V **'	J
Poitnl urad 9021 Celovec — Verlagspostamt 9021 Klagenfur!	Izhaja v Celovcu — Erschelnungsort Klcgenfurt	Posamezni Izvod 1,30 Sil., mesečna naročnina S Šilingov	P. b. b.
Letnik XXII.	Celovec, petek, 24. marec 1967	Štev. 12 [1295)
*z jur-:
■ a£i
9	Zadovoljne velikonočne praznike	<>
O	vsem bralcem, naročnikom, sotrudnikom in prijateljem	o
O	UREDNIŠTVO IN UPRAVA	O
OOO^CX>OOOOOOOO<><OOOC><0>O<xXXx>OCx><XX>OOOOOOOOOOC>O<x>OO

„Zmaga v nemški noči46
v Luči sodnijske obravnave
Kritične pripombe »Slovenskega vestnika« v zvezi z odlikovanjem generalnega konzula v pokoju dr. Hansa Steinacherja so zadele v živo. To se je pokazalo zlasti na zadnji glavni obravnavi, ko sta Steinacherju kot tožitelju časoma asistirala celo dva odvetnika ter je pripeljal s seboj Posebnega dopisnika »Volkszeitung« in v osebi deželnega poslanca dr. Einspielerja tudi svojega tolmača, ki naj bi kontroliral uradnega sodnij-sko zapriseženega.
Kar v začetku ob sodnikovem poskusu sporazuma se je pokazalo, kaj pomeni ta mogočna posadka. Ob izsanjanem večstoletnem snu, ob katastrofalnem koncu tisočletnega rajha, ob propasti »zaščite zmage v nemški noči po vsem nemškem ljudstvu«, zlasti pa po stalni krepitvi zavesti samostojnosti avstrijske države v pretežnem delu avstrijskega ljudstva naj bi tudi nekdanja »zmaga v nemški noči« dobila drug smisel. Zato je tožitelj v lastnem in v imenu ostalih »Abwehrkampferjev«, ki se jih »Slovenski vestnik« v inkriminiranih člankih niti dotaknil ni, zahteval častno izjavo, s katero naj bi bila dosežena gornja želja. Jasno, da je zastopnik »Slovenskega vestnika« tako poravnavo tudi ob opozorilu sodnika na eventualne visoke stroške pravde odločno odklonil.
V nadaljevanju glavne obravnave je zastopnik »Slovenskega vestnika« v dokaz resnice inkriminiranih trditev predložil sodišču cel kup literature o Steinacherju ter Steinacherjevih lastnih pisateljskih in govorniških izlivov, ki jih sodnik seveda še ni mogel pregledati in oceniti. »Das lst aber schon stark,« pa je menil proti tožitelju že ob branju odlomka iz njegove knjige »Zmage v nemški noči«, ko mu je le-ta na vprašanje moral pritrditi, da je to sam pisal.
Kljub temu, da je pravosodno ministrstvo odklonilo posredovati prošnjo sodišča za uročitev vabil jugoslovanskim pričam na glavno obravnavo Z malo verjetnim izgovorom, da bi jugoslovanske oblasti to pomoč odklonile, ker gre le za privatno tožbo, je »Slovenskemu vestniku« uspelo, da sta prišli dotični priči iz Jugoslavije.
Dr. Julij Felaher je kot priča pojasnil svoje nekdanje ^razgovore z raznimi odposlanci tretjega rajha, o katerih je bilo že svoječasno mnogo Pisano, in izjavil, da so se vsi ti sklicevali na dr. Steinacherja in da je •niel upravičeno vtis, da stoji za vsemi temi akcijami tožitelj, ki je moral zato imeti vpliven položaj. Senzacija, ki so jo očitno pričakovali v svojo korist tožitelj in »Volkszeitung«, pa je izostala, čeprav se je urednik Pust od »Volkszeitung« pri zaslišanju dr. Felaherja vsedel kar k mizi med jožitelja in njegova odvetnika in ga je dr. Mayer posebno opozarjal na ‘zjave, ki so se mu zdele važne.
. . Brez dvoma zelo tehtne so bile stvarne in znanstveno podkrepljene •zjave priče dr. Dušana Bibra, pisca mednarodno upoštevane knjige »Nacizem in Nemci v Jugoslaviji«. — »Z vso znanstveno odgovornostjo kot uistorik lahko trdim, da sta VDA in zlasti tudi dr. Steinacher kot njegov v°dja osebno bistveno in odločilno sodelovala pri nacifiranju nemške manjšine v Jugoslaviji.« V dokaz te trditve je citiral več dokumentov iz arhivov nemške manjšine v Jugoslaviji in zlasti iz arhiva nemškega zu-nanjega ministrstva, ki jih je odkril ob študiju materiala za svojo znanstveno razpravo.
Ko ga je sodnik vprašal, če mu je tudi znano, da je bil dr. Steinacher nacistov zasledovan, je odgovoril, da mu je znano, da je prišlo leta d0 nesporazuma med Steinacherjem in NSDAP, da pa se je ta nesporazum nanašal samo na različno gledanje na Južni Tirol.
Na vprašanje sodnika, kako dolgo je bil zaprt, je Steinacher moral Popraviti, da je to bilo le dva ali tri dni in da je tudi ta aretacija bila le samovoljen ukrep ene same osebe. V dokaz svojega zasledovanja po nacistih je po svojem odvetniku predložil sodišču pismo »fiihrerjevega« namestnika Rudolfa Hessa, da ga odstavlja kot predsednika VDA; besedo tega pisma pa je že prej predložil sodišču naš zastopnik, kakor tudi odgovor dr. Steinacherja, v katerem prosi za ponoven razgovor z Hessom, da bi mu lahko tolmačil ozadje borbe proti njemu.
Res »hudo« zasledovanje, da zasledovanje kacetlarjev in izseljencev Pr«ti temu nič ni, tako hudo, da je še po tem težkem trpljenju leta 1942 Pej v svoji »Zmagi v nemški noči« slavo firerju zaradi^ »zgodovinskega Vel'kega dejanja z dne 13. marca 1938«. Spomini drugih žrtev nacizma so Vsekakor drugačni!
, . Razprava je bila preložena, ker sta obe strani predlagali še nadaljnja ^azilna sredstva.
AVSTRIJSKI OBISK V SOVJETSKI ZVEZI:
Poglobitev
medsebojnega prijateljstva
toda nespremenjena stališča v najvažnejših vprašanjih
V torek zvežer se je avstrijska vladna delegacija pod vodstvom zveznega kanclerja dr. Klausa vrnila s svojega enotedenskega uradnega obiska v Sovjetski zvezi, ki je potekal v vzdušju medsebojnega prijateljstva in razumevanja, vendar je minil brez zbiižanja stališč ravno v tistih vprašanjih, katerim je bil pravzaprav v prvi vrsti namenjen. Temu primerna je bHa tudi izjava kanclerja Klausa ob povratku na Dunaj, kjer je dejal, da so avstrijski predstavniki v razgovorih s sovjetskimi voditelji .jasno in odločno" zagovarjali svoje argumente, toda medsebojna stališča so bila jasna že od vsega začetka in se tudi zdaj niso spremenila.
To pomeni, da se je kancler Klaus v primerjavi s svojima predhodnikoma Raabom in Gorbachom vrnil z obiska v Sovjetski zvezi več ali manj praznih rok. Na tem tudi ne more spremeniti njegovo zagotovilo, da od tega obiska ni pričakoval .senzacij”. Čeprav to nikjer ni bilo uradno povedano, je obisk nedvomno veljal namenu, da bi pri sovjetskih voditeljih našli razumevanje za vključitev Avstrije v Evropsko gospodarsko skupnost in za oborožitev avstrijske vojske z obrambnimi raketami. Ravno v teh dveh vprašanjih pa je avstrijska delegacija naletela v Moskvi na odločna stališča, kj jih nobeni argumenti niso mogli omajati.
Za ponedeljek je imelo predsedstvo južnotirolske ljudske stranke predvideno glasovanje o tem, ali naj sprejme ali zavrne sedanje ponudbe italijanske vlade glede dokončne rešitve južnotirolskega vprašanja. O tem problemu je strankino vodstvo razpravljalo več tednov, toda vedno spet so se pojavila različna stališča, tako da so morali odločilno glasovanje večkrat preložiti. Za tako preložitev so se morali odločiti tudi v ponedeljek in šele za včeraj je bila sklicana seja, na kateri naj bi prišli do sporazumnega sklepa. Če je to res uspelo, ob zaključku današnje številke še ni bilo znano, pač pa je bilo povedano že prej, da bo zadnjo besedo v tem odločilnem vprašanju po vsej verjetnosti izrekel šele izredni občni zbor stranke.
O
Ravno v dneh, ko se je največja organizacija južnih Tirolcev prizadevala doseči sporazumno stališče v odločilnem vprašanju za bodočo usodo nemško govoreče manjšine v Italiji, pa je v Linzu zasedal občni zbor tako imenovanega „Berg-lsel-Bunda", torej ene izmed mnogih organizacij, ki so bile ustanovljene z namenom, da južne Tirolce podpirajo v njihovem boju za narodne pravice in enakopravnost. Vendar je po dogodkih na občnem zboru postalo zelo dvomljivo, če bo ta organizacija v bodoče res še služila interesom južnih Tirolcev, ali pa se bo njena dejavnost razvijala v smeri, ki bo odnose med manjšino in večinskim narodom v Italiji le še zaostrovala.
Sestav novega vodstva vsekakor narekuje resno zaskrbljenost. Mesta nekdanjih socialističnih odbornikov, ki so že prej izstopili zaradi nevarne radikalizacije društva, so zdaj zasedli namreč pristaši zlo-
Da v tem pogledu ni bil narejen niti najmanjši korak naprej, morda najbolj potrjuje dejstvo, da vprašanja EGS in raket sploh niso omenjena v skupnem avstrijsko-sovjet-skem sporočilu, ki je bilo objavljeno ob zaključku obiska. V tem sporočilu je največ govora o bilateralnih odnosih, kjer abe strani poudarjata pripravljenost in željo po nadaljnjem utrjevanju gospodarskega in kulturnega sodelovanja. Konkretno omenja sporočilo gradnjo naftovoda iz Sovjetske zveze v Italijo čez avstrijsko ozemlje ob sodelovanju avstrijskih podjetij, dobavo sovjetske nafte Avstriji, udeležbo avstrijske industrije pri dobavi Industrijskih naprav za Sov-
glasnega .strokovnjaka” za dina-rnitske atentate Burgerja, ki so dobili v odboru šest mest, prav tako šest jih imajo pripadniki FPD, ostala dva pa DVP. Kam se bo ob tej druščini nagnila duhovna usmeritev društva, ni treba dolgo ugibati. To je spoznal tudi zgornjeavstrijski deželni glavar Gleissner, ki je spričo dogodkov na občnem zboru .Berg-lsel-Bunda” umaknil svoječasno ponudbo, da prevzame častno pokroviteljstvo nad .Južnotirol-skim tednom", katerega pripravlja omenjeno društvo.
Nad takim razvojem v društvu, ki naj bi bilo v pomoč avstrijski narodni skupini v Italiji, gotovo tudi južni Tirolci ne bodo imeli posebnega veselja.
Komisija Združenih narodov za človekove pravice je na svojem zasedanju v Ženevi na predlog Poljske soglasno sklenila resolucijo, s katero ostro obsoja vse oblike nacistične dejavnosti in propagande. Komisija poudarja veliko vznemirjenje zaradi novega pojava nacizma, ki ogroža demokratične svoboščine in mir na svetu. Hkrati komisija poudarja nujnost takojšnjih ukrepov, da se onemogoči delovanje neonacističnih organizacij ter se napravi konec nacizmu.
V svoji resoluciji poziva komisija glavno skupščino OZN, naj odločno obsodi vse pojave nacizma, neonacistično propagando In dejavnost, ki predstavljajo grobo kršitev demokratičnih svoboščin in človeških pravic, kršitev načel in smotrov listine OZN ter ogrožajo mir in varnost narodov.
Zato resolucija zahteva prepo-
jefsko zvezo in obratno sodelovanje sovjetske industrije pri izgradnji tehničnih naprav v Avstriji. Na kulturnem področju bosta obe državi pripravili posebno konvencijo, predviden pa je tudi sporazum o medsebojni pravni pomoči.
V zunanji politiki je bila poudarjena potreba po skupnih prizadevanjih za utrditev miru in za boljše odnose med narodi na načelih enakopravnega sodelovanja in nevmešavanja v notranje zadeve drugih držav. Spričo žrtev druge svetovne vojne se obe vladi strinjata, da je v interesu ohranitve miru treba z vsemi močmi preprečiti zopetno oživljanje nacistične
Medsebojna povabila
Ob uradnem obisku avstrijske vladne delegacije v Sovjetski zvezi so bila med drugim sklenjena tudi občasna srečanja predstavnikov obeh držav, ki naj bi služila medsebojni izmenjavi mnenj, kar bi bistveno prispevalo k nadaljnjemu izboljšanju sodelovanja med Avstrijo in Sovjetsko zvezo.
Že med sedanjim obiskom je zvezni kancler dr. Klaus povabil predsednika sovjetske vlade Ko-sigina na obisk v Avstrijo, medtem ko je sovjetski zunanji minister Gromiko povabil avstrijskega zunanjega ministra dr. Tončič-Sori-nja, naj obišče Sovjetsko zvezo. Prav tako pa je bilo s sovjetske strani izrečeno povabilo tudi zveznemu prezidentu Jonasu.
miselnosti, poleg tega pa se hočeta zavzeti za mirno rešitev vietnamskega vprašanja ter za prepoved širjenja atomskega orožja.
O avstrijsko-sovjefskih odnosih je bilo izraženo zadovoljstvo, da se le-ti odvijajo na podlagi prijateljstva in sodelovanja, k utrditvi medsebojnega razumevanja pa je prispevala tudi sedanja odkrita in konstruktivna izmenjava mnenj.
ved nacističnih organizacij in njihovega delovanja. Vse države poziva, naj hitro in učinkovito ukrepajo, zatrejo dejavnost in propagando neonacistov ter prepovedo vse organizacije, ki jih smatrajo za nacistične.
O
Resno opozorilo komisije OZN za človekove pravice nedvomno velja tudi naši državi, saj številni pojavi neonacizma v nedavni preteklosti niso povzročili zaskrbljenosti le med avstrijskim ljudstvom, marveč so vznemirili tudi mednarodno javnost. Tukaj nosijo pristojni oinitelji veliko odgovornost, ki je tudi še tako prizadevno omalovaževanje neonacistične rasistične in nacionalistične dejavnosti ne more zmanjšati. Dejstva namreč govore tako glasno govorico, da jih tudi pred svetovno javnostjo ni več mogoče zamolčati in prikriti.
