Poplavni val v osrednji in južni Sloveniji Z Nevidnim dečkom bo Trst ...vidnejši Goriški kolesar podlegel poškodbam Primorski dnevnik št. 261 (21.194) leto LXX. PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 24. novembra 1943 vvasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni "Doberdob" v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni "Slovenija" pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040 7786300, fax 040 7786339 GORICA - Ul. Garibaldi 9 - Tel. 0481 356320, fax 0481 356329 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432 731190_ Internet: http://www.primorski.eu/ e-mail: redakcija@primorski.eu SOBOTA, 8. NOVEMBRA 2014 Primorski mobile Spletne novice Primorskega dnevnika vedno s seboj Snemi aplikacijo s spletne trgovine □ Available on the App Store POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI Poste Italiane s.p.a. - Spedizione in Abbonamento Postale - D.L. 353/2003 (convertito in Legge 27/02/2004 n° 46) art. 1, comma 1, NE/TS 1,20 € 771124 666007 4 1 1 08 Kakšno je realno stanje Dušan Udovič Tega uvodnika ne bi napisal, če ne bi sredi tega tedna srečal vsaj tri ljudi, ki so mi veselo izrazili zadovoljstvo, da »smo rešili probleme Primorskega dnevnika«. Žal ni tako. V tem tednu smo iz Rima res prejeli razveseljivo novico, da bodo finančni prispevki za manjšino v državnem proračunu ostali neokrnjeni. Lahko smo kot skupnost zadovoljni, glede na to, koliko truda in trdnih živcev je bilo treba v prejšnjih letih, da nas vsakokrat sproti ni zmlel neizprosni mehanizem krčenja državnih izdatkov. Tako kot nikoli doslej stvar ni nastala sama od sebe, saj je nad manjšinskimi postavkami v proračunu pazljivo bedela naša slovenska poslanka. Obenem želimo to dejstvo interpretirati tudi kot znamenje, da je možno pri Renzijevi vladi naleteti na razumevanje, na kar smo tudi računali. Tega smo bili deležni ob raznih obiskih v Rimu tudi kar zadeva Primorski dnevnik, ki pa, kar zadeva finančni položaj, še vedno ostaja odprto vprašanje. Zakon o založništvu, v katerega sodimo, ima vlada trenutno na stranskem tiru in ni videti znakov, da bi se v krajšem roku kaj premaknilo. Konkretno tvegamo, da z vsemi drugimi mediji vred pademo še v kakšno dodatno krčenje in vsekakor ne vemo, kaj bo z nami naslednje leto, da o daljši prihodnosti ne govorimo. To je realno stanje. Čas bi že bil, da po dolgih letih hude krize in izrednega stanja tudi Primorski dnevnik pride v kolikor toliko normal-nejši položaj. jeruzalem - Nova visoka zunanjepolitična predstavnica EU na tridnevnem obisku v Izraelu Mogherini: Nove judovske naselbine so ovira miru prosek - Ob prazniku vaškega zavetnika Začetek martinovanja v znamenju prosekarja ■" ■I-, i-'' ' tl-ES^- JJERUZALEM - Bližnjemu vzhodu grozi nov val nasilja, če ne bosta izraelska in palestinska stran dosegli napredka pri mirovnih pogovorih, je včeraj posvarila nova visoka zunanjepolitična predstavnica EU Federica Mogherini, ki je začela tridnevni obisk v Izraelu in na palestinskih ozemljih, kar je njena prva pot zunaj povezave.Po besedah Mogherinijeve je nujno, da se bliž-njevzhodni mirovni proces, ki je zastal, ponovno začne in napreduje. »Obstaja nevarnost, da če na političnem tiru ne dosežemo napredka, bomo nazadovali (...) nazaj v nasilje,« je njene besede na novinarski konferenci z izraelskim zunanjim ministrom Avigdorjem Liebermanom v Jeruzalemu navedla francoska tiskovna agencija AFP. Nova visoka predstavnica EU je znova kritizirala gradnjo novih judovskih naselbin v vzhodnem delu Jeruzalema in jo označila kot »oviro« miru. Na 11. strani domovi SKGZ kritična do zadržanja deželne vlade GORICA - Deželno vodstvo Slovenske kulturno-gospodarske zveze je kritično ocenilo stanje vračanja osrednjih domov slovenski narodni skupnosti, kot to predvideva zaščitni zakon. Razočarano je zaradi statičnosti deželne vlade in še posebno pristojnega odbornika Francesca Pero-nija do še vedno nerešenega vprašanja vrnitve omenjenih nepremičnin Slovencem. Na 3. strani repentabor - Srečanje Združenja pokrajin Reforma krajevnih uprav pomanjkljiva y vreme - Na Tržiškem se nadaljujejo težave Spet pod vodo V Novi Gorici in okolici poplavilo več hiš in gospodarskih objektov ženeva - Po podatkih WHO 13.300 okuženih z virusom ebola ŽENEVA - Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) je po včeraj objavljenih najnovejših podatkih naštela že 13.268 primerov okužbe z ebolo, kar je okrog 200 več kot pred nekaj dnevi. Potrjeno število ljudi, ki so umrli zaradi smrtonosnega virusa, pa je naraslo na 4960. Dejansko število mrtvih bi lahko bilo po opozorilih WHO še veliko večje. Najbolj prizadeta še naprej ostaja Liberija, kjer je za ebolo zbolelo 6619 ljudi, med njimi jih je 2766 umrlo. V Sier-ri Leone število vseh okuženih znaša 4862, umrlo je 1130 ljudi. Tudi iz Gvineje poročajo o novih obolelih in mrtvih. Po navedbah WHO pa je razvoj epide- mije zelo različen po regijah, ponekod se stanje izboljšuje, ponekod poslabšuje. Organizacija Zdravniki brez meja na primer poroča, da je v Liberiji prišlo do vidnega padca števila novih primerov okužbe z ebolo. A po drugi strani opozarja, da je ebola še vedno v porastu v Gvineji in Sierri Leone. Po podatkih WHO pa se v teh treh državah vedno manj ljudi okuži ob pokopih žrtev ebole. Do skoraj 60 odstotkov vseh okužb z ebolo je na primer avgusta prišlo preko neustreznih stikov s kužnimi trupli in praks, povezanimi s pokopi. Ta delež je sedaj padel na okrog 20 odstotkov. H. Valentinu podelili Einspielerjevo nagrado Na 3. strani Paštne uvrstiti na seznam Unesca Na 5. strani Za tržaške gasilce ne bo nepričakovanih ovir Na 6. strani Na Goriškem prispevki za zaposlovanje Na 14. strani Thomas Mann /Katarina Pejovic I ČAROBNA GORA • režiserka Mateja Koležnik *DANES, 8. november, ob 20.30 - red B 'nedelja, 9. november, ob 16.00 - red C, K,T • [z avtobusnim prevozom iz Sesljana, 0 Milj in z Opčin) 0 v Veliki dvorani z italijanskimi nadnapisi 2 1 0 Sobota, 8. novembra 2014 KULTURA / berlin - Tri dni praznovanja z vrhuncem v nedeljo Kjer je stal nekdaj zid 8000 svetlobnih balonov BERLIN - V Nemčiji so se včeraj začeli trije dnevi osrednjih praznovanj ob 25. obletnici padca Berlinskega zidu, ki bodo vrhunec dosegli v nedeljo z velikim spektaklom pred Branden-burškimi vrati. V Berlinu za to priložnost pričakujejo vsaj dva milijona ljudi. Že včeraj popoldne je medtem tam, kjer je včasih stal zid, zažarela 15-kilo-metrska svetlobna veriga.155 kilometrov dolg in več metrov visok zid, ki je v celoti zaprl tedanji Zahodni Berlin, je po 28 letih padel 9. novembra 1989. Danes je od njega ostalo le malo. Manj kot leto dni kasneje, 3. oktobra 1990, je bila Nemčija znova združena. Praznovanja v spomin na mirno revolucijo leta 1989 - tako takratne dogodke imenujejo nekdanji Vzhodni Nemci, medtem ko jih nekdanji Zahodni Nemci označujejo kot preobrat (Wende) - potekajo pod sloganom Pogum za svobodo. Včeraj je bil osrednji dogodek popoldne, ko je dolgoletni berlinski župan Klaus Wowereit prižgal 15 kilometrov dolgo verigo s kar 8000 svetlobnimi baloni, ki sledi poti, kjer je nekoč stal zid. Balone bodo nato v nedeljo zvečer ob zvokih evropske himne Oda radosti spustili v zrak. Disidentski kantavtor Wolf Biermann, ki so ga leta 1976 zaradi njegovih kritičnih pesmi izgnali iz Vzhodne Nemčije, je medtem včeraj dopoldne že nastopil v nemškem bundestagu. Sinoči pa so ob Berlinskem zidu - pri legendarnem nekdanjem mejnem prehodu Checkpoint Charlie - pričakovali 83-let-nega nekdanjega sovjetskega voditelja Mihaila Gorbačova. Pogled na dolgo vrsto svetlobnih balonov, ki so jih prižgali sinoči, je resnično impresiven ansa Gorbačovov program gospodarskih in političnih reform, znan kot perestrojka in glasnost, je odprl pot za konec hladne vojne in padec Berlinskega zidu. Pripisujejo mu tudi glavne zasluge za to, da vzhodnonemški protesti leta 1989 niso bili krvavo zatrti. Nemška kanclerka Angela Merkel, ki je odrasla na komunističnem vzhodu države in je bila jeseni 1989 stara 35 let, se bo med drugim danes zvečer udeležila spominskega koncerta v slovitem gledališču Berliner Ensemble, ki sta ga leta 1949 v Vzhodnem Berlinu ustanovila znani nemški dramatik Bertold Brecht in njegova soproga Helene Weigel. V nedeljo Merklovo najprej čaka slovesno odprtje velike razstave na berlinski Bernauer Strasse - ulici, ki jo je leta 1961 preko noči na polovico presekal zid in kjer so ob enih redkih ostankov zidu po združitvi Nemčije postavili osrednje spominsko obeležje. Vrhunec bo nedeljski spektakel na prostem pred Brandenburškimi vrati, ki so postala nekakšen simbol nemške enotnosti. Pričakujejo vsaj dva milijona ljudi - če jih le ne bo odgnala večdnevna stavka nemških strojevodij. Množico bosta med drugim zabavala britanski pevec Peter Gabriel in 68-letni nemški rocker Udo Lindenberg. Slednjemu so kot enemu redkih zahodnonemških glasbenikov leta 1983 dovolili nastopiti v tedanji Vzhodni Nemčiji. Njegova kultna pesem Sonderzug nach Pankow velja za enega naj-pogumnejših protestov proti vzhod-nonemškemu režimu v peti besedi. 12. novembra 1989 je Lindenberg v Zahodnem Berlinu tudi nastopil na prvem vsenemškem pop-rock koncertu. Nemškemu predsedniku Joachi-mu Gaucku, nekdanjemu pastorju in borcu za človekove pravice v Vzhodni Nemčiji, se bodo medtem v nedeljo v Berlinu med drugim pridružili Gorba-čov, nekdanji predsednik Poljske in ikona boja proti komunizmu Lech Walesa ter zadnji komunistični premier Madžarske Miklos Nemeth. (STA) kijev Iz Rusije kolona tankov v Ukrajino? KIJEV - Na vzhod Ukrajine je po navedbah ukrajinske vojske iz Rusije prispela kolona tankov in drugega težkega orožja, je sporočila francoska tiskovna agencija AFP. Rusija je nove obtožbe o premikih ruskih čet na ukrajinsko ozemlje zavrnila. Ukrajinski predsednik Petro Porošenko je prihod ruskih konvojev označil za hudo kršitev mednarodnega prava. Tiskovni predstavnik ukrajinske vojske Andrij Lisenko je povedal, da je v regijo Lugansk, ki je pod nadzorom proruskih separatistov, v četrtek prispel konvoj 32 tankov, 16 topov in 30 tovornjakov z vojaki ter opremo. Druga kolona, vključno s tovornjaki in tremi mobilnimi radarskimi postajami, pa je prečkala mejno črto na drugi točki v isti regiji, je dodal. Lisenko je včeraj še povedal, da je bilo v spopadih med ukrajinskimi silami in proruskimi uporniki v zadnjih 24 urah ubitih pet ukrajinskih vojakov, najmanj 16 pa je bilo ranjenih. Poro-šenko je v zvezi s tem včeraj po telefonu poklical nemško kanclerko Angelo Merkel in opozoril, da bi se konflikt lahko stopnjeval. Rusija nove obtožbe o premikih ruskih čet na ukrajinsko ozemlje zavrača. Kot je dejal tiskovni predstavnik ruskega obrambnega ministrstva, so tovrstne trditve Kijeva le govorice brez dokazov. Opozoril je, da takšna pro-vokativna sporočila še dodatno pogrevajo že tako razgreto ozračje na jugovzhodu Ukrajine. Rusija med drugim prav tako očita Natu, da poslabšuje položaj z nepreverjenimi trditvami. ob obletnici padca berlinskega zidu Padel je simbol hladne vojne Sredi januarja 1989, ko sem bil z mislimi že na svetovnem smučarskem prvenstvu ameriškem smučarskem centru sredi Skalnatega gorovja, nas je v radijskem uredništvu obiskal Dimitrij Rupel in napovedal bližnjo ustanovitev nove stranke Slovenke socialne zveze, ki se je kasneje preimenovala v Slovensko demokratsko stranko. Povsod na vzhodu, ne samo v Sloveniji, vre, je povedal. 23. januarja, ko svet žaloval za Salvadorjem Dalijem, sem v milanski redakciji RAI dvignil letalske vozovnice in akreditacijo zase in za triden-tinskega kolego Giacoma Santinija, s katerem sva letela najprej do New Yor-ka, potem pa v Denver. Kasnejši evropski poslanec in italijanski senator, se je že tedaj, ko je bil radijski reporter za kolesarstvo in smučanje, sila zanimal za razmere v vzhodni Evropi. Dobrih 20 ur sva klepetala o položaju v Jugoslaviji, kjer je Branka Miku-lica zamenjal pri vodstvu zvezne vlade Hrvat Ante Markovič, na Madžarskem, kjer je vrelo, na Poljskem, kjer se je sindikat Solidarnost spremenil v politično stranko. Z Gorbačovom, je menil Santini, se napovedujejo novi časi, morda celo konec hladne vojne, seveda če bo George Bush, ki je prav tedaj prevzel kot 41.ameriški predsednik vodstvo zahodne velesile. Boš videl, je napovedal, da bo komunizem še pred koncem leta propadel in obdržal postojanke le na Kubi, v Severni Koreji in Vzhodni Nemčiji. Posledice perestrojke in glasnosti so bile vidne vsepovsod. Tudi med smučarskim prvenstvom, ko smo se veselili uspehov Mateje Svet (zlata v slalomu in bronasta v veleslalomu) in Tomaža Čižmana, ki je bil tretji v superveleslalomu, nikakor nismo mogli mimo novic, večkrat razburljivih, ki so prihajale iz vzhodne Evrope. Če so bile v Vailu in bližnjem Beaver Creeku temperature zelo nizke, tudi do minus 20 stopinj, ni bilo po po-vratku v Trst nič bolj prijetno, saj se je že nakazovala kriza na Kosovu, kjer so Albanci zahtevali spremembo ustave, Beograd je odgovoril z ukinitvijo avtonomije in v krvi zatrtem uporom. Stalno smo bili pri teleprinterjih in spremljali poročanje agencij, pripravljeni, da prekinemo redne radijske oddaje s posebnim poročili. Tako se je zgodilo 2. maja, ko so Madžari napovedali odstranitev barikad na 240 kilometrov dolgi meji z Avstrijo, kar je pomenilo, da so bila omogočena potovanja iz Vzhoda na Zahod. Pa spet 8. maja, ko je pesnik Tone Pavček sredi Ljubljane prebral deklaracijo o samostojnosti Slovenije in ko so se pričeli protestni shodi proti aretaciji četverice. Kot domine so se zamajale Trinajst metrov dolg kos razsutega in poslikanega berlinskega zidu je končal v galeriji ... ansa enopartijske vladavine na vzhodu Evrope. Na začetku junija je na Poljskem prepričljivo zmagala Solidarnost, avgusta je 2 milijona prebivalcev baltskih držav s 600 kilometrov dolgo človeško verigo zahtevalo neodvisnost. Zavrelo je celo na Kitajskem, kjer so študentje manifestirali na trgu Tienan-men, svet pa so obkrožili televizijski posnetki študenta, ki je s svojim telesom skušal zaustaviti tank. Da smo resnično blizu konca hladne vojne, je postalo jasno 7. novembra, ko je odstopila vlada Nemške demokratične republike. V četrtek, 9. novembra, smo lovili radijske postaje, predvsem BBC, in čepeli pri teleprinterjih. Najprej se je oglasila Reuters z napovedjo tiskovne konference Gunterja Schrabowskega, ki je veljal za naslednika nespornega voditelja vzho-donemškega režima Ericha Honnec-kerja. Ta je po 18 letih vodenja partije Nemške demokratične republike 18. oktobra odstopil. Dobro se spominjam besed Schrabowskega: »Mejni prehodi bodo odslej odprti. Če sem prav obveščen, je odlok že v veljavi«. Pa ni bil prav obveščen. Toda glas, da so mejni prehodi odprti, se je medtem že razširil, na tisoče Berlinčanov se je zbralo ob zloglasnem zidu, ki so ga pričeli graditi avgusta 1961, da bi preprečili beg vzhodnonemških državljanov na Zahod. Uradno se je železobeton-ski, 3 metre in 60 centimetrov visoki zid imenoval »protifašistična obrambna prepreka«. Začelo se je veselje, v neposrednih televizijskih prenosih smo lahko sledili objemanju sorodnikov, ki se dolga desetletja niso videli, pričelo se je rušenje zidu, ki je predstavljal simbol hladne vojne. Prepričani smo bili, da je konec oborožitvene tekme, saj je vzhodna velesila razpadla. Pričela naj bi se nova doba sožitja in miru. Pa ni bilo tako. Nekaj dnevna vojna za osamosvojitev Slovenije je bila le uvod v krvave spopade na Hrvaškem najprej in v Bosni kasneje. Ko ni bilo več antagonizma med kapitalizmom in komunizmom, je zmanjkala delitev, ki je - kot zgleda -neločljiva stalnica človeštva. Ker ni bilo več zunanjega sovražnika, smo si ga morali izmisliti znotraj družbe, saj, kot trdi Umberto Eco, ni moč ljubiti vse življenje, medtem ko se da sovražiti tudi več pokolenj. Morda si prav zaradi tega tu pa tam želimo, da bi berlinski zid še dalje ločeval vzhodne od zahodnih Nemcev, ki nam ločeni ne bi vsiljevali strogih varčevalnih ukrepov. Toda zaprte bi ostajale meje, pozabili smo na dolge kolone, carinske preglede, na različne valute. Ko se hip melanholično spomnimo na tiste čase, ko k sreči nismo bili dosegljivi vedno in povsod, ne pozabimo, da je bilo pred 25 leti drugače, da je primerjava nemogoča, kot tudi stacionarnega ni moč primerjati z mobilnim telefonom. Saša Rudolf / ALPE-JADRAN, DEŽELA Sobota, 8. novembra 2014 3 celovec - Hellwigu Valentinu podelili Einspielerjevo nagrado Priznanje za prizadevanja v boju za manjšinske pravice CELOVEC - Narodni svet koroških Slovencev (NSKS) in Krščanska kulturna zveza (KKZ) sta v četrtek zvečer na slovesnosti v Tischlerjevi dvorani Mohorjeve v Celovcu podelila letošnjo Einspie-lerjevo nagrado Hellwigu Valentinu. Nemško govoreči Korošec je nagrado prejel kot zahvalo za njegov trud, ki ga je kot zgodovinar, publicist, novinar in politik vložil in ga še vlaga v boj za enakopravnost koroških Slovencev in za premostitev nacionalnih in drugih nasprotij v Alp-sko-jadranskem prostoru. S tem je tudi prispeval k ustvarjanju bolj razumevajoče in miroljubne družbe. Slovesnosti, ki se je udeležilo veliko uglednih gostov, med njimi minister za Slovence v zamejstvu in po svetu Gorazd Žmavc, drugi predsednik koroškega deželnega zbora Rudolf Schober in generalna konzulka RS v Celovcu Dragica Urtelj. Nagrado sta nagrajencu podelila predsednika NSKS in KKZ Valentin Inzko ter Janko Krištof, slavnostni govornik pa je bil zgodovinar univ. prof. Walter Lukan, koroški Slovenec, ki živi na Dunaju. NSKS in KKZ podeljujeta Einspielerjevo nagrado od leta 1988 dalje, z njo pa počastita osebnosti iz večinskega naroda, ki so si pridobile zasluge tako za slovensko narodno skupnost na Koroškem kakor tudi za vsestransko sodelovanje med Koroško in Slovenijo. Slavnostni govornik Walter Lukan je v svojem nagovoru izpostavil angažma letošnjega Einspielerjevega nagrajenca v času, ko je na Koroškem divjal nemški nacionalizem in poudaril predvsem Valentinovo pokončno držo v začetku sedemdesetih letih preteklega stoletja, ko so so nemški nacionalistični skrajneži podirali dvojezične table na južnem Koroškem. Tedaj se je Valentin tudi vključil v Solidarnostni komite za pravice koroških Slovencev in se jasno postavil na stran slovenske manjšine na Koroškem. Kot dolgoletni generalni sekretar Delovne skupnosti Alpe Jadran je Valentin vložil tudi mnogo truda, da se premostijo nacionalna in druga nasprotja v alp-sko-jadranskem prostoru in s tem postane družba bolj razumevajoča in miroljubna. Letošnji Einspielerjev nagrajenec je bil tudi član avstrijsko-slovenske komisije novinarjev, ki se je lotila novejše zgodovine odnosov med obema državama, kot novinar in publicist pa je v zadnjih letih izdal r Na posnetku od leve Janko Krištof, Walter Lukan, minister Žmavc, nagrajenec Hellwig Valentin s soprogo in Valentin Inzko il m 1 >i dve pomembni knjigi - eno o pogromu nad dvojezičnimi tablami na Koroškem, drugo pod naslovom »Posebni primer Koroška« pa o zapleteni politični situaciji dežele Koroške v zadnjih desetletjih. Hellwig Valentin je v svojih zahvalnih besedah poudaril, da se je vzdušje v deželi sicer občutno izboljšalo, da pa s tem manjšinsko vprašanje »še zdaleč ni z mize«. Predvsem je pomembno, da se na Koroškem spozna in ohrani dvojezičnost kot pomembna vrednota dežele. Sožitje dveh jezikov in kultur je posebnost Koroške, za katero jo drugje občudujejo, je opozoril nagrajenec in zaključil, da bi moral biti nem-ško-slovenski element bistven del identitete Koroške in njenih prebivalcev. Einspielerjeva nagrada je poimenovana po slovenskem duhovniku, politiku, publicistu Andreju Einspielerju, ki je deloval v različnih krajih na avstrijskem Koroškem. Zavzemal se je za enakopravnost slovenskega jezika in Slovencev, za sožitje obeh narodov na Koroškem, za splošno volilno pravico in politično svobodo. Kot vodilna politična osebnost koroških Slovencev je bil v drugi polovici 19. stoletja tudi več let poslanec v deželnem zboru v Celovcu. (il) lesa - Danes zvečer in jutri popoldne Na Sejmu beneške piesmi dvanajst skupin in pevcev LESA - Kdo bo zmagovalec na letošnjem Sejmu beneške piesmi? Danes in jutri se bo na odru telovadnice na Lesah zvrstilo dvanajst skupin in pevcev, ki bodo predstavili svoje nove pesmi v narečju Nadiških in Terskih dolin. Glasbeni festival tudi letos prireja KD Rečan. To društvo je že leta 1971 dalo pobudo za prireditev, ki še vedno sodi med najbolj priljubljene v Benečiji, tako da zanjo tudi letos vlada veliko pričakovanje. Protagonisti XXXI. Sejma beneške piesmi bodo skupine Blue Fingers, Sons of a Gun, LFD Acou-stic_Experience, Il grande splash, The Preklets, The Shape, The Becks, Razred Zase (skupino sestavljajo dijaki dvojezične šole v Špetru), Dru- žina Dortih in solisti Daniele Capra, Elena Guglielmotti ter Ikeia Feletig. Njihove pesmi, ki jih bodo predstavili tudi s kratkim videoposnetkom, bo publika lahko prvič slišala danes, ob 20.30, nato pa še jutri, ob 16.30, ko bo na vrsti tudi glasovanje in bomo izvedeli, kdo so zmagovalci, katera pesem je bila najbolj všeč mladim (U30) in komu bosta strokovni žiriji podelili nagrado za najboljše besedilo oziroma najboljšo glasbo. Prireditev bosta povezovali Angelina Sittaro in Stefania Rucli. V soboto zvečer bodo tudi predstavili novo zgoščenko beneške skupine BK Evolution, v nedeljo pa bodo posebni gostje Sejma glasbeniki furlanske skupine Luna e un Quarto. (NM) rai3 bis - Jutri Oddaja Lynx o 25-letnici padca Berlinskega zidu TRST - Jutri ob 20.50, bo na Deželni televizijski mreži RAI tre bis v okviru čezmejnega programa LYNX na sporedu posebna oddaja ob 25-obletnici padca Berlinskega zidu, v kateri bodo o pomenu omenjenega dogodka razmišljali številni intervjuvanci in pričevalci tedanjega družbenopolitičnega dogajanja. O tem, kako se spominjajo tiste zgodovinske noči pred petindvajsetimi leti in kako se danes, četrt stoletja kasneje, čutijo posledice padca zidu, bodo pripovedovali Walter Momper, župan Berlina v letu 1989, in zdajšnji prvi mož nemškega glavnega mesta Klaus Wowereit, nato še dolgoletni poročevalec Italijanske radiotelevizije iz Nemčije Dimitrij Volčič, sedanji berlinski dopisnik RAI Rino Pellino in novinarka Barbara Gruden. Gledalci bodo marsikaj zanimivega izvedeli tudi o nastanku in delovanju Muzeja o zidu, v katerem hranijo edinstveno zbirko predmetov, ki so jih uporabljali ubežniki med poskusi pobega iz vzhoda na zahod. Avtorica oddaje Ines Škabar, ki se je jeseni mudila v nemški prestolnici, je z raznimi sogovorniki skušala izmeriti tudi sedanji utrip mesta, saj slovi Berlin po izredno bogati kulturni ponudbi, zaradi česar privablja iz leto v leto vedno več novih prebivalcev, v prvi vrsti mladih. V dokumentarcu se bodo zvrstila tudi pričevanja nekaterih predstavnikov mlajše generacije, ki so zapustili rodni kraj in sedaj živijo in delajo na nemških tleh. Govor bo tudi o poučevanju slovenskega in italijanskega jezika na prestižni Humboldtovi univerzi v Berlinu in o pomembni vlogi, ki jo ima tamkajšnje Veleposlaništvo Republike Slovenije pri utrjevanju slovensko - nemških odnosov. Poleg tega bodo gledalci spoznali tudi Italijanski Inštitut za kulturo v Berlinu ter slovenskega duhovnika, ki v berlinski mestni četrti Sankt Elizabeth vodi slovensko in nemško župnijo. Ponovitev priložnostne oddaje bo na sporedu v četrtek, 13. novembra ob 20.50. slovenska manjšina - Vprašanje vračanja narodnih domov SKGZ opozarja na statičnost deželne vlade Napoveduje tudi ponoven poseg pri pristojnem odborniku Francescu Peroniju - Konkretne potrebe knjižnice in Slovenskega raziskovalnega inštituta GORICA - Deželno vodstvo Slovenske kulturno-gospodarske zveze je ocenilo stanje vračanja osrednjih domov slovenski narodni skupnosti, kot to predvideva zaščitni zakon za slovensko manjšino. SKGZ je razočarana nad statičnostjo deželne vlade in še posebno pristojnega odbornika Francesca Pero-nija do še vedno nerešenega vprašanja vrnitve omenjenih nepremičnin, piše v tiskovnem sporočilu. »Potem ko smo si z velikim naporom uspeli zagotoviti del pritličnih prostorov Trgovskega doma v Gorici, ki jih je prejšnja deželna uprava primerno uredila, smo bili prepričani, da bodo stekli postopki pridobivanja dodatnih prostorov in da se bo kmalu začelo njihovo obnavljanje. Žal pa smo še vedno priča nerazumljivemu mirovanju deželnega od-borništva, ki je po zakonu pristojno za to vprašanje, kot tudi ne moremo razumeti stalnega odlašanja obnove Narod- nega doma pri Sv. Ivanu v Trstu, za kar so skoraj deset let že odobrena potrebna finančna sredstva,« meni SKGZ. V tem smislu ne smemo pozabiti na konkretne potrebe nekaterih naših organizacij, prvenstveno Narodne in študijske knjižnice in Slovenskega raziskovalnega inštituta, ki upravičeno pričakujeta čimprejšnjo rešitev problema, ki se vleče že preveč let. Krovna manjšinska organizacija bo ponovno posredovala pri odborniku Peroniju in deželni vladi in pričakuje, da bodo tudi ostali manjšinski dejavniki, v prvi vrsti slovenska deželna svetnika, sprožili vse potrebne pobude, da bomo končno pridobili Narodni dom pri Sv. Ivanu, ki je edini od treh v lasti Dežele FJK, in da se bodo nadaljevali obnovitveni postopki pridobivanja Trgovskega doma v Gorici. »Pomembno je tudi, da pride čim prej do konkretnih premikov, kar zade- va pridobivanje dodatnih prostorov osrednjega Narodnega doma v Ulici Fil-zi. Boljša prostorska ureditev nekaterih osrednjih ustanov v središču Trsta in Gorice bi gotovo prispevala k bogatenju obeh mest s slovensko kulturno in vsestransko prisotnostjo, kar vsi vedno izpostavljajo kot enega od pogojev, da stopimo vsi skupaj na pot kulturnega in večjezičnega dialoga, ki bo pomagal premostiti težave iz preteklosti.