KAT0L1SK GKRKVEN LIST. V8ak Pet6k D,a w11 in velji za eelu let0 4 «0kr, za pol leta 2 gl. 40 kr., za cetert leta 1 el :*» ki * tiekarmei sprejemana za celo leto 4 gl., za pol leta 2 gl., za e< - - - eertert leta 1 gl.; ako zadene na ta dan praznik, izide „Danica" dan popre. Tečaj XXXVII. V Ljubljani, 9. vel. travna. 1884. List 19 vM/^ Stolni kapitel V Ljubljani je z. žalostjo naznanil smert prečastitega gospoda Janeza Gogala, kanonika, viteza c. k. reda železne krone III. verste, doktorja sv. pisma, vodnika duhovšnice. izpraševalca za stalne dnhovnije, nda dnliovne sodnije, škofijskega nadzornika zarad vero-znanstva in verskih vaj v srednjih šolah in pripravnicah v Ljubljani, predsednik Vincenci-jevega društva (od presvitlega cesarja zaznamnjanega in od sv. Očeta že priznanega za kneza in škofa Ljnbljanskega) i. t. d., kateri je po bolezni nekoliko tednov, previden s sv. zakramenti za umirajoče, 4. tega mesca ob 83/4 zvečer, ves vdan v voljo Božjo, mirno zaspal v Gospodu. Pogreb je bil v torek 6. maja popoldne o 4%, vojen po milostnem gospodu stolnem proštu Jožefu Zupanu. Bil je častitljivi merlič iz semeniša prenesen na pervo v stolno cerkev in po odpetem „Libera" z molitvijo v silno dolgem sprevodu spremljen k sv. Krištofu. Vdeležilo se je mestno duhovstvo in veliko častitljive duhovšine z dežele, premnogo gg. vradnikov z najvišimi načelniki iz vsili vradnij, vse šole z gg. vodniki, profesorji in učitelji, in dolge verste druge gospode in sploh ljudstva. Pogreb je bil silno velikansk in slovesen. Preblagi ranjki je v molitev in spomin priporočen vsim prijateljem, znancem in vsi škofiji. I*. I. JP. t Kanonik dr. Janez Gogala. Komaj se je zvedila 10 razširila vesela novica, da ljubljanski novi knez in škof ima biti prečt. gosp. kanonik in sem. vodja dr. Gogala, že moramo naznaniti preža-lostno novico, ua ta silo blagi gospod ni več med živimi! Pasla se je v njem, kakor je bilo čutiti, že delj časa neka bolehnost, ktera je zdivjala^pa v hudo bolezen — blezo vsled nekega prehlajenja. Čutil je najprej hudo v nogah, kmalo pa se mu je vleglo tudi v gornji život ter je nastalo vnetje reberne mrene, se lotilo pljuč itd. Že so pravili v soboto in nedeljo zjutraj, da se je mnogo zboljšalo. V nedeljo zjutraj je bil gospod obhajan, pa le iz pobožnosti; okoli poldan pa ga bolečine napadejo tako hudo, da je prosil za sv. poslednje olje in papežev blagoslov, kar se je zdajci spolnilo, in naredil je tudi testament. Precej potem pa so se pričele smertne težave, ki so zvečer okoli 9 s smertjo jeujale. Umeri je čisto mirno in popolnoma vdan v voljo Božjo. Znati je bilo. da se je preblagi gospod bal pretežke butare. ki je sklenjena s toliko odgovornostjo, in da se je rad s preseljenjem v boljše življenje ognil. Dr. Janez Kerstnik Gogala je bil rojen 1. 1825, 22. rožnika, v mestu Kranju na Gorenskem. Šolal se je za višji šole v Ljubljani, ter je bil posvečen 30. jul. 1*50. Poprijel se je potem šolstva in nadaljnih naukov, bil poslednjič poslan v Avgustinej na Dunaj, ter je 1. 1*5»> postal doktor sv. pisma. Potem je bil v duhovnem pastirstvu na Verhniki in 1858 stolni kaplan v Ljubljani. Pozneje se je poprijel šolstva, bil profesor na ljubljanski gimnaziji, zlasti veroznanski učenik in ob enem vodja v Alojzijevišu veliko let. Gorko vneto mu je bilo serce za korist mladine, ne manj pa tudi za človeštvo sploh, ker bil je zares usmiljen iu dobrote t, in kar dobroti še le pravo vrednost daje. skerbel je tako, da bi pomoč za telesne in duhovne potrebe bila vspešna. Ko se je bilo pričelo duhovsko podporno društvo, je on zraven druge obilne podpore brez odmene opravljal letne za ude odmenjene svete maše. Bil je načelnik družbe sv. Vincencija od začetka in v tej okolišini je silno veliko delal za ubožue. za sirote in bolnike ljubljanskega mesta. Kaj pa je storil še posebej za sirotinsko mladino, priča na pervo „azil- in potem veliko poslopje „Uari-janišče*4, ktero je po večem njegovo delo. Tej preblagi napravi je zasijalo najlepše upanje za prihodnjost, ko je bil blagi ranjki za škofa odmenjen. V to napravo je boje Gogala porabil večino svojega premoženje, iu postavil je Marijanišče tudi v oporoki za glavnega dediča, s čiinur pa, se ve, bo blezo malo pomagauo, ker majhna je zapuščina. Vse misli in tudi čas, kar si ga je mogol pri svojih opravilih odtergati, je obračal gosp. Gogala v to napravo, ktera je pred dvema letoma prelep začetek dosegla iu tudi že lepo vspešuje; potreba pa je se močue roke iu muogih pomočkov, da bi svoj prelepi nameu popolnoma zverševala. Omenjeuo bodi še to. da je raujki kakor sloveč pridigar tudi v pridigah svojo sirutišuico priporočal v stolui cerkvi, velikrat pridigal in spovedoval med šmarnimi mašami tudi na Dobrovi-torej tudi od tam mnogo živeža dobival za Marijaniše. ' Dasiravno ranjki za svoje lepe djacja časti in časnega plačila ni iskal, mu je bilo vender tudi to v delež, če prav le za malo časa, kakor je vse na svetu I ostal je vodja v kuežje-.škofijskem semen, in potlej kanonik stolne cerkve. Presvitli cesar sami pa so lansko leto o svoji pnčujočnosti v Ljubljani tudi Marijaniše ogledali in so tako posebno zaslužnega gosp. vstanovnika počastili • podeljeuim redom železne krone III. verste Pred malo dnevi se je zvedilo z Dunaja, da Nj. Veličanstvo presvitli cesar so ga zanamnjali za knezo-škofa ljubljanskega, in naznanilo preč. g. knezoškofa Zwergerja, ki se nahaja to dobo v Rimu, pismo 2. t. m., poroča, da tudi sv. Oče Leon XIII so popolnoma zadovoljni z osebo kanonika dr. Gogala za to čast. Do ranjcega adresovano častno naznanilo pa je prišlo že po njegovi smerti. Ločil se pa je tedaj preblagi ranjki s tega sveta kakor določeni škof, če tudi še ni bil vradno imenovan, slovesno poterjen in posvečen. En^ko se pri-povejiujsjt -pokojna» Japeljnu, župniku na JežicI, slavnem izdateljem sv. pisma, da je umeri kaEor izvft^enjkpf za^.Terst. Ze davno poprej je bil "kakor sTdmTškof ljubljanski izvoljen tudi neki gosp. Baltazar Radlic (Radlitz), doma iz \ išnje gore, najprej kanonik, potem dekan in stolni pridigar, sploh imenovan „Ciceron", potem izvoljen škof, ki je pa pred posvečenjem umeri 19. mal. serpana 1579. Njegov naslednik je bil preč. gosp. Jan. Tavčar (Tautscher), po čegar prizadevanji je bil vstanovljen v Ljubljani jezuitovski kolegij (Collegium Jesuitarum), iu po smerti le-tega je 1. 