Štev. 5.
V LJnMIanl, v soboto, dne 7. januarja 1911.
Leto XXXIX.
= velja po pošti: =
Za celo leto naprej . K 26'— za pol leta „ . „ 13'— za četrt leta „ . „ 8-50 za en meseo „ . „ 2'20 za Nemčijo oeloletno „ 29'— za ostalo Inozemstvo „ 35'—
V	Ljubljani na dom:
Za celo leio naprej . K 24-— za £ol leta „ . „ 12'— za četrt leta „ . „ 6'— za en meseo „ . „ 2'—
V	opravi prejeman mesečno K l-SO
Inseratl:
Enostolpna petitvrsta (72 mm): za enkrat . . , , po 15 v za dvakrat . . . . „ 13 „
za trikrat......10 „
za večkrat primeren popnst.
Poslano in reki. notice:
enostolpna petltrrsta (72 mm) 30 vinarjev.
i Izhaja:;
vsak dan, izvzemšl nedelje in praznike, ob 5. url popoldne.
uar Uredništvo je v Kopitarjevi nllol štev. 6/III. Rokopisi se ne vračajo; nefranklrana pisma ae ne = sprejemajo. — Uredniškega teleiona štev. 74. =
Političen iist za slovenski narod.
Upravništvo je v Kopitarjevi nliol štev. 6. -£» Avstr. poštne hran. račun št. 24.707. Ogrske poštne hran. račun št. 26.511. — Upravniškega telefona št. 188.
Svobodna pol.
Pogajanja z Bienerthom so menda pri koncu. Eno vprašanje je zdaj potrebno, da odgovorimo nanj jasno in brez ovinkov: Kje jc bila »Slovanska Enota« ob teb pogajanjih? Zdaj, ko ne more nihče reči, da se kakorkoli vsiljujemo, da po čem težimo, smemo vprašati: Kdaj je bil zaslišan predsednik »Enote«? Odgovor je priprost: Nikoli, ker ga ni.
Ko bi bili med pogajanji prišli mi s svojimi očitki v tem oziru, in grajali tiste, kateri so krivi, da »Slovanska Enota« v tem usodnem času ni igrala nobene vloge, bi nam bil — četudi po krivici — kak škodoželjnež lahko podtikal vsakovrstna sumničenja. Zdaj to ni več mogoče in zato lahko povemo, kako jc prišlo do tega.
V »Slovanski Enoti« so bili svoj čas združeni vsi češki klubi, »Slovenski klub« in »Jugoslovanska zveza« l^r. Starorusi. Poleti so proti koncu zasedanja izstopili češki radikalci, ki so nas pa vkljub temu v našem vscučili-škem boju podpirali. Ob počitnicah sc je med Čehi od raznih politikov sprožila misel, naj bi vsi Čehi v državnem zboru osnovali enoten češki klub. Ta misel jc bila zelo zdrava in mi smo so je brezpogojno iz celega srca razveselili, saj jo za slovansko politiko v državnem zboru ravno češka edinost največjega pomena.
Nemški šmok je pa porabil to misel, da jc v svoje nečedne namene liuj-skal Čehe proti Slovencem. Bube v Plojevi zvezi so se izkazale brez moči; zanje sc šmoku ni bilo treba brigati. Za to, da je ta zveza delala vladno službo, je skrbel Ploj sani več nego dovolj. Slovencev so se pa zbali v gostilni pri nemškem frajzinu, ker so videli, da delajo politiko po svojih postavah, in da zna biti ta politika nemškemu liberalnemu šmoku tu šmentano neprijetna. Tulili so proti našim poslancem in se zgražali nad njimi in njihovo ob-strukcijo v proračunskem odseku. Izmed Čehov jo šel za to tulijo, kakor se svobodomiselnemu profesorju spodobi, najprej Masaryk, ki jo popolnoma. v zmislu nemškoliberalnih listov pisal in razlagal, da. morajo Čehi delati sami zase, svojo politiko, brez ozira na nas, in je poleg tega s primernim junaštvom napadal našo poslance. Za Masarykom so jo mahnili — kakor od slepote udarjeni — katoliškonarodni Čehi, ki so po svojih glasilih tudi vihteli svoj tomahavk nad Slovenci in tro-
bili za separatistiško češko skupnost. Mladočehi, ki no morejo izlepa zamuditi nobene priliko, ko se gre za to, da so napravi kaka politiška neumnost, so bili tretjo perosce v ti deteljici: Ma-saryk, Šramek, Kramar. Mi smo komaj na znanje vzeli njihove litanije, ker predobro poznamo te tiče; smehljali smo se nad njihovimi deklamacijami, iz katerih jo zvenelo, da ostane Šu-steršič osamljen, da bodo Slovenci pogoreli s svojo politiko, in iz katerih se jc tudi nenaravnost čitalo, cla ima med Jugoslovani sa-mo Ploj skrinjo modrosti, dasi v njegovi skrinji šc ni bilo nikoli nič drugega, nogo zelen strah pred vlado.
Prišla je jesen in ž njo novo zasedanje. Češki klub sc jo ustanovil. »Slovenski klub« jc izpraševal, kaj bo z »Enoto«, in kdaj sc snide. Odgovarjali so češki voditelji, da na izločitev Šlo-vcnccv nihče ne misli, da mora »Slovanska Enota« tem čvrstejše oživeti, da bo treba novih pravil, po katerih se izvoli stalen predsednik, in da sc mora cela organizacija krepkejše urediti, nego je bila doslej. Zastopniki »Slovenskega kluba«, ki so se v tem oziru pogajali s Čehi, so izjavili: »Kar Čehi sklenejo za »Slovansko Enoto«, sprejme »Slovenski klub« brezpogojno. Predsednik bodi Čeh, ki ga določijo Čehi sami; za čim strožja pravila se zedinijo Čehi, tem boljše. Če pa Čehi no marajo »Slovanske Enote«, naj pa tudi jasno povedo. Seveda se v tem slučaju odrečejo vsaki pravici očitati kaj »Slovenskemu klubu«, če bo delal popolnoma samostojno, svojo lastno politiko. Če Čehi sodijo, da je za zdaj za njihov narod boljše, ako so ne ozirajo na Slovence, je to njihova reč. »Slovenski klub« bi sc potem pri svoji politiki oziral seveda le na koristi tistih, katero zastopa.«
Češki voditelji so pa vedno povdar-jali, da na ločitev nihče ne misli, da »Slovanska Enota« mora obstati, in da se mora še krepkejše razviti, nego prej. Take so bile besede. Dejansko pa n. pr. Fiedlor, ko je govoril v imenu češkega kluba, ni z nobeno besedico omenjal »Slovanske Enote« in iz češkega kluba samega ni hotelo priti na dan, kako naj se »Enota« preosnuje. Seveda je prišla vmes za naše nasprotnike kruta novica, da so dalmatinski pravaši vstopili v »Slovenski klub«, in da gre Plojeva zveza brez usmiljenja vsaksebi. Po neprestanem dreganju so se ko-nečno vendarle sešli zastopniki čeških strank, »Slovenskega kluba« in Plojc-ve tarokpartije k posvetu o »Slovanski
Enoti«. Ne pozabimo, da je Bienertho-vo ministrstvo padlo, da je bilo gotovo, da se o božičnih počitnicah preosnuje, in da je vslod tega za parlamentarno skupino, ki hoče kaj veljati, ravno tak čas najusodnejši, najvažnejši. Posvet se je pa zasukal tako, da je treba — par clni pred koncem zasedanja — šc posvetov in premišljevanj, katerih seveda ni bilo, vsled česar tudi s preos-novo »Slovansko Enote« ni bilo nič.
Modrijan Masaryk, ki je s svojo kandidaturo v delegacijo izpodrinil dr. Jos. Myslivca, dasi je po dogovoru med Čehi temu pripadalo eno mesto, jc bil proti. Ž njim so potegnili ravno somišljeniki Jos. Myslivca, katoliški narodnjaki pod vodstvom dr. Šramka in Mladočehi. Zdaj menda smemo izdati smešno skrivnost, da so so ti v nekem nerazumljivem strahu križali pri misli na »Slovansko fino t o« pred dr. Šu-storšičem. Češki radikalci in agrarci so resno hoteli imeti »Enoto«, toda češki klub jc tako malo enoten, da imajo tudi v takih vprašanjih posamne stranke v njem dovolj moči, da preprečijo, kar jim ni všeč. Deteljica Masa-ryk, Šramek, Kramar so res to dosegli, da so šli poslanci na počitnice v tem kritičnem času, ne da bi se bila zbrala »Slovanska Enota«. Nobene tajnosti ne izdamo, čc povemo, da jc pri katoliških narodnjakih in pri Mladočeliih igrala glavno vlogo želja priti v vladno večino in po svojih zastopnikih seveda tudi v kabinet. Zuresno so pričakovali, d- se Nemci s Čehi gotovo toliko pobotajo, da bo koalicijska vlada mogoča. Hoteli so biti brez nas. Bili so in zdaj so brez nas in brez portfeljev. »Slovenski klub« ne dela malenkostne politiko in se ne vsiljuje nikamor, na svojo moč in na svoje poštene namene zaupa; zato je pa ob času teh pogajanj mirno in zadovoljen sam s seboj čakal, kako se razvije zmedena štrena. Menda smemo zapisati, da jo zadovoljen smehljaj osvežil lice vsakemu naših poslancev, ko sc je izkazalo, kam sc pride z intrigami in neodkritosrč-nostjo.
»Slovenskemu klubu« so preskrbeli proti njegovi volji Masaryk, Šramek in Kramar popolno svobodo. Lahko jo uporabi, kakor ga je volja. Na vsak način bo s svojimi dejanji pokazal, cla slovenski in hrvaški pravaši, ki so združeni v njem, niso voljni nikomur biti za kužka, in da sc mora vsaka pametna avstrijska, tembolj pa slovanska politika ozirali na narod, ki ga zastopajo.
iO S. L. S.
Včeraj so množice S. L. S. napolnile clo zadnjega kotička veliko dvorano »Uniona«. Prvi naš shod za občinsko volitve v občinski zaslop ljubljanski, je bil sijajna priča o prodirajoči moči S. L. S. Zabavljanja nasprotnikov ne morejo ovirati resnega stremljenja S. L. S. za dolom tudi pri občinskem gospodarstvu ljubljanskem, zabavljanje nasprotnikov prazni njihove shode in napolnjuje naša zborovališča. Povsod so vidi, da jc prebivalstvo sito dosedanjih razmer, da hoče novih mož na mestnem magistratu in da si odločno hoče izbojevati krepko kontrolo v zaščito svojih lastnih interesov.
Otvoritveni govor. — Volitev predsed* stva.
Dr. Šusteršič stopi k mizi, da otvori shod. Navdušeni »Živio« klici in ploskanje pozdravi načelnika Vseslovenske Ljudske Stranke. Ko se poleže navdušenje, izvaja dr. Šusteršič med drugim:
»Ko otvarjam današnji velikanski shod, mi dovolite volilei, da pozdravim v tako obilnem številu navzoče volilke, (Živahno pritrjevanje. Ploskanje. Živio klici.), ki so po zaslugi S. L. S. po novem volilnem redu za mesto Ljubljano postale popolnoma enakovredne moškim volilcem, ker bodo volilo same brez vsakih ovir, brez vsakih pooblastil. S tem so dobilo žensko volilke veliko pravico, a tudi veliko odgovornost. J'ozdravi tudi moške volilce. Predlaga predsednikom shoda deželnega odbornika tir. Ivana Zajec. (Živahni živio-k lici.) Predlog obvelja brez ugovora.
Dež. odbornik dr. Ivan Zajcc: »Hvala za izraženo zaupanje, da predsedujem tako velikanskemu shodu, kakršen je današnji. Podeli besedo drž. in deželnemu poslancu, načelniku S. L. S. dr. Ivanu šusteršiču. (Živahno pritrjevanje. Ploskanje. Klici: »Živio dr. Šusteršič!)
POSLANEC DR, IVAN ŠUSTERŠIČ
izvaja med drugim:
»Jugoslovan gre na dan!«
Združenje Hrvatov in Slovencev.
Če stopi S. L. S. pred svoje volileo in volilke v Ljubljani, ni dovolj, da poroča samo o svojem programu za Ljubljano, marveč poročati mora tudi o svojem delu v državnem zboru na Dunaju in o svojem delovanju v deželnem zboru vojvodinc Kranjske. (Pritrjeva-nje.)
LISTEK.
Tihotapska vožnjo.
(Po Kristanu Benharclu.)
Bilo je za časa sevemoamerikanske vojne, okrog leta 1863.
Moštvo na nemški ladji »Atlanta« sc je izkrcalo ol> zahodnoamerikan-skem obrežju Callao, odkoder smo nameravali odjadrati proti Guvanskemu otokti.
Kapitan nam iz začetka ni dovolil izkrcati se, ker se je bal, da nas ne bi zajela ainerikanska jahta.
Vendar sc jc končno premislil in naslednjo nedeljo sc je izkrcala prva straža, med katero sem bil tudi jaz.
Mojim tovarišem ni bilo mnogo na tem, da bi si ogledali mesto, ampak so sc zbrali pod hladno senco in prepevali pri sladki vinski kapljici pozno v noč. Jaz sem pa želel spoznati ondotne prebivalce, zato sem se ločil od svojih tovarišev in se podal v mesto, kjer sem taval po nesnažnih ulicah.
Kmalu se mi pridruži lepo oblečen gospod, s katerim sva sc spustila v prijateljski pogovor. Ker sem bil zelo utrujen in sem zaželel nekoliko okrep-čila, me jo moj spremljevalec opozoril na bližnjo restavracijo.
Že po zunanjosti mi je hotel ugajal, toda še pohvalneje so moram izreči glede postrežbe, kajti že pri vstopu v salon nas prijazno pozdravi natakarica v prijetno donečem nemškem dialektu, nam prinese čašo vinca na mizo in nam radostno napije rekoč: »Dobro tlošel tujec v naši deželi.«
Ker nisem bil močnega vina vajen, sem bil že pri prvem kozarcu omamijen in som se težko držal pokonci. Zaliva-
1 i vsi sc s tovarišem za redko gostoljubnost, sva prepevajo kolovrat ila proti pristanišču. Komaj pa zavijeva okrog prvega vogala, nas napadota dva malopridneža in prodno sem so do dobra zavedel, mi vrže ta močno vrečo črez glavo in v pol uri sem bil že v kajiti amerikanske jahte.
Mod tem, ko sem si tipal svoje polomljeno rebro, se je soba z mojimi tovariši napolnila. Tu smo še le eden
drugega spoznali; izmučeni srno se oproščevali močnih vrvi, s katerimi so nas neusmiljeno mornarji povili in to z silnim vriščem. Toda ves hrup nam ni nič pomagal, ker se ni nihče zmenil za naše klice. Med tem je ladjo že od-plula in prodno smo smeli na krov, nam je obrežje izginilo izpred oči.
Kapitan nas je v spremstvu straž srpo meril s samokresom v roki, od nog do glave in razpostavljal straže. Na krovu sem še le spoznal, med kako čedno družbo sem zašel. Trgovci raznih narodnosti, popotniki, umazani postopači in celo peruanski vojaki so bili med nami. Jesti smo dobili bore malo, a tem več surovih sunkov v rebra. Ako je kodo zagoclrnjal,. so mu pomolili samokres pod nos in zaničljivo vprašali, česa I i manjka.
Še danes nisem na jasnem, kako da som mogel pri tej tragični igri svoj prirojeni humor obdržati. Vse moje listine in pisma, med katerimi je bil marsikak vesel spomin na domovino, ves denar, ki sem ga prihranil na nemški ladiji, je bil zame zgubljen. Tukaj na ameri-kanski ladiji pač nismo dobili denarja
v roke, ampak samo najpotrebnejšo obleko in nekaj duhana.
Prvo noč, ko smo objadrali rtič »Horn« in se usidrali v pristanišču mesta. Molite vid eo, so prišli na krov različni prekupovalci - kamor jih je ravno zanesel veter iz daljnih krajev —i veseleč se dobrega in bogatega plena. Vsi so godli v enomer isto pesem, namreč, da naj se podamo v. njimi~v ono kraje, kjer se cedi med in mleko. Pravili so nam o bogastvu in razvajenem ljudstvu, ki meče najboljše koso mesa psom, samo pa rabi rogove in kože. Vsi moji tovariši so se dali preslepiti sladkim besedam vabilcev; jaz sem se držal trdnega sklepa, ker sem vedel, da so mi bode gotovo boljše gotlilo na ladji, kakor tla bi šel s tujci in igral žalostno tilogo pastirja na širni planjavi La Pla-le; ravno (ako nisem čutil veselja postati razuzdan mesarski pomočnik, a preti vsem ne prodajati moje malenkosti brezsrčnim in umazanim ljudem. Za. nikogar se brigajoč, sem ležal v kotu na trdi postelji in premišljal svojo bodočnost.
Naslednjega dne se nisem premalo
Jutri v nedeljo ob gsotf B turi popoldne w
v ps*os ava 70-aefsiice s
5!®- J
\
Danes nismo Slovenci na Dunaju več sami. Jugoslovan gre na Dunaju na dan! Najvažnejši dogodek na Dunaju je, združenje dalm. pravaških Hrvatov
(Veliko navdušenje. Živio klici Hrvatom. Ploskanje.) s poslanci S. L. S.! (Ponovno navdušenje.) Združili so se hrvaški pravaši z nami in tvorimo ž njimi skupen klub. Mi Slovenci smo ravno tako pravaši. kakor tovariši, ki sede na Dunaju z nami v skupnem klubu. (Živahno pritrjevanje.) Združili smo se s hrvaškimi pravaši zato, da skupno izvedemo pravaški program v okviru naše monarhije. Brez Slovencev in Hrvatov ni Avstrija velevlast. (Pritrjevanje.) Mi Jugoslovani ob Jadranskem morju zaslanjamo našo monarhijo. Brez Jadranskega morja bi prenehala biti naša država velesila. (Pritrjevanje. Ploskanje.)
»Sovražnikov je strah «
Priklopitev Bosne in Hercegovine je povzdignila pomen Jugoslovanov v naši državi. S priklopitvijo teh dveh dežela je pristopilo približno dva milijona prebivalcev v okvir naše stare, častitljive monarhije. Mi delamo na Dunaju politiko, ki dokazuje, da smo tukaj, da smo močni in da hočemo v naših deželah gospodariti. Ker tako delamo možato in odločno, zato mirno gledamo V bodočnost — sovražnikov je strah! — (Živahno pritrjevanje in ploskanje.)
Delo S. L. S. v deželnem zboru.
Vsaka stranka, ki jc na krmilu, mora izvesti svoj program! (Tako je!) Le tista stranka, ki izvaja dosledno svoj program, more kazati ponosno na svoje delo. Z mirno vestjo gleda S. L. S. lahko na delo, ki ga je izvedla v kranjskem deželnem zboru. Ljudsko delo smo izvedli že zdaj, na katero kažemo s ponosom. Naj sc le primerja delovanje deželnega zastopa vojvodine Kranjske
preje in zdai,
ko vlada S. L. S. v deželnem zboru. Kakšna revščina, kako klavrno sc jc delalo preje v kranjski deželni upravi. Zanemarjeno je bilo vse, zmešnjava in nered sta povsod vladala. In zdaj? Povsod delo. kamor pogledate, ljudstvu v korist. (Pritrjevanje.) Mi smo ponosni, sovražniki zavidljivi, Iver izpoznava-io svojo lastno revščino in nesposobnost. Dobre dve leti vlada še le večina S. L. S. v deželnem zastopu vojvodine Kranjske, a ni je dežele, kjer bi bilo v tako kratkem času delo rodilo toliko sadov, kolikor jih jc delovanje kranjskega deželnega zbora v tem kratkem času. (pritrjevanje.)
Slovenska večina v deželnem šolskem svetu.
Takoj, ko smo dobili večino v kranjskem deželnem zboru, smo izvedli slovensko večino v kranjskem deželnem šolskem svetu, korak naprej, ki je velikega pomena za vse slovensko ljudstvo na Kranjskem. (Živahno pritrjevanje in ploskanje.
Deželni obrtni pospeševalni zavod.
