Ljubljana, sobota, 19. marca 1955
Leto XXI.
Stev. 66
glavni ln odgovorni
UREDNIK
ivan Šinkovec UReJa uredniški odbor ■
klst Izhaja vsak dan razen Petka. // Cena io dinarjev
PROLETABCI VSEH DE2EL. ZDRU2ITE SE!
JUudska,
!. IZDAJA
•LJUDSKA PRAVICA« USTANOVLJENA S. OKTOBRA L934 H MED NARODNOOSVOBODILNO BORBO JS IZHAJALA KOT 14-DNEVNIK IN TEDNIK. OD OSVOBODITVE DO L JUL. 1951 KOT DNEVNIK. NATO PA KOT TEDNIK ii OD L JUNIJA 1953 rZHAJA V REDAKCIJSKI POVEZANOSTI Z »BORBO«
S TISKOVNE KONFERENCE V DRŽAVNEM TAJNIŠTVU ZA ZUNANJE ZADEVE
aretacije v trstu
ln prekrški narodnostnega statuta
Povzroče^ jugoslovanski javnosti skrbi glede normalizacije odnosov z Italijo
ven e°”rac^ marca. (Tanjug). Spričo aretacije več Slo-
italr°V J- ^rs*u bo naša vlada odločno posredovala pri
eo«)'*011 ker gre za stvari, ki lahko silno razburijo ju-
V.:t°Vansko javnost. To je izjavil danes na redni tiskovni ^-onferenri	   _	 •
devpeRen°*i Preclstvnvn'k Državnega tajništva za zunanje za-vlad -an Draškovič. Na vprašanje, ali je jugoslovanska statik Ze, Protestirala v Italiji proti kršitvi narodnostnega fr».J akor je bilo napovedano na zadnji tiskovni kon-
_ HCl. IP	rneb-! A	>rrvimxil »-1 „	I..
udarit1’ JC Drašk°vič odgovoril, da je Jugoslavija s postih m *®P°z°rila italijansko vlado na ukrepe italijan-stike Up™.vnih oblasti v Trstu, ki bi utegnila samo zaostriti med narodnostnimi skupinami na tem ozemlju«.
re^e^> ^la je ju-1 Avstrijo in pripoznanje polne ‘nih ut-	Javnost spričo tak- suverenosti tej deželi,« je izjavil
}i itkrern ??V v skrbeh in da bi’ Draškovič, > bi bil pomemben ihtijo oi * ovirati norma- korak niaiprej k utrditvi miru. Ju80slaviion<n°v»,me,d Italijo im Jugoslavija se je že zdavnaj in uPanje d-‘ .Uraskov.ič je izrazil nedvomno zavzemala za to, da Q:	itald jamska vlada bi' napravili tak korak.«
‘««UnieU	{umjumsK
nje tak-^. iJuS°slo vam&ko nosi, ki ’ or to zaihtei *B<X)	za<inje	čase	razvijajo	]
Preri^na Lelama, it*. Otavnik n™™
nosi 1^' kakor to zahtevajo <>d-1 Gospodarsko sodelovanje
h.-? Kl se 7s*s^r»i/\ x . . ...... i	^	avo^;a
z Avstrijo
HB	V zvezi s potovanjem člana
Jiva je	0“dvriilk	Državnega tajni-	Zveznega izvršnega sveta Franca
ska, (]a	Vroe-I	pisanje tujega ti-	:	Leskoška v Avstrijo, je predsed-
s^vijo in\f°??'*'anja	Jugo-inik	Draškovič	»opozoril	na to,
?jajo v R'talijo, ki se zdaj raz-'da se je Franc Leskošek odzval Sprotno U’ z?c*eJa na težave. 1 vabilu avstrijskega trgovinskega ^Pešnem, ’ P°eajan ja se bližajo ministra g. Iliigga. » Jasmo je,« Na * ključku,	]je rekel Draškovič, »da se je
"iitti	v.zvezi	z nodav- : Franc Leskošek z visokimi av-
Vredirtvi	sovjetske	vlade o j sirijskimi državniki razgovarjal
if	trijskega	vprašanja	■ tudi o možnostih, da bi razširili
°Tek i2 i *C ot%ovoriil, da »dobi sodelovanje >me dobemiai dežela-vtis	j ®a’	kar je doslej zna-	|	ma. V želji, da bi razširili go-
rajo n’	a se	v tem oziru odpi-	spodarsko sodelovanje s sosedi,
vsio.1. . p	i—	nameravate obe vladi proučiti
vse morebitno možnosti, da bi to z storili. Med takšnimi možnostmi
NSaCv' perspektive, kar ‘je *SkWi a pozdraviti.«
“tev državne pogodbe
Tr;
Ravnanje policije
Vznemirilo tržaško demokratično javnost
18. marca. (Tanjug). — razuma, ki prepoveduje prega-io -•	---1—1- —* I .	...	--
pride v prvi vrsti v poštev sodelovanje na industrijskem področju in skupni nastop na drugih trgih. Proučujejo pa tudi morebitno razširitev neposredne blagovne izmenjave med Jugoslavijo in Avstrijo. Na Dunaju se zdaj mude predstavniki tudi Zvezne trgovinske in Zvezne industrijske zbornice, ki se pogajajo o vseh teh možnostih.
Predstavnika Državnega tajništva za zunanje zadeve so potem vprašali, ali s® bodo kmalu nadaljevala pogajanja o jugoslovanskih terjatvah v Nemčiji. Draškovič je odgovoril, da je na-daljevainje pogajiamj odvisno izključno od boninslke vlade.
Za pogajanja o nemškem vprašanju
Na vprašanje o izjavi predsednika zahodnonemšike Socialdemokratske stranke g. Ollein-hauerja o tetro, da je treba začeti pogiaijanja o združitvi Nemčije pred njeno Oborožitvijo, in o izjavi angleškega zunanjega ministra Edena, da. bo Zahod po ratifikaciji pariških sporazumov pripravljen pogajati se z Vzhodom o vseh tekočih vprašanjih, je Draškovič odgovoril: »Ti dve izjavi kažeta, da je treba upoštevati mednarodno^ javno mnenje, ki postaja dokaj zaskrbljeno, ker je čedalje manj perspektiv za ublažitev mednarodne napetosti. Stališče Jugoslavije glede obravnavanja perečih mednarodnih vprašanj nr osamljeno. Tudi v tem konkretnem primeru smo bili zmeraj za pogajanja v vsakem trenutku in ne da bi jih pogojno vezali na ratifikacijo ali
Libanonski parlamentarci pri predsedniku Titu
Brioni, 18. marca (Tanjug). — Predsednik republike Josip Broz Tito je davi ob 11 sprejel libanonske parlamentarce Awara, Adib Ferezlija, Emila Bousta-nija in Nikolasa Salerna. Predsednik Tito se je z njimi delj časa prisrčno razgovarjal. Predstavil mu jih je libanonski poslanik v Beogradu Mohamed Ali Hamade.
Zahvala danskega kralja
Beograd, 18. (marca. (Tanjug). Danski' kralj Friderik II. se je zahvalil predsedniku Josipu Brozu Titu za čestitko, ki mu jo je poslal 11. marca t. L ob danskem narodnem praaniiku.
Zasedanje plenuma CK Zveze komunistov Slovenije
Na plenarni seji CK ZK Slo- , in aktivnih naporov za uvel jav-venije, ki je bila v četrtek ob !janje socialističnih principov v 9. uri v Klubu poslancev v Ljub- ! praksi in vsakdanjemu boju za ljani, so razpravljali o aktualnih zavest množic, je bila razpravlja-nalogah Zveze komunistov in na posebno v zvezi s tekočo gonjenih članov. V daljši razpravi spodarsko problematiko: z druž-je bila podčrtana nujnost stalne benim planom Jugoslavije, ob
uvajanju novega sistema nagrajevanja, dalje ob raznih vprašanjih o organiziranju komun in podobno.
CK ZK Slovenije posebnih “ ! sklepov na plenarnem zasedanju vijamo vse polnejše oblike druž- >n* sprejel, pozval pa je vse orga-benega upravljanja. Potreba po j nizacije Zveze komunistov in večjem poznavanju dejstev iz člane Zveze komunistov k večji našega notranjega razvoja, stal- ] aktivnosti v političnem in ideo-nega študija marksistične teorije loškem delu.
skrbi organizacij Zveze komunistov za idejno enotnost komunistov, če naj odigrajo svojo vlogo v socialističnem družbenem raz- j voju. Taka idejna enotnost bor- [ cev za socializem je posebno j nujno potrebna v času, ko raz
POLEMIKA O DOKUMENTIH IZ JALTE
London očita ZDA
brezobzirnost in slabe namene
Washington, 18. marca. (AP). Ameriško zunanje ministrstvo je objavilo tajne dokumente in zapisnike o konferenci treh na
zi z dokumenti z Jalte, trajala stoletja.
V zvezi s tem je zanimiv izpad republikanskega senatorja
** ji r *«•v SkfyfeeJ‘«hiw?“tiad,prt;
so podrobnosti o sporaiziimiu mcid jz^p^oi]ni 1 predvolilne obljube, da Churchillom in Roose v ©Irtom ter j^odc) ZDA razveljavile jaltske Stalinom o sodelovainju Sovjet- sporazume. Pripomnil je, da so ske zveze v vojni proti japonski, objavljeni dokumenti cenzurira-Dokumente so objavili kljub nj |,n []a ne podajajo popolne temu, da je britanska vlada pred siljjke dogajanja na teh sestankih, tem obvestila ameriško vlado, da London, 18, mairca. Predsednik smatra objavo podTobnosti o britanske vlade Churchill je v konferenci tako kmalu po vojni | Spodnjem domu izjavil, da je bri-za neprimerno, ker je medtem tainska vlada vendarle privolila v v vrsti dežel prišlo do številmih ameriško zahtevo, naj bi objavili sprememb, razen tega pa bi po- dokumente o jaltski konferenci, sajmezini citati in uradni doku- Pripomnil pa je, da so objavili
menti utegnili sprožiti nezaže lene razlage. Vrhu vsegia pa je mnogo udeležencev konference še živih, med njimi tudi Churchill.
s^pbf°*cC^a aretiralavve^_ j njanje zaradi protifašistične de- | neratifikaeijo.<
?redniestiu J?v^ncev v tržaškem i javnosti. Hkrati poudarjajo, da je i Predstavnik Državnega tajni-^išlo sr h- •*”>° ar? i raztegnitev italijanskega zakona štva je izrazil prepričanje jugo-(n Veljka n + n<vnih !faclj 0 .: o prepovedi fašistične dejavnosti1 slovanske vlade, da l>i biila mo- i Tudi v Washingtonu so raz-Obj^Y^j ^Orek. Doslej se ni j Trst. in nippovn nVnlion h rP7. r#^Ki4;na n.rpkiinrtf»v r»»i7icnrkv/Mrr»v n t MAniVi mii.clii* n	oin	Kil	o
znani razlogi areta-
in “^javiie	Dosle]	še	nijna Tpg-t in njegovo okolico brez rebitna prekinitev razgovorov o j ličnih misli o tem, ali je bilo
n- niso n° n. .° P°r°čuo, stvarnega pomena, če zapirajo razorožitvi', ki jo napovedujejo j primerno objaviti te dokumente cja' Saje So znat1}1 razlogi areta- antifašiste, hkrati pa ne kaznu- vesti iz zahodnih držav, >precej-1 ravno zdaj. Ameriški zunanji mi-Z 80 1p+^	češ	| jej0 tistih, ki so tudi še po vojni	šnjo zaskrbljenost vzbujajoč do- ' nister Dulles je izjavili, da bosta,
^°iu 3 194x sodelovali pri antifašiste ubijalL	Igodek«.	.........
j**®Kega člov^a, ki je bU	6
ameriško verzijo konference in da
britanska vlada ne prevzema odgovornosti za natačnost navedb v dokumentih.
Churchill je opozoril, da je britanska vlada obvestila ZDA o svojim stališču glede tako nagle objave podrobnosti o maltskih in jaltskih razgovorih. Ce bi kaj takega postalo praksa, bi utegnilo škodovati svobodni izmenjavi mnenj na prihodnjih konferencah.
Churchill je izjavil, da bo britanska vlada, ko bo dobila celotno besedilo ameriške verzije, objavila, ali so potrebni kakršnikoli popravki. Kasneje bo premislila, ali ne bi kazalo objaviti britanske verzije jaltskih dokumentov.
Razprtije se bodo nadaljevale
^ Baje
5 li
1 n«
'kjal i^0*,.fašist in je tedaj iz-
London, 18. marca. (Tanjug). O včerajšnji izjavi ministrskega predsednika Churchilla v Spodnjem domu o velikih napakah v ameriški verziji razgovorov v
s tem^ celo oborožen. V zve-?tetira^ obojem so bili nekateri *®Prti ‘ Ze leta 1945 in so bili • ^ofn mesecev.	!
c>ie je a racija italijanske poli-1 rtiirjeni_^°V2r°čila veliko vzne-^ed tržaškim prebival-
Gospodarski odnosi z Avstrijo
Obisk Franca Leskoška na Dunaju
Dunaj, 18. mairca. Clan Zvez-
Tr*
'ta ta ra .. Slovenci poudarjajo, nega izvršnega sveta Franc Lcsko-<>US c*ja v Skednju ni v skla-, šek je bil včeraj v spremstvu ju-teretll širitvenim duhom, v ka- ; goslovanskega veleposlanika na
razii	sklenjen	londonski	Dunaju	Vučiniča	pri	kanclerju
0 ureditvi tržaškega
• skuj3’ Prav tako pa tudi ni **^liian5H, z izjavami največjih atetacij državnikov. Se več, smatrajo za kršitev spo-
Raabu in podkanclerju Scharfu. Zatem je obiskal ministra za zunanje zadeve F igla in ministra za promet in podržavljena podjetja Waldbrunnerja. Zunanji minister
Možnosti tesnejšega sodelovanja
^rčije in Jugoslavije na gospodarskem področju
'VVnj?rad> 18. marca. Po dvo-; jal g. Konstantinu«, temveč tudi *lovan , razgovorih članov jugo- na vseh področjih gospodarskega Voj _s«°-gržkega odbora za raz- življenja naših dveh dežel. Dose-x*sPoclarskega sodelovanja danje težave so bile prehodnega lilt at ma deželama je predsed- značaja, sestanek naših komitejev S. Kon ns*ce trgovinske zbornice pa bo nedvomno pripomogel k T^tantim, izjavil sodelavcu	boljšemu razumevanju v	tem
boii0 8a> da je prepričan, da se	oziru.	V prihodnje	bo delo	jugo-
ma j^pspodarski odnosi med obe- slovansko-grškega komiteja vse-2elama še nadalje razvili. kakor prišlo še bolj do izraza.« Voia nijn> da bo prišlo do raz-1 G.	Konstantinu	je tudi	dejal,
^ tT®°sP°*larskih odnosov ne le	da so	možnosti za	prodajo	jugo-
kovinskem področju, »je de- slovanskih industrijskih proizvo-
dov na grškem trgu in da je pri tem možno doseči zadovoljive obojestranske uspehe. Rekel je, ------- —,---------- da je navdušen nad našo tovar-
tila^enska napoved za 19. marec:	n°motc^v J Revici. Vimenu
0 in deloma oblačno vreme z razjasnitvami. Temperatu-
’ll0rsknO41 med ~7 ln ~10’ na Pri_
S, na 6rn okoli o, čez dan med 0 ln rirnorskem do 8 stopinj.
temensko napoved
‘la<V'
članov grškega komiteja se je zahvalil za prisrčni sprejem v Beogradu.
Predsednik jugoslovanskega komiteja Dušan Stankovič pa je dejal, da bodo v bodoče dejav-K <£temere v Sloveniji: Koča, n0st komiteja usmerili predvsem 170	“S8' 10 »toptaj ci	na vzpostavitev trgovinskih zvez
Js cm »nega, —12 stopinj C;	> m iskanje možnosti za cim mten-
^	gora	85	cm	snega,	zivnejšo menjavo blaga med Gr-
^ & o, !pS5j3Sf» e” SSSt «J°	K°mit?b0 tu
ga;	gr<inj	c- Kredarica 206 cm sne-	dl vzdrževal stike z zbornicami m
it	«	a 38 om Rnot;a' P'nnica	podobnimi ustanovami.
laS«ta,a2r0lb°cm enega; B Novo 1 Gr®ki predstavniki SO danes j
je priredil Frana., vi Leskošku na čast slavnostno kosilo.
Popoldne je jugoslovanski veleposlanik priredil sprejem na čast Francu Leskošku, katerega so se udeležili predstavniki avstrijskega političnega življenja in gospodarstveniki, ki so se zanimali za možnosti nadaljnje poglobitve gospodarskega sodelovanja z Jugoslavijo.
Zvečer je jugoslovanski veleposlanik priredil večerjo, ki so se je udeležili razen Franca Leskoška zunanji minister Figi, minister za trgovino in obnovo Illiig, finančni minister Kamitz, koroški deželni glavar Wedenigg in štajerski deželni glavar Kreiner. Uradni del obiska F ranča Leskošika je bil s tem zaključen.
Pred odhodom v Jugoslavijo je izrazil zadovoljstvo s prisrčnim sprejemom, ki so mu ga priredili na Dunaju, kakor tudi z izmenjavo misli z vodilnimi politiki in gospodarstveniki v Avstriji.
V izjavi, ki jo je dal dunajskemu dopisniku Tanjuga, je Franc Leskošek izrazil upanje, da bodo stiki s predstavniki vlade in avstrijskega gospodarstva, ki jih je navezal ob svojem obisku na Dunaju, prispevali k vzpostavitvi še tesnejših vezi med avstrijskim in jugoslovanskim gospodarstvom. Pripomnil je, da so že dosedanje izkušnje pokazale koristnost tega sodelovanja za obe strani in da bo proučevanje
| kot kaže spor in razprava v zve- j Jalti in njegovih kritičnih pripombah k ukrepu ameriškega zunanjega ministra piše današnji angleški tisk zelo obširno. Vsi čaisniki obsojajo vlado ZDA, zlasti pa ameriškega zunanjega ministna zaradi nepremišljenega in škodljivega sklepa o objavi tajnih dokumentov. Angleški listi so enotni v tej obsodbi Ne glede na politične težnje posa-
jugoslovanski veleposlanik na
Dunaju Dragomir Vučinič in svet- moznih angleških časnikov, vsi nik veleposlaništva Božidar Mi- .objavljajo argumente v obrambo jato vic.	I Churchillove politike in »vero-
dostojna opravičila«, pojasnila realističnih nazorov ministrskega predsednika o položaja, kakr-
Trgovinska pogajanja
z Italijo	.	. .
'*u, iu. maita, ucipuiKm.! i.u-
Rim, 18. marca (Tanjug). Zu- Jejjil J f*ru,fJ" ^iobs*' "anji minister Sigemicu je iz-
do nadaljevale, toda predvsem v ZDA«. Potem opozarja na anglo-ameriška nasprotja v zadevi Hongkonga, Koreje in angleških kolonij in pripominja, da bo škodovala tudi objava Churchillovih pripomb, da Francije ne bi kazalo sprejeti v krog velikih držav. »Na splošno,« zaključuje »Times«, »škoduje objava dokumentov nekaterim starim dogovorom med zavezniki, kj bi moral; biti zdaj enotnejši kakor kdajkoli«.
Približno v enakem duhu pišejo o objavi tajnih dokumentov tudi drugi angleški časniki.
Japoncem voda na njih mlin
Tokio, 18. marca. Japonski zu-
nanji minister Martino je sprejel jugoslovanskega veleposlanika v Rimu dr. Pavla Gregoriča in vodjo jugoslovanske trgovinske delegacije dr. Staneta Pavliča ter
tudi v celoti strinjajo s Churchillom, da aimerišike verzije niso točne.
»Times« pravi, da je sklep ameriške vlade zelo žalostna za-
se z njima razgovarjal o poteku deva. »Zgodovinsko konferenco trgovinskih pogajanj v Rimu med so spravili v javnost ob nepra-jugoelovanskimi in italijanskimi vem času, na slab način in iz predstavniki, ki trajajo že pol- j slabih razlogov,« piše ta časniik dragi mesec.	in pripomnim ja: »Raziprtije se bo-
javil, da Japonska ne pripoznava sporazumov treh velesil na jaltski konferenci, ker jih ne pripozna-vajo niti ZDA. Objavljeni dokumenti, sodi Šigemicu, pa bi utegnili biti koristni, ker bi se Japonska lahko sklicevala nanje pri svojih pogajanjih z SZ o vrnitvi Južnega Sahalina in Kurilskih otokov Japonski
UŽALJENA FRANCIJA
V Parizu sodijo, da ameriški ukrep ne bo pospeši! Zahodnoevropske zveze
Pariz, 18. marca. — Osuplost spričo objave jaltskih dokumentov ni zbudila povsem določene reakcije v francoskem zunanjem ministrstvu, ki noče komentirati tega ameriškega ukrepa in ki namerava za to dozdevno ravnodušnostjo skriti svoje ogorčenje in nejevoljo. »Ker Francija ni sodelovala na konferenci v Jalti,« pravijo v pooblaščenih francoskih krogih, »je sklep o objavi besedila o razgovorih anglo-ameriško-sovjetska stvar, o kateri francoska vlada nima kaj reči.«
ir, ,	.	,	ti ,	.	.	j	.	'bo škodovalo »trojki«, ki je s
Vtem ko se je uradna Fran- telja, ogorčenje je tem večje, ker svojimi skupnimi cilji in poseb-cija dostojanstveno umaknila v, Franciji odrekajo vlogo velesile j nimi koristmi posegala v vse osamljenost užaljenega, se otresla na tako ponižujoč način v tre- j mednarodne kombinacije. Te ko-nadaljnjih možnosti v tej smeri! te afere in poskusila uganiti, nutku, ko je bila uspavana v. risti so večkrat nasprotovale
i »francoskemu dečku vendarle : dati nekaj piškotov«, j Kakšne posledice bo imela ta j afera za stike med zahodnimi ! deželami, je za zdaj še težko ! reči. Sicer pa je uradna Francija i poznala svojo vlogo in vedela, ■ kakšno je njeno mesto. Malo več i stvarnosti in odkritosrčnosti ne
obrodilo pozitivne sadove.
Na poti v Jugoslavijo bo Le-
kakšne bodo bližnje ali daljne \	upanju, da si bo s svojo udelež- i	splošnim koristim. Tu splošno
posledice prezgodnje eksplozije i	bo v gibanju odpora in prek	menijo, da ameriški ukrep tre-
skošek skupaj	z	generalnim	taj-	te atomske bombe, ki naj bi jo	svojih severnoafriških divizij '	nutno ne bo pripomogel k skup-
nikom Zvezne	industrijske	zbor-1	po Churchillovem mnenju od-1	znova priborila mesto, ki ji je	n*131 ciljem zahodne zveze, zlasti
— -— >»------1-montirali nekako konec našega |	šlo prej. Francoska javnost je	P.a ne bo utrdil položaja tistih
stoletja, je javno mnenje reagi-	ogorčena, da so šli z nekaj za- ■	s*lv v Franciji, ki naj bi imele
ralo enodušno in glasno, ogor-	ničljivimi ugotovitvami prek nje-	yažno vlogo^ v anglosaških na-
čeno in razjarjeno. Žalitev je! nega prispevka v krvi in s Chur-1 Črtih o združitvi Evrope.
nice ing. Zvonkom Moričem obiskal tudi nekatere tovarne na Štajerskem.
Franca Leskoška in Zvonka
cm snega.
odpotovali nazaj v Atene.
I Moriča sta pospremila do Gradca1 tem hujša, ker prihaja od prija- i chillovo tolažbo, da je treba |
Bogdan Pešič
SKUPSCINSKO ŽIVLJENJE
Pravice potnikov na železnicah
Odbor za gospodarstvo Zveznega svela je sprejel osnutek Zakona o prevozu na železnicah
Odbor za gospodarstvo Zveznega sveta Zvezne ljudske skupščine je včeraj dopoldne v podrobnostih obravnaval in sprejel osnutek Zakona o prevozu na železnicah. Ta zakonski osnutek je sprejel odbor v načelu že prej s splošno pripombo, naj ga posebna komisija krajša in šele potem naj bi ga obravnavali v podrobnostih. Zmagalo pa je mnenje, da zahteva specifičnost s tem osnutkom urejenega gradiva obširno st in da bi torej lahko skrajšali samo obravnavanje.
TEŽAVNO STANJE POTNIŠKEGA PROMETA Med včerajšnjim obravnavanjem besedila osnutka niso znatno skrajšali. Najživahnejša je bila razprava o določbah, ki se nanašajo na prevoz potnikov. Generalni direktor Generalne direkcije železnic Vladoje Bo-gavac je opisal zelo težavno stanje naših železnic glede potniških vagonov. Iz tega večinoma izhaja privilegiran položaj železnic. Na naših železnicah vozi samo 2500 potniških vagonov, ki prepeljejo na leto kakih 150 milijonov potnikov. To pomeni, da pride na vsak sedež namesto enega pet potnikov. Za potniški promet morajo naše železnice uporabljati ce
in zahteva denar nazaj ali pa odgodi potovanje do prihodnjega vlaka. V tem primeru mu morajo vozni listek za ustrezni čas podaljšati.
Zakonski osnutek predvideva tudi pravice potnikov, Ce zaradi zamude vlaka izgube zvezo ali pa ne morejo
nadaljevati vožnje po voznem redu. V tem primeru lahko potnik opusti nadaljnje potovanje in zahteva od železnice denar za vozni listek in prtljago za prevoženo pot, da mu jo brezplačno odpeljejo nazaj na postajo, s katere se je odpeljal, ali pa nadaljuje vožnjo, tako da ga mora železnica prepeljati s tiste postaje s pr-! vim ustreznim vlakom, ne pa z drugim prevoznim sredstvom, brez pravice, da bi zahtevala od njega večjo voznino. Malone brez sprememb je odbor sprejel tudi ostale člene zakonskega osnutka, s katerimi je podrobno urejeno razmerje med železnico . in strankami, glede potnikov, prtlja-I ge in blaga vseh vrst.
Osnutek Zakona o davku na dediščino in volila sprejet
Kar se tiče podedova n j a poslopij, se plača po zakonskem osnut-
Po osnutku Zakona o davku na
  _ dediščino in volila., ki ga zdaj pro-
lo 800 tovornih vagonov. Po mnenju , uPu;e ridbor za sročtnod,« rstvo Zvez-gencralnega direktorja bi potrebovali ! LUJC Oaf°r.za g^poaarsrvo AVCZ-
vsaj Ee 1000 potniSkih vagonov, da bi n<?ga svota, je v celoti ukinjen da-za silo uredili naš železniški promet.! vek na kmetijska zemljišča, ki jih pravice potnikov	doheljudjelcot dediščino ali vo-
na Železnicah	to	je zdaj mogoče storita, ker
Vzlic takšnemu stanju pa so se po- je zemljiška posest omejena na slanci postavili na stališče, da lahko j največ 10 ha, oziroma na 3 ha za' tudi v sedanjem položaju storimo, 1 :„(rIj 1,;	Vmrimnlci
marsikaj. Predvsem bi bilo treba na- !	K1	KmetOva.lCU
tanko določiti nekatere obveznosti železnic do strank. Zato so vključili v zakonski osnutek novo določbo, v kateri je rečeno, da lahko vlak odpelje s postaje samo, če ni na njem nobenih okvar, če ustreza vsem tehničnim, higienskim in sanitarnim pogojem. Pod tem je razumeti potrebne pogoje za normalno potovanje, med drugim, da morajo biti vagoni pozimi kurjeni, da so razsvetljeni, da so na oknih šipe itd.
Sprejeli so tudi določbo, da morajo železnice vrniti razliko v ceni potniku, ki ie moral prestopiti iz višjega v nižji razred, ker ni mogel dobiti mesta. Ce potnik ne more dobiti mesta v razredu, ki je zanj kupil vozni listek, lahko opusti vožnjo
gih nepremičnin, pa tudi od premičnin, se v prihodnje ne bi plačeval davek na dediščino ali volilo. Omeniti je tudi treba, da davčna stopnja v prihodnje ne bi biila odvisna tudi od davkoplačevalčevega premoženjskega stanja, marveč samo od vrednosti podedovanega ali v obliki volila dobljenega imetja in od stopnje sorodstva med dediči in umrlim oziroma med tistim, ki je volilo dal in ki je volilo prejel.
Na včerajšnji popoldanski seji so osnutek Zakona o davku na dediščino in volila sprejeli brez sprememb.
ŠE 0 POSOJILIH Zli KMETOVALCE
po kreditih pričakovati- P°se^r^t
Tovariš urednik,	i/jv	/--------,	., „irraiu
.	.	.	.	posojilih kmetov v krškem
25. januarja letos so vsi štirje	/etu jg5i nam t0 potrjujejo:	po-
republiški dnevniki objavili kratke dru}nica v Sevnici ni izdala no-vesti, da so po injormacijah Na- b a takcga posojila, podružnica rodne banke FLRJ ie na razpolago NJj y Knkem 2 posojili, Podru‘n''n krediti za pomladansko setev. Po	y	jjreziCah	pa	nekaj	nad	W
setev.
teh vesteh bi kmetijske organizacije, "“/'7; “vsa predvsem za (državna posestva in KZ) in zaseb- ,	’	iivine_
ni kmetovalci lahko dvignili kredi-
nakup ple-
Dne 3. aprila bo republiška sindikalna konferenca
Republiški svet Zveze sindi-
te za nakup opreme, semen in umet_ nega gnojila. Dne 29. januarja je to kratko, a za kmetovalce zelo važno vest, ponatisnil tudi Posavski tednik v Krškem. 2e v nedeljo, 30. januarja, so na raznih zborih volivcev v krškem okraju posamezni kmetje spraševali, kako bi take kredite lahko dobili. Na isto vprašanje, ki so ga tovariši iz OLO,
Višina kredita se po lanski u -bi odmeri na podlagi davčne 0 ve, ki pa ne more biti vedno rilo za dejansko potrebo po P jilu. Prekratek rok za vrnitev p sojila za nakup gradb. matC. , 0 (J leto) ali za obnovo sadovnJ° 0 in vinogradov (5 let), soraz visoka obrestna mera, Po e3 te9° P še obvezen polog ,as^lJ} , kredi-\ sredstev v višini 10—20/o od k
ku davek samo tedaj, če ima dedič ali imetnik volila od dediščina ali že od prej nad dve večji ali nad tri manjša stanovanja, bodi v hiši, vključeni v stanovanjsko skupnost. Ali pa v več hišah, ki niso v stanovanjski skupnosti.
Davek pa se plača samo na tisto, kar presega navedeni, zakoniti maksimum. Po osnutku nije in razprava; 2. volitve dele-zakona bi se davek plačeval, če gatov za III. kongres Zveze sin-pride do odtujitve hiše. Od dru- I dikatov Jugoslavije.
Okrajne zadružne zveze in drugi sreasiev v	t0	pri
nastanili oodr Nfl u Krškem, na ta pred dvigom posojila,
postavili podr. NB v Krškem, pa smo zvedeli le to, da imajo državna in zadružna posestva na razpolago
K;y(>v Jugoslavije za Slovenijo potreb n c obratne kredite za
sklicuje republiško sindikalno konferenco, ki bo 3. aprila v Domu sindikatov v Ljubljani ob devetih zjutraj. Konferenci bo predložen naslednji dnevni red: i. Poročilo o delu sindikatov slove-
nj ažn e spremembe v sistemu kratkoročnega kreditiranja
Po najnovejših predpisih Zveznega izvršnega sveta bodo morali v bodoče ljudski odbori in druge politično-teritoriailne enote in gospodarske organizacije deponirati pri banki del svojih prostih sredstev kot kritje za kredite, ki bodo odobreni podjetjem in drugim koristnikom na osnovi njihovega jamstva. Razen tega bodo gospodarske organizacije dolžne deponirati pri banki garancijski znesek za kredite za dopolnilna obratna sredstva. Tisti, ki bo dal jamstvo, ne bo mogel razpolagati z deponiranim zneskom vse dokler ne bo pokrit kredit, za katerega je bilo dano jamstvo. Če bi se zgodilo, da kredit ne bo vrnjen v roku, bo banka uporabila garancijski znesek za plačilo kredita.