1599 nastopil Ljubljančan slavni Tomaž Hren (Khron). poprej kanonik namestu nesrečnega Truberja. Pregovor Hreuov je bil: „Terret labor, aspice praemium." (Gl. Catal. eleri Lab 1843.) _ Premišljevanja in molitve za vse stanove. (Dalje.) 12. Pravo spokorjeuje ima svoj začetek v serci. Vsakemu, ki jc po kerstu grešil, je pokora edina pot k zveličanju. Pokora pa je dokaj težavna in naši naturi zoperna. Vender se ne bomo prav nič obotavljali pot pokore nastopiti, če pomislimo, da nas le prava, pokora zamore pred pogubljenjem rešiti in k večnemu veselju pripeljati. — Pokora nam tudi sladi misel, da s tem uebesom in katoliški Cerkvi veselje delamo, sami sebi pa notranji mir napravljamo, ki se z nobeno drugo časno dobroto primerjati ue da. — Iz vsih teh vzrokov moramo skleniti, da se hočemo pokore res poprijeti, naj velja kar velja, naj nas še tako težko stane in naj se naši naturi še tako ustavlja! Vprašanje pa je zdaj. kje naj se pravo spreobernjenje in spokorjenje začne? — Edini in pravi odgovor na to je. da ravno tam naj sc začne spreobernjenje in pokorjenje, kjer se je tudi greh začel, — namreč — v serci! Iz serca namreč, tako govori Kristus pri sv. Matevžu (15, 19), izhajajo slabe misli, umori, prešestovanja. nečistosti, tatvine, kriva pričevanja in bogokletja. Česar je polno serce, to tudi iz ust gre (Mat. 12. 34.), in zopet: Kjer je tvoj zaklad, tam je tudi tvoje serce. (Mat. 6, 21.) Ali z drugimi besedami: Po notranjem nagnjenji in poželenji se ravna tudi vnanje djanje; kakor Kristus na dalje govori: Če je tvoje oko zdravo, bo celo telo v svitlobi; če je pa tvoje oko hudobno, bo tudi celo telo v tami; to se pravi: Kakoršno je tvoje serce, tvoje nagnjenje, tvoj notranji namen, tako bo tudi vse tvoje zunanje vedenje in obnašanje. Enako govori sv. apostelj Jakob, ko piše: Vsak je skušan, ker je od poželenja vlečen in vabljen; poželenje pa, ko je spočelo, rodi greh, greh pa, ko je bil storjen, rodi (prinese) smert. — To kar nam sv. pismo na omenjenih in drugih krajih govori, nam tudi vsakdanja lastna in ptuja skušnja po-terjuje. Kdor ima v serci nagujenje, veselje, dopa-dajenje in želje po grehu, ta bo iskal tudi rad priložnost, ali se jih vsaj ne bo zadosti ogibal in bo v priložnosti navadno tudi v greh privolil in ga storil. Nasproti pa: Kdor v serci nima nagnjenja, do-padajenja in hrepenenja po grehu, se bo tudi grešnih priložnost skerbno ogibal, če pa le v take priložnosti pride ali se jim odtegniti ne more, se bo stanovitno branil in vojskoval, in ko bi bil tudi z vnanjo silo v greh primoran, v serci vender ne bo lahko privolil in zna biti brez zadolženja. Zato piše sv. Tomaž Kempčan: Skušnjave ne store človeka slabega, ampak le pokažejo, kakšen je! Ob času viharja padejo le tista jabelka na tla, ki so znotraj piškava in nagnjita; zdravo sadje pa se toliko bolj drevesa derži! — Če zdaj svoje dosedanje življenje premišljujem, kaj bom pač spoznal? Ce se vprašam, zakaj sem tako rad iu pogosto grešne priložnosti iskal, in tolikokrat v njih padel, kaj bom moral priznati? Kaj druzega, kot zgoraj izrečeno resnico, da sem bil v serci piškav in nagnjit; da sem že popred v serci večkrat želel hudo storiti, da sem že popred v pregrešne želje velikokrat privolil in veselje nad grehom v serci obudoval, nosil iu pasel. Kaj Čuda tedaj, da sem tolikokrat iu tako hudo padel? In če se hočem zdaj resnično poboljšati, spreober-niti in spokoriti, kaj mi je storiti? Tam moram začeti poboljšanje. kjer se je greh pričel, namreč v serci! Tisti studenec, iz kterega so izvirali obilni moji grehi — tisti studenec moram zamašiti. Hudobno svoje serce moram prenarediti, predrugačiti; to se pravi: kar sem popred kot grešnik opuščal, zanemarjal in sovražil, moram pa zdaj iskati, ljubiti in izverševati. — Popred sem ljubil tovaršijo. posvetno veselje, igre in pojedine; od zdaj pa se hočem tega kolikor mogoče ogibati; samoto in zatajevanje pa ljubiti. Popred mi je merzelo do molitve in božje službe; post mi je bil zopern, spoved nadležna in težavna; od zdaj pa se hočem molitve, božje službe in ss. zakramentov in drugih pobožnost z vso gorečnostjo poprijeti! Popred sem iskal časnega premoženja in posvetne časti; od zdaj pa hočem sker-beti, da si le ziniraj več zakladov za nebesa pridobim in da pri Bogu v čast in prijaznost pridem. Molitev. O Bog, ki vse veš in pregleduješ naša serca in obisti. Ti poznaš tudi moje serce. Ti veš vsa njegova nagnjenja, Ti šteješ vse njegove želje. Ti vidiš vse njegove naj skrivniši namene! O moj Gospod, kako sram me je pred Tabo! kakšne gerdobije si moral gledati v mojem serci. koliko hudobnih naklepov, koliko pregrešnih misli! — Ti o Gospod, pa tudi veš, da mi je zdaj hudo žal in da se iz globočine svojega serca vsega tega ke-sam. Kar sem popred ljubil, zdaj hočem resnično sovražiti; kar mi je pa popred merzelo, hočem za naprej ljubiti iu iskati! Greh in grešne priložnosti, ki so mi bile popred tako ljube, hočem zdaj opuščati in sovražiti; čednosti in dobra dela, ki so mi bile popred tako zoperne, pa hočem zdaj ljubiti, in izverševati. Pa kaj zamorem brez Tebe, o Bog! Grešiti sem zamogel brez Tebe. poboljšati pa se ne morem brez Tebe! Pohujšati, ogerditi, oskruniti in umazati sem mogel svoje serce; očistiti, olepšati, okinčati in predrugačiti pa ga sam ne morem. Zatoraj se k Tebi zatečem, o moj Bog in Te naj goreč-niše prosim: Predelaj, predrugači Ti moje pregrešno serce, da bo zanaprej le to ljubilo, kar je Tebi dopad-ljivo, to pa sovražili., kar je Tebi zoperno in nedopad-ljivo; s sv. psalmistom kličem k Tebi: Cisto serce vstvari v meni, o Bog! in pravega duha ponovi v mojem oserčji. Amen. Marija — vert.