Naročnina	.^MP^.	mt^^m ^	^ ^^^^^^^ ^^^^ Črk
§§1ms JE*Jyl MUL^ Ii
Kopitarjevi ul.6/111	jeva 6. telefon
Telefoni uredništva: dnevna služba 2059 — nočna »96. 2994 in 205i	■	Izhaja v«ak dan »jotraj, razen ponedeljka in dneva |h> prazniku
»- -
Umetnik življenja
Prvič po štiristo letih se jc v nedeljo zgodilo, da sta biia v cerkvi sv. Petra v Rimu med svetnike proglašena dva Angleža, eir Thomas More in kardinal jolin Fisher. Kakor da bi »o tolikih stoletjih bil potegnjen most če/, stoletja angleške cerkvene zgodovine! Kaj bo k tej proglasitvi njenih sinov rekla Anglija, ki je kljub močnemu spreobračanju v Katolicizem po svoji veliki večini šc vedno v nekato-liškcni taboru? Eno jc gotovo: Če ne več, se bo žc radi svojega osnovnega spoštovanju duhovnih vrednot poklonila prod človeško veličino in značajem oboli mož, ki sta svoje plemenito krščansko mišljenje spričala s svojo krvjo. To bi angleški narod storil tudi tedaj, ako bi verskih nagibov za ravnanje teli mučenikov sedanji rod več ne razumel. Kakor je že Macauly, slavni angleški zgodovinar videl v Tomažu Morit »enega najizbranejših vzornikov človeškega znanja in čednosti«, tako so tudi londonske Times nedavno pisale o Moru, da je »eden najplemenitejših ljudi vseh časov«.
V resnici so Angleži ohranili vedno spoštljiv spomin na nekdanjega kanclerja Henrika VIII. Na prošnjo njegove hčere Margarite pri kralju njso njegove glave vrgli v Temzo, kakor je bil tedanji običaj. Po usmrtitvi v Towcru (1535) je biia glava shranjena v stranski kapeli anglikanske cerkve sv. Durisdana v Canterburyju, med tem, ko so telo pokopali v kapeli sv. Petra v Toweru. Na Banford Streetu, v londonskem mestnem delu Chclsea, kjer je nekdaj živela Morova družina izredno srečno družinsko življenje, je danes kapelica posvečena »Najsvetejšemu Zakramentu in blaženemu Tomažu Moru«. Pod Leonom. XIII je bil namreč proglašen za blaženega (1886).
ln kdo je bil Tomaž Mor, da zgodovina ne more pozabiti njegovega imena? Literarno lia-oibraženi ga poznajo kot pomembnega humanista, ki je zakoreninjen globoko v krščanskem' prepričanju uvidel slabosti svojega časa, pa jim je skušal odpomoči na ta način, da se je s svojim krogom posvečal najplemcnitejšenui humanizmu. More je bil humanist, toda ne v tem smislu, kakor marsikak pedantičen učenjak, ki si je s svojim raziskovanjem grš-ke in latinske znanosti pridobil zasluge, ampak tako,' da jc njegova učenost bila ljudoniila in človeška. CJiesterton piše o njem, da je v svoji osebnosti združeval vse, kar so najboljšega dali človeštvu Shakespeare, Cervantes in Rabe-lais. Prijatel ji so ga občudovali radi njegovega svežega humorja in izvirnega gledanja na življenje Napisal jc Utopijo, ki jc v jedru duhovita šala na življenje sploh. Toda od njegovih časov dalje mnogi niso tuneli ne skrite šale, ne klenega jedra, ki se zJi njo skriva. Znan jc bil radi ozkih prijateljskih odnosov do Erazma Rotterdaniskcga in Ilolbeina Mlajšega, ki sta oba pogosto zahajala v njegovo hišo. Po smrti prve žene, ki jo jc globoko ljubil in z n jo živel v izredno srečnem zakenu, si je izbral drugo ženo, ki sicer nikdar ni postala tako veren odraz njegovega srca in duha, kakor prva življen jska družica, a jo je kljub temu visoko spoštoval, kot vrlo gospodinjo in zgledno mater svojih otrok. Tem tesnejše in globje pa je bilo prijateljstvo meti njim in njegovo najstarejšo hčerko iz prvega zakona — Margarito. Z razumevanjem in ljubeznijo je v strogo krščanskem duhu vzgajal otroke, tudi prijateljem je rad dajal od zakladov svojega izčišče-nega duha iil srca. Toda za vse to bi ga zgodovina komaj kaj več kot mimogrede omenjala.
Bolj kot humanista in učenjaka ga pozna zgodovina kot državnika. Tomaž More je dosegel najvišjo upravno in politično inesto v Angliji. Nekaj časa jc bil lord kancler kralja Henrika Vili. Ljudstvo ga je cenilo radi njegove priprostosti in pravicoljubnosti, kralj mu jc zaupal radi njegovega znanja in pravnega čuta, Toda tudi kot državnika in politika bi ga svet pozabil, kakor je pozabil neštete druge, ki so bili pred in za njim na visokem mestu, ako ne bi prišlo med njim in kraljem do tragičnega konflikta, v katerem je Toanaž trenutno sieer podlegel in izgubil življenje, toda je vsled no podlegel in izgubil življenje, toda je vsled svoje neoinahljive poštenosti in trdnosti značaja ovekovečil svoje ime za vse čase in končno dosegel Celo najvišjo čast, du ga je Cerkev povzdignila do časti oltarju. Kot lord kancler je T. More odrekel svoj pristanek h kraljevemu zakonolomstvu, ko jc hotel z drugim zakonom legalizirati svoje razmerje do dvorne dame Ane Boleyn, čeprav je živela še prava žena Katarina Aragonska, odklonil pu je tudi svoj pečat pod zakon, ki ga je Henrik izsilil od parlamenta, da jc namreč »kralj brez vsakega pridržka edini cerkveni poglavar v Angliji«.
Zato je moral Tomaž umreti. Toda za presojanje njegove veličine ni merodajna liiuče-niška smrt, ampak mnogo bolj nagibi, ki so Mora dovcilli do tega, da je rajši žrtvoval družinsko srečo, stanovsko čast, najvišje mesto v državi in končno tudi življenje, samo ker je bolel ostati notranje resničen in zvest svojemu prepričanju, ki mu ga je narekovala njegova icrščanska vest. Tu izredna veličina duha, ki jc daleč od vsekega samoljubja, koristolovstva ali trmoglave prevzetnosti, je celo na Kanta tako vplivala, du je v svoji »Kritiki praktičnega razuma« postavil Tomaža kot vzgled, ki »slcltcr-nega, kdor o njem razmišlja, od priznanja dvigne rio občudovanja, od občudovanja k stiunljenju in končno k češčenju in želji posnemati njegov zgled«. Skrivnost njegove osebnosti ni mogoče izmeriti z zgolj tostranskimi merili. Cerkev mu ni naklonila časti oltarju, ker bi morda imel velike zasluge, za versko cerkveni razvoj
v	svoji domovini. Nasprotno, vsak ve, da je šla zgodovina čez njegovo žrtev in je Anglija zapadla razkolu. Kar daje Tomažu Moru prvo vrsto ined velikuni vseh časov, je ljubezen do resnice, stroga pravičnost, nezlomljiva plemenitost mišljenja, ki ni poznala nobenega strahu pred ljudmi in ki ga je heroično spričal z največjo žrtvijo. Ne v sončnih dneh svojega
življenja, amipa,k šele v nesreči se je Tomaž i -ii i . :'■— —— —i__..i,
vi	\ i^uii iio \isine. na rvuicri ga su:i \iuiur oo-
Činluje iu časti. Tomaž ni bil morda toliko borec, kaJvor ■ umetnik življenja, ki je mislil iu
Marksisti zopet vznemirjajo mirne države
Poskus prevrata na Portugalskem
Šefa vlade na torpedovhi Vojaštvo v Lizboni mobilizirano
Portugalski predsednik maršal Carmona
Lizbona, 21. maja. b. Zatišje, ki je vladalo po uvedbi avtoritativnega režima, se zdi, da je izginilo. Vlada je prišla na sled zaroti, ki si je postavila za cilj zrušiti režim. Gre za pok ret levičarjev, ki so hoteli napraviti udar. Vlada je nevarnost sicer zatrla, toda zdi se, da samo začasno. Aretiranih je mnogo levičarjev, toda glavne sile in vodje pa so ostali skriti na svobodi.
Sedaj je vlada našla sledi načrtom za nov udarec, ki bi se imel izvesti te dni. Od včeraj dalje je mesto v obsednem stanju. Predsednik vlade in predsednik republike sta imela včeraj zjutraj konferenco z notranjim ministrom in ministrom za vojsko in mornarico. Na tej konferenci so obravnavali načrt, kako zatreti vstajo, ki bi mogla vsak čas izbruhniti. Ostali ministri so sklicali v neki vojašnici sejo. Vojašnico so zastražili z zanesljivimi četami. Na tej seji so sklenili, da nadaljujejo delo za zatrtje vstaje.
Največ težav je v tem, da vlada ni dobila dovolj zanesljivih vesti, na podlagi katerih bi mogla ugotoviti,'ali se bo glavni udarec izvršil v Lizboni sami, ali pa kje na deželi. V teku noči so se ministri in predsednik vlade umaknili na neko terpe-
ČSR po volitvah
V zrcalu številk
Za fašizem 2 milijona — za marksizem tudi
Primerjevalni pregled prejšnjih češkoslovaških volitev je sledeči:
Agrarna ali republikanska stranka 1. 1920: 604.000 glasov (28 mandatov), 1. 1925: 970.000 glasov (45 mandatov), 1. 1929: 1,104.429 glasov (46 mandatov), leta 1935: 1,176.517 glasov (45 mandatov), torej —1 mandat.
Narodni socialisti ali benešcvci 1. 1920: 501.000 (24), leta 1925 : 609.000 (28), I. 1929 : 767.571 (33), 1. 1935: 755.931 (28), torej —4.
Češkoslovaška ljudska stranka 1. 1920 : 700.000 (33), leta 1925 : 691.000 (31), 1. 1929 : 623.522 (25), 1. 1935: 615.851 (22). torej —3.
Češkoslovaški obrtniki 1. 1920: 123.000 (6), 1. 1925 : 286.000 (13), 1. 1929 : 291.238 (12), 1.1935: 448.004 (17), torej +5.
Stranka nacionalnega združenja (zvarena iz nacionalnih demokratov (Kramar), ki so imeli dozdaj 13 mandatov in iz ligašev (2), nastopa tudi pod skupno firmo pod imenom narodnih demokratov in je dobila: 1. 1920 : 388.00 (9), 1. 1925: 285.000 (13), 1. 1929 : 359.533 (15), 1. 1935: skupno i ligaši in Gajdovci 456.358 (17), torej +2.
Narodna liga 1. 1920: ni obstojala, 1. 1925: ni obstojala, 1. 1929 : 70.000 (3), 1. 1935: skupno z narodnimi demokrati.
Slovaška ljudska stranka (Hlinka) 1. 1920: 242.000 (12), 1. 1925: 489.000 (23), 1. 1929: 425.052 (19), 1. 1935: 564.267 (22), torej +3.
Fašisti nastopajo sedaj prvič samostojno in so dobili 167.440 (6).
Stranka dolžnikov nastopa tudi prvič in je dobila 5.961 (0).
*
Češki socialdemokrati 1. 1920: 1,590.000 glasov (74). leta 1925 : 031.000 (29), 1. 1929 : 936.312 (42). 1. 1935: 1,034.804 (38), torej —4.
Nemški socialni demokrati 1. 1920 : 690.000 (31), leta 1925 : 422.000 (17), 1. 1929 : 506.750 (21), 1. 1935: 299.925 (11), torej —10.
Komunisti 1. 1920: skupaj s socialisti, 1. 1925: 942.000 (41), I. 1929 : 753.444 (30), 1. 1935 : 849.485 (30), torej ostali pri starem.
Zveza malih kmetov (Bund der Landvvirte) 1. 1920: ni obstojala, 1. 1925: ni obstojala, 1. 1929: 396.454 (16), 1. 1935: 142.388 (5), torej —U.
Nemška Henleinova (hitlerjevska) stranka: nastopila prvič pri sedanjih volitvah in je dobila 1,247.497 (44). Sestavljena je iz nekdanjih skupin: Nemški narodni socialisti leta 1920: nič, 1. 1925: nič, 1. 1929 : 204.096 (8), 1. 1935: nič, ker je bila septembra 1933 razpuščena in sedaj pod streho Henleina. Nemški nacionalisti 1. 1920: kol zgoraj, 1. 1925 : 241.000 (10), 1. 1929: 189.071 (7), 1. 1935: nič, ker je bila septembra 1933 razpuščena, sedaj pod streho Henleina.
Nemški krščanski socialci 1. 1920: 212.000 (10),
1.	1925 : 314.000 (13), 1. 1929 : 348.097 (14), 1. 1935: 162.797 (6), torej —5.
Madjarske stranke 1. 1920 : 248.000 (9). 1.1925: 98.000 (4), 1. 1925 : 257.231 (9), 1. 1935 : 291.828 (9). torej ostanejo pri starem.
Poljske in židovske stranke 1. 1920: niso nastopile, leta 1925 : 30.000 (1), I. 1929: 104 539 (4), 1935 niso nastopili. Poljaki so šli s Hlinko, židje pa s socialisti.
Izgube - dobički
Nemška socialno demokratska stranka je izgubila 10 mandatov, kmetska zveza 7, nemška krščansko socialna stranka 5, Narodna stranka su-detskih Nemcev je pridobila 3 mandate.
Med češkimi strankami so agrarci izgubili l mandat, socialni demokrati 1, narodni socialisti 4, Katoliška ljudska stranka 3 in narodna zajednica
2.	Češkoslovaška obrtniška stranka je pridobila 5 mandatov in fašisti 6.
Po narodnostih
so imeli po volitvah 1. 1-929: Čehi in Slovaki skupaj 190 mandatov, Nemci skupno 67,- komunisti 30, Madjari 8, Židje 2, Poljaki 2, podkarpatski Ukra-I jinci 1.
j Po volitvah 1935 pa razpolagajo Čehi in Slo-1 vaki s 195 poslanci, torej 5 več kot prej. Nemci
dovko v pristanišču in tam imeli sejo vso noč.
Vse čete v Lizboni in orožništvo je mobilizirano. Vojska je osredotočena v vojašnicah. Orožništvo in policija sta dobila v pomoč slrojne puške in z njimi zasedla važne postojanke v mestu. Položaj je zelo napet, ker se niti še danes ne ve, kje bodo vstaši izvršili prvi udarec. Po vesteh iz province opažajo gibanje med levičarji, ki se očividno pripravljajo na akcijo. Vlada si ne upa poslati poja-čanj vojski v provinci, ker se boji, da bi moglo nenadoma nastati presenečenje v glavnem mestu na ta način, da bi tam prišlo do glavnega udarca.
Aretirali so zelo mnogo upornikov. Toda na splošno se more reči, da ni videti v teli aretacijah prav nikakih koristi, ker med prijetimi ni voditeljev. Sicer vlada povsod mir, vendar vlada dela vse potrebno, da red in mir tudi zaščiti. Na ulicah ie zelo malo ljudi. Tramvajski promet je zelo skrčen. Vozovi vozijo pod policijsko zaščito. Potnikov je zelo malo. Trgovci so večinoma svoje trgovine zaprli. Na ulicah je kar najmanj prometa. Pričakuje s», da bi nocoj imelo priti do vstaje.
ravnal iz popolnega zaupanja in zvestobe do krščanskih etičnih in nravnih vrednot, ki mu jih je razodevala njegova vera. Zaupanje v večno Pravico mu je vlivalo v srce možatost, ki je porazila njegove nasprotnike, iz njega je črpal tudi v zadnjih trenutkih vedrost duha, ki jc lastna samo ljudem, ki so se dokopali do najglobjega spoznanja stvari in življenja.
V svoji najboljši obleki je hotel iti More na mori.šče. da bi imel rabelj, kateremu je pripadla obleka usmrčenih, primerno plačilo za »največjo dobroto«, ki mu jo bo izkazal. Toda samo grobo ruševino je smel imeti na sebi. ko so ga po cestah, kjer so ga tolik rut pozdravljali ljudje kot slavnega kanclerja, vodili na mori.šče. Ko jc prišel do odra, kjer ga je pričakoval rabelj, je z nasmehom rekel častniku, ki ga jc spremljal: »Pomagajte mi, prosim, po stopnicah: kako bom prišel doli, za to hočem že sam skrbeti«. Rablju pu jc rekel: »Danes mi boste izkazali večjo uslugo, kakor mi jo jc lcdajkoii kak človek v življenju. Nič se ne bojte. Imam krotek vrat. Radi časti vašega poklica pazite, da nc udarite slabo«. In ko jc položil glavo na tnalo z izrazom v obrazu, ki je razodeval več upanja na življenje, kakor strahu pred smrtjo, je še zadnji hip pod vil brado in pristavil z iskro humorja: »Ona ni kriva izdaje...« S temi besedami se je More ločil od sveta.
Že iz teli kratkih |x>tez odseva njegova vzvišenost nad vsem, kar more človek človeku ziega storiti. Nadmoč tudi nad smrtjo, ki je samo prehod kristjana iz enega v drugo življenje. Ločitev glave od telesa ni smatral /n okoliščino, ki nai bi kakorkoli vplivala na n.ie-
govo duševno razpoloženje«, pravi o Tomažu veliki kritik Addison. Osnovni temelj njegovega življenjskega gledanja nam jc jusno podan: Neomajna vedrost in nnturnost, ki izvira iz zavesti združenja z Bogom, združenja slabotnega minljivega življenja z močnim, neminljivim božjim življenjem. Cilj njegovega člo-večanstva je ideal svobodnega in celega človeka, ki je kar moč v skladu z vsemi nravnimi, znanstvenimi, umetnostnimi in političnimi silami in ki siuži kot dovršena osebnost lepoti, veselju in slavi božji. Ideal antičnega, pred-krščanskega človeka jc bil stoik, veder modrec, ki je spoznal globino stvari in sc iziniril z njihovo tragiko. Ideal krščanskega človeka pa jc vesela vedra svetost, ki s pomočjo boguvdanc-ga združenja premaguje greli in smrt in ima v Bogu svoje težišče in zasidranost.
Ovenčan z lavorom poze m ske časti in s slavo krvavega mučeništva je sv. Tomaž More edinstven značaj v zgodovini, ki na heroični višini oboje združuje: veselo modrost antike in veselo svetost krščanstva. Najsvetejši svetnik katoliške Cerkve je dokaz, da zasidranjc duha v nad na ravnosti z zaničevanjem sveta in odtujenostjo sveta nima nič opraviti. Duhovnemu človeku, ki ima svojo misel pri Bogu, služijo vesele in žalostne mene življenja, sončni in temni dnevi, ki se vrste v letnem krogotoku le kot sredstvo rasti in usovršenja notranjega človeka. Te največje umetnosti nas uči Tomaž More na višinah in globinah svoje ravne življenjske poti. Zato bo v vseh časih in vsem ljudem ostal kot zgled mo?ntetrn krščanstva in plemenitega človečansb a, vreden spoštovanja in posnemanja.	drin.
štejejo 65 poslancev, torej 2 manj, komunisti so obdržali postojanke, Madjari tudi, Poljaki in Ukrajinci tudi.
Vlada - opozicija
Vlada je razpolagala s 179 mandati, opozicija pa s 113. O novi razpredelitvi vladnih in proti-vladnih strank sedaj še ni mogoče govoriti. Po sedanjem sestavu vladnih strank pn je vlada izgubila 29 poslancev in znaša število njenih poslancev 150.
Moč po številu glasov
Največja stranka na Češkoslovaškem po številu zbranih glasov jc torej nemška Henleinova stranka, ki je prav za prav le češkoslovaška podružnica nemške hitlerjevske stranke. Agrarna stranka je potisnjena na drugo inesto, tretjo in četrto meslo zavzemata marksistični stranki socialnih demokratov in komunistov, nn petem mestu šele pride Beneševa stranka narodnih socialistov, na šestem in sedmem mestu sta češkoslovaška in slovaška ljudska stranka, torej stranki s krščanskim svetovnim nazorom, osmo inesto je zavzela dr. Kramarjeva skupina, na devetem mestu so češki obrtniki, na desetem ropet nemški marksisti, na enajstem Madjari, n? dvanajstem fašisti.
Ugibanje o vladni večini
Ves tisk se bavi z volivnimi izidi, seveda vsak list s svojega stališča. Zanimivo je pisanje glasila češkoslovaške agrarne stranke »Vnukova-,, ki pravi, da je Henleinova zmagu prav za prav opomin Nemcem samim. Henleinovega uspeha ni precenjevati, ker poinenja on samo presenečenje. Osrčje češkoslovaške koalicije jc dovolj močno, da nada ljuje z energično državno politiko. — >Lidove No-viny« posvečajo volitvam zanimiv uvodnik. Ugotavljajo, da bo v novo vlado vstopila češka obrtniška stranka. Pogajanja sc bodo vršila tudi s Henleinom in nemškimi kršč. socialisti. Danes naj-merodajnejše politične osebnosti nn vedo, kako bo bodoča vlada sestavljena. Ni govora o tem, da bi se moglo pri sestavi misliti na Kramarevo in pa Stribrnijevo zajedniro, s fašisti in henleinovci ter komunisti. Nihče ne taji, da bo sestava nove vlade v koaliciji zelo težka. List posveča Ilenleino-verau uspehu par besedi in ga primerja nacional nim socialistom v Nemčiji, ki so vodili borbo s pomočjo demokracije proti demokraciji.
Henteinu nihče ne verjame
Henleinovi lojalnostni izjavi nihče ne verjame j na Češkem, ker sc je on izognil vsaki neposredni odgovornosti s tem, (ln ni kandidiral in da ni bil i izvoljen. Enako ludi ni bil nikdar kandidiral in bil ! izvoljen Hitler v Nemčiji. Hcnleinov uspeh ne sme češkoslovaških strank zapeljati, da bi spremenile svoje zadržanje nasproti demokratskim strankan-1 na nemški strani. To lin naloga bodočnosti in njej bo treba posvetiti zelo veliko pazljivost.
Položaj po pravkar minulih volitvah v češkoslovaško^ skupščino je tedaj vsekakor zelo zanimiv. Ta položaj se bo hitreje razjasnjeval, čim prifino pogajanja za 6estavo nove vlade. Po nekaterih glasovih se bi mogle vse težave rešili na ta način, da bi prišlo do uradniške vlade, v kateri bi st vzele v obzir postojanke, ki jih je v sedanjem češkoslovaškem parlamentarnem življenju zavzela Henleinova stranka
Po vsej Nemčiji vlada največje veselje nad zmago Henleina, ki je začel svojo karijern kot učitelj telovadbe in jc šele pred dobrim letom stopil na politično polje. Veselje v Nemčiji priča, kaj pomenijo glasovi za bodoči razvoj češkoslovaške notranje in zunanje politike. Hcnlcin sam se sicei razliva v izjavo lojalnosti do predsednika republike in do češke narodno države, toda te izjave so podobne onim, ki so jih prisegali hitlerjcvri tik pred prihodom na oblast, prisege, ki so jih pa vse pohodili, ko so imeli oblast v rokah.
