico madiarskih knjiznic Moldavija -1991 , 8 kolektivnih, 1300 in­dividualnih clanov Romunija -dve zdruzenji ( ustanovljeni 1989 in 1990) sta se !eta 1993 zdruzili v federacijo, 2000 individualnih clanov Rusija -1992, zdruzuje bibliotekarska zdruzenja iz 15 bivsih sovjetskih republik Moskva -1989, samostojno zdruzenje Slovaska -zdruzenje bibliotekarjev: 1969, 46 kolektivnih, 1300 individualnih clanov; zbornica knjiznic: 1992 Slovenija -1947, 900 individualnih clanov Ukrajina -1991 
3. Ogled nekaterih madiarskih knjiznic: Veszprem: univerzitetna knjiznica s fon­dom okrog 150.000 enot, ki pravkar pre­
haja na avtomatizacijo nekaterih funkcij. Uporablja sistem ALEPH. Siimeg: javna mestna knjiznica s fondom 
70.000 enot, ki pokriva potrebe prebi­valstva v sirokem zaledju tega majhnega kraja z okrog 7.000 prebivalci. 
Devecser: javna in studijska knjiznica s fondom okrog 250.000 enot, ki so jo pred nekaj leti uredili v barocnem dvorcu gro­fov Esterhazy. 
4. Pogovor med predstavniki "Vzhoda in Zahoda", katerega cilj je bil oblikovanje smernic za nadaljnje delo in razvoj bi­bliotekarski h zdruzenj "Vzhoda" v okviru IFLA in RTMLA. 
Kljucne besede: demokratizacija, odpira­njc na Zahod . 
Podobno kot na srei'anju Vzhoda in Zahoda pred mesecem dni v Strasbourgu, se tudi v Veszprcmu nismo mogli najti na istem ime­novalcu, zato posebnih zakljuckov nismo spre­jemali. Morebiti smo se nasli na dveh tockah: 
I. Pogoji, v katerih smo delovali v preteklo­sti, predvsem pa pogoji sedanjega dela, so v na..<itetih dezelah tako razlicni in spe­cificni, da ni enega samega recepta za vse. Zato je treba obravnavati problematiko in moznost pomoci za vsako dezelo posebej. 
2. Upostevat.i je treba, da je bibliotekarstvo v nekaterih dezelah Vzhoda kot stroka zelo razvito. Ker imamo lastno pamet, ne potrebujemo pomoci iz usmiljenja, pac pa aktivno in partnersko sodelovanje. 
Raziskava IFLA o delovanju bibliotekar­skih zdruzenj v dezelah Vzhodne in Srednje f~vrope se nadaljuje, nosilka je Viola Batonyi ii Madzarske. Fenomen carobnega Orienta se nc bo ugasnil. 
Ivan Kanic 
*************************************** 
OBVESTILA 
*************************************** 
Popravki k seznamu CD-ROMov: BI­OTEHNISKA FAKULTETA: Novo telefonsko stevilko (061) 123-1161 imajo: Oddelek za agronomijo, Oddelek za zivilstvo, Oddelek za gozdarstvo, Oddelek za lesarstvo. Kontaktna oseba v Oddelku za agronomijo je ga. Karmen Tomsic. g. Tomai Bartol ima akademski naziv 
'',nag". 
str. 22, st. 113. se zbrise 
TREECD si delita financno in uporabno Oddelek za lesarstvo (kontaktna oseba Mar­jetka Gorsic) in Oddelek za gozdarstvo (kon­t.aktna oseba Teja Koler). 
N astalc so tudi tiskarske napake. Pravilno je: 
str. 3, st. 14. Kontaktna oseba: Breda Pritrznik str. 9, st. in str. 10, st. 48. Kontaktna oseba: Alja Smole-Gasparovic str. 21, st. 108. FOOD IRRADIATION str. 22, st. 110. THE NATIONAL DAIRY DATABASE str. 5, st. 18. in 19., druga vrstica: zivilstvo KEMIJSKI INSTITUT: Na str. 8, pod st. 
39. je pravilno Hajdrihova 19 Helena Fortuna 

CESTITKA 
PECKO-MLEKUS Helena, vodja knjizne­ga oddelka CTK je 17.2.1994 na Fakulteti or­ganizacije in informatike v Varazdinu zagovar­jala magistrsko nalogo z naslovom "Evalvacija zbirki bibliotecne grade s podrucja kemije u Centralnoj tehniski knjiznici s osvrtom na je­zik publikacije", ter si pridobila naziv magi­ster infonnacijskih znanosti. Cestitamo! 
