poitl prejemali: za *alo leto naprej 26 K — h pel leta , 13 , -— , Ietrt , , 6 „50, mesec , 2 „ 20, Vapravnlštvu prejemu: za ®elo leto naprej 20 K — h pol leta , 10 , — , ietrt , , 6 , - „ Mesec , 1 „ 70 „ Zm po Sil j a nje na dom 20 h na mesec. Političen list za slovenski narod. NaroSnlno in Inserato sprejema upravništvo v Katol Tiskarni, Kopitarjeve ulice St 2. Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma ne ▼sprejemajo. Uredništvo je v Semenskih ulicah St. 2,1., 17. Iihajavsak dan, izvzemJi nedelje in praznike, ob pol 6. uri popoldne. Stev. 192. V Ljubljani, v petek, 22. avgusta 1902. Letnik XXX. V Tržaške razmere. „Rerebe»iebr" pravi, da na obžalovanja vrednih tržaških razmerah ni toliko kriv samo namestnik, temveč tudi tržaška policija, ki ni na visočini svoje naloge. Vsa policijska organizacija je pomanjkljiva in zasta rela. Kakor hitro ustopi kdo v policijsko službo, porabi prvo ugodno priliko, da si poišče drugje ugodnejše službe. Namestnik Goess pade kot žrtva nesrečne policijske administracije«. — Tako ,Reichswehra. Kaj je morda tudi slovensko šolsko vprašanje v zvezi s policijo? Slišali so se že po Trstu glasovi, da bi dajala v Trstu slovenska šola povod nemirom in izgredom. Če eo na policiji tega mnenja, če so na policiji morda obvestili višje v tem zmislu, potem pa že lahko izjavimo, da bodo slovenski stariši sami skrbeli za mir in red, brez pomoči slavne tržaške policije! Kakor so si tržaški Slovenci pridobili rešpekt glede slovenskih napisov na raznih prodajalnicah z lastno pestjo, tako bodo znali tudi pri slovenskih šolah nastopati tako, kakor jim bo velevala dolžnost! V boljše označenje naših razmer naj služi dejstvo, da je službeni jezik na naši policiji laški. Treba samo slišati, kako lomi pošteni slovenski fant »službeno listino« 1 Jfaša gospodarska organizacija. Iz Zagreba, 18. avg. Na Hrvaškem so začeli šele v najnovejšem času misliti o gospodarskej organizaciji. Prvi katoliški kongres v Zagrebu je probudil zavest v katoliških krogih, da se je treba lotiti posla čim preje, s;cer se bode hrvaškemu narodu slaba godila. Hrvaški politiki do zdaj niso resnobno mislili o tem za hrvaški narod tako važnem vprašanju. Res je, da so bili hrvaški domoljubi prisiljeni od začetka ustavne dobe pa do dandanes k hudi borbi za politične pravice hrvaškega naroda, toda pri vsem tem niso smeli zanemariti pri nobeni priložnosti boja tudi za gmotni napredek svojega naroda. Ta malomarnost se zdaj hudo maščuje. Na- rodne moči so opešale in vidi se, kako so naši nasprotniki začeli vspevati s svojimi osnovami, da gmotno oslabljeni narod popolnoma potlačijo v politični borbi, saj le gmotno dobro stoječ narod more odločno braniti svoja prava, katerih se zaveda. Tako bo spoznali tudi hrvaški politiki, da je treba narod hrvaški postaviti najprej v gmotnem pogledu na svoje noge, potem bode čvrst tadi v političnih borbah. Začetek je storjen t uteaieljenjem p o-ljedelske banke v Zagrebu. Kmetu je trefca najprej pomoči, da so vzdrži jedro naroda. Dozdaj je bil kmet odvisen od raznih oderuhov, ali pa od hranilnic po mestih, ki so tudi oderuško ravnale pri posojilih. Prej nego katoličani so se zdramili p r a v o B1 a v n i ter so osnovali že po vseh večjih krajih, kjer je pravoslavno prebivalstvo, svoje posojilnice. Poljedelska banka pa je začela šele letos svojo di 'ovanje ter je dozdaj osnovala že do 6 0 Raiffeisenovih posojilnic. To jo lep začetek, a uspeh bi bil še mnogo večji, ko bi bilo po deželi več .požrtvovalnih mož za takšna podjetja, in ko ne bi politične oblasti celo nasprotovale snovanju teh posojilnic, ker imajo one zapoved širiti takozvane »v e-resijske zadruge« od budimpe-štanske centrale po vsem Hrvaškem in po Slavoniji. O namenu teh veresijskih zadrug sem že pisal v »Slovencu« ter razjasnil, da je to novo sredstvo za širjenje mažarske državne ideje. Iz tega lahko izprevidite, kako hud boj ima poljedelska banka na Hrvaškem, ker se mora boriti proti silnej birokraciji, ki je vedno na nogah, kadar se gre za znano idejo, ter zna rabiti vsa sredstva, samo da zmaga. Toliko večje so zasluge onih vrlih hrvaških rodoljubov, ki vkljub vsem zaprekam vendarle širijo gospodarsko organizacijo med hrvaškim narodom, ter je nade, da se bodo začela kmalu snovati poleg posojilnic tudi produktivna društva, žitna skladišča itd. Nič bolje nego našim kmetom se godi tudi našim obrtnikom in trgovcem. Odvisni smo tudi v teh strokah od svojega narodnega zaveznika. Vse dosedanje zakonodajstvo ni bilo niti najmanje Hrvatom v prilog. Znane so tožbe v tem pogledu, a pomoči ne dobimo od nikoder, in ne bomo jih dobili, dokler se čvrsto ne združimo ter vsaj ono, kar se da, rešimo v svojo korist. Pred vsem je treba misliti na to, da dobimo trgovino v svoje roke. Prekoračite samo enkrat glavne ulice zagrebške, pa so bosto prepričali, da trgovina glavnega mesta ni v hrvaških rokah; isto je žalibog tudi po drugih mestih, da celo že tudi po deželi! Berite napise raznih obrtnikov, pa boste našli isto razmerje. In v katerem stanu morete iskati največ neodvisnih mož, ako ne med obrtniki in trgovci? To pa je za nas veliko važnosti, posebno pri današnjih okolnostih, ko o našem političnem položaju odločuje uradništvo pod kruto disciplino današnjega glavarja. Odtujeni obrtniki in trgovci ne bodo odločevali za nas, nego rajse proti nam, kar izkušamo pri vsakih volitvah. Kaj nam jo tedaj storiti ? Pravoslavni so nas tudi že v tem pogledu prehiteli. Oni so so organizirali, zbrali znatno glavnico 120.000 kron ter začeli delati resnobno na to, da Bvoje ljudi nameščajo po trgovinah in obrtnijah. Do zdaj so namestili že čez 1600 svojih ljudi. Hrvatje pa so do zdaj prepuščali vsa boljša podjetja židom in tujcem, katerih imen je Ie odveč, posebno v Zagrebu. Slednjič so vendar tudi oni izpregledali ter se začeli dogovarjati o samoobrambi, kajti če pojde tako naprej, bodo tujci gospodarji v trgovini in obrtniji na celem Hrvaškem. Pred nedavnim je bil glede tega važnega vprašanja napovedan sestanek v Zagrebu. O vspehu poročam drugikrat, ko zvem natančno o sklepih dogovarjanja. V nekem časopisu se je razpravljalo celo o tem, kako bi se vZagrebu zasnoval internat za trgovske in obrtne učence, da bi se obenem tudi odgajali, ker so po navadi aami sebi prepuščeni. Seveda bo treba najprej poskrbeti za sredstva, a to bode dolžnost dotič-nega odbora. Mi želimo temu podjetju najboljšega vspeha, ki ne more izostati, čo se dela oklenejo odlični domoljubi. Ceso vspeli pravoslavni ter zdaj že tako krepko delujejo, kako ne bi Hrvati, katerih je vendar štirikrat več na Hrvaškem. Rešimo vsaj to, kar moremo v sedanjih okolnostih rešiti za Hrvaško! Tudi Hrvatje iz Bosne so se lotili posla v tem pogledu. Prigodom zadnjih svečanosti v Zagrebu prisotni Hrvatje iz Bosne so sklenili, osnovati si društvo za odgojo mladega trgovskega naraščaja ter si izbrali odbor, da sestavi pravila za tako društvo. Ta osrednji odbor bode v Sarajevu; v zvezi naj ostane z zagrebškim sličnim društvom, ko se osnuje. Obenem so ti Hrvatje sklenili, da se osnuje za Bosno in Hercegovino denarni zavod, ki bi imel pospeševati posebno trgovska podjetja. To kaže, da bo je tudi v Bosni pojavila želja po gospodarski organizaciji med samimi Hrvati. Mi jim želimo pri tem najboljših vspehov! M. K. T. Silovito germanizacijo poljskega Poznanja je z največjo odločnostjo zahteval Bis-marck. Takrat bo začeli v proračun staviti velikanske VBOte v ta namen, takrat so začeli Prusi pridobivati velikanska posestva z državno pomočjo, in vlada je cele tolpe nemških naselnikov dala prevažati v svoje vzhodne provincije. Pa tudi tu je šel železni kancelar v Kanoso — ali Se bolj njegovi nasledniki, kateri morajo, vkljub temu, da vedno večje vsote žrtvujejo temu ljudožrskemu namenu, uvidevati, da je njih prizadevanje vendarle brezuspešno. Caprivi je zaradi tega nekoliko odnehal od prvotne strogosti, a sedanji nemški cesar je zopet zagodel na bojni mejdan proti — svojim podložnim davkoplačevalcem. Hohenlohe in Biilow sta se povrnila k bis-marckski nesrečni politiki, katere nekrščan-sko geslo je : »Ausrotten !