*) Kako prijetna je mlada cveteča cvetlica. Kako rad se človek pri nji pomudi. Njeno živo zeleno perje, njeno prezalo cvetje, njen blagi duh — vse, kar je na nji, občutnega človeka razveseljuje. Kaj pa še le, če je'cel vert tacih cvetk! Kako rad se človek sprehaja po takem vertu, kako ga vabi vse, kar je lepega v njem! Taki popolno lep vertič je bilo Marijino serce z vsim najlepšim cvetličjem, sadjem, zelenjem. Pa prevdarimo najprej, kaj je vert, kaj mora biti na kosu zemlje, da se sme vert imenovati? Kos zemlje, lepo ograjen, z mičnimi gredicami za cvetlice, z oddelki za razuo sadje, z drevjem, tudi ima lepo obdelane lehe, še njive za setev. Taki vert ima nekaj naravnega, domačega; nekaj pa pridobljenega, od drugod prinesenega, oplemenenega . . . Tako n. pr. so sadeži, drobnice in lesnika s kislimi sadovi; umetnost pa jih cepi in požlahtni ter obrodijo prijeten sad, tako je divje grozdje natorno, nekusno; vse drugače je oplemi-neteno grozdje z debelimi, sladkimi jagodami. Tako so domače, divje cvetlice prijetne, ali vse lepše pa. ako so požlahtnjeue, cepljene, n. pr. nageljni, vertnice in tako dalje — kolik razloček! Umetuost je zasadila v vert tudi cvetke iz tujega: tulipe iz južnih bregov, ireorgine iz Amerike, mirte, ciprese, stoletnice, palme iz jutra. O kako ljubezujiv je taki vert s cveticami, drevesi, z rednimi poti vmes. z umetno ograjo, s senčnimi logi, s šotorčki itd. Kako mika človeka priti v taki vert, kako rad se po njem sprehaja, kako nerad se od njega loči! Lejte! taki prekrasen vert je Marijiuo serce. V njem je vse lepo, vse popolnoma, vse neskaženo. kar koli je natora dala. iu kar je z umetnostjo, z lastno skerbljivostjo in delavnostjo Marija pridobila. Da je bila nedolžna, tudi v spočetju brezmadežna, to ji je bilo od Bog a dano, pristvarjeno; da je svojo uedolžnost uezmcruo ziepševala, z vsimi čednostmi obogatila, — to je bilo njeno delo. Da je imela pohlevno, poterpežljivo, polarno dušo, to ji je bilo pristvarjeno; da je te čednosti i.eiz-rečeno zvikšala, da je toliko bridkosti, žalosti in k ¡vice vse voljno terpela. da je pri tisti priči se podala laleč na pot kakor je slišala, da je volja božja, da je preljubo Dete v uevarnosti, to je bilo zvikševan je čednosti, to je bilo njeno zasluženje ... O kako prelep vert je bilo Marijino presv. Serce! Kdo bi ne spoštoval, ne ljubil tacega verta? Kdo bi ne želel, da bi imel enak vert v svojem notranjem, da bi bilo tudi njegovo serce krasen vert! Ali imaš tudi ti taki prelep vert? Kakošnoje tvoje serce? Kdo si ve? Ne mara tvoje serce ni vert; ampak razbojniška jama! Zakaj se tako bojiš s svojim verr.. cm opraviti imeti, na ta vert misliti? Ti tekaš od veurila do vedrila, od veselja do veselja. — le da bi n;, >voj lastni notranji mali vert pozabil! Ti se bojiš vanj ver-niti se in ga ogledovati, obdelovati, zakaj? Zato, iOtih, ob kakoršni starosti, kakor se misli, je ta svet zapustila? Ali. kadar ji je Simeou oznanoval meč, ki bo presunil njeno dušo? Ali ko ji je Gabriel oznanil . . Ali ko je svoje časno življenje sklepala? Ne tako.. Z začetkom svojega življenja je bila ona deviški vert iu ta vert je vse žive dni lepšala, taki vert je vedno ostala. Kdaj tedaj je nam postati Božji vert? Na to sta dva odgovora. Vera pravi, da precej v začetku, v otroč-nosti, v mladosti — vse žive dni moramo tak vert biti in ostati. Svet pa pravi: Pukaj rožice, dokler cveto! Vživaj življenje, dokler si mlad. — Pustite mladino, naj odbuči! Človek naj vživa življenje, dokler je mlad, dokler svet zanj kaj mara . . . Pozneje kedaj, ko svet zauj več ne mara, naj začne za dušo skerbeti, svoj duhovni vert obdelovati, — češ, je še zmeraj čas itd. Pustimo drugo iu ostauimo nekoliko pri tem „odbu-čevauji", ko pravijo: mladina mora odbučati! Znano je, kako silno lep je bil otok Chios (Kios Schio) s svojimi zalimi poslopji, s svojimi cvetličnimi vertovi, s svojimi krasnimi hišami, s prezalim drevjem, logi, poslopji za razvedrilo, s svojimi palačami, ali sploh, z vsimi jutro-vimi krasotami in prijetnostimi. Pa glejte! Kaj seje zgodilo s tem Kiosom? V 10 minutah je bilo vse skupaj kup podertin. Hiše in palače so goste groblje; po lepih vertovih, potih, ledinah leži vse križem, lepi vertovi, gojzdiči so razdjani........ tisoče merličev je pod razvalinami......O Kios! kaj si vender počel?.... Odbučal je. Iu zdaj recite: Iz teh merličev, iz teh razvalin, iz teh razdjanj naj kdo naredi zopet žive prebivavce, svitle poslopja, palače, zale hiše, cele lepo gozdiče, prekrasne verte!. . Kdor bi kaj tacega komu primerjal, bi rekli, da ni zdravega uma, da se mu meša. Ali mislite na kako pogoriše.....Kaj je ostalo od zalih hiš, njih bogastva? Kjer je bila prej tolika lepota, so zdaj uekteri goli zidovi, in še tisti omajani.. Oh, kaj se je zgodilo? kaj je storil ogenj?.. Odbučal je. Reci komu, naj iz tega pepela, iz teh ogorkov, iz te žerjavice postavi prešnje lepe poslopja in njih olepšave ... ali se ne bo reklo: Temu se sanja! — Postavimo pa si pred oči tudi še prav lep, bogat, ozališan vert... s cipresami, mirtami in drugim drevjem, z gredicami, vsakterih cvetličnih lepotij, pa njivami obsejanimi z raznimi semeni, vsakterimi žiti. Pri vsem tem se še prijeten potočič skoz blagi