T ežka odločitev južnihTirolcev
OZN obsoja nacistično dejavnost
Skupna vprašanja gospodarskega razvoja
na meji s Slovenijo in Furianijo-Julijsko krajino
V razvoju prijateljskega sodelovanja posvečajo Koroška, Slovenija In Furlanija-Julijska krajina veliko pozornost tudi koordinaciji svojih regionalnih načrtov. Lepo potrdilo tega prizadevanja je dal občni zbor Avstrijskega društva za regionalno raziskovanje in planiranje, ki je bil danes teden v Celovcu, še bolj pa njegovi referenti: predsednik Zveze mest Slovenije, arhitekt dipl. ing. Boris Caberščik, podpredsednik TRIGONA dipl. ing. Anton de C i 11 i a iz Vidma in načelnik urada za regionalno planiranje pri koroški deželni vladi, dvorni svetnik dr. Hugo H a n s e I y, ki so poročali o regionalnem planiranju svojih dežel in pokrajin v obmejnem pasu.
O regionalnem načrtu za koroški obmejni pas s Slovenijo in Furlanijo je govoril dvorni svetnik dr. Hansely. Pri tem se je bavil predvsem s turističnimi projekti okoli Plok-kenpassa in Nafjfelda ter na avstrijsko-jugo-slovansko-italijanski tromeji, zahodno od Ljubeljske ceste in v območju Železne Kaple in Pece. S koroške strani bo Peca poleg ceste iz Pliberka dostopna še s cesto na planino Luža in s sedežno žičnico, za Obir
Združevanje industrijskih podjetij
Osnovna slabost vrste avstrijskih industrijskih podjetij je, da nastopajo na trgu vsako zase, vsled česar zlasti na inozemskem trgu težko najdejo trgovskega partnerja, še težje pa konkurirajo močnejšim inozemskim industrijskim podjetjem. Minulo leto avstrijske zu-naje trgovine je to slabost očitno potrdilo ne le na zahodnoevropskem, marveč tudi na vzhodnoevropskem tržišču. Da bo letos ta konkurenca še ostrejša, smo lahko brali minuli teden v poročilu o razvoju trgovine s Sovjetsko zvezo. V gospodarskih krogih naše države zelo dvomijo, da bodo lahko držali izvoz v Sovjetsko zvezo na dosedanji višini, ko je lani predstavljal vrednost 1542 milijonov šilingov. Pravijo, da na sprejemljivi sovjetski trg močno pritiskajo zahodnoevropske industrijske države, zlasti Anglija, Francija in Italija, poleg tega pa še Japonska. Njihove ponudbe so po ceni tudi za 50 odstotkov nižje od avstrijskih ponudb.
Da bi avstrijska industrija povečala svoj vpliv, zlasti pa konkurenčnost na inozemskih tržiščih, se loteva — sicer pozno, če ne prepozno — obsežnejše kooperacije med podjetji in tudi njihove fuzije. Zadnje čase o kooperaciji in fuziji zlasti intenzivno razgovarjajo podjetja ključne industrije Wagner-Biro, Voith, Simmering-Graz-Pauker AG in An-dritz. Do fuzije hočejo priti v treh etapah. Prva etapa bi bila v skupnem nastopu na inozemskih tržiščih, v drugi etapi se hočejo finančno povezati, v tretji pa se združiti v družbo z omejenim jamstvom.
Podobna pota ubirajo tudi Avstrijske tovarne dušika v Linzu in Avstrijska uprava mineralnih olj. Tozadevni razgovori med tema podjetjema se približujejo svoji zaključni fazi. V razgovore o fuziji pa sta stopili tudi ladjedelnici v Korneuburgu in v Linzu, od katerih je prva v svoji proizvodnji do 95 odstotkov odvisna od inozemskih naročil. V zadnjih letih se je s svojimi ladjami zlasti uveljavila v Ecuadorju, Sandijevi Arabiji, Libiji, Nigeriji in v Iraku, trenutno pa ima naročilo za deset vlačilnih ladij po 1000 KM iz Sovjetske zveze. Da bi povečala zmogljivost, ki znaša sedaj letno 5 ladij po 1500 ton, in da bi vzdržala inozemsko konkurenco, se hoče združiti z ladjedelnico v Linzu.
Združevanje industrijskih podjetij je po drugih državah že nekaj časa v teku in je prineslo gospodarsko povsod prednosti. Zato ta potreba tudi v naši državi ne bo ostala omejena zgolj na omenjena podjetja, marveč bo čimprej potrebna tudi med podjetji, katerih zmogljivost je manjša.
JUGOSLAVIJA:
pa je v pripravi projekt gradnje žičnice in potrebnih drugih turističnih objektov. Iz Železne Kaple je poleg ceste čez Jezersko, ki bo zboljšana, v načrtu še cesta čez Pavličevo sedlo v Logarsko dolino, skupno s Slovenijo pa hoče Koroška deželna vlada zaščititi Kamniške planine kot narodni park.
Drugi koroški načrt se bavi z ureditvijo turističnega centra v Slovenjem Plajberku in v Medvedjem dolu, ki bo zajel tudi Mačen-sko planino pod Stolom. Posebno pozornost pa pri deželni vladi posvečajo nadalj-nemu razvoju turističnega in gospodarskega sodelovanja občin Radovljica, Jesenice, Trbiž in Beljak, radi pa bi povečali število mejnih prehodov za alpiniste v Slovenijo in Furianijo-Julijsko krajino. Poleg prehodov na Stolu in na Peci želijo take prehode proti Sloveniji še v Solčavo, Jezersko, na Zelenico in v Kranjsko goro.
Predstavnik Furlanije-Julijske krajine v tej smeri ni mogel povedati nič novega, ker je bilo tam regionalno planiranje uzakonjeno šele leta 1965. Naglasil pa je, da tudi ta pokrajina vidi potrebo koordinacije s svojima sosedama. Koordinacijo v regionalnem planiranju zahteva tako gospodarski vzpon obmejnih pokrajin, kakor tudi dejstvo, da postajajo ta področja v mednarodni trgovini in prometu čedalje 'bolj pomembna.
Najbolj dalekosežne misli regionalnega planiranja je razvil predsednik Gaberščik. Ko je poudaril, da je evropska cesta med Celovcem in Ljubljano na jugoslovanski strani urejena za pospešen promet, je dodal, da zaradi terenskih ovir na avstrijski strani skoraj ni mogoče misliti, da bi jo uredili in razširili na dimenzije avtoceste. Zato je predlagal, da bi na jugoslovanski strani avtocesta stekla skozi zgornjo Savsko dolino, kjer bi jo z avtocesto Dunaj— Trbiž povezali čez Korensko sedlo ali pa s predorom skozi Jepo. Podrobno je govoril o plovbenem projektu Milan—Benetke—
GVP V DRUGEM LETU SAMOVLADE:
Osnutek davčne reforme se ravna po načelu: večji zaslužki, večje olajšave. S tem je očitno v škodo delovnih ljudi. Po istem načelu hoče sedaj OVP izvesti tudi stanovanjsko reformo. Vsebina te reforme, ki prihaja kot zakonski osnutek v javnost, kaže,
Trst—Ljubljana—Beograd in o projektu avtoceste Graz—Zagreb—Reka—Split ter o gradnji elektrarn na Savi, Dravi in Muri. Poleg tega je povedal, da ima Slovenija v načrtu gradnjo atomske elektrarne. V smeri pospeševanja turizma se je zavzel za skupni projekt, ki bi območje Karavank ter Julijskih in Savinjskih alp združil v skupno območje za oddih, ki bi ga bilo treba zaščititi kot narodni park.
Po občnem zboru je deželni glavar Sima priredil udeležencem sprejem na sedežu koroške deželne vlade.
Zanimanje za konstrukcije iz lepljenega lesa
Pri gradnji skladišč in velikih hal se konstrukcije iz lepljenega lesa čedalje bolj uveljavljajo. Avstrijsko podjetje Wiesner-Hager, ki izdeluje take konstrukcije in ki je lani brez vmesnih opornikov postavilo veliko halo na celovškem gospodarskem razstavišču, je medtem dobilo naročilo za gradnjo podobne sejmske hale v Londonu. Z dolžino 215 metrov bo ta hala prekosila celovško, ki sodi za največjo tovrstno konstrukcijo v Evropi.
Poleg tega bo podjetje Wiesner-Hager iz lepljenega lesa gradilo še veliko skladišče v Linzu, veliko cvetlično halo v Tullnu pri Dunaju, cerkev v Celovcu in več manjših ope-karniških in pivovarniških skladišč. Podjetje, ki je po obsegu tretje v Evropi, zaposluje 1200 ljudi, na leto pa porabi 45.000 kubičnih metrov lesa, 500.000 kg železa in jekla, 200 tisoč kg lepila in 240.000 kg laka.
Tako trgovanje ne more koristiti
V avstrijski zunanji politiki je nekaj nerazumljivih stvari. Medtem ko v trgovini z EGS naš uvoz narašča, izvoz pa nazaduje, stojijo stvari v trgovini z vzhodnimi državami docela drugače. Za trgovino s Sovjetsko zvezo kaže tudi naša trgovina s Češkoslovaško, da je lani naš izvoz močno narasel, naš uvoz pa nazadoval. Izvoz na Češkoslovaško je narasel za 18°/« na vrednost 1145 milijonov šilingov, naš uvoz pa je nazadoval ja 7,7 %* na 912 milijonov šilingov.
Ob naraščajočem pritisku drugih zahodnoevropskih držav na vzhodnoevropski trg nastane vprašanje: koliko blaga bodo te države od nas še kupile, ko mi od njih vedno manj kupimo in se zaradi tega raje zadolžujemo pri državah EGS? Taka trgovinska politika more naši državi samo škodovati!
da od prvotno zasnovane »velike stanovanjske reforme" ni skoraj nič več ostalo.
Že januarja je GVP, ko je govorila o načelih te reforme, močno odstopila od svojih pristankov, ki jih je dala socialistom o tem vprašanju še za časa vladne koalicije. Januarja se je sporazumela na Semmeringu za tale koncept:
■	Zrahljanje zaščite najemnikov pred odpovedjo in sanacija starih stanovanjskih poslopij.
■	poenotenje skladov za pospeševanje gradnje stanovanj in njenega financiranja.
■	Uvedba prispevkov k stanarini za socialno šibke sloje, zakar naj bi se letno uporabil znesek, ki je sedaj namenjen za stanovanjski prispevek.
Sedaj je finančni minister uvedbo prispevkov k stanarini odklonil. Z ozirom na to, da bo zaščita najemnikov zrahljana, kar bo sprožilo zvišanje stanarin, reforma najemnikom ne bo prinesla koristi, niti ne bo upoštevala njihov socialni položaj. Tudi gradnja novih stanovanj se bo podražila. Za gradnjo bo treba namreč eno tretjino sredstev najeti na kapitalnem trgu, vsled česar se bo podražila tudi stanarina. Tako bodo v obeh primerih imeli koristi le lastniki velikih stanovanjskih blokov, če bo taka reforma uzakonjena.
Nadaljnje olajšave za inozemske turiste
Pred kratkim so v jugoslovanski zvezni skupščini razpravljali o olajšavah za inozemske turiste v letošnji turistični sezoni. Kakor je na tej seji sporočil predsednik zveznega komiteja za turizem dr. Jože Brilej, sc bodo olajšave nanašale predvsem na kupovanje blaga v Jugoslaviji z devizami. V prihodnje bodo inozemski turisti v Jugoslaviji kupili blago z devizami brez potnega lista, če njegova vrednost ne bo presegla 200 dolarjev (okroglo 5C00 šilingov — op. ur.j. Pri nakupih do te vrednosti bo odpravljeno dosedanje izpolnjevanje formularjev, ki je bilo zelo zamudno. Le pri nakupu blaga v večji vrednosti bo treba še izpolniti formularje, vendar bodo ti neprimerno enostavnejši od sedanjih.
Da bi pospešili promet na mejnih prehodih, bodo letos povečali število osebja, razpravljajo pa tudi še o možnosti, da bi opravilo mejnih formalnosti prenesli nekoliko globje na jugoslovansko ozemlje, da bi pridobili s tem na prehodih več prostora.
Ker inozemski turisti v Jugoslaviji najbolj sprašujejo za inozemskimi cigaretami in nadomestnimi deli za motorna vozila, hočejo uvoz teh sprostiti. Organizacije, ki imajo devizna sredstva, bodo lahko uvažale neomejene količine inozemskih cigaret, rezervnih de!ov za motorna vozila pa nameravajo uvoziti v vrednosti 3,4 milijona dolarjev.
Obmejne propustnice, ki so za inozemske turiste veljale sedaj le 3 dni, bodo veljale 7 dni in jih bo mogoče dobiti na vseh mejnih prehodih ter pristaniščih In letališčih.
Za podražitvami reforme v škodo delovnih ljudi
Stanovanjska reforma z enostranskimi koristmij
»Politika za vse Avstrijce", kakor je kancler Klaus imenoval vladni program OVP po lanskih volitvah, poganja čudne cvetke. Minulo leto je ta politika prinesla občutljive podražitve, nevarno upadanje gospodarske rasti in odkritje gospodarskih škandalov, letos pa hoče GVP to politiko nadaljevati z reformami v škodo delovnih ljudi. Za davčno reformo je sedaj na vrsti stanovanjska reforma. Obe naj bi bili uzakonjeni do 30. junija t. I.
DUNAJ. — Vicekancler dr. Bock bo v času od 5. do 9. aprila na obisku v Jugoslaviji, kjer bo imel razgovore z vodilnimi predstavniki sosedne države. Ti razgovori se bodo po eni strani nanašali na a»-strijsko-jugoslovanske odnose in gospodarsko sode-lovanje med obema državama s posebnim ozirom na lanskoletni sprejem Jugoslavije v GATT in s tem povezano liberalizacijo blagovne menjave. Prav tako pa bodo predstavniki obeh držav razpravljali tudi o problemih mednarodnega gospodarstva ter o vprašanjih evropske integracije.
WASHINGTON. — Ameriški senat je prejšnjj teden po večletnem zavlačevanju končno le ratificiral konzularno pogodbo, ki sta jo Amerika in Sovjetska zveza sklenili leta 1964. Za ratifikacijo je glasovalo 66 senatorjev, medtem ko se je 28 senatorjev glasovanja vzdržalo. Na podlagi te pogodbe bo Amerika odprla konzulat v Leningradu, Sovjetska zveza pa v primernem ameriškem mestu. Ta pogodba je hkrati prvi bilateralni sporazum, ki sta ga sklenili obe velesili.