Dunajska vremenska napoved: Leno vreme ne bo dolgo trajalo. 2e jutri ho zaplul hladnejši zrak s severa.
Bolgarsko-slovenski praznik
Bolgarski glas o koncertu slovenskih učiteljev
({KI našega posebnega poročevalca)*
Solija, 17. uiaja.
/o tri dni trajajo v Sofiji prazniki bolgarsko-slo venskega prijateljstva. Skupina učiteljic m učiteljev i/ Slovenije jc prišla preteklo sre.lo v Solijo, kjer je bila kar uajtopleje pozdravljena od /.veze bolgarskih učiteljev. Na kolodvoru te svoje rojake sprejel jugoslovanski poslanik g. Cincar.Markovič. Ob njem zastopnik našega prosvetnega ministrstva, zastopniki mestnega sveta, predstavniki raznih oblasti, kulturni delavci . .	.
^rrejeti ob zvokih jugoslovanske in bolgai st«. narodne himne so naši ljubi gosti slišali plamteče pozdravne govore. ki so slavili bolgarsko-jugoslo-, vansko prijateljstvo. Ci. Adamič se je zahvaljeval ves einjeu Prebivalstvo prestolnice je ljubim gostem delalo vzklikajoč špalir od kolodvora naprej
P° "Naslednji dan nam je učiteljski zbor priredil veliko kulturno presenečenje s koncertom v vojaškem klubu Čeprav se prireditvena doba na«jiblje li koncu je bila koncertna dvorana nabito polna z najbolj izbranimi predstavniki bolgarskega_ političnega in kulturnega življenja. Opazili smo_jugoslovanskega poslanika z vsem osebjem poslaništva, dva zastopnika kralja Borisa, bivšega ministrskega predsednika Ziateva, generalna tajnika zunanjega m prosvetnega ministrstva.. Sofijska radijska postaja je prenašala koncert slovenskih pevcev v najoddalje-nejše kraje Bolgarije. Slišali smo vsake vrste pesmi od skladateljev velikanov kol Lajovica, Slavmskega, Matečiča Rugjova, Osterca Janka, Mokranjca, Adamiča, Žganca Vinka iu drugih. Občinstvo jc poklanjalo največjo pozornost tej izredni kulturni pri: reditvi Slovenske pevce so zopet pozdravljali razni govorniki v imenu prosvetnih in kulturnih ustanov. Slovenskim umetnikom so prinašali cvetje in druga darila, med njimi stare gusle »kavali«'- neke vrste staro pastirsko piščalko -- in krasen pokal. Vsi so poudarjali, da bo zbliževanje Jugoslavije m Bolgarije predvsem napredovalo, če mu bodo služili medsebojni kulturni stiki in če se mu bodo s polnim srcem posvetili voditelji jugoslovanskega in bolgarskega razuinništva. Učiteljstvu da pripada slavna vloga začetnikov in pijonirjev za to delo pomiritve in prijateljstva med vsemi južnimi slovanskimi rodovi. Koncert je žel zasluženo navdušeno pohvalo. Dirigent in g. Adamič sta bila še posebej deležna prisrčnih ovacij.
/ večer smo sc zbrali okrog slovenskih gostov na banketu v hotelu Koop. Ozračje na tem večeru je bilo tako prisrčno in ganljivo, kot se jih spomi-ujam le malo v Sofiji. Navdušeni govori so sledili ganljivim izlivom iskrenega prijateljstva. Pesem je sledila pesmi, slovenski je odgovarjala bolgarska v ; lemeniti tekmi harmoničnih jx>pevov. Večer, ki ga ne komo nikoli pozabili!
Imel sem priložnost, da vprašam za mnenje o
Ves snel posluša
koncertu dva izmed največjih bolgarskih skladateljev, g. Dobri llristova in g. prof. Petka Stajnova.
Poglejte, kaj mi je povedal g.' llrislov:
»Pesmi verske vsibine, ki so jih peli slovenski umetniki, predstavljajo stare popeve, ki pa so bili j i/delani na čisto moderen način, ki je v naši tnuziki j nepoznan. Ne vem, če je uaše obči stvo bilo v stanu i poglobiti se v vso njihovo lepoto. Kar tiče mene osebno, se nisem mogel uačuditi tem krasnim glasovom, ki so sigurni in do popolnosti izoblikovani. Prav posebno so me dirnili soprani in jaz bom še imel priliko, da bom o teh slovenskih sopranih pripovedoval mojim učencem, ki jim jih bom stavil za zgled. Pesmi, ki smo jih slišali, so za Sofijo novost. Kcnceri sam je dokaz, na kakšni višini je slovenska glasbena kultura. Slovenci imajo krasno glasbeno tradicijo. Poudariti pa hočem tudi, da je treba občudovati iniciative te vrste, da prihajajo k nam naši bratje Slovc"ci, ki s svojo umetnostjo iu s svojim idealu i iu poletom deprinašajo svoje k utrditvi prijateljstva med obema narodoma.«
Par ur jioziicje sem srečal prof. Stajnova, ki s svojim lepim moškim obrazom, na kalerein leži samo senca mrtvih oči, liapravlja vtis slepega bolgarskega Homerja. On je danes predstavnik bolgarske glasbe in predsednik Združenja bolgarskih jjevskili zborov. Obrnil se je proti meni, dvignil kupico v svoje bele roke iu rekel s trepetajočim glasom:
»O Slovencih naj govorim? Pozdravljam vas. prijatelji iz bele Ljubljane, ki ste na severu obmejni stražarji rodov južnih Slovanov. V vas, slovenskih učiteljih, pa vidijo moje duševne oči pijenirje lepe bodočnosti južnih Slovanov.« Nato se je jiosvetil zopel meni in nadaljeval:
»Potrebno je bilo, da so •".asi slovenski bratje prišli med nas, da smo se zavedli, kako so nam blizu, kako so nam sorodni in kako dragi našim srcem. Takšni stiki so korismi. Pesem prodre tudi tja, kamor politika ne more. Te vrste kulturne manifestacije pospešujejo medsebojno približevanje, ki ga vsi od srca želimo. Zbor slovenskih učiteljev spada med najboljšo, ki so kdaj prišli prepeval v Sofijo. Njegova umetniška vrednost jc silno visoka. Njihov dirigent je zelo nadarjen, neverjetno gibčen, pri tem pa nepopustljivo energičen. Skladbe sij moderne. fraze harmonične, podajanje dinamično do skrajnosti Ta ko"cert je po mojem mnenju zgodovinski dogedek sedanje glasbene sezone.«
Tako mi je govoril slepi umetnik. K nama je pristopil,!, simpatični g. Adamič, ln hitro smo se z,i pletli v razgovor, kot da bi bili stari, davni prijatelji. »Bolgarijo sein spoznal pred par leti,« mi je dejal g. Adamič, »in za Bezenškom in Kendom sem med prvimi pijonirji za kulturno sodelovanje Slovencev in Bolgarov. Lani sem pripeljal semkaj Glasbeno Malico...« in tako dalje v razgretem govoru. Naši dragi slovenski učitelji gredo dalje v Plovdiv, Staro Zagoro, Kazaulik, Slivene, Burgas. Dne 27. maja se bodo vrnili nazaj v Ljubljano.	Dr—ev.
Hitler govori
Nemčija v mednarodni politiki
j--
Ljubljana, 21. inaja.
Dones ob 5 popoldne sc jc vršila seja občin-ckega sveto. Sejo jc otvoril župan dr. Ravnihar, k: ie v svojem presedstvenem poročilu sporočil, da odj-arle izročitev diplome častnega članstva g. J -sipu Turku, ker je ta zaradi bolezni odsoten. Seominjal se je smrti kralja Aleksandra, ker je od ■i«virsejf=ke žaloigre poteklo f> mesccev. Občin, svet c vzkliknil pokojnemu kralju: »Slava!« V svojem poročilu je s primernimi besedami župan omenjal fmrt nekaterih bolj vid.nih pokojnikov, ki so umrli v času od zadnje seje, tako maršala Pilsudskega, ljubljanskega meščana Frana Kra/pša, mestnega blagajnika Vebčana Finka, dr. Henrika Turne in vdove po pokojnem po-džupanti Berte Trillerjeve. Župan ie sporočil, da se je predsednik Masaryk zahvalil mestu Ljubljani za poslane čestitke k njegovemu jubileju. Dalje je sporočil, da je finančno ministrstvo odobrilo ljubljanski proračun, ki ima t,625.030 Din primanjkljaja. Ta primanjkljaj se bo kril s 45"<; doklado na državne davke. Ministrski svet je odobril predlog za regulacijo Li-uhljanicc, kar bo v zadnjem sektorju veljalo 5,829.000 Din. Delo je bilo oddano. tvrdki Dukio. Notranje ministrstvo je potrdilo, da ostane mestna občina v zadevah splošne uprave instanca I. stopnje, tako kakor je bila dosedaj. Župan ?e je udeležil pred kratkim ogleda Srednje tehnične šole. G direktor Reisner je mogel pokazati napredek šole, toda tudi njene nedostatke ter je zato prosil župana odpo-meči. V imenu mestne občine je župan obljubil vsako pomoč, ki jo bo mestna občina zmogla. Dalje je župan sporočil, da ja vojno ministrstvo odklonilo predlog, da sc municijska skladišča premestijo na šentviško polje. Vršijo se že pogajanja, da se ta skladišča premestijo na kakšen drug kraj, toda mestna občina zahteva, da morajo biti skladišča premeščena v kakšen kraj dravske banovine. Župan se je v Zagrebu udeležil sestanka zastopnikov mest Ljubljane, Zagreba in Sušaka glede najkrajše ceste Ljubljana čez Kočevje do Sušaka. Ta zveza znaša 156 km. toda najkrajša, specielno avtomobilska cesta pa bi znašala komaj 114 km, tako da bi jo mogel vsak avtomobil prevoziti v vsaj dveh lirah. Župan je v.= topil v odbor za zgradbo te ceste. Nato je župan odgovarjal na interpelacijo Ambrožiča zaradi ustavitve del nri bežigrajski šoli. \z lanskih proračunskih dohodkov ie bilo za to šolo porabljenih 2,115.000 Din, iz postavk novega proračuna že 842.000 Din, potrebnih pa je še nekaj okoli 200.000 Din, skupno bodo torej stroški za to šolo znašali 3,580.000 Din. Mestna občina se pogaja s SUZOR-jem, ki bi bil pripravljen mestni občini posoditi manjkajoči znesek na kratkoročno posojilo, vendar pa je potreben za to še pravilnik, ki pa doslej še ni odobren. Interpelant se je z županovim odgovorom zadovoljil.
Poročilo finančnega odseka
je podal Tavčar. Na vrsti so bile razne pritožbe proti prirastkarini, predpisom mestnih davščin, proti predp som pristojbine za hidrante in proti predpisom na pasje takse. Na predlog odseka so bile vse te pritožbe odklonjene. Sprejet je bil predlog, da »e dovoli kredit 30.000 Din za naknadna dela v novih policijskih zaporih, ostane pa še 37.000 Din. ki jih ho mestna občina krila iz nekaj najemnine. Odobren ie bil kredit za kritje potnin referenta za prirastkarinc. Pri volitvah narodnih poslancev je imela mestna občina okoli 50.000 Din stroškov ter je bil sprejet predlog, naj sc ti stroški krijejo iz proračunske rezerve. Odobreni so bili maii krediti za kritje potnih stroftkov tehničnim uradnikom, ki so napravili praktični strokovni izpit, za kritje stroškov nove uredbe in pravilnika ti prirastkarini, za plačilo vodarine in večjo porabo vode trgovske nadaljevalne šole od leta 1930 do 1934 in za plačilo odškodnine za odstranitev nekaterih barak v gramozni jami. Finančni odsek je daije prediagai, naj mestna občina odobri kredit za kritje stroškov za razna dela za pripravljalni odbor evharističnega komiresa. Ta kredit bi znašal
i občinski svet
40.000 Din in se bo uporabil za nabavo blaga -za 100 državnih zastav, za 30 reflektorjev, za p rov: -Aorična stranišča in za vodovodne pipe. Iz postavke Za pospeševanje tujskega prometa pa naj bi se natisnil »Vodnik po Ljubljani« v 100.000 izvodih, kar bi veljalo novih 10.000 Din. Proti tej točki je protestiral Kosem, češ, da živimo v težkih razmerah in da ta snesek ni potreben, ker sc ho kongres sam po sebi kril. Je za to, da bi mestna občina šele naknadno odobrila kvečjemu 20.000 Din, ako bi ev-haristični kongres pokazal kakšen primanjkljaj. Za predlog sc je toplo zavzel Olup, ki je poudaril, da mora Ljubljana jx>kazati deset-tisočerim obiskovalcem kongresa gostoljubnost, zlasti ker bodo množice prinesle v mesto mnogo denarja, iu da Ljubljana ne more na sebi pustiti madeža, da je slabo sprejela udeležence evharističnega kongresa.
Poročevalec Tavčar je poudaril, da bo evharistični kongres ena najbolj veličastnih manifestacij, kar jih je Ljubljana kdaj videla. Finančni odsek je bil mnenja, da bi bilo votirati mnogo več, toda zaradi izrednih razmer tega ne more. Ne gre, ila bi mestna občina evharističnemu odboru kdaj pregledovala račune. Evharistični kongres ne bo le manifestacija notranjih čuvstev našega naroda, marveč bo manifestacija velike množice, ki jo mora Ljubljana dostojno sprejeti. Predlog finančnega odseka je bil nato sprejet z vsemi glasovi proti glasit Draga Kosma. Sprejeti so bili predlogi odseka glede odpisa dolžnih najemnih revnim strankam v mestnih hišah, glede poravnave nekega blagajniškega skonta in giede nekega odpisa kazni.
Poročilo tehničnega odbora je podal ing. Pavlin. Sprejeti so bili jiredlogi odseka glede raznih parcelacij. Zelo živahna debata pa se je razvila o regulaciji Zvezde. Občinski svet je razpravljal o dveh predlogih, namreč o Plečnikovem načrtu za postopno ureditev Zvezde in o načrtu Kluba arhitektov za odstranitev vseh dosedanjih trlilih dt-eves, Id naj bi se nadomestila z nižjim drevjem; toda le deloma, lako da bi nastal sredi Ljubljane velik prostoren trg, ki bi zmogel sprejeli vase še lako veliko množico. Razni govorniki so navajali razloge za in proti okrnilvi Zvezde. Končno pa je prodrl predlog, naj se ta točka začasno odstavi z dnevnega reda, dokler je ne bo občinski svet temeljito proučil.
Glede regulacije Ilirske ulice je občina sklenila s prizadetimi posestniki deloma zamenjavo hiš in zemljišč deloma pa odškodnino. Enako je glede regulacije Emonske ceste občina sklenila z g. ŠpeletiČem zamenjavo njegove hiše za neko svojo. Te pogodbe je danes občinski svet na odsekov predlog soglasno odobril. Anion Ros iinine-ravn na ftmartinski cesti postavili predelovahiico asfalta, in sicer v bližini tovarne za klej. Proti temu so se pritožili razni zasebniki. Radi lega je občinski svet danes sklenil, da pomakne mejo industrijskega pasu skoraj tik do meje štnarjinske občine, lako da bo Anton Kes inogol svojo delavnico postaviti. Odobrena je bila še zamenjava mestnega sveta z Marijo .lerina.
Lombar je podal
poročilo uprave mestnih his. Na njegov predlog so bili proglašeni naslednji mestni stanovanjski prostori zn ubežnice: vse pritličje in podpritličje Gradu, vsa stanovanja v mestnih barakah in klavnici, v barakah ob Ižanski cesti in vse inesthe zasilne barake v koloniji ob Cesti dveh cesarjev. Ta stanovanja bodo nn razpolago le brezposelnim družinam, ki ne bodo plačevale nobene najemnine, mestna občina pa ho ojiro->('enii davkov. Vse plačila zmožne družine se bodo morale iz teh stanovanj izseliti.
N'a predlog načelnika
personalno pravnega odseka dr. suItira so bili izvoljeni v kontrolni odbor: Adamič dr. Modic. Štrukelj, Rebek, Koša k in dr. Bo-
Berlin, 21. maja. c. Nocoj ob 20 se je začela
osma svečana seja nemškega parlamenta, na kateri je imel vodja.nemškega naroda in kancler Hitler svoj lako dolgo'pričakovani zunanjepolitični govor! Seja se je začela točno ob 20 pod predsedstvom generala Hermanna Goringa. Hitlerjev govor so prenašale vse nfcmške, danske, švedske, norveške, argentinske, čilske, paragvajske, nizozemske, indske, kitajske in pa centralna angleška radio |K>staja s priključkom 127 radijskih postaj po vsem angleškem imperiju.
General Gor ing je otvoril sejo najprej z žalnim govorom za pokojnim bavarskim prosvetnim ministrom. Nato je velel poslancem, naj se vsedejo in je nalo izrekel pozdravni govor poslancem iz 1'osaarja. Nalo je zopet |>ozval poslance, |iaj se dvignejo, in je s kratkimi odsekanimi besedami izrekel nekaj spominskih besedi za pokojnim maršalom Pilsudskim. Nato je zajjovedal j>oslaiicem, naj se vsedejo in na tribuno je pozval notranjega ministra dr. Fricka, ki je izrekel sledeče kratke, a tiso-depclne besede:
»Dne 16. marca letos smo uvedli zopet obvezno vojaško dolžnost. Sporočam vam, da je danes vlada sjirejela zakon, s katerim se organizira nova armada. Ta zako » bo jutri zjutraj objavljen in bo stopil takoj v veljavo.«
Hitler govori
Poslanci so te besede notranjega ministra Fricka sprejeli z burnim ploskanjem. Takoj nato jc Go-ring z rezkim glasom podal besedo kanclerju Hitlerju. Vsa zbornica mu je zavpila svoj trikratni Tleil!« in Hitler je začet mirno izvajati sledeče misli:	,
Tojiot vam hočem govoriti o vseh vprašanjih, ki se tičejo Nemčije. Govoriti moram s tega svečanega mesta posebno zato, da lahko razbijem vse zlonamerne govorice, ki se danes tako širijo po svelu. Ta izjava mi že hkrati nalaga dolžnost, da. moram biti popolnoma iskren in jasen. Saj se jio-sebno z anglosaksonske strani slišijo očitki, ki se opravičujejo z demokracijo, češ, da naša vlada ni demokratična. Toda tudi naša vlada je vlada, ki je pozvana od naroda in je njemu za vse odgovorna. Ne gre za to, ali je kakšnega poslanca izvolilo 10 ali 2Q ali celo 60 tisoč volivcev. Nemški narod je nas izvolil s 30 milijoni glasov in to je bistveno nasprotje napram vsem drugim državam. Zato so moji zaključki za ves nemški narod mnogo usodnejši nego zaključki kateregakoli politika, ki ne razpolaga s toliko odgovornostjo.
Ko sem prevzel oblast...
Ko mi je pokojni feldniaršal jx>ve.ril vodstvo nemške j>olitike, sem dobil Nemčijo v popolnem gospodarfkpni razsulo. Štiriletna vojna in pa ver-sajski mirovni diktal sla uničila vse naše gospodarsko življenje. Zaradi uničenja svobodnega gosj>o-darskega razmaha je bilo treba računati predvsem s temi ugotovitvami: 1. Nemčija ima preveč delavcev, 2. urediti je treba življenjski standard nemškega naroda, 3. Nemčija pogreša hranil in surovin, 4. Nemčija pogreša mednarodni trg, ki je še danes ves razrvan.
Povojni politični režimi so nam zapustili 7 in pol milijona brezposelnih. Toda kljub temu smo danes prišli do prepričanja, da ie gospodarska avtarkija za nas jjogubna. Blazno je to, da so se jx>lje-delske države odločile, da se industrializirajo, a države z visoko industrijo naj se zopet posvetijo poljedelstvu. Zalo tudi nismo pristaši načrtnega gospodarstva, ker vidimo za tem prikrito politiko komunizma. Vendar jia priznam, da je Nemčija morala zagrabili za nekaterimi poskusi načrtnega gospodarstva. Toda dela, ki se izvajajo po načrtu, so prežeta s popolnoma novim duhom, ker se jih udeležuje narod s popolnoma novimi nagibi.
Nato je Hitler jirešel na najvažnejši del svojega govora in začel govoriti o mednarodni politiki:
Ves uspeh našega dela je odvisen od tega, če bomo lahko izvajali v miru svoje velike načrte. Ugotavljam, da imamo načrte, za katere rabimo mir
še deset, dvajset, petdeset ali pa tudi sto let. Narodni socializem je ustvaril novo Nemčijo in ta se ue sine več primerjati s staro Nemčijo. Nova Nemčija jc premagala malomeščanski hura-patriotizem. Narodni socializem .pa je v mednarodno politiko prinesel še drugo dejstvo, in to je, da v tej politiki odločuje nemški narod, ne pa več malomeščanska iueja o germanizaciji. Nemški narod ne misli vio na to, da bi komu vzel njegovo ime in ga poneni-čil z drugim imenom.
Mi danes nikjer ne ponenjčujeino imen (ob tej aluziji na llulijo je nemški parlament naravnost blazno ploskal Hitlerju), Ideja Nemčije ni več ideja podjarmljenja. Danes v razmahu idejo o narodnih manjšinah sploh noben narod več rie more biti raznarodon. Kri, ki leče že trinajsto leto nad Evropo, ni več v skladu z. miselnostjo posameznih narodov. Kljub tolikim vojnam je Francija končno vendarle Ostala Francija, Nemčija Nemčija itd. Vse, kar je stalo narode kri, je ostalo samo na površju narodov, ni pa spremenilo pri nobenem narodu njegovega bistvu. Če bi se kri prelivala zu kaj drugega, bi to več koristilo človeštvu. Kot zastopnik narodnosocialistične stranke pa sem ludi prepričan, da vsa ta vojna jiobere ravno najboljše, in v Flvropi ni mogoče več žrtvovali ravno mnogo najboljših. V Evropi tudi ni več prostora za pridobivanje ozemlja. Če si hoče kdo s podjarmlje-njem pridobili množice ljudi, potem naj to nadomesti s j>ametno socialno politiko, ki naj zmanjša padec rojstev.
Nemčija hoče mir
Nel Narodno-socialistična Nemčija hoče mir iz svetovnonazornega prepričanja. Nemčija je tudi prepričana, da bi nova vojna samo povečala nesrečo naših narodov. Kaj sploh mi moremo drugega želeti kot"mir. Če v današnji Nemčiji reče njen vodja, da hoče mir, potem moram izjaviti, da narod nikdar ne bo rekel, da,hoče vojno. Vojno so zmeraj hoteli samo voditelji narodov, nikdar pa narodi sami. (Silno navdušenje v dvorani.)