zagradnik vije. In lejte! ta potok si neki dan izmisli, da hoče zdivjati, izbučati! In kaj je bil nasledek? Le poglejte strašno razdjanje! Grozne kupe kamnja, persti, blata je nasul, poplazil lepo polje, pokril globoko drage setve, polomil drevje, sadeže, podsul vse lepote, ves trud na desetletja v nič djal. Plohe namreč so se vlile, potok so je narastel v reko in vse je s povodnijo napolnil! Primerite zdaj človeka, ki je na taki način v mladosti izbučal, obdivjal, zbobnil, ki se ni več krotil in zatajeval, si vse privolil: ali ni v njem vse lepo iu nadepolno zamorjeno, uničeno, poteptano, mertvo? Kako se more iz tacega merliča zopet kaj lepega dobrega storiti? Kamo je šlo njegovo cvetje, njegov sad, vse njegovo lepo upanje?... Tedaj predragi, ne divjati, ne izbobneti, rogoviliti, izbučati mora človek v mladosti; temveč ohraniti mora svoje lepo cvetje, svoje čednosti, in kar je na njem izvirne lepote, to mora z novo pridobljenimi lepotijami zališati, lepšati, bogatiti, vse pod milim nebom si mora prizadevati, da svoj zali vert vselej lep ohrani iu ga vedno zališa in olepšuje, z novim sadom bogati. Teodor Ratisbon. Povedali smo pred nekaj časom, da je umeri čast. g. Teodor Ratisbonne, brat preslavnega Alfonsa Mar. Ratisbonue-a v Jeruzalemu. Osmi letnik knjižic z napisom „Jeruzalem," ki velja za mesec sušeč 1884, nam je une dni iz Masilije (Marseille) prišel po pošti. Vse strani so obrobljene z debelo černo čerto, ker knjižica je vsa darovana spominu tega prav posebnega moža. Na čelu ima podobo Msr. Teodora Ratisbona (naj smem • v polajšanje čitanja ime pisati, kakor se izgovarja), obseg pa je posnetek njegovega življenja iz mertvaškega govora čast. g. d' Agely-a, ki ga je imel v kapeli Naše ljube Gospe Sijonske v Parizu 2. sveč. 1884. Iz njega naj tudi „Zg. Danica" nekoliko pove svojim spoštovanim čitateljem. Čast. g. Marija Teodor Ratisbon, rojen v Strass-burgu 28. grudna i802, je umeri v Parizu 10. pros. 1884. Bil je sin prezideuta izraelskega zbora (konsistorija). Dosegel je bil posebno skerbno izrejo, razmere iu bogastvo njegove družine so mu obetale prelepo prihod-njost. Bil je učenec pravoznanstva, ko so jeli pervi dvomi zastrau vere obhajati njegovo dušo. To je bilo 1. 1827. V tisti dobi so bile verske misli močuo na-brozgane z duhom nesnažnega Volterja: kristjanu je bilo treba serčnosti, da je spoznaval svojo vero. P. Ratisbon je imel veliko, preblago dušo; bil je neprestrašen mladeneč. Keršanska žena vzvišenega duha, veličastne pobožnosti, gospa Humann, takrat nekako pri 60 letih, je bila zanj orodje milosti. Bila je sama pri- dobljena za božjo reč od škofa Mogunškega (Mavence), Mar. Kolmarja. Vsled njenih svétov je bil k Bogu za-vernjen mladi in imenitni profesor filozofije, pozneje sloveči P. Bautain (r. Boten). Beseda keršanske filozofije, pohlevni vpljiv gospé Humannove so sv. veri pridobile več odličnih Izr&elitov, in med njimi je bil tudi čast. P. Ratisbon, kteri je bil keršen veliko soboto 1.1827. Kakor se večkrat godi v življenji svétih, tako je bilo tudi pri tem novem kristjanu. Ravno d& je bilo doveršeno veliko djanje njegovega prestopa, je imel naj hujši nasprotvanja prestati od strani svojcev, ravno tistih, ki so bili z njim v priserčni zvezi. Toda to poskušnjo je on terpel s toliko stanovitnostjo, da je bila pri tem očitna roka Božja. Zapustil je svojo družino in umaknil se v neko pribežališe, ktero mu je bila oskerbela neka prijateljska družina. V teh okolišinah pa je bila resnica, ki se mu je z novim življenjem z vso popolnostjo kazala, zadosti močna, da mu je ohranila mir iu prečudno jasnost v duši. kakoršne noben zunanj hrup ne more zbegati. Kteri so imeli srečo večkrat pri njem biti, imeti z njim bližnjiše prijateljstvo, so opazovali, da iz njegovega bitja je sijala vera s prečudno priprostostjo in živostjo. Bila je vera pervih trenutkov, vera preodobrotena, ki mu je bila prevzela serce in ga je uapolnovala z naj blagši ljubezujivostjo. To je gotovo neprimérljiv dar, ki pa tudi dolžnosti naklada njemu, ki ga je prejel. To je skusil P. Ratisbon. Ko je bil Boga zagledal, se je ves zamaknil v njegovo božjo lepoto in hotel čisto njegov biti. Bil je zmed tistih duš, ktere imajo serčno gnanje darovati se brez mére, iu sklenil je posvetiti se v službo Gospodu, v zveličanje svojih bratov, v katoliškem mašništvu, in to si je štel v veliko srečo in slavo. Po taki novici njegova družina ni poznala meje v nasprotovanji. Mnogo grenkih je moral slišati iu celo brez žuganja ni bilo. On pa je rekel s svetim Pavlom: Vse zamorem v njem, ki me poterjuje. Bil mu je namreč izgled ta sv. apostelj, ki si je štel v čast, biti preganjan zarad ljubezni Jezusa Kristusa. Premagavši vse zaderžke je postal uovomašnik 1. 1830, pristopil pa je pervikrat k oltarju 6. pros. 1. 1831, v praznik Gospodovega razglašenja, v obletnico našega poklica k sv. veri. Le Bogu in angeljem je prav znano, s kolikimi občutki ljubezni in hvaležnosti je pervi pot z derhtečimi rokami daroval preslavno daritev, ravno Tistega, ki so ga bili njegovi očetje križali na Golgoti. Spolnjene so mu bile zeljé, bil je do čistega lastina Božja; toda za koliko ceno, za kolike darežljivosti! Bil je vse zapustil, pregnan, izdedovan od svoje rodoviue; dolge leta ga svojci niso pustili préd-se, in tudi njegov brat sam Alf M. Ratisbon, ki ga je Marija Dev. pozneje po tako prečudni poti imela k resnici poklicati, ga je preganjal s silovito sovražljivostjo. V svojih bridkostih je nahajal veliko tolažilo v premišljevanji besed božjega Učenika: „Veni, sequere me! Pridi in hodi za menoj!" V resnici se je bil odpovedal vsemu zarad Jezusa Kristusa. Odsihmal je bilo vse njegovo djanje iu ne-hanje odsij njegove priserčne zveze z Bogom, pravo veselje, mlado