GLAS NARODA Ust slovenskih delavcev v Ameriki. telefon: 4687 CORTLANDT. Entered as Second Class Matter, September 21, 1903, at the Post Office at New York, N. Y.t under the Act of Congress of March 3, 1879. TELEFON: 2876 CORTLANDT. NO. 107. — ŠTEV. 107. NEW YORK, TUESDAY, MAY 7, 1918 — TOREK, 7. MAJA, 1918. VOLUME XXVI. — LETNIK XXVL SLOVENCI ZA JUGOSLAVIJO -ooo- DEMONSTRACIJE, KI JE BII*A VPRIZORJENA NA ČAST DR. KOROŠCU, SE JE VDELEŽILO NAD PET NAJST TISOČ OSEB. — NA ZBOROVANJU JE BIL TUDI LJUBLJANSKI ŠKOF. — VDANOSTNO IZJA VO DR. KOROŠCU JE PODPISALO 200,000 SLOVENK. — DR. ANDREJ KALAN JE REKEL, DA BO /SLEDIL VELIKEMU PETKU PRAZNIK VSTAJENJA. — VSE STRANKE SO EDINE. Amsterdam, Nizozemska. G. uia ja. — Državni pod kancler tYide-rik pi. Payer je včeraj govoril v nemškeiu državnem zboru hi je po skušal opravičiti vpeljavo nemške železne roke zadnj'h duij \ Ukrajini. Trdil je, da so odlični Ukrajinci pod imenoma 4'odbor za varnost" nameravali pomoriti vse nemške častnike, kar jo označil potlkaiuder z imenom "si«4lijske v\ apere'\ V. imenom "sieilijske vespere" se označuje masakriranje Franeo-zov v Palormi na Siciliji *J0. marca lliS^. Ime je nastalo zaradi te ga, ker se je morjenje pričelo velikonočni pondeljek ob času vesper. Prebivalstvo je drvilo po u-lieah in klicalo '»Smrt Francozom" n pouiorjenih je bilo 8000 Francozov brez razlike stanu, starosti in spola. Payer je trdil, da so se nahajali v ttm "odboru za varnost" mno-<*i ukrajinski ministri in da je odbor itn l svoje seje v hiši vojnega ministra. Nemci so zaradi tega "podvzeli potrebne korake, da so jih napravili neškodljive.*' "Nemci so šli v Ukrajino", je rekel podkancler, "na izrecno pro šr. j o ukrajinske vlade, da bi vpe Ijali red. Toda za to so bili še drugi vzroki.' Imeli smo živo zanimanje za dobavo živeža kak.^r hitro mogoče. Potem se je splošno mislilo, da se more v Ukrajini pridelati velika množina živeža in U-krajinci so poskušali do 1. avgn sta poslati najmanj en miljon ton. je v zahvalo ženskam napravil naslednjo IRada pa ™ v*trajal« vrl tem, da j bi prebivalstvo pošiljalo žito. Zato I m) se Nemci sami morali pobrigati za to, da se izvrže pošljatve v so gl»sju s pogodbo. Nase delovanje v tej smeri je povzročilo v gotovi meri nezadovoljnost. Sedanja reorganizacija ukrajinske vlade pa nima nič o-praviti z odlokom generala pl. Eichhorna, (ki poveljuje nemški armadi skupini v Rusiji, v zadevi pomladanske setve in niti z aretacijo vladnih uradnikov. UKRAJINSKA ZAROTA UKRAJINCI SO NAMERAVALI POMORITI NEMŠKE ČASTNIKE. — PODKANCLER PL. PAYER PRAVI, DA SE JE ZAROTA ODKRILA. — MASAKRIRANJE SE JE PREPREČILO. — ŽELEZNA ROKA VLADA UKRAJINO. — ZA VSE JE ODGOVORNA RADA. LASKA FRONTA ČIČERIN DOLZI AMERIKO -000- Tru« translation fUed with tbe poetuiastrr at New York. N. Y. uu Maj 7. lili«, as required by the Act of October 8, 1017. -OOO- True trau.itntlxn tlieil with the post iiiu.sti r ar .W\v York. N. Y. uu Muj 7. as required by the Act o £ October (J, HU7. R«*MK>st jugoslovanskega revolucionarnega gibanja v Avstr« »-Odrski, katero smatrajo v veliki meri odgovornim za (Mlgodriijc avstrijskega parlamenta na izreeno povelje avstrijskrgji cesarja, je razvidna iz odlomkom iz listov pri zadetih dežel. Te odlomki' je objavil srbski tiskovni urad v Ženevi v Svii-i. Listi in članki, ki prihajajo iz Jugoslovan ski h dežel, govore o živilskem položaju, katerega je avstrijski ministrski predsednik označil kot vzrok za odgo-dfiije državnega zbora, kot v zadevi sekundarnega pomena vsprieo boja za narodno neodvisnost. Kljub ostri cenzuri. katero so uveljavile avstrijske oblasti, prinašajo ti listi poiW-ila naravnost značilne važnosti, tikajoča se notranjega položaja. V Ljubljani se je vršila na velikonočni teden demonstracija, katere se je vdeležilo 15,000 oseb, in ta demonstracija je bila vprizorjena na čast dr. Korošcu, voditelju jugoslovanskih poslancev v avstrijskem državnem zboru. Zborovanja se je vdeležil tudi dr. Jeglič, ljubljanski knezoSkof. kojega delavnost v prilog narodnostnemu gibanju tvori sedaj preiskavo, ki jo vodi papežev nuncij na Dunaju. Izjavo v prilog narodne neodvisnosti od Avstrije ter narodnega združenja, katera je krožila po deželi kljub vsem zaprekam policije, ker je bila edini praktični način narodnega glasovanja, so podpisali tako možki kot ženski-. — Pri demonstraciji so voditeljice slovenskih žena izročile dr. Korošcu seznam več kot 200,000 ženskih podpisov, izmed katerih jih je na tisoče dospelo iz najbolj oddaljenih krajev Julijskih Alp. I)r. Korošec pripombo: — Mi želimo združenje našega naroda v svoji lastni, neodvisni državi, (nakar je cenzor prečrtal šestnajst vrst). Prisegam vam, — je nadaljeval. — da se ne bomo umaknili, dokler ne dosežemo svojih ciljev. Monsignor Andrej Kalan. vodja slovenske kmečke stranke je namignil na versko pomembnost časa ter,dostavil: — Mogoče čaka nas in našo veliko misel Veliki petek, a dasiravno je britka ta misel, nas vendar ne sme zapustiti nada, da bo po tem Velikem petku gotovo prišel dan vstajenja. Iijavo edinosti so podali zastopniki vseh strank, tudi socijalisti. Par dni pred tem se je vršilo jugoslovansko zborovanje v Zal<*n, na južnem Štajerskem kjer so odmevali ur-nebesni kliei: V stani. Jugoslavija! — Sprejete resolucije so vsebovale naslednje odstavke: ______________ _______ — Življenje tega naroda je zasigurano edinole v zve-jkmetškem prebivalstvu, ki je na zi Slovencev, Hrvatov in Srbov, ki žele ustvariti svojo ne- vezano na zemljo, je poglavitni odvisno državo na svoji lastni narodni grudi. Zavračamo vse varljive poskuse avstro-ogrske vlade, da se reši jugoslovansko vprašanje potom malenkostnih izprememb v sedanji ustavi. Mi izjavljamo, da imamo SVoje popolno zaupanje V dr. | lan in da zaradi tega Ukrajina nc Korošca ter mu zagotavljamo, da ima v svojem boju za ju-,bo mo°la izvržLti svoiih obvezno goslovansko edinost za seboj celi narod. stl do nas* Nada 1 j na resolucija je bila preveč za cenzorja ter jo je črtal v celem. Tudi dr. Korošce jr govoril na zborovanju. — Nemec je mojster, — je rekel, — in naš narod je njega služabnik in suženj, ki mu mora dati svoje otroke in svoje premoženje, dočim pošilja stare v ječe in na vislice. Nemci vedo, da se konec bliža ter nas prosijo, naj jim pomagamo pri reviziji avstrijske ustave. Dali bi nam par papirnatih obljub ter obdržali vse privilegije sami zase. Naša vest pa je prebujena. Mi se moramo vladati sami sebe. Glede vprašanja, če bomo podpirali sedanji sistem, odgovarjamo: Ne! Y naslednjem je prečrtal cenzor 25 vrst. vendar ua i>u-stil ugotovilo dr. Korošca: Zaradi toga so bili interesi našega naroda v nevarnosti. Ukrajinska vlada je bila brez moči, da bi izpolnila svoje obveznosti. Odlok pa ni bil naslovljen na ukrajinski narod, temveč ua nemško vojašku oblast. Odredilo seje vse, Ja morajo na ši poveljniki v vsHi političnih zadevah postopali v Soglasju z nemškim poslanikom. Kar se tiee aretacije uradnikov ukrajinske vlade v Radi v uuči 24 aprila, so ravnatelja ukrajinska banke Dobrvja, ki je bil tudi član delegat-i je, ki je vodila finančna pogajanja z nami, aretirali trije oboroženi uiožji', ki so izjavili, da le-lajo po naročilu odbora za vai stvo Ukrajine. Ta odbor je zasle-loval protineroške cilje in njfinu je pripadalo tudi več ukrajinskih ministrov. Šli »o tako daleč, da so si postavili za cilj pregnati Nemce iz dežele in so se shajali v hiši vojnega ministra, kjer se je enkrat predlagala ena vrsta sicilijanskih vesper namreč moritev vseh nem škili častnikov. Ostalo nam ni drugega, kot na praviti jih neškodljive, te izdajalske povzročitelje teh načrtov. Na> poslanik baron Mumni je zahtevaj da ministrski predsednik takoj u vede preiskavo. Ministrski prcA sednik je to tudi obljubil, toda zgodilo se ui. Iz tega je razvidno, da je bilo življenje naših častnikov in anna de brezdvomno v nevarnosti. Edl na pot, ki je bila nam odprta, jt. bila postavila pot v ukrajinskih sodiščih, kar ne bi bilo praktično ali pa naša varnost z drujriml sredstvi. Zato je general Eicliliorn sporazumno z nemškimi poslanikom razglasil "stanje povečanega var stva" .po katerem odloku bi se vsi prestopki proti javnemu miru obravnavali pri vojaških sodiščih. 8 tem se je pričelo sod ni j sk o postopanje po novem zakonu in odrejene so bile aretacije že imenovanih oseb." Podkancler je povedal, da je bi la aretacija izvedena v Radi, ko Ta reorganizacija je č^sto ukra-|so bili uradniki zbrani pri seji. To jinska zadeva, v kateri mi nismo zapopadeni. Rada je v zadnjem času v veliki meri izgubila svoj upliv. Brezpogojno pa ji gre zasluga, da je vstvarila ukrajinsko državo in ji daila mir. Toda njena trdovratna naklonjenost komunističnim teorijam, ki ni našla simpatije pri vzrok, xla je prišel njen konec. Odlok o setvi j« bil izdan, ker je nastala zaradi opozicije proti razglasitvi zemlje nevarnost, da bo velik del zemlje ostal neobde- pu je bil po njegovem zatrdilu ob žalovanja vreden čin, katerega se je skušalo popraviti in izraženo j* bilo pisano obratovanje. Nemški krajevni p o vel iik je bil takoj od ulovljen iz urada in postavna preiskava se nadaljuje. Ponkancler trdi, da je novo u-krajinsko vlado postavil narod sam, namreč kmetje, ki žele dobro nadomestitev prejšnje vlade. TUESDAY or. hial VHE&TLESS wi«o WE*m cuamu. r»TTm um. KLAUKT K> awsunw «HUI — Lahko je za častitljive člane domovinske stranke v gosposki zbornici, — je rekel on, — sedeti pri mizah ter delati izjave, dočim so njih gnezda dobro opremljena ter je zanje lahko nadaljevati z vojno s krvjo in trpljenjem drugih. Kaj briga te stare gospode, če je par tisoč Slova nov ubitih? — Tem boljše, pravijo oni. Ti gospodje pa naj bi spoznali, da bo tudi zanje napočila ura usode prej kot si domišljujejo. Nemški poslanci v državnem zboru niso hoteli niti slišati o avtonomiji za Jugoslovane v avstro-ogrski monarhiji. V dokaz temu hočemo navesti ostre besede grofa Barbo-Wuehtelsteiu (znani kranjski politični komedijant ter deželni odbornik po milosti ranjkega dr. Hušter-šiča), ki je rekel: — Monarhija ne more dovoliti, da bi se ji škodilo niti vsled akcije v državam zboru in tudi ne vsled pogajanj na splošni mirovni konferenci, da bi se ji namreč sto-rlio to, kar je bilo nemogoče na bojnih poljih, namreč razkosanje Avstro-Ogrske. Značilna poteza zadnjih slovanskih zborovanj so bile demonstracije v prilog soglasju vseh slovanskih podanikov Avstro-Ogrske. Poljske in češko-slovaške zastave so vihrale na jugoslovansih zborovanjih in pred kratkim se je vršilo v Pragi zborovanje čeho-slovaških. jugoslovanskih in poljskih odlienjakov, na katerem zborovanju so z&hterali pravico narodroetne samodoiocbe. LAŠKAJRONTA Avstrijski cesar je odpotoval na italijansko fronto, — Pritisk Nem. čije. — Artilerijski boji. True translaUon filed with tb* tm* muster ut New York. N. Y. on May 7, 1918 as required by the Act of Oct " < a, lflir. London, Aai£lija? 4. maja. — Položaj ua laški fronti je povzročil tukaj živahno ugibanje. Dočitn je avstrijsko oficijelno poročilo ud včeraj iji danes poročalo o težkih bojih ler da je avstrijski cesar baje odpotoval na fronto, da pri-sostvuje nekim važnim operacijam. u«* poroča r inski vojni urad danes ničesar drujrejra kot običajne spopade med patruljami, artilerijske dvoboje ter intenzivno delavnost v zraku. Včerajšnji avstrijski buletiu se ffl asi: Vojna delavnost se je zopet po večaal včeraj ob e-eli laški fronti med dolino Judikarija ter Jadranskim morjem. Nova ruska republika. True translation filed uith thp jx>*t master at New York. N. Y. on May 7, 1918 is required by the Act of October 6. 1S<17. Moskva, Rusija, 6. maja. —• Transkavkazija je razglasila svojo neodvisnost in vstanovila se je konservativna vlada pod vodstvom Čkemkelija,______._____ _ •S. * .,• j Nnjvccji slovenski dnevnik U 1 -: v Zcdinjenih državah t= lil i Velja za vse leto ... $3.50 ITI ■J Za pol leta......