Nato je Hitler začel polemizirati o tako zvani zamisli, kako organizirati kolektivno varnost v Evropi. Uvodoma je zelo ostro nnpadel lorda Edena, češ da ta več verjame podpisu dvomljivo in netočne pogodbe kol pa izjavi Hitlerja, ki jts vodja vse Nemčijo, lliller pravi, da bi lahko podpisal deset pogodb, toda to ne bi odtehtalo njegove svečane izjave, da hoče mir. Če Hitler pravi, da hoče mir, potem je to prav tako močno izraženo, kakor če bi rekel, dn je podjiisal deset kolektivnih pogodi). O svečanosti svojih izjav in njihovi obveznosti se je Hitler sploh široko razgovori!.
»V zamisli o kolektivni varnostni pogodbi pa vidim, da se v diplomaciji pojavlja neka inflacija pojmov. Jaz nc vem, kaj jc v Icj zamisli kolektivne varnosti konkretno in kaj ne. Nemška diplomacija je skozi sedemd;st let sodelovala pri izgradnji kolektivne varnosti, pa ni mogla nič pomembnega odnesti s poprišča te politike. Zato moramo misliti, da jc ideja koliktivne varnosti samo plod Wilsonovc politike štirinajstih točk, s katerimi je omogočil versaillsko mirovno pogodbo. Te Wiilsonove točke predpostavljajo organizacijo splošne pravičnosti, torej sporazum in razorožitev vseh držav. To jc idaja kolektivne varnosti. Nemčija jc bila lista, ki je to idejo najbolj pozdravila, Loda versaillski mirovni diktat je zamisel kolektivne varnosti zadal smrtni udarec. Kljub temu e bila Nemčija tista, ki je versaillsko mirovno pogodbo izvajala s pravim fanatizmom. Uničila ie vso svojo vojaško moč (tukaj Hitler do podrobnosti navaja vse številke o uničenju nemške vojaške moči). Na ta način je Nemčija podprla idejo o kolektivni varnosti ameriškega predsednika z vsem, kar je imela.
Nato navaja Hitler vse tiste državn'ke, ki so obljubljali, da bodo iz-polnili poglavje V. vcrsail ske mirovne pogodbe, ki zahteva-razoroženje zaveznikov obenem z razorožitvijo Nemčije. Hitler citira besede lorda Roberta Cecila, Paula - Boncouri^, Ilcndersona, Brianda, Vandervelda in drugih.
hilijec, v odbor za oceno nabav pa ing. Pavlin, Rupnik, dr. Šubic, Olup in Rebek.
Na vrsti so bili samostojni predlogi. Zanimivi so predlogi dr. Bohinjca o uvedbi zdravstvene j>o-staje v Ljubljani, dalje da se v mestnem vestibulu vzida plošča z imeni zaslužnih ljubljanskih meščanov, toda pod pogojem, da vsaj pet let poprej niso bili člani občinskega sveta, predlog o ustanovitvi odbora za likvidacijo mestnih obveznosti itd. Predlogi so bili odkazani odsekom.
Po javni seji je bila nato tajna seja.
Tajna seja.
Na tajni seji je občinski svet soglasno sprejel predlog personalno-pravnega odseka, da se pri-
hodnjo jesen ukine I. razred ženske realne gimnazije in se izvede s tem zvezana redukcija osebja. Občinski svet je lo sklenil z utemeljitvijo,, da mestna občina ne more več nositi velikih stroškov, ki ji jih nalaga vzdrževanje ženske realne gimnazije, kar je prav za prav dolžnost države oziroma banovine. Država mora skrbeti za vzdrževanje osebja in pouka, banovina pa za poslopje. Na drugi strani pa ima mestna občina mnogo stroškov, ki ji jih nalaga država.
Na vrsti so bile razne personalne zadeve, kakor napredovanja, priznanje stalnosti, prošnje za dopuste itd. Upokojenih je bilo 5 mestnih nastav-ljencev, od leli je dr. Riko Fux upokojen začasno za eno lelo, oslali šlirje pa so nižji uslužbenci, ki so izpolnili pogoje za stalno upokojitev.
in za namakanje Ženska hvala
Bolgarski pevci v Ljubljani
Tisočera množica \e na g lavnem kolodvoru prisrčno pozdravila bralske pevce
Učiteljski pevski zbor v Bolgariji
V starodavnem Plovdivu
Skataška koča na Rozci
Otvoritev in blagoslovitev v nedeljo, 26. maja
£CHICHT0V0
TERPENTINOVO MILO
Bolgarski in slovenski pevci pojo bolgarsko »Rodno pesen«. — Na desni sliki: Dirigent bolgarskega pevskega zbora dirigira bolgarskim in slovenskim pevcem.
Ljubljana, 21. maja.
Zastopnike malokaterega naroda sprejemamo v Sloveniji, zlasti v Ljubljani, tako prisrčno, kakor bolgarskega, posebno pa, kadar pridejo med nas s svojo pesmijo. Po kratkem presledku je bilo danes že tretjič, da je Ljubljana sprejemala bolgarske pevce, tokrat iz velikega mesta Ruse ob Donavi. Priredila jim je res bratski, prisrčen sprejem, na katerega mora biti Ljubljana ponosna, došli bratje Bolgari pa z njim zadovoljni.
Do Zidanega mosta so jim danes prišli nasproti zastopniki Jugoslovansko-bolgarske lige in Glasbene Matice, na glavnem kolodvoru pa jih je pričakovala velika množica ljubljanskega prebivalstva, med temi mnoge dame, tudi v narodnih nošah, ki so prinesle cvetja za drage goste.
Ob zvokih godbe »Sloge« in med prisrčnim medsebojnim pozdravljanjem so ob 13.45 došli bolgarski gostje izstopili. Vseh je bilo 83, vodita pa jih predsednik zbora sanitetni general v p. dr. Hitov m dirigent Surokin. Med gosti sta tudi dva bolgarska svečenika. Na kolodvoru so bile zastopane vse domače oblasti in različna društva, predvsem ljubljanski pevski zbori, kakor Glasbena Matica, »Ljubljana« in drugi. Dijaštvo III. državne gimnazije se je pod vodstvom direktorja Hočevarja polnošteviluo udeležilo sprejema.
Ko so se polegli prvi izrazi navdušenja, so pevci Glasbene Matice zapeli bolgarsko himno »Sumi Marica«, bolgarski pevci pa so vrnili našo tridelno himno, ki so jo pravilno odpeli in to celo s pravilno srbohrvatsko in slovensko izgovarjavo.
Sledili so pozdravni govori. V imenu banske uprave je pozdravil došle goste g. Ribičič, ki je
posebno povdarjal, da prav sedaj gostujejo v Bolgariji s svojim pevskim zborom slovenski učitelji, ki so tam prav tako toplo sprejeti, kakor Bolgari v Sloveniji. Pesem je tista, ki nas najbolj zbližuje. V imenu občine jim je izrekel dobrodošlico dr. Rupnik, v imenu slovenskih pevcev predsednik Huba-dove župe dr. Švigelj, v imenu Jugoslovansko-bolgarske lige g. Pustoslemšek in v imenu pevskega zbora Glasbene Matice, ki je pred časom gostoval v Bolgariji, g. Pečenko.
Toplo ganjen se je v imenu bolgarskih pevcev zahvalil dr. Hilov, ki je naglašal, kako Bolgarija sprejema slovenske pevce. Bolgari so v vsakem kraju, v vsakem svojem mestu toplo sprejemali Slovence kakor brate ter se povsod radostili nad njihovo lepo pesmijo. Zato so pevci iz Ruse danss posebno srečni pri bratskem snidenju s slovenskimi pevci v Ljubljani.
Ko se je navdušenje občinstva nekoliko poleglo, so bolgarski in naši pevci pod vodstvom g. Suro-kina, ki si je s prisrčno gesto prilastil takoj še ljubljanski pevski zbor, zapeli »Rodno pesen«, nato je pa vse občinstvo zapelo »Hej Slovani«.
S kolodvora se je nato razvil lep sprevod jx> glavnih ljubljanskih ulicah. Občinstvo je na cesti in z oken toplo pozdravljalo bolgarske pevce. V sprevodu je godba »Sloga« igrala koračnice. Del pevcev je bilo nastanjenih v hotelu »Slon«, drugi del pa v areni Narodnega doma. Takoj po prihodu bolgarskih gostov se je zbrala pred hotelom »Slon« večja množica mladine, ki je navdušeno vzklikala bolgarskim j>evceni in manifestirala za jugoslovan-sko-bolgarsko bratstvo. Gostje Bolgari so bili še posebno zadovoljni z današnjim »Slovencem«, ki jiin priobčuje topel pozdrav.
P 1 o v d i v , 19. maja.
V	petek, dne 17. maja si je Učiteljski pevski zbor ogledal v družbi nadvse prijaznih in uslužnih domačinov okolico Sofije. S tramvajem se je peljal do vasi Bojana, ki ima krasno lego ob vznožju Vi-to-še. Pozdravil je zbor z navdušenimi besedami tamkajšnji kmet (župan) in ravnatelj meščanske šole, šolska mladina je pa krepko zapela »Hej Slovani«. Poleg cerkve je v njeni lastni želji skromen grob carice Eleonore, ki je umrla leta 1917. Cerkev sama je bila zgrajena leta 1259, polna znamenitih fresk, živa zakladnica bolgarske zgodovine, kar nam je podrobno razložil čuvar caričinega groba. Pobočja poleg vasi Bojane so vsa nanovo pozidana
i s krasnimi vilami sofijskih bogatašev in mimo teh je zbor prispel v teku dobre pol ure v vas Knja-ževo, kjer je imel veče-jo. Zbor je pozdravil profesor gosp. Konsolov, zahvalila se mu je pa za UPZ gospa Miheličeva, nakar so člani sofjskih pevskih zborov in mali moški zbor slov. učiteljev zapeli par pesmi. — Prehitro se je bilo treba vrniti proti | Sofiji.
V	soboto odhod v Plovdiv — 155 km oddaljen. Lepo vreme, nova pokraj na, zanimivosti krajev itd., vse vpliva ugodno na člane zbora, da pozabljajo na vse težave in bridkosti dolgega »rajžanja«. Hitro minejo štiri ure vožnje. — Plovd včani sprejmejo zbor nadvse prijazno: Vojaška godba, uči-teljiščniki s prof. zborom, I. dekl. gimnazija (vse
drugn šole so odšle na ekskurzije), člani vseh pevskih zborov in nebroj občinstva. — Na pozdrav podžupana g. Kurdeva in predsednika Prosv. Sojuza prof. g. Krsteva se je s toplimi besedami zahvalil prof. g. Emil Adamič. Po taktih vojaške godbe jc krenil sprevod v Plovdiv, kjer so člani zbora po obedu dobili stanovanje v pttih udobnih hotelih. — Snažno jc mesto Plovdiv, vse hiše so radi vele-sejma, ki se je pred kratkim vršil, prebeljene v enotni barvi, ponosni so Plovdivčani na svojo zgodovino, saj je dobivalo mesto obiske Vizigotov, Hunov, Ostrogotov, Avarov, Slovanov, križarji so se ustavljali tu itd. Sedaj se rado imenuje druga prestolica Bolgarije.
Koncert se je vršil v ogromni, polno zasedeni dvorani Vojenega kluba; kljub temu, da koncertira vedno dan pred UPZ moški zbor Jugosl. železničarjev iz Sarajeva, so se vrli Plovdivci odzvali vabilu v častnem številu. Zbor so pozdravili zastopniki učiteljstva in mu poklonili krasen šopek »bolgarskih rož«, Prosv. Sojuz pa je poklonil umetniško, v olju izdelano sliko Plovdiva. Plovdivski moški zbor, ki je bil že v Ljubljani, je zapel v pozdrav svoje geslo in Rodno pesem.
Pri banketu, ki ga je priredil Prosv. Sojuz in občina, so govorili zopet predsednik Prosv. Sojuza g. Krstev, podžupan g. Kurdev in prof. g, Adamič vsi naglašajoč veliko potrebo skorajšnjega tesnega zbližanja, pozdravljajoč pevce, kot prve pobornike te ideje. Zbližanju pa naj čimprej sledi zedinjenje.
Na robu goliških narciznih poljan, mod modrim encijanom in rumenim avriklom, nad temnimi zelenimi gozdovi, leži vsa živa in cvetoča, kakor da bi vso gorsko lepoto zbrala, kar jo more dati pomlad.
Pesem in vrisk pastirja se razlega preko skalnatih poljan, preko senožeti in gozdov, mukanje živine in ubrano zvonjenje kravjih zvoncev se spaja z vso lepoto, ki jo lahko da gora poleti.
In zima ... Vse je pokrito s težko in globoko belo odejo. Tiho je, tako tiho, da ti srce zastane v tej tišini. Gledaš in se ne moreš nagledati lepote belih poljan. Tisoče snežnih kristalov se blešči v solncu in duša ti hoče s telesa, da bi 6ama uživala to lepoto in se je naužila.
To si ti Rožca, vedno lepa v vsakem letnem času za vsakega, ki zna uživati lepoto prirode.
Na najlepšem kraju naših Karavank, komaj dve uri od Jesenic leži. Vsakemu dostopna, vendar toliko časa skrita za našo širšo javnost. Pa so sc zbrali idealni mladeniči, katerih edina misel so naše lepe gore in so postavili v tem raju Karavank kočo. Mnogo zaprek je bilo treba premagati. Polne skrbi so bile mlade glave, večer za večerom so se ubijale, da bi dosegle svojo zamisel. Ves prosti čas je bil namenjen samo eni misli, da sc postavi koča, da 6e odkrije lepota Rožce vsakemu, ki jo hoče uživati. In uresničilo se je.
Jeseniški Turistovski klub »Skala« je postavil v tem gorskem raju oskrbovano kočo, ki je dostopna vsakemu ljubitelju narave ob vsakem letnem času. V nedeljo, 26. t. m. bo otvoritev in bla-
Ali nisi
še nič iiHiditcv
(hI pranja pcfiita, ?
/\
„Kaj še. Zakaj naj bi pa bila trudna? Poglej samo, koliko sem že oprala!" „Zares hvale vredno I V tako kratkem času I In kako je postalo perilo lepo belo." „Da, tu se zopet enkrat vidi, kako potrebno je, da se perilo namoči v raztopini Ženske hvale. Ali nisi videla na vodi, v kateri se je namakalo perilo, kako se je nesnaga čez noč razkrojila? Seveda, potem ima Schichtovo terpentinovo milo lahek opravek! Ta način pranja je brezdvomno najboljši."
Sprejem slovenskih pevcev na kolodvoru v Plovdivu.
Smrtna nesreča na Fali
proti Breznu, jo zašel za skalami v vrlinee, ki mu je čoln prevrnil. Vabič se je oklenil čolna, katerega pa je voda potegnila pod površino in z njim vred je izginil v valovili tudi Vabič. Iskali so ga ves dan nad jezom, toda truplo je tok že očividno odnesel skozi zapornice naprej, Žalostmi smrt pridnega delavca je vzbudila v vsej okolici splošno sočustvovanje.
Novo mesto
Starinska kapelica sv. Janeza Nepomuki ob Krki pri ^starem mostu« je bila lotos kuj slabo razsvetljena. Včasih je bilo češčenjc tega svetnika v našem mestu zelo goreče in so na predvečer njegovega podu ljudje prižigali ob kapeli sveče in lnnipijončke. )>o Krki so plaval' razsvetljeni in okrašeni čolni. i/, katerih se je glasilo lepo petje, a pri kapelici je igrala god ba. Dane*, jki je kapelica skoro popolnoma zapuščena.
Vpisovanje učencev (učenk) novinepv za I. razred prili. šolskega leta bo v torek. 21. maja ne v pisarni tuk. narodne šole. /,a list nli pa izkaz rojstnih od pristojnega župnesra urada.
Maribor, 21. maja.
Nad falskim jezom se je zgodila strašna nesreča, ki je zahtevala življenje '26 letnega delavca Knrla Vabiča. Omenjeni je bil zaposlen pri spuščanju splavov skozi falske zapornice. Vozil se je s čolnom splavarjem nasproti ter jih vodil do zapornic, žal pa pri tem delu ni bil vešč spla-vanja. Ko se je zopet podal s čolnom po strugi
KAVA HHG
ved/ur firija
■■■■■■■■■■■■■■■■htariaffiNMHM
tc slavnosti udeležijo. Kdor se hoče naužiti lepote
Ljubljanske vesli:
85 letnica nadškofa dr. A. B. Jegliča
Pripravljalni odbor je razposlal vabila vsem ljubljanskim kulturnim organizacijam in društvom, naj se polnoštevilno udeleže slovesnega sprejema prevzvišenega jubilanta dne 28. maja ob 17 ter podoknice ob 20 pred škofijskim dvorcem. V dneh od 22. maja bo na mestnem poglavarstvu v Ljubljani (mestna posvetovalnica, soba št. 22, Mestni trg 2-1 od 8 do 14 na razpolago knjiga, kamor bodo društva vpisovala čestitke. Če kako društvo ali organizacija po pomoti ni dobilo pismenega povabila, naj kljub temu ne izostane in naj se v določenih dneh vpiše v spominsko knjigo.
Pri podoknici, ki bo 28. maja ob 20 pred škofijskim dvorcem, bodo sodelovali združeni pevski zbori in godba »Sloga«. Pričakujemo, da se bodo vsa ljubljanska društva in vse organizacije
Protituberkalozni teden
Kakor drugje po državi tako bo tudi v Ljubljani v tem tednu več predavanj o obrambi proti tuberkulozi. Večino teh predavanj so prevzeli mestni zdravniki v zvezi s protituberkuloznim dispanzerjem. Danes priobčujemo spored do sedaj določenih predavani:
Četrtek, 23. t. m. ob 8 predavanje v internatu Mladika« in v gospodinjski šoli.
Četrtek, 23. t. m. ob Vi 18 predavanje v »Mestnem domu« za vse mestno delavstvo.
Četrtek, 23. t. m. ob 20 javno predavanje v dvorani OUZD. Skioptične slike.
Petek, 24. t. m. ob 20 predavanje v Sokolskem domu v Šiški.
Petek, 24. t. m. ob 20 predavanje v šoli na Barju.
Petek, 24. t. m. ob 3421 predavanje v »Vajeniškem domu« v Lipičevi ulici. Skioptične slike.
Poleg teh predavani bodo mestni zdravniki predavali tudi po vseh ljubljanskih šolah.
© Evharistični kongres. Danes ob 5 popoldne običajna seja Mladinskega odseka v navadnem prostoru. Vsi!
© Mesto Ljubljana banu dr. Pucu. Včeraj opoldne se je zglasil na banski upravi ves občinski svet ljubljanski z županom dr. Ravniharjem na čelu. Ban dr. Puc je mestno zastopstvo sprejel, nakar ga je nagovoril župan dr. Ravnihar, ki mu je izročil krasno diplomo častnega meščanstva Ljubljane, delo odličnega grafičnega umetnika Stanka Glad-nika. Župan dr. Ravnihar je banu dr. Pucu sporočil, da ga je občinski svet ljubljanski dne 28. februarja na predlog podžupana prof. Jarca za njegove zasluge za mesto Ljubljano soglasno izvolil za častnega občana ljubljanskega. Župan dr. Ravnihar je prosil gosp. bana še nadaljnje naklonjenosti svojemu rodnemu mestu. Ban dr. Puc se je zahvalil zupnua in občinskemu svetu ter poudarjal, da je bilo v zadniih letih v Ljubljani res mnogo napravljenega. Dasi je bilo to pod njegovim vodstvom, vendar njega vzajemno podpiral ves občinski svet, zakar se mu zahvaljuje. Ban je naglašal še nove potrebe Ljubljane, kakor potrebo po vseučiliški knjižnici, šolski polikliniki, zgradbi III. državne gimnazije, izboljšanju cest in drugem. Navzoče občinske svetnike je ban prosil, naj podpirajo novega župana dr, Ravniharja pri njegovem delu za Ljubljano. Župan in občinski svetniki so se nato toplo poslovili od gosp. bana.
Ob priliki izročitve diplome častnega članstva mesta Ljubljane je izročil ban g. dr. Puc Dinko predsedniku mestne občine g. dr. Ravniharju Vla-dimirju 5000 Din (pettisoč) za uboge in potrebne našega mesta.
0 Predsednik mestne občine gospod dr. Ravnihar Vladimir bo službeno odsoten iz Ljubljane od 22. maja do 26. maja 1935. Nadomešča ga podpredsednik gospod prof. Jarc Evgen.
0 V času ohiskanja. V soboto 25. in v nedeljo 2(5. maja igrajo v drami Gregorinovo pasi-jonsko dramo »V času obiskanja«. Drama je zelo pretresljiva, v njej so prekrasni prizori, ki slikajo Jezusovo delovanje in njegovo obsodbo in smrt. Globoko zajeta snov kaže tudi splošne razmere tedanjega časa, oblast judovskih duhovnikov in težo rimskega jarma. Drama je sijajno opremljena, prizori so izredno slikoviti. V delu sodeluje 90 ljudi. Lik Jezusa predstavlja g. Gregorin, Marijo ga. Marija Vera. Izmed dam sodelujeta še ga. Nablocka kot Magdalena in gdč. Slavčeva kot Mirjam. V večjih moških vlogah nastopijo gg. Le-var — Pilat, Cesar — Kajla, Potokar — Amina-dab, Skrbinšek — Joda, Lipah — Sadok, Pia-nneky — Gamaliel, Jerman — Juda, Bratina — Peter, Drenovec — Petronij, ter ves ostali moški ansambel. Dramo je zrežiral avtor g. Gregorin. Cene so znižane dramske.
0 Gostovanje ljubljanske drame v Mariboru in mariborske v Ljubljani preloženo. Vsled nepovolj-
odzvale vabilu in se polnoštevilno udeležile tako sprejemu ob 17 kakor tudi slavnostne podoknice. Pri tem jubileju pa ne sme sodelovati samo Ljubljana. Po vsej Sloveniji naj 28. maja zvečer za-gori.jo veličastni kresovi, ki bodo daleč naokrog znanili redek jubilej sivolasega nadškofa, ki je toliko storil za svojo ožjo in širšo domovino. Ti kresovi nuj nas vsaj malo spomnijo čudovite go-rečnsti, s katero se je visoki jubilant daroval za svoje ljudstvo. Kmečki fantje, zganite se in pokažite, da znate ceniti neprecenljivo delo svojega nekdanjega pastirja! Ko bo sivolasi starček gledal morje kresov, ki se bo razlilo na predvečer njegovega rojstnega dne po vsej Sloveniji in še tja čez, mu bo vesela zavest, da ljudstvo zna ceniti njegovo delo, gotovo v nemajhno plačilo.
ne predprodaje je gostovanje obeh gledališč preloženo na prve dni meseca junija. Predprodaja vstopnic je torej podaljšana, zato opozarjamo p. n. občinstvo tako v Mariboru kakor v Ljubljani, da si rezervira vstopnice do konca t. m. Ker je kulturna dolžnost obeh mc6t, da podpirata delovanje in medsebojno gostovanje gledališč, apeliramo na vse, ki ljubijo umetnost, da zanimajo najširše kroge občinstva za ta izredno zanimiva gostovanja, ter da jih polnoštevilno posetijo. Upamo, da gledališči nc bosta primorani vsled nezanimanja s strani občinstva, predstav definitivno odpovedati. V interesu občinstva, ki zahaja v gledališče, je, da omogoči ta gostovanja, ki sc bodo vršila tudi bodočo sezono, če bodo pokazala povoljen financijalen in moralen uspeh. Mariborčani bodo igrali v Ljubljani Wildeovega »Idealnega soproga« in Katajevo »Kvadraturo kroga«. Predprodaja vstopnic dnevno pri operni blagajni.