PARIZ. — Kako velik uspeh so pri nedavnih parlamentarnih volitvah v Franciji dosegle napredne sile, kaže dejstvo, da bi pri proporcionalnem volilnem sistemu dobile 203 poslance, medtem ko bi jih degolisti imeli samo 117. Najbolj napredovala je komunistična partija, kateri je v zadnjih letih uspelo pri vsakih volitvah bistveno povečati Število svojih glasov. Leta 1958 so dobili komunisti 3,870.184 glasov, leta 1962 so jih imeli že 4,003.553, letos pa celo 5,029.808.
BEOGRAD. — Jugoslovanski državni tajnik za zunanje zadeve Marko Nikezič bo na povabilo belgijskega zunanjega ministra Plerra Armella v času od 4. do 8. aprila uradno obiskal Belgijo.
MOSKVA. — Bivši ameriški podpredsednik Mizon, ki je trenutno na »veliki turneji" po Evropi, je na prvi postaji svojega potovanja v Moskvi doživel veliko razočaranje: sovjetski voditelji so namreč zavrnili njegovo zahtevo, da bi se z njim razgovarjali. Nizon je znan zagovornik nadaljnje zaostritve vietnamske vojne.
V/ASHINGTON. — Predsednik Johnson je podpisal poseben zakon, ki določa 4.548 milijonov dolarjev (v našem denarju okroglo 114.000,000.000 šilingov!) izrednih izdatkov za vojno v Vietnamu v tekočem poslovnem letu, predstavniška zbornica pa je odobrila osnutek zakona, ki določa v le namene nadaljnjih 12,2 milijona dolarjev.
LJUBLJANA. — V zvezi z zahtevo slovenske manjšine v Italiji, da bi bilo treba Slovence upoštevati tudi pri italijanski televiziji, je slovenski center PEN kluba v Ljubljani poslal tozadevno pismo italijanskemu PEN klubu v Rima. Slovenski center je na to pismo prejel ljubezniv odgovor, v katerem je rečeno, da bo predstavnica rimskega centra PEN na prvi seji ustrezne komisije govorila o slovenskem predlogu glede upoštevanja slovenske manjšine v italijanski televiziji.
BERLIN. — Vzhodna Nemčija je prejšnji teden podpisala s Poljsko in Češkoslovaško dvajsetletno pogodbo o prijateljstvu In medsebojni pomoči. Pogodba jamči nedotakljivost meja prizadetih držav ter je predvsem zamišljena kot skupna obramba pred za-hodnonemškim militarizmom in revanšizmom.
LONDON. — Očitno pod vtisom najnovejših nemirov, ki so znova zajeli južne predele arabskega polotoka, se britanska vlada bavi z mislijo, da bi raz* glasila neodvisnost Adena že letos 1. novembra in ne šele prihodnje leto, kot je bilo doslej predvideno. Ta napoved britonske vlade pa je močno vznemirila vlado in šejke Južnoarabske federacije, ki se očitno bojijo, da bi zgubili svoj vpliv, čim bi britanske čete zapustile deželo.
DŽIBUTI. — Po nepopolnih podatkih se je pri nedeljskem glasovanju o bodoči usodi francoske Somalije 60,4 odstotka volivcev izreklo za to, da ostane dežela še naprej pod francosko upravo, medlem ko je 39,6 odstotka volivcev glasovalo za neodvisnost Somalije. V kolikor gre pri tem glasovanju za resnično voljo ljudstva, je seveda težko ugotoviti, kajti glasovanje je potekalo v ozračju izjemnega stanja in pod grožnjo francoskega orožja. Poleg tega pa francoski vladi očitajo, da je rezultate glasovanja »prikrojila” v svojo korist.
NEV/ DELHI. — Nova indijska vlada je v svojem programu napovedala, da se bo zavzemala za uresničitev načrta, po katerem naj bi se Indija tekom desetih let popolnoma otresla odvisnosti od tuje gospodarske pomoči. Na področju zunanje politike hoče Indija ostati zvesta načelom neodvisnosti ter bo uveljavljala politiko nevezanosti.
WASHlNGTON. — Senator Abraham Ribichoff, ki je bil minister v Kennedyjevl vladi, je predlagal, naj bi se ameriški predsodnik Johnson in predsednik sovjetske vlade Kosigin sestala prihodnji mesec * New Yorku, da bi razpravljala o Vietnamu in o vseh drugih vprašanjih, ki povzročajo mednarodno napetost. Oba državnika naj bi se sestala na sedežu Združenih narodov, kjer so bo 21. aprila začelo Izredno zasedanje glavne skupščine OZN.
BONN. — Zahodnonemški kancler Kiesinger je i*' javil, da ga je predsednik Johnson povabil na obisk v Ameriko, kjer naj bi razpravljala o problemih, ki trenutno bremenijo odnose med obema državama.
TRST. — Tržaški občinski svet je prejšnji leden * veliko večino (proti so glasovali le neofašisti, medtem ko so so liberalci glasovanja vzdržali) Izglasoval sklep o ustanovitvi nove državne strokovne šole *0 Industrijo in obrtništvo s slovenskim učnim Jezikom« Dekret o ustanovitvi šole bo predsednik republik* podpisal le do konca tega meseca, obratovati P0 naj bi začel novi slovenski šolski zavod letos oktobra.
LONDON. — Predsednik britanske vlado Wllson )* izjavil, da se bo britanska vlada že v nekaj tednih odločila, ali bo zaprosila za vstop Velike Brltanli* v Evropsko gospodarsko skupnost. Pripomnil |e, 4° je Britanija pripravljena na to, vendar samo p°^ pogojem, da bodo spoštovani njeni bistveni Interesi*
VAl V «r	S Ji*.
1>€X2kC/n>0/5
Slovensko gledališče
obhaja letos svoj stoletni jubilej
Ze pred sto leti so napravili Slovenci prvi korak, da bi prišli do lastnega narodnega gledališča. Z ustanovitvijo Dramatičnega društva v Ljubljani, katerega pravila je cesar potrdil 4. marca 1867 pa je bil res narejen le prvi korak. Kajti društvo je sicer imelo pravico prirejati gledališke predstave, toda bilo je brez lastne dvorane in poleg tega je moralo za vsako predstavo dobiti posebno dovoljenje deželnega odbora, ki je bil takrat še nemški ter slovenski kulturi vse prej kot naklonjen. Tako je moralo slovensko gledališče v prvih desetletijih svojega obstoja takorekoč na lastnih tleh prositi miloščino, kakor je takrat zapisal Fran Levstik: „Naš narod slovenski prosi doma v svoji lastni hiši."
MTumezm ~ po inž lisi
Mednarodno srečanje pisateljev v Splitu
Pod geslom »Turizem — potni list miru« je glavna skupščina Združenih narodov razglasila leto 1967 za mednarodno leto turizma, ki ga širom po svetu obhajajo z najrazličnejšimi prireditvami. Zelo važen in zanimiv prispevek k mednarodnemu letu turizma je dalo tudi dalmatinsko mesto Split, kjer se je pred dnevi začelo pomembno mednarodno srečanje pod geslom »Pisatelji in turizem«.
Na tej prireditvi, ki je posvečena spoznavanju med narodi, se je zbralo daleč nad dvesto pisateljev in novinarjev iz Alžirije, Amerike, Belgije, Bolgarije, Brazilije, Češkoslovaške, Čila, Danske, Francije, Grčije, Indije, Irana, Italije, Jugoslavije,Madžarske, Mehike,Nizozemske, Norveške, Poljske, Sovjetske zveze, Švedske, Švice, Vzhodne Nemčije, Zahodne Nemčije in Združene arabske republike.
Kako važen pomen pripisujejo tej prireditvi v široki mednarodni javnosti, izhaja iz besed posebnega odposlanca glavnega tajnika OZN Alija Khalila, ki je poudaril: Kot vemo, je to prva konferenca te vrste v okviru mednarodnega turističnega leta. Zaradi tega se je treba posebej zahvaliti prizadevanjem turistične zveze mesta Splita, da je dala pobudo za to srečanje pisateljev iz tako številnih držav sveta z namenom, da izmenjajo svoje misli o temi »Turizem — potni list miru«. Prepričan sem, da bo to srečanje zelo učinkovit prispevek k ideji pisateljskega sožitja in mednarodnega turizma, z drugo besedo, tudi ta konferenca bo močno podprla vlogo, ki jo turizem lahko odigra v mednarodnih odnosih s tem, da povezuje ljudi raznih dežel sveta, ki se srečajo, žive nekaj dni skupaj, se spoznavajo in hkrati odkrivajo vzajemne probleme, možnosti, težave, upanja in odpuščanja.
BESEDA o VZGOJI:
Dobrota
in plemenitost že v zgodnji mladosti
Dobre in plemenite lastnosti u-stvarjajo naše življenje bogato in vsebinsko polno ter nam dajejo toplino prijateljstva. Prebujanje takih lastnosti pri otrocih je v največji meri odvisno od staršev. Predvsem so po-mebni odnosi med obema roditeljema, vzdušje v družini, vzajemna pomoč in medsebojno spoštovanje — kajti dobri zgledi so za otroka najboljša šola.
Dogaja pa se tudi, da poleg primernih staršev rastejo sebični otroci. Največkrat je to v družinah, kjer otrokom preveč dovolijo, kjer ugodijo sleherni otrokovi želji in kjer je najbolj idealno področje za ustvarjanje trme in sebičnosti.
Številni starši so prepričani, da je treba pričeti z vzgojo šele takrat, ko prične otrok obiskovati šolo. Pozneje jim je v takih primerih navadno žal, ko morajo spoznati, da je njihov otrok ravno zaradi take napake staršev postal grob in netakten do samih staršev in do drugih ljudi.
Zato so strokovnjaki mnenja, da je treba pri otroku razvijati dobre lastnosti že v zgodnjih letih. To je najlaže doseči, če pripravimo otroka, da pomaga staršem, starim ljudem tn mlajšim od sebe. Že v predšolski dobi je .treba navaditi otroka, da skrbi za koga, bodisi za mlajšega brata ali prijatelja v otroškem vrtcu, in da čuti odgovornost za svoja dejanja. Veliko pripomorejo k temu vzgojna sredstva, kot so knjige, primerni filmi, gledališče in tudi televizija.
Trma in sebičnost sta najbolj očitna v prehodnem obdobju in sta vezana na pojme moškosti, moči in poguma. Otroci so žal največkrat pripravljeni vse te — sicer lepe — lastnosti obarvati z grobostjo. Dobrota je zanje — pa tudi za mnoge starše — znamenje »materinega ljubljenčka«.
To nevarno zablodo je treba čim-prej odstraniti in otrokom razodeti, 'la so dobrota, občutljivost in plemenitost značilne črte humanega človeka. Otrokom je treba dati knjige ali drugačne zgodbe o ljudeh močne volje in velikega srca, po branju take knjige ali ogledu takega filma Pa z otrokom razpravljati o teh problemih. Tako se bo otrok z lastnim spoznavanjem in ob primerni pomoči staršev razvijal v plemenitega elana človeške družbe.
V kakšnih razmerah je prve čase delovalo slovensko gledališče oziroma Dramalično drušfvo, nam dvolj zgovorno priča sklep takratnega deželnega odbora, v kafe-rem je rečeno, „...da mora resni igrokaz bili uzet iz kranjske ali pa
Prepovedi za starše
•	Ne delajte domačih nalog namesto svojega otroka!
0 Ne obrekujte pred otroki njihovih učiteljev ali profesorjev!
® Ne napravite otroku velike scene zaradi kazni, ki jo je dobil v šoli! Raje se mirno pogovorite z njim in ga opozorite, da bo odslej pazljivejši.
*	Ne dajte otroku dodatne zadolžitve ob sobotah in nedeljah, če ste prepričani, da mu jih je učitelj dal premalo! Tudi šolski otrok ima namreč pravico do tedenskega počitka.
© Ne pošiljajte otrokovemu razredniku lažnih opravičil za otrokove neupravičene izostanke od pouka!
© Ne podpišite spričevala s slabimi redi, ne da bi pri tem pogledali tudi vseh drugih!
9 Ne pozabite se o slabem otrokovem uspehu posvetovati z njegovim učiteljem!
9 Ne podcenjujte vtisa, ki ga napravite na otroka s svojim lastnim odnosom do šole in do vsega, kar je povezano z učenjem!
iz avstrijske zgodovine, ne pa iz slovenske ali slovanske zgodovine, kakor je želelo drušfvo, ter da je deželni odbor odločno dostavil, da ostane pri tem sklepu." Slovensko gledališče torej na slovenski zemlji ni. smelo igrati slovenskih odrskih del, kajti v Ljubljani, ki je bila takrat še Laibach, je odločala nemška gospoda, kateri so bile malo mar kulturne potrebe slovenskega ljudstva. „Bili so to prežalostni časi za slovensko gledališče," upravičeno toži takratni tajnik Dramatičnega društva Trstenjak. .Toliko zaprek na vse strani, tako malo naklonjenosti od nemških deželnih odbornikov, da mora človeka srce boleti .. ."
In vendar je iz teh skromnih začetkov in kljub nenaklonjenosti takratnih oblasti počasi rasla in se razvijala slovenska odrska umetnost. Spričo današnje ravni slovenskega gledališča je te težko verjeti, da je deželni odbor Dramatičnemu društvu v prvih letih njegovega obstoja dovoljeval le po eno ali dve prireditvi na mesec. Šele leta 1892 je bilo v Ljubljani
zgrajeno novo deželno gledališče (današnja Opera), kjer je dobil pravico nastopanja tudi slovenski oder, ki je leta 1918 dobil tudi še današnjo Dramo.
Ob svojem stoletnem jubileju se slovensko gledališče lahko ponaša z mednarodnimi uspehi in z umetniško ravnijo, ki je upravičeno deležna visokega priznanja doma in po svetu. Tako so se uresničile želje, ki jih je pred sto leti ob ustanovitvi Dramatičnega društva zapisal v svojih Novicah dr. Janez Blei-weis: „Naj se krepko in čvrsto razvije mlado drušfvo in požene novo cvetje na polju slovenskega slovstva in domače umetnosti."