« Cesarjeve besede o »poljski prevzetnosti« in Biilowove o »domačih zajcih« so postale bojni klic, ska-katerim gredo pruski junkerji v boj proti Poljakom. In zopet se je poostrila ona borba, kateri so dali Poljaki ime »h a k a t i z e m« po začetnih črkah imen treh brezobzirnih sovražnikov poljskega rodu: Hausmann, LISTEK. Iz Gradeža. (Konec.) V Ogleju smo bili v nedeljo popoldne. Da je Oglej sedaj neznaten kraj, to vsak ve. Da je pa cerkev z zvonikom vred tako znamenita, častita, velečastna, to marsikomu ni znano. Mene sta presenetila. Pričakoval sem, da vidim staro podrtijo, pred seboj pa sem imel veliko in ponosno baziliko. Bliščeča sicer ni, marveč preprosta; toda v svoji preprostosti veličastna. Naš pokojni kardinal je baje strme obstal, ko je prvič stopil vanjo. Da sem lezel tudi v zvonik, kamor že z mladega rad lazim, dasi na višavi ves svet pleše okolu mene, se razume. Krasen razgled po furlanski ravnini do Gorice, Sv. gore, čez kraško griče do Nanosa, do Trsta, Istre, Vidma in ob čistem zraku celo do Benetk. Dražji kot zidovje in okolica seveda bo nam aveti spomini, ki nas vežejo na Oglej — zibel krščanstva za naše kraje. Tod sta bila pokopana sv. Mohor in Fortunat, tod najimenitnejši izmed oglejskih patriarhov, sv. Pavlin, ki je umrl 1. 802. Letos bi se bila imela praznovati llOOIetnica njegova, toda smrt kardinalova je preprečila praznovanje. Obhajala se bo torej drugo leto. In ob tej priliki se bo priredilo tudi romanje Slovencev v O g 1 ej, koder doslej, kolikor mi je znano, skupno še nikdar nismo bili. h Ogleja bomo pa skočili, ker bomo že blizu, še na Sv. goro. O tem se je ob tej priliki dogovarjal s tukajšno — oglejsko — duhovščino naš častiti padre H., ki je tukaj nekak naš »kapo«, ki nam navadno daje »direkcijon« in ki je tudi to misel sprožil. Ob tisti priliki kaj več o Ogleju. Bivanje v toplicah je prijazno, zlasti če se dobi prijetna družba. Posebno za nervoz-nika so veseli ljudje, prijazni obrazi in malo smeha — pol zdravja. — Danes so je pomnožila naša kolonija z vse častivrednim članom, ki mu je pa na poti od Trsta zelo trda predla. Saj mo razumele! Da se od povsod, kamor se podamo, vračamo v Gradež pevajoč v čolniču slovenske pesmi, to se razume. Pesem domača je, ki človeka dviga, ki ga užiga in tolaži na tuji zemlji. Posebno narodna pesem, ki hrani v sebi toliko poezije! Ah, narodno pesem, p o S t o n o narodno pesem še mnogo premalo gojimo. Ce je kaj res, je res to, da lepa pesem srce blaži. Kadar sem čmeren, pa zaslišim — žal, le preredkokrat — in seveda sam tudi pritegnem — tisto: »Na planincah solnčice sije«, ali kar je drugih takih ljudskih, pa mi zopet posije —■ solnce v dušo. , . . Tukaj pasi za privatno zabavo na morskem obrežju Btoječ najrajše vrežem z vsem basom, kar ga premorem, Jenkovo: .Buči, buči, morje adrijansko !« In zamislim se v našo preteklost in sedanjost, Tuji meč, meni Jenko, je bil kriv, da smo prišli Slovenci ob toliko narodne po sesti. Tuji meč in — naša popustljivost! Ce bomo tako mehki in od jeni j iv i, nas mora biti in nas bo konec. To resnico bomo toliko časa ponavljali, da nas res — nikjer več ne b o. Saj nas je vsako leto manj. Jaz ne vem, kako drugi to reč gledajo, toda mene to boli... Pa se ne bomo zmodrili. Od pamtiveka pa do danes imamo sicer vljudno, toda škodljivo lastnost, da se takoj udarno in akomodiramo tujim ljudem, običajem in tujemu občevanju. Kjer le kaže, začnem slovenski in marsikje zoper pričakovanje iztaknem koga, b katerim ae pomeniva po domače. Tako tudi tukaj. Če pa ne zna, pa vsaj izve, da smo Slovenci na svetu. Čast slovenskemu imenu! — Pri vsem tem imam rad vse poštene ljudi na tem božjem svetu in ne pozabim: ljudje vsi bratje, bratje vsi narodi. Toda čast našemu jeziku — vselej in povsod! Evo vam nekoliko podobe tukajšnjega našega življenja! Vreme, pravijo izkušenci, je letos precej neugodno, toda pri vsem tem bi ne bilo še preveč napačno, ko bi se nam le naSi že itak presneto lahki in suhi moš-njički tako neusmiljeno ne lajšali in sušili. Volk sit pa ovca cela, — stara reBnica, da ne moreta biti. Srečen, kdor se more za par tednov d6mu odtegniti in — procul negotiis — miriti in krepiti svoje razposajene živce, ali karkoli ga že tare, muči, peče, bode in boli; toda dvakrat srečnejši tisti, ki mu tega — ni treba! A rivederci ! Kennemann in Tiedemann. Hausmann je bil ■in judovskega bankirja, Kennemann bogat zemljiiki posestnik, Tiedemann driavni uradnik, bestialičen v svojih tintno birokratskih instinktih. Ta trojica je dala celi stranki ime hakatistov. Ko je prišel Biilow na krmilo, so ha-katisti podvojili svojo borbo povsod, v šoli, v cerkvi, v armadi, v uradih, v prodajalni-cah, doma in v javnosti. Poljske trgovce so bojkotirali, poljskim vojakom so vzeli pridige v njih materinskem jeziku, prepovedali so otrokom razlagati krščanski nauk v njih domačem jeziku. Prepovedali so Poljakom konference in calo zasebno čitanje poljske literature. Ogleduhi in vohuni so začeli pre-ibkavati hiše, ki so »sumljive polonizma«. Množile so se hišne preiskave. Spise Mickievviczeve in Sienkievviczeve so postavili na državni indeks. Prepovedovali so učenje poljskega jezika. Pošta ni hotela sprejemati pisem s poljskim naslovom. Cdlo na pokopališča so hodili in so ruvali iz tal poljske nagrobne spomenike ali z dletom klesali z njih poljske napise. Vedno večje postavke so dajali v proračun za ponemčevanje Poljakov. Tako se je razvijal boj z vedno večjo brezsrčnostjo in surovostjo. Zunanji svet je zvedel o tem šele po bolestnih krikih, kar so jih izsilili prsom poljskega naroda tako kričeči slučaji, kakor šolska alera vrešenska in gnezdenska pravda. Otroke so tepli do krvi: Eden je pokvarjen za celo življenje, eden je zblaznel — vse zato, ker so hoteli moliti svojega Boga v svojem materinskem jeziku. Dobre in poštene matere so obsodila pruska Bodišča — sramota za civilizacijo! — na dolgotrajno ječo, ker so pritele na pomoč svojim otrokom, ko so jih mučili brezsrčni »pedagogi«. Piasecka, poštena mati peterih otrok s šestim pod srcem, je dobila dve leti ječe, ker je branila pruskemu »šolmaštru« pretepavati svojo deco. Germanizacija poljske zemlje pa vkljub temu kaj slabo napreduje. Leta 1900 so pokupili poljskih posestev za en milijon. Večino so pokupili Poljaki nazaj