0 Drž. U. dekliška meščanska šola v Ljubljani vljudno vabi starše in vse prijatelje mladine na šolsko akademijo, ki bo v šolski telovadnici v soboto, 25. t. m. ob pol 5 popoldne za mladino, v nedeljo 26. t. m. ob 17 za odrasle.
© Akademski dom sv. Cirila odda 6 prvim junijem več lepih sob po ugodni ceni (140 Din za stanovalca) mladim izobraženccm-samcein. Tudi kuhinja je v hiši, — Uprava Akad. doma sv. 'Cirila, Streliška ulica 12.
© Nenavaden način samomora. Včeraj okoli 11 dopoldne je šel neki stražnik mimo bivšega igrišča Ilirije v Šiški in tam opazil naslonjenega starejšega moža na notranji strani lesene ograje. Ko jc stražnik pristopil, je na svojo grozo opazil, da ima mož nož v vratu. Stražnik je takoj poklical reševalni avto, ki je samomorilnega kandidata prepeljal v bolnišnico. Mož je 59 letni kamnosek F. Z. iz Zapuž pri Št. Vidu. Zakaj je hotel mož na ta način v smrt, še ni znano.
Celje
er Celjani na evharističnem kongresu. Bliža se zadnji čas, ko se bo treba prijavi ti za udeležbo na evharističnem kongresu v Ljubljani. Občinstvu celjske župnije naznanjamo, da se lahko prijavi v župnijski pisarni ali v »Slovenčevk podružnici. Mogoče bo potovati na dva načina: ali s posebnim vlakom, ki bo vozil od Grobelnega do Ljubljane, ali pa z rednimi vlaki. Kdor misli potovati s posebnim vlakom, plača 29 Din in 6 Din za kongre-gacijsko knjižico in znak. Kdaj bodo prišle knjižice, bomo še pravočasno javili. Prosimo pa občinstvo, da se prijavi čimprej, da se s tem olajša delo. Vsa nadaljna navodila bomo sproti javljali.
er Izlet k Materi božji na Svetino priredi v nedeljo, 26. maja FKA. Zbirališče ob pol 8 pri kapucinskem mostu. Sv. maša na Svetini ob pol 11. Izlet bo le ob lepem vremenu. Prijatelji katoliške mladine vabljeni.
er Dar Dijaški kuhinji. Uradništvo cinkarne je poklonilo Dijaški kuhinji v Celju namesto venca na grob pokojnega veletrgovca ivana Ravnikarja G70 Din, prokurist cinkarne g. Albin Pečar pa 150 Din.
er Okrevališče za mladino na Celjski koži. Kakor jc občinstvu znano iz časopisnih poročil, je mestni svet celjski sklenil zgraditi na Celjski koči okrevališče za bolehno mladino. V nedeljo je bila na Celjski koči komisija, ki je pregledala teren in ugotovila vse druge okolnosti, ki pridejo v poštev za zidavo okrevališča.
er Razprava zaradi umora v Kalubju. V soboto, dne 25. maja bo pred velikim senatom celjskega okrožnega sodišča razprava proti Poleniku Ivanu ter Adamu in Frančiški Repec zaradi zverinskega umora, ki je bil izvršen 18. februarja letos pri Sv. Jakobu v Kalob.ju in katerega žrtev je postala Repčeva mati Elizabeta Repec.
Trbovlje
Vsak petek sveže morske ribe pri Kari Alberta Zupane.
Mariborske vesli t
mariborskega gradu
Po načrtih inženjerja arhitekta S. Deva
Maribor, 21. maja.
V mariborski javnosti je veliko zanimanje za usodo mariborskega gradu 2e pri nakupu gradu so se vnele hude debate, ali je poslopje pripravno za bodoči mariborski rotovž. Te debate trajajo še danes in v javnosti prevladuje mnenje, da bi preureditev gradu v magistrat bila preveč nerentabilna. Zanimanje za usodo gradu se je še povečalo, ko ie sedaj znani inž. arh. S. Dev, kateremu je poverila mestna občina izdelavo preureditvenih načrtov, svojo nalogo dovršil in načrte predložil -mestnemu gradbenemu uradu. Kakor smo še poročali, bo razpravljala o načrtih posebna anketa, katere se udeležijo naši najvidnejši arhitekti in zgodovinski strokovnjaki.
Devov načrt predstavlja čisto idejno rešitev. Glavne njegove karakteristike so: celotno grajsko poslopje se uporabi za magistralne namene, zunanjost zgradbe se bistveno ne izprenieni in hkrati s preureditvami gradu se izvrši tudi regulacija Trga svobode.
Regulacija Trga svobode, ki je potrebna v zvezi z adaptacijo gradu, sc po uičrtu izvrši na ta način, da se del trga, ki ga ua severu omejuje ba-stija, tja vzhodu pa kostanjev drevored, znivelira in s tem dvigne ter loči od ostalega trga s stebriščem. V črti tega stebrišča je določen tudi prostor za bodoči kraljev spomenik. Na ta način se pridobi nekak dovozni trg pred niagistratnim vhodom.
Zunanjost gradu ostane neizpremenjena. Le v toliko dobi drugo in lepše lice, da se do višine prvega nadstropja na vsem poslopju olušči sedanji omet ter pride tako do izraza zopet stari kamenit zid, ki predstavlja nekdanje mariborsko obzidje.
Karakteristika bodočega magistrata je po De-vovem načrtu samo en vhod, ki je na vzhodni strani v sredini poslopja. Dosedanje stopnišče iz Grajske ulice vodi samo do sejne dvorane ter se popolnoma izključi iz prometa, uporablja se le ob kakih slovesnih prilikah. Le na ta način je bilo projektantu mogoče rešiti komplicirano vprašanje komunikacij, ki je prav za prav tvorilo glavni problem cele re-
gulacije. Vhod, ki ima na trgu nekako nadkrilje, vodi v sredino poslopja, na grajsko dvorišče, ki se spremeni v vežo, nadkrito s stekleno streho. Tu je nekako središče vseh komunikacij do fiosaineziiili traktov jn uradov.
Za magistratne svrhe se izrabi ves grad z izjemo pritličja bastije, kamor pride grajska restavracija iz sedanje Grajske kleti, ter dobi na severni strani tudi restavracijski vrt. Sedanja Grajska klet se preuredi v nekako centralno vinsko klet s stalno razstavo štajerskih vin, severni del, kjer je Ljudska klet, pa se uporabi za centralno kurjavo. Vsi pritlični prostori se uporabijo za urade, tako, da tudi Tujskojjroinetna zveza ne dobi v gradu obetanih novih lokalov. V pritličju severnega trakta pa sc uradi prvo mariborsko plinsko zavetišče v izmeri 13X4.5 in s posebej ojačenim stropom. V mednad-stropiu je primeren za urade le vzhodni trakt z arkadami. Trakt jxid sejno dvorano se preuredi v mestni muzej. — Največ uradov prevzame prvo nadstropje. V grajski dvorani je sejna dvorana, zraven županova predsoba in jx>d grajskim stol-jxnn žujpanova pisarna. Priključi se na njo pisarna ravnatelja, predsedstvena pisarna pa je v sedanjih i arkadah, ki se preurede v pisarniške prostore na ta način, da se postavi za slopi stekleno-befonska stena, ki ne ubija plastike arkad. Ostali referati se namestijo v prvem nadstropju bastije jn severozapad-j nih grajskih traktih. Zupan ima iz svoje pisarne še jrosebne stopnice, ki vodijo sedaj iz prvega nadstropja v grajsko kapelico. V grad pridejo vsi ma-gistratni uradi, razen mestnega fizikata in gradbenega urada, ki pa f>o svoji strukturi ne spadata pod isto streho z magistratom.
To bi bil v nekakem obrisu Devov načrt preureditve mariborskega gradu v magistrat. Načrt j« v svojem bistvu posrečen ter je plod dolgotrajnega in težavnega dela. Vprašanje regulacije gradu stopa s tem načrtom v ospredje bližnje komunalne delavnosti, odločilo pa se bo šele takrat, ko se reši tudi finančna plat, ki ni za sedanje stanje občinskega gosjiodarstva nič manj komplicirana, kakor tehnična.
□	Gostovanje ljubljanske drame sc preloži na prve dni junija. Rezervirane vstopnice ostanejo v veljavi.' Ponovno apeliramo na občinstvo, da z rezerviranjem vstopnic omogoči zanimivo in koristno gostovanje. Priglase sprejema gledališka blagajna do koncu meseca.
□	Primadona Zlata Gjungjenac-Gavclla gostuje. V soboto gostuje v operi »Iloffmanove pripovedbec primadona ljubljanske opere /Jata Gjungjenac-Gavella. Pela bo vse tri dranir ske partije, s katerimi je dosegla v Ljubljani izreden us|jeh.
□	Dečji teden se vrši v Mariboru do 26. t. m. Od vstopnic pri kinematografih in podobnih prireditvah se pobira prispevek 50 par za siromašno deco.
□	Prevedbo magistratnih uslužbencev pripravlja banska uprava v Ljubljani. Jutri se vrši v Ljubljani tozadevno posvetovanje magistratnih uradnikov, ki se ga udeleži tudi delegacija iz Maribora.
□	Plemenit dar. Gosp. Ivan Gujšek iz Tat-tenbachove ulice je daroval jiotoni uprave »Slovenca« za popravilo stolpa pri Sv. Urbanu 50 Din in za evharistični kongres 50 Din. — Posnemajte!
□	Učiteljišče, v Mariboru zasigurano. — lz Belgrada je prišlo obvestilo, da je tudi zu Maribor učiteljišče zasigurano. Odpade torej predvidena namera, da bi morala biti učiteljišča su.mo na sedežih banovin ter bomo imeli v naši banovini še za naprej dvoje učiteljišč, v Mariboru in v Ljubljani.
□	Mladina proti jetiki. V veliki unionski dvorani se je vršilo včeraj dopoldne protitu-berkulozno predavanje za vse mariborske šole. Nad 4000 otrok je jiosltišalo znanega spe-ci.jalista za pljučne bolezni dr. Valentina Varla, ki je nazorno razlagal nevarnosti jetike.
□	Umrla je na Tržaški cesti št. 4-5 v visoki starosti "8 let gospa Viilker Ana. Naj počiva v miru!
□	Drzni vlomi in tatvine. V Barislavcih jo bil izvršen vlom v trgovino Antona Žlalitiča. Vlomilec je odnesel iz nezaklenjene blagajne 5480 Din gotovine, več komadov starih srebrnikov in 4 srebrne ure ter napravil nad 6000 Din škode. Vlomilci so oplenili tudi železniško skladišče v Šalovcih ter odnesli zaboj frankovc kave in drugega blaga. — V Bohovi pri Mariboru so vlomili neznanci v stanovanje vpoko-jenega učitelja Tušeka in mu odnesli vse perilo in obleko. — V Vetriujski ulici je oplenil nekega krošnjarja njegov tovariš, s katerim
sta jjopivala. Izvlekel mu je iz žepa listnico s 3200 Din in izginil. — Na kolodvoru pa jo v gneči ob prihod u vlaka okradel žepar Cvetku Šveca i/. Prebitkov j a. Izmaknil mu je listnico z večjo vsoto.
□	Zastrupljena družina. V Čreti pri Radi-zelu so nastopili po zavžitem kosilu |>ri vini-čarju Vinku Keru in njegovih štirih otrocih iz prvega zakona znaki zastrupljen ja. Orožniki so poslali ostanke obeda v kemično preiskavo.
□	Pozor! Ukradeno je bilo novo moško kolo, znamke Neger, štev. 2007. Kdor izve za kolo, dobi Din 500 nagrade. Blaž Širnik, Razvanje, Sp. Dobrava 176, p. Hoče.
Jarenina
V nedeljo, dne 26, maja t. I. nas obišče izpod zelenega Pohorja iz starodavnih Ruš, nazvanih Mali Belgrad, tamkajšnje pevsko društvo »Ruš e« in bo priredilo popoldne ob 3 v dvorani Posojilnice pevski koncert. Ker je to edinstven primer, da bi se pri nas vršil kak pevski koncert, zasluži omenjeno pevsko društvo tem večjo pozornost, ker ie tudi ves prebitek odstopilo tukajšnjemu pevskemu društvu. Naša dolžnost je, da jim za protiuslugo napolnimo dvorano do zadnjega kotička, in da jim pripravimo par veselih uric bivanja med nami. Vabijo se pa tudi ljubitelji petja iz sosednjega Sv. Jakoba in Pesnice, da pohitijo v idilično Jare-nino, kjer jim je zagotovljenih par veselih uric med našo narodno pesmijo. Vrlim ruškim pevcem pa kličemo Na veselo svidenje!
Ptuj
šušinarstvo z mesom in vinom. V zadnjem času se je razpaslo v Ptuju šušmarstvo z mesom in vinom. Pri tem se opaža, da meso in vino, ki ga prinašajo ljudje iz raznih krajev v Ptuj naprodaj, kupujejo ne samo privatniki, temveč tudi trgovci in obrtniki. Zaradi tega je policija že prijela več oseb in jim zaplenila biago. Ugotovilo se je ludi, da ljudje pri šušmarstvu ne prodajajo samo svojega blaga, temveč izvršujejo ta posel celo obrtoma. — Ker s tem postojianjem škodujejo ne le sebi, temveč mesarjem in gostilničarjem, posebno pa mestni občini, ki je prikrajšana na trošarini, se občinstvo opozarja, du lake prodajalce odklanja.
Poroka. Na Hajdini sta se poročila v farni cerkvi Ciani Ivo, zasebni uradnik v Ptuju, in Ramšek Jerica, trgovka na Bregu pri Ptuju. Novo-poročencema obilo sreče!
Kulturni obzornik
Dr. Ilešič in jezik v slovenski povesti
V 7. številki bclgrajskega lingvističnega časopisa »Naš jezik«, ki so ga srbski jezikoslovci ustanovili v obrambo čistosti srbskega jezika in katerega glavni urednik je profesor Belič, je dr. Ilešič priobčil velik napad na vso slovensko leposlovno umetnost, oziroma na jezikovne tenden-ce v naših povestih pod naslovom: »Jezik u je d,1 noj slovcnačkoj beletrističkoj knjiži«. Profesor Ilešič, ki sc nekam kar ne more sprijazniti, da je njegova kulturna politika za slovensko kulturo nc samo neplodna, temveč naravnost škodljiva, se je to pot spravil nad Zorčevo povest v Večemicah Mohorjeve družbe »Stiski svobodnjak^, o kateri [>ravi, da »jo jc mogel brati samo z leksikonom in nrvu včasih ni mogel pomoči niti sam Pleteršnik, slavni in znani največji slovenski slovar.« Seveda pri tem ni pozabil Mohorjeve družbe označiti za »staro, konservativno družbo za izdajanje ljudskih knjig«, ko sc je med tem časom spremenila tudi že v marsikaj drugega. Kljub temu — pravi Ilešič —, da »se je rodil v Sloveniji (izogne se spretno temu, da bi priznal, da je Slovenec!), da jc 22 lei živel v Ljubljani kot profesor ter da je 18 let učil slovenščino po la-mošnjih gimnazijah« —■ ni razumel lakih izrazov, kot jih je izpisal iz te tipično dolenjske povesti: »«e je mašil skoz vrata«, »skrnina jo šiva«, »raz-maličena brada«, »Marijana šari po 6voje«; »se ie zguzila vase«, »jc buši! venkaj«; »kod pa drvaj-saš po noči?«; »vinski sopuh je vejal iz njega«; »Turki so vreli«; »gosposko zmenč« itd. itd. Pravi, uii teh izTszov si v Pl? teršnlku. ali vsai ne v tem pomenu, ter bi jih zato pisatelj seveda ne smel rabiti. Quod non est in aetis, non est in mundo ... Snorainiam se kritike v »Domu in svetu« leta 1895.
tedaj ko je »Pleteršnik« izšel:' ocenjevalec govori tudi o pomanjkljivosti ter očita Pleteršniku, da se prav nič ni oziral na naše — kuharice, ter ni izpisal niti bukev Pleiveisove, tako, da v slovarju ni »obare« itd. Poglejte zdaj n. pr. samo Mohorjevo kuharico, pa vidite, koliko novih slovenskih, pa prav domače slovenskih izrazov ima, ki jih. je Pleteršnik pozabil, oziroma jih takrat še ni bilo v knjigah zapisanih, pa so živeli med narodom. Vse mimo Ple-teršnika. Čuditi se moramo samo vseučiliške-m u profesorju, ki misli, da se s Pleteršnikom svet konča. Naše bogastvo je neprimerno večje, kol si gosp. Ilešič misli! Zakaj neki bi potem pisal Ileši-čev kolega prof. Nahtigal, da bi bila naloga bodoče slovenske Akademije tudi dopolnitev Plcteršnika, ki jc že »zastarel«? Zato, ker so med tem naši znanstveniki, publicisti, predvsem pa — umetniki, pisatelji odkrili in zapisali toliko novega jezikovnega gradiva naravnost iz ljudskih ust, toliko novih prav na slovenski način novo narejenih besed, ki jih narod sproti ustvarja iz svoje notranje moči, iz svojih jezikovnih nujnosti v nič manjši meri kot kdajkoli prej. Mogoče Ilešič ne ve, kaj je najsvetejša dolžnost in odlika besednega umetnika? Vsekakor pač, da pozna svoj »instrument« — besedo do potankosti, da mu zapoje z vso pristnostjo, izvirno in vsebinsko natanko, da mu izrazi občutje na najbolj nazoren in svoiski način. Zdi se, da ie Ilešič, profesor književnosti še vedno v območju romantičnega ilirizma, ter da je mimo njega šla vsa umetnost realizma in naturalizma, da ni zasledoval bogate pokrajinske književnosti knkili norveških pokrajin (ljudski jezik) ali francoskih. Francozi n, pr. takim romanom pridajo ponavadi celo slovarčke provicionalizmov, ali pa jih pod črto razložc, pa se nihče radi tega nc razburja. Nemci pa imajo celo slovarje provincionalizmov (plattdeutsch), s katerimi lahko beremo romane kakega Reulerja, največjega dialektičnega pisatelja, katerega jezikovno kuliurno tendenco je podpiral celo največji nemški politični centralist Bi&mark »Wir sind alte Freundc, denn sie gcben in
frisehen, mir heimatlich vertrauten Klangen von unseres Herzschlag Kunde«. Pomislimo: Bismark! In v tej smeri je šla vsa provincialna povest od Dorfgeschichten, Schollendichtung, Heimatkunst de danes vladajočega »Geruch der Erdc«. Tako pri Nemcih. Pa Ilešič niti poljskih razmer ne pozna, on, največji poznavalec poljskih kulturnih vrednoti Spomnil bi ga samo na manifest Zeromskcga o provincialnih književnostih, na Wilkiewicza, Tet-majerja, sploh tatrazansko leposlovje, ki je dobilo svojega mojstra v Orkanu kot »Io^iszczyzna« v Reymontu! In vse to v dialektu. Saj imajo prav Poljaki svoje dialektične provincionalnc čitanke, svoja društva za gojenje domačih dialektov, v prepričanju: »čim bogatejši so deli, tem bogatejša je celota.« Zakaj je ■ Domjanič pel kajkavsko in zakaj Nazor čakovsko? Prav v zadnjem času se v Zagrebu opaža pesniška obnovitev čakavštine in kritiki pravijo, da v dobro umetnosti. Vse tc težnje izvirajo pač iz nujnosti umetnikovega poklica, iz bistva umetnikovega oblikovanja besed, iz predmeta prikazanega kraja 6amega. Torej iz zgolj umetnostnih pobud. Kako že piše Pregelj o tolminščini: »Materine go-voricc ne bom pozabil ne zatajil tudi še mirno najlepšega pisma, ki sc mi jc kdaj razodelo. Le moja tolminska »cantilcna« najbolj prisrčno, najbolj pravično in najbolj sladko povedati in pokazati zna. Dokazati in besedo tolminsko samo s seboj podčrtati bi moral, da bi nc le tujemu, temveč tudi svojemu človeku, Krašcvcu, Vipavcu, No-tranjcu in Gorenjcu, Ločanu iz Davče pa belo-hlačncžu iz kočevske strani jasno poslalo, kako je obhod te jezikovne njive tolminske tesan, zato pa užitka več, hočem reči, kako prečudno svojih besed moji ljudje vedo, ki jih Bohinjci, da ne bom rekel kar Bezjaki, nikoli čuli niso in zato tudi umeti ne inog6.« In potem navaja celo stran tolminske frazeologije kot dokaz tolminskega jezikovnega boga«'va, ki ga tak »Beziak«. kot prof. Ilešič seveda ni nikdar slišal in ga tudi ne bi mogel razumeli, pa čc rabi še toliko »Pleteršnika«! fa
jezik ni še v aktih, je v živem govoru naših mater! Citiram to stran, da dam prof. Ilešiču za prihodnje podobne članke novega materijala (Pregelj, Zbrani spisi 4, str. 152). Vse to je dokaz, da pravi ljudski pisatelj — umetnik pa še celo! — mora poseči tudi prav v svojstveni jezik svojih ljudi: Finžgar in Jalen v Gorenjce, Miško Kranjc v Prekmurce, Velikonja v Kras, Kozak v Ljubljančane, Pregelj in Bevk v Tolmincc, Zore pa v Dolenjce. To sc razume samo po sebi in umetnostnemu ljubitelju to ni nikak problem. Problem je pri prof. Ilešiču drugod. Takole ga postavlja:
»S tem se faktično ali vsaj v smeri mišljenja zapira pot neslovenskim, srbskohrvatskim besedam, ki jih je treba preprečiti. Borba proti hrval-sko-srbskim besedam sc opaža jasno v enem delu slovenske publicistike. Ti »slovenoborci« (to je izraz, ki je v najnovejši dobi nastal pri Slovencih) se ne bore več samo proti novim hrvatsko-srbskim besedam, ki danes prihajajo — kar je čisto naravno — čez bivše meje med Sotlo in Kolpo, temveč hočejo, da vržejo iz slovenskega književnega jezika tudi take besede, ki so v teku zadnjih sto let prešle iz srbsko-hrvatskega jezika v slovenski književni jezik in s tem dobile že popolnoma domovinsko pravico ... Čas jc namreč tak, da se baje mora poudarjati to, kar Jugoslovane razdvaja, ne to, kar jih druži. Škoda, da tako zaslužni raziskovalec slovenskega jezika, kot je dr. Breznik, temu početju daje še kritje! Ta pojav ni samo jezikovni, ne samo splošno kulturni pojav, temveč posega v samo narodno politično razumevanje jugoslovanstva, Ne verjamem, da bi knjiga 6 takim leksikografsko-slovenskim ozir. regionalno-sloven skim jezikom, kot je jezik v tej Zorčevi povesti, mogla iziti pri organizaciji, ki ima iskren jugoslovanski značaj. Samo prividne jezikovne malenkosti so samo signal bolj nevarnih stvari! Jezikovni značaj Zorčeve knjige mi je dal samo povod, da pokažem na slovenski ckiskluzivizem, ki je nc-jugoslovanski j>ojav!«
V tem zadnjem stavku ic teža Uešičevega
Krški škof s slov, romarji na Trsatu
Trsat, 19. maja.