Zasluga S. L. s. je, da se je ustanovi deželni obrtni pospeševalni zavod. Pokazala je S. i., s. s tem svojim korakom, kako da ji je pri srcu zanemarjeni obrtni stan. (Živahni »Dobro« klici in ploskanje.)
Osuševanje Barja,
ono veutvo delo, ki se je prej le obljub-ljevalo, se je dejansko začelo, ko je za-
dobila S. L. S. večino v kranjskem deželnem zboru. (Tako je!) Veliko vprašanje, ki se je prej le razmotrivalo na popirju, bo rešilo najbolje draginjo s tem, da ustvarimo rodovitna polja, livade in travnike, tako, da bo dobil lahko vsak za primerno ceno zadosti živil. Tako se bo rešilo tudi draginjsko vprašanje, ne pa tisto argentinsko meso, ki če tudi zmrzneno, grozi, da nam prinese veliko nevarnost okuženja in ki se v Trstu, torej ob morju, nič ceneje ne prodaja, kakor domače, neokuženo meso. O tem govoriti, da bo argentinsko meso pocenilo mesne cene, je naravnost bedasto. Kdor tako govori, ne ve, kaj da govori. Tako more govoriti samo bebec ali pa tak človek, ki ljudi farba, (Živahna veselost in ploskanje), kakor pravimo v Ljubljani. (Živahno pritrjevanje.)
Deželna banka
prične delovati že letošnje leto. Prepričan sem, cla bo storila veliko koristnega in dobrega deželi Kranjski in beli Ljubljani. (Pritrjevanje.)
Občinska preosnova.
S. L. S. je izvršila veliko občinsko preosnovo v kranjski deželi. Osobito občinska preosnova v Ljubljani je najbolj demokratična in najbolj napredna v celi državi. Ni mesta v Avstriji, ki bi imelo tako napredno in demokratično občinsko upravo, kakršno ima Ljubljana po zaslugi S. L. S. (Živahno pritrjevanje in ploskanje.)
Zavoženo liberalno gospodarstvo.
Prevzeli smo v kranjski deželni upravi od liberalcev strašno zavoženo gospodarstvo. (Pritrjevanje.) Vse je bilo razdjano, vse zmešano, vse zavoženo, kakor v hiši, ki nima nobenega gospodarja. Mi smo napravili z železno roko, z dobro voljo in z modrim gospodarstvom red. Nočemo pa tako gospodariti, da se ne bi nič napravilo ljudstvu v korist, ampak hočemo, da se dežela dvigne, hočemo in delamo na to, da se povzdigne ljudsko blagostanje, da ne bodo ljudje zapuščali domovine. Če se ne bo za kmeta nič storilo, potem bo šlo še dvakrat več ljudi v Ameriko, kakor zelai. Te pridne roke našega ljudstva 'hočemo obdržati cloma. Za to delamo. Mi hočemo delati za ljudstvo in ne tako kakor so delali liberalci, ki o takrat, ko so gospodarili v deželi, rekli: »Liberalcem groš, klerikalcem knof.« (Živahno pritrjevanje in ploskanje.) Mi, kot prava ljudska stranka, delamo in vemo, da resna stranka ne sme poznati druzega, kakor splošni blagor ljudstva, blagor cele slovenske dežele.
To načelo, ta cilj, se izvaja po naši stranki v deželi kljub vsemu obrekovanju, kljub vsem klevetam in kljub vsem umazanostim, s katerimi se bore nasprotniki proti nam. Kakšna so v resnici vsa ta natolcevanja, razviclite lahko iz teli-le številk.
Liberalne klevete in resnica.
Za leto 1908 so še liberalci napravili proračun kranjske deželne uprave. Izkazali so cnmilijonski primanjkljaj. Mi smo prevzeli večfno in gospodarili tako, da srno napravili 9000 K prebitka!
(Čujte! čujte!) Potom pa vpijejo liberalci po shodih, da je dežela na kantu, da je dežela bankrotna. Seveda, v deželnem zboru si tega ne upajo reči, ker znajo, kaka bedastoča je tako govorjenje. Enkrat samkrat je govoril tako v deželnem zboru liberalni kronprinc, antikapucin, Portugalec, Nathančck dr. Triller. (Živahna veselost.) Dobil jo tak odgovor, da je obmolknil.
Liberalni medklicar.
Ko to izpregovori načelnik naše stranke, je nekdo tam v ozadju dvorane, kakor smo pozneje dognali, pritu-ljeno zajecljal »Živio Triller«! Ženske so takoj zaklicale: »Vun ž njim«. Naši volilci in volilke, ogorčeni nad meclkli-carjem, so klicali: »Vun ž njim!« Moral je iti in se žalostno posloviti.
Delo ljudstvu v korist.
Poslanec dr. šusteršič nadaljuje:
Leta 1909 smo gospodarili tako, da smo imeli primanjkljaja le 28 tisoč K. Za 1. 1910 bo večji primanjkljaj. ker smo imeli velike stroške. Zgradili smo velike vodovode, velikanske vsote smo morali izdati za osuševanje ljubljanskega barja.
Liberalna nehvaležnost in hinavščina.
Kako se morejo grajati stroški za tako stvar, kakor je n. pr. osuševanje Ljubljanskega Barja, ki je in bo v prvi vrsti beli Ljubljani v korist. Tako zabavljanje in zavijanje jc naravnost ne-čuveno. Ne čudil bi se tem zabavlji-cam, če bi bil vstal v deželnem zboru kak liberalec in rekel, da so bili ti izdatki nepotrebni: A nihče jim ni nasprotoval in za vse te velike izdatke so glasovali v kranjskem deželnem zboru tudi liberalni poslanci. (Čujte! Čujte!)
Liberalci proti — pisarjem!
Samo enkrat so se liberalci kregali čez deželni odbor, da jc bil nesramen in zapravljiv, ker je dal 100 K tistim pisarjem pri deželni vladi, ki toliko zaslužijo, da komaj živijo, ker so prepisali postavo o občinski reformi! (Čujte! Čujte!)
Gospodje so v deželnem zboru molčali, ker so dobro vedeli, da zastonj se ne bo nič naredilo in cla se tako, kakor je nasvetoval rajni Regali (S pivnikom. — Veselost.) tudi Barje ne bi dalo osu-j šiti. Liberalci jako dobro vedo, kako pametno cla gospodari S. L. S. v deželni upravi.
Liberalci in Nemci za povišanje deželnih doklad.
Kljub temu, kar se je napravilo, nismo povišali deželnih doklad, če tudi so nas pozivali liberalci in Nemci, da naj jih povišamo. (Pritrjevanje.) Mi jih nismo povišali, ker nismo hoteli ljudstvu napraviti v sedanji draginji novih izdatkov. (Pritrjevanje.) Zdaj pa tisti, ki so zahtevali, naj povišamo deželne doklacle, zabavljajo, cla mi deremo ljudstvo. (Veselost.) Mislim, da se s tem nihče ne odere, če se od njega nič ne zahteva. (Veselost. Živahno pritrjevanje.) Samo nam se naj tudi liberalci zahvalijo, da ostane za leto 1911 stara 40c/( deželna doklada! (Pritrjevanje.) Rekli smo, da moramo varovati prebivalstvo ravno zdaj, ko so težavne gospodarske razmere. (Pritrjevanje.)
Ureditev deželnih financ
je gotovo veliko vprašanje. Pred vsem mora storiti država vse, da dobe dežele, kar potrebujejo. Država mora povišati davek na žganje in povišati osebno dohodnino na visoke dohodke. Po tem bi prišlo en milijon kron na deželo. To moramo zahtevati in doseči v državnem zboru.
Narobe pa smo mi v državnem zboru vedno za to nastopali in bomo nastopali, da se zniža hišni davek, kar seveda bo le koristilo tudi ljubljanskemu prebivalstvu. (Živahno odobravanje.) A seveda, mi naj storimo kar hočemo, liberalci bodo vedno trdili: »Mi odiramo Ljubljano!« Veselost in ploskanje. Medklic: »Hudnik jo pa ne odira!« — Živahna veselost. Ploskanje.)
Cestni zakon.
Skrb za dobre ceste mora imeti deželna uprava. Postava o cestah vreja, cla dobimo v deželi dobre ceste. Ali je kclo v Ljubljani, ki bi mogel trditi, da če so v celi deželi dobre ceste, ne bi bilo to v korist Ljubljani? (Pritrjevanje?) Ali se ne dobavljajo stvari potrebno Ljubljani po dobrih cestah hitreje in ceneje v mesto? (Pritrjevanje.) Ampak v liberalne buče to ne gre. (Veselost. Pritrjevanje.)
Kaj pa pravi nova postava, čez katero liberalci tako zabavljajo? Nova postava določa razmerje med prizadetimi činitelji pri zgradbah novih cesta. Med tem, ko do zdaj ni bilo določeno, koliko naj prispeva posamezni činitelj pri zgradbi cest in se jc lahko po deželi prispevalo s sklepom 80, 90 odstotkov in tudi vsi stroški, bo zdaj popolnoma natančno določeno, koliko naj prispeva vsak činitelj. Če bi mi hoteli Ljubljano odreti, bi uai že lahko zdaj dovolili večji deželni prispevek. Mi sodimo, da je jasno razmerje med prizadetimi činitelji najboljše. Sicer ne vem, zakaj spravljajo liberalci cestni zakon v zvezo z ljubljanskim občinskim svetom. Njihovo zabavljanje proti cestnemu zakonu kaže popolno zmešanost v liberalnih glavah. (Pritrjevanje.) Ljubljanski občinski svet ne bo prav nič izpremenil te postave, ker ima, to pravico deželni zbor in deželni odbor. Liberalci ti pa tako govore, kakor da je od volitev v ljubljanski občinski svet odvisen tudi cestni zakon. O tem, da se ho oclrla Ljubljana, cestni zakon nič ne govori. Pač pa določa § 18, cla sme dežela dati podporo tudi občinskim cestam in potom, kadar se ozemlja dotikajo deželne ccste. Ljubljanskega ozemlja se dotikajo tudi deželne ceste. Ljubljanske ceste so zanemarjene, kar je splošno znano. Mogoča je torej po tem paragrafu deželna podpora tudi ljubljanskim cestam. Seveda, najlepše bo šla ta reč, če bo delovalo ljubljansko zastopstvo v slogi z našo stranko, ki ima večino v deželni upravi. (Burno pritrjevanje.) Do zdaj Ljubljančani tega niso hoteli in nam niso v svoji večini zaupali. Pri vseh volitvah smo skozi padli. (Veselost.) Liberalci so imeli glede na Ljubljano vse v rokah, zato nosijo tudi oni vso odgovornost za to, če ni sloge niecl večino v deželnem zboru in med njimi. Če se pritožujejo, cla mi ne maramo za nje, potem jim ne moremo pomagati. Naj gledajo, cla dobe večino v deželnem zboru. Če pa Ljubljančani niso zadovoljni s
začudil, ko som so prebudil iz okrep- j čujočega spanja in zapazil, cla sem ostal sam in da so vso druge pregovorili in odvedli s seboj v sužnost. Zaslišal som zunaj na hodniku korake in v kajito stopi nilad in postaven častnik, j Vpraša me uljudno, zakaj cla nisem odšel s tovariši.' Nisem dolgo premišljeval temveč hrabro odgovoril: »Upam, da se mi bo tukaj dobro godilo.« Po teli besedah je častnik izginil in deset minut kasneje me je obiskal novi kapitan, ki mi je isto vprašanje stavil. Dobil jo isti odgovor kakor častnik.
»By J ovc!" je vskliknil, s pestjo ob mizo udaril in rekel: »Moram roči, da sc mi kaj takega še ni pripetilo, odkar sem kapitan, kajti nihče še ni bil z menoj zadovoljen in nihče še ni rekel, cla so mu jc pri meni dobro godilo. Toraj vi bi radi ostali na. moji ladji?«
»Odkrito vam rečeni, prav rad.«
»Dobro! Prepričani bodite, cla vam (o no bo v škodo, ampak v korist!«
Se tisti dan sem bil imenovan prvim mornarjem in v resnici še nikdar so mi ni lako dobro godilo v mojem življenju, kot na tej ladji. Kapitan mi jo popolnoma zaupal in bil mi jo največji prijatelj, čeprav me jo v svoji dobri vol ji imenoval »The fooliseh Dutsh-mann« (t. j. neumni Holandec), ker jo bil šc vedno prepričan, cla sem moral biti pri odhodu mojih tovarišev noti m on.
Našo moštvo je bilo iz različnih narodnosti in poklicev sestavljeno. Med
drugimi je bil tudi zamorec Sappo. Bil j c znan po svoji izvanredni velikosti in moči. Kedar se je napil, je bil tako ra-bijaten, da je vse razbil. Vsled tega sc ga je vse moštvo silno balo.
Ko se ga jc nekega večera zopet živinsko nasrkal, je jel rjoveti, kakor norec in poditi moštvo po ladji, ki je kar trepetalo pred njim. Ko sem so že naveličal gledati to igro, seni zavpil nad njim, da naj bo miren, toda skoro v svojo smrtno nevarnost.
Vsled mojih besed še bolj razdražen, je zgrabil železen drog ob jamboru in planil nad me, hoteč me pobiti. Toda kako naj bi se branil brez orožja proti takemu velikanu. K sreči mi jc pomagala pri tem moja urnost. Med tem, ko je vzdignil drog, sem se spretno ognil udarcu in zadal velikanu močan udarec s pestjo na sence. Velikan se jc zvrnil v znak in zadel z glavo ob jekleno ploščo. Niti ucl se ni več ganil na njem.
Sicer je pa grozovitež svojo kazen že davno zaslužil. Čez nekaj minut se jo Sappo zopet vzdignil in se grozeč odstranil. Njegova grozovita moč in velikost sta se v trenotku zmanjšali.
Od tega časa se ga ni nihče več bal in vsi so mi skazovali vsled togo dogodka s hvaležnim srcem čast in hvalo. Kapitan sani mi je čestital na iEvau-rednem činu in mo smehljajo poteptal na ramo.
Razun mene je bil na lad ji še Nemec iz Borolina, po imenu Krehler. Na nrvi pogled if> bil ta človek dolgočasen
in zabit, toda šteli so ga nied prve pomorščake, kajti v največji nevarnosti jo ostal ravnodušen in srce mu ni utripalo; veselo je hodil sem in tja in ukazoval in zabaval vse moštvo. Nekega dne se je pa zoperstavil višjemu častniku in vojno sodišče ga je obsodilo v kazen, kakoršne so se dogajale v srednjem veku. Obesili so ga namreč za roke na vrv tako, da se ni z nogami tal dotikal. Mecl tem časom, ko je visel, sem sc ga vedno izogibal, a slednjič sem bil vendar primoran mimo njega iti.
Moral sem se smejati visečemu do-brovoljncžu, ki jc cel čas žvižgal in pel, krenil sem naravnost h kapitanu in mu namignil na visečega. Kapitan je razumel moj migljaj in zapovedal Krch-lerja takoj oprostiti. Nepopisno je bilo veselje oproščenca, s solzami v očeh se jo nama zahvaljeval in po stopnicah hiteč mi je rekel: »Varujte se zalezo-valca!«
Še le prihodnjo noč so mi bile njegove besede jasne. Ko sem šel namreč čroz krov, cla bi si ogledal predne veslače, tedaj švigne naenkrat mimo mene železna puščica, ki me pa ni zadela, ampak sc globoko v jambor zarila. Istočasno pa je izginila tudi v temi grozna podoba zamorca. Seveda naravnost nisem smel dolžiti zamorca, vendar sem pa vedel, da od onega trenotka naprej nimam na. ladji samo najboljšega prijatelja, ampak tudi smrtnega sovražnika.
Prihodnjega dne smo jadrali na-
zaj okoli rtiča Horn in od tod severno proti San Francisco. Ob morskem obrežju smo zadeli na srednje veliko ladjo, ki jc kmalu spustila čoln v vodo, v katerem je sedel kapitan s tremi možmi; veslali so naravnost proti nam in naš kapitan je zapovedal vreči sidro v morje in radostno sprejel neznanega kapitana. Nato sta se oba podala v kajito, zaklenila vrata in se dolgo pogovarjala. Mecl tem časom pa je stražil častnik s samokresom v roki oboje moštvo, tako cla ni mogel nihče s prišleci govoriti. Slednjič sta prišla kapitana zopet na krov, si podala roke in sc prijazno poslovila. Ne dolgo nato smo videli odjadrati »Vzhodno zvezdo«.
Mi smo se med tem usidrali v luki San Francisco, kjer se je naše moštvo naenkrat razkropilo po mestu a na večer zopet pripeljalo celo gručo novih ujetnikov. Še ponoči smo odjadrali po širnem morju in po preteku dveh dni smo se zopet srečali z »Vzhodno zvezdo«.
Začudil sem se našemu kapitanu nasproti o hitrosti nasprotne ladje in kapitan me je vprašal v moje veliko začudenje: »Ali bi vas veselilo na ono ladjo?« Začudeno sem ga pogledal pri tem vprašanju in takoj sem s: bil svest, cla tiči za tem vprašanjem zvijača, vendar sem mu odgovoril sledeče: »Zakaj stavite tuko vprašanje, ko moram vendar'reči, da mi na vaši ladji ugaja in som vaš uslužbenec «
Kapitan mi reče: »To se vendar lahko izpromeni, ako le vi hočete,«
Govornik: Oglejmo si nekoliko to strašno krivico, ki vpije v nebo. (Vese-lost.) Po starem volilnem redu je volilo v prvem volilnem razredu 800, po novem bo pa volilo v tem razredu 1000 volilcev. V tem letaku pravijo, da mi jemljemo volilno pravico, ko dobi ven-dar vsak volilno pravico, ki je dopolnil 24. leto in ki stanuje tri leta v Ljubljani. Liberalci so zavlačevali volilno preosnovo skozi deset let. Ko smo mi prišli do večine v deželnem zboru, smo rekli, da se mora tem razmeram že enkrat napraviti konec. Napravili smo volilno preosnovo, po kateri bo moral iti vsak sam volit. Volilo sc bo v nedeljo, da no bo nihče kaj zamudil, od desetih naprej. Kdor bo hotel na gu-ljaž, bo moral iti prej. (Veselost.)
Poteptani predlogi.
Govornik čita naprej letak: »Škodljivci Ljubljane so gospodarji v deželi, kjer imajo neomejeno oblast. Z brez-primerno ošabnostjo so vsak čas poteptali v deželnem zboru od naših zastopnikov podane predloge, ki bi bili v korist Ljubljani, pa tudi deželi.« — Dr. šusteršič: Ničesar ne vem o takih stvareh. (Medklici: Mi tudi ne. — Pritrjevanje.) Nasprotno, kadar so prišli liberalci s kako prošnjo pred deželni zbor za kako posojilo, za kakšno drugo stvar tako niso prišli, so ga dobili, ker smo jim ga vedno dovolili. (Veselost.)
»Na rob propada«.
Dr. šusteršič čita. naprej: »A ti naši nasprotniki, ki se tako širokoustijo, kako jim jc pri srcu blagor dežele in kako vzorno gospodarijo, so prišli s svojim gospodarstvom zdaj na rob propada.« -- Dr. šusteršič: Ta trditev: »Kranjska dežela pa bankerotna«, je tako neumna, da če je še kakšen prostor na Studencu, naj se prihrani tistemu, ki to trdi. Če je dežela bankerotna, je še veliko bolj bankerotna Ljubljana. Saj je vendar Ljubljana tudi v deželi. (Živahna, viharna veselost.) K sreči ni bankerotna ne Ljubljana, pri deželi je pa to še manj mogoče. Ljubljana šteje približno iOOO oseb, ki so podvržene davku, dežela ima pa 20- do OOkrat toliko davkoplačevalcev, kolikor jih ima Ljubljana. Dežela, sploh v bankerot priti ne more, ker lahko poviša davke. (Pritrjevanje.)
Ljubljana izmozgana do kosti.