« Slovenska kulturno-gospodarska zveza od nekdaj zagovarja omenjena stališča in je doslej že storila nekaj pomembnih korakov v to smer. Isto pozornost pričakuje tudi od institucionalnih predstavnikov. »Od načelnih izjav moramo preiti h konkretnim dejanjem, zato bi vrnitve oz. večje prostorske uporabnosti narodnih domov v Trstu in Trgovskega doma v Gorici predstavljale močan signal v to smer,« piše na koncu v sporočilu. Narodni dom pri Sv.Ivanu v Trstu so izpraznili, od takrat vse miruje arhiv 4 Nedelja, 9. novembra 2014 APrimorski r dnevnik Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 faks 040 7786339 trst@primorski.eu repentabor - Združenje pokrajin FJK o spornem zakonskem osnutku reforme krajevnih uprav Fontanini: Manjšine temelj naše posebnosti Deželni zakonski osnutek o reformi krajevnih uprav je pravcati ne-bodigatreba. Tako so ga domala soglasno ocenili udeleženci četrtkovega srečanja vodstva Združenja pokrajin Furlanije-Julijske krajine z repentabr-skim županom Markom Pisanijem na županstvu na Colu. Povod za srečanje je dal predsednik tržaškega pokrajinskega sveta Mau-rizio Vidali; repentabrska občina je bila izbrana nalašč zato, da bi predstavniki Združenja pokrajin opozorili na »popolno odsotnost« slovenske manjšine v zakonskem osnutku. O tej temi je govoril gostitelj, župan Marko Pisani. Osnutek predstavlja problem za občine, v katerih je priznana slovenska manjšina; ko bi ga sprejeli takega, kakršen je, bi se raven zaščite znižala, je ocenil. Namesto uvedbe Zvez občin bi moral zakonski osnutek privilegirati konvencije med občinami, ki ne predstavljajo dodatnih stroškov. Pokrajinam pa bi morali dodeliti več pristojnosti v pomoč občinam, na primer na področju evropskega načrtovanja, je menil Pisani. Tudi Vidali je izpostavil »odsotnost manjšin« v zakonskem osnutku. Manjšina bi brez zaščite postopoma izginila. Ko bi repentabrsko občino skupaj z drugimi kraškimi občinami združili v zvezo s tržaško občino, bi postala nekakšen periferni rajon. Tudi predsednik Združenja pokrajin FJK, Pietro Fontanini je izpostavil to pomanjkljivost:odsotnost manjšin v zakonskem osnutku, seveda. Gre za hud spodrsljaj. Manjšine so temelj naše deželne posebnosti. Deželni svet jih mora ovrednotiti, sicer bomo zdrknili na raven navadnih dežel in Veneto nas bo posrkal, je ocenil predsednik vi-demske pokrajine. Njegov goriški kolega Enrico Gherghetta je brez dlak na jeziku ocenil zakonski osnutek o reformi krajevnih uprav kot »svinjarijo«. Po njegovem mnenju je zbrala deželna vlada napačno pot. Deželo bi morala razbremeniti odgovornosti in številnih pristojnosti ter jih predati upravam, ki pobliže delujejo na ozemlju, to je občinam. Z reformo pa bodo postale občine, čeprav združene v zveze, nekakšni periferni deželni uradi. »In manjšine bodo izginile,« je napovedal. Za predsednico tržaške pokrajine Mario Tereso Bassa Poropat bo ta reforma pravi »flop«. Pomenila bo delitev ozemlja, z možnostjo ustanovitve tako imenovanih pod-območij bomo priča dodatnemu upravnemu organu. Tako se bo ševilo upravnih objektov v deželnem merilu povečal, ne pa zmanjšal. Po nenem mnenju se je zakonski osnutek rodil »pod nesrečno zvezdo«: »Druga verzija se močno razlikuje od prvotno, in ne ve se, zakaj je do tega prišlo,« je menila Bassa Poropat, ki je predlagala, naj deželna uprava zamrzne sedanji zakonski osnutek in naj počaka na odobritev vsedržavne reforme krajevnih uprav, ki jo je pripravil podtajnik pri predsedstvu vlade Graziano Delrio. Srečanja se je udeležil tudi deželni svetnik Slovenske skupnosti Igor Ga-brovec. Po njegovem mnenju odpira ta zakonski osnutek še več vprašanj, kot zdravstvena reforma, zato bi potrebovali več časa, da bi ga modro presodili. M.K. Resni obrazi na Colu: z leve Enrico Ghergetta, Pietro Fontanini, Marko Pisani, Maurizio Vidali fotodamj@an občina trst - Napoved župana Cosolinija Zamrznitev davka Tari Sklep, ki ga je župan napovedal na skupščini Delavskih zadrug, bo sprejel občinski odbor H Tržaški občinski odbor bo v kratkem sprejel sklep o preložitvi roka za plačilo davka na smeti Tari. Namesto do 30. novembra bo treba prvi obrok tega občinskega davka plačati do konce februarja prihodnjega leta. Mestna uprava bo izvedla sklep, ki ga je na predsinočnji burni in polemični skupščini članov in varčevalcev Delavskih zadrug COOP napovedal župan Roberto Cosolini. S tem bo Občina nekoliko olajšala življenje varčevalcem zadruge, ki tvega stečaj, obenem tudi priskočila na pomoč vsem, ki jih je zlasti v mestu prizadela nedavna vremenska ujma. Gre predvsem za trgovce in lastnike javnih lokalov, ki jih je preplavila voda in pustila za seboj škodo in razdejanje. Kot smo poročali, se je četrtkove skupščine v športnim palači na Čar-boli udeležilo več kot tisoč v glavnem jeznih in razočaranih varčevalcev Delavskih zadrug. Župan Cosolini je edini od javnih upraviteljev, ki si je »upal« nastopiti na skupščini in se »v živo« soočiti z jeznim članstvom COOP. Slednje je pogrešalo predvsem političnega zastopnika deželne uprave (navzoč je bil funkcionar), ki je po zakonu poklicana za nadzor poslovanja za-družniškega sektorja. Očitno se je pri tem nekaj zataknilo, kar člani zadruge očitajo tako desnosredinski vladi Renza Tonda kot levosredinskemu odboru predsednice Debore Serracc-hiani. Davek na smeti Tari je občinski davek, ki ga sicer določa državna zakonodaja, izterjajo pa ga občinske uprave na osnovi svojih določil in meril. Preložitev plačila prvega obroka na konec februarja bo torej prizadelo občinske in ne državne blagajne, čeprav se je Rim v nekaterih izrednih primerih (npr. v od poplav hudo prizadeti Genovi) sam odločil za začasno zamrznitev tega davka, kot tudi ostalih davčnih obvez (kot je npr. davek na fizične osebe Irpef). T, t *Yl Posnetek s predsinočnje živahne in polemične skupščine članstva delavskih zadrug COOP fotodamj@n sodišče - Psihološki pritisk in vrtoglave cene Goljufa ne moreta več prodajati detektorjev plina V preteklih mesecih sta v Trstu, Gorici in drugih mestih marsikoga obiskala sodelavca nekega podjetja iz Brescie, ki prodaja detektorje plina. Svoje sogovornike, pretežno so to bile priletne osebe, sta prepričevala, da morajo po zakonu obvezno nabaviti napravo, ki zaznava uhajanje plina. Zakoni v resnici tega ne predpisujejo, onadva pa sta detektorje prodajala za 250 do 750 evrov, medtem ko znaša cena teh naprav (vključno z delom) okrog 50 evrov. Pred časom je policija uvedla preiskavo. Tržaški preiskovalni sodnik Giorgio Nicoli je na predlog državnega tožilstva pred dnevi sprejel prisilni omejevalni ukrep zoper oba osumljenca, 23-letnega italijanskega državljana A.V. in 24-letnega albanskega državljana K.I. Moška, ki sta do tega ukrepa še vedno sodelovala z omenjenim podjetjem in prodajala detektorje po vsej Italiji, ne smeta zapustiti svojih občin (obe sta v pokrajini Brescia) brez dovoljenja sodstva. Osumljena sta goljufije. Kvestura navaja, da sta osumljenca s psihološkim pritiskom prepričevala svoje žrtve. Bila sta tako vztrajna, da je marsikdo podpisal pogodbo samo zato, da bi se ju končno znebil. Kdor naleti na podobnega prodajalca, naj takoj pokliče na številko 113. Ubežniku nataknili lisice Tržaška mejna policija je v sredo pri Fer-netičih prijela moškega, ki je septembra letos v okolici Rima pobegnil iz hišnega pripora. Dol-žijo ga izvedbe tatvine in ropa, prikrivanja ukradenega blaga, pranja denarja in upiranja policiji. V sredo se je 36-letni romunski državljan v resnici vračal v Italijo, in sicer na potniškem avtobusu iz Romunije. Policisti so ga še ovadili, ker jim je izročil lažna osebna dokumenta. Gibanje 5 zvezd: Ne nočnim sejninam Tržaška občinska svetnika Gibanja 5 zvezd Menis in Patuanelli protestirata, ker se seje občinskega sveta nalašč zavlečejo čez polnočjo. Samo zato, da bi svetniki dobili dvojno sejnino, ne da bi pri tem izčrpali dogovorjeni dnevni red. Menis in Pattuanelli se iz protesta ne bosta udeležila več sej načelnikov svetniških skupin, predlagata tudi, da bi se občinske seje začele ob 17. uri in ne več ob 18.30. Priprave na protest proti vladni socialni politiki Bazni sindikati, študentski kolektivi in druga družbena gibanja se tudi v Trstu pripravljajo na aktivno sodelovanje na vsedržavnem protestu in splošni stavki 14. novembra proti jobs actu in socialni politiki Renzijeve vlade. Včeraj so o tem razpravljali na mestni skupščini, ki so jo organizirali sindikalne zveze USB, UCSI-AIT in interna levica v CGIL, koordinacijski odbor srednješolcev ter Unija študentov FJk, Dom kultur,kolektiv Oberdank in antikapitalistična levica. V ospredje postavljajo boj za sindikalne in socialne pravice, za dom, zdravstvo, javno šolstvo. Slovenska hvaležnica jutri pri sv. Justu Slovensko pastoralno središče v Trstu sporoča vsem slovenskim vernikom tržaške škofije, da bo letošnja skupna hva-ležnica z naslovom: Blagoslavljati sadove zemlje in hraniti svet (tema letošnje zahvalne nedelje pri italijanski škofovski konferenci) jutri ob 16. uri v stolnici sv. Justa. Slovesno bogoslužje bo ob soma-ševanju slovenskih duhovnikov vodil nadškof Giampaolo Crepaldi. Poleg Združenega zbora ZCPZ bodo pri ma-šni daritvi sodelovali še pevska skupina SZSO, obogatile pa narodne noše ter pri-našalci darov. Magajnov arhiv je pri NŠK V včerajšnjo kratko napoved javnega srečanja o občinskem fotografskem arhivu v Novinarskem krožku se je vrinila netočnost. Pobudniki srečanja so med drugim zapisali, da so Magajnov arhiv preselili v Slovenijo. V resnici so v Sloveniji začeli z njegovo digitalizacijo, arhiv pa je še vedno v Trstu in zanj skrbi Odsek za zgodovino pri NŠK. Nadzor od Devina do Milj Tržaška kvestura je pred časom poostrila nadzor na Krasu: tarča policistov so kriminalci, ki se odpravljajo na »hudodelske izlete« čez mejo. V torek popoldne in sredo zjutraj so bile na vrsti izredne nadzorne dejavnosti tako na Krasu kot na cestah proti Miljam. Vozila so ustavljali med Devinom in Bazovico ter na celotnem obmejnem pasu. Sodelovali so mejni policisti in kriminalisti iz Padove, slednje je izrecno poklicala tržaška kvestura. Skupno so ustavili 500 vozil in pregledali osebne dokumente 400 ljudi, med temi je bilo 30 nekdanjih prestopnikov. Zbrane informacije so na voljo raznih policijskih oddelkov in bodo verjetno koristne pri preprečevanju kaznivih dejanj. Na ladji iskali mamila Včeraj dopoldne je 30 policistov, finančnih stražnikov in karabinjerjev sodelovalo v obsežni kontroli na tovorni ladji, ki je priplula iz Istanbula. Ladjo, ki prevaža beton, so dali privezati pri terminalu za sadje. Preiskovalci naj bi po poročanju agencije Ansa na podlagi prejetih obvestil iskali nezakonite priseljence in mamila, po pisanju Anse pa naj ne bi našli ničesar. / TRST Sobota, 8. novembra 2014 5 prosek - Podpis konvencije Društvene gostilne s Trgovinsko zbornico za Dom prosekarja Začetek martinovanja v znamenju prosekarja Kdor noče žaba bit / ta mora vince pit. Tako je zapel ženski pevski zbor pod taktirko Marka Štoke na sinočnjem krstu letošnjega martinovanja na Proseku. Dobre pol ure pozneje, potem ko je vinogradnik Andrej Bole s pokom odprl prvo steklenico letošnjega prosekarja, je bilo kmalu jasno, da se v dvorani Društvene gostilne ni znašla niti ena sama žabica. Prosekar je prvič oplemenitil prose-ško martinovanje pred tremi leti. Edi Kante je takrat zasejal seme, ki je že začelo dajati svoje sadove, saj letos predstavljajo svoje domače vino z več kot 300-letno tradicijo že trije vinogradniki, je spomnil predsednik Kmečke zveze Franc Fabec. Uvod v letošnje martinovanje je nasploh potekal v znamenju prosekarja. Ob tistem Boletovem v steklenicah, je bil govor tudi o strukturi, ki naj bi ga - skupaj z ostalimi domačimi pridelki - promovira-la. Predsednik proseškega gospodarskega društva Claudio Černjava in predsednik Zgoraj: predsednik gospodarskega društva Claudio Černjava in predsednik trgovinske zbornice Antonio Paoletti podpisujeta konvencijo za Dom prosekarja; levo: Andrej Bole odpira prvo steklenico letošnjega prosekarja fotodamj@n tržaške trgovinske zbornice Antonio Pao-letti sta sinoči podpisali konvencijo, s katero se je društvo obvezalo, da preda za dobo 10 let trgovinski zbornici v brezplačno uporabo trakt stavbe, v katerem bo nastal Dom prosekarja. Pobuda sodi v okvir »obvez« znanega protokola o zaščitni znamki Prosecco Doc. Deželna uprava je v ta namen dodelila trgovinski zbornici 200 tisoč evrov za ureditev promocijskega centra. »Omenjena sredstva ne zadoščajo, zato je potrebnih še nadaljnjih 200 tisoč evrov, ki jih je treba nujno dobiti, ker v nasprotnem primeru tvegamo, da nam Dežela prihodnje leto prekliče že dodeljena sredstva,« je opozoril Černjava. Paoletti je zagotovil, da je njegova organizacija »vedno blizu kraškemu kmetijskemu svetu,« in da bo nadaljevala po tej poti. Tržaški odbornik za gospodarski razvoj Edi Kraus je naglasil, da si občina prizadeva za gospodarski in turistični razvoj Krasa, kot zgovorno dokazujeta nov prostorski načrt in načrt o obnovi paštnov v kontovelskem in proseškem bregu. Martinovanje na Proseku je institucionalno oživelo za časa predsednikova-nja Bruna Rupla. Njegov naslednik Roberto Cattaruzza nadaljuje po takrat začrtani poti, zadnja leta pa je večdnevno praznovanje še razširil in obogatil z novimi pobudami in posegi. Cattaruzza se je sinoči zahvalil vsem, društvom in organizacijam, ki so pripomogli k letošnji izvedbi martinovanja, še posebej pa Isabelli Ci-pollino za izdelani plakat, kontovelskemu umetniku Aleksandru Starcu za logotip, ki obeležuje letošnje Martinove čaše in »resničnemu motorju manifestacije,« rajonski tajnici Rosanni Ravbar. Prvi iztočeni steklenici Boletovega prosekarja je - ob klobasah, zelju in pra-ženem krompirju - sledila druga, tre-tja,...deseta. V potrditev zadnjih stihov proseške priredbe Vinske pesmi izpod peresa domačinke Zvonke Guštin: Naj stari bo ali mlad / vsak prosekar pije rad / Nazdravimo zdaj z njim / živi naj svet Martin. M.K. martinovanje Mladi v naravi, gradnja zidkov in Vinski dom Martinovanje na Proseku se bo danes nadaljevalo s popoldanskim turnirjem v bri-školi za Memorial Walterja Fer-luge (ob 15. uri v Kulturnem domu), z razstavo in pokušnjo fanclov z dušo (ob 18. uri na rajonskem sedežu), s koncertom učencev Glasbene matice (ob 19.30 v proseški cerkvi) in zvečer z glasbo z Dj-jem v Kulturnem domu. Že včeraj se je na sedežu rajonskega sveta odvijala didaktična delavnica za osnovno šolo Umetniki v naravi, ki jo prireja Miramarski morski park. Namenjena je bila učencem 1. in 2. razreda osnovne šole Avgusta Černigoja, v ponedeljek, 10. novembra pa bodo prišli na račun učenci 1. in 2. razreda osnovne šole z italijanskim učnim jezikom Felice Venezian. V ponedeljek bo na sporedu tudi didaktična delavnica za srednjo šolo o kraški suhozidni gradnji. Dijaki si bodo najprej v Kulturnem domu ogledali dokumentarec Zazidan kamen Krasa, potem se bodo v naravi lotili gradnje zida. Delavnice Kraška suhozid-na gradnja bodo potekale, če ne bo deževalo, sicer se bodo odvijale naknadno. Člani kluba Promokras so tudi letos ob martinovanju odprli Vinski dom. Zaživel je zraven Kulturnega doma. V njem ponujajo ob žlahtnih in penečih vinih domačih vinogradnikov slastni prigrizek in tudi letošnjo kulinarično novost. Lanske Martinove lulčke bodo letos nadomestile ... Izgubljene duše. Za kaj gre, bodo gostje izvedeli ob obisku doma, ki bo odprt do torka, vrhunca martinovanja. Vinski dom je letos ne le vinsko, temveč tudi umetniško uglajen. Domači likovni umetnik Aleksander Starc s Konto-vela je dal na ogled vrsto svojih slik. nova pobuda Belci: Renzi nikakor ne sodi na levo »Ne nova politična stranka, temveč razmišljanje o sedanjosti in prihodnosti italijanske levice«. S temi besedami je deželni tajnik CGIL Franco Belci včeraj predstavil ponedeljkovo pobudo v gledališču Miela z naslovom Offi-cina 2.0 (Delavnica 2.0.). Nekateri vsekakor v tem vidijo že zametek nove levičarske stranke, ki naj bi jo vodil aktualni vodja kovinarjev Fiom Maurizio Landini. Belci je prepričan, da predsednika vlade Mattea Renzija nikakor ne moremo imeti za levičarja. Izpostavil je njegovo togo zadržanje do sindikatov in vsebino zakona za stabilizacijo javnih financ. Deželni tajnik CGIL je bil bolj prizanesljiv do predsednice Dežele Debore Serracchiani. Pohvalil je deželno zdravstveno reformo in njena prizadevanja za reševanje furlanskega obrata Ideal Standard, medtem ko je bil kritičen do Serracchianijeve vloge na državni ravni znotraj Demokratske stranke. zahodni kras - Resolucija rajonskega sveta za vpis na seznam svetovne dediščine Paštni na seznam Unesca! Kontovelski, proseški in kriški breg ter vasi Kontovel, Prosek in Križ naj postanejo svetovna dediščina človeštva in naj bodo vključeni na seznam zaščitenih območji Unesca. Tako zahteva resolucija, ki jo je na četrtkovi seji soglasno odobril zahod-nokraški rajonski svet. Dokument poziva tržaškega župana, naj oceni možnost vključitve tega predela med območja, ki jih ščiti mednarodna organizacija Unesco. Občinski uradi pa naj pripravijo ustrezno dokumentacijo in akte, s katerimi bi se tržaška občina pridružila številnim drugim krajevnim upravam tako v deželnem kot v meddržavnem okviru, ki so se že odločile za podobno priznanje Krasa na mednarodni ravni. V uvodu resolucije, ki jo je predložil predsednik zahodnokra-škega rajonskega sveta Roberto Cat-taruzza, je zapisano, da so že številne krajevne uprave v deželi, med njimi tudi devinsko-nabrežinska občina in mesto Tržič, izrazili željo za vpis njihovega območja na seznam krajev, ki jim organizacija Unesco priznava Paštni naj postanejo svetovna dediščina človeštva status svetovne dediščine. Ti krajevni upravi sta se pridružili javnemu pozivu številnih drugih občinskih stvarnosti, med drugim občin Dolenje in Krmin, k priznanju statusa svetovne dediščine tukajšnjega širšega čez-mejnega prostora. Po oceni predlagatelj ima ozemlje zahodnokraškega rajona vse značilnosti - tako kulturne kot okoljske in naravne - ki omogočajo tovrstno mednarodno priznanje. Prav breški pas je izraz stoletnega dela tukajšnjih ljudi, ki so divje pobočje udomačili v terasaste paštne, na katerih je uspevalo gojenje trte. Dodatno točko za priznanje statusa svetovne dediščine pa predstavlja dejstvo, da so prav ti paštni bili zibelka sedaj zelo znanega in priznanega vina prosecco. M.K. 6 1 0 Sobota, 8. novembra 2014 KULTURA / posvet - Včeraj v nekdanji ribarnici Izzivi zdravstvene in socialne oskrbe Govorniki so si enotni, da morata javni in zasebni sektor sodelovati fotodamj@n Eden od izzivov socialne oskrbe je tudi soočenje z generacijo, ki je starejša od 60 let in je v Trstu že tako ali tako številčna. Kaj lahko storimo sami in kaj mora za generacijo 60 plus storiti Občina, kaj pomeni aktivno zdravo staranje in kaj se lahko naučijo eni od drugih? Na ta vprašanja je poskušal odgovoriti včerajšnji posvet v nekdanji ribarnici, ki je bil uokvirjen v cikel javnih srečanj z naslovom Zgradimo prihodnost v Trstu. Čeprav včerajšnje srečanje, ki ga je organizirala Občina Trst, ni ponudilo konkretnih rešitev, je natančno obravnavalo tri teme povezane s staranjem - starost in gospodarstvo, starost in oskrbo ter starost in vključenost. Predavatelji različnih poklicnih profilov so z različnih vidikov, od sociologije, socialnega in institucionalnega varstva do prostovoljskih združenj, razpravljali o tej aktualni temi. Enotni so si bili v mnenju, da so potrebne strukturne reforme v zdravstveni oskrbi, saj je nova demografska situacija tudi priložnost za uveljavitev celovitega in trajnega pristopa k staranju prebivalstva. Župan Roberto Cosolini je včeraj poudaril, da bi bilo posebno pozornost potrebno nameniti podpornim projektom, ki najbolje uporabijo človeške vire vseh starostnih obdobij. Projekti, ki podpirajo mlade in tisti, ki podpirajo starejše prebivalce, si delijo veliko skupnega. Župan je prepričan, da je treba izboljšati kakovost življenja starejših oseb, ki bi si lahko pomagale tudi s športnimi ali kulturnimi pobudami. Promocijo regionalnega socialnega razvoja in spodbujanje mreženja prostovoljnih in interesnih skupin s ciljem večje inovativnosti na področju nudenja socialne in zdravstvene oskrbe ostarelih je predstavila Ariella Čuk, ki je prepričana, da morata javni in zasebni sektor sodelovati, občani pa morajo izbrati prave odločitve za zdravo staranje. To naj bi dosegli z različnimi aktivnostmi, ki pa bodo izvedljive le, če bomo vzdrževali dober življenjski standard. O starosti in vključenosti je govoril Maurizio Pessato, ki je predstavil tehnološko in socialno infrastrukturo na našem teritoriju, ki bi jo lahko izboljšali s tako imenovanim BioHighTech tehnologijo, ki bi omogočila boljšo kakovost življenja, seveda z nižjimi stroški in boljšimi storitvami. O večji kakovosti storitev je spregovoril tudi občinski odbornik Roberto Treu, ki je prepričan, da bi morali korak naprej narediti z novo zdravstveno reformo. Deželna odbornica za zdravje Maria Sandra Telesca pa je poudarila, da je socialna oskrba tesno povezana z gospodarsko rastjo. Da je treba v središče sistema postaviti aktivne starejše člane družbe, je prepričan Nadio Delai, ki je tako kot njegovi predhodniki dejal, da je za vzpostavitev učinkovitih omrežij in informacijskih sistemov na lokalni ravni treba razviti tesno sodelovanje med različnimi družbenimi akterji. Končni cilj je, da imajo starejši prebivalci in njihove družine dostop do čim širšega nabora predlaganih storitev. (sč) gasilci - Projekt petih partnerjev Za lažje reševanje oseb s posebnimi potrebami Na sedežu pokrajinskega poveljstva gasilcev so včeraj predstavili projekt za pomoč osebam s posebnimi potrebami, pri katerem sodelujejo gasilci, združenje Trie-steAbile, zdravstveno podjetje, Občina Trst in Televita. Namen tega projekta je odstraniti nepričakovane ovire, ki lahko gasilcem močno otežijo reševanje invalidov in drugih oseb s fizičnimi težavami. Na osnovi informacij, ki jih bodo poslali zainteresirani občani, bodo pobudniki projekta sestavili neke vrste zemljevid, ki bo gasilcem omogočil preventivno poznavanje značilnosti hiš, stanovanj in poslopij, v katerih stanujejo invalidi. Gasilci bodo lahko že pred prihodom na prizorišče zasnovali intervencijo, kar je nedvomno koristno, saj je dobro organizirana reševalna akcija učinkovitejša in torej uspešnejša. Kdor hoče poslati informacije o stavbi, v kateri stanuje, se mora obrniti na svoj zdravstveni okraj, na tržaško občinsko socialno službo ali pa na združenje TriesteAbile (na sedežu družbe Televita na Trgu San Giovanni 6). Možno bo tudi sodelovanje prek drugih združenj invalidov ter na brezplačni telefonski številki združenja TriesteAbile 800-399299. V prvi fazi bodo lahko sodelovale osebe med 18. in 64. letom starosti, ki so gluhe, slepe, avti- stične, priklenjene na voziček ali na posteljo. Pobudo je predstavil namestnik pokrajinskega poveljnika gasilcev Aleksander Sancin, ki je poudaril, da bodo načrt v nadaljevanju razširili in izboljšali z dodatnimi oblikami sestavljanja zemljevida. Navzoči so bili tudi Nicola Delli Quadri (generalni direktor zdravstvenega podjetja), Laura Famulari (občinska odbornica za socialno politiko), Vincenzo Zoccano (predsednik deželne konzulte za osebe s posebnimi potrebami) in Roberto Marche-soni (TriesteAbile). Svobodni Trst proti paradi Italija je po mnenju gibanja Svobodni Trst znova kršila mednarodne pogodbe, ki urejujejo razmere na Svobodnem tržaškem ozemlju. Gibanje so motile »vojaške nacionalistične proslave, ki jih je fi-duciarna vlada od 26. oktobra do 5. novembra priredila v Trstu.« Gibanje Roberta Giurastanteja ocenjuje, da je »razkazovanje topov, oklepnih vozil in vojnega ladjevja« kršilo »demilitarizirano Svobodno tržaško ozemlje«, italijanske oblasti pa »prikrivajo zgodovinsko dejstvo, da se je v prvi svetovni vojni 99 odstotkov Tržačanov lojalno borilo na strani Avstro-Ogrske.« Včeraj danes ¿i Čestitke Danes, SOBOTA, 8. novembra 2014 BOGOMIR Sonce vzide ob 6.54 in zatone ob 16.43 - Dolžina dneva 9.49 - Luna vzide ob 18.07 in zatone ob 9.16. Jutri, NEDELJA, 9. novembra 2014 TEODOR VREME VČERAJ: temperatura zraka 16.8 stopinje C, zračni tlak 1008,4 mb ustaljen, vlaga 97-odstotna, veter 6 km na uro severovzhodnik, nebo oblačno, morje rahlo razgibano, temperatura morja 18,1 stopinje C. S Mali oglasi 40-LETNA GOSPA išče delo kot negovalka starejših oseb ali kot pomočnica pri hišnih opravilih. Tel.: 3497112722. 40-LETNI FANT z večletnimi izkušnjami v industrijskem področju, išče kakršnokoli resno zaposlitev tudi v kmetijskem sektorju. Tel. št.: 040200882, 328-1740877. GOSPA SREDNJIH LET z izkušnjo išče delo pri negi starejših oseb tudi pri čiščenju in likanju. Tel. št.: 329-3227075. GOSPA išče delo kot hišna pomočnica v dopoldanskih urah ali pri negi starejših oseb 24 ur dnevno. Tel. št.: 00386-40637800. IZPRAZNJUJEM hiše, stanovanja, kleti, podstrešja itd., popravljam pohištvo, lesena polkna, okna in vrata; tel. 340-2719034. ODDAM STANOVANJE pri Magdaleni, popolnoma prenovljeno in opremljeno, 60 kv.m., z dvoriščem 80 kv.m., s parkirnim prostorom na odprtem. Tel.: 338-1586832. PRODAM 4 zimske gume znamke kumho, velikosti 135/80 R13 (rabljene 3.000 km). Tel. št.: 040-824528. PRODAM domače klobase. Tel.: 3395472406. PRODAM trisedežni kavč, bele barve, cena 100,00 evrov. Podarim še dve prevleki. Tel.: 346-9439702 (Mavhi-nje). Turistične kmetije KMEČKI TURIZEM ŠKERLJ, SALEŽ 44, je odprt ob sobotah in nedeljah. Tel.: 040-229253 KMETIJA DEBELIS je na Kolonkovcu odprla agriturizem do 16.11.2014. Tel. 347-3648603 - zaprto ob sredah OSMICA ŠTOK V MAREZIGAH je odprta. Tel.: 00386 5 6550131 Vabljeni! VINOTOČ (OSMICA) PRI KAMNARJEVIH V VOLČJEM GRADU bo za Martinovo odprt ob sobotah in nedeljah do 16. novembra. Hfl Osmice Draga teta BOŽENA!Naj sonce sreče tebi sije, dokler ti življenje bije, posebno pa na ta dan, ko praznuješ 90. rojstni dan. Vse najboljše ti želijo vsi domači. V Mavhinjah praznuje danes BOŽENA TERČON visok življenjski jubilej. Iz vsega srca ji čestitamo in voščimo, da bi bila še vedno tako zdrava in vesela. Bruna, Ada in Liljana. Danes praznuje okroglih 10 let naš zlati NATAN. Iz srca mu voščimo, da bi bil še naprej iznajdljiv, vesel in prijazen. Nona Vera, dedek Janko, Ivana in botra Lojzka. Draga nona DRAGICA in nono PEPI! Danes je lep dan, dan ko slavita vajino 45. obletnico poroke. Imejta se naprej tako rada! Vaši Josette, Mark in Marisol. Danes praznuje 40 let MARTIN CAIA. Polno zdravja, veselja in zadovoljstva mu želi mama Nerina in vsi prijatelji. Naša TANJA slavi 50. rojstni dan. Vse najlepše in najboljše ter mnogo srečnih dni v krogu svojih dragih, ji želijo mož Antonio, sinovi Giovanni, Luca in Mattia ter mama in papa. S Poslovni oglasi PRODAJAM PEČ za ogrevanje na kurilno olje. Cena po dogovoru. Tel.: 347-5011844 PEKARNA BUKAVEC v nedeljo 9/11 odprta slaščičarna. [12 Lekarne BORIS PERNARČIČ je odprl osmico v Medji vasi št. 7. Tel. 040-208375. NA PROSEKU v Kutu smo odprli osmi-co. Toplo vabljeni. PAOLO IN MARINKA sta v Mavhinjah na Punkišči odprla osmico. Tel. št. 040-299985. RENZO TAVČAR je odprl osmico v Repnu. Tel. št. 040-327135. V SOŠČEVI HIŠI na Proseku ima osmico odprto Godbeno društvo Prosek. Danes, 8. novembra 2014: Običajni urnik lekarn: od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30 Lekarne odprte tudi od 13.00 do 16.00 Trg Ospedale 8 - 040 767391, Ul. Commerciale 21 - 040 421121, Milje -Lungomare Venezia 3 - 040 274998, Opčine - Proseška ulica 3 - 040 422478 - samo s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom. Lekarne odprte tudi od 19.30 do 20.30 Trg Ospedale 8, Ul. Commerciale 21, Capo di Piazza Mons. Santin 2, Milje - Lungomare Venezia 3, Opčine - Proseška ulica 3 - 040 422478 - samo s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Capo di Piazza Mons. Santin 2 - 040 365840. www.farmacistitrieste.it 118: hitra pomoč in dežurna zdravstvena služba (od 20. do 8. ure, pred-praznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure) Za dostavljanje nujnih zdravil na dom, tel. 040 350505 - Televita. Telefonska centrala Zdravstvenega podjetja in bolnišnic: 040 399-1111. Informacije KZE, bolnišnic in otroške bolnišnice, tel. (zelena številka) 800 -991170, od ponedeljka do petka od 8. do 18. ure, ob sobotah od 8. do 14. ure. Nudi informacije o zdravstvenih storitvah, o združenih tržaških bolnišnicah in o otroški bolnišnici Burlo Garofolo. 9 Šolske vesti DTZ ŽIGE ZOISA vabi profesorje in starše dijakov 2., 3., 4., in 5. razredov na srečanje o podjetniškem krožku. Odgovorni društva Ustvarjalnik iz Ljubljane bo prikazal delovanje krožka in društva, ki je pospeševalnik mladinskega podjetništva. Srečanje bo v petek, 14. novembra, ob 18.30 v predavalnici A, v UL. De Pastrovich 5/A (pri cerkvici nad šolo). Za dodatne info pišite na willj.mikac@zigazois.it. Zveza cerkvenih pevskih zborov - Trst vabi na 15. REVIJO ZBOROV DEVINSKE DEKANIJE danes, 8. novembra 2014, ob 20. uri v cerkvi sv. Pelagija v Šempolaju M Izleti OBČINA DOLINA, za ovrednotenje Naravnega Rezervata doline Glinščice, v nedeljo, 9. 