Ko so sinoči, malo preti polnočjo, oživele starodavne Irsatske stopnice v lttčicah slovenskih romarjev, so tudi zvonovi Marijine bazilike slovesno zapeli v tiho noč, v pozdrav romarjem, ki so se v procesiji zgrinjali pred prestol nebeške Matere.
Prevzvtšent g. škof dr. Srebrnič je včeraj prispel ua Trsat, da bi sprejel svoje brate Slovence, toda vsled nezgode med potjo se je prihod romarskega vlaka zakasnil za štiri ure in sprejem romarjev po Prevzvišenem ie radi pozne ure izostal.
Danes so se vrstile sv. maše od 4 naprej. Ob 6 je bila pridiga prevzv. g. škofa in slovesna ponti-fikaltta sv. maša v staroslovenskem jeziku. Med sveto tnašo je lepo prepeval zbor franč. klerikov pod vodstvom fra. Kanizija iz Kamnika. Zadnje romarske sv. maše z ljudskim petjem ob 8 se je udeležilo tudi letos ninogo domačih vernikov, da so spet enkrat slišali lepo slovensko petje.
Ob 9 so se romarji poslovili od Marije in odšli k morju. Lepa in udobna ladja »Topola« je odplula z romarji ob 10.30 proti Krku. Med vso vožnjo je g. škof hodil po ladji od romarja do romarja in se prijazno razgovarjal.
Ob 13 se je srečna in vesela romarska družba izkrcala v Krku. Kar ni bilo mogoče storiti na Trsatu, so romarji storili tukaj: poklonili so se ljubljenemu vladiki takoj, ko so stopili na teritorij njegove škofije. Med petjem slovenskih pesmi so se
Koledar
Sreda, 22. maja: Emil (Milan), mučenec; Mar-garita Kas., Julija, devica.
Novi grobovi
-f- V Žužemberku je mirno v Gospodu zaspal g. Ivan Vehovec, posestnik, bivši poslanec, župan itd. Pogreb bo v četrtek ob 10 dopoldne. Naj inu sveti večna luč! Žalujočim naše iskreno sožalje!
Ostale vesti
—	Prošnja lastnikom osebnih in tovornih avtomobilov! Glav. prip. odbor za II. evharistični kongres bo potreboval večje število osebnih in tovornih avtomobilov. Osebni avtomobili bodo potrebni za prevoz od-.ličnikov, tovorni pa za prevoz raznega materiala. Prosimo vse. ki taka vozila imajo, da jih stavijo Glav. prip. odboru na razpolago. Vozila blagovolite čimpreje prijaviti v pisarni, Miklošičeva cesta 7-1.
—	Iz sodnopisarniške službe. -Za zvaničnico pri okrajnem sodišču v Radečah je imenovana Mira Kerženova, dnevničarka zvaničnica pri okrož. sodišču v Ljubljani. Dnevničar-zvaničnik J. Zupančič je premeščen iz Ljutomera k okrožnemu sodišču v Ljubljani. Za dnevničarja-zvaničnika v Ljutomeru je imenovan Fran Brlek.
—	Na poučnem potovanju Jadranske straže v Grčijo in Egipt prispe ladia »Kraljica Marija« dne 11. julija v Aleksandrijo. Potniki pa se bodo iz Kaira pripeljali po železnici. Mesto Aleksandrijo, ki šteje 445.000 prebivalcev, je ustanovil Aleksander Veliki leta SS2 pr. Kr. Dinastija Ptolomajev jc mesto povzdignila v središče grške kulture. V takratni knjižnici je bilo do 300.000 pergamentov. Arabski kalif Omar pa jih je zažgal in segrel vodo za 400.000 kopeli. Bil je namreč mnenja, da so vsi ti pergamenti nepotrebni, ker so brezbožne vsebine, ki nasprotuje koranu. Leta 31 po Kr., kmalu potem, ko je Kleopatra napravila samomor, je Omar porušil Aleksandrijo, kar je imelo za posledico dvig Kaira. Mohamed Ali je Aleksandrijo spet obnovil. V 19. stoletju je postala najvažnejše pristanišče egiptsko. Potniki bodo videli od Serape-jona in biblioteke preostale veličastne stopnice in grandiozne dvorane s. 400 stebri. — Pojasnila o tem poučnem potovanju Jadranske straže se dobijo v pisarni Jadranske straže na Tyrševi cesti 1.
—	Ustanovitev Jug. akademskega podpornega društva. Letošnjo zimo so vsa akademska društva na ljubljanski univerzi složno ustanovila akcijo za pomoč revnim akademikom. Akcija je od januarja do maja t. 1. zbrala okrog 25.000 Din, s čimer je vsaj nekoliko odpomogla bedi med akademiki. Mesto akcije, ki ni bila pravno organizirana, se je ustanovilo sedaj Jugoslovansko akademsko podporno društvo, čigar člani so po določbah univerzitetne uredbe vsa strokovna in kulturna akademska društva tia ljubljanski univerzi. Šložuost, ki so jo vse skupine akademikov pokazale v akciji za' pomoč revnim akademikom, se je tudi na ustanovnem občnem zboru Jug. ak. podpornega društva manifestirala s tem, da je bila vložena ena sama lista odbornikov. Za predsednika upravnega odbora je bil izvoljen g. univ. prof. Krši, za predsednika nadzornega odbora g. univ. prof. dr. Po-
razvrstili po pristanu in ko je Prevzvišeni izstopi! z ladje, je utihnila pesem. Pred njega je stopil voditelj romanja, tajnik Svete vojske, ga prisrčno pozdravil in se mu v imenu društva in romarjev zahvalil za ljubeznivo naklonjenost, ki jo je izkazal romarjem. Po kratkem nagovoril ie voditeljevemu vzkliku »Bog živi škofa Srebrniča!« zaoril iz 400 grl slovenskih romarjev večkratni »Bog živi!«. Prevzvišeni se je prisrčno zahvalil in odvedel množico v stolnico. Tam je vzpodbudno govoril poslovilni govor in prisostvoval slovesnim litanijam. Litanije je imel ob asistenci vseh slovenskih duhovnikov g. konzist. svetnik Jožef Tratnik, župnik v Rajlienbur-gu, ki je im blagoslovu itnel še kratek nagovor na romarje in se zahvalil Prevzvišenemu za vse, kar je stori! za romarje. Nato so se romarji razšli po mestu.
Ginljivo lepo je bilo slovo romarjev. Tik pred odhodom ladje je prišla v pristan godba iz mesta in zaigrala par komadov, spet je zadouela slovenska pesem in živio-klici niso prenehali. Ko se je pa začela ladia odmikati, se je na svojem vrtu nasproti ladje prikazal g. škof dr. Srebrnič in zamahal z belim robcem v slovo. 400 rok se je dvignilo na ladji in 400 belih zastavic-robcev mu je odzdrav-ljalo iti iz 400 grl so doneli živio-klici.
Veselo razpoloženje je trajalo še nadalje med vso vožnjo na Sušak, odkoder je posebni vlak odpeljal romarje domov v Slovenijo.
lec, ostali odborniki so akademiki. Zastopstvo članov prof. zbora v odboru jamči za nepristransko razdeljevanje podpor. Pokroviteljstvo Jug. akademskega podpornega društva sta blagovolila prevzeti g. ban dr. Puc in g. rektor dr. Samec. Občni zbor je sklenil naprositi za pokroviteljstvo tudi prevzvišenega g. škofa dr. Rožmana.
—	Novo pevsko društvo. Preteklo nedeljo se je vršil v Jaršah pri Domžalah ustanovni občni zbor Slovenskega pevskega društva Lipa . Pevski zbor, ki je duša novega društva je po poročilu pripravljalnega odbora v teku svojega trimesečnega obstoja precej napredoval. Pravila, ki jih je dal pripravljalni odbor potrditi, so bila sprejeta. V odbor so bili izvoljeni gg. Giovanelli, Gobec Iv., Pirnat Jernej in drugi. Želeti bi bilo, da se novoustanovljeno društvo ne bi omejilo samo na petje in igre, ampak da bi prirejalo tudi prosvetne večere in predavanja.
—	Predavanja »Narodne knjižnice in čitalnice« v Zagrebu. Kraljice Marije ul. 3. V sredo 22. t. in. ob 20.30 predava g. dr. Gjuro Korbler o temi »Moderni nazori o postanku rak-rane« (s projekcijami). Vstop prost.
—	V Službenem listu kraljevske banske uprave dravske banovine od 18. t. m. je objavljena »Naredba o izpremembi zakona o zatiranju spolnih bolezni«, dalje »Naredba o pogojih, po katerih smejo opravljati pomočniške in mojstrske izpite tisti, ki so bili zaposleni kot učenci ali strokovni delavci v delavnicah ali podjetjih, ki ne spadajo pod zakon o obrtih, v delavnicah, podjetjih ali ustanovah, v kater h se v smislu zakona o obrtih postransko opravljajo rokodelska dela itd.«, »Pravilnik o opravljanju mojstrskih izpitov iz rokodelskih strok, s katerimi sc pretežno bavijo ženske«, »Izpremem-be in dopolnitve pravilnika o določanju in vračanju varščin«, »Oprost tev deviznih predpisov«, »Odločbe k zakonom o drž. in samoupravnih uslužbencih« in »Objave banske uprave o pobiranju občinskih davščin«.
—	»Naš Ztio«, ilustrovana revija, ki jo izdaja agilno Zoološko društvo >Noe<: za dravsko banovino v Ljubljani, štev. 2-3, je izšla v povečanem obsegu in z zelo zanimivo vsebino. Poleg sporeda in navodil za II. veliko zoo-razslavo, kjer je razvidno, da bo razstava na vrtu Scagnettijeve hiše, Šelenburgova ul. 0 v Ljubljani, odprta ves mesec junij, razpravlja g. dr. vet. L. Kocjan »O živalskih vrtovih in razstavah'<. G. A. Jitrkovič podaja zelo izčrpno poučni članek >0 negi ptičev«, g. M. Rozman opisuje poljudno-zabavno >Naša Urška«, o pustolovščinah udomačene srne. G. M. O. razpravlja 0 težkonesnosti kanarčkinih samic« in g. Z. F. Škof opisuje Papigo skobčevko«, koje gojitev je postala pri nas že takorekoč moderna in je v vseh slojih zelo razširjena. Razen tega je še ninogo zanimivih opisov iz živalske prirode in praktična navodila za rejo živali. Mora se priznati, da je revija pod uredništvom g. J. Herforta izborno ure-jevana in da zasluži vso pozornost javnosti. Člani Zoološkega društva Noe« prejemajo list >sNaš Zoo" brezplačno, za nečlane znaša letna naročnina 15 Din.
—	Ali se more zdravje kupiti? Ne, moramo
si ga ohraniti. Zato negujte Vaše zobe redno z zobno kremo Sargov KALODONT, ki ima v sebi učinkoviti dodatek sulforicinoleat dra. Braunlicha. S tem odpravite polagoma vendar zanesljivo zobni kamen in preprečite da se naredi drug.
članka. Pokazati je hotel na protijugoslo-vansko smer največje slovenske kulturne organizacije — Mohorjeve družbe — na isti način, kot jc 6voj čas pokazal na Grafenauerjeve čitanke v Profesorskemu glasniku, češ, da postavlja srbsko-lirvatske pesmi med ostale slovanske f.esmi, mesto, da bi jih pomešal med slove ske. Tako početje prof. Ilešiča ne moremo s pravim imenom imenovati, moremo ga od sebe samo odbiti kot izraz popolnega nerazumevanja naših kulturnih potreb! Najprej Grafenauerjeve čitanke, zdaj Mohorjeva družba, Breznik in vsi tisti, ki pišejo »Belgrad« in »Zedinitelj«: vprašanje je, koliko jih je še v Sloveniji, ki jih ni zadel ta grdi napad iz Zagreba? Po Ilešiču bi morali čimprej prestati z vso svojo kulturno samobitnostjo in iti v svojem razvoju nazaj, Bog varuj naprej, kot vsi rodovi na tem božjem 6vetu. Hvala Bogu, da je malo ljucfi, ki bi mislili tako kot zagrebški dr. Ilešič, in tega njegovega članka ne bodo jemali resno. Že zato ne, ker je popolnoma nasproten vsakemu pravemu pojmovanju umetnosti, kajti potem takem bi morali vsi Srbi zavreči Stankoviča, Sremca in najnovejšega macedonsikega barda Andjcliča, katerih jezik je poln turških prbvincionalizmov ,kar daje eksotični značaj in plastiko kraju in ljudem. Radi tega Ile-šičevega članka nihče ne bo teh romanov, v katerih se je najbolj razodela srbska duša, manj bral, še manj, da bi v njih gledal protidržavne težnje. Bismark ne bi v njih gledal tega, kar vidi Ilešič, ki sc tako boji za svojo neživljenjsko kulturno stavbo. Vrednost njegovih misli se je pokazala" že s tem, da je svoj članek priobčil v časopisu »Naš jezik«, ki so ga srbski jezikovni arbitri ustanovili ravno radi tega, ker vidijo v belg^a «cm žargonu velik propad srbskega jezika in ga hočejo razčistiti, povrniti v prvotnost nazaj. Kdo se nc spominja več zanimive ankete v Pravdi pred štirimi leti, 17. katere se je časopis rodil? Tedaj so se mešanju različnih tendenc v novejšem 6rbckem govoru uprli vsi od Bel ča, Popoviča in skopljan-skih profesorjev. In po štirih letih zapiše prav v
tOO letnica rojstva Davorina Jenka
Dne 10. novembra 1835 je zagledal luč sveta v hiši št. 38 v Dvorjah, fara Cerklje pri Kranju, glasbenik in komponist Davorin Jenko, znan po svoji skladbi »Naprei zastava slave«, ki ie bila prvič- peta 22. X, 1860 pri besedi »Slovenskega pevskega društva« v Sperlovi dvorani na Dunaju.
Za nas Slovence je gotovo znamenito, da je našo državno himno »Bože pravde« po besedilu J. Djordjeviča komponiral Jenko Davorin, naš roiak, Hiša št. 38 je bila v letu 1934 podrta do tal in to vsled starosti. Vdova tudi že umrlega nečaka prof. Jenka, gospa Helena Jenkova, si je dala napraviti prav primeren načrt, da se na mestu podrte rojstne hiše postavi primeren in dostojen spomenik na ta način, da sc okrog malega vrtiča ovalne oblike napravi ograja, v kateri bi bil vzidan ohranjeni portal in dve z železnimi rešetkami opremljeni okni rojstne hiše. V vrtičku bi stal steber i z vitlesanim skladateljevim rodbinskim in krstnim imenom. Na drugi strani tega stebra pa bt bile vklesane najrazličnejše niegove skladbe: Naprej zastava slave, Bože pravde, Blagor mu, Lipa zelenela je, Tiha luna, Molitev rojakom.
Gospa Jenkova pa v teh časih tega načrta sama najbrž ne bi zmogla uresničiti. Stroški bi znašali od 30—40.000 Din. Treba bi bilo. da se pravi predstavniki našega naroda v Dvorjah in bltž-njih Cerkljah hitro oosvetujeio, kako bi se postavil slovenskemu skladatelju, kapelniku bivše srbske kraljeve dvorne opere, za zasluge na polju slovenske glasbe in slovenskega oetia dostojen spomenik. V to švrho bi se moglo dobiti primerne podpore potom oblasti, ki jih tem potom obveščamo in prosimo tudi mi, da se za stvar zavzamejo.
Sftocfa po prvomainiški slani
Ljubljana, 21. maja Po vseh vinorodnih krajih, kier je prvomaini-ška. katastrofalna slana rtapravila ogromno, več-miliionsko škodo, se sedaj vrši cenitev škode po cenilnih komisiiah. Največjo škodo je slana napravila po Dolenjskem, zlasti v okraiih K-šW Brežice, Novo mesto, Metlika in Črnomelj Na Štaierskem pa so bili naihuje prizadeti vinorodni kraji v konjiškem okraiu. Tudi drugi vinorodni kraji, toda v manišem obsegu, so bili po slani hudo oškodovani. Sp'oš"o cenijo, da znaša škoda v nižie ležečih vinogradih 90 do 100%, kajti na mnogih krajih je slana popolnoma uničila trsje in si trte ne bodo motfle kmalu opomoči. ali pa iih bodo morali vinogradniki izsekati. Višje ležeči vinogradi troe 20 do 50% škodo. Slana sadiu ni toliko škodovla. Uničila ie pač povsod cvetje zgodnjega sadia, dočim je bilo pozno sadie obvarovano pred slano In obeta dobro letino, če se ne bodo pojavile poleti druge vremenske nezgode. Letos spomladi je trsje prav dobro kazalo in so mno<si računali, da bo letošnja letina prav dobra. Toda s'ana je vinogradniku prekrižala vse račune in nade.

vfo'lacia /ujelo
• f •
Voljno mehka, da se kar sama topi v ustih, ie Maslita. Brez vsake primesi je. Le sama kakaova zrna in oslajeno kakaovo maslo so njeno bitje. Zato ima Maslita čudovito prikupen okus s svojevrstno zabarvanostjo, ki mu ni najti primere. Docela prebavljiva vsebuje mnogo vitaminov ter okrepčujoči teobromin ~ Kdor jo pokusi samo enkrat — se bo gotovo' večkrat naslajal ob nji!
Marenberg
Ob severni meji so se vršile v preteklem tednu velike slovesnosti. Pri Pankraciju ie bilo na god toliko ljudstva, kot že dolgo ne. Slov. planinsko društvo bi dobro storilo, če bi oskrbelo večie prostore, zlasti pa sobe za tujce Delo pri razgled->em stolpu dobro napreduje. — Dne 16 mala se ie pri Sv. Janezu zelo slovesno obhaiala 200 letnica ko ie bila velika cerkev pozidana in posvečena Prišlo je mnogo ljudstva, 6 gg. d-hovnikov brezni5ki g. župnik Marko Sagaj je imel pretresljivo pridigo, slovesno sv. mašo ie opravil marenberški g. dekan Ivan Messner, ki ie tudi oskrbel cerkvi za njeno dvestoletnico nova okna in novo spoved-dco kot spomin, da je bil sv. Janez mučen radi spovedne molčečnosti. Posebej ie treba omeniti lepo oeUe, ki ga je vodil marenberški g. kaplan Franc Pod-gornik. Cerkev ima sedaj prav prikupno lice in je bila za dvestoletnico lepo ovenčana.
JS/ol oznanil a
Ljubljana
t Akademiki pevski zbor. Redni občni zhor bo z običajnim dnevnim rodom v potok 24. maja ob 20 v balkonski dvorani na univerzi. Odbor.
1 Slovensko katoliško akademsko starešinstvo priredi v ne ieljo 20. maju celodneven izlet člauov ua Rakitno. Odhod iz Ljnbljane z vlakom ob 6.20. Po prihodu vlaka bo v Borovnici sv. mnSn. Vsi tlani vabljeni, du so izleta gotovo udeleže. — Odbor SKAS.
1 Ljubljanski klnb društvu »Jeglič« »poroča svojim čdanoro, dn se redni junijski eestunok 1. junija no vrSi. Zato pozivam vso člane, da se udeleže trotovo 28. maja sprejemu nadškofu Jegliča pred magistratom oh 5 in podoknice ob 8 zvezer preti Škofijo. Opozarjamo vso član o na občni zbor v proslavo 3(1 letnice zavoda dne 1, juliju v St. Vidu.
1 Pevcem «LJubljane«. Drevi oli 8 nu.ina pov*ka vaja celotnega zbora. Udeležba obvozna. —■ PcVovodju.
t Stenografsko društvo priredi v sredo 22. maja ob 20 na trgovski akademiji predavanje: Pogostost IioslmI iji neuporabljeni znaki v slovenski stenografiji. Pre-davni bo g. dr. II. Svotelj. V«i, ki se zanimate za nn-prfdek stenografije, dobrodošli!
1 Nofno službo imajo lekarne: mr. Loustek, Resljo-vn cestu 1; mr. Bahovec, Kongresni trg 12, ln mr. Ko-motar, Vič.
DRAMA
Začetek ob 20
Prevalje
tem članku, kjer napada slovensko težnjo po jezikovnem čiščenju, prof. Ilešič besede: »Prestolnica ima svoje prirodne velike prav;ce, pa ima tudi svoje velike naravne dolžnosti. Med te dolžnosti spada tudi to, da gostoljubno ali vsaj z ljubeznijo sprejema poštene »deželane« ali provincijalce, ki morejo prinesti bogastvo, duhovno bogastvo. To velja tudi o »prihodu« besed (Ilešič misli analogno na prihod besed preko Sotle, ne iz domačih virov!). O stilu ne govorim. Stil mora biti v glavnem eden — in belgrajski je — odličen.« Je pač edin v vsej državi, ki tako m:©li. To svojo veliko idejo, ki je najvišji »ideal« njegovega mešanja narečij, pa je izrazii tako nesrečno jasno, da ga je samo uredništvo neusmiljeno prijelo za besedo, tako, da nam ne ostane drugega, kot uredniško pripombo samopo natisniti: »Ne gleda se pri nas na belgrajski gtil, ampak na ono, kar odgovarja duhu našega jezika in ga bogati... ,Naš jezik' rad sprejema v6ako težnjo, da ustvari nekaj novega, kar bi ga v neki smeri posvežilo, ,Naš jezik' v duhu velikega reformatorja našega jezika Kara-džiča smatra, da so prvi in najbogatejši studenci obo^atenja našega književnega jezika — narodna narečja. Kar pa se poleg narečij, prinaša v književni jezik, mora biti potrebno in boljše od tega, kar je v njem že bilo.« Tako uredništvo časopisa, kjer je Ilešič misli!, da bo dobil brezve-trovno zavetje. Pa se je zmotil. Zdaj vidimo, da prof. Ilešič ne pozna ne umetnostnih ne jezikovnih zakonov, čeprav predava na vseučilišču oboje, ter da ga ne obsojamo samo mi, ampak tudi tist'. pri katerih je iskal podpore. Tako se kaznuje vsako tako delo!
Pisatelju Zorcu pa v zadoščenje povem samo to, kar ini jc danes rekel slovenski izobraženec: »Zoreč je resnično v tej povesti porabil nekaj, izrazov, ki sem jih nekoč slišal samo od svoje stare matere, pa potem nikdar več. Zdaj mi jih je osvežil in sem mu hvaležen.« In to je že kuiturno dejaine, ki mu ne zmanjša vrednosti nobeno Ilešičevo ne-lepo podtikanje,	td.
