SLOVENEC Političen list za slovenski narod. Po pošti prejeman velja: Zrn celo leto predpisan 15 «14., za pol leta 8 «ld., xa četrt leta 4 «14., ia jedel meiec 1 «Id.iO kr. V administraciji prejeman velja: Za cel« leto 13 «Id., aa pol leta в «ld., ut ćetrt leta 3 «Id., ia jeden ше«ес 1 «Id. V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 «ld. 20 kr. več na leto. Poiamne Številke po 7 kr. Naročnino in oznanila (inaerate) viprejema upravniBtvo in ekspedleljs v ..Katol. TIskarni", Vodnikove allee it. 2. Rokopisi и ne vračajo, nefrankovana puma ne viprejemajo. Vrednifitvo jo v BemenUkih ulicah It. 2, I., 17. Izhaja таак dan, ixvxemgi nedelje in praznike, ob pol 6 ari popoldne. 12. V Ljubljani, v soboto 16 januvarija 1897. Letnik XXV. Socijalno - demokratičen lov na strojarje. Sodimo, da domoljubi po deželi le premalo zasledujejo skrivno širenje in rovanje socijalne demokracije. Ne motimo se — sovražnik ne spi! Na mesto razpadajočega liberalizma stopa brezverska in revolucijonarna socijalna demokracija — tudi pri nas. Naivno je tisto javkanje: Vsaj pri nas ni socijalnih demokratov? Seme se seje, kjer je le količkaj upanja, in to strupeno seme socialističnih nazorov bo vzkalilo in rodilo strupen sad, ob katerem bodo živeli celi sloji. Kdor je za krščanski družabni red, komur je blagor delavcev in delodajalcev pri srcu — tu vero vigila, in omnibus labora, opus fac Evan-gelistae! Da bi pač vsi domoljubi s toliko požrtvovalnostjo bili boj za krščanska načela, kot se trudijo židovski ali požidovljeni socijalisti za antikrista, — ne navdajal bi nas pogled v bodočnost z bojaznijo. A zdi se, da smo le preveč optimistični. To je gotovo : kjer se tajni shodi delavcev, tam se nekaj kuha. Krščanski delavci se ne bojć luči. Socijalna demokracija s takozvanimi strokovnimi listi preplavlja avstrijske dežele. Tudi strcjar-jem pošiljajo židovski, vedno denarja lačni vredniki tak list. Imenuje se „Fach-Zeitung fiir die Interessen der Gerberbranche Oesterreich - Ungarns". Vrednik mu je nekov Josef Postler, ki je sv. Štefana dan tudi v Tržič etrojarjem prišel oznanjevat socijalno-demokratičen evangelij. Ta možic se na vse pretege trudi za to, da bi strojarji odpravili stare „bratovščine" in da bi mesto njih ustanovili „Gewerk-echaften" — z drugo besedo : da bi poslej s svojimi trdo prisluženimi novci raje polnili žepe čifu-tov. Kjer je kdo, ki strojarje opozarja, kaj socijalni demokratizem z „Gewerkschaften" namerava, obra- čajo se delavci s studom od lista. „Bratovščine" kajpak Židom smrdć, ker so delo krščanske organizacije. Strojarje v Mariboru je voditelj njih „bratovščine" na to socijalno - demokratično nakano opozoril s pismom. V njem piše: „Držite se bratovščine, ne dajte se zapeljati, ker „Gewerkschaft" je le sleparija. Pri nas v Mariboru ne sme nikdo brati strokovnega lista ali naročiti ga. Kdor to stori (v bratovščini), kaznoval se bo z globo jednega goldinarja." Nad to izjavo se seveda vjeda sodrug Postler, vrednik tega lista, s prav židovsko nesramnostjo. V 23. št. pr. 1. piše strojarjem: „Uebrigens wird ja den Marburgern die Ge-legenbeit geboten, sich personlich mit dem schlechten Keri (!) von einem Redacteur tiber alle Fragen be-ziiglich der Gewerkschaft und der Fachzeitung in Discussion zu setzen und sich griindlich auszuspre-chen, da derselbe im Auftrage des Central - Aus-schusses der Gewerkschaft ausser in Neumarktl, Laibach, Graz und Wiener Neustadt auch in Mar-burg nach Weihnachten d. J. eine Besprechung mit unsern (!) Leuten abhalten soli." Družba krščanskih in še vernih strojarjev v Tržiču je poslala dne 13. decembra pr. 1. socijalistu Postlerju rekomandirano pismo, v katerem mu jivlja, da ga ne marajo v Tržič. Pa tako-Ie je: če pože-neš juda pri jednih vratih, pride ti pri druzih. In tudi Postler je prišel dne 26. decembra z nekim ljubljanskim sodrugom v Tržič. Kako se mu je godilo „pri Lojzku", kjer so ga dognali vrli strojarji izpod strehe, je znano ; da je „farbal" potem svoje pristaše „pri Toncu" v kuhinji, je „Slovenec" že poročal. Cujemo, da se mu je v obče v Tržiču vele-slabo godilo, tako, da je celo tožbo vložil zoper ne- verne Tomaže. Menda si bo zapisal za ušesa, da še niso vsi strojarji „unsere Leute". — Vi pa, kar vas je še vrlih krščanskih strojarjev v Tržiču, neustrašeno dvignite svojo krščansko zastavo v svetem imenu Tistega, ki je tožil v časih, ki so podobni našim : „Ljudstvo se mi smili!" in ljubeče vabi še daLee kot je vabil pred stoletji: „Pridite k meni vsi, ki delate in se trudite, da vas jaz poživim !* „Kdor ni z menoj, je zoper mene in kdor ne zbira, ta raztresa", govori večna Resnica. Proč s Postler-jevim strokovnim listom in pridružite se krščanski organizaciji! Kdor zaničuje se sam, podlaga je tujčevi peti! Za Kristusa ali proti Kristusu — tudi v Tržiču! Nikari za judi! Jud je vednolačna pijavka in gorje, kjer se zagrize. Vzgled imate v tržiški okolici dovolj žalosten in dovolj poučljiv — v bero-linskem baronu. Državni zbor. Dunaj, 15. januvarija. Zbornica je danes nadaljevala razpravo o proračunu poljedelskega ministerstva; oglašenih je 57 govornikov, mej njimi Pfeifer, Povše, Nabergoj, Koblar. Posl. S e i c h e r t obžaluje, da vlada premalo podpira kmečki stan, graja korupcijo pri trgovini z žitom ter nasvetuje resolucijo, s katero se vlada po-zivje, da za armado kupuje naravnost od kmetov, oziroma kmetijskih zadrug brez prekupovalcev. Dalje nasvetuje resolucijo, da se oškodujejo vsi kmetovalci, katerim se živina pobije vsled pljučne kuge. Posl. Jedrzejowitz naglaša, da so preko-morska konkurenca, visoke plače poljedelskih delavcev, dolgovi in veliki troški prepisov provzročili žalostno stanje kmetijstva. Proti temu se z jedne strani nasvetuje samopomoč, z druge pa državna omnipotenca. Tu je prava srednja pot. Poljedelci LISTEK, Sociji. V istini, vse zna socijalna demokracija! Celo v sedanjem, sila deževnem času vzpihala je povsodi obilico prahu s svojim volilnim oklicem. Marsikomu padel bode ta prah na debelo v oči, da revež ne bode videl, kam pelja pot socijalne demokracije. Mamljivo je res, kar se obeta ljudstvu v tem volilnem oklicu. Socijalisti hočejo ljudstvo dvigniti „iz duševnega propada, politične brezpravnosti, telesne propalosti in ekonomične sužnosti". Uprav jutrovske domišljije je človeku treba, da si zamore naslikati v duhu raj, v katerem bode živelo in se veselilo človeštvo, kedar se dovrši to dvignenje. Od kodi ta socijalno-demokratična domišljija? Dragi bralec, ne čudi se, le jeden pogled na podpise tega oklica in vse ti bo mahom umljivo. Prvi trije, in sicer voditelji: Adler, Beer, Ellenbogen so, kakor že imena nezmotno kažejo, trije pristni modri iz jutrove dežele. Jutroveki ta izvor oklica razviden je pa tudi iz velikega zabavljanja proti krščanskim socijalistom, ki .zabavljajo čez židovske izkoriščevalce" in ki baje „s praznimi ,šlagerji' brez programa hočejo od pravega pota odvrniti ljudstvo". Orlovsko bistro oko Adlerjevo pa iz sinjih višav socijalno • demokratičnih nazorov vidi, da so izkoriščevalci ljudstva prvič „farji", kakor se izraža za pravičnost in jednakost vseh boreči se oklic, drugič plemstvo in še Ie tretjič in prav v zadnji vrsti kapital. Seveda, kapitala ljudstvo nima. Postal je prava orijentalska bajka, katera pa od orijentalcev neče več nazaj med ljudstvo. Treba torej posebno poudarjati prvi dve točki, tretja se potem že [ ozabi. Da hiša Bothschild vlada borzo, da je njeno in pa Bleichroderjev, Konigswarterjev in drugih sokrv-nikov Adlerja, Beera in Ellenbogen-a premoženje velikokrat večje, kot vse cerkveno premoženje celega sveta, to se je dokazalo že velikokrat. Da se iz premoženja, ki ga ima cerkev, pospešuje vednost in umetnost, podpirajo reveži, da pa gorej omenjeni jutrovci rabijo svoje premoženje le, da po borzah vlečejo denar iz žepov ljudstva, je tudi znano. Toda kaj za to ! »Wir haben doch das Kapital und das Interesse, Und unsere Bocher') beherrschen die Presse! Die Gojim sind aber unendlicii dumm, llnd wir wcrden sie kriegen doch heruml« Tudi volilni oklic računa le na kratkovidnost „gojim-ov". Velikansko veselje pa bode zavladalo v Adler-jevem taboru nad vsakim kristijanom, ki se bode vsedel oklicu na limanice: »Sie warten nur, bis er kapores geht,') Dann kriegt er ein Ehrenmauscheldekret, Man soli ihn in unsere Abtheilung tragen, Und ein Rabbi soli ihm das Kadosch8) sagen, Mit seinem Christenthum ist er liingst schon pleite, Er war ja immer auf unserer Seite.