11., organizira 3. brezplačni vodeni izlet jesenskega ciklusa doline Glinšči-ce »Zgodbe o ledu«, ki traja prib. 3 ure in je namenjen odraslim in družinam (otroci od 6. leta dalje). Štart ob 10. uri iz Drage. Info in prijave (izleti v it. in slo.) na tel. 366-9571118 (pon.-pet. 14.00-17.00), in-fo@riservavalrosandra-glinscica.it. DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV V TRSTU in KRUT vabita člane in prijatelje, da se v četrtek, 18. 12., z avtobusom skupaj odpeljejo do Ljubljane na ogled praznično okrašene slovenske prestolnice in božičnih stojnic. Dodatne informacije in prijave na sedežu, Ul. Cicerone 8, II. nadstropje. Tel. 040-360072. U Kino AMBASCIATORI - 16.30, 20.30 »Interstellar«. ARISTON - 16.30, 18.45, 21.00 »Ritor-no a lAvana«. CINEMA DEI FABBRI - 18.45, 21.00 »Pelomalo«. FELLINI - 16.00, 18.00, 20.00, 22.00 »Il sale della terra«. GIOTTO MULTISALA 1 - 16.15, 18.40, 21.30 »Il giovane favoloso«. GIOTTO MULTISALA 2 - 16.15, 18.00, 19.45, 21.30 »Torneranno i prati«. GIOTTO MULTISALA 3 - 16.15, 18.10, 20.05, 22.00 »Tre cuori«. KOPER - PLANET TUŠ - 18.10, 21.00 »Bes«; 20.45, 22.40 »Dolga pot navzdol«; 16.00 »Drakula: Skrita zgodba«; 14.45, 21.15 »Labirint«; 14.10, 22.30 »Mali Budo«; 17.50, 20.30 »Medzvez-dje«; 16.10 »Na koncu mavrice«; 18.40 »Ouija«; 14.00, 18.15, 20.00, 22.00 »Skoraj policaja«; 17.00, 20.15 »Smeti«; 14.30, 16.20, 19.20 »Vloga za Emo«; 14.00, 16.00, 18.00 »Čebelica Maja«; 15.00, 16.50 »Čebelica Maja 3D«. NAZIONALE - Dvorana 1: 15.30, 18.30, 21.30 »Interstellar«; 15.30, 17.10, 18.50, 20.30, 22.10 »Dracula Untold«; Dvorana 2: 17.00, 18.45, 20.40, 22.20 »Confusi e felici«; 18.40, 20.20, 22.00 »Andiamo a quel paese«; 15.30 »Guar-diani della galassia«; Dvorana 3: 19.15 »The Judge«; 15.30, 17.00 »Un fantasma per amico«; Dvorana 4: 15.30, 17.30 »Doraemon«; 21.45 »La spia«. SUPER - 17.00, 18.50, 20.45 »Scrivimi ancora«. THE SPACE CINEMA - 15.00, 16.40 »My little pony - Equestria girl, Rainbow rocks«; 14.50, 18.05, 20.45, 21.20 »Interstellar«; 14.45, 17.00, 18.20, 20.15, 22.10 »Andiamo a quel paese«; 14.45, 16.45, 18.45 »Doraemon«; 14.30, 19.30, 22.00 »Guardiani della galas-sia«; 16.45, 19.50, 22.05 »Confusi e fe-lici«; 15.30, 17.40, 19.50, 22.00 »Dra-cula Untold«; 19.00, 21.40 »La spia«; 15.30, 17.40 »Un fantasma per amico«. TRŽIČ - KINEMAX - Dvorana 1: 17.15, 20.30 »Interstellar«; 15.30 »Un fantasma per amico«; Dvorana 2: 15.45, 17.40, 20.15, 22.15 »Andiamo a quel paese«; Dvorana 3: 20.00 »Dracula Untold«; 18.10 »Un fantasma per amico«; 21.45 »Interstellar«; 16.30 »Doraemon«; Dvorana 4: 15.30, 17.30, 20.00, 22.00 »Confusi e felici«; Dvorana 5: 17.00, 19.40 »Il giovane favoloso«; 22.20 »Dracula Un-told«; 15.20 »Doraemon«. / TRST Sobota, 8. novembra 2014 7 ^ KMEČKA ZVEZA ' , vabi na predstavitev L »MARTINOVE FURENGE, PROSEKARJA in NA KRST MLADEGA VINA« na Proseku Nedelja. 9/11/2014 ob 14.30 - „MARTINOVA FURENGA", Tovorni voz s konjsko vprego za prevoz vina, bo spremljala skupina narodnih noš in Godba Bohinj, Kraljica teTana 2014 Katrin Štoka, zbor MPZ Vasilij Mirk. Sodeluje Tajonski svet za Zahodni KTas in "Mladinski Krožek Prosek Kontovel ter krajevne gostilne in osmice. Povezoval bo: Omar Marucelli. ob 16.00 - Kulturni dom na Proseku - KRST MLADEGA VINA IN ZDRAV1CA S PROSEKARJEM 2014, koncert Godbe Bovinj in otroških pevskih zborov OŠ Čemigoj in Gradnik. Sodelujejo: Kraljica terana 2014 Katrin Štoka, združenje Slovenskega reda Vitezov Vina Slovenije, Mladinski Krožek Prosek Kontovel. DOBRODOŠLI NA OBUD1TVEN1 PREDSTAVITVI TEH LEPIH OBIČAJEV NAŠIH PREDNIKOV V primeru slabega vremena furenga odpade Ü3 Obvestila 40-LETNIKI (1974) se srečamo v Repnu v soboto, 15. novembra, ob 20. uri ob večerji z glasbo. Pridruži se nam! Pokliči najkasneje do danes, 8. novembra, na tel. št.: 040-327115. 50-LETNIKI IZ TREBČse dobimo danes, 8. novembra, ob 15.30 pred spomenikom padlim v Trebčah. Vabimo vse vaščane in prijatelje, da se nam pridružijo, da skupaj nazdravimo! DELAVNICA KUHANJA z dobro poznavalko kraške kuhinje Vesno Guštin, avtorico knjige »Je več dnevou ku klobas«. Tečaj bo potekal v Trstu, Ul. Androna del Pane 7, ob sobotah: danes, 8., 15., in 22. novembra. Info in prijave na tel. št. 0402460879 ali 392-2109031. KMETIJSKA ZADRUGA v Sežani prireja danes, 8. novembra, ob 17.30 delavnico »Ali znamo postreči vino?«. Ker je število mest omejeno na 35, je potrebna predhodna rezervacija na tel. št.: (00386) 57313444 ali (00386) 57310128. OB 97-LETNICI OKTOBRSKE REVOLUCIJE SKP-EL in SIK vabita danes, 8. novembra, v Ljudskem domu Togliatti, Ul. di Peco 14, Naselje Sv. Sergija, ob 19. uri posega Petra Behrensa in Stojana Speti-ča, sledi družabnost. SK DEVIN prireja Smučarski sejem v prostorih Coop GranDuino v Devinu. Sejem: danes, 8., 9., 15. in 16. novembra, 10.0019.30; 10., 11., 12., 13. in 14. novembra, 16.00-19.30. Prevzem opreme: 17. in 18. novembra, 10.00-19.30. 6. MARTINOV POHOD bo v nedeljo, 9. novembra. Zbirališče ob 9.00 na cesti pred spomenikom talcem pri Proseški postaji, odhod ob 9.30. V primeru slabega vremena bo pohod odpadel. SLOVENSKO PASTORALNO SREDIŠČE v Trstu, sporoča slovenskim vernikom tržaške škofije, da bo letošnja skupna »Hvaležnica« z naslovom »Blagoslavljati sadove zemlje in hraniti svet« v nedeljo, 9. novembra, ob 16. uri v stolnici sv. Justa. Slovesno zahvalno bogoslužje bo ob somaševanju slovenskih duhovnikov vodil Nj. ekscl. tržaški nadškof msgr. Giampaolo Crepaldi. Poleg Združenega zbora ZCPZ bodo sodelovali še pevska skupina SZSO, obogatile pa narodne noše ter prinašalci darov. V NEDELJO, 9. NOVEMBRA, bo ob 9.00 v Nabrežini zahvalna nedelja - blagoslov ure in nove strukture za zvonove. Ma-ševal bo g. Renzo Boscarol, predsednik pastorale. Sodelovala bo nabrežinska godba. Sledi družabnost v župnijski dvorani. Vabljeni! VAŠKE ORGANIZACIJE, PRIREDITELJI PRAZNIKA SV. MARTINA na Proseku vabijo vaščanke in vaščane, da se v narodnih nošah množično udeležijo tradicionalne »furenge« in krsta novega vina, ki bo v nedeljo, 9. novembra. Zbirališče ob 14. uri na križišču pri Kav-čevih orehih, ob 14.30 bo furenga odpeljala po vaških gostilnah in vinotočih. ZGONIŠKA ŽUPNIJA vabi na zahvalno nedeljo, 9. novembra, k blagoslovu zemeljskih pridelkov in traktorjev ob 10.30 po sv. maši. KRU.T IN NARODNA IN ŠTUDIJSKA KNJIŽNICA vabita v sklopu Vseživljenj-skih aktivnosti na srečanje bralnega krožka »Skupaj ob knjigi«, ki bo v ponedeljek, 10. novembra, ob 18. uri v čitalnici NŠK v Ul. S. Francesco 20. Prijave in dodatne info na sedežu krožka v Ul. Cicerone 8, tel. 040-360072. OBČINA REPENTABOR razpisuje neformalni izbirni postopek za dodelitev koncesije za izvajanje zakladniške službe od I. januarja 2015 do 31. decembra 2019. Zavodi in ustanove, ki se nameravajo prijaviti na razpis, morajo oddati prijavnico najkasneje 10. novembra na Občina Re-pentabor - Ekonomska finančna služba, Col 37, 34016 Repentabor. Obvestilo in osnutek konvencije sta dosegljiva na www.monrupino-repentabor.ts.it. OBČINA ZGONIK sporoča, da občinski svet se bo sestal v ponedeljek, 10. novembra, ob 12. uri. TPPZ P. TOMAŽIČ obvešča, da bo v torek, II. novembra, ob 20.45 na sedežu na Pa-dričah redna pevska vaja. 50-LETNIKI IZ BREGA se srečamo na večerji v soboto, 22. novembra, ob 19. uri na Jezeru. Potrdite svojo prisotnost do petka, 14. novembra, s klicem ali sporočilom na tel. 348-2545080 (Franko) ali 347-0510554 (Damiana). DO SVOBODNEGA GIBA - revija otroških in mladinskih plesnih skupin ZSKD bo v soboto, 29. novembra, ob 17. uri v Prosvetnem domu na Opčinah. Rok prijave zapade v petek, 14. novembra. Info: 040635626 ali info@zskd.eu. SKD SKALA iz Gropade organizira v petek, 14. novembra, v Domu Skala v Gropadi Martinovo večerjo. Nastopali bodo »Tri-jo midva« in »Jari in jarci«. Za večerjo so možne še prijave: 331-1711096 (Egon) in 328-3923792 (Sonja). V soboto, 15. novembra, bo v Gropadi od 14. do 20. ure seminar vokalne tehnike v zboru. Predaval bo prof. Robert Feguš. V nedeljo, 16. novembra, ob 19.00 bo v Gropadi koncert MePZ Skala/Slovan, MIVS AnaKrousis in ansambla Les 7 notas del cha-cha. DRUŠTVO SLOVENSKIH ČEBELARJEV -Trst prireja začetniški čebelarski tečaj, ki se bo odvijal na društvenem sedežu na Padričah. Pričel se bo v torek, 18. novembra, ob 20.00 in se bo odvijal do poletja (zajeta celoletna čebelarska sezona). Predviden je teoretični del ter praktični del v društvenem čebelnjaku in ogledi čebelnjakov nekaterih naših članov. Vpiše se lahko vsakdo, ki bi rad spoznal čebele ali se s čebelarstvom tudi resno ukvarjal. Vabljeni zainteresirani, da se čim prej vpišejo (do 15. novembra). Informacije na tel. št. 0039-3383881424. (Danijel). JUS MEDJAVAS sprejema prošnje za sečnjo drvi do sobote, 15. novembra. Obrazce za prošnjo dobite v vaški gostilni ali v osmici. KROŽEK KRUT IN SKD VIGRED pristopata k solidarnostni akciji »Podarimo.si« in zbirata oblačila, obutev (za otroke in odrasle), šolske potrebščine, igrače, posteljnino, itd... za Zvezo prijateljev mladine Slovenije do 15. novembra v Štalci v Šem-polaju ob ponedeljkih, od 16. do 17. ure in po domeni na tel. 380-3584580. Manjše količine blaga se lahko odda tudi na društvenem sedežu Kruta, Ul. Cicerone. OBČINE OKRAJA 1.1 (Devin Nabrežina, Zgonik in Repentabor) in zadruga La Quercia obveščajo, da bo ludoteka delovala v Igralnem kotičku »Palček« v Naselju Sv. Mavra ob sredah in petkih od 16.00 do 18.00 in ob sobotah od 10.00 do 12.00. Ludoteka je namenjena otrokom od 1 do 6 let starosti. Info na tel. št. 040299099 od ponedeljka do sobote od 8.00 ure do 13.00. KRU.T IN SLOVENSKO PLANINSKO DRUŠTVO TRST vabita na predavanje »Kraško rastlinstvo in danosti, ki ga pogojujejo« s prof. Marinko Pertot, v ponedeljek, 17. novembra, ob 18. uri na sedežu Kru.ta v Ul. Cicerone 8, II. nad. Prijave in dodatne info na Kru.tu, tel. 040-360072, krut.ts@tiscali.it. DRUŠTVO ZA ZDRAVJE SRCA IN OŽILJA - Podružnica Kras prireja v sodelovanju s Kraškim drenom, Društvom diabetikov in Medobčinskim društvom invalidov ter Območnim združenjem RK Sežana počastitev sv. dneva srca, ki bo v torek, 18. novembra, v Kosovelovem domu v Sežani. Od 15. ure dalje bodo v preddverju Kosovelovega doma potekale meritve krvnega tlaka, pulza, holesterola in sladkorja v krvi, s svetovanjem. Ob 18. uri proslava (140 sodelujočih vseh generacij). Slavnostna govorica bo dr. Ljubislava Škibin. Zaslužnim članom bodo podelili priznanja. CENTER OTROK IN ODRASLIH HARMONIJA sklicuje v četrtek, 20. novembra, srečanje za vse člane in tiste, ki bi želeli postati člani. Po predavanju ob 18.30, bo sestanek, kateremu bo sledila družabna večerja. Info in prijava: 320-7431637 ali cen-ter.harmonija@gmail.com. SLOVENSKI VISOKOŠOLSKI SKLAD S. TONČIČ razpisuje natečaj za dodelitev štipendij in podpor za akademsko leto 2014/2015. Prijavijo se lahko študenti in študentke, ki imajo stalno bivališče ali so rojeni v FJK ter se izobražujejo po dodi-plomskih ali podiplomskih visokošolskih programih. Vloge sprejemamo do 21. novembra, na sedežu sklada (Ul. Ginnasti-ca 72) ali na tajnistvo@skladtoncic.org. Podrobnejši pogoji razpisa so objavljeni na spletni strani sklada: www.skladton-cic.org. JUS OPČINE obvešča člane in bivajoče na Opčinah, da bo sprejemanje prošenj za letošnjo sečnjo vsak torek od 18.30 do 19.30 in nato vsak naslednji torek, do najkasneje 28. novembra, na upravnem sedežu, Proseška ulica 71. 45-LETNIKI (1969) od Milj do Štivana, se bomo srečali v soboto, 13. decembra, ob 20.00 v Križu. Za prijave pokličite najkasneje do nedelje, 30. novembra, na tel. 333-6170026 (Patrizia), 346-2197404 (Ivo) in 335-6008774 (Pavel). ZSKD obvešča včlanjene zbore, da je na www.zpzp.si odprta prijavnica za Primorsko poje 2015. Rok prijave zapade 30. novembra. SOCIALNA SLUŽBA Socialnega Okraja 1.1 (Devin-Nabrežina, Zgonik in Repentabor) obvešča, da je mogoče oddati vlogo (do 1. decembra) za subvencijo za znižanje me-sečnin otroških jasli in ostalih storitev za najmlajše v šolskem letu 2013/2014. Obrazci so na razpolago na spletnih straneh občin Socialnega Okraja in na sedežu Socialne službe Okraja 1.1, v Naselju Sv. Mavra 124 - Sesljan. Info: Socialna služba - Naselje Sv. Mavra 124 (Sesljan): petek od 8.30 do 10.30. Tel. 040-2017387. 0 Prireditve ŽUPNIJA SV. MARTINA na Proseku, v sklopu praznovanj farnega zavetnika, vabi danes, 8. novembra, ob 19.30, na koncert mladih glasbenikov Glasbene Matice »Šole Marij Kogoj« in v soboto, 15. novembra, ob 19.30, na zborovski koncert MPZ Vesela Pomlad in MPS Sv. Jernej z Opčin. Višek praznovanja bo slovesna sv. maša v torek, 11. novembra, ob 16. uri. Somaševanje bo vodil škofov vikar za Slovence mons. Anton Bedenčič. Prisrčno vabljeni. SKD VIGRED vabi v Štalco v Šempolaju do 23. novembra na ogled razstave »Pijača med prvo svetovno vojno«. Urnik: 14. in 21. novembra, 16.00-19.00; danes, 8., 15. in 22. novembra, 16.00-19.00; 9., 16. in 23. novembra, 9.30-12.00 in 15.0019.00. Zamisel-material: Bruno Santini in Marco Perrino. ZVEZA CERKVENIH PEVSKIH ZBOROV - Trst vabi na 15. revijo zborov devinske de-kanije, ki bo danes, 8. novembra, ob 20. uri v cerkvi sv. Pelagija v Šempolaju. SKD TABOR-PROSVETNI DOM: nedelja, 9. novembra, ob 18. uri gostovanje gledališke skupine KD Brce s komedijo »Češpe na figi« (M. Tomšič), režija S. Verč. DRUŠTVO SLOVENSKIH IZOBRAŽENCEV vabi v ponedeljek, 10. novembra, v Peterlinovo dvorano, Donizettijeva 3, na pogovor s prof. Samom Pahorjem ob 60-letnici posebnega statuta in prihoda Italije v Trst. Začetek ob 20.30. SDD JAKA ŠTOKA vabi ob martinovanju na ogled komedije »Življenje lepo je, dokler... « v izvedbi KD Domovina Osp. Predstava bo v ponedeljek, 10. novembra, ob 20. uri v Kulturnem domu Prosek Kontovel. RAZSTAVA FRANKO VECCHIET »Poskusni odtisi in druge zabave« v MIB - School of Management, Palača Ferdinandeo -Oširek Caduti di Nassiriya 1, na ogled do torka, 11. novembra. Vodeni obiski z umetnikom vsak torek od 17. do 19. ure. SKD TABOR - Prosvetni dom, Opčine: vabi v petek, 14. novembra, ob 20.30 na Martinov glasbeni večer. Sodelujejo: MoPZ Tabor - dirigent David Žerjal, MoPZ F. Venturini - dirigent Ivan Tavčar in MoPZ Štmaver - dirigentka Nadja Kovic; v nedeljo, 16. novembra, ob 18.00 Openska glasbena srečanja z MoPZ Srečko Kosovel in orkester Nova - dirigent Matjaž Šček. SPD MAČKOLJE prireja poljudno predavanje »Svet čebel«. O njihovi vzreji in pomenu bo spregovoril Danijel Novak, predsednik Društva slovenskih čebelarjev. Vljudno vabljeni v petek, 14. novembra, ob 20. uri v dvorano Srenjske hiše v Mačkoljah. »ČEZ TRI GORE, ČEZ TRI DOLE...« - Mednarodno srečanje ljudskih pevskih in plesnih skupin, v sodelovanju z ZSKD, v občinskem gledališču F. Prešeren v Boljun-cu. V soboto, 15. novembra, ob 20.30 pevski zborovski večer: ŽPS Stu Ledi - Trst, MePZ Fran Venturini - Domjo, ŽVS Vi-nika - goriška Brda, MoPZ Amici della montagna - Origgio (Varese); v nedeljo, 16. novembra, ob 17. uri plesni in glasbeni popoldan: Folklorna skupina Gradina - Ilirska Bistrica; Folklorna skupina Klas - Horjul (Vrhnika), Glasbeni ansambel Ano ur'co al' pej dvej - Trst, Folklorna skupina Živanit - Benečija, Folklorna skupina Stu Ledi - Trst. KLUB PRIJATELJSTVA ter Vincencijeva Konferenca vabita na srečanje ob 70-le-tnici mučeniške smrti p. Placida Corte-seja. Ivo Jevnikar bo vodil spominski po-klon patru s sodelovanjem prof. Marije Cenda, ki bo predstavila knjigo o p. Cor-teseju, avtorice Elene Blancato, ki bo tudi sama spregovorila, in predvajanjem dokumentarca o njegovem liku in zgodbi, v četrtek, 20. novembra, ob 16. uri, v Pe-terlinovi dvorani v Ul. Donizetti 3, I. nad. V UMETNIŠKEM IN KULTURNEM CENTRU SKERK, Trnovca 15, je na ogled do 26. novembra velika razstava o zgodovini in delih arh. Maksa Fabianija z 250 velikimi reprodukcijami slik in dokumentov. Na voljo brezplačni bogat katalog. Urnik: ob sobotah in nedeljah od 10.30 do 17.30. Vodeni ogledi ob sobotah ob 15.00 in ob nedeljah ob 11.30. Prispevki V spomin na Giannija Carlija darujeta Nadja in Bogdan 80,00 evrov za MoPZ Tabor. Ob obletnici smrti Zofke in Franca daruje Marija Gregori 50,00 evrov za cerkev v Bazovici. Ob 50. obletnici smrti igralca Modesta San-cina daruje Lelja Rehar 250,00 evrov za Kulturno društvo Ivan Grbec in 250,00 evrov za Etnografski muzej v Škednju. V spomin na izredno hrabrega soborca 9. korpusa in 4. armade I.A. Alda Šušterši-ča, daruje Pepi Škerk 50,00 evrov za vzdrževanje spomenika neznanemu borcu na pokopališču v Šempolaju in 150,00 evrov za vzdrževanje partizanskega spomenika na trgu v Nabrežini. Mila in Damijan darujeta 500,00 evrov za nabrežinske cerkvene zvonove. Ob 5. obletnici smrti mame Vide Bevk daruje Tatjana z družino 50,00 evrov za popravila nabrežinskih cerkvenih zvonov. V spomin na dragega Cveta Prašlja daruje Giordana z družino 50,00 evrov za vzdrževanje spomenika padlim v NOB na Kontovelu. V spomin na teto Vando darujeta Zdenka in Mira z družinama 100,00 evrov za ŠD Kontovel. 8.11.1974 8.11.2014 V Zerjal Marjo Ob 40. obletnici smrti, vedno v našem spominu. Elda in Milena z družino Gornji Konec, 8. novembra 2014 8.11.2010 8.11.2014 Albin Zvab Spomin nate je vedno živ. Tončka 8.11.2010 8.11.2014 Boris Ivancich Leta minevajo, bolečina ostaja. Tvoja žena Nora 8.11.1964 8.11.2014 Modest Sancin gledališki igralec Še vedno te pogrešam Lelja Rehar 8 1 0 Sobota, 8. novembra 2014 KULTURA / film - Premiera Salvatoresovega filma bo v Trstu 9. decembra Z Nevidnim dečkom bo Trst postal vidnejši Predsednik Film commission FVG Poillucci na včerajšnji predstavitvi fotodamj@n V kino prihaja fantazijski film Nevidni deček (Il ragazzo invisibile), ki ga je priznani italijanski režiser in Oskarjev nagrajenec Gabriele Salvatores s svojo ekipo snemal lansko leto v Trstu. Včeraj so v hotelu Savoia Excelsior v Trstu na srečanju z novinarji predstavili film, ki ga bodo premierno predvajali 9. decembra v Trstu. Dogodek je organiziral deželni filmski center FVG Film Commission, povezoval pa ga je njegov predsednik Federico Poillucci. Ob njem so bili predsednica dežele Debora Serracchiani, tržaški župan Roberto Cosolini in deželni odbornik za kulturo Gianni Torrenti. Serracchianijeva je spregovorila zlasti o promociji Trsta in vidljivosti, ki jo mestu prinašajo filmske produkcije. To je pomembno ne samo zaradi prihodkov, ki jih taka produkcija prinaša mestu, temveč tudi zaradi same podobe mesta, ki jo vidimo v filmu in jo preko le-tega posredujemo širši državni in mednarodni javnosti. »To je najboljša promocija za naše mesto, take vrste opcine - Jutri Češpe na figi Gostuje KD Brce iz Gabrovice Jutri ob 18.00 bo v Prosvetnem domu na Opčinah gostovala priljubljena gledališka skupina KD Brce iz Gabrovice pri Komnu, ki je pri Skd Tabor že gostovala z vsemi svojimi uspešnicami. Tokrat se njihovega prihoda še posebno veselijo, saj bo na vrsti uspešnica Češpe na figi (Južic in Juca), izjemno duhovita in spretno napisana komedija znanega slovenskega pisatelja Marjana Tomšiča. Gre za komedijo o tem, kako se narod znajde v času, ko gre vse k vragu ... Sicer velja predvsem za čas takoj po drugi svetovni vojni, torej za petdeseta leta prejšnjega stoletja. Velja pa tudi za sedanji čas, ko nas spet vodijo žejne preko reke, lačne mimo pravkar pečenega kruha. O zvitosti, umnosti in neverjetni iznajdljivosti ljudstva, torej o nenehnem boju za preživetje in s tem za ohranitev zakladnice in duše naroda; to boste gledali, kot se reče v živo, s tega odra in v igralskih kreacijah članov in gostov gledališke skupine KD Brce. Režijo in sceno je podpisal Sergej Verč, asistentka režije in kostumografinja pa je Minu Kjuder. Predstavo si je ogledalo nekaj tisoč ljudi in so bile tudi velike dvorane nabito polne. Uspeh je bil povsod izreden. Smeha je na pretek, ponekod so se morali celo ustaviti, ker sta bila smeh in ploskanje preglasna. Na nedavnem 53. Linhartovem srečanju je bila skupina nagrajena z Matičkom za igro z naslednjo utemeljitvijo: »Igralski ansambel KD Brce iz Gabrovice pri Komnu je izpričal neverjetno odrsko radoživost in igralski šarm. Pod vodstvom Sergeja Verča in Mi-nu Kjuder so nas prepričali s skrbno pretehtanim in odmerjenim igralskim izrazom. To ni le priznanje za t.i. ansambelsko igro, ampak tudi priznanje prav vsakemu posamezniku v tej igralsko izenačeni in živahni uprizoritvi.« Enzo Cogno, Antinomia plastica razstava - V Mestnih muzejih Kulturna jesen bo prinesla kar 5 razstav V Trstu lahko pričakujemo bogato kulturno jesen, ki bo pripovedovala različne in pisane zgodbe. Mestni muzeji za zgodovino in umetnost ter občinsko odborništvo za kulturo so včeraj napovedali otvoritev razstav, ki jih nameravajo odpreti v prihodnjih tednih. Direktorica Mestnih muzejev za zgodovino in umetnost Maria Masau Dan in občinski odbornik za kulturo Paolo Tassinari sta obljubila program, ki bo zadovoljil vse okuse. Dogajati se bo začelo že prihodnji teden, ko bodo v palači Gopčevic (v sredo,12. novembra) odprli razstavo z naslovom Drenig. Italijansko - hrvaški stiki 1900-1950, ki je sad sodelovanja z reškim muzejem Muzej Grada Rijeke. Razstava bo predstavila lik reškega prevajalca hrvaških pesnikov v italijanski jezik, ki je bil tudi vezni člen med slovansko in italijansko kulturo. Dan kasneje bodo v muzeju Revoltella odprli razstavo del umetnika in kulturnega delavca Enza Cogna, v precep pa bodo vzeli njegov opus, ki je nastal v šestdesetih letih preteklega stoletja. Tri razstave pa bodo odprli decembra. V gledališkem muzeju C. Schmidl bodo 23. decembra odprli razstavo, ki bo posvečena 60-letnici ustanovitve Stalnega gledališča proze Trst. V muzeju Revoltella bodo odprli razstavo, ki bo skozi parodijo in satiro v žarišče postavila tržaško življenje od šestdesetih let 19. stoletja do začetka prve svetovne vojne. Veliki Trst 1891 -1914 pa bo naslov razstave, ki jo bodo pred božičem odprli v nekdanji ribarnici. Tam bodo na ogled postavili gradivo, s katerim bodo rekonstruirali odnose med Dunajem in Trstom v času Avstroogrske monarhije. Četrtstoletno obdobje bodo strnili v obliki etnografske razstave, ki nas običajno popelje v navade, načine in življenje ljudi neke določene populacije. Rdeča nit razstave bo gradivo, ki ga hranijo Mestni muzeji, postavitev pa bo kronološka, kar bo obiskovalcem omogočilo zelo natančen vpogled v določeno zgodovinsko obdobje. (sč) promocija se težko doseže na drugačen način.« Sodelovanje s Film Commis-sionom je ocenila zelo pozitivno. »Na ta način spodbujamo ekonomsko rast s kulturo in vse možnosti imamo, da po tej poti tudi nadaljujemo.« Deželni prispevki za filmske produkcije, je povedala Serracchianijeva, bodo ostali za leto 2015 nespremenjeni. Župan Roberto Cosolini je izpostavil, da so produkcije filmov in reklamnih spotov eden od ključev do uspešnega turizma v mestu Trst. »V nekaterih mesecih v letu, imajo na primer vsi hoteli v Trstu težave, ker imajo zelo malo gostov. To vrzel je letos zapolnila produkcija filma«. V obračunu filmske produkcije je namreč več kot 4000 nočitev v raznih tržaških hotelih, skupni stroški za celoten film pa znašajo približno 1,5 milijona evrov. Zanimivost je, da je v filmu večina igralcev mladoletnih. Od teh se jih je nekaj moralo naučiti tudi novih vrlin, da so lahko v filmu igrali super junake. Tako je dekle kar nekaj tednov vsak dan po dve uri v telovadnici vadilo gimnastiko, nekdo drug pa se je naučil igrati tenis, je povedal Federico Po-illucci. Najpomembnejši prizor v filmu je ekipa snemala na žerjavu Ursus v starem tržaškem pristanišču, kar postavlja mesto Trst še dodatno v ospredje. Najprej je bilo sicer predvideno, da bi prizor snemali na ladji, vendar se je režiser zaradi estetskih razlogov na koncu odločil za Ursus. Gabriele Salvatores je leta 2008 v FJK že snemal film Come Dio comanda. Takrat se je na sprehodu po Trstu navdušil nad starim pristaniščem, ki ga je ob koncu sprehoda opisal kot »ogromen zaklad slik«. Tudi v petih minutah filma, ki so jih prikazali na včerajšnji predstavitvi, je mesto v zalivu zelo prisotno. Film Nevidni deček, ki nagovarja zlasti najstnike in družine, bodo v italijanskih kinodvoranah začeli predvajati 18. decembra. (bf) pončana - Spor med Pokrajino in aktivisti Zasedeni Dom kultur in vprašanje praznih stavb Dom kultur na Pončani je predmet spora med njegovimi uporabniki in Pokrajino Trst, o razpletu naj bi v prihodnje odločali sodniki. Lastnik stavbe je podjetje za ljudske gradnje Ater, najemnik je Pokrajina, podnajemnik pa združenje Casa delle Culture, ki sodi v sfero gibanj proti glo-balizaciji. Aktivisti v tamkajšnjih prostorih že več let prirejajo koncerte, tečaje, skupščine in druge dejavnosti, že nekajkrat pa je s pokrajinsko upravo prišlo do kratkih stikov zaradi neplačanih najemnin. Do tega je prišlo pred dvema letoma, po dosegu dogovora pa so se težave spet pojavile konec lanskega leta. Uporabniki namreč od novembra 2013 ne plačujejo več najemnine. Pokrajina pa še naprej plačuje najemnino podjetju Ater. Na Pokrajini so pred meseci sprejeli odločitev, da izpraznijo prostore v Ulici Orlandini in jih vrnejo Aterju. Pred približno enim mesecem je odgovorni vrnil ključe pokrajinski upravi, po besedah pokrajinske odbornice za premoženje Marielle De Francesco v dnevniku Il Piccolo pa je osebje na kraju naletelo na novo ključavnico. Odbornica je prijavila dogodek kvesturi, zdaj je na potezi sodstvo. Dom so zasedli in še naprej uporabljajo sami aktivisti, ki pojasnjujejo, da Doma kultur kot takega ni več ter da je trenutno v teku zasedba stavbe. Plačevanje najemnine (500 evrov na mesec za 300 kvadratnih metrov) je po njihovih izjavah postalo nemogoče. Pokrajini naj bi predlagali novo pogodbo, naposled pa so stavbo zasedli. Nazadnje so se obrnili na podjetje Ater in predlagali pogodbo za brezplačno uporabo prostorov, »kot se dogaja v številnih drugih občinah, a ne v Trstu«. Pozitivnega odgovora niso prejeli. Skupina z imenom Socialna skupščina za hišo se zavzema za ponovno uporabo več sto praznih tržaških zgradb, med katerimi je mnogo poslopij podjetja Ater. Po njihovem prepričanju ni nobene potrebe po gradnji novih stavb, »saj je v Trstu več praznih stanovanj kakor ljudi brez strehe nad glavo«. Nagrajevanje zmagovalcev gledališkega natečaja DARTS V mladinskem središču Toti v Ul. Ca-stello 1 bodo drevi ob 21. uri podelili nagrade zmagovalcem druge izvedbe natečaja DARTS (Drammaturgia, Arte, Trieste), ki je namenjen mladim avtorjem izvirnih dramskih del in prevajalcem del iz drugih jezikov. Na dveh izvedbah natečaja so doslej prejeli 140 izvirnih besedil 95 avtorjev »under 35« in 36 prevodov izpod peresa 29 mladih prevajalcev. Nocoj bodo predstavili finaliste in nagradili s 500 evri in scenskim branjem zmagovalca obeh sekcij. To sta Sara Pes-sina za izvirno besedilo 21°C - Ovvero cosa accade alla temperatura in tempi di crisi in Teodoro Bonci del Bene, ki je iz ruščine prevedel dramo Ufo Ivana Vy-rypaeva. Prijatelji operne glasbe stopajo v novo sezono Tržaško društvo Prijateljev operne glasbe (Amici della lirica) se predstavlja s prenovljeno podobo in veliko svežih idej pod novim predsedniškim vodstvom Elisa-bette d'Erme in umetniškim vodstvom pevca Gabrieleja Ribisa. Danes ob 11.uri v kavarni San Marco bodo člani društva priredili odprto srečanje z obračunom delovanja v prejšnji sezoni, ocenjevanjem lanske sezone v opernem gledališču in nekaterimi presenečenji. Srečanje bo priložnost za predstavitev delovanja v naslednjih mesecih, novih sodelovanj s kulturnimi ustanovami, koncertov v režiji društva, a tudi za debato o glasbeni dejavnosti v tem kriznem času. (ROP) 95. koncert sv. Justa Jutri ob 17.30 bo v dvorani Tripcovich 