ZA ČISTO OKOLJE GRE
Od okolja. v katerem živimo, je često odvisno tudi naše življenje, razpoloženje in marsikaj, kar doživ-Ijamo iz dneva v dan.
Živim, lahko bi rekla v predmestju našega glavnega mesta, v vasi, katere glavna značilnost je bila eista, bistra in vabljiva reka Sava, ki je skozi sto-letja osrečevala svoje množične obi-skovalce, dajala hrano mnogim vod-nitn živalim in bila uporabna kot pitna voda tudi za prebivalce Šmart-nega ob Savi. Časi pa se spreminjajo in to, kar je bilo dano našim predni-kom in staršem, nam ni več. Zakaj?
Danes je naša reka Sava vse prej kot lepa, kajti z napredkom se je močno spremenila. Kar dobro služi najrazličnejšim množičnim obisko-
valcem. Pa ne zato, da bi si ob nji lep-šali konec tedna, da bi se odpočili od mestnega vrveža in s pogledom nanjo pozabljali na vse tegobe. Ne! Ne zato! Služi jim kot avtopralnica in z užitkom gledajo v njene temne, od kemičnih snovi in odplak razpenjene valove.
Tu pa tam se nekaj srebrno zasvet-lika. Le kaj naj bi to bilo? Kaj neki? Nedolžne poginule ribe! Pa kaj potem IVažno je, da so oni zdravi. F-tibe naj kar poginjajo, to jim ni mar, saj oni niso tu doma! Nam pa ni vsee-no, kje in kako živimo, v kakšnem okolju živimo.
Sprašujem se: Kje je njihova za-vest? Kje le! V ugodju civilizacije! Zakaj to delajo!? Mar hočejo ves svet zasuti z umazanijo? Naši za-namci pa nas bodo preklinjali, pre-klinjali bodo našo civilizacijo, pre-klinjali naše stroje in tovarne ter sku-šali očistiti, kar se bo še dalo!
Sami si krajšamo življenje. Le ko-liko easa nam še kaže živeti na tem planetu? Morda bo nekoč prav naš mačehovski odnos do narave tudi naš konec!? Kruta prihodnost nam preti! Ne bodimo le brezsrčni človeški ro-boti! In ne mislimo le nase! Ne bo-dimo tako sebični! Spoštujemo na-ravo in boljše in lepše bomo živeli! KARMEN OGULIN, 6. e OŠ Jože Moškrič