« Dobesedno ne bodemo svojim bralcem prevajali teh stihov. To prepuščamo v poduk in hasek bralcem „Delavca" in „Svobode". Brodnik. (Zgodovinska povest. Angleški spisala Antonija Klitsche de la Grange; prevel Ivan Čestimir.) Drugi del. Goti. IV. A 1 a r i k. Po smrti Klemente Petronije je stal neki dan na večer ne daleč od Melanijine hiše neznan človek, ki je radovedno pogledaval na hišno dvorišče. Dolga, špičaeta brada mu je segala do pasa, obleka naj se napeljujejo do umnega gospodarstva, država pa naj podpira to delo. Primerna carinska iu tarifna politika more mnogo pripomoči. Ako kmet uboža, trpe tudi drugi producenti. Govornik ostro graja diferenčuo igro z žitom, zahteva pospeševanje zadrug ; toda snovanje zadrug naj se prepusti deželnim zborom. Država naj več stori za uravnavo vodil, povzdigo živinoreje i. t. d. Posl. P o s c h zahteva nov lovski zakon za Štajersko ter graja prestrogo postopanje pol. oblastev proti pašnim upravičencem. Posl. F ii r s 11 opozarja vlado na pomanjkanje kulturnih inženerjev, živinozdravnikov in kmetijskih poskuševališč. Posl. T e k 1 y se pritožuje, da se za industrijo vse stori v Avstriji, za poljedelstvo pa nič. Zveza z Ogersko zelo škodi avstrijskemu kmetijstvu, koristi le industriji. Konečno nasvetuje resolucijo, da vlada predloži deželnim zborom načrt zakona o kmetijskih zadrugah. Poslanec groi Z e d t vr i t z obžaluje, da načrt zakona o kmetijskih zadrugah ne pride na vrsto. Pride Čas, ko bodo vsi obžalovali, da se danes pro-tivijo kmetijskim zadrugam. Ako kmet propade, pridružil se bode onim življem, ki so nevarni človeški družbi in državi. Govornik opozarja na vnanjo konkurenco, osobito ameriško, ki največ škodi našim pridelkom. Države evropske naj složno postopajo proti tej konkurenci. Ako se poljedelstvo opomore, bode tudi industrija imela korist. Posl. B i g 1 e r očita vladi in zbornici, da za kmetijstvo premalo storita. Država naj za svoje potrebščine vpelje progresivni dohodninski davek, deželam pa naj se prepusti realni davki. Govornik zahteva znižanje pristojbin, uredbo zavarovanja in olajšanje vojaške službe. Posl. P 1 a s s želi uravnavo živinozdravniških študij, da se bodo mogli tudi revnejši posvetiti temu stanu. Posl. K a i s e r zahteva, da se odpravijo pristojbine od prepisov kmetij, zboljša ribarski in lovski zakon ter kaznuje žitna trgovina ua obroke. Govornik zahteva podeželjenje zavarovanja z monopolom in prisilnostjo ter ostro graja one kroge, ki se ustavljajo kmečki organizaciji. Poljedelski minister grof L e d e b u r izjavi, da s svojim včerajšnjim govorom ni hotel žaliti posl. Stefanowicza. Govorili so še poslanci Hofmann, D y k in P o v š e , ki zahteva zvišanje melioracijskega zaklada ter izraža upanje, da bode ; vlada že v prihodnji proračun ustavila svoto za investicijska posojila v poljedelske namene. Dalje posl. P o v š e opozarja na razširjenje trtne uši, na potrebo poljedelskih atašejev pri poslaništvih, ter izrazi zahvalo poljedelskemu ministru za pospeševanje konjereje. pa in obnašanje je izdajalo rimskega patricija. Ko si je dobro ogledal hišo krščanske gospe, skrije se za steber sosedne hiše in spremlja s pogledom Melanijo in Valerijo, ki ste šli obiskat Azelo. Melanija je držala Valerijo pod roko in je nosila, kakor navadno, zagrinjalo, ki jej je segalo do pasu. Ko ju neznanec ne more več videti, odide počasi proti forum-u in zavije v ulico Argileta, ki je bila tedaj popolnoma prazna, ker so bile vse pro-dajalnice zaprte. Ustavi se pred krčmo, katero že poznamo. Za hip postoji, se ozre ua vse strani in vstopi v krčmo. Patriciji niso več zahajali v to krčmo, ker jih je z jedne strani od pijančevanja odvračala kuga, z druge pa draginja, ki je tedaj vladala v mestu. Krčmar je sedel bled in zamišljen v stranskej sobici. Ko opazi prišleca, se začudi, kajti že davno tukaj ni bilo nikogar, razven peščice lenih pošto pačev, ki so se le-tu zbirali po noči, da si s pijančevanjem preženć strah pred kugo. Patricij vrže na mizo pest denarja in reče z zapovedujočim glasom: „Pričakujem dveh prijateljev in vsled tega hočem biti sam v le-tej sobi. Mej tem časom pripravi večerjo in falernskega vina." Krčmar začuden pogleda prišleca, kakor da ga ne razume, in reče s tihim glasom: „Večerjo! Patricij, ti menda prihajaš z druzega sveta. Mar ne veš, da se kruha ne more dobiti nikjer; če te ga pa kje kaj dobi, da se ga mora plačati s težkim zlatom ? Umiram od lakote, Posl. T a u s c h e interpeluje vlado glede predloga v nemškem državnem zboru, da bi se popolnem zaprla nemška meja uvozu živine, kar bi bila velika Škoda za Avstrijo. Prihodnja seja jutri. Slaba uprava. Iz Zagreba, 12. jan. Orna je slika, katero je odkril neutrudljivi poslanec Jakčin prigodom razprave o proračunu glede naše uprave. Vlada je bila v veliki nepriliki, kaj naj odgovori poslancu, ki je o vsem, kar je trdil, govoril resnico ter jo dokazal z nepobitimi pričami. In vsa ta pokvarjenost izhaja le od oblastij, ki jedna drugo brani, če se kdo proti njim pritoži. — Vso upravno oblast imajo veliki župani, kotarski predstojniki in občinski župani. V županijskih skupščinah se po navadi ne ozirajo oblasti na prigovore opozicijonalnih zastopnikov, ki so sevede povsodi v veliki manjšini, saj je zato bilo preskrbljeno že pri volitvah, da bodo izvoljeni le vladini privrženci. O vladinem delovanju pa se v teh skupščinah ne sme nepovoljno govoriti, zato že poskrbi dotični veliki župan. Glavna skrb vseh teh oblasti je, da so vsa važna mesta v rokah vladinih ljudi. Občine imajo sicer pravo, da si svoje župane in bilježuike volijo ter predlagajo v potrjenje višjim oblastim, katere potem odločujejo, kateri od predloženih je najspo-sobneji. Ce niso ti možje dobri vladini korteši, jih po navadi ne potrdijo, marveč po svoji volji izberejo bodisi že župana ali pa biležnika ter ga postavijo v dotično občino na svoje mesto. Pravo občine, da si same volijo svoje činovnike, je na ta način postalo pri nas že zdavnej iluzorno. Postavljajo se pa vsled tega po navadi za občinske činovnike možje, ki so za vse drugo nesposobni le za korteševanje ne. Taki ljudje, ki so po navadi pravi tujci v dotični občini, vzoholijo ter ravnajo z ljudstvom prav nemilosrdno. Ce hočeš biti le naj-manje neodvisen od njih, če pokažeš nekaj samo-stalnosti pri razsojevanju občinskih zadev, če gledaš takemu človeku na prste, si že navskriž ž njim, in huda borba se začne med obema. Pritožiti se ne moreš nikomur, kajti po navadi hranijo vse višje oblasti take občinske činovnike, katere trebajo posebno ob času volitev. In čim sposobneji je tak človek za korteševanje, tem bolj se oslanja tudi na višje oblasti, ali je s tem gorji za narod, katerega tlači po svoji volji. Grozno je, kar pripoveduje posl. Jakčin o delovanju občinskih činovnikov v svojem volilnem ko-taru. Njegovi volilci so se izjavili, da ne trpe toliko od elementarnih nesreč, kolikor od te vrste ljudij. Jedni izneverujejo občinske denarje, drugi se bavijo s krivičnimi prepisi posestev, tretji odpirajo na poštah denarna pisma ter si jih prisvajajo, drugi zopet zahtevajo od naroda nepravična plačila. In velik del in ti mi ukazuješ, naj ti pripravim večerjo! Ce mi tudi obljubiš Krezovo bogastvo, ne morem ti prinesti niti skorjice Črnega kruha." „Dobro torej; prinesi mi vina in ne dolgočasi me s tarnanjem," odgovori nestrpno patricij. „Vina ti lahko prinesem, toda ne falernskega. Odkar je peklo poslalo nad mesto barbare, ga v celem Bimu ne najdeš ni kapljice." „Prinesi, kar moreš; da ostanem le sam s prijateljema." „Ne boj se. Gostov imam prav malo, in še ti, kar jih je, prav slabo plačujejo. Zaprem jim vrata in jih ne odprem, če tudi trkajo do jutra." Patricij stopi iz krčme in so nestrpljivo ozira prjti forumu. Kmalu se prikažeta dva moža. Patricij ju prijazno pozdravi in pelje v sobo, kjer je krčmar že pripravil vino. Prvi izmej prišlecev je bil čvrst in krepak možak, drugi pa mlajši in okretnejši, v rimski togi in s čepico na glavi. Dejal bi skoro, da ga je toga pri hoji ovirala, ker se je Čudno zibal sedaj na to, sedaj na ono stran; neprenehoma pa je izgovarjal neke psovke v tujem jeziku. Patricij znova pozdravi tujca, jima pokaže posodo z vinom in tri čaše in do: „Našel sem samo vina. Bimu primanjkuje vsega; ljudje umirajo od lakote." „Nisem prišel poslušat žalovanja," odgovori tujec, se vsede in si razkrije lice. Imel je dolge, plave lase, ki so mu v zavojih padali na vrat. (Dalje sledi.) takih činovnikov se ne boji nobene pritožbe, češ mene branijo višje oblasti, ker me potrebujejo. In več let morejo taki ljudje med prostim narodom služiti, zapovedovati po svoji volji in delati krivico. Po uavadi ga zadene kazen še le tedaj, ko je narodu storil že preveč krivic in poneveril tolike svote denarja, da je tudi že višjim oblastim preveč. Cez devet takih slučajev je navedel poslanec v samem njegovem volil, kotaru ; povedal je imena dotičnih činovnikov, njihove pregrehe in kazni, katere so nekatere izmed njih zadele. Teh podatkov ni mogel nobeden ovreii niti obrazložitve poslančeve pobiti, zakaj je pri nas tako slaba uprava. Ban se je seveda začudil, da se kaj takega godi v kotaru, ki ima jednega najboljega upravitelja za poglavarja svojega. Obljubil je tudi, da se bode preiskava nemudoma vršila proti omenjenim činov-nikom, in da jih mora, če so zares krivi, zadeti zaslužena kazen. A kaj je delal ta najbolji upravitelj, da ni do-tičue činovnike nadziral v njihovem delovanju, in zakaj se ni oziral na pritožbe poštenih občinarjev ? In kaj je delal glasoviti veliki župan Kovačevic, da ni pregledoval občinske uprave, kjer bi bil na marsikaj naletel, kar se je moralo že zdavnej odstraniti. A, da ta velika gospoda nima časa za take malenkosti, pa tudi neugodno jim je potikati se po vaseh ter gledati, kako siromašno živi naš kmet. Saj se dii vender tako lepo upravljati iz pisarne in vse se vrši po njihovi volji. Sicer pa je glavna skrb teh velikih dostojanstvenikov, da se vzdrži današnji zi-stem, in da volitve izpadejo tako, kakor zahteva njih gospodar. Kaj marijo oni za narod, kaj za dobro in pošteno upravo