Poštarlna plačana*	Posamezna Stev. Din t'--o
Štev. 9.	V Uubiiani. v -efek 29. februttria 19H	isto Vil.
•l
Upravniitvo ..Domovine" v Ljubljani, Prešernova ulica 54 Uredništvo -Domovine", Miklošičeva cesta 16, Telefon 72
Naročnina: Četrtletno Din 7-50, polletno Din 15-celoletno Din 30-—.
Zakaf slepomišite?
Zeleni generali v Ljubljani so zašli med pilpogače, ki jim navadno tudi netopirji pravimo. Napol miš, napol ptič. Malo teta • podnevi, najrajši pa v mraku in v temi.
V zvezi z radikali izdajajo zeleni generali v Ljubljani list aNarodni dnevnik*, ki ga plačuje in vzdržuje po volji radikalov Jadranska banka. List ima nalogo, polagoma poradikalitl vse one, ki bi postali njegovi naročniki. Ker zeleni generali agi-tlrajo za »Narodni dnevnik« tudi med pristaši SKS, je jasno, da hočejo tudi samostojne kmete na zvit in zahrbten način pripeljati v radika.ljo. Da Je «Narodni dnevnik« radikalsko glasilo, pa ne dokazuje le dejstvo, da ga radikalci z bančnim denarjem vzdržujejo, marveč dokazuje tudi pisava tega lista samega.
Večkrat le Je cNarodni dnevnik* prikrito in brez ovinkov pozival ljudi, da naj pristopijo k radikalni stranki. Kako more lfc»t, o katerem pripoveduje g. Pucelj po deželi, da je tudi njegovo glasilo, agitirati za radikalijo. Ali s tem ne agitira proti SKS? To Je treba vprašati zelene generale in zahtevati od njih jasnega odgovora. Ako ne bo SKS kmalu napravila red in jasnost, bodo lepega dne vsi skupaj čepeli pod Pašičevo brado.
Zadnjo nedeljo se Je pa iNarodni dnevnik* celo tako daleč spozabil, da je naravnost napadel tudi SKS in srbsko zemljo-radniško stranko, katere del je menda SKS. aNarodni dnevnik* je očital SKS, da ima Jako «malo državne in narodne du-ševnosti*. Vprašamo: Ako ima pri «Narod-nem dnevniku« g. Pucelj res kaj govoriti, kako jc potem mogoče, da se «Narodni dnevnik* proglaša za viadno-radikaisko glasilo in kako je mogoče, da v nič deva SKS, katere član je še vedno g. Pucelj. in druge opozicijske stranke; saj zeleni generali svojim pristašem neprestano zatrjujejo. da oni niso zvezani z radikali, da je SKS opozicijska stranka in da g. Pucelj opozicijo dela.
Tudi to Je treba razčistiti in zagrinjalo dvigniti, da se bo videlo, kaj gospodje zeleni generali delajo za kulisami. Ne zadostuje, da ze.ena generallteta ljudem nekaj lepega zapoje, marveč Je treba premisliti, če je to, kar se od nje sliši, tudi resnično. Kakor smo pa gori povedali, potrjujejo dejanja, da so besede zelenih generalov lažnive. Ker pa ta gospoda laže in ljudi vara, jo je treba nagnati, ako nočejo samostojni kmetje na deželi, da jih ne bo radi. generalov pobrala radikalna. Boljše je, dal
se taka stvar razreši prej ,nego je prepozno. Ako vidiš, da ti je kdo zažgal pod slamnato streho vžigalico, moraš naglo gasiti, da ne spraviš vse hiše v plamen. Tako je in nič drugače.
Ako bi šlo samo za srečo ali nesrečo le ljubljanskih zelenih generalov, bi mi teh stvari sploh ne pisali. Oni že vedo. zakaj silijo v radikale in je tudi stvar njihove špekulacije, kako jim bo šlo.
Mi pa imamo pred očmi one številne pristaše SKS na deželi, od katerih jih je največ bito nekdaj naših dobrih prijateljev, one pristaše SKS, ki se ob vsaki priliki ramo ob rami borijo po vaseh in po občinah za svobodo in napredek naprednega ljudstva na deželi. Tem Oudem, ki jim zeleni generali zakrivajo resnico, moramo povedati istino. V njihovem in v našem interesu je, da se SKS-In JDS na deželi mcu seboj ne koljeta, ker imata obedve stranki edinega - pravega sovražnika: klerikalno stranko. V medsebojnem klanju ima le farovž od tsga dobiček, kajti po------------;' .lil' ,.;.,.
vsod, kjer se pričfeata dva, tretji dobiček: ima.
Stojimo pred oblastnimi in srezkitni volitvami. Te skupščine so velikanske važnosti zlasti za naše kmetsko ljudstvo. Ali naj nas najdejo te volitve razcepljene? Kaj bi bila posledica? Da dobijo klerikalci od 50 mandatov v oblastni skupščini skoro vse in da v okrajnih (srezkih) zastopih zagospodarijo po ogromni večini klerikalci.
Slepomišenja zelenih generalov mora biti hitro konec, ako nočejo napredni de-« želani, da popolnoma propadejo. Radikal-ska stranka v Sloveniji ne bo ničesar do* segla, ker Je nihče ne mara in Je nesreča za državo in za narod. Najboljše je, če zeleni generali odkrito vstopijo med radikale in svojih pristašev na deželi ne vlečejo več za nos. Pristaši SKS na deželi pa naj se lepo naslonijo na delavne pristaše JDS in naj gredo z njimi skupaj v boj proti klerikalcem in proti radikalcem, kakor bodo tudi pristaši JDS šli složno In bratsko v boj s pristaši SKS tam, kjer so oni močnejši. Preko glav zelenih generalov gre naša skupna napredna fronta v boj proti skupnemu sovragu. -
Za napredno slogo pri oblastnih volitvah
Bližamo se volitvam v oblastne skupščine. Kakor je izjavil minister za notranje zadeve dr. Vujičič, se bodo te volitve mogle vršiti že v začetku aprila. Volilna borba pri teh volitvah bo nedvomno po vsej državi zelo ostra, mogoče celo ostrejša, kakor je bila za časa skupščinskih volitev.
V Sloveniji se je izza volitev v skupščino položaj že znatno spremenil. Izidi občinskih volitev po raznih občinah na Kranjskem v zadnjem čas j so pokazali ogromen padec klerikalne moči v korist demokratov, odnos-no naprednjakov. Gotovo velika zasluga pri podiranju klerikalne stavbe, ki je po skupščinskih volitvah na prvi pogled izgledala nepremagljiva, gre demokratom. Baš omenjene občine nam kažejo, da so demokrati znali usivarki skupne napredne fronte. Brez sloge naprednjakov bi uspehi ne bili takšni.
Vsem naprednjakom, ki mislijo razumno in se ne dajo begati od krivih prerokov, je jasno, da bo moralo pri oblastnih volitvah priti do napredne sloge na vsej črti. Demokratska stranka, ki je danes najagilnejša napredna stranka, bo edina mogla uspešno voditi to skupno napredno borbo jroti največjemu sovragu slovenstva — klerikalizmu.
Pristaši SKS na deželi to po večini uvi-devajo in brez nadaljnjega priznavajo, saj so imeli pri zadnjih skupščinskih volitvah dovolj prilike uvideti, kara vodi razcepljenost, katero so povzročili njihovi neuvidevni voditelji, ki same častihlepnosti in-trmoglavosti niso hoteli iti skupno v boj proll klerikalizmu.
Mi govorimo te besede ljudem, ki jih še ni zapustila vsa razsodnost. Izrazito stanovska politika ni in tudi ne bo pri nas uspevala in je zato trošenje sil zanjo izgubljeno de!o. Samostojna kmetijska stranka, ki je sicer spočetka kazala lepe uspehe, je ob zadnjih volitvah v skupščino skoro popolnoma propadla. Ako hočemo, da se bo napredna stvar uspešno razvijala, je potrebno brez omahovanja in z zavračanjem zlohotnih duhov, ki hujskajo naprednjake po deželi proti slogi, iti skupno v boj pod zastavo preizkušene demokratske stranke. Ako pristaši SKS ne verjamejo še sedaj, da je to v interesu napredne stvari nujno potrebno, pa bodo verjeli nedvomno potem, ko bodo doživeli drug poraz. Le sloga more tak poraz prihraniti.
Po Sloveniji gre glas: (	«Domovina» je za d asi.
pregled
"Vlada se je tako osovražita v narodni skupščini, da glasujejo in govorijo proti njej celo njeni dosedanji pristaši, ki ne morejo več zagovarjati pred volilci nesrečne vladne politike. Tudi Nemci, ki so šli do sedaj za vlado čez drn in strn, so izjavili, da bodo glasovali proti proračunu. Razmere so take, da bo
vlada morala pasti in prepustiti mesto drugim strankam, ki so bolj ljudske in poštene. Žal, priprave za opozicijski blok počasi napredujejo. Opozicijske stranke se zbirajo okrog demokratov, ki bi edini mogli prevzeti vodstvo nove vlade, druge stranke pa bi sodelovale. Dolgo ne borno več čakali na izpre-membo v vladi, ker radikalci sami rinejo v propast s svojo zapravljivostjo in z raznimi krivicami, ki jih dela." j vsem, ki ne trobijo v njihov rog.
Jzprememba vlade je nujna posebno glede na našo zunanjo politiko, ki jo radl-kalski ministri vodijo prav slabo. To se je pokazalo zlasti v njihovem sporazumu z Italijo, kateri so izročili Reko v last zato, da so oni nam odstopi.i pristanišče na Su-Šaku, ki je po pogodbi v Papalln tako in tako že bilo naše. Pa Italijani bi radi od nas še več dobili! Sedaj se vršč pogajanja za trgovinsko oogodbo med
našo državo In Italijo; pri tej priliki kažejo Italijani, da so bolj nesramni kot je bila nekdanja Avstrija, ker zahtevajo od nas, da priznamo italijanski trgovini v naši državi take pravice, ki jih nikdar nobena država ne bi dovolila drugi. Ta trgovinska pogodba z Italijo je stvar, ki je na noben način ne sinejo skleniti
radikalei, ker potem bi imela država tako $kodo, da je skozi desetletja ne bi mogli popraviti. Mi bi morali kupovati vse, česar sami doma ne izdelujemo, v Italiji, ker se na italijanske izdelke ne bi plačevala skoro nobena carina. Tudi za ene svoje izdelke, ki se izdelujejo pri nas. zahtevajo Italijani, da se lahko uvažajo v našo državo brez carin! To bi pomenilo propast mnogih naših podjetij in tega ne bomo nikdar dovoli.i. Tudi zahtevajo Italijani popolno svobodo za svoje državljane v naši državi, tako da bi oni pri nas lahko nemoteno trgovali, delali tovarne — kakor bi bili naši državljani. Radikalci bi bili sposobni, v vse to privoliti. Zato je nujno potrebno, da njihova vlada prej odstopi, nego se sklene trgovinska pogodba z Italijo, ki bi nas gospodarsko zasužnjevala.
Te dni je prevzela naša država od Italije
sušaško pristanišče,
to je luke Baroš, Bankln in Delto, ki je že po rapallski pogodbi bilo prisojeno naši državi, pa so ga Italijani protipravno do sedaj držali v svojih krempljih. Tudi nekaj vasi smo dobili okrog Reke, aH Reka kot taka ostane v italijanskih rokah. Naša nesreča je, da so o tem odločali taki ljudje kakor Pašič in Ninčič, ki sta se ustrašila pred Italijani tako. da sta cdneha.a. Taki ljudje ne smejo več voditi naše zunanje politike!
Med Francijo in Nemčijo traja gospodarski boj dalje. Francija zahteva, da ji Nemčija povrne vso vojno škodo, Nemčija bi se pa rada izvlekla in pravi, da ne more plačati toliko milijard. Zato so zavezniške
velike sile dobro pritisnile na Nemčijo, poslale so vanjo posebno komisijo, ki je preiskala Nemčijo v obisti, ako more ali ne more piačati. In videle so, da Nemčija sicer težko plača, aH plačati bo vendar mogla, ako se bo skupaj v?ela.
Nentčja bo morala pečati
vso škodo, ki jo je napravila v Franciji, Belgiji in Srbiji. Prav je tako. Kdor dela iz hudobije škodo, naj tudi plač:i in porav* na. Odkod pridejo Francozi do tega, da plačajo milijardne škode, ki so jih prizadejali nemški divjaki njihovim sodržavljanom v vojni? Nemci se bodo morali pač sprijazniti s tem, da bodo skozi več deset;etij morali delati za svojo zlobo.
Odkar je v Angliji nova vlada, se
razmerja med Anglijo in Francijo
bistveno zboljšalo. Nova angleška vlada vztraja pri tem, da ostanejo dobri ndnošaji med obema velikima silama, ki sta se skupaj vojskovali, tudi v bodoče v veljavi. Vsaka država bo morala molo odnehati, pa bo prijateljstvo ostalo v ve iko korist ureditve Evrope In rniru. Mir je pa vsem v prvi vrsti potreben.
ŠIŠKA. Za nedeljo dne 24. t. m. je Gledališki eder Narodne čitalnice ponovJ roparsko pravljico *Volkašin» m \ese'o;gio »Brat Sokola. Obe igri sta v splošnen ugodno uspeli. Vsi 'gralci so se potrudili, da so se v svoje uloge uiiveli tf.r nasn tako pedali vse najboljče, kar jim je z malimi izjemami uspelo. Kemični prizori so bili prav dobro izvedeni in se je občinstvo od srca nasmejalo. Obisk piedbtave je bil precej zadovoljiv. —. V soboto dne 1. marca pa priitdi Narodna
J. E. Rubin:
- PredpustM povest
To je bil v prvetr predpustu svetovne vojne edin veseli dc/odek v naši vasi.
Ko je začelo kravavo klanje, se jc dvignilo vse staro in m.ado in je odšlo na bojno polje. Skoro le ženske, starci in otroci so ostali doma. Nekaj dni je bilo tako, kakor da je pomrla polovica vasi. Niti delati se ni ljubilo ljudem, stali so, gledali in premišljevali, kaj bo iz tega. Tako čudno se Jim je zdelo; šele počasi so se privadi.i na nove razmere.
Toda težko gre delo brez mož, kaj naj počno ženske same!
Med onimi redkimi, ki niso cdšli na vojno, jc bil Janez Sukačev. Bog vž, kako je bilo. da ga niso vzeli. Ko je bil na naboru, so mu rekli, da Ima prevelike noge. To je bilo v rodu. Vsi Sukačt so imeli take noše. O starem Suksču je šla govorica, da je ime! tako ogromne čevlje, da bi jih bil skoro lahko porabil za barke. O nekem njegovem predniku so trdili, da je ime! tako dolga stopala, da je stal v ccrkvi za vratmi, a pred oltarjem so hodili otroci po njih. Te dolge noge je podedoval Janez po svojih prednikih. Siccr nir.o bile tako strašanske, da bi se bil moral vsak spotakniti ob nje, vendar so nrišle že skoro v pregovor. Kadar jc kdo hote! govoriti o primer!. Je rekel: «Polg je kakor Su'c?čev ievetja. Janez je bil ponosen na to dediščino svojega rodu in je vse nagajivce
zavrnil, rekoč: »Človek na velikih nogah bolj trdno stoji nego na majhnih*.
Kadar je prišel pozimi čevljar v hišo in je meril čevlje, mu je Janez pomolil svojo nogo in je še pripomnil: «Le velike umeri, da ne bodo premajhni*. In res je čevljar naredil čevlje, da jih je bilo veselje videti. Mati Sukačka jc kar sklepala roke in je rekla: «Moj Bog, čevlji so od ce.ega grunta*. Janez pa je stopil ponosno naprej. «()d celega grunta nM. ker ga imamo samo pol, ampak Sukačevi so, in to je nekaj vredno*.
Tako je bilo torej s Sukačevim Janezom. In ko je prišel na nabor, so gledali zdravniki one velike noge in so rekli tako, da nimajo pri celi vojski čevljev, ki bi bili Janezu prav in da zato Janez ne bo vojak. Janezu takrat ni bilo nič na tem; da bi morali zanj posebej čevlje delati, to res ne gre; po.cg tega bi bilo Janezu zelo nerodno, če bi ga bili vzeli, kajti mati bi bila ostala sama in kdo naj bi opravljal težka dela doma in na polju. Zato je tisti dan Janez prikolovratil skoro pijan dcmov In je pel hvalo svojemu rodu, ki «a je Bog oblagodaril s takimi nogami, celo nekako bojevitest je kazal z njimi v gostilni.
Ko je prišla vojna, jc bi.o Janezu prvi trenutek zelo po volji, da ni bilo treba vzeti puške v roke in oditi na bojno pelje. Toda, ko je videl, da gredo Vsi skoro do zadnjega moža in d;t bo skoro sam cslal doma, trt? je postalo nekako nerodno in jc menil: j «KaJ mislite, da bi res ne bil za nobeno I rabo». In kmalu bi bil odšel za drugimi,
kajti strahu ni poznal v svojem srcu. Ako bi prišlo do tega, da bi bilo res treba koga udariti, udaril bi, ej, bogrr.e, udarh bi, ne enega, ampak deset, si je mislil. In če bi kazalo, da bi bilo treba suniti, suni! bi z nogo, da bi se zvalil ne eden, ampak cela kopica. Tako je mislil Janez Sukačev. Saj se jc dobro spominjal, kako jc bilo. ko se je bil nekoč v gostilni raztoKotil zaradi Metke in jc parkrat mahnil okoli sebe: vse je .ežalo po tleh in njegovi veli.il čevlji so trli rebra in kosti, tako da so o tem zvedeli na sodniji, kjer so Janezu priznali, da se je hrabro izkazal ter so mu za to prisodili 14 dni počitka. Janezove čevlje, ki so v boju najbolj divjati in so bili za nasprotnike najbolj otežkujoča okolncst, so sodniki vpoštevali Janezu v korist kot olajšujočo okolnost. češ, da so zaradi svoje velikosti storili več nego je bi.o to po velji njihovega gospodarja. Zato si je Janez mislil, da bi v vojni prav dobro opravil in bi položi! tu in tam kega na tla; ako bi se pa od blizu prijeli, pa ni dvoma, da bi ležal vsak, kdor bi se približal.
Vkljub tcrru je Janez ostal doma in ni šel nikamor, ker ga ni nihče klical. Počasi se je pomiril in si je mislil, da morajo nekateri vendar ostati, da pt mahajo ženskam; pri težkem delu. In Janez je rad pomagal; vse ženske so ga hvalile. Janezu pa ni bik) do hvale; saj jih jc dobro poznal. Kadar so utegnile, so se obregnile cb njegove dolge čevlje.
Čitalnica vefko maškerado, nazvano «V zelenem gaju*. Vs- priprave za lo prireditev, ki bo edina te vrste v Šiški, so v polnem teku.
ŠIŠKA. Dne 17. t. m. je Narodna čitalnica v Šiški proslavljala 751etnico smrti pes-n;ka Fran.a Prešerna s slavnostnim sporedom. Čitalniški pevski zbor je otvoril proslavo, nakar je imel slavnostni govor gosp. K. Sledile to dekiamacije Prešernovih in drugih pesmi, katere zo z razumevanjem prednašali: gdčne J. Burjeva in Kovičeva ter gg. Jan in Erinan. Občinstvo jih je nagradilo z burnim aplavzom. Nastopili so tudi pevci-solisti, in sicer gg. Burja, Berlot in Šubelj Bili so vsi burno pozdravljeni in aklamirani. Pri klavirju je bil g. dirigent Nefžat, ki jih je z veščo roko spremljal. Vsa prireditev je bila prvovrstna, in je želeti, da nas čitalničarji kmalu zopet presenetijo s kakim podobnim večerom.