$2.00 jžj D Tke largest Slovenian daily | i[L -e in the United States ill 11 Issued every day except Sundays m 11 and Legal Hobdays. Ijl (| SO,OOO Readers jj — V svojem življenju imamo le en cilj, namreč edi- j nost in neodvisnost našega naroda. Kot smo se nekoč upirali Turkom, tako se bomo se j daj upirali tej novi nemški invaziji. Deler sloves z dr. Korošcem je bil nadaljni avstrij-j ski državni poslanec dr. Ravniliai% ki se je priljubil naro-j du vsled svojega ostrega napada na Nemce v državnem] zboru v prieetku meseca marca. Že takrat je bilo opaziti znake, da bo parlament mogoče odgoden in dr. Ravnihar' A je protestiral proti temu na podlagi, da sta državni zbor j prosto časopisje edina varnostna ventila, skozi katera je mogoče ventilirati neodoljivo ogorčenost naroda. I kluba jih je pozval, naj se vsi bore za neodvisno jugoslovansko državo. Slovenci so mu ploskali, navzoči Nemci so pa nasdravljali Habsbur-žanom Posledica tega je bil boj in pre-ttvvMt krvi - -. -r :. RUSKI ZUNANJI MINISTER ČIČERIN DOLZI ZDR. DRŽAVE, DA SO BILE ZAPLETENE V ZAROTO ZA OSVOBOJENJE SIBIRIJE. — BOLJŠE VIŠKI ZUNA NJI BQNISTER ZAHTEVA, DA ZAVEZNIKI ODPOKLIČEJO KONZULE. — TUDI JAPONSKA JE ZA PLETENA y .VSTAJI VLADIVOSTOKU. -OOO-- Trne translation filed with the Dostiuastor at New York. N'^Y. on May 7. master at New York, N. Y. on April 27, 8, 1917. Moskva, 6. maja. — Zunanji minister Oučeriu je sprejel v Moskvi zastopnike Združenih držav, Anglije in Francije ter je od njih zahteval, da takoj odpokličejo svoje zastopnike iz Vladivostoka. Povedal jim je tudi, da so je pričela preiskava proti njihovi vdeležbi v pogajanjih, ki so se vodila med poslaništvi goriiinenovanih sil v Pekingu in sibirsko avtonomno vlado. I Naprosil jih je tudi, da pojasnijo svoje stališče napram sovjetovi vladi in razložijo poskus svojih zastopnikov posredovati v notranjem življenju Rusije. Cičerin je pokazal prepise listin, ki so bile odvzete v Vladivostoku članu avtonomne sibirske vlade Kolodovo-(vu, ki je bil pred kratkim aretiran. Te listine, kakor zagotavlja minister, neoporočeno dokazujejo, da so konzularni zastopniki Anglije, Francije in Združenih držav bili vdeleženi v tej zaroti in da so se diplomatiČni zastopniki teh sil v Pekingu pogajali s protirevolucjonarno organizacijo. ki se sama nazivi je "sibirska vlada". 1 Cičerin je tudi govoril z japonskimi zastopniki v Moskvi in jim je rekel, da Kolodovove listine dokazujejo tudi vdeležbo japonskih uradnikov v protirevolucjonarnem gibanju, navzlic ponovnim oficjelnim zagotavljanjem, da se Japonska ni vmešavala v notranje življenje Rusije. — Tako postopanje — nadaljuje poročilo, — zahteva, da se na nedvomljiv način pojasni stališče tokijskega kabineta glede vlade ruske federativne republike in posebno prosim, da se pojasni, ako japonska vlada tudi v bodoče namerava podpirati protirevolucjonarno elemente v Ru siji. ali pa ako želi takoj odrediti javno preiskavo o delovanju nekaterih svojih agentov, da odpokliče one. ki so krivi in da da določena navodila ostalim. I V obratnem slučaju bo morala ruska federativna republika poslužiti se onih odredb, katerih se poslužuje proti ruskim protirevolucjonarnim podanikom. Harbin, 6. maja. — Častniki ruske armade vseh šarž so napolnili angleške in ameriške konzulate in prosijo, da bi jih armade teh dežel sprejele kot navadne vojake, odkar so boljševiki razširili svojo oblast po Sibiriji. Ko se jim je povedalo, da ustava ne dovoljuje konzulom sprejeti njihove ponudbe, so bili bridko razočarani. Sovraštvo, katero kažejo nasproti boljševikoin, dokazuje, da hočejo storiti vse, kar bi izpodkopalo boljševi-Ški vpliv. Vsi oni, s katerimi je govoril poročevalec Ass. Press, so odločno na strani entente. Rusija bo v bodoče imela velik problem, kaj se naj ž njimi dogodi. ' Veliko število njih, mnogi v pomilovalnem stanju, prihajajo v Harbin iz vseh delov Sibirije. Mnogi med njimi so brez sredstev in večinoma slabo oblečeni. Pripadajo vsem šaržam od poročnika do generala in so iz najbolj-« ših vrst. j Mnogi so prišli iz velikih vojaških središč v" Sibiriji, od koder so po hudih preiskušnjah in dolgotrajnem trpljenju pobegnili. Skoro vsi so pripovedovali grozne povesti o moritvi in krutosti. Pripovedujejo, da je bil prvi cilj, potem ko so bol [ ševiški agenti pridobili vojake na svojo stran, postr^in-ti častnike, ki so imeli j>oveljstvo; v mnogih slučajih se 1 je na enak način postopalo z njihovimi družinami, ali pa še slabše. V nekaterih polkih, kjer je bila še gotova meja discipline, so častnike najprej samo degradirali in so mo rail opravljati najnižja dela. To ponižanje pa je postalo ta-! ko veliko, da ga častniki niso mogli več prenašati, kar je 1 imelo- za posledico, da so nekateri častniki izvršili samo-, mor, medtem ko so bili drugi, ki so se protivili, na naj-. krutejši način postreljeni. Vojaška središča, kakor Irkutsk, Čita, Vladivostok, > Haborovsk in Blagoveščensk so tako razdeljena, da jo por, ■ v Harbin zelo dolga; zaradi tega je bilo mnogo takih, ki so . poskusali pobegniti, umorjenih na potu. dasiravno so se posluževali vsakega možnega našemljenja. Krajevna vojaška organizacija v Harbinu stori vso, . kar je v njeni moči, da pomaga tem pribežnim častnikom. ■ Ker so iz najboljših ruskih družin in izučeni ter vzgojeni ' samo v mnenju, da postanejo častniki, ne morejo na kak drug način zaslužiti, kar potrebuje za življenje. V današnjem oficijeLnean poro 1 cilu p.'i se glasi: t Na jngozapadu so nadaljujejo živnhni boji. i Judikarija dolina leži zapadno od Gardfckega jezera t l>i se le držali svojih naravnih meja. Sporazum pa je mogoč edinole z nemškim narodom, ne pa z onimi faktorji, ki so odgovorni za dogodek v avgustu 1. 1914. Pangermanstvo in Jugoslavija ne moreta živeti drug poleg drugega na našem ozemlju. Eden ali drugi mora podleči. Vsak sporazum je izven Vprašanja. Kadar bomo neodvisni, bomo priznali nemškemu na rodu vse. kar mu je dejanski treba. Demokratičnim Nemcem želimo biti, če ne prijatelji, pa vsaj dobri sosedje. ' Paiigermanski kliki pa, ki je sedaj na krmilu — nikdar. LX»1 s pangermaustvom a pozdravljen demokratičen nemški narod! ♦ * * ^ "Edinost" je pisala 20. februarja letošnjega leta: — Urednik lista dobiva s Krasa in iz Istrije pritožbe, da skušajo polieisti preprečiti podpisovanje jugoslovanskih deklaraeij s silo in da so na številnih mestih zaplenili pole s podpisi ter celo pole za nabiranje prispevkov za spomenik dr. Janeza Kreka, izjavljajoč, da je vse to — vele izdaja. Grof Clary, štajerski cesarski namestnik je dobil sedaj vrednega druga v baronu Fries Skene, cesarskem namestniku v Trstu pri zasledovanju Jugoslovanov. i ♦ Priobčili smo tri značilne vesti iz starega kraja. — Kljub vsem krivicam, ki jih je moral pretrpeti slovenski narod od Nemcev v zadnjem času. je vendar ohranil svojo hladnokrvnost in velikodušnost, eelo napram lastnim so-deželanom nemške krvi, to je Kočevarjem. Slovenci jih nočejo v svoj krog ter jim dajajo na razpolago absolutno avtonomijo in neodvisnost, čeprav bi bil kočevski okraj eno izmed pangermanskih gnezd, iz katerih se je skušalo razširiti nemški upliv preko slovenskih zem- Gowanda, N. Y. O delavskih naemerali ne bom veliko poročal, kajti te so v tem mestu za sedaj še povuljne in tudi zaslužek ni preslab Zasluži se namrečnamm" od ^"2.75 naprej za 9umo delo. Le draginja, kakor povsod, nas tudi tukaj hudo tare tako da. kateri imamo družine, le težko izhajamo. . Da pa moj dopis ne bi bil preobširen. zato naj preidem takoj k stvari, o kateri sem se namenil danes pisati, in to je naš "Slovenski Dom"V decembru namreč se je sprožila ta misel in odbora obeh tukajšnjih društev sta si bila v tem edina, da si s tem takoj prične. V januarja je bila sklicana prva tozadevna seja. pri kateri je navzočim med drugim tudi pojasnilo, da je nam odvetnik svetoval, naj opustimo delnice, s katerimi smo se prvotno namenili poslovati, češ, z istimi so takojšnji stroški ter drujre postavne itnosti. Ako pa vstanovimo klub. pa to vse izostane. Edino, kar bo stala inkorporacija. Seje kluba se vrže enkrat v mesecu in dosedaj šteje 28 članov; pristopnina znaša. $25 in se plaea takoj ali nekaj vsak mesec, kakor je sicer komu mogoče. Dosedanji prostovoljni prispevki ter prispevki članov kluba znašajo okoli +500. Ako bi se pa rojaki za to prekoristno stvar malj zanimali, bila bi ta svota lahko sedaj še enkrat večja. Toda. žal, da imajo rojaki toliko raznih izgovorov, katerih —razuu enega — ne boni tukaj navajal. Ta izgovor je. češ. po vojni grem takoj v stari kraj in ko bi do takrat jiaizaj dobil, bi že še dal, tako darovati je pa malo preveč. Le isti naj dajo. ki so ta vedno tukaj. Sedaj pa. rojaki, pomislite nnalo in prevideli bodetc. da stvar ne gre kar tako. Ako vas mi prosimo pomoči za to za vse koristno stvar, mogoče tudi £e za vas ali za vaše Ttroke, mi ne prosimo zastonj. Si-•er ne moremo sediaj obljubiti, da bomo dajali nazaj, ko še nič nimamo. Vojne je znabiti ta ali dru-?i mesec konec, ali pa bo mogoče ^rajala še nadaljna 4 leta, kdo ve! Tu ravno v istem času znabiti. da pričnemo z gradbo in vi bi zahtevali v naši največji potrebi vsak svoj denar nalzaj. Sicer pa. rojaki, ali ne bi bilo bolje, da bi opustili vse izgovore ter pristopili v našo sredo, v naš klub. ter nam pomagali, da čim o rej to dosežemo ? Potem bomo pa ;krbcli, da bo nam poslopje neslo •im več dohodkov, toliko več Ibo oosameznik nazaj dobil in v prvi vrsti isti, ki bo šel alfi bo že v starem kraju. Le pomislite malo, kor liko so ameriški Slovenci pomagali v stari kraj zvt Ciril-Metodove Šole, za pogoreJce, za reveže iu druge stvari! Da bo pa treba pomagati še v veliko več.j i meri tudi po vojni, ni dvoma. Eni ste sedaj ponosni, ko ste si nekaj prihranili. 'nikar je poštni promet zaprt, toda kdo ve. koliko mu bodo po vojni ti prihranki odlegli. Zatorej, bratje rojaki, stopimo skupaj, opustimo tisto: "ta naj, pa ta naj da", dajmo vsi. pa bo silo! Pridite k seji, katera se vrši v nedeljo 1-. maja: Začetek ob 1. ari popoldne. Da bi bilo pa bližje k seji. se je za to sejo pre-skrbed prostor pri sobratu Aloj/iju Kor-brr. 399 Patoner St.. tako da se radi oddaljenosti vsakdo seje lahko vdeleži. Torej pridite vsi. delu jisio z združenimi močmi vsi za enega in eden za vse! Karoi Strniša. Stradanje v Avstriji Tirolsko bo morala prehranjevati Bavarska. — Od nedelje do nedelje — vsak dan krompir. hoče pa zapraviti, ima pa tudi dosti priložnosti. Ko je pa imela moja gospodinja tistih par centov spravljenih, sem pa mislil, da >i je vzela tistih $5 za skrb. ker je imela spmvljene cente. Ko sem pa štel pri njej in ko je videla, da sem premalo naštel. zakaj ni rekla, daj, bom pa jaz štela, če je vedela, da je prav? Jaz pa tudi nočem ostati v šmiru in si tudi roke umi jenu; mojih $5 pa le ni. Za menoj pa še. od koder sem šel z boarda, ni ostal no-'gjjj ben goljuf gospodar ali gospodi-1 rfo koncesijo so dobili voditelji nja. Jaz hodim s svojo poštenostjo nemških strank po konferenci, ki True translation filed wltb the post uia-.tt'r at New York. N. Y. on May 0, 1918, as required by the Act of October 8, 1917. London, Anglija, 4. maja. — Zadrega, v katero je zašla Avstrija vsled živilskega položaja, je razvidno iz dunajske brzojavke, kt je dospela preko Curiha, v kateri se glasi, da je bil avstrijski ministrski predsednik Sevdler prisiljen priznati, da Avstrija ne more prehranjevati prebivalstva severne Tirolske in severne Češke ter je vsled tega privolila, da se severno Tirolsko v prehranjevalne s vrhe priklopi Bavarski, do čim I naj se severno Češko priklopi Sa po svetu, me ni še nihče po dopisih de val