95. koncert sv. Justa. Mestni pihalni orkester Giuseppe Verdi bo tokrat nastopil pod taktirko novega slovenskega dirigenta Simona Perčiča. Koncert bo letos posvečen 60-letnici vrnitve Trsta v Italijo. Vstopnice (8,5 evra) so v prodaji pri blagajni gledališča Verdi in uro pred koncertom pri blagajni dvorane Tripcovich. Koncert sodobne glasbe V avditoriju Revoltella bo danes ob 18. uri koncert sodobne glasbe iz niza mednarodnih srečanj Trieste prima. Im-provviso fantasia ensemble bo izvedel spored skladb Maderne, Scelsija, Giu-liana, Corala in Stockhausna. Razstava o Fabianiju v Trnovci V kulturnem centru Skerk v Trnovci je tudi ta konec tedna na ogled razstava slik, načrtov in drugega dokumentarnega gradiva o delu arhitekta Maksa Fabiani-ja. Ogled danes in jutri od 10.30 do 17.30, vstopnina 3 evre, vodena ogleda danes ob 15.00 in jutri ob 11.30. Muzej peric pri Sv. Jakobu Danes bo pri Sv. Jakobu med 9. in 13. uro odprt muzej peric v prostorih pralnice v Ul. san Giacomo in Monte 9. Prostovoljci združenja scout-Amis bodo na voljo obiskovalcem za vodiče po objektu, kjer bodo prihodnje leto praznovali 100-letnico. S čokolado proti raku Prostovoljci združenja AIRC bodo danes v Ul. San Nicolo (pri vogalu z Ul. Dante) in v trgovskem centru Torri d'Eu-ropa delili čokoladne bombone v zameno za prispevek za boj proti rakastim obolenjem. Čokolada z vsaj 70% kakava je učinkovito sredstvo preventive. Obisk botaničnega vrta Danes in jutri od 9. do 14. ure sta še zadnja dneva za obisk Mestnega botaničnega vrta pred zimsko zaporo. Vrt je v tem času odet v tople jesenske barve. Ponovno ga bodo odprli 8. marca ob prazniku žensk. / ALPE-JADRAN Sobota, 8. novembra 2014 9 deževje - Agencija RS za okolje Za osrednji in južni del države spet rdeči alarm Reke so včeraj začele spet hitreje naraščati in poplavljati Veliko težav s poplavami so včeraj imeli v občini Ig (levo) in v Cerknici (desno) rtv slo LJUBLJANA - Na območju osrednje in južne Slovenije je Agencija Republike Slovenije za okolje (Arso) včeraj popoldne znova razglasila najvišjo, rdečo stopnja vremenske ogroženosti. Do spremembe v napovedi je prišlo zaradi spremenjenih vremenskih razmer. Če so včeraj dopoldne lahko govorili, da se razmere počasi umirjajo, pa so popoldne začele reke Reka, Cerkniščica, Iška, Ižica, Borovniščica, Vipava, Rižana in nekatere druge spet naraščati, kar je položaj precej poslabšalo. Po podatkih, objavljenih na spletni strani Arsa, je v zadnjih 12 urah na območju južne in osrednje Slovenije padlo še od 20 do čez 60 litrov dežja na kvadratni meter, drugod pa večinoma manj. A dežja še ni konec. Na Arso so namreč opozarjali predvsem na možne krajevne nalive predvsem v zahodni, južni in osrednji Sloveniji. Predvidena količina padavin do danes zvečer naj bi se zato povečala še za dodatnih 30 do okoli 80 litrov, lokalno predvsem v južni Sloveniji tudi več, v severovzhodni Sloveniji pa večinoma manj kot 30 litrov dežja na kvadratni meter.Na Arsu zato priporočajo previdnost in redno spremljanje meteoroloških in hidroloških napovedi in opozoril. Reka Reka je včeraj čez dan močno narasla v zgornjem toku, poplavni val pa se je nato selil proti srednjemu in spodnjemu toku. Že popoldne je reka Reka poplavljala ob strugi, podobne razmere naj bi bile na tem območju tudi danes, čeprav so po mnenju Arsa možna tudi razlitja na območjih redkih poplav. Tudi reke Cerkniščica, Iška, Ižica in Borovniščica so že včeraj začele ponovno naraščati. Razlog za to je bil v velikem dotoku zalednih voda, zaradi česar so se poplavne razmere na območju južnega roba Ljubljanskega barja ponovno zaostrile, danes pa lahko reka ponovno poplavi tudi na območjih redkih poplav. Ljubljanica bo danes še naraščala in na vodomerni postaji Moste je že pšo-noči presegla pretok 300 kubičnih metrov na sekundo. Tudi poplavne razmere na kraških poljih so se začele ponovno zaostrovati. Ponovno so namreč narasle reke na območju Ribniške doline. Ojezerjene površine v Ribniški in Dobrepoljski dolini so se postopno povečale, pa tudi ojezerjene površine na območju Dolenjskega in Notranjskega krasa se bodo povečale. Spet je zagrozila Vipava, ki je že včeraj spet narasla v zgornjem toku, prav tako tudi njeni pritoki, močneje pa je narasla tudi Rižana. Po zbranih informacijah se bo postopoma povečeval tudi pretok Drave na mejnem profilu z Avstrijo, vendar danes dopoldne še ne bi smel preseči 1500 kubičnih metrov na sekundo. Toda v poznih popoldanskih urah se lahko pretok občutneje poveča, in če bo prišlo do tega, bo Drava poplavila izpostavljena območja ob strugi ter posamezne objekte na območju Dravograda ter med Mariborom in mejo s Hrvaško. Ob nadaljnjem deževju lahko še vedno hitro narastejo in poplavijo tudi ostale manjše reke na območjih zahodne, osrednje in severne Slovenije, predvsem reke v predalpskem in alpskem svetu, ob dinarski pregradi ter na Notranjskem in Dolenjskem, opozarja Arso. Včeraj je na terenu pomagalo več kot 1200 ljudi, predvsem gasilcev in pripadnikov civilne zaščite. Na ljubljanskem območju pa je v pripravljenosti tudi sto vojakov, ki se bodo, če bo potrebno, v pomoč na terenu vključili danes. Kot napoveduje Agencija Republike Slovenije za okolje pa bodo padavine danes popoldne začele slabeti in v noči na nedeljo povečini ponehale. (STA) vlada - Kljub napovedi, da naj bi predlog v DZ vložil že včeraj Cerar še vedno išče kandidata za gospodarskega ministra LJUBLJANA - Predsednik vlade Miro Cerar še ni sprejel odločitve glede kandidata za gospodarskega ministra, čeprav je bilo predvideno, da bo premier predlog za kandidata za to ministrsko mesto že včeraj poslal v DZ.Vodja poslanske skupine SMC Simona Kustec Lipicer je v izjavi novinarjem v DZ včeraj dejala, da se predsednik vlade pogovarja s kar nekaj možnimi kandidati za gospodarskega ministra in bo izbral najboljšega možnega. Po njenih informacijah naj bi ime kandidata sporočil v prihodnjih dneh. Bolj oster je bil vodja poslancev SD Matjaž Han, ki je ocenil, da dogajanje glede iskanja gospodarskega ministra ni dobra popotnica za večjo gospodarsko rast. A sam ne ve, kaj se dogaja, tudi z imeni možnih kandidatov v SD niso seznanjeni. Vodja poslanske skupine DeSUS Franc Jurša pa ocenjuje, da želi Cerar poiskati najboljšega kandidata za gospodarskega ministra. A to po njegovem mnenju ni preprosto, saj je v državi malo dobrih gospodarstvenikov, ki bi se bili pripravljeni spopasti z delom v vladi oz. na ministrstvu za gospodarstvo. Vlada je trenutno brez dveh ministrov. Cerar je po odhodu Violete Bulc na položaj evropske komisarke za promet za kandidatko za novo ministrico brez listnice, pristojno za razvoj in kohezijsko politiko, že izbral Alenko Smerkolj, na ime kandidata za naslednika Jožefa Petroviča pa javnost še čaka. Med potencialnimi kandidati so se omenjali izvršna direktorica za področje zakonodaje na Gospodarski zbornici Slovenije Alenka Avberšek, državni sekretar na gospodarskem ministrstvu Janko Burgar in celo nekdanji gospodarski minister ter zdaj državni sekretar na finančnem ministrstvu in v kabinetu predsednika vlade Metod Dragonja. Vsaj za zadnjega je Cerar rekel, da je njegova sedanja vloga bolj dragocena. Petrovič je s položaja ministra za gospodarski razvoj in tehnologijo odstopil po vsega mesecu dni službovanja. Varuh konkurence je namreč ugotovil nepravilnosti pri dogovarjanju DZS, kjer je bil Petrovič takrat zaposlen, ter družb Mladinska knjiga trgovina in Extra Lux za posle z državnimi organi. Petrovič je nepravilnosti zanikal, a odstopil, »da ne bi obremenjeval dela vlade«. (STA) kozina - Drogo odkrili pri pregledu vozila 23-letnika Koprski kriminalisti zaplenili 2 kg prepovedane konoplje KOPER - V začetku novembra 2014 sta policista Policijske postaje za izravnalne ukrepe PU Koper na območju Kozine zaustavila brezposelnega 23-let-nika z območja Slovenj Gradca, z začasnim bivališčem na območju Kopra. Ob pregledu vozila sta v prtljažnem prostoru vozila opazila dve kartonasti škatli. Izkazalo se je, da je v njih prepovedana droga konoplja. Nadaljnji postopek z osumljenim so prevzeli kriminalisti Sektorja kriminalistične policije PU Koper, ki so skupaj s policisti z izvajanjem nadaljnjih postopkov in pregleda škatel ugotovili, da je v kartonastih škatlah skupno osem manjših PVC paketov, v katerih je bilo 2 kg prepovedane droge konoplja. Droga je bila namenjena za nadaljnjo prodajo na obalnem območju. Vrednost zaplenjene droge znaša približno 8.000 evrov, cena prodaje na drobno pa bi bila tudi do trikrat večja. V prtljažniku so policisti našli osem manjših zavojev s konopljo pu koper Kriminalisti bodo zoper 23-letnika na Okrožno državno tožilstvo v Kopru podali kazensko ovadbo zaradi suma storitve kaznivega dejanja neupravičena proizvodnja in promet s prepovedanimi drogami, nedovoljenimi snovmi v športu in predhodnimi sestavinami za izdelavo prepovedanih drog. Po naročilu okrožne državne tožilke je bil osumljeni po zaključenem postopku izpuščen na prostost. Marprom za najem I ■ V« v • pohorskih zicnic mesečno 10.000 evrov MARIBOR - Mariborsko sodišče je stečajnemu upravitelju Športnega centra Pohorje Dragu Dubrovskemu izdalo soglasje, s katerim ta z mariborskim avtobusnim prevoznikom Marpromom lahko sklene najemno pogodbo za žičniške naprave na Pohorju. S tem bo rešena smučarska sezona na Pohorju, ki je bila zaradi stečaja Športnega centra Pohorje pod vprašajem. Marprom bo do konca marca plačeval 10.000 evrov mesečne najemnine. Po zagotovilih direktorja Marproma imajo za zagon sezone dovolj denarja. Kot je ta teden pisal Večer, naj bi omenjeno občinsko podjetje celotna sezona po dosedanjih izračunih stala dobra dva milijona evrov, dobro tretjino stroškov pa naj bi pokrili že s prodajo sezonskih vozovnic. V Marpromu po pisanju Večera ocenjujejo, da bodo za normalno izvajanje sezone potrebovali od 40 do 80 sezonskih delavcev, ki jih bodo prihodnji teden iskali z razpisom. 1 0 Sobota, 8. novembra 2014 KULTURA / trst v črnem - Veit Heinichen in njegov Laurenti Zahteven boj proti organiziranemu kriminalu mednarodnih razsežnosti Pri založbi e/o je letos izšel italijanski prevod osme epizode z vodilnim kriminalistom tržaške kvesture slovenija Umrl je pesnik in pisatelj Kajetan Kovič Proteo Laurenti osmič. Vodja oddelka za umore pri tržaški kvesturi je s svojimi sodelavci, predvsem sodelavkami, razrešil že osmi primer. Nemški pisatelj Veit Heinichen, ki se je ustalil na Tržaškem, je napisal osmo poglavje iz cikla, namenjenega preganjanju kriminalnih dejanj na Tržaškem. Pravzaprav opisovanju tržaške stvarnosti iz posebnega zornega kota. V izvirniku je knjiga z naslovom Im eigenen Schatten izšla lani pri dunajski založbi Paul Zsolnay Verlag, v italijanskem prevodu Silvie Montis pa kot Il suo peggior nemico (Njegov največji sovražnik) z letošnjo letnico pri založbi edi-zioni e/o. Uvrstili so jo v zbirko Noir me-ditteraneo (sredozemski noir), kar med drugim opozarja, da je v okviru gosto poseljenega žanra detektivk-kriminalk nastala »podvrsta« sredozemskega tipa noir obarvanega romana. Kajti, kar je po francoskem vzorcu obarvano v črno, po italijanskem pa v rumeno, je v prvi vrsti roman. Glede tega je Veit Heinichen, ki ga »najbolj mediteransko mesto med severno evropskimi« oz. »najbolj severno med sredozemskimi« ustvarjalno nagovarja, izredno odločen. Kot je med drugim povedal na letošnjem literarnem festivalu Pordenonelegge, gre v primeru del, uvrščenih v žanr noir, za romane, ki bralcem predstavljajo današnjo TOMIZZEV DUH stvarnost. In njihovo vse večjo priljubljenost lahko po njegovem pripisujemo tudi dokaj natančnemu in kritičnemu prikazovanju realnosti, s katero se bralci morajo vsakodnevno soočati. Kot vsaka knjiga, ne glede na zvrst, pa mora biti dobro napisana. V osmi epizodi se Proteo Laurenti, ki na videz precej ležerno vodi preiskave, sooči s politično-ekonomsko močjo posameznikov, ki sebe postavljajo nad za- Res publica tergestina »Topolinia« Milan Rakovac Škužajte, lipi muoji, ča cu se danas jeno malo pačati u vaše stvari, ma to su i naše stvari, me par? Kva dogaja? Reanimacija Zone A i Zone B? La Topolinia come stato? Trieste come Lugansk? I disi che 'sta roba missia i Mericani, perche l'EU an-dassi fuc? Ma ča da ce prija poj remengo EU eli Država? Katera država? Vsaka. Moji tovariši učitelji so nas že zdavnaj teoretično podkovali: po Marxu je odmiranje države neizogibno. Sedaj smo v novem procesu: globalni kapitalizem bi hotel iz celega sveta narediti eno državo. Ne komandirajo več predsedniki in generali ampak Banka in Trgovina. Torej se je treba vprašati o temeljnem: kaj je država? To je nekaj kar nas DRZI skupaj, ali ne? In da se imamo za kaj DRŽATI. Drži? A danes nas država ne drži več skupaj in mi se nimamo česa držati. Vsepovsod in vsevprek bi radi razstavljali obstoječe in ustvarjali nove drža-ve/ice. Sedaj pa še Trst... E perche' no? Se oramai tutti-tutti i volessi spacarghe i budei al' Stato, e far pici stati - i Catalani, i Scozzesi, i Fiaminghi, i Galesi, i Cor-sicani, i Lumbard & Veneti? E se ga-vemo Kosova, e due republiche russe nel Ucraina, e la Republic of Srpska nella Bosnia ed Erzegovina? E se xe qua da sempre San Marino, Andora, Monaco, Lichtenstein, Lus-semburgo? Alora, digo mi, se 8000 (o quanti mai) Triestini i volessi de novo el TLT, e perche' no? Na koliko plemensko-vojaško-naftnih "entitet" so danes razcepljeni Libija, Sirija, Irak, Libanon? In če bi do enotne Evrope lažje prišli prav z delitvijo Države na številne Državice? Po portalih berem neverjetna pritoževanja čez retorično obnovljen STT: »Po tržaških ulicah kroži bav-bav, izzval je celo nekaj pozornosti nacionalnih medijev, ki v poletni suši niso imeli s čim zapolniti strani: STT! ...To gibanje za neodvisnost ima značaj obupanega antiitalijanstva, spremljajo ga radodarna slovanofilska sporočila ...Jasno je, da je nacionalna država kot jakobinska dediščina v tem zgodovinskem trenutku v krizi in da dobivajo lokalne avtonomije legi-timiteto in smisel«... STT protiitalijanski? Po čem bi lahko tako sklepali? Po tem, da zagovorniki STT-ja službeno uporabljajo tri jezike: italijanskega, slovenskega in angleškega? No, ne bi škodilo, če bi se tu našel še nemški, furlanski in hrvaški. Pa hebrejščina (ali jidisch)? Pa grščina? Seveda gre za K.und K. nostalgijo .Potencialni Svobodni teritorij (Teritorio libero) namerava delovati na pravnih temeljih. Tržaški odvetnik Peter Močnik: »Mimo hudomušnih pripomb, ker ironija do političnih konkurentov ne prinaša vedno rezultatov, menim, da gre za resne zadeve, saj so odločilne za usodo par sto tisoč ljudi, njihovega dela in prihodnjega razvoja... Potem ko se je celih 60 let polnilo glave krajevnega prebivalstva z italijanskim iredentizmom, s 'posebno' italijansko pripadnostjo Trsta, s Trstom 'cara al cuore degli Italiani', itd., so nekateri ugotovili, da Italija ni izpolnila mednarodnih obveznosti, ki jih je sprejela z Mirovno Pogodbo iz leta 1947...Zato se danes zahteva poseben status, ki pa ima pravno podlago kon. Iz politične arene se je nekdanji parlamentarec stranke Südtiroler Volkspartei umaknil v svet velikih in praviloma ne-prozornih finančnih operacij. Preselil se je na tržaški Kras in od tam vodil svojo družbo. Roman se začne z njegovo smrtjo, ki je ni povzročila nesreča, kot je najprej kazalo; z veličastnim pogrebom, ki se ga udeležijo njegovi politični prijatelji, veliko jih pride iz Rima, in njegovi partnerji-sodelavci; med ta dogodka se vplete drzen napad na dostavno vozilo, ki prevaža zelo zaznavno količino zlata. Izkaže se, da ne gre za slučajen preplet dogodkov, temveč ...Še bolj kot v prejšnjih knjigah, osredotočenih na preiskavah prodornega kriminalista, zaposlenega v Trstu, se dogajanje razvija v razne smeri. Ob Laurentiju, njegovih družinskih članih in prijateljih, pa imajo pomembno vlogo njegove sodelavke, Pina in Marietta, prav tako zaposleni na tržaški kvestu-ri, pa komisarka Xenia, dodeljena grade-ški policijski postaji in tožilka Živa Ravno, ki se je po napredovanju iz rojstne Istre preselila v hrvaško prestolnico. Z njihovo pomočjo, vztrajnostjo in občutljivostjo se šarmantni Proteo prebije do resnice. Pri tem ga večkrat ovirajo ambiciozni nadrejeni, kar je že nekakšna stalnica v tovrstnih romanih. Kot tudi porazdelitev zaslug za uspešno razrešen primer in javno ...Država (Svobodni teritorij, op.M.R), ki bi lahko danes bila lepo vključena v EU in v območje evra, saj temelji na gospodarstvu pristanišča, iz katerega se je Trst rodil in je na njem zelo lepo zrastel skozi tri stoletja...«. Il Piccolo: »Franc Jožef, alias Paolo Deganutti, tržaški knjigarnar, odgovoren za ekonomijo Svobodnega teritorija: '...tržaški indi-pendentizem lahko resnično postane motor prenove Trsta, v trenutku, ko se o avtonomijah resno razpravlja po celi Evropi ...v odprti, iskreni in demokratični debati je moč združiti različne neodvisne energije. In oblikovati konstitutivno skupščino tržaške avtonomije'.« EU nazaduje, namesto da bi napredovala, glavna ovira za nadaljnji napredek je vsekakor nacionalna država, tako napredna pred dvemi stoletji in tako nazadnjaška danes. Država sedaj plačuje lastne račune: nacionalno državo, svobodno in suvereno zdaj hočejo - vsi. Jutri bodo Katalonci, navzlic prepovedi javno izrazili svojo voljo po odcepitvi. Do kdaj jih bo Španija lahko brzdala? Kaj pa Trst? Del prebivalcev si želi obnoviti državico, ki je obstajala od 1947. do 1954. Bizarna reč, ni kaj. Seveda "che non se pol"! Trst je globoko prepričan v lasten kozmopoliti-zem, še bolj pa v svoje »posebno ita-lijanstvo«. Ze od časov, ko je Italija mislila, da sta Trieste in Trento eno in isto mesto . Atomizirana Evropa, ki naj postane kontinentalna večetnična skupnost: to je, mislim, perspektiva EU. Sicer lahko v prenovljenih nacionalnih mitomanijah preprosto umanjka. priznanje za pozitiven zaključek raziskave. Heinichenovi liki so zelo človeški, z odlikami in slabostmi. In teh je pisatelj kar precej dosodil svojemu Laurentiju. Med kvalitetami pa so nedvomno človečnost, zavzemanje za pravičnost bolj kot za golo spoštovanje zakonov in vztrajnost priti zadevi do dna. Ob ljudeh pa je tudi v tem romanu v ospredju območje, na katerem se dogajanje odvija. Ob Trstu in njegovi okolici je Heinichen tokrat v svojem romanu zašel še v druge kraje Furlanije-Julij-ske krajine, v bližnji Veneto, na Južno Tirolsko, in še v Avstrijo, Slovenijo in Hrvaško. Pri tem so pomenljivi opisi krajevnih in zgodovinskih značilnosti. Kot se za klasično zasnovan noir roman spodobi, na koncu le prevladajo zagovorniki pravnega reda, kar bralcem da nekaj upanja za znosnejši jutrišnji dan, opisanim kriminalnim dejanjem in združbam navkljub. Organizirani kriminal se vse bolj oblači elegantno, odkrito ali prikrito je povezan s politiko, meje, nekdanje ali obstoječe, pa niso nikakršna ovira. Bolj ne-prevedljivi pa so razni sodelujoči s prtljago zamer, slabosti, čustev. O vsem tem in seveda o medčloveških odnosih piše Veit Heinichen v osmi knjigi s Proteom Laurentijem. Ugibanju o tem, kam bo v naslednji knjigi napotil svojega izkušenega kriminalista in njegov ženski zbor, se lahko pridruži skrb, če bo avtor uresničil svojo javno izpovedano napoved: poslati Lau-rentija na dopust. Zelo je utrujen. Avtor. Tržaškega komisarja, ki je napredoval v namestnika kvestorja, je že nameraval ubiti. Pa se ga ni mogel znebiti. Konec koncev sta avtor in njegov lik pretesno povezana. Morda se morata samo malce od-počiti drug od drugega. Breda Pahor V 84. letu starosti je po dolgi bolezni včeraj preminil pesnik, pisatelj in prevajalec, akademik Kajetan Kovič, ki je bil mojster verza in sloga ter priljubljen mladinski pisatelj. Avtor mačkona Mačka Murija in plišastega medvedka Pikija Jakoba je s svojim delom zaznamoval celotno slovensko književnost druge polovice 20. stoletja. Kovič se s svojimi deli ni zapisal le v spomin številnih generacij otrok, pač pa je s svojim pesniškim in pripovednim opusom ter prevajalskim delom pomembno sooblikoval slovenski literarni prostor. Kot pesnik se je prvič predstavil v zbirki Pesmi štirih (1953), ki jo je napisal skupaj s Cirilom Zlobcem, Janezom Menartom in Tonetom Pavčkom. Zbirka je v času predanosti kolektivizmu pomenila pomemben premik, vrnitev v intimizem. Tudi pozneje se je Kovič iz socialnorea-listične poezije usmerjal v simbolično ponazarjanje osamljene individualnosti, ki je prikrajšana, razočarana ali neozdravljivo zatrta. V Kovičevem pesniškem opusu so tako vidni sledovi nove romantike, ki se bližajo modernističnemu pesništvu. Oblikovno velja za mojstra verza in sloga. (STA) glasba@primorski.eu piše Rajko Dolhar NA VES GLAS ta Everything Will Be Alright In The End Weezer Pop rok Republic Records, 2014 Ocena: ******* Tako glasbeni kritiki kot oboževalci pop rok skupine Weezer so nestrpno pričakovali novo ploščo ameriškega benda. In končno je septembra zagledal luč nov plošček Everything Will Be Alright In The End. Dolga štiri leta so se člani zasedbe obotavljali, nekateri so se na primer raje osredotočili na stranske glasbene projekte. Danes sestavljajo skupino pevec in kitarist Rivers Cuomo, basist Scott Shriner, drugi kitarist Brian Bell in bobnar Patrick Wilson. Ameriška zasedba je v devetdesetih letih zaslovela s svojim trdim in »ironičnim« soun-dom, neke vrste mešanico post grungea in pop roka. Zadnji albumi pa so se nekoliko oddaljili od prvotnega glasbenega stila, skupina je namreč zgubljala tisto značilno rok žilico in se »nevarno« približevala bolj pop ritmom. Tega se očitno zaveda tudi pevec Cuomo, ki se v prvem singlu nove plošče Back To The Shack opravičuje svojim oboževalcem in jim zagotavlja, da se bend vrača k staremu glasbenemu stilu. K temu je verjetno pripomogel tudi glasbeni producent Ric Ocasek, ki je z zasedbo že sodeloval pri prvih ploščkih. Medtem je zasedba prenehala delovno razmerje z ameriško glasbeno založbo Geffen Records in podpisala novo pogodbo z neodvisno Republic Records. Rezultat novega sodelovanja in starega producenta je prijeten album v pravem Weezer stilu. To je razvidno že v prvi Ain't Got Nobody in predvsem v že omenjenem singlu Back To The Shack. Posrečeni refreni ostanejo poslušalcu takoj v spominu! Tako je na primer tudi v naslednji Eulogy For A Rock Band in pop pank komadu Lonely Girl, ki bo nedvomno postal live uspešnica. Na novem ploščku Everything Will Be Alright In The End je tudi prostora za balade, kot so I've Had It Up To Here, The British Are Coming in delno akustična Cleopatra. Go Away je spet skladba z enostavnim refrenom, ki spominja na starejše uspešnice, omembe vreden pa je tudi super glasbeni zaključek, ki ga sestavljajo krajše, med sabo povezane pesmi The Waste Lands, Anonymous in Return To Ithaka. / ITALIJA, SVET Sobota, 8. novembra 2014 1 1 jeruzalem - Obisk visoke zunanjepolitične predstavnice EU Mogherinijeva kritična do gradnje judovskih naselbin: »So ovira miru« JERUZALEM - Bližnjemu vzhodu grozi nov val nasilja, če ne bosta izraelska in palestinska stran dosegli napredka pri mirovnih pogovorih, je včeraj posvarila nova visoka zunanjepolitična predstavnica EU Federica Mogherini, ki je začela tridnevni obisk v Izraelu in na palestinskih ozemljih, kar je njena prva pot zunaj povezave.Po besedah Mogherini-jeve je nujno, da se bližnjevzhodni mirovni proces, ki je zastal, ponovno začne in napreduje. »Obstaja nevarnost, da če na političnem tiru ne dosežemo napredka, bomo nazadovali (...) nazaj v nasilje,« je njene besede na novinarski konferenci z izraelskim zunanjim ministrom Avigdorjem Liebermanom v Je- ruzalemu navedla francoska tiskovna agencija AFP. Nova visoka predstavnica EU je obenem znova kritizirala gradnjo novih judovskih naselbin v vzhodnem delu Jeruzalema in jo označila kot »oviro« miru. »Nove naselbine vidimo kot oviro, a vidimo tudi, da morda obstaja politična volja (...), da se obnovijo pogovori in še posebej da se zagotovi, da bodo ti pogovori prinesli rezultate,« je dejala. Do obiska Mogherinijeve prihaja v času zaostrenih napetosti v regiji zaradi načrtovane gradnje omenjenih naselbin. Ze v sredo pred odhodom v regijo je Italijanka poudarila, da »je to še en poguben korak, ki zmanjšuje možnosti za re- Sodeč po izrazu na fotografiji izraelski premier Banjamin Natanjahu nad izjavami Mogherinijeve ni najbolj navdušen ansa šitev dveh držav ter resno postavlja pod vprašaj zavezanost Izraela k mirni rešitvi konflikta s Palestinci«. Visoka zunanjepolitična predstavnica unije želi odigrati vlogo pri stabilizaciji, obnovi in oživitvi bližnjevzhodnega mirovnega procesa. Po srečanju z Lieber-manom ima na programu med drugim pogovore z izraelskim premierjem Benjaminom Netanjahujem ter palestinskim predsednikom Mahmudom Abasom in predsednikom vlade Ramijem Hamdalo. V prvem pogovoru za več evropskih časnikov je Mogherinijeva pred dnevi razkrila, da je njen cilj oblikovanje palestinske države ter da si želi Evropa večjega napredka pri rešitvi izraelsko-palestinskega spora. rim - Renzijev poziv EU naj krepi investicije RIM - Italijanski premier Matteo Ren-zi je včeraj znova pritisnil na EU, naj v boju proti gospodarski krizi v območju evra okrepi investicije. »Denar, ki ga članice EU namenijo za investicije, v okviru pakta stabilnosti ne bi smel šteti kot izdatek,« je poudaril. Renzi je v pogovoru za medije zanikal, da bi o Evropski komisiji govoril kot o »olpi birokratov«, kar mu je v torek očital predsednik Evropske komisije JeanClaude Juncker. »Tega Renzi med obiskom obrata Piaggio ansa izraza nisem nikoli uporabil,« je zagotovil. Kot je še dodal, z Brusljem ne bo polemiziral, vendar pa je dejstvo, da mora Evropska komisija narediti nekaj nujnih korakov. Bruseljske uradnike je Renzi pozval, naj se ne zapletajo v birokracijo, če ne želijo povsem izgubiti zaupanja evropskih državljanov. »Evropa mora znova rasti. Vsi moramo dokazati, da lahko našo celino pripeljemo nazaj na pot rasti,« je poudaril italijanski premier. Renzi je sicer napovedal, da se bo njegova vlada v prihodnjih letih močno zavzemala za napredek na področju digitalne agende. Država mora namreč na področju digitalne infrastrukture postati konkurenčnejša. »Inovacije so področje, ki v Italiji ustvarijo največ delovnih mest. Ne smemo misliti, da se v Italiji ne more nič spremeniti,« je poudaril. Juncker je, kot je znano Renzija ta teden v Evropskem parlamentu ostro okrcal. Sporočil mu je, da je lahko srečen, da komisija ni raztrgala njegovih proračunskih načrtov. Potem pa je včeraj po vesteh konzorcija preiskovalnih novinarjev ravno nanj nepričakovano padla senca o skrivnem dogovarjanju Luksemburga z velikimi mednarodnimi koncerni, ki naj bi bili deležni velikih davčnih olajšav. Veliko osumljenih poslov je bilo sklenjeni ravno v času, ko je bil Juncker luksemburški premier, ki je vladi predsedoval kar 19 let. ITALIJA V ZRCALU TUJIH MEDIJEV Italijanski »Gelatogate« Sergij Premru Ze šesto leto zaporedoma je raziskovalni center iz Dubaja Legatum objavil »Prosperity index« to je pokazatelj blaginje na svetu. Gre za lestvico, ki uvršča države glede na blagostanje, in to na podlagi osmih osnovnih dejavnikov: gospodarstvo, podjetništvo, vlada, izobrazba, zdravstvo, varnost, osebna svoboda, družbena strnjenost. Iz analize izhaja porazdelitev držav na štiri skupine, in sicer: visoko uvrščene države do 30. mesta, srednje visoko uvrščene 71. mesta, srednje nizko do 122. mesta in nizko uvrščene do 142. mesta. Na prvem mestu svetovne lestvice blaginje je