GORNJI LOGATEC Predpustno nedeljo, dne 2. marca t. L, priredi domače sokol-sko društvo v vseh prostorih Riharje;e gostilne veliko predpustno verelico z maška-rado in plesom. Obeta se nam zelo zabaven večer. — Ako nas znamenja ne varajo, bodo v kratkem času določene državne meje tudi med Sušakom in Triglavom. Enotna volja naših občanov je, da se nam ohrani vsaj ka-tasfralna meja. Vsaka drugačna razmejitev bi pomenila gospodarsko smrt naše občine, ki ji dajejo gozdovi v Hrušici edini vir dohodkov. Krajevna politična organizacija JDS je že ponovno tolmačila te naše zahteve na merodajnih mestih in še v zadnjem trenutku opozarja odločujoče čirutelje na pretečo nevarnost. Kaj nam pomagajo papirni dogovori o obmejnem prometu, ako nas Lahi vsak dan sekirajo in nam ovirajo pieliod? Kdo se bo kesneje brigal za nas, ko bomo šli v gospodarski prepad? Kdo se dane3
briga za one šolske otroke, ki so samo začasno še pod Italijo — takoj onkraj meječe ceste — pa jih Lahi ne puste k nam v šolo? Oblasti so bile opozorjene o teh šikanah, zlu pa še do danes niso cdpomogle. O. veliki župan v Ljubljani zbira materijal za komisijo, ki bo sklepala z Lahi dogovor o obmejnem prometu. Naše županstvo mu je v obširnem dopisu navedlo tozadevne želje vsega prebivalstva. Tudi iz tega dopisa zveni ena in ista zahteva: dajte nam katastralro mejo! Odprite nam promet z Idrijo in Vipavo! Vse drugo bo šlo samo od sebe.
JEŽICA PRI IJUBLJANl. Skioptično predavanje dr. Ivana Laha o izletu na Češkoslovaško je bilo sijajno obiskano. Nad 120 posetnikov je z največjim zadovoljstvom sle-dilo zanimivemu tolmačenju prekrasnih ski-optiČnih slik. Večer je otvorila veličastna slika dr. Masaryka, zamišleriega v prihod-njost svojega naroda. Zaključila pa ga ie vrsta čeških narodnih noš in prizori iz mogočnega sokolskega zleia. Predavanje je prav vsem ugajalo. V soboto 1 marca ob osmih zvečer pa predava zopet ravnateljica gospedinske šole gdč. Zemljanova j gospodinjstvu (nadaljevanje), na aar opozarjamo zlasti vse naše ženstvo. Pfdrvanje se vrši pri «Ruskem carju*. Obenem bo prosvetni odsek Sokola obvestil navzoče o ugodnem poteku dosedanjih priprav za gospodinjski tečaj na Ježici. — I. K.
DOLENJA VAS PRI RIBNICI. (Polomija pri klerikalnem županstvu v Dolenji vasi pri Ribnici.) Od tukajšnjega župnika in poslanca g. Škulja nastavljeni občinski tajnik in organist Janez Govc je pobegnil z več tisoč kronami občinskega denarja. Poleg tega je odnesel tudi 48.00Q kron za prodano turščico. G. Škulj je namreč za revne sloje naročil 1 vagon
turščice, ki bi po tajnikovi izjavi stala po 10 do 11 kron kilogram Došla turščica te bila pokvarjena, plesniva in skoro neužitna, a prodajala se je po 13 kron kilogram, dočim je bila ravno tisti čas v prodajalnah lepa in zdrava turščica po 12 kron. O. Škulj je izročil tajniku inkasiranje za to turščico. Tajnik pa je skupiček pridržal zase m odneaeL Ko sc je razširila vest, da ni tajnika nikjer, je g. Škulj takoj pričel s pregledovanjem blagajniških knjig naše občine m občinskih računov. Pritegnil je zraven svojega kaplana in rekega klerikalnega bivšega študenta. Ti so dva dni in eno celo noč sestavljali račune, vrtali, primerjali in cimprali, da bi mogli ljudstvu dokazati, da ni tajnik ničesar odnesel, samo da ne bi škuljeva slava radi te nezgode nekoliko polemneia. Samo ob sebi se razume, da je bil poleg tuui župan, ki pa se na take stvari ne razume in ki nima poleg g. škulja sploh ničesar govoriti. Po pregledu računov je g. škulj odšel v Beograd. Nenadoma je pa v soboto dne 16. t. m. zopet prispel iz Beograda, poslal župana hitro do svojih zvestih z naročilom, da morajo tisti dan zvečer priti vsi v farovž. Od vseh strani so potem zvečer prihajali k posvetovanju. Kaj so sklenili, držijo strogo tajno. V nedeljo zjutraj je g. Škulj na pnžnici pripovedoval, da si naj občinstvo ne stori ničesar iz tega, če je tajnik pobegnil, češ, saj nc bo nihče nikake škode trpel. Obenem je prepovedoval hoditi v take hiše, kjer se proti duhovnikom govori. Po maši jo je g. Škulj zopet odkuril v Beograd. Tako početje, zlasti tajni ponočnf shodi dajejo povod za splošno sumničenje, da občinska"blagajna ni v redu in da se je zgodila defravdacija ali tatvina. Doižnost župana je bila, takoj po pobegu tajnika sklicati na sejo ves občinski odbor, ki bi bil pregledal račune in knjige in takoj ugotovil ever.tu-
Koncem septembra se je zgodilo v vasi nekaj nenavadnega. Z jutranjim vlakom se je pripeljala večja družba ljudi v vas. Bile so same ženske in otroci; župan jih je sprejel na ko.odvoru in jih je razdelil na vse strani; bili so poljski begunci. En oddelek je prišel tudi v Hojsko vas.
Janez je ravno stal zunaj na njivi in se je pripravljal, da bi pokosil, če bi se še kaj izplačalo. Ko js zagledal množico, ki sc je razšla po potih proti raznim vasem, je pomislil, kako mora biti težko zapustiti hišo in dom in oditi v tuji svet prosit pribežališča pri dobrih ljudeh. «Nak,» si je dejal. <rjaz bi ne šel, rajši se stepem z vsem svetom.* Ko je videl, da se ljudje bližajo vasi, jim je stopil naproti, da bi se ne reklo, da jih ni nihče domačih sprejel. Tudi drugi ljudje so prišli iz hiš.
Begunci so Imeli s seboj nekaj obleke, zavezane v cule, nekaj vreč in koškov, nič drugega. Vsem se je poznala na obrazu utrujenost cd dolgega potovanja. Ljudje so jih povabili s seboj v hiše. Vsak je hotel izkazati gostoljubje nesrečnim izgnancem. Med njimi je stala tudi starka z debelo hčerko, mlado okroglo Poljakinjo, ki je držala v rokah velik vezenj s perilom.
sVe pojdita pa k nam,* je rekel Janez in mu je bilo nekako nerodno pred to mlado Poljakinjo. Starka ga je hvaležno pogledala in Janez je pokazal, kje je njegova lilša. Odšli so tja. Janez je hodil spredaj in je kazal pot. Parkrat se mu je zdelo, da bi se spodobilo, da bi se obrni! In bi se * ženskama kaj pogovoril, pa ie tako ne-
rodno začeti, ko ne jvč, ne kako ne kaj. Potem mu je prišlo na misel, da bi bilo lepo, ako bi on vzel v roke tiste cule, da bi cn nesel ne pa ženske, ki so že vse utrujene — pa se ni mogel odločiti, da bi se obrnil in bi zinil besedo. Tudi se je spomnil, da ima na sebi navadno delavno obleko in da se menda na hlačah prav dobro pozna zaplata, ki jo je zadnjič mati prišila. Zato je bilo Janezu zelo nerodno hoditi spredaj in je komaj čakal, da pridejo do hiše. «Pri delu človek ne more biti gosposko oblečen,* si je mislil Janez., «če bi jaz šel na Poljsko, bi se že drugače postavil.*
Ženski sta stopali za Janezom in sta se pogovarjali med seboj v jeziku, ki ga je Janez deloma razumel; zdelo se mu je. da je prav za prav po naše in vendar ni čisto po naše; ako bi pa človek daiJe časa poslušal, bi se nemara uho popolnoma privadilo. Tako so prišli do hiše.
Mati Sukačka je že stala na pragu in je tuje goste veselo pozdravila: «Bog vas sprlmi v naši hiši, dobri ljudje,* je rekla in je podajala roko. Ženskama je bilo radi tega milo pri srcu, tako da se je starejša začela solziti. «Žc nimam solz,» je rekla, «to,iko smo pretrpeli in preplakali.* Mlajša pa se je samo obrisala z belim robcem in je rekla: «Kaj hočemo, mora biti tako*.
Takrat se je spomnil tudi Janez in je rekel:
cTako je! Kaj bi se jokali, saj boste t kakor doma: kruha imamo, hvala Bogu.
dovolj, ako vam bo dolgčas, bosta pa za kako delo prijeli.*
aLepo jih sprejemaš, Janez,» ga je zavrnila mati Sukačka, <=še v hišo nista stopili, pa ju že na delo siliš.*
Janez je bil nekoliko v zadregi, kajti z onimi besedami ni mislil ničesar slabega.
«0, saj zaradi mene lahko vedno v hiši sedita,* je rekel in se Je obrnil, kakor da hoče oditi po delu.
«Nič, nič,* je rekla stara Poljakinja, ki je pogovor nekoliko razumela. «me rade delamo. Imamo v Galiciji dom In posestvo.*
«No, vidite,* je rekel Janez materi, Kvsak rajši dela, nego poseda.*
Med tem je mati Sukačka prijela cule z obleko in jih je cdnes.a v vežo. Za njo je stopila stara Poljakinja; mlada pa Je stala in sc je ogledovala okrog hiše.
sNo, kako vam ugaja?* je vprašal Janez, ko je videl, da dekle ogleduje njegov dom.
«Bardzo,» je odgovorila mlada Polja--kinja in odhitela v vežo. Janez ni razumel, kaj je hotela reči, ampak ugajala mu je tako, da je stopit v vežo za njo.
Tam je že stara Sukačka stari Poljakinji razkazovala hišo, odprla je ta in ona vrata In ji razlagala z zgovorno besedo vso zgodovino svojih prednikov. Stara Poljakinja je pritrjevala: eTak, tak,» in H sledila iz shrambe v shrambo. Tudi mlada je začela hoditi za ujima in je vse ogledovala.
afni primanjkljaj; Zakaj neki imata gg. župan I in škulj strah pred odborniki nasprotne : stianke in kličeta le svoje pristaše k posve- 1 tovanju? Sploh župan in odbor nista zmož- ] na voditi take važne občinske zadeve in sta I spravila občino že precej v prepad Tak žu- < pan bi moral odstopiti, občinski odbor se ; razpustiti, g. škulju pa bi sc moralo enkrat . za vselej zabraniti vtikati se v občinske za- ; deve. Naj bo še to pripcmnjeno, da je po- i tegli tajnik javno na več krajih govoril: i «Župan je g. Skulj, jaz sem izviševa'ec njegovih naredb, župan je pa flgura». Pripovedoval je tudi, da bodo prihodnje seje zelo burne, ker ni v občinski blagajni vse v redu. Vse to je vedel župan in se ni spomnil na to, da bi malo pregledal blagajniško stanje. Kako se bo vsa stvar končala, bomo svoječasno poročali.	.
ŽUŽEMBERK. Na pustni torek se vrši v Sokolski dvorani maškaradna veselica. Na sporedu je burka: «Bucek v strahu», šaljiva pošta, godba, ples itd. Pričetek točno ob sedmih zvečer. K obilni udeležbi vabi odbor Sokola.	•
SROMLJE. V vasi Oklukova gora, oblina in fara Sromlje, je prejšnji četrtek, dne 21. februarja, ponoči okrog 11. ure izbruhnil požar. Zanetila ga je zločinska roka Jožeta Dvoršaka, po domače Merdavca, ki je bil pred sodiščema v Brežicah in Celju že nad dvajsetkrat kaznovan zaradi latvine in drugih pregreškov. Ta hudodelnik je navedeno noč zažgal vdovi Ani Krošelj kozolec in veliko irtnico, ki sta zgorela do tal, veliko vinsko klet in prešnico pa so ljudje oleli pred pogibeljo. Vdova Ana Krošelj je oškodovana za preko 200 000 dinarjev. Toda to še ni •vse. Ravno isti čas je zločinec zanetil tudi vdovi Mariji Krošelj gospodarsko poslopje, I
Janez je stal nekaj časa na pragu in je premišljal, ali naj gre takoj nazaj na njivo, ali naj ostane doma. Nazadnje si je misdl:
«Naj si ženske same uravnajo, kakor hočejo, kaj bi se jaz s tem ukvarjal.
In odšel je po poti nazaj na njivo.
Dan jc bil prijazen, nekoliko jesenski. 'Janezu je bilo čudno-veseio pri srcu. Vse ga je radostilo in zdelo se mu je, da bi zapel, zapel tako, da bi se tresla zemlja in nebo. Toda sedaj se 'ne spodobi prepevati ; niti zaukati ni primerno, ker je v Seželi toliko žalosti. Vendar se Janez ni Zmogel premagati, da ne bi bil sam sebi .veselo zaukal:
«Juhuhu!»
Pri tem je mislil na mlado Poljakinjo.
Ko je Janez prišel opoidne domov, je bila miza pripravljena za štiri ljudi. Sedli so k jedi, in sicer tako, da je sedel Janez v kotu — a tri ženske okoli njega. Mlada Poljakinja je sedela njemu nasproti. Mati je . pravila Janezu vse, kar ji je povedala stara Poljakinja: kako je prišla vojska, kako so pobrali svoje stvari in bežali. Povedala je tudi, da ima stara posestvo in da sta dva Sina v vojski; hčeri je ime Marjanka.
To je bil ves pogovor pri kosilu. Ženskama se je videlo, da se še nista udomačili in sta malo jedli. Zato tudi Janez ni mogel jesti, kolikor bi bil hotel. Odložil je žlico in je odšel. Rekel je, da ima delo v gozdu.
Ko se je zvečer vrnil, jc našel Marjanko pred hišo, kjer je pomagala materi pri delu. 'Janezu je bi!o to tako po volji, da jc stopil zvečer v gostilno, kjer so se vsi pogovarjali o polkih izgnancih. Tudi Janez je po-
kolarnico, pod, vinski hram fer živinski in J svinjski hlev. Zgoielo je vse. Vnela se je tudi i lepa vinska klet in piešnica soseda Jožeta Drugoviča, a so ljudje pogasili. Istotako je bila v nevarnost: hiša Marije Krošelj. Vsa okolica je prihitela na pomoč, ljudje so gasili s snegom, ker vode ni bilo bhzu. škoda Marije Krošelj se ceni na 75 000 dinarjev; zločinec je torej v celoti povzročil za 275.000 dinarjev al' nad 1 milijon kron škode. K sreči so orožniki hudodelca že v petek prijeli in ga v železje vklenjenega odpravili v Brežice v roke pravice.
POLJANSKA DOLINA. Sokolska prireditev zadnjo nedeljo z igro «Avtcmcbilist» in veselico v Sokolskem uomu se je prav dobro obnesla. Igralci so bdi vsi na svojem mestu. Igra sama na sebi šaljiva, prav pripravna za predpust, je povzročila med občinstvom obilo smeha Lahko je žal vsakomur, kdor je zartuid'1 to lepo priložnost, kjer bi se bil nasmejal do solz. Ves zabava, ki je trajala pozno v n >č je potekla v prav lepem m prijateljskem razpoloženju. Prihodnja prireditev je na pustni torek zvečer, ko priredi Sokol maškarado s plesom. Pridite vsi!
GRIBLJE V BELI KRAJINI. Pred kratkim ustanovljeno tamburaško društvo je imelo ob priliki proščenja svoj prvi nastop. V kratkem času so se precej naučili, tako da so bili poslušalci in plesalci popolnoma zadovoljni. Društvo je popolnoma nepristransko, in to je prav. Gospodarski tečaj, ki je v šoli, tudi prav dobro uspeva, čeprav so delali razni ljudje proti. Upamo, da je sedaj tistih sram, ker vidijo, da ne gre za nič drugega kakor za izobrazbo gospodinj, oziroma . deklet, in izobrazbe je podeželsko ljudstvo I prav potrebno. Čast dekletom, ki niso dale
veda), da je dobil v hišo dve ženski In obe zelo pohvaiii.
Tako se je torej začela ta dogodba. Poljski begunci so se v vasi popolnoma udomačili. Pomagali so pri delu in so se kmalu z ljudmi •popolnoma razumeli.
Tako je bilo tudFpri Sukačevih. Marjanka je bila tako pridna za delo, da je delala škoro vse namesto matere; bila je krepka in močna, pa tudi zdrava in rdeča,' da jo je Janez z veseljem g.edal in si mislil: «Vidiš, to je ženska! »
V nedeljo-sca se Marjanka in mati oblekli v praznično obleko in sta šli v cerkev, Takrat sc je še bolj pokazalo, kako se drugod ženske lepo nosijo. Marjanka je imela modro krilo, žametasto jopico in lep pisan robec; bita je kakor roža. Stara je imela črno obleko z veliko ruto na glavi; nekoliko sta se razločevali od naših žensk —.vsa noša je bila nekako drugačna, pa tudi obraz je imela Marjanka lepo okrogel, da se je takoj .videlo, da je Poljakinja.
Janez je vedno s ponosom mislil nanjo in se je je tako privadil, da si nI mogel misliti, kako bi bilo, ko bi odšla. Kadar je o nji govoril z ljudmi, je vedno rekel: Naša Marjanka. Sicer Janez ni bil vnet za ženske. Ohladila ga je bila namreč tista Metka. Metka je bila lepa in navihana punca. Janez jo je poznal, ker sta nekdaj skupaj v šolo hodila. Ko jc bilo Janezu okoli dvajset let, je bila tudi Metka v cvetiu mladosti; bogata ni bila, vendar so vsi gledali za njo. Enkrat jc prišla Janezu neumna misel v glavo: «Metko bi vzel.a
nič na razne čenče, in so vzlic zbadanm vztrajale in še vztrajajo!
MALA NEDEIJA. — Novoustanovljena godba, ki je odsek Narodnokulturnega društva, se pridno vadi in pripravlja za prvi javni nastop, ki se vrši ob priliki vehke javne tombole dne 18. maja. Prosimo renjeno občinstvo, da podpira naše stremljenje in posebno nabirateljem dobitkov gre na roko, ker se ljudska veselica in tombola vršita v večjem obsegu.
SV. MIKLAVŽ NAD LAŠKIM. (Predpust n e novice.) Da občinstvo ne bo mislilo, da Šmiklavčani pozimi samo spimo spanje pravičnega, se od časa do časa zgla-simo v priljubljeni «Domovini». Resnica je, da smo Šmiklavčani od nekdaj verni in dostojni, čeprav msmo sami klerikalci. Sreča nas je obiskala, da smo celo radikalca dobili v svojo sredo, pa nam ne dela preglavic, ker je precej hladen. Bolj izrazit strankar je klerikalec «Ma(evž», ki je včasi tako hud kakor nevihta, ki kozolce podira. No, Matevž ne podira kozolcev, pač pa ^krščanstvo:). Da čitatelji ne bodo radovedni, kako Matevž «krščanstvo» podira, bom tu razložil: Znano je, da so Orli in Orlice sami stebri krščanstva in klerikalizma. Ko pa to prošlo nedeljo Orlice iz Rimskih toplic pri nas hotele uprizoriti neko igro, Matevžu to nikakor ni bilo po volji in je kot načelnik krajnega šolskega sveta igro prepovedal! Matevž je takega mnenja, kakor je sam dejal, da so Orli iz Rimskih toplic svobodomiselna družba. Ali je to reš ah ne, nas nič ne briga in so Orli in Orlice iz Rimskih toplic lahko tudi boljševiki ali pa fašisti. Ampak, da je gosp. Matevž proti njim, je pa vendar čudao. Morda je od župnika dobil tozadevna pojasnila, saj je zvest njegov svetovalec. Ljudstvo
In je sklenil, da bo pri prvi priliki poskusil, kaj bi Metka rekla na to.