in mislim, da me tudi ne bo. kakor me jo zdaj nekdanja moja gospodinja. Za Liberty bolide pa ji ni treba •skrbeti, kajti mi samci jih imamo vsi, pa jih še bomo vzeli. Ona naj skrbi satma zase. Vsak naj svojo hišo pomete, pa bodo vse pometene. Pozdrav vsem rojakom iu rojakinjam sirom nove domovine. Rojak. (8 tem je ta zadeva za nas končana. — Opomba uredništva.). S pota. Cvetoči maj! Kaj lepšega si maj šc poželimo na svetu ? Cvetlice duhte, ptički žvrgole: vse to sem videl in slišal ter vonjal v visoki, stari, slovenski naselbini Aspon. Colo. V tej naselbini, ako bi šteli vse od malega do starega, je kakih 100 oseb in nekako 24 družin, ena slovenska prodajalna iu 2 gostilni z ncopojno pijačo. Večinoma imajo svoje lastne domove /. lepimi vrtovi. Ob mestu teče bistra voda, ki namaka vrtove. Krog in krog Aspcnu so srebrni rudniki, v katerih se zdaj dobro del'a. kajti cena srebra jc zdaj tako visoka kot že 25 let ne več. V bližini Asp en a je tudi kmetovalcev, med njimi en Slovenec, ki ima lepo kmetijo in se posebno peča z živinorejo. Pokazal mi je mladega plemenskega junca. Ivi je star komaj eno leto, pa je plačal zanj $500. Pravi, da jc neke posebne »plemenite pasme. Kmg Aspena so visoki snežmki in mesto samo je 8000 čevljev nad morjem. V gorovju pa je mnogo vsakovrstne divjačine. je trajala celih šest ur. Avstrijska vlada je le z največjim obotavljanjem pristala v to radi političnih posledic te koncesije, ki bodo morda dalekosežne. Izvajajo, da bo to poostrilo spoi med Nemci ter nenemškjini plemeni v Avstro-Offrski, kajti obe prizadeti provinci sta nemški tei bo to ojačilo agitacijo za inkorpo. riranje Avstrije v nemško zvezo. Haag*, Nizozemsko, 4. maja. — Govoreč pred bavarskim držav-nhn zborom jrlede živilskega položaja je rekel prehranjevalni minister, da razmere dovoljujejo tipanje, da bo narod zamogel vzdržati. Rekel jc, da bo morda treba skrčiti krušne racije, vendar pa ne do časa, ko bo obilo krompirja. Skrčenje mesne racije jc bilo neizogibno, vendar pa soglasno 7 njegovo izjavo ne bodo skrčili racij glede mleka in masti. Živilski minister je klostavii. da jc položaj na Bavarskem veliko boljši kot v številnih drugih zveznih nemških državah. m = Jugoslovanska [al = Katol. uednota Ustanovljena leta 1898 — Inkorporirana leta 1900. Glavni urad v ELY, MINN.J * GLAVNI URADNIKI: Predsednik: MTHAETj ROVANŠEK, Bx 251, Conemaugh, Pa. Podpredsednik: LOUIS BAL A NT, Box 106 Pearl Ave., Lorain, Ohio. Tajnik: JOSEPH PISHLER, Ely, Minn, Blagajnik: GEO. L. BROZICH, Ely, Minn, " * ^ Blagajnik neizplačanih cmrtnin: LOUIS COSTELLO Salld*, Golo. VRHOVNI ZDRAVNIK: Dr. JOS. V. GRAHEK, 843 E. Ohio St., N. B. Pittsburgh rft, NADZORNIKI; JOHN GOUŽE, Ely, Minn. ANTHONY MOTZ. 9641 Ave. "M" So. Chicago, 111. IVAN VAROGA, 5126 Natrona Alley, Pittsburgh, Pa. POROTNINI: GREGOR J. PORENTA, Box 176, Black Diamond, Wank LEONARD STjABQDNIK, Ely, Minn., Box 480, JOHN RUPNIK, S. R. Box 24, Export, Pa, PRAVNI ODBOR: JOSEPH PLAUTZ, Jr., 432 — 7th St., Calumet, Ml«li. JOHN MOVERN, 624 — 2nd Ave., W. Duluth, Minn, MATT. POGORELO, 7 W. Madison St., Room 605, Chicago. J11, ZDRUŽEVALNI ODBOR: RUDOLF PERDAN. 6024 St. Clair Ave., N. E. Cleveland, Ohio. FRANK ŠKRABEC, Stk. Yds, Station RFD. Box 17. Denvei, Colo. Vsi dopisi, tikajoči se nradnih sadev, kakor tudi denarne poiiljatve, naj se pošljejo na glavnega tajnika Jednoto, vse pritožbe pa na predsednika porotnega odbora. Na osebna ali neuradna pisma od stran1 članov se ne bode oairalo. Dinitveno glasilo: "GLAS NAHODA", Nemški dolg. Sesturno delo. Prvi patent za avtomobil. Matija Pogorele. Prvo aplikacijo za patent na avtomobil je vložil pri patentnem več I uradu Združenih držav Georjre B. Selden pred 39 leti. Selden je bil patentni odvetnik v Rochester. X Y.. ko je prvič pričel eksperimentirati z idejo voza, gnaneura od gazoliuskega motorja. V mislih da njegova iznajdba še ni popolna in da čas še ni zrel zanjo, se je izdalo definitivno patent šele leta 1895. Sprva se je dvomilo o vrednosti te iznajdbe, vendar pa jc prinesla iznajditelju premoženje ter je dolgo časa obvladala motorno industrijo v Združenih državah. Chisholm, Minn. Odgovarjam na dopis, ki je bil i >r i občen 27. aprila t. 1. Kar se tukaj dela tiče, ni vse tako za sanice. kakor poroča dopi«iik iz Chis-hoiina v svojem zadnjem dopisu. Je res, da se nekaj zasluži, pa ne služijo samo samci, služijo tudi očetje, če niso preveč zdelani. Zaslužek pa tudi ni preveč velik, ka koivna draginja je sedaj. Če pa kakšen rojak zasluži par eentov več. mora pa trdo delati zanje Kar jih pa je očetov čez 50 do 60 let starih, se pa m treba primerjati mladim rojakom, če kakSeu cent več zasluži na fiiht.. Če pa ima kakšen rojak par centov, jih j? pa uigral trdo cMiuiitl če jih, KAKO UPLIVAJO BARVE NA NAŠEGA DUHA. Da rabimo besedo, ki je ravno sedaj tako popularna, kako reakcijo proizvajajo barve človeku? Le malo ljudi ima občutljivo oko u-metnika, katerega vzradoščajo vse izpreminjajoče se barve pri solil enem vzhodu, a povprek iz vsakega ducata nas, če vemo za to ali ne. uplivajo barve na enajst ljudi iz ducata, dočim je dvanajsti človek slep glede barv. Mi sprejemamo belo barvo kot primerno za dobre dubave in črne za druge vrste duhov, kajti na ta način se nam je skozi stoletja kazalo barve v umetnosti in žalo-igrah. Glede podzavestnega upli-va nekaterih osnovnih barv, — violetne, indigo, modre, zelene, rmene, oranžne ni rdeče. — pa naj navedemo naslednja pojasnila: — Rdeča barva razburja, deloma ker jo družimo s signali nevarnosti, s krvjo ali ker vzbuja v nas meglene spomine na plamene in krike prvega požara, kateremu smo bili priča v mladosti. Zelena barva pomirja. To je barva drevja in trave, ki tvori oz a dje miroljubne poletne pokrajine. Rmena barva je ona razveselju-jočega solnčnejra svita ter nas vodi k dobremu razpoloženju in k sreči. Modra barva je ona neba in pro stranega morja ter vzbuja v nas spomin na misterije, ki leže za temi. Violetna barva deluje depresivno ter vzbuja v zelo nervoznih eelo strah. Več teorij se je že objavilo v pojasnitev tega učinka. Srečno dospeli na svoj cilj. Jugoslovanska brigada, 4600 mož, Id se je sestavila, iz avstrijskih ujetnikov v Rusiji in za katero smo se tako bali, da so jo zajeli Nemci v Odesi, je dospela preko cele Rusije, Sibirije, Azije in j)o morju v Sueški kanal, od tam pa je bila, poslana na solunsko fronto. Ta brigada ima 300 častnikov, ki so skoro sami Sk-venei. Čudno je, da se na svoji dolgi poti ni zmanjšala, nasprotno. ona se je povečala, ker so s<- ji pridružili medpotoma Še drugi avstrijski ujetniki, ki so raztreseni po Rusiji in Sibiriji, True translation filed with the posi master at New York. N. Y. on May 7. 1918, as required by the Act of October 6, 1917. Cit.rh, Švica, 5. maja. — Saška industrijska zveza ki je največja industrijska organizacija Nemčijo, podaja žalostno sliko nemških ft* mine v nekem oklicu, v katerem se zavzema za vojno odškodnino. V oklicu se zatrjuje, da je vojna dodala mirovnim izdatkom 1-00 milijonov novih izdatkov :i7()0 milijonov dolarjev ter nadaljuje: Ta svota bo požrla (>0 odstotko\ vseh narodnih dohodkov. Po .Vod-stotnem obrestovanju bo znašal ta narodni dolpr 9?3 miljard dolarjev, ali več, kot je znašalo celo bogastvo Nemčije pred vojno. Tako breme bo uničilo produkcijo in duha vsakega podjetja ter naše življenje. Naši sovražniki so v tem oziru mnosro na boljšem, kajti ni j'ra treba imeti teh skrbi, ker so njihove dežele in kolonije bogati naravni viri dragocenega surovega blaga in miljonov delavcev, medtem ko je Nemčja navezana sama na-se LISTNICA UREDNIŠTVA A. Kovač, Opine, Ala. — ' Novi Hrvat" je zaradi sedanjih razmer prenehal izhajati VABILO na VELIKO PLESNO VESELICO, katero priredi DR. SV. CIRILA IX METODA št. 16 J S K.J. v Johnstownu. Pa. v soboto 11. maja v Hrvatski dvorani na 7. cesti v JolinstoAviiu. I o varna milu Lovci- l>r<>i:icrs v Livenpoolii na Vngleškeni j«- naznanila svojim delavcem, d.i m* priene s prvim majem \ tovarni s šest urn i m delom. Vodstvo tovarne je izjavilo, da jo prepi-iea-no. da se mora! položaj delavcev po vojni splošno izboljšati ter da se ni mogoče več vrniti pod stari sistem. Tovarna hoče l>iti prva. k\ !»«» sledila nasvetu nasvetu !>!oy»» nest. druge dolžnosti v tovarnah. na morju in pod zemljo. Oni so bili, ki sd!irn »» vtr<>nj»> rrt tpttt nticem bolečinah. pr.-hlad.i, iav»ta*l:enju itd. ROJAKI NAROČAJTE SE NA Jediuo praTi s TarsUeuo znamko f.:idrf "GLAS NARODA", NAJVEČJI SLO. v lekarnah in nar^rnust od VFNKKT nVF¥\TK V «T»R OR* p. AO PICHTER A CO. «-SO Washington i>ir«ct. Nw York. fS- V. ♦ CENIK KNJIG katere ima v zalogi SLOVENIC PUBLISHING COMPANY 82 Cortlandt SU New York, N. Y* POUČNE KNJIGE: .50 i Ahnor nemško-angl. tolmač ves&n | Hitri r&čunar (nemfko-angL) rezan -^50 | Poljedelstvo ^-.50 f=.25 *L2f ZABAVNE IN RAZNE DRUGE KNJIGE: Vstopnina za go«i>ode 50 centov ;|gadjerej* r pogovorh dame so proste vstopnine. j Scblmpffor nemškoslov. slovar Tem potem vl judno vabimo vsa sobratska društva v/. Johustowna rn okoiiee. kakor tudi posamezne rojake in rojakinje, da nas blagovolijo poseliti v polnem številu lia omenjeni dan. Za dobro godbo bo preskrbljeno. Svirala nam bo slovenska Moxham godba pod vodstvom g. J. Rogel. Za dobro no-strežbo in ječmeuovee bo skrbel veselieni odbor. Opomba- Clainom gori omenjenega dmštva se naznanja. stori! svojo dolžnost. Ničesar ne bom zahteva! ud vas. česar dejanski ne zahteva inter«** naie domovine. v».š last»ii interes ti'!- \*«.ri.o>%t v.i-i.'ih /ena in otrok. Dobro srečo: i.i J:ij — naprej! .Mars! A" rt Metanje, grmenje in eksp! .»->:'je m t Merijo je pri^H nenadno .lov l in. I';r čevljev vstran je jdv"mil vrtinec prahu in nevidna toča je udarila po travi. Šrapncl! Stotnik Marschuer se je ozrl itn-ok:•!><*■ ter videl, kako mi oči v-eh r.iož v prte vanj. kot da iščejo nj*"-icovega sveta. Bil je niegov posel dajati s\(»jiii> ljudem dober zaleti, korakati naprej brezskrbno. lu-ez j ustavljanj« in nziranja. Pri vsem tem pa ni delalo nobene razlike, kaj je de|«j| ta ali oni. I.c 'vrešeu strel. Xai>rej, dečki! — je zakričal Besede pa še niso prišle iz nje>-, govih ust. ko so že prizvižgali ozi z ra i» nadaljni streli, j' — Naprej! V tek! — jc zakU-. val. Njegovi ljudje so pohiteli na-i prej kot da jim je odvzelo bre-: me. Napetost je izginila iz njih . lic. Vsakdo je bil zaposlen s sa-\ mini seboj in žvižganje izstrelkov je šli» mimo skoro neopaženo. l S< -lo j so st nahajali na vrhu i» obronka. Spodaj se je širilo bojno , polje otožno-sivo. Luknja z." Luk-i- n jo. izkopana od izstrelkov, je zi j jala tam spodaj. Temni stebri i zemlje so se dvigali ter za tremi-. tek skrivali majhne odseke te 'p11* 1 ščavc. po'gane v pope I. Sredi v.so fi trije razpokajočih se šrapnelov. . ki so padali tukaj tako gosto kot {]dež v nalivu, se jc prepustil stotnik Marschuer di\ji jezi proti svetu, ki mu je naložil na rame u tako grozoto. Ivako čuli človek, kadar gre vI < bilko.' Yo je vpiakiuje. ki si gaj, je gotovo vsakdo izmed na> stavil, samemu sebi. .Mogoče najbolj po-|» polni odgovor. ki gu je najti na i tej strani bojnih polja, jc citati j v novi knjigi. imenovani *'Možje , v vojni". Spisal jo je Andrej 1 Latzko. avstrijski častnik in knjiga ji' odkar je bila prevedena naj. j angleški, vzbudila po v.-od veliko1 pozornosti, lvnjiga je izšla tudi v J Ameriki ter nosi ne tea ko uenavad-' no jvosvečenje: ' Prijatelju in sovražniku." Kuji-ra ne mudi le živahne slike življenja na from i. tenrvevč razkriva tudi i a/mere. ki i ne mr-rejo ostajati v nobeni drugi armad'. raz ven v eni. ki se nahaja v železni': krempljih avto-k raeijc. P«.ves t tega avstrijskega častnika jc smatrati za »-.nega živi jen-I skih dokumentov vojne. Med vrstami pa lahk«. vsakdo čita njegov b ;ni stud do militarizma občutni z sem. kar slednji predstavlja. Njegova knjiga je prav posebno značilna ladi opisov učinka. ki u jc bila i pri nas in posebno še v Nemičji idejna zveza med reformacijskih in kiuetskiin gibanjem, je um-k I.)i^v«»- V Nemčiji so se začele kmetske vojne že potem, ko r je biia cerkvena reformacija že v polnem teku (1. 