I Poslanca Jakčina razlaganje o upravi v njegovem volilnem kotaru je grozna slika naša uprave. Kako je pa po drugih kotarih, kjer morda niso tako dobri upravitelji, kakor v tem kotaru po izjavi banovi. Brez dvoma bi našel vsak poslanec v svojem kotaru le preveč takih žalostnih prizorov, ko bi hotel preiskovati upravo, in ko bi imel toliko domoljubnega žara, da bi povedal vse v saboru, kar je videl. Tedaj bi se nam odkrila še Ie prava slika današnjega zistema na Hrvatskem. — Kedar je treba kakih izjav, seveda političnih, tedaj so vse oblasti na nogah, da bodo vse izpale v duhu mažaronskem ; kedar se delajo priprave za volitve, kakor se to godi že zdaj pri nas, tedaj 80 zopet vse oblasti po koncu, da bodo volilne listine sestavljene, kakor želi višja oblast, da se opozicija niti ganiti ne sme, niti ziniti proti kakim zloporabam ; kader pride pa volitev, tedaj je splošni eiodus vseh oblastij od najvišjih do najnižjih za več časa v svrho kortešacije za vladinega kandidata. Takrat pridejo oblasti seveda tudi med kmete. Sicer pa naš činov-nik ne pozna kmeta, prezira ga ter ga celo preganja, če ne dela vse tako, kakor on hoče. Je Ii potem čudno, da je naš sicer dobri narod v nekih krajih tako zaostal, a po drugih tudi propadel. Oblasti so ga popolnoma zapustile, kjer ga je treba varovati in podpirati; za gmotni njegov napredek se skrbi vse premalo, a izrabljuje ga vse. Ce se bode še nekaj časa tako nadaljevalo v naši upravi, zadeti mora nas huda kriza v kmečkem vprašanju. Politični pregled. V Ljubljani, 16. januvarija. Državni zbor. Včerajšni dunajski listi poročajo, kakor se vidi iz verodostojnih virov, da, ako ne pride kaj izvanrednega, se vrši že prihodnjo sredo tretje branje državnega proračuna v poslanski zbornici. Potem takem je kaj lahko mogoče, da ee že 23. t. m. v poslanski zbornici razpravlja o skupnem proračunu. Malo dni pozneje se pa razpustita obe zbornici. Budgetna komisija gospodske zbornice se že sedaj peča s proračunom in je neki že odobrila poglavje naučno ministerstvo. Na podlagi tega je prav lahko mogoče, da pridejo člani poslanske zbornice domov še pred koncem prihodnjega tedna, marsikateri mej njimi za trdno prepričan, da je zanj za vselej zaprta poslanska zbornica. Grofa Goluhovskega je vsprejel presvetli cesar včeraj v avdijenci, kar je bilo vsekako v zvezi z odhodom v Berolin, kakor tudi poset ogerskega ministerskega predsednika na Dunaju. Baron Banffy se je neki dalje Časa mudil pri zunanjem ministru, dokler ni ta na večer odpotoval v stofico nemškega cesarstva, kjer ga je čakal danes dopoludne dostojen vsprejem. Župan Strobach in „Arbeiter Zei tung." Najbolj značilen dokaz za trditev, da so židoveko-socijalistični kolovodje res »vneti za blagor delavskih trpinov«, je najnovejši napad na dunajskega župana Strobacha. Zgoraj omenjena židovsko-socijalistična cunja očita najpreje mestnemu županu, da premalo skrbi za snažnost in red glavnega mesta, ter na to izvaja posledico, češ kaj more storiti za tako mesto «bivši delavec.« Več ne potrebujemo. Tako visoko cenijo socijalno-demokratični vodje delavski stan, kateri jim je pa le tedaj dober, kedar jim donaša od svojih krvavo prieluženih krajcarjev k mastnim plačam in jim pomaga pokriti raznovrstne strankarske blagajne. Volitveno gibanje mej Poljaki. V nobeni avstrijski kronovini ni opažati povodom bližajočih se državnozborskih volitev tolike agilnosti mej prebivalstvom vseb stanov, kakor ravno v kronovini, v kateri so dosedaj gospodarili izključno le poljski žlahčiči. Ne samo delavci in sploh taki, ki gredo letos še le prvikrat na volišče in se torej hočejo izkazati s svojo zavednostjo, marveč tudi kmetje so stopili letos na noge ter delajo na vse kriplje, da so otresejo dosedanjega krutega jarma. To seveda dosedanjim voditeljem ni nič kaj po godu in upirajo se navalom, kakor le vedo in znajo. Jeden tak prizor se je pokazal na okrajnem katoliškem shodu v Majdaeu pri Kolbuszowi, katerega je priredil poljski klub. Shod so pa obiskali tudi mnogobrojni člani ljudske stranke, ki so hoteli javno povedati svoje mnenje o ljudskih „osrečevalcih-. Prvi govornik Broda, ki je hotel govoriti k točki: razmerje poljskih ljudskih strank do cerkve, radi navstalega nemira ni mogel priti do besede, pač pa je za njim nastopil kmet Szajer, ki je pojasnil zahteve poljedelcev ter napovedal svojo kandidaturo. Ugovarjal mu je dr. Hupka, toda navzoči ga niso marali dolgo poslušati in nastopil je zopet prejšnji govornik, ki je izjavil, da v slučaju izvolitve ne vstopi v poljski klub. Konečno so prireditelji predlagali resolucijo, v kateri se izražajo zborovalci za solidarnost v poljskem klubu. Toda ta resolucija jo bila odklonjena z veliko večino glasov. — V Tarnopolu se je zbralo k jednakemu shodu blizu 3000 rusinskib kmetov, ki so izjavili, da volijo le rusinske kandidate in da vseskozi odobrujejo postopanje poslancev Ltwakovskega in Romanczuka. — Volitveno gibanje torej mej Poljaki in Rusini je v najboljšem tiru, obžalovati je le, da je ravno mej tema narodoma primeroma najbolj ukoreninjena socijalna demokracija, ki bo ljudstvo pahnila v še globokejši propad, kakor se pa sedaj nahaja. Krščanski socijalisti imajo torej ogromno dela, da bi le bilo vspešuo. Kupčija x žitom na borzah. 2e nekaj dni se vrši na Dunaju posvetovanje poljedelskega odseka državnega zbora in pa »veSčakov« z ozirom na borzo gledć termino-kupčije z žitom. Jedno tako posvetovanje se je vršilo tudi včeraj ter je bilo po poročilu več govornikov mnenja, da se ta kupčija ne smč odpraviti, ker bo novi civilno-pravdni red obsegal dovolj določb, na podlagi katerih se bo lahko (!) postopalo proti goljufom in špekulantom na borzah, in ker je termino kupčija potrebna za določevanje žitnih cen (!) in preskr-bovanje mlinov z neprestanim delom Te misli so bili »veščaki« Leinkauf in konsortes. Ime samo nam pove dovolj. Pri tej stvari je popolno nepotrebna in brezvspešna vsaka graja, dokler ne bo konečno rešeno vprašanje: Kdo je in ostane jedino opravičen določevati cene poljskim pridelkom ? Pridelovatelj ali špekulant? Kadar bo rešeno to vprašanje, uvidela se bo sama po sebi velikanska nepotreba žitnih borz. Sv. Oče in Mažari. Nedavno je vsprejel v avdijenci sv. Oče, kakor poroča neki italijanski list, nekega ogerskega državnega poslanca, ki pripada mažarsko • liberalni stranki. Sv. oče je najpreje po-praševal poslanca o raznoterih stvareh, tičočih se najnovejših dogodkov v njegovi domovini, potem se je pa izrazil nastopno : „Vi ste toraj član ogerske poslanske zbornice. Gospodje v zbornici se mi s svojim civilnim zakouom provzročili veliko žalost. Svojega kralja ste prisilili k temu. Molil bodem za vašo domovino". S temi besedami je povedal sv. Oče dovolj, ako je le hotel razumeti liberalni Mažar. V hrvatskem deželnem *boru je naznanil ban v predzadnji seji, da je presvetli cesar potrdil proračun za leto 1897. Nato se je nadaljevala razprava o noveli k obstoječemu tiskovnemu zakonu. Koncem seje so pa vložili opozicijonalni poslanci dva predloga, ki bodeta gotovo v najobilneji meri razburila vladno mažaronsko kliko. Prvi predlog meri na to, naj se v najkrajšem času odpravijo vse ma žarske šole na Hrvatskem, katerih je ravno toliko treba, kakor petega kolesa pri vozu, v drugem predlogu se pa najodločneje protestuje proti nameravani uvedbi ogerskih zakonov na Reki. Gotovo je sicer že naprej, da bode večina odklonila oba predloga, vendar pa bodeta služila prebivalstvu v dokaz, da se je pričelo mej Hrvati vsaj nekoliko delati za narodne koristi. 200 letnica obstoja črnogorske dinastije Petrović-Жјвдuš. Predvčeranjim zvečer se je pričela 2e davno napovedana slavnoet 200 let niče obstoja črnogorske vladarske rodovine Pe-trović-NjeguS. Slavnost pričela se je s tem, da se je zvečer izpostavilo truplo metropolita Danila v stolni cerkvi v Cetinju. člani knežje rodovine, generali in brigadirji so oskrbovali častno stražo, duhovščina pa je opravljala molitve. Drugi dan je bil slovesen rekviem ter definitiven pokop metropolita. Po končani cerkveni slavnosti je imel knez daljši nagovor na ljudstvo. Zvečer je bilo mesto krasno razsvitljeno, prirejale so se razne veselice in zabave. Prebivalstvo je prihajalo trumoma v glavno mesto. Po bližnjih in daljnih hribih je gorelo neštevilno kresov. Socijalistična propaganda v belgijski armadi. Belgijski socijalistični vodje niso zadovoljni samo z vspehi, ki so jih sem ter tje dosegli mej civilDim prebivalstvom, marveč hočejo svoje nauke razsejati tudi mej armado in si jo pridobiti za svoje namene. Se le čez dalje časa je temu ro-vanju prišlo na sled belgijsko vojno ministerstvo in odredilo obširnejo preiskavo. Taka preiskava pri posadki v nekem večjem mestu je dognala, da je v to spletko zapletenih blizo dvajset podčastnikov, ki imajo na svoji strani že več somišljenikov. Komisiji, ki vodi to zadevo, so izpovedali, da so se kot člani tajnega društva zavezali, dobro se obnašati v vojaški službi, da si naklonijo zadovoljnost svojih višjih, ob jednem pa, in sicer v slučaju nemirov, odtegovati se službi, odpovedati pokorščino in s tem oslabiti moč armade. Vsako pojasnilo v tem oziru bi bilo odveč, le merodajne kroge bi ne škodilo vprašati, ali morda v Avstriji kaj jednakega ni mogoče, ko se vedno intenzivneje razširjajo