Na velikonočni ponedeljek je bilo rajanje in veselje v gostilni pri cerkvi, kakor, je to navada od starodavnih časov. Janez je šel v gostilno in tudi Metka je bila tam. Janez jo je pogledoval ž zaljubljenimi očmi in je vedno hodil za njo. Metka je to kmalu zapazila m se mu izogibala. Končno jo je vendar Janez ujel za roko in ji je rekel: -
«Metka, ti si meni prav všeč.»
«Ti pa meni prav nič,» je odgovorila Metka.
«Zakaj pa ne?® je vprašal Janez.
«Zato, ker si — Sukačev,» je odgovorila Metka in se mu izvila iz rok.
Janez je dobro razumel, kaj je hotela reči. «Sukačev si, zato imaš velike noge, aha!»
Ampak Janez Sukačev ni bil tak, da bi bil zato vzdihoval cele tedne. Res je, da ga je nekoliko pogrelo in da bi bil rad ohladil svojo jezo — zato Je plačal takoj cel Štefan; in ko je Metka plesala mimo z nekim fantom, je Janez nehote podstavil svojo nogo, da se je plesalec prevrnil po tleh. Zato-bi bil skoro nastal pretep — toda gostilničar je še pravočasno posegel vmes in je pregovoril Janeza, da je odšel. Tudi po-znoje je še par tednov šumelo vse Janezu po glavi, tako da je bil slabe volje; zato se je štirinajst dni potem stepel v gostilni, kjer se je izkazal kot pravi junak, kakor ; smo to našim čitateljetn Že prej povedali: . ko pa sq mu zato. sodniki v sled olajšujoč ih i okolhostT priznalf štirinajst dni napora, je I Janez sklenil, da zaradi Metke ne bo delal

člnski možje občine Sv. Krištof več svojih | tigri v ovčjih oblekah. Sladkega in smehlja-
zagrizenih strankarskih vprašanj in so jim i občinski reveži postranska briga. Celo za-' devo je treba temeljito rešiti, saj. imamo v naši državi precej tisoč inozemskih rentni-kov. Samo v naši občini se. jih nahaja okrog 30, ki so od preobrata radi malomarnosti drugih, popolnoma uničeni.
ŠMARJETA PRI RIMSKIH TOPLICAH
V	nedeljo dne 2 marca ob 3. popoldne priredi «Odbor za zgradbo mosta pri Sv. Marjeti* domačo veselico v prostorih restavracije «Nova pošta* v Rimskih toplicah. Vsa čast odboru, ki pod predsedstvom g. višjega nadzornika Kokalja tako agilno deluje, kar mu lahko vsi okoličani priznavamo.
ORMOŽ. (Ž a 1 o s t n e p r e d i g r e.) Ormoški pristaši SLS po rodu, «prepričanju», po duhu ali pa posili vohajo volitve. Zato so začeli uveljavljati svojo krščansko ljubezen po stari metodi, da objedo in oblatijo vsakogar, ki ne mara plesati tako, kakor oni ubirajo politične strune na svoji trhli kitari.
V	«Straži» so obgrizli cel6 našega g. dekana, tega dobrega moža, spodtaknili se že tudi nad kaplanom, ki je prijazen človek, niti ubogemu mežnarju niso prizanesli, obrtnikom mečejo polena pred noge, na poti pa jim je tudi vsak privatnik, ki se ne prišteva k njihovi klapi;- nadalje ne dajo miru nedolžnim žrtvam alkohola, za katerega imajo ravno sami fili-jalko v Ormožu. Pritiskajo s svojo zlobo, kjer morejo, in bi bili sposobni vsakega nečednega posla, če bi bila prilika in ako bi od tega pričakovali kak političen uspeh. Pozabili so popolnoma deset božjih in druge moralne zapovedi in bodo sčasoma menda sploh zatajili, da obstoja krščanski katekizem. Tako se obnašajo po večini naši klerikalni
jočega obraza se nam približujejo, da nas potem za hrbtom labko obgrizejo kot sestradani volkovi. V pusti ruski stepi bi se človek, čutil bolj varnega kakor med to zahrbtno družbo. Z natolcevanjem, obrekovanjem,, sumničenjem, častikrajo in vsemi drugimi nelepimi svojstvi deluje štab ormoških kleri-| kalnih «organizatorjev», da se upravičeno, vprašamo: ali je pri teh ljudeh res že pre-j jenjala sleherna sled poštenosti. Če mislite,1 gospodje, da je prišel čas, da iz sebe iztrebite, vso plesnivost in usedlino, ki se je v zadnji < dobi nabrala v vas, tedaj le na cesto z njo, mi vam bomo drage volje pomagali kidati, da bo čimprej izginil smrad iz ormoškega političnega življenja.
P1ŠECE. V predpustu, ki pa se hvala Bogu že nagiba h koncu, navadno norci uganjajo razne nerodnosti. Da tudi politični ne delajo izjem, je čisto naravno. Toda o teh bodi kritika drugod. Tukaj hočem omeniti samo neko grdo šego, ki je marsikod zelo ukoreninjena in je v zvezi s prelepi in poboji.' V mislih imam tako zvano prežanje krog hiš, kjer se vršijo svatbe. Na neko svatbo v Pavli] vasi so prišli fantje celo iz poldrugo uro oddaljenega Globokega, mogoče radi jedi in pijače, ki so jo po tako dolgem potu sicer po-1 šteno zaslužili, vendar z dobrim namenom i gotovo ne, ker so bili oboroženi kakor haj-j duki. Sliši se, da so imeli celo sanitetni od-] delek, ker se je našla neka lopata. Rogovilili, so tako, da so se sosedje zbudili iz nočnega spanja in bili resno vznemirjeni. Tem fantom' svetujemo, da naj gredo v Albanijo hladit svojo prevročo kri, kamor spadajo po svojih ( manirah. Če bodo pa še zanaprej hodili izzivat Pišečane, ee jim lahko zgodi, da bodo! molili na železni rožni venec. — Opazovalec.
pač pravi, da je zalo «nagajžlal» Orlice, ker m« je žu pn ik posod jI. bi č. . Zato pa je v nedeljo na splošno začudenje izostalo «gajžla-n»e» s prižnice. Zanaprej bomo torej vedeli, kdaj bo župnik zopet Malevžku pocod«! bič; tisto nedeljo bo namreč izostalo župnikovo <igajžiaflje» raz prižnice. — Faran.,
SV. MIKLAVŽ NAD LAŠKIM. Naveličali smo te osebnih napadov s prižnice. — Dovolj Je! Ne smete se čuditi in si misliti, da vera peša zgolj po krivdi faranov. Kdo bo imel veselje, zahajati v cerkev, kjer ga napadajo I Zavedajmo se, farani, ali smo mi radi njega tukaj ali nasprotno. Zadeva se žc itak rešuje pri škofijskem ordinarijaht. Na rezultat smo radovedni. Drugič več.
SV. JZDERT NAD LAŠKIM. V tem kraju biva mnogo bivših rudarjev in sirot, ki so dobivali do preobrata provizijske rente iz Nemčije in Madžarske. Po razsulu bivše monarhije in nastanku Jugoslavije se jim je prekinila renta, ker Nemčija, oziroma Madžarska ne podpira tujcev, odnosno bi itak predvojna renta v isti vsoti ne zadostovala niti za poštnino. Mnogo izmed njih je že zaprosilo naše oblasti za izposlovanje podpore, pa so žal naleteli na gluha u^esa. Res čudno je, da naša vlada ni še uredila tega vprašanja po vzgledu drugih držav. Dosti žalostno je, da .ne uvidijo potrebe, da bi se tem inozemskim rentnikom olajšala beda. tTudi v tem tiči zlo, da se po nevednosti bednih večkrat udriha proti državi in sliši jav-kanje po bivši Avstriji. To zlo je treba odpraviti, če hočemo res prinesti zadovoljsb/o v narod. V prvi vrsti bi bila dolžnost občine, da bi se pobrigala in izposlovala potrebne podpore od oblasti. Lahko bi tudi sama kot taka imela več zmisla za podpiranje reveže v. Kakor pa nam je znano, imajo ob-
sebl sitnosti in materi žalosti — ter se je popolnoma pomiril. Ampak to je sklenil v svojem srcu, da bo poslej ženskam pokazal, kdo je to: Janez Sukačev. Zato jih je pustil v miru In se nI menil zanje. Materi Sukački je bilo to zelo po volji In je počasi mislila na to, kje. bo Janezu febrala nevesto.
• * *
Tako je prišla jesen in prišla je zima. Mraz je pritisnil od vseh strani, ljudje so iskali toplih peči in so z grozo mislili na bojno polje. Tako je prišel tudi prelepi božični čas.
Tisti dan pred sveto nočjo je Janez pospravljal okoli hiše. Ko je bilo vse v redu, se je ogledal in je bil ponosen na svoj dom. Ženske so medtem pomivale in pometale po hiši. Mati Sukačka je popoldne postavila jaslice in pregrnila mizo. Marjanka je vse uredila v kuhinji in je bila nekam žalostna. Mislila je menda na dom. Stara Poljakinja si je ves dan brisala solze.
Ko je prišel večer, je Janez vzel lonec z žerjavico in je pokadil po vseh prostorih; mati je hodila za njim in je škropila z žc-gnano vodo. Poljakinji sta hodili z njima in sta molili. Tako so odpravili blagoslov-Ijenje.
Nato jc mati Sukačka sedla s staro Poljakinjo k peči v hiši in sta se pogovarjali o starih in novih časih; pripovedovali sta si o svojih možeh in o otrocih ln si razodevali vse prestane nadloge in težave. Marjanka je pospravljala v kuhinji In si pela neko" pesem, * * ,
Janezu pa je b.Uo čudno, čudno. Ni imel miru ne tu ne tam. Ako Je prišel v hišo, je postal le za kratek čas in je zopet odšel ven; zunaj ni bila lepa noč; megleno je bilo. In oblačno; postal je nekoliko na vasi ln se je zopet vrnil v vežo. Šel bi bil kam v vas k sosedu, pa se mu je zdelo, da bi tudi tam ne imel obstanka, v gosti.no ga je mikalo, pa se mu je zdelo še prezgodaj, ker se tam zbirajo ljudje šele po večerji. Sam ni vedel, kaj prav za prav hoče. Zapel bi bil tisto božično pesem:
«Oj vesele so ptlčice, ki poslušajo zdaj angelce . . .»
A tudi tega ni hotel. Stopil je nekoliko po vasi, da bi našel kako družbo. Nikjer ni bilo nikogar: povsod so sedeli ljudje po hišah okrog peči in se pogovarjali. Janez se je vrnh domov in je stopil v vežo. V veži je bila poltma. Zagledal Je Marjanko, ki je ravno hotela stopiti v hišo. Janez sam ni vedel, kaj se je ta trenutek z njim zgodilo. Prijel je Marjanko s tako silo, da je skoro na glas zavpita. Janez pa je prestregel njen glas in je rekel:
«Nič, nič, Marjanka, ti si rnoja.» ln jo je objel z obema rokama, tako da skoro dihati ni mogla in je začela ihteti.
« Pustite me, pustite,» je šepetala Marjanka vsa vznomirjena, pa šc je videlo, da se brani le malo, malo . . . Janez pa je poiskal njena usta ln jo Je začel poljubljati.
Marjanka se Je izvijala in je rekla, da bo povedala materi, da jo hoče poljubiti.
^Poljubiti, poljubiti,» je rekel Janez, «pa še kako, ti stvarca poljska, pa ne enkrat,
zdaj.boš videla, kaj se to pravi, če te imam rad.»
Kri je vrela v njem, kakor da se je Iz* premenila v živ ogenj, Njena govorica, pomešana s poljskimi besedami, ga je Še bolj razburila.- Stiskal jo je tako, da je nazadnje omagala ln samo še šepetaje prosila, naj jo izpusti. Janez pa je ni Izpustil, ampak Je hotel vse naenkrat zvedeti, ali ga Ima rada, ali hoče biti njegova žena, alt hoče ostati za vselej tu pri njem na domu itd. Marjanka ni odgovarjala, samo umi* kala se je. On pa je govoril:
«Marjanka, Bog ve, odkar si prišla, sem te imel rad, ne izpustim te za ves svet. ti stvarca božja...»
Pri tem jc naenkrat zaropotalo, podrlo so se burklje, lopar in kdo ve kaj še ln vse je padlo z velikim ropotom po veži.
Hišna vrata so se odprla in na pragu se je prikazala mati Sukačka in za njo stara Poljakinja;
cKaj pa je, da je tak ropot?* «0, nič,» je odgovoril Janez, ajaz ne-roda nerodna sem pogledal, če je še kaj žerjavice, pa sem podrl vse na kup...». Mati je zaprla vrata in je rekla: ® Vedno je bil neroden.* Marjanka pa je očitala Janezu; cVldiš, vidiš . . .»
Janez pa se ni dal motiti:	,
cNlč. vidiš, nič! Kaj za to, moja si. pa' makar da se ves svet podre »
Marjanka si je obrisala oči ln Je stopila k njemu. NaslonHa se mu je na ramo. Janee Je čutil, da joka, in skoro bi bile tudi nje* mu prišle v oči solze od veselja ln radosti*

Mi ono v našem dopisu baš klobase in jajca poudarjali, ker se nam takšno beraško pobiranje nc zdi vredno duhovnega gospoda, ki je vrhu tega pobiral tudi pri naprednja-k:h, katerih sicer drugače ne mara. Pa kaj zato; klobase dišijo, raj bodo od krščanskih ali »nekrščanskih« hiš. Uverjem smo, da je g. župnik prav z enako slastjo pospravil pod streho ene in druge kloba:e. Pripomniti je, da je košara torei le nekaj časa smrdela, kakor pravi tudi »Slovenski Gospodar«, toda na povratku v farovž je že vsebovala dišeče klobase. Res, napačen ni ta »k.4eft»: naložiti polno košaro klerikalnega čascpisrega papirja in ga deliti okrog za klobace in jaira. Končno pa še prosimo g. župnika, da nas uboge že «pogubFerie» bralce «Eomovine» pusti enkrat pri mtru. G. župnik, vzemite si za vzgled poprejšnje naše duhovnike, ki so bili pravi dušni pastirji in ne le možje politike. Dober duhovnik se redvcmno ne spušča v dnevne politične preklarije. — Demokrati.
MIRENSKA DOLINA. Sem potnik tvrdke S. T. in se 0111 dan pripeljem iz Sevnice v prijazno Mirensko dolino. Ko sem pred leti tam potoval, je vozila še c. kr. poštna omara; danes tega ni več, ker vozi v Kr-melj vlak, v katerem ponoči sveti luč v temi, kakor v evangeliju sv. Janeza v 1. poglavju. Deževalo je, kakor da je sam Elija napravil s sv. Petrom pogodbo za strašni naliv. Do-spem v prvo Šentiupertsko trgovino in tu izvem za strašno nesrečo, da si je župnikov krasni konj nedavno zlomil nogo. »Ubogi gospod. 45.000 kron ima;'o škode!» tako je tarnala ženica, ki je to pripovedovala. Da se moj voznik, konjska para in jaz okrepčamo, je bilo treba v gostilno. Pri kosilu mi moj nekdanji scšo'ec pripoveduje vsakovrstne novice: v januarju je v okolišu Okroge zlobna
roka povzročila šesi požarov. O J strahu si že skoro nihče ni upal zaspati. Zahvaliti se je šentrupertskim orožnikom, ki so v tem mrazu žrtvovali cele noči in preprečili nadaljnje požige. 2e v mraku pridem v vas Mirno. Gosp. urednik, to Vam je vas obrti, trgovin, društvenega gibanja telegrala in telefona! Tudi električno razsvetljavo imajo, to se pravi, drogovi so že pos;a« l eni, tudi žica je že napeljana v nekateie gostilne in v cerkev, ampak žarnic še ni. Mi/enčani pravijo temu: »obljubljena Sajetova elektrarna«, kar pomeni toliko kot komati brez konj. V gostilni najdem veselo družbo, ki ie debatirala o raznih novicah, o trgovin«, financah, o dolgi hudi zimi, o dolgem predpustu ter o zarokah in porekah. Čio\ek si kar ne more vsega sproti zapomniti, dasiravno bi bilo dobro, če bi se to in ono zabeležilo. Naslednji dan iem se odpravil v Trebnje, k;er pa žalibog nisem dobil ne juhe ne prikuhe m sem bil zelo slabe vol|e. Odpravil sem se kmalu iz kraja; Vam, gospod urednik, pa sem vce to na kratko opisal, da se čuje glas tudi iz lepe Mirenske doline. Kadar me moja slavna tvrdka zopet pošlje tjakaj, se Vam pa zopet oglasim. — Potnik.
Iskren odgovor.
Sreča! se je hribovski pastir s kapucinom, katerega še ni nikdar videl, ia ga je vprašal: »Kdo si ti?« »Kapucin.«
»A kaj je to, kapucin?» je vprašal pastir, »Človek, ki služi Bogu » »Tako, tako,» je menil pastir, »a zakaj si tako raztrgan in raz:apan.-»
»E, kakor ga služim, tako me oblači,> je odgovoril kapucin.
ŠMARJE PRI JELŠAH. Dne 24. februarja dopoldne se je v prostorih gospe Pla-ninškovc pri Sv. Štefanu vršilo lepo demokratsko zborovanje. Kot sklicatelj je vse navzoče pozdravil g. Malgaj, otvoril zborovanje in podal besedo g. Vidgaju iz Rog3Ške Slatine, ki je pojasnil sedanji politični in gospodarski položaj. Za njim je govoril gosp. učitelj Špan, ki je razkrinkal delo dr. Korošca in klerikalnega poslanca Vrečka. — Zaključno besedo je imel g. Malgaj. Zborovanje je trajalo nad dve uri, toda zborovalci so navzlic temu zavedno vztrajali vsi do konca, tudi tisti, ki so prišli iz oddaljenejših krajev. Izvajanja govornikov so žela živahno odobravanje in so bile soglasno sprejete nastopne resolucije: 1.) Zahtevamo, da zdravilišče Rogaška Slatina ostane deželna last pod oskrbo mariborske oblasti; istotako tudi mariborska vinogiadniška šela; 2) Kuluk naj se takoj razveljavi. — Zborovanje, ki je bilo zelo dobro obiskano, je pokazalo, kako željno je podeželsko ljudstvo, da se na sestankih seznani z zdravimi demokratskimi idejami.
SV. KRIŽ PRI MARIBORU. (Župnikova košata) Mariborski bratec »Slovenski Gospodar« se imenuje sicer katoliški list, toda kaj je na njem katoliškega, pa res ne vemo. Kadar ne ve kaj odgovoriti, samo zabavlja, ker za njegove ovčice in tercijalke, oblagodarjene s kokošjo pametjo, zadostuje zabavljanje, saj za pametna izvajanja njegovi zvesti itak tudi niso dostopni. Te dni je spekel »Slovenskega gospodarja« naš depis, ki je opisoval košaro, katero je nosil ob škropljenju za župnikom neki čevljarski učenec. Dopisnik »Slovenskega Gcspodarja» pravi, da so bili v košari le klerikalni listi, na klobase in jajca pa je popolnoma pozabil.
Stopila sta v sobo in Janez je rekel:
»Mati, tako jo imam rad, da bi umrl, če bi odšla.»
Mati pa je rekla:
«Ce jo imaš, pa jo imej. Bog ti jo blagoslovu
Stara Poljakinja je vstala vsa presenečena in je prekrižala hčer. Nato se je spustila v jok.
Janez pa je dejal:
»Nič jokati, mati. božič je prišel In sreča je prišla, vsi bomo veseli.«
Vzel je Marjanko za roko in jo je odpeljal ven v sveto noč. Hodila sta po potih okrog hiše in sta si govorila kaker dva stara prijatelja, ki sta se našla po dolgih letih. Janez pa je včasih pestal in jo je poljubljal in objemal, kakor da se je ne more ravžiti.