Dr. Šusteršič nadaljuje čitanje letaka: »Deželne blagajne so docela izpraznjene in Kranjska stoji pred ban-kerotom. Zdaj naj bi prišla Ljubljana, da bi s trdo prisluženim svojim denarjem rešila zavoženo deželno gospodarstvo. Škodljivci Ljubljane jo hočejo iz-mozgati do kosti.« — Dr. šusteršič: Tega še nisem vedel, da ima Ljubljana kosti. (Viharna veselost. Ploskanje.) Pač je prodajal in jih morebiti še kupuje in prodaja Rohrmanov Viki. (Viharna veselost.) — Govornik nadaljuje čita,nje letaka: » . . . ker menijo, da bodo potem delali z ljubljanskimi prebivalci kot svinja z mehom. (Veselost.) To sc pa ne sme zgoditi! Zgoditi se to sme tem manj, ker cesar ni potrdil, da bi smela, dežela najeti deset milijonov posojila.«
Desetmilijonsko deželno posojilo.
Dr. Šusteršič: Cesar se še ni prav nič pečal z vprašanjem o posojilu. To
:x;_____..".i________ir.v:.: ;.:...:__......... :______
se bo prav hitro zgodilo, ko reši deželni zbor nekatere formalnosti. To jo čisto gotovo, da dobi dežela tudi 10 milijonov kron posojila, če jih rabi. — Govornik nadalje čita letak: ».. vsled česar škodljivci Ljubljane toliko bolj preže na naše mesto, da bi ga dobili v svoje roke in se izkopali iz svojega obupnega položaja (Viharna veselost), kamor so zašli po svoji brezvestnosti in po nepotrebnem razmetavanju ljudskega denarja. (Glavna posojilnica! Pritrjevanje. Veselost.) Zato pokažite tem ljudem vrata (Medklici: V magistrat. Veselost. Ploskanje), ko bodo hodili okrog vas in vas prosili, da bi jim dajali glasove za nove občinske volitve, ki bodo v par mesecih. Škodljivci Ljubljane so v deželnem zboru sklenili nov cestni zakon, po katerem bi morala Ljubljana vsako leto za ceste na deželi plačevati na stotisoče, ne da bi imela le en vinar od tega. To se pravi ljudem krasti denar iz žepa.
Svet na bivšem vojaškem oskrbo-vališču.
Škodljivci Ljubljane so preprečili, da bi se prodal in zazidal svet na bivšem vojaškem oskrbovališču, vsled česar ima velikansko škodo mestna občina, hudo škodo pa tudi obrtniki,« —i (Dr. Šusteršič: »Morebiti socialni dcj mokratje, drugi obrtniki gotovo ne. Pritrjevanje »ki bi bili pri gradnji dotičnih stavb zaslužili lepe denarje. To so nasprotniki Ljubljane storili prav iz samega sovraštva do ljubljan« skega prebivalstva. Ker bi sami ne imeli nobene koristi od te prodaje in zazidanja, pa tudi no ejo, da bi jo imeli ljubljanski prebivalci, ki jih pen znajo le takrat, kadar jim nalagajo novih deželnih doklacl.«
Dr. Šusteršič: Kaj jc storil deželni odbor takrat. Po starem občinskem redu, ki smo ga mi izpremenili, ni sanela ljubljanska občina brez deželne postave prodati nobenega sveta, ki je bil vreden nad 10.000 kron. Svet je pa bil vreden 700.000 kron. Deželni odbor je samo rekel liberalcem: To ni prav. Ža to mora biti deželni zakon. Nato so pa pričeli glave praskati (Veselost) in so sami prišli do tega, da so napravili nej umnost. Mi smo v deželnem zboru tak zakon sklenili, da smejo svet prodati, zdaj so pa toliko predrzni, da tako pi-> Šejo. (Ogorčenje.)
Argentinsko meso.
Dr. Šusteršič čita nadalje iefak: »Škodljivci Ljubljane in gospodarji v deželi so naravnost z ostudnim nasmehom zavrgli v deželnem zboru predlog dr. Novaka, naj se vpelje pri nas argentinsko meso, da se vsaj nekoliko opomore neznosni mesni draginji. Ljubljanski škodljivci hočejo, da imamo v Ljubljani strašno draginjo, hočejo, da ljubljansko prebivalstvo strada in trpi pomanjkanje, zato so odklonili in zavrgli dr. Novakov omenjeni predlog.«
O tem sem že govoril preje. Pripomnim zgolj še, da kar se tiče uvoza argentinskega mesa, nima zgolj govoriti dunajska vlada, marveč govoriti ima tudi ogrska vlada, ki se pa pro-tivi uvozu argentinskega mesa, zato je v tem oziru vsaka beseda prazna.
svojimi dosedanjimi poslanci, naj pa volijo take poslance, ki bodo šli z nami. (Burno pritrjevanje.) Potem bi imeli mi tisto skrb in tisto nalogo za Ljubljano, kakor jo imamo za deželo! (Burno pritrjevanje.)
Liberalno vpitje zoper deželno gospodarstvo nad vse smešno.
Zakaj liberalni govorniki govore vedno samo o deželnem gospodarstvu, zakaj pa prav nič o mestnem gospodarstvu, za katero imajo dati račun!! Čudno! Čudno! Saj so imeli 20 let ljubljansko mestno gospodarstvo v rokah! (Medklic: »Nimajo ničesar pokazati!« Pritrjevanje.) Ti gospodje imajo tisoč razlogov, da molče o ljubljanskem mestnem gospodarstvu! (Burno pritrjevanje.) Govore o slabem deželnem gospodarstvu, ki je vzorno, ker v resnici je samo ljubljansko mestno gospodarstvo za nič in ravno zato nočejo govoriti o njem, ker težko je govoriti kjer nI nič uspeha, marveč same razvaline. (Pritrjevanje.)
Igra z mestno samoupravo.
Kakšno vlogo so igrali liberalci, ko cesar ni hotel potrditi županom Hribarja! Igrali so jako interesantno igro. (Medklic: Hannsvvursti«. — Veselost. — Pritrjevanje.) Pred sodnijo so povedali, kako so gliliali pri baronu Schwarzu za Hribarjevo glavo. Ko smo izvedeli, da vlada noče potrditi Hribarja županom, šli smo mi k vladi in odločno zahtevali, da naj se spoštuje volja avtonomne ljubljanske občine. (Odobravanje.) Mi nismo dosegli uspeha, kar je čisto naravno, ker so se liberalci, Hribarjevi prijatelji, pogajali pri Schvvarzu za Hribarjevo glavo. (Veselost) Mi smo to storili, ker smo hoteli, da. se spoštuje volja ljubljanskega meščanstva. (Pritrjevanje.)
Kako so gospodarili liberalci v Ljubljani.
Ko so pričeli gospodariti liberalci v Ljubljani, smo imeli šest odstotkov občinske doklade. Takrat so bili lepi časi v Ljubljani. Zdaj po 20. letih pa imamo v Ljubljani 35 odstotno občinsko dokla-do, pa še pripovedujejo, da ta doklada še ne zadostuje in da se bo morala še povišati. Dvignili so liberalci v teh 20. letih občinsko doklado za 50 odstotkov. Potem se pač ne smemo čuditi, zakaj da liberalci tako molče o mestnem gospodarstvu!
Pač, vedno ne molče. Enkrat je dr. Tavčar, edino pametna in samostojna glava med liberalci v deželnem zboru rekel: »Ja, mestno gospodarstvo ljubljansko je zavoženo.« Zakaj pa o tem zavoženem mestnem gospodarstvu ne govori po ljubljanskih shodih. (Pritrjevanje.)
Kje so kaj storili liberalci za obrt?
Vpraša govornik. (Medklic: »Glavna posojilnica!« — Veselost. Pritrjevanje.) Saj smo izvedeli, kako so zapostavljali domačega nasproti tujemu obrtniku in nasproti soc. demokratom! Kje so poznali svoje someščane takrat, kadar je bilo kaj zaslužka. (Nikjer. Pritrjevanje.) Da, nekateri so imeli zaslužek, a fi se dajo našteti na prstih. Veliko so zaslužili mestni svetovalci. (Medklici: »Elija! Bolčov Pepe!«). Tako je bilo. (Burno pritrjevanje. Ploskanje.)
Sedaj sem še: le spoznal, da kapitan to stvar resno smatra in po daljšem govoru mi je razodel, da je tuja ladja njegova last, katero je na povratku dolge vožnje kupil in da se sam namerava preseliti z osmimi možmi na. ono ladjo.
»Kaj bo pa z moštvom one ladje?«
»Ono bo prišlo na našo ladjo, katero bodo morali popraviti vsled dolgotrajne vožnje. Vi pa lahko postanete na »Vzhodni zvezdi« prvi krmilar.«
Lepa povest, sem mislil sam pri sebi, če bi bila le resnična. Nikoli nisem še slišal, da bi se ladje kar na širnem morju kupovale in nikdar še nisem videl, da bi se prestopilo kar na morju iz ene ladje v drugo, kakor v kak poštni voz. Na drugi strani mi je pa bilo zopet v izvanredno čast, biti prvi krmilar na tako lepi ladji. Dobil sem zopet prejšnji pogum in menil sem: Če gre naš kapitan, zakaj bi potem ne šel tudi iaz?
Kapitan je ugodil tudi vsem mojim zahtevam, pred vsem, da pusti zamorca na stari ladji. Z nami je šlo še šest mož, katerih vsakemu je moral kapitan izplačati 100 dolarjev. Kmalu nato smo jadrali z novo ladjo proti obrežju.
Naenkrat pa se mi je zdel naš kapitan nekako čmeren in otožen. Večkrat se je obregnil nad mano: »Pazite na tuje ladje!«
A v svoji veliki nervoznosti se je nekoč zmotil in m: rekel: »Pazite strogo na vojne ladje!«
Te besede so nic napravile naen-
Kje so tržnice?
Tiste tržnice, o katerih so toliko govorili! Ali so kaj storili za nje, kakor zgolj govorili. Uboge branjevke in branjevci, morajo pozimi prezebati, poleti se pa peči za tiste krajcarčke, ki jih zaslužijo. Zato pa še reži kak liberalen berič (Medklici: Ribnikar!) nad njimi. (Burno pritrjevanje in ploskanje.) Branjevci in branjevke, to so ljudje, ki jim moramo biti hvaležni, da za tistih ubogih par krajcarjev, ki jih zaslužijo, pozimi prezebajo, poleti se pa pečejo. Pravi škandal je to, kakor je zdaj. Vsako, tudi manjša mesta kakor Ljubljana, imajo tržnice, samo Ljubljana jo nima, da-si se že o njih govori 20 let, a kje so? Nikjer jih ni!
Krasen vodomet, kje si I? I
Mi smo takrat, ko so hoteli graditi vodomet na Cesarja Jožefa trgu, nasprotovali na nekem volivnem shodu. Raj ni Regali mu je posebno ostro nasprotoval. Vprašali smo, čemu ta vodovod, pa je nek liberalni občinski svetnik končno rekel: »A, kaj, saj bo stal samo 2000 goldinarjev.« Rajni Regali je na to rekel: »če dva krajcarja stane, je preveč, ker ni potreben.« Ker so si ga pa vtepli v glavo, so ga morali zgraditi. In kaj smo doživeli? Ob tržnih dneh so kmetje napajali v njem konje in vole. Liberalci so bili zato seveda užaljeni v svojem ponosu, zato so ga zaprli in končno podrli. (Veselost.) Tržnice pa še vedno nimamo.
Umetniška galerija na Gradu.
Zato, ker nimamo še tržnic., nam pa obetajo umetniško galerijo na Gradu. Umetniška galerija, kjer se zbero slike, umetnine s celega sveta, je lepa reč. Sam sem jih že veliko ogledal, a vzeti se mora najmanj 100,000.000 K, da bi prihajali jo ogledovat ljudje s celega sveta. Kaj pa bomo z galerijo brez umetnin v Ljubljani?
Načrti o galeriji? Naj v miru počivajo!
Nič ne označi tako značilno liberalce, kakor letak, ki so ga razširili po Ljubljani. Slove: Proč s škodljivci Ljubljane! Podpisan je: »Napredni mestni volilci.« Znači ga že najbolj dejstvo, ker ga ni nihče imenoma podpisal. Tiskan je v »Narodni tiskarni« v Ljubljani, zato so odgovorni zanj tisti, brez katerih vednosti se ne sme v »Narodni tiskarni« nič tiskati. Liberalen letak je precej velik, samo malo tiskanega je na njem.
Poslanec dr. šusteršič čita letak:
Itarki marširajo v Ljubljano.
»Sovražniki ljubljanskega prebivalstva hočejo na vsak način dobiti naše mesto v svoje roke.« Dr. šusteršič: Kdor vzame ta letak v pest, si mora misliti, da bodo prišli Turki v mesto. (Bučna veselost. Pritrjevanje. Ploskanje.)
Strašna, v nebo vpijoča krivica.
Govornik nadalje čita: »Po pošteni poti si tega ne upajo doseči, zato so skovali nov občinski in volilni red, ki ima. namen, da nam vzame naše pravice in da bodo ti sovražniki naši, ki so nam napravili že toliko škode, še z večjo močjo ubijali naše interese. Ta občinski in volilni red pomenja torej za nas strašno, vnebovpijočo krivico.«
krat opreznega in skušal sem sam pri sebi dognati, zakaj se neki vojnih ladij boji? Pa saj ne prevažamo kakih beguncev? Bil sem res radoveden kakor še nikoli v svojem življenju in namenil sem si vso stvar dognati in ladjo preiskati. Hitro sem se domislil Kreh-lerja in ko sem ga našel sem mu zauka-zal, naj odpre nek zaboj. Ko se je Kreh-ler vrnil k meni, sem zvedel dovolj. Ladja je bila polna orožja in municije.
Drugi dan mi ni dala vest miru in šepnil sem kapitanu na uho o utiho-ta.pljenom orožju. Kapitan ni hotel sicer o celi stvari nič vedeti, a slednjič mi je vendar izdal, — da vozimo orožje za ustaše.
»Ali se nič ne bojite, da ste se s tem zagrešili zoper postavo in da ste v smrtni nevarnosti? Mar li ne veste, kako ostri vojni zakoni nas vežejo?«
»To nič ne dene,« mi je odgovoril ravnodušno.
»In čemu ste to stvar toliko časa proti meni prikrivali?«
»Foolisch Dutschmann!« je vsklik-nil, »zato ker bi se vsi uprli in nihče bi ne bil voljan z menoj jadrati. Ali pa vi morebiti veste, koliko bomo zaslužili? Ako se nam dvakrat taka vožnja posreči, potem stopimo lahko takoj v pokoj.«
»Ako se nam pa stvar ponesreči?« sem mu padel nenadoma v besedo. Nato mi ni nič odgovori in samo majaje z glavo zamahnil z roko dvomljivo proti meni.
Lepa prihodujost! Na eni strani te
čakajo zakladi Kalifornije, na. drugi strani ti pa preti smrtna kazen, kajti po vojnih zakonih ni bilo dvoma, da bi bili v slučaju, da nas vjamejo, obešeni. Toda nevarnost napravi pomorščaka pogumnega in tako sem bil nehote pri-moran na ladji oslati.
Ko mi kapitan še rujnega vina na-toči, mi zaupa vse svoje načrte in nakane.
»Vzhodna zvezda« je podvzela pod vodstvom novega kapitana pred kratkim časom še eno izdatno tihotapsko vožnjo. Toda. nobena reč se dolgo ne skriva, ampak mora priti enkrat na dan. Tako se je nahajal v njegovem moštvu neki izdajalec, ki je državo na to stvar opozoril. Takoj se je uvedla preiskava in kmalu so se izvedela imena tihotapskih ladij. Unionisti so zbrali veliko brodovje, ki je zalezovalo te ladje, čez nekoliko časa je prevzel kr-milarstvo kapitan sam v roke, a nas je razdelil v majhne posadke, kateri vsaki je strogo naročil, dobro paziti na vsako, še tako majhno ladjico. Nadalje nam je zaukazal v določenem pristanišču ladjo hitro izprazniti, da se čim preje zopet, povrnemo v San Franciseo iskat novega blaga.
»Ako ne boste hoteli vdrugič zopet življenja tvegati,« nam je rekel kapitan nekega večera, »vas k temu ne bom silil, a upam, da boste kmalu spoznali sami pot do denarne sreče, ko boste videli, da v teh krajih zlato dežuje.« Pri tem pogovoru je vzel kozarec v roke in mi radostno napil.
Naslednjo noč smo že prišli v določeno pristanišče, kjer smo se izkrcali. Na. določeno znamenje kapitanovo se je pripodila v večjem diru velikanska množica različnih nosilcev, ki so brez vsakega govorjenja izpraznili ladjo. Vse moštvo je moralo kar najstrožje molčati, edino poveljnik tujega moštva se je podal z našim kapitanom v kabino, kjer mu jo naštel v moji navzočnosti visoko kopo bankovcev in drobiža, šo predno se je začelo daniti, smo zopet odjadrali proti San Franciscu.
Vsa stvar se je res tako lepo končala, da nisem mogel misliti, da bi nam v drugem slučaju pretila poguba. Na povratku smo sicer zadeli na majhno amerikansko križarico, ki je poslala poseben čoln s pregledovalnim uradnikom na našo ladjo, katero je pa k sreči našel popolnoma prazno. Sicer pa moram pripoznati, če bi bili vsi pregle-dovalci tako malomarni in uljudni proti nam, ne bi nikoli prišli v roke amerikanski uniji. Zelo sem se pa čudil njegovemu obnašanju proti meni in kapitanu, ker naju je. neprestano meril s svojimi ostrimi pogledi od nog do glave. Slednjič se je kar najtopleje poslovil in se proti kapitanu oprostil.
Ko smo že jadrali ob severo-vzhod-nem obrežju Amerike, zagledamo od daleč zopet neko ladjo, katero pa nismo mogli natančneje razločiti; vendar nam je kapitan za slučaj varnosti zapo-vedal hitreje voziti. Toda ker je bila ladja naših zasledovalcev močnejša in večja, nas jc kmalu dohitela in tedaj
F 'o je nrrotlnJ izdajalec?
G-vuin.k cua do konca leiak, ki slove: »Ti škodljivci Ljubljano so pa tudi škodljivci Slovencev. Pripustili bo, da je na deželno sodnijo v Ljubljano prišel za predsednika Nemec in se nesramno norčujejo, češ, da je to ba-tina samo za liberalne Slovence, pripustili so, da ima peščica ljubljanskih Nemcev in neinškularjev svojo nem ško gimnazijo, da bodo nemški fantiči odjedli kruh sinovom slovenskih sta-rišev. Napadajo slovenske hranilnice, hvalijo in priporočajo pa nemško pro-testantovsko šparkaso, ki podpira protestante in nemške šole, za slovenske študente pa ne _ia niti solda. Ali je to pošteno? Ne! ni pošteno, tako delajo samo izdajalci lastnega naroda. Zato pa ljudje, ki nimajo nobenega čuta za pravico in poštenost, ne smejo zago-spodariti na rotovžu. Ljubljansko prebivalstvo ne sme trpeti, da bi krvavelo še bolj vsled neodpustljivo brezvestno-sti deželnih gospodarjev, zato se ne sme dopustiti, da bi zavladali na ljubljanskem magistratu. Pokažite vrata njim in njihovim agitatorjem.« Končno še letak priporoča Ljubljančanom liberalce.
Dr. šusteršič na te podlo očitke odgovori končno približno tako-le: Predvsem konstatiram, da mi nismo pri deželnem sodišču ničesar pripustili. Ko se je imenoval predsednik ljubljanskemu deželnemu sodišču, smo mi stali v najhujšem boju z vlado za slovenske in jugoslovanske pravice. (Burno pritrjevanje.) Tisti naši rojaki, ki so ves čas pantlali z bivšo vlado, to so bili naši liberalci. Mi ne nosimo nobene odgovornosti, pač pa oni, ki so streljali iz zasede na nas, nas obrekovali, in ki so obenem sklepali umazane kupčije, kakor n. pr. kaže kupčija za Hribarjevo ?lavo. (Burno odobravanje.) Kar se tiče nemške gimnazije, omenja govornik: Dokler ni imela S. L. S. večine v deželi, ni bilo nobene slovenske gimnazije na Kranjskem. Danes imamo že štiri skoraj čisto slovensko gimnazije. Proj je bila 1. državna gimnazija v Ljubljani nemška, danes je slovenska. Jaz nisem nikdar priporočal kake nemške hranilnice, kakor tudi ne naša stranka. (Pritrjevanje.) Mi smo hrabro ščitili koristi in pravice našega ljudstva. Kljub temu se razširja tak-le papir, ki smrdi, kakor smrdi kak star, crknjen kozel. (Burno pritrjevanje. Veselost. Ploskanje.)