KULTURNE DROBTINE
© Prejšnjo soboto je umrl znani slovenski slikar Marij Pregelj, eden najpomembnejših sodobnih jugoslovanskih slikarjev in grafikov, ki je s svojo umetniško izpovedjo žel priznanja na Številnih razstavah doma in po svetu. Važno delo pa je opravil tudi kot profesor na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani, kjer je mladi generaciji umetnikov posredoval svoje veliko znanje. Marij Pregelj je bil tudi dobitnik Preiernove nagrade, med njegove velike stvaritve pa spadajo med drugim umetniške dekoracije slovenske skupščine in zveznega izvrSnega sveta.
d Med svojim obiskom v Sovjetski zvezi je kancler dr. Klaus izročil znanemu sovjetskemu skladatelju Dimitriju Šostakoviču veliki srebrni častni red, s katerim ga je odlikoval zvezni prezident Jonas. Šostakovič je predsednik sovjetsko- avstrijskega druStva ter ima velike zasluge za razvoj prijateljskih odnosov med obema državama.
© Herdorjeve nagrade, ki jih vsako leto podelijo za posebne dosežke pri pospeševanju kulturnih odnosov do narodov južne in jugovzhodne Evrope, bodo letos prejeli madžarski umetnostni zgodovinar dr. Ivan Feny6, čeSkoslovaSki kipar Vladimir Kompanek, poljski glasbenik Wifold Lotoslawskl, grSki arheolog prof. dr. Spiridon Marinatos, romunski folklorist prof. Mihaj Pop jn jugoslovanski bi-zantolog prof. dr. Svetozar Radojčič. Nagrade bodo podelili 10. maja na dunajski univerzi.
© Spored letoSnje .PraSke pomladi*, ki bo tokrat prirejena v znamenju 50-letnice oktobrske revolucije, obsega 54 koncertov. V času od 12. maja do 4. junija bo gostovalo v Pragi 11 tujih orkestrov, povabljenih pa je tudi 33 tujih dirigentov in solistov.
© Med najbolj priljubljene pisatelje med čeSkoslovaSkimi bralci spadata Erich M. Re-marque in Guy de Maupassant. Za Remar-quova romana „Na Zahodu nič novega” in .Slavolok zmage” so že v subskripciji zbrali 350.000 naročnikov, medtem ko so jih za novi Maupassantov roman .Bel ami’ dosegli 152.000.
Zanimiva predavanja
Zveza slovenskih absolventov visokih, srednjih in višjih strokovnih šol je priredila v ponedeljek v celovški Delavski zbornici za svoje člane srečanje, ki je obsegalo vrsto zanimivih predavanj.
P. Tominc je v besedi in 'sliki predstavil življenjsko delo svetovno znanega slovenskega arhitekta dr. Jožeta Plečnika ter posebej opozoril na njegove neminljive zasluge pri obnovi Hradžina v Pragi in pri izgradnji Ljubljane. Vodja manjšinskega šolskega oddelka pri koroškem deželnem šolskem svetu okrajni šolski nadzornik Rudi Vouk je obširno razpravljal o problematiki manjšinskega osnovnega šolstva in zlasti obrazložil vprašanja, ki se pojavljajo v zvezi s prijavami k dvojezičnemu pouku. Dipl. trg. Janko Urank je govoril o splošnem zakonu o socialnem zavarovanju, medtem ko je odvetnik dr. Janko Tischler prispeval koristne napotke v pravnih zadevah.
Izvajanja posameznih predavateljev so bila gotovo zanimiva, zato je toliko bolj škoda, da je bil za prireditev izbran precej neugoden čas (o tem je pričal že sestav udeležencev, med katerimi so bili predvsem duhovniki in učitelji); poleg tega pa prireditelji tudi tiska niso vabili.
PROF. ANTONIO B O R M E :
Aktualna vprašanja
italijanske etnične skupine v Jugoslaviji
V zadnjih številkah smo v nadaljevanjih objavili poročilo, ki ga je na skupnem zasedanju osrednjih organizacij slovenske manjšine v Italiji ter italijanske manjšine v Jugoslaviji podal predsednik Slovenske kulturno-gospodarske zveze v Trstu Boris Race ° današnjih problemih Slovencev v Italiji. Danes pa začenjamo s ponatisom poročila ° aktualnih vprašanjih italijanske etnične skupine v Jugoslaviji, ki ga je na omenjenem posvetovanju podal prof. Antonio Bor me, predsednik Unije Italijanov za Istro in ^®ko.	U redništvo
Dve leti sta minili od prvega zasedanja iz-Ysnih odborov Slovenske kulturno-gospodar-?ke zveze iz Trsta in Italijanske unije za Istro ln Reko, ki je bilo 24. januarja 1965. Ob tej Priložnosti je bil izveden podroben pregled Pj^vno-ustavnega položaja obeh narodnostnih skupin v državah, v katerih prebivata. Sledila j®, široka razprava, sprejeti so bili zaključki, ** so obsegali objektivne ugotovitve in ki so •* ^Pristransko osvetlili stvarni položaj. Zaključ-151. so postali za dveletno razdobje idealna °fientacija, okrog katere so se osredotočile tež-nJe in praktična akcija obeh narodnostnih skupnosti. Besedilo zaključkov je bilo poslano st°tinam javnih ustanov, političnim in u-Pravnini organizmom, zakonodajnim ustano-anJ’. Predstavnikom kulturnega in politične-8a življenja sosednih držav, da bi dobrohotno Prejeli v poštev človečanske in demokratične ahr»„„ i ■ SQ jik ,zayju;<ki vsebovali. Zlasti svojim zadržanjem, avtoriteto in m prepričanjem prispevali k u-8°dnejšemu procesu postopnega reševanja še . ,n° odprtih vprašanj. Odzivi so bili ugod-y‘ m z več strani smo prejeli izraze razume-anja, solidarnosti in podpore glede tako na-
--..rt, K1 ;
5a da bi s deHokratični
zvanih naših zahtev. Zlasti pri nas se je pričelo ponovno proučevati napačna stališča in poglobilo se je razčiščevanje sedaj že anahronističnih konceptov.
Če upoštevamo odmeve našega prvega srečanja in zaključne resolucije, lahko ugotovimo, da je bil dosežen rezultat, ki smo ga v takratnih okoliščinah pričakovali, ko smo se zavedali objektivnih in specifičnih meja naše pobude.
Na delikatnem in zapletenem področju nacionalne problematike pa se ne smemo navsezadnje prepuščati idealističnim vabam, pač pa iti po svoji poti naprej, razumno, potrpežljivo in previdno, postopoma, vendar pa pri tem ne smemo popuščati ali sprejemati kompromisov, kadar gre za obrambo načelnih stališč, ki pogajajo obstoj in življenjskost neke etnične skupnosti.
Razlogi, ki so nas napotili, da smo pripravili in izvedli tisto prvo srečanje, so predvsem stremeli za tem, da na jasen in nedvoumen način pojasnimo naše težnje, na podlagi čisto človeških in demokratičnih nagibov, preko in izven vsakršne teoretične aprioristične implikacije, ki bi bila povezana z družbenim
ustrojem države, kateri manjšina pripada. Stremeli smo za tem, da pritegnemo s potrebno nujnostjo pozornost pristojnih organov na vrsto vprašanj, ki so bistvena za ohranitev izvirne fiziognomije in za napredek obeh etničnih skupin. Stremeli smo za tem, da se nudi sicer skromen doprinos, ki pa ga podpirajo in potrjujejo žive življenjske izkušnje, za nenadomestljivo in neizpodbitno preizkušnjo dobre volje, da se poiščejo rešitve, ki bi najbolj ustrezale narodnemu duhu in njegovemu uveljavljanju v človeških odnosih v vsakdanjem življenju.
Zavedali smo se novega položaja, ki se je ustvaril v odnosih med državami ter še zlasti med Italijo in Jugoslavijo. Zavedali smo se novega velikega dialoga, ki se je začel v življenju držav ter smo se skušali z našo akcijo vključiti na nekem zelo občutljivem področju mednarodnih odnosov, kjer se lahko razvijajo trenja in plodni sporazumi tudi kot posledica upoštevanja ali neupoštevanja naših potreb.
Danes lahko po dveh letih ugotovimo, da so splošni pogoji našega življenja postali ugodnejši; napredek na vseh področjih italijansko-jugoslovanskih odnosov nas razveseljuje, ker se ne sme pozabljati, da sta medsebojno sodelovanje in razumevanje, neodvisno od dolžnosti neke zares demokratične države, da podreja ravnanja s svojimi etničnimi skupinami pokazateljem barometrske lestvice odnosov s sosednimi državami, najprimernejša za ustvarjanje dobre volje in pripravljenosti za konkretno akcijo, da se tako načnejo in rešijo tudi naši problemi.
Ko smo sprejeli na znanje pozitivne spremembe v splošnem položaju, se ne moremo izogniti dolžnosti, da kritično — ne polemično — ocenimo vsebino resolucije. Pri tem nas navdaja samo želja, da pospešujemo preoričano sprejemanje in praktično izvajanje naših sta-
lišč ter skrb, da pomagamo državni skupnosti, kateri pripadamo, da najde najbolj pravično pot ter najbolj primerna sredstva za proučevanje naših potreb.
Ni nobenega dvoma o naši lojalnosti do vodilnih načel države, kjer živimo. To lojalnost potrjuje med drugim vsakdanje življenje; ne bi pa hoteli, da bi se ta lojalnost do državne skupnosti, do njenega ustroja in do njenih ustavnih vrednot razumela kot odrekanje našemu narodnemu dostojanstvu; ne bi hoteli, da bi se ta naša lojalnost ocenjevala na podlagi pripravljenosti ali nepripravljenosti, da se vdamo perspektivi počasnega, toda gotovega narodnostnega izumiranja. Res je, da utegnejo samo ostanki nedavne zgodovine pogrevati take želje in kovati take načrte; poštenemu in svobodnemu človeku ne bo nikoli prišlo na pamet, da bi s svojo odgovornostjo podpiral taka farizejska pričakovanja, ker ni pač pripravljen, da se spušča v tako nevarne dvoumnosti.
Sedaj je že jasno, da se mora vsaka narodna skupnost, če hoče ohraniti svojo fiziognomijo, če se hoče razvijati normalno, otresti vsakega občutka manjvrednosti, vsakega bolj ali manj zainteresiranega paternalističnega va-ruštva, energično odkloniti, da bi bila še nadalje predmet določenih mahinacij, špekulacij ter raznovrstnih računov ter postati zaveden in dinamičen činitelj, ki je vključen s svojimi posebnostmi in nalogami, ki mu pritičejo, v sklop življenja v državi. Vsaka strumentali-zacijska nakana, kakršnakoli je in od koderkoli prihaja, je zelo nevarna za življenje neke etnične skupine, katera ima dolžnost, da se ji upre z vsemi svojimi silami, ker utegne vsako popuščanje v tem 'smislu kompromitirati njeno dostojanstvo in njen ugled.
(Se nadaljuje)

DEŽELNI GLAVAR SIMA V VELIKOVCU:
Samostojen avstrijski naftovod na Koroško z rafinerijo pri Pliberku
Zadnja beseda o tem, ali bo WHdon pri Grazu ali pa okolica Pliberka sedež rafinerije ob naftovodu Trst—Dunaj, sicer še ni padla, vendar je skoraj gotovo, da do rafinerije v Pliberku ne bo prišlo. Inozemske petrolejske družbe, ki so udeležene na naftovodu in rafineriji, slej ko prej vztrajajo na svoji zahtevi, da mora biti Wildon sedež rafinerije. Kako se bo s tem v zvezi zadržala zvezna vlada kot predstavnik Avstrijske uprave mineralnih olj (OMV), je samo še vprašanje časa. Z ozirom na to, je deželni glavar Sima stavil nov predlog, po katerem naj bi CiMV zgradila svoj naftovod in rafinerijo v Pliberku.
Kaj je z modernizacijo seiske ceste?
Sele so gotovo občina, ki sodi med tiste v deželi, ki se borijo z največjimi težavami. Pretežna večina prebivalstva so mali kmetje in drvarji, katerih dohodki in zaslužki komaj zadostujejo za najskromnej-še življenje. V istem položaju je tudi občina Sele. Vsakoletni proračuni komaj zadostujejo za najnujnejše potrebe in občinski svet ne more misliti na to, da bi z občinskimi prispevki pomagal občanom in občini do živahnejšega gospodarskega razvoja, kakor to pomagajo druge občine. Občina potrebuje izdatno pomoč od dežele in države.
Ta pomoč bi bila gotovo najbolj naložena v obliki pospeševanja turizma. Toda tukaj so bile Sele puščene vsa zadnja leta ob strani. Zato se v občini v zadnjih petih letih tudi število turistov in njihovih nočitev ni povečalo. Leta 1961 so Sele zabeležile 1669 turističnih nočitev, leta 1965 pa 1899. V istem razdobju pa se je v občini Kremsbriicke (okraj Spittal), ki je po številu prebivalstva in po nadmorski višini podobna selski občini, število turističnih nočitev povečalo od 7115 na 13.120.
Glavna ovira za razvoj Sel v turistični kraj je slaba deželna cesta, ki vodi iz Borovelj v Sele in naprej na Šajdo, kjer se blizu jezu za elektrarno Frajbah spet spoji z Rožansko državno cesto. To Selani sami najbolj vedo. Zato so že pred leti prosili deželno vlado oz. njenega referenta za ceste, da bi se zavzel za to, da bi bila ta cesta skozi resnično idilično pokrajino čim prej modernizirana in asfaltirana. Obljubo, da se bo to zgodilo, so sicer dobili, a dejanj do danes ni bilo. Referent za ceste deželne vlade, namestnik deželnega glavarja dr. Weiss-mann noče uslišati niti najmanjšo prošnjo, ki je v tem, da bi uprava cest asfaltirala vsaj odsek med Cerkvijo in Šajdo, ki je v takem stanju, da vsakega turista naravnost odbija.
Zadevno pismo so člani občinskega sveta morali vzeti na zadnji seji na znanje. Vzeli so ga upravičeno — z velikim ogorčenjem. Pismo namreč kaže, da se mislijo pri upravi deželnih cest še naprej igrati z usodo Selanov in njihove občine. Ureditev tako imenovane Bajtiške deželne ceste je neodložljiva nujnost, njena čimprejšnja izvedba pa docela v skladu s tolikokrat hvaljeno pomočjo občinam južne Koroške, da dohitijo razvoj v deželi. Dokler ta cesta ne bo modernizirana in asfaltirana, tudi cesta med Šajdo in Obirsko, ki je v gradnji, ne bo dosegla svojega namena.
IZ CELOVCA:
Nedostatki na živilskem trgu se večajo
S tem in drugimi gospodarskimi vprašanji Podjune in spodnje Labotske doline se je deželni glavar Sima bavil na sobotni okrajni konferenci SPO’ v Velikovcu. Njegov novi predlog potrjuje, da ni več računati s tem, da bi inozemske petrolejske družbe popustile v prid rafinerije pri Pliberku. Le-tem gre predvsem za to, da bi dobile na področju gospodarstva z mineralnimi olji tudi v Avstriji nadoblast in da bi se po malem polastile podržavljene OMV. Zalo hočejo imeti rafinerijo 6b naftovodu Trst—Dunaj kar najbolj v bližini njenih rafinerij v Schvvechatu pri Dunaju.