Hodila sta okrog vsa srečna tako dolgo, da je zapel veliki zvon v dolini.
Veseli prazniki so bili pri Sukačevih, tako veseli kaker še nikoli. Dogovorili so se tako, da naj bo poroka takoj pred pustom, da ne bo kakih nerodnih besedi.
« a o
In tako Je prišla svatba vesela. Vsa vas je bila na nogah, saj v teh časih daleč okoli ni bilo nobene svatevščine. Zato je bilo tem večje veselje, ko se je ženil Janez Sukačev. Marjanka je bila lepa nevesta kot cvetoča reža. vsa lepa pisana, veselega rdečega obraza. Na svatbo so prišli vsi poljski begunci iz sosednjih vasi, vsi strici, tete in sorodniki, da je bila hiša Sukačeva polna od znotraj in cd zunaj.
Tudi gcdec je prišel In je gedel in pel in z njim so zape.i stari in mladi staro lepo pesem od galilejske svatbe. Kdor je hotel, ta se je vrtil, pa naj bo na mezelan. na poskočno ali pa na pctolčeno polko. Godec pa je zložil pesem ženinu in nevesti na čast in jo je takole zapel:
Ko se je vnela
vojska vescia,
je Janez Sukačov
Se mrvo obračov,
je rekel tako:
»Mene na vojsko ne bos.
Je prišla Marjanka, ta poljska izgnanka, je lepa rdeča, ko Janeza sreča; on pravi takoj: »Ti pojdeš z menoj!«
Smo skupaj sc zbrali, da bomo svat'vali, ker Marjanka vesela je Janeza vzela, recimo zato: čast, hvala Begu.
Zdaj v krog se vrtite, se vsi veselite — o, saj bo vse plačov ta Janez Sukačov. Predpustni je čas najlepši za nas.
Tako se je zvršila ta zgodba, edina vesela v tem žalostnem času. In tudi jaz i setn bil povabljen in sein jedel in pil in
srno bili vsi dobre volje. Janez Sukačev se je veseio obračal in Marjanka je bila kaker šmarna gavtroža; še stari so omla-deli in so pili in peli. Ce bi k; J uganili, jaz pravim, da bomo ob letu krstili. ce ne prej, bog ve. Da bi šlo le tako naprej.
Kaj pa dolgi čev.ji? Ti nro nič motili te lepe pevesti? O ne! Spočetka je res gledal Janez nekoliko nezaupljivo na Marjanko, če bo mogoče kaj opazila. Tudi si je misiil. da bi bil čevljar lahko nekoliko manjše naredil. Tu in tam bi se dalo nekoliko pridobiti, da bi ne bili tako obširni. Makar če bi nekoliko tišča.i noge, samo da bi bili na zunaj bolj pripravni. Teda Marjanka se za čevlje ni n.enila in se nad njimi nikoli spotikala. Zato jo je tudi Janez spoštoval. Ko je prišel čevljar morit čevlje za poroko, mu je Janez pomoli! nogo in je reke!:
«Le ob negi meri in spravne naredi, da ne bedo preveliki!«
»In res je čevljar naredil čevlje, ki niso ; bi.i niti preveliki niti premajhni, ampak popolnoma prav. kakor se spodobi. Celo ženske, ki so ziiale pred cerkvijo, niso mogle najti na njih nobe.f n?pake. ne na njih, ne na :elem ženir.u. kar je gotovo največji čudež. Neve«to sn ** vse tako hvalile, da bi bile skoro zobe izgubile.
Ko je potem Janez zaplesal z Marjanko, ki n: znala po kranjsko plesati, se je počasi vrtil sredi hiše in je potrkaval s svojim čevljem z velikim navdušen em in je rekel:
»Ta jc Sukačov, ta bo vse plačov. In ko bi tega ne bilo, bi se vse to ne zgodilo^ i Tako pravimo tudi mi.
Ptllofjn »Domovine* &t. ih LlnHjana, 20. februar ja 1024.
Stoji, stoji Ljubljan*ca, LjubljatTca dolga vas... Veselo zdaj vse raja. ko vlada pustni čas.
V dvoranah na plesiščih vse križem se vrti, da se potijo noge in se razburja kri.
Mladina poskakuje, zapravlja drag denar, podplate »ierdirbuje* in zdravju dela kvar.
Fantiči in device se zdaj ogrevajo, kusti na tudi stare vmes ponore vajo.
Zastonj so vse besede, ki s prlžnic zdaj grme: še mladež klerikalna ne briga se za nje.
Za njo tak' ne veljajo svarila huda ta, ki so za liberalce samo namenjena.
Prečpustne pouesti
Zbral finton Stražar
Usafc polouica čobiv/a
Zgodba, ki Vam jo sedaj povem, so jc
dogodila v istem času. ko je naš slavni Martin Krpan še tovoril s soljo. Hočem jVam jo napisati tako, kakor so ml jo pripovedovali Flajšmanov oče iz naše Pra-preške vasi.
Bilo je takrat, ko so bile še tri žemlje za groš in ko so naši pradedje še tlačanili. Neki predpust — katerega leta je bilo, je postranska stvar — so imeli v Podgriški vasi pri Grebeijcu imenitno svatbo. Vesele svate sta zabavaia kar dva godca: Jurij Blngelc in Matevž Potrkijač.
Jurij Bingelc je bil možak pri petdesetih letih. V Podhribski vasi Je pri znani nekdanji romarski cerkvi sv. Lukeža opravljal cerkovniško službo. Ker je podhribska soseska majhna, si je moral Jurij poleg pičle bire iskati še postranskih dohodkov. Po svojem poklicu je bil sicer čevljar, toda sedenje na trinožnem stolcu mu ni dišalo, odkar se je pri vojakih izuril v harmoniki. Baš ta posel ga je silno veselil in mu je dostikrat prinesel kako veselo urico.
Ta Jurij Je bil stric Matevža Potrkljača. katerega je sam izuril v harmoniki, da je dobil tako tovariša. Tako sta sedaj tudi na Grebenčevi svatbi skupaj godla svatom in veselim plesalcem kurila pod noge.
Tri dni in tri noči je trajala svatba. Lepa jasna zimska noč je bila, ko sta se
nfiš P U 5 T
(Popeuke Sašpe.ja Slane)
Poglejmo po deželi, kdo najbolj suče se: Orliči in Orlice si brusijo petč.
še če si v tretjem redu, ni ples pretežek greh — če liberal'c se suče, oderi ga na meh!...
Naj bo že kakorkoli, kdor še Je čvrstih nog. v veselem pustnem času vrti se naj okrog.
Kdor nima še družice, poišče naj si par, potem pa na oklice in naglo pred oltar I
Se pustni bliža torek, končan bo dirindaj in cek) dolgo leto ne bo ga več nazaj.
Nastopi pepeinica. velikonočni post, politika bo dalje uganjala norost.
vračala domov, nesoč vsak po eno culo dobrih ostankov. Stric Jurij pa je imel tudi polno mošnjo srebrnega denarja. Dobro je bi.o znano Matevžu, kako nerad gre stricu denar iz rok. Zato te Je z njim pogodil že prej, preden sta šla na svatbo, da se bosta pošteno delila z zaslužkom. »Vsak polovico dobival* Drugače nezaupljivi Matevž ni hotel iti z njim.
Premagala sta že dobršen kos pota, a drugače zgovorni stric še nI ničesar omenil glede denarja. Zato se je končno Matevž opogumil in menil:
»Veste, stric, jaz bi sedajle rad tisto poknico denarja.*
»Potrpi vendar, fant, tukaj, na poti in v tem mrazu ti ne morem šteti. Pridi Jutri k meni, boš pošteno dobil svoj del.*
Toda Matevž ni bil zadovoljen s tem predlogom.
»Pa bi ga le rad sedajle imel. Dajte ml, kar mi grej»
Prišla sta baš do mrtvašnice pri za-breški cerkvi in stric mu Je dejal:
»Tukajle v mrtvašnici, če hočeš, si razdeliva zaslužek, ker si tako nestrpen.*
Mislil si je Jurij: V mrtvašnico ob taki url gotovo ne dobim Matevža. — Pa se jc motil. Matevž je bi! sicer boječ, toda pohlep po denarju Je zmagal v njem In odgovoril je pogumno:
»Meni je vseeno, samo da dobim, kar je moje.*
Pri zabreški mrtvašnici so bila vrata te priprta, zato sta lahko prišla notri.
Še za avtonomijo bo marsikdo norel, za kuluk. nove davke nadalje bo gorel.
Dokler je še kaj pustov, ki kimajo lepo, političnih t^«- <stl nam zmanjkalo ne bo.
Saj naši klerikalci se brigajo za to. da pusta celo leto častimo mi srčno.
Kar nJim ne gre od roke, podpre jih slavni štab zelenih generaiov in radikalskih žab.
V Ljubljani skupaj zbrani
si ližejo rokč,
pri tem na drugI strani
si skačejo v lasč.
Tako pri nas vse leto je pustni dirindaj, volilna pepeinica končala bo ta raj.
Matevž Potrkijač je Imel pri sebi majhno svečo, ki jo je prižgal In pritrdi! na mizo. Pri luči je izvlekel stric Jurij Iz žepa dobro rejeno denarnico in stiesel iz nje srebrnike. Ej. kako so lepo zveneli!
Ravno sta mislila pobrati vsak svoj del. ko zagleda Matevž skozi odprto okno šest postav, ki hitijo po pokopališču naravnost k mrtvašnici.
»Kaj bo pa zdaj, stric?*
Toda staremu Bingelcu ni padlo srce v hlače. »Fant, stopi hitro tja v kot in se drži modro kakor sveta Uršula v oltarju,* je dejal in se sam skril pod mizo.
Šest skrivnostnih postav je med tem stopilo v mrtvašnico z istim namenom kakor poprej oba godca: da si razdelijo denar. Bili so roparji. Ko je bilo narejeno na mizi šest kupov denarja, je dejal roparski poglavar enemu izmed mlajših so-drugov:
«Ti, Lukež, ki si še novinec pri nas, pokaži, kako se ljudem sekajo glave. Sedaj imaš ravno priložnost. Glej, tam v kotu stoji star svetnik. Prikrajšaj ga za eno glavo!*
Lukež se je prav počasi pripravljal k poslu Vsi so res mislili, da stoji tam star svetnik, ker se je pri slabi luči vse drugače videlo.
Preden pa je Imel pasti meč na nesrečnika, je ta v smrtnem strahu zakričal:
»Vsi svetniki, pomagajte!* Bingelc pod mizo pa je zarjul:
»Ali naj pomagam tudi jaz?* .	'

Pismo ji je pisal
Napisal FVnton Stražar
' Rcberškemu Matijcu je bilo že tri* deset let, ko se mu je oživela tista žilica, ki jo pesniki tako radi opevajo: namreč žilica ljubezni. Glavni vzrok tega pro* bujenja v Matijčku pa je bila brhka fa* rovška kuharica Marjetica.
V vasi Kriva luknja stoji že od ne* kdaj trdna kmetija Reberškovih. Flori* jan, oče Matijčkov, si je nakopal prsno bolezen v bosanski vojni. Kakih deset let je pokašljeval, zadnjo jesen pa legel in uvidevši, da bo treba vzeti slovo, kot verni katoličan poklical k sebi duhov« nika, da mu je opravil račun z Bogom. Nato je oče Florijan poklical k sebi še par občinskih mož ter storil oporoko, zapustivši kmetijo sinu Matijčku. Par ;dni nito je izdihnil in imel lep pogreb.
Ko je mladi Matijec vzel gospodar* stvo v svoje vajeti, mu je mati prigovar* jala, naj si le poišče nevesto. Matijčku pa se ni nič mudilo. Edina, ki se mu je dopadla in je o njej premišljeval, je bila Marjetica v župnišču. Toda Matijec je bil na vso moč sramežljiv, nikakor ni mogel pogoditi, kako bi se seznanil z brhkim dekletom. Iz te zadrege ga je re* žil njegov zvesti tovariš Holeščkov Anzelj.
«Veš, Matijec,® je prigovarjal Anzelj, •dekletu moraš napisati pismo, zelo, zelo zaljubljeno pismo, da ji bo kar srce kipelo!«
Anzelj je bil pa prav izvežban v takih zadevah. Seveda, saj je dve leti v Ljub* Ijani hlače trgal in ko ga je oče prignal nazaj domov in ko je že odrastel, mu je
sc vedno ostal pridevek «falirani An* zel j..»
«Ti mi napravi, Anzelj,» je prosil Matijec. »Če dobro sestaviš, ti ne odide par goldinarjev.®
Anzelj je obljubil, sedel v nedeljo popoldne za mizo in napisal takole: »Preljuba moja jutranja zarja!
Vzamem pero v desno roko, da ti na* pišem nekatere vrstice, iz zgolj ljubezni in pravice. Sest dolgih let sem premišljen val, kje bi si ,zavber' dekleta izbral. Spo* znam, da druge ni, — za moje srce si lc Ti! Ti, preljuba moja jutranja zarja, le s Teboj bi šel do oltarja. Popusti našega fajmoštra; če boš pri njem služila, se boš še v vodo potopila, četudi se drugače ve, da farovških kuharic ne neso vode. Noč in dan si mi pred očmi, v mojem srcu «gmaha» ni.
Napiši rni.cn listek bel, da ga bo Ma* tijec vesel. Naj bo zapisano: jaz Te rada imam, Ti ne boš ležal v posteljci sam. Zdaj svoje slabo pisanje skončujem in Te v duhu poljubujem; odpiši hitro mi nazaj, da se ho znalo kakč m kaj. Devet ccntov in pol — pozdravčkov, a po« ljubčkov šc bolj, da bi bila kmalu go* stija — želi Tebi zvesti: M a t i j a.
V Krivi luknji, pred pustom ...»
Kak učinek je pismo napravilo na Marjetico, ko ga je prebrala, se ne vč. Stvar pa se je razvila naslednje: Matijec je čakal in čakal odgovora, toda zastonj. Ko le ni bilo glasu, se je s pretvezo, da plača par maš za rajnkega očeta, nekega popoldne podal v farovž. Župnik je naj* prvo mirno vzel denar za zadušnice, na* to pa Matijčka hudo prijel: »Ti, Matijec, ti rečem, da ne piši moji kuharici več takih neumnosti!«
Matijec so je stresel, kakor bi ga kdo polil z mrzlo vodo. Nato jo kar pobral klobuk in jo brez pozdrava odkuril skozi vrata na plana
Ko je prišla pepelnica, -io pa poredni vaški fantje ponoči povlekli »ploh» od Matijčkovega doma do farovške kuhinje, Mati jec se je dolgo jezil, končno pa le poiskal nevesto v Rovti vasi in stopil je tisto leto v zakonski stan.
Pastir in ouce^
(Dopis.)
Pod Šmarno goro tam stoji župnijski hram; v njem fajmošter prebiva fn gospodari sam.
Po cele dni sedi in tuhta brez skrbi. Vse na uho mu pride, kar v fari se zgodi.
Ovčlce se oglašajo in mu novice znašajo, da lahko župnik se jezi, zmerjaje jezo si hladi.
Kadar razhudi se najbolj in ko novic mu je dovoft ošteje vse faranc za «vampe» in cigane...
Oh, naj se le jezi, naj zmerja in rohni, če smo zares cigani, naj z malho se odstrani.
j- Roparji so se prestrašili in jo drug preko drugega ubrali iz grozne mrtvaš-i niče, pustivši vseh šest kupcev denarja na mizi.
Ko sta se godca prepričala, da ni več ; nevarnosti, sta se spravila nad srebrnike, jki so jih pustili roparji, ter si pričela de.iti ta nepričakovani plen. Stric Bingelc je bil j,ves razigran. Kaj takega ga še ni doletelo, 'odkar je hodil v hlačah. Denarja sta imela itoliko, da se jima je kar mešalo. Matevž, |ki je imel težko vest radi prejšnjega siljenja v strica, se je sedaj opravičeval:
♦Le vzemite sedaj en kupček več, saj ste mi rešili življenje.* ] «Fant, zapomni si, da kokoš vedno več [lVč nego piščeb
Mladi Potrkijač si je še isti predpust | izbral nevesto — saj je bil bogat. Na svo-jjega strica Bingelca seveda tudi ni pozabil, pa ga je na svatbo povabil. Brhki ne-j vesti je bilo ime Micka in je bilo lepo deklč, ki je bilo za Matevževo sreč. Nazadnje so pili vino že kar iz lonca — in naša povest je sedaj tudi do konca.
Pijte le ui uočo!
<-J Skoro ga ni pri nas človeka, ki bi šel tolikokrat v .LjublJano, kakor so šli Flajš-manov oče iz naše vasi. Za to je bilo več vzrokov. Tamkaj so imeli brata Lovrenca in tri sestre: Uršulo* Cilko in Ivanko, a pozneje pa še hčere: Maričko, Lenlco in Albinco ter dva.sinova v šolah: Luko in Joaeta.
Čeprav je od nas pešpoti, v Ljubljano skoro pet ur, so se očka malokdaj tja peljali, hodili so običajno le peš. Ker so svojcem vedno nesli kaj za «pod zobe», je raz-, uniijivo, da so morali na «mavti» plačati vselej običajno initnino. Zgodilo se je pa enkrat, da so hoteli prikriti steklenico žganja. Toda mitničarji imajo dobre nosove; očeta so pogruntali in zaradi hudir-skega žganja so morali oče plačati znatno globo... To pa je očeta grizlo, da so sklenili maščevati se nad temi ljudmi,. To se jim je izborno posrečilo. Naredili so takole:
Kmalu po nesrečni globi so se znova podali v Ljubljano. Ker je biio pozimi, so bili dobro opravljeni. V notranji žep suknje so pa vtaknili steklenico — čiste vode.
Dospejo očka do mitnice. Sprejme jih isti mladi mitničar, kateremu so plačali kazen. Seveda jim vse prebrska po nahrbtniku. Kar sline se mu pocedijo, ko zagleda par lepih suhih kosov svinjskega mesa. Nato jih še vpraša, če imajo kje še kaj. Očka mu pa lokavo odgovore: «Le poglejte me dobro, če imam še kaj!.. Glej zlomka, mitničar resnično izvoha steklenico v notranjem žepu.
«Oha, očka, ste se mi znova misliii izviti, pa vam ni šlo; zopet plačate globo! Le mislite si, mene nč boste ociganilib
Ko očka zvedo, koliko je plačati globe, odgovore: «Smola je smola, denarja nimam več toliko, pustiti vam moram žganje...«	* -
.»Torej ne boste plačali?* . :
«Kako naj plačam, če pa nimam več okroglega, pustite me naprej!«
Mitničar z veseijem popade steklenico, očka pa odkoračijo dalje po znani DunaK ski cesti, meneč sam prt sebi: «Bog naj ti blagoslovi vedo; to vem, da pijan ne boš od nje ...»
Vračajoč se popoldne Iz mesta so se očka oglasili na mitnici; dobijo pred mitnico ravno istega mltničarja in ga ogovori :
«Prosim, gospod, jaz bi rad sedaj dobil nazaj svoje žganj*; bom plačal globo.=>
Na te hudomušne besede odgovori mit* ničar jezno:
»Glejte, da se mi zgubite hitro naprej!«
«Zakaj ste pa jezni, gospod? Če nisem imel več denarja, kako sem pa hotel plačati .■..?»
«Naj vas zlodej nese, saj tisto nI bH<3 žganje, ampak voda.. .j>
«Kaj pravite, gospod? Torej ml je po pomoti moja stara nalila blagoslovljene vode namesto žganja. Oh, to bo sedaj tar« nala, ko ne bo imela pri hiši nič blagoi slovljene vode! Kje bi si člevek mislil, eja.....»
Očka so nadaljevali pot dalje. Tisti mitničar pa mogoče še dandanašnji misli, da je bila res blagoslovljena voda v steklenici. Marsikomu so potem očka povedali to šalo in vselej dostavili": »Pijte te vi vo-< do, mitničarji, jaz sam pa žganje...»