veselje je presvitljevalo njegovo bitje, njegov glas, njegove besede. Ta razsvitljena vera je bila njegova posebna prednost, in težko bi jo razumel, kogar ne razsvitljuje enaka luč; bila je pri njem ta posebna verska ljubezujivost prečuden gibljev njegove apostolske delavnosti. V tej veri se tudi nahaja kal njegovega nagnjenja do otrók, ktere je posebno ljubil po zgledu božjega Učenika: „Pustite male k meni, njihovo je nebeško kraljestvo.4 Znana je tudi njegova priserčnost za češenje pre-svetega Rešnjega Telesa. Večkrat je preklečal po cele ure v molitvi pred Najsvetejšim. Treba ga je bilo odvračati od tacega premišljevanja ^ .Kerbljivosti, da bi se vse preveč ne utrudil. Ako pa se ozremo na njegovo zaupanje v Marijo Devico, je taisto bilo brez meje; čutil je njeno roko ▼ dan njegovega spreobernjenja, in veduo mu je bilo serce presunjeno od hvaležnosti do te nebeške Matere. Taki je bil mašnik, ki se je daroval Gospodu. Poglejmo pa dela, kakoršne doverševati ga je gnala verska zvestoba in serčnost njegova. Perve leta svoje duhovske službe je bil posvetil službi Naše ljube Gospe Zmagovavke (v Parizu). Le Bogu je znano vse dobro, kar je ondi storil z Božjo pomočjo. Delal je v začetku natihoma in nič posebnega se ni slišalo po širokem svetu o njem, nobeno sloveče delo ni zaznamnjevalo njegovega apostolata do dnč, ko mu je eden njegovih starih prijateljev, namreč č. gosp. Karol svetega spomina, tole pisal: „Toliko let 2e sveto Devico za svojo družiuo prosim, pa nisem še nič dosegel, jaz obupujem." P. Ratisbon pa ma je na to pritožbo odgovoril: „Dvajset let je 2e, odkar prosim, in nisem nič dosegel, pa zmeraj še upam!" In lejte: odgovor na to djanje velikoserčne vere je bilo naznanilo, ki mu je nenadoma prišlo, da se je njegov brat Alfons po čudežu v Rimu spreobernil. Ta velikanska dogodba je P. Teodora Ratisbona nezmerno razveselila, pa tudi njegovemu djanju je silo velik pospeh dala. Bila se je v Rimu spoččla misel, pa še nedoločna, da naj se vstanovi naprava, ki bode imela namen: razširjati spoznanje resnice med Izraelci. Ko mu je bila ta misel po bratu razodeta, se je z veliko gorečnostjo poprijel dela, da se spolni prej ko moč. Komaj je preteklo nekaj tednov, bilo je že zbranih več deklic, kakor začetek katekumenata (naprave za sprejemanje deklic, ki bi se pripravljale na sv. kerst). Treba pa jim je bilo dobiti duhovnih mater, in tudi te je oskerbela Marija, ki je bila že toliko dobrot skazala svojemu služabniku. Zbudila je v sercu nekterim ker-šanskim ženskam želje, naj bi se zedinile za delo svojega lastnega posvečevanja in ob enem se darovale odgoji in prerojstvu izraelskih deklic. Sv. oče Gregorij 1<>. 80 blagoslovili to misel: bil je položen temelj za red „Naše ljube Gospe Sijonske." Kazala seje roka Gospodova, naprava se je dan na dan razširjala, število novink za red se je množilo. Pridruževale so se pervim vstauovi-teljicam nove kristjane pod zastavo Marije Device, Pij IX so 1. 1863 cerkveno vstanovili in poterdili to novo cerkveno družbo. Med tem so se množile sprcobračauja k sv. veri dan na dan obilniše. Po cele družine so prosile poduka in sv. kersta. Milost se ui ustavila pri judih. iskala iu vodila je pred kolena Naše ljube Gospe Sijonske tudi razkolnikov in protestantov. To delo Božje se je vsta-novilo v sercu samem Judeje, v Jeruzalemu, v Carigradu, na Angleškem, in najnovejše v Afriki (sedaj tudi celo na Slovenskem — v Terstu). Ponižni vstanovitelj bi se ne bil derznil nadjati se tolikega razširjauja. (Kako je bil goreč za svoj red, dragi čitatelji lahko vidijo tudi iz tega, ker ni davno tega, ko je tudi vreduiku tega lista pisal, da bi ga veselilo tudi iz naše dežele med Sijonske hčere si dobiti kake bogoljubue deklice). (Dalje naol.) MOŽ BREZ VERE.*) Ne pomnijo ljudje časa. v kterem ne bi bili tožili, da vera peša in pada. Kako zelo je tožil že kraljevi prerok David, videč, da je tako malo pravega terduega spoznanja in češčenja božjega, da si ljudje tako malo prizadevajo za čednost, da se verstniki njegovi ne obnašajo, kakor se spodobi človeku. „Pomagaj, o Gospod, zakaj svetnikov zmanjkuje, in resnica je izginila od človeških otrok," toži kraljevi pevec vil. psalmu. Na drugem mestu (v 13. ps.) pa očita ljudem, da so zgubili strah božji, rekoč: „Strahu božjega nimajo pred očmi," ter iz pomanjkanja strahu božjega izpeljujejo vse hudo svojega časa. - Toda nikdar še ni bilo toliko vzroka tožiti o pojemanju vere kakor ta nesrečni današnji čas. Čim več jo ljudi, tim bolj pojema vera in strah božji. So ljudje, ki se celo sramujejo, da imajo še kaj vere. Niso li nekteri celo razžaljeni, ako rečeš, da so verni? Jih li ni tacih. ki si umišljajo, kdo ve kako pametni so, ako pravijo, jaz se ne brinim za vero? To so res nesrečni časi. Največi možje na svetu so si šteli v posebno čast to, da so bili verni, da so jih imenovali terdue vernike. Zdaj je pa ta beseda ponižana, potlačena do sramotnega priimka. Poštenjak ima vzrok zdihniti, iz globočine svoje duše; o časi, o nravi! — Resnično, vidi se, da ni potrebnišega. kakor zoper-staviti se grozni slepoti takih ljudi, ter jim pokazati prav očitno, kako malopriden zamerzen, gerd je ta predsodek. Potem takem določimo pojem vere, ter narisajmo, kaj so ljudje brez vere. — V širjem pomenu je vera „obseg vseli tistih resnic, čednosti, dolžnosti, ki človeka prav ravnajo k Bogu, njegovemu stvarniku; ki mu kažejo pravo razmero do bližnjega; ki njega samega prav vladajo, ter vodijo k večni sreči." — V ožem pomenu je vera pravo češčenje božje, ter zapopada vse notranje in zunanje dolžnosti človekove do Boga: pravo spoznanje božje, pravo vero v Boga, spoznanje njegovih lastnosti iu popolnosti in božjega razodeuja; terdno ueomahljivo zaupanje v Boga; ouKritoserčuo-detinsko