za 200 000 mark — z dobičkom. Vsaka nemška naseljena rodbina je stala državo nad 10.000 mark. Poljske banke pa, ki se bavijo z nakupom posestev za Poljake, dele svojim delničarjem 5 do 8% dividende. Tako Poljaki branijo svojo narodnost. Bojni klic nemškega cesarja odmeva sicer po nemški državi, a pravega uspeha nima, kajti tudi Nemci bodo morali slednjič spoznati, da ni mogoče iztrebiti naroda, kateri je veren, moralen, delaven in požrtvovalen! Kdaj se snide državni zbor? Pred nekaj časom so poročali listi, da se Bnide državni zbor skoro gotovo že zadnje dni meseca septembra. Nekateri listi so ie imenovali dan 29. septembra. Sedaj se je pa pokazalo, da se vlada nikakor ne bo mogla držati tega roka, ker jej je nemogoče, do tega časa izgotoviti vsa priprav-Ijavna dela, posebno nagodbo ter češko-nemško vprašanje. V zadevi poslednjega vprašanja se niti še niso pričela pogajanja z zastopniki obeh čeških narodnosti. Še le ko bodo dogovori s temi zastopniki pokazali povoljen vspeh, bo mogla vlada določiti termin za sestanek državnega zbora. Povsem verojetno je torej, da se snide dr žavni zbor šele v prvi polovici meseca oktobra. Kralj italijanski na Nemškem. Italijanski kralj Viktor Emanuel dospe dne 27. t. m. s svojim dvornim vlakom v Magdeburg, kjer ga bodo pričakovali oni nemški častniki, ki bodo kralju na razpolago tekom njegovega bivanja na Nemškem. Ob pol 6. uri popoludne istega dne pa bodo kralja na postaji v Wildparku pričakovali cesar in drugi členi nemških vladarskih rodbin. Dne 28 t. m. zjutraj se italijanski kralj pripelje v Berolin. — Naslednjega dne pa bo skoraj ves dan v cesarjevi družbi v Potsdamu, dne 31. t. m. pa se kralj Viktor Emanuel odpelje nazaj v Italijo. Framasoni in »kulturni" boj v Franciji. Takoj pričetkom sedanje protikongrega-cijske gonje v Franciji je bilo vsakomur jasno, da tiči za njo njena prava in edina provzročiteljica, framasonska loža, ki je v sedanji skozi in skozi framasonski vladi našla poslušno orodje ta svoje satanske načrte. Da je temu res tako, dokazuje najnovejše pismo italijanske velike lože na velikega mojstra »velikega orienta« v Franciji, bržkone ministerskega predsednika Combesa, katero objavljajo milanski liberalni listi. Pismo slove: »Z velikim veseljem opazujemo boj, ki ga vodi franooska vlada in odlični (1) del naroda proti verskim družbam, tem vzgojevalnicam sovražnikov domovine Viktorja Hugona in človeštva (!). V tem po gumnem in blagoslovljenem (!) delu, — ki bo, dovršeno, razprostrlo velevažen svital žarek iz republikanske Francije na celi omikani svet kot vzgled in v posnemo, — nam nikakor ni težko, spoznati vpliva ter vztrajnega, pogumnega in čudovitega delovanja tramasonstvs, ki ima v vaši osebi svojega vzvišenega in spoštovanega poglavarja. Ravno vsled tega in ker Italija, ki čuti morda bolj kot vsaka druga država v svojem mesu zobe in kremplje rimske volkulje (!), smo bolj kot drugi veseli in ponosni na zvezo edinosti, ki nas obdaja, in izražamo svojo pohyalo k delu framasonskih bratov v Franciji. Obenem Vam naznanjamo, da z vami sočuv-stvuje vsa (!) italijanska demokracija. Le malo je besedi, ki Vam jih s tem sporočamo, toda prihajajo iz srca kot živahen izraz čutstev, ki obvladujejo naše duSe, od predstojnika italijanskega »vel. orienta« doli do zadnje lože, ki se zbira okolu našega prapora«. — Tako proslavljajo laški Irama-soni delo svojih francoskih sodrugov. Protikongregacijska gonja v Švici. Na podlagi člena 52. švicarske ustave je zvezni svet, kot smo že javili, naročil 12 rodovniškim naselbinam, da morajo tekom treh mesecev ustaviti švicarska tla. Redovnice, ki so se naselile v kantonih St. Gal-len, Waadt in Wallis, so došle iz Francije. Citirani člen švicarske ustave prepoveduje ustanovitev novih redov. Zanimivo pa je, s čim zvezni svet zagovarja svoj korak. Pravijo namreč, da to narekuje strah pred Francijo, ki bi bil lahko povod politiškemu raz-poru. Drugi pa zopet pravijo, da so redovi zelo nevarni za obstoj švicarske republike. Kdo se ne smeje I Gibanje v prilog kongre-gacijam je v Franciji rojalistiško (!) in tako utegne postati tudi — o groza — v Švici. Kajpada anarhisti in najrazličnejši sodrugi uživajo v Švici popolno svobodo, uboge redovnice so pa nevarne tej svobodni državi. Otvoritev kapskega parlamenta. Predvčeranjim je guverner Milner po končani južno afriški vojski prvikrat otvoril kapski parlament. V svojem otvoritvenem govoru je napovedal celo vrsto zakonskih osnov, katerih izvedba naj bi kolikor možno zacelila rane, ki so jih provzročili zadnji ne miri. Prva predloga je v prilog njemu in njegovi vladi, kajti z njo se zahteva, da se guvernerju in njegovim organom odvzame odgovornost za dejanja, izvršena v dobi vojnega stanja. Guverner je obljubil, da se takoj po odobrenju te predloge odpravi še sedaj obstoječe vojno stanje. Nadalje se napoveduje odprava nekaterih davkov in carin, prepoved priseljevanja iz Azije ter siromakov in oseb z nalezljivimi boleznimi sploh, po-množitev železniškega omrežja ter reform za razvoj trgovine in obrta. — Po tem nagovoru je zbornica soglasno in brez debate sprejela adreso na kralja in kraljico, katera zagotavlja popolne udanosti. Iz brzojavk. Za preložitev dalmatinskega de ielnega zboraizZadra v S p 1 j e t nameravajo storiti odločivne korake hrvatski člani tega zastopa. — Parlamentarni mirovni kongres, prvotno sklican na 9. septembra, je preložen na konec tega meBeca. KongreB se vrši v dunajskem parlamentu. — 997 Burov, mej njimi general Cronje b soprogo, se je povrnilo iz St. Helene v Južno Afriko. — Vprašanje o takozvanem »morskem očesu«, malih jezerih na ogroko-gališki meji, se bo reševalo pričenši z današnjim dnevom v Gradcu. Razsojalo bo mejnarodno razsodišče. Razprave so javne in trajale bodo kake tri tedne. Predseduje predsednik švicarskega zveznega sveta dr. VVinkler. - Dr. Stransky pri Koerberju. Včeraj je podpredsednik češkega kluba konferiral z dr. Koerberjem ter dobil vtis, da vlada ne bo zadovoljila Čehov v jezikovnem vprašanju in da se mora češki narod pripraviti na velike boje. — Nagodbene konference se prično zopet danes na Dunaju. Udeleže Be jih bržkone vsi ministri, ker se je tudi minister Rezek sinoči povrnil na Dunaj. Iz Budimpešte so sinoči dospeli Szell, Lukacs, Da-ranyi in Lang. Književnost in umetnost. Družba sv. Mohorja. Odbor »Družbe sv. Mohorja« je v svoji zadnji seji potrdil in sprejel sledeče rokopise: a) Obširnejši spisi: 1. J. Trunk: »Bodi svoje s r e č e k o -vač!« - 2. Dr. A. Karlin : »V K e 1-m o r a j n.« Spomini s pota. — 3. Josip Brinar: »Lisica Zvitorepka«. Ži valake pravljice za odraslo mladino. — 4. Jos. Lsvtižar: »Pri severnih Slovanih.« Potopisne črtice. — b) Povesti: l. P. Bohinjec: »Na nepritrjenih mostnicah.« — 2. F. S. Pavletov : »Po njeni krivdi.« Povest. — 3. Lti: »Z a v o 1 j o d e n a r j a.« Črtica. — 4. Fr. Ks. Meško: »Stari Gašper« Slika. — 5. F. D—c. »Mladi mornar.« Povest. — 6. J. E. Rubin: »Kovač P e r e g r i n.« Bajka. — 7. Pavel Perko: »slepa.« Iz življenja ubogih. — c) Razni spisi: 1. A. Sežun: »R e b n i c e « — 2. A. Medved : »Kazen n e s p r a v e.« Pesen. — 3. Janko Okič: »Kako so začeli na Ruskem žganje kuhati.