DOMOVINI
Stev. 1
PRILOGA
Leto XVII. Ljubljana, 1. januarja 1941
SMRT NAJSTAREJŠE GORENJKE. Ga. Uršula Knlfičeva, rojena Ptkuševa, Je te dni umrla v 99. letu starosti v Resnici pri Kranju. Rodila se je leta 1842. v siromašni bajti. V mladosti se ji je slabo godilo. Starši so ji zgodaj umrli. Komaj 16 let ji je bilo, ko je morala v službo. Z 18 leti je prišla s svojo sestro v zdajšno Knifičevo hišo, kjer je domači »in pridno in brhko dekle leta 1867. povedo! pred oltar. Posestvo je bilo pre-j.adolženo, namesto dote pa je nevesta prinesla pridne roke. Pridno sta delala * možem, da sta potomcem zapustila novo hifco in nezadoiženo posestv o. Rodilo se jima je več otrok, izmed katerih žive le zdaj dva sina in tri hčerke. Mož je kmalu umrl, tako da je bila 50 let vdova. Ko ji je bilo 16 let, se je ženil pri njej Dlmei, strah kranjske dežele, ki pa ta-
OVSIŠE SO KRAJ ZLATIH POROK. Redke so zlate poroke, toda Ovsiše se lahko postavijo, saj so v dveh letih praznovali dva taka praznika, tretji pa tudi ni daleč. L. 1938. sta obhajala zlato po« roko 74-letni Janez Fister in njegova 71-letna žena Ana. One 24. novembra pa sta obhajala zlato poroko Urban Verhune in njegova žena Barbara, soseda zlato-poročencev Fistrov. Tudi ta poroka se bo cerkveno na novo potrdila na svečan način kakor Fistrova, toda šele pomladi, ko bo topleje. Ker pa bosta pomladi praznovala tudi zakonca Trevna h Ovill zlato poroko, bo slavnost najbrž kai »kupna. Zlatoporočenca Verhunčeva st*
GOSTI KRALJEVSKEGA DOMA IZ VSE JUGOSLAVIJE. Kraljevski dom je kakor vsako leto tudi letos povabil v goste najodličnejše male maturante iz vseh banovinskih središč Jugoslavije. Kolikor je le bilo mogoče, so poskrbeli za dobro pogostitev mladih gostov, pa tudi za njih duševno razvedrilo. Njim na čast je bila prirejena svečana sokolska akademija in sprejel jih je beograjski župan g. Jevrem Tomič v mestnem domu kulture, kjer jih je pozdravil s toplim nagovorom. Naša slika kaže goste kraljevskega doma zbrane na Oplencu, kjer so se i kralja Zedinitelja ln njegovih slavnih prednikov
poklonili spominu
krat še ni bil rokovnjač, marveč prav zastaven fant. Takrat ga ni marala, pa ji je rekel, da hot prav njo in drugače nobene. In se res ni nikoli oženil. Postal je rokovnjač, da mu ni bilo enakega na Gorenjskem. Resno bolna je bila rajnka samo enkrat, ko je po vsej Resnici razsajal legar. Do zadnjega se je ohranila nenavadno čvrsta. Ohranili jo bomo v lepem spominu!
še oba zelo čila in zdrava, kar velja Še posebno za Verhunca, ki je prava kore^ nina. Dne 27. maja 1. 194«. je praznoval 80-letnico rojstva. Rodil se je v Pozernu pri Bukovščiei pod Sv. Mohorjem. Kot sin ubožnih staršev je šel že z 11 letom služit na kmete in od takrat je bil stalno pri tujih ljudeh. Z 18 leti je šel na Koroško in je bil do vpoklica k vojakom, ki jih je služil tri leta pri stricu pokojnega Josipa viteza Pogačnika. Od tam je šel leta 1888. k železnici v Podnartu in kmalu dosegel službo kretničarja Izbral »i je zakonsko družico i/ prijaznih Ovsiš, Olmučevo Barbko, ki je letos na dan sv. Barbare obhajala svoj 74. rojstni dan. Kmalu no poroki je bil premeščen v Št. Vid nad Ljubljano, kjer je služboval tri leta, nato pa se je ponovno vrnil v Pod-nart. Na Ovsišah si je sezidal lično hišico, v kateri zdaj preživlja z ženo jesen življenja. Tik pred svetovno vojno leta 1914 je bil upokoien. Je staroupokoienec in ima majhno pokojnino, a vendar živita zakonca v lepi zakonski slot;i. Rodilo se jima je 10 otrok, izmed katerih živi še šest in so vsi poročeni ln dobro preskrbljeni in vzgojeni v naprednem duhu, saj je oče vedno v nacionalnih vrstah. Zlato-poročencema želimo, da ostaneta še vnaprej tako čila in zdrava in da dočakata vsaj demantno, če ne eelo železno poroko.