Ko je s tem v zvezi razlagal svoj predlog o gradnji lastnega naftovoda in rafinerije OMV pri Pliberku, je deželni glavar Sima navedel dve alternativi. Prva se naslanja na speljavo naftovoda OMV od TAL-naftovoda med Trstom in Bavarsko, ki je speljan preko Koroške, druga pa gre za tem, da bi
ski dolini (LAKOG), ki sodijo med tiste premogovnike, v katerih hoče zvezna vlada kopanje premoga ustaviti. Pri tem je dejal, da se bo Koroška proti ustavitvi kopanja borila z vsemi sredstvi, ker premogovniki niso le velikega gospodarskega pomena za spodnjo Labotsko dolino, marveč zaradi termoelektrarn v Št. Andražu tudi za celokupno avstrijsko energetsko gospodarstvo. Ne glede na to pa je treba že sedaj skrbeti, da bo za čas, ko bodo zaloge premoga v teh premogovnikih pošle, v okolici dovolj novih delovnih mest na razpolago. To pa bo mogoče doseči le z rafinerijo pri Pliberku, ki bo potem omogočila tudi razvoj obsežnejše petrokemične industrije.
Vprašanje rafinerije pri Pliberku prihaja s tem predolgem v novo fazo. Če se v smislu večkratnih obljub kanclerja Klausa, da bo pri tem varoval korosti Koroške, temu predlogu pridruži zvezna vlada kot
predstavnik OMV, potem je pravzaprav sedanji projekt naftovoda Trst—Dunaj zaenkrat v zraku. OMV je namreč na tem naftovodu udeležena z 51 odstotki. Iz resničnega avstrijskega stališča in izvajajoč program strukturne politike bi bil lastni naftovod OMV z rafinerijo pri Pliberku boljša rešitev, kakor pa je naftovod, na katerem so inozemske petrolejske družbe udeležene z 49 odstotki, na rafineriji ob njem pa s 74 odstotki.
(ZV Q(LukO- cAfUtjp
DEVETDESETLETNIK
Danes je v Ljubljani izpolnil 90 let svojega življenja stolni kanonik ljubljanske škofije dr. Janko Arnejc, rodom iz Ledine. Pokojnega ne poznajo le Ledinčani, marveč tudi številni naši starejši sodobniki kot človeka, ki se je v letih svojega bivanja na Koroškem zavzemal za pravice koroških Slovencev.
Dr. Janko Arnejc se je rodil 24. marca 1886 v Ledincah. Zaradi svoje nadarjenosti je bil po končani maturi v Celovcu poslan na nadaljni študij v Rim, kjer je na zavodu Germanika dosegel doktorat iz teologije. Leta 1902 se je vrnil kat duhovnik v domovino in bil najprej eno leto kaplan v Beljaku, nakar je nastopil mesto prefekta v celovškem Marja-nTsču. Dvanajst let je bil župnik v Žrelcu, kjer je za časa plebiscita vplivno posegel v politično življenje. Zaradi tega so ga začeli nemški nacionalisti preganjati in si je z begom v Jugoslavijo komaj rešil življenje.
V Ljubljani so ga najprej namestili za spirituala v bogoslovnem semini-šču, potem pa je kot župnik služboval v Gornjem Logatcu, v Škofji Loki, na Trsteniku in na Beznici, od koder je moral leta 1941 spet bežati pred Nemci. Pozneje je bil župnik v Ljubljani, leta 1951 pa je bil imenovan za stolnega kanonika.
Zadnja leta mu je zdravje opešalo, ostala pa mu je njegova vedra narava. Koroški Slovenci ga imamo v spominu kot odkritega, veselega slovenskega duhovnika, ki se je Koroške oklepal z vso ljubeznijo. Tak je tudi še danes. K njegovemu častitljivemu jubileju mu iz srca čestitamo z iskreno željo: še na dolga leta.
Celovški mestni tržni urad je v svojem svojstvu kot zdravstvena in živilska policija ugotovil, da se nedostatki na celovškem živilskem trgu in po gostiščih zadnja leta večajo. Leta 1964 je moral od 1955 vzorcev živil, ki jih je kontroliral, grajati 161 vzorcev, leta 1965 od 2260 vzorcev 203, lani pa od 2259 vzorcev že 260 ali eno osmino.
Lani je ta urad izvedel skupno 3505 pregledov in sicer v 363 trgovinah z mešanim blagom, v 260 gostilnah, v 104 kavarnah in kondito-rijah ter pri 135 prodajalcih in vrtnarjih na trgu. Kontroliral pa je poleg tega še frizerje, drogerije, trgovine s posodo in proizvajalce žganih pijač in likerjev.
Pri svojih pregledih je lani prepovedal prodajo 10.885 konzerv, 1070 kilogramov in 387 zavojev živil, 941 litrov alkoholnih pijač, 686 kg klobas, 270 kg mleka in mlečnih izdelkov, 790 kg posode, 346 zavojev
otroških hranil, 75 kg sadja in 53 kg gob. Največ graj je šlo na račun žita in sočivja (53 %), brezalkoholnih pijač (38 °/o), moke in mlevskih izdelkov, nadalje živil (32 °/o) ter sadja in zelenjave in njihovih konzerv (28 %>). V 83 primerih je podjetnike prijavil državnemu tožilstvu.
Rezultati kontrole tržnega urada nikakor niso v čast celovškemu živilskemu trgu in gostiščem. Ti primeri kažejo, da so dokajšnjemu številu trgovcev z živili in gostilničarjev še vedno red, snaga in dobro ime deveta briga. Da je morala živilska policija lani zapleniti skupno okoli 8000 kg živil, ker so bila pokvarjena v prodaji, je namreč tudi za Celovec nekoliko preveč.
TO IN ONO
OD SMOHORA DO LABOTA
ŠTEFAN V ZILJSKI DOLINI. Zadnja občinska seja, ki je obravnavala letni račun za leto 1966, je pokazala, da je občinski svet dobro gospodaril. V blagajni je ostalo še 91.000 šilingov, ki jih hoče občinski svet koristno uporabiti v tekočem letu.
STRAJA VAS. — Občinski svet je pred kratkim razpisal gradbena dela za vodovod Straja vas - Drev-lje. Istočasno je ugotovil, da je občina v minulem letu prihranila nekaj denarja, kar bo omogočilo, da bo letos lahko dokončala notranjo ureditev novega občinskega poslopja. V Drevljah so se odločili za komasacijo zemljišč, občina pa je zagotovila subvencijo k gradnji ceste na planino skupnosti Drevlje-Gorje. Poskrbljeno je tudi, da bo novo naselje v Draščah dobilo krajevni telefon.
DROBOLE. — V petek minule: ga tedna je zaradi mučne bolezni — imel je krvnega raka — za vedno zatisnil svoje oči enajstletni Reinhard Kreuzer. Vsa zdravniška znanost ga ni mogla oteti te hude bolezni, čeprav so se za njegovo zdravje poleg domačih zdravnikov prizadevali tudi ameriški zdravniki.
CELOVEC. — V soboto je zvezni minister dr. Schleinzer izročil ravnatelju uradov koroške kmetijske zbornice dr. Josefu Hein-lu dekret, s katerim je bil imenovan za dvornega svetnika.
VEČNA VAS. — Pri gradnji večnoveške ceste na Lužo je smrt nenadoma doletela 45-letnega Valentina Buteja. Pri delu s kompresorjem se je nenadoma zrušil in onesvestil, nakar je navzlic zdravniški pomoči kmalu zatisnil svoje oči.
euiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiimiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiMiiiHiiii:.
Slovenska prosvetna zveza sporoča:
Slovenska prosvetna društva bodo koncem prihodnjega te- | | dna priredila predavanje z diapozitivi, ki ga bo pod naslovom |
SLOVENSKI OKTET KRIŽEM KRAŽEM PO SVETU
imel član Slovenskega okteta Tone Kozlevčar.
| Predavanje bo
|	• v petek, 31. marca 1967 v Dijaškem domu Slovenskega šol- |
skega društva v Celovcu, Tarviser Strafje 16 |	• v soboto, 1. aprila ob pol devetih zvečer pri Voglu
v St. Primožu
|	® v nedeljo, 2. aprila	§
ob pol treh popoldne v gostilni pri Mežnarju naRadišah | ob osmih zvečer pri Tišlarju v Št. Janžu v Rožu.
...................................
Okoli Št. Vida v Podjuni zboljšujejo pogoje za turizem
OMV speljala do Pliberka svoj naftovod iz Kopra. Rafinerija naj bi zaenkrat imela milijon ton letne zmogljivosti, kar bi zadostovalo za oskrbo južnega dela Avstrije z mineralnimi olji. Po mnenju vodilnih strokovnjakov OMV ima le-ta za kritje takega projekta potrebna sredstva na razpolago v svojem investicijskem programu.
Deželni glavar Sima se je na konferenci v Velikovcu bavil tudi s perečim vprašanjem usode premogovnikov v Št. Štefanu v Labot-
Časi se spreminjajo
Ni še 15 let od tega, ko je bil četrtkov posel kmetovalcev iz Gur in drugih krajev, da so peljali v Celovec naprodaj svoje drve in prignali na trg svojo živino ali pa jo prišli kupovat. Na današnjem celovškem četrtkovem trgu naletimo le še na ostanke te stoletne navade. Celovški tržni urad je namreč za minulo leto ugotovil, da je bilo v Ceiovcu prodanih le še 250 voz drv in komaj 49 krav in telic, 11 telet ter 74 konj in žrebet. V povprečju je s tem odpadlo na tržni dan komaj 1 govedo in poldrug konj ali žrebe. Temu nasproti je bila povprečna tedenska ponudba 180 pujskov še razmeroma velika.
Pa tudi na Benediktinskem trgu in na trgu v Otočah (Waidmanns-
V zadnjem desetletju je okolica Št. Vida v Podjuni turistično vidno napredovala. Skoraj po vseh vaseh tega območja, ki leži nekoliko odmaknjeno jugovzhodno od Klopinj-skega in Zablatniškega jezera, naletimo na gostilne, penzione in kmetije, ki privabljajo turiste. Kraji, ki so pred leti še samevali v mirnem podeželskem zatišju, postajajo turistični kraji, kjer je v poletnih mesecih čedalje bolj živahno.
dorf) je videti čedalje manj kmečkih ljudi, ki bi tam ponujali svoje pridelke. Lani so jih na obeh trgih skupno našteli le še 3859. Če upoštevamo, da prihajajo z blagom na trg v glavnem v četrtkih /n v sobotah, je odpadlo v povprečju na tak „tržni dan" le še okoli 40 kmetov. Tudi število „kri-paric" se naglo krči. Lani so jih našteli le še okroglo 12.000 ali 120 na „tržni dan".
Časi se spreminjajo. Kmetje okoli Celovca nočejo več biti kramarji. Izkupiček pri taki prodaji je na-vadnjo manjši, kakor pa je vrednost zgube časa. Zato mora kmet današnjega časa drugače gospodariti in tudi drugače prodajati svoje blago.
Veliko so k temu pripomogle ceste, ki so bile medtem zboljšane. O-stalo so za uspešen razvoj turizma napravili domačini, ki tudi po zadnji sezoni niso mirovali. To kaže vrsta primerov. Trenutno je v polnem teku gradnja vodovoda iz Zgornjih Vinar v Rikarjo vas, v Zgornjih Vi-narah pa je poleg tega v teku gradnja 40 počitniških bungalovov, ki jih gradi združenje bivših padalcev iz Bavarske. V Št. Vidu v Podjuni sta poštna uprava in posestnik Blaž Jernej omogočila, da je dobil poštni urad novo poslopje, Šentvidčani pa so se pričeli prizadevati za redno avtobusno progo, ki bi njihov kraj in sosedne vasi povezovala s svetom.
Cesta na Korensko sedlo bo docela modernizirana
Za modernizacijo ceste čez Korensko sedlo v vsej njeni dolžini na avstrijski strani ni več nobenih ovir. Pravna pogajanja so zaključena in dela za letos oddana. Z gradbenimi deli, s katerimi so že lani začeli, bodo nadaljevali v a-prilu. Modernizacija ceste bo stala okoli 8 milijonov šilingov.
Tekom minulega leta so cesto na nekaterih mestih asfaltirali, njeno strmino pa zmanjšali od 25 na 17,5 odstotka. Nadaljna dela na cesti so razdeljena na tri odseke. Sedaj bodo delali na odseku med vple-
Za uresničenje te želje je vendar potrebna primerna razširitev in ureditev Rikarjeveške deželne ceste.
Medtem pa je pobuda železnoka-pelškega župana, dež posl. L u b a -s a za gradnjo žičnice na Obir naletela na plodna tla. Šest občin se je združilo v skupnost za pospeševanje žičnice, s katero bi dobilo turistično območje Klopinjskega in Zablatniškega jezera tudi svojo »izletniško goro«. Na željo teh občin sedaj urad za regionalno planiranje pri koroški deželni vladi pripravlja potreben projekt, deželna vlada pa je že zagotovila potrebno pomoč. Vrhu vsega se bliža sedaj gradnja mostu čez Belo svojemu zaključku.
tom Čavskega pota v cesto in med odcepom pota v Strmec. Cesto bodo na tem odseku razširili na 6 m in jo asfaltirali. Strmino za prvim ovinkom bodo zmanjšali od sedanjih 26 na 17,5 odstotka.
Letos se bo gradnja omejevala na zmanjšanje te strmine, potem bodo cesto modernizirali med Muto in odcepom pota na Strmec, nazadnje pa bodo uredili cesto še v dolini. Modernizacija ceste bo končana v treh letih. V teku gradnje bo cesta letos pred glavno turistično sezono za teden dni zaprta.
Pogled v prihodnost mest
Mesta so živi organizmi, prav kakor ljudje, ki živijo v njih. Rastejo in se razvijajo, žal ne vedno tako, kot bi bilo treba. Sodobno mesto zahteva poleg vsega drugega predvsem dobro 'lego, obdaja naj ga zelen pas, ima naj mnogo parkov in zelenih pasov, dovolj dobre pitne vode, prijazna stanovanja in urejen, ne-hrupen promet.