« — 4. Dr. Fr. Ko-vačič: -Dr. Ivan K r i ž a n i č.« Življenjepis. — 5. Dr. J. Lesar. »Seznam s vetni k o v - z a v o tni k o v posameznih o b r t i j « — 11. Lj. &tiasny: »V T i f 1 i s !« Potopis. — 12. A. Kosi: »Pelinovo vino.« — »Majnikovo vino.« — 13. Isti: »S t a r i š i, pripovedujte svojim otrokom!« — č) Raznih pesmij itd. so dopo-slali: Ant. Medved, Fr. Ks. Meško, Fr. Neu-bauer, Jos. Bekš, »Mira«. Zahtevajmo slovenskih velikih iol v Ljubljani, je naslov mali knjižici, katero je spisal pravnik g. R. Šega. PiBatelj želi, da bi ves slovenski narod spoznal potrebo po višji izobrazbi, da bi vsakemu Slovencu, bodisi izobražen ali ne, prešla v kri in meso zahteva: Dajte nam nazaj, kar ste nam vzeli, dajte nam naše vseučilišče v Ljubljani! Na 14 straneh nam je g. Š. podal v jedrnatih besedah zgodovino našega vseučilišča in obrazložil natanjko, kako opravičene so naše zahteve. Nazadnje pa pisatelj predlaga, naj se po vsej Sloveniji prirejajo tabori, in kakor je nekdaj na taborih oživela narodna zaveBt, tako naj se tudi sedaj na taborih razlega krepki glas zdravega ljudstva, po izobrazbi koprnečega slovenskega ljudstva, Ijlas, ki bo segal tja do carske prestolice: Slovensko vseučilišče v Ljubljani hočemo imeti! Dobiva se pri Schvventnerju v Ljubljani. Komad stane 4 vinarje, tisoč komadov skupaj pa 3 krone. Dve novi slovenski knjigi. Odbor trg. društva »Merkur« se je odločil izdati slovensko »Enostavno knjigovodstvo«. Če knjiga dobi zadostno število kupcev, izda odbor tudi »D v o -stavno knjigovodstvo«. Ii hrvaškega slovitva. Znani hrvaški pesnik Vladimir Nazor je izdal epos » Ž i v a n a«. — »Zbornika pouka izabave«, ki ga ure-duje Vladimir Jelovšek, so izšli štirje zvezki. Zadnji obsega prevod češke knjige »Ideali vzgoje«. — Dragutin F r a n i Č je napisal debelo knjigo: »Putovanje s gja-cima kroz Basnu i Hercegovinu, Crnugoru, Dalmaciju po Jadranskem moru, Istri i Hr-vatskoj.« —Sheridanovo tragedijo »P iz ar« ie prevel Mato O s t o j i č. — Albert W e • b e r je izdal črtice : »Izpod pučine svjetla«. — Mladinsko revijo »Mlado Hrvatske« urejuje Branko Drechsler. — Papeža in hrvaške škofe brani knjiga «Uz-roci i p o s 1 jed ice aferezavoda sv. Jeronima v Rimu«. Neznani pisatelj dokazuje, da papež in škofje v tej zadevi niso storili krivice hrvaškemu narodu. — Racinovo »I f i g e n i j o« je preložil na hrvaški jezik fra G r g a M a r t i č. Jezik je lep in lahek. — Rihard K a t a 1 i n i č • J e r e t o v vabi na naročbo nove svoje knjige: »I n j e«. V njej bo zbral svoje črtice, katerih več je prevedenih že v druge jezike.— Ivan Tkalčičje izdal VII. in VIII. zvezek svojih znamenitih »Povjestnih spomenika slob. kr. grada Zagreba.« V teh zvezkih razpravlja sodne stvari. — »V r -boska injezinerjedkosti«, se zove knjižica Petra K u m i č i č a , v katere pisatelj popiBuje znamenitosti mesta Vrboske na otoku Hvaru. — J u r a j grof O t -šič-Slavetički je izdal prvo knjigo svojih »črtic«. — »Glasnik Matioe Dalmatinske« vrlo napreduje. — Mladi Branko Drechsler je izdal Bvoja »Razbacana uda«. Dnevne novice. V Ljubljani 22. avgusta. Novi kneionadikof in goriška duhovščina Novemu nadpastirju prezviš. knezu in nadškofu je poklonila deputacija vse duhovščine goriške nadškofije dan pred Velikim Šmarnom v znak udanosti krasno dragoceno belo mitro, kojo je rabil novi nadškof koj pri svoji prvi slovesni pontifikalni maši dne 15. avgusta. Mitro je izdelalo vrlo domačo »društvo za cerkveno opravo« (pred-sednioa bar. Spaun). Duhovske sadeve na Koroškem. Za drugega dekanijskega svetovalca dekanije Dobrlavas jo izvoljen in potrjen č. gosp. A. A p 1 e n , župnik v Železni Kspli. — C. g. dr. Janko Arnejc pride za kaplana v Beljak. Imenovanja. Deielnovladnima konci pistoma sta imenovana narednika gg. Ivan Šebat v Liebenau u pri Gradcu za Kamnik in Iv. M a r k o v Bolzanu za Postojno. — Absolvirani tehnik g. Pavel Kryl je imenovan stavbinskim pristavom za Kranjsko. Katoliško slovensko politično društvo »Sloga« v Središču priredi v nedeljo, dne 24. avg. 1902 ob 3. uri popoldne svoj izvanredni občni zbor, pri katerem poročata gg. poslanca dr. Miroslav Ploj in dr. R o s i n a. Slovenci vdeležite se v obilnem številu, da izrazite poslancema svoje težnje in želje. — Po shodu je veselica v gostilni g. Jožefa Šinko v Središču, pri ka-terej svira godba grediSke požarne brambe. Petdesetletnioo je obhajal dne 18. avg. t. I. g. Jože Forster, profesor na konserva-toriju in organist v metropolitni cerkvi sv. Vida v Pragi, brat g. A. Foersterja v Ljub-jani. Njegove kompozicije mu zagotavljajo častno mesto v muzikalni literaturi in vrhunec njegovih skladeb bo nekako »Missa bo-lemica«, ki v kratkem izide v tisku. Za zasluge je postal vitez reda Franca Jožefa, imejitelj križa pro Ecclesia et Pontifice itd. Kako spoštujejo liberaloi o. kr. sakone? V Trnovem na Notranjskem je iberalno županstvo, katerega glava je že 15. maja 1899 zasedla županski stolec, torej so že davno pretekla tri leta, v katerem času bi Be moral izvoliti novi občinski odbor. Liberalni župan in njegovi svetovalci pa bo se tega Btolca tako privadili, da nikakor ne mislijo na nove volitve, vsaj bo že celi 3 meseci pretekli po postavni dobi in vendar ni duha ne sluha, da se izvrSe po zakonu predpisane nove volitve. Tudi obljube, da se v kratkem v Trnovem napravil prepotrebni vodovod, in še marsikatere druge splavale so po vodi, tako da danes lahko vsak volilec vidi, kako skrbijo liberalci za javni blagor. Pomanjkanje zdrave pitne vode čutimo posebno sedaj, ko so se v našej dolini naselili vojaki c. kr. domobranskih polkov št. 4 in 27 Skoraj vsi vodnjaki so prazni, a v druzih je tako slaba voda, da se nikdo iste piti ne upa, ker jo še celo za kuhanje ne radi rabimo. Vsled tega obračamo se tem potom do o. kr. okrajnega glavarstva v Postojni, da Bpomni Trnovske liberalne veljake na zakonite določbe, posebno na § 19 občinskega volilnega reda, ki jasno predpisuje: »Priprave za volitev store se tako o pravem času, da, ko izteko leta ene volitve, že lahko novi zastop začne delati«. Ako čuvaji zakonov ne izpolnujejo c. kr. postav in predpisov, kako neki naj zahtevajo, da iste izpolnujejo njih podaniki ali podložniki! Fiat iustitia!!! Laški delavci na sv. Gori. Procesija na Sv. Goro, katero je priredilo ital. katol. delavsko društvo iz Gorice, je bila sijajna. Udeležilo se je okoli 8000 vernikov. Prišli so iz oele Furlanije. Procesijo je vodil dr. Faidutti. Pontifikalno mašo je služil presvetli knezo-nadškof. Pred mašo je imel govor jezuit p. Spiluttini. Sploh je minule dni mnogo vernikov prihitelo na Sv. Goro. V pokoj je stopil dr. Ivan K a I 6 i Č, c. kr. štabni nadzdravnik ter bil odlikovan z vitežkim križem Franc Jožefovega reda. Rojen je bil v Lipi v Istri od ubogih hrvatskih starišev. Vkljub vojaški suknji mu bije slovansko srce ne le v besedi, marveč tudi v dejanju. Operni pevec Naval Pogačnik bode v prihodnji sezoni nastopal kot gost v berolinskem zahodnem gledališču. Is Šiške se poroča, da je hišo in druga poslopja g. Marije Zakotnik vulgo Kočarice v Sp- Šiški kupil vinotriec gosp. Jernej Štele. »Divji loveo« v — Uariboru. Bralno in pevsko druitvo »Maribor« se pripravlja za predstavljanje Finžgarjeve narodne