Norveška, sledijo Švica, Nova Zelandija, Danska, Kanada, Švedska, Avstralija, Finska, Nizozemska in na desetem mestu ZDA. Slovenija spada v skupino visoko uvrščenih držav, in sicer je na 24. mestu, Italija pa je v naslednjem, nižjem razredu, saj je šele na 37. mestu, in to med Kuvajtom in Izraelom. Zanimiva je primerjava med Italijo in Slovenijo glede posameznih dejavnikov, ki prispevajo k splošnemu blagostanju, rezultat pa je 2:6 v korist Ljubljane. Apeninski polotok je na boljšem kot država na sončni strani Alp glede gospodarstva, saj se uvršča na 45. mesto, Slovenija pa na 63., medtem ko glede zdravstva presega vzhodno sosedo za malenkost, saj je Rim na 24. mestu, Ljubljana pa na 25. Pri vseh ostalih poka- zateljih je Slovenija na boljšem: podjetništvo 25:41, vlada 34:42, družbena strnjenost 30:41, še večje razlike so pri svobodi 24:63, varnosti 12:63 in izobrazbi 12:38, vse v korist Slovenije. Ker sem že pri izobrazbi, bom navedel še eno statistiko, in sicer glede poznavanja tujih jezikov med mladimi od 15 do 34 leta starosti. V skupini držav Evropske unije je Slovenija na 8. mestu s skoraj 48 odst. mladih, ki pozna vsaj en tuj jezik, Italija prav na zadnjem mestu s komaj 18,7 odstotka. Iz obeh navedenih statistik torej izhaja, da je Italija skrajno pomanjkljiva na področju izobrazbe, ki je po oceni vseh socialnih in ekonomskih analiz predpogoj za vsak družbeni in gospodarski napredek, še posebej v sodobnem svetu. Če je izobrazba na psu, pa je nogomet na samem vrhu. Sicer to ni igrani nogomet, ampak razpravljanje o nogometu. Italijani se pogovarjajo o nogometu povprečno osem ur tedensko, je ugotovila britanska anketa, kar jih postavlja na sam vrh evropskih nogometnih čvekačev; sledijo španski navijači s 7 ur in 25 minut, britanski s 5 ur in 20 minut, nemški s 4 urami in 15 minut in francoski s 4 urami in 10 minut. Več kot tretjina italijanskih nogometnih navijačev meni, da bi svoje priljubljeno ekipo vodili uspešneje kot trener, dve tretjini pa se večkrat na dan informirata o zadnjih dogajanjih, da tako pri pogovorih izpadeta čim boljše. The Guardian poroča o aferi okrog ministrice Marianne Madie, ki jo označuje kot italijanski »Gelatogate«. Točneje, gre za tednik Chi, v katerem so objavili posnetek mlade ministrice z možem v avtomobilu s sladoledom pri ustih in to pod dvoumnim naslovom, kako se spozna na to dejavnost, z očitnim namigom na lizanje, in s pripisom, da si je pač privoščila slastni presledek. Londonski dnevnik opozarja, da je isti tednik, last Silvia Berlusconija, že objavil slike vojvodinje Kate Middleton brez gornjega dela kopalne obleke, česar si niso upali niti najslabši britanski tabloidi. Tokratna navidezno nedolžna slika je sprožila v Italiji val kritik, predvsem s strani žensk, tudi uglednih, ki obsojajo »vulgarno in seksistično« prikazovanje ministrice Madie in izbruh »moškega šovinizma«. Na drugi strani političnega brega opozarjajo, da je tudi Berlusconijeva zaročenka Francesca Pascale bila tarča komentarjev prav zaradi sladoleda, toda The Guardian opozarja, da je slednja nastopala v reklamnem spotu s sladoledom na palčki v roki, medtem ko so Madio posneli skrivaj v zasebnem okolju. Prav o možni kršitvi pravice do zasebnosti bo odločala novinarska zbornica, poroča britanski časopis. Pissaladiere, tipična pogača Ažurne obale, proti napolitanski pici. Tako piše brezplačni pariški dnevnik 20minutes o neskončnem dvoboju med francosko in italijansko kuhinjo. Obe spadata na sam vrh svetovne kulinarike, vendar so razlogi njune kakovosti različni. Francoske jedi so bolj »sophistiqués«, sofistici-rane in včasih celo izumetničene, italijanske pa so pristnejše, bolj sveže in preproste. Francoski cestni časopis izhaja iz nove kuhinjske knjige, v kateri je zbranih 25 francoskih receptov in 25 italijanskih. Končni rezultat kaže na rahlo prednost italijanskih jedi, kar je nedvomno veliko priznanje s strani sosedov z druge strani Alp. Z oceno se popolnoma strinjam, le da bi italijanski kulinariki pripisal še večjo prednost, ne toliko glede slovite francoske »haute cuisine«, visoke kuhinje, kot predvsem glede kakovosti vsakodnevne prehrane. »Italijansko mesto, ki hoče razpo-roko.« Tako BBC poroča o Trstu, točneje o Gibanju za Svobodno tržaško ozemlje, ki ga uvršča v okvir raznih gibanj za neodvisnost po Evropi. Dve uri daleč od Benetk, kjer je sicer nepriznani referendum za neodvisnost požel visok rezultat, je na meji s Slovenijo mesto, ki stavi na odcepitev. »Trst je vedno imel kulturno raznoliko zgodovino - dolga stoletja je spadal v okvir avstro-ogrskega cesarstva; v povojnih letih je za Churchilla pred- stavljal južno točko 'železne zavese', ki je ločevala Zahod od komunističnega Vzhoda. Takoj po drugi svetovni vojni so Trst, na meji z Jugoslavijo, priznali kot svobodno državo z mednarodnim statusom, vendar je mesto ostalo pod vojaško okupacijo do leta 1954, ko se je vrnilo pod Italijo.« Tržaško gibanje za neodvisnost, ki je zbralo od 2 do 8 tisoč protestnikov, pa meni, da se svoboda Trsta ni končala. Dopis britanske radiotelevizijske službe se nadaljuje z obiskom na sedežu gibanja, okrašenim s tržaškimi rdečimi zastavami, kjer trdijo, da se borijo za pravice prebivalcev Svobodnega tržaškega ozemlja in proti italijanski vladi. Zanimiv je opis kulinaričnega vpliva iz sosednjega Veneta, iz Slovenije in iz avstrijske preteklosti, omenja pa tudi Veliki trg: »Na treh straneh so mogočna poslopja iz časov Habsburžanov, na četrti pa se razteza morje.« Večji del dopisa BBCja je posvečen stališčem predstavnika gibanja Vita Potenze, ki obnavlja zgodovino nekoč pomembnega mesta, kot tudi njegovi multikulturnosti in obdobju STO-ja. Prispevek se konča z izvajanjem predstavnika gibanja glede nedavnega referenduma za neodvisnost Škotske: »Razmere na Škotskem niso primerljive z našimi. Mi se ne zasledujemo neodvisnosti. Mi smo že neodvisni.« Očitno v zadnjih 60 letih nisem bil dovolj pozoren, da bi se zavedel, kako smo neodvisni ... 1 2 Sobota, 8. novembra 2014 OW APrimorski r dnevnik n ° ki Ulica Garibaldi 9 tel. 0481356320 faks 0481356329 gorica@primorski.eu vreme - V Ronkah poplavljenih več ulic, težave tudi v Tržiču in Štarancanu Laško spet pod vodo, kmetom uničilo pridelek Slačilnice nogometnega igrišča v Štarancanu bonaventura Meteorna voda je povsem zalila Drevored Cosulich v Tržiču V Laškem se nadaljujejo težave zaradi obilnega dežja, ki je v tem delu goriške pokrajine padel tudi v noči s četrtka na včerajšnji dan. Gasilci so spet imeli polne roke dela v Tržiču, Štarancanu in Ronkah, kjer sta meteorna voda in podtalnica zalili več kleti. Še zlasti je bilo veliko težav v Soleschianu, kjer ravnokar gradijo novo kanalizacijo. Voda je zalila številne kleti, medtem ko se je Trg San Tommaso spremenil v pravi bazen. Osebje civilne zaščite je domačinom priskočilo na pomoč tudi v rajonu San Vito, kjer so zaprli za promet Ulico 24 maggio, po kateri se je razlila voda. V Ulici Moste-gane v Romjanu so bili celo noč brez električne energije, včeraj dopoldne pa so gasilci krajanom pomagali pri črpanju vode iz zalitih kleti. Voda je že drugi dan zapored poplavila tudi nekaj podvozov. V Ulici Pie-tro Micca ob nakupovalnem središču So-relle Ramonda sta dva starejša zakonca zapeljala v poplavljeni podvoz, saj nista opazila, da je na semaforju pred njim gorela rdeča luč. Mož in žena sta iz svojega avtomobila Fiat punto izstopila skozi okno, zatem so jima nudili pomoč karabinjerji. V Štarancanu so zaprli prometu Ulico Primo Maggio, ki vodi iz pokrajinske ceste za Gradež v središče vasi. Na kraju so bili prisotni prostovoljci civilne zaščite in tudi župan Riccardo Marchesan. Med Sel-cami in Prelosnim jezerom je voda poplavila konjušnico. Izjemna količina dežja je padla tudi v Fossalonu, kjer je voda poplavila njive. Uničen je pridelek paradižnikov, jaj-čevcev, radiča in druge zelenjave; pod vodo je tudi več njiv, kjer so komaj posejali pšenico, in nekaj vinogradov. Med nočnim nalivom je bilo občasno neprevoz- bonaventura nih nekaj cest tudi v Fari in Koprivnem. V torek, 11. novembra, bodo spet odprli vrtec Forte del Bosco v Gorici, kjer je voda v sredo zalila kurilnico, medtem ko imajo na goriški občini in v stanovanjskih hišah na trgu pred županstvom (skupno 400 uporabnikov) še vedno težave s telefoni; tehniki so ugotovili, da je voda zalila telefonsko centralo, ki jo morajo najprej izsušiti, da lahko zamenjajo pokvarjeni kabel. Včeraj so občinski uslužbenci nadaljevali s čiščenjem nekaterih ulic v Pod-gori in Grojni, na katere je voda v noči s srede na četrtek nanesla gramoz in blato. vreme Plaz odrezal dostop do dveh hiš Včeraj dopoldan se je narasla voda že umaknila iz poplavljenih cest, pod vodo pa so bila še številna polja. Potoki in hudourniki so bili še precej narasli. »To je le še četrtina tega, kar je ponoči teklo tule,« je povedal gospodar iz hiše, ki stoji v zaselku Breg nad Kromberkom, in kazal na kamnito stopnišče ob hiši, po katerem je še vedno drla voda. Na dovozni poti do njegove in sosednje hiše se je povečala luknja, ki je nastala zaradi drsenja in posedanja terena, kar se dogaja ob vsakem večjem deževju. Ceste med Rožno Dolino in Ajševico, ki so bile ponoči poplavljene, so bile včeraj dopoldan že prevozne, polja na Ajševici pa so bila večinoma še pod vodo. Potok Lijak se je še vedno razlival krepko preko svoje struge. Skupaj s civilno zaščito si ogledamo še plaz v Stari Gori, ki ogroža stanovanjsko hišo, ponoči so ga pokrili s ponjavo. Na poti izvemo za nov plaz, ki se je ponoči sprožil na krajevni cesti Stara Gora - Podmark. »Dolg je 40 metrov, širok pet. Zdrsnilo je 600 kubičnih metrov materiala, predvsem zemlje in akacije. Dostop do dveh hiš je odrezan, nista pa v nevarnosti. Imata sicer možnost obvoza po makadamski cesti,« je za Primorski dnevnik včeraj povedal Stjepan Miškovič, poveljnik novogoriškega štaba za civilno zaščito. Judovsko pokopališče v Rožni Dolini je bilo včeraj še poplavljeno, prav tako zadrževalnik Piko-lit ob Qlandiji, ki varuje Novo Gorico in Gorico pred poplavljanjem potoka Koren. (km) vreme - Obilne padavine v noči iz četrtka na včerajšnji dan Poplavilo ceste in hiše Najhuje v Ajševici, Volčji Dragi in Kromberku - Razdeljenih preko dva tisoč vreč peska Medtem ko v noči iz četrtka na včerajšnji v Gorici gasilci niso zabeležili niti ene intervencije zaradi dežja, so imeli njihovi novogoriški kolegi polne roke dela. Na terenu je bilo na širšem goriškem območju okoli 120 gasilcev in pripadnikov civilne zaščite, saj so dvignjena meteorna voda, podtalnica in hudourniki znova zalivali hiše, industrijske objekte, polja in ceste, sprožilo se je tudi nekaj zemeljskih plazov. »Noč iz četrtka na petek je bila na severnem Primorskem, predvsem na Goriškem, veliko bolj pestra kot prejšnja,« je včeraj poudaril Samo Kosmač, poveljnik civilne zaščite za severno Primorsko. Vipava k sreči ni prestopila svoje struge. Gasilci so imeli veliko dela s črpanjem vode, civilna zaščita pa z razdeljevanjem protipoplavnih vreč. Skupno so jih na širšem goriškem prostoru razdelili več kot 2.000, kar skupno nanese 60 ton peska. V četrtek okoli 20. ure je meteorna voda začela poplavljati v Volčji Dragi - občina Ren-če-Vogrsko. Zalila je proizvodni objekt in gostinski lokal, ogroženih je bilo tudi več stanovanjskih objektov v Bukovici, Renčah, Vogrskem in v Biljah. Nekaj voznikov je z vozili obtičalo na poplavljenih cestah v okolici Šempetra. Poplavljene in zaprte so bile ceste med Rožno Dolino in Ajševico in ceste v Ajševici. Zaradi nanosov zemlje in kamenja so zaprli ceste v Loke. V novogoriški mestni občini je hudourniška voda zalila kletne prostore več stanovanjskih objektov v Kromberku in gostinskega objekta v Rejčevi ulici v Novi Gorici. Narasli potok je poplavil tri objekte v Ajševici in poslovne objekte v poslovni co- Poplavljeno dvorišče v Ajševici (zgoraj); čiščenje udora na cesti pri Stari gori (desno) ni Meblo, kjer je na parkirišču v vodi obtičalo tudi nekaj avtomobilov. Podtalnica je zalila kletne prostore novogoriške mestne hiše, pokrajinskega arhiva in gasilskega doma, kjer so vodo iz kleti izčrpavali že prejšnjo noč. Manjši plaz se je sprožil v Stari Gori, civilna zaščita ga je pokrila s ponjavo, 40-metrski plaz pa se je usul na krajevno cesto Stara Gora - Podmark. Vse službe za zaščito in reševanje so bile včeraj ves dan v pripravljenosti, saj so bile za noč napovedane nove padavine. Sinoči je slovenska agencija za okolje ARSO objavila novo hidrološko opozorilo in porečje Vipave obarvala v oranžno barvo, kar pomeni, da se danes reka v primeru obilnega dežja lahko razlije tudi na območju redkih poplav. (km) V zaselku Breg nad Kromberkom se zemljišče pred hišo drsi in pogreza z vsakim novim deževjem (zgoraj); voda je ogrozila proizvodne prostore podjetja Ultrapac v Volčji Dragi (desno) fotok. m.,e. č. ' «I1» fotoe. č.,k. m. M ' i ■ / GORIŠKI PROSTOR Četrtek, 6. novembra 2014 3 gorica - 75-letnemu kolesarju usodna prometna nesreča Podlegel poškodbam Umberto Scarbolo je bil zelo poznan zaradi trgovine, ki jo je dolga leta vodil v Ulici Vittorio Veneto tržič - Včeraj Nočni tatovi so obiskali zavarovalnico Vstopili so skozi terasna vrata na zadnji strani stavbe, iz pisarne pa so odnesli le nekaj gotovine, ki je bila v blagajni. Čekov in drugih dokumentov se tatovi, ki so v noči s četrtka na petek vlomili v prostore zavarovalnice Hdi v Ulici Rosselli v Tržiču, niso dotaknili. Tatvino je včeraj zjutraj odkrila upraviteljica zavarovalnice Adelina Zearo, ki je o dogodku obvestila sile javnega reda. Tatovi so kot omenjeno vstopili v pisarno skozi zadnja vrata. Pod krinko noči so z dvorišča stanovanjske hiše, v kateri ima sedež agencija, splezali na teraso in s silo odprli steklena vrata. Ko so vstopili, so pisarno popolnoma premetali. Izpraznili so vse predale in police, odnesli pa so le nekaj sto evrov gotovine, ki so jih našli v blagajni. Za dokumente, čeke in tehnologijo se niso zmenili. Ko je včeraj zjutraj upraviteljica zavarovalnice prišla v službo, ni bilo o tatovih več ne duha ne sluha. Zearovi ni preostalo drugega, kot da je poklicala tržiške karabinjerje, ki so uvedli preiskavo. Prizorišče nesreče na križišču med ulicama Faiti in Aprica bumbaca Umberto Scarbolo je bil v Gorici zelo poznan zaradi trgovine z že-leznino, električno opremo in malimi kuhinjskimi stroji Tecnoferro, ki jo je dolga leta vodil v Ulici Vittorio Veneto v Gorici. Pred kratkim je po mestu dal polepiti plakate, s katerimi je opozarjal na akcijo, med katero je svoje blago prodajal po znižani ceni, saj se je nameraval upokojiti. V četrtek zvečer se je Scarbolo nekaj po 21. uri vračal v svoje stanovanje v Ulici Faiti s kolesom, vendar ga je med vožnjo pod dežjem in ob slabi vidljivosti podrl avtomobil, ki je vozil v isto smer. Scarbolo je padel na tla, se hudo poškodoval in obležal ob robu cestišča v nezavesti. Na prizorišče nesreče so kmalu zatem prihiteli reševalci iz službe 118, ki so takoj razumeli, da je njegovo življenje resno ogroženo. Z rešilcem so ga zato odpeljali na Katinaro pri Trstu, vendar je kmalu po prihodu v bolnišnico podlegel poškodbam. Vzroke nesreče preiskujejo prometni policisti, ki so prihiteli na njeno prizorišče kmalu po reševalcih iz službe 118. Scarobolo ni imel družine, živel je sam. Star je bil 75 let. Po mestu se je rad premikal ravno s kolesom, s katerim se je večinoma odpravljal tudi do svoje trgovine. Na žalost mu je bila v četrtek vožnja proti domu usodna. rupa - Na pobudo prosvetnega društva so se odpravili na izlet Vroča Jordanija Navdušili so jih mesto Petra, rimske ostaline, puščava in kopanje v Mrtvem morju Na rupenskem sedežu prosvetnega društva Rupa-Peč bodo v torek, 11. novembra, ob 19. uri priredili srečanje z izletniki, ki so avgusta obiskali Jordanijo. Predvajali bodo diapozitive in si ogledali fotografije. V Jordanijo so poleteli 19. avgusta iz Bergama, za sabo so pustili hladno in deževno vreme, v Aqabi pa jih je sprejela neznosna vročina. Prvi dan po prihodu so se odpravili na ogled nabatejskega svetega mesta Petre. Na avtobusu jih je sprejel vodič Waell, med potjo pa se jim je pridružil še mlad pripadnik jordanske turistične policije. Petra je muzej na prostem in njene v skalo vklesane stavbe nam pripovedujejo o deset tisočletni zgodovini tamkajšnjih ljudi. Naslednji dan so se odpravili v Wadi Rum. Nekoč zelo bogato in rodovitno območje je danes puščava, iz katere se dvigujejo mogočni skalnati jabals. Na teh visokih skalah so izletniki občudovali grafite, s katerimi so nomadska plemena upodabljala ljudi in kamele ter puščala celo ljubezenska sporočila. V petek, 22. avgusta, so se odpravili po Puščavski hitri cesti (Desert Highway) proti glavnem mestu Jordanije, Ammanu, in si med potjo ogledali razne zanimivosti. V jordanski prestolnici so si najprej ogledali rimsko gledališče, ki je lahko sprejelo šest tisoč gledalcev. Mimo kraljeve rezidence so se nato povzpeli na grič, kjer je nekoč stala mestna trdnjava. Še danes je videti del zidu in nekatere stebre Herkuleje-vega templja, ostanke bizantinske bazilike in ogromnega vodnjaka. Zatem so se peljali proti vzhodu na ogled puščavskih gradov, kjer so se islamski poglavarji družili s svojimi prijatelji in ljubicami, daleč od radovednih podložnikov. Naslednji dan jih je pot peljala proti severo-vzhodu, med prijetnimi gozdički in oljčnimi nasadi, v mesto Ajlun. Najpomembnejša zanimivost je grad ar-Ra-bad, ki so ga Arabci zgradili kot obrambo pred križarji. Približno 20 kilometrov od Aj-luna je po Petri druga najpomembnejša turistična znamenitost, mesto Jeraš (Češnja), ki leži ob cesti, ki pelje v Sirijo in je najlepši Izletniki v Jerašu foto c.b. primer deželnega rimskega mesta v Bližnjem vzhodu. Med ruševinami mogočnih stavb se križajo široke ceste; višek slave je Jeraš doživel v II. stoletju po n. št., ko se je v mesto za daljši čas nastanil rimski cesar Hadrijan. V spomin na dogodek so na južnem koncu mesta postavili slavolok. Za časa Bizantin-cev je mesto počasi izgubilo na pomembnosti vse do dokončnega propada. Zadnji dan so se najprej ustavili na kraju, kjer naj bi Janez Krstnik krstil Jezusa. Kdor je želel, si je lahko natočil vode iz reke Jordan in se pridružil skupni molitvi, nato pa so se podali do resorta ob Mrtvem morju, v katerem so se seveda kopali. Po kosilu so se vrnili v Aqa-bo, kjer so prespali in se naslednjega dne vrnili domov, kjer jih je pričakalo še vedno mrzlo in deževno vreme, tako da so še kako pogrešali vročino iz Jordanije! Udeleženci izleta so za lepo doživetje hvaležni Jožici in Ivu Kovic, Patrizii iz agencije Caliba, vodiču Waellu in tudi mlademu agentu turistične jordanske policije. gorica - V Dijaškem domu Pisanje nalog popestrijo s prostočasnimi dejavnostmi V četrtek, 13. novembra, bo prvo srečanje za starše Gojenci Dijaškega doma vsako leto pripravijo dve predstavi fotor.m. Med izvenšolskimi dejavnostmi, ki jih slovenske organizacije v Gorici ponujajo otrokom, spada Dijaški dom zagotovo med najpomembnejše. Letos ga obiskuje dnevno skoraj 80 učencev osnovne in nižje srednje šole. Največ pozornosti je seveda posvečene opravljanju šolskih obveznosti: učenci, ki so porazdeljeni, glede na šolo in razred, v sedem učnih skupin, opravljajo med učno uro domače naloge, vzgojitelji jim nudijo, po potrebi, pomoč, pa tudi dodatno razlago ali individualno podporo. Vzgojitelji skrbijo, da učence vzgajajo in navajajo na samostojno delo, na prevzemanje odgovornosti, na trajno učenje. Pisanje domačih nalog je med drugim nedvomno bolj zabavno v družbi sovrstnikov, tudi z motivacijo ni težav, saj pišejo naloge pač vsi prijatelji... Poleg rednega programa, ki predvideva prevoz iz šol v dom, kosilo in malico, strokovno pomoč pri opravljanju šolskih obveznosti, so v Dijaškem domu tudi letos poskrbeli za nadvse zanimivo ponudbo dodatnih prostočasnih dejavnosti. Te imajo, poleg jasnega rekreacijskega namena, tudi cilj, da učence dodatno izpopolnjujejo in izobražujejo na različnih področjih. Učenci se tako v različnih oblikah udeležujejo gledaliških in plesnih vaj, športnih aktivnosti, ustvarjalnih in filmskih delavnic, tekmovanj znanja učne vsebine, posebnih projektov... Smisel celotne ponudbe je, na eni strani, da so otroci vključeni v zanimive in sproščene prostočasne dejavnosti, kjer se tudi veliko naučijo, po drugi strani pa tovrstna organizacija dejavnosti, ki potekajo v domu in so za gojence brezplačne, skuša tudi razbremeniti starše dodatnih prevozov in stroškov. Učenci Dijaškega doma imajo tako priložnost, da v domu opravijo vse šolske obveznosti, poleg tega lahko med ponujenimi dejavnostmi izberejo eno ali več in jih sproščeno in zabavno izvajajo kar v domu. Dejavnosti imajo kot cilj tudi bogatenje znanja slovenskega jezika in spoznavanje splošne kulturne scene v Sloveniji, vendar na zabaven in dinamičen način, z glasbo in plesom, bolj kot s slovnico in vad-nico. Da so dejavnosti zelo uspešne priča dejstvo, da ustvari Dijaški dom vsako leto kar dve lastni predstavi, s katerima se predstavi v veliki dvorani Kulturnega doma. Po lanskih predstavah Maja in Mojca Pokrajculja in muzikalu Briljantina, se v domu že pridno pripravljajo na božično ple-sno-gledališko predstavo Zvezdica zaspanka, s katero bodo med drugim obeležili 100 letnico rojstva Frana Milčinskega - Ježka. Pravljico je pri- redila vzgojiteljica Andreja Benede-tič, plesni inserti (za katere vadijo kar tri plesne skupine) pa bodo dokaj moderni, saj predvidevajo pesmi znanega pevca Mike, ki so jih za to priložnost priredili v slovenščino. Poleg tega bogatega vzgojno-izobraževalnega programa so v domu pripravili za letošnje šolsko leto še nekatere novosti; nov program Pop klub, ki predvideva za otroke, ki ne obiskujejo redno Dijaškega doma, možnost obiska samo za nekaj ur, da opravijo glavne šolske obveznosti. Druga novost je večji poudarek na glasbeni vzgoji: program lu-doteke Pikanogavička, ki ga obiskuje redno 14 otrok iz vrtca, ponuja letos tečaj predšolske glasbene vzgoje s priznano slovensko glasbenico Damjano Golavšek. Hkrati za učence doma potekajo tečaji klavirja in kitare Glasbene matice kar v Dijaškem domu, s čimer si otroci prihranijo prevoz na glasbeno šolo in torej veliko časa, ki ga lahko koristneje uporabijo. Dijaški dom ponuja bogat program srečanj in svetovanj tudi staršem, v prepričanju, da je starševska vloga vse bolj zahtevna in da je sodelovanje in vzgojna naveza med družino in drugimi subjekti, ki se ukvarjajo z otroki, odločujoča. Šola za starše želi staršem nuditi neke vrste prostor, v katerem se lahko od strokovnjakov veliko naučijo, vendar tudi izmenjajo mnenja in izkušnje, razčistijo dvome, soočajo okrog specifičnih tem, ki so vezane na starševstvo. »Velikokrat se govori o vzgojnih temah in problemih samo v trenutku, ko se zgodi kaj hudega, medtem ko bi bilo nedvomno potrebno, da se vzgojo obravnava redno in sistematično in da se starši zavedamo, da si je za to nujno potrebno vzeti primeren čas. Za vsako stvar, ki jo opravljamo v življenju -od poklica do drugih dejavnosti -, se po navadi nekje izobražujemo, za zahtevno vlogo in vse večji izziv, kakršen je starševstvo, pa si običajno ne vzamemo dovolj časa, da bi se primerno opremili,« opozarjajo v Dijaškem domu, kjer bodo za starše tudi letos pripravili niz srečanj s psihologi in drugimi strokovnjaki. Prvo srečanje, z naslovom Življenjski krog družine - kako spremljati otroka v pomembnih obdobjih sprememb, bo že v četrtek, 13. novembra, ob 17.30. Srečanje bo vodila psihologinja in psihoterapevtka Jana Pečar. Dodatne informacije, tudi slike in videoposnetki o programih Dijaškega doma so na voljo na spletni strani www.dijaskidom.it oziroma kar v Dijaškem domu vsako popoldne od ponedeljka do petka. 1 4 Sobota, 8. novembra 2014_GORIŠKI PROSTOR / gorica - V Kulturnem centru Lojze Bratuž predstavili zbirko glos Jurija Paljka Kaj sploh počnem tukaj? Berger, Bandelj in Paljk bumbaca Četrtkov večer Pod lipami v Kulturnem centru Lojze Bratuž je za več kot petdeset udeležencev potekal v družbi treh ustvarjalcev. David Bandelj je nudil iztočnice prevajalcu, urejevalcu, kritiku in pisatelju Alešu Bergerju ter Juriju Paljku, avtorju predstavljene knjige »Kaj sploh počnem tukaj?«. Publikacija z izborom časopisnih prispevkov v Novem glasu je izšla pred kratkim pri založbi Mladinska knjiga v premišljeni nakladi štiristo izvodov. V petih letih se je zvrstilo okrog sto osemdeset razmišljanj z najrazličnejšimi vsebinami povezanimi s predmejskim in tudi širšim prostorom. Urednik se z avtorjem druži več kot petnajst let, vmes je začel prebirati tednik, pri katerem je Paljk glavni urednik, in skozenj spoznaval čezmejni prostor ter pojavnosti, s katerimi se ukvarja naša narodna skupnost. Predlagal je objavo člankov in njihov izbor, pri čemer mu je avtor pustil povsem proste roke. V knjigi je zaporedje kronološko spoštovano v skladu z nizom objav in je vsebinsko zaokroženo. Zaznaven je avtorjev slog, ko ga tu pa tam zanese v miselne okljuke, v vsebinska podredja, nikoli pa ga ne zanese čez rob do te mere, da se ne bi vrnil k načeti snovi: k zamejskemu človeku, jeziku, otroštvu, srčnosti, dostojanstvenosti, knjigam... Navadno se avtorja knjige na koncu vpraša, o čem bo še kaj pisal, Paljku so postavili to vprašanje tako rekoč na začetku. Odgovoril je, da mu nekateri časopisni bralci »prepovedujejo« nehati s pisanjem sedanjega niza; sam meni, da je v petih letih nekako izčrpal takšen pristop. Vsekakor ima v mislih naslednjega, ki se družbeno in psihološko ne razlikuje veliko od prvega. »Tako pač je,« je dejal in hkrati razkril morebitni naslednji niz. Nato je nadaljeval z vrsto miselnih povezav, dogajanj, prebliskov in komaj zaznavnih bodic ali glasnim posmehovanjem floskulam, kot je tista, ki smo jo prisiljeni poslušati »Stroka bo povedala!« (sic!). Na neposredno poslušanje in na videz niso razlage povezane s konkretnimi naslovi posameznih glos, zaobjete v celoti pa vodijo vse v večkrat ponovljeni refren: kaj sploh počnem tukaj?! Tako oblikovano vprašanje je le retorična iztočnica za etična sporo- čila o zgoraj navedenih in drugih vsebinah, kot so slovstvo, s katerim se nihče - pa naj se še tako zaklinja - ne ukvarja zgolj zato, da bi sestavki ostali v predalu; kot so socialna omrežja, ki omogočajo, da skoznje dosegamo z besedami niše ljudi, ki ne berejo dnevnika, ne poslušajo tržaške A radijske postaje, ne gledajo deželnega slovenskega TV kanala. Kdor piše za časopise in revije ni- ma povratne informacije, takšne ali drugačne, na omrežjih pa se javlja na desetine in stotine povezanih posameznikov. Zato časnikar Paljk objavlja navedene glose tudi na FB. Seveda se postavlja vprašanje značilnosti in kakovosti jezika. O tem so vsi trije za predavateljsko mizo povedali svoje različne ali podobne izkušnje, gledanja in prakso. Strinjali so se v dejstvu, da je za- pisovanje pomembno, ker ostaja materialno shranjeno. Komunikacija preko računalnika je skoraj podobna telefonski. Od nje ne bo ničesar ostalo. Nekje drugje smo brali, da za razliko od obdobja romantike ne bodo o sedanji mladini zanamci sploh slutili, o čem se je pogovarjala, kakšne metafore je uporabljala... Aleš Berger je izpostavil čustveno dogajanje ob povezavi med avtorji in prevajalci, med avtorji in založniki, ki poteka, če je gradivo napisano na papirju in ga nesemo v uredništva, založniške hiše in tiskarne. Če pa le klikaš na računalniške tipke, se pripeti, da odgovornega za objavo besedila nikoli ne srečaš, se njim/njo ne pogovoriš. Potem so tu še narečno izražanje, ki narečno sploh ni in se za njim dejansko maskira nepismenost, in še slang, skrajno krajšanje sporočil, skoraj primerljivo vojaškim šifram, ko se normalno izobražen človek povezan s Facebookom pogosto vpraša: »Kaj sploh počnem tukaj?