Kakor poudarjajo strokovnjaki za kreditna vprašanja, bo ta ukrep predstavljal zavoro za dosedanje tendence iskanja kreditov v prevelikih vsotah in zelo hitrega dajanja garancij od strani ljudskih,	---	-
odborov. Sodelovanje tistih, ki 1 znižati raven obračunskih p.ač
IZ PROBLEMATIKE NOVEGA PLAČNEGA SISTEMA
ODPRAVIMO NEENAKOSTI MED PODJETJI
Kako bomo vskladili tarifne pravilnike — Težave s pravilniki v trgovini
V dvorani kina »Komune« v Ljubljani so se v četrtek zbrali na poziv Trgovinske zbornice za Slovenijo predstavniki industrije in trgovine iz Ljubljane in okoliškega okraja, da razpravljajo o perečih vprašanjih v zvezi s sestavljanjem tarifnih pravilnikov. V uvodnem referatu je član republiške komisije za plače Vlado Čeme najprej prikazal pomen novega plačnega sistema, ki sloni na socialističnem načelu nagrajevanja po vloženem delu.
svoje redno poslovanje. Tudi centrala NB za Slovenijo je, čeprav šele po enem mesecu, odgovorila ured. ništvu Posavskega tednika na informacijo o kreditih za pomladansko setev, da je sicer bilo govora o tem, da se kreditno nesposobnim kmetijskim obratom odobrijo krediti predvsem za nemoten potek pomladanske setve. Centrala NB za LRS pa je še pojasnila, da pridejo v poštev pri teh kreditih le socialistični kmetijski obrati, ne pa tudi privatni kmetje.
Obvestilo v dnevnem tisku z dne 25. januarja o kreditih za pomladansko setev, v kolikor zadeva privatne kmetovalce, potemtakem nima prave podlage, dasiravno izhaja
njiv
del
odstotkom. Zato bo treba nove i vem au „re za napačno obvesti-
del in uslug, zamenjavin	P(_
potrebujejo kmetje P°s°’lI°.. \ega, krat v gotovini in so se zaradi čeprav za manjše zneske "	. fc0
obresti, raje obračali na Obč.nsK hranilnico.	,	,
V zapisku iz Brežic 'Kf°dski posojili< ste n. marca v
...„ , , _______________________—pravici opozorili na P°Wkmetijstva
iz Tanjugove vesti oz.informacijNB. tiranja za pospeševa J	noso-
—  _________ preko Zadružnih hranilnic m
kmetih ni naletelo na mevanje. Razen za plem.	°
dobivali kmetje brezgotovinske k
dite.
Medtem
lani 3 P°~
ko na pr. družnice Nli v krškem okraju "j-izdale menda niti 50 takih p < pa je skromna (skromna po I sredstvih seveda) Občinska^ nica v Krškem posodila /S kn'* nad milijon 300.000 din za P . vila kmet. poslopij, nakup ^ pod. Zaradi medsebojni*
Glede na togost dosedanjega plačnega sistema je razumljivo, da novi sistem še ne more takoj opraviti vseh napak in pomanjkljivosti. V dosedanjem plačnem sistemu je bila kvalifikacija posameznika edino merilo za razdeljevanje plačnega sklada. Načelo nagrajevanja po učinku je bilo v večini primerov samo na papirju. Plače je bilo mogoče povečati le iz dobička.
S potrditvijo tarifnih pravilnikov bodo ugasnile dosedanje obračunske plače. Da pa se ne bi mogle uveljaviti tendence po zviševanju plač z raznimi računskimi operacijami, kakor n. pr. z nizkimi normami, so v tem sistemu nujni posegi za uravnovešen je plačnih skladov. Okrajni ljudski odbori lahko neposredno posežejo v nagrajevanje, če se pokaže, da prihajajo merila v posameznih podjetjih v občutno nesorazmerje z merili v sorodnih podjetjih. Zato Imajo okraji pravico zvišati
nih mest v kvalifikacijske skupine. Zato so se v mnogih panogah lotili sestave enotne nomenklature in kvalifikacije delovnih mest. Zadnje leto je namreč nekaterim podjetjem — v težnji za zvišanjem plač zgolj z administrativnimi ukrepi — uspelo, dia so pri ljudskih odborih dosegla zvišanje kvalifikacij. Tako imajo danes v mnogih manjših in
norme po možnosti postaviti na tehnično osnovo. Težave povzroča tudi uvajanje premijskega sistema.
TEŽAVE S TARIFNIMI PRAVILNIKI V TRGOVINI
V daljši diskusiji, ki je sledila referatu, so razpravljali predvsem o tarifnih pravilnikih v trgovini. Vprašanje priznanja kvalifikacije uslužbencev v trgovini se že dolgo vleče. Še pred dnevi je kazalo, da bo to vprašanje rešeno s kategorizacijo delovnih mest, enako kakor v industriji, se pravi, da se bodo plače tudi v trgovini določile po de-
slabo organiziranih podjetjih višji lovnih mestih. V sporazumu z
bodo niuddJd jamstvo, bo predstavljalo določeno ekonomsko zajezitev za prekomerno povpraševanje po kreditih. Veliki krediti, za katere so dali jamstvo ljudski odbori, so omogočali posameznim podjetjem, da so za določen čas'
do 5%.
NEENAKOSTI MED PODJETJI
Z zvišanjem ali znižanjem ravni obračunskih plač naj se doseže približno enaka izhodiščna točka, oziroma naj se prepreči, da bi zadrževala blago od prodaje in da ! podjetja z večjo storilnostjo, niž-so kopičila nepotrebne zaloge su- jimi normami, nižjimi proizvod-rovin. Z ustvarjanjem umetnega nimi stroški in boljšo organiza-pomanjkanjia posameznega blaga cijo oziroma podjetja, ki morajo ali surovin so taka podjetja in imeti več kvalificirane delovne ljudski odbori lahko dvigali cene. j sile, prišla v slabši položaj kakor Ker so bili že sprejeti družbe^ j podjetja z nižjo storilnostjo, večni plani, jC ..vezni izvršni svet za ' jimi stroški in nižjim kvalifika-letos predpisali poseben režim in cljskim sestavom delovnih mest. določil razmeroma nizke odstotke Neenakosti lahko povzroči tudi garancijskega zneska.	1	nesorazmerna razvrstitev delov-
»PROLETERKA« — NAŠA NAJMODERNEJŠA IN NAJHITREJŠA POTNIŠKA LADJA
povpreček plač, kakor v podjetjih z visoko tehnično stopnjo. Tudi v teh primerih je tretja doseči enako izhodiščno točko.
Težave pri določanju novih tarifnih postavk pa povzroča tudi okolnost, da sedanje tarifne plače v nekaterih podljetjih presegajo obračunske plače, n. pr. v kovinski, grafični in živilski industriji ter v obrti. Ta podjetja so lani dvigala tarifne postavke z namenom, da že z visokimi tarifnimi postavkami zajamejo čim več dobička, namenjenega za povečanje plač. Zato bodo morala podjetja, kjer morebitni povišek do 5% ne bo zadoščal za izravnavo, znižati svoje tarifne postavke. To znižanje skušajo ponekod izvesti linearno, kar onemogoča popravke razmerij med posameznimi kvalifikacijami. Tam pa, kjer so sedanje tarifne postavke pod obračunskimi plačami, laže popravljajo ta razmerja. Tako lahko nastanejo precejšnje razlike zlasti pri plačah najvišjih kategorij. V takih primerih je nujno potrebna intervencija okrajnih ofganov za plače, da se plače vsaj približno vskladijo ob upoštevanjiu ohsega in organiziranosti podjetja ter število zaposlenih.
VPRAŠANJE NORM IN PREMIJ
Tudi pri uvajanju norm se pojavljajo razne napake. Prekoračenje norm z novimi predpisi ni omejeno, zlasti ne tam, kjer so norme realno postavljene in j preizkušene. Napake pa se po-1 javljajo v primerih, kjer norme šele uvajajo, še bolj pa tam, kjer skušajo norme uveljaviti za vsako ceno, samo da bi dosegli večje zaslužke. Na širšem področju Ljubljane imamo po večini tehnične norme v tekstilni lesni in papirni industriji, kjer jih povprečno presegajo od 3 do 10 %, medtem ko je preseganje v ostalih strokah večje. Na novo pa se uvajajo norme v kemični in živilski industriji, v gradbeništvu ter obrti. Tu pa je nevarnost, da bodo podjetja, ki glede normiranja nimajo večjih izkušenj, v mnogo boljšem položaju, ker bodo delavci norme lahko presegali z večjim
republiško komisijo za plače je bilo že dogovorjeno, kako naj se kategorizirajo delovna mesta v trgovini in tako odpravijo velike neenakosti pri plačah. Po najnovejših komentarjih pa velja kategorizacija delovnih mest le za industrijo in bo treba kvalifikacije uslužbencev v trgovini obravnavati kakor doslej. Zato bo treba vprašanje neenakosti plač trgovskih uslužbencev rešiti drugače.	S.
lo, malomaren prenos besedila morebitnega drugačnega pojasnila NB ali za preuranjeno sporočilo sploh. Eno pa drži: s takimi vestmi imamo dvojno škodo. Kmetje, ki so se zanimali na zborih volivcev za možnost kreditiranja, pa tudi gospodarstveniki, ki so v krškem okraju spraševali podružnice NB, kako je s temi krediti, pravijo, da naši časniki v tem primeru ne pišejo resnice. Negativni odgovori podružnic NB, jim to potrjujejo. Prav po nepotrebnem pa J>ada tudi ugled podružnic NB, ker ljudem v takem konkretnem primeru ne morejo o-streči z zadovoljivimi odgovori. Tako prihaja do krivičnih očitkov o >brokratih«, do jeze nad poslovanjem bank in drugih podobnih ne-prilik, ki jih rodi objava take točne vesti.
Še vedno velja lanska zvezna uredba (Ur. list 27/5i), po kateri lahko dobijo potrebne kredite tudi zasebni kmetje. Reči pa je treba, da navzlic dobremu namenu zakonodajalca ta uredba zaradi sorazmerno težkih pogojev, pod katerimi lahko dobi privatni kmet posojilo, ni naletela na tisto razumevanje, kakršno bi po velikem zanimanju
bi smelo ostati n več da no vprašanje kreditov za
jilnic. Mislim, da ne -- -	u..
zgolj pri zapisku, temveč da h«Jg
DNEVNA KRONIKA
Odbor za proslavo 1. maja	Jugoslavija — članica
v Beogradu	Evropske konference
Sestavljen je odbor za proela-	za transport
vo 1. maja v Beogradu. V odboru Svet ministrov Evropske kon-so: Krsto Popivoda, Ivam Božiče- ference za transport je soglasno vic, Djuirica Jojkič, Dragi Sta- , sprejel jugoslovansko zahtevo, menkovič, Pumiša Perovič, Raden-	bi bila tudi Jugoslavija čla-
ko B ročic, Velibor Gligorič, Mili- nica te organizacije. Jugoslovan-ian Neoričič, Vasa Srna je vic, Lju-	vlada je januarja letos pred-
bica Mihič, Zdravko Vukovič, Mo- l°žila svojo zahtevo za sprejem mir Boškovič, Milič Bugarčič, Dju- i v članstvo, te dni pa je bila ro Stankovič iin Jovo Pečenčič. j ura<ino obveščena o sklepu Sveta
ministrov. Jugoslavija bo postala _	.	.	I polnopraven član organizacije,
Za ureditev trga s surovimi brž ko bo pri belgijski vladi de-
iprašanje	—	jaT.
vinonradov, sadovnjakov, go' P skih poslopij, za nakup P	/Zj.
vine in nod. morali takoi	■	„
družna hranilnica m P°s0 ,' dn,A Brežicah je v dobrih sprejela nad 50 takih Pr?. . ’j0bila pa, pod kakšnimi P°3°l‘ t jc0 ga potreben kredit pri NB i fjod° bo lahko dajala kmetom, ce za kredite pri ZH P^J^nska pogoji, kot jih PredmdeZn ured-zvezna uredba, prav ^0, nja žaba spet ne bo v celoti dosegla
želenega cilja.	. 7a
Na vsak način bodo člam'aie — kmetijske zadruge	srCd-
čimprej zbrati čimveč las	^
štev in jih vlagati v ^.apr.,ijn sode-tijstva. Da tudi kmetje	_i„.
nam
do-
lovati z lastnimi >Tedstm',nl. anoj-kazuje lanski primer gradnje ničnih jam in silosov	din
okraju. Z dotacijo 3 ml1! :znrad-sta OLO in OZZ omogočila ^
m
iz tega
de-
kožami in volno
V Zvezni trgovinski zbornici
ponirala svoje instrumente.
FLRJ so se danes sestali pred- 1 predse(Jn;ka	po	Indiji
stavniki renubiiških zbornic, ki PreaseaniKa uta po Indiji
in LJurmi
njo 80 gnojniinih jam sov, še 40 jam pa bo ** - mesec. narja gotovih ta in Pr ■ reqre-Vrcdnost 3 milijonov dw jje. sirani cement pa se je z ~ .j.jOJlov nimi deli dvignila na U ^ kot din, ker so 3 do * „risPeV znaša vrednost cementa j.g po-interesirani kmetje samt',rn„;u. le' moč so kmetje toplo poz	ia
tos je OZZ zbrala ze 320pta
(jnojnične jame m 25 P 1
Dokler Zadružna nih sredstev še nima, /J	-.re-
NB vsaj začasno še P0!, 'rimer-ditiranje z lažjimi P°90'1 umetno obrestno mero pa	Moštvu kmalu pokazalo k	..	pri-
ve. ZH bo znala p"' posoji<° merno jamstvo za izda"o r ^ (2 dobra poroka. f;n,''nkn more-premičnine in vod.), .	bo
bitno špekulacijo s P0*0’"0™ ' poznala učinkovito PrfT-Zed trebnimi sankcijami (	nod)- ?
dita.
. kazenske obresti '"-r. i:i.
tem bodo omejeni tud’ j;tov. s gravania potrošniški	oneUo<i
izvršnemu svetu predlagali, davanje je poslušalo več kot izda uredbo, ki bi urejala
I
Te dni — najverjetneje v nedeljo 20. marca, bodo izročili prometu našo najmodernejšo in najhitrejšo potniško ladjo »Proleterka«. To motorno ladjo bodo splovili iz ladjedelnice »Split«. Nova ladja ima terase, kavarno, luksuzni bar, salone in kabine s 140 posteljami. Na njej so izredno močni stroji, radijska postaja, radar in vse sodobne navigacijske naprave, ki jih je dobavila večidel naša industrija. Ladja je dolga kakih 81, široka pa 10,38 metrov. Doseže največ jo hitrost 17 vozlov.
Letna skupščina Zvezne industrijske zbornice
Dne 30. marca bo v Beogradu prve redna letna skupščina Zvezne industrijske zbornice. Razen o poročilu upravnega odbora bodo na tej skupščini razpravljali in sklepali o spremembah statuta Zvezne industrijske zbornice.
stavniki republiških zbornic, ki so razpravljali o ukrepih za ureditev trga s surovimi kožami in volno. Generalni tajnik Zveze trgovinskih zbornic Rista Bajal-ski je obvestil predstavnike republiških zbornic, da so Zveznemu naj
promet z usnjem in volno. Z nakupom in prodajo surovega usnja in volne se bodo lahko ukvarjala trgovinska podjetja, ki bodo za to dobila posebna pooblastila, industrijski proizvajalci surovega usnja in volne, nabavno-prodajne kmetijske zadruge, kmetijska posestva in registrirana izvozno-odkupna podjetja.
Predsednik Izvršnega sveta LR Srbije tov. Jovan Veselinov je v Požarevcu govoril o svojih vtisih s potovanja tovariša Tita po Indiji in Burmi. Njegovo pre-
500
gravania potrosm^" „0new“ pomočjo katerih si	fn«-
1-metjc pomagalo do 0' ’aratn *a kun in prodaja rn Jn./x dpln' aotovino — vnkun z'Vi	0ji/n p°
čevanie obrokov pot'- P člana družine in ood ’-	fn re-
Tik nred pomladjo srn ^rCs Sitev teh perečih vpraša
nuina. Kmetijstvu bomo
zdfl1'
U
se
vit e ir pnmaaali PraV	nn’
članov Zveze komunistov in čla-!	nriln^ain	~n nn p
Obnovitev tovornega železniškega prometa z Romunijo
Dne 23. marca bodo ponovno
nov odborov SZDL iz Požarevca črte o tekočem let”- rnWlK in okoliških okrajev.	I	TON	F	’’
Prodaja deviz na posebnem sestanku
po 583 din « c
iz vseh republik ▼ Hržavi, ki so vključena v omenjeni krog.
V predsestanku so predstavniki gospodarskih podjetij, zainteresirani na nakupu deviz v navedenem krogu, analizi-...	.	v	.	nujnost	deviznih sredstev za izpopol-
Upostavrnili tovorni zeleziniskl pro- nitev plačilnih obveznosti posameznih
met med Jugoslavijo in Romunijo J razjcliLv^kvote80 hkra,i spo™zumcli za
Za kovinsko predelovalno industrijo	obračunski .dolarji pa
je bil v prostorih deviznega obračunske-	obračunski dolar.	.	u0(Jo:
ga mesta dne 17. t. m. sestanek, na ka- Prihndnii nosebni sestanki	T	^triJ*
terem je Narodna banka, glavna centra-	19 marra v ^rebu za	\e
la, prodajala devjze za uvoz blaga iz kablov er 119- 1*>. marca v p £0kolad grane 117 v reprodukcijske svrhe. Ude-	k 0 fnAustr{ja bonbonov	»n	Sara-
iežba je bila mnogoštevilna, ker so bili	ko	je	ostanek	»	^
?,• .^±„^1“:	ievu	določen	na	d."	«*”»«.	120
jevu UVIUVVU »c« —
Ostala kemična industrija	^
i id*'
.	*	č*.	w	|	r-v  	v	razmerju,	ki	U
na progi Vrsac—ot&inora Mora- ! bolj ustrezalo vsesplošno gospodarskim
vica. Promet so sklenili obnoviti . po,I'£'?am.
. . prodaji deviz so se predstavniki z izjavo o doseženem sporazumu vzdržali
tvi železniške obmejne službe I usa	za.r®d' r je Narodna
.	.v.,..	*	banka prodala devize po obračunskih te-
K1 sta JO Obe drzavil podpisali av- J fajih. Predmet prometa so bile italijan-gusta 1954. Promet na tej progi SO £eJire.in avstrijski obračunski dolarji.
„„4___:i:	.	_	!	Italijanske lire so bile zaključene po
■iuki
naj-
na podlagi konvencije o uredi-1
21. marca v Beograuu -	(27.
delava sadja in zelenja™ g- g. T 21. marca v Zagrebu » in -"d" komunikacije, radio ind
ustavili januarja 1950.
 	  Zaključene
93 dia m IM iialiianskifc Itak avtlri
1 šejkov
Voj0*
strija žarnic
23. marca . ~„
SnVajevu' *a *•«’ v Zagrebu » 1
gradnje (trgovska «n ^oj krog-.,_r,
-a ssLi
stvfe
AMERIŠKI TAJNI DOKUMENTI
O KONFERENCAH NA MALTI IN V JALTI
JVashington, 18. marca. Zunanje ministrstvo ZDA je v sredo ^ečer objavilo dokumente o sestankih na Malti in v Jalti l. 1945. a Malti sta se posvetovala predsednik ZDA Roosevelt in pred-6 Churchill od 30. januarja do 2. februarja 1945. Konference Jalti so se udeležili Roosevelt, Stalin in Churchill s svojimi njimi ministri Stettiniusom, Molotovom in Edenom. Konfe-^aa je trajala od 4. do 11. februarja 1945.
nr,,^npga obsega 834 strani in je s «L.Ur?dna °bjava dokumentov ^sestankov na Malti in v Jalti.
nnri,!S pred Petirni dnevi po- ‘ k„no. °. Sradivo predsednikom ski iG3n,lh °dborov. Demokrat-noče?^^1 1)3 ®° Rjavili, da ga r.CK-r -n, ne ^ dostopno jav-tel-' Dallesovo ministrstvo je kiirv, Oklenilo samo objaviti do-lo ri°nle’ bkrati Pa je napoveda-
obiaviio°+ bližni' Prihodnosti«
0 tudi dokumente s kon-hPr'"ce y Potsdamu, Kairu, Te-nu m Quebecku.
°S°ji za sovjetski poseg v vojno proti Japonski
Mn?i^ratni veleposlanik ZDA v stro Vl Averell Harriman je v tohrt° .^PPPi spomenici 10. okna-; 44 obvestil ameriško zu-Po-i? mir>istrstvo, da je »dosegel le . ,n sporazum s Stalinom ne Voir,; da b° SZ sodelovala v (ia 113 Pacifiku, marveč tudi, tkiwTSeg v vojno z vso vnemo«. kor)frmenti trdijo, da je Stalin na Poli+izeac^ v "Jalti nastopil z več Sto];-nuT1i zahtevami. »Maršal teh » »f i38110 izjavil, da bo, če tovn . ne bi izpolnili, Molo-Poia«-uY^etskemu ljudstvu težko
S ^’TZakaj je SZ P°segla v
10 f 2 Japonsko.« Molotov je esnn+ iruaria izročil Harrimanu je *r- sovjetskih pogojev. SZ quo T^ ^vala ohranitev statusa
bi morale imeti velesile, »ki so prevzele največje breme vojine in osvobodile majhne dežele iz-pod nemškega gospostva, izključno pravico ščiti mdr na svetu«. Izjavil je, da bi bilo smešno misliti, da bi imela Albanija enako i veljavo kaikor tri velesile, ki so 1 v vojna zmagale. Roosevelt pa je in sosednjih otokov, ki jih je Stalinu odgovoril da je pripre v-Rusija izgubila v rusko-japonski Jen »ugotoviti da so velesile vojni, Dairena in Port Arthura prevzele najveejo odgovornost
m da morajo tudT diiiktirati mir.« Churchill je nato pripomnil, da »ni vprašanje, da bi majhne dežele diktirate svoje pogoje velesilam,« in omenil pregovor: »Orel mora dovoliti majhnim pticam, da pojejo, n« da hi pomislil, zakaj pojejo.«
Poljsko ozemlje
Na konferenci so govorili tudi o Poljski, o sovjetskih zahtevah do dela Poljske, do C.ut-zonove črte, in da bi Poljaka dobila nekatere pokrajine, ki jih je imela: prej Nemčija. Državniki so ugotovili, da »mora Poljska
.5'
fpt. '■'AV*'" v ,
f	\	|
dobiti znatno področje na severu in zahodu. Nasprotovali pa so predlogu, naj bi segale poljske meje do reke Nise.
Kitajska in Daljni vzhod
V kitajski državljanski vojni in načrtih, da bi se Camgfcaij-škove in Maocetungove sile združile, so tudi obširno govorili. V tem oziru je ameriški veleposlanik na Kitajskem Patric Harley predložil predsedniku Rooseveltu svoj načrt. Zanimivo je da se velik j trije v svojih sklepih o kitajskih področjih niso posvetovali s Kitajsko. Eden izmed njih je rekel, da bi, če bi se jim karkoli zareklo, ves i svet zvedel m to v 24 urah. Za-. nimivo je tudi, da je Roosevelt I menil, da bi bilo potrebno posta-I viti Korejo in Indokino pod mednarodno varstvo. Roosevelt je v Jalti baje tudi predlagal, da bi Velika Britanija vrnila Kitajski Hongkong in da bi moralo biti njegovo pristanišče internacionaliziramo.
Gospodarska kriza sili
Tržačane k izseljevanju v Avstralijo
(OD NAŠEGA SODELAVCA)
Govorili so tudi o Trstu
Averell Harriman, ki je bil leta 1945 ameriški veleposlanik v Moskvi
ter pravico do uporabe železnic v Mandžuriji, ne da bi se vme-
V dokumentih je tudi trditev, da sta se Roosevelt im Churchill 2. februarja) 1945 na Malti sporazumela o tem, da bi bilo nemogoče dati bodi Jugoslaviji bodi Italiji popolno kontrolo nad Trstom. Churchill je izjavil, da bi moral biti Trst važno izhodišče na morje za Srednjo Evropo im da je treba njegovo vprašanje suverenosti popolnoma zagotoviti. Predsednik Roosevelt se je s tem strinjal in rekel, da ne bj želel, da bi bodi Jugoslovani, bodi Italijani dobili' popolno
druga na Nagasaki. Pet dni pozneje je Japonska kapitulirala in s tom je bila druga svetovna vojna končana.
Trst, 18. marca. Nocoj je odplula v Avstralijo italijanska potniška ladja »Paolo Toscanel-li«, na katero se je vkrcalo tudi 550 Tržačanov, v glavnem specializiranih delavcev. To je letos že drugi transport iz Trsta, medtem ko bo 30. aprila odplula iz Trsta še tretja ladja, ki bo vkrcala nadaljnjih 750 Tržačanov.
I Skupno se je letos izselilo v Av-1 stralijo 550 Tržačanov, do konca 1 aprila jih bo že 1300. Lani se je v prekomorske države izselilo 2500 domačinov.
V Trstu poudarjajo, da predstavlja izseljevanje v Avstralijo j nevarnost za tržaško industrijo, I ker so izseljenci v glavnem specializirani delavci, ki so bili zaposleni v največjih tovarnah in ladjedelnicah. Tovarne sprejemajo v uk le izredno majhno število vajencev. Zato se v bližnji prihodnosti utegne zgoditi, da ostanejo tovarne in ladjedelnice brez kvalificirane delovne sile.
Po drugi strani pa je odseljevanje razumljivo iz gospodarskih | in socialnih razlogov, saj preživlja Trst vedno hujšo gospodarsko krizo. Negotovost glede zaposlitve, vedno večje število brezposelnih, padec življenjskega standarta in drugi podobni činitelji odločilno vplivajo na i ljudi, ki se dan za dnem prigla-
šajo za izselitev v Avstralijo. Tako tudi ta pojav priča o katastrofalnem gospodarskem položaju Trsta.
V tej zvezi so razni sindikalni voditelji v zadnjem času poudarjali, da z izseljevanjem gospodarske krize ni mogoče rešiti in da mora vlada zagotoviti Trstu podporo, ki jo je obljubila že pred petimi meseci.
Naša kandidatura v Ekonomsko-socialnem svetu OZN
New York, 18. marca. (Tanjug). Jugoslavija kandidira za mesto drugega podpredsednika Ekonom-sko-socialnega sveta OZN. Tako bi jugoslovanski predstavnik v OZN, veleposlanik dr. Jože Brilej, postal tudi predsednik socialnega komiteja tega sveta. Kaže, da je precej možnosti, da bo večina članov Ekonomsko-social-nega sveta podprla kandidaturo jugoslov. predstavnika. Diplomati menijo, da bo dr. Brilej izvoljen brez konkurence. Poudarjajo, da je bila Jugoslavija zelo delaven član sveta.
Ekonomsko-socialni svet se bo sestal konec marca v New Yor~ ku. S tem se bo začel prvi del letošnjega zasedanja, julija pa se bo nadaljevalo v Ženevi.
Povrrr+ ^uoanji Mongoliji, dalje šavala v kitajsko suverenost, in kontrolo nad mestom
illJ.npffo rlolo	ča	TTitrilclzD n+filrp	Obiavl	TfiTll	floilcilTT1<
ev južnega dela Sahalina! končno še Kurilske otoke.
RAZKOSANJE NEMČIJE IN REPARACIJE
ti
111 bijev1"1?3x1 Predl°žil tri spre- paracij je biila zelo živahna. Mo-Roospv ue Predl°ge v skladu z lotov je vztrajal na zahtevi, naj bii0 turt-Vimi giedišči- zdaj je bi znašale 20 milijard dolarjev, Obliki objavljeno, da so na- Eden pa je temu nasprotoval. Po-^Uaria ?®neralnih štabov 23. ja- lovica reparacij naj bi po mnenju Roosev ,+ Rjavili predsedniku Molotova pripadla SZ. Roosevelt na m»h ’ Pr.eden je odpotoval in Churchill pa sta se baje stri-b°seg]a da *dan, ko bo SZ njala, da bi bilo tudi 10 mili-za 2DaV vo^no P1"041 Japonski, jard dolarjev za Nemčijo preveč, rani z°l° važen.« Kombini- Tu je omenjena v dokumentih Hoosp^or^bi štab je obvestil anekdota. Churchill je dejal: Ce v vojn-’ ^ bi si morala SZ hočete imeti konja, ki bi vlekel da bj 12 Japonsko prizadevati, Voz, da morate vsaj krmiti.« Sta-^andžnV^32^ jaP°nske 6®te v, ijn se je strinjal s tem in je pri-
PomriT ■* > ^ bi udarila na Ja- -*—”	-------
aiueriu,-2 letalstvom skupaj z dsibol' silami in da bi kar ski ? 0virala japonski pomor-Promet z azijsko celino.
šifri'3 sestankih na Jalti so ob-1
i 'O Ohmu..*- i■ j s;______________x___I
stavil: »Da piitom.«
vas ne udari s ko-
Pred ustanovitvijo OZN
Poglavarji treh dežel so se
r«no ------------\.~r	~-------- ~7	[sporazumeli o potrebi, da bi usta-
bako bi M -Va	vprašanje,	novm OZN. Pri	tem	so	obravna-
b. Govor-^emcijo po voj m razde-	va^ vej podrobnosti o	pravicah
PravSaK 1 30 tUdl ° franCOsklh	r'rr /t«.l/wraTrir,	to	n*, o o™ „00;5o
do n; b do okupacijske cone in Čije ?bega glasu v kontroli Nem-vojni. Na Stalinovo za-Ujv 23 sporazum o razkosa-iNemčij
da
k,
ije je Roosevelt izjavil, ,i?.enl' da bi bila razdelitev
emči
bra
le na pet ali sedem držav
če3 1(leja«. Roosevelt se je baje sl.r™ial s Stalinom o tem jx^bju, Churchill pa se je bal posledic razkopane ltfca Rekel pa je, da se Veto . .“fitanija v načelu strinja s UrpHiv °’ Podrobnosti pa naj bi -bi pozneje.
in delovanju te organizacije. Roosevelta je baje posebno skrbelo, ker naj bi SZ in Velika Britanija dobili v Generalni skupščini več kakor po en glas, ZDA pa samo enega. Od Churchilla in Stalina je zahteval, naj ga podpreta v tem, da bi ZDA dobile v OZN več glasov. Stalin se je baje strinjal s tem. Nazadnje so se dogovorili, da bo aprila 1945 v San Franciscu konferenca o OZN.
4. februarja 1945 zvečer so v dvorcu Vivadija obravnavali vlogo majhnih dežel v organizaciji
Objavljeni dokumenti se nanašajo še na raizne druge mednarodne probleme. V uvodu objavljene knjige je poudarjeno, da konferenca v Jalti ni bila dovolj organizirana im da je razprava prehajala s predmeta na predmet brez slehernega reda. Mesec dni po (konferenci 12. aprila 1945 je predsednik Roosevelt umrl, 15. maja pa je Nemčija kapitulirala. Etae 9 avgusta je SZ objavila vojno Japonski, tri dni-prej je padla prva atomska bomba na Hirošimo, istega dne pa
Z ŽENEVSKEGA ZASEDANJA E E C
Načrt »JUGELEXP ORT«
je žel odobravanje vseh prizadetih dežel
Vprašanje mednarodnega organa za finansiranje načrta ter za urejanje vseh
poslovnih vprašanj
trične energije. Predsednik komiteja je rekel, da je načrt »srečen primer« mednarodnega sodelovanja na področju električne energije. Vsi
Ženeva, 18. marca. Na zasedanju ekonomske komisije OZN (EEC) razpravljajo tudi o izvozu električne energije iz Jugoslavije in o možnostih gospodarskega sodelovanja med evropskimi državami.
Malone vsi delegati so zelo ugodno ocenili študijo in perspektive načrta »Jugelexport«, o izvozu elek-. .. trične energije iz Jugoslavije v Av- . S J« <
strijo, Zahodno Nemčijo in Italijo, ) Avstrijski delegat je dejal, da je kjer se pojavlja pomanjkanje elek- njegova
tem načrtom, pri katerem so sodelovali tudi avstrijski strokovnjaki. 2e sporazum o režimu na reki Dravi med Jugoslavijo in Avstrijo, je
delegati, razen sovjetskega, so izra- j dejal avstrijski delegat, je sijajen zili svoje zadovoljstvo z uspelo za- ! primer mednarodnega sodelovanja, mislijo. Belgijski delegat je pouda-|
HI, da je ta načrt zelo dober primer !	S	pozornostjo so delc-
reševanju problema, električne en,:r- , «atl Poslušali izvajanja vodje jugoslovanske delegacije Sergeja Kraigherja, ki je dejal:
vlada zelo zadovoljna s
V Moskvi popravljajo
podatke o Churchillovem ekspozeju
Moskva,	18.	marca.	Sinoči	so I	zunanje ministrstvo pravzaprav | vjetski predlog pa se je nanašal
objavili	uradno	poročilo	v	zvezi j	podprlo Churchillove trditve o na uradni sestanek predstavni-
'	'	!	njegovi pobudi za razgovore med kov evropskih dežel in ZDA, ka-
Vzhodom in Zahodom in mu v1 terega ni da bi se bili morali
z izjavami britanskega ministrskega predsednika Churchilla v
Spodnjem domu glede svoječasne! razpravi z laburisti nudilo nove udeležiti predsedniki vlad. Razen
akcije za sestanek predstavnikov vlad SZ in- Velike Britanije. Uradno sporočilo vsebuje pisma med Churchillom in Molotovom. Objavili pa so jih zato, ker so bile po mnenju Moskve v Churchillovih izvajanjih v Spodnji zbornici nekatere netočnosti.