igre »Divji lovec«. Žensko učiteljišče dobi Celovec s prihodnjim šolskim letom. Nov most pri Brežicah bo veljal 450.000 K. Dolžina vseh potrebnih stavb bo 520 metrov. Velik Ogenj je bil predvčerajšnjim zvečer ob 9 uri pri sv. Križu v tržaški okolici. Pogorela so poslopja Martina Trtjaka. Orožno je bilo, ker je v hiši ležala bolna 811etna stara mati. Ni bilo lahko rešiti jo. S pomočjo druzih je nje sin splezal skozi okno. In potegnili so ubogo starko iz postelje v sami srajci. O tej priliki se je sin ožgal po obrazu, žena mu pa na rokah. Koroške novice. Gorelo je mej 9. in 10. avg. v Lovankah pri Dobrlivasi. Gasilci so po daljšem trudu ogenj omejili. — P o d r 1 se je 14. t. m opoldne veliki dimnik plavža v Prevaljah ter se prelomil v dva dela. Trebalo je le 5 dinamitnih patron. Prelomil se je na dva dela nekdanji oznanje-valec prevaljske slave. — Utonil je v nedeljo dne 10. avgusta po domače Mačkov -v Humčah pod Golševem. Šel se je kopat in je izginil v valovih. — Nove zvonove so dobili v nedeljo 10. avg. pri Sv. Katarini nad smihelom pri Pliberku. — Tretje letošnje porotno zasedanje se prične dne 15. sept. — Dne 11. avg. je umrl v Beljaku odvetnik dr. Fr. Gassner, voditelj beljaških Vse-nemcev. — Blizu Beljaka so našli dne 10. t. m. na polju mrtvega 451etnega J. Bo-ž i č a, pristojnega v Rožek. Uzrok nagli smrti: žganje! — Vlak je povozil dne 11. t. m. občinskega ubožca H. Barta-lota, starega 44 let. Bil je pijan in zato vlaka ni zapazil. — Vrtnarska razstava v Beljaku se je obnesla prav dobro. — Dne 11. avg. se je v Celovcu o b e 8 i 1 311etni dninar S. G&ngl. Uzrok: ni imel dela. »Vrag« v kravjem hlevu Silen strah je občutila p. d. Prajtelovka v Dolah v Ziljski dolini na Koroškem. Kobila ter nje žrebe sta mej malico po raznih ovinkih na naslednji čuden način prišla v kravji hlev: Ko pride kobila z žrebetom do polovice poda, se zasliši strašen ropot in grozen polom, cel pod se vdere in kobila z žrebetom vred pade čez dva metra globočine v kravji hlev. Brez vse nesreče in stoječ v groznem strahu pričakuje rešilne pomoči iz te kravje * družbe. Gospodinja te hiše Be je, v postelji že pol leta nahajajoč, tako ustrašila tega ropota in poloma, da je skočila kotlahkonoga srna iz bolniške postelje, misleča, da se hiša pogreza. Ko pride iz hiše, vidi, da je hiša nepoškodovana; odpre kravji hlev in, o groza! Velika stvar zija v ženo — mislila je, da je sam ljuti vrag s svojim mladim vragom zlezel v njen hlev! Zdaj začne klicati prestrašena žena sosede, ki priletijo od krepke malce, eden s koso, drugi s sekiro, tretji išče puško, ženske kričijo, otroci bežijo iz trate vsak v svoj brlog, da bi se rešili pred strahom. Prvi junak, ki stopi v hlev, je bil posestnik, in spozna svojo kobilo, vso tresočo se od vratolomnega padca, zraven kobile se trese žrebe in nad njima zija polomljen pod, od koder sta priletela vsa zdrava in nepoškodovana v kravjo družbo brez zrakoplova. Desetletnica hrvaškega časopisja v Ameriki. Newyorški hrvatski »Narodni List* poroča, da je preteklo letos deBet let, odkar je izšel prvi hrvaški list v Amerik »Hrvaška Zora«. Novo društvo v Pulju. V Pulju se je ustanovilo društvo »Circolo cattolico di lettura a Pola." Stavka mizarjev v Zagrebu pri tvrdki Bothe in Ehrman še vedno ni končana. Tvrdka bi rada dobila tuje mizarje, a ves njen trud je zaman, ker so mizarji solidarni s štrajkujočimi. Razstava v Zagrebu V Zagrebu nameravajo v 1. 1905 prirediti poljedelsko, industrijsko in obrtno razstavo. Utopil se je v Muri pri Spielfeldu pekovski učenec Franc Hecl, doma iz Sr. Jurija ob Sčavnici. Ponesrečenca je odnesla pri kopanju deroča voda Utopljenca še niso našli. Protestantovska oerkev v Marenbergu. V Marenbergu so baje ie kupili zemljišče, na katerem začnejo prihodnje leto zidati protestantovsko cerkev. ProtestantovBki listi pišejo, da bode sezidalo cerkev prusko društvo, takozvani »Gustav-Adolf-Verein*. To društvo pošilja protestantovske pastorje na Avstrijsko in posebno na Spodnje Štajersko, da — delajo Nemcem pot do Adrije. Dvajsetkrat zabodel se je v Gradcu kleparski pomočnik Grandošek. Prepe ljali so ga težko ranjenega v bolnico. Požar. Iz Mokronoga : Pogorela je pristava mokronoške grajščine »Konopendol«. V sredo, dne 20. t. m., okolu 10 ure zvečer je treščilo v hlev, nakar je nastal strašen ogenj, ki je uničil vso pristavo. Živino so rešili, drugo je vse zgorelo; največji revei pri tem je majar, ker pristava je bila zavarovana, torej gospodar sam nima velike škode. Gasilci so prišli domači in iz Št. Ruperta. Velika nesreča se je zgodila 14. t. m ob 11. uri po noči v Klosterneuburgu pri 15. pionirskem bataljonu pri ponočnih vajah na Donavi. Treščila sta skupaj pionirski Gd delek, sestavljen iz petih pontonov, na katerem je bilo 28 pionirjev, 6 podčastnikov in 3 častniki, in parnik s tako močjo, da se je ponton na desni strani tako hitro potopil, da se vojaki niso mogli rešiti v njem, ampak morali so se izročiti valovom deroče Donave. Ker so znali vsi plavati, so Be rešili nekateri do obrežja; eden se je rešil z velikimi ranami, katere je dobil pri tresku. Priplaval je do obrežja, tam so ga potegnili tovariši iz valov. Imel je glavo yso razbito, roko zlomljeno in prsi poškodovane. Bil je čvrBt slovenski fant in je drugo leto služil. Nekateri so klicali za pomoč in stokali v vodi, ker so jim moči ponehavale ; pa zastonj so klicali pomoči, ni je bilo od nikoder. V temni noči morali so pustiti svoje mlado življenje v valovih deroče Donave. Med po-nesrečenoi so bili večinoma Slovenci s Kranjskega. Konjerejcem. Dre 25. avgusta t. 1. bo v Središču sejem za žrebeta. To je edini sejem te vrste na Spodnjem Štajerskem. Dobavni razpis. Trgovski in obrtniški zbornici v Ljubljani se poroča, da se bo 27. avg. t. 1. ob 11. uri vršila pri Sjciete Nationale des Chemins de Fer Vicinaux Rue de la Scieme 14 v Bruslju ponudbena razprava zaradi dobave 150 000 hrastovih pragov 1 m. 80 cm. dolgih in 15 oddelkov posebnih hrastovih kosov različne mere za podstave in stranske proge. Ponudbe se morajo nasloviti na glavnega ravnatelja in oddati na pošto najkasneje eden dan pred terminom, ki je določen za submisijo. Dotični Cahier des Charges je na vpogled pri c. k. avstr. trgovinskem muzeju na Dunaju. Dobavni razpis. Trgovski in obrtniški zbornici v Ljubljani se je naznanilo, da se bo v ekonomatu srbskega vojnega ministerstva v Belgradu vršila dne 15. Bep tembra t. 1. javna ustna licitacija za dobavo pisarniških potrebščin za 1. 