revolucionarni nauki eocijalne demokracije, ne da bi se energično postopalo zoper razširjalce takih idej. Cerkveni letopis. Statistika družbe Jezusove. Dobili smo v roke letošnji imenik družbe Jezusove avstro-ogerske provincije, iz katere posnamemo sledeče : Avstro • ogerska provincija družbe Jezusove ima S rezidenc, in sicer: na Dunaju, v Budimpešti, v Kapornaku in Satmaru na Ogerskem, v Celovcu, v Ljubljani, v Pragi in v Steyerju na Zgornj. Avstrijskem. Postaji ima dve: v Gradcu in Hostinu na Mravskem. Kolegijev sedem: v Kaloči na Ogerskem, v Kalksburgu poleg Dunaja, v Lincu, v Mariascheinu na Češkem, v Inomostu, v Požunu in v bosnijskem Travniku. Novicijate ima tri : v St. Andražu na Koroškem, v Trnovem na Ogerskem in v Velehradu. V Laincu je zadnji novicijat (3. pro-batio) za mešnike, ki so že dovršili vse šole in se pripravljajo na praktično delovanje bodisi na šole, ali na dušno pastirstvo — Provincija ima tudi v Avstraliji 6 rezidenc, 5 v južni in 1 v severni Avstraliji, kjer misijonari 18 mašnikov in 20 lajikov. Iz drugih provincij dela v avstro-ogerski 15 mašui-kov in 8 lajikov; po drugih provincijah razdeljenih ima provincija 8 mašnikov in 5 lajikov. — V 25. provincijah: po Laškem, Nemškem, Francoskem, Spanjskem in Angleškem, potem v Ameriki, Aziji, Afriki in Avstraliji je razdeljenih : 6070 mašnikov, 4416 školastikov, 3765 lajikov (fratrov), — skupaj 14251, od vlani 192 več. Avstro-ogerska provincija ima letos 318 mašnikov, 173 školastikov in 239 lajikov, skupaj 730. Provincijal jim je preč. P. Franc Ksav. Widmann, katerega v vladanji podpirajo 4 svetovalci (Consul-tores) Na čelu cele družbe Jezusove stoji zdaj preč. general P. Ljudevit Martin. Zanimati utegne naše bralce, zvedeti, koliko da je zdaj slovenskih jezuitov, kje da so, in kakošna opravila imajo. Radi ustrežemo tej želji ter jih tu navedemo po abecedniku: P. Fr. Doljak, slovenski misijonar, biva v St. Andražu na Koroškem. P. Hoffer Aleksander, gimn. prof. v bosnijskem Travniku, uči vesoljno zgodovino in zemljepisje v 8., 7., 6. in 5. razredu; modroslovje v 8. in 7. razredu iu je vrh tega študijski prefekt. — P. Končar Matevž je v Travniku prefekt gimnazijalcev, in uči nemški jezik v 8. in 7. razredu. — P. Lempl Tomaž je špiritual v celovškem semenišču. — P. Fr. S&jovic je špiritual iu slovenski pridigar pri sv. Florijanu v Ljubljani. — P. Franc Slavič je gimn. profesor v Travniku, uči latinsko in grško v 7., grščino v 6. razredu. — P. Janez Stare je v Laincu (Dueaj, XIII. okraj) iu daje duhovne vaje. — P. Verhovec Jakob je slovenski misijonar pri sv. Florijanu v Ljubljani. — P. Alojzij Žužek je gimn. prefekt v 1. zavodu (konvikt) v Kalksburgu poleg Dunaja. — Frater Arbanas Karol je v Požunu pomočnik pri-stavnika. — Fr. Dostal Ljudevit se uči govorništva v Št. Andražu na Koroškem. — Fr. Erzin Alojzij je v 2. letu modroslovja v Požunu. — Fr. Jelene Jožef je v Sarajevi zakristan. — Magister Kunstelj Jan. je gimn. prof. v Lincu in uči matematiko v 4., 3., 2. in 1. razredu in tesnopisje (stenografijo). — Fr. Kolenec Janez, novic, v Trnovem na Ogerskem. — Fr. Mavc Franc, zakristan pri sv. Florijanu v Ljubljani. — Magister Rakovec Eugelbert, gimn. prof. v Mariascheinu na Češkem, uči latinščino in grščino v 5. razredu in latinščino v 6. razredu. — Fr. Tome Franc je v 1. letu modroslovja v Požunu. — Magister Umnik Franc, gimn. prof. v Travniku, uči krščanski nauk, latinščino, grščino, hrvaščino in nemščino v 4. razredu. — Fr. Verhu- nec Janez, oskrbuje obednico v Kaloči na Ogerskem. * * * »Gerarchia catholica«, to je zapisnik vseh cerkvenih oblastev, je izšel za novo leto. Iz tega so posnete te-le črtice: papežev je bilo dosihmal 263, od 70 kardinalskih cerkva je praznih 10. Patrijarhov je 8 latinskega obreda, 6 pa orientalskega. Izmed latinskih so tri (Konstantinopel, Anti-johija in Aleksandrija) brez oblasti, sami častni naslovi, drugi 3 zopet (Benedke, Lisabon in Za-padna Indija) so le zgodovinski ostanki brez patri-jarhalne oblasti. Orijentalski patrijarhi pa imajo obširno oblast čez vse Škofe in ljudstvo svojega obreda. Koptovski patrijarhat je še prazen, administrator je znani Skof Makarijos v Aleksandriji. Po Antijohiji se imenujejo 3 patrijarhi, sirsko-melhitovski v Damasku, maronitski v Bikorkiju na Libanonu in sirski v Mardinu. Armenski patrijarh stoluje v Carigradu, imenuje se pa »iz Clicije«. Za Kaldejce je patrijarh v Mosulu. Nadškofij latinskega obreda je 173, Škofij pa ,174, nadškofij orijentalskih pa je 18 in 53 Škofij. Poleg teh je Se 17 opatov in prelatov s škofovsko oblastjo. Po misijonskih krajih vladajo cerkev božjo apostolski delegati (nadškofje), apostolski vikarji (Škofje), apostolski prefekti (duhovniki), katere vodi kongregacija de propaganda fide. Umrlo je 1. leta 9 kardinalov, 9 nadškofov in 50 škofov. Tedenski koledar. Nedelja, 17. jan: 2. po razglaš. Gosp. evang. O žeuitnini v Kani Galilejski. Jan. 2. Ime Jezusovo, Anton pušč. Ponedeljek, 18. jan.: Sv. Petra stol v Rimu. Torek, 19. jan.: Kanut, Marij in drug. m. m. S r e d a, 20. jan. : Fabijan in Boštjan m. m. Četrtek, 21. jan.: Neža m. Petek, 22. jan.: Vincencij in Anastazij m. m. Sobota: 23. jan.: Zaroka Marijna, Rajmund. — Lunin epremin: Sip 18. ob 9. u. 15 m. zvečer. — S o 1 n c e i z i d e : 20. ob 7. u. 41 m.; z a i d e ob 4. u. 42 m. Dnevne novice. V Ljubljani, 16. januvarija. (Osebne vesti.) V četrtek je bil deželni predsednik kranjski baron Hein pri cesarju v avdijen-ciji. — Kot predsednik porotnim sodbam, ki se prično 20. febr. jim je določen deželnega sodišča predsednik Kočevar pl. Kondenheim, kot namestnika dežel, nadsodišča svetnik Albert Levičnik in dež. sodišča svetnik Karol Pleško. — Poročilo o mestnem vodovodu in tehnično vodstvo vodovodne naprave v Kletah je začasno izročeno mestnemu in-ženerju J. Sbrizaju. (Dnevni red) izrednej seji občinskega sveta ljubljanskega v torek 19. dan januvarija 1897, ob petih zvečer v mestni dvorani. I. Predsedstvena naznanila. II. Citanje in odobrenje zapisnika zadnje seje. III. Personalnega in pravnega odseka poročila: 1. o prošnji Ivana Grajžarja, hišnega posestnika v Ve- govih ulicah v Ljubljani za izbrisno dovoljenje ser-vitute, ki je vknjižena pri posestvu Karola kneza Turjaškega; 2. o poročilu pravnega konzulenta mestne občine v zadevi postopanja pravdnim potom zoper Frana Bahovca v Ljubljani; 3. o dopisu občine Spodnja Šiška glede odškodnine za utelešeni del te občine k mestni občini. IV. Stavbinskega odseka poročila: 1. o ugovoru A. Zabkarja, ključavničarskega mojstra v Ljubljani, proti magistratnemu odloku št. 33.000; 2. o ugovoru Ferd. Souvana, lastnika hiše št. 14 na Kongresnem trgu, proti magistratnemu odloku št. 35.562; 3. o ugovoru hišnega posestnika Filipa Supančiča proti odredbi mostnega magistrata št. 35.938; 4. o ugovoru hišnega posestnika Maksa Giluzlerja proti magistratnemu odloku št. 38.368 ; 5. o ugovoru hišne posestnice Marije Plautz proti magistratnemu odloku št. 38.368. V. Policijskega odseka poročilo: 1. o ponudbi Josipa Zorca iz Celovca glede prevzetja izpraznjevanja gnojnih jam v ozemlju ljubljanskem proti primerni odškodnini ; 2. o nasvetih mestnega fizikata, izraženih v letnem poročilu za 1895. leto; 3. o zopetnem nasvetu županovem, da se odkaže prevoznikom stojišče blizu infanterijske vojašnice; 4. o ponudbi zavarovalnega društva „Avstrijski Phonii" glede zavarovanja redarskega osobja proti nezgodam; 5. o dopisu županovem gledč naznanjevanja odhoda vlakov na železniških postajah v Ljubljani. VI. Šolskega odseka poročilo o prošnjah za razpisane službe mestnih šolskih slug. VII. Kuratorija mestne višje dekliške šole poročilo o ponudbi gospe M. Malitscheve glede nakupa njene hiše v Knatlovih ulicah za nastanitev mestne višje dekliške šole. VIII. Nadzoro-valnega odseka za električno osvetljavo poročilo o oddaji dovažanja blaga za mestno elektrarno s kolodvora na mesto uporabe. (Iz Zagorja.) Volilni oklic soc.-dem. stranke v Avstriji in naše razmere. Črna noč jih je prinesla te oklice. Te je res mračnjaški zarod, ki ljubi temo in se boji belega dneve. Oklic govori o „zavednem" delavskem ljudstvu, ki je menda samo soc. demokracija. Temu „ljudstvu" sovražne stranke vladajo s pomočjo „denarnega žaklja". Naši rudečkarji bi tudi radi sedeli na njem, ko bi ga le imeli. Toliko več pa imajo dolga, ker brez denarjev se tudi pri soci-jalistu Erjavcu — Bobavsu, ali po domače „pod hruško" niti ne pije, niti ne jć, vkljub jednakosti in bratstvu, ki si je med seboj oznanjujejo. Posestnik „hruške" že sedi na precej rejenem „mačku* in jaha v svoji veličastni debelosti že precejšen denarni žakelj, sad posrebrenih delavskih žuljev. So-cijalist kmet nad Erjavcem si je že tudi žakeljček pripravil. Njih „misijonar" pa sploh ne govori ni-česa drugega, kakor o denarnem žaklju. Naravno ! Cesar je polno srce, rado skozi usta gre. Sicer pa ta človek ne sedi rad na denarnem žaklju, ki je preveč suh — kaplanček mu dela skrbi noč in dan —, varuje ga pa zato njegovega življenja polovica. Oklic govori tudi o slabih plačah! To je res; pametna beseda to. Budar dela pod zemljo, požira prah in ve3 je umazan in črn — pa ne zasluži niti toliko, kolikor naš „misijonar", ki ima 30 gld. na mesec. To je pravica, kaj ne, „sovražniki denarnega žaklja* ? ! To je socijalna jednakost! 