Moskva, 18. marca (Tanjug). Tuji opazovalci v Moskvi različ-
argumente, drugi pa menijo, da Churchillove izjave o tajni korespondenci, ki jo je imel z Molotovom prek veleposlanikov obeh dežel v Londonu, ni bila uspešna poteza in da nasprotno omogoča nove napade laburistov nanj.
Uvod, ki ga je objavilo sovjetsko zunanje ministrstvo k pismom, daje prav drugi tezi. Ce-
■p	uiajiumn	uczui v ui
Razprava o višini nemških re- miru. Stailin je baje izjavil, da
no komentirajo objavo lanske' Prav je angleški ministrski pred-korespondence med Churchillom j sednik, je rečeno v uvodu, spro-in Molotovom in stališče zima- ®1 vprašanje sestanka predsedni-njega ministrstva SZ v tej zve- -kov. vl®d SZ in Anglije, lani 4. zL Eni menijo, da je sovjetsko* j^bja, se je konec istega meseca
pravzaprav odrekel temu predlo-
Pariške pogodbe pod streho
tudi v bonnskem Zveznem svetu
(OD STALNEGA DOPISNIKA »BORBE«)
Bonn, 18. marca. Bonnski Zvezni svet je danes potrdil Pariške pogodbe in posarski sporazum. Pogodba o odpravi ^edbenega statuta v Nemčiji je bila sprejeta z 29 proti 9 glasovom. Predstavniki pokrajinskih vlad pa o ostalih pogodbah niso glasovali, ker to po ustavi ni potrebno.
h*iPredl°g socialnih demokratov, l Zvezni svet je sprejel še dva t-ajL. Posarskega sporazuma ne: sklepa. V prvem je rečeno, da
Pfavr^-j0’ Prec*en ne	!	'aTclri
sarski sporazum ne posega v pripadnost Posarja Nemčiji, v drugem pa zahtevajo združitev Nemčije in ustanovitev komisije, ki bi skrbela za pripravo četverne konference. Oba sklepa docela ustrezata sklepom, ki jih je Zvezni zbor sprejel konec februarja, ko je ratificiral pariške pogodbe, in sta le deklarativnega 1 značaja.
j Danes je Zvezni zbor zavrnil predlog socialnih demokratov, naj bi odgodili dokončno ratifi-York, 18. marca (R). Pri- kacijo posarskega sporazuma, ki “3eio, da se bo Varnostni svet, dokler se^ ^ne bodo začela^ fran-
bodo od '-.*** nesporazumi med Pa-^ j« Bonnom, je bil zavrnjen kij Proti 17 glasovom. S tem je tudi posarski spora-So„; • Rroti njemu so glasovali le J; bii demokrati.
Varnostni svet OZN Razpravlja o incidentu pri Gazi
Nevy York, 18. marca (R). Pri- 1 kacijo
ji6 .5® sinoči prekinil zasedanje, cosko-nemška pogajanja o tol-
s da bi sprejel kakršenkoli sklep, mačenju tega sporazuma.
da Sestal prihodnji torek. Te- S tem sta oba doma dokončno
fcl^bo končal proučevanje izra- sprejela pariške pogodbe in po-
(»^'©giptovskega incidenta pri sarski sporazum.
k J;1: Svet je odgodil zasedanje, I Upanje socialnih demokratov,
ti rEgipt zahteval, naj bi pro-* izr; ‘
da bi uvedli postopek pred taelu uporabili sankcije. ustavnim sodiščem proti posar-3e ,Tšana komisija za premirje skemu sporazumu, je neznatno,
posarskemu sporazumu. Bonnski vladni krogi pričakujejo, da bo predsednik Heuss v kratkem podpisal ratifikacijske listine.
R. Vujovič
tega je Molotov izrazil mnenje, da bi ta konferenca lahko bila tudi pozneje. Zato po mnenju Moskve odpade tudi Churchillova trditev, da gre za dva sestanka, ki naj bi ju sklicali istočasno.
Naposled je zunanje ministrstvo v svojem dokumentu navedlo še najmočnejši argument: čeprav je Churchill poudaril, da je sovjetski predlog o evropski konferenci nadomestilo za njegov predlog o sestanku predsednikov vlad, angleška vlada tega »nadomestila« ni sprejela in tudi ni bila pripravljena udeležiti se v Moskvi ugodno predlagane konference. Iz tega
gu, ki so ga sprejeli Churchillove obrazložitve v dveh zadnjih pismih v Moskvi niso smatrali ne za preprič--ljive ne za sprejemljive. Tu poudarjajo, da sklicanje evropske konference, ki jo je predlagala SZ v noti 27. julija, nikakor ni nasprotovala Churchillovi pobudi za sestanek predsednikov vlad. Churchill se je zavzemal za neuradni, prijateljski sestanek predsednikov vlad obeh dežel. $o-
sklepajo, da Churchillova pripomba o »nadomestilu« ni mogla prikriti Churchillovega umika.
»Znano je, da so študijo o možnostih izvoza električne energije iz Jugoslavije sestavili izvedenci vlad Avstrije, Zahodne Nemčije, Italije in Jugoslavije. Svojo nalogo so uspešno zaključili, njihovp poročilo pa je komite sprejel.«
»Želim poudariti, je nadaljeval, »da je študija Jugelesport pokazala, da ima Jugoslavija velike vdre za električno energijo in da je možen in ekonomsko upravičen dolgoročen izvo/. znatnih količin električne energije. Jugoslovanske potrebe po električni energiji bodo krite ne glede na načrt.
Realizacija ideje o integraciji električnega sistema prizadetih evropskih držav ustreza hkrati učinkoviti krepitvi gospodarskega sodelovanja in je v interesu evropskega gospodarstva sploh. Načrt »Jugel-export« bo mogoče izpolniti tudi zaradi sedanjih gospodarskih odnosov med omenjenimi deželami kakor tudi zaradi ureditve nekaterih temeljnih političnih vprašanj.
Zdaj je dolžnost zainteresiranih vlad, da ukrenejo vse potrebno za uresničenje te ideje, je izjavil Sergej Kraigher in poudaril, da je najbolj praktična pot ustanovitev posebnega mednarodnega organa. Razen finančnih bi ta organ urejal
Objava vsebine pisem je pre- t,K;j pravna vprašanja organizacije, pričala tuje opazovalce, da za, Ena jzme(j prvih nalog pa bi bila zdaj ni možnosti, da bi obnovili' poiskali p0trebna finančna sredstva.
Z VSEH STRANI SVETA
in sprožili vprašanja, ki so jih čas in dogodki očitno že prehiteli. Iz pisem sledi, da se nobena stran ni odrekla dvostranskim razgovorom, da pa je pot do njih zdaj najbrž daljša, kakor je bila kdajkoli prej.
Zanimivo je, da je objava pisem med Molotovom in Churchillom drugi dokument, ki ga je sovjetsko zunanje ministrstvo ob-
Zadovoljstvo z Jugelexportom je izrazil tudi vodja italijanske delegacije. Zadnji govornik, predstavnik ZDA, pa je čestital k uspešno opravljenemu delu.
Pogajanja med Irakom in Sirijo
Bagdad, 18. marca. (AFP). Da-
VELIKA BRITANIJA
EKSPLOZIJA V PLINARNI I London, 18. marca (AFP). V plinarni v East Radfordu v Britanija je nastala eksplozija, pri kateri je bilo ranjenih 17 delavcev, od tega trije huje. Poslopje, v katerem so bile j kontrolne naprave tovarne in napra-' ve za odvajanje plina, je bido popolnoma porušeno, poškodovane pa so bile tudi mnoge sosedne zgTadbe.
Švedska PROCES PROTI VOHUNOMA
Stockholm, 18. marca (AFP). Pred sodiščem se bosta zagovarjala rezervni oficir Artur Ertenbladet in Pavel Lahovari, uradnik češke narodnosti, ki so ju obtožili, da sta vohunila za neko tujo velesilo. Sodna obravnava se bo začela 1. aprila.
INDIJA
NOVA NEHRUJEVA POBUDA New Delhi, 18. marca (Tanjug). Nehru je imenoval komisijo atom- i ski h znanstvenikov, ki naj bi se ukvarjala z raziskavami posledic morebitne atomske vojne. To je prvi korak, da bi sestavili mednarodno ko-
Uspeh tega poskusa tako v Indiji, kakor v mednarodnem merilu, pa bo
odvisen od tega, ali bodo velesile ...	,	.	.
pripravljene dajati informacije o jimi preastavniKl. učinku svojega atomskega orožja.
V APRILU NASERJEV OBISK
New Delhi, 18. marca <Tanjug).
Predsednik egiptovske vlade Gamal Abdel Naser bo 12. aprila prispel v Delhi. V Indiji bo ostal tri dni kot gost vlade, potem pa bo odpotoval z Nehrujem v Bandung na konferenco azijsko-af riških dežel.
SEVERNI VIETNAM
DEMONTAZA FRANCOSKIH PREMOGOVNIŠKIH NAPRAV Kampa, 18. marca (AFP). Danes so začeli v Kampi in Hongaju demontirati naprave francoskega premogovniškega podjetja v Tonkinu. Material, ki znaša njegova vrednost več milijard frankov, bo odpeljala francoska vojna mo-marica.
FORMOZA NAPADI NA KITAJSKE LADJE Tajpeh, 18. marca (AFP). Kuomin-tanško poveljstvo je objavilo, da so
javilo in z njim hkrati natanko nas so se nadaljevaiLa v Bagda-določilo gledišča sovjetskega zu-' du pogajanja med sirsko ded ega-nanjega ministra o stikih s tu-. cijo pod vodstvom zimanjega mr-Minuli teden i ndstra El Azema in iraško dele-je sovjetsko zunanje ministrstvo gacijo, ki jo vodi ministrski objavilo svojo verzijo o razgo-| predsednik El Sajd. Razgovori vorih med Molotovom in avstrij-jso trajali- približno tri ure. Po-skim veleposlanikom Bischoffom; poldne so se nadaljevali. Pogaja-o avstrijskem vprašanju.	!	n ja baje ugodno napredujejo.
UNICEF pri nas
r^Ugot°vila, da je Izrael odgovo- saj ne morejo zbrati še 12 podpi-, —	—	--	--7	----r i	 rr
ih Zri	 j	x	^	,r1oj	.misijo	nevtralnih	dežel	tako,	kakor	letala	s	Formoze potopoia dve kitajski
bilo od i	med katerim je i SOV izmed tistih poslancev vlad- zadteval nedavno v svojem govo- džunki ter »hudo poškodovala« na-
februarja ubitih 46 ljudi.1 ne koalicije, ki so glasovali orati l m britanski *nanstvwiik Russell. I daljnjlh šest.
New York, 18. marca. (Tanjug). Charles Eger, direktor Mednarodnega sklada za pomoč otrokom (UNICEF) za Evropo, Afriko in Bližnji vzhod se je zelo pohvalno izrazil o delu jugoslovanskega narodnega odbora. Poudaril je uspešno delo središč za zdravstveno pomoč v Jugoslaviji in
Eger je na zasedanju izvršnega odbora UNICEF v New Yor-ku poročal tudi o uspešni akciji proti trahomu v Afriki in pripomnil, da bodo izkušnje, pridobljene v Afriki, uporabili tudi v Evropi.
Med debato je jugoslovanski predstavnik dr. France Kos opozoril na programe, ki so posebno
preudarnost, s katero pomoč raz-! potrebni in koristni. Poudaril je, deljujejo. Govoril je tudi o po- da bi bilo treba v Jugoslaviji I membnosti ankete narodnega od- urediti nad 500 središč za matere i bora o nadaljnjem programu in in otroke in nad 200 dispan-! potrebah UNICEF v Jugoslaviji. 1 zeriev-
43
T»-;KiMOVANJE »DESET LET SVOBODNE GRADITVE«
PODOBE IZ KOSTOLCA
O NEKATERIH PROBLEMIH NASE ZUNANJE TRGOVINE (III)
MiSijonska škoda in prizadet poslovni ugled
blago, ki po drugih	*® m' odS»tk“>
in kadar Iskalo kupca »^določenem ^
Dobrega trgovca spoznamo po tem, dar sklepamo pogodbe za kako odpremi blago za Izvoz, ker ve, se lahko in hitro pokvari
nave so se že v minulem stoletju clnem hodim v jamo in iz nje, itn naselili rudarji Svojemu malemu še preden sem se dodobra zave-zaisolku so nadeli ime Kostolac. del, je že stala termoelektrarna, Leto za letom, desetletje za deset- so že zrasle tele hiše, neverjetna letjem so odhajali pod zemljo ko- čuda za moje oči.« pat lignit, pa se spet utrujeni in Jožetov pogled je spet zdrsnil po meni, kakor da bi bilo pripovedovalcu nerodno, in ko je svoji delavni roki del pod mizo, mi je biilo iznenada hudo. Ze sem mu hotel reči, naj se ne sramuje
o in hitro pokvari in kaaar lSKaio	““	škl	majhm, ker bi
da bo lepo pripravljene predmete, pa gre za interesente v deželi, kjer je i tedaj	deset	vrst poslov, K*
, tudi če so nekoliko slabši, laže pro- podnebje zanj neugodno. Toda mnoga . se raza ^ potovali bi torej na račun
Kaj nai bi rekel o Velikem strukcije, ki ne ustreza terenu, na-	P°%od?et"S ^Gradlnar«’ iz Skoplja! vce interesentov, ne pa.en^.
- -	-	   Takšna	podjetja, imajo i
Okoli sto kilometrov od Beograda, blizu desnega brega Do- Kostoleu? Saj ga vidite! Dan za : sploh pa jih premailo izkoriščamo.
Spričo vsega tega se vam ni treba čuditi, če ste opazili tuje strokovnjake. Mnogo denarja nas veljajo, toda brez m j ih za sedaj še ne moremo biti.
Težave pa so tudi z novimi de-laivoi. Zanje nimamo dovolj stanovanj in prevoznih sredstev, tako da morajo mnogi zdaj, pozimi sedemnajst pa tudi več kilometrov daleč hoditi do doma. Vzlic hu
svojih rok, da bi jih bil moral dim naporom pa le vztrajajo;
............ '	’	"	~	'	rudnik	in termoelektrarna sta jih
navezala nase, odvisni so od svojega zanesljivega dela in zaslužka, nič več od slabih letin.«
Se marsikaj zanimivega sem
jaz skriti, ko se je oglasil Priv-sak:
iOd leta 1926 že delam v Srbiji. Skoraj v vseh rudnikih sem
| že bil. Kadar so me potrebovali,!	marsiiKaij zanimivega sem
■ so me poklicali in sem šel. Pre-	^
I mog je pač premog, koplješ ga tu ali tam, na drugem koncu države
oznojeni vračali domov v svoja borna, vlažna prebivališča. Generacija za generacijo so se vrstile v temnem podzemlju, ne meneč se za nečloveške napore, kajti, treba je bilo delati, nenehno delati zase, za družino in za izkoriščevalca. Boj za košček; kruha je bil neizprosen, kapitalistove težnje po kopičenju bogastva nezadržne. In, glejte, vzlic tegobam in krivicam je kostolski rudar, kakor drugi njegovi sotrpini po svetu, vzljubil jamo in njeno bogato notrino. n® smrt se je povezal s tisočletja staro črno gmoto, medtem ko je svojega pohlepnega gospodarja do kraja zasovražil.
Minila je prva, za njo pa še d,ruiga velika človeška morija in Kostolac je dobil novo lice. Ob ogromnih nadzemeljskih in pod-*emeljskih- skladih premoga je zrasla termoelektrarna. Med novimi pritličnimi in večnadstropnimi stanovanjskimi poslopji skoraj dograjen občudovanje vzbujajoč kulturni dom, ob železniški postaji nižja gimnazija, široke tlakovane ceste — prvi vtis, ki sem ga dobil, ko sem prišel v Veliki Kostolac, resnično neizbrisno podobo velike ustvarjalne sile socialističnega gospodarjenja.
Od jutra do poznega večera sem segal v žuiljave, pa tudi ne-žuljave roke kostelskih ljudi, poslušal njihove pripovedi o dobrem in slabem, o sončnih in senčnih straneh njihovega življenja in dela. Prisluhnil sem astronomskemu številu ton izkopane, v električno energijo se spreminjajoče rude, pa se spet znova vrnil med posamezne stvarjalce tega novega, šest
Ne da bi se hvalil, vendar moram pribiti, da sem s svojim organizacijskim delom — bil sem nekajkrat vodja obrata — napravil mnogo koristnega. Nekdaj so bile obupne razmere. Ne samo nenehno iz mozga vanje človeka in beda, tudi nesreče so bile na dnevnem redu.
Leta 1952 sem moral v štiriindvajsetih urah zamenjati delovno mesto: iz Bora sem prišel v Kostolac, ker je bila pač nuja. Ni šlo tako, kakor bi moralo. Sicer tudi zdaj še ne gre, toda ljudje se učijo in bo kmalu bo- j lje.«
preden smo si rekli >SrečnoU. Nič odvečnega ni bilo v njihovih besedah, s preprostima izram so mi približali delo in življenje kostelskega rudarja. In, naj poudarim, tudi takrat, ko so mi pripovedovali o nevšečnostih, ki jih tarejo, niso nikoli pozabili pripomniti: >Trdo smo delali za kapitaliste,
tudi to posledica velikega števila iz- j proč. voznih podjetij, kajti mnoga izmed njih nimajo objektivnih pogojev za izvoz, niti ne poznajo najosnovnejšega načina paketiranja, sortiranja
še opremljeni. Po naravnih kakovo- . —-	---------- ,
stih je naše izvozno blago, les, meso,	n. pr. je	sklenilo	podobno pogodbo t	Takšna PO“J >=l’i‘1‘»“''boljše	zveze
jajca, perutnina, sadje in žganje, z neko egiptovsko tvrdko o dobav; veda tudi boljše K »	^	Q ^iba-
često neprimerno boljše od mnogih več tisoč kilogramov sira. Ker £0- s tujino, so, olje	reagirajo in
pridelkov in izdelkov tujih izvozni- godba ni bila dobro sestavljena, egip- nju cen, lahko n J blag0 manj-kov. Z opremo naših podjetij pa se	tovska	tvrdka sira	ni hotela	sprejeti.	torej	tudi bolje	p	no(jjetje samo,
ne moremo	pohvaliti. Zato nam po-	Da bo	nesreča še	večja, so	spravili	gega	podjetja	{la deviz,
gosto	tuja	podjetja	na	trgu	močno	sir	v	neustrezno	klet,	kjer	se je po- in vendar pnde le-	se
konkurirajo. Priznati moramo, da je kvaril, tako da so ga morali vreči	vsega, kar smo P° jmanio
-	-	sam po sebi vsiljuje	sklep,	da	im	^
SEŽGANA PERUTNINA	Ma^no!^ n^an^l^ bo>J
Rekli smo že, da se 33 podjetij iz lokalističnih poDua,	pomanj-
sega načina paneiiranji, sortiranja llkvarJa , izvozom perutnine, jajc nične potrebe, da n™"	, toliko
blaga	itd.	Kar	se	tiče	objektivnih	“kvjurla	z	izvozom	preran ^	kljivosti v sistemu	omogočajo^	^
okoliščin, se zrcalijo v tem, da se k P } 0„jcl''tivnih in subjektiv- podjetij, da se med n^m nlmaj0 nimamo potrebnega števila modemih	D0Boiev za izvoz Ta podjetja vija nelojalna konkurenca,	sQ
skladišč, hladilnic, klavnic in primer- " * P0 gnf klavnic ne hladilnic, da i vsa dovolj strokovnih kadrov, za nil, vagonov in da so mnoga pod- ”}m«®	v	niih	zmrz-	mnoga slabi trgovci, da ne ski ^
jetja daleč	od glavnih prometnih	tudi odpošiljati je	ne mo- j solidno opremo	blaga	z Mag0ni ob
zvez. Ce se	pripomnimo, da si po-	*“*“» P“ .. hItrA	večkrat se je že	majo	dobre kontrole	na“ -oradi tc-
samezna podjetja v manjših pa tudi ™ ° tilo Jda s0' nekatera podjetja 1 natovarjanju in	d	ne	našim,
večjih mestih nič kaj ne prizadevajo	“	perut	rSno	kar	pri	ga često sama	lzdel-
in da ne znajo paketirati blaga, tedaj	‘<uvpasJ|h	sicer priznanim pridelkom m ^ ^
lahko domnevamo, kako ga pošiljajo kmetin v vase	i	i"’”1"	nerleau	 —
v tujino.	”
sicer	.	nase
V lanski sezoni naša zaklana pe- , kom^ ^^JjneSn da dajejo_seWčnlm rutnlna na tujem trgu ni sla kaj pn-( k j tlm prednost pred koristiti da v denar. Zato nismo mogli vse; korisum
DVA VAGONA OREHOV SO V BRAZILIJI RAZGLASILI
aa v ueiidi.
prodati. Tedaj se je pa pokazala, da noj»w. bi lahko sklenili dokaj dobre kom-
ZA GNOJ, IZ ČEŠKE PA SO NAM ptnzacijske kupčije. Ko so mnoga
naša podjetja zvedela za možnost
JIH VRNILI 30 VAGONOV
kompenzacije, so se obrnila na kupce
To, da nimamo posebnih priprav, s podobnimi P°nuJkam.i. delno opravičuje naše izvoznike, ne je bilo celo ne^ji	1 ’• Brž^ ko
pa popolnomcL Saj ni treba, da bi s tem poslom niso JJSZJ Smidbo Da izvažali vsi, če nimajo pogojev za to. so kupci zavohali veliko pon » P , lv	.i-,!	Ne moremo pa dopustiti, da pošiljajo	do kompenzacije ni pnsio.
torej	Je	naša	dolžnost, da delamo	blago na tuje trge kar tako, kakor j	Spričo že omenjenega lanskega
zdaj	Še	več	in bolje,	sai Živimo	v ;	se jim zdi in kakor pač nanese. Niso	položaja so nekatera podjetja P°™J-
-	-	namreč potrebne posebne naprave, da	diia perutnino celo v komisijsko pro-
izberemo jabolka, da jih dobro pre- dajo, čeprav to ni običaj za te vrste gledamo, da sliv za izvoz ne prebi- blaga. Do tega pa je prišlo zato, ker ramo z rokami, da razdelimo suhe nobeno podjetje ni upoštevalo razmer slive na dobre in slabe itd. C e pa na trgu, ne morebitnih sprememb, pošljemo razen tega sadje v tujino v marveč so s! vsa prizadevala, da bi gajbicah in zabojčkih iz	nepooblanih;	odkupila	čimveč perutnine,	san\® ~a
desk ali suhe slive v vrečah, je jas- j	bi se uveljavila kot izvozna	podjetja
no, da se nihče ne bo	pulil za to;	jn prišla	do deviz. To se jim je ma-
blago ali da ga vsaj ne	bo posebno	ščevalo,	maščevalo pa se	je tuai
upošteval. Zato smo dobili za več skupnosti.
pošiljk naših drugače splošno znanih Da ^IcSna podjetja premalo pa-in upoštevanih suhih sliv iz Zahodne zij0 na perutnino, namenjeno izvozu, in Vzhodne Nemčije, Avstrije in dokazuje primer podjetja »Bilje«, ki skandinavskih dežel dokaj ostre re- je aobavilo perutnino neki tvrdki v
socialističnem družbenem redu.
Znočilo se je, ko sem se poslovil. Vrh rudnika je zapiskala lokomotiva. Isikre iz njenega dimnika so osvetljevale s premogom natovorjene vagončke. Dan za dnem, noč za nočjo goltajo in meljejo mlini termoetektrame iziko-! pano rudo. da bi bilo čim več električne svetlobe v naši pre-
Naposled se je oglasil še mol ___________
čeči Jovo, uslužbenec v termo- . stolnici, da bi imeli kostolski ru-e,loki rami:	J	darji čim več belega bruha.
»Morda vam je že zna,no, da se In Ti, dragi Jože? Prihodnje	...	.	...
pri nas večkrat pripetijo okvare, leto boš izročil rudniško svetilko; ^lijemo™ uuino! To’pl “o polabiii
storiti v sarajevskem podjetju »Ze-
klamacije.
Znano je, da je treba orehe dobro
ki prizadenejo veliko škodo gospodarstvu Srbije, zlasti Beogradu, ki ga preskrbujemo z električnim tokom. Strokovnjaki pravijo, da do teh okvar, zlasti pri generatorjih. ne bi smelo priti, mi pa trdimo, da so generatorji slabe tisoč človeških bitij obsegajočega \ kakovosti, čeprav so jih izdelali
rudarskega naselja.
Iskreni Jovan iz Malega Ko-stolca, razumni Privšek iz Hrastnika, preprosti in skromni Jože iz Trbovelj — kdo bi Vas pozabil, če je bil le enkrat med Vami! bagri na dnevnem kopu. Le-ti se Dež je rosil in kosava je pritisnila | večkrat pokvarijo zaradi kon-tisto februarsko popoldne, ko smo -sedla za belo pogrnjeno mizo v / rudniški menzi, in še preden smo
v tujini. Naša termoelektrarna porabi ves premog, kii ga nakopljemo v rudmiku. Seve, premoga bi lahko izkopali še več, tudi za druge potrošnike, če bi bili dobri
tovarišu, ki Te bo zamenjaj v nedrjih črne zemlje. Mlad bo in ne bo dajal rok pod mizo, ko se bo pogovarjal s človekom nežuljavih dlani. Rasel bo med novimi, poštenimi ljudmi, ne med izkoriščevalci, kakor sd moral Ti. Naj ga vodi po njegovi življenjski poti Tvoja preprostost in ljubezen do vsakogar, ki si ga kdajkoli srečal! Pa še nekaj: s svetilko mu izroči tudi svojo delavnost — Tvoje neprecenljivo volilo vsakemu izmed nas.
FRANCE VREČAR
Zahodni Nemčiji. Ker pa je bila sla-bo pripravljena, se je med prevozom pokvarila in morali so jo sežgati. Nekaj podobnega se je zgodilo tuai
 __________________________________     —	s perutnino podjetij »Slavonka« in
maljski proizvod« in zato so izmed »Zagreb-koop«. Tudi njuno perutnino več vagonov orehov, poslanih v Bra- so morali v Italiji zavreči, zilijo, razglasili tam za gnoj dva va-
Te iz. sistemajzvir^oie^poma^
kllivost! in napake bomo ^"“red.
strani«, saj se nam obetajo novij
pisi. Se zmeraj pa bo	proti
voznih P°d^e?'^,iTT?aTiaoakam, ki
vsem subjektivnim napakam,^
je mnogo, in da tako	vse	naSe
poslovni ugled in uSle	mancic*
zunanje trgovine.
gona in vse orehe sežgali. Iz podobnih razlogov so nam vrnili 30 vagonov orehov tudi iz CSR, ki bi bila lahko za nas ugoden trg.
MNOGO NERENTABILNIH POTOVANJ V TUJINO
Večkrat smo že govorili in pisali, da predstavnim zunanjetrgovinskih podjetij pogosto potujejo v tujino, če natanko pregledamo število teh — ,	potovanj, vidimo, da ni tako veliko.
lotit«	Toda potovanja so često nekoristna
■Ai	in nerentabilna, in sicer največkrat
najočitneje ugotovimo, Kaj Pomeni potova„ja predstavnikov manjših sortiranje, paketiranje in nagla od- „odietii in nodletil iz manjših mest, pošiljatev. znano je, da jajca naših ^se ukvarjajo z izvo^m samo do-kokoši na evropskem trgu cenijo ,0x„ vrs*blapredstavnik pod-
mnogo bolj, kakor j»jca lz	drugih	de-j	^tja.	za izvoz živine ali perutnine
zel Za to navajajo celo	znanstvene	potuje v razne dežele, da bi
razloge in kemične analize, ki so	po- ,	naJ^	uwgo1i„o priložnost za prodajo
kazale, da je naše jajce bogatejše j „	. tega blaga Vsi njegovi stroški
z beljakovinami in ogljlkovtai hi-1 gredo torej na račun samo ene vrste dratl,	Miroma to	je	nmbgo bolj hra-	5laRa Ce upoštevamo, da pošiljajo
nil n o	kakor jajca	iz	drugih	dežel,	tnirSna Hudi malone vsa podobna
ker Je nala kokoš v večini primerov	toa	skupnost
na pol divja, ker mi kokosi, ne re- ' . J JL ’ ni,čntno škodo, dimo tako, kakor jih rede na farmah. P« tem oneumo snoao.
Vzlic temu pa dosežejo izvozniki Jajc Cc pa bi za ta posel skleniu iz Holandske, Danske in drugih de- godbo s kakhn velikim žel n« tujem trgu večje cene. Tam (agencijo ali komisionarjem), clg namreč jajca dobro sortirajo, skrbno ljudje ze tako potujejo v tujino tuci zavijejo hi hitro razpošljejo na trge------------------------—----------—------
ZAKAJ NE GREDO NASA JAJCA DOBRO V DENAR
Na primeru Izvoza w . najočitneje ugotovimo, kaj pomeni
po vsej Evropi.
Razumljivo Je, da nam delajo konkurenco, če pomislimo, da je neko bosensko podjetje za izvoz perutnine in jajc natovorilo in izvozilo blago neposredno iz vasi, kjer jih je kupilo, brez sleherne specifikacije in izbire, paketiranje pa je bilo zelo primitivno. Od takšnega izvoženega blaga ne moremo pričakovati, da ga bomo v tujini dobro prodali, in tudi takšne malomarnosti ne smemo več dopuščati.
PROČ VR2EN SIR
Posamezna podjetja, ki imajo še premalo izkušenj, ne pomislijo, da bi bilo treba tveganje glede izvoženega blaga razdeliti s kupcem že s pogodbo. Ce bi bila pogodba dobra, bi bile obveznosti razdeljene, razdeljena pa bi bila tudi škoda v primeru, če na tujem trgu blago odklonijo. Tako bi morali delati vsaj, ka-
Tovariš Stane Kavčič — pokrovitelj kluba »Kosmač-Klemenc«
Ob 10. obletnici osvoboditve pripravlja Klub borcev NOV »Kosmač-Klemenc« v Ljubljani več proslav. V okvir« le-tch bodo postavili pred Učiteljskim domom v Žibertovl ulici spomenik padlim gojencem tega doma. Razen tega bodo priredili razstavo dokumentov o revolucionarnem delovanju gojencev. Znano je, da sc je od 120 gojencev 105 udeležilo partizanskega gibanja, od katerih jih je ostalo živih le 73. Hkrati bodo izdali knjigo spominov, ki jo pripravlja Tono Seliškar. Pokroviteljstvo nad temi proslavami bo prevzel tovariš Stane Kavčič, nekdanji sekretar Pokrajinskega komiteja SKOJ za Slovenijo.
Nekai
drobnih
hranilne vloge naraščaj Konce januarja so
v naših hranilnicah prvikrat^ gr.
ni presegle znesek 1 m milijonov, bi ji so znašale nad 3^« “^cijl na Hrvatskem nad 2-«- 1Ujonov nad 2.550, v BiH "ad '““‘ crnl din, v Makedoniji nad K* ▼ j lori pa nad 175 milijonov aH ^UP
fo.247 milijonov. V	-
cembrom lanskega	milijoni*
8.5*/. ali za dobrih «	J mU1.
Vlagateljev Je bilo	,e
Jona. Povprečna 1'rs“il“* povpreč-znašala 5.390 din- Največja na vloga Je bila v Slovenili 9000 din), najmanjša P»
(približno 2000 din)- NaiVf ,n usluž-imajo v hranilnicah delave	mlI1.
benci, ln sicer skupa. nad i Jonov, vojaki ln miličniki pa 115 milijonoT.
mojstrska sola v kKALJEV
1 K"U6Y.U. TokoMt^H«d“4.6
strsko Solo
delavce. Pouk naj bi se Z^*re:CIaaU tos jeseni. V Solo bo o
že le-
gtiri po-
razrede gimnazije dobne Sole. V vseh podl««ta
gimnazije ie. V vseh -lavel za to Solo zelo zanln^0-
STO PET LET V vasi Trnjavl v
STAB MUNAB
bujano
vaSk«*’
okraju živi Atanas Jovi6, k! rodil leta 1850. Po PokIi“h	0 Ml'”'
In počuti se še	zmeraj	^	9ain
ski kamen, težak nad	a	nS.
sname, sklopijo in zn°	t0	v
zaj. Kmetom, ki /*»***& 1 I« mlin, pomaga vreče	ztacrai
iztovarjatl. Vidi in	»	Nc
dobro, le zobje	so mu	^	kdaj
spominja se, da bi	Je	TSSk
bolan. Se pred dobrim «•»».	»
dan ob palici prehodil »a	,joi
milna najmanj dober k !on"^v<>duje je zelo duhovit	in ™d	Pripo
o starih časih.
se dobro seznanili, sem občutil, da bom imel opravka z ljudmi, ki ti mimogrede vzbudijo spoštovanje.