V prahu in blatu. Kdor potuje ob sončnem ali pa deževnem vremenu skozi Prevalje v Mežiško dolino, mora obupati. V dežju mora hoditi v globokih mlakah, ob lepem vremenu pa ga dušijo centi prahu v zraku. Ker je celo prevaljsko naselje ob državni cesti, trpi radi teh nadlog ves kraj. To posebnost Prevalj, da so polne prahu in blata, pa še povečujejo avtomobilisti s svojo »predpisano« brzino. Kdor se hoče torej obvarovati prahu in blata, se mora zaplankati v svoje stanovanje, zapečatiti mora okna, skoraj se ne sme nikdar prikazati na cesti, stanovanja pa sme zračiti samo ob deževnih dneh. Ni torej čudno, da ie vsa reklama in propaganda za povečanje tujskega prometa brezuspešna, saj tujski promet sami ubijamo. Zato naj odgovorne oblasti nabavijo cestno škropilnico, ki bo vsaj malo zmanjšala veliko množino prahu na prevaliskih cestah. Res je in priznamo to, da je danes kriza, ne zahtevamo zato tudi ne asfaltnih cest, kakor iih imajo v Avstriji in Italiji, pa še kje drugod, vendar pa bi prvi obmejni kraj v slovenskem Korotanu ne smel kazati tuicu, ki pride čez mejo, tako neprijaznega lica. Vse prevaljsko prebivalstvo pa želi in ima pravico tudi zahtevati, da se na en ali drug način odstrani blato s cest, s tam pa bo tudi izginil oblak prahu, v katerega
so ob lepih sončnih dneh zavite Prevalje.
• •
Sreda, 22. maju: Bunbury. Bed A. Cetrtok, 23. maja: Zaprto. Petek, 24. maja: Zaprto.
Sobota, 25. maja: V lasu obiskanja. Izvon. Znižan« cone.
Nedelja, 26. maja: Z lato tele. Premieru. Izven.
OPERA - Začetek ob 20
Sroda, 22. maja: Kratko življenje in balet Pet ruška.
Premiera. Red Sreda Cetrtok, 23. maja: Boceaccio. Red Cc-trtek. Petek, 21 maja: Zaprto.
Sobota, 25. maju: Kratko življenje in balet Petruška,
MARIBORSKO GLEDALIŠKE
Sreda, 22. inaju: Prebrisani Amor. Znižane cone. Red D. Zadn iič
Četrtek, 23. maja ob 2«: Poljska kri. Red B.
Filatelija
Jubilejne spominske znamke v Angliji so bile izdane 7. maja v 4 vrednotah (pol, 1, 1 in pol, 2 in pol p). Skoro Istočasno so prišlo posebne jubilejnejpinmke tudi v Gibraltarju, nu Malti, v Avstraliji, Kanadi, pri angleških posluh v Maroku ter vseh drugih kolonijah v promet. Skupno število vseh spominskih znamk znaša 223 kosov tako, da bodo zbiralci angleških, odnosno ko-lonijalnlh znamk imeli sedaj precej trudu in Izdatkov, čc bodo hoteli dohiti celotne serije za svoje 7,btrkr. — .Tnhilajna rnzstava znamk, ki jo jc priredila «Roynl Phnlitelic Soc-iety« ob priliki 25 letnice vladarskega jubileju kralja Jurija V. v Londonu, je obsegala zgolj znamke iz dobo kraljice Viktorije ter imela namen pokazati izbrano največje redkosti. In zares je bilo nakopičenih tolikanj redkih znamk, kakor še nikjer. Zlasti so posotulki razstave imeli priliko videti izvirno pismo z "obema znamkama MaVricijiis-Post-Office ter izvirno bakreno ploSčo, ki se jc svoj' čas rabila pri Izdelavi teh znamk. Imen razstavljalcev se nI objavilo: dragocen, bogato ilustrova.ii katalog je bil posetnikom razstave nu razpolago.
tPro juventule znamke*. Glede te vrste znamk, ki jih vsako loto izduju Švicu, »mo že omenili, kako lep donos pomeni njih produju za sklad -ipro juventutc lil j povdarjali, koliko dobrega bi se. s slifiuiini, vsestransko I umetniško izdelanimi dobrodelnimi znumkumi dalo do-I seči tudi v Jugoslaviji K dotičnemn članku ( Slovence | z dno n. I. 19.1.1) sedaj še dodamo, da se Jc od švicarskih znamk pro ju ven fcute 1!>34 prodalo: 2,i«!l.l46 kosov vrednote !i (plus 3) rnp., .1,621.527 kosov vrednote 10 (plus 5),
......j—.»<> / j -\ ...... :„ nas felb ujm-
I . ITO IV,«M, ,
vrednote 30 (+10) rap. Izkupiček v prid skludu pro Ju-ventute jc tedui v.našal 338.253.90 švicarskih frankov, kar
Poizvedovanja
Najdena je bila zapestna dnmska ura žc pred veliko no"Jo v Seme-nlški trtici. Dobi se pri g. Jarcu, krojaču v scmouižču.
Radio
Programi Radio Ljubljana»
Sreda, 23 .maja: 12.00 Melodije z jug« (havajske kitaro na ploščah) 12-15 Poročila 13.00 Cas, vreme, »li-, vestila 13.15 Valčkovu ura: izvaja Radijski orkester ' M (10 Vreme, spored, borza 18.00 Plošče po željah 18.2(1 Pogovor s posiušalci 18.40 Cas, poročila, spored, obv, -stilu 19.00 Radijski orkester 10.30 Nacionalna uru: Ur. Miha Borivoj Ojorgjc.vič: Začetek pljučme TBC (iz Belgrada) 20 00 Nastop gojencev državne učiteljske Solo v Ljubljani 21.30 Cas, poročila, spored 22.00 Mendelssolni■ Skotsku simfonija nn ploščah.
•
Drugi programi i
SREDA, 22. maja. Belgrad: 20.00 Iz Rigoletta, Ver di 20 30 Komemoraciju Viktorja Ilugojn, francoskega pesnika 21.30 Narodne pesmi 22.20 Radijski orkester — Zar/reb: 20.00 Ljubljana — Dunaj: 17.30 Koncertna ura 10 35 Zbor poje 20.13 Koncert det Edmunda Eysler,iu 22.10 Simfonični koncert 23.40 Plesna glasba na ploščah
—	Budimpešta: 10.00 10. in 13 madjarska ra,psodija, Liszt 10.40 Petje 21.55 Operni orkester 22.10 Jazz 23.25 Celo — Milan-Trst: 17.05 Rim 20.50 Godba na pihala — Rim-Bari: 17 05 Zabavnia glasba 20.50 Simfonični koncert
—	Praga: 10 25 Orkestralna glasba 20.10 Posral za zbor 21.00 Igra 21.30 Sonato za violino in klavir — Bmn: 21.30 Iz orntorija «Ellja , Mendelssolni — VarSavai 20.15 KnAproviezova nru 21.no Choplnovn klavirska glas lia 21 40 Rapsodija za violino, celo in klavir, Ko?,yckl 22 15 Salonska glasba — Berlin: 19.20 Orgelski koncert 20 45 Sekstet. pihat 21.10 Igra — Konlgsberg: 20.45 Plesna glasba — Hamburg: 10.00 Majska glasba 21.00 W.il-kiira, opera, \Vagner — i ratislava: 2l.no Bachov kon ccrt 20.45 Vesela ura — KSIn: 10 00 Prenos iz Budimpešte — Frankfurt: 19.00 Budimpešta 20 45 Kiiln — Stultgart: 19.00 Zabavna glasba 20.45 Mlssn solemnis Beethoven — Mnnaknvn: 10 00 Stnttgnrt. 20.45 Mesečnik, vosel večer - Ziirieh: 19.10 Radijski orkester 20.00 Orko-stralni in solistični koncert 21.25 Beethovnov koncert Strassburg: 20 45 Simfonični koncert 22.20 Zah. glasba.
Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani
Za mesec junij — posvečen presv. Srcu Jezusovemu priporoča Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani sledeča premišljevanja in molitvenike: Zabu-kovec Janez, Vrtnice, junijska pobožnost na čast Srcu Jezusovemu — 30 beril, 15 Din, vezana 22 Din: Jurhar Martin, Presveto Srce Jezusovo, kratka premišljevanja za mesec junij, 14 Din, vezano 20 Din; Valjavec dr. Jos., Nevesta presvetega Srca (Marjeta Alacoque), berila za mesec junij, 8 Din; Pate, Obljube Srca Jezusovega, 8 Din; Knjižica obsega 12 obljub onim, ki časte njegovo presv. Srce. dodana jc tudi devetdnevnica v čast Presv. Srcu. Kraljevanjc Srca Jezusovega v družinah, govor' O. Mateja Crawley-Boeyey, prevela uršulinka (Nebeške rože, II. zvezek), 10 Din, vezano 15 Din; daljt molitvenik: P. Pristav, Presveto Srce Jezusovo, kralj in središče vseh src, II. izd., stane rdeča obreza 28 Din, vezana z zlato obrezo 40 Din.
nuj bo v pobudo razmišljanju o dobrodelnih znamkah ludi pri nas.
Novosti Češkoslovaška republika Jc izdala oh priliki 20 latinice hll.ke. pri Arrasu dvoje spo minskih znamk (1 Kč. knrniinasto, 2Kč modro); bitke se jc udeležile tudi češkoslovaška legija ter prodstav-Uttta znamki tozadeven spomenik pri Arrasu. — Bolgarija pa ja dobila v opomin osvobodilnih bojev v lotu 1835 dve znamki (1 lav modro. 2 lova — rjuvo-vljoličasto).
stopil on med nje in jim povedal besedo, ki bi jim bila luč-vodnica še za naprej. — Ker pot ui končana. Osvoboditev, to je pol poti. —
Ko sem stal in opazovul vso to množico, ki se je valila pred vrati katedrale, vse te stare, zveste bojevnike, vsa ta razorana lica delavcev in kmetov, se mi je zdelo, da stoji nekje na višini on, voditelj svojega naroda in premišlja.
Premišlja. Bilo bi potrebno še eno življenje, da bi odrešil te svojo ljudi, ki jih je tako ljubil. — Delo je na pol končano. —
O, da bi kmalu prišel ta drugi dan odrešitve. —
Krakov plače in z njim vsa Poljska. Ogrinja se v živo tradicijo in misli o preteklosti. Svojo zgodovino je zopet zvezal s celotno zgodovino Poljske. —
Krakov jc ponosen na svojega voditelja in voditelj jc bil ponosnn na svoj Krakov. Saj ga je tako ljutbil, da si ga je izbral za svoje stalno bivališče.
Mrtvo truplo maršala Pilsudskega peljejo po varšavskih ulicah na postajo, da sc prepelje
v Krakov.
Krakow, 18. maja.
Maršal Pilsudski, osvoboditelj in vodja poljskega naroda ne živi več. Turobno odmevajo te besede po celi poljski in marsikdo ne more verjeti kruti resničnosti, ki je v tako težkem času iztrgala narodu voditelja, ne — več očeta, ki je bil strog in dober obenem.
»Pilsudskega ni več!« kričijo posebne izdaje časopisov, nemirna žalost lega na celo Poljsko.
Svoje telo — Krakovu, srce — l jubljenemu ViLnu — možgane znanstvenemu institutu, se glasijo besede oporoke.
Krakov je ponosen. Mesto-^prestolnica, kjer je pokopanih toliko im toliko kraljev, kjer je začetek in nit vse poljske zgodovine, kjer stoji kraljevski grad Vavel, ob pogledu na katerega so Poljaki plakali — bo sprejela tudi tega, ki je spolnil sto- in več letna hrepenenja največjih poljskih duhov od Mickiewicza, Slo-vvaekoga do poslednjega poljskega vojaka, ki je umiral v uporih za svojo domovino. —
Krakov se pripravlja. Mesto sc z.agrinja v črne koprene. Hiše, balkoni, okna so odeti v zeleno in črno. V vsakem izložbenem oknu je slilka ali kip maršala. Vzdolž ob Plantah, kjer bo šel sprevod, so postavljeni drogovi, na katerih se sveti bel poljski orel in črna zastava. Na kolodvoru so postavljeni v črno odeti slavoloki, pred katerimi so postavljeni ogromni svečniki.
Krakov pričakuje voditelja naroda in je nemiren. — Posebne izdaje časopisov prinašajo senizacijonalne vesti. Na pogreb pride Hitler. Goering, Laval, 300.000 ljudi, 140 vlakov, številni zastopniki tujih držav. — Krakov v nemiru trepeta in se pripravlja. — Ima občutek zgodovinske važnosti, občutek, ki ga je preživljal že tolikokrat. Saj je sprejemal kralje in jih pokopaval, saj tu se je odločala nekdaj usoda velikega dela Evrope, saj je tu mesto, s katerim je'zvezana vsa zgodovina Poljske, saj od tu je odšel tudi Pilsudski bojevat sc za osvobojc.njc poljske domovine. In sedaj se vrača, ta. ki je uresničil sanje in hrepenenje mnogih, kj jih ni bilo doma, du bi doživeli dan vstajenja Poljske. —
Mhaja...
•fJb 8.20 zjuitraj pripelje '»klopni vlak /. velikanskim belim orlom na čelu truplo maršala Pilsudskega na krakovsko postajo. Zastopniki vlade, vojske, univerz, akademije znanosti in umetnosti, literature in ogromno število duhovščine utihne. Vse napeto pričakuje, da se prikaže krsta z mrtvim voditeljem naroda.
Sedaj, Rezko povelje poveljnika, žvenketa-nje orožja, monotono in žalostno ropotanie
bobna — in prikaže se v belo-rdeče zavita krsta maršala Pilsudskega. Popolna tišina, nihče ne more govoriti. Trenutek je veličasten — in žalosten obenem. Bojevniki, ki so skupaj s svojim voditeljem tolikokrat gledali smrti v oči, ga danes nesejo mrtvega na zadnji poti. — Kdor pozna miselnost Poljaka, ve, koliko ob takih trenutkih občuti njegovo srce. — Toda to je trajalo le trenotek.
Zvonovi v mestu zadone, številna duhovščina začne prepevati pogrebne pesmi, sprevod sc počasi začenja premikati naprej. Najprej oddelki vojaštva z zastavami in odlikovanji. Potem venci, med katerimi se vidno odražajo venci Hitlerja, Mussolinija, Masaryka. Potem sledi neštevilna duhovščina z motropolitom Sa-piclio na čelu. Za duhovščino pa pelje šest črnih konj lafeto, na kateri počiva krsta maršala Pilsudskega. — Sprevod sc počasi premika, boben poje svojo monotono pesem, čuje sc zamolklo cepetanje konj in vojakov, ki kot častna straža spremljajo svojega poveljnika, tišino, ki vlada me dljudstvom, prekine udušeno ihtenje in obujen jok. — Nisem videl jokati samo žen, tudi marsikateremu moškemu so je orosilo oko. Ni to narejena žalost, to je resničen občutek Poljaka, ki izgublja v Pilsudskem svojega narodnega junaka. — Lahko kdo govori o diktaturi Pilsudskega, lahko o zgrešeni liniji njegove zunanje politike, lalrko o manjšinah, lahko o slabem položaju poljskega kmeta, toda vse to ze izgubi sredi ogromnih dejstev, osvol>odi^'e Poljske, okoli katere se ne suče samo vsa literatura in zgodovina Poljske poslednjih let, ampak sploh ves napor naroda, ki je v marsikaterem uporu in ta jni organizaciji prelival kri za to najdražjo svetinjo, ki mu jo je tedanja doba postavila za najvišji ideal. —
Pilsudski odhaja. Je na svoji zadnji poti, nn [Kiti k grobovom kraljev, da bi bil kraljem enak.
Za krsto gre vdova Pilsudskega in njegovi dve hčerki. Potem predsednik poljske republike prof. lgn. Mošcicki. Sledijo šefi tujih držav, odnosno njih zastopniki. Nn čelu nemški ministrski predsednik Goering. Poleg Lavala, franc. maršala Pčtaina je šc ogromno odličnih osebnosti različnih držav. Med njimi tudi naša delegacija.
Sledi vlada, senat, parlament, generali, diplomati, rektorji univerz, predsednik Akademije znanosti jn umetnosti, različne vrste tirad-ništva. Sprevod postaja vedno l>olj pester. Vojaštvo, različne organizacije, zastopstva, mladina. In zopet znova vojaštvo, zastopstva, urnd-ništva, kmetje, delavci. Vrsta se vleče v nepreglednost. Krsta je prispela nn Vavel. Tn se po-I slovi od maršala Pilsudskega edini govornik
Enak je kraljem
Sredi kraljev počiva
Poljski narod je slovesno pokopal svojega velikega sina, maršala Pilsudskega
Brzojav v Abesiniji
Kako so Abesinci prvič spoznali
Prvo brzojavno zvezo med Abesinijo in italijansko kolonijo Eritrejo so naredili še pod rajnim cesarjem Mcnelikom II., ki je naprosil italijanske strokovnjake, da so z brzojavom zvezali Asmaro in Addis Aibebo.
Kmalu potem, ko so začeli delati ta brzojav, se je pa izkazalo, da bo potreba žilave vztrajnosti, preden bo mogoče premagati toliko naravnih ovir, kakor tudi neskončne prepire in razprtije s posameznimi poglavarji rodov. Najtežje je bilo dovažati potrebno gradivo, ker takrat v Abesiniji skoro ni bilo ne cest, ne mostov, kakor jih še tudi danes ni nvnogo. Posamezni krajevni knezi delom pri napeljavanju brzojava sicer niso kazali odkritega sovraštva, ker so se bali Menelika II., pač pa so znali na vse mogoče načine metati polena pod noge. Treba je bilo zato neskončne potrpežljivosti, pa je še vendarle mnogokrat moral poseči vmes sam Menelik. Abesinsko sodišče n. pr. je nekoč dva tedna razsojalo važno vprašanje, čigava dolžnost je prenašati gradivo za brzojav po ozkem jarku, ki je mejil ozemlji dveh rodov. Šele čez 14 dni je sodišče izreklo svojo odločitev. Ko so končno v tem kraju brzojav srečno napeljali, so prišli v sosednje ozemlje. Tudi tukaj sta se sprla dva poglavarja sosednih rodov in zopet je moralo biti poklicano na pomoč počasno abesinsko sodišče. Večkrat je bilo treba poslati brzega sla k najvišjemu sodišču v Addis Aibebo po odločitev v tej ali oni zadevi. Tako so minevali dragoetnj tedni in meseci. Pri teni se je dogajalo tudi marsikaj smešnega. Mal kmečki posestnik se je n. pr. na vse kriplje branil, da bi brzojav bil napeljan po njegovem ozemlju, češ, da brnenje žic v močnem vetru jasno dokazuje, da je v njih skrit hudič.
Po večmesečnih pogajanjih je končno posegel vmes neguš Menelik II., kateri je poslal na lice mesta svojega podpoveljnika s posebnimi pooblastili. Obenem pa je cesar izdal razglas, v katerem je zagrozil z resnimi kaznimi vsem tistim, ki bi brzojavno napeljavo kakorkoli poškodovali. Ko se je nekajkratov izkazalo, da cesarski razglas misli zares, je bilo sovražnosti kmalu konec.
Končno je bila brzojavna proga dograjena in takoj izročena prometu, ne da bi jo bili slovesno izročili prometu, kar se sicer v Abesiniji tako rado dogaja. Ta proga je celih 25 let bila
brzojav in kako poslušajo radio
edina brzojavna zveza Abesinije z Evropo. V pogodbi z italijansko družbo je bilo sicer določeno, da bo italijansko osebje upravljalo to progo le toliko časa, dokler se domačini za to ne bodo dovolj usposobili. Toda doslej se Abesinija te ugodnosti še ni poslužila in je progo pustila upravljati Italijanom. Tudi druge brzojavne proge, katere je abesinski cesar dal pozneje narediti, so naredile italijanske družbe.
Med svetovno vojsko je Abesinija dobivala poročila o vojnih dogodkih po prvi radio-brzo-javni postaji, katero je v glavnem abesinskem mestu zase zgradil italijanski amater. To malo zasebno postajico sta si večkrat ogledala tedanja cesarica Zanditu in tudi sedanji neguš v spremstvu več plemenskih knezov in abesin-skih dostojanstvenikov. Mala postaja je oddajala vojna poročila v amarskem jeziku in so se prebivalci glavnega mesta za ta poročila čez vse zanimali. Ta mala poskusna postajica je sprožila misel, da bi bilo treba vendarle zgraditi večjo in popolnejšo radio-brzojavno postajo. Abesinska vlada je zaradi tega razpisala natečaj za zgradbo velike oddajne in sprejemne postaje v Addis Abebj ter pet manjših postaj. V tem natečaju je zmagala neka italijanska družba, s katero je abesinska vlada leta 1929 sklenila trajno pogodbo. Te postaje so bile pred kratkim dograjene in so jili v abesinskem glavnem mestu slovesno odprli ter izročili prometu.
Nizozemski minister prestopil v katoliško cerkev
Na Nizozemskem je vzbudilo veliko pozornost, da je dosedanji prosvetni minister H. P. Marchant prestopil v katoliško cerkev. Na Nizozemskem je tri petine protestantov in le dve petini katoličanov, ki pa so dobro organizirani in imajo zato velik političen vpliv. Vendar se protestantje imajo za večinsko vero, kateri mora pripadati tudi kraljica, katera 6e ne sme poročiti s katoličanom. Zato je prestop prosvetnega ministra protestante zelo razburil. Minister je bil doslej voditelj liberalne svobodomiselne stranke med protestanti. Po prestopu v katoličanstvo je odstopil kot minister, kot voditelj dosedanje svoje stranke in sc umaknil iz javnega življenja.
| na pogrebu: predsednik republike prof. Igu. i Mošcicki.
Po svetem opravilu v vavclski katedrali položijo krsto maršala Pilsudskega med streljanjem v kripto sv. Leonarda, kjer leži tudi poljski kralj Sobijeski.
Med tem pa nepretrgane množice defili-rajo preti katedralo. Minevajo ure in še ni konca. Ob dveh popoldne se konča mimohod, da se nadaljuje ob 4 popoldne.
Med tem pa množica 500.000 ljudi valuje po Krakovu. Zdi se, da nečesa išče. Čaka, da bi
Zračni orjak pri paradi
Orjaško rusko letalo t. maja pri paradi, danes pa v razvalinah
Na naši sliki vidimo prizor iz rdeče parade t. maja t. 1. v Moskvi na trgu pred starodavnim Kremljem ((sredi). Po obširnem iu širokem trgu v več vrstah ropot stotine težkih tankov rdeče armade. Zgoraj v zraku buči peklenski ropot stotine letal. Središče te jeklene ptičje jate pa jc orjak, ki plava sredi. To je zračni orjak »Maksitn Gorki«, ki sc jc te dni ponesrečil. Kako ogromno je bilo to letalo, se najbolje vidi po tem, da ga ob straneh spremljata dve letali, ki sta navadne velikosti, kakršnih smo navajeni. Vpričo tega orjaka pa sta obe letali videti kakor dva ptiča-kraljička ob strani velikega planinskega orla. ln vendar sc ie iak-le »kruljičeke v zraku zadel v orjaka iii xu tako uničil.