ljubezen do Boga; siuovski strah božji in njegovih sodb: znotrauje iu zunanje češčenje božje; natančno spolnjevanje njegovih zapovedi; ogibanje vseh prestopov. Kdor se na tem svetu teh dolžnosti derži, kakor je treba, to je: kdor prav veruje v Boga iu njegovo razodenje, v Boga upa, Boga ljubi in se ga boji kakor dobri otrok, se pokori njegovim zapovedim, sploh, kdor si resno prizadeva doseči, kar jc celi namen človekov ua tem in na ouem svetu, ta je veren, on ima vero. Kdor pa tega ne stori, kdor dela nasprotno, njega po pravici imenujemo moža brez vere, človeka brez verskega. Potem takem ti rečem, ljubi moj sočlovek, moj dragi prijatelj iu kristjan. Kader ti kdo poreče, da si veren, ti bo izkazal veliko čast; kader ti pa kdo reče, da si brezverec, ti je v obraz bersnil naj hujši priimik, veliko sramotenje iu razžaljenje; — zakaj vedi, kader ti manjka vere in strahu božjega, takrat si malopriden mož, nevaren mož, nesrečeu mož, ali sploh človek. To so terdi stavki, neprebavljivi izreki, kteri se ue smejo lahko izustiti, ki se morajo dokazati. Dokazov hočeš? Dobro, dokazano ti bo! Le zvesto prebiraj, kar nasleduje, pa se boš sam prepričal, da omenjeni stavki so tako resnični in gotovi, kakor je resnično in gotovo, da si jih ravno kar prebral. Bog daj da bi ta razpravica koristila vsem, kteri so jo potrebni. * Priravual P. H. I. Mož brez vere — malopriden mož. Brezverski mož je toraj malopridni mož. Morem li tacega človeka drugači imenovati, ki zametuje vso čast, ki ponižuje vrednost človekovo, ki zasramuje dostojanstvo kristjanovo? — Kaj druzega pa delaš, kader si mož brez vere? Mož brez vere, ki si, misliš in delaš tako, kakor bi ne bil več pametno bitje, i.ravnoprosto, kerščauskodjavno, nesmertno, Bogu podobno, še s sinom božjim pobrateno bitje, ampak ravno nasprotno vsega tega. Pa ker prav v tem je človekova in kristjanova čast. ker mu prav to daje posebno vrednost pred vsemi drugimi stvarmi, more li mož brez vere globoče ponižati samega sebe? 1) Razum, pamet, um, je pervo. kar te povz-diga v plemeniti stan, o človek! Um je pervi vzrok tvoje časti iu vrednosti. Bog te je obdai il z umom, zakaj? mari zato, da v zemljo riješ, kakor červ? — ne, Bog ti je dal um, da se ga poslužuj kakor svetle baklje, zlasti kader ti je spoznavati Boga in njegove popolnosti, božje resnice, božja dela, božje svete, njegove zahteve in zapovedi, njegove obljube in žuganja. V vseh teh rečeh imej čiste pojme (zapopadke), prave misli. Zatoraj razširjaj svoje znanje o teh rečeh, da bo tvoja volja priljubila spoznane resnice, da se jih bo terdno oklenilo tvoje serce, da boš najvišemu bitju i/kazoval tisto češčeuje. ktero mu gre, ktero ima stvar skazovati svojemu stvarniku. Ako boš um, o človek, prav obračal, boš kazal, da si bližnji žlaht.nik angelov, da je Bog v nebesih tvoj namen. (Dalje prih.) Ogled po Slovenskem in dopisi. Iz Samobora, 4. maja. (Šmarnice in druge cerkvene zadere. Prošnja.) V lepo versto krajev, ki so tako srečni, da morejo poveličevati spomin prečeščene Bfcžje Matere, je letos slovesno pristopilo tudi tergovišče Samoborsko. Pretečenega leta se je po željah ljudstva samega pervikrat poskušalo s šmarnicami; pa zavoljo mnogih nepredvidenih napotkov se niso mogle tako obhajati, kakor so mnogi želeli. Letos teh zaprek ni. iu toraj se morejo šmarnice obhajati prav spodbudljivo. Opravljajo se v frančiškanski cerkvi, zjutraj in zvečer; ljudstva je vsaki dan veliko, ter poje po vsi cerkvi. Nihče ne bi bii verjel, da se bo prebivalstvo za majnikovo opravilo tolikanj vnelo. Samo in pa rado si nalaga stroške, ki jih zahteva zališanje Marijinega alta rja in povzdigan je njenega češčenja. Ne le da prostovoljno prinaša sveč. vencev, raznega cvetličja in druge oprave tej pobožnosti primerne, omislilo si je letos s Tirolskega zares prav lep kip Marijin, ki stane okoli 80 goldinarjev; ne velika cena za tako umetno in doveršeno delo. ki kaže, da kipar je svoje stroke vešč mojster, ker je podobi vdihnil toliko življenja. Marijina podoba namreč je izdelana tako živo —rekel bi: toliko, da ne spregovori. Z obraza ji sije kraljevska veličan-stvenost, vzvišena resnoba. neizmerno usmiljenje, tako, da si prisiljen ponižno glavo ukloniti in v spominu na nebeško Kraljico zgruditi se na kolena, ter spoznati, kako si revna stvar. Preden je bila podoba v cerkvi blagoslovljena, so jo nosili v slovesnem obhodu, za kteri se je močno zanimal skoro celi Samobor. Najpervo je šlo 24 parov belo oblečenih dekletic, z venci na glavi in šopki šmarnic v rokah. Za temi je stopalo 8 dečkov, ki so nosili krasne, pozlačene, v raznih barvah se le-skeče lampijone. Sledilo je 24 pevcev, šolskih dečakov, z zeliuimi vejicami v rokah. Potem mestna godba, za- stava pevske družbe šolarske, 24 družic, ki so nosile dragocene darove za altar kraljice majnikove; dalje kip Marije Device, ki ga je nosilo G belo opravljenih deklet. Nasledovala je samostanska družina, veteranci delajoči špalir; 9 parov odličnih gospodičinj, mnoge dobrotnice, Marijine gorečnice, izmed kterih naj imenujem plemenito gospicoReziko Oarmanovo, pa blagoroduo gospodič. Katico Obadovo. Za temi verstila se je ueprešt-evua množina vernega ljudstva, kteremu se je pridružila tudi Mokriška grofiuja s spremstvom, grajščaka pl. Kipah in pl. Frigan, vradništvo kraljevih oblasti, oddelek vojaštva, itd. Obhod se je začel v večernem hladu. Misli si lepi dan božji s prijetnim večerom in blagodejno sapico, po poti, obsajeni z zelenimi mlajiči, med hišami z zelenjem iu cveticami okusno okrašenimi, tam da se slovesno pomika gosta in dolga versta radobožnih ljudi, med petjem mladine, med godbo izurjenih glasbenikov, med pokanjem topičcv, med slovesnim zvonenjciu, v mični svetlobi sijajnih lampijonov