Zgodba o mačku
Tam v lepih vinorodnih krajih na Štajerskem je med ljudstvom ohranjena stara imenitna pesem o mačji gostiji, ki se začne
takole:	. -
Fantiči se zberejo, star'ga mačka vderejo. Micka muco peče, ta star' pa v gor'co teče prinese pit'...
Bil je torej pripravljen furovž, kakor se spodobi. Povabljena sta bila tudi žup-nih in župan in gostje so sedli za mizo. Zdaj gre nadalje:
Ta star' je bil pa prav vcsčl, ker maček bil jc res debel; pa kar po nožok seže in mačka jim razreže. Juhej, juhej!
Gostje so se poslužili pečenke, ali kakor pesem pravi:
so sladko vince pili in z mačkom se mastilL Juhej, juhejl
Vse Je šlo v lepem zadovoljstvu in .Vrstile so se napitniee:
Sta rekla župnik in župan: «Kako je dober Vaš puran! Naj šc Micka pit priteče, ki dobro kuha, peče.» Juhej, juhej!
Zdaj pa se je stvar drugače zasukala, kajti brhka kuharica Micka se je iz kuhinje odrezala:
»Saj jaz res dobro kuhat' znam, al' to je — maček, ne purani®
Salament, kaj pa zdaj?
Gospod župan od jeze, kar zbežal je od mize. Juhej, juhej! — —. —
Gospod Župan jo je torej kar pobrisal in jc tako storil še najbolje. Kaj pa gospod župnik? Stvar seveda tudi njemu ni bila po volji:
Sc fajmošter je bil srdit, potem ko bil je mačka sit, on vse okrog popraša: «Je bla ta mačka vaša?»
Farani niso nič vedeli o tem in so se smejali, ko so vse izvedeli: Juhej, juhej! Toda zgodba še ni pri kraju, temveč je tudi gospod župan še prišel na svoj račun:
En godec, ki je. zraven bil, drug' dan župana je jezil, ga prašal je sred' plača: «Je b'la dobra muca maca?» Juhej, juhej!
Tako ima ta imenitna popevka o mačji gostiji svoj godčevski konec in jo je veselje poslušati, kadar jo prepevajo veseli ljudje tam sredi vinorodnih krajev na Štajerskem.., i : - , ■ ;
Kokošja kuga
(Resnična zgodba.)
Veleposestnik Globanja se je pred poldnem vrnil iz trga, kjer je imel epravka, in čakal na malo južino, ker je bil sila lačen. Ve!eposestnik Globanja je vdovec, gospodinji pa mu razumna Katra.
Nejevoljen stopa Globanja po sobi gor in dol, nikjer ni nikogar, ne v kuhinji ne v zgornjem nadstropju. Šele ko začne klicati čez dvorišče, se prikaže Katra z žalostnim obrazom, prihiti v kuhinjo ter prinese narezano klobaso za predpoldanski prigrizek lačnemu gospodarju.
«Kaj me, vraga, pustite tako dolgo čakati!« se hudnje Globanja.
«Oh... oh... gospodar, vse ko... ko. koši...» v zadregi jeclja Katra.
«Kaj imajo kokoši opraviti z mojo malico?«
«Vse so pokrepale,» se odreže naenkrat Katra in izteguje roke s predpasnikom kakor bi se bala jeznih pogledov gospodarjevih.
Brez besede jo gleda Globanja. Jeza radi zakesnele malice ga preide in mirno zahteva pojasnila o veliki kokošji pogibelji. Katri se zdaj razvozlja jeziček in pove vse, kar ve.
«Cekla Liza je pomijek zlila na gnojišče, kokoši so začele tam brskati in kmalu nato krepavati. Tride et jih je obležalo kar na gnojišču, druge so pa nekaj časa še špacirate po dvorišču in se iztegnile druga za drugo.
Globanja gleda začuden pred se. Neprijetna škeda kaj takega, ze'o neprijetna škoda. Sploh se je zdaj začel: jeziti. Šele pred tednom je poginila plemenska svinja na škrlatici, zdaj že zopet ta kokošja kuga. Globanja vzdihne. Nič drugega ko sama škoda in jeza...
«Torej, kaj zdaj s kokošjimi mrliči?«
«Hitro i»h bomo opulile, dokler so že tople, da vsaj perje lahko prodamo «
•«Dobro. Eno kokoš pa vseeno razkosajte. Ko snem klobaso, si sam ogledam nesrečo. Morda se da dognati, zakaj je poginilo toliko naših kokošk!«
Kuharica Katra odide na dvorišče in skliče dekle, ki se na njeno povelje takoj odpravijo k poslu, da opulijo mrtve kokoši. Malo jim je le bilo neprijetno, ker kokoši so prav za prav vendar umrle nenaravne smrti, toda tekom pol ure so bile živalce oropane perja, mrtva telesa pa sredj;dvorišča zložena v precejšen kup. Tu in tam se je katera žrtev stresla v neusmiljenih rokah, kar je dekli Lizi dalo poved, da je začela pripovedovati strahotno zgodbo iz tistih časov, ko je v deželi razsajala kuga in so pokopali več takih, ki so bili le navidez mrtvi. Ko je zgodbo do-vedla tako daleč, da so bile opuljene že sk •. o vse kokoši, se Liza nenadno zdrzne, krikne in s prstom kaže vsa prestrašena rja kopico kokoši.
Glejte no, čudež, par opuljenih kokoši je zopet oživelo! Počasi se gibljejo, se dvigajo zopet na noge in kakor v omotici začenjajo tavati sem in tja. Petelin je že tudi pokonci, ta je še najbolj vztrajen in že zopet pričenja moško korakati po dvorišču, odpira kljun in oznanja svOj kikeriki...
K sreči se medtem že pojavi na dvorišču sam gospodar Globanja. Z enim samim pogledom premotri bojno polje. Na njegovo povelje prereže Katra eni izmed kokoši vrat in preišče vsebino «krofa». Zmajeva je z glavo brska z nožičkom po krofu in najde poleg zroc in kamenčkov tudi -r &ešni?- 1 1
■»čuden duh ima ta stvar,» meni nato, čisto po močnem žganju.«
«Jezas!» vzklikne tedaj Katra, ki stoji pri tej preiskavi poleg. «Pred dvema urama sem vrgla stare vležane višnje na gnojišče. Kokoši so jih gotovo pozobale in se — upija-nile!»
Tako hudega pogleda kakor si ga je zdaj privoščil gospodar Globanja, ne bo pozabila do zadnje ure, poudarja Katra, kadarkoli pripoveduje to zgodbo.
Kokoši, ki so se upijanile od starih vi-šenj, ki so bile vložene v žganje, so polagoma oživele vse po vrsti in se iztreznile. Bilo jih je pa silno čudno gledati, zato je gospodar Globanja zahteval, da je treba vse «golo-bedre« sproti poklati.
Katra od tistega časa, ko se ji je pripetila ta -»kokošja kuga», ne more vohati višnjevega žganja, čeprav se ga včasih ni branila. Ravno tako ne mara kokošjega mesa v kakršnikoli pripravi, odkar je takrat družina veleposestnika Globanje nad 14 dni obirala sama kurja bedra, kakor za stavo.
Parabole
Psi In mačke
Nekega dne so se sestali psi, da raz-pravljajo o svojem zgodovinskem zadržanju napram mačkam.
Star pes, ki je predsedoval skupščini, se Je dvignil in dejal, da je uverjen, da vsi zborovalci občutijo svoje zadržanje napram mačkam kot veliko sramoto, ki blati j plemenite posebnosti njihovega plemena. Dalje je omenil, da je prav tako okrutno kakor nečastno, vznemirjati in preganjati te najneznatnejše in najslabotnejše stvore. Uverjen da je, da govori vsem zborovala cem iz :>rca, i ko izjavi, da bi bilo potrebno, po /sem opustiti to slabo navado.
Predsednikov govor so pozdravi.i zborovalci z burnim odobravanjem. Nato so se dvigali pes za psom in vsak je govoril v istem zmislu. Vsi so bili enih misli, da je treba popolnoma zavreči ta barbarski običaj preganjanja mačk. H koncu je vstal neki odličen pes in rekel, da je to zborovanje vzvišen trenutek v zgodovini pasjega rodu, pa misli, da naj bi se sprejeti sklep na svečan način ovekovečil. Predlagal je, da se vsi prisotni dvignejo in da se z dvignjenimi desnimi tacami zaobljubijo, da ne bodo več preganjali mačk.
Ta predlog je bil sprejet soglasno.
Toda komaj so psi to obljubo napravili, se je zgodilo, da je neka mačka, ki je če* pela na drevesu v bližini, pomislila: baš sedaj bi bil pravi čas, da stopim doli in krenem proti domu. Na nesrečo je radi njenega skoka z drevesa zašumelo listje.
Predsednik skupščine je baš izgovoril zadnje besede zaobljube in še ni spustil tace, ko je zagledal mačko, zadrhtel, skočil in — trenutek nato ni bilo nobenega psa več na prostoru zborovanja.
Mačka si je komaj rešila življenje,
morje duomou
Sestale so se nekoč ribe, da se posvetujejo o tem, ali je kak zadosten dokaz za to, da voda res obstoji.
Neki stari profesor je rekel, da nI prav, ničesar, kar bi dokazovalo obstoj vode. V vseh svojih znanstvenih razlskavanjih da nI naletel niti na kako sled vode kakršnikoli obliki, - -
Neka mlada riba je omenila, da je celo svoje življenje z največjo skrbnostjo preiskovala svet. a ni nikdar ničesar videla, kar bi bilo podobno vodi. Zaradi tega da je zanjo rešena .tvar, da na svetu ne more biti nič takega. kar bi bi.a voda.
Neka rioa nenavadne oblike, z neko čudno navskrižno brazgotino na ustih, je pričela pripovedovati o svoji neobičajni pustolovščini, ki jo je doživela z majhnim črvom, katerega je nekega dne videla, kako visi vrhu nje. Posledica te pustolovščine je bila ta. da se je uverila. da voda obstoji, ker bi na zraku bila sigurno poginila. ako ne bi bila iz njega padla z raztrganimi ust mi. Drugače v svojem življenju ni naletela na ničesar, kar bi moglo bUi voda.
To je bilo vse, kar se jc reklo o vodi na tej skupščini rib, ako se doda še govor neke stare, jako dobrodušne in zelo ne-učene ribe. Ta stara riba je zadnja prosila za besedo in rekla:
»Smatram za edini vzrok, da ne moremo dokazati obstoja vode. ta. ker smo v njej in ker nas okroža od vseh strani. Mi živimo v vodi. gibljemo sc v njej in v vodi ie naše življenje!«
Vsa skupščina se je od srca smejala tej ribi in njenemu mišljenju. Nato jc bilo zborovanje zaključeno.
Člouek in čemon
Vsak večer, ko je šel človek spat. je prispel mogočni demon, ki ga je metal v strmi prepad v močvirje in nesnago. Ta dtmon je bil tako velik, da Je obsenčeval vse nebo. Dvigal je č.ovekovo telo z zemlje kakor silen vihar — in je človeku bilo zelo ugodno, dokler ga je demon tako nosil, toda je bilo zelo blatno močvirje, v katero ga je metal.
Nekega dne se je človek odločil, da se upre demonu. Stal je krepko na zemlji in se ni da! odnesti. Na svoje največje začudenje je videi, da je sposoben, upreti se. Pa strašni borbi ga Je kenčno pustil demon v miru. In tedaj je zasnal človek na robu opasnega prepada in spal vso noč. Tako je napravil sedaj več noči.
Minulo je nekaj časa in on je. ko je šel nekoč spat. ugledal drobnega hrošča, ki se je kotalil po travi in se poganjal pred njegove noge. Ko je zaspal, je vprašal angela, ki ga Je posečal v sanjah, kdo je bil ta drobni stvor. Angel mu je odgovoril:
«1 o je bil tisti zmaj, ki te je metal v prepad.«
»Zaboga, kako je postal majhen!« je vzkliknil človek začuden.
Nato mu je odgovoril angel:
«U. ne, on je ostal isti, samo ti si zra-stel!»	Edgar Park.
To je druga stocir
Lansko poletje je opazil neki 9tražnik ob Ljubljanici nagega možaka, ki se je ravno pripravljal, da zleze v vodo.
«V imenu zakona, vi ste aretirani,* je za-klical stražnik in hotel zagrabiti Adama.
«Zakaj ?*
«Ker se javno kopate brez plavalnih hlač.*
«Oprostite, gospod stražnik,* je menil možak, «jaz sem le hotel skočiti v Ljubljanico in se vtopiti.*
«A, tako, to je druga stvar, oprostite!* reče stražnik in odide.
Due goččeuski
Napisal Rnlori Stražar
Srečala sva se z godcem Cingelcem. Po običajni navadi sva si želela drug drugemu srečno novo leto. Ker je bilo nama mraz zunaj, sva stopila v «Francctovo* trgovino, kjer sva se pri topli peči marsikaj pogovorila.
Vprašal me je Clngelc, če še kaj pišem za «L)otnovino*. Pa mu povem, da pravkar zapisujem «Predpustne zgodbe*.
«Ti bom pa še jaz dve povedal; vem dobro, da se bova nekaterim znova zamerila.«
šE, kaj tisto, če so le resnične; to vem, da bova ime.a sovražnike, saj resnica vedno oči kolje.«
«Air so resnične ali ne, jeza bo, to ti povem, Tone!«
Zato se tudi taz kar naprej opravičujem: Za kolikor sem jih kupil, za toliko jih tudi prodam — so pač godčevske ...
L
Vsak človek ima kako posebno veselje do kake stvari. Drenovski tajmošter pa je imel največje veselje s svojim psičkom Liščkom. Dosti ni manjkalo, da nista ležala in jedla skupaj. Po dva koraka sta bila redkokdaj narazen. Pa je tudi bil ta Lišček na vso moč prijazna in umna živalca, le govoriti še ni znal.
Ko sta bila nekoč fajmošter in cerkovnik Podplatec skupaj, se začne med njima nastopni pogovor:
«VeŠ ti, Tomaž,* pravijo fajmošter, «moj Lišček je silno umen, le govoriti še ne zna.«
«A, to bi radi še vi Imeli od njega?« «Prav rad, toda ni ga takega človeka pod sJncem, da bi to ubogo živalco naučil besed »
cTisto pa že ni res, gospod fajmošter; jaz vem za takega učitelja.* «TI veš? Kje pa je?» «Kja, ta človek, sloveči učitelj, je pa daleč od tod; tri dni je do njega.«
aNaj bo! Koliko ti dam, Tomaž, če mi Liščka pope,ješ tja?*
«Meni ne več, kar m gre za pot. Pač pa učitelj računa za učenje 100 goldinarjev.*
«Boš šel, Tomaž, do njega?* «Seveda, če želite?* Psa Liščka je cerkovnik Tomaž privede! domov, ga zaprl v svinjak in sam s seboj govoril: o Lišček. zdaj boš tukaj nekaj časa v ,špehkamri\ Tomaž bo pa šel po svetu malo gospoda igrat. Ej, fajmošter, škoda je vas, da ste bili v šolah in še v lemenatu, pa ste tako lahke pameti ...
Žalostna živalca je otožno cviliia v svinjaku. V koritu je bilo natrosenih le nekaj suhih hrušk. Kako žalostna usoda ga je pač doletela!...
Zviti Tomaž se je odpravil z doma, se vrnil čez teden dni. Prav debelo se je nalagal fajmoštru:
«Vejo, gospod, tisti učitelj je takoj vzel Liščka v muštranje. Rekel ml je, naj pri-"dem čez mesec dni ponj. Tedaj bo že znal toliko govoriti, da ga boste vi lahko nadalje učili...*
Težko pričakovani dan je napočil. Drenovski fajmošter je sedel nod košato starodavno lipo, neprestano se ozirajoč v da-
ljavo, kdaj ugleda Tomaža, ki mu privede izšolanega Liščka. Slednjič uzre cerkovnika, ves v vesolju mu hiti naproti. Pa grozno iznenadenje! Prihajal je proti njemu cerkovnik sain, brez psička. «Kje pa imaš LJščka, Tomaž? «Ej, gospod, kar ne upam si skoro povedati vam, kaj se mi je zgodilo.* «(lovori, človek!*
a Vse izveste. Torej, jaz sem vzel pri učitelju psa. Oredoč z njim proti domu pa je ta smrdokavra neprestano besedičil, kjer sva le srečala ljudi: ,Naš fajmošter in kuharica se imata pa zelo rada.' — Jaz poslušam nekaj časa tega spaka, ko pa pridem do prve večje vode, mu natvezim kamen na vrat in ga lopnem notri.*
«Prav si naredil, Tomaž! Pojdi z menoj domov. Za plačilo dobiš od mene še 50 goldinarjev — pa molči!*
2.
Stari ljudje iz našega kraja se še spominjajo časov, ko je bil na Brdu za sodnika Lukež Strgulec. Tega sodnika so najbolj sovraži.i fantje, ki so se pretepali, kajti kaznoval jih je brez usmiljenja ne samo «po avstrijskih, temveč še po ogrskih paragraiih*.
Vsakdo izmed fantov pretepačev je imel v želodcu Strgulca, vsakomur je hotelo kar srce skočiti Iz njega, če Je stal pred tem malo grbastlm Salomonom. Taka nesreča je zadela tudi Klinčkovega Greg-ca. Ta fant je bil vseh muh poln; marsi-katerikrat je bil že pri pretepih, pa vselej se je še izmuznil. Znova so bili fantje nekoč skupaj iz več vasi In so prav pošteno pi.i pri Slaparju v LukovicI. Pri devetem bokalu je fantom stopilo vino v glavo; začeli so se najprej kregati, kregu pa je sledil običajni tepež.
Strogi orožnik Strehabur Je vse te junake zapisal v protokol in ga izročil sodniku. Med zapisanimi je bil tudi Gregec Ker se je znal dobro odrezavati, je dobil samo tri dni zapora z enim postom in enkratnim trdim ležiščem.
Pri sodniku je bil tisti čas za pisarja Janez Brglez. Ko je sedel Gregec v zaporu, omeni pisar sodniku, kako šaljiv fant je ta Gregec. Strogi sodnik, čeprav ze.0 uraden, je znal biti včasi tudi šaljiv, zato ukrene takole:
Ko je prespal Gregec že drugo noč v zaporu, pride do njega ječar in ga vede k sodniku. Ko stoji začudeni Gregec pred sodnikom, ga ta ogovori:
«No, no. Gregec, kako ti kaj ugaja pri nas? Ali se ti je kaj sanjalo to noč? Povej nam sanje!«
Gregec se hudomušno namuza, pa odgovori, kar more najbolj ponižno:
«Milostljivi gospod sodnik, sanjalo se mi je pa res veliko, celo od samega hudiča!«
«Kaj govoriš, da se ti je od hudiča sanjalo? Povej no, kakšen pa je bil?»
«0. milostljivl gospod sodnik, čisto vam je bil podoben; majhen je bil. pa koz-lovsko brado je imel ravno tako kot io imate vi, pa tudi grbast je bil.. .«•
Ta šala pa se je Gregcu jako slabo ob-nesla. Sodnik se je ves zelen od jeze zadri nad ječarjem:
«Tiraj tega zlodeja nazaj v zapon Pa še en dan povrhu mu privošči!*
Kaj se je Gregcu še sanjalo v brdskem zaporu, mi ni znano.
r
Kmetijski pouk
PREDENIČNE NJIVE.
Dogaja se, da sejemo deteljo, ki je prede-nite prosta, .n vendar se pokaže polno pre-denice med deteljo. Seme je bilo preiskano in v plombiranih vrečah! Kako je mogoče, da pride predenra na njivo? — V takih slu-
narjev, turščica 240 do 255 Din, moka «0» 505 do 540 Din. Največ se kupuje turščica.