360 gl. na leto jeden tak igent, ki nima drugega dela, kakor da hujska ljudi na duhovnike in denarni žakelj ! Da, to je rastoča gnjiloba med vami samimi, in med tem, ko se krščansko ljudstvo čim dalje bolj zaveda svojih pravic, izkoriščajo ti agentje in „misijonarji" pravega krščanskega nauka „ljudstvo", ki trobi v njihov rog, in skušajo goljufati ljudstvo. — Ti agentje so res pravo orodje denarnega žaklja, na katerem sedć „voditelji" Adler, Ellenbogen, Beer iu ' tutti quanti iz semitekega pokoljenja. Potem takem vsakdo lahko uvidi, kaj pomaga stavek : „Za delavske slojeve se bori jedino le socijalna demokracija." To je prava maškarada! „Socijalna demokracija hoče jednakost vseh ljudij." Mi jim tega ne branimo. Naj bodo najpreje jednakimed seboj, predno sedajo na sodni stolec in sodijo — denarni žakelj! Pri nas vsakdo uvidi, da si posestnik hruške kovač Binaldo, delavec Capuder in recimo Cobal .misijonar" in agent niso v ničemur jed-n a k i, kakor da imajo vsi meso, kri in kosti. Bodite torej, osrečevalci naši, najprej med seboj jed-naki — pokažite nam praktično že vender jedenkrat to „jednakost in bratstvo"!! Dokler se pa to ne zgodi, je ta beseda, katero ste si izposodili od francoskih revolucionarjev, samo prazen „šlager* in nič druzega! Zahtevate tudi osemurni delavnik za- konitim potom. Tega vam ni treba! Si ga lahko vpeljete sami, če vam je tako pri srcu. Naj dela posestnik „hruške" osem ur na dan, če hoče. Bo videl, kam bo prišel. Naj dela vaš brkasti kovač osem ur na dan ; kedo mu pa brani, če se tako poganja za osemurni delavnik! In kmet K. tudi lahko poskusi to soc. dem. mano, če hoče. Mi mu ne bomo branili. Lahko spi ta kmet do sedmih, ob osmih gre na delo. opoludne skonča in ob dveh že lahko prične skraja do šestih, ob sedmih je že lahko v postelji. To bi bilo res življenje! Na dan torej sami z osemurnim delavnikom, ko vam nihče ne brani! Se Cobalu ne bomo branili, Če frči sem in tje samo osem ur na dan. Ne zgubljajte torej časa — energično in krepko naprej! Osrečite naj prvo sami sebe — predno greste osrečevat nas, ki sedimo na „denarnem žaklju". Mi smo lahko srečni irez vas, brez izjeme, smo Ii „liberalci" ali „klerikalci", ali jemo tisto elavno jed, ali če nosimo ru-deče srajce. Taka predrzna očitanja, katera so brati v tem oklicu zoper nesoc. dem. slovenske stranke, nam bodo vender oči odprla, ali ne? Socijalisti ne stoje na krščanskem temelju, ker bi sicer ne zahtevali ločitve države od cerkve. Postavimo se mi na krščansko podlago, ki je jedino prava, večna, ue-spremenljiva. Začnimo složno boj proti vsem izkoriščevalcem, tudi proti soc. demokratičnim. Ne pustimo si te sramote nakopati na glavo, da bi nad nami triumfirali judje in njih hlapci, soc. demokratje ! A n t i s e m i t, (Slovensko gledališče.) Danes se bode zadnjikrat v letošnji sezoni pela opera „Norma". V torek se bode pela Parmova opera „Ksenija", pred opero pa se bode igrala jednodejanska burka „Kje je meja". Tekom meseca januvarja pride na oder nova velika opera „Ernani". (Čudna smrt dveh prijateljev.) Iz Preske se nam piše 15. t. m.: Valentin Vrtin in Štefan Klembas, že-leznična služabnika na kolodvoru Medvodami, pridna, poštena mladenča, 20 let stara, sta se sinoči peljala v gledališče v Ljubljano; v petek 15. t. m. zjutraj sta morala biti v službi. Da bi se pravočasno zbudila, sta šla skupaj spat v Štefanovo stanovanje Medvodami hšt. 9.; ker pravočasno ne prideta v službo, ju gre mati Vrtinova klicat, toda groza! Tinček leži mirno v postelji — mrtev, Steiana pa so našli blizo železniškega mostu pod Svetjem od vlaka povoženega, mrtvega. Sodnijski ogled bo pojasnil vzrok smrti. Sinoči je tudi tat obiskal šolsko poslopje, pa je ob 8. uri pred g. učiteljem skočil čez ograjo na plan. (Iz Srednje vasi v Bohinju) 15. jan. Zjutraj 14. t. m. so našli pod Studorom 36 1. Jakoba Cengle mrtvega. Mislilo se je začetkom, da se je sam vstrelil. Pri natančni preiskavi pa se je pokazalo, da se je ponesrečil. Zvečer 13. t. m. je šel na lov. Ko je začel iti v klanec, se mu je spodrsnilo, padel je in s puško zadel ob porobek, ki se je vsled tega sprožila. Svinčena zrna so mu šla skozi levo stran v v prsa in provzročila naglo smrt. — Snega imamo vodna za silo; preveč ga je, da bi ga dolgočasno vreme stran spravilo, premalo, da bi naši Bohinjci lahko les napravljali po gorah. Minulo leto ni bilo posebno ugodno za naraščaj naše fare. Umrlo jih je 70, rojenih je bilo 63 in 19 parov poročenih. (Iz Čemšenika) 14. jan. Včeraj, 13. t. m. je bil poslan od okr. g! varstva v Kamniku orožnik, ki je imel nalog, pobrati vse volilne oklice socijalnih demokratov, kar se jih je bilo raztrosilo po naši fari. — Vseh pa že ni mogel več dobiti, ker so jih ljudje že prej v ogenj pometali ali pa raztrgali. — Ce so se jim socijalni demokratje že preje zdeli sumnjivi, so bili včeraj v tem sumu še bolj potrjeni in vsi imajo sedaj le eno prepričanje, da soc. demokratje ne morejo biti baš najpoštenejši ljudje. (Ljubljana od slabe strani.) Lansko leto ima nastopno statistiko: 40 ljudij je bilo težko poškodovanih, 125 pa lahko. 12 je bilo samomorov in 26 jih je znorelo. Zaprli so 107 postopačev in 272 beračev. V prisilno delavnico so jih vtaknili 6. Tatovi so vlomili 4krat, večjih tatvin je bilo 130, manjših pa 109. Vjeli so od teh 96 velikih in 59 malih tatov. (Gradnja državnega telefona v Ljubljani.) Poštno ravnateljstvo objavlja naslednji razglas: Se zgoraj omenjeno telefonsko napravo bi se po telefonskem ukazu z dne 7. oktobra 1887 štev. 28329 (drž. zak. štev. 116 ex 1887) telefonično zvezale s c. kr. poštnim in brzojavnim uradom v Ljubljani 1 (telefonsko centralo) upravne pisarnice, tovarne, po-slovnice vseh vrst, potem kolodvori, hoteli, gledišča i. t. d., sledojič posamezna stanovanja, ter bi se prepustile te naprave dotičnim udeležencem v porabo proti plačilu določenih pristojbin. Udeleženci smejo rabiti telefonske naprave za telefoničen pogovor z drugimi udeleženci in z javnimi govorilnicami, dalje za telefonično predajo iu oddajo brzojavk, kakor tudi za telefonično predajo in oddajo fonogramov. Nadalje se smejo posluževati telefonske naprave razen udeleženca tudi njegovi gostje, uradniki in služabniki. Za nabavo, ohranitev telefonskih naprav v dobrem stanu in njihovo porabo, plačajo udeleženci nastopne pristojbine: a) prispevek k stroškom napeljave, potrebnih priredb in instalacije (grad-nino) za proge do 500 metrov 50 gld. in za vsakih daljnih 100 metrov 10 gld.; b) pristojbino za oskr-bitev potrebnih aparatov (postaj ninoj za vsako postajo 30 gld. na leto ; c) pristojbino za pretikanje, da se zamore govoriti z druzimi udeleženci (pretik-nino) za vsako postajo 20 gld. na leto. Ce so dve ali razne postaje istega udeleženca zapored uvrščene v skupno napeljavo, plača se postajnino za vsako, pretaknino pa samo za eno postajo; d) Pristojbino za telefonično predajo in oddajo brzojavk in fono-gramov (posredovalninoj in sicer za vsako brzojavko 5 kr., za vsak fonogram 5 kr. temeljne takse in '/, kr. besednine števši pol krajcarja za celega. Za telefonske postaje na kolodvorih, v hotelih, glediščih i. t. d., koje naj bi smeli rabiti tudi potniki, gostje ali obiskovalci gledišč i. t. d. plačajo se pod b) in c) označene pristojbine v dvojnem znesku. Proti enako zvišani pristojbini dovoliti se moie tudi društvom, korporacijam ali posameznim družbam, da smejo prepustiti svoje postaje članom na razpolaganje. Pristojbina za porabo javnih govorilnic za telefoničen pogovor znaša za pogovor trajajoč tri minute (govorninaj 10 kr. Gradnino (eub lit. a) plačati je pred početkom gradnje. Postajnino in pretiknino (sub lit. bj in c) plača se pa poluletno naprej in sicer vselej v prvi polovici mesecev januvarja in julija. Ta pristojbina se odmeri za prvo poluletje pro rata od dneva, s kojim je bila naprava končana, ter se plača ista tekom 14 dni potem, ko se je udeleženca obvestilo, da je naprava dogotovljena. — Posrednino in besednino plača se po razmerju porabe telefonske naprave. — Po-stajuina in pretiknina zniža se pri telefonskih napravah za državne oblasti in urade na polovico. — Visoko c. kr. trgovinsko ministerstvo pridržuje si enako znižanje pristojbin dovoliti tudi drugim javnim (deželnim ali občinskim) uradom in občekoristnim podjetjem na njihovo prošnjo in za vsak slučaj posebej. Ako udeleženec nameruje rabiti telefonsko napravo samo za šest mesecev ali manj na leto, zahteva se samo polovico postajnine in pretiknine. Telefonske naprave rabiti se morejo le, dokler trajajo uradne ure. Promet na telefonski napravi odpovedati se more vsak čas od obeh strani, a le poluletno in sicer od 1. januvarija in 1. julija. Telefonske naprave so podaljšek državnega brzojavnega omrežja in kot take državna lastnina. Poštna in brzojavna uprava bode skrbela, da se bode telefonska tajnost kolikor mogoče vsestransko čuvala. Tudi bode poštna in brzojavna uprava skrbela, da bodo telefonske naprave in k njim spadajoče oprave vedno v rabljivem stanu, in da se eventualno motenje prometa odstrani v kolikor mogoče kratkem času. Slučajna motenja prometa naznaniti je takoj telefonski centrali. Dokler traja motenje prometa, oddajajo se brzojavke po dotičnih brzojavnih predpisih. Ako ee opusti promet iz državnih ali drugih