« Avtor knjige je pikro dodal, da to verjetno ni še tako hudo, kot so nekateri posegi na nacionalni televiziji. (a.r.) gorica - Pokrajina ima na voljo 85.000 evrov Prispevki za zaposlovanje Delodajalec, ki začasno oz. stalno zaposli brezposelno osebo med 18. in 35. letom, lahko prejme 2000 oz. 8000 evrov Pokrajina Gorica bo v ponedeljek na svoji spletni strani objavila razpis, ki je namenjen spodbujanju zaposlovanja mladih. Delodajalci, ki bodo zaposlili eno ali več brezposelnih oseb med 18. in 35. letom, bodo lahko prejeli denarni prispevek: za vsako delovno pogodbo za določen čas, ki bo morala trajati vsaj šest mesecev, bodo prejeli 2000 evrov, za vsako pogodbo za nedoločen čas pa jim bodo dodelili 8000 evrov. Pokrajina ima na voljo skoraj 85.000 evrov. Razpis bo objavila 10. novembra, prijave pa bodo zbirali do konca januarja 2015, čeprav pričakujejo, da bo denar pošel v zelo kratkem času. »Sredstva nam je namenilo ministrstvo za delo, gre pa za "ostanke" nekega starega razpisa, pri katerem je pokrajina sodelovala in ki je bil prav tako namenjen zaposlovanju mladih med 18. in 35. letom,« je povedala pristojna pokrajinska odbornica Ilaria Cecot. Funkcionarka urada za delo pri Pokrajini Gorica Elena Ciancia je opozorila, da je povpraševanje za tovrstno denarno pomoč veliko, saj so prispevke za zaposlovanje mladih, ki so bili na voljo v okviru deželnega zakona št. 18 iz leta 2005, porabili že maja, medtem ko se je na projekt Pipol, ki je financiran s sredstvi iz evropskega socialnega sklada, na Goriškem že prijavilo 1174 ljudi. Cecotova je izpostavila, da se osebje pokrajinskih uradov za zaposlovanje zelo trudi, da bi vzpostavljalo stike med brezposelnimi in delodajalci in da bi prirejalo izobraževalne dejavnosti, ki bi temeljile na potrebah goriškega gospodarstva, pri tem delu »od vrat do vrat« pa imajo pokrajinski uradi kar nekaj težav. Le-te so povezane s krčenjem sredstev, negotovostjo zaradi napovedane ukinitve pokrajin in birokracijo. Na nov razpis goriške pokrajine se bodo lahko prijavili podjetniki, konzorciji, združenja, fundacije in drugi delodajalci, ki imajo sedež svoje dejavnosti na Goriškem. Pogoj za pridobitev prispevka je zaposlitev mlade osebe med 18. in (nedo-polnjenim) 35. letom, ki je vpisana v seznam brezposelnih na uradih za zaposlovanje goriške pokrajine. Dodatne informacije bodo zainteresiranim na voljo v besedilu razpisa, ki bo na spletni strani pokrajine objavljen v ponedeljek. Delo v tovarni foto p.d. Prizorišče nesreče Trčila avtomobila V križišču pri Mercator centru v Kromberku sta včeraj okrog 7.30 trčili osebni vozili. V nesreči se je ena oseba poškodovala. Novogori-ški poklicni gasilci so na poškodo- foto k. m. vanih osebnih vozilih opravili protipožarno zaščito, nudili pomoč novogoriškim reševalcem pri oskrbi poškodovane osebe in poskrbeli za nevtralizacijo razlitih tekočin na vozišču. Promet je bil oviran še do 9. ure. (km) gorica - Poklica ne bi smel opravljati Finančna straža ovadila goljufivega geometra Čeprav je bil že pred nekaj leti izključen iz zbornice geometrov, je še naprej opravljal ta poklic, goriška finančna straža pa mu je prišla na sled in ga ovadila. Moškega, ki živi na Goriškem in čigar imena sile javnega reda ne posredujejo, so prijeli po zaslugi lastnika kmetijskega podjetja. Le-ta je geometra prijavil, ker ni dokončal dela, ki mu je bilo v dobri veri zaupano. Lažnega geometra so finančni stražniki ovadili goriškemu državnemu tožilstvu zaradi nezakonitega opravljanja poklica. Bremeni ga tudi sum kaznivega dejanja goljufije, saj je lastnika omenjenega kmetijskega podjetja zavedel z lažmi in ga opeharil. Finančna straža je med hišno preiskavo našla več dokumentov, ki dokazujejo, da je poklic opravljal kljub temu, da ni izpolnjeval pogojev. Dodatne dokaze so finančni stražniki zbrali med preiskavo bančnih računov in s pričevanji drugih strank, ki so se nanj obrnile. O podobnem primeru smo poročali že pred dvema letoma, ko je goriška finančna straža ovadila takrat 33-letne-ga Giacoma Medeota iz Šlovrenca. Leta je vsaj štiri leta opravljal inženirski poklic, čeprav ni imel univerzitetne diplome in ni opravil državnega izpita. Decembra lani ga je goriško sodišče obsodilo na dogovorjeno 13-mesečno pogojno kazen in plačilo denarne kazni v višini 650.000 evrov. Med preiskavo so finančni stražniki ugotovili, da je Medeot ogoljufal najmanj trideset ljudi, predvsem v občinah zgornjega Posočja, npr. v Mo-šu in Moraru. V prepričanju, da gre za pravega inženirja, so mu stranke zaupale najrazličnejše naloge, od izpolnjevanja dokumentov do pravega vodenja gradbenih del, tudi dokaj zahtevnih. Za opravljanje vseh teh nalog in izdajanje potrdil bi seveda moral Medeot imeti univerzitetno izobrazbo, v resnici pa je zaključil le višjo srednjo šolo in ni bil vpisan v inženirsko zbornico. Da bi se izognil kontrolam, je Medeot v nekaterih primerih celo uporabljal ponarejene žige in podpise nekaterih drugih inženirjev, ki jim je pripisal vodenje del ali izdajo pomembnih potrdil, čeprav z njimi sploh niso bili seznanjeni. (Ale) Finančni stražnik bumbaca podgora - Jutri Zahvalna nedelja Obred in praznično druženje V Podgori bo jutri zahvalna nedelja. Pred cerkev sv. Justa bodo ob 9.30 kmetje pripeljali svoje traktorje, ob 10. uri bo maša, ki ji bo sledil blagoslov kruha, vina, kmečkih pridelkov in traktorjev, ob 11.15 bo odhod traktorjev po vasi, ob 12.30 pa kosilo v prostorih krajevne skupnosti Podgora. Sodelovali bodo društvo krajevna skupnost Podgora, prosvetno društvo Podgora, združenje krajevna skupnost Pevma-Štmaver-Oslavje, kulturno društvo Sa-botin, župnija Sv. Justa Mučen-ca, goriško pokrajinsko združenje Coldiretti in rekreacijsko društvo Calvario. / GORIŠKI PROSTOR Sobota, B. novembra 2014 15 Predlog dosmrtne ječe Državna tožilka Valentina Bossi je med včerajšnjo obravnavo na goriškem sodišču predlagala dosmrtno zaporno kazen za Micheleja Carannanteja, 21-Ietnega Devinčana, ki je obtožen namernega umora pristaniškega delavca Riccarda Degrassija. Le-ta je umrl v Pancanu 19. januarja 2013, potem ko se je moriIec zneseI nad njim z dvema gIinastima vazama in zabojnikom. Degrassi je umrI na pIočniku v mIaki krvi, star je bil 38 let. Bossijeva je pred-IagaIa, naj se obtožencu ne priznajo oIajševaIne okoIiščine in naj bo obsojen na dosmrtno ječo. V sodni dvorani je sedeI tudi Carannante, ki na to-žiIkine besede ni reagiraI. V Gorici skupščina EZTS V dvorani griškega občinskega sveta bo v ponedeljek potekala seja skupščine Evropskega združenja za teritorialno sodelovanje EZTS GO. Na dnevnem redu je odobritev finančnega načrta za leto 2015. Ponedeljkovo bo prvo uradno srečanje članov skupščine po odločitvi posebne skupine Programa čez-mejnega sodelovanja Slovenija-Italija 2014-2020, da bo EZTS-ju na voljo 10 miIijonov evrov za izvedbo dveh od treh piIotnih dejavnosti, ki jih je pred-Iožil v financiranje. Prvi financiran projekt je Vzpostavitev čezmejne mreže zdravstvenih storitev, v okviru katerega bodo tudi gradili t.i. »hišo porodov«, drugi projekt pa je Čezmejni naravni park Isonzo-Soča. Brezplačno na splet Na pokrajini je v okviru projekta Free Provgo Wifi brezplačno na razpolago petdeset ojačevaIcev, ki preko prenosnega računaInika in drugih teh-noIoških pripomočkov zagotavIjajo brezpIačen dostop do interneta. Pobuda je namenjena upraviteIjem javnih IokaIov. DosIej so na pokrajini razdelil že 108 ojačevalcev, s katerimi so opremiIi razne kraje od Gra-deža do Krmina. Dijaški protest Dijaki goriškega višješoIskega zavoda D'Annunzio nasprotujejo združitvi njihove jezikovne smeri z zavodom SIataper, ki jo pokrajina načrtuje v okviru reorganizacije višješoIskega sistema. Dijaki so včeraj predsedniku pokrajine Enricu Gherghetti izročili protestno pismo, v ponedeIjek, 10. novembra, nameravajo izpeIjati učno uro pred pokrajinsko paIačo. Sejem v Sovodnjah Na parkirišču v bIižini gostiIne Franc v Sovodnjah bo danes med 8. in 13. uro Tržni sejem perutništva in prideIkov iz naših krajev. Pokušnja v centru Tiare V infotočki goriške pokrajine v na-kupovaInem središču Tiare v ViIe-šu bo danes in jutri potekaIa poku-šnja. S svojimi vini in izdeIki se bo predstavilo podjetje Casa Riz iz Ja-siha. Degustacija bo potekaIa med 17. in 19. uro, odprta je vsem. Imajo podžupana Župan občine Šempeter-Vrtojba Milna Turk je za novega podžupana ime-novaI Iva Podberšiča iz Liste MiIana Turka. Občina ima sicer za pomoč pri opravIjanju naIog župana Iahko največ dva podžupana, ki ju izmed članov občinskega sveta imenuje in razrešuje župan. 42-Ietni Podberšič, ki je po izobrazbi dipIomirani inženir tehnoIo-gije prometa, bo funkcijo podžupana opravljal nepoklicno. V občini je aktiven na razIičnih področjih družbenega deIovanja. V mandatnem obdobju 2010-2014 je biI predsednik Krajevnega odbora Vrtojba. (km) [I] Lekarne DEŽURNA LEKARNA V GORICI MARZINI, Korzo Italia 89, tel. 0481531443. DEŽURNA LEKARNA V ŠLOVRENCU SORC, Trg Montesanto 1, tel. 048180023. DEŽURNA LEKARNA V KRMINU BRAČAN (FARO), Ul. XXIV Maggio 70, tel. 0481-60395. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU CENTRALE, Trg Republike 16, tel. 0481-410341. DEŽURNA LEKARNA V VILEŠU LABAGNARA, Ul. Monte Santo 18, tel. 0481-91065. ä Gledališče SLOVENSKO STALNO GLEDALIŠČE -ABONMA V GORICI v sodelovanju s Kulturnim domom in s Kulturnim centrom Lojze Bratuž: 24. novembra ob 20.30 v Kulturnem domu »1914-1918. Trst, mesto v vojni«; 27. novembra ob 20.30 v Kulturnem domu »Prizma optimizma«; 15. decembra ob 20.30 v Kulturnem domu večer šansonov in poezije Miroslava Košute »Zlati prah imaš v očeh«; 26. januarja 2015 ob 20.30 v Kulturnem domu »Kabaret zlatih let«; 6. marca ob 20.30 v Kulturnem centru Lojze Bratuž »Štirje pianisti za dva klavirja« (Sijavuš Gadjiev, Massimo Gon, Alexander Gadjiev, Giuseppe Guarrera); 27. marca ob 20.30 v gledališču Verdi »Nora Gregor - Skriti kontinent spomina«; 20. aprila ob 20.30 v Kulturnem centru Lojze Bratuž »Hlapci«; 25. maja ob 20.30 v Kulturnem centru Lojze Bratuž: »Obiski«; informacije in vpisovanje pri blagajni Kulturnega doma v Gorici v Ul. Brass 20 od ponedeljka do petka 10.0013.00 in 15.00-18.00 (tel. 0481-33288). V GLEDALIŠČU VERDI v Gorici: 12. novembra ob 20.45 »Chiedo scusa al si-gnor Gaber«, nastopata Enzo Iacchet-ti in Witz Orchestra. 19. novembra ob 20.45 »Il mercante di Venezia« (William Shakespeare). Predprodaja vstopnic za vse predstave poteka pri blagajni na Korzu Italia (tel. 0481-383602) od ponedeljka do sobote 17.00-19.00 (zaprta bo od 24. do 28. decembra); več na www3.comune.gorizia.it/teatro. V OBČINSKEM GLEDALIŠČU V KRMINU: 13. novembra ob 21. uri gledališka predstava »Forbici & follia«, nastopajo Roberto Ciufoli, Nino Formi-cola, Milena Miconi, Max Pisu, Nini Salerno, Barbara Terrinoni; informacije in predprodaja vstopnic po tel. 0481-532317, več na www.artistias-sociatigorizia.it. V OBČINSKEM GLEDALIŠČU V TRŽIČU: 10. novembra ob 20.45 iz niza »900'&ol-tre« godalni koncert kvarteta Lyskamm. 11. in 12. novembra ob 20.45 iz niza »contrAZIONI« predstava »Beatles Submarine«, nastopata Neri Marcorè in Banda Osiris; prodaja vstopnic pri blagajni gledališča v Tržiču (od ponedeljka do sobote 17.00-19.00), tel. 0481494664 in v knjigarni Antonini na Kor-zu Italia 51 v Gorici, tel. 0481-30212; več na www.teatromonfalcone.it. U Kino DANES V GORICI KINEMAX Dvorana 1: 15.45 »Dorae-mon«; 17.30 - 21.00 »Interstellar«. Dvorana 2: 18.00 - 20.40 »Il giovane fa-voloso«. Dvorana 3: 16.00 - 17.45 - 20.00 - 21.40 »Torneranno in prati«. DANES V TRŽIČU KINEMAX Dvorana 1: 15.30 »Un fantasma per amico«; 17.15 - 20.30 »Interstellar«. Dvorana 2: 15.45 - 17.40 - 20.15 - 22.15 »Andiamo a quel paese«. Dvorana 3: 16.30 »Doraemon«; 18.10 »Un fantasma per amico«; 20.00 »Dra-cula Untold«; 21.45 »Interstellar«. Dvorana 4: 15.30 - 17.30 - 20.00 - 22.00 »Confusi e felici«. Dvorana 5: 15.20 »Doraemon«; 17.00 -19.40 »Il giovane favoloso«; 22.20 »Dracula Untold«. S Mali oglasi V ŠTEVERJANU oddamo 80 kv.m veliko opremljeno stanovanje; informacije po tel. 329-7265005. fl Razstave RAZSTAVA »OLTRE LO SGUARDO« na temo fotografij goriških fotografov pred prvo svetovno vojno je v razstavnih prostorih Fundacije Goriške hranilnice v Gosposki ul. (Ul. Car-ducci) v Gorici na ogled do 8. februarja 2015 ob petkih 16.00-19-00, ob sobotah, nedeIjah in praznikih 10.00-19.00; več na www.mostre-fon-dazionecarigo.it, vstop prost. Vsako nedeljo ob 17. uri brezplačen vodeni ogIed razstave. V GALERIJI MARIO DI IORIO v državni knjižnici v Ul. Mameli v Gorici bo danes, 8. novembra, ob 11.30 odprtje razstave z nasIovom »Sotto iI segno di Ippocrate. Le coIIezioni di tre medici«. Med starimi dokumenti bodo razstavljeni teksti v narečju Pier Paola Pa-soIinija, poezije AIberta MicheI-staedterja, knjige ItaIa Sveva, Biagia Marina, Sofronia Pocarinija, Fran-cesca Cauciga, Pietra NobiIeja in umetnine MarceIIa Dudovicha, Zorana Mušiča, Tranquilla Marangoni-ja, Dore Bassi, Cesareja Mocchiutti-ja, FuIvia Monaia in AdoIfa De Caro-lisa; na ogled bo do 19. novembra od ponedeIjka do petka 10.30-18.30, ob sobotah 10.30-13.30. V GALERIJI ArtOpenSpace v Ul. Diaz 4 v Gorici bo danes, 8. novembra, bo 18. uri odprtje fotografske razstave Tarcisia Scappina ob 25. Ietnici padca berIinskega zidu; na ogIed bo do 22. novembra, od ponedeIjka do sobote 10.00-12.00, 17.00-19.00. V GALERIJI LA BOTTEGA v Ul. Nizza 4 v Gorici bo danes, 8. novembra, ob 18. uri odprtje sIikarske razstave Vit-toria RugIionija. Umetnika bo pred-staviIa Francesca Brandes; na ogIed bo do 27. novembra od torka do sobote 10.30-12.00 in 16.00-19.00. ~M Koncerti nje srečanje, ki ga bo vodila psihologinja Jana Pečar z naslovom »Življenjski krog družine. Kako spremljati otroka v pomembnih obdobjih sprememb«. Predavanje bo 13. novembra ob 17.30 v slovenščini in 17. novembra ob 17.30 v italijanščini in bo trajalo poldrugo uro. Zagotovljeno bo varstvo otrok. M Izleti SPDG prireja 16. novembra martinov pohod na Vitovlje, z družabnostjo v popoldanskem času. Zmerne hoje (s spoznavanjem naravne in kulturne dediščine) bo dve uri in pol. Začetek pohoda pri prireditvenem prostoru na Vitovljah; informacije in prijave po tel. 0481-390826 (Fanika, v večernih urah), tel. 338-3550948 (Mitja) in na sedežu društva ob četrtkih med 19. in 20. uro, tel. 0481-532358. PLANINSKA KOČA TRSTELJ vabi na »3. Gecov pohod« v nedeljo, 9. novembra. Start bo ob 9. uri na zbirnem mestu ob igrišču v Gorjanskem. V vasi Lipa bo predvidoma ob 10.30 uri krajši postanek ob čajanki. V koči na Trstelju bo pohodnikom na voljo enolončnica s pijačo. ESTORIABUS: od 15. do 17. decembra bo izlet v London z novinarjem Wil-liamom Wardom; informacije in rezervacije po tel. 0481-539210 in 3493052235 ali eventi@leg.it od ponedeljka do petka med 9. in 12. uro. □ Obvestila 140. OBLETNICO zborovske dejavnosti v Štandrežu bosta PD Štandrež in KD Oton Župančič v sodelovanju z župnijo Sv. Andreja ap. praznovali v petek, 14. novembra, ob 20.30 v župnijski dvorani Anton Gregorčič v Štandrežu. V KULTURNEM DOMU NOVA GORICA bo 10. novembra ob 20.15 koncert kvarteta saksofonov 4Saxess; informacije pri blagajni (tel. 003865-3354016) od ponedeljka do petka 10.00-12.00, 15.00-17.00 in uro pred predstavo, več na www.kulturnidom-ng.si. ZVEZA SLOVENSKE KATOLIŠKE PROSVETE vabi na 56. revijo goriških pevskih zborov Cecilijanka v soboto, 22. novembra, ob 20.30 in v nedeljo, 23. novembra, ob 17. uri v Kulturnem centru Lojze Bratuž v Gorici. Sodelujejo tudi zbori iz tržaške in videm-ske pokrajine ter Koroške in Slovenije. Posvečena je skladatelju Radu Si-monitiju ob 100-letnici rojstva. H Šolske vesti NA LITERARNEM, LIKOVNEM IN FOTOGRAFSKEM NATEČAJU »POT DO ČLOVEKA« (Srečko Kosovel), ki je posvečen spominu na dijakinjo Živo Srebrnič, lahko sodelujejo vsi dijaki, ki obiskujejo slovenski višješolski center v Gorici. Natečaj razpisuje skupina profesorjev slovenskega višješolskega centra, ki želi spodbuditi ustvarjalnost pri mladih. Prispevke je treba izročiti tajništvu tehniškega ali tajništvu licejskega pola do 8. januarja 2015. Nagrajevanje najboljših prispevkov bo potekalo ob Prešernovi proslavi, 9. februarja 2015. IZ CIKLUSA »ŠOLA ZA STARŠE« bo v Dijaškem domu v Svetogorski ul. (Ul. Montesanto) 84 v Gorici prvo letoš- OBČINA SOVODNJE sporoča, da bodo uradi zaprti v torek, 11. novembra, zaradi praznika vaškega zavetnika. SKRD JADRO organizira ob četrtkih delavnico za aranžiranje slik iz suhega cvetja z Vilmo Cotič na sedežu društva v Romjanu; informacije po tel. 0481-776123 (Štefanja). DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV za Goriško obvešča udeležence martinovanja, ki bo v danes, 8. novembra, pri Šterku pri Novi Gorici, da bo odpeljal avtobus ob 17. uri iz Jamelj, nato s postanki v Doberdobu, na Poljanah, v Sovodnjah pri cerkvi in lekarni, v Štandrežu na Piloš-ču, v Podgori pri telovadnici, pri vagi v Pevmi in na trgu Medaglie d'oro-na Goriščku. Pričetek srečanja ob 18. uri. Organizatorji priporočajo točnost, obenem sporočajo, da je še nekaj prostih mest. ZSKD obvešča, da je na spletni strani Zveze pevskih zborov Primorske (www.zpzp.si) že odprta prijavnica za Primorsko poje 2015. Rok prijave zapade 30. novembra. ALCI obvešča, da bo danes, 8. novembra, od 15. do 18. ure na sporedu novembrska delavnica Družinskih postavitev. Prijave: marisa@zskd.eu, tel. 0481-531495 (pon. - pet. 9.00-13.00), ali SMS na tel. 327-0340677. ZDRUŽENJE INTERCULTURA obvešča, da zapade 10. novembra rok za vložitev prošnje za štipendijo, ki bo omogočala enoletno bivanje in izobraževanje v tujini v šolskem letu 2015-2016 za mlade, ki so se rodili med 1. julijem 1997 in 31. avgustom 2000. Obrazec je na voljo na spletni strani http://www.intercultura.it/Bor-se-di-studio-offerte-da-sponsor-/. Informacije v tiskovnem uradu Inter-cultura (tel. 02-48513586, comunica-zione@intercultura.it ali na spletnih straneh www.fondazioneintercultu-ra.org, www.intercultura.it. ZDRUŽENJE VIKARA prireja delavnico pisanja, ki jo bosta vodili novinarka in psihologinja Emanuela Masseria ter strokovnjakinja Alessandra Si-monetti. Srečanja bodo potekala med 19.30 in 21. uro 12., 19. in 26. novembra na sedežu Foruma v Ascoli-jevi ulici v Gorici; informacije na in-fovikara@gmail.com, po tel. 3897907657 in na Facebook strani združenja Vikara. SKRD JEZERO prireja tečaj kvačkanja in pletenja ob ponedeljkih od 18.30 do 20. ure na sedežu društva v Dober- dobu; informacije po tel. 347-1243400 (Magda). Prvo srečanje bo v ponedeljek, 17. novembra. SINDIKAT UPOKOJENCEV za Gorico, Moš, Števerjan in Sovodnje prireja v soboto, 20. decembra, vsakoletno druženje z včlanjevanjem, ki se bo začelo ob 11. uri v cerkvi Srca Jezusovega za mašo v spomin na rajne, sledilo bo srečanje v restavraciji Tre Soldi Goriziani; vpisovanje do 13. decembra oz. do zasedbe mest na sedežu CISL v Ul. Manzoni 5 ali po tel. 0481-533321. IS Prireditve GORIŠKI MUZEJ NOVA GORICA vabi na muzejski torkov večer 11. novembra ob 20. uri v grad Kromberk. Predstavili bodo zbornik »Prekomorci«, ki je nastal ob istoimenski razstavi v Muzeju novejše zgodovine Slovenije. Obsega 251 strani, 15 strokovnih prispevkov, 22 pričevanj ter 258 fotografij, likovnih del in drugega dokumentarnega gradiva. Avtorji prispevkov so Gorazd Bajc, Nada Čibej, Monika Kokalj Kočevar, Miha Kosmač, Marko Ličina, Janko Maček, Nadja Mirnik, Sara Perini, Marija Sta-nonik, Nataša Strlič, Jožica Šparovec, Blaž Torkar, Irena Uršič, Antonija Va-lentinčič in Marta Verginella. O vlogi prekomorcev, njihovemu pomenu in povojni zapostavljenosti bodo spregovorili urednica zbornika in avtorica Irena Uršič, kustosinja Muzeja novejše zgodovine Slovenije ter soavtorji Nada Čibej, Blaž Torkar, Gorazd Bajc, Marko Ličina, Miha Kosmač in Antonija Valentinčič. DRUŠTVO ZA NEGOVANJE RODOLJUBNIH TRADICIJ TIGR, Območna enota Nova Gorica, Območno združenje borcev za vrednote NOB Nova Gorica in Krajevni organizaciji ZB Deskle in Čezsoča vabijo na slovesnost ob 70-letnici smrti tigrovca in partizana Ferda Kravanje - Petra Skalarja v nedeljo, 9. novembra, ob 11. uri pri lovski koči v kraju Paljevo nad Plavami. O liku Ferda Kravanje bo spregovoril Go-razd Humar, vodja Območne enote Nova Gorica -Društva za negovanje tradicij TIGR, sodelovali bodo Andrej Maffi, župan občine Kanal ob Soči, moški pevski zbor Kazimir Nanut iz Kanala, pihalni orkester Salonit Anhovo, recitatorji iz osnovne šole Deskle, harmonikarji. V slučaju slabega vremena bo proslava v lovski koči na Paljevem (dostop do Paljeva je iz križišča, zaviti desno, v središču kraja Plave). KULTURNI CENTER LOJZE BRATUŽ IN KROŽEK ANTON GREGORČIČ vabita v četrtek, 13. novembra, ob 20. uri v KC Lojze Bratuž v Gorici na novo srečanje pod lipami z naslovom »Slovenci v Reziji?«, kjer bo govora o pravnem položaju in dejanskem življenju slovenske jezikovne manjšine. Na večeru, ki bo posvečen dolini Rezije, bodo spregovorili avtor znanstvene monografije Dejan Valentinčič ter družbeno kulturna delavca iz Rezije Sandro Quaglia in Pamela Pielich. AŠKD KREMENJAK iz Jamelj vabi na predstavitev zgodovinskega koledarja o prvi svetovni vojni, ki bo v petek, 14. novembra, ob 20. uri v dvorani kulturnega centra v Jamljah. Nastopili bodo MPZ Fantje izpod Grmade, ženska vokalna skupina Elianico iz Fo-ljana-Redipulje, skupina Sentieri di pace iz Foljana-Redipulje. Predstavitev bo vodil Mitja Juren. Pogrebi DANES V FOLJANU: 13.00, Giovanna Olivo vd. Furlan v kapeli pokopališča in na pokopališču. DANES V TRŽIČU: 10.50, Alberto De Luca iz bolnišnice v cerkev Sv. Nikolaja in na glavno pokopališče. DANES V ŠTARANCANU: 12.30, Giu-lio Piran (iz tržiške bolnišnice) v cerkvi in na pokopališču. DANES V PIERISU: 10.00, Nicolina Moimas vd. Moimas (s pokopališča v Beglianu) v cerkvi in na pokopališču. 16 Sobota, 8. novembra 2014 MNENJA, RUBRIKE SLOVENIJA TA TEDEN Politika, policaji, vojaki in vohuni Darja Kocbek / Skušnjavi po nastavljanju svojih ljudi na vodilne položaje se tudi nova levosredinska vlada, ki je na oblasti od septembra, očitno ne more izogniti, čeprav je njen predsednik Miro Cerar po imenovanju zatrdil, da bo kadrovala premišljeno in ne bo hitela z zamenjavami. Začela je z zamenjavami kadrov »represivnega aparata«, ki so bili na položajih še iz časov predprejšnje desnosredinske vlade Janeza Janše. V prvem tednu oktobra, po dveh tednih od prevzema funkcije, je na predlog ministra za obrambo Janka Vebra, ki je iz kvote najmanjše koalicijske stranke socialnih demokratov, vlada razrešila načelnika generalštaba slovenske vojske Do-brana Božiča, ki je to funkcijo opravljal dobri dve leti in pol. Novi prvi mož slovenske vojske je zdaj Andrej Osterman, ki je bil Božičev namestnik. Minister Veber je neprepričljivo pojasnil, da si je Božič že dalj časa želel oditi v New York za vojaškega predstavnika pri OZN, zato sta se sporazumno odločila, da je zamenjava vodstva ministrstva za obrambo tudi najprimernejši trenutek za zamenjavo v generalštabu. Z enako utemeljitvijo, da gre za sporazumno razrešitev zaradi odhoda v drugo službo, je Cerar-jeva vlada ta četrtek na predlog ministra Vebra razrešila še generalnega direktorja obveščevalno-var-nostne službe ministrstva za obrambo Boštjana Perneta. Veber ob tem še pojasnjuje, da želi z direktorjem obveščevalno-varnostne službe »pristen kontakt«, ki ga bo lažje dosegel z novim direktorjem Gorazdom Rednakom. Boštjan Perne je bil generalni direktor obveščevalno-varnostne službe ministrstva za obrambo od leta 2012. Direktorja Slovenske obveščevalno-varnostne agencije Sova Staneta Štembergerja je Cerarjeva vlada zamenjala v zadnjem tednu oktobra. Zdaj to agencijo vodi Andrej Oček. Njegovo imenovanje je po poročanju časopisa Dnevnik zaposlene na Sovi presenetilo, saj po njihovi oceni pri svojem dosedanjem delu na agenciji ni dosegel pomembnejših uspehov, tudi izkušenj za vodenje takšnega sistema nima. Oček je že tretji direktor Sove v zadnjih treh letih. Štembergerja je prejšnja levosredinska vlada Alenke Bratušek za direktorja Sove imenovala potem, ko je s tega položaja odstopil Damir Črnčec. To je storil po padcu desnosredinske vlade Janeza Janše, ki ga je imenovala. Da nova vlada kmalu po prevzemu poslov zamenja prvega moža obveščevalne agencije, je običajna praksa, saj na tem mestu potrebuje svojega človeka, ki mu lahko zaupa. Prejšnje vlade so to zamenjavo večinoma izvedle že na ustanovni seji. PISMA UREDNIŠTVU Ne pozabimo na taborišče Visco (Višek v slovenščini) Svečanosti ob dnevu spomina na rajne so mimo. Med komemoracijami v našem zamejskem prostoru je letos še posebej izstopala tradicionalna slovesnost v nekdanjem italijanskem taborišču v Gonarsu, kjer smo doživeli pomembno novost: svečanosti je uradno prisostvoval vladni funkcionar, ki je predstavljal Republiko Italijo. V dolgi verigi komemoracij pa nismo zabeležili institucionalnega poklona v nekdanjem fašističnem taborišču v vasi Visco, ki se mu po slovensko reče Višek in je blizu Palmanove, kjer so bile žrtve v glavnem interniranci slovenske narodnosti. Le delegacija Zskp iz Gorice se je hvalevredno oddolžila njihovemu spominu. V zadnjem času se - kljub nekaterim zunanjim pritiskom - mnogi zavzemamo za dodatno ovredno- Veliko glasnejši odziv v javnosti je sprožila zamenjava generalnega direktorja policije Stanislava Venigerja, ki je bil na položaju od oktobra 2012. Ministrica za notranje zadeve Vesna Gyorkos Znidar iz kvote stranke predsednika vlade Cerarja, se je odločila predlagati zamenjavo Venigerja zato, ker to »sodi v kontekst vizije«, ki jo ima kot ministrica pri upravljanju resorja. Kaj je tisto, kar je bilo pri Ve-nigerjevem vodenju policije v neskladju z njeno vizijo, ni povedala. Prav tako državljanom ni pojasnila, kakšna je sploh njena vizija pri upravljanju re-sorja. Se ji pa je zdelo pomembno povedati, da v skladu z zakonom v enem letu od nastopa funkcije lahko poda predlog za razrešitev generalnega direktorja policije. Novi generalni direktor policije je Marjan Fank, za katerega je ministrica dejala, da delo policije dobro pozna, saj je dolgoletni izkušeni karierni policist, ki že vrsto let opravlja odgovorne vodstvene funkcije. V gospodarskih družbah, ki so v državni lasti, v katerih vlada lahko neposredno ali posredno prek nadzornikov razrešuje in imenuje vodilne, so se koalicijske stranke za zdaj zapičile v predsednika uprav največjih bank Nove ljubljanske banke (NLB) in Nove kreditne banke Maribor (NKBM), ki sta prav tako na položajih še iz časa prejšnje desnosre-dinske vlade Janeza Janše. Pogovor koalicije o vodilnih v NLB in NKBM sta v tem tednu zahtevala predsednik upokojenske stranke DeSUS Karl Erjavec in predsedujoči socialnih demokratov Dejan Zidan. Razlog jima je padel v naročje, saj sta banki kljub milijardni dokapitalizaciji padli na evropskih obremenilnih testih. Pri teh zamenjavah ne bo šlo tako gladko kot doslej, saj mora vlada najprej imenovati nove nadzornike SDH, ki lahko zamenjajo uprave bank, poleg tega bodo morali novi vodilni obeh bank dobiti soglasje Evropske centralne banke (ECB), saj sodita med evropske banke, ki jih ta zdaj nadzira. NKBM pa je še v postopku prodaje in mora v skladu z zahtevami bruseljske evropske komisije biti