ŽIVINA. Kupčija ni nikjer posebno živahna. Na mariborskem sejmu dne 26. februarja je bilo sicer opažati nekoliko živahnejše zanimanje nego na prejšnjih dveh sejmih m sta bila prodana za Italijo dva vagona živine. Domači kupci so ma.'o nakupovali. Cene za izvoz so v splošnem previsoke;
čaiih se vsak spodtika nad serrenom, češ, da r* "^T^r^r^; ni bilo zadosti očiščeno itd. itd Pes je mo-ib,Ie 50 za k,,0?iatn Ž1ve ^e. voh debel.
ooč- da /a=tane kako oreden^no zrnie vire J 13 do 16'25 Din' Poldei>eli 11>25 do 12'25 fi^iJ™ ^^	l™: Din, plemenski 10 do 11 Din, klavne krave,
med detelinim semenom, ker je namreč seme debelozrnate predenice silno težko ločiti cd deteljnega semena, vendar so sodbe o slabem č'ščenju deteljnega se:rena mnogokrat napačne in krive. Predenra zaide namreč tudi po drugih potih na njivo in ne samo po detefTiem semenu
debele 11 do 12 50 Din, plemenske krave 10 do 11 Din, krave za klobase 9 do 10 Din, molzne kra\e 11 do 13-25 Din, rlada živina 11 do 12 50 Din. Mesne cene: vdovsko meso prvovrstno 25 do 27 Din, drugovrstno 22 do 24 Din, meso bikov in krav 19 do _ . .	, ,,	.20 Dm, telečje ireso prvovrstno 32 Din,
Predenra se prav lahko zanese na njivo drugovrstno 28 Din, sveže svinjsko tre;o s hlevskim gno.ein, na kar se pri nas vce pre- j Li0 j3jn
iralo gleda Travniška ruša je porekcd rol-a
rmleni-e Treha !e rnaJediti maln hliž p dai JAJCA v ceni neprestano padajo, ker se
t bliža pomlad in prihaja ponekod v državi
na tržišča že novo blago Povprečne cene v državi so po 1 do 1-25 Din za komad.
se o tem prepričamo Travniška predenica se rte kaže tako očitno kakor med deteljo, vendar je lahko zalotimo, če ogledujemo rušo do tal. Opleta se po šibkih de'eljnih in travnih rastlinah, na videz skrita našim očem. Ce = Vrednost d^arja. Na zagrebški borzi pokladamo tako seno, je naravno, da prihaja' se je dobilo dne 26. lebruaria (v devizah);
predenično zrnje skozi živalski želodec v gnoj m od tsm na njive, ker čaka in spi toliko č?sa. dok!er je r.e obudi in oživi prihodnja detelja.
K er itr?~o po travn:kih predenico, tam
1C0 švicarskih frankov za 1379 m pel do 1389 in pol Din, 1C0 francoskih frankov za 339 Din 20 par do 344 Din 40 par. 1 funt šterling za 342 Lin 40 par do 345 Din 40 par, 100 avstrijskih kroti za 11 in eno 100 češkoslovaških kron za
V DELO SE SPREJMEJO pri državni borzi dela v Ljubljani: 4 rudarji. 2 viničarja, 1 miner, 1 že!ezostrugar, 1 kovotiskar, 3 ple-tarji, 3 lesni strugarji, 1 modelni mizar, 1 ta-petnik, 1 krojač, 1 starejši ključavničar, 1 so-davičar, 1 slikar, 5 Baggermojstrov, 6 strojevodij, 2 mlinarja, 27 vajen ev, 1 šivilja, 4 služkinje, 2 kmečki dekli; pri driavni borzi de!a v Maribora: 78 hlap:ev in dekel, 12 vi-ničarjev, 3 vrtnarji, 1 obratovodja orod. kovač, 1 nožar, 1 oiod. kovačev, 1 podkovski kovač, 1 železohvar, 2 usnjarja, 2 sodarja, 1 lecni strugar, 3 gateristi, 3 Žagarji, 3 ple-tarji, 1 tkalec, 2 mlinarja, 2 slaščičarja, 34 vajencev, 1 dojilja, 2 kuharici. 30 šivilj za tovarno perila. 1 šteparica vrhnjih delov čevljev, 1 plačilna natakarica, 2 sobarci, 2 va-u-ški. 1 vzgoiiteliica, 33 služkinj, 24 kuharic itd.; ?ri državni barzi d?!a v Ptuju: 26 poljedelskih delavccv in viničarev. 1 vrtnar, 1 fužinski obratovodja, 15 kovačev za orodje, 1 kliučavr.ičar, 2 kelaria. 1 strugar. "0 pkiariev. 1 čevljar, 1 miirar. 1 zidar, 3 dninai j-, 1 hišni sluga. 9 kmečkih dekel, 3 kuharice, i sobarica, 6 služkinj. 5 vajencev.
jo imamo tudi po njivah, ker se po groiu \ tretiiro pare
prenaša na njivo in med detelio. To ie res- 230 in pol do 233 in po! Din. 100 ita1ran-ni-a. s kamero treba v vseh takih slučaiih ra-' s!(il lir za 344 do 345 Din, 1 dolar za 79 do čunati. Ne sme se tedaj zvračsti vse krivde SO Din.
predeničnih niiv edinole na slabo očiščeno | — Živinoreja v rasi ('r/avi nazadnje. Te-detriiro seme. ampak tudi na to dejstvo, da; kom zadnjih let ie š'evilo živine v naši drse prerača oredenica po krmi v gnoj in po žavi znatno nazadovalo Le šJevilo goved je gnoju ra njive.	liani napram letu 1922. nekoliko naras'o.
Pri nas se na to premalo pazi. Tudi z f™* živ'noie^e so krive prejšnje sla- ~ž d<*emo krmo snravljamo predeniro v gnoj, letine Sedaj cd dobri letini se je število • če ie bila detelja napadena po preden,ci. S,z,vine nedvomno zopet dvignilo. Število zi-pokladanjem take de.elie se ne pokonča Pre-1 V™ e zlasti pad o v Složni,, k ei se je ra-^no reme, kakor bi utegnil eden in drugi J«?: ko n ,: lea 021. 53.433; 1 1922. rmsliti. ampak njeno retre prihaia na ta načfn ^ »i^"7^^^923 nepoškodovano v gnoj m z gnojem na njivo,	4,78 115- }	~ j ™
na travnik, kamor ga vozimo.	348-259 glav; o v a r. I 1921 75.C08; 1. 1922.
VT .. . , * j ..	y 69 453; 1. 1923. 59 345 kotradov; koz:
Na n,ivi ostane predemeno seme po več j 1921 23 610" 1 1(>22 18 190- 1 1923 let kaljivo >n čaka ugodnega trenutka, da se 14707 kotnad0v; svinj; 1. lQ2l' 302.581; na gostoljubni detelji razpase in zopet na j 1Q22 303095. j ,r23. 261.5C6 komadov; novo razmnoži.	Iperotmne: 1. 1921. 1.055.822; 1. 1922.
To je ti^a skrivna pot. po ka'eri nam pri-! 816.406; 1. 1923 305 5^9 komadov, haia ta škcdljivka na mnoga delelj.šča m na 1 Srjmi ia Veleti Toki. V . ctici o sej-katero pr, nas mhče re nusli, dasi je silno mjh na veliki I oki ie b.la pometa. Prvi novi nevarna za vsa naša deteliišča. Bodimo tedaj £e-Pm ce wši 8. marra ne kakor je bilo
tudi na to pozorni in ogibaimo se pokladati živini deteljo, v kateri je polro predeničrega rvetia. S predeničro krmo dobimo nrederični ?noj, s takim gnojem pa predenične njive. K er so predenični travniki, tam imamo tudi piedcnične njive.
napačno poročano. Vee drugo ostane ne-spremenjeno.
Guspoclarstv©
TRŽNI PREGLED. ŽITO. Porast in ponovno cslabl enje di-
sk? glasnik
članom SSDU. Že v eni prejšnjih številk smo objavili da smo zaradi prevelikih stroškov morali začasno ustaviti izdajanje posebnega delavskega glasila «Unije». V nadomestilo dobivajo vsi člani SSLU «Domo-vino», ki bo odslej prinašala od časa do
narja sta ze.o vplivala na žitne cene, ki so časa pod posebno rubriko dopise m druga najpiej padle, potem s? pa zopet nekoliko strokovna poročila, tičoča se SSDU. Opo-ckrepile Vendar se malo Kupuje, ker se zla-' zarjamo člane SSDU, da dobijo «Eomo-sti na pomlad pričakuje padec cen. ki bo j vino» zastonj, ker je natočn na plačana že s gotovo usledil. ako bo kazala dobra letina. | članarino. Dcp^se, tičoče se naše organiza-Na zunanjih trgih cene slabijo, ker so ve- cije, je pošiljati na tajništvo SSDU, Ljub-l;ke ponudbe. Na novosadski borzi so bile Ijana, Narodni dom. — Ta jništvo SSLU. te dni nastopne cene: pšenica 320 do 335 di-1	-——
ežke
+ «Besede jemljejo ra a;.» «-Kmetijski list» pravi, da ni imel namena napa3ti učiteljska v splošnem, pač pa je nameraval ! resno ros^ariti tiste posaireznike. ki sta-1 vijo svoje moči na razpolago za agitacijo preti SKS. «Ktretiiski list» pravi dcfce.edno: 1 «Na žalost ie bilo ve: takih sluča ev javlje-' r.ib tudi uredništvu -Kmetijskega lrta To i se pravi z drugimi be;edami, da hoče «Kme-1 ti ski lis!« izvajati nekr.k teror nad učitelji, j češ, ali te bomo, če ne boš z nami Mislimo, da ima naš učitelj še tpliko s obode, da se lahko pcpoVorra po svoji volji priznava k stranki, ki n enu pri'a. «I<n-etijski list* bo že irenda prizna, al. da imajo pravico s svojo glavo mis'iti ne le njegovi scrrišljeaiki, tenneč tudi drugi ljudje. Srer pa za izvajanje terorja danes SKS nirra nikake moči. SKS r.e zaruščajo samo uČite'ji. temveč tudi I ktretie. ki v edno boli uvidevajo. da ;e rezmi-' sel. cepiti se na deieli v d.e napredii struji, ki sta vsaka za seje šibki, skupaj pa bi po-■ trenili le pre eišnio silo. Napredreiši kmftje j se danes že vračajo nazaj v JDS. ki je prav ! tako njihova stranka kakor obrtniška in de-1 lavska.
-1- Ne 7a-.i'cjfe! Na naš predzadnji uved-! nik, ki je razpravljal o nameri ljubljanskih klerikalnih občinckih sveto, al-ev, da ce poviša občinska trošarina na vino cd 2 na 4 I Din. nam pravi «Domo^ub». da smo lagali • in iim kaj takega nikdar niti na misel ni j f' :š!o. Baš to ie. da jim je ta stvar prišla na misel in da so jo mislili tudi izvesti, ko bi ne bilo napredno časopisje še pravočasno razkrinkalo natreravanega atentata na naše vinogradništvo. Kar smo mi trdili, ;e deistvo. Ravno trko ie dejstvo da so s° sedaj klerikalci iz strahu potuhnili in se delajo redolž-re Alo;zi'e. Saj se poznnrno, tai<šni so klerikalci bi'i ved"o Baš tudi iz nctice «Domo-liuba» ie dovoli jasno razvidno, da je zaslupa tako «Pon-ovire» kakor ostalega naprednega I časopisja. ki 'e nasropilo proti povišanju tro-I šarine, da se zlohotna namera proti vino-igradništvu ni udejstvila.
-f Stričck «DomoIjnb». Včasih si moramo vendarle tudi ogledati našega strička «I)omoIjuba», ki neusmiljeno stn:a* hi brije | svoje ovčice, v kolikor se mu te pač dajo,
kajti gotovo je tudi med temi mnogo takšnih, ki mislijo s svojo glavo. Tako piše »Domoljub* o sijajni zmagi SLS pri občinskih volitvah na jcsenicah. «Domoljub», ki pravi, da je katoliški list, ne bi smel tako hinavsko lagati, odncsno zavijati, ker je to greh. Ne sijajna, pač pa bi se lahko imenovala klerikalna zmaga na Jesenicah — žalostna. Klerikalci so dobili na Je-enrah 378 glasov; nazadovali so napram skupščinskim volitvam za 142 glasov. Pemckrati pa so napredovali od 132 ra 245 glasov. Tako dobijo klerikalci 10 odbornikov, demokrati 12 in radikalci, ki so imeli 31 glasov, pa dva odbornika. Dve listi, so-
cialistična in komunistična, sta bili razveljavljeni, in zato ni volil noben soriatist ali komunist. Le radi razveljavljenja teh list se je klerikalcem posrečilo dobiti absolutno večino. Tako so klerikalci že pred volitvami preračunali in so zato tudi povzročili razveljav-Ijenje omenjenih list. Ta «sijajna» klerikalna zmaga pomeni, da bodo prihodnjič socialisti pazljivejši in da so klerikalci zadnjič gospodarji Jesenic. «DomoIjubv>, ako bi bil resnicoljuben in odkritosrčen, bi moral «sijajno» klerikalno zmago nekoliko podrobneje opisati.
•	Naša prihodnja pove3t, ki jo pričnemo prinašati v kratkem, bo
Mačeha s Kompoljskega gradu.
Napisal jo je vsem bralcem «Domovine» že znani pisatelj «Mošn;kovega strira* g. Anton Stražar Opozarjamo naročnike, ki imajo že poravnati naročnino, naj to čimprej store, da se jim list ne ustavi baš v času, ko se bo povest naizanimiveje razvijala. Opozorite znance, ki še niso naročniki «Domovine», na to povest!
•	Baroš in Delta v naši oblasti. V nedeljo so italijanske čete izpraznile v zmislu rimskega sporazuma Baroš in Delto. Ob 11. uri dopoldne ;e sušaška godba na čelu pehotnega oddelka in množice sušaških Jugoslovanov obšla Delto in baroško pristanišče. Drugih svečanosti ni bilo, kajti izguba Reke ni dopuščala večjega veselja. Opoldne se je vršila svečana seja sušaškega občinskega sveta, na kateri se je sklenilo, da se baroška j ltka prekrsti v pristanišče kralja Aleksandra I., Bakin pa v Karagjorgievo pristanišče. I Delta ohrani svoje dosedanje ime. Ostali kraji, ki so nam pripadli, so bili izpraznjeni od italijanskih čet v sredo.
•	Naš kralj obišče Rim. Po sklenitvi sporazuma med Italijo in Jugoslavijo je italijanski general Bordero odpotovai v R.m, da pripravi vse potrebno za oficijelni poset ita- j iijanskega ministitkega predsednika Musso- j linija v Eeogradu, ki . ima biti meseca aprila.1 Po Mussolinirevem posetu odide tudi naš kralj Aleksander v Rim ter offcijelno poseti italijanskega kralja Viktorja Emanuela.
•	Dar kralja Aleksandra. Kralj Aleksander je te dni obiskal beograjske- bizojavno in telefonsko delavnico. Ob tej priliki so mu tam zaposleni mehaniki podarili majhen brzojavni in telefonski aparat, ki je povsem raben, a šestkrat manjši nego običajni aparati.
•	Konec jurisdikcije tujih škofov v Sloveniji. Papež je imenoval sporazumno z našo vlado ljubljanskega škofa dr. Jegliča za apostolskega administratorja onega dela Krške škofije, ki je pripadel naši državi in je znan pod imenom Jezersko, mariborskega škofa dr. Karlina pa za apostolskega administratorja drugega dela Krške škofije, ki je znan pod imenom Mežiška dolina, kakor tudi dela sombateljske škofije, ki je prišel pod našo kraljevino.	.
•	Meja napram Madžarski urejena. Te dni Je bila tehnična razmejitev med našo državo in Madžarsko končana. Od Drave do Segedina so v razdalji po 1 km postavljeni visoki katneniti mejniki, ki označujejo mejo y zmislu mirovne pogodbe.
*	Kij hočemo. Pišejo nam: «Slovenski gospodar* je z dne 21. februarja razlagal pod te..i naslovom, kaj hoče SIS. Obenem se je seveda obregnil ob demokrate. Res, pre-drz.ost jc. ka" vse si upa ona stranka, ki je svojeiasno venomer sfc./tfa Habsburžane in agitirala z vso_ vnemo z2 vojno posojilo. V leni srisu pa zahteva svoj ključ do kase, svoje šole in svoje uradnike. Iz tega se razvidi, da jim ni za drugo, kakor za to, da bi dobili ključ od davčne kase gg. župniki, ki bi obenem tudi šnle koraandirali in nastavljali njim ljube uradnike po svoji volji. To je avtonomija dr. Korošca, za katero se bori SLS.
*	Medjimarci nočejo pod Maribor. Zastopniki pridobitnih organizacij iz Čakovca so vložili v narodni skupščini protest proti pridelitvi Medjimurja mariborski oblasti.
*	Paketi v dar siromakom prosti carine. Po sk!epu finančnega ministrstva bodo odslej oproščeni carine vsi paketi, ki se pošiljajo v dar siromaškitn osebam. Ob priliki od-pošiljatve mora adresant dokazati, da se vse stvari pošljejo v dar, da se z njimi ne špekulira in da je prejemnik siromašnega stanja.
*	Vredno posnemanja. Pri sestavi proračuna za sodni okraj Metlika so zbrani župani določili iz okrajne blagajne prispevek 1000 Din desetim kmetovale:m »ž okraja Metlike, ki se udeležijo kmetijskega poučnega tečaja na Grmu. Čast zavednim županom in vsem, ki so k temu sklepu pripomogli. Ako bi ta lep čin posnemali tudi naši drugi okraji, bi to gotovo znatno pripomoglo h gospodarskemu napredku naše dežele, katerega smo tako silno potrebni.
*	Odgoditev svečane aneksije Reke. Ker sta italijanski kralj Viktor Enianuel in prestolonaslednik obolela na prehlajenju, se je svečana aneksija Reke odgodila na 10. marca. Na Reki je odgoditev aneksije povzročila veliko razočaranj-?, ker so bile vse priprave že končane. Med Reko in Sušakom je že upostavljen železniški promeč.
*	Naseljevanje v Kanado. Izseljenski oddelek ministrstva za socialno politiko poroča, da je kanadska vlada dovolila, da se spomladi priseli v Kanado gotovo število poljedelcev iz naše države, ki bodo zaposleni na tamožnjih veleposestvih. V mesecu marcu lahko odpotuje 1000 poljedelcev. Izseljenci pa morajo biti pismeni in zdravi.
*	Protest proti ukinjenja višjega šolskega sveta v Ljubljani je poslalo napredno učitelj-stvo prosvetnemu ministru v Beograd.
*	Povratek iz Rusije po 9 letih. Pred kratkim se je vrnil v Rihemberk na Goriškem Josip Kodrič, ki je-bil kmalu po izbruhu vojne vjet in odpeljan v daljne ruske kraje.
Ko se je vrnil po devetih letih zopet zdrav v domovino, je zavladalo"v krogu njegove rodbine in ožjih prijateljev veliko veselje.
*	Nenavaden pojav v naravi. Posestniku Fran-u Kertu v Dolenji Branil pri Štanjelu na Goriškem je Zrastla v šestih mesecih (od maja do oktobra 1923) trta za 4 metre 80 centimetrov.
*	Sneg in burja. Dasi smo že v marcu, nas vendar zima še ne namerava kmalu za-pusiiti. Ta teden je bila huda burja po vsem hrvatskem Primorju. V Liki so nastali sežni viharji, ki so znatno ovirali promet. Viharno vreme je bilo tudi pri nas v Sloveniji. Ko je ponehalo, je pričel padati sneg, ki je ponekod visoko zapadel. Upajmo, da je to zadnji večji snežni metež te zime.