in drugih svetil, zlasti ako si se ozerl na modro vedro nebo, obsejano s tolikimi lučicami nebeškimi: pa imaš že le neizvestni pojem o preginljivi slavnosti, kakoršne tergovišče naše ni še vidilo. Da so bili navzočni verni globoko ginjcni, se jim je bralo na obrazih. Možje, ki so v marsikteri bitvi junaška svoja persa brez strahu nastavljali žrelom smert bruhajočih topov, ti ojekieueli možaki niso mogli pritajiti solze, ki se jim je zarosila v očesu iu blisnila po licu. Nato se je overšilo blagoslovljanje kipa po rimskem obredniku v cerkvi. Cerkev jc tolika in taka. kakor je zala Št. jakopska v Ljubljani, le da ima lečo na moški strani in da nima prizidaue kapele sv. Frančiška. Vsa prostorna ta cerkev je bila polna v večer pred l maj-nikom. Po koučauem blagoslovu prednik samostanski hervaški ogovori zbrane verne, razloži pomen slovesnosti, omeni mnogoterih milosti iu duhovnih dobrot, izvirajočih iz Marijinega češčeuja, želi vsem zvestim častivcem najobilnejšega blagosiova od prevzvišeue gospe vsemogočnega kralja, ter jih priporoči njeuemu varstvu. Ni ga bilo, da bi mu serce ne bilo derhtalo, da bi mu oko ne bilo rosilo. To tukaj veliko pomeni, ker hervaški ljud se sploh ne da prav rad pretresti do solza. Nepo-zabljiv bo ta dan, ta večer ostal vsem, ki so sc vdeležili te svečanosti. Vsa hvala in čast pa gre preč. O. Albertu Pintarju, ker iz njegovega prizadetja je iztekla vsa ta slavnost. Konečuo ne morem, da bi ue omenil šc ene zadeve. Žalostni potres, ki je 1. 1881 (J. novembra Zagreb tako silno razdermal iu terdno stolno cerkev razdjal, je tudi v Samoboru, zlasti na cerkvi čč. oo. frančiškanov, zapustil žalostna znamenja. Od onega časa jc bila cerkev poltretje leto z debelimi stopovi podperta, zlasti stropovje; čakala je popravljanja, redovniki pa pomoči od ljudstva, med kterim delajo in od dežele, v kteri mro. Kaj more opraviti zdravi kaplan poleg bolnega župnika pri UOOO dušah po 3 ure iu več raztresenih naokoli, ko bi tu redovnikov ne bilo. Zadevna gospoda je res pomagala, pa le s kapljo pomoči, ko je treba hramu Božjemu zidove zvezati, novo streho oskerbeti, ako nečeš, da se strešna opeka pod červojedino na svod podere in napravi nepopravljivo škodo. Iu treba je tudi cerkev vsaj znotraj pobeliti; to so stroški, ki segajo v veliko tisoč. Narod sam na sebi. to se prizuati mora, je radodaren; ali kaj češ, ko mora toliko tega, kar mu priraste, znositi v deržavno blagajuico, ter saiu poiuaujkanje terpi. Novi predstojuik, o. Albert Piutar, mož razumen in prevdaren, krepkega duha, pa zveden v cerkvenih popravah, biser redovnika, videč da sam z vladno miloščino ne bo moč kaj dosti začeti, poterka ua vrata bratovskih samostanskih hiš po oblagodarjeuejših slovenskih deželah. Ti res darujejo znatnih zneskov od svojih pohlevnih dohodkov; pa tudi to še od daleč ne dospeva zidarskim potrebam. Vse kaže, da mu bo treba stopiti očitno pred svet z nadležno prošnjo za cerkveno podporo. Slovensko ljudstvo, najradodarnejše na svetu, je z radovoljnimi in neradovolj-nimi darovi silno obloženo, tako, da si skoro ni upati, ga še česa poprositi. Pa ker rsvet — tudi slovenski — na prošnji stoji," bodi mu še ta skromua prošnja ponižuo predložena; — morda se vendar najde dobrotnik, ki bo iz kerščanske ljubezni do bratovskega ljudstva hervaškega, in pa iz češčenja do nebeške Gospe, kteri je ta cerkev posvečena, uterpel dar, ter ga položil na njen altar, dar, ki mu bo uosil stotere in še veče obresti. Starišein na serce. Zakaj ubogajo otroci navadno očeta raji kakor mater? — Na to vprašauje odgovarja Jcan Paul (r. Žau-Pol) prav dobro takole: Ce so otroci očetu sploh bolj pokorni kakor materi, prihaja to od todi, ker oče zapoveduje v kratkih besedah. mati pa v dolgih stavkih. V dolgih in širokih besedah izražena zapoved ali prepoved daje otroku čas, da išče pretveze ali izgovora, kako bi se zapovedi ali prepovedi oguil. — Zatorej ne pridigaj zmeraj otroku ua dolgo in široko; temuč povej mu, kaj ima storiti iu kaj pustiti, povej mu določno in kratko. Če moraš otroku isto stvar dvakrat iu trikat iu še večkrat v glavo vbijati, iu morda še uič ni, je to zuauienje, da si ti slab oče, slaba mati, iu da otrok neznaš odgojati. Po tem takem nikdar ue puščaj, da bi se moralo otroku po večkrat zapovedati, ker tedaj je otrok spoštovanje in strah pred očetovo ali materino besedo že ua pol zgubil; volja vbogati je v njem že oslabljena. Karkoli pa otroku rečeš, reci mu ljubeznjivo. če tudi resuo, drugo pa uaj stori tvoj dobri zgled. I{—H. Razgled po svetu. V Švicarskem Freiburgu imajo društvo, ktero si je dalo nalogo razširjati s tiskom keršauske načela med vsimi verstami prebivavstva. Poterdili in pohvalili so to društvo sv. Oče Leou XIII iu priporočili so ga skoro vsi nemški in avstrijski škofje. Izdalo je dozdaj društvo: S. Thomae Aq. Sum in a thcologica (8 zvez.. 21 frankov.) — S u m ui a c o u t r a g e u t e s («i fr.) — Scrmones et opuscula (zlasti za pridigarje, 12 fr.) — Quaestiones disputatae (dopolnitev za rSum-mo," 24 fr.?). — Manuale saeri Concionatoris (Dumontovo, 12 fr.) — Bibliorum sacrorum Con-cordautiae (od Ditripon-a, in fol.. 21 fr.) — Dobivajo se pri: Paulus iiuchhanuluug in Freiburg, Schvveiz. Hratovsive ziidove. V molitev priporočeni: Na milostne priprošiijc N. lj. (i. presv. Jezusovega Serca, sv. Jožefa, sv. Nikolaja, ss. Hermagora in Fortunata. naših augeljev varhov iu vsili naših patrouov Bog dobrotno odverni od naše dežele poboje, umore iu samomore, odpad in brezversto, prešestvanja iu vse nečistosti, sovraštva, preklinjevauje in vse pošastne pregrehe in velike nesreče. To bodi pred vsim drugim priporočeno v bratovsko molitev. — Brat od sestre goreče priporočan v bratovsko molitev, da bi velikonočno spoved