Poslanska pisarna Drzavnega sveta Re­publike Slovenije za interese vzgoje in iz­obrazevanja. Poslanska pisarna Drzavnega sveta RS za interese vzgoje in izobrazevanja deluje v prostorih parlamenta v Ljubljani, Subiceva 4. Tel.: 061/126-12-22 int. 422, 
Fax: 065/26-131. Drzavni svetnik, profesor Zoltan Jan, ki zastopa interese vzgoje in iz­obrazevanja, se bo srecal z vami po predho­dnem pisnem ali telefonskem dogovoru . Za vse informacije in nadaljna dogovarjanja se obrnite na kontaktno osebo Nevenko Pacek, Tel.: 061/126-12-22 int. 422, Drzavni svet RS, Subiceva 4, Ljubljana. 
Nova knjiga. V novembru lanskega !eta je Zavod za informacijske studije pri Filozofski fakulteti v Zagrebu izdal knjigo dr. Tatjane APARAC-GAZIVODA z naslovom Teorijske osnove knjiznicne znanosti. A vtorica je docentka na katedri za bibliotekarstvo ome­njene fakultete. Knjiga predstavlja pomem­ben prispevek k razvoju knjiznicarske stroke, se posebej, ker so pri nas knjizne novosti na tern podrocju redke. Knjigo lahko narocite na naslov: Filozofski fakultet, Zavod za infor­macijske studije, Odsjek za informacijske zna­nosti, Dure Salaja 3, Zagreb. Publikacija ho tudi na razpolago v INDOK centru/knjiznici za bibliotekarstvo v N arodni in univerzitetni knjiznici. -Ana Martelanc 
Prosnja za pomoc. Knjiznicarji iz Me­stne knjiznice "Ivan G. Kovacic" iz Karlovca so obvestili Knjiznico Mirana Jarca iz No­vega mesta, da so v svoji knjiznici odprli oddelek slovenske knjige. lzdali so tudi ka­talog slovenskih knjig, ki vsebuje priblizno 500 enot, vecinoma starejsih knjig.Povedali so nam, <la so z odlocbo Koordinacijskega od­bora za splosnoizobrazevalne knjiznice Repu­bli ke Hrvatske pooblasceni, da zbirajo, obde­lujejo in izposojajo knjige v slovenscini. Po­magali smo jim z nasveti in z darovi, ker pa se Hrvaska se zmeraj nahaja v vojni in je za knjigo premalo sredstev, se obrafamo na slo­venske zaloznike in knjiznice, da bi sodelovali v enkratni darilni akciji in obogatili zbirko knjig za Slovence na Hrvaskem (v Karlovcu deluje tudi slovensko kulturno drustvo). Radi bi vi­deli, da bi to bile knjige novejsega datuma ( do najvec treh izvodov), leposlovne knjige za od­rasle, leposlovne in poucne knjige za otroke, seveda lahko tudi strokovna ali prevodna lite­ratura. Knjige bi dostavili v naso knjiznico na naslov: Knjiznica Mirana Jarca, Rozmanova 26, Novo mesto; zbirala jih bo bibliotekarka 19 Jadranka Zupancic. Ko se ho akcija zakljucila, jih homo dostavili kolegom v Mestno knjiznico v Karlovcu. Ze vnaprej se Varn zahvaljujemo za pomoc nasim rojakom v sosednji drzavi . -Jadranka Zupancic 
Obvestilo. Splosnoizobrazevalne knjiznice, ki so spregledale obvestilo pod clankom Nov­ljan S.: Zgovornost stevilk. -Knjiznicarske no­vice 3(1993)6-7 (priloga), obvesfamo, da tabe­laricne prikaze o pogojih dela in delu vseh 60­ih splosnoizobrazevalnih knjiznic v letu 1992 se zmeraj lahko narocijo v vloziiicu Narodne in univerzitetne knjiznice v Ljubljani. S placilom 400,00 SIT za kopije tabel si bodo dopolnile statisticne podatke, primerjane s standardi, in obdrzale kontinuiranost porocil. -Silva Nov­ljan 
V KROZENJE 
KNJIZNICARSKE NOVICE, 4(1994), st. 3. ISSN 0353 -9237. 
lz<lala in razrnnozila: NUK, Turjaska 1, Ljubljana. 
Uredila: Jelka Kast.elic. Nakla<la: 570 izvodov. Prejetih tekstov ne lekt.oriramo. 
Na podlagi mnenja Ministrst.va za informiranje Republike Slovenije st.23/179 -92 z dnc 
16. 3. 1992 stejejo Knjiinicarske novice med proizvode informativnega znacaja iz 13 . tocke t.arifne stevilke 3 Zakona o prometnem davku, za katere se placuje davek od prometa proizvo­dov po stopnji 5 %.