V minulih štiridesetih letih so sociologi in urbanisti že nič kolikokrat dejali, da mesta, ki ismo jih podedovali iz 19. stoletja, niso več primerna bivališča za prebivalce 20. stoletja. Prišel je čas, ki terja nove in drugačne rešitve, so dejali arhitekti. Načela sodobnega načrtovanja mest zmagujejo v vsem svetu. Moderna mesta že zidajo v skladu z načeli, ki so jih arhitekti in urbanisti postavili v tridesetih letih našega stoletja: sončna in zračna stanovanja, stanovanjske hiše niso vklenjene v ozke ulice, mračnih dvorišč ni več, parki so življenjska potreba, industrija pa mora daleč stran od stanovanjskih naselij.
Velika želja, da bi gradili moderna mesta, in tz dneva v dan večje potrebe po njih so nujno pripeljale do nekaterih napak. V mnogih novih naseljih, ki so se razvila na še nezazidanih območjih, morajo stanovalci živeti na stalnem prepihu ali v večni megli. Vetrovom m meglenim predelom so se nekdanji urbani-
Svetloba uničuje vitamine v mleku
Pakiranje živil v umetne plastične materiale »konservativci" pogosto brez prave-9a razloga kritizirajo. Moramo pa razlikovati nehomogene umetne snovi, ki so trde, 'n homogene snovi, ki so elastične in mehke tudi brez posebnega dodatka v ta na-ruen. Ker visokomalekularne snovi ne iz-htapevajo in jih moremo le s silo in z izrednimi sredstvi topiti, so umetne snovi brez dodatka za mehčanje večinoma najboljši material za pakiranje naravnih snovi.
Največja mlekarna na Nizozemskem »Van Grieken Melk V. N." v Haagu je dala razviti v laboratorijih za umetne snovi koncerna Shell folijo, ki ne omogoča samo poceni in ustreznega pakiranja mleka, ampak 9a varuje pred nezaželenimi kemičnimi spremembami bolje, kot pa so ga doslej vse embalaže, vključno steklenice.
Poglavitni sovražnik vitamina C v mleku je svetloba. V navadnih steklenicah že v eni uri razpade 90 % vitamina C. V ribofla-vinu ali vitaminu B2 nastajajo v osvetljenem mleku fotokemične reakcije, katerih posledica so nezaželene spremembe okusa. Zato sedaj pakirajo v omenjeni mlekarni mleko v polietilenske vrečke, ki so zunaj be'e, na notranji strani pa črne. Čeprav ni folija debela niti 1 desetinko milimetra, zadržuje dnevno svetlobo tako dobro, da razpade v 4 urah 15% vitamina C. Polietilen J6 vrsta visokomolekularnega parafina, ki 'udi brez mehčala ostane visoko elastičen Pd temperaturi v hladilniku.
sti, ki so poznali svoj posel, izogibali. Zato naj tudi danes spret velja: prostore, kjer naj bi zrastlo novo mesto, naj pošteno preučijo predvsem urbanisti. V vročih predelih naj ima mesto mnogo parkov, obdaja pa ga naj širok zelen pas. Tudi naj bo v teh mestih dovolj vodnjakov in pip z zdravo pitno vodo. Tako v vročih podnebnih predelih! V hladnejših pa je potrebno izbrati zemljišče za mesto tam, kjer je največ sonca. Pri načrtovanju vsakega mesta sta najvažnejša voda in gozd. Avtomobilske ceste naj se izognejo mestom, z njimi naj jih raje povezujejo posebni dovozi.
Majhna mesta prav gotovo nimajo vseh možnosti, da bi lahko zadovoljila potrebe svojih prebivalcev po kolektivnem in kulturnem življenju, po drugi strani pa tudi velemesta glede tega niso brez težav. Velika mesta postajajo vse večja ovira za kolektivno življenje: posameznik se v množici povsem izgubi, razdalje postanejo nepraktične, rekreacijski prostori pa so vse predaleč od stanovanj. Platon je postavil, naj ima idealna občina kvečjemu 5000 občanov, medtem ko so sodobni urbanisti dvignili to število na 50.000 do 75.000. Vendar vse kaže, da so pri tem pozabili, da mesto z manj kot 300.000 prebivalci komaj še zadovolji kulturne potrebe svojih meščanov.
Še v devetnajstem stoletju so bili prepričani, da je onečiščenje zraka in vode neogibno zlo civilizacije. Danes vemo, da se nova mesta, če so le pravilno zidana, lahko obojemu izognejo, pa tudi starejša mesta se lahko znebijo teh nevšečnosti. Številni kemični produkti, ki se kopičijo v odplakah, so zlasti v zadnjih desetih letih postali resen problem. Vse bolj se poraja tudi skrb, kaj bo z morjem, s to nenadomestljivo rezervo favne in flore, odkar v njem vse pogosteje odlagajo odpadke radioaktivnih snovi.
Preskrba z zdravo pitno vodo je naslednji nadvse pereč problem za mestna področja. Zdi se, da je za vprašanje, kako oskrbeti zdravo pitno vodo mestom, kot je npr. New York, edina rešitev v razsoljevanju morske vode, za sedaj pa je treba zbirati vse razpoložljive zaloge površinskih in talnih virov.
Ne 'le povsem s človečanskega, temveč tudi z ekonomskega stališča je treba prebivalstvu zagotoviti zdravo pitno vodo. Strahotno veliko je namreč število izgubljenih delovnih ur, saj lahko računamo, da vsaj 500 milijonov ljudi zboli vsako leto samo za boleznimi, ki jih povzroča nezdrava pitna voda.
Zasnovo sodobnega mesta lahko precej izboljšamo, če upoštevamo moderne sociološke vidike ter pri tem uskladimo prizadevanja urbanistov, arhitektov, tehnikov, umetnikov, ekonomistov, zdravstvenih delavcev in drugih. Treba je zgraditi predvsem in čimprej veliko stanovanj. Veliko stanovanj pa je mogoče zgraditi le, če jih bomo gradili industrijsko.
Mesto prihodnosti ni več daleč, njegovo čimprejšnje uresničenje je celo prvi pogoj za čim plodnejši razmah naše civilizacije. Mesto prihodnosti bo prostorno, ker bo segalo tudi v višino, prijetno bo, ker ne bo več vezano na toge osnovne oblike, in tudi živahno, ker bo v skladu z življenjskim ritmom v nenehnem razvoju. Ne bo dolgo, ko bo stopil prvi človek na Luno in ko bomo zagospodovali vesolju, vendar pa nas to ne sme zapeljati, da bi pozabili na svoje naloge in se izneverili iska-
nju oblik za bivališča, ki bodo najbolj primerna človeku bodočega stoletja.
Zrasla je nova generacija arhitektov in urbanistov, ki gledajo na načrtovanje mest povsem drugače, kot so gledali njihovi predhodniki. Ena od glavnih zamisli teh sodobnih novatorjev so umetni nivoji, ki naj dvignejo mesta v višino. Predstavljajo si mesta v nadstropjih, od katerih bi vsako služilo svojemu namenu: v enem bi se razvijal promet, v drugem bi bile trgovine itd. Jeklene strukture teh mest bi bile v skladu z željami in potrebami ter razvojem posameznih pokrajin.
Mesto prihodnosti se bo moralo sproti spreminjati. Vsa nova mesta, ki jih gradijo da-
nes, se sicer prilagajajo razmeram motorizacije, toda kdo ve, ali ne bo mreža današnjih avtomobilskih cest zastarela, še preden bo do kraja spletena? Dovolj je, če se spomnimo na številna letališča, ki so jih morali opustiti, ker jih je sodobna aeronavtika že krepko prerasla. Edinole strukture, ki jih je lahko spreminjati in prilagajati, bodo kljubovale zahtevam časa, ker bo samo takšne moč redno obnavljati.
Kakor so bili vsi Corbusierovi vizionarni načrti le plod njegove domiselnosti, tako so vsi daljnovidni načrti, plod iskanja neorganiziranih posameznikov, ne da bi jim družba kakorkoli stala ob strani in jim bila v pomoč. In vendar bi bilo potrebno, da bi vsaka država imela posebne študijske centre za arhitekturo mest ter jim zagotovila vsaj toliko finančnih sredstev, kolikor jih daje za aeronavtične in vesoljske raziskave. Človeštvo namreč vsaj za sedaj še vedno živi na Zemlji.
ooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooocoooooo
o
Kot so pokazale oceanografske raziskave zadnjih let, so na mnogih mestih na morskem dnu bogate zaloge pomembnih surovin, kot so nikelj, kobalt, mangan in baker, in sicer v obliki majhnih rudninskih sprimkov. »Ameriška kemična zveza* se je na svoji letni konferenci v Los Angelesu med drugim u-kvarjala s predlogom, da bi te pomembne rudninske zaloge spravili na površino s pomočjo orjaške sesalne naprave. Načrt predvideva hidravlični stroj, ki je nekoliko podoben sesalcu za prah. Stroj
Zakladi na morskem dnu
bi upravljali s pomočjo podvodnih televizijskih kamer. Računajo, da bi lahko z uporabo enega samega takšnega aparata pokrili 50 odstotkov trenutnih potreb po niklju; kobalta pa bi lahko izkopali več, kot so ga zdaj. Poleg vsega pa še kaže, da bi podvodna »izkopavanja* stala samo 60 odstotkov sedanjih stroškov kopanja na suhem.
0000000000000000000000000000<5000<500000<XX
ŽANI Ml VOSTI-
9 Olupiti eno ali nekaj kuhanih jajc ni težko. Težava pa je v restavracijah. V Zahodni Nemčiji so naredili stroj, ki opravlja to zamudno delo.
9 Neka tovarna v Honkongu dela umetno cvetje, ki ima prirodnj vonj in ga cvetje obdrži pol leta.
0I V Kanadi so začeli prodajati vedra iz polietilena. Držijo 20 litrov. Vedra so predvsem namenjena turistom, saj so zložljiva in jih lastnik lahko hrani v žepu.
9 Da bi olajlali delo uslužbencev, ki mnogo hodijo iz oddelka v oddelek, je neka ameriika tovarna začela izdelovati posebna električna vozila na tri kolesa.
9 Ameriški fizik Fred Johnson meni, da v vesolju ob-
staja življenje če že ne drugo vsaj rastlinsko. V vesoljskem prahu je namreč odkril klorofil.
^ Strokovnjaki indijskega laboratorija za fiziko so odkrili metodo, s katero lahko zaradi radijskih motenj ugotovijo nuklearne aksplozije do moči ene megatone.
0 V črnomorski plovbi so začeli na nov način čistiti ladje. Hidravlična Ščetka — podobna sobnemu sesalcu za prah — že po nekaj urah temeljito odstrani alge in Školjke. 2e eno leto po splovitvi se zaradi alg in Školjk zmanjSa hitrost ladje za eno miljo na uro.
fPl Neko ameriško podjetje je izpopolnilo vrsto helikopterja. Manevrska sposobnost je večja od avionov lovcev. Lahko se vrti okoli svoje horicontalne osi, leti na hrbtu. To mu omogoča posebna naprava v vijaku.
Stroji preštevajo bankovce
S hitro modernizacijo administrativnega poslovanja stroji vse bolj zamenjujejo ljudi in njihove možgane v pisarnah in obratih. Toda največja zapreka pri hitrem opravljanju pisarniških del je bilo preštevanje denarja, ki so ga morali doslej preštevati ročno. Poznamo seveda stroje, ki preštevajo kovani denar, ne pa tudi bankovcev.
Veliko število nameščencev v bankah, na železniških postajah, v trgovskih hišah in na stadionih prešteva. To je zelo težko In utrujajoče delo.
Nedavno tega pa se je na Japonskem pojavil električni stroj za preštevanje bankovcev, ki so ga imenovali billcon — E. Zavitek 100 bankovcev, ki jih vložijo v ta stroj, bo le-ta preštel v desetih sekundah in jih po želji tudi razvrstil v zavitke bankovcev iste vrednosti po 100, 50 ali manj kosov.
Pri preštevanju pa lahko ta naprava Izloči tudi vse poškodovane bankovce in tiste, ki so izgubili obliko. Uporabijo jo lahko ne le za preštevanje japonskega denarja, temveč z majhnimi spremembami tudi za štetje tujih bankovcev.
Stroj za preštevanje bankovcev ima take dimenzije: 71 X32X38 cm, težak Je 50 kilogramov, za pogon pa izkorišča električno energijo. Cena na domačem tržišču je 745.000 jenov.
^uniuiiiiiiiiHMitiiiminumiMiimmMmmmHmMiiiiiiiiiiiiimHMumiiiiiiiiimmiiMiMaHmiiimiumiiiiiiimiiMiiMiiimiiiimuiimiiiiiiitimiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiumiiiiiiim^^
ROBERT MERLE	26
„ ■ Napeto me je gledal. Obrnil sem glavo stran, a sem vedno na sebi čutil njegov pogled. Bilo je, ko da bi me 9'©dal oče. Iztegnil sem roke pod stol, krčevito stisnil ko-
,ena in s strahom sem pričakoval, kdaj me bo začelo fresti.
k Precej dolgo sva takole molčala, naposled pa je Sie-6rt z zadržanim ogorčenjem in počasi rekel:
»Ubiti se misliš!"
^ s silno težavo sem spravil iz sebe:
»Moja stvar."
Skočil je z mize, me oberoč zgrabil za prednji del SrQjce, dvignil s stola in stresel.
»Prekleto ščene!" je sikal skozi zobe. »Ubiti se misliš!" Pogled iz njegovih oči me je zapekel in pogledal sem rc,n. Pričelo me je tresti in potihoma sem ponovil:
»Moja stvar.”
»Nein!" je zavpil in me še bolj stresel. „Ni samo tvoja Var, umazanec! Kaj pa Nemčija?"
Sklonil sem glavo in rekel:
»Nemčija je izgubljena."
jn „ sem, kako so Siebertovi prsti izpustili mojo srajco J1 *e naprej sem vedel, kaj se bo zgodilo. Privzdignil sem esnico, a prepozno je bilo. Njegova roka je z vso silo
plosknila po mojem licu. Udarec je bil tako močan, da me je zaneslo v stran, takrat pa me je Siebert z 'levico ujel za srajco, me vzravnal in znova udaril. Potem me je sunil od sebe in padel sem nazaj na stol.
Lica so mi gorela, v glavi se mi je vrtelo, najraje bi vstal in se zakadil vanj. A nisem se zganil in pretekla je dolga minuta. Siebert je še vedno stal pred mano, preplavila me je nekakšna prijetna otrplost.
Siebert me je pogledal in oči so mu pobliskavale, videl sem, kako se mu pod kožo pregibajo mišice na čeljusti.
»Prekleti umazanec!" je spet zamrmral.
Roke je sunil v žep, pričel hoditi po sobi gor in dol ter na vse grlo vpiti:
»Nein! Nein! Nein!”