1903, ki jih bo potrebovalo vojno ministerstvo in povelj-ništvo stalne vojske. Vzorci in pogoji se lahko vsak dan dopoludne pogledajo v pi sarni omenjenega ekonomats. Ljubljanske novice. Pevci praškega »Hlahola" so se danes popoldne ob V»3- uri pripeljali v Ljubljano iz Benetk, oziroma iz Trsta. Na kolodvoru so jih čakale deputacije »Slov. planinskega društva«, »Glasbene Matice« in deputacija »Ljubljane« z zastavo. Pozdravil jih je z na govorom prof. Š t r i t o f. Čehi so se zahvalili s češko pesmijo. Nato so se pevci odpeljali v Ljubljano. Zvečer je koncert na vrtu »Narodnega Doma«. Veselica trgovskih soirudnikov. slovensko trgovsko društvo »Merkur« namerava prirediti dne 5. oktobra t. I. v »Narodnem domu« veliko veselico s petjem, srečolovom itd. Društvo goji že 6 mesecev petje. Liberalno trgovsko In obrtno društvo je imelo včeraj občni zbor. članov ima le 239, znamenje, da se trgovci in obrtniki na Kranjskem vendar nočejo povsem vsesti na liberalne limanice. V odbor so bili izvoljeni obrtnik dr. Tavčar, Fr. Domicelj, knjigovez Bonač, Tomaž Tolazzi, LeopoldFiir-sager, Viljem Killer, Karol Bar-b o r i č in J. L o v S i n. Računskimi pregled- niki so bili izvoljeni Viktor Cantoni, Julij E bert in Jožef Petrič. Dr. Majaron se je pritoževal, da tajništvo ni dovoli delalo. Mislimo, da se je pač naveličalo brezvspešno truditi ae za nalogo, katero mu je dal dr. Tavčar. C. kr. poštni in brzojavni uslužbenci v Ljubljani prirede v nedeljo dne 24. avgusta t. 1. na čaBt Njega Veličanstva cesarja Fran Josipa I. sv. mašo pri sv. Jakobu ob pol 12. uri dopoludne, sprevod spremlja ljubljanska društvena gedba. Pri maši poje pevski klub. Popoldne prirede vrtno veselico na Kozlerjevem vrtu spojeno z šaljivo pošto in teb fjnično zvezo iz Ljubljane v Prago in koriandoli korsom. Pri veselici bode svirala ljubljanska društvena godba. Začetek ob 4. uri popoldan. Vstopnina 40 v. za osebo, otroci prosti. Cisti dohodek je namenjen bolniškemu zakladu o. kr. poštnih in brzojavnih uslužbencev. K mnogobrojni udeležbi uljudno vabi odbor. Nov hotel in kavarna Hišo gospe Antonije Kaltgar v Kolodvorski ulici 9t. 22 je kupil g J. Tomschitsch iz Kočevja za 144 tisoč kron in namerava hiša popraviti in ondi napraviti hotel in kavarno. Današnji brzovlak je zjutraj imel 3 ure zamude. Prišel je v Ljubljano šele ob četrt na 10 uro dopoludne. Pri Spielfeldu je bila proga zastavljena, ker je ondi brzovlak trčnil v nek železniški stroj. Stroja sta poškodovana, istotako nekaj voz. Potnikom se ni zgodilo druzega, nego da so jim kovčki popadali na tla. Štajarski Slovenci na konjih v Ljubljani. Pri sv. Tomažu nad Ormožem se vrši v nedeljo predstava, katere čisti dohodek je namenjen za napravo narodne noše onim tamošnjim Slovencem, ki se bodo udeležili na konjih slavnostnega odkritja Prešernovega spomenika v Ljubljani. Kotiček za liberalce. Od učiteljskega zborovanja. G. Gangl je pojašnjeval učiteljem liberalno stališče. Pri tem je med drugim izrekel tudi te trditve: ,Mi nismo samo zato, da bi trpeli, nego smo tudi zato, da kaj užijemo". (Čujemo, da se je to načelo v Trstu takoj po zborovanju praktično izvrševalo.) »Jaz sem se vrnil z Dunaja tak, kakršnega so me poslali tja, a ne kot ozna-njevalec krotkosti in ponižnosti, zakaj drugače bi izktjuSil samega sebe iz vrst naprednega slovenskega učiteljstva! Krotkost in ponižnost bi nam izkopali grob.« (Krotki in ponižni naj bodo samo »klerikalci", kaj ne?) Začudeno smo brali, da se z zborovanj liberalnih učiteljev »žarki vede in omike v vsi čudotvorni blagodejnosti razlivajo daleč tja po šumnih mestih in tihih vaseh, tja vsepovBodi po naši predragi domovini.« Gangl se je očividno učil tudi od dr. Tavčarja, kajti sledeči stavki so v svoji značilni puhlosti popolnoma tavčarjanski: »In to je eden tistih prepadov, ki nas loči od klerikalcev: Mi hočemo luči in svobode. In to je naše stališče. Oiii hočejo temo in vlado. In to je njihovo stališče.« »Prizadevanja naših nasprotnikov so kakor hudournik, ki razdira plodno zemljo, ki uničuje to, kar so delavne roke s trudom dobrega ustvarile." Strašno je podrla »klerikalizem* ta izpoved: »Kadar čujem zatrjevati klerikalca, da je za izboljšanje našega gmotnega stanja, pa naj živi ta klerikalec na Kranjskem, Štajerskem, Goriškem, Primorskem ali v Istri, verjamem njegovim besedam toliko, kolikor bi verjel n. pr. kramarju, ki je baš razložil svoje blago po šotoru, pa se milo ozira proti nebu, kličoč: „0, ko bi zdaj le začelo prav močno deževati. (Ali ni to »zaničevanje trgovskega stanu"? Doslej se je vedno »klerikalcem« očitalo, da tlačijo kramarje, zdaj jih pa liberalni učitelj rabi za zaničljiv vzgled, iste, ki bo jih vabili liberalci na protestni shod!) Najbolj zabavno pa je poslušati učitelje, kadar zabavljajo čez svojega tovariša Jakliča. On Be jim lahko smeje, kajti gg. Jeleneo in Setina morata vendar priznati, da je katal.-narodna stranka ravnala bolj šarmantno, ko je dala učitelju gotov mandat, kakor pa liberalna, ki jih ima za »Zahlkandidate.« Bazne stvari. Najnovejše od raznih strani — T h e o 1. d r. V a c 1. H o r a k f. V Pragi je 20. t. m. zvečer umrl član gosposke zbornice in češkega deželnega zbora, emer. redni profesor bogoslovja na praškem vseučilišču, generalni veliki mojster vitežkega reda križarjev, dr. V. Horak v dobi 57 let. Užival je zbok svoje učenosti, delavnosti in dobrodelnosti vseobče spoštovanje. - Napad na gtad vladnega poslanca Crelansa. V francoskem okraju Sarthe ležeči grad poslanca Crelansa so napadli ondotni prebivalci, ker so bili ogorčeni nad njegovo gonjo proti redovom. Poročilo pravi, da je vse opustošeno. — Umrla jo v Ausseeju soproga zborničnega predsednika grcfica Karolina Vetter von der Lili e. — Veliko neurje na Tirolskem. Vsled silnega deževja narasla voda je povzročila veliko škodo v krajih Tschen-gels in Prod. V prvem kraju je naplav za- sul 13, v drugem 11 hiš popolno, 12 pa deloma. Dve osebi sta utonili. V Meranu je ponesrečilo pet oseb. Na pomoč je došio vojaštvo. —A u to mat s poštnimi znamkami so poskusili pri berolinskem poštnem uradu. Automat, ki oddaja znamke, se je prav dobro obnesel. Na dan so ga razne stranke rabile po 2000 krat. Nasledek tega je, da bodo pri dotičnem poštnem oddelku zmanjšali število uradnikov. — Zopet krvava rubeže n. Gostilničar J. Petras v Bogaczu se je uprl rubežni. Podpirali so ga njegovi uslužbenci. Oroiniki so rabili orožje. Petras je ostal mrtev na mestu. Njegova dva brata sta težko ranjena. — Samomor ravnatelja. Na Dunaju se je s oiankalijem zastrupil ravnatelj Hirry Brix iz Poznanja. Vzrok činu ni znan. — Ponesrečen menih. Iz Pragser Wildsee se poroča, da se je v gorah ponesrečil neki menih pater Eimund. Včeraj so našli njegovo truplo. — Nesreča na cesti. Iz Solnograda se poroča, da se je pri Nassfeldu usul 100 metrov širok snežen plaz na cesto v trenotku, ko sta mimo vozila dva voza. Voza je plaz popolnoma razbil, potniki so bili zasuti pod plazom. Dve osebi ste mrtvi. Protestantovske misije. V 1. 1900 so je izdalo za protestantovske misije skupaj 98,074.350 K, k temu je Evropa prispela s 57,122.760 K in ako upoštevamo, da je tukaj 45,405 897 K angleškega denarja, pride na evropski kontingent 11,722 862 in na Nemško le 7,565.193 K. Protestantje na Nemškem imajo druge Bkrbi, kot podpirati misije med pagani — imajo pred očmi AvBtrijo, kjer podpirajo gibanje »Lob von Rom«. Prote-stantovski pastorji tudi raje hodijo v Avstrijo, kot med divjake, saj je to tudi bolj prijetno. Napravijo zabave ali shode ali večerje in pridobivajo kar mimogrede odpadnike, med tem, ko je delo med pagani vse drugačno in naporno. Ribji lov z elektriko. Zelo čudno urejeno ladijo izdeluje kapitan Wiliam A. Cole v Norfolks. Kapitan zatrjuje, da bode njegova izumitev presegala vsa za ribji lov potrebna sredstva, kar jih je bilo še do sedaj uvedenih. Ribe namerava loviti s pomočjo močnih električnih luči. Bavil se je s skušnjami ribjega lova s pomočjo umetnih luči, ter je imel pri svojih poskusih precejšen vspeh. Mnenja je, da bode mogoče s pomočjo njegove priprave ujeti najredkejše vrste rib v veliki globočini. Ladijo imenoval je »Atlantic«. Ladija je kaj čudne podobe; podobna plavajočej hiši. Dolga je 66 čevljev in 16 čevljev široka. 