Liberalni napadi na naše zavode.
Liberalci vpijejo zoper deželno gospodarstvo, da odvrnejo pokornost od popolnega in sramotnega poloma ljubljanskega mestnega gospodarstva, ki so je tekom let tako popolnoma zavozil.
Oni delajo prav ravno tako, kakor (Isti člani popolnoma falitne liberalne »Glavne hranilnice in posojilnico«, ki, da odvrnejo pozornost od sebe, kriče zoper druge denarne zavode, da bodo falirali. (Tako je.) Namesto da bi rekli: »Glavna hranilnica in posojilnica« je falirala, lažejo zoper druge denarne zavode, da bodo »falirali«, samo da bi ljudje nekoliko manj mislili na resnični bankerot tam Kjer je.
se je pričela pravcata dirka. Ko jc nastopila noč je izginila ladja zopet izpred oči in nismo jo prej videli kot naslednjega dne zjutraj tik za našim hrbtom. Ker je bila namreč megla., nas ni mogel nihče prej nanjo opozoriti, a. sedaj nam jo. pretila velika nevarnost, ker opraviti je bilo z veliko amerikan-sko ladjo. Ko smo se ozrli okrog sebe, smo spoznali, da nas jo prignala križa-rica v notranjost kalifornijskega zaliva. 2c smo slišali signale, ki so nam grozili s pogubo in čudež bi se bil moral zgoditi, čo bi so hoteli še pravočasno iz rok sovražnikovih rešiti. Nasprotniki so nam začeli dajati znamenja z zastavami, izmed katerih sem poznal le enega, ki se jc glasil: Orožje na stran in udaj se!
»Kar tako poceni so pa vendar ne prodamo,« som mislil sam pri sebi. Ne meneč se za pretenje sovražnikovo, je rezal naš parnik morsko gladino z največjo brzino. Ako bi imeli na našem parniku saj en čoln na razpolago, bi se gotovo rešili sovražnih krogel. Mnogo je tudi zagrešil kapitan, ki jc zapovedal vsled strahu počasneje voziti. Jaz sam nisem vedel, kaj je bil vzrok njegovi veliki razburjenosti, ali strah ali ob-np. Videl som samo, kako je ustrelil s samokresom proti sovražnim četam, nato pa stekel po stopnicah v kaj i to. Takoj sem mu sledil do vrat..
»Poskakajmo vendar v morje, da fio še pravočasno rešimo!« som zavpil za njim.
»Vrag te vzemi! Tukaj imam jaz
Tako početje se mora imenovati naravnost brezvestno in več kot lahko-mišljeno (Tako jo!), ker utegne dovesti do takih posledic, o katerih se menda tem elementom niti ne sanja!
Pomislite: Našli so se med temi elementi ljudje, ki se drznejo mazati s strupeno slino laži in obrekovanja colo tako veliki, najuglednejši in najtrdnejši denarni zavod, kakršen je ljubljanska »Ljudska posojilnica«. (Burno ogorčenje.)
In vsi znaki, ki so se dognali, kažejo, da jc ta gonja sisLematična, da jo vodi nevidna roka, ki jo pa vendar vsak pozna, kdor pozna delovanje iz-vestnih ljudi v našem mestu, tistih ljudi, ki so čast, ves ugled in ves kredit našega mesta pomazali pred celim olikanim svetom. (Burno pritrjevanje. Tako jo!)
Sevoda je ta brezvestna gonja v danem slučaju neskončno smešna, ker prej se bo podrl ljubljanski Grad (Pritrjevanje), se bo podrl ljubljanski ro-tovž (Pritrjevanje) in se bo podrla cela Ljubljana, predno se bo omajal za en las tako trdni in solidni denarni zavod, kakršen je »Ljudska posojilnica«. (Živahno pritrjevanje in ploskanje.) To povem jaz in prevzamem za te besede popolno osebno odgovornost. (Splošno odobravanje.)
Pravim, da jc ta gonja smešna. (Pritrjevanje.) A smilijo se mi tisti maloštevilni kalini (Veselost), ki so se vje-li v nastavljene jim zanjke in s plašnim pogledom dvignili svoj denar v trdnem zavodu in ga nesli kdove kam, kjer bodo znabiti v kratkem lovili mačka za rop. (Veselost.)
Saj smo n. pr. tekom let doživeli, da so ljudje dvignili denar v »Ljudski posojilnici« in ga nesli — v »Glavno hranilnico in posojilnico«! Scve, ko so je izvedelo, kam da je zabredla »Glavna hranilnica in posojilnica«, so pričeli nositi njene knjižice s prestrašenim obrazom v »Ljudsko posojilnico«, ki jih pa seveda ni vzela, ker jih v danem položaju vzeti ni smela!
To le kot' zgled. — Ne bom se podrobneje pečal z »Glavno hranilnico in posojilnico« in tudi no z »Agro-Mcr-kurjem«; ne želim nikomur škode, no pri »Glavni«, ne pri »Agro-Merkurju« in ne drugod. Vsem želim, da si pomagajo tako, da ne bo imel nihče škode. (Pritrjevanje.)
Tega pa ne bomo trpeli, ne moremo in ne smemo trpeti, da bi se polom pri tem ali onem liberalnem zavodu, s katerim nimamo nikakoršnega stika, zlorabljal zoper nas. (Pritrjevanje.)
V 201etnem boju z liberalno stranko sem so prepričal, da pametna beseda tam malokdaj zaleže. Kljub temu jo izpregovorim na liberalen naslov.
Vajeni smo boja. In v vseh velikih bojih, v katerih se jo šlo za politično, kulturno in gospodarsko moč v deželi, državi, med slovenskim ljudstvom in na slovanskem jugu v obče, smo mi zmagali in liberalci so bili poražeui. (Navdušeno pritrjevanje.)
Če nas hočejo liberalci sedaj siliti v boj, ki bo hujši, kot. vsi ircdidoči naši boji, ga bodo imeli, a jamčim jim, da bo njih poraz v tem boju hu.ši, veliko hujši, kot vsi prejšnji! In za to ne jamčim samo jaz sam, z menoj prevzame to jamstvo vesoljna »Vseslovenska
zapovedovati, no pa ti!« jo zakričal nad menoj.
»Saj imam tudi pravico protiviti so vašim poveljem! Vi sto nas brez naše vednosti zapeljali v smrtno nevarnost in vaša dolžnost je, našo življenje ohraniti, ako vam je mogoče!«
»By .love!« je rentačil nad mano in napel petelina. Naenkrat sem zaslišal zamolkel pok. kateremu je sledilo burno golčanje. Slutil sem, kaj se jc zgodilo; planil sem hitro v kapitanovo ka-jito, kjer sem ga našel v zadnjih zdih-Ijejih valjati se po tleli. Poleg njega jc ležal samokres, a iz glave mu je brizgala vroča kri.
Stekel sem nazaj po stopnicah na krov, katerega je ravnokar strgala sovražnikova krogla in že je tudi nam žugala grozna smrt v valovih, ker se jo začela ladja potapljati.
»Vstavite ladjo!« sem zaukazal kr-milarju. Prosil sem tovariše naj mi pomagajo razvezati čoln, katerega bi spustili v morje in se tako rešili. Toda niti eden me ni ubogal. Eden je grabil denar in perilo skupaj, drugi mi jc rekel, da. nimam nič ukazovati, drugi so držali obupno roke navskriž. Še večjo razburjenost pa jc zanesel mali mornar. ki jo prihitel v vsi sapi na krov z novico, da je kapitan mrtev.
»Vi ste ga usmrtili « je kričal nad menoj in s tem razdražll šo ostalo moštvo.
Dva moža sta že skočila v morje in plavala proti obrežju. »Kakor hitro zadenemo na ulitvino. poskočimo tudi
Ljudska Stranka«, z menoj prevzame to jamstvo večina dežel, zbora kranjskega in z menoj prevzame \o jamstvo »Slovenski klub« v državnem zboru!
Seveda moram odkritosrčno povo-dati, da nas ta zadnji in najhujši poraz liberalne snranke kot tak ne bo prav nič bolel.
Toda če toga katastrofalnega bojnega kopja ne vzamemo v roko drugače nego kruto izzvani in prisiljeni, kadar je izčrpan zadnji ostanek naše
—	včasih prevelike — potrpežljivosti, je razlog ta, da pade v takem boju mnogo nedolžnih žrtev in pa, da se utegne takega boja veselili tretji, ki Slovencev sploh ne mara.
Zato zadržujem ta boj do skrajnosti. Ce pa bo neizogiben, se bo izvedel do konca!
Trdi se, da so udeležuje te gonje tudi »M e s t n a hranilnica« ljubljanska. Jaz nočem nikomur delati krivico. Napram nasprotnim trditvam od liberalno strani moram pa vendar kon-štatirati, da je to o »Mostni hranilnici« prvi pravil liberalni deželni poslanec in načelnik »Kmečke posojilnice« gospod Ivan Knez.
Toliko stoji na vsak način, da razni liberalci delajo sistematično gonjo.
—	Tedaj zadene liberalce odgovornost in nikogar drugega. Vsaka stranka, ki hoče kaj veljati, mora imeti toliko moči, da prepreči tako brezvestno početje svojih pristašev. Če pa nima to moči, mora sama za vse posledice nosili odgovornost! (Burno pritrjevanje. Navdušeni ponovni klici: »Živio dr. šusteršič!«
Toda zadosti o tem!
Ljubljančani, modrost in pamet.
Stojimo zdaj v volivnem boju za ljubljanski občinski svet. Posebna strast v tem volivnem boju je nepotrebna, ker po volivni dolžnosti in po proporčnem načinu volitev dobi vsaka stranka, kar ji gro.
Na ljubljanskem magistratu mora zavladati modro, pametno in dobro gospodarstvo. (Pritrjevanje.) Občni blagor mesta imamo pred očmi. (Odobravanje.) Liberalci so pa vedno mislili, da jo dobro gospodarstvo postranska stvar in da jc glavna stvar politično strankarsko gospodarstvo. Na rotovžu se morajo navaditi pametno gospodariti z grošom davkoplačevalcev. Kličem Vam: »Izvolite pametno in trezne može, pa ne bomo nič zabavljali, ampak složno bomo za obči blagor vseh ljubljanskih prebivalcev. (Pritrjevanje.)
Kdor hoče, da se naprej gospodari na magistratu kakor doslej — bo volil liberalno in nobena sila sveta, jim teh glasov ne vzame.
Kdor pa hoče izpremembo, toga hripavo kričanje ne bo odvrnilo od tega, da voli s kako drugo stranko.
S. L. S. je pokazala v deželnem zboru, kaj zna. (Burno pritrjevanje.) S. L. S. jc pokazala tudi v državnem zboru, kaj da zna., kjer jo spoštujejo in vpoštevajo. (Pritrjevanje.) Naša stranka jo vedno lo delala za občni blagor, za ljudstvo, za narod, za splošnost. Le tista stranka je pa kaj vredna, ki zapostavlja nizkotno korist za občni blagor. (Pritrjevanje.)
mi v morje,« sem zavpil navdušeno proti Krehlerju. Nekaj minut na to jo zadel naš parnik na plitvino in v tre-notku smo bili pod vodo. Predno sem prišel zopet na površino jo plaval že daleč prod menoj Krehler. Kmalu sva dosegla obrežje, katero* jo preplezal najprej Krehler nato pa vrgel še meni vrv in me potegnil na suho. Zbežala sva kar najhitreje v bližnji gozd; od daleč sva slišala še nekaj pokov, nakar sva se ulegla v senco košatega drevesa, kjer sva se zasopljena do dobra odpočila.
Kalifornija je pač oblagodarjena dežela, a lagal bi, če bi hvalil najino pešpot proti San Franciscu; nama ni napravilo posebno prijaznega utiša; bilo je žo precej mrzlo in poleg toga naju jo še najina strgana obleka kaj malo priporočala tujim vratom, kjer smo potrkali in prosili, da bi nam dali košček kruha, ali da bi nam saj pokazali bližnjo pot v San Francisco. Večina nam je zaprla prod nosom duri in nas zavrnila kot vsakdanjo tamošnje kopačo zlata, in nama toliko časa sledili s samokresom v roki, dokler jim nisva izginila izpred oči. Po dolgem in trudapolnem potovanju sva konečno prišla v pristanišče mesta San Francisco. kjer sva upala, da naju vzamejo na ladjo.	'
Sklenila sva olvskati nemškega poslanika in mu razodeti vse najine dogodke. kar sva se pa kmalu zopet premislila, kajti nisva imela nič s čimer bi se izkazala in izgubljena bi bila. čo
Mi elelamo za ljudstvo, za nrroci,
za spiobnobi, ivar mora priznati vsak pošten človek. (Tako je! Pritrjevanje. Ploskanje.)
Na Dunaju imamo močno pozicij-o — ali ne bo uobro za Ljubljano, da ji pride to v korist! (Tako je! Pritrjevanje.)?	9
V Kranjskem deželnem zboru imamo večino. Ali bi ne bilo dobro, za Ljubljano, ako stoji ta večina na njeni strani? Večina bi rekla, kadar bi se šlo za Ljubljano, t,o ni samo liberalna, to je tudi naša stvar. (Pritrjevanje.)
Volja ljudstva naj odloči!
Liberalci delajo vedno umetno na* sprotstvo med mostom in deželo in vendar morata htoščan in kmet delati roko v roki. (Pritrjevanje.) Dobro bi bilo v prvi vrsti za Ljubljano, da pade ta kitajski zid, ki SO Rci zgradili liberalci iz nezaupanja in riuvL o nasproti naši stranki. (Pritrjevanje./ Zaupanje in ljubezen do skupne koristi, to bo kaj izdalo beli Ljubljani. Proč s politi-k o z m a g i s t r a t a, vanj z dobrem, treznim, solidnim gospodarstvom. To bo kaj izdalo, ne pa tiste strankarske fraze. V slogi z vsemi faktorji hočemo delovati za blagor bele Ljubljane. Komur je to prav, bo z mirno vestjo glasoval za kandidate S. L. S. Sicer pa:
Volja ljudstva naj odloči!
(Navdušeno pritrjevanje in viharno ploskanje dr. šusteršiču. Govorniku čestitajo. Viharni živio klici.)
DR. KREK.
Med velikanskim navdušenjem je nato govoril dr. Krek. Zalibog ni bilo mogočo danes pravočasno postaviti tega odličnega govora. Ker nam je na tem, da naročniki dobe celotni govor, bomo priobčili celotni govor v ponedeljkovi številki. Opozarjamo Ljubljančane, naj dr. Krekov govor temeljito prečitajo in premislijo.
Včerajšnji shod jo napravil na javnost velikanski vtisek. Pokazal je, da sc vzbujajo množice, ki so doslej brezpravne tftale ob strani in katerim je S. L. S. priborila pravice.
Sestavo vlade Bienerm šl. III.
Počasi se sestavlja Bienerthova vlada št. III. Bienerth se pogaja s strankami, trudi se, vzravnava nasprotstva med strankami samimi. Iz vseh došlih poročil posnemamo le jedro, a niti za to ne moremo prevzeti popolnega jamstva, ker znamo, da ob takih trenotkih, ko se sestavlja v naši državi vlada, ki zajamči trdno večino zbornici, časnikarji v večji meri kakor drugod poročajo prazno čenčo, včasih tudi take, ki jih nalašč spravijo med svet zato, da zakrijejo prave svoje načrte vodilni državniki in tudi voditelji strank.
Vlada Rienerth III. in njen program.
Po listih jc krožila včeraj sledeča lista: Bienerth, min. predsedstvo, S t ti r g k h , notranje stvari, Glabinski, železniško ministrstvo, Ilochenburger, pravosodje, Weiskirchner, trgovinsko ministrstvo, Braf, poljedelsko ministrstvo, Georgi, brambeno ministrstvo. Imena ostalih kandidatov to poročilo, ki je navidezno dobro skombinirano, ta lista ne pove. Program nove vlade je po
bi padla v roko postavo. Zdelo se nama je umestneje, nepoznano nekaj časa v mestu ali pa v pristanišču delati in se potem zopet vrniti.
Četrtino dolarja sva zaslužila že pri vstopu v mesto, ko sva pomagala potiskati pronaložon voz. Za Nemca ni bila to slaba napitnina, a v deželi zlata bi mogli dobiti za ta. denar k večjemu kozarec piva in majhen hleb kruha. Porabila sva ta denar za plačanjo stanarine, za majhno podstrešno sobo v hiši nekega Kitajca, kjer bi naju po mojem mnenju najtežje zavohali. Sicer nama je postalo lažje, ko sva videla, da nama ne bo treba prenočevati pod milim nebom. Pri gospodarju sva pa tudi toliko zaslužila z malenkostnim dolom, da sva zadostila najinim najhujšim življenjskim potrebam. Ko sva sc čez nekaj dni do dobrega pokrepča-la, sva so napotila v pristanišče, kjer sva upala dela dobiti. Ze prve dni najine službe nama je šlo boljše, kakor sva pričakovala. Krehler je namreč delal v nekem skladišču premoga., a jaz sem bil sprejet od nekoga restavraterja v pristanišču za čiščenje steklen!c. Ko sem pa nekega dno moral slučajno ne-sti nekaj steklenic v gostilniški salon, sem zagledal na tamošnji mizi časopis, v katerem se jo blestelo veliko tiskano moje. malenkostno ime Kmalu bi se bil sesedel, ko sem bral časopis; nato sem ga pa odložil in hitel zopet nazaj v klet. kajti že pri prvih besedah, ki j sem jih bral so mi je stemnilo pred oč-I mi. Bilo ie nismo, ki ie merilo na meno
tem poročilu: delegacije, proračun, davčne predloge, ki so tudi nujne, da se pokrijejo stroški socialnega zavarovanja in vojaške zahteve.
Krščanski socialci in nemški frajzin.
Nemški frajzin je zagnal grozno gonjo, ker se je poročalo, da postane naučni minister dvorni svetnik La-maseh, ki pripada v gosposki zbornici desnici. Krščanski socialci zato prav pošteno oštevajo nemški frajzin in jim je njihovo časopisje povedalo, da svo-bodomisleci ne bodo več tako terorizirali, kakor so prej.
Poljaki in Čehi.
Po zadnjih poročilih postane železniški minister Glabinski, gališki minister krajan pa Zaleski. Bienerth še tudi upa na to, da pridobi Čehe za kabinet Bienerth III. Poseben Biencrthov zaupnik se je odpeljal v Prago, da konferira s Čehi.
Nove volitve.
Bivši minister dr. Fort je govoril 6. t. m. v Kourinu. Naglašal je, da jo le vprašanje nekaj tednov, da se razpusti državni in češki deželni zbor.
Interministerialno konferenca za kranjske melioracije.
Kranjski deželni odbor se je lotil z veliko pridnostjo melioračnega dela. V dveh letih so. je zdaj več zgradilo, kakor prej v dvajsetih, in ni dežele, katere stavbeni urad bi imel v delu primeroma tolikih in tako raznovrstnih del. Kar se je skozi desetletja zamudilo, to se zdaj popravlja. Jc pa tudi skrajni čas, kajti ravno silno izseljevanje ljudstva iz deželo nam priča, da je treba novega gospodarskega življenja. Poleg zadružne ljudske organizacije pa gospodarsko življenje najbolj povzdignejo javna dela, ako so izvršena po pravem načrtu in ako dajo ljudstvu pomoči v najbolj perečih potrebah. Zbolj-šajo sc gospodarske in prometne razmere in nov zaslužek pride v deželo.