'In spet me je pogledal s svojimi plamenečimi očmi:
»Til" je zavpil. »Ti, veteran nemških prostovoljcev!"
Tako naglo se je obrnil k meni, da sem v hipu pomislil: zdaj se bo zagnal vame.
»Dobro me poslušaj!... Nemčija ni izgubljena!... Samo kakšen židovski pes lahko trdi kaj takšnega. Vojna se nadaljuje, me razumeš? Tudi po tej svinjariji v Versaillesu se nadaljuje!"
In znova je pričel letati po sobi gor in dol kakor brez
uma.
»Herrgott!" je zavpil. »Saj je vse to jasno kakor beli dan!"
Iskal je besedo, mišice na čeljusti so mu nenehno valovile, stisnil je pesti in ves iz sebe znova zavpil: »Jasno! Jasno!"
»Na,"je potem rekel in iz žepa potegnil časopis. »Jaz nisem govornik, ampak tule je vse napisano vse lepo po vrsti, črno na belem."
In potisnil mi je časopis pod nos.
„—Nemčija bo plačala! ... Vidiš, to so si zdaj izmislili! Hočejo nam vzeti ves premog! Si videl, na kaj so prišli? In tule, poglej, tule piše črno na belem! Uničiti hočejo Nemčijo!"
Potem je zarjovel:
»In ti, prekleti pasji umazanec, ti se misliš ubiti!”
V desnici je vihtel časopis in me z njim švrkal po obrazu.
„Na!" je vpil. »Le poglej in beri. Naglas beri!"
S tresočim se kazalcem je pokazal na sredo nekega članka in začel sem brati:
„—Ne, Nemčija ni premagana ..."
»Vstani, pasji sin!" je vpil Siebert. »Vstani, kadar izgovoriš besedo Nemčija!"
Vstal sem.
„— Nemčija ni premagana. Nemčija bo zmagala. Vojna še ni končana. Spremenila je samo svojo obliko. Armada je na tleh, korpusi prostovoljcev razpuščeni. Toda vsak Nemec, naj je v uniformi ali ne, se mora še vedno imefi za vojaka. Bolj kakor kdajkoli mora biti neustrašen in neupogljiv. Komur ni mar za usodo domovine, je izdajalec. Kdorkoli se predaja obupu, dezertira pred sovražnikom. Dolžnost vsakega Nemca je, da se bori in umre tam, kjer je, za ljudstvo in za nemško kri!"
„Donnerwetter!" je vzkliknil Siebert. »Ko da bi bilo pisano nalašč zate!"
Brez diha sem zrl v časopis. Da, res je: to je bilo napisano zame.
»Ti je zdaj jasno?" je rekel Siebert. »Vojak si, vidiš. Še zmeraj si vojak! Uniforma ne šfeje! Vseeno si vojak!"
Srce mi je kovalo v prsih, stal sem nepremično, kakor prikovan na pod. Siebert me je pozorno opazoval, potem se je nasmehnil. Veselje je oblilo njegov obraz. Objel me je
Drobni nasveti
■	Majonezo bi radi prihranili še za naslednji dan. Primešajte ji dobro razdrobljen rumenjak trdo kuhanega jajca in ostala bo sveža.
■	Potne madeže na pleteninah odstranite s krpo, namočeno v močno slano vodo. Zastarele madeže odstranite z 90 °/o alkoholom.
■	Posoda iz kristalnega stekla bo lepša, če boste vodi, v kateri jo perete, dodali nekaj kapljic kisa in nekaj zrnc grobe soli.
■	Pri barvanju vrat in drugih kosov pohištva denite v mastno barvo sok ene limone. S tem boste preprečili naval mušic na sveže prepleskan les.
■	Sveča bo dalj časa gorela, če jo bomo od zgoraj potrosili z nekaj zrnci soli.
■	Debele tkanine boste lažje šivale, če šivanko prej natrete z milom.
■	Luknjice v parketu, ki jih je napravil lesni črv, zamašite s parketno pasto. Perpentin, ki je v njej, bo črva uničil.
■	Ogledala čistimo z gorilnim špiritom, da bodo imela lep sijaj.
■	Jabolka in hruške, ki jih pripravljamo za kompot, dajte takoj v vodo, ki ste ji prilile nekaj kapljic hladnega kisa ali limone in sadje bo ostalo lepo belo.
■	Jabolka bodo ostala dolgo sveža, če jih premažete z glicerinom. Seveda morajo biti nepoškodovana. Hranite jih v hladnem prostoru, najbolje na policah. Prostor večkrat prezračite.
■	Pečenice vam ne bodo popokale, če jih pred pečenjem malo prevrete, nato pa povaljate še v moki.
■	Uteži nikar ne puščajte na tehtnici, ker bo tehtnica čez čas postala netočna.
■	Divjačino in ovčje meso zdrgnite z naribano čebulo in mesto bo okusnejše.
Kuhinja včeraj in danes
S kuhinjami se dogajajo čudne stvari. Doživele so že toliko sprememb, da le red-kokateri stanovanjski prostor. V obdobju med obema vojnama je družina obedovala ponavadi kar v kuhinji. Le ob nedeljah, praznikih, ali pa ob priložnostih, ko so v hišo prišli gostje, so pogrnili v jedilnici, ki je bila posebna, na ustrezen način opremljena soba. Ta prostor je bil torej redkokdaj izkoriščen, saj so člani družine preživeli večji del časa, ko so bili doma, v kuhinji.
Mnogo kasneje je nastopila doba delovnih kuhinj. Jedilna miza je odromala v jedilnico, v kuhinji pa je ostalo samo tisto, kar je gospodinja potrebovala za čim bolj nemoteno pripravljanje hrane. S tem načinom projektiranja so arhitekti svoje stranke počasi navajali na nov dnevni prostor, na tako imenovano dnevno sobo. Take dnevne sobe pa so morale biti seveda dovolj velike, saj je poleg običajne omare, morebitnega ležišča, čajne mizice in udobnih foteljev, morala v njej najti prostor še jedilna miza z nekaj stoli.
Stanovanjska kuhinja je nekakšen kompromis med eno in drugo skrajnostjo. Ta prostor je dovolj velik, da je v njem mogoče urediti delovni — kuhinjski kot (ki se ga po navadi reši z nišo) in jedilni prostor, ki pa lahko le delno nadomesti dnevni prostor. In prav ta pogoj — velikost, pa razmeroma majhna funkcionalnost — je vzrok za to, da se arhitekti čedalje redkeje odločajo za niše in jedilni kot.
Kaj pa zdaj? Ekonomski razlogi nam narekujejo, da gradimo stanovanja z relativno majhno kvadraturo. Ta okoliščina nam praktično onemogoča, da bi si privoščili dnevno sobo, v kateri bi našla svoj prostor tudi jedilna miza. Tako je v naših siano-
Pomladansko čiščenje
— Ogledala, stekla in kristal umijte z vodo, ki ste ji dodali malce kisa (na pol litra vode žlica kisa), potem pa predmete dobro obrišite z mehko laneno krpo.
— Za temeljito čiščenje svetlega pohištva uporabite segreto laneno olje in mehko krpo. Potem še les dobro zdrgnite s posebno pasto za pohištvo, nikar pa uporabljati parketne paste.
— Lakiran les najprej umijte z mlačno milnico, potem ga dobro otrite in zdrgnite s suho mehko krpo.
— Bakrene predmete očistite s krpo, ki ste jo namočili v špiritu, potem pa jih dobro obrišite s suho laneno krpo.
— Večje bakrene predmete
očistite s krpo, ki ste jo namočili v tole raztopino: žličko kisa žličko zdrobljenega mila in žličko tople vode. Za čiščenje lahko uporabite tudi limono.
— Zaprašene knjige najprej obrišite z mehko krpo. Usnjene hrbte premažite s pasto za čevlje (v ustrezni barvi in jih dobro zdrgnite. Plesnivo usnje na knjižnih ovitkih očistite z raztopino ene žlice vode ene žlice alkohola, seveda še preden jih premažete s pasto.
— Marmorne pepelnike — pa tudi druge predmete iz takšnega kamna — umijte z mehko krtačko, ki jo pomakate v milnico. Potem pa takoj obrišite vso površino.
— Slike na platnu dobro
vonjih vse več kuhinj, ki so sicer relativno majhne, vendar dovolj velike, da lahko vanjo postavimo tudi jedilno mizo za vsaj štiri ljudi. No, bi rekli zlobneži, pa smo tam, kot pred štiridesetimi leti. In vendar to ni res. Družina zdaj svojega prostega časa ne preživi več v kuhinji, temveč v dnevni sobi, v kuhinjo pridejo le v toliko, da pripravijo hrano in jo v miru pojedo.
Srečamo se torej z novim vprašanjem. Kam naj postavimo jedilno mizo v tej majhni kuhinji? Na sredo verjetno ne, ker bi s tem izgubili preveliko dragocenega prostora. Predvidevamo, da je arhitekt eno od vzdolžnih sten v kuhinji predvidel za delovni prostor — pomivalno korito, -itd., drugo podolžno steno pa je pustil prosto. Če bomo ob njo prislonili mizo, bomo najbolje izkoristili prostor in tako morda pridobili sedišča celo za pet, šest ljudi.
»Jajčni problem«
Spretna gospodinja bo kaj hitro ločila jajčni beljak od rumenjaka, manj vešči pa bo to včasih nemara pravi problem. Če je tako, naj vzame navaden kuhinjski lijak in ubije jajce vanj. Rumenjak, ki je gostejši in trdnejši, bo ostal v lijaku, beljak pa bo stekel skoz cevko v posodo, ki jo je gospodinja že prej postavila.
Poskusite!
obrišite s suho krpo, da odstranite prah, potem pa jih premažite s polovico čebulne glave. Če imate v svojem stanovanju dragocene umetniške slike, zaupajte čiščenje rajši strokovnjaku.
— Srebrne predmete držite nekaj minut nad segretim kisom, potem jih operite v topli vodi in dobro obrišite.
— Okraske iz bronce čistimo s petrolejem in obrišemo s suho laneno krpo.
— Okraskov iz gipsa in ne-lakirane keramike ne smemo čistiti z vodo. Obrišemo jih s suho krpo, da odstranimo prah, namazana mesta pa zrdgnemo s kruhovo sredico.
— Porcelan čistimo s toplo milnico in mehko krtačko.
ZREZKI Z GORČICO: Na olju ali maslu opečemo 4 lepe telečje ali svinjske zrezke. Medtem posebej segre-jemo v kozici malo masla in pustimo, da se ohladi. Temu primešamo veliko žlico gorčice, malo kruhovih drobtinic, ščep belega popra, dodamo toliko dobrega belega vina, da dobimo gotovo omako, ki naj še vre približno 20 minut. Zrezke naložimo na ogret krožnik in jih oblijemo z omako. Zraven položimo dušen krompir s poljubno svežo solato.
ZELENA S ŠUNKO; (Primerno za večerjo.) Očistimo lepo zeleno, narežemo jo na rezine, pokrijemo s slano vodo in malo limoninega soka, da ostane lepo svetle barve. Vre naj nekaj minut. Nato jo odcedimo in jo pokapljamo z začinjenim kisom (olje, dober kis in poper, po okusu tudi fino zdrobljen česen in zelen peteršilj). Primešamo 10 dkg sesekljane šunke z majonezo, naložimo v skodelico, oblikujemo v kupčke In okrasimo z majhnimi rezinami vložene kisle zelenjave (poljubno).
TRDO KUHANA JAJCA Z RIŽEM: Dušimo 20 dkg dobrega riža z juho skoraj do mehkega. Pustimo, da se ohladi in ga denemo v kozico, ki smo jo prej namazali z maslom, nanj položimo polovičke trdo kuhanih jajc in naribamo sir, vse pokapljamo z raztopljenim maslom In pečemo pri hitrem ognju v pečici še 2 minuti. Serviramo s porovo juho.
POROVA JUHA: Srednje debel por razpolovimo po dolžini in ga očistimo, zrežemo na rezance. V kozici zarumenimo žličko drobno sesekljane čebule, dodamo narezan por, osolimo, pridenemo še strok zdrobljenega česna, sesekljan zelen peteršilj in dušimo do mehkega. Okus zboljšamo še z malo paradižnikove mezge ali malo vinskega kisa in popopramo po okusu.
MAJONEZA: Mešamo 2 rumenjaka, pomalem dodajamo dobro olje (približno 4 skodelice za črno kavo), sol, po-
Krize v prvih letih zakona
Vse kaže, da se ljudje, še preden stopijo v zakon, pomirijo z dejstvom, da so krize v prvih letih zakona nekaj popolnoma normalnega. Saj na prvi pogled so res popolnoma upravičene, ker mladi ljudje niso dovolj pripravljeni na zakon.
Nesporazume navadno povzročajo materialne težave, nerazumevanje, grobost, vpliv staršev in novoporočenec po navadi dobi občutek, da ni deležen take ljubezni in pozornosti, kot jo zasluži. Ni res, da ne bi več ljubil, tudi kaj posebnega ne more očitati, a nekaj je zelo narobe ... Mladi ljudje bi morali razumeti, da vzroki ne leže izven njih, da leže v osebnostih obeh partnerjev. Za prepir je vedno treba dveh — oba sprejemata in delita očitke! Kriza je navadno epilog tega, ker bi radi dve osebi ustvarili skupno življenje. To se mogoče zdi neverjetno, sploh še, če poslušamo tožbe le enega od obeh. Dejstva so navadno tako dobro skrita, da je težko najti pravi vzrok.
Če pa hočemo kljub temu poiskati neki zunanji vzrok, potem je prav gotovo v tem, da partnerja ne razumeta bistva zakonske zveze. Eden vzrokov je lahko tudi vztrajno prizadevanje moškega, da ne bi postal »copata«. Ženo tako obnašanje pripelje do tega, da na zunaj pokaže svoje notranje konflikte, kar je pogojeno z nezadostno prilagojenostjo na svojo novo vlogo žene, obnašanje obeh pa kaže na njuno psihično nezrelost.
Poglejmo še, v čem se skriva toliko obtožb, da bi starši radi razdrli zakon. Včasih je res težko reči, ali so njihovi postopki odraz patriarhalnosti ali patološka želja, da bi vladali nad svojimi otroki in jih ne spustili iz rok. Brez dvoma obstaja tudi patološka ljubezen in ljubosumje staršev do otrok, toda za zakon je bistveno, kakšen je odnos otroka, ki je zdaj zrel človek — do staršev, ko tolerira, odobrava ali pričakuje tak odnos. Na vsak način v takih primerih obstaja nekakšna vezanost na starše zaradi občutka krivde, potreba po odvisnosti ali kaj podobnega. Seveda se partnerju ni lahko znajti. Često se zoperstavi, se skuša braniti, kar kaže z ljubosumnostjo, rivalstvom ali neprijaznostjo. S tem pa izgubi vsako možnost, da bi ponovno osvojil zakonskega druga in ga le še bolj potiska k staršem.