1524.'. Mri nas pa so se začeli prvi veliki boji še preden jc nastopila cerUveno-rcforuiacijska doba (1-315.) in tudi potem že. ko je zagospodovala zopet katoliška protireforinacija. . se je torej pojavil upor. toda končal je žejo naglo, kajti Valvasor pravi: Es ward ihnen (kmetom) del* Kopt' geschwiud wiedcrnni zurccht gesetzt. mo kdaj potrebovali) jzbližanje, tesnega in popolnega ( (zbli/.anja. ga krvavo potrebujemo t\ tem resnem ča>u. . Xanmn .Jugoslovanske Matice jej vzvišen, ii cilj ki ga zasleduje, je t res idealen. 1 - 1 .jugoslovanska Matica naj bi bi-; a nekaka po>redovalka med nami m zunanjim >vetom. posredovalka j med nami in onimi odločujočimi (faktorji, do katerih je pot vsake-, mu izmed nas zaprta. Nadalje si je nadela Jugoslovanska Matica nalogo z raznimi publikacijami. predavanji ter članki seznaniti ameriško javnost z našim stališčem ter delati z vsemi -silami na to. da bo začel svet vpo-števat i že!jc in hrepenenje, treh t j narodov, kateri so zdaj v tem ča-' su, v krempljili Nemcev in Madžarov. Clan Jugoslovanske Matice bi moral bit i vsak napreden Slovence. vsak Hrvat in vsak Srb. Jugoslovanska Matica ima.svoja pravila in jasno začrtan program. Organizacija prepusti vsakomur versko in politično prepri eanje. Vsak. kateremu jc res doj svobode jugoslovanskih rodovi lahko postane njen član. I>ne 8. maja se bo vršila ob osmih zvečer v Srbskem Domu. 44:; \W cesta. New York City zelo važna s<-ja. T'ri tej pril ki bo tudi lahko vsakdo pristopil in postal član Matice. Zeh'ti hi bilo, da bi sr te seje vi ieb /ili Slo vem* i v kolikor mogoče nbilijem številu. Kmetje su se tisti čas posebno pritož<*vali nad nekim j gos]>odom Jurijem jd. Thurnonu ki jc pri izterjevanju: tega davka nastopal /rbi brezobzirno in nasihu». V Bohinju so se pripravljali na oboroženi upor. Y<>-' dilelj jim je Idi pi-edvsein neki kmet. Klander jh. imenu, i iz radovljiške okolice in pa nek? **krofa.^ti krojač" v/. U:i-! dovlji«;c imenovani človek. Dogovai'.janje med kmeti in! agitacija je trajalo ]>rrecej dolgo. Dokaz, da s<» se ho- \ teli kmetje dobro pripraviti in si potem kar n;t mah iz-! boljšati svoj položaj. Tudi posamezni duhovniki ><» se sempatje pečali z: upornimi kmeti, vendar so ostali v ozadju. k«» je prišlo d<> resnejših konfliktov z gospodo. * * Najprej so se pričeli nemiri v Kočevju. Ker so odgovorili uradniki na zahtevo kmetov po starih vravicah. po| "stari pravdi" s tem. da so za]»rli in usmrtili nekaj nji-j In »vili voditeljev, so se vzdignili Kočevci ter umorili že' prej omenjenega Thurna in enega njegovih ]n»magačev. Po celi deželi je šel sedaj glas o "stari pravdi*', zavrelo je med podložniki. "Slovenska Zveza" ( Bindischer Bund jo je imenovala gospoda) je imela kmalu privržencev dovolj ne le na Kranjskem, temveč tudi onstran Karavank in po Štajerskem. Na shodih so se sedaj posvetovali podložniki o zahtevali, ki jih hočejo staviti. Obenem so se hiteli oboroževat i. Na Dolenjskem je bil kmet najbolj zatiran. Tam jc tudi najbolj vrelo in bilo največ nezadovoljnosti. * tisoč kmetov je bilo takoj v buni. Briksenskemu škofu kot gospodarju graščine Bled so prinesli bohinjski kmetje prošnjo, v kateri so navajali svoje pritožbe. Upirali so se v prvi vrsti novim bremenom. ('o se ti odpravijo, hočejo ostati zvesti. Tudi nad radovoljiškimi meščani so se bridko pritoževali. Ti so namreč razglasili, da ne sme nihče ničesar upiti ali pa pro dati zunaj mesta. Ves promet so hoteli na tu način splaviti v Radovljico. To pa jc bilo za kmete zelo mučno. Stvar, ki bi jo bil lahko kupil kje v bližini svojega doma, jc moral iti iskat v več ur oddaljeno "mesto" Ra-i dovljico. — Poleg tega so udarili radovljiški "meščani**' z orožjem na deželo in oropali razne rokodelce zunaj me-i sta. Na ta način so se hoteli izuebiti svojih konkurentov.; Mesta se seveda kmetskemu uporu niso hotela pri-1 družiti. Tam so že odločevali bogatejši trgovci, ki so bili nasprotniki kmetskih zahtev, kar se kaže posebno v navedenem radovljiškem slučaju. Demokracija je ginila. zakaj mestnega proletariata ni bilo v obilici; preveč ne-; razvita so še bila mesta na Kranjskem. Pač pa so se kmetom pridružili prebivalci škofove-j ia trga Železnikov, ki so poglavitno živeli od rudarstva in so predstavljali lorej nekako predhodnike mezdnega proletariata. Nagibali so se torej na stran kmetskih podložnikov. Za ta svoj čin so izgubili Železničarji za nekaj časa svoje posebne svobodščine, ki so jih doslej uživali. Toda boj se ni pričel tako naglo. Kmetje so še čakali, da se konča zima in so se med! tem hoteli dodobra pripraviti. Plemstvo jc prigovarjalo! kmetom, naj se pouiire. Bilo je — kakor je videti — brez večje moči. Kmetje so sicer izjavili, da hočejo ostati pokorni cesarju. da pa hočejo imeti le one pravice in dolžnosti, ki so jih imeli za časov cesarja Friderika. Torej — "staro! pravdo". Zato so v imenu krščanstva pozvali mesta in i ;duhovnike, naj se pridružijo uporu. Zaman! Tako daleč krščanska ljubezen ni segala. — Stanovi so nasprotno skušali pomiriti podložnike le s praznimi obl jubami. Hoteli so dobiti časa, da se i oni pripravijo in s silo uduše kmetsko nevoljo. Na Dunaju so se posvetovali, kako premotiti kmete in obenem tudi. kako bi se upor z oboroženo silo zadušil. Najrajši bi bili podlož-nike opeharili. Zaradi ljubega miru. seveda! V ta namen so se poslužili krškega kardinala Matt-jhausa. Ta naj bi dokazal kmetom, da je njihova organizacija (kmetska slovenska zveza) nepostavna. ker niti družabno višje stoječe plemstvo nima pravice brez cesarjevega dovoljenja si osnovati podobno zvezo. Plemstvo se je torej balo predvsem podložnikove or-jganizacije, brez katere si organiziranega upora ni možno misliti. Ta organizacija je pričala o širšem duševnem obzorju podložnika. Kmetom se je dovolila splošna amnesti-|ja (pomiloščenje>, če odlože orožje. Izključeni pa so bili i— voditelji. LKel .je null k norcu po siriueim obrtniku navzdol. V dolini, pri vhodu v komunikacijske zakope. se mu je predstavil poroči.ik Wcixler na najbolj strogo vojaški način ter javil izgubo štirinajstih mož. Marsehner je čul krik ponosa v njegovem glasu, nalik zmagoslavju nad tem. kar s»; je d »-seglo. Stotnik pa je hitel naprej, mimo Weixlerja. — Če bi mu le ne bilo treba videti ga, — si jc rekel sain. — če bi mu le ne-bilo treba zreti \ blesk zadovoljstva^ ki je plamtel \ očeh tega moža! Naenkrat pa se je neko neznano lice pojavila naravnost pred njim. Itil je narednik, ki je stiniel vanj (molče, z velikimi, mrzličnimi in blest-ečiuii se očmi v »smrtno bledem obrazu. Za trenutek jc obstal stotnik kot paraliziran, a takoj milo so se usta narednika na široko odprla, zaploskal je v roki, skočil v zrak nalik plesalcu ter od hitel. — Pomoč! — je zakiieal — moč, poročnik ! Pomožni odduiek je tukaj! Ljudje so prihiteli proti njemu od vseh strani, se ozirali vanj ter mrmrali potihem besedo "polnoč", dokler ni eden njih grozovito zakričal "hura!", kateri krik se je razširil kot ogenj. Streljanje se je kmalu zopet pričelo. Nato jc zopet utihnilo. Wenxler je skočil nazaj, se zaletel v stotnika ter izakričal: — Prihajajo! Daleč v ozatlju je zahajalo solu-ee. In proti temu slepečemu ozadju so plesale črne silhuete. Včasih so izginile popolnoma, se nato zopet visoko dvignile ter prihajale bližje, mahajoč s svojimi ipu-škanii po zraku. Kadar so kričale "Avanti!", je bil lo presunljiv krik. Kadar pa je šel skozi njih vrste krik ''Coraggio!", se ie iz-premeuii v zamolklo grmenje. V zakup jc padla prva ročna granata. Stotnik jo je videl prihajati ter videl nato nekega moža omahovati proti podkupil z razprostrtima rokama. Nato — ko-nečno — je prišlo topotanje strojnih pušk in pričele so pokati tudi puške. In dasiravno v krempljih blaznosti, so silhuete tam ska-kale naokoli, se dvigale v zrak ter se valite druga preko druge V tem trenutku je zaoril skozi zakop ra dostiii krik. prihajajoč iz stotine grl: — Napad jc bii odbit ! I Stotnik Marsehner je globoko 'zavzdihnil ter se ozrl proti nebu 's široko odprtimi očmi. ki so imele čuden, na znotraj obrnjen po-'tded. V ospredju, preko si riue.ga 'griča, ki je se vedno skriva! de jjansko bojno polje preti pogledi, 'so nevidne strojne puške rahljate j brez prestanka. Komaj malo n.ul j robom obronka pa so majhni ru-! menkasito-beli zabojčki plavali v uostih skupinah, dvigajoč se v •/rak nalik sneižnim krogljam: — bil je dim zastorneg-i oirnja. zi (katerega je moral povesti svoje 1 ljudi. To gotovo ni bila majhna naloga za kompanijo rezervistov, za spt»štovane družinske očete, ki so bili na bojnem polju šele par in l1S, as required by the Act o£ October 6. 1917. Pariz, Francija, 5. maja. — Delegate za kongres zatiranih narodov v Avstriji, ki so pred kratkim zborovali v Himu in ki bodo v kratkem pričeli zborovanje v Parizu, je danes sprejel ministrski predsednik Clemeneeau. Predsednik je izrazil simpatije z njihovo zadevo in upanje. da bodo na konferenci dosegli uspešen in trajen rezultat. Naši zastopniki. kateri so pooblaščeni pobirati naroC-nino za dnevnik "Glas Naroda". Naročnina za "Glas Naroda" je: za celo leto za |k>1 leta $2.00 iu za četrt leta I>a $1.00. Vsak zastopnik izda iK>trdilo za svoro, katero je prejel in jib rojakom priporočamo. San Francisco, Cal.: Jakob Lov gin. A | Denver, Colo.: Louia Andolsek in" Frank Skrabec. ! Lead ville, Colo.: John Hočevar. Pueblo. Colo.: Peter Culig. John Germ, FranL Janesh in A. Koehevar. | SaLida, Colo, ui okolica: Louis Costello. Somerset, Colo.: Math. Kemely. Clinton, Ind.: Lambert Bolskar. Indianapolis, Ind.: Alois Kudman. Aurora, 111.: Jernej R. Verbič. Chicago, 111.: Jos. Host if, Job. Blish In Frank Jurjovee. Joliet, 111.: Frank Bambieb, Frank Laurieh in John Zaletel. La Salle, 111.: Matija Komp. ' Livingston, 111.: Mili. Cirar. Masroutah, HI.: Fr. Aumistln. Nocomis, III. in okolica: Math. Gaishek. North Chicago. 111. in okolica: Auton Kobal in Math. Ogrin. So. Chicago, IU.: Frank Černe. Springfield, 111.: Matija BarbortČ. Waukegan, 111. in okolica: Math. Ogrin iu Frank PetkovSek. Cherokee, Kans.: Frank Režisnlk. Franklin, Hans, in okolica: Frank Leskovic. Kansas City, Kans.: Geo. Bajuk In Peter SehneUer. Ringo, Kans.: Mike Pencil. Kitzmiller, Md. in okolica: Frank - Vodopivec. Baltic, Mich.: M. D. Llkovieh. Calumet, Mich, in okolica: M. P. Kobe. Martin Hade In ravel fcjbaltz. 