Med taka dela spadajo cesto in mostovi, vodovodi, izsuševanje in na-maknjc zemljišč uravnava rek in hudournikov itd. V deželnem odboru se sestavlja program za izvršitev teh del in za dela, ki bi prišla v doglednem času do izvršitve, jc deželni stavbni nadsvetnik Klinar proračunal stroške na približno 38 milijonov kron. Med temi deli jc obsežena že celotna vodna preskrba za Suho Krajino in za notranjski Kras.
Tako obsežno delovanje pa mora biti zakonito urejeno. No moro se sklepati in denar najemati od slučaja do slučaja, ampak treba je polog tehničnega programa tudi finančnega programa in stalno ureditev gospodarstva z melioračnimi denarji. Zato je kranjski deželni zbor sklonil dvoje: Najprej je določil kot deželni prispevek za to melioračne zgradbe vsoto 10 milijonov kron, ki se morajo nabaviti potom posojila in sc porabijo tekom let po napredku zgradb. Potem jo pa sklenil obširnejši melioračni zakon, ki določa upravo melioračnega zaklada in gospodarstvo z denarji, ki se stokajo v ta namen.
Oba ta zakona pa nista še dobila Najvišjega potrjenja. Na poti skozi raz-
na ministrstva sta se ustavila. Temu so ni čuditi, kajti ta melioračni zakon, ki ustvarja stalni melioračni deželni zaklad, ima tudi za državo veliko važnost.
Najprej so prizadete po tem zakonu tudi državne finance, zlasti etat poljedelskega ministrstva. Kajti po sedaj veljavnem ključu prispeva za gotovo vrste melioracij država v izredno visoki meri. Če torej da dežela deset milijonov, se pravi to, da bo dobila Kranjska od države za te namene še mnogo več.
Daljo se pričakuje v bližnji bodočnosti saniranje deželnih financ. Vlada zato zadržuje najemanje posojil in vpliva na to, da bi dežela svoje izdatke omejila. Vsled jako nerednega gospodarstva v nekaterih kronovinali jc pa tudi nastalo neko nezaupanje do deželnih uprav, ki nam škoduje. Na Kranjskem je deželno gospodarstvo urejeno in bo prišlo v ravnotežje, ko mu država prepusti dohodke, katere zahtevamo iz naslova: saniranje deželnih financ. Drugače je v drugih deželah, ki izku-šajo zamašiti ogromne primanjkljaje v tekočem gospodarstvu s tem, da porabljajo vse na razpolago jim stoječe fon-fonde. Tega sc pri nas ni bati, a splošna mizerija deželnih financ tudi nam škoduje. V taki družbi smo. Ne moremo pomagati.
Kranjski melioračni zakon je pa tudi nekaj novega. Nobena dežela še ni tako natančno uredila svojega gradbenega delovanja. Tu smo Kranjci zopet enkrat prvi. Ta zakon torej ustvarja neki prejudic in bo postal vzor tudi za druge dežele, ki nas bodo posnemale. In to je glavni vzrok, zakaj sc je centralna vlada obota.vljala pritrditi našim zahtevam in predložiti zakon v Najvišje potrjenje.
Tudi je vladalo nesoglasje med zastopniki raznih ministrstev, kateri so izkušali uveljaviti pri tem vprašanju svoja različna stališča. Navadnim uradnim potom bi bilo lahko trajalo še nekaj let, preden bi mi prišli do melio-račnega zakona. Posledice za kranjsko deželo bi bilo jako kvarne, kajti vse tako nadepolno pričeto delo bi so ustavilo.
Ta gordiški vozelj jc pa presekal deželni glavar pl. Šuklje, ki sc mu je posrečilo doseči intermiirsterielno konferenco. pri kateri se je doseglo soglasje med deželnim zaslopom in med prizadetimi ministrstvi. Ko jc deželni glavar z ministroma Bilinskim in Haerdt-lom dogovoril glavna določila, so so sešli referenti k skupni seji, pri kateri so je določilo besedilo zakona, katero so predloži deželnemu zboru.
Ta konferenca se je vršila v finančnem ministrstvu v četrtek. Kranjsko deželo so zastopali glavar pl. Šuklje, ilr. Lampe in ravnatelj Zamida, finančno ministrstvo sekcijski načelnik baron Engol in ministerialni svetnik Lopurzanski, za druga ministrstva so bili navzoči ministerialni svetniki Deutsch, Lašič. Davy. Po štiriurnem posvetovanju, pri katerem se je obravnavalo o vsakem stavku besedila, sc jo dosegel sporazum.
V maierielnem oziru so bile sprejete vse zahteve deželnih zastopnikov. Izpremembc so zgolj formalnega in legislativno-tehničnega značaja.
Tako smo pnsli za odločen korak dalje v zadevi, ki je za blagostanje kranjsko deželo največjega pomena.
V proslavo 70 letnice skladatelja Frana Gerbiča
priredi slovensko glasbeno društvo »LJUBLJANA« v nedeljo, dne 8. januarja 1911, ob Va5. uri popoldne v veliki dvorani »Uniona«
koncert
Sodelujejo: gdč.Jarmila Lilly Gerbičeva,
profesorica in operna pevka (sopran); gdč. Marija Peršlova, solistka slovenske opere (alt); g. Ludovik Bajde (tenor); mešani in moški zbor „Ljubljnne" (150 članov) ter orkester „Slovenske Filharmonije" pod vodstvom g. kapelnika Ed. Czajaneka.
Zborovodja: Anion Svetek.
Zbori: Gerbič: Žitno nolje i
Gerbič: Čebelar	'TcaoelkT
Premrl: Pesem žrjavov '
Gerbič: „Sanctus" in „Benedictus" za mešani
zbor s spreiiiljcvanjcm orkestru. Gerbič: „&ve Maria" za ženski zbor ter dve soli s spremljevanjern klavirja, harmonija in dveh gosli. — Solo: gdč. J. L. Gerbič in M. Peršl. Gerbič: a) Deklica mila, b) Slavček, daj mi svoje petje, e)Vabilo, č) Pastirček, ^Vinska, moški zbori a capella.
Soli:
Gerbič: Pesem Barbe iz opere nKres", alt s
spremi,evanjem orkestra. Satiner: Deklica in ptič, tenor s spremljevanjern klavirja.
Orkester: Gerbič: Jugoslovanska balad3. Gerbič: Jugoslovanska rapsodija.
Cena prostorom: Parlerni sedeži po 5, 3, 2, 1-60 in 1 K; balkonski 3 in 2 K; galerijski 1*20 K; stojišče 60 v.
Vstopnice so v predprodaji v trafiki hotela ,,Union", jutri večer se pa dobe pri b agajni.
Dnevne novice.
+ »Narodnjaki«. Kadarkoli so bili liberalci v zadregi, kako pokriti svoje grehe, vedno so se oblekli v narodno barve in kričaje letali po Ljubljani. To jim jc časih pomagalo, sedaj pa večino v širšo kroge prodira zavest, kako grdo so liberalci ljudi s svojim narodnim vpitjem vlekli za nos. In če sedaj v skrbi za večino v ljubljanskem občin-( skem zastopu bijojo na narodni boben, jih nihče nima za resne. Ljudje jih žo do dobra poznajo, kako hitro slečejo narodnost, ako jim to kaže. Zato pa napadi od take strani ocllctc od nas in tudi odgovarjati ni vredno na vse klo-basarije, s katerimi hočejo svojo narodnost kazati ljudje, ki so pritrjevali dr. Tavčarju, ko je dejal, da jc bilo najpametnejše politično delo liberalne stranke zveza z Nemci, ko so mižali, ko je Vseslovan Hribar podpisal Nemcem pogodbo, ki so dr. Oražnu izrekli zaupnico in ki so z 20. septembrom pokazali, kaki škodljivci so. Od takih ljudi se mi ne bomo učili ne narodne značajnosti, pa tudi no narodne poštenosti! Mi stojimo sredi narodnega dela, oni naj pa še daljo stoje sredi praznega zabavljanja.
+ Dr. Tavčar o narodnjaštvu liberalne stranke. Dr. Tavčar je v pravdi proti »Miru« pred nemškimi celovškimi porotniki tako-lo tožil po zvozi z Nemci: »Jaz stojim deset let kot vodja liberalne stranke; mi smo so zvezali s svobodomiselnimi Nemci in kdo drug jc bil tisti, ki jo to zvezo označil kot izdajstvo, nego gospod dr. Brejc, ki jo jo razbil v deželnem zboru kranjskem, in danes igra prod Vami ulogo rešitelja Koroške!« Dr. Brejc jo žalostnemu liberalnemu labodu odgovoril, ila nas prav veseli, da smo razbili zvezo z Nemci. In prav jo, da smo razbili na žalost Tavčarjevo in liberalcev zvezo, ki je imela za »nadžupana« Ljubljane grofa Barbota, ki jc v deželni šolski svet za zastopnika slovensko dežele poslala Nemca, ki jo zavirala dolgo vrsto let slovensko ulične napise v Ljubljani in ki je še celo vrsto drugih podpisanih koncesij dajala Nemcem, ki so bili faktični gospodarji v deželi. Ce ta gospoda, ki v Celovcu toži po zvezi z Nemci, v Ljubljani kriči o »narodnem Efijalstvu klerikalcev«, je to pač namenjeno samo za silno omejene ljudi.
+ Pojasnilo. Glavna posojilnica, ki jc ustavila izplačila, ima svojo jirosto-rc v »Zvezdi«, na vogalu nasproti nunski cerkvi. V »Zvezdi« ima pa tudi v nunskem poslopju svoje prostore »V z a j e m n o p o d p o r n o d ruš-t v o«. Ker se jc zgodilo, da so ljudje zamenjavali »Glavno posojilnico« z »Vzajemnim podpor, društvom« opozarjamo občinstvo, da »Vzajemno podporno društvo« posluje redno, kakor doslej in da jo denar pri »Vzajemnem podpornem društvu« popolnoma varno naložen. Torej naj nikdo no zamenja »Glavne posojilnico«, ki ima svojo pisarno nasproti nunski cerkvi, z »Vzajemnim podpornim društvom«, ki posluje v nunskem poslopju.
+ Mestna hranilnica ljubljanska in deželni poslanec Ivan Knez. Dobili smo in priobčujemo: štev. 181. V Ljubljani, dno januarja 1911. Slavnemu uredništvu »Slovenca« v Ljubljani. Popravek. V zmislu tisk. zakona § 19. izvolite z ozirom na notico -pocl zaglavjem »Brezmejna nesramnost«, priobčeno v 2. številki dne 3. januarja 1911 1. svojega lista, sprejeti in priobčiti, kakor postava določa, nastopni stvarni popravek: 1. Ni ros, da jo Mestna hranilnica ljubljanska »najela postreščke, ki lovijo vlagatelje in knjižice po mestu«, ampak jo ros, da vlagatelji sami radi prihajajo v Mostno hranilnico ljubljansko, ker je to najvarnejša hranilnica. 2. Ni res, da mora pri isti hranilnici vladati »velikanska suša«, ampak je ros, da jo Mestna hranilnica ljubljanska najmočnejši in najtrdnejši denarni zavod slovenski, ki izpolnjuje vse nanj stavljeno zahteve. 3. Ni res, da je Mestna hranilnica ljubljanska pred kratkim radi izplačila .">0.000 K vloge »zahtevala ccl teden odloga«, ampak jc ros, da jo odpoved omenjene vloge, ki pa je bila višja nego 50.000 K, vzela na znanje in izplačilo, oziroma dan izplačila stavila stranki na razpolago, in ker stranka ni takoj realizovala vloge, bila jc pozvana, da to lahko takoj stori, kar se je res drugi dan zgodilo. 1. Ni ros, da ima Mestna hranilnica ljubljanska 37 milijonov kron hranilnih vlog, ampak jo ros, da ima Mestna hranilnica ljubljanska 39,700.713 K 77 v. vlog, to jc blizu
kot begunca. Dolžili so me izdajstva in kapitanovega umora. Pod pismom je bila priobčena natančno moja slika. Posebno dobro so bile zadete moje mišico, ki so opisovale mojo veliko moč.
Nisem mislil v naglici na to, da bi me moj bog najlažje izdal, ampak nenadoma mo je zmanjkalo. Ko som v svoji lahkomišljenosti hitel po ulici, sem zadel ob nekem ovinku z nekim vinjenim zamorcem skupaj, in to ni bil nihče drugi kakor moj smrtni sovražnik Sa.ppo, ki pa me k sreči v svoji pijanosti ni mogel spoznati. Med potjo proti domu sem si kupil dotični časopis, katerega sem prišedši domov natančno šo enkrat prečital. Iz vsega sem še povzel, da je bil dotični mlad mornarčok ujet, nas v zaporu izdal in mene obsodil, da som umoril kapitana in zbežal s tovarišem Krehlerjem. Ko je prišel zvečer Krehlor domov, se je najprej začudil, da sem prej doma kot on, kar ni bila navada mod nama. Nato sem mu hitro stvar razjasnil in mu podal časopis. Kakor sem čital na njegovem obrazu, ga ni ta novica posebno radostno dirnila. In od tedaj nisva smela nikoli več na cesto, to sc pravi toliko, kot da nisva zaslužila nič denarja, a brez denarja se no da živeti. Stradala sva toliko časa, dokler nama ni potekla stanarina. Poleg mraza, ki sva ga morala, prostati, naju je mučila i.akola in strah pred vsako stopinjo, Ki sva jo čula po stopnjicah. Vsakokrat, k© sva koga zaslišala, sva plani-
la k oknu, raz katerega bi v slučaju nevarnosti poskakala na ulico. Stokrat, sva premišljevala, če ne bi bilo boljše, ako bi so javila sama sodišču; toda kdo bi verjel najini nedolžnosti? Prazni so bili toraj vsi najini načrti.
Tako jc prešlo nekaj tednov v vodnim strahu, mrazu in šc bolj naraščajočem pomanjkanju. Ivo jo napočil Silvestrov večer, sva si kupila pri najinem gospodarju za zadnji belič voščeno svečo, katero sva prilepila na mizo in si tako pripovedovaje različne stvari, krajšala čas, kakor: o rešitvi nedolžnih zasledovanoev ter sc pri tem skoraj neverjetno spogledovala. V mislih sva pač imela po mojem mnenju oba drugo domovino, in najine misli so plavale okrog tistih, ki sc naju še spominjajo, toda z besedami nisva hotela drug druzega razburjati.
Konočno položi Krehlor svojo tresočo roko na mojo ramo in mi reče z zamolklim glasom: »Tako no more iti več dalje, jaz sc javim sam sodišču!«
»Ti si žo od same žalosti vos bolan«, som mu odgovoril. »Zato jo šo vedno dovolj časa; midva nočeva tukaj brez dela postopali, ali od lakote umreti. Pojdi, zgani so in no bodi vendar tako pobit, poskusila bodeva šc enkrat na kak način ubežati.«
»Beživa naj?« me je smeje vprašal za tegnjeno! »Kam li?«
»V notranjost dežele! Pri polaganju min dobiva gotovo dovolj dela in tam toliko časa ostaneva, dokler sc vsa
stvar ne poleže in pozabi. Kaj liočova drugega? Samo poguma ne sineva izgubili.« Ta nasvet jo izvanredno dopa-del mojemu tovarišu, ki mi jc vesel prikimal.
»Prav praviš, sinko moj«, mi je rekel, napevši vso svojo moči. »Kaj pa, če bi naju tudi lam dobili!'? Vislice so konočno vendar še prijetnejšo kakor pa stradanje.«
Tako sva so podala zopet na pot. Zunaj jo močno deževalo in bila jc izvanredno mrzla noč. Slaba mestna razsvetljava po ozkih ulicah nama je zelo ugajala, dokler nisva prišla na živahnejše ceste, med večjo in manjše množice ljudstva, med katerimi sva so skoro izgubila. Na nekom vogalu sva so od njih odcepila in krenila proti pristanišču, kjer so nalagali premog na poštni parnik. Delavci so mrmrajo opravljali težko delo; vsi bi rajši praznovali novo leto, ampak gospodar jo moral preskrbeti s premogom parnik, ki ni smel čez noč v pristanišču ostati. Večina izmed delavcev jo šla jezna domov in le nekateri so ostali v skladišču, ki pa bi tudi takoj odšli, če bi dobili namestnike. To naju je pozorno napravilo. Takoj sva so ponudila v delo. Tamošnji paznik naju jo z odprtimi rokami sprejel. Pri vsem tem pa naju jc šc spodbujala nada, da naju mogoče parnik s seboj vzame.
»Ubogi človek«, reče paznik, ko je videl, da se je Krehlor pod težo premo-trnvocn bremena, ki sa. in nosil ti a hrb-
tu, sesedel. »Pojdi vendar v kuhinjo na ladjo in se pošteno pokrepčal, da za-dobiš potrebnih moči!«
Meni samemu je delalo breme preglavico in z obema rokama sem si brisal pot po obrazu in pomagal pri tem še Krehlor ju na ladjo. »Skrij so na ladji!« sem mu šepnil na uho, »s tem parnikom morava še nocoj odriniti na širno morje.«
Ko je bil parnik naložen, naju jc paznik, hoteč plačati, zaman iskal. Da naju pa ni našel, mu ni bilo končno nič žal. Krehlor so je bil namreč žo preje skril v skladišču; jaz sem pa obenem z zadnjo košaro premoga tudi na ladjo skočil. Ko so naju pa vendar našli, ni bil kapitan takoj zadovoljen vzeti nas s seboj, a konočno sva sc mu smilila in vzel je naju za premogaču na ladjo. V pristanišču mesta Ivandulo sva prestopila. na angleško ladjo, ki naju je prepeljala v London. Sicer sva vso premoženje izgubila, a ohranila vsa si življenje. Iz Anglijo in Nemčije sva pošiljala nato različne dopise v San Franci-sko, ki so nama v toliko pripomogli, da je bila preiskava proti nama ustavljena; sodišče jc kmalu spoznalo, da je preostro proti nama nastopilo. Mogočo sva pa bila tudi preveč oddaljena od visokih gospodov, ki so so tolažili z Nirnberžani, ki nikogar ne obesijo.
M. Š.
vidijo in obhajajo. In kaj jc bilo! Niso ga hoteli v hišo, moral jo v hlevu ležati in tudi v hlev so morali gospod z Bogom. Čez noč je umrl. Bes žalostno je ta gospodar postopal s hlapcem. Mrtvega je takoj zapeljal v mrtvašnico.
Štajerske novice.
š Nadomestne volitve v štajerski deželni zbor. V četrtek so se vršile na Zgornjem Štajerskem v 2. volivnem okraju nadomestne volitve v deželni zbor. Okraj je doslej zastopal znani so-cijalni demokrat Jodlbauer, ki je pred kratkim časom zaradi raznih afer iz Štajerskega izginil. Za poslanca jc izvoljen vnovič socijalno demokraški kandidat Mihael Kolleger s 3334 glasovi, med tem ko je nemško nacijonalni Iv. Burgstaller z 1780 glasovi ostal v manjšini.
š Upravno sodišče je na pritožbo knjigovodje Eilctza izjavilo, da sta izvolitvi dveh občinskih svetovalcev v mariborski občinski svet v tretjem razredu zaradi službenega razmerja izvoljenih neveljavni in se bodo zaradi tega morale vršiti nadomestne volitve.
š Hymcn. V soboto 7. t. m. se poroči v Ptuju g. dr. Fr. Kotnik, c. kr. profesor v Celovcu in starešina »Zarje« z gdč. Reziko K r a n j c , učiteljevo hčer-ko iz Ptuja. Mladima novoporočencema kličemo: Bilo srečno na mnoga leta!
š Celjski župan dr. Henrik Jabor-negg, plemeniti Altenfels, jc z ozirom na svoje zdravstveno stanje odstopil kot župan in občinski svetnik. Ali je res samo bolelinost vzrok temu?
š Slovensko gledališče v Mariboru. V nedeljo dne 8. januarja se vprizori jakopriljubljena burka ,Svet brez mož' (Pcreant možje). Igra se je uprizorila na vseh večjih odrih in naDunaju seje igrala stokrat brez presledka pri razprodani hiši. Upamo, da tudi naše občinstvo ne bode zamudilo te povsod priljubljene igre.
š Otroci vlomilci. V Ptuju so 14- in 12-letni otroci Krivec, Naterer in Pulko vlomili v izložbe trgovin Slavitsch, AVratschko in Peleršič ter pokradli različno blago, srajce, gamaše, razglednice, nože itd.