*	Velika nesreča r.a ljubljanskem glavnem kolodvoru. Na glavnem kolodvoru v Ljubljani se je pripetila nedavno velika nesreča. Delavci so nakladali železniški stroj v bližini železniškega prelaza. Da bi se lažje nakladalo, je hotel delavec, ki je. nadzoroval c'elo, stroj za par metrov premakniti. Zlezel je na stroj in spustil paro v gonilni cilinder. Stroj se je ptemaknil. Ker pa delavec stroja ni znal ustaviti, se je ta pričel vedno hitreje premikati. Pri tem je zadel z vso silo v drugo lokomotivo in jo močno poškodoval. Pri trčenju se je stroj prekucnil v jamo in se skoro popolnoma razbil, škodo znaša več milijonov kron.
*	Velika železniška nesreča pri Sanji. Preteklo soboto se pri postaji Sunji na Hrvatskem zgodila velika železniška nesreča. Vlak, ki je vOzil srbijanske rekrute, je skočil s tira. lokomotiva se je prevrnila in potegnila skoro cel vlak s tračnic. V vlaku se je vozilo 335 vojakov s častniki. Od vojakov ie ranjenih 18 mož, in sicer 6 težko. Ranjence so odpelja'i v bokiico v Sisak. Ker je bila proga poškodovana, so morali potniki nekaj dni prestopati preko snega iz enega vlaka v drugega. Srečen slučaj je hotel, da velika nesreča ni zahtevala tudi smrtnih žrtev.
*	Dolgotrajno spanje mlade Beograjčanke. V Beogradu sc je dogodil nastopni zanimivi slučaj: Učenka tretjega razreda gimnazije Angelina Vorkapič, 14 let stara, veselo in zdravo dete, se je vrnila dne 10. t. m. iz šole. Bila je trudna in nerazpoložena; zato je legla k počitku. Kmalu je zaspala, a njeno spanje-do 23. t m. še traja neprekinjeno. Mlado Angelino hranijo na ta način, da ji vlivajo mleko skozi usta, in to je njena edina hrana. Zdravniki je ne morejo zbuditi. Prvih pet dni sploh ni odgovarjala na stavljena ji vprašanja, pozneje je odgovarjala ravnodušno in mehanično. Zdravniki smatrajo, da gre za tropsko letargijo, ki se je na čuden način pojavila v Beogradu.
*	Odkritje neznanega človeškega okostja. Pišejo nam: Človeško okostje so našli prošli tede.i v Poljanski dolini na Hotavliah pod Barbno žago (občina Trata). Spravljeno je bilo pod poslopjem žage in tako skrito, da ni čudno, če ga niso dobili že prej. Vzrok je temu tudi ta, da je žaga pokvarjena in «e že več let ne obratuje. Komisija je ugotovila, da je okostje od moškega in da je moralo ležati skrito in s kamenjem založeno že dve do treh let Na lobanji se je spoznalo, da je bil ubit. Ker se tu v dolini in v bližnji okolici ni v zadnjih letih nihče pogrešal, se domneva, da je moral biti to kak tihotapec, ki je imel najbrž več denarja.in katerega se je morilec polakomnil.-Moral ga je popolnoma do nagega sleči, ker »i nobenega sledu
f
o kaki obleki ali obuvalu, čudno je na vsak način, da je zločinec vedel za ta skriven in težko dostopen prostor. Okostje je zasledil neki fant, ki je zasledoval vidre. Težko bo priti morilcu na s'ed in se ne bo moglo mogoče niti dognati, kdo je umorjenec.
*	Nesreča mlade soproge. V Milanu je te dni vzbujala obilo sočutja tragedija mlade gospe Lucijane Parchni. Poročila se je pred 2 leti in je s svojun soprogom, lastnikom odlične restavracije, živela vrlo dobro. Kakor izpoveduje mož in njena najboljša prijateljica, je zakonsko srečo Lucijane kalilo edino to, ker ji je zdravnik povedal, da ne bo nikoli postala mati. Ta zavest jo je strašno mučila. Lucijana je neprestano tožila, da je njeno življenje brezciljno, ako ne more dobiti otroka. Njena pobitost je vedla tako daleč, da se je pred par dnevi vrgla s stolpa katedrale in na ulici obležala vsa razbita.
*	Najden novorojenček v Ljubljanici. Neki deček je opazil tik ob izlivu Gruberjevega kanala v Ljubljanico rjav zavitek. Opozoril je stražnika, nakar sta potegnila zavoj iz vode in našla v njem mrtvo dete, zavito v ženske hlače in ovito s papirjem. Policija išče zločinko.
*	Novorojenček s kozjo glavo. Zadnjič smo poročali, da je neka rumunska žena povila dete, ki je bilo pol Človeške pol ribje podobe. Sedaj poročajo iz Grčije o novetn nenavadnem porodu, ki je še mnogo bolj čuden. Neka 401etna žena, mati petih zdravih in krepkih otrok, je imela pri šestem porodu strašne muke. Poklicali so zdravnika, ki je na veliko začudenje vseh izvlekel kozjo glavo. Prisotni so od strahu ubežali iz sobe. Nesrečna mati je rodila stvor pol človeške pol kozje podobe. Čudni stvor je takoj po rojstvu umrl.
*	Posledice ljubosumnosti. VMandičevcu pri Djakovu na Hrvaškem je vrgel kmet Ko-nig iz ljubosumnosti svojo ženo v vodnjak, kjer jo je našla njena lOletna hčerka. Vaščani so najprej mislili, da gre za nesrečo ali samomor, toda kmalu se je dognalo, da se je izvršil strašen zločin. Konig je bil aretiran in je zločin priznal.
*	V smrt radi izgube moža. V hrvatskem selu Kreman se je te dni dogodil tragičen dogodek. Radi pretirane žalosti za svojim možem se je obesila vdova Stana Jankovič. štiri dni je nepretrgoma jokala, a četrtega dne zvečer je iz obupa izvršila samomor.
*	Vlom na ljubljanskem kolodvora. Neznani tatovi so vdrli te dni na ljubljanskem glavnem kolodvoru v železniški voz in odnesli balo ženskega manufakturnega blaga v vrednosti 3325 dinarjev.
*	Drzen napad razbojnikov. Na podnožju Avale pri Beogradu je bil te dni izvršen drzen roparski napad. Deset maskira-nih razbojnikov je navalilo na. hišo občinskega uradnika Mihajla Končevica in jo izropalo. Ko se je približavala orožniška patrulja, so. napadalci ustrelili uradnika in pričeli streljati tudi na orožnike. Dva orožnika sta bila ranjena. Razbojniki so izginili brez sledu.
*	Zavraten napad. Ko je delavec Filip Rakovec iz Litije stopil iz domače hiše na prag, je eden dveh mimoidočih neznancev ustrelil s samokresom nanj. Rakovec je bil zadet v levo roko in so težko poškodovanega prepeljali v ljubljansko bolnico.
*	Mati in hči nmorili moža. V selu Pot-poruji pri Vršcu je živel dobrovoljec s solunske fronte Peter Petrovič, ki je bil nete-
ričen pijanec in Je vedno zapil ves svoj zaslužek. Žena in hčerka sta morali stradati. Ko se je te dni mož vrnil zopet pijan domov, sta ga napadli žena in hčerka ter ga ubili. Zena ga je udarila s sekiro po glavi, hčerka pa ga je sunila z nožem v srce. Mati in hči sta bili aretirani.
Is raznih krajev
*	V Šmartnem pod šmarno gero so pričele napredne vrste z jako intenzivnim delom Dan na dan se vrše vaje za uprizoritev veseloigre »Nebesa na zemlji» Pevski zbor se je zopet na novo ojačil kljub temu, da gotovi ljudje smatrajo kulturno delo za zakup političnih načel. Naši agilrn Sokoli nastopijo prvič v nedeljo 2. marca z omenjeno igro v dvorani tovarnarja g. Stadlerja, komur gre v prvi vrsti zahvala, da se uprizoritev sploh more vršiti.
*	V Kranja so. te dni doslej še neznani storilci vlomili v pisarno g. Ivana Rakovca, veletrgovca z usnjem. Vlomilci so odprli blagajno in odnesli okrog 25.000 dinarjev, dve hranilni knjižici ter več srebrnega denarja. Domneva se, da so tatovi prav dobro poznali domače razmere.
*	_]\'a Jamnika pri Kropi se je poročil g. Ivan Bešter, veleposestnik, z gdč. Marijo Pogačnilcovo iz NemiTj. Bilo srečno!
*	Na Oglukovi gori pri Krškem je 24. februarja vpepelil požar hiše in gospodarska poslopja posestnikom Josipu Krošlju, Francu Molanu in Ivanu Dragovicu. Rešili so le nekaj glav goveje živine in svinj. Ogenj je
b'I baje podtaknjen. Orožniki so že aretirali neko sumljivo osebo.
*	V Cerknici pri Logatca so našli otroci v gozdu staro vojaško puško. Ker niso vedeli, da je nabasana, so se pričeli z njo igrati. 8tetni sin kočarice Stanko Knap, ,e nameril z njo na 151etnega Vinka Repiča in sprožil. Krogla je zadela Repiča v desno ramo, mu prebila kost in ga težko poškodovala. Prepeljali so ga v ljubljansko bolnico.
*	V Prepoljah pri Št. Janžu na Dravskem polja je nedavno popolnoma pogorelo gospodarsko poslopje in hiša posestnika Andreja Kirbiša. Kano je nastal požar, ni znano, škeda je ogromna, a zavarovalnina neznatna.
*	V Mostah pri Žirovnici se je prošli teden obesil v svojem skednju trgovec, gostilničar in posestnik Janko Matič, star okrog 40 let. Svoje dejanje je izvršil, ker še mu j< omračil um.
*	V Karetnem nad Laškim je v četrtek dne 21. februarja umrl po daljši bolezni obče pi,'.jubljeni rudar in posestnik gosp. Anton j'; ;?ek. Blag mu spomin!
*	V Trnovem pri Sv. Jederti se je v sredo dne 20. februarja poročil v vsem okraju priljubljeni posestnikov sin g. Ivan Verzo-višek s posestnico Marijo Lazmčko. Na novem domu obilo sreče!
*	V Središča je umrla gdč. Marija Šalamun, sestra ptujskega odvetnika g. dr. Fr. Šalamuna. Priljubljeni in vrli narodni pokoj-nici blag spomin!	-
*	V Vojniku pri Celja se je poročila gdč. Justika Gorečanova iz znane narodne rodbine z g. Spindlerjem, mizarskim mojstrom v Vojniku. Bilo srečno!
MODNE MUHE.
Znano je, da se moda, ki kraljuje s svojimi kapricami seveda bolj po mestih nego po dežen, ne omejuje samo na obleke in klobuke. Zgode se primeri, da postane včasih kaka žival,, cvetka ali kak drug popolnoma nepomemben predmet »moderna čisto slučajno ali pa radi kaprice kakšne poedlne osebe.
V	starem Rimu je bila doba, da je morala vsaka hiša, ki je hotela biti moderna, imeti malo menežerijo '.-avov, panterjev, žiraf in — vrabcev. Brez tega s ;.ri rimska obitelj ni bila polno vpoštevana.
V	XVII. stoletju je veljal v zapadni Evropi iu.ipan kot moderna cvetka. Ogromne vsote so se izdajale takrat za posebno lepe eksemplarje. PF■!,»• nitaške ženske so tekmovale v :zpopolnjevanju gojenja tulipanov. Slike tulipanov so krasile takrat marsikatero dragoceno žensko obleko, preprogo in razne pohištvene dele. Koncem XIX. in v za*e;ku XX. stoletja niso igrale nič manjše vloge orhideje (med te spadajo tudi navadne cvetke: cepetelj. muhovnik, kukovca), do česar je prišlo brez vsakega zgodovinskega povoda.
Tudi posamezne znane osebnosti so često vplivale, da si je svet kakšno njihovo muho ali kaprico osvojil za moderno. Francoski pisatelj Aleksander Dumas je povzročil, da je prišla v modo kamilica, ki so jo zlasti vzljubile lahkoživke. Isto vetja o pisatelju Oskarju Wildeju, ki je spravil v modo zeleni nagelj, ki je dokaj časa krasil srumbnice njegovih oristašev.
| Svoječasno so bile v modi tudi razne družabne igre, med temi prav dolgočasne, toda moda je zahtevala/da so jih morali igrati v najuglednejših hišah.
Kar se tiče mode živali, smo v tem po^ gledu dandanes mnogo manj vsestranski, kakor so bili stari Rimljani. Obe poslednji stoletji so bile pri nas v modi le razne vrste mačk in psov. Razne prlsmukvjene ženske so si sicer nabavile mlade leve, leoparde, opice In celo severne medvede, pa v modo jih le niso spravile, ker s starostjo postajajo te živali nevarne. Psičke in mačke pa le privoščimo mestnim ženskam, Čeprav bi marsikatera našla lahko pametnejše delo, nego je ubijanje časa s praznim igračkanjem.
V početku minulega stoletja je bi! med pasjimi vrstami zlasti hrt ženski ljubljenec, potem mops itd. Sedaj igra precejšnjo vlogo v modi navadni volčji pes. Njegov edini tekmec je kitajski psiček z okroglimi očmi in ploščatim nosom.
ZNAČAJ ŽENSKE.
Z vsemi pametnimi in nespametnimi stvarmi se ugonabljajo ljudje po svetu. Tako se je našel tudi neki Italijanski list, ki se je prav resno pečal z »vprašanjem ženskega nosa s. Dovolite, drage čitateljU ce, da Vam v zabavo na kratko beležimo, kaj pisec dotlčnega italijanskega Hsta sklepa'iz oblike ženskih nosov.
Devojke s piošnatimi nosovi so dobre gospodinje, zelo štedljive in delavne, do smrti zveste možu In rade nekoliko ljubosumne. Devoike s šiliastimi nosovi so ve-«


Navadni krapi (kroji). 35 dekagramov bele moke, 2 rumenjaka, 2 in pol dekagrama vzišlega kvasa (germa), 6 dekagramov mehkega sirovega masla (ali pa margarina), nekoliko sladkorja in soli se s fohko mlačnega mleka {tudi vode), kolikor je potrebno, predela v fino mehko testo. Delati i moraš vte to v topli kuhinji. Ko se testo ne i prijemlje več rek in dobiva mehurčke, ga pokriješ in pustiš eno uro vzhajati (kipniti). Potem testo zvlečeš za pol prsta na debelo in izrežeš z običajno pripravo krape, položiš v sredo krapa marelično (ali drugo) marmelado približno za dobi o tretjino ka-vine žličke, položiš nanj drug krap brez marmelade ier ob strani stisneš oba dela s kozarcem ali drugo pripravo za rezanje krapov, da se debro oba dala spnmeta. Krape moraš potem pokriti in jih pustiš vzhajati še eno do dve uri Za pečenje moraš dat; dovolj masti v posodo m ne smeš pe<v< preveč krapov naenkrat. Polagati mo:aš krme v posodo tako, da je najprej spodaj tista po-lovi a, kateri si pridejal marmelado. Ko postanejo krapi lepo rumeni, jih obrni. V skledi jih gosto potresi s sladkorjem v prahu (tudi z vaniltiinim sladkorjem). Omenjena količina testa da 20 do 25 krapov.
Kristjan in mohamedancc.
Kristijan: «Zakaj ima pri vas mohame-daneih en mož dve ženi?»
Mohamedanec: «Zato, da se od vas kristjanov razl:k.ije, ker pri vas ima namreč žena — dva moža.»
Prisotnost duha.
<.Kdo si upa,» je klical govornik na zborovanju, edvignili glas proti mojim dokazom. »
Vse tiho. Naenkrat pa se oglasi zunaj osel s svojim žalostnim zavijanjem.
Prisotni izbruhnejo v smeh, toda govornik ni izgubil prisotnosti duha in je zakričal: « Vedel som, da more proti dokazom protestirati res le — osel.»
največjih italijanskih umetnikov v takratnih časih, ki jc sploh eden največjih umetnikov vseh časov, pa je bil Michelangelo Buona-rotti (izgovori: Mikelandželo Eonarotti; rojen 1. 1175. v Capreie); bil je stavbenik, kipar m slikar. Petrova cerkev v Rimu je njegova zgradba. Vsi t: so slikali med drugim Matere fcofje in druge svete podobe.
Njegove slike predstavljajo razne zgodovin ske osebe, svetivke in druge svete podob«. Sliko, ki jo prinašamo, je od njega in predstavlja Matijo z Jezuščkom in Janezom.
H koncu omenjamo še, da so mnoge starejše Marijine tu druge svete podobe po naših slovenskih cerkvah posnetki slik najvei italijanskih slikarjev.
Odkriti sledovi ogromnih živali
Dva slavna ameriška učenjaka. Hart in Stenek, sta sc podala nedavno v Afriko, da preiščeta doslej še neznane afriške po-ktajine. Z njima je bilo več inženjerjev. zdravnikov, kemikov ter skupina nosačev zamorcev
Ekspediclja je baš počivala od Stan-leyevcm vodopadu in bila pripravljena, da odpotuje v Kongo. Zamorci, ki so šli pred ostalimi, so se nenadoma ustavili ter pričeli razburjeni klicati. Ko sta učenjaka s
spremstvom prispela na lice mesta pred ogromno pečino, katere deslej še ni nihče preiskal, sta našla tam ostanke mrtvih trupel, in sicer od belih ljudi, kakor se je dalo sklepati po obleki, orodju in orožju belgijskega izvora.
Učenjak Hart je takoj fotografiral žalosten prizor, a potem je s svojim tovarišem in z drugim spremstvom pričel preiskovati, kaj je bilo povod smrti neznanih belokožcev. Hart je ugotovil, da so bili ubiti štirje možje, in sicer v spanju. Pri-
šele, udobnost ljubeče, izpretrenljive volje, imajo rade živuhne kretnje, mika jih šport, a so tudi maščevalne in sebične. Elegantni ženski nos pomeni, da je n^rova lastnica trmasta, toda iskrena, rada se razburi, a je vedno zvesta. Ženska z debelim koncem nosa ljubi udobnost. Je nestanovitna in zelo ljubezniva; rada ima bučno družbo, željna je senzacij, hrepeni po glasbi in ni dobra gosp.nlinja. Te ženske so često nadarjene z umetniškimi sposobnostmi.
V svojem »znanstvenem preiskovanju* prehaia omenjeni italijanski pisec na to. da presoia ženske po tem. kako katera drži dežnik Ženska, ki ima dežnik ra/pet še potem, ko jc nehalo deževati, je dobra gospodinja. One, ki zvijajo dežnik, dok.er sc še cedi voda iz nJega, so neredne, brezbrižne in zmedene. One, ki ga nikdar ne zvijejo, ne bodo begate, a če bodo imele kdaj denar, ga bodo hitro zapravile. Žen ske, ki nosijo ^cžnlk pod pazduho, so veselega značaja: one. ki ga uporabljajo kot palico, so poltene, zveste litibimke in neoporečne. dočim so one. ki ga vlečejo po tleh za seboj, obdarjene s protinravnimi nagnenji.
Pa ni treba vsega b?š tako točno vzeti, kakor pravi italijanski Ust. Razmotrivanje glede držanja dežnikov bi mu še najlaže verjeli.
ivosti
Slikarji Marij iitih podob
V XV. in XVI. stoletju so živeli v Italiji si karji, ki so zlasti s svojimi Marijinimi podobami zasloveli po vs?m kulturnem svetu. Pod posebno znanimi slikarji Marijinih podob sta bila Rafael Santi (rojen v Urbinu 1. 1483.) in Tiziar. Vercellio (rojen 1.1477. v Pieve di Cadore). Od Rafaela sta najbolj znam sliki Madonna della Sedia in sikstin-ska Mali božja. Znan je nadalje slikar Eotti-itih Sandio (rojen 1.1510. v Florenci). Eden
Med Španci so bili posebno slavni slikarji Marijinih podob Barlolome Esteban Murillo (rojen 1. lol7. v Sevilli), Velazquez in Francisco Goya. Med Angleži je slovel med drugimi Gainsborough (izgovori: Gen> bru).