»No, Jože, ti si že dolgo v Ko-stolcu; povej tovarišu novinarju, kako je bilo potem, ko si odšel iz Trbovelj,« je spodbudil rudarski tehnik Privšek.
Mali, drobni Jožie je okorno pogladil namizni prt, md pogledal v oči in začel:
»Takrat so bile še krone. Tu, v srbskih rudnikih so jih (lajali trikrat več kakor v Sloveniji, Pa sem šel z drugimi tudi jaz sem dol in tu ostal. Štirideset let sem že rudar; prihodnje leto bom prosil za upokojitev. Ko sem prišel iz Trbovelj, je bil tukaj samo en Kostolac, Mali Kostolac, staro rudarsko naselje, domovi staroselcev, kakor jim pravimo. Prave knapovske družine: oče rudar, sin rudar, sinov sin rudar. Da, nihče ni zamenjal poklica; že v zibelki mu je bik) usojeno, da bo vse življenje kopal premog. Zdaj je drugače, le malo takih družin je še. V rudnik so prišle nove moči s podeželja.
7x>va\i&C, maŠculte. nas/
V okviru proslav desetletnice
osvoboditve bo v begunjskih zaporih odprt muzej NOB. Med priprave za ta pomembni dogodek
talcev.tUZa to^ekTse j^z^v^ V nekdanjih nacističnih begunjskih zaporih so odkrili in restavrirali napise talcev moy ‘ali je odklonjeno,
borcev Radovljica povezala z Zavodom za spomeniško varstvo v zemljo v betonski stražarski bun-: mrtvaška glava s prekrižanimi
ker, na levi pa so razvrščene j kostmi:
»To bo naš rešitelj, le kmalu
Ljubljani.
Znano je, da je okupator imel v nekdanji ženski kaznilnici v Begunjah zloglasne zapore. V času okupacije ni bilo poštenega Slovenca, ki se ne bi zdrznil ob besedi Begunje. To je kraj, kjer so trpeli in umirali naši ljudje, kraj, kjer obiskovalci vsako leto
celice.
Vsaka celica ima prostornine 1 nas obiščl...«
9,5 m2 in je zaprta z močnimi le-1 Tudi pomanjkljiv tekst; »Godec ... bičan, zverinsko mučen, ustreljen...« nam govori o groznem trpljenju.
Taki, čeprav sami do smrti iz-
senimi vrati. Obiskovalec, ki je še pred kratkim vstopil v celico, ni videl razen lesenega poda in
zgoraj belo, spodaj pa sivo bar-
  vanih sten, ničesar. Pogled mu mučeni, so našli v sebi moč,_ da
pol3S3jo vence na številne gro— ^ je ušel le skozi zamrezeno okence , so bodrili sotrpine. »Premaga,j se bove junakov, ki so dali življe-, na Sv. Peter, hrib, ki se dviga in potrpi« (celica 3, stena c), ali
Spomenik narodnim herojem Črne gore
Na hribu Gorici pri Titogradu postavljajo velik spomenik narodnim herojem Crne gore. Načrte zanj je napravil arhitekt Vojislav Djokiž, postavil ga pa bo republiški odbor ZB. Notranji del mavzoleja bo oblo. žen z rdeoiml kamnitimi ploščami. Crna gora ima 151 padlih narodnih herojev, katerih zemeljske ostanke bodo prenesli v mavzolej na Gorici.
n ja za našo svobodo. Ni še poteklo deset let, odkar so padle zadnje žrtve pod streli nacistov v Dragi, ozki gorski soteski pri Begunjah.
Letos meseca maja bo minilo deset let, odkar so zvonovi oznanjali, da enote NOV osvobajajo v begunjskih zaporih trpeče brate iri sestre. Kaj in koliko so trpeli, naj nam povedo njihovi napisi, ki so večinoma vrezani v steno s kakšnim ostrim predmetom, do katerega so slučajno prišli. V mnogih primerih pa so vrezi na-
252 m nad Begunjami. Okupator je dal vsako leto celice prebeliti, prebelili pa so jih tudi po osvoboditvi. Take stene so čakale ekipo, da jih razišče in odkrije napise. Kmalu so se pod skalpeli ekipe pokazali podpisi in izjave ljudi, ki so trpeli, hrepeneli po svobodi in umirali. Po mnogih zasliševanjih, kjer so jih gestapovci zverinsko mučili, izstradani in obupani, so izpovedali svoje trpljenje in hrepenenje — golim stenam.
Koliko gorja in trpljenja! Še-
pa: »Če ti srce v bolesti mre, če stre se ti v veliki boli, če slednja nada se podre, obupati nikoli«
(celica 3, stena a). Tudi teksit na podbojih vrat celice 8 bodri: »Dragi tovariš, glej, tudi tebe je doletela ta žalostna usoda, toda potrpi...«
Mnoge pa je vodila samozavest in misel o skorajšnji zmagi nad fašizmom, kakor je razvidno in teksta: »Vstajenje Slovansko, vrag fašistov bo pobit in žrtve nc zastonj.« Kakšna sredstva so izbirali mučitelji, ni natančno napi-
vem tekstu, ki ga je pisal 14. oktobra 1944: Kako lepo bi bilo, če bi še enkrat skup prišli v naši hiši, a kaj hiša, moja družina in moja glava to je vse, če mi menju ostane?«
Mnogo jih je, ki,so	sVe-
dah stenam, ker z zun nobenega tom niso mogli 1™l^gn0- panc* stika: »Oh, to je s Jsatj do-sem prosil, če bi s	kak0	to
boli.«	.	z	oporotK?
Mnogo je samo imen.	^gst
»obsojen na smrt«.  SIp in
so
toVjtrii	  .	-—'	Sli'
izpovedali s ,£mbTv tem
kladivo z napisom: »»	pe;
menju boš ***&%% tudi terokrako zvezdo. O	g0	jih
In zopet napis istega Kregarja, čledovi krvi v celica«*	tovariš®-
družino: »Sinko mučili, da bi izdali s	zapjsano:
skrb očeta za bodi priden in dobro gospodarita,
celici št. 3 je
oravlieni samo z nohtom. Napisi demnajstletno dekle Francka sano, zato so tem bolj pretresljivi • - -	----------------------Naglič je leta 1944 napisala na teksti, ko n. pr.: »Kdor pride v
s svinčnikom so zelo redki, kajti, če so pri jetniku našli svinčnik, je to pomenilo — smrt. Pisanje po steni je bilo strogo prepovedjo. Vendar je restavratorska ekipa odkrila v zaporu mnogo napisov. Odkritih je deset celic, »bunkerji« imenovanih, ki so v prizidku nekdanje ženske kaznilnice (zdaj je v poslopju umobolnica). Na desni strani prizidka je dola hodnik, ki na koncu drži pod
steno:
»Sama sem v bunkerju, ne vem kaj bo z mano, veliko trpim, kje je moj ljubi l&om
in moja ljuba zlata mamica. Stara sem 17 let...«
Da je bilo trpljenje neznosno, priča tekst Alojza Klandra iz leta 1941, nad katerim je gravirana
tale bunker, ni prav nič usmiljenja do njega.«
Zanimivi so teksti Franca Kregarja, ki jih je v obliki pisem graviral na steno: »Najlepše je pri svoji družinici in živeti. Jaz se spominjam nanje vsaki trenutek. Danes je že 4 tedne, kar prezebam in stradam v l urkerju, pa še ni konca.«
Koliko hrepenenja je v njego-
uuui piiucu iu uuuiu guapuuaiiitt, *	•»«*.	-	**
kar sem ukrenil in z mamo se	-	ut	a	STOJTE	NA»-
morata razumeti in en druzga bo- »TOVARIŠI a ^mrt so pegati, kakor tudi Jožica.«	V živi misli na	lastne
kateri narisali na	v0jne V?
nagrobnike. Proti ko. ^pisi, se vse
češče P^ff par me' polni upanja, n- pr-- ~e?a trp-secev, pa bo konec ljenja.«	, je ni*
Talci so se zave^ filovenske-a usoda — usoda .vse®L^,gam u^0' naroda: »Tudi jaz P	fudi Ja"
do Slovencev Minka... * isto.«	.	crno	našli
Pri odkrivanju s® hodnjlca,
krogle v steni na koo šteyU' kjer so izmučene trejjali ^
nih zasliševanjih sire
skozi vrata.	celic311
'•■♦tv. :*.
m
čakali na smrt, šo bili
ameriški letalci, w
ruski
ški in
parUz-ani.	_ trniienja n3in
Koliko gorja in trpJ nacizCm, je prizadejal fa®12'e . v beg,inl,'| vemo vsi, odkriti nap	osta1
skih zaporih pa	ent i2 ^
dovolj zgovoren do vobodo.
naše velike borbe za	^
Vhod v bunker
PROBLEMI NAŠEGA TURIZMA
?odal;šan e sezone - najvažnejša naloga
^	«9	-!?	^
Izven glavne sezone je treba nuditi gostom večje popuste
Le še dobra dva meseca nas ločita od glavne turistične sezone. Kaj nam bo prinesla? Zimska sezona, kolikor lahko o njej govorimo, je bila zelo slaba. Lani so imeli klimatsko-planinski kraji Slovenije v prvem četrtletju precej gostov, deloma zaradi tega, ker so bili dokaj ugodni pogoji za zimski šport. Tako je bilo lani v republiškem merilu število nočitev v prvem četrtletju celo za 11 % večje kakor leto prej. Oba momenta, ki sta lani vplivala na večji obisk v prvih mesecih leta, sta letos odpadla. Do začetka marca sploh ni ~*!o pogojev za zimski šport. Kaj pa nam obeta glavna turistična sezona? Kako bo s cenami?
Iz Ljubljane
Hišni sveti
najboljši volji ne more nuditi I primernih cen, saj mora v teh j kratkih mesecih zaslužiti režijo za j vso ostalo mrtvo sezono. To veija
Lani	je	ukinitev	regresa	pri-	vojno (leta 1939), toda hkrati nam	kHrM^o^Lifi^kih^kra-
nesla v naš turizem precejšnjo pove, da so nam pred vojno dali	j„l;	•
negotovost.	Proti pričakovanju	pa	inozemski turisti 281.000 nočnin, i	o„’	TV»hTnict»~-
’	lani pa še vedno le 146.000, torej I	“ v Bohmjskem
za nolovico mani Inozemski tu 1	kotu’ kjer trala turistična sezona
rLtise ne^ le^nani č^^^zadržu !le dva mescca' 0bstoi mnogih tu-ieio pri nas marveč potuieio iz rističnih gostinskih podjetij v teh ifraiavkrai’ pTftem sS	krajih ie v resnici odvisen od
vsakokrat znova šteje. Odtod ve- !	J*?	**>	f.Pel.°	P°^ati
liko število inozemskih turistov, e™vf/.na tri al‘ žtin me' ki ga izkazuje naša statistika. j Basanje sezone a prav Kakor rečeno, je za uspeh na- ak° z®le nasa zdravilišča, čeprav šega gospodarstva odločilen do- ™a’? f ^	°	.f6201!0-.	kakor.
mači turizem. Toda kako priva-! °ftaii^istl&1? kra^; v ** sa>tn biti čim več domačih turistov?! fa“5acel0 ,naša obmorska Tu takoj naletimo na vprašanje	60	glede	na.klimat-
cen. Z novim zveznim družbenim	ske_Pogoje mnogo na boljson.
pianom so letos določene znatne	Treba se 1,0 od]oŽLtl 23 to> da
olajšave za gostinstvo: oprostitev od zveznega davka na dobiček in pooblastilo ljudskima odborom, da
domači turizem ni v taki meri nazadoval, kakor so mnogi pričakovali, hkrati je bil obisk inozemskih gostov precej večji. Po številu samih gostov smo lani v Sloveniji (brez Kopra) dosegli celo rekord — 410.000 gostov, nasproti 378.000 v prejšnjem letu in komaj 246.000 v letu 1950, ko smo sicer zabeležili najintenzivnejši turizem po vojni. Toda samo število gostov še ni U9peh turističnega gospodarstva. Zanj je važno predvsem število nočitev. To število pa je lani padlo na 1,111.000 nasproti 1,167.000 v prejšnjem letu in 1,367.000 v letu 1950. V primeri z letom 1950, kot najboljšim turističnim letom po vojni, smo imeli lani sicer za 67 % več gostov, toda za 23 % manj nočitev. Skratka v našem turizmu je prišlo do temeljitih sprememb v smeri razvoja izletniškega turizma, kar velja tako za domače, kakor tudi za inozemske turiste. Naše turistično gospodarstvo to spremembo hudo občuti.
Lansko nazadovanje skupnega števila nočitev za 5 % gre izključno na račun domačih turistov, kajti število nočnin domačih gostov je padlo za 9 % in bi bil uspeh še mnogo slabši, če ne bi hkrati število nočitev inozemskih gostov naraslo za 28 %.
Tudi za letos napovedujejo nadaljnje povečanje dotoka inozemskih turistov. Seveda pa nas te napovedi ne smejo preslepiti. Zlasti ne smemo pozabiti, da je domači turizem, vsaj za veliko večino turističnih gostinskih objektov, edino odločilen. Le malo je turističnih krajev v Sloveniji, ki pridejo v poštev za večji obisk inozemcev. Razen tega je lani odpadla ena tretjina vseh nočnin inozemskih turistov v Sloveniji samo na Ljubljano, kjer so se po večini le za eno noč ustavili tranzitni turisti, da nadaljujejo svojo pot na morje, če torej izločimo Ljubljano, ki zavzema glede na tranzit inozemskih turistov posebno mesto, tedaj vidimo, da je v ostali Sloveniji (vselej brez Kopra) odpadlo na nočnine inozemskih gostov komaj 11,5 %, na nočnine domačih gostov pa 88,5 %. Če stvar še nadalje razčlenimo, lahko ugotovimo, da predstavljajo nočnine inozemskih turistov v Ljubljani 32 % vseh nočnin, v klimatsko planinskih krajih 19 %, v zdraviliščih le dobra 2% in v ostalih krajih 6 %.
Ne smemo si torej utvar jati, da je uspeh našega turističnega gospodarstva predvsem odvisen od inozemskih gostov. To velja kvečjemu za Bled. Kolikor pa je od tega res odvisen, tudi ne smemo misliti, da smo dosegli na tem področju že maksimalne uspehe. Res nam statistika izkazuje za lansko leto obisk 66.000 inozemskih turistov nasproti 58.000 pred
| bolj usmerili na taborjenje.
I Penzionske cene v našem turističnem gostinstvu so v naj-večji	meri	odvisne	Od	trajanja	>Kako je pri vas, odkar imate hišni
turistične sezone. Gostinsko pod- , svet?«
j jetje,	ki	obratuje	le	dva	meseca	J	To vprašanje zelo pogosto slišiš v
ali tri mesece V letu, gostom pri j pogovorih med Ljubljančani, zlasti med
tistimi, ki stanujejo v velikih stanovanjskih blokih. Odgovori nanj so približno takile:
Stanovalci in uslužbenci raznih ustanov v Nebotičniku pravijo, da je njihov hišni svet krepko prijel za delo in	upravljanje dobro organiziral, če-
prav je — ker je zgradba velika — precej	komplicirano. Skratka: zgradba je
deležna večje skrbi kakor prej, ko hišnega sveta še ni bilo.
Stanovalci v Cigaletovi ulici št. 5:
KAKO JE PA PRI VAS?
pomembni činitelji v organizma družbenega samoupravljanja
Bolje kakor prej. Hišni svet kolektivno rešuje vprašanja vzdrževanja in upravljanja hiše.
Stanovalci v Zupančičevi ulici št. 16: Bolje kakor prej.
Stanovalci v Frankopanski ulici št. 24: Bolje kakor prej. Hišni svet je uredil že mnogo stvari (popravilo vrat, luč na stopniščih in v kleteh, čiščenje stopnišč in hodnikov, popravilo hišnih zvoncev itd.), ki jih prejšnja upravnica ni mogla urediti.
Ponekod pa slišiš tudi nepohvalne izjave. Nekateri »funkcionarju hišnih svetov so »raison (Petre« svoje »funkcije« razumeli tako, da bodo z njeno pomoč-
8.000
4:000
Slalina
lik
Bohinj.
z večjimi popusti privabimo več gostov zlasti v predsezoni, pa tudi v sezoni. Zakaj ne bi naši delovni ljudje uživali lepoto naših planinskih turističnih krajev že v maju. Zakaj ne bi ti gostinski obrati dali v maju recimo 1 25 % popusta, v juniju pa 15 %. Dovolj je, da gostinsko podjetje v mesecih izven glavne sezone krije vse stroške in režijo, pa bo že račun ugodnejši, saj bo treba v glavni sezoni manj za-j služiti za primanjkljaj v mrtvi ' sezoni. Kakor vidimo, je podal j -j šanje sezone izredno važen problem turističnega gostinstva. Tu ne kaže mnogo razmišljati, kajti začetek sezone se bliža z naglimi koraki. Odločiti se je treba čim-prej in začeti s primemo propagando.	F.	S.
■
V petek, v prvih jutranjih urah je v Ljubljani spet padlo dobrih 20 cm snega. Čeprav smo včeraj dopoldne gazili po snegu, ni bilo tako hudo; topli sončni žarki so sneg ves dan topili, tako da bo v prihodnjih dneh, upajmo, izginil. Na sliki: Hrvatski trg
v snegu.
jo izboljšali predvsem svoja stanovanja
ZA ZAŠČITO
SK
zaposlenih pri trgovski stroki
Po občnem zboru sindikata ljubljanskih trgovinskih
delavcev
le nekaj let opažamo močan \ takega ravnanja se je zgodil v pritok deklet v trgovinsko stroko. \ podjetju »Grmada« v Hotimirovi Toliko manj pa se pključujejo v utici o Ljubljani, kjer je neka de-
Med turistične kraje, ki izkazujejo najkrajšo sezono, sodi n.
pr. Bohinj, kjer so bili lani go-'	_ v.	.
stinski obrati primerno zasedeni huje razen žensk, ki opravljajo komaj dva meseca. Tudi na Bledu Inž je delo, tudi moške, ker de-
lo stroko vajenci. V Ljubljani je skupno 23? vajencev. Od teh je 190 deklet in 4? fantov (razmerje 8 :2). Čeprav to ni negativen pojav, pa je zaradi nekaterih težav le vredno, da si ga pobliže ogledamo.
Trgovina je stroka, ki potre-
je bila sezona razmeroma kratkotrajna, bolj izkoriščena pa je bila v našem največjem zdravilišču Rogaški Slatini.
predpišejo stopnje amortizacije in znižajo obresti na osnovna sredstva do 2 %. Toda o -kakšnem znižanju penzionskih cen za letošnjo sezono doslej še nismo nič slišali (seveda tudi okrajni druž-
kleta in ženske nekaterih del v trgovini ne zmorejo. Ker je dotok moških v trgovino vedno manjši, je v nekaterih strokah, zlasti v kemični in tehnični, nastala nevarnost, da bodo le-te ostale brez strokovno kvalificiranih moških, lenske pa (zlasti v trgovinah z barvami in laki ter z železnino) so zaradi tega zaposlene na neprimernih mestih, kjer
beni plani še niso sprejeti), pač > morajo prenašati težka bremena,
pa se kaže tendenca nadaljnjega zviševanja teh cen. Ze lanske izkušnje so pokazale, da domači turisti po večini ne zmorejo visokih cen v turističnem gostinstvu. Letos se bodo verjetno še
in niso redki primeri, ko so zato splavile ali pa prezgodaj rodile.
Razen tega o nekaterih podjetjih niso našli razumevanja do nosečih žena in jih niso oprostili težaškega dela. Značilen primer
lavka kljub nosečnosti v petem mesecu morala delati najtežavnejša dela in je zaradi tega splavila dvojčka. Ni tudi naključje, da se je pri dekletih prav v trgovski stroki močno razpasla tuberkuloza, kar zmanjšuje delovni učinek.
Četudi delajo ženske v nekaterih podjetjih prav tako težaško delo kot moški, jih o podjetjih ne plačujejo enako kot moške.
Zaradi tega bi bilo nujno potrebno, da bi delo vzporejali z žensko zmogljivostjo in plačali ženske enako kot moške, prav tako pa naj bi industrijska podjetja zmanjšala težo embaliranega blaga.
Najstrože bi morali izvajati zakon o zaščiti nosečih žena, posebna komisija pa bi morala ugotoviti, ali je za ženske primerna zaposlitev v trgovinah z barvami in laki ter v trgovinah z železnino, in ugotoviti, kakšni naj bi bili v trgovinah delovni pogoji za zaščito delovnih žensk.	L.
da, ker jih je demobiliziralo preveč zamotano finančno poslovanje. Sredstva, ki so jih zbirali, so morali namreč v celoti odvajati in za vsako, tudi majhno uporabo teh sredstev, iskati dovoljenja stanovanjske uprave. To je bila nepotrebna togost, ki je izvirala iz zbirokratiziranih pojmovanj nekaterih uslužbencev, zato jo je Svet za stanovanjske zadeve MLO odpravil in prenesel celotno finančno poslovanje na Mestno hranilnico ljubljansko, ki je v ta namen uvedla posebne obračunske knjižice. Nato je šel Svet še korak dalje in je sprostil sklad za hišno upravo in sklad za vzdrževanje. S tema skladoma zdaj sveti samostojno razpolagajo, kar pomeni, da imajo osnovo za smotrno gospodarjenje oziroma za upravljanje zaupanih jim zgradb. Pokazalo 6e je, da je odveč bojazen, da bodo sveti ta sredstva nesmotrno izkoriščali, saj so najboljša kontrola njihovega poslovanja stanovalci sami, ki jim morajo hišni sveti dajati obračun. Rezultat takega, demokratiziranega poslovanja je dokaj pozitiven: hišni sveti so se s tako vnemo lotili dela, da so od jeseni izvršili že za okrog 48 milijonov din obnovitvenih del.
K uspešnemu delu hišnih svetov je seveda največ pripomoglo globalno zvišanje najemnin za 50 •/•. Mnogi ljudje so bili proti zvišanju, keT so menili, da bo preveč prizadelo njihov življenjski standard. Ti ljudje niso pomislili, da so tudi stanovanja sestavni del njihovega standarda. Stanovanja pa je treba vzdrževati. Ce jih ne bi vzdrževali, bi se v nekaj letih znašli v poraznem stanju: nekatere zgradbe bi začele razpadati, druge pa bi bile potrebne tako velikih popravil, da bi bilo nemogoče zbrati zanje materialna sredstva. To bi zares pomenilo poslabšanje standardaI
Svet za stanovanjske zadeve MLO je nekatere zgradbe oprostil plačevanja sklada za gradnjo novih stanovanj, ker so te zgradbe v razpadajočem stanju, njih najemnine pa tako nizke, da ne kri-
ii-c/uiiouii	aiujtt	siaiiuvauju .	.	....	v,	, .	,	_
v	.	•	•	JCJO niti stroškov za tekoče vzdrževanje.
— pač po starem pregovoru, da je »bog , M	•	*	i	.
i . ,	,	,	..	»ti«-*	terenu	Stan	trg pa bo posebna ko-
najprej sebi brado ustvaril«. Naletiš pa 1	. ..	»	. .
misija ugotovila, katere hiše - *—
tudi na take hišne svete, v katerih dela samo predsednik ali tpjnik, drugi pa so nekakšni »častni« člani, ki zviška gledajo na upravljanje.
Zdaj pa prisluhnimo pogovorom na cesti. Namreč pogovorom v »mokrih» dneh, ko se na strehah topi sneg in stoje luže na cesti. Zlasti v središču mesta marsikje slišiš: »Hudiča, pri tej hiši teče voda kar v slapovih s strehe. Kaj pa dela hišni svet, da ne vidi razpadajočega strešnega žlebovja?« — Večina ljudi je enakega mnenja.
Konec koncev pa je treba zapisati, da so pohvalne izjave o delu hišnih svetov mnogo številnejše od nepohvalnih. To pomeni, da so ti sveti v kratkem času dosegli že kar lepe uspehe in da so se krepko uveljavili kot sestavni del družbenega samoupravljan1’. Na področju MLO Ljubljane (brez občin Polje in Šentvid) deluje 1.234 hišnih svetov. V njih sodeluje 6.170 državljanov.
Spočetka (lansko leto) je sicer kazalo, da sveti ne bodo kaj prida pomagali izboljšati upravljanje stanovanjskega fon-
tem starem delu mesta bi bilo treba oprostiti odvajanja 10 */o od sklada za vzdrževanje, da bi jim tako omogočili vsaj najnujnejše vzdrževanje. To je za te hiše najbolj pametna rešitev, saj bi za njihovo obnovo potrebovali zelo visoke vsote. Obnova pa niti ne bi bila ekonomična, ker je treba misliti na postopno temeljito asanacijo tega dela mesta.
Naposled se je treba dotakniti še odnosa nekaterih stanovalcev do hišnih svetov. So ljudje, ki mislijo, da hišni sveti lahko delajo čudeže, ali pa so taki egoisti, da mislijo samo nase in zahtevajo od svetov nemogoče stvari (velika popravila, takojšnjo ureditev kopalnic in podobno), ne da bi se vprašali, kje dobiti sredstva za to. Vse, kar je prav — v tako kratkem času sveti ne splošno niso mogli storiti več, kakor so. Zato naj taki godrnjači vso stvar rajši malo premislijo in naj svete pustijo, da bodo v miru delali, če jim že ne morejo ali nočejo pomagati. Na srečo takih ljudi ni mnogo.	F.	S.
Zbornica pomorskih družb Velike Britanije je posvetila v svojem poročilu za leto 1954 glavno pozornost konkurenci v pomorskem prometu, ter položaju in perspektivi novih konkurentov, ki čedalje bolj ogrožajo položaj angleškega trgovinskega ladjevja. Iz poročila je videti, da so angleške pomorske družbe očitno zaskrbljene spričo nekaterih novih pojavov v pomorskem go-
GOSPODARSTVO PO SVETU
Konkurenca v pomorstvu
nositi. Država bo prispevala več l nili, da ne bodo žrtvovali svojih sto milijonov nemških mark za zakonitih koristi (pri tem očitno
znižanje obresti in ublažitev učinka visoke stopnje amortizacije, določene na podlagi računov, da
spodarstvu, zlasti kadar gre za' voz; ladja 16 let. Doslej je vlada bližnjo prihodnost. Razen tega Zahodne Nemčije dala za obnovo dobi poročilo značaj klica k pre- trgovinskega ladjevja poldrugo plahu. V njem posredno iščejo, milijardo nemških mark. mobilizacijo sil za boj proti konkurentom itd.
Angleške pomorske družbe se najbolj zanimajo za Zahodno Nemčijo. Zahodna Nemčija je namreč v svetovni trgovini spet na tretjem, predvojnem mestu, za ZDA in Veliko Britanijo. Zdaj ko je dosegla suverenost in ko so odpadle omejitve glede graditve ladij, pa je na najboljši poti, da spet pridobi tudi položaj svojemu trgovinskemu ladjevju
Drugi konkurent, ki vzbuja čedalje večje skrbi angleškega ladjevja, je Japonska. Tudi njeno ladjevje se hitro obnavlja. Po programu naj bi v kratkem dosegla predvojno raven in si tako zagotovila trden položaj na strani aktive v plačilni bilanci. Za zdaj mora Japonska še uporabljati mnogo tujih ladij za prevoze v svoji zunanji trgovini Angleške družbe pa vidijo v obnovi japon
da znova postane nevaren tekmec skega ladjevja neprimerno večjo na pomorskih poteh. Poročilo po- nevarnost, kakor je nova nevar-udarja, da ima Zahodna Nemčija nost pred nemško konkurenco, že zdaj aktiven konkurenčni po-. Zato zahteva jo, naj bi »zbornica ložaj v industriji in da je na poti. | sprožila odločno akcijo, ker jene-da si ta položaj pridobi tudi v j varnost, da bi utegnila Japonska pomorstvu. Naraščanje nemškega I uporabiti svoje trgovinsko ladjev-ladjevja pa mora neugodno vpli- ie kot instrument agresivne tr-
vati na angleško ladjevje. Pre-
govinske politike, ne da bi se
vozi, ki jih bo dobivalo nemško zmenila za običajno mednarodno ladjevje, pomenijo zmanjšanje; prakso«
prevozov za ostale.
V zahodnonemških ladjedelnicah grade zdaj 135 ladij s 440.000 hrt. oziroma 670.000 ton nosil-
Odločno stališče lastnikov angleških ladij je zlasti prišlo do izraza v naslednji formulaciji: Angleški lastniki ladij so skle-
misiiijo na položaj in delež angleškega ladjevja v prevozih na Pacifiku in Indijskem oceanu itd.). Angleški lastniki ladij ne morejo nasprotovati postopni obnovi japonskega trgovinskega ladjevja, nekaj čisto drugega pa je, kadar to obnovo forsirajo, kadar to naglo graditev ladjevja zagotavljajo neposredno in posredno z denarno pomočjo države.«
Takšno stališče angleških pomorskih družb bi lahko bilo povod tudi za bolj konkretno akcijo na Japonskem, morda za poskus, da bi skupaj nastopile Velika Britanija in Amerika itd. Vprašanje pa je, ali bi lahko takšna akcija zavrla obnovo japonskega trgovinskega ladjevja. Njegova obnova pa za trdno pomeni manjše posle za vse pomorske družbe, ki so doslej popol-njevale praznino japonskega ladjevja. Razumljivo je tudi, da bo obnovljeno japonsko ladjevje prevzelo mnogo prevozov na pomorskih poteh azijskih dežel itd. Spričo tega lahko razumemo tudi zaskrbljenost angleških lastnikov ladij. Toda to je dejstvo, ki se mu ni moč ogniti.
po katerih je nekaj prometa s tujino — na pr. 50 % tovora, ki gre na račun pomoči tujim deželam — rezerviranega za ameriške pomorske družbe. Angleške zbornice ugotavljajo, da »imajo ZDA položaj velesile med drugim tudi zato, ker so upniška dežela, mednarodni finančnik, ker dajejo pomoč tujini itd. In zato je znaten del svetovne trgovine tako ali drugače povezan z ameriškim finansiranjem.« Toda angleški lastniki ladij mislijo, da to ne daje pravice ZDA, da bi monopolizirale tudi prevoz na račun svojih družb.
To ne ne prvi ne zadnji protest proti omenjenim ameriškim določbam. Takšne proteste ob raznih priložnostih kdaj pa kdaj ponovi devet dežel, toda vse osta ne pri starem, razen da kdaj pa kdaj posamezne dežele dobe nekaj manjših koncesij, da prepuste nekatere prevoze njihovim ladjam. Pa tudi to še ni vse, kar vzbuja zaskrbljenost angleških
lastnikov ladij in delničarjev po- je angleška pomorska zbornica morskih družb. Vnemirjajo jih položila težišče na vprašanje tudi zahteve Peruja, Urugvaja in konkurence. Vsekakor pri tem čila, naj bi dobile njihove obale
100 milj daleč status teritorialnih voda. Angleške družbe vidijo v
V poročilu tudi tokrat nasto- , tem »najhujše posledice za angle-pajo proti ameriškim določbam, I ške koristi«, zlasti v dejstvu, da
Gradbeni odbor naj pomaga pri dograditvi Poliklinike
S seje Sveta za ljudsko zdravstvo
Na četrtkovi seji Sveta za; ke. Precej stvari ovaira zgradmjo ljudsko zdravstvo so imenovali | te stavbe, od katere naj bi bili še več novih članov v gradbeni od- letos dograjeni štirje trakti, prvi bor, ki naj bi poživil delo pri I že do začetka julija. Zamudna bo gradnji novega poslopja Podiklini- I zlasti ureditev transformatorske  ------------------------------- postaje, za katero še ni niti do-
ločena lokacija, nabaviti pa bo treba čimprej tudi še potrebne instalacijske naprave za novo stavbo.
Na seji so tudi sklenili, da bodo začasno odložili dopolnitev pravilnika o plačah uslužbencev Poliklinike. Upravni odbor te zdravstvene ustanove je namreč predlagal, da bi zvišali osnovne plače vsem uslužbencem, na seji pa so sklenili, da bodo zadevo uredili skupaj za uslužbence vseh zdravstvenih ustanov.