š Umrla je na Novega leta dan ga. Amalia Wastian, mati poslanca VVasti-ana v Gradcu.
š Zastrupila sa je z žvepleno kislino v Trstu sobanca Terez ja Piruat, doma iz Slovenske B strice na Štajerskem. Zagledala se je pred dvemi leti v četovodio 20. lovskega polka v Trstil, Roberta Goyota, ki jo je za nos vlekel, ko je pa nedavno postal narednik, jo zapustil. Dekle je šla 5. t. m. k njemu v vojašnico in ga zmer jala, ko jo je pa iz svoje sobe odstranil, je izpila steklenico žveplene kisline in se zgrudila, V bolnišn ci je nato kmalu izdih ila.
i LioDlisnske novice.
lj Javno predavanje S. K. S. Z.
Prihodnji torek bo v S. K. S. Z. predaval deželni odbornik g. dr. V. Pcgan.
lj Besedilo skladbam, ki se bodo iz vajale na jutrišnjem koncertu »Ljubljane« se bo dobilo jutri zvečer pri koncertu brezplačno.
lj Nova maša. Jutri ob pol desetih zjutraj bo daroval v nunski cerkvi prvo sveto mašo novomašnik Valentin Milic-lič. Govoril bo dr. Nastran.
lj Katehetsko zborovanje. V sredos dne 11. januarja ob petih bo mesečni sestanek katehetov. V razpravi bo 1 del katekizma z ozirom na zadnje pre-: davanjc „Konkretno, no abstraktno."
Referent katehet Ign. Zaplotnik. Odbor ! pričakuje številne udeležbe. Lokal Katoliška tiskarna, III. nadstropje.
lj Vaja mešanega zbora »Ljubljane« bo jutri točno ob pol 11. uri dopo-ludne.
lj Deželni predsednik bar. Schwarz
se je odpeljal za kratek čas v Opatijo.
Ij »Glavna posojilnica«. Jutri se vrši občni zbor »Glavne posojilnice« v »Mestnem Domu«. Med člani vlada velikansko razburjenje. Položaj jc tak kot smo ga zadnjič slikali in polom neizogiben. Po postavi občni zbor nič dru-zega skleniti ne more kot konkurz.
lj Bivši župan Hribar ne namerava, kakor poroča »Slavisvhes Tagblatt« pri prihodnjih volitvah več kandidirati.
lj Uboj v topničarski vojašnici. —
Sinoči okrog pol 9. ure zvečer prišel je prostak Obcrš, rodom Spodnji Štajerc nekoliko vinjen domov. V sobi je nekaj njegovih tovarišev že spalo. Oberš je hotel svojega tovariša Veinzerla, doma iz Železne Kaplje na Koroškem s posteljo vred obrniti. To jc Veinzerla vjezilo, pograbil je svojo nad glavo visečo sabljo ter z njo hotel razgraja-jočega Oberša udariti. Oberša je to tako razjarilo, da je potegnil Veinzer-lovo sabljo in isto njemu zasadil v prsi v bližino srca. Ra-njenec seje onesvestil takoj, prepeljali so ga vmarodni oddelek, kjer je v par urah umrl. Revček j e prišel na Silvestrov večer s trimesečnega dopusta, katerega je imel radi bolehnosti, nazaj k polku po — smrt. Oberš svoj čin jako obžaluje ter ga mora stražiti posebna straža, da ne izvrši samoumora. Pač žalostne posledice alkohola, katerega naj bi se tudi pri vojakih vedno bolj omejevali.
lj Liberalni shod, ki je bil včeraj dopoldne v Mestnem domu, je bil zelo klavern. Bilo jc na njem, dobro šteto, gotovo ne nad 250 ljudi. Vsekakor silna blamaža za shod, sklican z velikimi lepaki, oklici v »Narodu« in s silnim vriščem, »da morajo somišljeniki liberalne stranke vsi do zadnjega na shod.« Na galeriji jc bilo pet dam. Videti je bilo na shodu samo stare, znane obraze, na katerih pa so imelo poteze nekake žalostno čudno oblike.
40 milijonov kron; in naposled 5. ni res, da je naša hranilnica »liberalna Mestna hranilnica ljubljanska«, ampak je res, da jo to prava nepristranska »Mestna hranilnica ljubljanska«, ki postopa strogo po pravilih, dalje da njeno poslovanje nadzoruje c. kr. komisar kot zastopnik državne oblasti in da je Mestna hranilnica ljubljanska pupilarnovarna hranilnica, ker v njo vlagajo cesarske oblasti denar maloletnih otrok in varovancev. — Mestna hranilnica ljubljanska. — Predsednik Ub. pl. Trnkoczy. Pisarničui ravnatelj: Ant. Svctek. — Gospodje so čudovito nervozni. Stvar s postreščki jim je zelo neljuba. Nad tem, kar o postreščkih sedaj popravljajo, se je pritoževal — deželni poslanec narodno napredne stranke g. 1 v a n K n e z. Sicer pa gospodom priporočamo, da tc-mejlito prebero včerajšnji govor dr. šusteršiča. Tam bodo našli mnogo zlatega poduka.
Starejšine, člani in gosti naših slov. Katol. akademičnih društev, kateri so stalno ili slučajno v Ljubljani, se snidejo danes zvečer ob 8. uri v mali dvorani hotela Union.
Tedenskim naročnikom, ki niso po-favnali oziroma obnovili naročnine, nomo v drugi polovici januarja ustavili list. Naj store takoj svojo dolžnost.
+ Nečuveni škandali pri ljudskem
Štetju se gode v Trstu. Posestniki strankam pol sploh ne izročajo, ampak sami izpolnjujejo ali pa dajo podpisati glede občevalnega jezika že preje izpolnjene pole in celo to se je zgodilo, da je magistrat imenoval za števnega komisarja Laha iz kraljestva Lamberta Caio, podanika tuje države! Sramota za vlado, če bo to res trpela!
—	Konferenca Sodalitatis Ss. Cor-lis za clekanijo ljubljanske okolice bo v sredo dne 11. t. m. dopoldne ob pol 11. uri v pritličju knez. škofijske palače.
—	Konferenca Sodalitatis za žu-žemberško dekanijo ne bo v ponedeljek !). t. m., kakor je bilo prvotno določeno, temveč v sredo 11. t. ni., ob % 11. uri v Žužemberku.	j
—	Nečuvene razmere v Kočevju. Kočevska sodrga je mislila, da pridejo Slovenci na sv. Treh kraljev dan v svoje društvo in jih je čakala ves popoldan zaman! Proti večeru so se zastopniki in predstavniki kočevske kulture prigugali v mesto; pa, oj nesreče, štirje izmed njih, oboroženi z najodličnejšimi produkti njihove kulture, so dobili po prizadevanju orožnikov v glavarstvu prosto stanovanje.
—	Kaplan Kopitar iznova napadeni fz Kočevja se nam piše: Kaplan Kopitar je včeraj (6. januarja) šel od kosila; naenkrat se pripodijo že znani hujskači in ga sirovo inzultirajo. Odlikovali so se zopet Otto Ilerrmann, adjunkt pri gozdarskem uradu. Hans Arko, večni visokošolec in pisač Alojzij Verderber. Vsi ti in še precej drugih so kaplanu neznosno jnskali in žvižgali v uho, ga
maja pu vrh tud še zacahnanga, de s kristjan in de t je zraven narudnast tud še vera pr src, pa te žihr Hučovari pubijeja kot garjuga mačka. Če s pa sam rodalub, brez vere, pa Buli na pr-zaden, de b ker prst nato puložu, al te tou clu fontat. Tekat more ccu deželn ud bor prec na pauce stopt in cela Lud-ska Stranka more ratat rebeliš in usrn Hučcvarjem, ud ta peruga du ta zadn-ga uratovo zavit, al jh na kasna druga viža ukul prnest.«
Tacga mnejna sa loberaln časnki In misija pr usm tem, de se iz takmo mnejna m še pustauja in soja pravica-lubnast dukažeja.
Ja, prmej štcfecl, deleč sa pršli naš Teberalci. Usi tist, ke sa tišal preko severnem tečaji in ja tud kulkr tulk deleč prribal, sa prave šalabarde preko našm leberalcem. Naš leberalei sa pršli še dle, kar so naumnast in hudubije am tiče, kokr sam Nanscn. In če b se iz naumnastja dal tud u lit uridet, na
obmetavali s snegom in suvali: vse to pred očrni policaja Kreuzmeyerja, ki ni ganil niti s prstom! Spremljali so ga s temi sirovostmi do župnišča in med potjo so ga hoteli nasilno poriniti v kavarno. — V Kočevju torej niti mirni pasant ni varen svojega življenja! Zadnjič vprašamo merodajno kroge: »Ali mera kočevskih brutalnosti še vedno ni polna?«
— »Črna roka« v Trstu? Optik Peter Stolfa, ki ima v Trstu na trgu Tomasoo svojo prodajalno, je zadnje čase dobil več pisem, podpisanih od »Črne roke« — Mano nera — naj kmalu deponira 6000 kron v neko luknjo v zidu pri Sv. Vidu v Trstu, če no, bo ustreljen. Mož je vsa pisma nesel na policijo, inšpektor Titz pa je pisavca kmalu vjel. Razpostavil je svoje ljudi v bližini tistega zidu, in ko so je 5. t. m. pisavoc tistih pisem ponoči res približal k tisti luknji, v katero je bil Titz dejal ovoj s papir-jevimi izrezki, so se policaji vrgli nanj, pa jim je ušel. Nato so s streli druge nanj opozorili in so ga kmalu imeli, čeprav se je obupano branil in dva cclo nekoliko poškodoval. Identificirali so ga za Avgusta Cucita, 21-lotnega Trža-čana, agenta v manifakturah. Zdaj pa treba dognati, ali je delal na svojo roko ali je pa res član »Črno roke«.
—	Zastrupili so se vsled ogljikovih plinov dne 4. t. m v Beljaku Rozalija Ilecher in njen dva meseca stari otrok ter delavec Wegscheider, ki jc s Hc-cherjevo skupaj živel. Vzrok jo bil ta, da so pustili zatvornico pri peči zaprto.
—	Dvoboj boseuskega saborskega predsednika? Iz Carigrada se poroča, da sta vseučiliščnika Hakki beg Dži-mič in Abdurraliman Reizovič pozvala na dvoboj saborskega predsednika dr. Savfet beg Bašagiča.
—	Za popoln nedeljski počitek so potezajo trgovski uslužbenci v Zagrebu; za dne 8. t. m. je sklican prvi javni shod.
—	Pasji davek zvišajo v Zagrebu.
Doslej je znašal 10 kron, sedaj Se vsota početvori.
—	Križe pri Tržiču. Prihodnjo nedeljo dne 8. januarja po popoldanski službi božji bode predavanje v prostoru tukajšnjega slovenskega katol. izobraževalnega društva »Stari" Šoli«. Predava naš častiti gospod župnik Janez Zabukovec o novem občinskem redu in občinskem volivnem redu. Tukajšnje slovensko katol. izobraževalno društvo priredi drugo nedeljo dne 15. januarja svoj redni občni zbor. Vabijo se vsi stari in novi udje, ravno tako tudi pevski zbor, ker ta dan se bodo sprejemali novi udje.
—	Na zastrupljenju umrl. Iz Križ pri Tržiču so nam poroča: V Pristavi pri g. Primožiču se je pretočeni teden zastrupil na krvi hlapec po imenu Pavle Ržen, ko se jc z rjavo iglo na levi roki malo rano snažil. V potok popoldan mu je bilo kar slabo in zvečer so mu poklicali gospoda, da ga pre-
b naš leberalei žc zdauni prekusl use avijatkarje tega in unga sveta. Škoda, res taužentkrat škoda, de na morja soja naumnast in hudobnast za nč druz-ga ponucat, kokr de pumilvajne in usmilejne pr pametneh ldeh zbedeja.
Pa jest na morm zapupast, de se jh ta naumnast tku drži kot šuštarska smola, če prou maja med saba ena cela rajsa ta nar bi brihtneh prefesarju. Narobe: narnest do b ratal tist, ke nisa prefesari, bi brihtn ud prefesarju, sa se pa še prefesari naloži ud nh naumnast. Ja tu je žalastn!
Kdaj je še ud nas kermu na misu pršlu, de b kašnga nemškutarja pu-hvalu, čc jc Sluvenca tku pu raubarsk napadu, kokr sa jh zdej Hučevarji? Nokol! Pa noj jo biu že ta Sluvenc le-beralc al pa kej druzga. Leberalei sa pa iz takmo ajfram še clu puhvalil Hočevarje za nlina raubarija prec, ke sa u tem zvcdl in šele Čez dva, tri dni sa so za en tulk zbrihtal, do sa ena velika naumnast naredi in sa zatu začel zavijat na use plati, do b so spet vn zrezal. In ke je pred kratkem gespud dohtar Kurošc vrgu Nemcem bridka resnica u držaunmo zbore u ksiht, do jo nhna kultura šnops, sa leberalei zagnal tak vriš, kot kukuš, čo jastreba zagledaja, in mu naprej motal, de se tu na šika, de se takmo »Ilerrenvolke«, kokr so Nemci in nemškutari sami sebe zmerjaja, kej tacga u ksiht. puvc in jh razžal.
Pu mojeh misleb sa leberalei iz tem sojem vrišam zavle gespud dohtar Kuroščovc udkritasrčnast in rcsnica-lubnast sam pukazal, do so na morja utrest tisto soje hlapčuske in suženske nature. Sam en sužn al pa hlapec ta nar bi zadne vrste, ke u sob čut, de ni nč, s pesti dupast, de ga odn zmerja, zaničuje in nazaj pustaula, sam na
mouči in pužira zmerjajne in zaničvaj-ne. In naš leberalei sa iz tem pukazal, de dobr čutja, de sa nč, trikrat nč; zatu se jm jo tu strašil čudn in nezaslišan zdel, de so upa en Sluvenc Nemcem taka resnica u ksiht puvedat.
Kua nuca našem leberalcem, čc se iz napihnenem varnpam iz zlatem ket-nam prepreženem pustaulaja pu iblan-skeh pajzelneh in čez klcrekalce in čez use, kar jc mejhn bi pametn, kokr sa sami, zabaulaja in šimfaja. Nhna duša se na moro iz zlatarn ukuvat; nhna duša in nhn ježek ustaneta umazana in suženska, in tku umatona in sužen-ska, de se upata sam preko sojem Idcm, Sluvencem, surou ubnašat; Nemcem pa ližeja pete in sa usi srcom, če jm en Neme al pa nemškutar sam prjazn ksiht pukaže.
Gespud dohtar Kurošc u držaunem zbore ni puvedu murde iz neprevid-nast Nemcem bridka resnica; taka resnica puvedat Nemcem u ksiht, tu b bla clu doužnost usacga našga puslanca in slava tistmo, ke je ta peru čutu u sob tist čluvošk čut, ke ga pouziguje čez navadnga sužn a; ke se je upu sojino sam u dumišli čutečmu ac gespu-clari puvedat, kar zasluž, kar jc že zdauni zaslužu. Sovode leberalei kej tacga na morja strt, ke sami nisa nč bulš.
Gospudi loberaln prvakari! Kua pa jo nemška kultura druzga kot šnops, purajkel al pa kamen? Puvojte no! Al sa Nemci in nemškutari šo kerkat nam pukazal, de sa kej bulš, kot sma mi? Spountc so na Ptuj, spounte so na Cele in spounte so na Hučeuje. Dobr b blu pa tud, če b so spounl na Iblana, dokler sa mol še nemškutari rotuž u ritkah! U Iblan, u središč krajnske dežele, sa. nam iz vilam, kulmi in iz sa-blam ubijal soja kultura u Klavcu al
pa kodr jc prlctcl. U Iblan, u središ krajnske dežele, sa vrgl tekat pušten-ga sluvenskega ubrtnika Boltata u ka-zinsk kavarn na bilard in sa ga pretepava! in mu iz sablam ubijal soja nemška kultura naš nemškutari in Nemci. Spounte se Anastazija Grtina, ke je Sluvencem u krajnske m deželnem zbore naprej metu, de lohka u šnajc-tihlne Sluvenci soja kultura iz saba nosma!
Tku sa delal Nemci in nemškutari iz nam; tku delaja šo dondons, in vi, leberalei, se upate zmerjat tistga, ke se jm jc upu zuperstaut. in jm puvedat, kar jm gre. Sram noj vas bo in sram noj u usacga, ke so pršteva vam, sužnem in iz vam drži.
Hučevarji sa zdej iz nouga pukazal, kaj je nhna kultura in vi na mignete iz prstam, ampak šuntato »Sluv. Ludska Stranka« in nhne vuditalo, do noj zruhneja in Hučevarjom repotnice purožeja, sami pa se putuhnete kot pouh u sojmo brloge, zatu de b se bi Nemcem pršmajhlal in pr peru prlož-nast al neprložnast napadi »Sluvenska Ludska Stranka«.
Naš vuditoli, vuditeii »Sluvensko Ludsko Stranke«, veja, kuj je nhna doužnost, sami, in sa ta lcužnost tud zmeri iz ta narbulš vestjo izpolnuval, ne do b s kej za vaš vriš am jemal. Sturl uja ta doužnost tud zdej brez Idi hlapčuske nature, ke se upaja sam šuntat, kot utroc: »Ks, ks, dej ga no!«, čc jh pa on nemškutar grdil pugleda, pa greja kokr dc h jh kdu iz mokra cujna nadre vu.
Takm ldem udroka usaka pravic za gubezdajne
Boltatu Pepc iz Kudcluga.
videli smo na shodu tudi slavnega
Elijo Predoviča, ki je skušal, pokazati se dobro volje, vendar pa se mu jo kljub temu poznalo, da je zadnje tedne precej shujšal in da so boji, da no bi več mogel še kedaj jahati na konju po Ljubljani, Shod jc otvoril in vodil dr Triller. Profesor Reisner, ki menda misli, da bo rešil Ljubljano iz blata, je govoril prvi in očital S. L. S. stvari, ki bi mu jih ovrgel vsak pastir iz zadnje gorske vasi in celo še kak njegov radikalen študent. Pa za liberalce je vse dobro. Novemu ljubljanskemu občinskemu rodu je odrekal vsako vrednost, ker takega volivnega reda še nimajo nikjer drugod in ker je baje narejen samo za S. L. S. Ileisner je sploh imeniten agitator. Najpoprej so skobaca na delavce, pa te ozmerja, potem opsuje okoličane, ki bodo volili v ljubljanski mestni zastop, ozmerja tudi okoličaneskc branjevke, tako da ga jc dr. Tavčar od strani že jako pisano pogledaval. Da je bil ubogi Reisner hud na deželno zborsko večino zaradi dr. Novakovega mesa iz Argentinije, je samo ob sebi umevno. Ko bi S. I,. S. zavladala v Ljubljani, bi propadli vsi liberalni kulturni zavodi. Če dobo klerikalci v roke mostni svet, dobe Mostno hranilnico in tako tudi Narodni dom ter bodo vse vun pometali (!!) Napraviti to v Ljubljani, kar nimamo, more samo liberalna stranka. Dr. Reisner je klatil, da je napredni občinski zastop povzdignil Ljubljano iz razvalin, ker menda ne ve, da so to storili hišni posestniki, ki so se morali zadolžiti, in pa razni zavodi, ki so s svojim denarjem si postavili lepe zgradbe. Dr. Tavčar jo hotel biti včeraj zelo mlad in duhovit, a mu bogvekako ni šlo od srca kot svoje čase, ko je bil še bolj poskočen. Spravil se je na deželnega glavarja pl. Šukljeta zaradi članka o cestnem zakonu v »Slovencu«. O dež. glavarju jc Tavčar včeraj govoril, da jo star, kakor bi bil dr. Tavčar šo v nerodnih letih. Da je moral pozabav-Ijati tudi proti dr. Poganu in dr. Zajcu, je samo ob sebi umevno. Dr. Tavčar jc bil zelo hud na deželnega glavarja, o katerem je dejal, da se še ni nikdar obregnil vanj, a ker so jo oglasil v javnosti (z resnico), naj nosi deželni glavar sam posledice, ako ga bo dr. Tavčar na shodu raztrgal. (Grozno!) Kar jc navedel Šuklje v omenjenem »Sloven-čevem« članku, je vse napačno, vse po-tvorjono, samo dr. Tavčar govori čisto in zlato resnico. Šuklje, kakor kak akrobat v gostilni vilice in nože, požira številke. Dobrega prijatelja je našel v dz\ Zajcu, ki je v hrustanju tudi velik akrobat. Po dr. Tavčarjevem, velja jubilejni most 271.000 K, (tu jo Tavčar marsikaj goldinarjev zamenjal za krone), Mestni dom 254.000 K, in hotel Tivoli 215.000 K, (Ali ni to dovolj?) Tavčar jc zaključil: Liberalci naj pri volitvah vsi vzkliku jejo: Ne boste drli bele Ljubljane. Če jc mislil dr. Tavčar to na naslov »Glavne posojilnico«, je imel prav. Tudi mi smo za to, naj se vlagateljev pri »Glavni posojilnici« 110 odere, ampak naj jih liberalci pošteno izplačajo! — Sprejela se jo nato šo resolucija, v kateri se protestuje proti cestnemu in melioracijskemu zakonu, nakar je Triller shod zaključil. O kočevskih Slovencih ni bilo niti besedice govora in po logiki mladinskega lista bi bili tako kočevski Slovenci od liberalcev izdani. Zanimivo je bilo tudi ."»paževati, da dr. Tavčar kot deželni odbornik cestnega zakona ni proučil in da se proučuje šole iz neko vloge. Dr. Tavčar jc včeraj na vso napravil vtisek, da jc telesno še dobro ohranjen, da se mu pa duševni marazem že silno pozna.
lj Katoliško društvo rokodelskih
pomočnikov ima jutri, v nedeljo, 8. t. m., ob pol 11. uri dopoldne svoj redni mesečni shod. Na sporedu je tudi govor o Jugoslovanski strokovni zvezi, ki ga bo govoril prof. Karol Drmastija.