Gospodarstvo
Imovina mariborske občine
O bilanci mariborskih mestnih podjetij za leto 1933 smo na kratko že poročali. Naše čitatelje bctdo gotovo nnjholj zanimale postavke o premoženjskem stanju mariborske mestne občine, v kolikor se to premoženje nahaja v upravi Mestnih podjetij. Imovina MP. se je ob koncu leta 1933 precenila na 84 milijonov 268.098.29 Din. To imovino tvorijo: premoženjska uprava, nepremičnine obratov, vodovodno, plinovodno in elektrovodno omrežje, stroji, naprave, aparati, oprava, orodje, motorna in vprežna vozila, bicikli, konji, pnevmatike, pisarniški stroji in potrebščine, zaloga, dožniki, poštni ček. račun, bančna dobroimetja, blagajna in vrednostni papirji. Oceno .vseh proizvajalnih sredstev, kakor ludi oceno zgradb in zemljišč premoženjske uprave, so izvršile posebne strokovne komisije pod načelstvom članov mestnega sveta. Cena proizvajalnih sredstev se je določila ob prvenstvenem upoštevanju namena, kateremu služijo ter se je v tem smislu določila za vsak premoženjski predmet posebej sedanja nabavna, oziroma obnovitvena vrednost, sedanja upo-rabno-obratna vrednost, vrednost po izrabi ter njegova predvidena življenjska doba. Nepremičnine so se cenile: stanovanjska jioslopja po prometni vrednosti, javna in obratna poslopja po stavbeni vrednosti, pašniki, travniki, gozd, njive in vrtovi po domnevnem donosu, gramoznice z vrednostjo bodočih stavbišč in pokopališča po donosni vrednosti.
Premoženjska uprava se ceni na 39,267.265.50
Din, od tega stanovanjska poslopja 22,759.864 Din, javna p?sopja 12,790.334, stavbišča 3,529.225 Din. Nepremičnine obratov se cenijo na 13,064.410 Din, med njimi obratna poslopja iu zemljišča 8,362.202, Mariborski otok 3,800.000, njive 241.075, gramoznice 292.395, pokopališča 177.788 Din. Vodovodno omrežje se ceni na 9,730.057, plinovodno na 3 milijone 168.886, elektrovodno na 3,308.815 Din in odpade pri slednjem največ na drogove 815.805 Din. Stroje so precenili na 1,431.124 Din, naprave na 2 milijona 229.815 (električne 713.010, plinovne 480.141 itd.). Aparati se cenijo na 2,684.234 (električni 1 milijon 419.558), oprava 287.123, orodje 110.946 Din, motorna vozila 1,823.000 Din. Od slednjih se cenijo avtobusi, ki so bili kupljeni za 3,108.000 Din, sedaj še na 1.009.300 Din, osebni avtomobili 145.900 Din. Vprežna vozila se cenijo na 128.110. bicikli na 9.900, konji 6000, pnevmatika 305.12?, pisarniške jiotreb-ščine 141.983, zaloga (plinovni premog, material za omrežja, svetilke itd.) se ceni na 1,932.077, dolžniki 3,915.120.64 (od tega samo zaostanek na eietktričneni toku 1,179.827.80, na vodni nakladi za leto 1932 pa 916.703.99). Poštno ček. račun izkazuje 7378.81, bančna dobroimetja 106.15, blagajna 441.321.49 in vrednostni papirji 63.300 Din.
Iz navedenega je razvidno, da upravljajo Mestna podjetja skoro vso občinsko imovino. Da šo to ogromne vrednosti, nazorno predočujejo zgornje številke.
Zaposlenost v aprilu
Po podatkih Okrožnega urada za zavarovanje delavcev v Ljubljani je znašalo v mesecu aprilu letos število zavarovancev 77.412, kar pomeni v primeri z aprilom lani povečanje samo za 37 oseb. To je pripisovati veliki meri dejstvu, da so bile izločeno gotove skupine delavstva iz socialnega zavarovanja n. pr. delavci na račun bednostnega skl/Kla, gotove skupine poljedelskih delavcev. Odstotek bolnikov je še vedno velik, vendar je neprimerno manjši kot v 1. četrtletju 1935, ko je dosegel višek nad 3%.
Po skupinah izkazujejo največji padec v primeri z aprilom lani: gradnje nad zemljo, gradnje železnic, cest itd. in gozdno žagarska industrija. Tudi tekstilna industrija je prekoračila svojo gornjo kulminacijo in se je v aprilu število njenih delavcev zmanjšalo v primeri z marcem za 103. Največje število zaposlenih delavcev je bilo v tekstilni industriji novembra leta 1934 s 13.431 delavci, aprila pa jih je bilo povprečno zavarovanih samo" še 12.363. V teku 5 mesecev se je število delavstva v tekstilni industriji zmanjšalo za nad 1.000.
★
Izvoz zlata iz Anglije v Jugoslavijo. I-zkaz carinskega in davčnega ravnateljstva v Londonu zaznamuje zn teden, ki je končal 16. t. m. izvoz zlata v komadih v Jugoslavijo v znesku 44.76S funtov šterlingov. Št. 7812 itd.
Izdaja obvcimic za javna dela. Na podlagi uredbe o finansiranju velikih javnih* del itd. z dne 2. februarja bo emitirana prva tranša srednjeročnih obveznic za finansiranje 1 milijarde javnih del 1. julija letos. Emisijski točaj bonov bo 100%, obrestna mera 5%, amortizacija pa bo trajala 5 let, torej od 1. julija 193G do i. julija 1941. Emisija je že zagotovljena in bo znašala prva tranša 100 milijonov Din.
Naše rečno brodarstvo. Bclgrajski listi poro-rajo, da jo odobren kredit 110 milijonov Din za ureditev savskega pristanišča v Belgradu ter za obnovo plovnega parka državne rečne plovbe. Denar bo dala Drž. hip. banka.
Zveza združenj gostilniških obrti dravske banovine v Ljubljani ima v sredo 22. maja ob pol-desetib v botelu Windischer v Novem mestu svoj redni občni zbor.
Jugoslovanska banka, Zagreb, izkazuje za leto 1934 v primeri z letom 1933 zmanjšanje vlog na knjižice od 115.1 na 105.7, na tek. račun od 73.8 na 45.3 milj. in upnikov od 311.8 na 263.6 milj. Osnovan je poseben rezervni fond v smislu uredbe o zaščiti denarnih zavodov v znesku 25 milj. Din. Med aktivi izkazuje banka 25.4 (24.5) golovine, 60.8 (62.1) menic in 335.3 (101.3) milj.
• Titan kranjska tvornica železne robe v Zagrebu s tvornico v Kamniku, izkazuje za 1934 na glavnico 3 milj. Din 45.683 Din čistega dobička, dočim je bila za 1933 izkazana izguba v znesku 30.026 Din.
II. poročilo Hmeljarskega društva za Dravsko banovino o stanju hmeljskih nasadov. -— Žalec v Savinjski dolini, 21. maja 1935. — Nujno zaže-ljene padavine so sicer došle, vendar pogrešajo rastline tudi nujno jiotrebne nočne temperature, ki znaša le 4—5 stopinj C. Hmelj je vkljub temu zrastel v zgodaj odrezanih nasadih že pol metra visoko, je zdrav, svež in krepek. Lahko se trdi, da pridejo naši hmeljarji vendar do prepričanja, da je ujioštevanje danih jim navodil nujno potrebno. — Društveni odbor.
Poravnalno postopanje je uvedeno o imovini Janeza Gubanca, posestnika in trgovca v Vodicah pri Kamniku. Poravnalni sodnik starešina okrajnega sodišča v Kamniku Josip Grum, poravnalni upravnik dr. Dominik Žvokelj, odvetnik v Kamniku, Prijava terjatev do 15. junija, poravnalni narok 22. junija ob 9 v Kamniku. Ponuja 50% kvoto, plačljivo v 6 enakih, tromesečnih obrokih. Prvi obrok 3 mesece po pravorpočnosti poravnave.
Promet novosadske borze. Lani je znašnl promet na novosudski borzi skoro ravno toliko kot lela 1933, znašal je 15.105 vag. v vrednosti 147.3 mili. Din (1933 15.237.5 vag.). Največ prometa je bilo lani v pšenici 3.490 vag. in v koruzi 3.927 vag., nato pa še v ječmenu 312.5, ovsu 302.5, moki 991,5, otrobih 427 in v raznem blagu 224 vagonov.
Naša usnjarska in obutvena industrija i n obrt je tako razvita in izpopolnjena, da nanl gotovo ni treba več uvažati izdelkov inozemskega izvora. Pa vendar se še dogaja, da surove kože, ki jih izvažamo v inozemstvo, kupujemo kot fino usnje ali pa v obliki obutve drago zopet nazaj. S tem dajemo zaslužka tujim ljudem, naš človek pa trpi bedo, saj je toliko naših čevljarskih mojstrov iu pomočnikov nezaposlenih. Zajo rabimo domače usnje in kupujmo domačo obutev,- da tako damo zaslužku lastnemu človeku in gu rešimo bede! Pridite si ogledat razstavo usnja in obutve na letošnji pomladanski ljubljanski velesejem od L do 11. junija! Prepričali se boste o kakovosti domačega blaga iu gotovo nc boste več čutili potrebe po nakupovanju usnja in obutve inozemske izde-
Borza
Dne 21. maja 1935.
Denar
Neizpremeu jeni so ostali tečaji Berlina, Bruslja. Pariza in Trsta. Narasla sta London in Ne\vyork. dočim sta popustila Amsterdam in Praga.
V zasebnem kliringu je avstrijski šiling na ljubljanski borzi ostal neizpremenjen na 9.10 do 9.2(1, v Zagrebu sc je neznatno učvrstil na 9.105—9.205, v Belgradu pa na 9.0775.-9.I775. Grški boni so notirali v Zagrebu 32.15—32.85, v Belgrad"! <n 31.75—32.45. Angleški funt raste dalje ter danes \ Zagrebu notiral 236.64— 238.24. \ Belgradu pa 236-13—237.73. Španska pezeta je notirala v Zagrebu 6.10—6.20, v Bel-grndu 6.15 denar.
Ljubljana. Amsterdam 2975.70—7990.29, Berlin 1756.08—1769.95, Bruselj 7+2.85—747.92. Curih 1421.01 — 1428.08, London 215.91—217.97, New-vork 4364.33—4400.64, Pariz 289.60—291.03, Praga 182.91 — 18402, Trst 361.71—364.79.
Curih. Belgrad 7.02, Pariz 20.38, London 15.225, Newvork 309.635, Bruselj 52.325, Milan 25.48; Madrid 42.225, Amsterdam 209.40. Berlin I24..50, Dunaj 58. Stockholm 78.45, Oslo 76.45, Kopenhagen 67.95, Praga 12.88, Varšava 58.225, Atene 2.93, Carigrad 2.50, Bukarešta 3.05. Hel-singfor.s 6.72. Bucnos-Aires 0.81.
Vrednostni papirji
Tendenca je ostala v glavnem neizpremc-njena in tudi tečaji ne izkazujejo znatnejših izprememb. Promet je oživel, Kar je posebno zanimivo, tudi na zagrebški borzi.
Ljubljana. 7% investicijsko posojilo 79—81, agrarji 45—47, vojna škoda promptna 370—372, begiuškc obveznice 64—65, 8% Blerovo posojilo 78—79, 7% Blerovo posojilo 67—68, 7% posojilo Drž. hip. banke 72—74.
Zagreb, državni papirji: 7% investic. posojilo 80—82 (80), agrarji 46—47.50, vojna škoda promptna 370—374 (370), 5., 6., 7., 8. 370— 374. begluške obveznice 64.50—65 (64.50), 8% Blerovo posojilo 77—79. 7% Blerovo posojilo 67.25—67.75 (67.50), 7% posojilo Drž. hip. banke 72—75, 7% stah. posojilo 75 den. — Delnice: Narodna banka 6100—6400, Priv. agrarna banka 228—229 (227).
Belgrad. državni papirji: 7% investicijsko posojilo 81—82, agrarji 47—48, vojna škoda promptna 371.50-372 (372.50), begluške obveznice 65.50—66 (66, 65.23), 8% Blerovo posojilo 76—78.50, 7% Blerovo posojilo 67—67.50, 7% pos. Drž. hip. banke 72 den., 7% stali, posojilo 78 den. (78.50. 78). — Delnice: Narodna banka 6000—6100, Priv. agrarna banka 229—230 (230).
Žitni trg
Novi Sad. Pšenica: bč. potiska 128—132.50, Slav. .130—132, Srem. 126—128,'bč. 126—129, Ban. 124—129. Oves: bč. in srem. 93—97, Slav. 100— 102. Rž ne notira. Ječmen in koruza neizprem. Moka bč. in ban. og. ogg. 197.50—220, št. 2. 177.50—200. št. 5. 157.50—180, št. 6. 140—152.50, št. 7. 115—120, št. 8. 92.50—95. Fižol 2% = 122.50 125. Otrobi neizprem. Krompir ne notira. Tendenca prijazna. Promet srednji.
Sombor, 21. 5. 1035. Pšenica: bča. okol. Sombor 125-127, gbč. 125—128, Srem. 125—127, Ban. 126—128, bč. potiska 128—130, Slav. 128—130. Vse ostalo neizpremenjeno. Tendenca prijazna. Promet 54.'A vag.
Budimpešta. Tendenca: stalna, promet: srednji. Pšenica: maj 16.20—16.28, zaklj. 16.05— 16.10, ju n. 15.82-15.88—15.72, zaltl.j. 15.70—15.72. Rž: maj 11.75—11.43, junij: 11.68—40, zaklj. 11.39—11.40. Koruza: maj 12.30—12.42, zaklj. 12.30-12.35. julij 11.26-11.38, zaklj. 11.27—11.28.
Spoti
Lahhoatletski dvoboj Belgrad : Ljubljana
Nedelju. Hi. t. m. ob 10. igrišče Primorja
V nedeljo bodo imeli ljubljanski lahko-atleti v gosteh odlično lahko-atletsko ekipo reprezentance Belgrada. ki nastopi v revanšnem dvoboju proli reprezentanci Ljubljane. Dvoboj se bo vršil tudi od druge strani v znamenju revnnše, kajti Ljubljana se bo sedaj skušala revanžirati za poraz, ki ga je utrpela v minulem letu, sicer z minimalno razliko ene točke, v Belgradu Reprezentanco Belgrada ne tvorijo sedaj samo člani bel-giajskih klubov BSKa, Jugoslavije in Ruskega, temveč tudi atleti odličnega Pančevačkega SK iz Pančova, katero mesto tvori danes z Belgradom upravno celoto. Reprezentanco Ljubljane pa bodo tvorili člani Sl< Ilirije in ASK Primorja. Sigurno mesto v reprezentanci Ljubljane je imel tudi Starman L, član Sloge, toda na isti dan bo zastopal naše državne barve na balkanskem inarutbonu v Atenah.
Belgrad je pripravljen, sodeč po nedelj, mitingu, v Pančevu, kjer je, zbral vse sv.oje kimone, v nedeljo postaviti svojo kompletno ekipo, t. j.
pokazal bo 100% višino svoje kvalitete.
*
(hlbiu :<i izvedbo lakkoatletskih dvomatcliev v Ljubljaul. Službeno. Dgloču sv naslednja postava za re-prezentancp Ljubljane, ki nastopi proti reprezentanci Belgrada v Ljubljani v nedeljo. 26. maja ob lfi na i k r i -SSu ASK Primorja, Tyr8evii eustu: J. tek 100 m t Kova-<316 Alfonz, Cerar Drago (rez. šnjterilfi .Milan), v>l ASK Primorje, 2. met krogle: Strpišnik, Jeglič (rez. Sodnik), vsi SK Ilirija; 3. lek 400 m: GuberSek Hnnzi, Czurdii
Hugon (rez. SkuSek Marjan), vsi ASK Primorje;'4. skok v daljavo z zaletom: Pu biti ju (Primorje), StepiSnik (Ilirija), rez. Martini Frlc, Slapar Boleslov, MalnartS Mi-
Doba nogometa
lan, vsi Primorje; 5 met diska: SerSe Ladu (Primorje), steplšnik |n'i. Jeglič), oba Ilirija: fi. tek 504H) m: BruOuu (Ilirija), Srakar Ivan (rei.Krevfc), nbn Primorje; 7. skok v višino » zaletom: Slanina Edo (rez. .Martini Knic, Zgur Milko), v .M Primorje, Stegu (Ubijal; S. tok 800 in: GuberSek Hnnzi, Czmdn llugon (rez. Srakar Klane), vsi Primorje: ti met kopja, Brlnct, Tlečninn (oba 11 i -rila), (rt«. Puli uja Herman, Primorje); 10. troskok: Perpur Gabrijel, lCorče Danijel (rez. Slapar Boletlav). vsi Primorje: U. tek lSOflili: ICrevs Ivo, Goršck Emil (rez. Srakar 1'rauo), v,si Primorje; IS. »tnCela Štirikrat 100 ni: Frbnnčlč Adolf, Kovni I č Alfonz, Ceriu- Drago, SuStorSlč .Milan (rez Zgur Mirko), vsi Primorje, Sodnik, Ilirija. — ObveiPiijo se vsi določeni roprezenluntl Ljubljane kakor ludi vse rezerve, da morajo bi 'i v .slačil-tiiCi na igr!š'-ii ASK Prtmorja v nedeljo, 2«5. maju najpozneje i>h 15, kjer se morajo Javiti teh ni ftnomu vodil g. I). Saneimi. Vsak tekmovalec mora prinesti * seboj tekmovalne čevlje (spritilerice), Za kapelaua reprezentance Ljubljane se določa Zupan Otou (SK Ilirija). Drese, to Je belo majico, staii na razpolago SK Ilirija, prav tajio zelene hlačke; rezervne bele. oziroma cM-no jilučke stavi nn razpolago ASK Primorje — Vsi ljubljanski atleti, Slani reprezentance LJubljane, imajo v sredo, 2:1. maja ob. lii obvezen trening ua igriv'n ASK Primorja, kjer se imajo javiti tehničnemu vodji. I zvon-ljubljanski atleti naj izvršijo v tem tednu dva resna treninga V I ..i uh Liano imajo priti v soboto popoldne in so javiti nn igrišču ASK Ptlmurja zaradi treninga sta-felnlli prodni Cerar Fr. in FrbilniMC ter Korčc /arudt treninga, v nedeljo dopoitVnc liručmi, GorSek in Sra-kRr K. Martini (Olje) naj nemudoma »poroči, ali moro uusto-piti. — Za blagajnika »e določajo gg.. Uradne iu Stropnik (Ilirija) ter Stok tn OontiSa '(Priinonie), /.a glavnega roditelja g Križ (Primorje). SK JlirJ.V' in ASK Primorje imata postavili po jiei .starejMh redite-ljov z redite tjtjtlml znaki, k.i se imajo Javiti na igrišču n a dan tekmovanja vrhovnemu roditelju s Križu najpozneje ob 15. Istočasno imajo biti nu Igrišču tudi gg. blagajniki. Za btlji-tcr.ia se določa g. Klančnik. Od redi se predprodaja vstopate iu cenit: 12 Din trihun*kl sedeži, navadna stojišča Din S. dijaskn stojišča Din mladinske karte Din 1).
Dandanes drvi vsa mladina na nogometna igrišča in važne prvenstvene tekme imajo polno strastnih gledalcev, ki ploskajo, kritizirajo in ne-vem kaj še vse se dogaja ob takih piilikah. Ne mine dan, ko ne bi mladina igrala te igre in ni nedelje, ko ne bi tisoči, deset- in celo stotisoči posečali srečanj nogometnih enajstoric. Nogomet je pač igra, ki bolj prija sodobnemu Zemljanu, ko kako drugo gibanje; nogomet je najpriljubljenejši šport; nogomet je danes šport ljudskih mas. To je dejstvo, s katerim se bo moral alepkoprej sprijazniti tudi največji sovražnik te igre. Tako je in s tem moramo računati.
Tudi v naših krajih je nogomet ona športna panoga, ki privabi največ gledalcev. To je šport, s katerim se bavi organizirano največ mladine. Sicer imamo neprimerno več smučarjev in plavalcev, vendar je igralcev-tekmovalcev pri nogometu precej več. Kajti, če pogledamo samo ljubljanske vodilne klube, vidimo, da ima samo en klub po več enajstoric, ki tekmujejo nedeljo za nedeljo. Sploh je toliko garnitur, da se človek že več nc spozna.
Da bi zajezili to pretirano zanimanje za nogomet ali da bi hoteli mladino odvrniti od te igre, bi bilo nesmiselno misliti. Treba ic sedaj delati na fb, da to gibanje spravimo v pravo smer in da vso po<šUrovelo«t, ki jo širi danes najbolj nogomet, iztrebimo iz športnih vrst. Iz nogometašev moramo napraviti prave športnike, gcnilemanc in čiste amaterje, Nogometna pravila morajo postati igralcem najvišji športni zakon, do sodnika morajo imeti največje spoštovanje, ter se morajo brez vseh ugovorov pokoravati vsem njegovim odločitvam tudi tedaj, kadar bi se morda zrno il. Kajti zmotiti se ie človeško in sodnik je konec konccv le samo človek. Ker je nogomet precej enostranska igra, to se pravi, da prekomerno trpita nogi, ki se vsled tega premočno raZvijeta, gornji del pa je prešibek, je skrbeti z dopolnilnimi športi in gimnastiko za vsestransko in harmonično razvito telo. Tekme pa ic omejiti na minimum, kajti sedanji sistem, ko se igra nedeljo za nedeljo, nikakor ni pravilen in mora slejkoprej privesti do absurdnosti ne glede na to, da tak način tekmovanje skrajno porazno vpliva na zdravje in živce igralcev'.
Kako odpraviti nepravilnosti, ki so se že povsod pojavile v našem nogometu? Težko bo to delo, a začeti bo treba enkrat, In čim prej bomo to napraviji ,tem večjo uslugo bomo napravili našemu nogometu. Kajti razmere, v katere jc zašel naš nogomet, so nevzdržne. Če pustimo ob strani uspehe, ki so — mimogrede povedano — tudi pred onimi kakor svoječasno in se ozremo samo na nogometne igralce, ne moremo ugotoviti niti ene svetle točke. Edina pozitivna stran, če jo še smemo v tem razrvanem nogometnem g banju tako Imenovati, je širjenje te športne panoge po naši domovini. Vzgoje pa, če izvzamemo deloma tehnično str^n, naši nogometaši sploh ne dobivajo. Morala in disciplina padata pri njih, o kakem idealizmu sploh ni govora. Za zdravje in za sistematično telesno vzgojo celo najboljši trenerji nimajo pravega smisla, ker jim gre edino za uspeh. Nogomet smatrajo pač za igro in se to tudi vedno poudarja. Jasno, da igrata potem zdravje in telesna vzgoja docela podrejeno vlogo.