javnih ozirov, predno poteče pet let po izvršitvi naprave, povrne se udeležencu deloma in sicer v določenih odstotkih po odbitku eventualno že dolžnih obrokov plačana gradnina. Udeleženci omenjene telefonske naprave prijavijo naj svoj pristop s pismenimi, s 50 krajcarskim kolekom previdenimi vlogami najdalje do 31. januvarija 1897 pri c. kr. poštnem in brzojavnem uradu v Ljubljani 1. V tej vlogi — obrazec dobi se prezplačno pri c. kr. poštnem uradu v Ljubljani 1 — morajo pristopniki izjaviti, da se v smislu § 28 v uvodu navedenega telefonskega ukaza podvržejo vsem določbam, ki so glede pravnega razmerja med c. kr. poštno in brzojavno upravo in udeleženci vsakočasno veljavne. Podrobne določbe poprej navedenega ukaza z due 7. oktobra 1887, tičoče se gradnje telefonov, ugledati se morejo tud pri c. kr. poštnem uradu v Ljubljani 1; ravno tam se dobe tudi posebni natisi teh doiočb po 10 kr. (Darovi.) Za Jeranovo dijaško mizo iz Dražgoš 3 gld. — C. g. Anton Jaklič, vojaški kurat v Trstu, 5 gld. — Gospa Zormanova v Ljubljani, 1 gld. — C. g. Anton Lovšin, župnik na Dobrovi, 5 gld. — Za cerkev sv. Jakoba na Brezovici pri sv. Katarini: Preč. gospod stolui župnik in kanonik Jan. Fiis 10 gld. — C. gosp. J. Kunauer, župnik na Golem, 3 gld. (Prošnja upravniStva.) Ker bomo kmalu natisnili nove naslove za razpošiljanje „Slovenca", prosimo vse p. n. gg. naročnike, da nas blagovoli opozoriti na morebitne napake v dosedanjem naslovu, bodi-si czir imena ali pa ozir pošte. (Cimentiranje.) Trgovci in obrtniki, ki se v svoji trgovini, oziroma obrtu poslužujejo kakoršnihkoli mer, tehtnic, utežev itd. opozarjajo se na dejstvo, da so le tiste tehtnice in uteži veljavni in pravno rabljivi, ki so bili leta 1895 in 1896 cimen-tirani, ostale mere pa s cimentnimi letnicami 1894, 1895 in 1896 Skrbeti je torej treba za pravočasno cimentiranje, odnosno precimentiranje. Dotična revizijska komisija posluje redno vsak mesec po dvakrat, globa, katera zadeva prestopnike, je pa zlo občutna. (Zahvala.) Podpisano šolsko vodstvo izreka v imenu šolske mladine tem potom najtoplejšo zahvalo preČHsi,itemu gospodu dr. Josipu Grudenu, kapelanu v Smartinu za prelepe knjige, 35 zvezkov raznega zapopadka, katere je podaril šolarski knjižnici. — Šolsko vodstvo v Smartinu 15. jan. 1897. Mihael Bregant, šol. voditelj. (Poslano.) Ker cbrtnikom naklonjeni „Slov. Narod" ni hotel sprejeti pojasnila „obrtne zveze za Kranjsko", pošilja odbor cenjenemu Vašemu listu s prošnjo, da je priobčite, nastopno pojasnilo : Nasproti neosnovanemu strankarskemu sumničenju „SI. Naroda" v št. 7. dne 11. jan. 1. glede obrtne zveze za Kranjsko izjavlja podpisani odbor, da obrtni zvezi ni za nobene politične stranke, marveč da ima pred očmi jedino le koristi obrtnikov. V tem smislu bo obrtna zveza vsikdar nastopala v javnosti. Ljubljana, 15. jan. 1897. Odbor obrtne zveze za Kranjsko. (Razpisane) so službe : Učitelja na enorazred-nici na Ubeljskem do 20. jan. okr. šol. svetu v Postojni. — Služba namestujočega učitelja na štiri-razrednici v Trnovem pri II. Bistrici do 20. jan. okr. šol. svetu v Postojini. — Dve mesti sodnih pristavo? do 28. jan. dež. sodišča predsedstvu v Gradcu. — Služba davčnega višjega nadzornika pri finančni direkciji v Ljubljani. Prošnje je vložiti do 10. fe-bruvarja pri predsedstvu finančnega vodstva v Ljubljani. * * * (•Celjski Sokol« in mestni urad.) Mestni urad celjski je hotel »Celjskemu Sokolu« prepovedati, da bi si omislil svojo zastavo. »Celjski Sokol« se je zoper to odločbo pritožil na visoko c. kr. na-mestništvo v Gradcu, katero je poučilo celjski mestni urad, da nima pravice omišljenja zastave in tudi nošenje te zabranjevati. Z zaukazom z dne 21. decembra 1896, je namreč namestništvo v Gradcu ugodilo pritožbi »Celjskega Sokola« ter na žalost ali jezo celjskega mestnega urada spoznalo, da si sme »Celjski Sokol« ne samo omisliti zastavo po priloženem načrtu, ampak ž njo tudi javno nastopiti. »Celjski Sokol« je sicer bil prepričan, da je bila prva odločba celjskega mestnega urada neutemeljena in da se bode njegovi pritožbi ugodilo, vendar se mora iz tega postopanja celjskega mestnega urada vsukdor prepričati, da se temu uradu vse mrzi, kar ni po pruskonemškem kroju. Kedaj bode prišel enkrat čas, da bodo celjski mestni očetje uvideli, da ne gre pritiskati slovenskega življenja ob zid! Časi so minuli, v katerem so bili Slovenci v Celji živelj druge vrste in ako tega nočejo celjski mestni očetje z lepa ;pripoznati, pa jih bodo že višje oblasti podučile, da veljajo državni osnovni zakoni za vse v isti meri. (IJradni dnevi) c. kr. glavarstva v Celji so naslednji: V Trbovljah, 8 februvarija; v M o-zirju, 10. februvarija; v Ljubnem, 11 februvarija ; v Šmarju pri J e 1 š a h, 11. februvarija ; v Konjicah, 16. februvarija ; na Vranskem, 19. februvarija t. leta. (Iz Prage), 12 januvarija. Polabski politični klub je imel dne 9. t. m. svoj shod v Kolinu; -govoril je na njem sivi a vendar še čvrsti starček dr. Rieger. Njegov govor je bil zapopadek raznih koristnih nasvetov, izmed katerih je najbolj po-vdarjal slogo in zvezo vseh stanov in strank v oseb, zbolelo pa 3394. „Reuters Bureau" poroča, da domačini nočejo pokopavati mrtvecev. Proti hripavosti učinkujoče, kašelj omehčujoče, sliz razkrajajoče sredstvo je prsni sirup lekarja Piccolija v Ljubljani (Dunajska cesta), kateri se uporablja prav vspešno. — Cena steklenici 35 kr., 12 stekl. gld. 3-60. 123 (50-46; 3 V sedanjem i-asu za јешкпје najbolj pripravno prlatno, čisto ln «veže W «lorSevo med. ribje olje e ugodnega okusa io Uhko prebavljivo. Cena steklenici 50 kr., dvojna steklenica 1 gld. — Priporoča lekarna M. Leustek v Ljubljani, Resljeva cesta št. I, poleer mesarskega most». 53 (1) 3 > ta najčlstlje hA» K1SEL1HE kot zdravilni vrelec že stoletja znana v vseh boleznih sapnih in prebavnih organov, pri protinu, želodčnem in mehurnem kataru. Izvrstna za otroke, prebolele in mej noseč-(I.) nosijo. 4 3 Najboljša dijetetična in osvežuječa pijača. Henrik Mattoni v Giesshiibl Sauerbrunn. Umrli ho: 13. januvarija. Julija baroninja Rechbauh, zasebnica 56 V, leta. Gledališka stolba 3. Pleuritis. 14 januvarija. Anton Drašček, gostilničar 42 let, Vodmat 55. kap. V hiralnici: 15 januvarija. Jurij Hiigler, delavec, ; 6 let, jetika. V bolnišnici: 12. januvarija. Jožef Ostanek, gostač, 61 let, jetika. — Jakob Puh, gostač, 69 let, pljučnica. Tržne cene v Ljubljani due 16. januvarija. Pšenica, m. st. Rež, „ . Ječmen, „ . Oves, „ . Ajda, „ . Proso, „ . Koruza, „ . Krompir, „ Leča, hktl. Grah, „ . Fižol, „ . Maslo, kgr. Mast, Speb svež, „ gl jkr, 30 40 60 Špeh povojen, kgr. . Surovo maelo, „ . Jajce, jedno . . . Mleko, liter . . . Goveje meso, kgr. Telečje Svinjsko „ „ . Koštrunovo „ „ . Piščanec . . . . Golob..... Seno, 100 kgr. . . Slama, 100 „ . . Drva trda, 4 kub. m. „ mehka, 4 „ „ gl. kr MeteoroloffiSno porodilo. a I Čas opazovanja Stanje barometra v mm. Temperatura po Celziju Vetrovi Nebo le a i*: > 15 9. zvečer 73b« 3-2 hI. jzah. dež 16 7. zjutraj 2. popol 735 3 733 9 2 5 28 sr. svzh. tr. vzh. dež n 14-8 Srednja včerajšnja temperatura 31°, za 5 6' nad normalom. Vozni red avstrijskih državnih železnio, veljtivon о<1 1. oktobra 1800. Prihajalni in odhajalni čas označen je v srednjeevropskem času. Srednjeevropski čas je krajnemu času v Ljubljani za 2 minuti naprej. Odhod iz Ljubljane (juž. kol ). Ob 12. url S min. po noči osebni vlak v Trbiž, Beljak, Celovec, Franzensfeste, Ljubno ; čez Selzthal v Aussee, Isclil, Gmunden, Solnograd; čez Klein-Reifling v Steyr, Line, Dunaj via Amstetten. Ob O. uri 15 min. «jutru) mešani vlak v Kočevje in v Novo mesto Ob 7, uri 10 min. zjutraj osobni vlak v Trbiž, Pontabel, Beljak, Celovec. Franzensfeste, Ljubno, Dunaj; čez Selzthal v Solnograd; čez Amstetten na Dunaj. Ob 12. uri 55 min. popoldne mešani vlak v Kočevje in v Novo Mesto. Ob 11. uri 50 min. dopoldne osebni vlak v Trbiž, Pontabel, Beljak, Celovec, Ljubno, Selzthal. Dunaj. Ob 4. uri popoldne osebni vlak v Trbiž, Beljak, Celovec, Ljubno; čez Selzthal v Solnograd, Lend-Gastein, Zeli na jezeru, Inomost, Bregenc. Curih, Genovo, Pariz; čez Klein-Reifling v Steyr, Line, Budejevice, Plzenj, Marijine vare , Heb , Frani-ove vare , Karlove vare , Prago, Lipsko, Dunaj via Amstetten. Ob O. uri 30 min. zvečer mešani vlak v Kočevje in v Novo Mesto. Prihod v Ljubljano (juž. kol.) Ob 5. uri 52 min. zjutraj osebni vlak z Dunaja via Amstetten, Lipsije, Prage, Francovih varov, Karlovih varov, Heba, Marijinih varov, Plznja, Budejevic, Solno-grada, Linca, Steyra. Gmundena, Ischla, Ausseea, Ljubnega , Celovca, Beljaka, Franzensfeste. Ob S. uri 10 min. zjutraj mešani vlak iz Kočevja in Novega Mesta. Ob 11. uri 25 min. dopoludne osebni vlak z Dunaja via Amstetten, Karlovih varov, Heba, Marijinih varov, Plznja, Budejevic. Solnograda, Linca, Steyra, Pariza, Genove, Curiha, Bregenca. Inomosta, Zella na jezeru, Lend-Gasteina, Ljubnega, Celovca, Linca Pontabla. Ob 2. uri 32 min. popoludne mešani vlak iz Kočevja in Novega Mesta. Ob 4. uri 55 min. popoludne osebni vlak z Dunaja, Ljubnega, Selzthala, Beljaka, Celovca, Franzensfeste, Pontabla. Ob S. uri 35 min. zvečer mešani vlak iz Kočevja in Novega Mesta. Ob !t. uri 4 min. zvečer osebni vlak z Dunaja via Amtstetten, iz Ljubnega, Beljaka, Celovca, Pontabla. Odhod iz Ljubljane (drž. kol.) Ob 7. uri 23 min. zjutraj v Kamnik. „ 2. „ 05 „ popoludne „ „ «. „ 50 „ zvečer Prihod v Ljubljano (drž. kol.). Ob ti. uri 50 min. zjutraj iz Kamnika. „ 11. „ 15 „ dopoludne „ „ O. „ 20 „ zvečer ffnecS * At Ta smrekov o vet naj bi rabili v vsaki bolniški in otroški sobi, ker je sred-itvo za razkuženje zraka in po njem krasen gozdni duh in ozonov kisik v stanovanje pride. Tudi je ne-namest'jiv za vdihanje pri boleznih v sapniku in na žive h ter izborn preser-vativ kot voda za izpiranje ust in za umivanje. Pristen edino pri Jlllijll llittlier, lekarnarju v Kelchenau-u, Sp. Avstrijsko. Cene v Reichenau-u: Zabojček s 6 steklenicami 4 gld., z 12 steklenicami 7 gld. 20 kr., s 16 stekli nicami 8 gld. 96 kr. Patentovan aparat za razpršenje cveta 1 gld 80 kr., bolj pri-prost brez oblice 40 kr. Cene v Ljubljani pri M. Leustek-u, lekarnarju: 1 steklenica 80 kr., 6 steklenic 4 gld., aparat za razpršenje cveta kakor gori. Edino pravi, če ima varstveno znamko. — Tudi na patent-aparatn za razprienje je tvrdka „Blttner, Relchenau, Sp. Avstrijsko". 