'ua gonitev iste uporabljen bode električni stroj z močjo 16 konjskih sil, poleg tega bode še pomožni stroj za vzbujanje elektrike, katera se bode uporabljala za razsvitljavo luči z svitlobo 2000 sveč in osmero druzih luči, katere bodo uporabljene pri ribjem lovu pod vodo. Zadnje omenjene luči spuičene bodo v vodo nad mrežo, s pomočjo katere bodo potem ribe na suho potegnjene. Ladija stala bode 8000 dolarjev. Orožna železniška nesreča. Huda železniška nezgoda se je prigodila v Muskin-gum dolini v državi Ohio. Severno vozeči vlak Ohio Little Kanawaha družbe, je prevozil ravno skoro čez leseni most, ko se je hipoma zadnji voz od vlaka odtrgal ter s tira skočil in se v globočino 40 čevljev s popotniki vred prekucnil. Voz obrnil se je dvakrat v zraku predno je zadel s hudim padcem v globino, kjer se je popolnoma razbil. V vozu bilo je 30 potnikov. Dva potnika bila sta na meBtu vbita, vsi drugi več ali manj pobiti. V kratkem dospelo je tja več zdravnikov, kateri so pričeli takoj z rešilnim poslovaniem. Po nedolžnem obsojen. Leta 1888 je bil v Vicencu neki E. Griffani umorjen. Kot krivce bo zaprli 4 brate Urban in še oba Panarotto, očete in sinove. Troje Urbanov so obsodili na smrt, četrtega na 10 let ječe. Oba Panarotto so oprostili. Oba Urbana bo oprostili smrtne kazni in jih obsodili na dosmrtno ječo. Sedaj se je zvedelo, da je bil Ivan Urban pravi zločinec, in da iz maščevanja ostale svoje brate in oba Panarotto okrnil zločina. Jezik solnčnika. Na vse načine se pogovarjajo ljudje, tudi s solnčnikom. Naslanjati se na solnčnik znači: Ti me ne brigaš dosti. Ako se drži na solncu zaprt solnčnik, znači: vse je dovršeno. Ako se solnčnik pusti pasti na zemljo, znači: bodi oprezen, mati sumi. Ako se drži odprt solnčnik v senci, znači: ne razumem tvojega postopanja, ako se ga drži pod pazduho, pa znači: nekaj vem, kar ti moram nemudoma povedati. Ako se pa solnčnik ne nosi, kadar pritiska solnce, znači, da s i dobi — soln-čarico. Poraba piva in vina v letu 1901. Na Nemškem je prišlo na eno osebo leta 1901 1506 litrov pive, v Avstriji v deželah v državnem zboru zastopanih pa 71 5 litrov. Na Belgijskem je prišlo na osebo 144 litrov. Največ pivo so potrebovali na Angleškem, in sicer na osebo 208 litrov, in najmanj na Saškem, in sicer 0 5 litra. Zato se je tukaj popilo več vina, ki ga je prišlo na osebo 95 2 litrov, na Franooskem pa 103 litre (pive pa le 27 litrov). V letu 1881 je bilo v Av striji in na Ogrskem 2160 pivovarn. 1. 1901 1523, in na Angleškem je to število padlo celo od 26 519 (1881) na 6739 (1901). Tudi tukaj se vidi, hako da se mali obrtniki polagoma umikajo kapitalistom. Mtinzeles -- Penižek historiogra-fom. Sin rajnega grofa Taaffe-ja je izročil Penifek u , da bo izdajal memoire njegovega rajnega očeta. Brnski »lllas« dostavlja: »Ako je to res, tedaj se daleč razlikuje mišljenje sinovo od očetovega. Lahko navedi m vzgled. Bilo je to v dobi punlitjčne konfe-rencije in je šlo za gotovo zadevo med (.."»hi in Nemci; bilo je treba p< sredovalca. Odlični staročeJki poclanec je rekel Taalfe ju, da naj to posredovanje prepusti dvornemu svetniku Blumenstocku, in Tsaffe je odgovoril: »Muss denn immer ein Jud dabei sein!« Tako misli cče! Sin pa jo menda drugačne misli Sto let star berač obsojen, lleclar-stvo v Nt\v Kastelu je obsodilo 106 let starega starčka radi prosjačenja na mcsec dni poostrenega zapora. Prosjak se je udeležil krimske vojske, pozneje so je bojeval v Indiji ; njegov oče se je bojeval pri "VVater-loou, in dvoje svojih sinov je poslal v vojsko v Južno Afriko. To je hvaležnost sveta ! Narodno gospodarstvo. Pravila za vseslovansko razstavo v Petrogradu v letu 1904. Kakor smo že omenjali, bode po inici-jativi »Slavjansk* ga blagotvoriteljnega Ob čestva« vseslovanska razstava. Protektorat te razstave je prevzel veliki knez Aleksander Mihajlovič. Komite je izdal pred kratkim sledeča pravila: 1 Razstava traja tri do štiri mesece. Kdaj da se otvori in zadnji termin upoši-ljatve se označi pozneje. 2 Namen razstave je, promet med posameznimi slovanskimi rodovi ojačiti in razširiti. 3. Vpošljejo se lahko pridelki in naravni zakladi iz vseh slovanskih dežela. Posebno so prikladni: platneni in volnati iz delki, preproge, trakovi, sukno, sobna oprava, porcelanasti, lončeni, stekleni izdelki, muzi-kalije, igrače, podobe, umetnine; dalje polj ski pridelki, sadje. Potem etnegrafične, ar heološke in zgodovinske zbirke. 4. Prostor za posamezne predmete daje komite brez plačila na razpolago. 5. Vozne stroške trpi pošiljatelj. Vendar se uvedejo posebne olajšave, katere se v kratkem naznanijo. 6. Posamezne predmete je poslati naravnost na glavnega komisarja v Petrograd. 7. Od vsake pošiljatve je treba poslati tudi seznam vseh poslanih predmetov. 8. Vse formalitete, ki prihajajo od col-nine, rešuje glavni komisar, ako se pošilja-tev naslovi na njega. 9. Komite skrbi, kolikor je mogoče, za varnost pošiljatev. 10. Predmeti se lahko prodado na raz stavi. 5 do 10 odstotkov izkupnine dobi ko mite za povračilo stroškov razstave. Prodani predmeti se smejo nadomestiti, vendar mo rajo ti ostati do konca razstave na svojem probtoru. 11. Vitrine in drugo opremo mora preskrbeti sam udeležnik razstave, izjemo dela le oprema, katero je dalo narediti komite v svrho okrasbe. 12. Na razstavi se smejo posamezni predmeti izdelovati. 13. Ako pošiljatelj želi, ceni posebna komisija vposlane predmete. Cenilno komisijo imenuje finančni minister. H komisiji se po vabijo vsi imenitnejši slovanski izvedenci. Najboljši izdelki dobe diplomo. 14. Za one pošiljatelje, ki se osebno udeleže razstave, se bode preskrbelo ceno stanovanje in hrana. Ta pravila je podpisal glavni komisar K. Nikolajevskij. Naslov: Petrograd. Malaja Italjanskaja ulica 63. Dobavni razpis za les. Trgovski in obrtniški zbornici v Ljubljani se poroča, da bo c. k. ravnateljstvo državnih železnic v Beljaku potom ponudb oddalo dobavo naslednjih vrst lesa in lesenih izdelkov za leto 1903: 314.849 m' lesa za mostove (me-oesen), 176 680 m3 posebnega leBa (mece-sen), 1064 m3 trdega rezanega lesa za vozove, 1243 m3 mehkega rezanega lesa za vozove, 20000 m3 krajnikov, 22.000 hI oglja iz mehkega in 250 hI oglja iz trdega Oddala Be bo razen tega tudi dobava gorenjih pragov iz hrastovega, mecesnovega lesi, 5400 koBov različnih ročajev za orodje, 13. ?20 kosov držajev za sekire, kladiva, krampe in lopate, 18 000 metel in brezovih šib in 600 okovanih eamokolnic (šajlrg). ali borovega lesa. Za to dobavo potrebni ponudbeni vzorci in podrobni izkaz v vrstah, množinah in merah, ter občni in posebni dobavni pogoji so lahko pogledajo ali tudi brezplačno dobe proti vpoftiljatvi pošt nire pri imenovanem ravnateljstvu, katero daje tudi vsa pojasnila |>ledu dobavnih pogojev. Ponudbe s potrebnimi prilogami so morajo najkasneje do 10 septembra t. I. do 12. ure op. ludne o. k. ravnateljstvu