Ij. Argentinsko meso v Ljubljani. Tekom prihodnjih dni piide v Ljubljano prvo argentinsko meso. ki ga bodo proda-iali naslednji mesarji: Anton Slovša, Vodnikov trg, Terezija Kunej, Vodnikov trg, Katarina Žan, Vodnikov trg in Anton Put-rih, Stari trg 21. Cene argentinskemu mesu orez priklade mesa in kosti druge prove-nijenoi je določil mestni magistrat takole: Zadnji del kg K 1 40 sprednji del kg K 1 20
lj. Samoumor Ljubljančana v Zagrebu. 35 letni zasebni sluga Valentin Traven, rojen Ljubljančan, zadnji čas vposlen v Delniški tiskarni v Zagrebu, je na Novo leto zelo popival in prišel pijan domov. Od tu pa je kmalu zopet odšel in pisal ženi, da se usmrti, kar pa žena ni smatrala
m m,
Brtljanfl po nizki ceni
za resno. 4. t. m. pa so nasii Travna na pokopališču s prerezanim vratom. Prepeljali so ga v bolnico, kjer ga zdravniki le še upa|o 'rešiti. Žena je ob grozni vesti bmedlela.
lj Umetniška razstava v pavilijonu R. Jakopiča ostane odprta le še do nedeljo dne 8. januarja zvečer.
lj Tujski promet v Ljubljani. Meseca decembra jc prišlo v Ljubljano 3958 tujcev — 117(5 manj nego meseca novembra in 328 več kot meseca decembra 1909. — Od teh se jo nastanilo v hotelu »Union« 747, Slon (363, Lloyd 376, Cesar avstrijski 237, Tivoli 202, Južni kolodvor 176, Štrukelj 160, Tratnik 124, Ilirija 123, Malič 120, Bavarski dvor 44, v ostalih gostilnah in prenočiščih pa 986 tujcev.
Razne slvari.
Mesto Rim pred bankerotom. Kakor je splošno znano, se nahajajo sko-ro vsa volika mosta v velikih denarnih zadregah. Vsako loto vodno več izdatkov, čotudi večkrat za prav nenotreb-ne in brezkoristne stvari, denarni viri nazadnje tudi usahnejo, potem ni čuda, čc mestnim upravam slaba prode. Eno izmed najbolj zanikarnihin denarno najbolj slabih most pa je Rini. Pravijo, da vladajo posebno v na novo pozidanih dolih mosta neverjetne razmero. Ni vodovoda, 110 kanalov, 110 cest ne ulic, polno nesnage in umazanosti. Mestna uprava pod znaflim judom Na-thanom je tako slaba, da si slabejše no moremo misliti. To jo dalo tudi povod, da jc laški ministrski predsednik sklical ministrski svet, ki so jo bavil s tem vprašanjem. Ta namerava upcljati za mestno upravo vladno kontrolo, ki ho imela nalogo skrbeti, da se denar, ki ga država mestu nakloni za gotove namene, tudi res za isto uporabi.
Odvetnica na najvišjem sodišču v Kristijaniji jo kot prva ženska postala gdč. Eliza Sam.
Telefonska in brzojavna mm.
DEŽELNI GLAVAR PL. ŠUKLJE PRI MIN. PREDSEDNIKU.
Dunaj, 7. januarja. Ministrski predsednik baron Bienerth je danes poklical k sobi deželnega glavarja pl. Šukljoja, ki so mudi v zadevah kranjsko dežele to dni na Dunaju. Ministrski predsednik se jo z deželnim glavarjem pl. Šukljejcm dalje časa razgovarjal o polža ju nastalem vsled krize. Podrobno se jc min. predsednik informiral o političnem in gospodarskem položaju na Kranjskem. Glede melioračnega zakona in mel'oračnega posojila je prišlo do popolnega sporazumljenja med vlado in dežlnim odborom. Ko se politični položaj pojasni, bo sklican kranjski dež. zbor.
BIENERTH SESTAVLJA MINISTRSTVO. — KONFERENCA Z DR. ŠU-STERŠIČEM. — ČEHI IN POLJAKI.
Dunaj, 7. januarja. Danes ob pol 12. uri dopoludne jo min. predsednik baron Bienerth sprejel poslanca dr. Šusteršiča, katerega je bil včeraj brzojavno povabil na konferenco. Pogovor z dr. Šusteršičem jo trajal nad eno uro. Najbrže Bienerth skuša Jugoslovane prepričati, da ima ministrstvo, kakor ga hoče sedaj sestaviti, le provizo-ričen značaj in se ima po nekaj mesecih nadomestiti po definitivnem pod pogojem, da so čoško-nomška spravna pogajnja, ki so zazdaj razbita, vendarle posrečijo. — Bienerthov kabinet sicer šo danes ni gotov. Baron Bienerth so pogaja zdaj s češkimi izvenparlamcn-tarnimi osebnostmi in zlasti pride praški vseučiliški profesor za nacionalno ekonomijo dr. Gruber v pošto v. Baron B'enerth misli, da bo češka <>b-strukcija nasproti vladi men j ostra, ako sprejme kabinet nekaj zastopnikov češkega naroda.
V torek se vrši v Pragi soja parlamentarno komisije enotnega češkega kluba, da se posvetuje o politični situaciji in stori svoje sklope glede taktike za bodočnost. Splošno so povdar-ja, da nova vlada v parlamentu 110 bo nič drugega zahtevala kakor rešilev bančne predloge, rednega budgeta, ro-krutnega kontingenta, trgovinske pogodbe s Srbijo in eventualno šo laško pravno fakultete. — Bienerthov III. ministrstvo bo najbrže v torek kompletno, kolikor se dozdaj vo, bo predsednik in obonem minister za notranjo stvari Bienerth, za hrambo Georgi, za nauk grof Sttirglik, za. trgovino VVoisskirchner, za justico Hochcnbur-ger, za finance Robert Meyer, za že-
loznice dr Glabinski, poljski minister rojak dosedanji sekcijski šof Zalcski, poljedelsko in delavsko ministrstvo pa je Bienerth rezerviral za dva Čeha, ki so še nista definitivno odločila. — Kar so tičo Poljakov, si- pogajanja ž njimi perloktna, vslod česar prevzameta portfeljo tako Glabinski kakor Zaleski. Poslanec Stapinski, ki je še predvčerajšnjem grozil z najostrejšo obstruk-cijo, danes izjavlja, da ho poljska ljudska stranka sledila politiki prosto roko.
KONFERENCA DR. BIENERTHA Z DR. ŠUSTERŠIČEM.
Dunaj, 7. januarja. O konferenci ministrskega predsednika dr. Biener-tha s poslancem dr. šusteršičem so poroča: Ministrski predsednik jo dr. šu-strešiču sporočil sestavo novega kabineta in jo dr. šusteršiča zagotovil, da ho novo ministrstvo nasproti vsem strankam v zbornici zavzemalo enako objektivno stališče. Ministrski predsednik je dr. šusteršiča prosil, da upošteva objektivno stališče tega kabineta in da naj zato Jugoslovani no zavzamejo žo vnaprej proti njemu odklonilno stališče. Dr.šusteršič je vzel, kar mu jc Bienerth sporočil na znanje in dejal, da bo o toni poročal »Slovenskemu klubu« izjav pa ni podal nikakoršnih.
CEARJEVO ZDRAVJE.
Dunaj, 7. januarja. Cesar se skoro popolnoma dobro počuti in jo od nahoda že čisto ozdravel; lo z ozirom na neugodno vreme ostano začas šo v Schdn-brunnu, so ho pa najbrže žo v ponedeljek vrnil na dvor na Dunaj. Nadaljno dispozicije so odvisne od naredb zdravnika.
IZ VATIKANA.
Berolin, 7. januarja. Liberalni listi poročajo, da namerava papež Pij X. vse »dostojanstvenike« cerkve sklicati v kratkem v Rim k posvetovanju o izrednih rečeh. Pričakovati je velikih izpro-nicmb. (Ta notica diši preveč po judov-sko-liberalni senzaciježeljnosti, da hi bila vsaj v tej obliki verjetna.)
LIBERALNO ROMANJE V RIMU.
Rim, 7. januarja. Na čast podpredsedniku avstrijske zbornice, dr. Stein-Avondcrju, ki se mudi zdaj v Rimu, jo priredil župan Ernesto Nathan, banket, na katerem je napil avstirjskim nemškim liberalnim poslancem. Dr. Stein-\vender so mu je zahvalil in izjavil, da bodo vsi nemški svobodomiselni poslanci poloti in corpore romali v Rim k razstavi, pr rojeni na čast osvobojenja Italije.
ATENTAT NA ŠPANSKEGA KRALJA.
Malarga, 7. januarja. Ko je Kralj Alfonz XIII. dospel semkaj in ravno izstopil v palačo guvernerja, jo noki civilni osebi padel iz žepa nabasan samokres. Ko se jo sprožil, jo nastala vsled detonacije precejšnja panika, v kateri sta bili dve osebi ranjeni. Policija jo nato zaprla 22 lot starega anarhista Ruga, ki jo igral veliko vlogo v Barceloni in ondi povzročil tudi zadnje nemire. Našli so pri njem tudi mnogo kompromitujočih spisov.
SAMOUMOR TRGOVCA LEDERERJA NA REKI.
Reka, 7. januarja. Znani trgovec Josip Lederer jo neopažen skočil s pa-robrocla »'Panonija« in so utopil.
Cunardov ekspresni parnik »Mau-retania« jo, kakor nam brzojavljajo včeraj oh 10. uri 8 minut, prispel v pristanišče Fichguard (Angleško), ko jo dopolnil svetovni rekord, namreč vožnjo iz Livcrpola v Ncw York in nazaj v Fichguard, vštevši 41 ur obstanka v New Yorku. Pot nazaj jo nastopil v soboto dne 17. decembra in je vsa vožnja trajala tja in nazaj 11 dni 23 ur s povprečno vožnjo 25:07 vozlov. Največja v onem dnevu dosežena razdalja 582 milj. Na vožnji sem in t ja se jo vozilo 3000 potnikov in 3800 božične pošte in zavitkov.
lade matere
bi sc morale ozirati na tako izborno krepilno sredstvo kakor jc Scott-ova emulzija Z večjo učinkojočo močjo, kot jo ima navadno ribljc olje jc s Scott-ovo emulzijo združen prijeten smetanasl okus in zelo lahka prebav-uost, ki vas bode prijetno iznenadila in zadovoljila. Otroku se enako koristi in babice priporočajo
1'ristna le s (o znamko — ribičem — kol garancijskim znakom SCOTT- ovega ravnanja!
najtoplcjc mladi materi vsak čas, bodisi pred ali po porodu Cena izvirni steklcnici 2 K 50 vin.
Dobiva se v vseh lekarnah.
310";
leteorologično poročilo.
Višina n. moriem 30fv2///t sred. zračni tlak 736-0 mm
y I Cm npa-3 ] zovtillja
Stanj« barometra
v mm
l'empe-i
ratura po
Celziju
Vetrovi
Nebo
() | 9. zveč. | 742 2 ! 0'0 | si. ju<r
7. zjutr. 743 0 2. pop. 743 6
00 si. ssvzli. 3'0 si. jjvzh.
megleno
oblačno
S2p
> 3 s « ^ t
21
Srednja včerajšnja temp. — 0'2>, norm. —2 7J.
Priznaao fBdUno sredshro Zazdrarefobolne ofroke kakorfudi za bolnena žefodcu
Knjižica; Ofroska hranifeuastonj pri NESTLE Dunaj I.Bibersfrassell.
Izborna dietična namizna pijača.
O dobroti Bilinskc vode naj se vprnSa domači zdravnik. Dobi se pri AMIiael Kastnerju v Ljubljani.	2590
Ženitna ponudba.
Samski obrtnik (boljše krojač> s trgovsko koncesijo, dobrih lastnosti ter solidnega vedenja, se želi v svrho ženilve seznaniti z varčno gospodično v starosti 2.r> do jS. tet, katera bi imela večje premoženje. kako trgovino, ali primerno dobro eksistenco Vdove niso izključene. Le. resne ponudbe s potnim naslovom jc poslati pod: „obrt in trgovina," na upravo „Slov." do /■> t. m.
vrste
men. a™
SIISISI Model 1911
Že mnogo let na;boije preizkušen.
Močna, solidna sestava. Najbolj enostavno ustavljenje in izpraznevanje.
Tovarne poljedelskih strojev, železoli varne 62	in fužine na paro	5
PH. MAVFARTH & Co. DUNAJ
Ustanov 1872 U. 1 Taborstrasse 71. 1.00 delavcev Ob' 1 ruI pro. pckti zn toni in franko. Zastopniki in razprodajalct sc lSitjo.
u I I N EKurar'Prva n^vecJa d0
-■——- exporfna tvrdka ur, zlat
anaMestmirg in s rebrn ir®. bas
nss
l(ljudno naznanjam slavnemu občinstvu, da sem prevzet
gostilno
v hotelu na Pošti na Jesenicah Gor.
Skrbel bodem jo dobro pijačo, kakor tudi3a vedno pripravljena topla in mr^la jedila.
£a rr.nogcbrojri obisk se prioorečam
Peter Simnic
64	gostilničar.
Mesto 40 K samo 6 K.
triložno tnl nr.ku
Gamsova brada
podobna jel rovi br di. pristna zelo lepa. lb cm dolqa dlaka s staro srebrno cevko in Huberto im križem, s prcm kajoCint oklepom in vijakom, skupaj samo b nron. Dl ka in obroč pod jarrstvo n pristna. Priložnostni nakup, razpošilja po povzet|u izdelovalec gamsovih brad
Fenichel 3573
Dun "j,IX ,Altmiittergasse3.123.
Mnogo priznalnih pisem.
Kuharica
ki zna dobro kuhati in vsa hišna dela opravljati, želi službe h kakemu g. duhovniku ali drugemu samostojnemu gospodu. Naslov pri upravi »Slovenca" pod »68».	68
192 52
Šfamhilije
vseh vrst za urade, društva trgovce itd.
Anton Cerne
graver in izdelovatelj kavčuk - štambiljev
LJUBLJANA,
Sv Petra cesta št. 6.
Cenilki franko.
Fotografski umetni zavod
jSLVG® BlBKTTJbi
v Ljubljani, Sodna ulica št. 11
3929
Izvrševanje vseh v fotografsko stroko spadajočih naročil kakor: povečavanje, reproduciranje, fotografiranje tehničnih predmetov, interijerjev itd. itd.
T
Vsa dela se izvršujejo točno tudi v največji množini

C, fa cblastueno potrjeno učil išče
-- };a krojno risanje --
F ran j a fesih
js .ljublian-j, Stayi' št. 28.
;5 Sobi ^c tudi kroj po životni meri.

MARIJA SATTNER
Ljubljana, Dunajska cesta 19, II. stop., U. nadstr. (ffledljatova hiša).
se priporoča prečastiti duhovščini za
Izdeluje cele ornate, kazule v vseh liturgičnih barvah pluvijale, obhajilne burze, štole in vse za službo božjo potrebne stvari, pri-prosto in najfincje, kakor se glasi naročilo, v svilnatem in zlatem vezenju. — Izdeluje tudi
bandera in baldahine
ter izvršuje vsakovrstno cerkveno perilo iz pristnega platna. — Vporablja samo dobro blago, cene po mogočnosti nizke, zagotavlja trpežno, vestno delo in hitro postrežbo. — Prenovljenje starih paramentov tudi radovoljno prevzame.
3926
Ponudbeni razpis.
Za zgradbo novega šolskega poslopja v Litiji se s tem
razpišejo stavbinska in rokodelska dela ter dobava tvarin in se bodo ponudbe radi oddaje istih del sprejemale le do
30. januarja 1911 opoldne
pri c. kr. okrajnem šolskem svetu v Litiji.
Ponudbe, ki se lahko glasijo na vsa dela ali tudi na posamezne kategorije istih, morajo biti spisane po uradnem formularju, z eno krono koleko-vane, zapečateno in opremljene z 5odstotnim vadijem v gotovini, vrednostnih papirjih ali liranilničnih vlogah, zračunjenim po ponudbeni svoti za zgradb« in označene z napisom „Ponudba za zgradbo šolskega poslopja v Litiji".
Ponudbe, ki bi pozneje dospele ali ponudbe, ki niso spisane po tem predpisu se ne upoštevajo.
Napoved cen jc pripuščena ponudnikom, v to svrho je treba v suma« ričnih proračunih za vsako vrsto del enotne cene in povprečne zneske pa razločno zapisati s številkami in besedami ter navesti skupno ponujano svoto.
Dotični stavbeni načrti, sumarični proračuni, hkrati ccnilniki enotnih cen. občni in podrobni stavbni pogoji in ponudbeni formulari sc morejo od 9. januarja 1.1. dalje vsak dan ob navadnih uradnih urah vpogledati pri c. kr okrajnem šolskem svetu v Litiji, kjer se tudi proti odškodnini štirih kron vročijo ali po pošti odpošljejo vsi prepisi k ponudbi potrebnih prilog.
C. kr. okrajni šolski svet v Litiji
dne 5. januarja 1911.
63	Predsednik: Parma.
St. 41.810.
Razglas.
Ker se je zanesla kuga na gobcu in parkljih iz Bosn^ v Ljubljano, se lastnikom živine kazaje na ostra kazenska določila naroča, da vsako kužno obolenje svoje parkljate živine takoj naznanijo podpisanemu mestnemu magistratu.
Dalje se prebivalstvo opozarja, da je poraba in prodaja surovega mleka prepovedana in da je užitnik takega mleka in takih mlečnik izdelkov za ljudi zelo nevarno.
Lastnikom živine, ki so ob jednem mesarji, se pa naroča skrbeti zato, da bodo njih živini za rabo stregle le take osebe, ki s mesarijo ali klanjem živine ne pridejo v nikako dotiko.
Mestni magistrat v Ljubljani,
dne 5. januarija 1911.
Za oskrbovanje občinskih opravil mesta Ljubljane začasno postavljeni c. kr. deželne vlade svetnik
67
Laschan 1. r.
s isrnjvrsum mffff,; ^jra^A-flimiganar ti
SfAKstmsamsam ®
BERNHARDT-OVI
iokomobili i motori
Lokomolrill od 3 do 20 konjskih sil. motori od 1 do 50 konjskih sil.