Razpravljali so tudi o tem, kako bi izboljšali posetno službo zdravnikov Poliklinike po domovih bolnikov. Ker primanjkuje avtomobilov', katerih naj bi se posluževali zdravniki pri teh obiskih, se čestokrat zgodi, da mora bolnik čakati na obisk zdravnika po ves dan, ali pa pride zdravnik šele naslednji dan. Zdravniki Poliklinike so bili na delovnem sestanku predlagali, naj bi bili obiski na domovih plačani ter noj bi zdravniki splošne prakse prejeli čez dan 120 din za obisk ponoči pa 180 din. Nekaj članov Sveta se je s tem predlogom strinjalo, vendar pa se bodo odločili za končen sklep šele na eni bodočih sej, ko bodo stvar temeljiteje pretresli.
Iz poročila o stanju proračuna in investicij za letošnje leto je razvidno, da je proračun za 17,6 % višji kot lanski. Na tej seji so tud; imenovali nov upravni odbor zdravstvenih menz ter so v njem zastopniki socialnega zavarovanja. delovnih kolektivov, abonentov in uslužbencev menz.
M. N.
je nevarnost, da bi to postalo nalezljivo in da bi utegnile s takšnimi zahtevami nastopiti tudi druge pomorske dežele, ki doslej teh pravic nimajo.
Angleške pomorske družbe so zaskrbljene tudi spričo dogodkov na področju Sueškega prekopa ne glede na to, da je Egipt z novim sporazumom z Anglijo prevzel obveznost, da bo prekop odprt in sposoben za plovbo. Angleški last niki ladij opozarjajo na nedavne dogodke, ko je Egipt v prometu po Sueškem prekopu uveljavljal posebne kontrolne ukrepe, ki so povzročali škodo angleškim ladjam. Lastnike ladij zlasti skrbi bodočnost Sueškega prekopa, po poteku koncesije delniške družbe ki ima ta prekop v rokah. Koncesije bodo potekle čez 14 let. Lastniki ladij bi radi imeli v tem oziru v rokah nekaj zanesljivej šega, kar bi jim bolj jamčilo, da do poteka koncesij Egipt ne bo uveljavljal na področju prekopa nobenih izjemnih ukrepov in da bo tudi pozneje prekop ostal mednarodna pomorska pot itd.
Svetovno pomorsko gospodarstvo stopa z obnovo starih konkurentov v novo fazo. Z gledišča koristi delničarjev in v pomorski promet investiranega kapitala so dani tehtni razlogi, zaradi katerih
pretirava, nekaj pa je v njenih ugotovitvah tudi resnice. In temu je treba pripisati, da se konkurenčni boj na svetovnem trgu poglablia.	V.	M.
L
ALI ENAK ODSTOTEK DOBIČKA
V Mariboru razpravljajo o predlogu, da bi MLO pustil vsem gospodarskim podjetjem enak delež ustvarjenega načrtnega dobička
Delovni kolektivi v Mariboru se i odpravili administrativno poseganje zelo zanimajo, po kakšnem princi- v gospodarjenje podjetij. Dosedanji pu se bo delil dobiček, ki ga bodo način, ko je ljudski odbor določal ustvarili letos, med podjetjem in podjetjem različne deleže pri na-Ijudskkn odborom. Svet za gospo- j črtnem dobičku, je imel slabe stra-d.irstvo pri MLO je namreč pripra- J ni, ker je težko določiti najustrez-vil dva predloga. Prvi predlog do- nejši delež in pravilno sorazmerje loča različen odstotek za razna j med raznimi panogami, da ne bi podjetja, podobno kot je bilo lani, I nekatere spravljal v težji položaj, le da je nekoliko izboljšan. Drugi J ko bi ga omogočal drugim. Če bi
150.600 km brez
generalnega popravila
Šofer Tovarne nogavic v Polzeli , v Savinjski dolini Ivan Cukljati je j domačim »Pionirjem« prevozil i
PRIMORSKA V PRIPRAVAH ZA DESETO OBLETNICO OSVOBODITVE
tudi 60 ali celo 70 odstotkov do- z
bička. Po prvem predlogu bi tudi ' 100.600 kilometrov brez generalnega letos ostala še velika razlika med popravila. Spričo tega mu je vodstvo Tovarne avtomobilov v Mariboru podelilo zlati znački zanj in ša razpoložljiva sredstva, ki se ste- za kamion, diplomo, pohvalno pikajo iz dobička, pa bi prineslo ne- j smo, zlato uro s posvetilom in us-katere težave. Nadaljnji razvoj pa ] njeno denarnico z desetimi tisočaki, j
bo vsekakor moral iti v tej smeri, | Hkrati je prejel tudi denarno na-	_	...
saj v Zagrebu že uspešno uporab- grado Tovarne nogavic v Polzeli in skupnost komun je na zadnji s_ii
deleži podjetij pri dobičku. Preusmerjanje potreb podjetij na manj-
Program prireditev
ob desetletnici ustanovitve prve slovenske vlade v Ajdovščini
Druga večja proslava bo 19. junija v Cerknem
Ijajo enak delež dobička za vsa podjetja. Zato zagovorniki tega predloga menijo, da je treba začeti čimprej.
Nasprotniki pa imajo razne po
Začasni odbor SZDL za goriško žilo približno 40.000 ljudi iz vsega
Slovenskega Primorja m ostalin Začela se bo *■
pa štirinajstdneviU izredni plačan	sprejel predlog pripravljalnega od-	krajev’	gl*
dopust. Šofer Cukljati meni, da bo	bora o programu prireditev v po-	maja zvečer,	ko bo ama	A„;
do drugega glavnega popravila pre-	častitev desetletnice osvoboditve,
vozil s'kamionom še 150.000 kilo- , oziroma ustanovitve prve slovenske metrov in tako dosegel to, kar po I vlade v Ajdovščini. Pros.ava
dališče iz Tolmina v prenovljeni kinodvorani, kjer je bila ustanovljena prva slovenska vlada, uprizo-
le aa je neKoiLKO iZDOljsan. urugi ■ ko ui ga oinogoeai urugun. ui | naspromiKi pa imajo razne po- metrov in tako dosegel to, icar po ! viauc v	«	vi	i-	•	•	Pavšiča —
predlog pa bi prinesel veliko spre- ' kakemu podjetju pustili previsok i misleke, ki so brez trdnih osnov. ; proizvajalčevih normah lahko šofer Ajdovščini bo največja letošnja po- j rilo a ramo Vladimirja	Masled-
 — 1—	-----------odstotek	dobička, bi to lahko i Nekateri se sklicujejo na razliko doseže do povprečno štirih genor.f.- litiči a manifestacija na Primor- - a eja ara » az rga	.
i. ■ .	..	.	.	.	...	.	.	.....	“	f	1	_.	,	.	_?_i___n ii nan hn nn hndniP.i lil
deležu dobička za vse pa bodo morala vsa podjetja razviti vse svoje možnosti, hkrati pa se bo pokazala dejanska rentabilnost podjetij, pravijo zagovorniki tega predloga.
Pri tako veliki spremembi pa je treba upoštevati tudi težave, ki bi lahko nastale. Zagovorniki enakega deleža načrtnega dobička predvidevajo, da bi prvo leto po uvedbi ta
meinbo, ker bi vsem podjetjem do ločil enak odstotek ustvarjenega načrtnega dobička. Dobiček, ki ga bo podjetje ustvarilo nad predvidenim, pa se bo delil po posebnih predpisih, da ne bi vzpodbujal podjetij k dviganju cen.
Predlog o enakem odstotku dobička vsem podjetjem ima namen
Rojstva in poroke v Mariboru
Rodile so: Zofija Hlebič, 26, let, gospodinja, Kamnica — Mirana in Zvonka;
Anica Rupar, 22 let, bolničarka — Tatjano; Ida Lamut, 19 let, delavka, Zgornja Polskava — Hermino; Katica Rakič,
19 let, delavka — Branka; Ljudmila Ferk,
20 let, delavka, Hrastje — Jožefa; Štefanija Muster, 29 let, gospodinja, Selnica ob Mori — Jožefa; Anica Sever, 29 let, gospodinja, 2ice 47, Zgor. Ščavnica —
Mirka; Ljudmila Lovrenčič. 28 let, gospodinja — Žarka; Alma Snšter, 26 Tet, trgovska pomočnica, Makole — Iztoka.
Poročili so se: Peter Kaiser, 23 let, mizar, in Marija Meden, 20 let, delavka;
Vladimir Marinič, 23 let, mizar, in Albina Spilman, 23 let, knjigovodkinja: Ivan Rošker,. 50 let, upokojenec, in Matilda Zcmljak, 40 let, strugarka; Rudolf Rojs,
22 let, delavec, in Irma 2ivko, 19 let, delavka; Avguštin Cep, 25 let, mizarski pomočnik, in Marija Pintarič, 21 let, uslužbenka; Blaž Habinc, 26 let, strojni ključavničar, in Jožica Šeliga, 26 let, kuharica: Vinko Pavlovič, 24 let, organ (
LM, in Ivanka Muljavec, 19 let, poljrka ; Zveze borcev. Vendar pa Mari-
vzpodbujalo negativne tendence, da j med starimi in novimi podjetji, kar se kolektiv ne bi dovolj trudil za j pa drugi — prav tako nasprotniki povečanje storilnost. Pri enakem enakega deleža — zavračajo, češ da
so nekatera nova podjetja nova samo glede na poslopja, oprema je pa stara. Razen tega radi poudarjajo, da imajo nova podjetja tudi večje obveznosti; zato bi tudi tem morali pustiti višji odstotek dobička. Največja ovira za uvedbo enakega odstotka za vsa podjetja je v tem, ker mnogi upoštevajo le koristi in prednosti svojega podjetja,
nih reparaturahl
Dve premieri v ptujskem gledališču
Ta mesec je Okrajno gledališč v z navdušenim ploskanjem. Izredno pri-Ptuju pripravilo kar dve premieri. Prvo kupno je bilo urejeno tod1	’
so uprizorili Zak Konfinovo komedijo za kar gre vse .priznanje Jeb ^ ^ »V soboto se porocimc, ki jo je prevedel
kega principa lahko bila nekatera in pa v strahu, da bi talca spre- , podjetja prizadeta. Lani so namreč raemba "ovzročila prevelike težave. ! nekatera podjetja pridržala zase	P.
Maribor bo menda le dobil muzej HOB
Zgodovinska sekcija pri Okraj- | Sedaj smo pa zvedeli, da je nem odboru ZB v Mariboru zbira . vodstvo Zveze borcev že načelo že vsa leta po osvoboditvi pred- I to vprašanje na merodajnih me-mete iz narodnoosvobodilne bor- i stih in da že razpravljajo o tem, be. Hrani pa tudi več izpovedi, ki | katero poslopje v mestu bi naj-osvetljujejo revolucionarno delo- bolj ustrezalo za muzej. Naj-vanje pred Vojno. Zbirka je plod ustreznejše je menda poslopje,
 	   __	_	dolgotrajnega in natančnega dela kjer je sedež sindikatov v Ulici
kuharica"Vinko pTvlovie,” 2TTet, "organ ’ zgodovinske sekcije in članstva heroja Tomšiča štev. 5. Nedvomno pa tudi vodstvo sindikatov potrebo muzeja razume, ker že hrati razpravljajo tudi o prostorih, ki bi jih dobili v zamenjavo za omenjeno poslopje. Kot kaže, ■bo Maribor menda za desetletnico narodne osvoboditve le dobil spomenik, kd mu bo v ponos — muzej narodne osvoboditve. S. F.
delavka; Franc Štandeker, 18 let, pc- j v*-™ kovski pomočnik, in Pavlina Sere, 22 let, |
tkalka.	I	osvoboditve!
muzeja narodne
Izvoljeno je vodstvo SZDL bodoče novomeške komune
V Hočah so ustanovili Svobodo
V Novem mestu so pred dnevi Predseduje mu Ludvik Golob, se-izvoLUi začasno vodstvo političnih kretar je Leon- Perhavec. Sekreta- i organizacij bodoče komune Novega riat ZK bodoče komune šteje 7 čla- j mesta. Zastopane so bile občine, ki nov. Za sekretarja je bil izvoljen pridejo v sklop mestne komune — i Ludvik Golob.
No«ro	mesto,	Gotna	vas.	Preči.a, | [stj (ja,n je	bila konferenca v Mo-	dalj	časa	telesnovzgojno društvo
Urusnice,	Trška	gora	in	Mirna	peč.	kronogu, za	sedanji občini Mokro-	»Partizan*,	pred dnevi pa so usta-
Delegati so razpravljali o raznih nog jn Trebelno (bodoča komuna), novili še delavsko prosvetno dru-vprašanjih bodoče komune, nato Predsednik predsedstva SZDL je štvo »Svoboda«. Da bi novo dru-pa izvolili lo-članski odbor SZ. | Vilko Videčnik, tajnik pa Stanko štvo »Svoboda« čimbolj podprli, so
--------------------------------------- Pleskovič. Za sekretarja ZK je bi.' na skupščini TVD »Partizan* skle-
izvoljen Jože Sever. Udeležba na	nili,	da se	bodo vsi člani vpisali
mokronoški	konferenci je bila iz-	tudi	v »Svobodo«. Nekateri sicer
Danica Senkinčcva (Sally Middle-ton) in Boris Kočevar (BiH Page) v John van Drutenovi igri »Grlice glas«
vodstvu, ki se s skromnimi sredstvi trudi ustvariti čimlepše scene.
M. R.
Le z višjo storilnostjo si bodo zboljšali plače
V četrtek je bil v Sežani občni zbor Okrajnega sindikalnega sveta. Navzoči delegati so razpravljali o družbenem planu, o nagrajevanju po storilnosti, o skrbi za delovnega človeka ter o delu organov upravljanja. Več podjetij v sežanskem okraju je zaprosilo ljudski odbor, naj jim odobri višji kvalifikacijski sestav delavcev. To kaže, da si hočejo marsikje priboriti višje plače ne z večjo storiilno6itjo, temveč na administrativni način. Okrajni ljudski odbor je v družbenem planu določil, da bo pustil delovnim kolektivom za plače ves tisti del dobička, ki bi bil višji od lanskega. To pa le pod pogojem, da bo za toliko tudi proizvodnja večja.
Hcnor.1- Utici a maniicsiacija na i'"™-	----- ,	, ? . . ,,„n(.prtu
V K. , skem ter se je bo verjetno udele- nji dan bo po budnici in končen
na trgu maršala Tita veliko politično zborovanje ljudstva iz Vipavske doline in okoliških krajev. Potlej bo v kinodvorani slavnostna seja Izvršnega sveta Ljudske skupščine LRS, oziroma ljudskih okraiev Gorica in Tolmin ter Občinskega ljudskega odbora Ajdovščina. Z nastopom sedmih največjin pevskih zborov iz goriškega in tolminskega okraja (približno 500 P®^ cev) se bo potem začel kulturni program.
Popoldne je predvidena na bivšem letališču velika telesno vzgojna prireditev, na kateri bo sodelovalo približno 4000 članov »Partizana« iz goriškega okraja, dalje pripadniki JLA iz Ajdovščine in Vipave, obvezniki predvojaške vzgoje in 8a~ silci.
Druga pomembnejša proslava bo 12. junija v Cerknem, kjer je bil med NOB dalj časa sedež IX. korpusa NOV in pokrajinskega komiteja KPS za Primorsko. Do takrat bodo obnovili zgodovinsko dvorano, v kateri je imela otvoritveno
predstavo igralska skupina IX. korpusa ter uredili spomenik 47 g<^ jencem partijske šole, ki so pad-i junaške smrti ob zahrbtnem vdoru Nemcev v Cerkno. V kulturnem de_ lu programa bodo sodelovali igralska družina IX. korpusa ter več mladinskih pevskih zborov z 'Se
iz srbohrvaščine in tudi režiral Emil j Frelih. Gledalci so se od srca nasmejali i nekaterim duhovitim prizorom in domislicam iz našega sodobnega življenja. V i
V Hočah pri Mariboru imajo	Ma"!	I
jašič, Berta Ukmarjeva, Danijel Šugman, j Ančka Bajgotova, Jože Gregorc in Via- j dislav Cegnar ter Jože Milkovič. Ko-
POVZROČIL NEZGODO IN PELJAL, DALJE
Za varen prevoz potnikov, ki se vozijo z avtobusi na rednih progah, so vsekakor orgovorni vozniki in spremljevalci. Zal pa se tega, vsaj v zadostni meri ne, ne zavedajo vsi vozniki in spremljevalci. So primeri, ko stoje avtobusi na postajališčih, ki so blizn gostiln, precej | dlje kot je za postanek določeno, šoferji pa v gostilni popivajo. Pa tudi potniki
iiin plačujejo pijačo in z njimi popivajo. *ri tem ne pomislijo, kaj se lahko zgodi, če sedi za volanom pijan šofer. Tak primer je bil v četrtek zjutraj, ko je vozil po Tržaški eesti v Ljubljani proti mesta tovorni avtomobil Ivan BolLsar. Pri hiši štev. 93 je le-ta pravilno Drehitel vprežni voz. Še preden pa je Bolksar s tovornjakom zavil spet na levo stran ceste, je pripeljal za njim z neprimerno hitrostjo avtobus pijan šofer Henrik Hrast. Zaradi tesnega prehitevanja je prednji del avtobusa močno zadel v levi zadnji del tovornega avtomobila. Pri tem je nastalo na avtobusu za 200.000 din škode, človeških nezgod pa k sreči ni bilo. Voznik Hrast ni počakal na kraju nezgode, ampak je z nezmanjšano hitrostjo odpeljal proti avtobusni postaji v Ljubljani. Le-tu so ga takoj nato izsledili prometno-varnostni organi, ki so mu prepovedali vožnjo z avtomobilom. Izvedeli so, da so vozniku Hrastu med vožnjo plačevali pijačo potniki. Zato ni čudno, da je prišlo do nezgode. —s
NESREČI PO NEPOTREBNEM
Skozi Notranje gorice je ▼ torek opoldne vodil Anton Čuden vprežni voz. Ob njem je hodil 9-letni otrok Viktor Sedej in se držal za stranico voza. Ko sta pa srečala tovorni avto, se je začel voznik z vprego umikati na desno stran. Otrok se je pa umaknil na kup snega ob cesti. Pri tem pa mu je zdrsnilo in je padel pod voz. Desno kolo je Šlo preko njegove noge ter mu jo zlomilo. Otrok je bil pač nepreviden, seveda pa tudi voznik pri tem ni brez krivde. Izgovarjal se je, da ni opazil, da je otrok padel
medija je bila uprizorjena na ptujskem odru prvič in je to bila njena krstna predstava v Sloveniji.
Minulo soboto pa je bila premiera John van Drutenove igre »Grlice glas«, “eno snre-to nilft
Ob koncu so delegati izvolili Primorske. Predvideno je tudi ve" nov sindikalni svet ter delegate liko politično zborovanje prebival-za sindikalno skupščino za kopr- stva bodoče goriške skupnosti koško zvezo komun.	V. J. t mun.	M.	D.
Priprave nalO-letnico osvojitve
važna naloga SZDL v postojnskem okraju
ki jo je publika posebno navdušeno spre-
__________________________        (__	      jela.	Slišati je mnenja, da ie to nila
redno velika, zlasti so prišli s Tre- menijo, da tak sklepne bo koristen, I ^“r^fRraTdfSMikinčevi^ko! sko" komuno. bSkupn7 seji sta _pr'isostvo- samo še v Rakovi kotlini, "do katere n
V torek so se	v Postojni sestali čla-	j stojna	je	končno	po	nekaterih sporih
ni odborov SZDL	in komitejev ZK do-	| o obrobnih	krajih,	predvsem v Prostran-
sedanjih občin Postojna, Hruševje in ku in Rakovi dolini, vendarle določeno* Planina, ki bodo spadale pod postojn- i Do sporazumne rešitve bo treba Prl*? i s^° komuno. Skupni seji sta prisostvo- samo še v Rakovi kotlini, do katere belnega.	Plodna	je	pa	bila tudi	za-	ker	bo	mnogim	članom	težko	de-	I	Sally	Middleton, Boris	Kočevar	kot	Bill	j	v^a tudi sekretar	komiteja ZK skupno-	, lastita	pravico komuni	Postojna in Ogradi	tehtnega	razpravljanja in	pr--	lati	v	dveh	društvih	hkrati,	poseb-	■	^»5®,	in,	Ve£a Videčnikova	kot	.Olive	j 01_n*_°p’ Kaitimir in ljudski	j njca
tresa o njihovi bodoči komuni, no še zato, ker TVD »Partizan* la- ,
Sploh je opaziti, da po takih kon-! ni ni bilo dovolj delavno. Člani I ferencah postanejo jasne mnoge TVD »Partizan« pa so že uresničili | stvari o komunah, tako pri prebi- svoj sklep. Doslej se je vpisalo v ( valstvu kot pri političnem vodstvu DPD »Svoboda« že več kot 800 čla- j
in prisrčno. Publika jih je nagradila 1 Referat
_________________________________   '	gospodarske
Zelo živahna diskusija je poudarila nekatere trenutno naivažneiŠe naloge,
________ najvažnejše
med temi na prvem mestu borbo
Dopisujte v naš list!
kraju.
in ZK proti nekaterim nesocialistič"11*15 tendencam v podjetjih, da bi zavlačevala sprejem novih tarifnih pravilnikov >.n . zmanjšala pomen novega plačnega si-
OD V S E P
O
<*■
iJ
O D
LENDAVA IN OKOLICA
in člani DPD Svobode.
*
I Zadnje tedne v lendavski okolici pridno delajo, da bi lahko v svoj kraj čimprej napeljali elektriko. Ra-i zen Pince vasi in Pince Marofa so i krepko poprijeli tudi v Dolini. Sedaj pripravljajo drogove in ostali material. Nekaj denarja bodo prejeli za les, pričakujejo pa. da jim bo tudi mestna občina v Lendavi pomagala. *
V vasi Centiba. Jugovzhodno od Lendave, pripravljajo vse potrebno, da bi napeljali plin. S teni bodo
; mnogo pridobili, saj je plinska kurjava dokaj cenejša.
*
Lepe uspehe so zabeležili tudi lendavski šahisti. V medmoštvenem prvenstvu druge skupine v Prekmurju so osvojili prvo mesto. V polfinalnem tekmovpniu sredi aprila se bodo pomerili s šahisti iz Murske Sobote in Petrovec.
*
V počastitev desete obletnice osvoboditve bo v nedelio nastopila dram-
.—	...	akupina	DPD	Svobode	madžarske
našli pri njem ukradeno kolo, ki so Ra rarodne manjšine s Stlrideianko. To vrnili lastniku LeSmk se bo pa zago- bo že druga )gra v letošnjem letu. varjal pred sodiščem.	I	*
Kulturno prireditev v madžar-
prccej čevljarjev. Svoje izdelke proda-i jajo tudi v sosedno hrvatsko republiko. I Pozimi pa nekatere ženske pletejo ce-| karje. Pozimi se tudi kulturnoprosVetno
V začetku marca se je v Lendavi! življenje poživi. Predvsem skrbe za raz-začel tečaj angleškega jezika, ki ga < na kmetijska predavanja. Predavajo po je organiziralo podjetje »Nafta«. Obl- navadi kmetijski tehniki z državnega po-skuje ga okrog 50 ljudi.	i sestva v Beltincih ali pa v Rakičanu.
*	Prebivalci si pa tudi prizadevajo, da
V ponedeljek zvečer se je zbralo bi dobili električno luč. Priznati mora-v dvorani Triglav v Lendavi več kot mo, da dela že kar dobro napredujejo. 300 pripa«dntkov madžarske nairodne j 2cle pa imeti tudi novo šolo. Za to lma-manjšlne. Proslaivilt so 107. obletnico | jo že pripravljene nekaj opeke. V vasi madžarske revolucije. Slavnostnemu J delujejo tudi Telesno vzgojno društvo, govoru je sledil nastop, pri katerem1 so sodelovali dijaki nižje gimnazije
pod voz in je zato pelial dalje. To naj no v opomin vsem voznikom, naj v bodoče skrDneje vozijo voz in mislijo malo
tudi na ljudi, ki se vozijo z njimi, oziroma hodijo ob njih.	«
KOLO JE UKRADEL
L. K. iz Maribora je l^. t. m. prijavil postaji LM v Mariboru, da mu je nekdo z dvorišča Velike kavarne na Glavnem trgu ukradel moško kolo. Varnostni organi so že naslednjega dne aretirali 27-letncga Jožeta Lešnika iz Maribora in
SVARIMO PRED NAKUPOM
Pred nekaf dnevi je neznanec ukradt*! Draganu Brajkoviču iz Ljubljane iz Slomškove ulice moško zlnto žepno uro znamke »Walther« Štev. 7684751 z arabsko številčnico. Na pokrovu ima vgravirano Filadelfia 1906. Ljudi svarimo jpred nakupom, hkrati pa jih prosimo, naj ja
'•.kem ieziku pripravljajo tudi v Pe-ttSovcih. Pobudo za igro je dalo sn-silsko dru§tvo.	-ec
TURNIŠČE
Turnišče je med večjimi vasmi v muskosoboškem okraju. Ima svojo ob-
sags s&sjsrsK. % s- \xnsj*gr *
bi o uri kaj zvedeli.
V STANOVANJE JE VDRL
Pred dnevi je neznanec vlomil v tanovanjc Jožice Kranjc v vasi Vinerjc v mariborskem okraju. Ukradel ti je 40 metrov raznega tekstilnega blaga, vrednega 40.000 din. še istega dne so varnost
tem kraju
ni organi ugotovili, da je bil tat D. A. pobiranje članarine nanaša na bivšega Le-ta je pri zaslišanju dejanje priznal blagajnika
in tudi povedal, kam je blago skriL
POJASNILO
Članek »Čudna pota sindikalne članarine pri gradbenem podjetju Drava v Ptuju«, objavljen 20. februarja t. L, dopolnjujemo v toliko, da se nepravilno članarine nanaša na bivšege in tajnika, ki je bil premeščen, ne pa na sedanje funkcionarje.
 	    jgoj
dramska skupina in pevski zbor,
S. M.
RAVNE
Pred dnevi je bila v Ravnah konferenca članov ZK bodoče občine Ravne na Koroškem. Govorili so o novih tarifnih pravilnikih v podjetjih in o uvajanju normiranega dela. Ze lanski tarifni pravilnik Železarne Ravne Je vseboval nekatere postavke, ki jih predvideva letošnja uredba o plačnem sistemu. Seveda bodo pa tarifni pravilnik izpopolnili, prav tako bodo izpopolnili tudi pravilnik o normah in uvedli za čimveč delavcev norme.	S.
*
Zasedal je tudi delavski svet železarjev. Glavna točka je bila obravnavanje inventurnih razlik v podjetju. Iz poročila je bilo razbrati, da je komisija za inventuro osnovnih in ostalih sredstev dobro opravila svoje delo. To je razvidno tudi iz tega, ker je našla precej pomanjkljivosti iz prejšnjih let, zlasti pri ocenitvi raznih osnovnih sredstev.
S.
so pa dejali, da jih bodo skušali leto: dobiti še 400. Menili so, da bo lahko vsako leto več naročnikov, če bodo le knjige zanimive.	P.
SLOVENSKE
KONJICE
Na lotu. skupščiui KSS so med drugim sklenili, da bodo letos s finančnimi sredstvi podprli gradnjo fizkultumega doma v Konjicah; manjše zneske pa boao dali tudi nekaterim okoliškim telovadnim društvom. Zadnji čas je pa dal Sindikalni svet manjše denarne podpore večini knjižnic na svojem področju.
Člani sindikalne podružnice pri KZ , Slovensko Konjice so sklenili, da bo vsak član prispeval za pomoč poplavljenccm v Srbiji po 150 din. Podobne akcije so v teku tudi v ostalih sindikalnih podružnicah v Konjicah in okolici.
L. V.
VIDEM-KRŠKO
Jutri, v nedeljo 20. marca, bo v seini dvorani tovarne celuloze na Vidmu redni letni občni zbor Okrajnega sindikalnega sveta Krško. Na zboru bodo pregledali delo sindikalnih organizacij in vodstev v letu 1954, sprejeli proračun za leto 1955, izvolili delegate za republiški zbor in bodoče začasno okrajno vodstvo sindikatov okraja Trbovlje, zlasti pa se bodo pomenili o delu in nalogah, ki so pred sindikalnimi organizacijami.
*
V torek zvečer bo v Krškem usta-
vlogi komune kot bodoče skupnosti in nalogah, ki jih imata v zvezi s tem SZDL in ZK,
! je imel tov. Zdravko Smrekar. Delegate i je seznanil z gospodarsko strukturo bo-
1 dočc komune, ki meri 27.824 ha in ima ___________________ j    	___
10.752 prebivalcev. Ozemlje komune Po- stema^ža konsolidacijo* "našega"go7podar-
stva. K razjasnitvi pojmov o nagrajevanju po učinku dela je zlasti mnogo doprinesla. diskusija tov. Kujftimira.
Kot ena važnih nalog je bila P°' udarjena tudi pospešitev priprav za Pr°' slavo 10. obletnice osvoboditve.
Pred zaključkom konference sta bila izvoljena začasna 15-članski komite in 19-članski odbor SZDL, ki bosta v pripravah za formiranje komun ,nar”u ljevala dosedanje začeto delo občin^V*11 vodstev omenjenih organizacij. V. *»•
Lani je bilo 800 naročnikov za knjige davanjih se je razvila živahna diskusija Prešernove družbe. Na posvetovanju | in so se navzoči zlasti zanimali za nov
plačni sistem.
TOLMIN
Društvo prijateljev mladine je imelo občni zbor. Iz poročila je bilo spoznati, da je društvo dobro opravljalo svojo nalogo. Uredilo je večje otroško igrišče; člani so sodelovali pri organizaciji mladinskega festivala; za teden otroka pa so pripravili celotedenski program. Novi odbor je sklenil, da bo v bodoče še bolj skrbel za I kulturno in fizkulturno vzgojo mla- j dine, skrbel bo tudi za usmerjanje mladine v razne poklice, zlasti pa bo skrbel, da bodo stiki s starši še živahnejši.
Odbor SZDL za mesto Tolmin si j je zadal kot osnovno nalogo, seznaniti člane in sploh vse prebivalce z gospodarskimi problemi v tolminskem okraju, pa tudi s splošnimi gospodarskimi problemi. Zato Ima v načrtu razna predavanja. Prvo predavanje so že imeli, žal pa ni bilo toliko poslušalcev, kot bi bilo želeti. V. P..
GOSTINSKA ZBORNICA ZA OKRAJ KOČEVJE
sprejme več knjigovodij
za gostin. podjetja v Kočevju-Plača po dogovoru. Pismene ponudbe poslati na gornji naslov
1014
Pomoč v nesreči vam nud* nezgodno zavarovanje, ki ga je deležen naročnik »Ljudske pravice«
Povezava »Svobod« in društev »Partizan«
Tekmovanje bo trajalo do Dneva vstaje
Koper, 16. marca.
V sredo dopoldne se Je na koprskem radiu sestala komisija za iz-
40.000 din in tretja 20.000 din.	.
Enake nagrade bodo razdelili tri najboljša prosvetna drufctva in to
V F T F N T F	’n dom.V ^ene mesta Videm-Krško so se
V £-i Lj Hi iN J ih	na svoji skromni proslavi ob 8. marcu
Pred dnevi je bil v Velenju	rudar-1	(organizacije so na to proslavo letos po-
ski	veseli večer; priredila ga je	gleda-	1	zal>ile.) zmenile, da bi se rade večkrat
liska sekcija Svobode. Nastopalo	je Sc*t	l	sestajale m se pomenile o uajrazličnej-
.	.	...	i	i	tafnvnn	u	i	ti	H	imn	.	—	......	1-1. ..
novni občni zbor novega društva »Zena j vedbo tekmovanja delavskoprosvetnih na centralni prireditvi »Partizan«
Ki
rudarske obleke oblečenih igralcev. Predvsem lahko pohvalimo tiste točke, ki so bile tudi po zamisli originalne. H udarjeni je zlasti ugajal dialog v jami in modrovanje o točkovanju. Drugim pa je bil všeč prizorček »Slepi mož in gluha ženat. Dosti smeha je vzbudila kronika, ki jn je zapel naš stari šaljivec Jaro. Kljub nekaterim pomanjkljivostim lahko rečemo, da je veseli večer uspel. Tovarišu Dcrmolu in njegovemu ansamblu želimo, da bi bil naslednji večer še bolj duhovit in še bolj zanimiv
V. S.
društev »Svoboda« in kulturno pro- bo 22. julija v Cerknem. Nagrade zB
svetnih druStev ter šolskih aktivov. Komisija je točno določila trajanje tekmovanja in vrstni red društev. Glede na veliko število prijav društev je komisija sklenila podaljšati tekmovanje do 22. julija. Dneva vstaje slovenskega ljudstva, in sicer tako,
ših težavah, ki jih imajo na vsakem koraku v svojem življenju. Odkar je bila
ukinjena organizacija AF2, so čutile v	______________________ ... _______ _______
svojem družbenem delu neko praznino, j da bodo do 1. maja tekmovala vsa
Izvolile s« pripravljalni odbor, ki je znal 1“»T5r'	—	 -*•-	—
ukreniti vse potrebno, da bo že v torek,
22. marca, ustanovni občni zbor novega društva 'Zenu in dom.