držav, železnic v Beljaku. (Kamniška podružnica »Slov. planinskega društva-) ima svoj občni zbor dne 23. t. m. ob 8. uri zve čer v Fischerjevem hotelu v Kamniku s sle dečim dnevnim redom : Nagovor predsednika. Poročilo tainikovo in blagajnikovo. Volitev jednega odbornika. Posamezni nasveti. Odbor vabi vse p. n. člane k obilni udeležbi. JDarovi. Družbi sv. Cirila in Metoda so od 1. do 18. avgusta poslali prispevke p. n. gospoda in druStva : Upravništvo »al. Naroda« 159 K, uredništvo »Slovenca« 39 K, župnik Iv. Sakser Hotedršici 10 K, poslanec dr. Ign. Žitnik ob \6!iki skupščini 10 K, abiturijenti v Kranju dohodek veselice 92 K (po »Slov. Narodu«), rajbenburški harambaša zbirko 6 K, sod. ta«, soproga Cecilija Kavčnik v spomin rajne matere 50 K, narodni hotel F. Paternost v Postojni zbirko 22 K, prof. Andrej Jurtela v Stavropolju (Rusko) 20 K, prireditelji veselice v Žerovirch pri Ivanjkovcih dohodek 10 K; podružnice: ženska na Vrhniki 105 K, ženska v Sežani 224 K, moška in ženska v Kamniku dohodek veselice 610 K, moška in ženska v Ribnici dohodek veselice 200 K (po »Sl. Nar.«), za Brdo in okolico 127 60 K, za Pribloves in okolico 12 K. Blagajništvo družbe sv. Cirila in Metoda v L i u b l j a n i. Telefonska in brzojavns poročila. Dunaj, 22. avgusta. (C. B.) Danes ob 9. uri dopoldne so se pričele na-godbene konference, ki se jih udeležujejo obeatranski ministri. Posvetovanje se razteza na vsa nagodbena vprašanja. Praga, 22. avgusta. ..Budivoj" poroča, da namerava dr. Korber pregovoriti češke zastopnike, da se odlože češko - nemška pogajanja na prihodnjo leto. Praga, 22. avg. Češka radikalna frakcija pripravlja za dan 12. sept. velike demonstracije v prilog državnega prava. Solnograd, 22. avg. Za prihodnje deželnozborske volitve so se združile v skupno postopanje vse protikatoliške stranke. Most, 22. avgusta. (C. B.) Sinoči so padle v Rihardovern rovu pri nabiranju premoga štiri ženske v zvodo napolnjeno kotijo ter utonile. Dosedaj so eno potegnili iz vode. Benetke, 22. avgusta. Zvonenje v stolpu pri sv. Andreju je prepovedano. Stolp bodo podprli. Milan, 22. avg. V Spezziji so aretirali nekega Laha, ki je francoski vladi prodal načrte ondotnega arzenala za 280.000 lir. Petrograd, 22. avgusta. Vesti, da bi se car odpovedal, so izmišljene. London, 22. avg. Tekom prihodnjih mesecev se vrne iz Južne Afrike še 60.000 vojakov. Že sedaj je po sklenjenem miru 2-5.000 odpuščenih vojakov brez dela. Mej njimi vlada velika beda. London, 22. avg. Obisk burskih generalov v Londonu je imel namen zagotoviti holandski jezik kot učni jezik v bivših južnoafriških republikah. ČikagO, 22. avg. Vsled protesta Hrvatov, Slovakov in Slovencev odločil je mestni načelnik, da se zabrani postaviti v mestu spomenik Košutu. Mažari so mej prebivalstvom ostali osamljeni. Dunajska borz duA 22. avgusta. skopni državni dolg v notah..... Skupni drtavui dolg v sribru..... Avstrijska zlata renta 4% ...'..', Avstrijska kronska renta 4%..... Ogerska zlata renta 4%....... Ogerska kronska renta 4%...... Ivstro-ogerske bančne delnice, 600 i;ld. . iredilne delnice, 160 gld. . . ... Londos vista........ . , Nemški drl. bankovci la 100 in. nen drl. velj. 20 mark............ 30 frankov (napoleondor)...... Italijanski bankovci . . •..... C. kr. cekini........... a 101-75 lOHia 121 100-15 12120 98' — 1585'--«82 26 239-70 117- — 28-40 19ffi 94 35 11-26 Meteorologidno porodilo. ViSttia nad morjem S06-2 m, arednji iračni tlak 736-0 mn» i | I j Stanjo Tempe-0u8 opa- j baro- ratura P" Celsiju Z ruvanja metra v nun. Votrofi Nebo *1| ■S* I 21 f* tv^. | 787-6 | 16 4 oo *iuir I 73» 1 I 16-0 popol 739 0 21 2 sl. szali. sl. jjv/h. sl. jvzh. sk obl ohlapno oblačno 00 S ednja včerajšnja temperatura 18 4°, normale: 18 3° Žitu t- c?eno lud 20. gu.sta 14)02. (Termjn.) Na dunajski borzi: Za 5P kilogramov. Jl«mca i» jesen......„ 6 9-5 , iti za spomlad...... ,, 7 27 „ .. » jcen.......... 6-22 „ ioruza za juli-avgust......, 5-54 „ .. sept.-oktober . . , . „ 6"62 „ Oves za jestn 5-74 6 96 728 6-23 5-55 5 f 4 5 75 Natalija vrelec. Ogljonoevo-klslt Lithlon-vreleo učinkuje v vseli slučajih urino-kisle diateze, pri pomanjklilvem izločevanju urina iz krvi, kamnu, boleznih v ledvicah in mehurju, udnloi, revmatizmu itd. Zdravniške avtoritete so ga porabljale z izbornim vspehom. Pospešuje odvod vode. Prijeten okus. Dobiva se v vseh lekarnah in trgovinah z mineralno vodo, eventuelno pri kopališkem oskrbništvu Nata ljo-vreloa, Franoove kopeli. 763 10-10 Na budlmpeitanskl borzi: J1enica »a oktober......„ 6 66 „ 6 67 PSenica za april..............6 97 , . » «pr'l • ........5-64 „ 5-65 Koruza za avgust............... ioruza za maj (1903) . . . . , 5 09 * 5-10 (Efektiv.) Dunajski trg. ?i!ecica banaSka.......K 7 50 „ 7 85 . južne iel.........6-45 , 6 75 12 „ ......., 6-45 , 6-75 lečmen ........6- „ 7 25 n ob Tisi.........5 75 „ 7-75 Koruza -ogerska......, 65j „ 5 65 Ciokvant..........610 » 6'50 Oves srednji....................7 40 . 7 55 ?i*ol........................— . _ Gričar & Mejač uljudno naznanjata, da ostane prodajalna do 15. septembra 1.1. ob nedeljah in praznikih zaprta 792 (12-10) z dobrimi s ričevali, ki je že več let to službo onravlial, išče službe. — Naslov: Matevž Tome Mo&e št. 30, P. Smlednik. 988 (3—1) Barve za umetnike, SSmSmI v puSicah, za akademične slikarje, ter Kaspar-jeva in Spitzauer- jeve, dob6 se pri tvrdki BRATA EBERL v Ljubljani, Frančiškanske ulice. Vnanja naročila proti povzetju. 524 7 11 — 4 mmmmtm v>.\ ^«V»^ . V^ .v/ > \ > ! • V >;' > S>.> \>.> v>.> v--."- v-"-."- ■ i vA^ CA^ \ \ ' ' - * - - - - ' -......./.>.\/.>.\/..v>>Vi>............... i t X'. ■> i j ■) X'. ■) ^ av. J ^ A v. Zobozdravnik 992 3-1 O med. universae > M nt o "OO •i^jVr: \v/. vY< V>.v S/> -/'A I ;A' l-A^I-AV dr. JOSIP BERG diplom, na c. kr. vseučilišču v Pragi, bivši slušatelj dunajske c. kr. zobozdravniške vseucillške klinike (vladni svetnik prof. dr. Scheff) In zobotehnlk OTON SEyDL S® hM Jm tAv^/.v \v/. bivši družabnik i. dr. RADO FRLANA, zobozdravnika Ljubljani, (XX o 3 m Cl -« o o" svoj in naznanjata, da sta začasno zobozdravniški zobofehnični atelje in sicer za čas do 1. novembra 1902 nastanila ,Špital5kih ulicah h- 7, II. nadstropje. iumsui. g Ml O s® Št. 156/pr. Razpis. 961 3-2 Pri upraviteljstvu deželnih dobrodelnih zavedov v Ljubljani izpraznjena je služba kontrolorja z letno plačo 2600 K, s pravico do dveh v pokojnino vštevnih petletnic po 200 K t r s prostim stanovanjem. Prosilci za to službo vlože naj svoje pravilno opremljene prošnje do lO. septembra 1902 pri podpisanem deželnem odboru. Od deželnega odbora kranjskega v Ljubljani, dne 10. avgusta 1902. AT Nakup ln prodaja vsa (tovrstnih državnih papirjev, credk, denarjev itd. Zavarovanja za zgube pri žrebanjih, pri izžrebanju najmanjšega dobitka. — Promeae za vsako žrebanje. Knlantna izvršitev naročil na borzi. 99 Menjarična delniška družba _ M B B C U K" I., VVollzeile 10 in 13, Duna), I., Strobelgasse 2. Pojasnila v vseh gospodarskih in finančnih stvareh, potem o kursnih vrednostih vseh ipeknlaoljsklh vrednostnih papirjev in vestni nasvdtl za dosego kolikor je mogoče visocega obrestovanja pri popolni varnosti naloženih glavnio. 134 91