OBLETNICA SMRTI PETKA iJAITKA, Xa »ve« veče* prod petimi leti je nizal V LJubljani v «1. letu starosti slikar profeso* Peter Invitek. Rajnki Je bil mehka slovanska duta, Id si Je svoj zna«aj utrdil za čas* studtj v /lati Pragi, kasneje pa le v Petro-rradu, kjer je nadaljeval Študije. V domovini se Peter žmitek ni nikdar hIUI v ospredje. Mnogo njegovih del je na Finskem, v Rusiji in 1ndi v Ameriki. Skor« 30 let Je poučeval na ljubljanski realki. Znan je Ml tudi kot lovski pisatelj. Petru ftmltku, slovenskemu slikarju ln mehki slovanski du«i, ki ni v svojem življenju nikomur prizadejal ničesar žalega, ho »stol ohranjen časten spomin!
Nainoveiše
ZASNEŽENA VREMENSKA OPAZOVALNICA na Snežnika v RrkonoSiU
oficir uči vojake,
kako je treba uporabljati
grški
NEMŠKE BATERIJE na francoskem nabrežju proti Angliji
INDIJSKA VOJSKA, ki z uspehom sodeluje pri zdajšnji angleški olenzivl
na afriškem bojišču
OLIMPIJSKA SKAKALNICA 1941. V februarju 1. 1941. bodo v Cortini d'Ampezzo tekmovali najboljši smučarji iz evropskih dežel. Priglašeni so tekmovalci iz Nemčije, Švedske, Finske, Madžarske in Rumunlje. Slika prikazuje model velike skakalnice X Dolomitih
puško
križem sveta
BOMBA TEŽKEGA KALIBRA, s kakršnimi obmetavajo Italijanski letalci grške postojanke na albanskem bojišču
RAZDEJANJE V BIRMINGHAMU. Angleški vojaki čistijo ulice po bombnem
napadu nemških letal
FINSKI SKLADATELJ SIBELIUS je 12. decembra obhajal 75-letnlco rojstva
'ANGLEŠKA KRALJICA ELIZABETA PRI RANJENCIH v vojaški bolnišnici
nekje na Angleškem
Novost, ki jo nekaj dni Pariianl občudujejo, so trolleybusi v francoski metropoli. Doslej so namreč prevažali potnike po ulicah tramvajski vozovi ln avtobusi
»VA VOJAKA ITALIJANSKE VOJSKE POPRAVLJATA TELEFONSKE ZVEZE na vzhodnoafriškem bojišču
Tedenska kronika
ITALIJANSKI BOJNI ČOLN krlžari pred solnmsklm zalivom v Afriki ODDELEK LIBIJSKE VOJSKE. Posebne razmere v libijski puščavi
zahtevajo vojaške oddelke, ki v vsem ustrezajo krajevnim pogojen* Namesto mezgov uporabljajo za tovore kamele
TEŽAVNO MASKIKANJE. Italijanski vojaški oddelek zakriva z vejami SLIKA TABORIŠČA ANGLEŠKE VOJSKE V EGIPTU pred r.atotkoa* in Ustjem letalo, da ga ne opazijo sovražni letalci angleške ofenzive v Zapadnl puščavi
TAJKABN JK 811« BAB ANI. Skupim* raadejaniU htt po vkorakauj« »»■J—h« rojak* pred rmmn«. »red dim« m «M Bmrmmt mrwH
AagMt
Digitalna knjižnica Slovenije - dLib.si