Naši klubi bodo morali ubrati drugo pot, ker ta je zgrešena, četudi merodajni činitelji vedno poudarjajo, da je po vsem svetu tako. Pa če bi v resnici povsod tako bilo (kar pa seveda ni, za kar imamo dovo-lj dokazov), je to kljub temu zgrešeno. In zakaj bi pa morali mi ravno slabe lastnosti prevzemati od tujcev, kar pa imajo oni dobrega — na
primer, da bi naša moštva dvignili na višino drugih narodov — pa pustimo v nemar Zatorej v naše nogometne vrste drugega duha in pravilnega treninga. V tem pogledu dobijo nogometaši in njihovi voditelji mnogo koristne snovi v Ulagovi ; Knjigi o športu«, v kateri sc pisatelj prccej obširno bavi z nogometom. Zatorej še enkrat: Proč s takim nogometom, ker je njegov padec kljub zanimanju in širjenju, neizogiben.
92 predlogov o drsalnem športa
Za občni zbor mednarodne drsalne zveze, ki se vrši v času od 3. do (i. junija t. 1. v Stockholinu, je dospelo na Zvezo nič manj kakor 92 raznih predlogov od Nemčije, Finske, Vel. Britanije, Norveške, Avstrije, švedske, Švice, Češkoslovaške in Madjarske. Mnogo predlogov je za popolnoma novo ureditev v mednarodnem drsalnem športu.
Največ se bavijo prizadeti narodi s presojo umetnega drsanja. Kakor znano, sc že dlje časa borijo za to, da bi bilo ocenjevanje javno. V tcin pogledu so bili napravljeni žc jioskusi, in Nemčija, Finska, Norveška ler Švedska so podale že formulirane predloge. Da bi se omejilo preveliko predpostavljanje zvezd, se je od yeč slrani predlagalo, da se svetovno in evrojisko prvenstvo otežkoči z nekaterimi določenimi Vajami, ki naj bi se vzele v program.
V hitrostnem drsanju se je doslej samo pri olimpijskih igrah vzela v poštev posamezna ocena, medtem ko se je pri svetovnih in evropskih prvenstvenih tekmah satno skupni zmagovalec klasificiral. Te discipline naj se v bodoče izenačijo z olimpijskimi tekmovalnimi predpisi, kar se ocene tiče. Glede na velik razvoj hitrostnega drsanja pri ženskah, predlaga Norveška, da se v svetovnih in evrojiskih prvenstvih uvede žensko tekmovanje na 50(1, 1000 in 1500 m, v katerih disciplinah uaj se klasificira skupna zmagovalka.
, »
Polovična volnja za plovno skupščino Jutiosla• t'antike zlmsko-sportne zveze, ki bo 2G. maja, je dovoljena ter boiuu podrobnosti objavili, kakor hitro dobimo tozadevni akt od ministrstva.
Za nedeljsko glavno skupščino je izdala Jugoslovanska zimsko športna zveza poročila svojih funkcionarjev v posebni brošuri. BroSura vsebuje poleg poročil tudi sezuarno tekmovalcev I. in II. razreda, sodnikov, smuških učiteljev, klubov, »m tiski h domov, skakalnic, ter nudi precej statističnega materiala. Interesenti morejo dobili brošuro v zvozili pisarni od torka daljo zn ceno 5 Din komnd. Oni, ki naroče brošuro po poŠti, uaj plavajo 7 Din v znamkah.
Izlet SPIJ v Bolgarija SPD v Ljubljani priprav1 j a izlet svojih članov v Bolgarijo iu v bolgarske gore. Poleg Sofije, Varne in Rilskega samostana bodo obiskali naši planinci tndi najlefjiše predele bolgarskih gora, sc povzpeli na Musaln (2fl2i m), najvišji vrli v Bolgariji, ter si ogledali lepote pirlnskih gorskih jezer. Izlet j« proraču-njen približno nu 14 dni ter bo med 12. in 2G. julijem. Udeleženci bodo imeli velike ugodnosti na naših in bolgarskih železnlouh. Točncjie in-formacije bodo na razpolago v pisarni SPD v Ljubljani, Aleksandrovi 4. ki že sedaj siprejo;nu prijave. Planinci, ki se nameravajo udeležita izleta, naj se čimprej priglasc
Kolesarsko zveza kraljevine Jugoslavije, podzveza Ljubljana. Službeno iz seje 10. maja. Glasom dopisa zveze v Zagrebu z dne f). maja se slavljajo pod siispem radi ne-ola^anja redne lotile elanurimo zvezi sledeči klubi: Ilirija, Ljubljana; Zarja, Jesenice in Zora, Trbovlje Opozarjajo se navedeni klubi, da do 31. maja poravnajo predpisano članarino, ker bodo v nasprotnem lirisani kot čla.tli Kolesarske zveze.
SK Disk je za nedeljo povabil v goste SK Koro-tan iz Kranja. Disk je moral igrnti z oslabljenim moštvom, precej igralcev je bilo namreč odsotnih, rad' tega so odnesli zmago gostje s 4:1. — SK Domžale so z visokim rezultatom 11:2 premagale kombinirano tno štvo SK Roke iz L1nblta.ni).
SK Javornik-Uakek obvešča članstvo, da se vr$ redni olčui zbor kluba v torek 28. maja 10S.5 ob pri Hlad.uiiku.
lave. Razstavljeni bodo tudi vsakovrstni jra-lanterijski izdelki iz ročue izdelava
usnja, tovarniške in
V neizmerni žalosti naznanjamo, da je naš oče, tast, gospod
Ivan Vehovec
posestnik, blvii poslanec, župan itd.
izdihnil svojo blago in nesebično dušo v torek ob 10. uri, po mukapolni bolezni, previden s tolažili sv. vere.
Pogreb nepozabnega pokojnika bo v četrtek ob 10, uri iz hiše žalosti na farno pokopališče. Žužemberk, dne 21. maja 1935.
Žalujoče rodbine: Vchovec, Mlakar, Mervar.
Zahvala
Za izraze odkritosrčnega sočutja ob prebridki izgubi naše nepozabne žene, mame, babice in sestre
Josipine Dežman
se vsem najlepše zahvaljujemo. Zlasti se zahvaljujemo čč. duhovščini za zadnja tolažila in spremstvo, g. primariju dr. Cizlju za zdravniško pomoč v težki bolezni, č. sestri prednici Milani za pomoč v zadnji uri, »Sokolu« za častno spremstvo in godbo na zadnji poti, gasilski četi za odposlanstvo, vsem darovateljem prekrasnih vencev in vsem mnogoštevilnim sorodnikom in znancem, ki so spremili drago pokojnico na zadnji poli.
Trbovlje, Maribor, Beograd, dne 20. maja 1935.
Žalujoči ostali.
MALI OGLASI
V malib oglasili velja vsaka beseda Din I'—; ženi. tovanjski oglasi Din 2'—. Najmanjši znesek za inali oglas Din 10-—. Mali oglasi se plačujejo lakoj pri naročilu — Pri oglasib reklamnega enačaja ee računa enokoloiiska. 3 mm visoka petitna vrstica po Din 2 50. Za pismene odgovore glede malib oglasov treba priložiti znamko.
Damsko frizerko
mlajšo pomočnico, spre|-me takoj salon »Polanc«, Kopitarjeva 1.	(b)
IE	E	.ptTEi	1
Strojni ključavničar
vešč tudi avtogenskega va-renja, išče mesta. Peter-nelj Viljem, Podbrezje 13, Gorenjsko. _(a)
Pošten fant
z nekaj premoženja - se želi poročiti na majhno posestvo. Ponudbe upravi »Slov.« Maribor pod »Bodočnost« št. 5817. (a)
Elektro-instalater
srednjih let, z nekaj pred-izobrazbe, išče primerno zaposlitev. Sprejme vsako delo. Naslov v upr. »SI.« Maribor pod št. 1746. (a)
K otroku ali bolniku
ta postrežbo, išče mesta samo v boljši hiši poštena, zanesljiva, značajna oseba. M. R., Gregorčičeva ulica 18, Maribor, (a)
Dobra frizerka
<3obi takoj stalno službo pri Fr. Zabjek, Ljubljana, Krakovski nasip 26. (b)
Iščem vezalko
cvetja in vencev za cvetličarno. Ponudbe upravi »Slov.« pod »Ljubljana 33« št. 5833,	(b)
BB
Prodajalka
Szurjena v galanteriji in železpini - se sprejme. -Ponudbe upravi »Slov.« pod »Ljubljana« 5828. (b)
Občina Kostanjevica
na Krki, okraj krški, razpisuje pragmatično mesto občinskega delovodje, odnosno pripravnika. Šolska izobrazba: popolna srednja ali tej enaka šola. Var-gčina po dogovoru. Pravilno kolkovane prošnje, opremljene z listinami po ČL 7 in 8 uredbe o občinskih uslužbencih, je vlagati do 30. junija 1935 na upravo občine Kostanjevica.	(b)
D cnar
Posojila
na vložne knjižice daje Slovenska banka, Ljubljana. Krekov trd 10
Posredujem
denar na
hranilne knjižice
vseh denarnih zavodov. Rudoli Zore, Ljubljana, Gledališka ulica 12. Telefon 38-10. Pismeni odgovor 3 Din.	(d)
250.000 Din iščem
na prvo mesto (Ljudske posojilnice) na hišo v mestu. Ponudbe Briščeku, Ljubljana. Gosposvetska cesta 4. Posredovalci izključeni.	(d)
Stanovanja
Enosobno stanovanje
oddam s 1. junijem. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 5839.	(č)
Opremljeno sobo
z 2 posteljama, solnčna, lepa, strogo poseben vhod - oddam. — Poizve se v brivnici hotela »Slon«, (s)
Vogalno parcelo
1200 ms veliko, najlepša lega, neposredna bližina Ljubljane, 10 minut od kolodvora, ugodno prodam. - Krošelj, Ljubljana I., poštni predal 18. (p)
Po ugodni ceni
naprodaj dve dobro vpeljani gostilni in nova vila z ograjenim vrtom In stavbnimi parcelami. — Poizve se v Janševi ulici št. 11, Ljubljana VII, od 9 do 12 dopoldne. (p)
Objave
V mariborski podruž.
»Slovenca« se naj dvignejo sledeče ponudbe:
Pod Pohorjem, Poštena 3096, Zanesljiva 541, Zmožna 500, Mesto oskrbnika Maribor, Dobra služba, Dobro mesto, Zapuščen vdovec, Tovorni avto, Takoj 2.	(o)
Kupimo
Srebrne krone
staro zlato in srebro kupuje RAFINERIJA DRAGIH KOVIN - Ljubljana, Ilirska ulica 36, vhod z Vidovdanske ceste pri gostilni Možina.
Staro zlato in zlato zobovje
kupujem po najvišjih dnevnih cenah A. KAJFEŽ urar
Ljubljana, Miklošičeva 14 Velike partije
bukovih cepanic, suhih, zdravih - kupujem od julija naprej. - Hojnik Josip, Celje.	(k)
IE3HSI
Za mal' cfnarja dost' muzke
plošče - gramofone
izposojamo, zamenjavamo, prodajamo ln kupujemo
ELEKTR0T0N <uo. z.
pasaža neboliCnika
Kličite telef. št. 2005
in takoj pošljemo po vaš krzneni plašč, da ga vam čez poletje shranimo in obenem izvršimo potrebna popravila za polovično ceno. Plačljivo šele jeseni
Eri prevzemu. Krznarstvo . Rot, Mestni trg. (r)
Ugodno kupiš:
barve (suhe in oljnate), emajl lak, firnež, terpentin, zidarske, pleskarske in umetniške čopiče, umetniške oljnate barve v tubab ter vse v to stroko spadajoče predmete. Poseben oddelek parfumerije pri
Franz Drago,
Ljubljana, Stari trg št. 11. — Telefon 20-45.
Gospo«! Mik!!
ne zamudite ugodne prilike. Zaradi izpraznitve zaloge odprodajam iz skladišča razno kuhinjsko posodo", orodje itd. -po znatno znižanih cenah
Slonho FlorlanClC
železnina, Resljeva cesta 3
(poleg Zmajskega mostu) vhod skozi dvorišče. V račun vzamem tudi hranilne knjižice Kmetske in Ljudske pos. ljubljanske.
Prima štaj. perutnina
pitane kokoši, kokoši za juho, piščanci (pohanci in za pečenje), pitani z mlekom v lastnem pitališču, vedno po konkurenčnih cenah v zalogi. - Stalni odjemalci dobe poseben popust. Kmetijska družba v Ljubljani, prodaialna Igriška ul. 3 (za dramo). -Telefon 21-05, odn. 37-55.
Zelo lepe
venčhe in pajčolane
priporoča v veliki izberi tvrdka Ig. 2argi, Ljubljana, Sv. Petra cesta 11. Za trgovce popust,
Razprodajam
večjo količino letnih us-njatih čevljev z gumi podplati, v vseh veličinah, v beli, rjavi in črni barvi, od 26 Din do 39 Din za par. Ivan Prešern, tovarna čevljev, Kranj. (1)
Malinovet
pristen, naraven, s čistim sladkorjem vkuhan — se dobi na malo in veliko v lekarni dr. G. PICCOLI,
Ljubljana, nasproti »Nebotičnika«.
Šah
lep, ceno naprodaj v Do-
brodelni trg 4.
pisarni:
Vrazov
(D
ia
Za birmance
molitvenike, rožne vence, trakove, mirtine venčke, ročne torbice, denarnice in najraznovrstnejša darila
dobite najceneje pri
H. Ničman - LJubljana
. Kopitarjeva 2
Izredno dobra
in cenena oblačila,' moško perilo itd. — kupite najbolje pri Preskerju Sv. Petra cesta 14.
Tricikli, kolesa,
ženska in moška, nova in rabljena, ceno naprodaj. P. Škafar, Brštnikov trg, Rimska cesta,	(1)
Telefon 3059
/> PREMOG KARBOPAKETE DRVA, KOKS nudi
Pogačnik
Bohoričeva ulica Si. 5.
Betonsko železo,
trboveljski cement, krovno lepenko, štukaturno trsje, pločevino, žico, mrežo za ograje, stavbno okovje, orodje in vso železnino ima najceneje na zalogi Fr. Stupica, zaloga poljedelskih strojev, nakup starega železa in drugih kovin, zaloga smodnika itd., Ljubljana, Gosposvetska cesta 1.	(1)
VINA
za vse prilike naročite pri
Centralni vinarni v Ljubljani.
Volna, svila, bombaž
stalno v bogati izberi v vseh vrstah — za strojno pletenje in ročna dela po znižanih cenah pri tvrdki Kari Prelog, Ljubljana — Židovska ul. in Stari trg.
Znani Joghurt
iz mlekarne Hrušice iz Trsta, se nahaja sedaj v Ljubljani — mlekarna v Florjanski ulici 10. (1)
Obrt
Entel - ažur - plise
izvrši ekspres — Matek & Mikeš, Ljubljana, poteg hotela Štrukel.	(t)
v V Vi'<: "
uv
sc!
Glavno skladišče za Jugoslavijo: Hinko Mayer i drug, pari. oddelek, Zagreb.
		
Tinčkove in 1	['ončkove	prigode
36.
Krokodili postanejo vsiljivi
Dečka sta skočila na ognjišče in odondod z grozo opazovala zobato pošast. Vedela sta: kogar krokodil enkrat dobi v svoje žrelo, ga nikoli več ne izpusti. Kakor dve drobni mušici bi izginila v njegovem trebuhu...
Krokodil pa se ni zadovoljil samo s tem, da bi pri vratih čepel in radovedno kukal v kolibo. Grozeče je stegnil svoje kremplje in se začel plaziti skozi vrata.
Stavbna mizarska deta
m
pohištvo
dobavim po naročilu in načrtih za hranilne knjižice Ljudske posojilnice v Ljubljani. Ponudbe poslati pod šifro »Mizarska tvornica« upravi »Slovenca«
»Tinček, kaj naj storiva?« je zajavkal Tonček. »Puške ležijo po (J posteljo.«
»Meni se zdi, da ne bo mogel skozi vrata; pretesne so zanj, kar poglej k
Krokodil je bil res tako ogromen, da bi bil kmalu obtičal med vrati. Pa je napel vse sile in posrečilo se mu je, da se je preril skozi ozko odprtino.
»Splezajva na streho!« je zakričal Tinček. »Tam bova na varnem.«
V
Opozarjamo na
MALI OGLASNIK
našem dnevniku. - Poslužujte se ga ob vsaki priliki
32
Dolores Vieser	^^
PEVCEK
Ljubezenska ztjodba mlade duše
»Na, lej, tu je sveča. Je lahko kar tvoja — mi je tako več ne bo treba. Jo pa moraš imeti v časti, je bila moja luč pri prvem svetem obhajilu, tam doli pri Mariji na Žihpoljah.«
»Bog plačaj!« reče Ivan.
Gospa Lilja mu pogleda kvišku v obraz. Zazdi se ji v milem svitu sveče tako lep v svoji čisti, skrivnostni zamišljenosti. Polahko pristopi bliže.
»Ker nimaš več mamice, te bom pa jaz blagoslovila za tvoj sveti dan, — da bi postal dober človek in zmeraj delal, kar Bog hoče — in bi bil prav srečen v življenju in smrti —.«
Nežno in prisrčno zaznamuje dečku križ na čelo.
Ivan povesi oči. Mehko mu postane pri srcu, pa ne mara pokazati.
, Boš jutri malo molil zame, jeli?«
Fantič prikima. Bo molil. Saj je vendar gospa Lilja kakor mil lunin žarek, ki omili vse trdote in stiske v lej hiši. Vsi fantički jo imajo radi.
>Veš,« zašepeta in bolesten smehljaj ji spreleti obrazek, »mi je kaj potreba molitve--mi je dostikrat tako težko--.«
Tiho sklone glavo. Kaj naj mu reče — saj vendar ne more razumeti. Ivana obide rahla slutnja o mučeni-itvu, ki ga trpi ta prenežna gospa, ki jo je skoraj sama ■uša, poleg sirovega, samooblastnega moža.
»Ne jokajte, gospa mati, rad bom molil za vas —,« reče Ivan malce okorno.
Priden si, Bog ti plačaj! Daj mi še plašč, kajne; ga bom pošila po robu in osnažila. Pa pridi jutri zjutraj semkaj ponj.«
Ivan sleče malce oguljeni plašček in ji ga da. Gospa ga razgrne preiskujoč proti luči.
»Ni še tako slab, bom že naredila.«
»Prosim.«
Gospa Lilja vzame svečo in gre za dečkom v prednjo sobo. Tam sede k šivalni mizici in vdene v šivanko.
»Lahko noč,« reče Ivan in gre iz izbe.
»Lahko noč!«
Na koru v frančiškanski cerkvi stoje dečki pevčki, ki so si jih izposodili za veliki praznik Brezmadežne od mestne župne cerkve. Velika maša je minila. Na oltarju stoji zlata monstranca v svečanih oblakih kadila. Dečki pojo Genitori Genitoque in piščali in. gosli vriskajo med skrivnostne latinske besede. Nato zacinglja zvonček — vse glave se sklonijo. Pater Caharija blagoslovi ljudstvo z monstranco. Še en glasen vrisk, potem izgine mali sprevod duhovnikov in strežnikov v žagrad. Fantiči tiščijo k stopnicam s kora.
Spodaj pri oltarju pa spet zabrni zvonček — čisto pohlevno. Pater Bernardin v belem koretlju odpre obha-jilni kelih in pokaže telo Gospodovo tem, ki so zahre-peneli po njem.
»Ecce agnus Dei...«
Globoko skloni fantič na koru bledi obraz in moli z mašnikom »Gospod, nisem vreden, da greš pod mojo streho, ampak reci le z besedo in ozdravljena bo moja duša.«
Nato vstane, vzame svečo gospe Lilje s pulta za note in gre počasi doli po stopnicah. Cerkev se je izpraznila, samo spredaj pred obhajilno mizo kleči krdelce. Ivan se naniza v vrsto.
0 Jezus, zdaj prihajaš — prihajaš z božjo in človeško naravo, z dušo in telesom, s krvjo in mesom — 7, vso svojo močjo in ljubeznijo! — Ivan skuša obuditi kesanje, vero, upanje, češčenje — pa duša mu vedno
spet le jeclja in beblja: Gospod Jezus, pridi, prosim te — pridi, ker te imam tako rad — tako rad, Gospod Jezus! Ker brez tebe ne morem živeti — pridi, Gospod Jezus! Nato se preplaši in zboji neskončne veličine te ure in se skrije pred Bogom v ogenj, ki ntti ga je on sam prižgal v srcu: v ljubezen.
»Imam te tako rad — torej pridi! —--Pridi
in me vzemi — mene in kar imam!«
Ne ve, kaj govori, toda venomer mora ponavljati:
»Imam te rad — pridi in me vzemi!«
Potem poklekne med zadnjimi starimi »špitalarica-mi« k angelski mizi in vidi, kako se venomer bliža belo se blesteči koretelj patra Bernardina in se oklene z mrzlimi prsti rumene sveče. Pridi, »Gospod Jezus!
»Corpus Domini nostri Jesu Christi custodiat ani-mam tuam in vitam aeternam. Amen.«
In Bog Gospod v najsvetejšem zakramentu se dotakne prvič usten malega prijatelja.
En plamen — ljubezen k ljubezni — iz dveh gorečih src en sam vzklik: Tvo j ! — in nato tihota.
Temne obrvi se poveznejo na zažarela lica. Duša pa odpre oči in gleda.
In sreča se s pogledom večne ljubezni.
Ni ne podoba ne glas — ne luč ne žar. Samo pogled — oko v oko — dovolj za vso večnost.--
Ljudje se izgubljajo iz cerkve. Ta ali oni se pač še ozre po otroku, ki še vedno kleči pri obhajilni mizi in se ne gane, z obrazom, globoko sklonjenim na beli platneni prt, nalahno omahujočim v globoki nezavednosti. — Pater Bernardin kleči v oratoriju in moli za Ivana. In ko vidi ta trpki, ostri, žareči obraz, te od pre-vzetja naprej nagnene, ozke rame — te čudovito lepe, brezkrvne roke svojega nebeškega romarja, tedaj prešine meniha rahel strah.---Predober za ta svet — ?
Kakor Bog hoče. Pa če smem prositi. Gospod: redu je i treba svetnikov in svetu jih je treba še bolj!
> cš ^ S a> m"
>w ta
"5" g P ca
-M
CD >CO
M
Cl>
cj Uh
S
C/5
£ v" ti 3.3
- U)
G «
js > "o o
r?
•OD
M 4 p .
> "O O
5
O
u 8 «C S
D •tt
Cft
c
u d
3 K
s ,a
•oe O o
w O vo
O
3
B
u c o
>N O C
B o a
<u c
v. C
E
4' u,
a o
?a »Jugoslovansko tiskarno« v Liubljani: Karel Cai.
Izdajatelj: Ivan Rakoveo.
Urednik: Viktor Cenčič.