1 Chishobn, Minn.: Prank Govže, Jak. " Pet rich. Ely. Minn, in okolica: Ivan Gouže, i Jcs. J. Tesbel, Anton Poljanec in Louis M. PeruSck. Fveleth. Minn.: Lou's Govže ln JurlJ * VATIKAN IN MIR ; --'r True translation filed with the poet ^ master at New Y'ork, N. Y. on May 7, 1918, as required by the Act of October ?, 1327. Rim, Italija 5. maja. (Poročilo ' Associated Press.) — Papež lieue-^ dikt ne bo še začel agitirati za mir,' in tudi ne vidi za to nobene ugod-j1 ne prilike v bližnji bodočnosti. j' To se je doznalo danes v vati-^ kanskih krogih. ko so jih vpraša-(? li. če bo papež napravil novo mi-j' rovu o ponudbo na Binkoštno nc-J deljo. |- Vatikanske avtoritete pravijo: "Nikdo ne more zanikati, da tse< je papež, odkar je nastopil svojo) službo, začel v prvi vrsti zanimati za tri stvari, ki se tičejo vojne. | Prvič, da bo c*stal popolnoma nepristranski; drugič, da bo koli-1 kor mogoče omejil nadaljevanj«'( vojne in nje grozote: tretjič, da bo na vsak način in pri vsaki pri-J liki poskušal zopet vstano-viti slu-j go in bratstvo med narodi. Naravno je. da mora čakati u-l godne prilike za. izvršitev teguj programa. H lUlli £ Kaj lahko je prerokovati od časa do časa. da bo začel papež tekom par lednov ali mesecev s ka ko novo okcijo ter da se bo po- služil prve ugodne prilike z." i'- , • - . h vršite v svojega načrta. Tega ugodnega trenutka pa do- j zdaj še ni bilo iu tudi ni blizu." Prvo poročilo, da se papež pripravlja na novo mirovno gibanje, je dospelo iz nemškega vira v < b- ^ liki nekega članka, ki je izšel meseca aprila v »uonakovskem listu;f ': N cue st e \ ac h rie h t en ". Amsterdamska poročila so naznanjala. tla je pisal ta časopis. <1 i bo papež takoj objavil svojo poslanico. kakorhitro bo ofenziva na za padu dospela v novo fazo. ' Njegova poslanica bo imela ob-'iko "svarilne besede, naslovljene na splošno zavest". KolLnsko časopisje jc zatem po-ročalo. da bo papež napravil svojo novo mirovno ponudbo na 1 išn-koštno nedeljo, dne 19. maja. ter da bo ta, dokument vseboval konkretne pogoje. Rečeno jc bilo tudi. tla bodo pri tem sodelovi i i nevtralni vladarji. 1 Ženeva, Švica. ."». miaja. — Nemška n«»va "mirovna ofenziva"'. ki 1 se je začela p veil enim tednom, je 1 namenjena Angležem in Ameri-kancem. stanujočiim v Švici, kajti > njihove poštne skrinjice so napolnjene s takimi pamfleli. Stavka v Betlehem, Pa. Betlehem, Pa., 6. maja. — Ko so nocoj delavci artilerijskega oddelka Betlehem Steel Co. prejeli svojo plačo in so izprevideli. da j se družba ni zmenila za njihove zahteve, da jim plača za čezurno tlelo čas in pol. se jih je GOD pridru-ižilo stavkarjem. Pozneje so imeli j shod v Alletntown. kjer je državni nadzornik McNichols poročal v : imenu posredovalcev, da danes u-raaiiki družbe niso hoteli sprejeti 'delavskega odbora. Zdaj je na J stavki več kot 50(H) delavcev. Kitze. Gilbert, Minn, in okolica: L Vesel. Hibbing, Minn.: Ivan PouSe. Virginia, Minn.: Frank Hrovatlcb. St. Louis, Mo.: Mike Grabrian. Great Falls, Mont.: Math. Urlh. Klein, Mont.: Gregor Zobec, Roundup, Mont.: Tomaš Paulln. Govanda, N. W: Karl Sterniša. Little Falls, N. Y.: Frank Gregorka. Barberton, 0. in okolica: Math. Kramar. Bridgeport, O.: Michael KoCevar. Collinwood, 0.: Math. Slapnlk. Cleveland, O.: Frank Sakser, Jakob Debevc, Chas. Karlinger, Frank Meh in Jakob Resnik. Lorain. O. in okolica: Louis Balanh in J. KumSe. ^ Niles, O.: Frank Kogovfiek. Youngstown, O.: Anton KikelJ. Oregon City, Oreg.: M. Justin ln J. Misley. Allegheny, Pa.: M. Klarich. Ambridge, Pa.: Frank Jakfie. Besemer, Pa.: Louis Hribar. Bronghton, Pa. In okolica: Anton Ipavec. Burdine, Pa. In okolica: John Demšar. Canonshurg, Pa.: John Koklich. Conenaaugh. Pa.: Ivan Pajk, Vld Rovanfiek. Claridge. Pa.: Anton Jerlna ln Ant. Kozoglov. Export, Pa.: I>ou«!» Snpnučlč. Forest City, Pa. Slat. Kamin ln Fr. Leben. Farell, Pa.: Anton Valentin««. Greeusburg. Fa. in ekolica: Frank Novak. Hostetter, Pa. ln okolica: Frank /ordan. Imperial, Pa.: Val. I'etemftl, box 17-'. Johnstown, Pa.: Frank Gabrenja In John Polanc. Luzerne, Pa. In okolica: Anton Osolnik. Manor. Pa. in okolica: Fr. Demšar, Moon Run. Pa.: Frank Maček in Fr. Podmilsek Pittsburgh, Pa. in okolica: U. R. Jakoblcb, Z. Jakshe, Klarich Mat., L, Magister. Rcaing, Pa. In okolica: Fr. §i"m rorlohi i/. Dolenjili Vi'.vii. okrajno a : seila j nahajam v vojnem 'ujetništvu v Franciji. Prosil bi V;;1-., i i l;i dali nekaj vrstic list ,i<.j ujelniŠki naslov pa je: Fr. l>a!\. No. 4"», l)i'|).»t P-isomuers (Juerre, Toiu-s France. vidno iz živilskih kravalov v Pra- . ^i. Plznu. Brnu in na Dunaju. nekaiterili avstrijskih jetni- ■ škili t:'l>oriši'ili je ha je umrljivost ■ l ns. pri it ,!() 40 s ill l"t li i ll slurajev n;: dan. FiHUeija.. 4. maja. — Mi uistrski ru«'(isednik <'lemeir-euu in nrejšnji ministrski pr. dsednik ; liriand >>ta prišla včeraj pred odbor za zunanje zadeve francoske j poslanske zbornice ter- dala temi' i zastopstvu informacije tikajoči' se mirovnih poizvedovanj, ki jih je vprizorila preteklo leto Avstri j ja. kar j" prišlo na dan pi d kratkim vsled objave pisma <*• -arja Karola na svojega svaka princa I Sixa. "Ivdio tie Paris" izjavlja, da j< izjavil ministrski predse« i u'.k ('le-: mcir -cau na najh.;lj jasen način j "da ni bilo ob nobenem času nobene dejanske možnosti za mir ter da ni moglo oh nob nem času smatrati rednim preiskuševalne predloge, stavljeni o,| Avstrije v katerikoli obliki. Pismo iz ujetništva. Tours, H». ma .-a l!>18. 1 (iospod .1. M. : : Xazjiaujam Vam. da sem eital \ < 1 insu Naroda od 20. septembru i'.HT da iščete svojega brata Ya-> lentina. kateri se je nahajal na i italjanski 1'i-cnti. Torej, dragi - -l oh 11. naznanjam Vam. da sem jaz - bil v vojnem ujetništvu v Italiji - in Vam ne m'M'oiu nič p<»ročati o Danes so tukajšnji uradniki '. za- \ nimaujem čitali tiskovna poročila < iz Amsterdama, v katerih je glasilo, da je avstrijski cesar Ka-rol sklenil odgoditi državni zbor. ■ Pričakovali so tako drastično ak i eijo. odkar je pnmiknila z Dunaja vest <> viharnih zasedanjih držav- i uepa zbora in odprtem izzivanju : vlaJe 9Jinbaj KB «l Dostsivlja. da jc večina ilržavne-! ga zbora, obstoječa iz Jugroslova-! nov. Cehov in Poljakov sklenila, ■ da ga ne sluša več kot ministrskega predsednika, i Washington, p. T. —, ( eška in Poljska bi imeli zeloi ilolgo skupno mejo. Ker bi bili s.»-| sedinji Nemcev in .Madžarov, hi iz j" potrebe same stvori'!i zvezo, — i političen, ekonomski iu vojaški j*, blok narodov, ki hi šteli več kot 40.000,000 duš. To hi tvorilo za 1 dostno protiutež proti Nemčiji na iztoku ter bi bila skupina teh na- 1 rodov uaiavna zaveznica Francije.!-C'c bi bila Kusija počasna v zopet-j' nem Ustauovljenju s»voje sile, bi! 1 imela zapadna Evropa v češkem.j' poljskem in jugoslovanskem bloku zadostno jamstvo proti nemški ekspanziji na iztoku ter nadomestilo I za liusijo v mednarodnem politic-j nem sistemu. Fstvariti ekonomski eeško-polj ski blok pomeni zgrad:ti nepremostljivo oviro proti "Mittel-Eu-ro]»a" načrtu. Cehi >o ekonomski zadostno močni, da .se sami branijo proti Nemčiji. Na svojo razpolago bi imeli razširilo ekonomsko I ozemlje Poljske, kjer bi našli po-j I je za svojo industrijo. Češko-poljska kombinacija hi napravila kot popolnoma nemogočo novo nevarnost za zapadno Ev-1 ropo, — namreč ustvarjene novci trozveze Neinoije, A\>tro-Ogrske j iu Poljske. ne\urnost, ki bi bila rc.suična. če" bi se pustilo Poljsko samo na M rani Nemčije. Vspričo usodne premoči nemško-madžarske ga elementa v Avstro-Ogrski bi se Poljska nikdar ne mogla postaviti na lastneiioge. tcbku iu Kiiiimn.>ka bi postali I gotov i lo profesorja Heneša je, naslednje: D Cehi iu Slovaki s< bili vedno so- 1 . i ] vj azni proti Avstriji in Nemčiji. 11-1* upajo, da s(> bodo vsled sedanje vojne oprostili. Čehov in Slo- 1 Vilkov je nekako 12.000.000 tet!% zavzemajo približno 40.000 kva-j' dratnih kilometrov. F^tvarjenje,' neodvisne češkoslovaške države i' bi obenem ustanovilo nepremost-lj.vo oviro za imperijalistični pro- j gram Nemcev in Madžarov. To novo državo bi podpirala', poljska država na severu ter jugo-slovanska država na jugu. S pomočjo Italije bi tvorila ta konic- z deracija močno seč proti nemški ' ckspHiiznji na iztoku in jugu. Problem centralne Evrope hi s< ^ s tem na ugoden način rešilo za , zaveznike ter bi se ustanovilo pravilno ravnotežje sile. Fničenjc se-p diinje A vstro-Ogr>ik«* — iu upora-ha pr';ic D» narodne neodvisnosti; dovede povsem logično k temu, — bi pomenilo nepreračunljivo oslab-j 1 j'1 n j«• Nemčije, odpravo grdegai režMna ter konec neprestanega nereda. Da pa se zgradi tako bari-jero, bi bilo potrebno izdelati \ cent ralni Evropi nov pol tični sistem. ki bi stopil na mesto stare, A vtsro-Ogrske. zvezane sedaj z Nemčijo. Y tem sistemu bi zavze-j mala Češka izvanredno mesto. To n-esto ali stališče hočemo preiskati, upoštevajoč pri tem del. ki ga bo igra-a Italija v bodoči Evropi. Mednarodni položaj Češke bi bil radi njenega zemljepisnega položaja največje važnosti za celo ev-' ropsko politiko. Češka hi bilo središče, kioir katerega bi st- grupiral i g»-to»o števih, držav. Politic ne potrebe teli držav bi zahtevah-tesno /ve/o s češko-slovaško dr-j žavo. Najboljši dokaz za premišljcnost .»d strani Avstro-Ogrske je način kako jc postopala z ne-neiuškim" narodi, ki se niso nikdar vdeleže-vali načrtov Berlina ali Dunaja, da s tem zagotovi nadvlado nemškega plemena. Avstrija je videla vnaprej odpor proti temu ter se t ml i pričela pripravljati nanj. Med narode, katerih se mora najbolj bati. je št- la tudi Čehe. Kljub temu pa so Cehi od prvega pričetka vojne pokazali, da nočejo imeti ničesar skupnega s pangermanskr politiko ter da nočejo pomagati pri realizaciji neizmernih pan-germanskih san j. Češki časopisi so priobčali članke proti Avstriji. Prebivalstvo je odločno odklonilo vsako podpisovanje za vojna posojila. Prebivalstvo tudi ni hotele dati vladi na razpolago svojih rezerv glede živil ter je s tem pripo- < moglo k finančnemu in ekoneni- j >kemu polomu monarhije. — Konečno se češki vojaki nisu hoteli boriti za Avstrijo. Tekom ; kampanj v Srbiji iu Galiciji se i jim je posrečilo razjuuačiti in de-moralizirati avstro-ogrsko armado Da se primerno oceni škodo, katero se ji- s tem storilo nemško-av-strijski stvari, bi bilo potrebno slediti nastopu čeških vojakov * \s,-h posameznostih. Ta nastop češkega prebivalstva in njega vojakov je dovede! do krvavih repre-salij ,f 1 strani avstrijske vlade. | Vse politično življenje je bilo pre ikiujeno. Vse opozicijonalne stran-I ke se je razpustilo, ^'se glavne void itelje, katerim se ni posrečilo priti iz dežele, se je vrglo v ječo. — Vsakega, katerega se je količkaj smatralo nevarnim, — profesorje žurnaliste in literate, — se je vrglo v ječo ali pa poslalo v strašna Ikoncentracijska taborišča, kjer jc ;bilo življenje hujše kot smrt. Cehi v inozemstvu niso v nič manjši meri pokazali svoje simpatije. Ko je bila napovedana vojna. s,- je <;0 odstotkov Cehov, ži-večih v Franciji, priglasilo za I vstop v Legijo tujcev. Našli boste j tudi Cehe, ki se bore v vrstah an-'gleške armade ter Cehe. ki so sto-I »ili v eanadske polke-. Vsi li de-; delajo ča»t svojemu narodu. Čc-, ško vojaško gibanje je bilo naj luc-'iiejse v Rusiji. ( !"«»ko splošno gibanje pa seveda ni bilo brez vodstva. Fstauovilo se 5 ji narodni svet čeških in slovaških | dežel » profesorjem Massarykom -ilia čelu. '1 a narodni svet nadzoru-,je vsa tozadevna gibanja. vsled jiotrebe zelo tesni zaveznici. Čehi Mi Slovaki skušajo najti skupno mejo z Rumunsko. Ta meja bo dajala" obema državama možnost oživotvorjenja važnih političnih in ekonomskih odnošajev. Politične; bi se morali obe državi boriti skupno proti Madžarom in skozi slednje tudi pioti Nemcem. Rumunska hi bila s tem ob strani Češke važen člen v proti-nemški verigi. — | katero je treba raztegniti preko j centralne Evrope. Rumunska in Češka bi tvorili skupino najmanj 2"i,000,000 prebivalcev ter s Polj sko skupino več kot 50.000.000 prebivalcev. (iled«' vprašanja Jadranskega morja ter razmerja med Italijani in Jugoslovani so Čehi in Slovaki direktno intere-irani ter so vlali glede obeh predmetov izraza svojim iiaziraiij. in na zelo odločen Pariz, Francija, — Edvard Be-neš. prejšnji profesor na praškem vsenč lišču ter glavni tajnik če-škega narodnega sveta glede med-liarodnega stališča Češke v bodoč-' nosti. j,» pripravil ugotovilo glede, ciljev svojega nannla in njega razmerja proti vojni. ...... . i I ri citanju tega ugotovila pro-1 fesorja Bencšji s,- človek lic smej pustiti uplivati od sedanjejra voj- ( nega položaja ter sklepati, da je članek sen varanega dealista in: domoljuba. Sile narodnega življe-j n.ja so veliko bol j pei uianentne ali trajne kot pa s«» bile vojne. < Vli. ! sedaj se giba Italija proti revolu-j ciji v sToji politiki štiridesetih let.j V Rimu se je ravnokar vršila k on-i vencija narodnih komitejev avstrijskih Slovanov s komiteji vo dilnih Italijanov, Francozov in Angležev. Vsi ti so za konfedera i cijo slovanskih držav izven Av-stro-C»grške ter za zvezo teh z Italijo. Leta ls4S je bilo edinstvo italijanskega naroda prav tak(» daleč, če ne dalje od realizacije kot, je sedaj udejstvovanjc te slovanske fc leracije. ,--- ZA KRUHOM POVEST. Poljski spisal H. Sienkiewicx. (Nadaljevanje.) \ CLAS NARODA, 7. MAJA. 1918. Vaše zdravje j zahteva snažnost in natančno J ravnanje pri vseh zdravniških j predpisih in nasvetih. Da vam Z bo mogoče odstraniti marsikako i bolečino, ki preži od vseh strani j na vas kot hud sovražnik, bodite i vsled tega vedno pripravljeni. 