JESENICE
MOZIRJE
V Mozirju je bilo posvetovanje poverjenikov Prešernove družbe za Zgornjo Savinjsko dolino. Pogovorili so se o novih naročnikih in o raznih problemih, ki jih tonajo s tem v zvezi.
Komunski komite ZKS Jesenice je priredil šestdnevni seminar; dopoldne so ga obiskovali vodilni ljudje iz tovarne, zvečer pa javni delavci iz družbenih in gospodarskih organizacij na Jesenicah in okoliških vaseh. Med obiskovalci je bilo zlasti veliko ^ sekretarjev osnovnih partijskih organizacij, članov upravnih odborov in delavskih svetov. Udeleženci seminarja so poslušali predavanja o družbenem planu za leto 1954/55. Po pre-
DPD »Svoboda« po razporedu, ki ga objavljamo spodaj, od 8 maja do 22. julija pa bodo nastopala pro-
najboljše mladinske aktive pa osta' nejo nespremenjene (20.000, 15.000 & 10.000). .
Komisija je potrdila tudi prvotn’ sklep naše radijske postaje, da se po izvajanih oddajah ocenievalo celotno delovanje društev ali mladin' sklh aktivov. Končno oceno pa bo določila komisija, sestavljena iz predstavnikov Sveta za prosveto vsakega okraja. Komisija bo upoštevala mne-
svetna društva po razporedu, ki ga nja odnosno ocene, ki jih bodo izra-bodo objavili naknadno. Vsa dmStva zili posamezni poslušalci z dopisnic^’ se morajo držati določenih datumov naslovljeno na Radio Koper.
za snemanje oddaj.
Prav tako so preložili tudi tekmovanje šolskih aktivov, In sicer do 12. junija, ko bodo razdelili nagrade zmagovalcem ob zaključku pokrajinskega zleta »Partizan« v Kopru.
Glede na omenjene spremembe je komisija sklenila povefcatd fond nagrad, tako da bodo do 5. mala v Ajdovščini nagradili tri najboliša DPD »Svoboda« z naslednjimi nagradami: prva nagrada 60.000 din, druga
S tem zasedanjem komisije se tud1 zaključujejo prijave posameznih drU' štev in aktivov.
Razpored oddni delavko prosvetnih društev »Svob~'a*'
20. marca:	An''-	'i	27 marca:
Šempeter pri Gor ci: 3 aprila: Nov® Gorica in Ajdovščina: 10. aprila: Idrija; 17. aprila: Sežana; 24. aprila: P\ vača in Herpelje-Kozina; 1. ma.1®j Koper in Miren pri Gorici; 2. maj®: Izola ln Sv. Anton.
[K
je zdrava osvežujoča pijača, ki ne sme manjkati v nobenem gospodinjstvu!
Hie
i
KULTURNI OBZORNIK
NOVE KNJIGE
GONARSKA KRONIKA
ci N*eka*ere knjige vzbude med bral-08 razPravUanja o vedno
Ivan Bratko: Teleskop
dobe''nli!!!1 a“anJu. ali so zrcalo predvideli, tebi bil tak kompromis ško ’roC^tiTraCif' Z um?tn*- koristen.
Med fi„i.,c ena pvlca-> a*i ■ Vsekakor se je pisatelj odloči! dogodki l> U?i' aien °dsev nekega za verodostojno, zgodovinsko re-tnednje ^ OT ‘teleskop« sodi j prodneiranje dogodka. Toda tudi tu ,.t.	,	[	bi imel možnost, da bi po zgledu
oientar	j?	nastal iz doku- mnogih	podobnih del njegovi res-
udelež ^ ®ra^*va* ki so ga nudili nični, zgodovinski akterji v romanu rano.‘y|CnCl te sUovite- P° organizi- 1 prerasli v popolnejše, s pisateljevo sti cit’’ en°fa<>s^ v»lje, in zavestno- : fantazijo ustvarjene like. Zdi pa se, v oku* ™s!;vene tovrstne akcije ! da so bili ljudje in dogodki še pre-Evropi. Zrastel je iz j blizu, da bi lahko uresničili zami-, spominov, ki jih je1 Da Rjavil v zbirki »Spomini na | ps donrmka lela‘- D'e leti jih jel« nJeyal s spomini ostalih ude- ! e^encev in tako se je nakopičilo ! ® dragoceno gradivo. Pri tem ne (ioLirviL-23 '''8t>cl°vinsko veren opis zaniT^3 ,sa.Iuefc’a> temveč tudi za ^ osebni[t zgodb, čustev, misli zivJ>OJm'>vaJl-i generacije z veliko rova°VU1'Sk0 naloS°- Opis kopanja 12 okupatorjevega taborišča v bi narSU-.ka^e I>onckod težnjo, da P erasčal v podobo generacije.
,	Je stal pred kočljivo di-
^ ‘ ostati veren pripovedova-ciin e^a> 23 zS0dovino naše revolu-se H P^t^bnega dogodka, ali pa •o d?1** kot pripovednik nad go-um u men ta r i čn ost in ustvariti n_ 6 ,Un?> ki bo morda po duhu škod * odraz dobe — toda na Rodk° točneSa reproduciranja do-s„ ..a> Ila škodo fotografskega ori-Peje VC^' 'n padlih akterjev te epo-
*®enj poediniih teleskopcev ,j; ». lahko slutimo določene lju-■flo ”*L6^e al' padle, celo prepozna-t0vi P° nekaterih lastnostih, ugo-ci !!1° ^ahk0< kdo je me(j teleskop-ci iivr>r knj‘8e — udeleženec te ak-nii ,Darjan, kdo je idejni in orga-itd v1. vtxUa Igor, kdo je Vojo kari	najdemo	podatke	o sli-
•nark u Pirnatu, slutimo zelo sreč an*J1° Pojavo Dnevnika, ter se zna a?Kj. z yrsto znanih in manj ran 'mej1. tako iz vrst intemi-Cev kot kampovskih častnikov.
°seniVt0r	torei ‘111 el pred očmi
je nitkkonkretnih osebnosti, ki jim rij P°heg uspel, vrsto drugih, ki jim zgodovinsko točno dolo-te„ °8°dek, ki se je zgodil tega in
pisat/ 6 *n	ze*e^ vemo po-
pri *' kakšne možnosti se pravza-delv nudijo pisatelju, ki hoče ob-Važ ta,ko gradivo? Predvsem je «an^° <x*8°voriti na gornje vpra-n„Ke> Preden se spustimo v kakrš-°li analizo dela ali oznako zvr-
sl£;^.er gre za konkreten zgodovin-dogodek z znanimi akterji, ge-p® sko, časovno in zgodovinsko Pisat^ določeno dogajanje, ki ga ra^ želi postaviti, se mora za-z * ^a opredeliti ali za pisanje r<;n^OVin*S'kega romana, kronike ali l0^aže — ati za roman, kjer v dogi ?nein zgodovinskem okolju raz-v. ,a Usode svojih junakov, se pra-, ‘Oljenih junakov, plod pisa-Jeve fantazije. sj. ^Pomnimo se ob tem, kakšne Jajne možnosti je imela A ima Se-kr.6.rs v svojem romanu »Sedmi *’ kjer se je na neki zgodovin-Dn *°^k samo oprla, pa sama
nedvomno priča o pisateljevi umetniški sili, zlasti še, če upoštevamo, »glavno dogajanje — izkopavanje da je to njegov prvenec, rova in beg.« Tako pravi avtor sam. i	Knjigo je treiba presojati kot
Vsekakor, odločil se je napisati umetniški dokument dobe, saj edi-
kroniko, umetniško reportažno podati ljudi in dogodke. In nedvomno je uspel v nečem: na prepričljiv in dramatičen način je orisal glavno dogajanje. Zdi se, da je knjiga epopeja izkopavanja rova in bega, da pa so orisi akterjev skopi in da njihove osebnosti zblede pred eno samo značilnostjo: sem teieskopovec. Z drugimi besedami, že sama oznaka, da si udeleženec te nečloveške akcije, vtisne močnejši osebnostni, kolektivni pečat, kot vse druge drobne osebne oznake.
Če je šlo pisatelju predvsem za to, da prikaže tega kolektivnega duha, tega utelešenega teleskopca, potem je dosegel namen. Zdi pa se, da je preveč skopo izoblikoval posamezne značaje, člene tega kolektiva. Iz osmorice se opazno dviga le Gato kot izgneten značaj, poizkus s karakterizacijo Stefana in Dušana pa kljub vidnim pisateljevim naporom in retrospektivam ni uspel. Njuna lika sta preveč konvencionalno aktivistična. V podobi Črta nekako čutimo glavnega junaka ali vsaj enega izmed glavnih junakov. Kronika se začne in konča z njim. Vendar ostaja zaradi slabe karakterizacije izredno bleda figura (zlasti v primerjavi s Pirnatovimi risbami posameznih fiziognomij in duševnih nastrojenj internirancev). Nekoliko boljši je Miloš. Vendar, čeprav je več opisa in fabuliramja posvečenega njemu, je jasnejša podoba Tarasa, ki je sicer epizodna figura. Tudi med drugimi interniranci je avtorju z nekaterimi kratkimi epizodnimi junaki uspelo ustvariti konkretne in plastične fiziognomije. Take odlične figure so Hribček, Skledar s hlapčkom, požeruh in še nekateri. Pisatelju je treba šteti v dobro, da je ustvaril življenjske podobe okupatorja, upo-d ob!jene objektivno, z rahlim prizvokom ironije, ponekje celo tragike (tenente Paa, brivec Mario in
^Ustvarila sijajne like socialistov lun	v Georga Heislerja, Wa!-
si, a ® drugih. Kakšne kreacijske p. so se lahko sprostile, kakšna br rf'8. generacije je zaživela pred . aičevimi očmi, kako dramatična re ■ a *ahko slika pobega, kako polnokrvnejši glavni ju-šiz ’ kakšno strahotno podobo fa
to
tlla je lahko podala. In vendar
d bila verna reprodukcija zgo-vmsko opredeljenega dogodka.
Avtor »Teleskopa« je imel ne-ro°nin° ni°2nost napisati podoben z motivom bega. Svojstven so P° tem« 80 kopali rov (to . Poizkušali tudi ujeti starojugo-v^Vaaski častniki), da so se hoteli ftitj v oboroženo borbo in da jih 5vPrežemaI duh akterjev sociali-cj. ne revolucije. Podoba te genera-l_Je bi bilo najbrž tisto bistveno, (jar k* te junake odlikovalo pred uginij podobnimi knjižnimi ali ^'finimi liki iz zgodovine drugih .J-iov. Kakšen drugačen, mogoč-(da, celo vernejši) lik Igorja jj. duhovnega vodje, črta in drugih j* lu lahko ustvarila pisateljeva n,azija, sproščena okov verne-t* “^Produciranja. Kakšne drama-, De zaplete bi lahko izkonstruira-'o VjeS°,va fabulistična žilica. Da, ^“i bil roman na pet sto stra-
Mogel hi tudi napisati roman, bi bil zgodovinsko točen opis in osmorice akterjev le okvir . labulo o nekem izmišljenem
ruJneitl junaku- ^a k"' v tab°-
e,I> toda v duhu ne bi mogel jPremljaii osmorice na njihovem jJSU, ker bi bil deveti — izmišljeni.
ent'a poetica? Morda? Težko je
Ivan Bratko
sel. Morda je to storil zavestno: junakov in dogodka se zato lepi svo jstven čar pristnosti. Bralec občuti, da avtorju ne gre za bujno fabu-liranje niti za ustvarjanje nekih fantazijskih junakov, zgodb s psihološkimi zapleti, ampak riše preprosto podobo ljudi. V času, ko pravzaprav šele književno iščemo pravo podobo te generacije med vojno, se zdi, da so taki orisi celo dragoceni.
Njegovo osnovno vodilo je torej bilo »ostati zvest zgodovini, drže se načela avtorja »Krutega morja«, | drugi), da neresničnih zgodb ni vredno pi-	V kroniki se vešče prepletajo
sati.« Toda brž je trčil ob zahteve I usode posameznikov z akcijo samo fabulistike, ob načelo enotnosti in j in s pravo dramaturško spretnostjo strnjenosti zgodbe, ob nalogo, da v j so komponirani posamezni dogodki, enem ali več junakih poda dušev- kar daje knjigi potrebno napetost, no podobo generacije. In resnični ki doseže svoj višek v poglavju dogodki so se »pričeli prepletati z Pulilci trave in slednjič v orisu be-izmišljenimi«, resnično pa je ostalo . ga samega. To je pripovedništvo, ki
V Narodni galeriji so pripravili...
Od slavnih tujih slikarjev, ki	Razstava bo odiprta vsak dan
so vplivali na naše mojstre, ima od 10, do 18. ure v dneh od 20. močan vpliv znameniti avstrijski do 27. t. m., v nedeljo, 20. t. m. baročni slikar Martin Johann pa bo imel prof. Šubic, vodja Kremser Schmidt (1718—1801). Restavratorskega oddelka pri Za-Na svojih potovanjih v Italijo se je nekajkrat ustavil v naših krajih in nam tako zapustil več kot j 40 mojstrovin svojega čopiča. j
Te dni je v veliki dvorani Na- ! rodne galerije v Ljubljani raz-1 stavljenih 6 njegovih del, ki jih, je naslikal za gornjegrajsko žup- I no cerkev in jih je Restavrator-ski oddelek Zavoda za varstvo j spomenikov LRS pod vodstvom prof. Šubica odlično restavriral.
Razstavica, ki jo je pripravil Zavod za varstvo spomenikov LRS je sicer po številu skromna, vendar po kvaliteti del nedvomno velik dogodek za ljubitelje slikarske umetnosti. Ze s teh nekaj platen, ki so po formatu izrednih velikosti, saj merita največji preko 5 m, bo mogel gledalec zajeti vso ustvarjalno moč tega slavnega avstrijskega slikarja.
no to je bilo mogoče ustvariti, če je pisatelj hotel biti zgodovinsko točen. Tvegano in nesmiselno pa bi bilo knjigo označevati za umetniški roman, kar očitno tudi ni bil pisateljev namen, ko se je loteval obdelave gradiva. Kot opredeljena zvrst — literarna kronika — pa knjiga zasluži, da ji priznamo pomembno kvaliteto, čeprav se stilsko včasih prepletajo reportažni in novelistični elementi. In če mu na dve sto straneh ni uspelo podati podobe poedincev določene generacije, mu je vsekakor uspelo s krepkimi črtami orisati etičnega duha generacije.
Stara je tudi resnica, da se pisateljevo pero težje suče v točno določenih zgodovinskih in biografskih okvirih kot po prostranem ve solju fantazije. Zato pa iz Telesko
«SSS»y^..:
Ufusov naj novejši film:
ONADVA
Beograjsko podjetje Uf us je I huje, kaj naj stori Toda v tem od-
izdelailo nov umetniški film »Onadva«. Tokrat se je lotilo psiholo-
pa veje podoben dih realnosti in ! ške dtraime, ki se odvija na vasi v
vzdušja dobe kot iz Čosičevega romana »Daleč je sonce«, ki je tudi zrasel iz dokumentarnega gradiva. Vendar, če je Cošičev tekst preraste! v romanu, je Bratko ostal bližje kronološkemu, umetniško reportažnemu podajanju. Kljub temu pa je nekje zelo blizu tisti impresivni sili verodostojnosti, tisti patini resničnega življenja, ki so jo znali na platnu s svojimi umetniškimi prijemi tako odlično pogoditi italijanski neorealisti.
F. VREG
času osvobodilne borbe. Osrednji motiv je partizanski ranjenec, ki
fa skriva kmet Stojam (Milivoje ivanaoič), kmalu pa zve za to tudi Stojanov sosed, kmet Hi ja (Dragutin Todič). Med obema se vname prepir, kajti na kocko sta postavila svojii življenji in življenja svojih družin. Četniki in Nemca zasumijo, da Stojan skriva ranjenca, ga mučijo, ubijejo in mu aažgo hišo. Sosed, priča tega strašnega dogodka, ki edini ve za ranjenčevo skrivališče, oma-
ločiilnem trenutku zmaga v njem humanost in Ilija odide s kruhom v skrivališče k mnjencu...
Sodeč po sinopsisu je moč iz tega motiva ustvariti dobro umetnino. Režiserju Skriginu bo delo vsekakor olajšal' naš odlični1 igralec Zivanovič. Tudi ostali igralci jamčijo za uspeh, statiste pa so izbrali med kmeti vasi ob Drini, kjer so tudi snemali glavtne dogodke. Film so začeli snemati v avgustu in ga končali v štirih mesecih- Na sliki kmet Ilija (Dragutin Todič) s hčerkico (Dunja Iiercigoiija).
JUBILEE SINGERS“
Nastop ameriškega črnskega seksteta v Ljubljani
(13. marca 1955.) — Pevski sekstet z zgornjim naslovom sestavljajo ga. J. A. Myersova, obenem umetniška voditeljica skupine, trije tenorji, in sicer Starling Hatchett, Seth McČoy in Wendcll Wil-son, bariton George Goodman in bas Robert Pritchard. Clan skupine je že pianist Thompson Lefroy Beresford. Jedro njihovega sporeda so črnske duhovne pesmi (negro spirituals), ki jih izvaja ) ves sekstet, tu in tam ob spremljavi klavirja, razen tega pa so nastopili še baritonist Goodman kot solist, tenorist Wilson in že imenovani baritonist v duetu, to oboje ob spremljavi klavirja, in končno še pianist Thompson Lefroy Beresford kot solist.
Spored je preračunan na zelo širok krog občinstva. Z avtentično interpretacijo Črnskih duhovnih pesmi (avtentično v tem smislu, da jih izvajajo črnci; žal je v knjižici pri enem samem spevu navedeno tudi, v čigavi priredbi je) je zanimiv tako za muzikologa in sploh poklicnega glasbenika kakor za preprostega ljubitelja ljudskega petja in tistega, ki se navdušuje za revcllersko in po šla-ger|ko zaokroženo petje (saj stojimo tu ob enem od izvorov jazzovske muzike). S solističnimi in komomoansambelskimi spevi iz svetovne operne in koncertne literature skuša spored pritegniti zanimanje in ustreči standardnemu koncertnemu obiskovalcu, a vmes vrže kakšno riskirano popevko, pri kateri je odvisno vse od. specialnih zvočnih in tehničnih
vajo k dovršenosti tistega posebnega * harmonizacijami, lahko ponovno presc-zvočnepa^ karakterja, ki ga ima celota, j netila sorodnost teh spevov ne le z našo
Ansambel je prav po amerikansko ritmično in intonančno precizen in stopnjuje svojo zvočno draž z gibčnim obvladanjem obsežne dinamične skale. V precizni ritmiki in obvladanju tehnike ansambelskega petja je tudi že dobršen del njegovega učinka.
Pod pojem črnske duhovne pesmi so
večglasno narodno pesmijo po vzorcu koroških, temveč vobče z narodno pesmijo alpskega okolja in do neke mere tudi z makedonsko. »Petje čez< sera že omenil; srečamo tudi jodlarske efekte in za makedonsko pesem tako tipično padajočo lestvico z zaključki na t»rci. Kakšni vplivi teko tu sciu in tja, je vprašanje
prišle že davno tudi najrazličnejše obče zase. Nedvomno pa ima črnsko petje tučli razpoloženjske itd. pesmi. Pesem je gra- ' svoje lastne, enkratne značilnosti, jena po navadi tako, da se začne z Od obeh pevskih solistov je z glasom zborovskim refrenom, na kar sledi so- j in interpretacijo zlasti opozoril nase balistična prva kitica, s čemer je vse mu- ritonist g. Goodman. Pianist nam je z zikalno gradivo že eksponirano; kitica Gershwinom in Villa Lobosom pokazal preide spet v refren in to se kakih tri- j primere posebnega, v Ameriki negova-krat ponovi; zaključi refren. Karakter j nega, odccpka sodobnega pianizina, ki spevov nam ni nov, saj poznamo sorodne j ima neki stil, z ritmično po svoje zek> pesmi Paula Robesona itd. iz radia in I zahtevno muziko.
s plošč. A tu nas je, zlasti v zvezi s I	RAFAEL	AJLEC
MIRA PRFGELJ RAZSTAVLJA V MALI GALERIJI
Akademska slikarka Mira Pre- i terjera (nočno živiljienje, riing, ple-gedj, roj. 1905 v Litiji, razstavlja salke), a vendarle se muči z ugo-v Mali galeriji v Ljubljani slike tovitviio naslovne teme, saj so ne-
yse oa. specialnih zvočnih in tehničnih	,	i	,	,	•	1,	•	•	i	i	J	i	,
efektov (Kountz: Sanke), da se tudi obi-: n® steklo, tempera zapise na pa- katera zapisi le premalo določeni skovalci muzikalnega kabareta ne bi pir in tuš-skice.	in za nepoznavalca le utrudljiva
dolgočasili Vse to je za nas zanimivo, Povsem moška, čvrsta poteza, zmeda črt. Naslovljena dela na činstvaamv "teh jwgkdi1iS0 razdraženih pastozne barve, ostri obrisi, ki se obiskovalca vplivajo v smislu državah Amerike, in odkriva dolofene izgubljajo v ritmično izredno raa-; večje zmožnosti vživetja in kon-razlike v sestavljanju sporedov, kakor gibatii kompoziciji, govori o tem- trole lastnega ozirom^ sliikarjeve-
peramentu slikarke im sugestivno ga vtisa,
vpliva na gledalca. Zal so vsa de- Star način slikanja na steklo
I je v navadi pri nas in tamkaj.
1 Ugotavljanje razlik med tukajšnjo ; in tamkajšno prakso pa nas pelje še i naprej, h glasovni sestavi ansamb' " bas, en bariton in trije tenorji, ___________
terih sta oba krajna izrazita falzetista	.	.	-	-	„~
7. nalogo, da »pojeta čez«, podobno, ka- cksterjera (morje, pofcmjma v zc- bo mešane barve presveti ju je in
ni sestavi ansambja. En }a brez naslovov, ta*ko da gledalec je Pregljeva uporabila na ta na-crajnani?zraTitaJ1falzetiš?a ^'ceT z užitkom sledi motivom čin, da ji sicer nerazredčene gro-
lenjiu, skupine v pokrajini) in in-
vodu za varstvo spomenikov LRS strokovno predavanje o mojstru, njegova slikarski poti in interesantnem restavratorskem postopku na razstavljenih delih.
kor je to v slovenskem ljudskem večglasju, oziroma da barvata. Funkcijo barvanja ima pač tudi edini ženski glas v ansamblu. Pevka je v svojevrstni razmestitvi postavljena v sredo zadaj za falango moških pevcev, tako da jim gleda čez ramena. Priložnostne solistične partije prehajajo iz glasu v glas in se
lahko pojavijo v kateremkoli glasu od Kot vsako leto bodo tudi letos 30. tenorja^ do basa. Zvočni rezultat je spri- i marca podelil,’ tradicionalne Oscarjeve
Kulturne beležka
jim da sočnost prav prozorna podlaga.
Zanimivo bi bilo videti kaka večja dela razstavljajoče slikarke, sa.j že mali formati njenih ustvaritev dokazujejo obvladanje materiala., razgledanost in i-nvencijo.
?o takšne glasovne sestave svojstven. Jedro tvorijo očitno no en tenor, bariton in bas, ki stojijo skupaj in so glasovno izdatni; drugi trije glasovi pa prispe-
MARIBORSKA UMETNOSTNA GALERIJA:
Janez Mežan in Jan Oeltjen
Pomea mariborske Umetnostne nost province ni pogoltnila. Svo- (sijajno zadeto razpoloženje
J. z.
Izšla je 77. številka »Naših razgledov«
nagrade za najboljše uspehe v filmski umetnosti. Francoski časnik *Artsc piše, da so kandidati za to nagrado filmi »Upor na Cainu«, >Vaško dekle« in >Na
pomolih«.	_
Med kandjdate za najboljše igralke štirinajstdnevnika za politična, gospo-
Ketty, ■ AudVrey '* Heplurl ‘ooiolhv Dan- «•»■«	turna vprašanja,
dridge in Jane \Vyman.	iz vsebine:
Med igralci omenjajo Mar Iona tiran- Zunanjepolitični pregled, da, Humplircya Bogarta, Binga Crocby-	Franček Kos: Pismo iz Centralne
ja, Jamesa Masona.	|	Amerike (popotni vtisi iz Nika-
Kandidati med režiserji^ so: Elni Ka- j	rague).
zan, George Seaton, \Villiam AVillman, t Tone Klemenčič: Ali je ekonomski Alfred Hitchcock in Billy Wildcr.	inštitut LR Slovenije potreben?
*	Božo	Škerlj:	Prirodoslovno	matema-
Beograjsko podjetje »Avala-filni«	tična in filozofska fakulteta: de-
v '	filmskih	dalavcev	liena alt skupna?
j, ^ 28. do 30. aprila bo v Skop-u kongres Združenja predavateljev r°l<ovnih Sol. Prod konjrrosom bodo - ^ktorjj induetrljskih Sol iz i
dria,
v dopoldanskih urah) obiskovalci dela dveh »ptujskih« slikarjev. Janez Mežan in Jarn Oeltjen nista po rodu iz Ptuja, vendar jima pomeni Ptuj daljšo postajo v njunem življenjskem in umetniškem snovanju. Oeltjen se je rodil v severni Nemčiji. V Ptuj je prišel pred štiridesetimi leti. Naša domovina — predvsem Haloze — mu je postala drugi dom. Janez Mežan je Gorenjec. Oba sta čudovit primer asimilacije, ki je rodila mnogo dobrih umetniških del.
Ne, ne bi mogli vseh razstavljenih del 'razgl asiti za umetnine, vendair so med njimi dela, ka nas resnično pritegnejo in osvojijo zaradi pristnih umetniških lastnosti.
lejšimi deli, kjer slikar združuje Razen dveh temper je razsta-ubranoet barv z uspelo kompozi- vil Janez Mežan same akvarele, cijo in razpoloženjem, naj ome- V tej panogi se je po dolgih le-nimo »Splav na Dravinji«, »Na- tih izkušenj izbrusil
montorni film »Alojadj Stmdnao« in	literarne	zanuščtae
“?rve™4r<Se«	1,111	fob	Sd	MaSo™e	f.mrMV
pajanje«, »Konji na paši«, »Trgatev«, »Kopači«. Omenjena dela kažejo slikarjev odnos do zemlje in ljudi v svojevrstni luči. Izmed portretov izžarevajo »Otroci« in »Deklici« svojstven sveit doživljanja mladoletnikov.
Oeltjenovi akvaireli so v načinu podajanja izvirni in dinamično razgibani, le da v posameznih primerih ta razgibanost duši jasnost motiva. Med zlasti uspele je treba šteti »Topole«* »Videm v Halozah« in »Dravinja poleti«.
Zdi se, da je Oelt jen rojen gra-
v pravega __________ ______
virtuoza. Povečini jih je naslikal Stanko Aleksič, v suhi tehniki. Njegovi akvareli so precizni in jasni,, nekateri med njimi so že kar preveč precizni in vzbujajo vtis, da niso prišli izpod slikarjevega čopiča, temveč izpod fotokaimere. Ti nimajo s pravim slikarstvom mnogo skupnega. Mn^-go ljubši nam je Mežan v svojih sicer jasnih in preoizniiU akvarelih, preko katerih pa ie razlit sij poetičnosti. Motivni svet Mežano-vih akvarelov: Kamniške planine,
Ptuj, Prekmurje, Makedonija,
Dalmacija, cvetice, drevesa. Med najbolj dognanimi naj omenimo »Mlačev v Prekmurju«, »Pred
Irancd suefliiuie.ev 80 bili nagrajeni VXadeta Liukič, Mihajlo Popovič in
Nedavno so ob regulaciji strugo Cimo reko odkniHi približno meter globoko grobi&če. Muzejski strokovnjaki so kmalu nato odkopali) na tem kraju 20 grobov, razvrščenih drug poleg drugegia m ločenih z velikimi kamnitima plo&čami, V grobovih eo doslej odkrili 27 pomembnih predmetov; glinasto posodo, vojaška kopja, okraske itd. _ Spričo razvrstitve grobov in najdenih prea-mertov sklepajo, da gre za vojaSko grobišče iz ilirske dobe.
Iz literarne zapuščine Karla Manca (odlomki iz kritike tiskovne debate na VI. renskem dež. zboo-u).
Dobriča Cosič: Korenine (leposlovni podlistek).
Robin Laufer: Pismo iz Pariza (meditacija o sodobni glasbi).
Vladimir Mušič:	Galerija na cesti
(glosa po razstavi britanskih plakatov).
Z. Kržišnik: Po stopinjah sodobnosti (ob razstavi Stojan Batič — Bovis Kobe).
■Janez Dokler: Velike in male resnice v umetnosti (ob razstavi Stojan Batič — Boris Kobe).
Bojan Štih: Knjiga zastrte proze (re-
cenzija).
Ob proslavi 10-letnice domačega Bogdan Pogačnik: Dvoje srečanj (ob filma je bila odprta v Domu JLA 'lh’skn	tn	Bure-
BeogT-adu ra_ _______
kinematografije. Ra^«n fotografij
raostava razvojna na« c je. Ra^rn filmskilh umetnikov in
'v« razpravljali o dolu industrij-
'Ut
uirruc,
Plodovitost Jana Oeltjena, ki I	fik. V tej panogi je’ pokazal res-	Ptujsko goro«,	»Pogled na Kidri-
je razstavil olja, akvarele in gra-:	nično mojstrstvo, čeprav v stilu	čevo«, »Bori«,	»Cvetoče jablane«,	„m„tn«icih	t er	ve«	Kot
fdko, je dokaz izredne energije |	»starega« ekspresionizma. Njegove	»Beli topoli« in »Magnolija«.	I	doluth	in	krattii	dokumentarnih
slikarja veterana, ka ga, osamlje-1	najboljše grafike so »Bolnica'« 1	D. M.	I	filmov.
prizorov iz
posameznih fiilmov so razstavljene makete, filmske kamere ter drugi , filmski in tehnični pripomočki. Do-»Cvtftoče jablana«,; mafa podjetja so doslej posnela pri-• bližino 40 umetniških teir ve-6 kot 400
obisku črnskega seksteta in Burg-theatra).
Vital Klabus: Glosa ob novem Stritarju.
Branko Rudolf: Herman Vouk: Upor na ladji Caine (recenzijah Poleg tega gradiva prinašajo Naši razgledi še več drugih zanimivi!1 člankov, glos, kulturne vesti, preglec* novih knjig v tujini ter izpisek iz jugoslovanske bibliografij«-
ŠPORT IN TELESNA VZ60JA
PROSLAVA DESETLETNICE FIZKULTURNE DEJAVNOSTI V JUGOSLAVIJI
JUBILEJNO LETO
Ustanovljen je bil odbor za organiziranje proslav, prireditev in zletov
Na skupnem sestanku pred- | Popovič, Artur Takač, Stevan Mi- j nas. Po sporedu osrednje prire-siavnikov Zveze športov Jugosla- j kejie, Dušan Vukovič im Dragan ditve v Beogradu, ki bo v začetku vije iin »Partizana« Jugoslavije so Djordjevič. Odbor naj bi vskladil -	-	-	-	-
delo v zvezi z organiziranjem pro-
sestavili odbor za proslavo desete obletnice športa v FLRJ, ki bo trajala letos od maja do oktobra v okviru proslave deseto obletnice osvoboditve. V odboru so: Danilo Kneževiič kot predsednik, Miro Kreačič kot podpredsednik, Dragotin Cošič, Rodoljub Stanič, Ivko Pustišek, Milica Šepa, Branko Polič, Miloš VeLiokovič, Kosta
slave v mestih in okrajih ter orga niziral osrednjo prireditev v Beogradu.
Zamišljeno je, da bodo v okviru proslave v mestih, in okrajih različna tekmovanja, športne igre, Partizanovi zleti, slavnostni sprevod fizkuiltuirniikov in predavanja o napredku telesne vzgoje pri
JUTRI SE ZAČNE TRADICIONALNO TEKMOVANJE »SARPLANINSKI POKAL«
LETOS 80 HUDA KONKURENCA
Razen Muleja, ki je že dvakrat osvojil »Šarplaninski pokal«, sta favorita tudi Francoz Collet in Avstrijec
Hilbrand
nastope'v tujini “| Prireditve danes in jutri
SMUČANJE	počastitev	desetletnice.	osvobodHve^Lj^J;
Tekmovanje v smuku
! Atletski felu/b >Moatray« j« pova-bdi Mdihaliča iin Ceraja, da sod€du-, je>ta na velikem mednarodnem atlet -: skem mitinga 15. maja v M<xn(fcrayu.