777 5—4 Vabilo k občnemu zboru „Konsumnega društva v Starem Trgu pri Ložu vpiiane zadruge z omejenim poroštvom^ ki se bode vršil dne 2. svečana 1897. ob 3. uri pop. v prostorih župnlšča v Starem Trgu. Vspored: 1. Polaganje računov. 2. Prenarejenje društvenih pravil. 3. Volitev članov predstojništva in nadzorstva. 4. Razdelitev prometnega dohodka. 5. Razni nasveti. K obilni udeležbi vabi p. i. ude 55 l-i predstojništvo. Dominik Demetz podobar in izdelovatelj oltarjev St- Ulrich, Groden (Tirolsko) se priporoča častiti duhovščini za napravo: kipov, svetnikov, krlžev, božjih grobov, reliefov, krlževlh potov , oltarjev, prlžnlo, spoveclnlo, krstnih kamnov itd. v vsakoršnem slogu in lesu s finim barvanjem in pozlačen jem pod skromnimi in reelnimi pogoji. Za res umetniško izvršitev dajem popolno poroštvo. Ilustrovani ceniki in proračuni na zahtevo brezplačno in franko. Spričalo ! Jemljem si čast, v imenu tukajšnjega samostana Vam izreči popolno zadovoljstvo z lepim kipom sv. Frančiška, ki ste ga nam napravili, ter našo cerkev zelo zaljša. 685 12-8 V Lincu, dne 6. maja 1896. P. Klet Hirnschrott O. C., gvardijan. C« k* o Cm bo Л « f e .o > a S C« > ■S n I—J o +» a M e . 3 C0 ta s S jO 'a ~ s u a g.a o IO •ГН «J ^ s?® ^ g .s" S i J s bo eS a d-a ■d ^ o O « 5 ®"= 6 u"> w rt =.2 > -o -M o » »g S § 3 o- o ij i« Sil- ga §8 C £ —i > c 'ч T» d N a « _ o ■ M B "O Г2 ž! o a rt 5?-s л S v - CJ S 05 iS00 "O» 4> "S a rt «u O N « 3 Si ia Ргеб. đubovžćini vljudno pripuročnm svojo delavnico za slikarijo na steklu, zlasti za izdelovanje cerkvenih oken z umetno slikarijo Ed. Stuhl v Gradcu. Annenstrasse 35. Najboljša spri-1 čala in pohvale za izvršena dela razpošiljam na zahtevo. cJialan: ^povesti. Cena 20 kr., po pošti 23 kr. Dobiva sc v Katoliški Bukvami in Tiskarni. — Dobe se tudi še vsi zvezki razven prvega in druzega. Prvi i» najstareji fotografično-umetniški zavod Ant. Jerkiča v Oorlol. na Travnika it. 11 (poleg nadškofije) prevzema vsa v fotograflino stroko spadajoča dela do naravne velikosti. Nadalje izdeluje fotografije na porcelan, na broše (najnovejše iznajdbe), na svilo, platno itd. Akvarele, oljnate slike posnema po starih fotografijah pomanjševalno ali povečevalno na najokusnejši način | 74ti 52—10 Z a neprekosljivo delo jamči. Cene poštene. Koverte s firmo in vizitnice priporoča ,Katol. Tiskarna4 v Ljubljani. 100 1 300 0L na meseo lahko pošteno zasluži sleherni ter povsod fcrez zgube, ako hoče prodajati postavno dopuščena državna pisma in srečke. Ponudbe pod naslovom: „leichter Verdienst" Rudolfu Mosse, Dunaj. (747 10 9) Neverjetno veliko izber ■vi ШЈГШр pr II ima Franc Karol Bisenius, Dunaj, I., Singerstrasse 11, Mezzanin. Prosim cenjene naročnike, da blagovolijo na naslov natančno paziti, ker nimam nikake zveze z enako glasečimi se tvrd-kaml in tudi ne filijalke. Ta tvrdfea je največja in najzmoinejša т tej stroki. Vselej najnovejše po nizkih en-gros cenali. Pristne Japonske jako smešne čepice iz papirja, komad 40 kr. ITovl kotlljonl za 6 dvojic od 50 kr. višje. Kotlljonskl redovl srebrni ln zlati, v vtisnjenih kartonih. 10 komadov od 6 kr. višje. FinI krčpe-redovl, 10 komadov 20 kr. in višje. Kotlljonskl trakovi v modernih barvali, 10 komadov 15 kr. in višje, na željo izbrani v raznih kakovostih. Priznano uknsno Izvrševanje dekoracij za plesne dvorane. Dekoracije za plesne dvorane dajejo se na posodo in prodajajo. Originelni novi pariški smešni in zabavni predmeti, 10 kom. od 50 kr. višje. Barvena pozornost vzbujajoča razsvetljava za kotiljonske podobe, komad 10 kr in višje. Salonski nmetalnl ogenj, brez nevarnosti; dekoracije za denarne dobitke. Oledlščnl odri se posojajo ln postavljajo, ne da bi se stene dvoran količkaj oškodile. Posojilni zavod miz za pojedine, stolov, prevlečenih klopij za plesne dvorane, lestencev ln stoječih svečnikov (glrandol). 21 3-1 ЛЈГ Ceniki zastonj. "£S V lekarni .to tudi doliva : Pristno franooako igranje т originalnih stolclenicak po tSO in 40 kr . med konjak, med. malafra, najboljša, vso po najnižjih conah. Zelez-nato klneiko vino. »»grada vino (odvajajoče) itd. M Družinska menthol-ustna in zobna voda je najoenejše in najboljše nadomestilo odula in enakih ustnih vod. Velika steklenica velja 80 kr., 6 stekl. velja gld. 4-— franko. Ta esenca nima nikakih ne ustom, ne zobem škodljivih enovij, marveč le dobro učinkujoče. Mr. Ph. Mardetschlaeger, kemik in lekarnar. Menthol-zobni prašek, 1 kositarna škatljica 30 kr. Ker ne oddajam v zalogo svojih izdelkov, naj se cenj. naročniki blagovolijo obračati naravnost na 64 52—1 lekarno „pri zlatem orlu" v LJubljani, poleg železnega mosta. --- tfathrein?: J -^fjs^J Xneipp?-H£ Vssh^. kdor ljubi okusno kavo, hoče zdrav ostati in si kaj prihraniti. 804 20-1 Zobozdravniško obvestilo! Da preprečim neosnovane govorice, uljudoo obveščam si. p. n. občinstvo, da dospem v kratkem v Ljubljano, kjer stalno ostanem Velespošt. Avg. Scliweigcr i 3 zobozdravnik. Praško domače zdravilo iz lekarno IS. Fragucr-ja v Pragi, je staro, najprvo v Pragi rabljeno domače sredstvo, katero rane ohranuje čiste ter zabranjuje in olajšuje vnetje I in bolečine ter je oblajuje V lončkih po 35 kr. in 25 kr.; po pošti 6 kr. več. — I Razpošilja se sleherni dan. 46 20-23 Vsi deli ovitka imajo poleg razvidno u^r,- oblastveno potrjeno varstveno znamko. v- Glavna zaloga: B. Fragner, lekarna „pri črnem orlu" v Pragi. I Mala strana, na vogalu Spornerjeve ulice 203. >•1 Alojzij Večaj izdelovalec pečij iz glinastih snovij v Ljubljani, Opekarska cesta 61 preje Igriške ulice 2 10 — 3 priporoča lepo svojo zalogo raznovrstnih pečij od najpreprostejše do najfinejše, raznobarvne: riijave, zelene bele, pri naročilih pa tudi drugačne barve. V zalogi ima tud kahljice za štedilnike, sploh razne glinaste izdelke. Za svoje delo jamči leto dnij. Cene so najnižj ? LUDOVIK BOROVNIR = puškar = v Borovljah (Ferlach) na Koroškem se priporoča v izdelovanje vsakovrstnih pašek za lovce in strelce po najnovejših sistemih pod popolnim jamstvom. — Tudi predeluje stare samokreenice, vzprejema vsakovrstna popravila in jih točno in dobro izvršuje. Vse puške so na c. kr. preskuševalnici in od mene preskušene. 655 52—17 Slovenski in nemški ilustrovani ceniki zastonj. 819 3-2 gled6 podeljevanja triodstotnega posojila po potresu poškodovanim posestnikom izven Ljubljane. Visoki deželni zbor Kranjski sklenil je v seji dnč 11. julija 1896. 1. sledeče : »Od zneska 500 000 gld., kateri je v smislu zakona z dnć 8. jul. 1896. I. drž. zakonik stv. 132, vporabiti v podeljevanje triodstotnih posojil pomoči potrebnim posestnikom takih poslopij v Ljubljani in po deželnih okrajih Kranjskih, katere je razrušil ali poško-doval potres, naj deželni odbor v okroglem znesku 100.000 gold. porabi kot triodstotna posojila pomoči potrebnim, po potresu poškodovanim hišnim posestnikom v deželnih okrajih in to proti garanciji dotičnih občin, s katerimi bode gledć plačevanja obresti in povračil skleniti primerne dogovore, ali proti vknjižbi zastavne pravice na posestva, za katera se je dalo posojilo, ali proti zavarovanju na drug, popolnoma zadosten način.« Oni posestniki laven. Xijaalbljsan.«, kateri želć dobiti posojilo pod pogojem, določenim v predstoječem sklepu visokega deželnega zbora, predlože naj dotične proSnje do konca meseca februvarija 1897. 1. podpisanemu deželnemu odboru. V proSnji so mora verodostojno izkazati: 1. Koliko škode je prosilcu potres provzročil in koliko znašajo stroški za popravo poslopij ali za novo zgradbo; 2- koliko je dotičnik uže dobil državnega brezobrestnega posojila ali nevračljive podpore; 3. koliko prostorov ima zadevno poslopje; d. ali bode prosilec to poslopje sam rabil ali pa je bode dal v najem in za koliko; 5. ali iti v koliko je posestvo prosilčevo uže obremenjeno. V to svrho se mora priložiti izpisek iz zemljiške knjige; 6. kako veliko je to posestvo, kar je dokazati s posestno polo. llazun tega mora biti v prošnji izrecno povedano, na kak način naj se posojilo zavaruje. Ako prevzame občina garancijo za posojilo, predložiti bode zapisnik one seje, v kateri je občinski odbor dotični sklep storil. Dalje pa se mora tudi dokazati, da je bil ta sklep običajno razglaSen s pristavkom, da se sme vsak občan zoper istega pritožiti na deželni odbor tekom 14 dnij. Končno bi se moralo tudi izkazati, koliko direktnega davka je v občini predpisanega. Obrazci za proSnje dobivajo se pri onem c. kr. okrajnem glavarstvu, v čegar okoliš spada prosilec, in pri podpisanem deželnem odboru. Na prošnje, katere bi se po zadnjem februvariju 1897. 