KIS*
'vja.'.	7:	'i,;
tornpn
to n ioq honisHih sil, oHratni slrasli i mm M Jo in uro.
Obratni stroSki 5—6 vin. za konjsko silo in uro.
j^obenega dima, nobeni.! saj, nobenega smradu, nobenega izprašanega strojnika, nobene nevarnosti za eksmozijo ali ogenj, nizki nabavni stroški, se lahko postali vijo v bivaližčih, ni potreba nobenega dimnika, pripravljeni za takojšnji obrat.
mui u debela salu in mi za žito
\?rst jo in izloe jo najfinejšo moko. — pripravni za vsako gonilno moč (matjr, oodo, gepe t). — JK zka cena — ponudbe, k: taloge --—-■■...........—- brezplačno. ■
tfalcenefa Gbrataa moč za izuriEoanSe obrta, polfedetetoa In industrije.
Pomislite z ugaslimi plačilnimi pogoji. Ceniki in nasloni na oled poslanih strojeo na zahteoo na razpolago.
C. kr. priv. tovarna za motorje in stroje
ernhardtovi sinovi Dunaj XII« III«
Schonbrunnerstrasse št. 173, SI. Zastopnik: J. Mikula, inžener, sodnijsko zaprisežen cenilec, Ljubljana, Cigaletova ulica štev. 7.
san vmamsajm 01 n m mu« MiifmiimniLFHiriHrriri ttit- nifflffjriitrniii
Na Portugalskem vse nezadovoljno.
Pariz, 6. jan. Od portugalske meje prihaja poročilo: Pomirjevalne brzojavke, ki jih pošiljajo iz Lizbone po vsem svetu, se morajo sprejeti zelo skeptično in previdno. Vsekakor se ne sme preveč verjeti ofieielnim zagotovilom sedanje portugalske vlade. Od dobro informirane strani se zagotavlja, da tudi mornarica, ki je bila glavni faktor proklamacijo republike, ni zadovoljna bogvekako s sedanjo vlado. Mnogi častniki mornarice in armade se javno izjavljajo proti republiki ter si žele monarhije. Tri križance in dva torpeclna čolna bodo kazensko odposlali v kolonije. Monarhisti marljivo delajo proti osovraženi diktatorski kliki. Provinca sama, kakor tudi provinci-alna mesta, o kateri se je prej pisalo, da je sprejela z navdušenjem republiko, noče o njej ničesar vedeti. Tako izgleda položaj v novi republiki. Vsako prerokovanje je sicer težko, toda v teh razmerah je konec sedanjega režima na Portugalskem gotov.
idrijske novice.
i Božična imenovanja in darila. Letos lahko rečemo, da je bilo za nekatere prav ugodno leto. Poročali smo že, da je bilo 18 rudarjev povišanih na pazniško mesto, po praznikih je še 6 pisarjev dospelo na isto stopinjo, dva rudarska uradnika Kropač in Sclineider sta postala nadoskrbnika, dobila tedaj poleg zlatega ovratnika tudi plačo majorja. Razume se, da je še marsikateri pričakoval, da se njega spomnijo. Eden je menil, da je že na vrsti, da se pomakne višje, drugi si je domišljeval, da je radi svoje pridnosti, nadarjenosti, ali družinskih razmer vreden, da se na njega ozirajo. A presenečenj je dovolj na svetu. — Naš poštar Ilelmicli je za novo leto tudi dosegel nadpoštar-sko čast, dasi sc je vleklo že pol leta, od kar je bil na vrsti in vsaki čas pri-
čakoval, kdaj se prišije še ena zvezda na ovratnik. V sedanji draginji jim bode pač dobro došlo zboljšanje.
i Učenke naše čipkarske šole so napravile lepo božičnico. Igrale in pele so prav dobro in koncem se je razdelilo med mlade do 11. leta stare učenke 615 kron, katere jim je za praznike poslalo vodstvo čipkarskega tečaja iz Dunaja. A društvo za povzdigo ženske industrije je poslalo še 1000 kron, da se razdeli med bolj revne čipkarico. Določilo pa je, da mora biti najmanjši dar 10 kron, da se obdarovani kaj pozna in si omisli za zimo, kar najbolj nujno potrebuje. Nekaj malega jili je dobilo po 15 kron. Sploh lahko rečemo, da sc je malokje primeroma toliko storilo za praznike, kakor letos v Idriji. Preteče no leto se je v mestni župniji rodilo 171, umrlo 164 in poročilo 46 parov.
i Člane in članice »Katoliške delavske družbe« opozarjamo na p r o d a -vanje č. g. kateheta Fr. Oswalda. Predmet je zanimiv, kakor zadnjič. Predavanje bo v nedeljo 8. t. m. ob 8. uri zvečer v Didičevi dvorani. — V nedeljo, dne 15. t. m. pa bo v istih prostorih ob A. uri popoludne občni zbor »Katol. delvasko družbe« z običajnim sporedom. Udeležite se obeli prireditev polnoštevilno!
DUNAJSKI KRŠČANSKI SOCIALCI V SKRBEH.
Dunaj, 5. jan. Češko gibanje ob priliki ljudskega štetja prizadeva dunajskemu krščanskosocialnemu magistratu velike skrbi, ker se sila veliko oseb vpisuje za Čehe, celo take, ki imajo na Dunaju meščansko pravico. Izjavlja se, da je to prekršitev meščanske prisege, ki da vsakega Dunajčana obvezuje varovati nemški značaj Dunaja. Zagotavlja sc, da se bo delalo na to, da se takim osebam ne podeli meščanstva. Krščansko socialstvo krščanskih socialcev se čedalje lepše razodeva.
E:usel) in Buenos flires 1910: 3 velike narjrade.
Podružnica na Dunaju: III. H.m Heumarkt štev. 21.
frotepsrnl lokomobil!
z brezventilnim preciznim upravljenjem. Originalno strojedelstvo Wolf 10 — 800 k. s. obratni stroji z najvišjo popolnostjo in dobičkom, za industrijo in poljedelstvo.
3329 — 26
Posedaj Izdelanih ga 720.OOO k. s.
Strojnico
Podpečjo
da pod ugodnimi pogoji u najem :: ::
95 KoiJi, Hreg - Borounica.
Klobuke


v najnovejših faconan in velikih izberah priporoča 147 52-1
Ivan Soklič.
Založnik c. kr. avstrijskih državnih uradnikov.
Pod trančo št. 2. Postaja elek. železniGe.

Zlatnina
srebrnina, dragulji v raznovrstnih okusnih vzorcih in po priznano nizkih cenah. — Za
ženine m neiveste
velika izbera ur, prstanov, uhanov, verižic, obeskov, zapestnic, raznega na-miinega orodja, cvetličnih vaz i. dr.
L UECGMET
zlatar nasproti glavne pošte Ljubljana, Selenburgova ul.
Lastna delavnica. — Nakup in zamena stare zlatnine in dragega kamenja.
Glasovir
in razno pohištvo se ceno proda radi preselitve.
Ambrožev trg 3, I. nadstropje. 28
... I kg sivega skubljenega prrja K polbp-lr:> legn K 2'80, belega K (, finega K 6, najboljšega skiibljenega K 8. sivega pulia K 8, belega K 10, prsnega puha K 12, od S kg nadalje poštnine prosto. Dovršene postelje bogato napolnjene, iz zelo gostega jako trpežnega rdečega, modrega, belega ali rumenega Inlet-nanking-blaga I pernica vel. 180X116 cm z blu?inamn. velikost 80X58, napol-rnena z jako lepim mehkim perjem K 16, s polpuhom K 2o, s puhom K 21: posamezne ocrnicc K 12, 11, 16, vzglavnica K 3, 3-SO, 1. ~ Pernice 180X110 cm velike K 15, 18. 20: vzqlavnica 90X70 ali 80X80 cm K 150, 5, 5-50. ■Spod. pernica iz gradla 180-:i 16 cm K 13, 15. Razpošilja proti povzetju poštn. prosto pri naroČilu od lo K dalje.
M. Eerger v Dešenici št. 1009. Češki les.
Za neugajajofe denar nazaj ah sc blago zamenja- — Ceniki o žimnlcah, odejah, prevlekah in vsem drugem posteljnem blagu zastonj in poštnine prosto.	2293
Okusite pivo iz Češke delniške pivovarne
v Čeških Budcjevicah
Je izborno, na plzenjski način t 1592 varjeno.	♦
Zaloga v Ljubljani: V. H. Rohrmann.
ZALOGE: Postojna: Emil pl. Garzaroli; Trnovo : Hudolf Valenčič: Reka-Sušak: flnte Sablich; Trst: Scbmidt & Pelosi; - - Puli: Lacko Križ - -
Čez 380.000 bul.
™ V
Zgodovinsko dejsfuo:	34
Odkar se je „Undcrvvoocl" tako sijajno izkazal vslcd svoje neomajne trpežnosti, so tudi najstarejši Undcrwood	CV 5' P asti bolj uli man) njegovo obliko in hvalili vidno pisavo i la
Staro prerokouanje:
Leta 1S99: Underwood sc more s pravico imenovati kot pisalni stroj bodočnosti. - To sc je hitro t a k o kak or" Un de r w o o d ' °' ^	USPCh' °C '"0rei° 1CČi: ",laš pisalni stroj izfl,cda ravno
Mowo prerokovanje:
VS'kf?majo Pv!dLPpteavoStr0jl b°d° V kratkem izPodri")clli z Undenvood podobnimi pisal, stroji,
NflSVCt Zfl klllica: .kku^ja Ipodri", sc more reči tudi v tem slučaju, kajti kdor naroči stroj, ————T .kl ,e. "Pel)al v'dn0 l,lsavo ter izpopolnil, kateri jc uCinil preobrat v izdclo-llir	t )C na vseh razstavah prva odlikovanja, dobil največ svetovnih rekordov
v hitrici pisave, ta ravna previdno, ker preživi Underivood vse konkurenčne stroje.
Zaloga za Kranjsko: I. PERK0, LJUBLJANA, Marije Terezije cesta 7,1.
lOt z d r a vi 1 n i
'oleznih
vrelec že stoletja znana v vsel
iii
Jri protin., želodčnem in mehurnem kataru. Izvrstn> za otroke, prebolele in mej nosečnostjo. Na^uljša dijetetična in osvežujoča pijača.
izvirek: Giesshubl Sauerbrunn,
želez, postaja, zdravilno kopališča pri Karlovih varlh Prospekti zastonj in franko.
V Ljubljani »e dobiva v vseh lekarnah, večjih špecerijskih prodajalnicah in trgovinah z jeatvinami ,n vinom.
Zahga pri Mihael Kastnsr iu. Peter Lassniku in Andrej Šarabonu, Ljubljana.	11162—49
m najem
dobro znana in dobro vpeljana
reslami r; n,-i: -:L:" i ■
Več pove lastnica Beti Kos-PiLko, re-stavraterka ravnotam, ali pa Zaloga puetigamskega piva.	-j!)
Forle za postelje sn psih
2587 priporoča po najnižjih ccuali 52—1
F. HITI pred Škofijo 20.
Zunanja naročila se točno izvršujejo.
Maifeaiifša bes najsignrwggSa prilika za šjedeofe!
Oenarnl promet do 31. lat. 190bJ	" " """'' 1 Slanje vlog eno jI. marca 1910
čez 35 milijonov kron | Lastna glavnica Kri03.575'98 j 21 milijonov kron
registrovana zadruga z neomejeno zavezo
Miklošičeva cesta štev. 6, pritličje, v lastni hiši nasproti hotela x	„Union" za frančiškansko cerkvijo
sprejema hranilne vloge vsak delavnik od S. ure zjutraj do t. ure popoldan ter jili obrestuje po	-
2% T&ž
brez kakega odbitka, tako da prejme vložnik od vsakih vloženih 100 kron čistih 4*50 kron na leto.
Zli nalaganje po pošti so poštno - hranilnične položnice na razpolaganje. Sprejema tudi vloge od svojih zadružnikov na tekoči račun ter daje istim posojila proti vknjižbi z in brez amortizacije, na osebni kredit (proti poroštvu) in zastavi vrednostnih papirjev. Menjice sc najkulantneje eskomptujejo
Dr. Ivan Sušteršič, predsednik. Josip Šiška, stolni kanonik, podpredsednik -Odborniki; Anton Belec, posestnik, podjetnik in trgovec v St. Vidu nad Ljubljano Iran Povse, vodja, graSčak, drž. in dež. poslanec. Anion KobI, posestnik in traovec Breg pri Borovnici. Karol Kauschcjjg, veleposestnik v Ljubljani Matija Kolar stolni dekan v Ljubljani. Ivan Kregar, svetnik trgovske iu obrtne zbornice m hišni posestnik v LJubljani. Fran Leskovic. hišni posestnik in blaga,nik »Ljudske posojilnice. Ivan Pollak ml., tovarnar. Karol Pollak, tovarnar in posestnik v Ljubljani 7	Gregor Slibar, župnik na Rudniku.	J j
- ; '	• žffiSPfrjlj	?tf
I	i	
Najstarejša domača slovenska tovarna peci.
Ustanovljena leta 1888.
Založnik
zveze ces. kralj.
avstrijskih državnih uradnikov
A VEČAJ, LJUBLJANA
Trnovo, Opekarska cesta - Veliki slradon št. 9
priporoča vsem stavbnim podjetnikom in slav. občinstvu svojo veliko zalogo naj-trpežnejš.h in sicer od najmodernejših prešanih in poljubno barvanih do najpri-prostejših prstenih peči različnih vzorcev, kakor renaissance, barok, gotske, secesion itd., kakor tudi Štedilnike in krušne peči lastnega in domačega izdelka
po najnižjih cenah ter jc v svoji stroki popolnoma izvežban. 26—1	Za samostane in župnišča znaten popust.	1222
§a naprodaj
iz proste roke, šele 10 let stara, z vrtom in vodo. V hiši se nahaja 7 sob. Hiša je tik tovarne in pri cesti na Savi pri Jesenicah, Gorenjsko. Več se izve pri Ivanu Petkoš, posestniku na Rečici št. 12 pri Bledu.	3585 5
Marijin, trg štev. 1.
Največja zaloga najfinejših
za umetnike, od dr. Schonfelda & Co.
Pine oljnate barve za študije, akvarelne trde in tekoče, tempera barve v tubah, pastelne barve. Raznobarvna kreda. Zlate in raznobarvne bronoe. Pristno in kovinsko zlato, sreb.o in aluininium v listih. Štamoilijske barva. Oglje za risanje. Raznobarvne tinte in tuši. Slikarsko platno In papir. Palete škatlje za študije. Čopiči za umetnike, slikarje in pleskarje. ::
• v •
;*SS =
slikarski vzoroi in papir za vzorce po najnižji ceni, najnovejše in moderne suhe, kemične —-----prstene in rudninske barve. •
:: Priznano najboljše in najizdatnejše ::
u Ilirski Bistrici
priporoča svoje izdelke kakor: raznovrstne ceui, flakoiine plošče
v vseli barvah, vse vrste fikrasSsCIl),
podboje urat in oken, nagrobne spomenike, altarfe, cementno opeko, marmori-rane in navadne stopnjice, kipe
in sploh vse v to stroko spadajoče predmete. Naročila se izvrše točno in po najnižjih cenah. - Kakovost izdelkov je izborila.	58
hripavost, katar in zasliženje,
_______ oslovski in
dušljivi kašelj nič druzega, kakor fino dišeče:
Kaissrieve prsne karamele s m t
Bcnnn notarsko poverjenih izpričeval od zdravnikov J JlfU in privatnih oseb dokazuje gotov uspeli. BM Zavoj 20 in 40 vinarjev. Ovojček 60 vlnanev.
Dobi se: Ljubljana, lekarne: Trnkoczy, Sušnik, Piccoljf Lcustek, Bohinc, Cižmar; drogerije: Kane, CvančaratrAdrija"). — Lekarne: Pirk, Idrija; Hergman Novo mesto; Andrijančič, Novo mesto; Hus, Vipava; \Vacna, .Metlika; Roblek, Radoljica; liriili, Litija; Šavnik, Kranj; Baecarik, Postojna; Močnik, Kamnik; Burdich, jkotja Loka; Roblek, Tržii ; Koželj, Jesenice; Kanducer, Mengeš;
2082
Arko, trg;. Senožeče
24
za pleskarje stavbno in pohištvene mizarje __ m hišne posestnike itd., priporoča
mm
prva kranjska tovarna oljnatih barv, firnežev, lakov in steklarskega kleja.
C. kr. oblastveno potrjeno učiliš.e
za krojno risanje
Franjasjesih
Ljubljana, Stari trg št, 28.
Dobi se tudi kroj po životni meri.
Poročne postara©
kakor tudi drugo zlatnino priporoča po nizki ceni
. Prodaja najboljšega mizarskega •
w lima
—_— po najnižji ceni,
samo boljše vrste,
gipsa
alabastra in stukaturnejja za podo-365	baije in zidarje.	52—1
Ustanovljeno 1832. Zahtevajte cenike.
pufkorv
.Mani,
Selsnburgova ulica (j. - Najstarejša domača tvrrika
Priporoča svojo bogato zalogo raznovrstnih pušk in samokresov kakor drugih lovskih potrebščin. V zalogi imam tudi paiice za ribji lov, vrvice, trnke, umetne muhe, mreže in sploh vso pripravo za ribištvo in umetalni ogenj.
priporoča
Fr. Z. Zajcc, Ljubljana, Stari trg 26.
3873 Pošiljam cenike brezplačno.	1
Jakob Zalazoik
pekarija in slaščičarna
1.21.
— C. kr. izvedenec in učitelj „Glasbene matice"
Mb ?»finima »rac»»E»»Hji 5m t1)
Lru!
Najverja, najslar, mi edina domača tvrdka ln izposojevalnica klavirjev in iiarironijev.
VeliKansKa zalocia vsega niash. orodja, kakor: violin, cifer, kitar, tamburic, harmonik, klarinet itd., nalbolj. strun (tudi WUdieId) ter mu-/iKalij. Prodaj i na čudovito majhne ODrcke tudi brez ,:adatia, tako da ie vsakomur dana prilika, izogniti ... vsiljivemu pofelnu« ter si na naiugodn. ncin odplačevanja nabaviti instrninciit prve vrste Dvorna ilrni i lavir.ev Czapka, llolzl & Hiitzmann, Stelz-haminer in Riisler ter HOriinel ln Mauborn (emer,-hartn.) so svoje zastopstvo za Kra jsko meri poverile u iinain ie jaz izključno edini tp znamenite instrumente v najvefj' zalogi in izbiri. lOletno pismeno jamstvo Pobratila in uglašcvaiila klavli|ev ln vseh glasbil po najnižjih ccnah. Stari klavirji se najugodnejše |emlje|» v zameno. Najnižja izposojevalnlnn.
Vsak dan sveže
Kongresni tra št
V založbi
Ig. pl. Kleinmayr S Fed. Bamberg v Ljubljani
Tovarna pohištva J. J. Naglas
Ljubljana	Turjaški trg št. 7	Ljubljana
Največja zaloga pohištva jjjj
za spalne in jedilne sobe, salone in gosposke sobe. Preproge, zastorji, modroei na vzmeti, žimnati modroci, otro-
uttanovjjena Nain|žje BM|>	gki vož'čki itd Najsolidneiše blago. Ustanovljena
3304
1847.
1o47.
3913 G
ravnokar izšlo:
Slavoj Klepec
broširana K 2-50, vezana K 3 50, po pošti 20 vin. več
Vj veščo roko in z dobrim okusom je Slavoj Klopec v tej knjigi zbral 1086 aforiztnov in citatov i7. slovensko književnosti tur jih uredil po abecednem redu. Knjiga jo visoko
po Tukaj so
zbrano raznotere dragocenosti, ki bi bilo na čast tudi vsakemu velikemu narodu.
B
Sta«.
Dobiva se v vseh boljših knjigarnah ali pa naravnost iz založbe Ig. pl. Klelnmayr & Fotl. Bamborg v Ljubljani.
il
insp