Skoplje, 18,
tradicionailn em
marca. Na devetem šapki, danes pa pričakujejo še prihod
tekmovanju zn »Šar-plaminskii pokal«, ki 66 začne jutri, bo sodelovalo pet tujih in eno jugoslovansko moštvo. Smučarska moštva iz Zahodne Nemčije, Avstrije, Francije in Jugoslavije so že na Popovi
grških im švicarskih smučarjev. Skupno se bo pomerilo v letošnjem
VESTI IN
PO TRENING TEKMI ODREDA
Razočarani gledalci
Ljubljana, 18. marca. Blizu 2000 gledalcev je vdoraj razočaranih zapustilo stadion Odreda, kjer je bila trening tekma med	moštvom
Odreda in Braniikom iz Maribora.
Po dobrih rezultatih nogometašev Odreda na Reki smo pričakovali, da tokrat v Ljubljani ne bodo raao6a-rali svoje pristaše. Bes da so nastopili v nekoliko oslabljeni poštam, toda to nikakor nd opravičilo za zaslužen poraz. Po nezanimivi tekmi so zmagali gostje 7. rezultatom 2:1 (2:1). Oba gola za Mariborčane je dosegel Plaznik, za domačine pa Ivrgin. Kratka ocena tekme je: slabi gostje in še slab&i domačimi.	E.	G.
PRVENSTVO SLOVENIJE *V KEGLJANJU
Špec (»Jesenice«) podrl 895 kegljev
V svojem tretjem prvenstvenem nastopu v okviru republiškega moštvenega prvenstva v kegljanju so se Jeseničani pomerila z mariborskim Železničarjem v Mariboru. Medtem ko so domačini razen dveh igralcev dosegli le povprečne rezultate, pa so gostje zaigrali iaredno lopo in dosegli rezultat, ki jih bo vsekakor uvrstil na eno izmed prvih mest. Najboljši je bid Špec, k.i je podri 895 kegljev in je s tem rezultatom na tretjem mestu najboljših slovenskih kegljačev po osvoboditvi (za liikovnikom — 934 in Starcem — 918).
Rezultati: »Jesenic«« 4925 kegljev
(Spec 895. Kelih 812, Koseilj 823, Rebolj 794, Šlibar 828, Črv 774). Železničar 4678 (Breznik 792, Ferlan 745, Verbošt 718, Duda 820, Munko 814, Živko 789).	G.
VSEAMERIŠKE IGRE
ZDA daleč pred drugimi
Mexieo Ciiy, 18. marea. Na vse-ameriškAh igrah dosegajo tekmovalci čedalje boljše rezultate. Raaem tega, da je Range skočil v daljino 8.03 m, kakor smo že poročali, je včetraj bra~ y,ilski atlet Ade:n;i.r Da Salva z re-zuiltaitom 16,56 za 33 em izboljšal svetovni rekord Rusa Sčerbaikova v troskoku. Težkoatlet Schemans.ky pa je postavali najboljši rezultat v dvigamjn uteži 191.5 kg. V večmi disciplin pa so bili postavljeni vseameriški rekordi. V teku na 200 m Richards 20.7 sekund, na 800 m Sowel'l 1:49,7, 100 m za ženske Jones 11,5, v metu diska Gordien 53,10 m, v metu kladiva Ba-okus 54,91 m.
V vodstvu so dosedaj v etapnem plasmaju ZDA, ki imajo skoraj toliko točk kot vse ostale udeležene države skupaj. Približno tretjino točk kot ZDA ima Argentina, daleč za njo pa je Mehika, Brazilija. Kuba itd.
maja, ko bo miiii.iiIo 10 let od usta. novit-ve fizikultuinnega odbora Jugoslavije, je zaandSl jena slavnostna jav-na konferenca z večernim športno-telo v at! in i m sporedom. Težišče osrednje proslave bo na posebnem zveznem tekmovanju, ki bo bržkone v začetku oktobra v Beogradu. To bi imelo značaj jugoslovanskih iger im bi bilo manifestacija. športnih uspehov in , pregled pripravljenosti naiših tekmovalcev pred bližnjo olimpiado Športniki bi tekmovali v vseh športnih panogah im discsiplinali > Partizana«.
Vrhu tega je zamišljena tudi izdaja brošuire o napredku telesne vzgoje pri nas, otvoritev potujoče razstave im snemanje dokumentarnega filma. Posebej je bilo poudarjeno, da je naloga odbora proučiti možnosti za pripoznanje zaslug tistih športnih delavcev, ki so se v tem razdobju odlikovali na področju telesne vzgoje.
Mugoša
Mihalič dn MMakov ata razen tega dobila tudi povabdllo aa atd-eteike prireditve v Al žiru in Maroku.
Prireditelj velikega mednarodnega spomladanskega miitdmga v Ober-haiusenu »Rotweiss Oberhausen« _ je prav tako povabil naše atlete Mihaliča, Lorgerja, Miilaikova in Mugošo, da sodelujejo 9. junija na tem. tradicionalnem tekmovanju.
počastitev ueseueiu«;c	,
liane, so zbrani vsi slovenski	,	m_
lige, ki bodo z enomesečnim
zne lige, ki douu /> cuvm«- ,
Z Rožce	TUni^,.^.“I?j1Lt%;1adaltcvalo.	da»«
Tekmovanje se	Dre.
Smučarski klub »Jesenice« priredi ju- po razporedu, ki ga je Pnre 1 ?/unane: n*, 20. marca, meddruštvene tekme v menil na prošnjo klubov izven M«* J _ smuku v proslavo desetletnice osvobodit- I 19. marca, ob 17.00: Ljubljana
tri,
ve. Člani in članice bodo tekmovali na ]
ob 19.00: Branik : Ilirija,
4 km dolgi progi z Rožce za »Prehodni ? 20 marca 0b 14^00-Partizan : Ilirija, pokal vseh padlih borcev«. Pokal brani
SK Jesenice.
Prijave sprejema prireditelj najkasneje dve uri pred startom. Nastopno mesto je ob 11. uri na vrhu Kleka.
ob 16.30: Fužinar : Branik. 27. marca, ob 17.00: Ljubljana j_o
ob 16.00: Branik : Ilirija,
70. marca, ob 16.00: Branik : AOK.
2. aprila, ob 17.00:’ Ljubljana : Fužinar, ob 19.30: AOK Olimpija : Kamnik,	..
7. aprila, ob 10.00: Kamnik : Ihnja.
9. aprila, ob 17.00: Ljubljana : AOK Olimpija,	.«
ob 18.30: Fužinar : Kamni*. 10. aprila, ob 10.00: Ilirija : Fužinar,
16. aprila, ob 18.00: AOK Olimpija : H
26! marca, ob 17.00: AOK Olimpija žinar, ob 19.00: Branik :
Tekmovanje za »Spominski 2?- marca, ob 14.00: Partizan ^Karu
pokal Tomaža Godca«
Jutri bo TVD Partizan Bohinjska Bistrica priredil več zimsko-športnih prireditev. Najpomembnejše bo vsekakor tekmovanje štafet za »Spominski pokal Tomaža Godca««. Pokal je podaril Občinski ljudski odbor Bohinjska Bistrica ob zadnjem občinskem prazniku^ v spomin organizatorja upora in smučarskega reprezentanta. Tekmovanje bo letos prvič, želeti bi pa bilo, da bi postalo tradicionalno. Prireditelj pričakuje prijavo velikega števila štafet iz vse Slovenije.
Istega dne popoldne bo na 50-metr-ski Hansenovi skakalnici meddruštvena skakalna prireditev. Prav tako bodo popoldne tuai sankaške tekme na znani mednarodni smučarski progi Belvedere, ki bo s tem po obnovitvi prvič otvorjena.
ODBOJKA
Razpored tekem pokalnega turnirja v Ljubljani
V soboto se je v Ljubljani začelo moško pokalno prvenstvo v odbojki. Na tekmovanju, ki ga prireja Delavsko športno društvo Ilirija iz Ljubljane v
Smučarske tekme po Sloveniji
i	"v
Tine Mulej
tekmovanju za »Sairplaninski pokali« več kot 50 alpskih smučarjev in smučark. Avstrija sodeluje s sedmimi tekmovalci in dvema tekmovalkama, Zahodna Nemčija in Francija 6 po štirimi tekmovalci in dvema tekmovalkama, Jugoslavijo pa bo zastopala zgolj mo&ka ekirpa, ker so smučarke večddel poškodovano aii utrujene.
Po mm en ju jugoslovanskega reprezentanta Tineta Muleja, ki je žel doslej na tem tekmovanju največ uspehov, bo letošnja konkurenca naj-hujša spričo odlične forme nemških, avstrijskih in francoskih tekmovalcev. Mulej sodi, da jo najresnejši tekmec Francoz CoAlot. ki si je v tekmovanju za »Kandahar-^pokal« priborili peto mesto ter mladi avstrijski smučar Hitihrand, ki je bil tretji na tem tekmovanju v smuku.
Na sporedu sta samo dve dasci-| plini: veleslalom in smuk: V dosedanjem tekmovanju si je Tine Mullej dvakrat priboril zmagovalni pokal, dvakrat pa tuji smučarji, in sicer: MadžaT Peter Siklo leta 1947 in Švicar Tegi leta 1954.
PRIJATELJSKO SREČANJE V JUDO-DO
Železničar — »Ljubljana«
Danes ob 20. uri bo v Ljubljani v stekleni dvorani Direkcije železnic (Pražakova ul.) prijateljski dvoboj v judo-do med Železničarjem iz Maribora in 2TAK Ljubljano. Obe moštvi bosta nastopili v najmočnejših postavah s po 10 tekmovalci.
Tradicionalni smuk v Hrastniku
Alpinistični odsek pri PD Hrastnik je v nedeljo priredii tradicionalni smuk z Mrzlice v Hrastnik. Proga je bila dolga 12 km In je bila dobro speljana z Mrzlice na Križko planino, Katarino, Ojstro, Plesko in mimo Prapretnega v Hrastnik. V prvi polovici proge do Katarine je bil sneg dober, pozneje pa je postail zmrznjen in pretrd.
Rezultati:	Miran	Bidermaa	(AO
tudi padce, katerih ni bilo malo, saj 3 km J. Košar pred Korošcem in Hra-| je skakanje s smučmi v Ptuju dokad j stel jem, pri članih pa Kužnik pred Pi-mlado. Videti pa je bilo tudi lepe in | palom in P. Hrasteljem. V veleslalomu uspele skoke, saj je bil najdaljši 161 so nastopih le mladinci in člani. Vrstni metrov. Škoda, da sneg naglo kopni, i red pri mladincih: Košar, Vavpotič, Mla-
drugače bi podobne športne prireditve zvabile mlado in staro na grajski grič.
prida razvito. V nedeljo pa je tukaj š-I »Partizan« zbral lepo število smu-Hrastnik) 56, Ignac Jeršin 61, Janez	oomeriH	v	trf™	na
Canžek (vsi Hrastnik) 67 min. itd.
V Ptuju so tekmovali v skokih...
Na pobočju grajskega griča so ptujski smučarji pripravili 20-metrsko skakalnico, na kateri je TVD »Partizan« v nedeljo priredil tekme v smučarskih skokih. Skakalnica se je prav dobro obnesla ln, čeprav je južni sneg precej oviral tekmovanje, je pred številnimi gledalci tekmovalo 15 mladincev in pionirjev. Ptujčani so skoke gledali z velikim zanimanjem, ker podobne prireditve v Ptujn še ni bilo. Tekmovalce so živahno vzpodbujali in navdušeno pozdravljali vse skoke,
Za smeh
Gledalca za ograjo: »Veš ta mož že od mladih nog gleda nogometne tekme izza ograje.«
kar, Hrastelj; pri članih: Bračun, Iršič, Slimšek itd. V skokih je pri mladincih zmagal J. Benedek pred Hrasteljem, Kočarjem in Korošcem, pri članih pa je bil
v MarlfOVfill	na	V ipkll	najboljši Slimšek	Zmagovalci v posa-
• • • ▼ iflarKOVCili	pa.	V it;lk II	mezmg disciplinah	so prejeli diplome in
Markovci pri Ptuju	leže	v ravnini,	,	praktična darila,
zato smučarstvo nikoli ni bilo kaj	__ i j i	i
Nad 60 tekmovalcev v Preboldu
O »Partizanu« v Preboldu je le malo poročil. Društvo ni izvedlo niti letne
čarjev, ki so se pomerili v teku na 800, 1000 in 2000 metrov. Med narjmlaj-
šimi je bil najboljši Cvetko Konrad r  ________________________ __	______ _____
iz Markove, med starejšimi pionirji | redne skupščine. In vendarle je v kraju Meglič Franc iz Prvenc, med mladinci ! veliko zanimanje za smučanje, saj imajo Pa je odnesel prvo mesto Strelec Vik- ; doma naravnost idealne smučarske teter, tudi iz Prvenc. Zmagovalci so rene. Društvene smučarske tekme so dobiai lepe nagrade. Tekme so dokaz, zbrale na startu kar preko 60 tekmoval-
da se tudi mladina v Markovcih zbi-	   -.	..	.
ra v vrste »Partizana« in da se sklep na zadnjem občnem zboru, kjer je bilo govora o pritegnitvi mladine, v resnici izvršuje.	M.	R.
»Svilanit« osvojil pokal
2e tretje leto tekmujejo sindi-
cev, zlasti mladine. Število je razveseljivo in bi lahko tudi močnejša društva bila ponosna na takšno udeležbo.
NAMIZNI TENIS
Triglav ali »Ljubljana«?
Danes in jutri bo v Kranju mladin-
kalne pociružrt; co kamnn&kLh tovaim | s k o moštveno prvenstvo Slovenije ___________________
za prehodni pokal tovarne »Titan« v ; miznem tenisu. Za to tekmovanje se lah-spomin Antona Jegliča, delavca to- ko prijavijo vsa moštva. Po trenutnem vame »Titan«, ki je postal med voj- ! stanju v Sloveniji je računati, da bodo no žrtev fašizma. Tekmujejo v vseh sodelovali:	Triglav (Kranj), Ljubljana,
panogah zimskega športa. Do zdaj je i Jesenice, Partizan Kočevje, Rudar (Tr-dve leti zapored osvojil pokal »Ti-! bovlje), Železničar (Maribor), Proletarec tan«, ki je tudi letos vodil po tek-1 (Zagorje) in Partizan Škofja Loka. Mo-maii v teku in patrolnem teku. Pri j štva so napisana v vrstnem redu, kakor slalomu pa so Imeli smučarji »Tita-! predvidevamo, da se bodo uvrstila na na« smolo, taiko da jim tudi točke v' prvenstvu. Lani je bil vrstni red tale: skokih niso mogle priboriti nazaj 1 Projektor, Odred, Rudar, Jesenice, Par-prvega mesta. Zmagal je »Svilanit« tizan I in II. pred »Podjetjem Kamnik« in »Tita-
PRED II. KOLOM ZVEZNE NOGOMETNE WGE
Negotovost
V nedeljo se nadaljujejo stvene tekme II. kola Pom''a skega prnenstva !■ zvezne n0^,. metne lige. Pričakujemo os borbe, ki je njih rezultat tezi predvidevati, kakor v istem jesenskega prvenstva. Pom«"3, ski nastop ligašeo je pokaz3*’,; ni zanesljivih favoritov, tem'p j’ ker se moštva niso temeljito P pravila na tekmovanje, nelcat^ pa še zmeraj čutijo posledice p> dolgih turnej.
Vodilni moštvi Dinamo j” Hajduk gostujeta v Beogradu Osijeku. Čakata ju tekmi štvoma iz spodnjega dela lesto ■ Zagrebški splavi* se bodo P° rili z Radničkim, ki so ga v P^ :. delu tekmovanja premagali znai. manjšim rezultatom 2:1. .P pra. se bodo o Osijeku pomerili s r leterjem. Hajduk je v Splitu zrna gal s 5:5. Beograjski »PZaoi« o v Beogradu sprejeli ^Zagreb*, so ga na njegovem igrišču prem gali s 3:1.
Partizan bo igral v Železničarjem, Crvena zvezda I. bo gostovala v Skopi ju. V za Jtn; tekmah sta obe beograjski m°i.^ zmagali z enakim rezultatom ’ Najhujši poraz v drugem K, jesenskega kola je utrpela . p. motiva, ki je bila v Subotici p magana s 6:1. V tem kolu bo ko vrnila na svojem igrišču mi za drago in si priborila tako a’’ goceni točki. Sarajevski n°£% ju taši, ki se bodo v Novem
pomerili z »Vojvodino^, so o d gem kolu jesenskega PJ’oensraz utrpeli na svojem igrišču P0,-: 3:1. Premagali so jih nogomet iz Novega Sada.
Pionirske tekme v Litiji
Litijski pionirji so letošnje snežne padavine dobro izkoristili. Prod kratkim pa »o priredili tudi svoje prvenstvo v organizaciji TVD »Partizana«. Tekmovali so v Litiji in na Selah pri Šmartnem.
Rezultati:
Izlakar 7:53, Keržan 8:12, Lebinger P. 8:24; slalom; Rozitna 27,5, Zapušek 34,0, Pavflič 36,0; skoki: Povžo 110 to6k, Zapušek 107, Ambrož 194.
Pionirke so tekmovale samo v teku na 800 m, kjer je zmagala Jama Grilova.	-j.
Društveno prvenstvo v Laškem
TVD Partizan Laško je v nedeljo priredil društveno smučarsko prvenstvo za vse oddelke in v različnih smučarskih disciplinah. Tekmovali so v tekih, veleslalomu in skokih. Okrog 300 gledalcev je opazovalo zanimiva tekmovanja in bodrilo zlasti najmlajše, da bi dosegli kar najboljše rezultate. Najboljši v posameznih disciplinah: pri pionirjih je v teku na 500 m zmagal P. Košar pred Mlakarjem in Ratajem, pri mladincih na
Kot priloga pete številke »RADA« z dne 15. marca 1955 je objavljen
Načrž tarifnega pravilnika
Ta načrt, ki je izdelan za potrebe industrije precizne mehanike v Beogradu s sodelovanjem strokovnjakov Biroja za organizacijo uprave in gospodarstva pri Sekretariatu za zakonodajo in organizacijo Zveznega izvršnega sveta, lahko koristno uporabijo podjetja pri izdelavi tarif p ih pravilnikov.
List je zagotovljen naročnikom. Letna naročnina znaša 360 din in jo je treba vplačati na tek. račun št. 103-T-868.
8143
   	       ^niiimiitiii.iiiiiiiH^iiiiiiiBii.iiiiiitHiiriiimufflUitiniiiiHiNiiimnnniiiiiiiiiiuiHiiiiB1111!^1**1
VICKI BAUM
ROMAN
106
Yutsing je z grozo poslušal to bridko in uporno govorjenje. Zdelo se mu je, ko da ga je nekdo oropal postelje in strehe nad glavo. Skušal je zbrati besede, ki se jih je bil naučil. »Učenčeva pot je pot ponižnosti in pokorščine, in učenec z zaupanjem sprejme sleherno mojstrovo besedo,« je ugovarjal mlademu učitelju. Sing-song se je na ves glas zasmejal: »Dobro si se odrezal, ti modri-janček!« je vzkliknil. »Rečeno pa je tudi: ,Če očetov ukaz ni dober, naj se mu sin upre, in tudi ministru ni treba ubogati visokega gospoda. To je pravilo: ne izpolni krivega povelja.* Hočem ti povedati nekaj in dobro si zapomni: naše učenje ni dobro učenje. Podobno je strupenemu opijevemu dimu, ki ti zamegli možgane, te zastrupi z dozdevnim zadovoljstvom in te uniči. Toda kmalu bo drugače.«
Nič čudnega, da je spal Yutsing nemirno potem, ko je poslušal takšne nezaslišane nezakonite govore.
Dnevi, ko je prihajal njegov oče v Sangaj in ostajal doma, so bili za malega Yutsinga čudna mešanica slavnosti in strahu. Dobil je darila, lesenega konjiča, klobuk, kakršne so nosili tujci, puško, ki je, če je prav ravnal z njo, izstrelila plutovinast zamašek.
Oče se je smejal tako, da so se jeli majati napisni trakovi na stenah. Naredil je okroglo desko za tarčo in skupaj sta se učila na zadnjem dvorišču streljati. Mati je oblekla najlepše obleke, kadar je prišel oče domov, bila je belo napudrana in v laseh je imela metuljčka, narejenega iz jadeja. Tiho in vljudno je poročala o domačih zadevah. Očetov glas je bil kar se da tih, kadar je govoril z materjo, in Yutsing je pazljivo gledal, kako vljudna sta bila njegova roditelja med seboj. Večkrat je napeto vzdihnil Pisano je: ,Naši materi izkazujemo ljubezen, našemu visokemu gospodu spoštovanje, našemu očetu pa oboje, ljubezen in spoštovanje.1
Zvečer in pozno v noč je bilo slišati iz stranskega paviljona plunko in petje, vonj kadila se je širil od ondod, vmes pa se je razlegal glasen, rezek smeh, po katerem je Yutsing spoznal, da je bila visoka oseba pijana. Tudi drugi učitelj je bil večkrat pijan, rad je zahajal v čajame, toda tam ni pil čaja, marveč rumeno vino. Ko pa je potem prišel domov, je odšel na prvo dvorišče, kjer so gorele luči na bambusovih trinožnikih, da so kazale gostom pot, in tam je govoril »Neumna stara baba je stari tiger v Pekingu, deželo uničuje, smrdljivi evnuhi nam vladajo; prefekt ne postane, kdor je moder, marveč kdor lahko kupi ta položaj s srebrom. Zgnila je srednja država in smrdi ko crknjena žival na cesti.«
Vratar in sluge so ga smeje poslušali in vmes zbijali šale na ves glas, naposled pa se je nekdo kakor iz neprevidnosti zaletel v Singsonga, da je padel v majhen ribnik med lotosove cvetove. Yutsing se je kar za trebuh držal od smeha. Spet druge reči mu je pripovedovala mati, če je sedel pri njej, ko je vezla rože v kos svile. Pripovedovala mu je o njegovem dedu, mandarinu, o mogočnem možu, ki se je ravnal po konfucijamskem idealu: spoštovati starejše, biti dober s služabniki, zvest prestolu, brez napuha in
skromen na srednji poti Nastala je tišina, od obujanja spomin°v na rajnkega mandarina. Yutsing se je posebno globoko in lepo Prl' klonil v dvorani prednikov pred tablo na hišnem oltarju, na kater1 je bilo napisano dedovo ime.
Deda so usmrtili kmalu potem, ko so se uresničile SingsongoV® napovedi, ko so se uprle pokrajine in strmoglavile vladarsko hiš0 Mandžu. Iznenada je imel drugi učitelj puško, na kateri je p°vr^U tičal še meč, in z njim je zelo nevarno in grozeče mahal po 7X3^'i. Sele zdaj je Cangova hiša zvedela, da pripada društvu »Starejši1 bratov« in da je pomagal pripraviti prevrat. Na ulicah so streli in v jezeru so plavala trupla med stebelci lotosovih cvetov.
Neko jutro so cesarske, rumene zastave z zmajem izgimile 111 nova bela zastava z rdečim krogom in starim znamenjem »Khan je vihrala po ulicah. Singsong je obljubil, da bo ščitil hišo, ki ^ storila dobro njemu in njegovemu očetu; in res so se uporni pri vratih obrnili, ne da bi storili kaj hudega. Yutsingov oče J® zadovoljno vtaknil roke v rokave in napravil pri novih gosp°° na okraju vljuden in koristen obisk. Yutsingovega deda, plerne. nitega moža, so obglavili na javnem trgu skupaj s petimi drugi1111 cesarskimi uradniki, ki se niso hoteli pridružiti revoluciji. Ljudstv0, ki ni imelo ničesar proti njemu, je stalo na trgu in ga hrabri^’ radovedno, ali bo dostojanstveno pogledal smrti v oči in še P° mečem ohranil svoj ugled. To je storil in zgodbo te usmrtitve s° vedno znova pripovedovali vnuku. Toda Yutsing, ki je skupaj ostalimi družinskimi člani gledal obglavljenje, je zbolel za mrd*00' Bolezen mu je omogočila, da se je skril za zavese svoje posteč in se prepustil nežni postrežbi svoje matere, tete in Naimah, dokler revolucija ni bila končana in dokler se v mesto ni povrnil Iirur' Drugi učitelj je postal tedaj pri policiji velik mož, dobil je pu^0 in zmajev ni več dovolil spuščati-
dnevne novice
za PTT promet v Ljub-1
ukinil	28' £ebr- t. 1. je bila1
okons pomožna pošta Telče, njen ; Pošte	bil	vključen v okoliš	I
PrcnehJi?	31 JanuarJa t. i. je
Sv vin	Poslovati pomožna pošta
Je hn	,	Cerknico. Njen okoliš,
nar ji. vk'JUčen v okoliš pošte Caj-1
Čestitke
‘“*u Skral>arju-Bra5karju čestitajo ob 45-letnici prijatelji.
     ______________
SkJo5MT1U,možu ln dobremu prijatelju sprtlV Marohu ‘z Ljubljane, ki je Tvani v Gorlei, čestitajo žena Rado ln Janko Kočevar.
^	se pridružuje Arhi Franc.
*&bl£ iz Kamnice pri Mariboru I S . ° k rojstvu dvojčka — Mi-, ““a ln Zvonka, sorodniki.
Kimeswenger čestita k i jsincmu dnevu ter jih želi mno- ' So sreče Marička.
°j'hi<mih jozen atdi in sesiri čestitajo sin Franci, snaha i Arbi 111 vnu^ek Acko — družina
VsnSU ^u^lju Peperku želi obilo' ris?~e. za njegov jutrišnji 43. rojstni i . J1 in mu kliče še na mnoga leta '
****~-- m Prli3teIj'
^ dragemu upravniku Jožetu aku iz Ptuja čestita kolektiv/ •Moda«, obrat II.
R‘n strica Gabrenja lz Unca pri "'eku ter bratranca — kapetana D J?e 'hornarice v Pulju pozdrav-i ijan* vka 1x1 vsl domači iz Ljub-
Teto
N°VSSroeeilcema Blažu Haibinc ln . ozitsi Šeliga iz Maribora želijo ( kolegi sre£e v skupnem življenju J
j “ Slaparju iz Zagorja čestitajo ) f'Sa’ ^arši, sestre z možmi ln brat. ( -estitkam se pridružujeta tudi 1 'de in Milan.
******
^aletnu Engtu Prevcu lz VLševka pri. ‘arem trgu čestitajo za rojstni' °an vsi domači iz Ljubljane.
,  ..........................
GLEDALIŠČA
SLOV. NAKODNO GLEDALIŠČE DRAMA
Sobota, 19. marca ob 20: Ustinov: »Trobi, kakor hočeš«. Abonma C. (Calettija igra Anton Homar). Nedelja, 20. marca ob 15:	Golia:	|
»Princeska in pastirček«. Izven in i za podeželje;
ob 20: Ustinov: »Trobi, kakor hočeš«. Izven in za podeželje. Ponedeljek, 21. marca: Zaprto.
OPERA
) Sobota, 19. marca ob 19.30: Donizetti: »Lucia Lammermoorska«. Izven in za podeželje.
’ Nedelja, 20. marca ob 15: Donizetti: »Lucia Lammermoorska«. Zaključena predstava za okraj Kamnik.
V prodaji bo večje število vstopnic danes od 17 dalje pri operni blagajni.
Ponedeljek, 21. marca: Zaprto.
MESTNO GLEDALIŠČE LJUBLJANA Gledališka pasaža Sobota, 19. marca ob 20: Mira Mihelič: •Zlati otetober«. Izven.
Nedelja, 20. marca ob 20: Mira Mihelič: »Zlati oktober«. Izven.
V soboto in nedeljo, 19. in 20. marca, gostuje del ansambla Mestnega gledališča na Koroškem (Celovec, Borovlje, Zitara ves in Loče), kjer bo uprizarjal Pugetovo komedijo »Srečni dnevi«. Drugi del ansambla bo istočasno uprizarjal v Ljubljani »Zlati oktober«.
ŠENTJAKOBSKO GLEDALIŠČE Ljubljana, Mestni dom
Sobota, 19. marca ob 20: Dobričanin: »Skupno stanovanje«, komedija. —■ Izven. Razprodano.
Nedelja, 20.* marca ob 16: Goemer: »Pepelka«, pravljična igra z godbo, petjem in plesom. Popoldanska predstava;
ob 20: Dobričanin: »Skupno stanovanje«, komedija. Izven. Večerna predstava.
Prodaja vstopnic v Mestnem domu, rezerviranje tel št. 32-8G0. Rezervirane vstopnice se morajo dvigniti dan pred predstavo, sicer bodo prodane.
SKUD »TINE ROŽANC« LJUBLJANA Trg OF 3 (pri kolodvoru)
Sobota, 19. marca ob 20: D. Dobričanin: »Skupno stanovanje«.
Režija Janez Albreht, scena Milan Butina, člana MG.
Nedelja, 20. marca ob 16: D Dobričanin: »Skupno stanovanje.
Prodaja vstopnic v soboto od 10 do 12 in od 16 dalje, v nedeljo pa od 10—12 in od 14 dalje.
narodna glasba (Prenos iz Zagreba)
—	16.00 Glasbena medigra —	16.10
Utrinki iz literature — Kettejevi soneti — 16.30 Želeli ste — poslušajte!
— 17.10 Glasbene uganke — 18.00 Jezikovni pogovori — 18.15 Pesmi za naše male — 18.30 Zanimivosti iz znanosti in tehnike — 18.40 Igra tambu-raški orkester p. v. Matka Sijakoviča
— 19.00 Radijski dnevnik — Ž9.30 Zabavna glasba, vmes reklame in objave 20.00 Pisan sobotni večer — 22.15 do 23.00 Oddaja za naše izseljence — na valu 327,1.
22.15—23.00 UKV program: V plesnem ritmu — 23.00—24.00 Oddaja za tujino — na valu 327,1 m (Prenos iz Zagreba).
VESTI IZ MARIBORA
Dežurna lekarna v soboto, dne 19. marca 1955: lekarna »Melje«, Meljska cesta 2.
Nedelja, 20. marca 1955: lekarna »Planinka«, Glavni trg 20.
KINO
PARTIZAN: Amer. film: »Julij Cezar* UDARNIK:	Angleški film:	»Veseli
Norman«.	i
POBRE2JE:	Ital. film:	»Dekleta s
španskega trga«.
STUDENCI. Angleški film:	»Veseli	j
Norman«.
Tovj
rh? ? Lešniku, kroja&kemu moj-1 iz Maribora, čestita in mu želi ^ogo veselja dobra znanka.
Kotarjevo iz Ilirske ulice 21, j^dravljajo Majda, Nadica in mož 1
 ...............
Prijatelju Zakonjšku iz Rib-*Tfke ulice želi še obi-lo uspehov ter kravja Milan.
Ltafittnik Slovenija, poslovalnica v 3 pijani, posluje od 18. marca 1955 v novo urejenih prostorih Ljub-fcrirjj’ Titova 4. Svojim strankam se ogl^r9^amo in jih vabimo, da si re ok^° na^e nove poslovne prosto-2 tej priliki vas bomo seznanili letošnjim programom. dVn^^solventi in absolventke drž. Ua*izredne trgovske šole v Ljub-(j0J’ letnika 1919-20, naj se nemu-lc0 n® Javijo na naslov: Bregant Slav-2a’ Sežana 96, zaradi začete akcije iz°b raz tkanje P°P°lne srednješolske
vah?lovensko stenografsko društvo
to * ha svoj prvi redni občni zbor, v v nedeljo, 2. aprila ob 9 dop.
Ekonomske srednje šole v
in Dru§tvo visokošolskih profesorjev
Znanstvenih delavcev sklicuje za
r(J?edeljek, 21. marca ob 20 v pri-Zbo°Slovni predavalnici na Univerzi pr r Članov, na katerem se bo raz-*f£vlJalo o reformi obveznega šol-
RADIO LJUBLJANA
Dnevni spored za soboto, 19. marca
Poročila: 5.05, 6.00, 7.00, 12.30, 15.00, 17.00, 19.00 in 22.00.