opravil, in tudi resnično za zveličanje svoje duše začel skerbeti. — Oseba priporoča sama sebe, svoja brata, iu sestre, da bi pod varstvom Naše lj. Gospe bili obvarovani hudega na duši iu ua telesu. — Oseba že več let zarad bolezni vedno v postelji, goreče priporočena. — Že leto in dan bolehno vnukinjo, kteri zdravuik iu zdravila malo spešijo. serčno priporočam v bratovske molitve za ljubo zdravje. — Mla- deneč, da bi ne zašel na napačne pota ali se rešil, če je že zašel. — Bolna žena za pomoč. — Hči priporoča že dolgo časa bolno mater za telesno in dušno pomoč. — Otroci iskreno priporočajo svoje ljube starše presve-temu Jezusovemu Sercu, da bi na priprošnjo naše ljube Gospe in sv. Jožefa se spreobernili ter opustili napake in da bi se vernil ljubi mir v nesrečno hišo. O Jezus, Marija in sv. Jožef! uslišite ponižne prošnje v Vas za-upajočih otrok. Uslišanje hočemo hvaležno „Zgd. Danici*1 naznaniti. — Zahvala. Tisočera hvala Lurški Materi Božji za prejeto pomoč ▼ neki telesni potrebi. Iz Ljubljane. S. Naši lj. Gospej in v bratovsko molitev sem pred tremi mesci priporočila za smert bolno dete in sem obljubila po Danici naznaniti milost, ako ozdravi. Ker je zdaj popolnoma zdravo, bodi tisočkrat hvaljena Naša ljuba Gospa presv. Serca! Koledar za prihodnji teden: 12. vel. travna. S. Ponkracij. — 13. S. Servacij. — 14. S. Bonifacij. — 15. S. Sofija. — 10. S. Janez Nep. — 17. S. Maksima. — 18. Peta nedelja po vel. noči. S. Venancij. Opomba. Zdaj je pa že blizo konec velikonočnega časa in torej zadnji čas za velikonočno spoved. — Listek za raznoterosti. Častimo nebeško Gospo! Častilci Marije Device! Dvignimo se večno v nebo, Navdušeno pojmo slavice, Častimo nebeško Gospo! Pletimo Nji venčike krasne, Ljubimo Kraljico nebes; Do Nje naj ljubezen ne vgasne, Naj v sercih žari nam zares! Hitimo vsi k Materi ljubi Pred šmarnični cvetni altar, Naj vsak Nji služiti obljubi, Prinese cvetličic Ji v dar. Cvetličice, čednosti cvetje, Ki nikdar zvenelo ne bo; Darivcu bo sladko zavetje, Pomoglo mu v sveto nebo. Že Jezček ročico dviguje, Bo vence nam blagoslovil, Marija se cvetja raduje, = O kdo bi se ne veselil! Častilci Marije Device, Radujmo se v Bogu sladko, Navdušeno pojmo slavice, Častimo nebeško Gospo! — Ttadoslav. Cesarica Marija Aua. mati ubogih, velika dobrotni ca katoliških naprav, presvitli zgled vsih čednost, je 4. t. m. v Pragi umerla. Konferenca sv. Vincencija pri sv. Jakopn bode vsled svojega sklepa prihodnji ponedeljek ob 7 v ondotni farni cerkvi za ranjc. g. kanonika Janeza Gogala imela slovesno černo mašo. k kteri so povabljeni udje in podpirani ubožni. Pri konferenci 6. t. m. je bilo 30 gl, po ranjcem vodju Janezu Gogalu sprejetih in v prid ubožnih in sirot razdanih nekterim gopodom udom, da jih bojo po previdnosti razdelili v dotičnih dveh duhov-nijah.v Častiti konkurenti pri zadnji poskiisnji. Janez Belec, adm. v Fužinah; Jan. Brence, k^pl. v Starem tergu pri Ložu; Jerše Al., kapi. na Trati; Leon Lo-trič, kapi. v Škocijanu na Sol.; Jan. Mervec kapi. v Kranju; Jože Piome, kapi. v Šempetru pri Nov. mestu; Jan. Sakser, kapi. v Trebnjem; J a n. S u š n i k, kapi. v Selcih; A v g. Turk, kapi. v Teržiču; Jan., Vidergar, kurat v Podkraju; Jan. Zdražba, kapi. v Cerkljah. Dobrotni darovi. Za študentovsko kuhinjo: Prečast. g. mestni župnik Janez Rozman 3 gld. — Mnogospoštovana posestnica Marija Mavrič zapustila vsled poslednje volje 50 gld. Bog ji plačuj z večnimi dobrotami preblagi dar, in verli mladenči naj v ta namen zanjo molijo. — M. Jančar 2 gld. — Dobrotnica 50 kr. — Čast. g. župnik Jož. Preša 2 gld. — „Da bi dijaki radi molili za svoje žive in mertve dobrotnike*' — z Dobrove 6 gld. po čast. g. župniku. Za cerkev .Jezusovega presv. Serca : Čast.v g. župnik Jem. Jarc za srečke (v. 202) 10 gld. — Čast. g. M. Lavrič, župnik v Novi Oselici, 27 gld. (vmes 10 gld. za srečke). — A. 1 gld. — Iz Trebelnega po č. g. župniku J. Šulerji 4 gld. — C. g. kapi. Šalehar 5 gld. — Z Ledin č. g. župnik J. Demšar za srečke (v. 554) 10 gld. — Planina po č. g. župniku Fr. Riharji 20 gld. — Škofja Loka po č. g. župniku BI. Šokliču 30 gld. za 2 versti srečk (v. 1927—1929); druzih darov 3 gld. Za opravo ubožnih cerkev: Fara Gorje po prečast. gosp. župniku Tedeschi-u 25 gld. — Po č. g. Jož. Res-niku 1 gld. 50 kr. — Fara Peče 3 gld. 10 kr. — Dve sestri 80 kr. — M. Kosirnik iz Lahovč 20 kr. — Frančiška Marolt 20 kr. — Iz Černomlja 50 gld. — Ančika 50 kr. — Iz Metlike IG gld. G2 kr. — Iz Bohinjske Bele 9 gld. 40 kr. — Iz Radovice 12 gld. — Od sv. Duha pri Kerškem 8 gld. 51. kr. — Iz Radeč pri Zidanem mostu 2 gld. 40 kr. — Iz Polhovega gradca po č. g. Kljunu 7 gld. 40 kr. — Iz Vodic 36 gld. — Iz Kočevja 30 gld. 70 kr. — Iz Horjula 24 gld. — Od 8Y. Lorenca ob Temenici 15 gld. 35 kr. — Iz Loškega Potoka 8 gld. 18 kr. — Iz Banjaloke pri Kočevji 11 gld. — Iz Berda 1 gld. 4 kr. — Iz Sore 11 gld. — Iz Ho-tederšice 8 gld. — Iz Zatičine 12 gld. 74 kr. — Iz Mavčič 34 gld. 30 kr. — Iz Zagradca pri Žužembergu 17 gld. 05. kr. — Iz Zaliloga ll^gld. 40 kr. — Iz Brezovice pri Ljubljani 34 gld. — C. g. Arko iz Podlipe 10 gld. — Ledine 15 gld. (Drugi dar. prihj Popravek. Namesto „Stari Log" v štev. 17. naj se bere „Dolenja vas*' pri darovih : ta Cerkev v Boh. Bistrici (8 gl.). Jezusovega presv. Serca (10 gl. za srečke v 575), io za sv. Oč. (2 gl.). Pogovori z gg. dopisovalci. G. S. : Prav imate : Vso čast si osenči pred poštenimi katoličani katoličan, kteri s krivoverci v rog trobi ali pomaga njihove zmote trositi! — G. XL'/2: Došlo v drugič — G. — s: Gratias za svet; se bo vidilo, kaj in koliko bo moč J — G. D. v Sm.: Prihodnjič; serčna hvala in pozdrav! Odgovorni vrednik: Luka Jeran. — Tiskarji in založniki: Jožef Blaznikovi nasledniki v Ljubljani.