V XVI. in XVII. stoletju sta si pridobila sloves predvsem Nizozemca Peler Paul Ru-bens rojen 1. 1577.) in Antonius van Dyrk (izgovon Fandajk). Van Dyck je živel od 1. 1590. do 1041. Rodil se je v Antvveipmi in umil v Lo:idonu. Bii je učenec Rubensa.
tisnieni so fc!!l v zemljo s pomočjo neznanega ogrou nega in težkega tovora obenem s svojimi puškami, ki so se vtisnile v meso in kesti teh lovcev.
Po mišljenju Harta ie te lovce zmečkala en? ah več onih velikanskih živali, o katerih se je že pred več leti trdilo, da se potikajo okrog Stan!eyevega vodopada in ki žive. kakor je podoba, v notranjosti zemlje ter od časa do časa prihajajo na površino. Po nekih stopinjah sklepajoč. Imajo tc velikanske živali stopala v obsegu 35 kvadratnih centirretrov. Londonsko zoološko društvo pripravlja veliko ekspedicljo v Kcngo.
X Duh mrtvega žida straši. O čiidnem dogodku v Čenstohovu je poročalo te dni poljsko časopisje Čuvar tamošnjega kato-iikega pokopališča ju početi! zastopnike 7'tlovske verske občine in jim povedal, da se mu ponoči v sanjah prikazuje neki vojak žid, ki ie pokopan nekie na katoliškem pokopališču in ki ga prosi, da bi n egovo truplo prenesli na židovsko pokopališče. — Nekaj dni po tem dogodku je prispela v Censtohov neka stara kireJiea židovka po imenu Kapista, ki je poizvedovala po svojem sinu vojaku, o ka'erem že več let re ve, kje se nahaja. Povedala ie, da je ji njen sin prikazuje v sanjah in ii pripoveduje, da je bil pomotoma pokopan ra katoliškem pokopališču. Zadevo so zaceli preiskovati in so res ugotovili, da je pied reka j leti umrl v Censtohevski bolnici vojak Kapista in bil pokopan na katoliškem pokopališču. Odredilo se je takoj, da se židovski vojak izkoplje in pokoplje na židovskem pokopališču.
X Usoda Napoleonovega klebuka. Te dni je bil v Parizu na javni dražbi prodan znameniti Napo eonov kiobuk s spredaj zavihanimi krajci, kakršne so nosili tudi nekateri njegovi regimenti. Napoleonov znameniti klobuk je navzlic nekdanji slavi svojega gospodarja bil prodan komaj za 1210 frankov, kar je ze!o malo. časopisi pravijo, da je klobuk zato bil prodan, ker Francija dandanes nima tako slavnega moža, ki bi bi! upravičen nosili ga. Istočasno, ko se je prodal ta zgodovinski ostanek velikega vojvode, čitamo, da se je posušila tudi rroreka vrba. ki jo je pied kakimi 100 leti Napoleon lastnoročno vsadil na otoku Sv. Helene, kjer je živel v pregnanstvu.
X Zborovanje nesrečnih ljubimcev. V francoskem meste:u St Ftienne je bil izdan nastopni proglas: «Vse žrtve re:rečnih zakonov načega mesta in okolice, potem vsi, ki so nesrečno zaljubljeni, naj pridejo na zborovanje, ki se fco vršilo na Glavr.em trgu v nedeljo ob 2. popoldne Organizirati hočemo društvo za zaščito in uteho nesrečnih ljubim-rev in zakonskih mož.» — Kakor pravijo, se je takšno društvo res ustanovilo. Kaj so na dotičnem zborovanju govorili, bi bilo res zanimivo vedeti. Zal, da svojih govorov in debat zaljubljeni nesiečniki niso dali ob aviti.
X Nemirna srca. Dve mladi devojki iz Nemčije sta se na\eliča!i pomanjkanja v svoji domovini in si zaželeli v deželo dolarjev. Ker nista imeli denarja za drago rajžo preko velike luže, sta sklenili, da se udinjata na parobrodu kot kuharici Bili sta res sprejeti in sta srečno dospeli v Ameriko. V Njujo ku sta se izkrcali, toda oblast ju ]e hitro prijeta in jima prepovedala nadaljnji obsianek na ameriških tleh Ker sla le pieiepo prosili sodnika, je ta izdal sledeči originalni odlok:
* Ako se za mladi nemški izseljenki tekom 10 dni ne najde snubec, se morata devejki s prvim parobiodom odpraviti nazaj v Nemčijo.» Dek!:ca sla bdi toliko pre.rigani, da ste navedeni sodnikov odlck priobčili med tnalmi oglasi njujorških dnevnikov — In predno je minilo 10 dni. sla devojčici že imeli vsaka svojega ženina uv s tem prvaico za obstanek v blaženi deželi dolarjev.
X DraŠtvo debelih. V Parizu se je ne-davro osnovalo «društvo debelih^, v katero pa se sprejmejo sarro tisti srečniki, ki tehtajo najmanj 1C0 kg žive teže. Prejšnjo nedeljo je društvo priredilo skupen izlet vseh čiar.ov, ki iih je <10. Peljali so re na ogromnem avtomobilu, ki se je mučil in sopih?l pod silno te/o. Pomisi^e, 4000 kg ni ma'enkcst! Navzlic vsemu je avto vendar srečro dosegel cilj in pripeljal svoje izletnike v reko vas izven Pariza, kjer jih je v vački gostilni čakalo naročeno kosi'o velikega ob ega. Ko so se zvečer vračali izletniki, je avtomobil če bolj škripal, zakaj zdaj ie nosil že polovico več fe?e, tako izdatno je bilo kosi'o in pijača. Radovedno cbčirsivo, ki je vso pot z zanimanjem epazovalo to četo debelih, se ie ob prizorih avtomobilskih težav debro r.acme-ja!o.
X Oporo!:a na lorirt mačk. Angležinja z imenom Marv Tcmlin, ki je redavno umrla na svojem velikem posestvu v Woctonu, je v | korist svojih 20 mačk zapusti'a vse svoje denimo premoženje v zre:ku 1SO.COO Din. Iz | te vso'e mora posebni izvrčevales eporoke, | ki ga je pckojnica določili, mačke lepo vzdrževati, dokler ne rokrenajo druga za drugo.
X Slab zaslužek. V Ameriki je ob čajno, da dclavci v slučaju štrajka izobesijo pred tovarno tablico z napisom: «fukaj je s'ab za-1 služek!» Čikaški advokat Jce pa ima sinčka, I ki mu včasi pomaga v pisarni zlagati akte in mu potem v nedeljo da za to pol dolarja. Ne-davro je Jce v nedeljo cdiekel običajno na-[ grado, češ, da si sinko ni toliko zash'ž'1. Mladi dečko pa ie takoj pogrunta! tako, da je I pred pisarno svojega o^eta izote il tab'i o z napi"o:n: «Advokat Joe ne plača pošteno!» I Preden je oče uteinil odstraniti tablro, jo je že fotografiral neki novinar in je fotografijo j naslednji dan prinesel časopis. nkaški prebivalci so se cd srca smejali ravihanosti ma-j le^a Airerikanra, ki ie na obia- o fotograf je ?e tudi dostavil časopisu obvestilo, da je svojca pol dolarja v redu prejel cd hudega očeta.
X Slavni vagahard v ro' ah policije. F.den največjih fnlotov na (em fcož em v etu je Vary Hu:ey, ki je v Ameriki izvršil ce'o vrsto vlomov, milijonskih goljufij in drugih lopov s!ev. Ko si je menda nagrabil dovolj, se je odstranil iz Amerike in poViia, ki ga nikakor ni mogla iztakn ti. je poslala za njim tiralico po vsem svetu Ker je v Parizu zadnje čase v odličnih družbah vzbuial rbro zanimanja trlr.d mož. ki se ie predstavljal kot sin ameriškega milijarderja .n žive! silno razkošno, se je policija začela zanimati zanj in ga prejšnjo nedeljo odvedla naravnost iz plesne dvorane v r^kem hotelu na policijski komi-sarijat. Mladi mež je takoj priznal, da je slavni falot Husey, da je bi! že dvajsetkrat obsojen, a je vselej pobegnil. Odpravili ga bodo v Ameriko.
X Sreča siromašnega kopača di(airan<oy. Nedavno je neki siromašni kopač dijamaniov v južni Afriki našel izredno velik siv diin-niant. Tega kopača jc vse življenje spiemfjala smola in nikdar ni mogel najti kaj posebnega.
it
7dai je tudi za njega prišel srečen dan, da je obogatel na stara leta Kan en, ki ga je načel, je že dvakrat odvrgel, dokler ga ni o tovariši opozorili, da utegne kamen vendar biti nekaj vreden Nastednji dan ga je ponudil d.ema trgovcema z dragimi kamni in sta mu takoj ponudila 3000 funtov šterlingov, kar je v naši valuti približno 1 milijon dinarjev. Cena bi bila mnogo večja, ako bi di-jamant bil bel, ne siv. Je pa dcs'ej eden največjih, kar se jih je našlo med vodnim peskom.
X Dragocene Rožice. Minuli mcsec je v Ameriki blo razpisano glasovanje za naj-lepče ženske noge. Prijavilo se je tako ogromno število tekmovalk, ne le radi slave, temveč tudi radi visoke nagrade, da je komisija, ki je nožice ocenjevala, imela 8 dni dovolj de!a. Prva nagrad i v znesku 1 milijon dolarjev (po naše ekrog 79 milijonov dinarjev) je bila prisojna gosnoc čni Wi'son, ki ni nič v sorodu z nedavno t.wrhm prezidentom W.lsonom, temveč ie kot plesalka uslužbena pri velikem gledališču v čikagi. Odslej remara ne bo več plesala da si ne pokvari svojega znamenitega zaklada, ki ga predstavljajo njene noži e. Dokazano pa je s tem, kake drage zabave in «nas?rade» si lahko privoščijo arrerikancki magnati
X Čaccpitf mesto sa-ijrkih krj-ff. Nekateri ameriški iisti so uvedii za svoje čitatele tolmačene sanj. Komur se kaj posebnega sanja, popiše to in pošlje listu, nakar uredništvo priobči odgovor. Tako ncnicuje neka gospa, kako se ji je sanjalo, da je s svojim mc/em in otrokom šla skozi te-nan pedor. ! DcJo;o 'e tavalo po njem. ko pa e končro le prišla na svetlo, so san e prenehale in ona se je prebudila V lis^u je sledil fa odgovor: «Predor pomeni ločitev cd moža. Ker pa je mož čel z Vami skozi tunel, bo tudi rie^ova j drča za časa W<tve vedno pri Vas. Iz le^a s'učaia se Vam bo rcdlo de'e kot znak nove sre?e. Ker ste, preden ste se prebudili, našli izhod iz tureia, pomeni, da se bodo Vaša pota zopet obrnila k dobremu in re boste vrnili nazaj k možu.» — Kakor se vidi, ima tako tolmačenje sanj tudi praktično in vzgeino vrednost. Možem, ki to čitajo. se pri na<boHši volji ni treba !oxiti cd svojih i ženi", če bi se pozneje zopet združili z njimi. Na ia način si vsaj prihranijo stroške dra-pe^a procesa za ločitev zakona in se navadijo potrpežljivosti.
X Ženski razbojniki. Prejšn o sredo ponoči so se na berlinskih ulicah prvič pojavili | ženski razbojniki. Nekoliko po polnoči se je 1 neki 50ietni delavec pre ej vinjen vra:a! domov, ko ga na cglu ozke ulice nenadno napade 6 žersk. Zače'e so ga neusmiljeno pre-[ tepati, hoteč ga pobili na t!a. Dela- vseeno i r.i omahnil, temveč je na vse pretege kričal ; na pomoč. Ko je policija prihitela, so se ženske pognale v beg, a so iih kmalu vlovili. j Napadeni de"avec 'e dobil ležke poškodbe na I glavi in so ga oddali v bolnico, ženske pa se nahaja o v pieiskovalnem zaporu in prizna-vaio, da so s lem hotele započeti svoje ielo-vajsl-o d-lovanje.
X VHudnost, pot da to-aitva. Ali vljudnost vede k bogastvu? Ako opazujemo današnje živKeije in njegove odnrnos'i, se do-| zdeva, da ne. Kajti čimbolj je človek dandanes prijazen, vljuden in počten, t^mhoJj se da potegn-ti od zlebnikov, ki jih je ioh o. ! Vendar se je no v San Fran^ k-i r?š I rrož, ki ie postni rm ijonar edi«-o rad sveje i vljudnosti in po&tiežljivosti. l'o je neki Kita-
jec, po imenu Wang Ho«, ki je bit v nekem [ tamošnjem hotelu nameščen kot vratar in sluga. Pri gostih in potnikih, ki so prihajali v hotel, je bil radi svoje postie/ljnošti tako priljubljen, da so mu dajali vedno posebno lepo napitnino. Kitajec ni zapravljal, temveč je vsak dan kupil kako srei"ko ter bil zaverovan, da enkrat mora zadeti glavni dobitek. Te dni se mu je približala srečna ura. Dobil je na svojo srečko 50.C00 dolarjev, kar iznaša v našem denarju lepe milijončke. Čim mu je dobitek bil izplačan, je Kitajec slekel vratarsko obleko, vreel se v frak in cil nder in bc odslej kot bogataš gotovo opustil — vljudnost in prijaznost.
Za smeh in kratek čas
Današnji otroci.
Katehet vpraša v šoli malega Morica: «Kdo je bil Mojzes?«
Moric odgovori hitro: «Mojzes je bil sin Faraonove hčerke
«0 ne,» popravlja kaiehet, «ona ga je samo našla v drobni košari, ki je plavala po vodi.»
«Ah, to samo ona tako pravi, zaradi lepšega,» reče mali Moric.
Ta pa zna.
Ob občinskih volitvah na Jesenicah je v neki gostilni imel klerikalen agitator-kandidat priložnostni nagovor, ki ga je hote! čim elekt-nejše zaključiti. Rekel je takole:
«Gospodje volilci, jaz nisem tisti, ki obljublja zlate gradove, a kadar je treba kaj napraviti, pa ne migne niti z mezincem. Gospodje, jaz vam ne obljubljam ničesar in bom to svojo obljubo tudi vestno izvršil.*
Slika Oibovtovega očeta.
Pride Ožbovt k fotografu in mu reče: «Napravite mi sliko mojega očeta >►
Fotograf: «Kje pa je oče? Naj kar pride.»
Ožbovt. «0h, moj oče so že trideset let v grobu.*
Fotograf: «Potem pa ne bo nič.»
Ožbovt: «Saj vam lahko povem, kakšni so bili. Zob niso imeli nič, na en.> oko so
bili slepi, nad ušesi jim je štrlelo par las, drugače so bili plešasti, stari pa so bili 90 let . . >
Fotograf pomišlja, se nasmehne in reče: «Naj bo, bom napravil, pridite Čez teden dni.»
Čez teden dni točno pride Ožbovt, toda slika mu ni baš ugajala. Ožbovt nekaj časa premišlja, potem pa reče: «Podobna jim ta slika ni, to se pravi, no, v grobu so sc gotovo že močno izpremenili . . >
Pas.
Pride prijatelj k prijatelju v obiske. Ko zjutraj vstane, si opasa hlače z močnim jermenom in se gre umivat, tedaj ga vpraša domači sinko:
«Stric, ali si 'oženjen?* «Sem,» pravi stric. «Ali imaš kaj otrok?* «Nimam, dečko, nobenega * «Ej, čemu iedaj potrebuješ pas, če nimaš otrok!* se čudi mali dečko.
i
LISTNICA UREDNIŠTVA.
Trbovlje. Za zadnjo številko je bilo prepozno. V tej številki nismo priobčili, ker so mogoče dogodki dopis že prehiteli. Pišite še!
Srednje Canieljne. Ne moremo priobčiti radi tega, f<er je preveč osebno in žaljivo. Priobčitev Vaše pesmi bi nam nedvomno nakopala tožbo, pa če je tudi vse res, kar ste napisali. Pošljite nam kaj umerjenejšega.
Slabost? Slabo spanje? Nervoznosi? Ne-veselje do dela? Ali se pojavljajo večkrat različne bolečme? Dober prijatelj ob takih slabih dneh je pravi Fellerjev El^a Fluid! Dober ptav tako za umivanje tn obloge kakor kot kosme-tikum za usta, glavo, kožo! Močnejši, izdatnejši in bolje delujoč kakor framosko žganje! Z zavojnino in poštnino vred: 3 dvojne ali i specialna steklenica 24 dinarjev, 36 dvojnih ali 12 speciainih steklen.c 214 dinarjev z 10%nim doplačilom. Razpošilja ga:.,Lekarnar Evgen V. Feller, Stabica Donja, Elza-trg št. 360, Hrvatsko.	(b)
SLAVENSKA BANKA S:, ZAGREB
Ds?n!ška glavnica Din 50,000.000*— !n rezerv© prsko Din 12,580.000'—
Podružnice: Beograd, Bjelovar, Brod n. S , Celje, Dubrovnik, Gornja Radgona, Kranj, Maribor, Murska Sobota, r»ovi Sad, Osijek, fcai-ajevo, fcombor, SuSak, Šibenik, Vršac, Wien.
Ekspoziture: Rogaška Slatin«, (sezonska), Bkcfja Loka in Jesenic?,
Agenciji: Buenos Aires, Rosario de Santa Fo.
Afilijaciji: Slovenska banka, Ljubljana; Jagoslavenska industrijska banka d. d., Split.
izvršuje vse bančne posle n&jkw3air£meje.
«3
Potrebno je, da morete kupiti povsod Fiep Elza-Fiuid!
Ako sprevidite, da Fullorjevcga pravega Elaa Fluida. k e ne morete dohiti, Vaa prosimo, da tiara to n&zuaiiite; takoj nato Vam bomi sporočili najugodnejše mesto, kjer as prodaja:
|To .-je najboljše, kn.p sem kdaj okwšall|
Prar Felle jev E^a-Fiud k6t dohrode u» arcilatvo zadrirnjanjel >5i i.del /a vrati Za glavni Za r.olie I Za negovanje kože I Kot kosmetikr.m t Z .t neprovauje ust I Pozimi I t'o-icti I Pri tisoč priložnostih se pokale kot blago delujoč, bolečine lajšajoč, koristen ia mimjro-tranako uporabljiv. .Is veliko innčocjii in deluje liotje kakor fr;nco->ko žganje. Sploh najltolj&e ared-4vo to vrsto I Nekoliko kapljic zadostuje. da tudi vi ooiečete:
natbolpo, Pesi v sem kdij okušal! |
Z navoinino in poštnino vred stane: 3 dvojno steklenico ali I specialna steklenica 24 Uiti; 12 dvomih stiklenic ali 4 specialne steklenice 85 I »in; 21 ilvoinili tteklcnic ali 8 specialnih steklenic 151 Din; 36 dvojnih steklenic ali 12 specialnih« steklen c 211 Din. KOT 1'RIHOTs Elza-obilž otct .kuril otesa no 4 dinarje In 6 dinar,ev: Eiza-mento!ti! črtni!-! ? dinarjev; Elzt-£ vedska llnklura za želodec: li:z3-zagorski sok za p ras ia zoper kaieli; clza-fib,e o! e 2i'diuarev; Elza-vcda zs tma I/ dlnatiev Elztikoloheka voda 15 dinar ev Elza-šumski miru za sobo 15 dinarjev: ulicena oo 4'SO dlnara tn 18 dinarjev Lysci. Lys<xform po 26 dinariev: fcrneski is od t dlnirjev navzgor: originalno Radikum Iranc« ako žsrsr.le, velika oteklenita, 15 din ir ev: ElZa-mr.emi nražek 1» d In 31 ev; Hrup i« podgane In miši B dinar ev. Hrl primotu »o zavojnina In poštnina posebe zaračunavata.
K tem conam ee priručutiava sedaj tO°/,ao doplačilo. Pisma se aaj naslavljajo ontančpo tafcole: EVGEB V. FELLES, lekarnar, STUBiCA DONJA, Elza-trg At. 880, HrvaUko.