1 Imejte vedno pri rokah ] Severa's ] AntisepsoL j To je izvrstno higijenično in anti* | septično sredstvo, ki nai bi se ra- < bilo sleherni dan pri izpiranju ust. ' pri grgijanju. pri izpiranju uies, j .nosa, ali pri antiseptičnem izpi- j ranju ran in otiskov. To zdravilo ' vam hladi in leči bolestne dele in < srbeče izpahke. Navodila so ozna- : čena na zavitku. Ceha 35c. ' Na prodaj v vseh lekarnah. i Novice iz Clevelanda Vejbanje mornariških rezerv. se živi od Slovencev in se nikakor ne bo zanimal za prid naroda, kakor pa domačin. Rojak Jančar bo hišo popravil in jo pustil v najemu kakor sedaj. Zbolela je soproga Mike Cham-pclna. Bila je sicer že nekaj časa bolj pri slabem zdravju, a zadnje čase pa se jc morala popolnoma uleči. Cpamo. da .se ji zdravje kmalu povrne. tloriškova mati se še vedno le bolj postelje drže. Vendar pa so na poli okrevanja. Jožef KasteLic je tudi še vodno v bolnišnici, toda že precej okrevali. Tupatam se še pokaže bolezen sedaj pri otrocih, sedaj pri starih. Popolnega zdravja med nami menda ni nikoli. Pa saj ga ni pričakovati niti v dolini, uiti na hribu solza. Smo pač na svetu. Pri Mike Champelnu so dobili novega člana družine, katerega sta prinesla Ignacij in Katarina Tekavčic h krstu in je bil krščen •/ca Mike junior, ali mlajši. — Viktorija Josipina jc ime nali Jer-majied i/. West Side; botra sta Fr. in Katarina Železuik. — Iz West Side je bil krščen tudi Ilenry Frank Filipič; Mr. in Mrs. Veli-kanjc sta ga prinesla h krstu. — Pri Math. Papežu so tudi dobili novega člana v družino, kateri pravi, da ne plača nobene vstopnine. Papeževi pa pravijo: naj bo, no. Andrej in Marija Blatnik, stric in teta. pa s tem nista bila j zadovoljna in sta. Rlifaela p riti-jrala v cerkev, da vstopi kot kristjan v našo družbo. ' Družina J os. Legan se je pred kratkim preselila v našo podružnico Bedford. Tam se čimdalje več nabira ljudi iz n:;še tukajšnje naselbine. Kraj je res prijeten, a je malo odrok. Binkoštno nedeljo bomo imeli prvo sv. obhajilo za en del naših otrok. Ti otroci se pripravljajo že par mesecev vsak dan za to veli ko slavnost. Drugi pa iz Randall, Bedfoixl in otroci, ki pohajajo v i javne šole. bodo šli k sv. obhajilu • [pozneje, ko bodo pripravljeni, in 'sicer pred birmo, katera se viši iuiajbrže oktobrp meseca. Ida bo Sel v stari kraj in je preveč a zaupal svoji trdni naravi. Pretila- i Jdil se je. lotila se ga je pljučnica 1 j in stisnilo ga je kar v kratkem.'1 Banj ki zapušča v starem kraju i sta riše, enega brata v vojni in enoj sifitro. Tukaj zapušča bratranca i Johna Korošca in sestri en o Marv J l.ikovič. lvanjki je bil blag ml a-, i denič iu vesel, zabaven družabnik, i Dokler je bila še odprta pot, je I vedno pošiljal denar starišem, kij so inniti močno oporo v njeni. Sta-ji 'riši težko čakajo konca vojne, da i zopet objamejo ljubljenega sina,I ker ne vedo, da ga krije hladna ' ruša na Calvary pokopališču. 1 Marija Wolf, stara 45 let, jc zapustila moža iii 7 otrok. Izmed teh ; so tri hčere poročene. Doma je bi-: la iz Drage pri Kočevju. Bila jc i članica KSKJ. Bila je mirna ženia < in ni mogla imeti sovražnikov. | Umrla je Marija Škrabut, stanujoča v Collinwoodu, stara 44 i [let. Zapušča 5 sinov iti 5 hčera, j: • Anton Petcrlin. star 42 let. jej' j umrl v hiši svoje sestre v Netting- «. , haniu. Bil je član društva sv. Jožefa. Bolezen je položila na posteljo Marijo Zrimšek. Zbolela je tudi Amalija Mišič. Nevarno je zbolel Blaž Pečar na State Road farmi. Doma jc iz Jezice pri Ljubljani, j Prst je zmečkalo pri delu v to-j varni rojaku Franku Zoriču. Par • tednov bo moral roko pestovati. Poročila sta se v soboto 27. apr. •: Leopold Hren in Antonija Škerlj .'v ( olliuwoodu. Ženin je doma iz Bezuljaka. nevesta pa iz Begunj ■ pri Cerknici. Oba sta torej doma ' i iz slavne Menišije. Bila srečno! i V nedeljo aprila so bili kr-l ščeni v cerkvi sv. Vida: Z oh j a To-I i iažin. Koza Makse, Anton Krani- •polj iu Viljem Zakrajšek. : Tz Nevrburgha: Naš vrli trgovec s suho robo Ja-: kob Jančar je kupil takozvaui. ? ' block", veliko hišo na b'l. cesti, i Zelo nas vesqji, da je hiša prišla t'v roke rojaka in ne v roke tujca,, -jkakor se je skoraj zgodilo. Vedno -Jjo boljše, ko so Slovenci gospo-j i darji trgovin in drugega med svo-, jim narodom, kakor pa tujec, ki Rojak Jos. Žele, blagajnik Slo-U vanske Delavske Podporne Zveze, 2 je 30. aprila -podpisa;! vojno poso-jt ijilo v vrednosti 10 tisoč dolarjev.!i .Pri podpisu jih ni.>o hoteli pre- J I vzeti v Cleveland«, ker ni tukaj s sedež Slovanske Delavske Podp. * j Zveze, toda on kot zavedni eleve- ♦ | lanski Slovene«, jim jc pojasnil, da J I hoče. da se podpiše vojno posojilo t I v Clevelandu, ker tukaj jc 5 dru- ] štev le zveze. Ko je podpisa val 1 jVosjiio posojilo, se je domislil tudi t samega sebe ter si kupil vojnega j j posojilu v vrednosti $100. j; Umrl je tigjiii Jožef liirk, star 1 ,."►7 let. doma iz vasi Vir pri Dom- i Žalah. Pred letom je imel hudo jbolo'on tifus. Bolezen se je zaobr- j nila in oniračil se mu je um. Od ; (tedaj je preživel dneve trpljenja11 v mestni hiši in nato v deželni \ bolnišnici. Brit k a pokušnja je to i to bila za ženo in šest nedorast.lihl i otrok. Smrt je pobrala dobrega 1 jiitožu in skrbnega očeta nagloma.'] j ko je bil pri jedi. Dva društva staj* spremila pokojnika na zadnji po-(i ti Revni družini je to bilo vsaj 1 j nekoliko v tolažbo. ; j Severin Suster. star 21 let, je I umrl po kratki bolezni. Prišel je pred 4. leti iz Sv. Križa pri Kam-jniku in je stanoval pri svojih sta-rišib. Blaž Pirnat. star 2 dni, ni nri- . I zadejal starišem veliko skrbi, kei-j j je prehitro odšel v večnost. I Frančiška Majer. stara 7 let. je i povzročila mnogo solz dobrini sta-j riš,-in. Pridna učenka slovenske j šole sv. Vida je svoje so učenke I.; j razreda spravila k pozornosti, da bela smrt nič ne izbira. Lep pogreb so stariši ljubljeni hčerki oskrbeli ter součeuke in součenci so svojo tovarišico sprejeli pri . cerkvi v skrbnem v sporedu pod vodstvom svoje učiteljice. Frank Turšič je uinrl v petek dne 26. aprila v Y01111 gsto\vmi, O., I v starosti let. Doma je bil iz Bezuljaka pri Cerknici, podomače Bajteu. Njegovi prijatelji so ga • pustili prepeljati v Cleveland, da' mu skažejo zadnjo čast. Lep po-j greb so mu priredili njegovi soro l . jaki v torek 30. apr. V društvu ni L bil nobenem, ker je vedno mislil, je mislil, da sebi pomaga, j Lovretu je bilo tedaj mnogo 'bolje nego drugim in bilo bi mu 'povsem dobro, ako ibi bila našel-! 1 bina imela kako bodočnost pred j seboj. » Toda stvari so postajale slakše fod dne do dne. Minul jc teden,' 'minul je drugi. Okiv frate so sej posekala drevesa, ; ulja se po-| krila s skorjo, tu in tam je štrlela1 Inakvišku žolta stena poslopij, ali' vse to. kar se je dogotovilo, je bila zgolj igrača proti temu, kar se je imelo še storiti. Zelena stena gozda se je umikala sekiram le po-1 lagoma. Ti, ki so sc spustili dalje j j v les, so donašali prečudna porodila, iu sicer, da ta gozd nima 110- j benega kraja iu konca, da so tam 'ni laku že, močvirja in nekaka čud-' i 11a voda pod drevesi, iz katere se nekaki čudni sopari v podobi du-' hov med goščavo dvigajo; da tam • gadje sičejo in neki glasovi kli-J 'čejo: 4'Ne hodi sem!", da so tam •nekaka čudna grmičja, ki človeka za obleko love in ga več ne izpu-l I Sea jo. Neki kmet iz Ohicage jc do-| Ikazoval tudi to, da je tam videl Llodja v pravi podobi iu kako jc Ulvagnil svojo strašno glavo iz bla-* ta ter nanj tako zarjovel, da je od strahu komaj v tabor nazaj tpribežal. Naselniki iz Texasa so i 11111 ugovarjali, dokazujoč, da jc 'bil to bivol, a 011 tega nikakor ni! (hotel verjeti. Temu groznemu sta-. II weu «0 dodajala praznoverja še; večjo grozo. I Čez nekoliko dni se je zgodilo,1 'da sta se dva predrzneža podala Iv les in se nista več povrnila. Ne •koliko ljudi je obojelo od bolezni • v križu, potem se jih je lotila mr-' žlica. I Prepiri zbog zemljišč so rastli •tako, da je došlo že do krvavih I prask. Kdor si ni zaznamoval do- . i m-atče živali, zaprli so mu jo drugi. ( j Tabor se je razdelil, vozovi so se i razpostavili po vseh kotih frate, ^ j samo da bi bili kolikor mogoče od- j dal jeni eden od drugega. Nihče ni 1 I vedel, kdo ima iti čuvat čredo; 1 t .... 1 »ovce so počeli gimti. \ j Medtem pa je postala e.'ia stvar j 'čedalje oči vidnejša, namreč, da jim, predno solncc dosti j ako po-i stane in po hladni rosi napajana j setev ozeleni in zazori, zmanjka I vse hrame ter da se potem prične j I glad. To prepričanje je pripravilo J vse v ob tup. Tudi padam je sekir v > gozdu je že pojemalo, kajti pri- I 1 nianjkovalo je k temu vstrajnosti !'in poguma. Vsak bi bil še rad de-ilal, ako bi mu bil kdo rekel: "Tujka j Unaš ti to. ti ono, od sedaj je 1 tvoje!" Ali nihče ni vedel, kaj jc njegovega iu kaj ni njegovega. ' Ljudje so govorili, da so bili v to puščavo privedeni, da bi tu prosto poginili I11 tako je vsak, ki jc še imel kak groš. sel na voz ter se ' odpeljal v ClarksviUe. Toda veliko jih je bilo takih, ki so potra-tili v ta posel svoj poslednji groš 1 ter niso imeli toliko, da bi se za-mogli v svoja prejšnja bivališča 1 povrniti. Ti so lomili od obupa ro-' k«-, videč svoj gotovi pogin. Naposled so sekire povsem pre-1 nehale ropotati ter got^d jc šumel. " kakor bi se posmehoval ljudski 1 slabosti. * * Trudi se celi dve leti ki I potem od &ladu umri!" govoril je ! kmet kmetu. In les je šumel, ka-J kor bi se posmehoval. Enega večera je pristopil I.ovro k Marici in rekel: ! Vsi tu gintjo iu tudi midva ^ pogineva." 3 "Zgodi 4»e božja volja!" odgovorila je deklica. "Toda Bog se je l" naju usmilil že poprej in naju tu a d i set! a j ne zapusti." o l, (Dalje prihodnjič.) True translation filed with t h® post master at New York, X. Y. on May 7. 1919; aa required by the Act of October «. 