prodana do konca leta, zato bo novo upravo najbrž imenoval novi lastnik. In še težje gre očitno vladi z zamenjavo gospodarskega ministra, saj kandidata za naslednika Jožefa Petroviča, ki je odstopil po vsega treh tednih, še vedno nima. Premier Cerar je včeraj dopoldne namreč preklical lastno napoved, da bo popoldne sporočil ime ministrskega kandidata. No, gospodarstvo bo že počakalo, da se le državljani z novim prvim vojakom, policistom in vohunom počutijo varne. Nlfi tenje območja nekdanjega taborišča oziroma, da se mora tudi na tem območju ohraniti zgodovinski spomin. Zatorej se mi zdi nadvse primerno, da v sklopu ustaljenih komemoracij in polaganj vencev, poleg Go-narsa in Zdravščin, v našem kolektivnem spominu ne sme zbledeti spomin na taborišče v Viscu. Poziv velja še posebej tako Republiki Sloveniji, italijanski državi, kot tudi našima krovnima organizacijama. Osebno nikakor ne bi želel, da Visco - Višek postane le zgodba o pozabljenem taborišču. Igor Komel Uporaba opiatov manjša, pojavljajo se nove sintetične droge Uporaba opiatov se v Sloveniji zmanjšuje, vendar pa v ospredje prihajajo nove sintetične droge, so ob mesecu preprečevanja zasvojenosti sporočili z Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NI). Po besedah Milana Kreka z NI nenehno nastajajo nove droge, ki jim je težko slediti. Drogo je mogoče preprodajati brez kazni, dokler je ne uvrstijo na seznam prepovedanih drog, zato to storijo takoj, ko novo drogo identificirajo, je povedal. Študija uporabe drog med osebami v Sloveniji od 15 do 64 let je sicer pokazala, da je kadarkoli v življenju katerokoli prepovedano drogo uporabilo 16,1 odstotka omenjene populacije. Mari-huano je že uporabilo 15,8 odstotka, kokain in ekstazi po 2,1 odstotka, LSD en odstotek, amfe-tamine 0,9 odstotka, heroin in nove droge pa po 0,5 odstotka, so zapisali na nacionalnem inštitutu. Po številu umrlih zaradi neposredne uporabe drog na en milijon prebivalcev se Slovenija v območju EU uvršča med države z nizko umrljivostjo. ODPRTA TRIBUNA Cilj reforme je občanom zagotoviti storitve in usluge Stefano Ukmar, deželni svetnik DS V Evropski Uniji in v vojaškem paktu Nato sobivajo večje in manjše države. Nekatere so si včasih celo stale nasproti. Večjim skupnim mednarodnim ustanovam so posamezne države prepustile precej lastne suverenosti in avtonomije. To je možno iz vsaj dveh razlogov, ker same ne bi bile kos globalizaciji in ker se je svet spremenil. Pojma suverenosti in avtonomije razumemo pač danes drugače kot pred tridesetimi leti. Ne verjamem, da se je na krajevni ravni čas ustavil, zato nisem edini, ki prepričano trdi, da je sodelovanje med večjimi in manjšimi občinami vsaj možno. Zal zgleda, da nekateri a priori odklanjajo katerokoli soočenje in se ne zavedajo, da je za taka stališča v deželnem svetu malo prostora. Možne so seveda izjeme, predvsem v Trstu, kjer imamo ogromno občino in bo treba poiskati ustrezno rešitev. Verjamem, da jo bomo našli, a prav gotovo ne zgolj z odklonilnimi stališči, ki ne vodijo nikamor. Ne vem če so vsi prebrali osnutek reforme krajevnih uprav, ki že napoveduje nov način financiranja občin in zato ne razumem kako lahko govorimo o avtonomiji, ne da bi vedeli koliko denarja bo in kako ga bomo prejemali. Gotovo pa je, da se bodo kriteriji za porazdelitev spremenili. Verjetno so to nekateri spregledali. Po predlaganem tekstu, krajevni davki ostanejo v pristojnosti posamezne občine in isto velja za regulacijski načrt. Deželnemu odboru sem posredoval osnutek dodatnega člena o pravicah manjšine ki izhajajo iz mednarodnih pogodb in zaščitnega zakona in deželna vlada je tudi javno zagotovila, da bo predlog sprejet. Podpisani pa ima o tem pisno zagotovilo odbornika Panontina. Reforma ne ukinja občin, jih le sili k tesnejšemu sodelovanju. Cilj reforme je zagotoviti občanom storitve in usluge ob, na žalost, neizpodbitnem dejstvu, da bo denarja vedno manj. Težko je torej ob takih dejstvih razlagati, da vstop ob- čine v medobčinsko unijo ogroža avtonomijo dvojezične občine do take mere, da bi se znižala raven zaščite slovenske narodne skupnosti v Italiji. Nekateri so okoli tega, dvignili veliko prahu in je zaprašeno celo čez mejo, tja do Ljubljane, a kmalu bo zapihala burja in se bo ozračje razčistilo.Vse skupaj malo spominja na čas ko smo sprejemali reformo o verti-kalizaciji šolske mreže. Tudi takrat so vedno eni in isti dvigovali prah z enakimi argumenti, a z reformo se zdaj vsi strinjamo in manjšina je še tu. Očitno je njihova pravna razlaga precej vprašljiva, mar ni Peter Močnik klavrno izgubil tožbo o rajonskih svetih v Gorici. Med drugim italijanski dnevnik Il Piccolo je dvakrat objavil stališča slovenskih upraviteljev v Trstu, ki se odkrito zavzemajo za medobčinsko unijo z Miljami. Zato ne razumemo komu so sploh namenjena stališča pokrajinskega tajnika SSk, ki se je sama kot po navadi postavila v položaj, ki mu Francozi pravijo »cul de sac«. Na avdicijah v deželnem svetu je edino predsednica paritetnega odbora Ksenja Do-brila znala elegantno, strokovno in obenem odločno razložiti potrebe Slovencev v Italiji. Taka je bila namreč, do ostalih posegov, zelo obzirna percepcija nekaterih kolegov v deželnem svetu, s katerimi sem govoril. Zakonski osnutek sprejemamo s hitrim tempom in s tem ni nihče zadovoljen; to seveda še pospešuje občutek negotovosti, a bojazen po izgubi upravne avtonomije in identitete naših občin je pretirana in celo neupravičena. Našim županom in ostalim upraviteljem vsi priznavamo, da dobro upravljajo njihove občine. Tako je danes in tako je bilo tudi včeraj. Zakaj ne bi bilo tako tudi jutri ? Usoda manjših, v našem primeru dvojezičnih občin, je vezana prav na sposobnost in preudarnost njihovih upraviteljev. Le v večjem morju bo treba plavati ter z drugimi partnerji, a za dobre upravitelje to ne bo problem. ODPRTA TRIBUNA Dežela naj slovenski jezik z zakonom izenači z italijanskim Samo Pahor_ Reforma lokalnih uprav ne sme zmanjšati ravni zaščite? Raven zaščite, ki jo pripadnikom priznanih jezikovnih manjšin jamči neposredna operativnost 6. člena ustave, 3. člena deželnega statuta in 8. člena Osimske pogodbe, je Ustavno sodišče v razsodbi št. 62 iz leta 1992 opredelilo s sledečimi besedami: "Sulla base dei principi costi-tuzionali e di diritto internazionale ora des-critti, non vi puo esser dubbio che la tutela di una minoranza linguistica riconosciuta si realizza pienamente, sotto il profilo dell'uso della lingua materna da parte di ciascun ap-partenente a tale minoranza, quando si con-senta a queste persone, nell'ambito del territorio di insediamento della minoranza cui appartengono, di non essere costrette ad adoperare una lingua diversa da quella materna nei rapporti con le autorita pubbliche". V primerjavi s to ravnjo varstva, ki jo Ustavno sodišče imenuje "tutela minima', je raven varstva, ki izhaja iz tako imenovanega "zaščitnega zakona", prava farsa. Če se sklicujemo na to "oskubljeno" raven varstva in s tem izražamo in potrjujemo, da smo zadovoljni s to farso, ne bomo prišli daleč. Ne kot Slovenci, temveč kot italijanski državljani, smo dolžni zahtevati raven varstva, kakršno je opisalo Ustavno sodišče, kajti "non vi puo esser dubbio', da varstvo, ki ga določa zakon št. 38 iz leta 2001 ni v skladu z ustavo in je torej ustavno nezakonito ali skratka protiustavno. Zato se družbeno politično društvo v bistvu ni izreklo glede osnutka zakona, ki je bil v obravnavi, temveč je opozorilo deželne svetnike, da je po več kot polstoletni kršitvi 3. člena deželnega statuta nujno, da se že pred reformo krajevne uprave odobri deželni zakon, ki bo zagotovil spoštovanje in izvajanje statutarnega določila o "parita di di-ritti e di trattamento" in parificiral (izenačil) slovenski jezik italijanskemu jeziku. Ali jedrnato povedano, da bo slovenščini zagotovil enak položaj, kot ga ima na Južnem Tirolskem nemščina. Sprejemati "oskubljeno" varstvo, ki je v nasprotju z ustavo, z deželnim statutom in z razsodbami Ustavnega sodišča, je v bistvu potuha ali celo podpora temnim silam, ki nasprotujejo spoštovanju ustave, ki mora "essere fedelmente osserva-ta come Legge fondamentale della Repub-blica da tutti i cittadini e dagli organi dello Stato". Zadovoljevati se z ustavno nezakonitim zakonom je v bistvu prevratniško ravnanje. V popolnem nasprotju z evropskim načelom aktivnega državljanstva. Prej do novice na naši spletni strani www.primorski.eu / RADIO IN TV SPORED Četrtek, 6. novembra 2014 17 RAI3bis SLOVENSKI PROGRAM - Na kanalu 103 18.40 Čezmejna Tv: Primorska kronika 20.30 Deželni Tv dnevnik, sledi Utrip evangelija 20.55 Iz naših arhivov, sledi Čezmejna Tv: Dnevnik Slo 1 RAI1 7.00 8.00, 9.00, 13.30, 17.00, 20.00 Dnevnik, vreme in šport 8.25 Show: UnoMattina in famiglia 10.50 Line verde orizzonti 11.45 Talent show: La prova del cuoco 14.00 Linea Blu 15.35 Nad.: Legami 16.30 Dok.: Quanto Basta all'estero 17.15 A Sua im-magine 17.45 Dok.: Passaggio a Nord-Ovest 18.50 Kviz: L'Eredita 20.35 Igra: Affari tuoi 21.10 Carosello Reloaded 21.15 Show: Ballando con le stelle 0.30 Talk show: S'e fat-ta notte RAI2 RAI3 7.20 Nad.: Ai confini dellArizona 8.10 9.55 Video frammenti 8.30 Film: Il cara-biniere a cavallo 10.15 Nad.: Ponderosa 11.00 12.25, 14.45 Rubrike 12.00 14.00, 18.55, 23.40 Dnevnik, vreme in šport 14.55 Tv Talk 16.30 Rai Player 16.50 Film: Il fidanzato della mia ragazza 18.10 Serija: Squadra Speciale Vienna 20.00 Blob 20.10 Che fuori tempo che fa 21.30 Ulisse - Il piacere della scoperta 0.00 Un giorno in pretura RAI4 12.15 Film: Top Gun (akc., i. T. Cruise) 14.1019.30 Rai Player 14.20 Film: The Order (akc.) 15.50 Aktualno: Wonderland 2014 16.15 Serija: Continuum 17.50 Novice 17.55 Nad.: Brothers & Sisters 19.35 Serija: C'era una volta 21.10 Serija: Ghost Whisperer coscienza 20.15 Serija: II capitano 21.15 Film: Il tunnel (dram.) 23.25 Nad.: L'ispet-tore Coliandro _RETE4_ 7.40 Serija: Hunter 9.40 Serija: Carabinie-ri 10.45 Ricette all'italiana 11.30 18.50 Dnevnik in vreme 12.00 Serija: Detective in corsia 13.00 Serija: La signora in giallo 14.00 Lo sportello di Forum 15.30 Show: Come si cambia Celebrity 16.10 Ieri e og-gi in Tv 17.00 Film: Poirot sul Nilo 19.35 Nad.: Tempesta d'amore 7.00 Serija: Lassie 8.15 Serija: Il nostro ami-co Charly 9.00 Sulla Via di Damasco 9.30 18.00, 0.30 Rubrike 9.55 Vreme 10.00 Dok.: Avventura con i pinguini 10.45 Cro-nache animali 11.30 Show: Mezzogiorno in famiglia 13.00 20.30, 22.40 Dnevnik 13.25 Šport: Dribbling 14.00 Serija: Una scatenata coppia di sbirri 14.50 Fattore A.L.F.A. 15.40 Serija: Squadra Speciale Colonia 16.25 Serija: Squadra Speciale Stoccarda 17.10 Sereno variabile 18.05 Šport: 90° minuto - Serie B 18.50 Serija: Sea Patrol 19.35 Serija: Squadra Speciale Cobra 1121.05 Serija: Castle 21.50 Serija: Elementary 22.55 Šport: Sabato Sprint 23.20 Pit Lane 23.30 Avtomobilizem: Formula 1, VN Brazilije, kvalifikacije 21.30 Film: Decisione critica (akc., '96, i. K. Russell, S. Seagal, H. Berry) _CANALE5_ 6.00 8.00, 13.00, 19.55, 0.30 Dnevnik in vreme 7.55 Prometne informacije 9.10 Superpartes 10.00 Melaverde 11.00 Forum 13.40 Film: The Family Holiday 15.30 Nad.: Il Segreto 16.00 Show: Verissimo 18.45 Kviz: Avanti un altro! 20.40 Show: Striscia la notizia - La voce dell'indecenza 21.10 Tu si que vales _ITALIA1_ 6.45 Serija: Supercar 8.35 Serija: A-Team 10.30 Film: Beethoven (kom.) 12.25 18.30 Dnevnik in vreme 13.00 23.00 Šport 15.00 Nad.: Pretty Little Liars 16.40 Film: Air Buddies - Cinque cuccioli alla riscossa 19.00 Risanka: Tom & Jerry 22.45 Film: Chloe - Tra seduzione e inganno (triler, '09, i. J. Moore, A. Seyfried) _RAI5_ 12.15 Koncert 13.50 20.35 Rai Player 14.00 I grandi fenomeni della natura 14.55 Wild Italy 15.50 5 buoni motivi 15.55 Gledališče: Gli esami non finiscono mai 18.55 Novice 19.00 Film: Campane a martello (dram.) 20.45 Storie dell'arte 21.15 Gledališče: Filomena Marturano 23.15 Prima della prima Turandot 23.45 David Letter-man Show RAI MOVIE 13.25 17.05 Rai Player 13.30 Film: La donna perfetta (kom., '04, i. N. Kidman) 15.10 Film: Any Day Now (dram., '12) 17.00 Novice 17.10 Film: Insieme a Parigi (kom.) 19.05 Film: Casomai (kom.) 21.15 Film: La croce di ferro (voj.) 23.35 Film: I profes-sionisti (vestern) RAI PREMIUM 12.3018.15 Rai Player 12.40 Nad.: Terra no-stra 13.35 Serija: Raccontami 15.25 Aktualno: Anica - Appuntamento al cinema 15.30 Nad.: La cittadella 17.15 Novice 17.20 Autoritratti 18.25 Serija: Un caso di 19.10 Film: The Mask - Da zero a mito (kom., '94, i. J. Carrey, C. Diaz) 21.10 Film: Megamind (anim.) _IRIS_ 11.45 Film: The Tracker - La guida (pust.) 13.35 Film: Base Artica Zebra (pust.) 16.20 Adesso cinema! 16.50 Film: Il castello (akc.) 19.15 Film: Squadra Antiscippo (det., '76) 21.00 Film: Scuola di ladri - Parte seconda (kom., It., '87) 23.05 Film: Fracchia, la belva umana (kom., It., '81) _laz_ 7.30 13.30, 20.00, 0.30 Dnevnik 7.50 Omnibus 9.55 Coffee break 11.00 Otto e mezzo, pon. 11.50 Mode & Modi 12.30 La7 Doc 13.55 Kronika 14.40 Atlantide 15.40 Film: Cacciatore di taglie (vestern) 17.15 Film: Agli ordini del Führer e al servizio di Sua Maesta (dram.) 20.30 Otto e mezzo 21.10 Film: Caccia al serial killer (dram.) 22.50 Film: Jesse Stone - Nel mezzo del nulla (dram.) _LA7D_ 6.301 menu di Benedetta - Ricetta Sprint 7.40 The Dr. Oz Show 8.30 12.55, 18.55 Dnevnik 8.50 12.00, 16.20 I menu di Be- nedetta 10.0019.00, 20.05 Chef per un giorno 11.0013.05 Cuochi e fiamme 14.05 Dot-tori in prima linea 18.20 Talk show: Le in-vasioni barbariche 21.10 Film: Georgia o'Keeffe (dram.) 23.00 Crozza nel Paese delle Meraviglie TELEQUATTRO 6.30 Le ricette di Giorgia 7.00 Sveglia Trieste! 8.30 Dok.: Italia da scoprire 11.0019.45, 23.15 Rotocalco Adnkronos 11.15 Ring 13.20 17.30, 19.30, 20.30, 23.00 Dnevnik 13.45 Voci in piazza 18.00 21.00 Qui studio a voi stadio 19.05 Tg Confartigianato 20.00 La parola del Signore 23.30 Trieste in diretta _LAEFFE_ 11.20 Serija: Jamie - Ricette a cinque euro 13.15 Serija: Jamie Oliver in America 14.10 21.10 Serija: Bourdain - Senza pe-notazione 16.00 Serija: Omicidi tra i fior-di 17.45 Serija: Chi ti credi di essere? 19.50 Dalla A a LaEffe 20.15 Serija: Racconti dalle citta di mare 22.50 Film: Il segreto di Vera Drake (dram., '04) 0.20 Dok.: Come il ses-so ha cambiato il mondo _CIELO_ 12.15 13.15, 15.50 Studio MotoGP 12.35 Motociklizem: Moto3, VN Valencie, prenos kvalifikacij 14.10 Motociklizem: MotoGP, VN Valencie, prenos kvalifikacij 15.05 Mo-tociklizem: Moto2, VN Valencie, prenos kvalifikacij 16.15 MasterChef Italia 18.15 Serija: Cucine da incubo 20.20 Serija: Affari di famiglia 21.10 Film: La novizia (erot., It., '75) _DMAX_ 11.30 Affari a tutti i costi 12.25 Storage Wars 13.15 20.15 Banco dei pugni 15.00 Rugby Test Match 2014: Italia - Samoa 17.10 23.40 Affari a quattro ruote 18.05 Dynamo: magie impossibili 18.55 Affare fat-to! 19.201 re della griglia 21.10 River Monsters 22.00 Addestramento estremo 22.50 Acquari di famiglia SLOVENIJA1 6.00 Kultura 6.05 Odmevi 7.00 Otroški program: OP! 7.15 Risanke 9.10 Kviz: Male sive celice 9.55 Infodrom 10.10 Nan.: Izjemne dogodivščine Sama Foxa 11.45 Dok. serija: Razkrivanje preteklosti 11.25 17.40 Dok. serija: Zgodovina sveta 12.15 Avto-mobilnost 13.00 17.00, 18.55, 23.25 Poročila, šport in vreme 13.20 Tednik 14.20 Prava ideja! 14.50 Na lepše 15.20 Alpe-Dona-va-Jadran 15.50 Dok. serija: Zdravje Slovencev 16.30 O živalih in ljudeh 17.15 Na vrtu 18.30 Ozare 18.40 Risanka 19.25 Utrip 20.00 Kviz: Moja Slovenija 21.40 Film: Vinski dvoboj (kom.) 0.00 Nad.: Ura SLOVENIJA2 7.50 Tarča 9.35 Slovenci v Italiji 10.10 Slovenci po svetu 10.40 Kaj govoriš? 11.05 Osmi dan 11.35 Platforma 12.05 Polnočni klub 13.55 Nogomet: Prva liga, Zavrč -Olimpija, prenos 16.00 Nogomet: vrhunci evropske lige 16.55 Avtomobilizem: Formula 1, VN Brazilije, prenos kvalifikacij 18.05 Nogomet: evropska liga, Dinamo -Salzburg, pon. 20.00 Dok. odd.: Leonardo 21.30 Aritmija 22.00 Aritmični koncert 23.00 Odd.: Bleščica 23.35 Na lepše _KOPER_ 14.00 Čezmejna Tv - Deželne vesti 14.20 Evronovice 14.30 Boben 15.30 Dok.: K2 16.00 Folkest 2014 16.40 Iz arhiva po vaših željah 17.25 23.50 Aktualno 18.00 O živalih in ljudeh 18.25 Village Folk 18.35 Vreme 18.40 Primorska kronika 19.00 22.15 Vsedanes - Dnevnik 19.25 Šport 19.30 Vsedanes - Svet 19.40 Jutri je nedelja 19.50 Tednik 20.20 City folk 21.00 Vse kaj drugega kot ljubka koncertna predstava 22.30 Il giardino dei sogni 23.15 Alojz Rebula _POP TV_ 7.00 Risanke in otroške serije 10.20 12.25 Tv prodaja 10.35 Film: Žajfnica 12.40 Nad.: Downton Abbey 14.00 Nad.: Dive in hčere iz Dallasa 14.30 Slovenija ima talent 16.00 Film: Zagrete navijačice 17.45 Serija: Vrtičkanje 18.20 Serija: Gorazdova slaščičarna 18.55 Vreme in novice 20.00 Serija: Gostilna išče šefa 21.20 Film: Igraj svojo igro (krim., '01, i. G. Clooney, B. Pitt, J. Roberts) 23.35 Film: Solist (biogr., '09, i. J. Foxx, R. Downey Jr.) Sobota, 8. novembra Rai movie, ob 19.15 VREDNO OGLEDA Casomai Italija 2002 Režija: Alessandro DAlatri Igrajo: Stefania Rocca, Fabio Volo, Gennaro Nunziante Tommaso in Stefania se spoznata, se zaljubita, se poročita: sta čudovit par, ki si služi kruh s televizijskimi oglasi. Stefania je estetistka, Tommaso pa umetniški vodja. Rodi se jima sinček Andrea in lepoti njihovega življenja res ni videti konca. Okoli njih je cela vrsta prijateljev, sorodnikov, znancev, ki z njima in malim Andreom deli lepe in srečne trenutke, a se hkrati tudi nekam preveč umešava v njun vsakdan. In to seveda ni dobro, kot ni dobro, da tudi na njunem delovnem mestu ne gre več vse po olju kot nekoč in da se vse skupaj nekam kvari. Stefania in Tommaso nista več taka, kot sta bila. Med njima ni več dialoga, komunikacije, prepiri so tako-rekoč na dnevnem redu. Vse skupaj se žalostno končuje ... KANAL A 6.00 Risanke 7.2018.35 Serija: Tv dober dan 8.10 Serija: Snowboarderji 9.00 Serija: Veliki pokovci 10.00 Tv prodaja 10.15 Nad.: Šola za prvake 10.40 Serija: Vlomilci 11.05 Serija: Igrače za velike 11.40 Serija: Dirke na daljinca 12.30 Vozovnica do vesolja 13.25 Motociklizem: MotoGP, VN Valen-cie, kvalifikacije 16.00 Film: Postavi se zase (akc.) 17.50 Pazi, kamera! 19.30 Serija: Pritličje 20.00 Film: Srce iz črnila (fant.) 21.55 Film: Film 43 (kom.) 23.50 Film: Posebna vzgoja PLANET TV 10.40 Show: Neverjetna dirka 11.35 Show: Piflar in lepotica 12.30 Nan.: Nekoč v davnih časih 13.25 Nan.: Žena kot trofeja 13.55 Nan.: Gospod Selfridge 14.55 Odd.: Bo-gnedaj, da bi crknu televizor 15.55 Nogomet: Prva liga, Domžale - K. Radomlje 18.00 Dok.: Galileo 18.55 Danes 20.00 Nan.: Castle 21.00 Kmetija - Nov začetek 22.25 Film: Srčne igre (dram.) RADIJSKI PROGRAM RADIO TRST A 7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik, sledita koledar in napovednik; 8.00, 10.00, 14.00, 17.00 Poročila; 8.10 Kulturni dogodki; 9.00 Radioaktivni Casino'; 9.50, 14.40, 18.30 Music box; 10.10 Glasbena srečanja; 11.15 Studio D -Pogled skozi čas; 12.00 Ta rozajanski glas; 12.30 30 minut country glasbe; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Nediški zvon; 15.00 Mladi val; 17.10 Jazz odtenki; 18.00 Mala scena: Maja Gal Štromar: Ljubezen v času kolerabe; 19.20 Napovednik, sledi Slovenska lahka glasba; 19.35 Zaključek oddaj. RADIO KOPER (slovenski program) 5.00 Jutro na RK; 5.30, 5.50, 7.00 Kronika; 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 14.30 Poročila; 8.00 Pregled tiska, vreme; 8.40 Pesem tedna; 9.00 Sobota in pol; 9.10 Prireditve danes; 10.00 Torklja; 10.40, 15.00, 18.55 Pesem tedna; 11.00 Ob enajstih!; 12.00 Kulinarični kotiček; 12.30 Opoldnevnik; 13.00 Glasba po željah; 14.00 O morju in pomorščakih; 14.30 Popoldanski program; 15.30 DiO; 16.16 Sve-žemodra selekcija; 19.00 Radijski dnevnik in kronika; 20.00 Legende; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Za železno zaveso; 0.00 Nočni program. RADIO KOPER (italijanski program) 6.00 Dobro jutro; 6.15, 7.00, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.00, 12.28, 13.30, 14.30, 15.28, 16.30, 17.30, 18.30, 19.28 Dnevnik, vreme in prometne informacije; 7.15 Jutranji dnevnik; 8.00 Calle degli orti grandi; 8.05 Horoskop; 8.40, 15.00 Pesem tedna; 9.00 Gostje tedna; 9.35 Appuntamenti; 10.15, 19.15 Sigla single; 10.25 Televizijski in radijski programi; 10.35, 13.35, 19.00, 20.30, 22.00, 23.00 Glasba; 11.00 L'alveare; 12.01 Ora musica; 12.30 Dogodki dneva; 13.00 Santi patroni; 14.00 Slot Parade/Anteprima classifica; 14.35 Play Music Like; 15.30 Dogodki dneva; 16.00 Po-meriggio ore quattro - Hot Hits; 18.00 London Calling; 19.30 Večerni dnevnik; 20.00 La radio a modo nostro (enkrat na mesec); 21.00 Tutti i topi vogliono ballare; 22.30 So-noricamente Puglia; 0.00 Nottetempo. XPrimmki ~ dnevnik Lastnik: Zadruga Primorski dnevnik d.z. - Trst Izdajatelj: Družba za založniške pobude DZP doo z enim družabnikom PRAE srl con unico socio Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786380, fax 040 7786381 Tisk: EDIGRAF srl, Trst Odgovorni urednik: DUŠAN UDOVIČ Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, faks 040 7786339 email: trst@primorski.eu Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 356320, faks 0481 356329 email: gorica@primorski.eu Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432 731190, faks 0432 730462 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463 318510, fax 0463 318506 Internet: http//www.primorski.eu/ Naročniško - prodajna služba Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, faks 040 7786339 Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 356320 faks 0481 356329 Cena: 1,20 € Celoletna naročnina za leto 2014 230,00 € Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347 Cena za Slovenijo: 1,20 € Letna naročnina za Slovenijo za leto 2014 230,00 € plačljiva preko DISTRIEST doo, Partizanska 75, Sežana, tel. 05-7070262, fax. 05-7300480 transakcijski račun pri banki SKB D.D. v Sežani, št. 03179-1009112643 Primorski dnevnik prejema neposredne državne prispevke po zakonu 250 z dne 9. avgusta 1990 OGLAŠEVANJE Oglaševalska agencija Tmedia s.r.l. www.tmedia.it GORICA, ul. Malta 6 TRST, ul. Montecchi 6 KOMERCIALNI OGLASI advertising@tmedia.it Brezplačna tel. št. 800129452 Iz tujine +39.0481.32879 Faks +39.0481.32844 Cene oglasov: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 29,2 mm) 35,00 €, finančni in legalni 92,00 €, ob praznikih povišek 20% NEKOMERCIALNI OGLASI oglasi@tmedia.it Brezplačna tel.št. 800912775 Faks +39.0481.32844 Cene oglasov: mali oglasi 20,00 € + 0,50 € na besedo; nekomercialni oglasi po formatu, osmrtnice, sožalja, čestitke in zahvale na besedo. DDV - IVA 22% Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG Primorski dnevnik je včlanjen v Evropsko zvezo manjšinskih dnevnikov MIDAS - Izdajanje Primorskega dnevnika podpira tudi Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu. Tekstov, fotografij in drugega gradiva, ki je bilo v kakršnikoli obliki poslano uredništvu, ne vračamo. Dostavljeno gradivo ne obvezuje uredništva oziroma založnika za objavo ali drugačno uporabo; za objavo člankov, ki jih posredujejo uredništvu, imajo avtorji pravico do morebitnega honorarja samo po predhodnem dogovoru z založnikom. 1 8 Sobota, 8. novembra 2014 APrimorski r dnevnik Rosberg najhitrejši SAO PAULO - Nemec Nico Rosberg je bil najhitrejši tudi na drugem prostem treningu formule 1 pred jutrišnjo dirko za veliko nagrado Brazilije (start ob 17.00). Tudi drugi trening na dirkališču Interlagos v Sao Paulu je dobil pred moštvenim kolegom pri Merce-desu in vodilnim v svetovnem prvenstvu, Britancem Lewisom Ha-miltonom. Slednji ima pred Rosbergom v SP 24 točk prednosti. Tretji čas drugega treninga predzadnje dirke sezone je dosegel Finec Raikkonen (Ferrari), četrtega pa Red Bullov dirkač Ricciardo. Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786350 faks 040 7786339 sport@primorski.eu O Ne bodo več dirkali LONDON - Moštvo formule 1 Marussia, ki je že dlje časa v hudih finančnih težavah, je dokončno obupalo, potem ko pogovori z dvema potencialnima investitorjema niso obrodili sadov, ki bi to moštvo F1 obdržali pri življenju. Pri Marussii bodo tako odpustili več kot 200 oseb, so dejali administratorji tega moštva. Pri Marussii so upali, da bodo na zadnji dirki sezone v Abu Dabiju lahko nastopili, zdaj pa je postalo jasno, da ekipa ne bo preživela. nogomet - Slovenski selektor Srečko Katanec (še) o Josipu Iličicu »Žal mi je zanj, ne zame« LJUBLJANA - Selektor slovenske nogometne reprezentance Srečko Katanec je včeraj razkril seznam nogometašev za tekmo z Anglijo, ki bo v soboto, 15. novembra, na londonskem Wembleyju. Če v sami postavi ni večjih sprememb, pa je Katanec potrdil, da Josip Iličic ne bo več igral za izbrano vrsto, dokler bo on selektor. »Na seznamu ni velikih presenečenj, upam, da bodo vsi prišli zdravi, da se bomo dobro pripravili. Čaka nas lepa tekma, igrati na Wembleyju je čast. Upam, da je tudi za igralce. Sploh zaradi tega, ker če bi me bo kdo vprašal pred kvalifikacijami, ali bomo imeli šest točk pred tekmo z Anglijo, bi mu odgovoril, da je to fantazija. Tja gremo lahko sproščeni in igrat dobro tekmo. Vsak obračun se začne z 0:0, presenečenja pa so možna. To mora biti za fante dejansko praznik, pokazati morajo, kaj znajo, in dati vse od sebe,« je na novinarski konferenci v Ljubljani Katanec uvodoma pokomentiral seznam igralcev. Na njem je po dolgem času branilec Palerma Siniša Andelkovic, ki v serie A redno igra, nekaj igralcev pa bodo ljubitelji slovenskega nogometa pogrešali. Roman Bezjak je poškodovan, Tim Matavž je zavrnil vabilo, ker se želi bolje pripraviti na klubsko sezono, Josip Iličic pa se je odpovedal izbrani vrsti pod Katančevim vodstvom. »Matavž je želel ostati doma in izkoristiti klubski premor, da se bolje pripravi, kot je trenutno pripravljen. 