5.00—6.30 Dobro Jutro, dragi poslušalci! (Pester glasbeni spored) - vmes ob 6.30 Pregled tiska — 6.35 Pred mikrofonom so Štirje fantje in Vaški trlo — 7.10 Jutranji orkestralni spored — 7.30 Gospodinjski nasveti — 7.40—8.00 Zabavna glasba, vmes reklame — 11.00 Radijski koledar — 11.05 Glasbena medigra — 11.15 Pisan drobiž za pionirje — 11.45 Blaž Arnič: Ples čarovnic, simfonična pesnitev — 12.00 Kmetijski nasveti — 12.10 Zabavni spored Izvaja Mariborski pihalni ansambel p. v. I>raga Lorbek a (Prenos lz Maribora) — 12.45 Zabavna glasba, vmes reklame — 13.00 okno v svet: Položaj Srbije v arabskem svetu — 13.10 Opoldanski koncert — 14.00 Iz uradnih listov — 14.10 Melodije za razvedrilo — 15.15 Lahka glasba — 15.30 Tečaj esperantskega jezika — 23. lekcija — 15.40 Hrvatska
SLOV. NARODNO GLEDALIŠČE •
Sobota, 19. marca ob 19.3C: Anderson: »Ivana Iz Lorraine«. Izven.
Umetnostna galerija — Maribor.
Razstava dvojice ptujskih slikarjev Mežan—Oeltjen. Razstavljenih je 90 olj, akvarelov, grafika in risb. Galerijsko vodstvo. Prijave pošljite na telefon 25-45.
CELJSKE VESTI
MESTNO GLEDALIŠČE CELJE
Sobota,	19	marca	ob	19.30: Shakes-
peare: »Hamlet«. Izven.
Nedelja, 20. marca ob 15.30: Shakespeare: »Hamlet«. Izven.
Torek.	22.	marca	ob	20:	Friedrich
Forster: »Sivec«. Premiera. Premierski abonma in izven.
Četrtek, 24. marca ob 20: Friedrich Forster: »Sivec«. Abonma red Četrtek in izven.
Petek,	25.	marca	ob	15:	Friedrich
Forster: »Sivec« I. šolski abonma. Sobota	26.	marca	ob	20:	Friedrich
Forster: »Sivec«. Abonma red Sobota (delavski) ln izven Nedelja. 27. marca ob 15.30: Friedrich Forster: »Sivec«. Abonma red Nedelja in izven.
Opozarjamo občinstvo iz okoliških krajev na nedeljsko popoldansko predstavo Hamleta. Zveze z vlaki so ugodne. Začetek večerne predstave Hamleta Je točno ob 19.30.
VESTI IZ TRBOVELJ
Zdravniško dežurno službo od
sobote od 14. ure do ponedeljka do 7. ure opravlja dr. Vladimir Komo-rovsky.
Kino »Svoboda-Zasavje« predvaja do 25. marca francoski barvni film »Grof Monte Cristo« (oba dela hkrati). Predstavi ob 16 in 20.
Kino »Svoboda-Center« predvaja do ponedeljka angleški zabavni film »Bankovec za milijon funtov«.
Kino »Svoboda II« predvaja do ponedeljka angleški film »Zgodba z naslovne strani«. V nedeljo ob 10 bo matineja za mladino z italijanskim filmom »Srce«.
VESTI Z JESENIC
MESTNO GLEDALIŠČE JESENICE
Sobota, 19. marca ob 19.30: P. Petrovič: »Ploha«.
Nedelja, 20 marca ob 15: P. Petrovič: »Ploha«.
Zveze z vlaki ugodne za obe predstavi.
VESTI IZ KRANJA
PREŠERNOVO GLEDALIŠČE KRANJ
Sobota. 19. marca ob 20:	Saroyan
Sartre: »Glejte, Amerika!« Gostovanje v Radovljici.
Nedelja. 20. marca ob 16:	Joseph
Kesselring: »Arzen in stare čipke«. Izven in za podeželje.
VESTI IZ KOPRA
GLEDALIŠČE V KOPRU
Sobota, 19. marca ob 19.30: R. Ferdinand: »3 + ena«. Gostovanje SNG Trst v Kortah.
Sobota, 19. marca ob 19.30 Roland: »Štirje za volanom«. Gostovanje v Škofijah.
Nedelia, 20. marca ob 19: R. Ferdinand: »3 + ena«. Gostovanje SNG Trst pri Sv. Antonu.
Nedelia. 20. marca ob 19: Tiemeyer: »Mladost pred sodiščem«. Gostovanje v Sečovljah.
Ponedeljek, 21. marca: Zaprto.
Torek, 22. marca ob 20: Tiemeyer: »Mladost pred sodiščem«. Gostovanje v Piranu.
DBOBN1 OGLASJ
KNJIGOVODJO (KINJO), z ustrezno prakso, sprejme začasno ali za stalno Kmetijska zadruga Sevnica ob Savi. Nastop zaželen takoj. Plača po dogovoru.
KOMERCIALIST, z daljšo prakso, vešč angleščine, nemščine in francoščine v govoru ter korespondenci, prost z majem, išče službo. Ponudbe pod »Vesten«.	1020
KUPUJEMO ostanke celofana in pergamentnega papirja. Radionica bonbona, Beograd, Ustanička 114. IŠČEM službeno mesto orodnega ključavničarja (orodjar — visoko kvalificiran) kjerkoli v Sloveniji. Pogoj družinsko stanovanje. AJnihar Anton, Rogoza 79, p. Hoče.	M	166
KINEMATOGRAFI PREBIJAJO
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiicHiiiiiiiiiiiiiimiiiiii
KINO »SOČA«
Francoski barvni film
»Grof Monte Cristo«
II. del. Brez tednika Predstave ob 16, 18 in L0. Prodaja vstopnic od 9.30—11 in od 15 dalje. — V glavni vlogi Jean Marais ln Lla Amanda.
IlllllllllllllllillllllllllllllUllllllllllllillllllllllllUillllllllllllllllfllilllllll
Illtllllllllllllllllltilllltlllllllllllllllllllllllllllllllllillllllllllllllllllllllllll
KINO »KOMUNA«
Angleški film
»Smeh v raju«
Tednik samo pri zadnjih dveh predstavah. Predstave ob 15, 17, 19 in 21.
V glavni vlogi Aiastair Sim Prodaja vstopnic od 9.30—11 in od 14 dalje.
llllllllllllilllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllMIIIIIIIIIIIlilllllllllll
KINO »UNION«:	Francoski	barvni,
film: »Grof Monte Cristo« I. del. Brez tednika. Predstave ob 16, 18 in 20. V glavni vlogi Jean Marais in Lia Amanda.
Ob 22. bo premiera amer. filma: »Protiletalska zaščita«. V glavni vlogi Stan Laurel in Oliver Hardy.
KINO »SLOGA«: Amer. film: »Slavolok zmage«. Brez tednika. Predstave ob 15, 17, 19 in 21. V glavni vlogi Ingrid Bergmanova in Charles Boyer.
Prodala vstopnic v obeh kinematografih od 9.30—11 in od 14 dalje. KINO »LITOSTROJ»: Ameriški film: »Glej ptička«. Predstava ob 20. —
lllllllllllllllllllllltlilllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllll
KINO »ŠIŠK A«
Angleški film
»Zlata mrzlica«
V glavni vlogi Chips Rafferti in Jane Barrett. Predstave ob 16, 18 in 20.
Prodaja vstopnic od 14 dalje.
Sledi premiera brazilskega filma: »Razbojnik«. Film, ki je bil nagrajen s posebno nagrado za glasbo, je prvi brazilski film v Ljubljani.
llllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllHlllllllllllllllllllltlllllllllllllllllllll
Prodaja vstopnic uro pred pričetkom predstave.
JESENICE: »RADIO«: Avstrijski film: »Dva v avtu«. Predstavi ob 18 in 20. »PLAV2«:	Ameriški	športni-:	film:
»Olimpiada v Helsinkih«. Predstavi ob 18 in 20.
CELJE: »UNION«: Danski film: »Spet sva tu«. V glavni vlogi Pat in Patachon. Predstavi ob 18 in 20. »DOM«:	Ital. film:	»Nehvaležno
srce«. Predstavi ob 18.15 in 20.15.
KRANJ: »STORŽIČ«: Premiera jugoslovanskega filma: »Ešalon dr. M.«. V glavni vlogi Nadja Poderegin in Sieverin Belič. Predstava ob 22. »SVOBODA«: Jugosl. film: »Ešalon dr. M.«. Predstava ob 17.
KINO »TRIGLAV«
Ameriški barvni film
s*va/
Prosimo polnoštevilne udeležbe.
lau^ado^ in svežino v 5 minutah Ion«? da tvojemu obrazu samo '-Potilna maska TEINT BELL!
KONCERTI
faradi izrednega zanimanja za
flan°ert Pianlstke Edlth Famadi bodo ^v prodaji vse rezervirane vstop-in dodatni sedeži v prvih vrstah
dan.
Umrli so v Ljubljani
BresKvar Jakob, kmet. Pogreb bo es ob 14.30 na Zalah.
Žabjek Karolina. Pogreb bo danes 15.30 v Dravljah.
GRADBENO PODJETJE
»VIS0K0GRADNJA«
SARAJEVO
razpisuje
LICITACIJO
ZA NASLEDNJA OBRTNIŠKA DELA:
— vodna instalacija in kanalizacija
— elektroinstalacija
— teracerska dela
— parketarska dela
— ključavničarska dela
— kleparska dela
— steklarska dela
— kamnoseška dela
— soboslikarska dela
— prekrivanje streh
na treh stanovanjskih blokih s 85 stanovanji na Grbav ici v Sarajevu.
Vsa pojasnila, načrti ln ostali podatki se lahko dobe od 12. mar-ca 1955 pri G. P. r Vicokogradnje«, Sarajevo, Romanijska ulica 3. Vsa gori našteta dela morajo bitd končana letos.
Ponudniki lahko prevzamejo dela v celoti ali po blokih. 8126
Prodamo po ugodnih cenah
različne nove rezervne avtomobilske dele
za angleške avtobuse AEC — tipa 7,7 lit.
poltovomi zaprt avtomobil (furgonet)
OPEL-BLITZ — nosilnost 1000 kg
tovorni avtomobil Buick
nosilnosti 3 tone
avtobus Alia-Romeo
za 40 potnikov — pogon na nafto
2 revolverski stružnici
ZAGREBAČKI ELEKTRIČNI TRAMVAJ
v>Charleyjeva tetka«
Tednik. Predstave ob 16, 18 in 20. Prodaja vstopnic od 15 dalje. Samo še danes in jutri. — SLEDI: premiera brazilskega filma »RAZBOJNIK«. Film je bil nagrajen s posebno nagrado za glasbo in je prvi brazilski film v Ljubljani.
Illllllillllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllinilllllllllllllin^
Sprejmemo
perfektno daktilografko
f -j	s	»j,	^
A y	V
j ^ z eventualnim znanjem stenografije. — Plača po dogovoru.
"	Javite	se	uredništvu	»Ljudske	pravice«	jJ
\ i	2
ZAGREB, RADE KONCARA 239
528
CINKARNA CELJE
sprejme
večje število iizično močnih in zdravih
nekvalificiranih delavcev
v starosti od 20—45 let v stalno službo
:
i i ZAVOD ZA SOCIALNO ZAVAROVANJE V KOPRU i j razpisuje mesta:
"	♦	z
A t
sekretarja	'	j
likvidatorja	dajatev	j
statistika	I
i
zdravstvenega referenta I strojepiske
Javiti se v personalnem oddelku podjetja
C-94
Lastnoročno napisane ponudbe z obširnim življenjepisom ♦ in navedbo znanja jezikov naj kandidati (kandidatke) pošlje- t jo upravi Zavoda do 31. marca 1955.
1015
i
Splošno gradbeno podjetje »ZIDAR« Kočevje
sprejme:
gradbene inženirje gradbene tehnike delovodje
šefa za gospodarsko-računski oddelek
knjigovodje
vodovodne inštalaterje
Plača po tarifnem pravilniku in dogovoru, stanovanja preskrbljena Ponudbe poslati na tajništvo podjetja
PODJETJE IMA GRADBIŠČA V KOČEVJU, DELNICAH, REKI, RIBNICI, VELIKIH BLOKAH, PIVKI IN PRI ELEKTRARNI CABRANKA
1013
i	f
1
CEMENTARNA TRBOVLTE
sprejme takoj
finančnega knjigovodjo
PONUDBE Z NAVEDBO DOSEDANJE ZAPOSLITVE POŠLJITE PODJETJU PLAČA PO TARIFNEM PRAVILNIKU
T-40
\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\^^
List izdaja tasoptsno založniško podjetje »Ljudska pravica«, Ljubljana. Kopitarjeva ulica 8/III., telefon St 39-181 — Notranjepolitično — gospodarska rubrika telefon štev 21-613 ln kulturna rubrika telefon št. 21-887, Nazorjeva ulica 10/IL — Uprava: Kopitarjeva ulica 2, telefon 39-181 — Telefon za naročnino ln oglase 31-030 — Mesečna naročnina 250 din. za tujino 500 din — Čekovni račun
pri NB 6011-T-19, poštni predal 42 — Tisk tiskarne »Ljudske pravice« — Poštnina plačana v gotovini — Rokopisi se ne vračajo
SOBOTA, 19. MARCA 1955
Nekje med strmimi pečinami	Njegova tolpa je naposled narastla	| Po več	takrat običajnih prevra-	spremljevalci za skalam; v	zasedi,
pogorja Sierra Madre v Mehiki leži	v majhno vojsko. Villa je nastopal	tih je	postal tik pred prvo sve-	Pancho Villa je	pridrvel	z • avtom
količine zlata in srebra v palicah	kratko in brezobzirno. Nič hudega	tovno	vojno predsednik	Mehike	! P° ovinku, ko se	je usula	nanj plo-
ter za cele vreče cekinov in sre- sluteče mesto je napadlo nekaj sto Huerta. Odločil se je za svojevrsten	ročnih granat in krogel. Nje-
bmikov ■» vrednosti več milijonov	njegovih pajdašev. Izropali so ban-	kompromis z nevarnim roparjem:	g°va telesna straža ni več	utegnila
dolarjev, votlina, v kateri je sprav-	ke in	odnesli vse zlato in srebro.	' Pancho Villa je postal guverner v	streljati.	Veliki avto se	je	zasukal
Ijen zaklad, je znana samo neto-	Sleherni odpor bi pomenil takoj-	državi	Durango z letnimi	dohodki	’n prevrnil. Vse	potnike	je vrglo
pirjem, kuščarjem in edinemu člo-	šnjo smrt. Nihče se mu torej ni	5 milijonov pezov. To je	bilo pač	^ez skale> samo	Pancha	Villa ie
veku, -ki ne more več govoriti, ki	upiral.	Potem so začeli tolova ji na-	presenetljivo napredovanje za moža,	' še sedel	v njem, toda	bil je že
pa je poskrbel, da zaklada nihče	padati	hiše petičnih meščanov,	jjj je za£ei kariero kot tat Pancho	mrlev-
ne more najti.	Ugrabili so mnogo njihovih žen in Villa je razpustil svojo roparsko tol-	Mehiško ljudstvo pa dolgo ni
hčera, da so jih pozneje proti bo-	pQ ;n za£ej življenje samolastnega	hotelo verjeti, da je poglavar ro- ]
PANCHO VILLA	8ati odkupnini izpustili. Ko je bilo	fevdalnega	gospoda. Najbrž je v	parske tolpe mrtev. Ljudje	so bili
_	1 1 j n 1	17-n ropanje v mestu končano, so pri- poznejših letih spravil skupaj svoje prepričani, da je neranljiv. Šele ko
Ure za zaklad I anclio Vitlasa,	redili orgije pijančevanja in kru-	zaklade in	jih zakopal. Na to ka-	so uradno pregledali njegovo	truplo,
cigar PraJ'^	0	|° |eo j tosti. Naposled je Pancho Villa od- žejo mnogi izleti v Sierro Madre, so ljudje verjeli, da so rešeni več-
v	on.	L zrjPel>al sv°i« pajdaše nazaj v gore, ! kamor je zmeraj hodil sam in ni- nega strahu. Salas je dobil od me-
glasmh banditov 20. stole ja. Postal za njim pa so ostale razvaline, po- koli dv'krat po isti poti.	( hiške vlade 100.000 pezov nagrade,
•ije legendarna postava, kakor Robin	gorišča, trupla in obup.	-
Hood ali Rinaldo Ilina Idi ni. In tako , ga opisuje tudi film z Valace '
;Beeryjem v naslovni vlogi, posnet j
MOLČEČI POHOD Sčasoma so naropani zakladi te.
Medtem ie bil nastal nredsednik Za vsak Primer Pa Je takoi zaPu-lvieatem je en postal preaseaniK ... vi-h;tn	moxx„
Mehike Alvaro Obregon. Ko je utrdil svoj položaj, se je hotel odkri-
slil Mehiko, ker se je bal maščevanja. To je bil konec zloglasnega poglavarja roparske tolpe. Skriv-
v tridesetih letih našega stoletja:' drznegaYoparja narasli tak^ da *a«	\	nevarn^	AosVsvo	^ga	zaklada	pa	je	vzel	s
kot bandita, ki je jemal bogatim Jih ni yJ ^ ^ s seb -. viLla PaI>cha V,iHa Vzh,c kompromisu seb .	J «	P	J
in nAirlovor 1 om i-rvr\o r	0	0
Vivien Leigh ni na počitnicah,, kot bi se dalo sklepati po tej fotografiji posneti v bližini Ziiricha v nekem zimskem letovišču.
Slovita igralka snema namreč v režiji Anatola Lit-vaka film »Globoko sinje morje«. Zraven nje vidimo velikega bernardinca, ki prav tako nastopa v filmu
primoran poiskati varno	»uerto	in	poglavarjem	ropar-
C NnS^i	V	ske	to!Pe	Je	se	zmeraj	veljal	sklep	,
!ia dajal revnim in ki je skušal je
[tako odstraniti krivičnost na svetu. skrivaHšče. Našel ga je v gorah .	,	.	,	.	.	...	_
V resnici pa ,e bil Pancho Villa gierre .Madre. Njegova metoda skri- P^la^"ta’ s ^ Jt\bl' Pan' .vseskozi hudoben. Ropal m moal	je	biIa	ena\0	preprosta	ka-	cho Y,1.'e raz«lasen za davnega
fje zavoljo ropanja in ubijanja plen kor nečlove5ka. Po vfak£m	š.	sovražnika, na njegovo glavo pa
C ^ n	•rrvtLnn	11	^	mpr!	M	a	H	i*	i	1	r o 7ni:CO no noffrono s tli II) n/>7AV
pje 22TV
pa je
: C! fvm /v
nosil v votlino v Sierri Madri.
i* *	.	..	nem ropanju je najprej bogato na.
;Samo nekaten njegovi zaupniki so ; gra<iil svoje pajdaše, potem pa so. fveddi, kaj je storil z naiopamrni aK naložiu
plen na mule. Vsaki i
i mili (Mii, nihče pa m vede*,	,	muli je dodelil za vodnika enega .ipjiui,,.M	uujc8v/u	j.«-
.jih je znosil. 1 ancho lila je i j ujetnika, policaja ali kogarkoli, ki ročil zvestemu in zanesljivemu po-
razpisana nagrada 25.000 pezov. KONEC
Spomladi 1923 je Obregon na-
Gobavost je v začetku ozdravljiva s sulfonamidi
Na vsem svetu je približno 5 milijonov gobavcev, največ v tropičnih deželah
,	.	.. ...	,	p	-j----—, ——j« —■	----v.., ». . „—  --------- ...	...-----------------   Francoski	profesor	Robert	De-
stran in groza^ Ustin časov r mu Itj j,U po volji. Ko je našel slancu Salasu, naj ujame Pancha bre, strokovnjak za infekcijske bo-
P smrti je postal legendarni junak in t okrog njega se je spletlo mnogo pravljic.
Villa je začel najprej krasti živino, pozneje pa se je razvil v oboroženega roparja in poglavarja roparske tolpe. Neverjetni drznosti in uspehom se je moral zahvaliti, da je prihajalo k njemu čedalje več nezadovoljnežev in brezpravnežev.
MALI
LEKSIKON
Kje je zbranih 280.000 fo-tonegativov raznih originalnih umetnin?
Za koliko se je povečalo število ljudi na zemlji od leta 1900?
»Foto-Marburg« je sloveča znanstvena ustanova, edina te vrste na svetu. To je fotografski arhiv zgodo vinsko-nanet-nafikega seminarja marburš-ke mrisverae (Nem^iia), »tar šele 30 let, pa ima zbranih že 280&000 fotonegativav original-umietaidni z večjega dela sveta iz vseh časov. Ta arhiv jo zdaj neprecenljiva doku-mjeobaima vrodmost, ker so zbrani v njem negativi mnogih de(j umetniške vrednosti. Ta desa eo bila med obema svetovnima vojnama uničena. >Fo-to-Marburg« ima poseben način. fotografiiraaija umetnin, ki bi ga lahko imenovaili zn a/n-at verna fotografija. Vse delo opravijo na mestu, v vseh krajih sveta, razne fotoekšpedicije.
Po statističnih podatkih UNESCO je bilo leta 1900 na svetu 1,600.000.000 ljudi. Od takrat je naraslo njiih število za 700 milijonov. Od vseh ljudi na svetu jih živi 1,300.000 000 v hišah, 700 milijonov v kolibah, 300 milijonov pa sploh nima strehe nad glavo. Tudi bolje oblečenih je samo 1300 msiilijonov, vtem ko nosi 700 milijonov ljudi le posamezno boso obleke, 300 milijonov pa je nagih.
Ob nedavni premieri zadnjega filma Sache Guitryja »Napoleon« v pariški operi, kateri so prisostvovali tudi predsednik francoske republike in številni ministri, so pred opernim poslopjem postavili Napoleonov šotor ter stražo v uniformah Napoleonovih hu-
zarjev
primerno skrivališče, so morali Viilo. Naloga ni bila lahka. Villa ujetniki naropane dragocenosti na je še zmeraj imel okrog sebe moč-
lezni, je po naročilu urada za pomoč otrokom OZN več let proučeval gobavost. Zdaj je predložil OZN obširno poročilo, v katerem ugotavlja, da je na svetu približno 5 milijonov gobavcev, največ v tropičnih deželah. Samo v Indiji jih je približno milijon. Tudi tropična Afrika, Srednja Amerika in Pacifiški otoki so središče te bolezni.
Volna izgublja na pomenu
Ovce, ki dajejo dobro volno, izgubljajo čedalje več pomena za človeka. Volno namreč čedalje bolj izpodrivajo umetna vlakna, ki jih izdelujejo v tovarnah iz stekla in I zraka. Ameriški strokovnjaki pra-j vijo, da je zdaj iz umetnih vlaken i že 60% vsega tekstilnega blaga. 2e ; lani je bilo 40% plaščev, ki jih je ' prodala neka velika newyorška tovarna, narejenih iz umetnih vlaken.
Letošnjo pomlad pride v Ameriki na trg najboljšemu volnenemu podobno blago, za dobrih 25% trpežnejše od prave volne. Razen te-
Vzlic velikemu napredku medicine I tej bolezni, proti kateri se človešt'0 pa zdravijo od 5 milijonov gobav- zaman bori že več stoletij. koD cev na vsem svetu samo 400.000. vost se širi, če so dani ustrezni na V Evropi je gobavcev približno ravnd in življenjski pogoji, fo J 20.000, največ v deželah na področ- i odvisno predvsem od podneDj:a, F ju Sredozemlja. V ZDA je le nekaj 1 tudi »d nizkega življenjskega ^
■	darda. Snaga je razen zdravil naj
večji sovražnik gobavosti. NepO" sredno se gobavost prenaša mnog manj, kakor ljudje mislijo.
Bolnikov ne bi smeli zapreti v
,   _________ 0________ .	j posebne kolonije, če je le moč uve
| nem stadiju zelo učinkovito zdravi- . ijaviti določene higienske ukrepe-mo s sulfonamidi. Preprečimo pa j Posledica odprave internacije bi ®l" jo lahko s Cahnette Guerinovim j la tudi, da bi se dalo na stotisoc® cepivom. Široko organizirano cep- 1 gobavcev zdraviti, zdaj pa Prl. Ijenje in zdravljenje v prizadetih ! vajo bolezen ali pa se sami skriva^ deželah bi lahko napravilo konec jo, ker se boje, da bi jih poslali
! taborišča gobavcev. Zatiranje gobavosti v svetovnem obsegu bi seve a zahtevalo mnogo denarja, cel šta^ dobrih zdravnikov in mnogo zora vil.	___
tisoč gobavcev. Gobavost je torej omejena na nerazvite dežele in zato je dolžnost OZN, da priskočijo tem nesrečnežem na pomoč.
Prof. Debre pravi v svojem poročilu, da lahko gobavost v začet
Hladilne naprave bodo odveč
Pododbor ameriške Komisije za atomsko energijo je ondan napravil poskuse z mesom in sočivjem, ki so ga obsevali z radioaktivnimi žarki, potem pa je ležalo osem mesecev v prostoru z običajno tempe-ga je to blago varno pred molji in ratu o. Živila so ostala nepokvar-ne draži kože. Z njim so napravili jena. Pri tem postopku niso potreb-več poskusov v kemični čistilnici in ne nobene hladilne naprave. Ni iz-ugotoviili, da je treba samo paziti, ključeno, da se bo ta način konti a ne pride pod prevelik pritisk serviranja živil kmalu razširil v ži-
določenem kraju zakopati. Potem si no telesno stražo in vohuni so mu a!j prehudo vročino. Zelo lahko ga vilski industriji — za zdaj seveda je moral vsak ujetnik izkopati grob. sproti sporočali o vseh dogodkih. je tudi oprati.	,	samo v Ameriki.
Ko So bili grobovi izkopani, je vse Salas pa si je znal pomagati. Po- j ujetnike po vrsti postrelil. Viharji trpežljivo in spretno se je približal so potenj zasuli grobove s peskom cilju. Zvedel je, da Pancho Villa in p/stjo. Nekaj teh grobov so poz- | vsak teden večkrat zahaja k svoji neje po naključju našli, toda o za- ' ljubici v Jimenez. Nekaj ur pred kladu ni bilo ne duha ne sluha. Po ' vsakim obiskom je dal zastražiti ovinkih se je Pancho Villa vrnil v cesto, potem pa je pridirjal po njej taborišče, kjer se ga nihče ni upal v avtomobilu sredi telesne straže, vprašati, kam je skril plen.	| oborožene z brzostrelkami. Tako se
Nekoč pa mu je vendarle predla je vozil na sestanek z ljubico. Divia trda. Napadel je bil neko ameriško : gorska pokrajina ob cesti je bila	prodali na dražbi rokopis nedokon-	|	spietkarstvu,	njen	junak	je	mlad
obmejno mesto in ga temeljito iz-; kot nalašč ustvarjena za zasedo in	čane Ijubavne zgodbe, ki jo je pro-j	častnik.	Napoleon	jo	je	napisal
ropal. Posledica tega je bila, da Sala« je kmalu poznal vsak kamen	dal neki newyorški zbiratelj. Iz te	I	leta 1785.
Napoleonova ljubezenska zgodba na dražbi
V Londonu so za 6440 funtov | To je zgodba o ljubosumnosti in
je poslal ameriški general Pershing v okolici.
I zgodbe, ki obsega kakih 1500 be- | Ta rokopis je kupil privatni zbi-
za njim kazensko odpravo. Več me- j Dne 20. julija 1923 so bile pri- j sed, in ki je edina priča mladostne ralec Samuel iz pomembne zbirke secev ga je zasledovala, toda Pan- prave že tako napredovale, da je ambicije bodočega cesarja, da bi francoskih dokumentov, ki je pri-cho Villa se jim je znal zmeraj v Salas lahko tvegal napad. Sonce postal romanopisec, je moč predvi- padala pokojnemu Andreju de Cop
zadnjem trenutku izmuzniti.
I je pripekalo, ko je čakal s svojimi deti njegovo bodočo kariero.
PISE VOJKO NOVAK RISE FRANCE SLANA
91. Kdaj pa ti je to priilo na misel?« je vprašal Ivan, ki je čepel na tleh in izbiral lepo kamenje za metanje iablc. »Zadnjič sem šel mimo,« je odvrnil loie. »Tedaj sem videl, kako moiko so prikorakali zelenci čez vodo. Brv se je zibala pod njihovo tei«. V oiavo mi je iinila misel.« »Ti sl pa vseh muh poln,« je odvrnil Ivan in vrgel labico. Sedemkrat je skočila po vodi. Se nekajkrat je vrgel iabico, nakar je rekel: »Pojdiva na oglede.« Stekla sta ob vodi, kakor da bi se lovila. Pred njima pa je dirjal Piki. Ustavila sta se nedaleč od brvi.
Vsa zasopla sta sedla na tla.
92. »Pojdiva plavat,« je predlagal loie. »Saj res,« je odvrnil Ivan. »Plavava do brvi in si jo ogledava.« Slekla sta se in pognala v kopalkah v vodo. loie je hitro priplaval na površje. Ivana pa ni bilo od nikoder. Nenadoma pa ga je prijatelj prijel za glavo, priplaval je pod vodo, in ga potunkal. loie mu je šalo hitro povrnil. Tako sta igraje priplavala do brvi. Oprijela sta se brun, ki so bila zabita v dno struge. Ivan je pogledal navzgor proti deskam. »Imenitno se bodo prelomile,« je rekel. »Prav na sredi jih bova naiagala,« je dejal loie.
Potem sta splavala k bregu.
93. Tu ju je pričakal Piki, ki je bil ves me- 1 ker. Ko sta plavala po potoku navzdol, je tekel ob bregu in večkrat skočil v vodo. »Skoda, da ni Francka z nama,« je rekel1 Ivan. »ie prej ne, se bomo našli po vojni,« je odvrnil loie. »Šli bomo nekam, kjer nas ne bo nihče navel in potem se bomo nakopali in naveselili.« »Z nami bosta šla še Blai in Tine,« je rekel Ivan. »Pa še Tihica, Helenca, Simon, Martin in še drugi.« »Lepo 1 bi bilo,« je rekel Ivan. »Toda najbri ne bo, i ker bomo vsak na svojem koncu, pa tudi ( vsi najbri ne bomo prišli.« »Kaj veš?« je ' rekel loie. Potem sta šla domov.
peru.
Samuel je kupil tudi za 1400 funtov pismo, ki ga je Napoleon pisal istega leta neposredno zatem, ko je bil povišan v topniškega poročnika. V tem pismu se Napoleon brani pred obdolžitvami, da si ne dopisuje s svojimi starši na Korziki.
Tretje Napoleonovo pismo iz 1786. je bilo prodano za kakih 400 funtov, medtem ko so njegovo nepodpisano pismo materi, ki ga je napisal 1789. in v katerem govori o razmerah v Franciji in položaju v Evropi, prodali nekemu Francozu za 720 funtov.
Bruhanje Krakataua v filmu
Ameriška filmska družba Columbia bo snemala letos na Javi film, ki bo prikazoval predvsem bruhanje ognjenika Krakataua leta 1883. To je bilo eno najstrašnejših bruhanj, kar jih je kdaj doživelo človeštvo. Nad Indonezijo se je dvignil 27 km visok oblak dima in plamenov. Lava je bruhnila iz ognjenika 20 m visoko in v njej je našlo smrt na tisoče ljudi. Filmska družba bo skušala prikazati te strašne prizore v filmu.
Vohun Falcetano umrl
Iz prve svetovne vojne dobro znani italijanski vohun Domenico Falcetano je nedavno v Genovi umrl, star 92 let. Z nekim pajdašem je med drugim vlomil v že
»Takoj zlezi dol, Oskar.« _ »Bom že zlezel, kadar se m* D uahotelo. Kdo pa pravza-pr* ukazuje pri nas?«
»Zdaj kratko in malo ne dobre hišne pomočnice. Moran* pač sama stepati preproge.«
ZAVIDANJA VREDEN Neka petična gospa, ki si ^0 mišlja, da je njen mož bolan, knr naprej hodi k zdravniku. Nckc(!a^ dne spet pride in mu jame pr‘Pu vedovati:
* ... in potem, gospod dokt»ri kaj sem še hotela reti, veste, n10’, mož... večkrat lahko sedim Prl njem in po več ur govorim z pripovedujem mu to in ono ■	0
se vam zdi to možno — ncnadon>‘ pa opazim, da me sploh ne poslu* < da ni slišal nobene moje besedi--Ah, povejte mi, gospod doktor, a ni moj mož hudo bolan?*
»Ne bi dejal,< jo potolaži zdrav^ nik, »to ni bolezen, marveč daT‘
VPRAŠANJE Neki psihiater je trdil v članki'
sem je mtxi urugim viuiim v	da so vsi politiki v tej ali oni ...
lezno blagajno avstrijskega konzu- j ki duševno bolni. Ko je Churchi ^ lata v Ziirichu in ukradel iz nje ] bral njegov članek, je namrščil obt' seznam v Italiji delujočih avstrij- 1 vi in zamrmral: »Kaj pa so P°^c^] skih agentov.	I ljudje, ki duševno bolnega volti0
V mehiških gorah je baje skrit velik zaklad
Gre za mnogo zlata in srebra v palicah in za cele vreče zlatnikov in srebrnikov