1917. IIIHMiMHHM! Rojaki! Kupujte vojno-varčevalne znamke! Nikjer na svetu ne morete boljše, bolj varno in bolj obrestonosno naložiti svojega denarja kot v tem vladnem podjetju. Ce ste slučajno v denarni zadregi, lphko vojno-varčevalno znamko vsak hip izmenjate. S kupovanjem teli znamk pomagate sebi, pomagate vladi Združenih držav ter vsem zatiranim narouom k prostosti. Vojno varčevalna znamka stane za mesec maj $4.16. Leta 1923 bo vredna $5.00. Kupite jih lahko na vsaki pošti ter pri glavnih in podrejenih agentih. Če se vam zdi bolj primerno, pa lahko tudi nam pišete, in mi Vam. jih bomo preskrbeli UREDNIŠTVO "GLAS NARODA''. WAR SAVINGS STAMPS ISSUED BY THE UNITED STATES GOVERNMENT Toda razen nekoliko teh kratkih trenotkov se je v naselbini vsej^. pretvarjalo v čedalje večjo napc-j tost. Nered med njimi se jc povečal, sovraštvo rastlo. Ta mala j ^ družba, ki je bila takorekoe vr"jv žena sem v sredino lesa in bila ocl-^ ločena v pravem pomenu besede od ostalih ljudi, zapuščena od vo'!z diteljev, ni mogla in tudi ni znala si dati najmanjšega sveta. | ^ Med temi naselniki nahajamo, ^ tudi dve liani že znani osebi: sta-;1' rega kmeta Lovreta Toporka terjrj njegovo hčerko M«rico. Dospevša ( v Arkansas, imela bi tu v Boro-j^ vini deliti svojo usodo z drugimi.j ^ Spočetka se jima je godilo še kakor tako. Tukajšnji gozd vendar j le ni bil newyorska ulica iu pologi0 tega nista imela tam ničesar, do-J. čini slu imela tukaj voz in neko- * liko domačih potrebščin, ki sta si ^ jih nakupila v ClarktfviLlu za do-, sti nizko ceno. ter nekoliko orodja za domače potrebe. Tam ju jc(< mučila strašna toda, a tukaj jima,1" težko delo ni dopuščajo niislaj od ( vsakdanjih težkih opravkov odtr-(" so vat i. Kmet je sekal die ves a, Iu-,. pil skorjo iu oibsekovsil traine za j bajto, a deklina je prala pri po-j, toku perilo, kurila hi pripravljah« ^ jed. toda pri vsem tem poslu in kuoju so ginili v gozdnem zraku j vsi znakov! njene nekdanje bolezni. ki jo je morila vsled bede v * New Yorku. Topli texaski veter | jc upatii in pokril njeno bledo lice z žoltiin leskom. Mladeniči od j Sv. Antona (Sati Antonio-) in Ve- 1 likih jezer, ki so se prečesto za ^ malenkostne reci med seboj pe- | stili, so se vsi .strinjali v tem, da oči Marice zro izpod svetlih las, | kakor plavice iz žita in da je Marica sploh najlepše dekle, kar jih jc že človeško oko kdaj gledalo. Maričinu lepota je bila I^ovretu , j«ko v prid. Lovro si je izbral sani , kos na j redkejšega lesa in nihče se temu ni protivil, kajti vs: fantje 60 bii na njegovi strani. Mnojro- ► kateri mu je tudi pri sekanju drc-■ ves in tramov ali pri vlaganju - sten pomagal iii stari, ki je bil > premeten, jc brzo uganil, za kaj - tu gre in je rekel kdajpakdaj: "Moja hči hodi po loki kakor i lilija, kakor gospa, kakor ueka - kraljica. Komur hočem, temu jo ) pa dam, a komursibodi je ne dam, i ker otia j« dobra gospodinja Kdor s se mi nižje prikloni, mi bolje po-. - služi, temu jo dam, toda veternja- J - ku nolbenemu." t TJ UUU1 JV njvtiltt Brzo nato je tudi dešlo na dan, tr da so nekateri naselniki plačali ^ več. drugi mauje iu — kar je bilo še najhujše — nihče ni vedel, kje j. leži njegov kos iu kako izmeriti ^ to, kar 'komu pripada. Naselniki u so bili tu brez ravnatelja, brep -vlade, katera bi za mogla to stvar ^ urediti ter prepire poravnati. Ni- -so tudi znali, kako »c in.ajo dela j( lotiti. Nemci so jeli v družbi po- () se k o vabi les in očedivši cel pro- ^ st«r. postavili sn si z združenimi ^ močmi bajte, nato pa počeli pri vsaki izmerjevat-i zemljišče. A tl vsak Mazur jc hotel hitro spočet* y ka le sani zase delati, sani sebi n hišo staviti in na svojem kosu v zomlje les sekati. Mimo tega je y vsak hotel imeti nekaj zemljišča s na sredi frate, kjer je bila gošča-va nwjredkrjsa in voda najbližja. |( Iz lej^a su nastali pre|>in, ki so še t huje naraščali, ko se jc nekega -j dne prikazal, kakor bi z neba pal. j; voz nekega gosjnida Grnnmanske- j ga. Ta gospod se jc imenoval ne- s t mara v Cincinnati ju, Ohio, kjer j I prebivajo Nemci, (Jriineinanu, to- n da tukaj v Borovini m je pridal t "ski", to pa zato, ker jc to ustre- v zalo njegovi ba ran t i ji. Na njego- ^ vem vozu je bila visoka platnena ^ plahta, raz katere se je na vsaki j , strani čital napis z velikimi črka- t . mi "Saloon" in pod njim nekoii- j L ko manjši imeni raznih žganih . pijač, kakor: "Brandy, Whisky, tain" itd. , i Na kak način se je zgodilo, da ' . ie (iruumanskega vez prebrel \-so j 1 ne\ arno pustinjo med ClarksviUe <, - iit Boroviuo brez poškodovanja, J i na kak način se je zgodilo, da ga 1 - niso razbili slepili tolovaji in za- 1 > kaj Indijanci, ki se v manjših tro- > - pah v tej okoliei potikajo ter »o < - sc že večkrat h Clarksvillu pri- I - tepli, gospoda Crumuanskega ni- 1 1 so oskalpovali. to je bila njegova ; > tajmjst: dosti bodi tega. da je tja-» kaj prišel in da je že kmalu prve- - ga dne pričel dobro kupčijo. To- ] da od tega dne. odkar je Griin- 1 1 manski pričel med naselniki raz- s -[pečavati svojo opojno pijačo, so - se je4i oni med seboj mrziti. K ti- ' - sočerim njim prepirom radi eem- j b IjLšč. posodja, ovac iai ognjišč so , sc sedaj pridriižili še drugi vzro-» ki. Med naselniki je namreč na- - stal nekak duh amerikanskega - domoljubja. Ti. ki so prišli iz se- - vernih delov Združenih držav, so > k valili svoje popre jšuje naselbine ejna kvar naselbin in naselnikov iz a južnih krajev in nasprotno. Ta- Jkrat si zamogel slišati 0110 severo-iij ainerikan^ko poljščmo, ponicthiio Tabor je stal f»oleg putoka na 11 dosti absežni trati, na katere o- 1 krajih bi imele stati sčasoma v če- ^ tverokotniku bajte, i»a sredi pa ' cerkev in šola Toda do tega je * •bilo še daleč i* medlem so stali s tam Lb» vozovi, na katerih so na- 1 Heluiškc i*odbine semkaj do>4»ele. ^ ▲Vozovi so bili postavljeni v tri- 1 ikotuikni, d.a bi se med njimi, ako ^ bi bili slučajno od koga napade- ' ni. mogli braniti kakor v kaki 'J trdnjavi. Za vozovi na ostalem 1 prostoru frate ao se pasli osli. ko- 1 nji, v«4i, krave in ovce, katere je A čuvala straža, si stavljena iz neko- ' liko mladih oboroženih dečakov. ' 1'judje so spali ua vozovih, ali pal4 tudi iM>'cg njih pri zakuijeniiih "OgnjiščMi. U Po dnevu so bivale v taboru žt j1 lie in otroci; kjer so bili .možje,jI se čnlo padanje sekir, ki je od-i* mevak> po celem lesu. I*o noči so tulile v goščavah divje zverine, J zlasti jaguarji, arkansaski volkovi 1 in kujoii. Strašni sivi medvedje. 1 kateri se ognja manj boje, so sej* približevali zelo često k .samim vo- 1 w "I zovom, vsled česar so se v »redi 1 teme po noči neprestano čuli sti-e-li U karabiuov in k lie i: "Pogini, ' ti nircina!" Ljudje, ki so došli sem iz divjih pokrajitt texaskiJi. so bili večinoma dobri strelci in ti so Uidi z lahkoto oskrbovali se- . bi ter svojrin rodbinam zadoMi divjačine, zlasti so streljali anti- • lope. jelene in bh'oh?; trilo je to ravna v ttoiiwood) imenovana, jasni piatani iu mračni hickory, vse to jc stalo tu tc. ko bodo zrakoplovi tako \ občui | rabi. kakor je danes avtomobil iu ko se bodo strehe hiš rabile kot i postaje za letali e. Nimate nikake-ga dvoma, da s« bo po vojni ia/-širil.i industrija zrakoplovov tako da bo kmalu prekašala ono z avtomobili. Vojna na> je naučila velikanskih stvjri tei pokazala, da bo igial zrakoplov v bodoče veli kaJtsko ulogo." DELO! DELO!! DELO! i J^ Pri Charcoal Iron Company o? America v Newberry, Mich., sc potrebuje 200 drvarjev za delati drva. Gozd je lep in še ni bi', sekan, vse v ravnini. Dobro, zdravo podnebje, stalno delo poleti in pozimi za več let. Plača od Maltre $2.25. imamo tudi vrhove za de-• lati, vse ležeče, vse posekano, ni nobene izjeme, trd ali mehak les. ' Plača se po $2.00 od ki a f tre. Imeli \ bomo tudi dovolj dela z?a beliti. . Potrebuje se tudi več delavcev za mesečno plačo za razna dela v go 1 zdu. Za pojasnila se obrnite na na-' šega zastopnika: , John Knaus, Murphy Camp, Newberry. Mich ZA $900.00 s** kupi 50 akrov farmo, hišo, skedenj. les. pridelke, orodje iu nekaj < prave. Pišite po cenik. \Ym. A. Wilcox. (2-K1 Tt) Westerly, U. I. POZCR, DEKLETA! Fant. stjr :J0 let. se ieli seznaniti z dekletom v starosti o J -JO do 2* let. Katero veseli, naj piše na CJlas Naro'ia. kjer dobi natančen naslov *. Ženin, c o C las Naroda, S2 » oitlandl St.. New York. N. V. POZOR ROJAKI 1 £ NaJnspeSneje mazilo ca Ženske lase, kakor tud# ia moike brki tn brado. Od to ga mazila zra •tejo v 6ttb te dnlb krasni go «ti ln dolgi lasje kakor tudi mo fiklm krasni brki ln brada ln ne bodo odpadali ln osiveli. Revmatizem. kosti-bol ali trganje v rokah, nogab ln v križu, v osmih ineb popolnoma ozdravim, rane opekline, bule, ture, kraste in grlnte. potne noge, knrja očesa, ozebline v par dnevih popolnoma odstranim. Kdor bi moje mira vilo brez uspehe rabil mu Jamčim za $5.00. Plate takoj po cenik, ki ga takoj poSljem zastonj Krasni žepni KOLEDAR za lete leto 1918, pošljite 4 cente za poštnina JAKOB WAHCIC, (792 Bonna Affc. ^ ^Cleveland. Ohle. MEMEMBER TffF T)AYSl TRIM— TDESMT SfflDRMf ^^ 1 GLAS NAROftA. 7. MAJA. 1918, • i Neki črnec je stal pred kratkim l»red nekim sodiščem v Virginiji. Po končani obravnavi je sodnik nekolik o prestal, predno je izre-1 kel konečnf. oodbo: — Kast us. obsojeni ste na $10. j — L»oss. to je majhna svota, — je rekel Rastus. — Imam teh de 1 set dolarjev tukaj v lepem žepu telovnika. : — ^X»bro. — je nadaljeval sod'-nik. — - sezite še v desni žep ter poglejte, če boste našli tain trideset dni. POZOR, SOJAKI v New Yorku, Brooklynu in okolici. Kdor ima veselje do tambura ške godbe iu se želi učiti, sedaj m v« .i c dana priložnost. Dobrodošli tudi oni. ki so že pii društvih x«yali. Podrobnosti .se p«.»izve pri zborovodju: Stjepau Pokoruv, 211 Graham Ave.. Brooklyn. N. V., vsak večer od 7. ure naprej, ali pa v petek zvečer ob uri pri t?m!?uraškl vaji. Vas vljudno vabi •li-goslov. Tamb. Zbor. (7-9—5) Rad bi izvedel za naslov svoje soproge HELENE JA1CŠE, katera je pobegnila od mene pred nekaj časom. Naj te oglasi čez 14 dni. če ne. ji ho zaL Prosim vse ostale Slovence in Hrvate, če kateri ve za njen naslov, naj n1 i ga na/tiani, kar se mu že vnaprej zahvaljujem. — Joseph daj;še. 122G Berwiud Avenue, Pueblo. Colo. <7-8—5) -.( Jv j** je moja sestra JfARJJAi HLAČ'A " Doma je iz Kazlje pri; Sežani na Primorskem.' Pred! dvema letoma je bila nekje v J Milwaukee. \Yiis. Prosim cenjene rojake, ako kateri kaj ve o j njej. da mi poročajo, ali naj sej pa sama Zijlasi. Naha jam se v j italjansken; ujetiirštvu. Moj na-j slov je: Ivan Hlača. prigiouie-roi di guerra. i Repa.it o. Konte | il Amore. Sulmona. Italia. ( 7-9—5i Pri spahnenju in zdrobljcnju rdrjnite takoj • Dr. Rlchter-Jevcm PAIN-EXPELLER V rabi že 5C l«t pri sloranakth dmifnah ia priljubljen kot domač« sredstvo. Jedino pravi s varstveno znamko sidra. »63c. v lekarnah In naravnost od F. AO. RKHTER St CO. t«-80 WuklaglM Stmt. New York. P. Y. Dr. Koler «1 O VENSKI 7DRAVMK $38 Pc— Ave.. Pittibrgk Pa Dr. Kol«- H aaf-^^^^ at&rajti doradd ^^H \ adravnlk, IpMiM-jBfl^V /fs. llat ▼ Plttaknrekm, ~ J U lm M-l«taa A prakso v ■invIK-aju TNh ■dftft jAk/W RwtriM«H "^Bt®* krvt adravf a ila-•ovttfm MC, ki ga J* tassel Ar. praf. Mtk C« Uuti MoaoU« all mkv-«ka pa talssn. ▼ zrla. lapadaaja laa, toolaeima t koatah, prldlta la laUattl via boa krt. Na Cakalta. kar U fca-liHB aa nalaaa. ▼aa moika kolaanl adrarlaa pe akraj-■aal aaatodL Kakor kltro opaalta, Aa vm praaakuje adraT]«, aa iakalta. taaavaA prifflt* la Jae tib it kaa ■opat ptnaSL Hydroaala all T»Aa« kUo Hlmla t M arak la aloar krte oporaolja. Bolaaal aaokana. kl povaroetja ka-lattaa ▼ krlta la krkta in Tieaik tail prt paBlaala raAa. oaAravlm ■ «ata-raatfa. Ravmatlsam, trganja, kaiaClae, a-takltna, arbaAlaa, Kkrofla In erupe kalna baiasnl, U aaataaafo -ralaA aa-Clata krri oataTla r kratkaaa Baaa la nI potrebno laSatl. Uralaa ara: vaakAaa oA 9. are M-traj Aa I. araAar; t patklk a« ». Uja-traj Ao I. popolAaa; ak aaAallok *A I. sjatrmj Ao 1. popolAaa ■ poAto aa Aalaaa. — Prt AIM AeakaA. — Ma poaaMta laa la Mart&al Hrnia aaaw moAka oaafca. Izšla je knjižica: DVE SALOltiRl. Eujixica vsebuje tlve Igrl: "CABUJEVA ŽEMTEV" in -TRIJE ŽENINI" ter stane samo 25c. Oni. kl nameravajo prirejati igre, naj jo hitro naroče, ker Iz-5!a je v omenjenem številu. V zalogi imamo zopet vsakovrstne knjige, toda od vsake le po en ali dva iztisa in niso v ceniku označene. Naročilom priložite denar in pošljite na: Slovenic Publishing Company 83 Cortlandt St.. New York, N? Y fc: i IMAMO V ZALOGI še nekaj importiranih pristnih J BERGAMO brusilnih kamnov 40c. komad s poštnino vred. FRANK SAKSER, 82 Cortlandt Street, New York, N. Y. NAZNANILO. Cenjenim rojakom v Pittsburgh Pa. Iu okolici naznanajmo, da jih bo v kratkem obiskal na5 zastopnik Dr. LORENZ 644 Penn EDINI SLOVENSKO /I Mfr GOVOREČI ZDRAVNIK SVCDUC MOŠKIH BOLEZNI Pittsburgh, Pa. Moja stroka je zdravljenje akutnih iu kronieitih bolezni. Jaz ssam že zdravim nad 23 let ter imam skušnje v vseh boleznih in ker znam slovensko, zato vas morem i>oi>oluuma razumeti iu sjh>-znati vašo bolezen, da vas ozdravim in vrnem moč in zdravje. Skozi 1!3 let sem pridobil posebno skušnjo i»ri zdravljenju moških bolezni. Zato se morete lopolnoma zanesti na mene, moja skrl> pa je. da vas poopolnoma ozdravim. Ne odlašajte, ampak pridite chu-preje. Jaz ozdravim zastrupljeno kri, muzulje iu lise po telesu, bolezni v grlu, izpadauje las. boleeiue v kosteh, stare rane. živčne bolezni, oslabelost, bolezni v mehurju, lcdicah, jetrab in želodcu, rmenico, revmatizem, katar, zlato žilo, navdulio itd. Uradne ore so: V potiedeljkib, sredah in petkih rvi ;>. ure zjutraj do 5. popoldan. V torkih, četrtkih in sobotah od 1». ure zjutraj do 8. ure zvečer, ob liedeljab pa do 1!. ure ikjijoMik,. — Po ?