'Jojo' (Iličič; op. ur.) bi bil na spisku, ampak se je odločil, da ne bo igral za reprezentanco, dokler sem jaz selektor. To je to. Dvakrat sem ga klical in tu je zgodba končana. Bil je na spisku, ampak se je tako odločil. Vsak odgovarja za svoje odločitve,« je pojasnil Katanec. »Žal mi je zanj (Iličiča; op. ur.), ne zame. Daleč od tega. Nočem pa imeti monologov, ker novinarji določene stvari prenesete, določenih pa ne. Jaz sem na prejšnji novinarski konferenci povedal, da ni nujno on kriv, da sem kriv morda jaz, ker ga ne znam motivirati. To je bila neka moja 'taktika', da bo dobil motiv, da bo mogoče šel na Wembley, ga zabil in rekel 'selektor, j... se.' No, tule postavite pikice,« je glede Iličicevega položaja povedal Katanec. Seznam Slovenije za kvalifikacijsko tekmo z Anglijo: - vratarji: Sa-mir Handanovic (Inter), Jan Oblak (Atletico Madrid), Vid Belec (Konya-spor); - branilci: Siniša Andelkovic (Palermo), Mišo Brečko (Köln), Boštjan Cesar (Chievo), Branko Ilic (Partizan), Dominic Maroh (Köln), Martin Milec (Standard Liege), Miral Sa-mardžic (Rijeka); - vezisti: Željko Fili-povic (Maribor), Kevin Kampl (Red Bull Salzburg), Andraž Kirm (Omonia), Jasmin Kurtic (Fiorentina), Dejan La-zarevic (Chievo), Aleš Mertelj (Maribor), Nejc Pečnik (Crvena zvezda), Raj-ko Rotman (Istanbul Basaksehir), Dalibor Stevanovic (Torpedo Moskva), Andraž Struna (Giannina), Valter Bir-sa (Chievo); - napadalca: Zlatan Ljubi-jankic (Omiya Ardija), Milivoje Nova-kovic (Shimizu S-Pulse). Slovenski selektor Srečko Katanec je dosleden. Ga ni prepričal niti Iličičev (na sliki) gol s Fiorentino proti Milanu ansa Dokovic za tretji naslov LONDON - Spektakularna londonska O2 Arena bo med 9. in 16. novembrom gostila sklepni teniški turnir najboljših igralcev na svetu v tem letu. Lanski naslov bo branil Srb Novak Dokovic, trenutno prvi igralec na jakostni lestvici ATP, od velikanov tega športa pa bo v Londonu manjkal poškodovani Španec Rafael Nadal. Dokovic, letošnji zmagovalec Wimbledona, bo igral v skupini A. V njej so še Švicar Stanislas Wawrinka, letošnji zmagovalec uvodnega turnirja za grand slam v avstralskem Mel-bournu, Čeh Tomaš Berdrych in Hrvat Marin Čilic, ki je v tej sezoni osvojil odprto prvenstvo ZDA v New Yorku. Planica 2015 bo LJUBLJANA - Poleti smučarjev skakalcev marca 2015 na letalnici v Planici so 95-odstotno že zagotovljeni, je včeraj v Ljubljani potrdil direktor Zavoda Planica, Jelko Gros. Tiskovni predstavnik Smučarske zveze Slovenije Tomi Trbovc pa je ob robu novinarske konference potrdil, da bo SZS kandidirala tudi za SP nordijskih smučarjev leta 2021.Kot je povedal Gros, so gradbena dela v zaključni fazi, do prihoda prave zime pa bodo v Planici opravili vsa betonska in zemeljska gradbena dela. Obrtniki bodo svoje opravili do februarja, le ozelenitev centra je prestavljena na prihodnje leto. Februarja bo na vrsti homologacija prenovljene le-talnice bratov Gorišek, da bodo pred svetovnim pokalom še možni morebitni manjši popravki. ROKOMET - A-liga: danes ob 18.30 na Čarboli v Trstu: Pallamano TS - Eppan. Domače občinstvo bo v skupini B stiskalo pesti za An-dyja Murrayja, ki v tej sezoni resda ni ponovil lanskih dosežkov, ko je osvojil dva velika turnirja v Wimbledonu in Mel-bournu, tu je še veliki «gentleman» teniških igrišč - Švicar Roger Federer. Zmagovalec 17 turnirjev za grand slam v tej sezoni ni slavil na nobenem turnirju za grand slam, še najbližje zmagi je bil na njemu najljubšem teniškem igrišču v All England Clubu v Wimbledonu, kjer ga je po izenačenem in vznemirljivem boju ugnal Dokovic. Na sklepnem turnirju sezone bosta prvič zaigrala visokorasli Kanadčan črnogorskih korenin Miloš Raonic ter Japonec Kei Nišikori, trenutno peti igralec na lestvici ATP. nogomet - FIGC Tavecchio? »Ukazuje Lotito!« RIM - Novinar televizijskega kanala Sporitalia je od Demetria Alber-tinija bržkone pričakoval bolj diplomatski odgovor, ko ga je vprašal, »Kdo ukaže v italijanskem nogometu, Ta-vecchio ali Lotito?« »Mislim, da jo ima večjo Lotito,« je bil Albertinijev odgovor, ki je v nadaljevanju še povedal, da se je čudil, kako so sploh glasovali za Tavecchia (izvoljen je bil za predsednika FIGC), ki ga je mednarodna nogometna zveza FIFA kaznovala zaradi rasističnega stavka na račun temnopoltih nogometašev v Italiji. Samp-Milan V današnjem 11. krogu nogometne A-lige bosta na sporedu dve tekmi. Ob 18.00 bo Sassuolo gostil Atalanto. Ob 20.45 pa bo pri Samp-dorii v Genovi gostoval Milan. Jutri: 12.30 Cagliari - Genoa, 15.00 Chievo - Cesena, Empoli - Lazio, Juventus -Parma, Palermo - Udinese, 18.00 Fiorentina - Napoli, 20.45 Inter - Verona, Roma - Torino. Zadnja dirka Jutri bo v Valencii na sporedu še zadnja letošnja dirka motociklisti-čnem svetovnem prvenstvu. V razredu motogp bo start ob 14.00. Pred tem se bodo ob 11.00 pomerili piloti v razredu moto3, ob 12.20 oa moto2. ŠUŠTERŠIČ OSTAJA - Člani Društva športnih novinarjev Slovenije so na volilni skupščini izbrali predsednika. Drugi mandat je dobil Jože Zidar, član športne redakcije Slovenske tiskovne agencije (STA), ki je na čelu DŠNS od leta 2009, predsednik pa ostaja še naslednja štiri leta. Na volilni skupščini so izbrali še izvršni odbor, v katerem bo sedel tudi tržaški novinar Marij Šušteršič. KOŠARKA - Evroliga, 4. krog: Panathinaikos - EA7 Milano 90:63 odbojka - V jutrišnjem krogu moške državne B2-lige Pomembno za obe šesterki Na domačih tleh bo igrala Sloga Tabor Televita, ob 17. uri pa bo njen gost v Repnu moštvo Zane iz Vicenze - Združena ekipa že za obstanek? Jutrišnji krog je lahko za obe naši moštvi, ki nastopata v odbojkarski B2-li-gi zelo pomemben. Na domačih tleh bo tokrat igrala Sloga Tabor Televita, ob 17. uri pa bo njen gost v Repnu moštvo Zane iz pokrajine Vicenza. To je slabih dvajset let star klub, ki je v začetku prejšnjega desetletja doživel svoj vrhunec z napredovanjem v B1-ligo, a je nato spet padel v »pekel« deželnih prvenstev in se v državno ligo vrnil šele v lanski sezoni, ko pa je nastopal v bolj zahodni skupini, zato slogaši z njim lani niso merili moči. Dosedanja pot Zaneja je bila enaka poti Sloge Tabor. Obe ekipi imata na lestvici štiri točke (ob enakem razmerju v setih), ki sta sad zmage in poraza s 3:2. Zane ga je v prejšnjem krogu doma doživel proti mladincem Trevisa (nekdanji slavni, a zdaj propadli Sisley) in to v nenavadnih okoliščinah, saj je že vodil z 2:1, a v zadnjih dveh setih igral brez svojega podajalca, ki se je poškodoval tik pred koncem 3. seta. Ali bo jutri igral, ne vemo. Gre vsekakor za solidno in homogeno ekipo brez zvezdnikov, ki je v prejšnjih krogih že premagala Trebaseleghe (proti kateremu so slogaši izgubili s 3:2) in klonila pred veronsko Isolo, ki je padla v Repnu. Trener Gregor Jerončič še ne ve, ali bo lahko računal na libera Privi-leggija, po bolezni pa se vrača Peter So-sič. Napovedati začetno postavo Sloge Tabor je letos prava uganka, saj ima trener širok izbor igralcev in upošteva tudi trenutno formo vsakega posebej. Združeno ekipo Olympie, Soče in Vala čaka najbrž v kraju Carbonera pri Trevisu pravi dvoboj za obstanek, kar je Gregor Jerončič in Ambrož Peterlin (Sloga Tabor Televita) v bloku na zadnji domači tekmi fotodamj@n tudi letošnji cilj našega moštva. Tako kot oni je tudi Carbonera novinec v ligi, prve točke pa je dosegla šele v prejšnjem krogu, ko je doma s 3:1 premagala Povola-ro (prihodnji tekmec Olympie v Gorici), ki je tako na lestvici še brez točk, Carbonera pa ima točko manj od Goričanov. Gre za ekipo z dobrim podajalcem, ofenzivna konica moštva pa je Volpato. Igra bodisi na korektorskem bodisi na krilnem mestu. Dodana vrednost je iz- kušeni trener Barbon, ki rad premeša karte med samo tekmo. Kotiranemu Bi-bionu se je Carbonera v tekmi 2. kroga čvrsto upirala. Gladek domači poraz proti Villa-franci je odbojkarje Olympie spet nekoliko prikoval na bolj realna tla, a prejšnji teden vse ni bilo tako slabo, da bi morali fantje zdaj iz stanja evforije zapasti v depresijo. Nasprotno, v prvih dveh nastopih so že dokazali, da liga zanje ni pretežka in v njej zagotovo ne bodo odigrali vloge pastorke, kot je v preteklosti veljalo za mnogo novince iz naše dežele. V Carbonaro se podajajo v popolni postavi, trener Marchesini pa je med tednom preizkusil še nekaj novih variant in sprememb vlog, predvsem s ciljem, da bi okrepil sprejem in napad iz 2. linije. Tekme naših ekip v deželni D-ligi bodo že danes, oziroma bosta, kajti v goriškem Slovenskem športnem centru je na sporedu že drugi slovenski derbi. V njem se bodo gostitelji Olympie tokrat pomerili s Slogo Tabor, potem ko so prejšnji teden klonili pred mladinci Soče, ki jih čaka danes gostovanje v Trstu pri ekipi CUS, eni od dveh ekip, ki ima na lestvici še poln izkupiček točk. / ŠPORT Četrtek, 6. novembra 2014 8 nogomet - Kras Repen v D-ligi na Tridentinskem Za nove točke, samozavest in predvsem trenerja 20.30 v Majanu: Majanese Dvojna zmaga, brez pravih alternativ. Kras in Triestina se z različnimi občutki pripravljajo na 10. krog v skupini C D-lige. Za nami je že prva četrtina prvenstva, ki je bila za obe ekipi s tržaške pokrajine kar skopa z veselimi trenutki, medtem ko je bilo grenkobe v obeh taborih na pretek. Vendar je v taboru Triestine neodločen izid na gostovanju v Padovi vlil določeno samozavest, medtem ko se pri Krasu niso še niti končali veseliti prve zmage in jih je v nedeljo za vogalom čakal morda najhujši poraz doslej. Pri Triestini je pred niti dvema tednoma prišlo do zamenjave na klopi, zdaj pa se je stolček začel majati tudi za trenerja Krasa Domači šport Danes Sobota, 8. novembra 2014 ODBOJKA ŽENSKA C-LIGA Zalet Sloga ŽENSKA D-LIGA - 20.30 v Latisani: Latisana - Zalet Kontovel MOŠKA D-LIGA - 18.00 v Gorici, Špacapan: Olympia - Sloga Tabor; 19.00 v Trstu, Monte Cengio: CUS Trieste - Soča 1. ŽENSKA DIVIZIJA - 20.00 Fincantieri - Soča Govolley Frnažar UNDER 14 ŽENSKE - 16.00 v Trstu, Ul.Svevo: VirtusOlympia - Sokol KOŠARKA MOŠKA C-LIGA - 18.30 v Trstu, 1. maj: Bor Radenska - Codroipese; 20.30 v Romansu: Romans - Breg MOŠKA D-LIGA - 18.30 v Gorici, Brumat: Goriziana - Kontovel PROMOCIJSKA LIGA - 18.30 v Gorici, Kulturni dom: Dom Mark - Gradisca UNDER 19 DEŽELNI - 18.00 v Trstu, Caprin: Santos - Breg UNDER 17 DEŽELNI - 15.30 v Trstu, Ul. Locchi: BasketTrieste - Jadran ZKB UNDER 15 DEŽELNI - 16.30 v Dolini: Breg - Don Bosco; 18.00 v Foljanu: Baloncesto Isontina -Jadran ZKB UNDER 14 DEŽELNI - 16.00 v Trstu, 1. maj: Bor -Basket 4 HOCKEY IN LINE MOŠKA A1-LIGA - 21.00 v Asiagu: Asiago Vipers - ZKB Polet Kwins NOGOMET DRŽAVNI MLADINCI - 14.30 v Kras Repen - Mori S. Stefano Jutri Nedelja, 9. novembra 2014 NOGOMET D-LIGA - 14.30 v Moriju: Mori Santo Stefano - Kras Repen ELITNA LIGA - 14.30 v Križu: Vesna - Tolmezzo PROMOCIJSKA LIGA - 14.30 v Seveglianu: Sevegliano - Juventina 1. AMATERSKA LIGA - 14.30 v Dolini: Breg -Mariano; 14.30 v Sovodnjah: Sovodnje - Sistiana 2. AMATERSKA LIGA - 14.30 na Proseku, Rouna: Primorje - Mladost; 14.30 v Gorici: Pro Gorizia -Zarja 3. AMATERSKA LIGA - 14.30 na Padričah: Gaja -Poggio KOŠARKA MOŠKA B-LIGA - 18.00 v Leccu: Lecco - Jadran Franco UNDER 15 ŽENSKE - 16.00 pri Briščikih: Polet -Futurosa TS UNDER 14 DEŽELNI - 11.00 pri Briščikih: Kontovel - Alba ODBOJKA MOŠKA B2-LIGA - 17.00 v Carboneri: Carbonera - Olympia Soča Val; 17.00 v Repnu: Sloga Tabor Televita - Zane' UNDER 14 ŽENSKE - 11.00 na Proseku: Kontovel - Sloga Dvigala Barich Pojutrišnjem Ponedeljek, 10. novembra 2014 ODBOJKA UNDER 19 ELITE - 19.30 pri Briščikih: Jadran ZKB - Vis UNDER 19 DEŽELNI - 19.00 v Gorici, Kulturni dom: Dom - Arcobaleno NARAŠČAJNIKI - 18.00 pri Domju: Fani Olimpia -Kras Repen Predraga Arčabe, čeprav je predsednik Krasa Goran Kocman glede tega še zelo previden: »Nočem niti pomisliti na negativen izid. S trenerjem in igralci smo se med tednom pogovorili. Ekipa je primerno reagirala in je cel teden zelo dobro trenirala, vzdušje pa je pravo. Upam, da se bo to videlo na tekmi, čeprav bomo brez odsotnih Guliča, Capalba, ki bo moral mirovati 40 dni, in Raniča, ki bo znova na razpolago prihodnji teden.« Kras bo jutri (ob 14.30) na gostovanju na Tridentinskem pri skromnemu Mori Santo Stefano imel dvojno priložnost: prvič da vknjiži nove tri točke, drugič da s to zmago skoraj dokončno izloči iz boja za obstanek domačo ekipo, ki bi imela ob novem porazu sedem točk manj od Repencev. Neponovljiva priložnost torej za pozitiven preobrat doslej dokaj sive sezone. Jutrišnji nasprotnik Krasa ima le tri točke na lestvici in še lovi prvo zmago. Glavni problem domače ekipe je obramba, saj je z dvajsetimi prejetimi zadetki (več kot dva na tekmo) daleč najslabša obrambna vrsta v ligi: »Mori igra s postavitvijo 4-3-3. Pogosto uporabljajo dolge podaje v globino, ne gre za tehnično kakovostno ekipo, a za izjemno borbeno moštvo. Igrišče je majhno in z umetno travo, kar naj nam bi pri-jalo; že vemo da nas čaka zahtevna preizkušnja, vendar bi bila zmaga za nas izredno pomembna.« Tako kot Mori tudi Triestina še lovi prvo zmago. Jutri na Roccu - med tednom je prišlo do podpisa pogodbe med Triestino in tržaško občino za večletno uporabo stadiona po znižani ceni - ravno tako ob 14.30 bodo Ferazzolijevi varovanci gostili Monte-belluno, ki s trinajstimi točkami zaseda mesto na zgornji polovici razpredelnice. A to nič ne pomeni, saj je ravno nedeljska tekma dokaz, da je vsaka tekma zgodba zase. Trener ni še odločil, katero postavitev izbrati, čeprav naj bi se odločil za manj obrambni sistem kot v Padovi, kjer je Triestina igrala s tremi srednjimi branilci. Med tednom je miroval Giordano, medtem ko sta neredno trenirala Pon-trelli in Fiore. (I.F.) Nogometaš Krasa Luka Spetič fotodamj@n nogomet - Deželna prvenstva Vesna v Križu Na Proseku derbi Naslednja tri prvenstvena srečanja bodo za Vesno predstavljala pravo izpitno obdobje. Pred naslednjim gostovanjem v Cordenonsu in pričakovanem srečanju proti tržiškemu Ufm, ki z Vesno zaseda trenutni vrh lestvice, prihaja v Križ zanimiva karnijska ekipa iz Tolmeča. Nedeljski nastop proti Tolmezzu bo pa po svoje tudi pomemben, saj bodo morali Križani dokazati, da jih točka proti Sanviteseju ne pogojuje. Trener Zanuttig je med tednom pozval svoje varovance k večji zagrizenosti, kar bo proti Karnijcem še kar dobrodošla. Pet zmag, tri porazi in neodločen izid so vizitka gostov, ki pa so v zadnjih krogih uprizorili zelo nihajoče predstave, kjer so zbrali 16 točk. V prejšnjem krogu so remizirali proti ekipi Ol3, zadnjo zmago pa so dosegli pred dvema krogoma v Zavljah. Med najbolj nevarne v dresu Tolmez-za spada napadalec Gregorutti, ki sezonsko doseže tudi več kot 20 golov. Pri Vesni pa lahko računajo na ustrezno protiorožje kot sta Muiesan z Preložili mladinska prvenstva Zaradi obilnih deževnih padavin se je deželna nogometna zveza včeraj popoldne odločila, da bo preložila vse današnje in jutrišnje tekme v vseh mladinskih prvenstvih in prvenstva ljubiteljev. Nekatere tekme, ki so jih premestili na ponedeljek, pa bodo igrali kot po sporedu. Izjema so mladinci Krasa, ki nastopajo v državnem prvenstvu. Pahorjevi varovanci bodo danes vseeno igrali ob 14.30 v Repnu. Zadnjo besedo bo imel sodnik, saj je bilo igrišče do sinoči bolj podobno močvirju. V ponedeljek pa bodo naraščajniki Krasa igrali kot po sporedu. hockey in line - Polet danes v Asiagu Čas je za reakcijo Moštvo doslej ni pokazalo igre, ki je bila značilna za lansko sezono Po treh tekmah v prvenstvu A1-li-ge so hokejisti Poleta brez točk zadnji na lestvici skupaj z ekipo Mammuth iz Rima. »Vedeli smo, da bo nivo v prvi ligi zelo visok in da bo prvenstvo za nas zelo zahtevno, toda pričakoval sem, da bodo fantje pokazali vsaj tako igro kot v lanski sezoni. Tega letos ni bilo niti proti ekipam kot je Molinese, ki nima posebnih hokejskih profesionalcev v svojih vrstah in igra tako kot mi s svojimi domačimi igralci,« je precej razočaran nad dosedanji potekom športni vodja Sergio Battisti. Trener Rusanov pravi, da se fantje preveč podrejajo nasprotnikom in da je problem samo psihološki. Potrebovali bi v kratkem zmago, ki bi vlila ekipi optimizem za naslednje tekme. Kapetan Batti-sti pa meni, da tri zaporedne izgubljene tekme imajo sicer svojo težo, vendar ne smejo še vplivati na potek celotnega prvenstva, ki je še zelo dolgo, cilj Kwin-sov pa je tako in tako zgolj obstanek. Danes bo igrala ekipa v Asiagu. Dobro pozna tako igralno površino kot tudi nasprotnika, tako da mora biti želja, da doseže ugoden rezultat, kar je pomembno tako za položaj na lestvici kot za ozračje v ekipi. Vrstni red: Cittadella in Milano Quanta 9, Monleale in Diavoli Vicenza 6, Asiago Vipers in Ghost padova 4, Molinese 3, CUS Verona 2, Mammuth Roma in Polet 0. primorski_sport facebook 4 enajstimi prvenstvenimi zadetki in na vratarja ter kapetana Carlija, ki kljub zadetku v končnici srečanja proti Sanvi-teseju, še vedno prednjači kot najmanj premagan vratar v sklopu državnih prvenstev, kar je seveda tudi simptom učinkovite obrambe. »Trenirali smo trikrat, enkrat smo se zaradi razmočenega igrišča preselili tudi na proseško Rovno. Kosmač in Goran Kerpan sta po težavah sto odstotno nared,« je na kratko opisal kriški teden športni direktor Paolo Soavi, ki je po prvem manjšem spodrsljaju v gosteh prepričan v veliko pomembnost srečanja. Zanuttig pa ne bo imel med razpoložljivimi igralci vezista Stanicha in branilca Škrbino, ki sta zaradi vsote rumenih kartonov izključena. Juventina (promocijska liga) bo šesto zaporedno zmago lovila jutri v Se-veglianu. Varovanci trenerja Nicole Se-pulcrija in predvsem vratar Kevin Ciroi bo skušal obdržati nepremagana svoja vrata še drugih 90 minut. Doslej ni prejel gola kar na petih tekmah. V 1. amaterski ligi bo Primorec tokrat prost zaradi izpisa Ponziane iz skupine C. Breg in Sovodnje bosta igrala pred domačim občinstvom. Breg bo v Dolini skušal premagati Mariano, ki ima 10 točk na lestvici. Medtem ko čaka težje delo Sovodnje. Belo-modri bo na domači travi gostili Sistiano, ki je v zadnjem krogu izgubila s 4:2 v Ro-mansu. Trener Fabio Sambo še vedno ne bo imel na razpolago poškodovanih Visinitina in Maurenciga ter diskvalifi-ciranega Tonanija. ŠD Sovodnje je ta teden registriralo še enega branilca, in sicer Massima Liuta (letnik 1981), ki je lani igral v Aquileii, pred tem pa v Ro-mansu in tudi pri Juventini. V 2. AL bo na proseški Rouni, medtem ko bo po vasi na sporedu Martinova furenga, derbi med Primorjem in Mladostjo. Primorje bo nastopilo z najboljšo postavo. Po tekmi v prose-škem taboru pripravljajo skupni »tretji polčas« v društvenih prostorih. »Ne glede na končni izid, bomo vsi skupaj jedli klobase in zelje,« je napovedal predsednik Roberto Zuppin. Zarja bo jutri gostovala pri Pro Gorizii. V 3. AL bo Gaja igrala na Padričah, kamor prihaja v goste Poggio. (mar, jng) Rezultati naših ekip v realnem času Dobiš jih na www.primorski.euj ali tudi preko twitterja primorski_sport pi saša kralj Kolo in seveda tudi nogomet Bazoviški fantje so se navadno odločili za nogomet. Tako je bilo tudi s Sašo Kraljem, ki je do 18. leta redno treniral pri domači (takrat še) Zarji - Gaji. Vseskozi pa je tudi kolesaril: »Predvsem zato, ker takrat nisem imel motornega kolesa. Kolesaril sem do none v Sa-ležu ali do tete v Križu in se spustil tudi do Brojence,« razlaga danes 39-letni inštalater. In mladostniško kolesarjenje ga je naposled še kako omamilo. Pred štirimi leti je spet sedel na kolo. Tokrat s prijatelji: »Pri določenih letih pač moraš začeti vzdrževati formo in s prijatelji smo začeli kolesariti. Po enem tednu sem že naročil novo kolo, saj sem kolesarstvo povsem vzljubil.« Prvi dve sezoni sta bili zelo intenzivni. S prijatelji je Saša kolesaril redno, tudi pozimi, v toplejših mesecih pa tudi do petkrat tedensko. »Ko pridobiš formo, je potem vedno lažje,« razlaga danes, ko zaradi služebnih in društvenih obveznosti - Saša Kralj je tudi predsednik Zarje - kolesari manj. Kratkoročen cilj je, da bi spomladi spet začel redno kolesariti, dolgoročno pa si želi tudi kaj več. Ne izključuje namreč, da bi se kdaj lahko preizkusil tudi na daljših ne-tekmovalnih preizkušnjah kot jih prirejajo v Dolomitih. Ko kolesari, izbere turo na podlagi razpoložljivega časa: »Velikokrat se spustimo ob robu Glinščice, vozimo do Botača in še naprej do Kozine, nato pa se povzpnemo na Kokoš in se vrnemo v Bazovico. Tura iz Bazovice do Volnika, izključno po gozdnih poteh, meri 40 kilometrov, če je časa malo pa gremo samo do Sežane, prek Orleka, Globojnerja in nazaj.« Od vseh mu je bila doslej najbolj všeč tura, ki jo je spoznal na Maratonu v Ilirski Bistrici, lepo pa je bilo tudi v Podgorjah pod Slavnikom, kjer so kolesarili na hrvaški strani. »To so netekmo-valni maratoni, da bi tekmoval, pa nisem še nikoli pomislil. Kolesarim predvsem za dobro počutje in da se sprostim.« Še vedno pa ni opustil prve ljubezni. Nogomet redno igra vsako sredo v Bazovici z ekipo, ki združuje mlade in manj mlade. Ta-čas se največkrat družijo z amaterji iz Sežane, ki redno trenirajo pri Taboru: »Nenazadnje je to tudi priložnost, da spoznavamo svoje sosede.« Namenjeni so bili tudi na Gorjansko, a bo za to najbrž druga priložnost, saj so se turnirju morali letos odpovedati. (vs) 20 Sobota, 8. novembra 2014_VREME, ZANIMIVOSTI / VREMENSKA SLIKA Vremenska napoved Hidrometeorološkega zavoda Republike Slovenije in deželne meteorološke opazovalnice ARPA OSMER Temperature zraka so bile izmerjene včeraj ob 7. in 13. uri. 990 Med Baltikom in zahodnim Sredozemljem je območje nizkega zračnega tlaka. Vremenska fronta se zadržuje nad zahodnim in severnim Sredozemljem ter nad Alpami in srednjo Evropo. Pred njo priteka k nam z močnimi južnimi do jugozahodnimi vetrovi topel in vlažen zrak. Po vsej deželi bo nebo oblačno z močnimi padavinami. Ob obali bo dopoldne pihal zmeren jugo, popoldne pa burja. Na Julijskih Alpah se bo meja sneženja spustila na 1700 m nadmorske Še bo oblačno s padavinami. Hladneje bo. Meja sneženja se bo spustila do okoli 1500 metrov nadmorske višine. Padavine bodo popoldne slabele. Jutranje temperature bodo od 5 do 13, ob morju okoli 15, čez dan pa se bo ohladilo na 3 do 10 stopinj C. Nebo bo pretežno oblačno, dopoldne bodo še možne rahle padavine. Popoldne se bo razjasnilo v gorah in ob obali bo pihal zmeren veter. V večjem delu Slovenije bo suho vreme, le na severnem Primorskem in Notranjskem bo občasno še deževalo. Predvsem na vzhodu bo tudi nekaj sonca. Ponekod bo pihal jugozahodnik. UV indeks ob jasnem vremenu po nižinah doseže do 2 in v gorah do 2,5. Sir za ruske gurmane bodo dobili brezdomci KOEBENHAVN - V mlečni zadrugi Arla, ki jo v sedmih evropskih državah vodijo kmetje, so v četrtek napovedali, da bodo brezdomcem na Danskem podarili 15 ton sira, ki je bil sprva namenjen za ruske gurmane. Za donacijo so se odločili zaradi ruskega embarga na evropske izdelke. V zadrugi Arla pravijo, da izdelkov ne bi mogli prodajati na drugih trgih, saj jih ni mogoče pre-pakirati, oziroma ker vsebujejo začimbe in okuse, pridobljene v Rusiji. Okusi sirov, kot so borovnica, olive in zeljna solata običajno niso naprodaj na Danskem, dodajajo v zadrugi. Arli je sicer na drugih trgih uspelo uporabiti skoraj vse izdelke, ki so predmet embarga, a »majhnega deleža izdelkov zaradi različnih razlogov ne moremo prepakirati in prodati,« so še pojasnili. Prijavili istrskega zdravilca, ki je ljudi zdravil s pijavkami ZAGREB - Hrvaška policija je kazensko ovadila 62-letnega moškega z območja Poreča v hrvaški Istri, ki naj bi pri zdravljenju več oseb uporabljal pijavke, čeprav nima nikakršne medicinske izobrazbe. Ovadili so ga zaradi »nepooblaščenega opravljanja medicinskih storitev«.I z istrske policijske uprave so včeraj na svoji spletni strani sporočili, da je 62-letnik na svojem domu od maja lani do junija letos več oseb zdravil s pijavkami oz. s t.i. hirudoterapijo. Kot so dodali, je moški trdil, da ima potrdilo za opravljanje storitev zdravilca, a je ob tem prevaral odgovorne osebe, ki izdajajo takšna potrdila. Kazensko so ga ovadili državnem tožilstvu. catania - Močan dež in orkanski veter Slabo vreme še vedno razsaja Pod udarom jug in Sicilija RIM / CATANIA - Tudi včeraj so poročali o hudih neurjih, ki so prizadela več italijanskih mest. Posebej hudo je bilo v Rimu, kjer so poplavljene številne ulice, predmestja in pokrajine okrog prestolnice. V zahodnem mestnem predelu Appia je reka Tibera prestopila bregove in poplavila številna stanovanja in poslovne prostore. Zaradi poplav so morali v večnem mestu zapreti tudi nekatere postaje podzemne železnice. Neka ženska je bila poškodovana, ko se je nanjo porušilo drevo. Voda je prodrla tudi na letališ- če Fiumicino, a letalski promet je včeraj potekal kolikor toliko normalno. Zaradi obilice dežja pa se je zrušil tudi del zidu zgodovinskih vrat Porta Pia. Fronta s slabim vremenom je zajela tudi jug Italije. V številnih sicili-janskih mestih so šole ostale zaprte, silovit veter pa je povzročil tudi gmotno škodo. Prav tako so prekinili trajektni promet med Neapljem ter otokoma Capri in Ischia. Tudi v Neaplju so zaradi neurij padali semaforji in drevesa. Proti večeru je bil včeraj sprožen splošen alarm zlasti na Siciliji, kate- re južnim obalam je grozila močna nevihta tropske vrste. Območje Sira-cuse in Raguse so zajeli izredno močni vetrovi, ki so povzročili veliko škodo. Rdeči alarm je Civilna zaščita sinoči sprožila tudi za območja severne Furlanije, na udaru pa je bila tudi dežela Veneto. Na vsem severovzhodu Italije je tudi za danes napovedano obilno deževje, do krajšega premora bi moralo priti v nedeljo popoldne, nakar se bo slabo vreme po napovedih nadaljevalo. new york - 38-letni Robert O'Neill Ameriški specialec, ki je ustrelil vodjo teroristov Osamo bin Ladna, javnosti razkril svojo identiteto NEW YORK - Upokojeni pripadnik posebnih enot ameriške mornarice SEALs, 38-letni Robert O'Neill je v pogovoru za Washington Post razkril, da je prav on ubil najbolj iskanega terorista vseh časov, Osamo bin Ladna med napadom na bin Lad-novo posestvo v pakistanskem Abotabadu 2. maja 2011. O'Neill bi naslednji teden tako ali tako zaslovel kot zvezda serije oddaj ameriške televizije Fox, ki je obljubljala ek-skluzivno razkritje imena specialca, ki je ubil vodjo teroristične mreže Al Kaida bin Ladna, ki je naročil napad na ZDA 11. septembra 2001. Vendar takšno nastopanje v javnosti ni bilo všeč njegovim nekdanjim kolegom, ki so ga razkrili pred dnevi na svoji spletni strani SOFREP. O'Neill je zato pristal v odkrit pogovor z Washington Postom, ker se je želel predstaviti, še preden ga bodo predstavili drugi. Njegovo zgodbo je že februarja 2013 objavila revija Esquire, vendar ga je identificirala le kot »strelca«. Leto dni pred tem je zgodbo o napadu na posestvo v Abotabadu objavil O'Neillov kolega iz elitne ekipe SEALs »Team 6«, ki je likvidirala bin Ladna, Matt Bissonnette v knjigi z naslovom »No Easy Day«. Napisal jo je pod psevdonimom Mark Owen. Kljub temu so proti njemu sprožili kazensko preiskavo zaradi izdaje zaupnih informacij, ker pred objavo knjige ni dobil zelene luči pristojnih vojaških oblasti. Zgodbi Bissonnetta in O'Neila se malce razlikujeta, vendar sta vlogo O'Neilla kot strelca v glavo bin Ladna potrdila še dva kolega iz team 6. O'Neill je bil v zadnjih dveh letih znan že številnim ljudem. Med drugim so ga poznali kongresniki in tisti iz New Yorka so ga letos povabili na otvoritev Muzeja 11. septembra, kjer je sorodnikom žrtev terorističnih napadov opisal napad na bin Ladnovo posestvo in za muzejsko zbirko daroval majico, ki jo je nosil v času napada. Kolegi Bissonnetta in O'Neila so kritični in poveljnik mornariških posebnih enot kontraadmiral Brian Losey ter vrhovni podčastnik višji štabni praporščak (master chief) Michael Magaraci sta 31. oktobra na spletni strani SOFREP objavila ostro pismo proti tistim, ki želijo s svojim delom v posebnih enotah služiti denar in slavo. Poudarila sta, da etika posebnih enot SEALs prepoveduje razglašanje narave dela in iskanje priznanja. »Neupoštevanje osrednjih vrednot za javno slavo in finančno korist ni dovoljeno,« sta zapisala. O'Neill se je uspel prebiti med SEALs leta 1996, ko je bil star šele 20 let. Z leti je napredoval do elitne skupine team 6, pred usmrtitvijo bin Ladna pa se je udeležil številnih nevarnih operacij v Iraku, Afganistanu in drugje. Med drugim je bil član ekipe, ki je leta 2009 iz rok somalijskih piratov rešila kapitana Richarda Phillipsa. Pred napadom na bin Ladnovo posestvo je bil skoraj prepričan, da se ne bo vrnil živ domov, saj je pričakoval, da bo imel vodja Al Kai-de veliko boljšo varnost. O'Neil je bil drugi za kolegom, ki je odprl vrata sobe, v kateri je bil bin Laden s svojimi ženami. Vodja teroristov je pred seboj držal svojo najmlajšo ženo in deloval zmedeno. O'Neill mu je nemudoma poslal dve krogli v čelo, kar pomeni, da morebitna aretacija bin Ladna nikoli ni bila resna opcija. Truplo terorista so potem fotografirali, spravili v vrečo in ga skupaj z računalniki in drugim obveščevalnim materialom naložili v helikopter ter odpeljali v Afganistan od tam pa na ladjo, kjer so truplo vrgli v morje.