1. vložile, se deželni odbor ne bode več oziral. Deželni ooi- kranjski. Ljubljana, dnć 22. decembra 1896. St. 240. Razglas. 42 3-2 Mestni magistrat ljubljanski naznanja: ]. Imeniki k letošnjemu novačenju poklicanih v letih 1874, 1875 in 1876 rojenih domačih mladeničev bodo razgrnjeni pri magistratnem tajniku dr. Ivanu Janu od 15. do vštetega 23. januvarija t. 1. v ta namen, da jih vsakdo lahko pregleda in a) naznani, ako bi bil kdo izpuščen ali napačno vpisan, b) ugovarja zoper reklamacije novačenju podvrženih ali zoper njih prošnje za priznanje v §§ BI, 32, 33 in 34 vojn. zak. navedenih ugodnosti in ugovore tudi dokaže. 2. Žrebanje onih novačenju podvrženih mladeničev, ki so bili rojeni 1876. leta, vršilo se bode dne 28. januvarija t. 1. ob 11. uri dopoldne v magistratnem ekspeditu. Dotičnikom ni zabranjeno udeležiti se žrebanja osobno. Magistrat deželnega stolnega mesta Ljubljane, dne 2. januvarija 1897. m 'Ш obozdravnik A. Paiehel Pod Trančo št. 2, poleg čevljarskega mostu, I. nadstropje ustavlja na najnovejši in najboljši način umetne zobe in zobovja brez vsakih bolečin ter opravlja plombovanja in vse zobne operacije. W Odstranjuje zobne bolečine z usmrtenjem ilvoa. 818 (6) Velika 50 krajcarska loterija y InomostuJ žrebanje -—--1 nepreklicno 20. febr. 22 2 75.000 1023 kron v z »O0.-, odbitkom. Srečke & kr. priporoča J. C. Mayer, menjalnica v Ljubljani. 816 6—2 lekarna „pri zlatem državnem jabolku" Dunaj, I., Singerstrnsse 15. J. Pserhofer-jeve odvajalne kroglice staroznano, lahko čisteče, po mnogih zdravnikih občinstvu priporočeno domače zdravilo. Te kroglice so iste. ki si že desetletja znane med občinstvom pod im?nom J. Pserhoferjeve kri čistilne kroglioe, in se jedino prave proizvajajo v lekarni ,,prl zlatem državnem Jabolku", Đunaj, I., Slngerstrasse 15. Od teh krogljiu stane : 1 škatijloa s 15 kroglloami 21 kr., 1 zvitek s 6 škatlicami 1 gld. 5 kr. Ce se poprej vpošlje denarni znesek, potem stane poštnine prosta pošiljatev : 1 zvitek kroglic 1 Kld. 2-5 kr„ 2 zvitka 2 gld. 30 kr., 3 zvitki 3 gld. 35 kr., 4 zvitki 4 gld. 40 kr., 5 zvitkov 5 gld. 20 kr., 10 zvitkov 9 gld. 20 kr. (Manj ko 1 zvitek se ne more poslati.) Proai se izrecno iKf „J. Pserhofer-Ja odvajalne kroglloe'* zahtevati in na to paziti, da ima napis na pokrovu vsake škatliice na navodila o uporabi stoječi podpis J. Pserhofer ш smer z rudečlml črkami. Grenka želodčna tinktura (preje živ-ljenska esenca imenovana). Lahko raztop-ljivo zdravilo, dražilnega in krepčujočega učinka na želodec pri oviranem prebav-ljanju. 1 steklenica 22 kr., 1 dvanajstorica 2 gld. Čudežni balzam, 1 steklenica 50 kr. T&nnoohlnln-pomada J. Pserhofer-Ja najboljše sredstvo za rast las, ena pušica 2 gld. Univerzalna čistilna sol A. W. Bul-rloh-a, domače sredstvo proti slabi prebavi, 1 zavoj 1 gld. Balzam zoper ozeblino J. Pserhofer-Ja. 1 lonček 40 kr., s poštnine prosto pošiljatvijo 65 kr. Sok lz ozkega trpotca (Spitzwegerieh- saft), slez razkrajajoč,1 steklenica 50 kr. Balzam zoper golšo, 1 steklenica 40 kr., s poštnine prosto pošiljatvijo 65 kr. Stoll-ovl Kola-preparatl. izvrstno krep-čilo za želodec in živce. 1 liter kola-vlna ali ellkslrja 3 gld., — •/. litra. 1 gold. 60 kr., — ';< litra 85 kr. Zdravilni obliž za rane pok. prof. Steudel-a, 1 lonček 50 kr., s poštnine proeto pošiljatvijo 75 kr. Razven tu imenovanih preparatov so v zalogi še vse v avstrijskih časnikih oglašene tu in inozemske farmacevtiške specijalitete ter se preskrbo vsi predmeti, katerih morda ne bi bilo v zalogi, na zahtevanje točno in najceneje. PošllJatve po pošti izvršujejo se najhitreje proti temu, da se prej vpošlje demir, večje naročbe tudi proti povzetju zneska. tfV Ce se preje vpošlje denar (najboljše s poštno nakaznloo), potem je poštnina mnogo cenejša, nego pri pošlljatvah proti povzetju. Ustanovljeno 1820._ Srebrna svetinja Pariz 1878. Častni in priznanski diplom na Dunaji 1873. Insam & Prinoth »t. Ulrich v Groden-u (Tirolsko) se priporočata prečast.duhovščini za 18 kakor: za izdelovanje altarjev, prižnic, spovednic , krstnih kamnov, križevih potov, kipov svetnikov, podob Kristusovih, jaslic itd. po najnižjih cenah. , Ceniki brezplačno in franko. Spričalo. Kip je došel nepoškodovan. Vse hvali slogu primerno umetnijsko izvršitev podobe, ki na gledalca napravlja velik vtis. Prisrčno se Vam zahval m za lepo delo. V Alaksandriji (Egipet) P. Rajmund Bayerl, 765 12-8 apost. mis. in vikar v samostanu sv. Katarine. Podpisana ima v zalogi najraznovrstnejše trpežno, krasno blago za bandora, baldahine, raznobarvne plašče, kazule, pluviale, dalmatike, ve- lume, albe, koretelje, prte itd. sploh vse, kar se rabi v cerkvi pri službi božji. — Prevzema tudi vezenje, prenovljenje stare obleke in vsa popravila. — Izdeluje ročno in pošteno po najnižji ceni bandera in vso drugo obleko. Prečastite gospode prosim, da se blagovole pri naročilih ozirati na domačo tvrdko ter ne uvažujejo tujih tvrdk, društev in potujočih agentov. Zagotavljaje hitro in najpoštenejšo postrežbo in najnižjo ceno, zatrjuje, da bode hvaležna tudi za najmanjše naročilo. Najodličnejšim spoštovanjam se priporoča 12 52-2 Ana Hofbauer, imejiteljica zaloge cerkvene obleke, orodja in posode v Ljubljani, Gledališke ulloe 4. Pri 8 3-3 J. Zalazniku v Ljubljani na Starem trgu št. 2! dobivajo se od praznika sv. Treh Kraljev nadalje vsaki dan izvrstni sveži pustni krofi. ^ Velika izbera lepih, porabnih daril za božič in novo leto?^ [h] Q Najboljše ure jo najnižjih cm U JwGlI Popravila zanesljivo pod jamstvom. Največja zaloga verižic, uhanov ^ ^ll^gjPP^ in Prstanov. Hj Zaloga Styria-kolcs in raznih drugih zistemov. Ш Mehanična delavnica na Poljanah št. 31 v lastni hiši. U Ceniki so franko na razpolago. Li tf Novost: M" Stenske (Pendel-) ure z godbo № II po jako nizki ceni. -m 711 14 L J H Fr. Čuden, urar v Ljubljani, Mestni trg, nasproti rotovžu. ilJi Svetovno ime pruskim galo&m in oMom za sneženo vreme utemeljila je edino vže od 1860. leta delujoča Št. Peterburška tovarna galoš Pri naročevanju ne zadošja samo označenje „ruskega" obuvala, marveč zahtevajo naj se edino le 186СГ rT.RA.P.M> z varstveno /С.ПЕТЕРБУРГТ\ znamko, 812 6-5 in za inozemstvo le pe-,,najboljše" gumijeve cesarskega terbnrškl tovarni za izdelke podeljenega ruskega orla. Na Dunaju in v provinciji dobo Fe v vseh boljših prodajalnicah, kjer se trži s čevljarskimi, gumijevimi izdelki in z modnim blagom za gospode. Dunajska b o i* z a. Dn6 15. Januvarija. Skupni državni dolg v notah..... Skupni državni dolg v srebrn ... Avstrijska zlata renta 4$...... Avstrijska kronska renta 4%, 200 kron Ogerska zlata renta 4 4,....... Ogerska kronska renta 4%, 200 kron . . Avetro-ogerske bančne delnice, 600 gld. . Kreditne delnice, 160 gld...... London vista........... Nemški dri. bankovci ca 100 m. nem. dri. velj. 20 mark............ 20 frankov (napoleondor)...... Italijanski bankovci ........ O. кт. cekini ........... 101 gld. 70 kr. 102 , 10 . 123 „ 10 . 100 . 75 . 122 . • 99 . 60 . 959 , • 374 r 25 . 119 . 90 . 58 . 77 . 11 . 75';,, 9 . 52 . 45 , 30 „ 5 „ 66 . Dnć 15. januvarija. 4% državne srečke 1. 1854, 250 gld. . . 6* državne srečke 1. 1860, 100 gld. . . Državne srečke 1. 1864, 100 gld..... 4 % zadolžnice Rudolfove želez, po 200 kron Tišine srečke 4*, 100 gld....... Dunavske vravnavne srečke 6% ... . Dunavsko vranarno posojilo i. 1878 . . Posojilo goriškega mesta....... 4% kranjsko deželno posojilo..... Zastavna pisma ar. osr zem.-kred.banke4$ Prijoritetne obveznice državne železnice . , „ „ južne železnice 3% . . „ južne železnice b% . n , dolenjskih teleznic 4 % 146 gld. — kr. 156 „ — 188 . 50 99 . 15 141 . —. 128 , — 108 „ 25 112 . — n 98 . 85 99 „ 50 ■ 225 . — 176 . 80 • 128 , 25 « 99 . 50 f» Kreditne srečke, 100 gld........197 gld. 25 4% srečke dunav. parobr. družbe, 100 gld. 145 Avstrijskega rudečega križa srečke, 10 gld. 19 Rudolfove srečke, 10 gld.......24 Salmove «rečke, 40 gld........— St. Genćis srečke, 40 gld.......74 Waldsteinore srečke, 20 gld......60 Ljubljanske srečke.........22 Akcije angio-avstrijske banke, 200 gld. 157 Akcije Ferdinandove ser. železn., 1000 gl. st.v. 3480 Akcije tržaškega Lloyda, 500 gld. ... 418 Akcije južne teleznice, 200 gld. sr. . . . 91 Dunajskih lokal, železnic delniška družba . 95 Montanska družba avstr. plan.....88 Trboveljska premogarska družba, 70 gld. . 162 Papirnih rabljev 100........127 kr 75 50 50 85 05 50 12 ЖГ Nakup ln prodaja vsakovrstnih državnih papirjev, srečk, denarjev itd. Zavarovanje za zgube pri žrebanjih, pri iižrebanja najmanjšega dobitka Kslantna izvršitev naročil na borzi. Menjamična delniška družba „Л E R C U B" Wollziili it 10 Dunaj, Ririihilfirstruu 74 B. i v vseh gospodarskih in Inanftnfh stvareh, lnostih vseh ipekulaoi|skih vrednastalte i za dosego kolikor je mogoče visooega Pojasnila ia' potem o kursnih vrednostih papirjev in vestni «viti za dosego obrestovanja pri popolni varnosti naloženih glavnic,