*«šti ue zdravim. Pridite osebno. Ne pozabite iiue in naslov: Dr. LORENZ, 644 Penn ave., Pittsburgh, Pa. Nekateri drugi zdravniki rabijo tolmače, da vas razumejo. Jaz znam hrvatsko še iz starega kraja, zato vas lažje zdravim, ker vas razumem. Mr. Janko PMko, ki je pooblaščen sprejemati naročnino za "Glaa Naroda" in izdajati tozadevna potrdila. On je pred leti že večkrat prepotoval države, ▼ katerih ao naai rojaki naseljeni in ja povsod dobro poznan. Upati je, da mn bodo rojaki ▼ vseh ozirihs pomagali, posebno le, kec ima p%>9 RAVNOKAR JE IZŠEL NOV VOJNI ATLAS v barvah, ki vsebuje jako natančno, in obsežno risano italijansko in sapadno fronto; ~ CENA 30 CENTOV. Velikost 20x27 inčev. Slovcaic Publishing Company 82 CORTLANDT ST., NEW YORK. SPODAJ OMENJENI ROJAKI IN ROJAKINJE, kateri imajo v rokah nala potrdila sa denarne poiiljatve, a fttevflka-(ui, kakor ao označene pod imenom, naj blagovolijo naznaniti prej-komofoče »v o j natančen naslov radi važne zadeve. Pinu katera emo jim poslali, ao ae nam povrnila. Tvrlka Frank Sakaaa. Baahnlk Frank Gubert Ohiaeppe Pintar No. 82963» No. 82308» No. 88084S Bartol J. Kasten« John Bamide Frank No 830738 No. 830711 Bear Dan. **iWt gfoiift John No. 26063. ^ova« Frank No. Besena Mary Miaa No*ZW41 Bpanttak Rosi No. 880069 Kučič Matija ^^ 82889i Bobii Vajo 45015 Startovtt Johana No. 260588 Merknn Anton No. 88107« Božičkoviž D juro j^o 881890 Tehler Anna No. 260581 Miktiieh John No. 82889« firann Mary ^ fgyggf Turk (hizki No. 260648 __ _ — No. 880881 i . Clothe Ivan _ "rv^ ŠSSF* No. 329720 ^ 1 No. 88008« Novak Rozi * 200647 ■Wider Vineana ^ vr„ At-oi o Tu* J«i>aJ No. 206841 N°- 45313 No. 828741 tofUil* Blai -Oswald Joa Žagar Frank - Vihinmn ■ .. N0. M272 A;«^ j, ~š& Kadar je kako druStvo namenjeno kupiti bandero, zastavo, regal je, godhene instrumente, kape itd., ali pa kadar potrebujete ure, verižice, priveske, prstane itd., ne kupite prej nikjer, da tudi nas za cene vprašate. Uprašanje vaa stane le 3c. pa si bodete prihranili dolarje. Cenike več vrst pošiljamo brezplačno. Pišite ponj. IVAN PAJK ft CO., nViAflt.nnf. StrPAt nnnpmAiiffh Pa <>,j lepa srečna leta, oj vi veseli dno vi kakor spo mlati ni valovi izginili .> t c. " Iz neke >tare rusko romance.1 i Kro^ iliu^i- ur-' /jutra s«- vrni! v svojo m>I>o. Služabniku, ki j'1 pri/jral -več«*, j« rekel, naj so odstrani, se vi*jrel zatem na na-1 felon jar pole^ kiiuiiiia '»t vj pokril oL»raz z obema rokama. Se nikjiif pit'j ni bil občutil Tako duševne iu teloin* onemoglo- ! ftli. Tekom celega večera >e je nahajal v družbi Ijubeznjivih žensk i in pametnih m oz. Steviine dam >o bile lepe. veiiua jrosptniov se J< j odlikovala |'«» iluhovito>ti in talentu iu eelo on >*am je odlikoval j b »ivojo sijajno /ahaviu>stjo. S- nikdar m' kijnb v>emu temu ni čutil tako nejirijetuo. tako. prevzi-tejfa od takozvane "zoprnoht. življenja ' starih Rimljanov. < bi bil mlajši, bi najbrže iz ilolgočasja. jeze ali ogorčenja jokal. Taka bridkost je namreč navdajala njetgovejra iluha. \« kaj mučnega, oti^nnjočega iu h^lenomrzlega kot v mrzli zim->ki uin-i ga je obdajalo od vseh strani ter ni vedel, kako naj se opro- , hti te yrenkobe in te teme. Nit poskusil ni *>pati, kajti vedel je. da spanec bežal predi lijiut. Nehote -e je vdal svojim mislim, žalostnim in turobnim mislim. | Razmišljal jc o publosti brezkoristuosti in neresničndsti vsega člo-vešt \ a. Oddelek svojega življenja za oddelkom — bil je namreč star i ilvainpetdt set let, — mu je priplaval pred Uuševno oko, a nobeii teh ni našel milosti v njegovih očeh. Vedno je bilo isto strumgiav-Ijenje iz praznine v ničevost, vednoi i>to pljuskanje vode in ved hoist i napol/avestni, napolnezavestni občutek, da vara samega sebe. Otroku jc vsaka igrača prav — če se le ne joka — pravi ne. ki stari ruski pregovor. — Naenkrat pa vidimo, kako pada sneg na naš • glave, kako se staramo in s starostjo vred pride neizprosna bojazen pred smrtjo, mučna, srce razjedajoča bojazen in nato se gla-isi: — Navzdol s teboj v jamo Srečen pa oni, kojega življenje [»oteče na ta nač n. Skoraj brez izjeme pa se nas lotijo kot rjavica železa, bokzui in betežnosti št predno nastopi konec. Njemu sc ni zdelo življenje kot od viharjev razburkano morje ne tako kot ga pesniki tako radii slikajo. Zdelo se mu je kot mirna in tiha vodna površina jasna in prozorna do največjih globeli. On sam pa jo sedel v majhnem gibajočem se čolnu ter zrl navzdol na blatao dno kjer je videl ležati gnjus vzbujajoče postave, sli-čne ribam. Predstavljale so vso bedo tega življenja: Indezni. jad, slepoto, uboštvo in glad. Ko se je tako ostreje ozrl, je videl kako se ena teh pošasti dviguje iz globin vedno višje jasneje v svoji odurni gr-doati. Se en trenutek, in čoln se bo preobrnil. T'"daj pa se je pošast zopet pogreznila, obrisi nje so postali vedno bolj nedoločni iu zopet jc ležala na dnu, leno mahajoč s svojimi plavuti. Enkrat pa bo vendar prišel usodepolui dan, ku se bo čoln preobrnil. Zmajal je z glavo, se dvignil s stola, še! parkrat po sobi goriii-dol ter scd^l zatem za pisalno mizo. Predal za predalom i- potegnil iz nje ter pričel brskati po listinah. Uila so povečini *tara od ženskih rok pisana pisiua. On &am ni vedel, zakaj dela vse to. on pravzaprav ni ničesar iskal, hotel je namreč odvaliti od ^ebe vso pezo težkih misli s kakim brezpomembnim dejanjem. Razvil je par pisem, ki mu j.b je slučaj ravno dal v roke. I u v* enem teh pisem je našel vsahlo z obledelim trakom povezano evetko. Skomignil je z rameni, -e ozrl na kamin ter potisnil zatem pisma 11a stran, kot da je sklenil vreči vso to ne pot rebuo navlako v plamen. — Skoro z mrzlično naglico je segel sedaj v ta sedaj v oni predal. Naenkrat pa je naširoko odprl oči ter počasi potegnil iz enega izmed predalov majhno osmerokotno skrinjico, neobičajne starinske oblike ter dvignil po-kr-ov. V škatljiei je bil med dvema skladoma bombaža majhen granatni križec. Zamišljeno je uekaj trenutkov opazoval ta križec. Naenkrat se mu je pa izvil i* prsi la-hen krik. — Ta krik n*- značij niti obžalovanja niti veselja in na njegovem lica ni bilo čitati nobenega posebne-j£a čuatva. , m ' . » * i '5 ' ; * '; • . ■ Vojni Atlas. izšel je najpopolnejši Vojni Atlas, ki vsebuje zelo natančno razvidne raznovrstne mape v velikosti 20> 27, kakor zapadno fronto, Evropo. .Malo Azijo, celi svet z vodnimi črtami, evropsko vodovje ^ označeno z blokadami. Zedinjeue države z vojaškimi vežbalisci iu kanipami ter zastave Za veznih držav. Naše rojake bo gotovo najbolj zanimal zemljevid italijanske (fronte na katerem so s pravimi slovenskimi imeni označeni vsi kraji, kjer se je vršila tako strahovita bitka. Na karti so označena vsa mesta in skoraj vse slovenske vasi. ležeče zapado od Ljubljane. Vse je slikano v barvah. Cena j<- le oO centov, dokler zaloga ne i poide. SP0MLADNI VALOVI ROMAN." I TURGENJEV. — ZA "GLAS NARODA" J. T. SLOV. DELAVSKA PODPORNA ZVEZA Ustanovljen« dn* 16, avpisu^ ^MjijCT^ Inkorporirana 22. »pril« 1909 *190a. —" _ v državi Pmn Sedež: Johnstown, Pa« (jUTNl URADNIKI: Pradeednlk: IVAN PROSTOR. 1098 Norwood R'<1., Clereland. Oblo. Podpredsednik: JOSIP ZORKO. R. P. D. 2, Box 113, Wert Newtoo. Pa. Glavni tajnik- RT.AŽ NOVAK. &*!4 Main St.. JohnKtoTvn, P« 1. Pom. tnjnik: FRANK PAVI/IVCIČ. Cr;4 Main St., Jnlnmtown, Pa. 2. Pom. tajnik: ANDREJ VIDRICH. 20 Main Street. Coneraaugta, Pa. niaicajnlk: JOSIP ŽF.I.E, fino^ St. Clair Avp.. Cleveland. Ohio. Pom. blagejnlk: ANTON HOCKVAR, R F. D 2. Box 27. Bridgeport. Oblo. NADZORNI ODBOR: Predaednlk nadzor, odbora: JOSIP PETERNE1-, Box 99, Wllloclt, Pa. 1 nadzornik: NIKOLAJ POVŠE, 1 Grab St^ Numrcy Hill, N. 8. Pitte-bargb, Pa. «. nadaornlk: IVAN GROŠEiJ, 880 EL 137tb St.. Cleretand. Oliio. POROTNI ODBOR: Predaednlk porot, odbora: MARTIN OBERZAN, Box 72, Kart Mineral. Kana. 1. porotnik: FRANC TEROPČlC. R. F. )>. 3. Box 14«, Fort Smith. Ask. K. porotnik: JOSIP GOXX)B, l»ltt So. 14tb SL, Springfield. 111. VRHOVNI ZDRAVNIK: Dr. JIOSIP V. GRAHEK, 843 E. Ohio St., Pittsburgh, Pa. Glavni urad: «34 Main St., JohnstowTi, Pa URADNO GLASILO: -QLA.H NARODA". 82 Cortlandt Street. New Xork Otty. Cenjena drufftra, oziroma ujlh uradniki, so uljndno pro#enl. potUJaa vse dopise naravnost na glavnego tajnika ln nikogar drugega. Denar laj ae poAlje edino potom PoStnlb, Expresnlb all Bančnih denarnih oakaznlc, nikakor pa ne potom privatnih Čekov. Nakaznice naj ae oaalovljajo: Btai Novak, Conemaugh Deposit Bank, Conemaugh, Pa_ la tako naslovljene pošiljajo ■ mesečnim poročilom na naslov gL tajnika V slučaju, da opazijo drufitveni tajniki pri poročilih glavnega tajnika kake pomanjkljivosti, naS to nemndoma naznanijo urada glavnega rajnika, da ee t prihodnje popravi. Tak je človek, ko se naenkrat zopet sestane z davno pogresa-nm človekom, kateremu je bil Bekoč iskreno vdan in ki se pojav- še vedno v stari obliki, a vendar izpremenjen tekom let. Vstal je. se vrnil h kaminu, sedel zopet nazaj na stol ter si skril liee v obe roki: — Zakaj ravno danes' — Zakaj ravno danes? — si je misli! n-veliko stvari iz davno pre-tekiili dob >•• j«- vrnilo v ujeguv spomin. • Mislil je n^ naslednje. 1'cprej j>a moramo imenoval; njegovo iuie ter '»»>■ očeta in j Jružine: p sal je Dimitrij Pavlovie Sanin. I'red njegovim duhom ^o ra/.viii ua^leduji spomini; Prvo poglavje. liilo je poleti leta 1840. danili je ravnokar do>ejrel svoj.- «iv.iiinlvaj-eto leto. Xaliaja-1 se j<* no povratnem potovanju v. Italija v Rusijo ter >e ravno mudil v Frankfurtu. Nobenih soruduikov n imel ter je bil popolnoma neod-ivisen. \i bil ravno bojrat, a je imel dovolj premoženja, da je lahko živel po svoji volji. Po smrti n kepa daljnega sorodnika je podedo-■ vaj ;>iir iis.)e rubljev ter skleni! «ia -.i ogleda inozemstvo, predno ! stopi v državno službo ter sj naprti službeni jarem, brez katerega . um je zdela zavarovana eksistenea nemogoča. To svojo namero je »Sanin tudi i/vedel ter svoje izdatke zelo ! previdno uredil tako, < 1 a je prišel Frankfurt ravno s tolikim denar-y m v žepu. da je mogel priti odtam v Petrograd. Leta lšSO je bilo še zelo malo železnie, in tuiist so morali poto-vati ^ pošto. Tudi Sanin si i,* ]>reskrbel nn sto. a ker je pošta odšla krog enajste ure. niu je ostalo nreecj na razpolago. Na srečo je bilo vre-.ne z« !o lepo. in potem ko je obedoval v nekem zelo znanem hotelu, je se i | Mestu na izpreliol. Promeniral je ob bregovih Meine teT se doljročasi pri tem kot se pri vs-k ju pravem turistu razume že y.v. uioposebi. Kouejjo. krog šeste ure, ji dospel truden in s zaprašenimi čevlji v neko 1'rankJ'urisko ulieo. i^i spada k najbolj brezpomnnbiiim. ki mu j<* pa ostala eelo življenj:' v s|muiiii:i. Na pročelju ene izm J liiš v tej ulici jc zaj>azil napis "Ital/anska sladšč:čania Jovaiuii Ro-sollL" Vstopil je. kajti hotel je izpiti čašo limonade, i V prvi sobi je stala priprosta belo pobai'vana bara iu za njo raw lične omare s sladščicami. prepečene