Eden povodov krize je tudi ta, da ljudje, ki se poročijo, ne znajo ljubiti. To je nezrela ljubezen, ki ni usmerjena k drugemu, ampak k samemu sebi. To je sebična ljubezen, ki ne zna dajati, se žrtvovati. Ko za svojo ljubezen ne dobi pričakovane protivrednosti, izginejo vsi motivi za zvezo in na prizorišče stopita mržnja in maščevanje.
Še veliko bi se dalo povedati o vzrokih za nastajanje kriz v začetnih letih zakona. A povsem očitno je: če so na sklenitev zakonske zveze bolj vplivali drugi razlogi, nevrotični ali sociološki kot pa prava čustva, tem večje so možnosti, da bo ta zakon kratkotrajen.
per, limonin sok in žlico gorčice. Mešamo, dokler se zmes ne zgosti.
Vsa navodila so preračunana na 4 do 5 oseb, preizkušena, pa še kar dobro uporabna za zimski čas in ne predraga. Pripominjam, da morajo biti jajca sveža, ne vložena.
uiiiMmiiiiiiiiiimiiiiiiiiimiiimmiiiiiiiiimiiiiiiiiiiimiiiiimiiiiiiiiiiimiiimiiimiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiii^iiiiiim
okrog ramen, po telesu mi je toplo zavelo, Siebert pa je znova zavpil kakor ponorel: „Ti je zdaj jasno?"
Potihoma sem rekel:
.Zdaj me malo pusti."
.Križ božji" je rekel. .Menda ne boš padel v omedlevico!"
.Pusti me malo."
Sedel sem na posteljo, glavo naslonil na roke in rekel:
.Sram me je, Siebert."
In začutil sem prijetno olajšanje.
„Ach was!" je rekel Siebert kakor v zadregi.
Obrnil mi je hrbet, vzel cigareto, jo prižgal in stopil k oknu. Dolgo nisva nič spregovorila. Potem sem vstal, sedel za mizo in s tresočimi se rokami vzel časopis. Poiskal sem naslov. Bil je Volkischer Beobachter.
Na prvi strani mi je padla v oči neka karikatura. Kazala je .mednarodnega Žida, ki hoče zadaviti Nemčijo". Skoraj nevede sem pričel podrobneje opazovati obraz narisanega Žida in v hipu me je spreletelo kakor silen, nenaden krč: prepoznal sem ga. Prepoznal sem tiste izgubljene oči, dolg, ukrivljen nos, viseča lica in odurne poteze. Vse to sem nekoč vsak dan opazoval na sliki, ki jo je bil oče pribil na vrata stranišča. In nenadoma mi je ves duh oblila slepeča svetloba. Zdaj sem razumel: da, to je on. Moj otroški instinkt me takrat ni prevaril. Prav sem imel, ko sem ga sovražil. Moja zmota je bila samo v tem, da sem pod vplivom vere in duhovnikov mislil, češ da je to prikazen iz nevidnega sveta, ki jo lahko premagaš samo z molitvami, jeremiadami in verskimi obredi. Zdaj pa sem dojel, da je ta prikazen iz resničnega sveta, da živi, da jo lahko vsak trenutek srečam na ulici. Ne, hudič ni hudič. Hudič je Žid.
Vstal sem. Od nog do glave so me spreletavali mravljinci. Cigareta me je že žgala v prste. Odvrgel sem jo. Potem sem svoje drhteče roke porinil v žep, stopil k oknu
in zadihal s polnimi pljuči. Začutil sem Siebertovo bližino, njegova moč je prehajala vame. Siebert se je z rokami naslanjal na prečni drog pri oknu. Nič me ni pogledal, niti zganil se ni. Sonce na desni strani obzorja se je utapljalo v poplavi krvi. Obrnil sem se, vzel v roke mavzer, ga počasi dvignil in pomeril na sonce.
„To je dobro orožje," je rekel Siebert. Njegov glas je bi! mehak in zadovoljen.
Potihoma sem mu pritrdil in revolver položil nazaj na mizo. A že naslednji hip sem ga spet vzel v roke. Njegovo kopito se je lepo prilegalo moji dlani, bil je nekaj trdega in resničnega, njegova teža je skozi dlan pronicala vame in pomislil sem: „Da, vojak sem. Uniforma ne šteje. Vojak sem!"
Naslednji dan je bila nedelja in počakati sem moral do ponedeljka, da sem po končanem delu stopil na urad za osebne podatke.
Za pultom je stal neki uslužbenec z bradavico in naočniki v kovinskem okviru. Pravkar se je pogovarjal z nekim belolasim možakom. Čakal sem, ko je pogovor prenehal, sem rekel:
„Bitte, ali bi lahko vnesli neko spremembo v osebne podatke?"
Uslužbenec z očali v kovinskem okviru je rekel, ne da bi me pogledal:
„Za kaj gre?"
„lzstop iz Cerkve."
Moža sta se hkrati ozrla vame. Potem je uslužbenec z očali pogledal svojega tovariša in zmajal z glavo. Nato se je znova ozrl vame.
»Katera vera je bila vpisana?"
»Katoliška."
»Niste več katoličan?"
»Ne."
»In katero vero nameravate sedaj vpisati?"
»Nobene."
Uslužbenec je spet pogledal moža z belimi lasmi ir» znova skimal z glavo.
»Zakaj niste napisali te spremembe pri zadnjem popisu?"
»Nisem bil popisan."
»Zakaj ne?"
»Takrat sem bil v Kurlandiji, v korpusu prostovoljcev."
Belolasi mož je z desnico vzel ravnilo in se z njim nalahno udarjal po levi dlani. Uslužbenec z očali je rekel:
»To je čisto proti pravilom. Morali bi bili narediti deklaracijo. Zdaj je nezakonito."
»Med pripadniki korpusa prostovoljcev ni bilo popisa."
Uslužbenec je jezno stresel z glavo.
»Stvar bom sporočil naprej. To je vendar nedopustno. Popis je bil splošen. Niti gospodje iz korpusa ne morejo biti izjema."
Umolknil je in jaz sem rekel:	t.
»Bil sem popisan šestnajstega leta."
Uslužbenec me je pogledal in njegova očala so poblisnila.
»No, zakaj pa ste se takrat vpisali kot katolik?"
»Vpisali so me starši."
»Koliko ste bili stari?"
»Šestnajst let."
Spet me je pogledal.
»Torej ste danes stari dvaindvajset let."
Globoko je vzdihnil, se ozrl k svojemu belolasemu tovarišu in zdaj sta oba zmajala glavo.
»In zdaj," je spet rekel uslužbenec, »zdaj niste več katolik?"
(Sc nadaljuje)


MIRA MIHELIČEVA:
Podarjeno življenje
Ceio večnost ne, ampak irajalo je štiriindvajset ur.
Spodaj so kopači delali izmenoma in tako hitro, da je vidno jemalo zamet iz grušča in kosov razstreljene skale pred njimi. Odkar so slišali oddaljeno trkanje, se je ljudi polotila malone blazna volja do kopanja. Ovire so naskakovali 'kot vojaki trdnjavo, ki se že predaja, do pasu goli, medtem ko jim je znoj curkoma lil s krčevito napetih mišic. Ko je potem prvi kramp napravil odprtino, ki je pomenila, da je na drugi strani prazen prostor, so ljudje zavriskali kakor iz uma. Kupi grušča so leteli nazaj in se odbijali od reševalcev, ki so bili od prevelike vneme drug drugemu napoti. Na oni strani pa je bilo zdaj vse tiho. Če so vsaj nekateri izmed ponesrečencev še živi, so verjetno čisto na kraju moči.
Po rovu je bilo temno ko v rogu, toda to je lahko tudi pomenilo, da so ljudje pogasili svetilke zakadi varčevanja z zrakom. Tedaj so tisti, ki so začeli prvi prodirati po zdaj prehodni poti, opazili da-‘leč, čisto na kraju rova, ki se je fahlo dvigal, nekakšno medlo brlenje. Zavpili so glasneje, toda še zmerom se jim ni nihče odzval. Slednjič so ugledati ponesrečence. Ti so se bili zbrali okrog edine zavarovane jamske svetilke, ki je bila inženirjeva last — bilo jih je osem. Kakor se je izkazalo pozneje, jih je prav on odpeljal na oddaljeni višji kraj, kjer je računal s tem, da bodo morali razstreliti skalo, ki se je izluščila izpod navidezno trdne skorje in pokopala dva nesrečneža pod seboj.
Reševalci so se vrgli naprej.
Na tem koncu rova je bil zrak tako pokvarjen in slab kot le v najbolj oddaljenih in zapuščenih fovih brez zračenja. Zaudarjalo je Po trohnobi in res so bili možje, ki so ležali okrog Lanthierijeve svetilke, že na pol mrtvi. Večina jih je bila brez zavesti. Samo Lan-tbieri je vztrajal sede med njimi in odganjal od sebe čudne privide, ki so se mu režali iz teme — rudar brez glave, ki je baje strašil v sta-bh zasutih rovih, berkmandelc, rudarski škrat, maščevalno sovražen tistim, ki so vdirali v njegovo podzemeljsko kraljestvo, šesteroglavi 2maj, ki je iz vseh žrel bruhal vanj strupeni jamski plin. Strah pred smrtjo mu je podvojil življenjske sile in čeprav se mu je bledlo, mu ni dala leči misel, da bo potem ugasnil kot luč, ki je komaj še brli-
kala. V roki je krčevito stiskal velik kamen in kdaj pa kdaj poskusil u-dariti po steni. Toda trkanje je bilo tako medlo, kakor bi udarjal s kamnom v prazno, pravzaprav že
Janez Menart:
Ljubezen moja je
Ljubezen moja je kot bled, plašljiv otrok, kakor tepen otrok ljubezen moja je.
Nekoč pa vendar bo vsa druga, kot je zdaj, kot razcveteni maj ljubezen moja bo.
In stihi bolečin in žaljenih dobrot tedaj utro si pot do tujih bolečin.
In v srcih šel bom v svet kot dobra bit ljudi, kot dobra vest ljudi bom v sto smereh šel v svet.
In ko bo najbolj tih najbolj tenak dvospev, ljubimec vanj bo vplel moj polotožni stih.
In mehki njen poljub, njegov mehak objem, bo tudi moj objem, bo tudi moj poljub.
In zmerom lep in mlad brez konca snubil bom, brez konca ljubljen bom, ves svež in lep in mlad.
Pa naj ljubezen je kot bled, plašljiv otrok, kakor tepen otrok, ljubezen vendar je.
dolgo ni več trkal drugače kakor v domišljiji. Nikdar ga niso vprašali, ali že hoče umreti...
»Srečno, gospod inženir!" so zavpiti reševalci.
Tisti kamen mu je padel iz rok in poskušal je nekaj reči. Hlipal je kot otrok, ko so ga prijeli za podpazduhe in za noge. Dva knapa, ki sta se morala globoko sklanjati pod nizkim stropom, sta ga nosila
proti »Božjemu blagoslovu”, in počasi se je vsaj na zunaj pomiril, oči so mežikale, toda bile so suhe. Medtem so z novim jamskim lesom zavarovali prehod, s katerega so odstranili nekaj največjih skal in smetja. Lanthierijevo popotovanje je potekalo čedalje hitreje in udobneje. Na »Božjem blagoslovu" je začutil, kako hvaležno se mu širijo pljuča. Prepih, ki je prihajal iz jaška za zračenje, mu je dajal okušati razkošje čistega zraka. Toda še vedno je bil prešibak, da bi bil lahko govoril. Okrog stisnjenih ustnic so mu izpod nasršenih brkov trzale mišice, medtem ko je z nazaj kinkajočo glavo strmel v bežeči strop nad seboj. Kako blizu je že 'bila smrt, toda njemu se nikdar ne zgodi, česar noče. Bolj ko so mu naraščale moči, zanesljiveje je vedel, da se ni zgodil čudež, kakor je prvi trenutek mislil, temveč je to dosegel s svojo voljo, ki jo sreča mora ubogati. Ko so prispeli do nakladališča ob velikem dvižnem jarku, je že zahteval, naj ga postavijo na noge, se ujezil na Peklarja •in ga opsoval, čeprav še zmerom s komaj slišnim hripavim glasom.
Visoko zgoraj se je skozi odprtino jaška prelestno svetlikala srebrna luč dneva — velik bleščeč se novec, kakor najden po čudežnem naključju, s katerim si lahko kupiš največjo dragocenost. Življenje. Lanthieri je stal. Ni mu bilo lahko stati v dvižnem košu, kolena so se mu tresla in moral se je oprijeti na Peklarja, ki se je dobrikal in nasmihal razdraženemu inženirju. Toda naj je Lanthieri še tako preklinjal, ves čas je dvigal glavo hvaležno proti svetlobi, kakor da se hoče z očmi napiti dneva. Mrmral je in godrnjal, ošteval zaradi njegove malomarnosti Peklarja ko psa, samo da bi prikril drugim tisto čudno blaženost, ki se mu je širila po udih; nekam sramoval se je tega, vendar je sam pri sebi delal sklepe, da življenja, ki mu je bilo to pot podarjeno, ne bo tako zapravil, kakor je zapravil prejšnje.
Drugi ponesrečenci, ki so jih bili naložili na dvigalno bečvo kot vreče so glasno sopli in kakor Lanthieri bolščali v mirno luč dneva nad seboj. Zvonec je zapel, dobro znano znamenje. Dvigalni koš se je odlepil od tal in začel počasi drseti navzgor. Ko jim je na čela padla sončna luč, so otrpnili od ginjenosti. Zažvenketalo je, ustavili so se, bili so zgoraj. Tedaj se je njihovim onemelim grlom povrnil glas in nekateri so zakričali, kolikor so mogli, vendar niso spravili iz sebe drugega kot slabotno javkanje, ki je utonilo med silnim vpitjem množice.
Ta trenutek je Viktor Lanthieri u-gleda! svojo ženo. Mrliško bleda je stala tam in sredi knapovskih
Slovenski pesniki in pisatelji
ki so pred nedavnim obiskali naše kraje
•	MIRA MIHELIČEVA je napisala vrsto romanov, med katerimi so najbolj znani »Mladi mesec«, »Hiša večera«, »April« in »Mavrica nad mestom«. Izdala je zbirko povesti pod naslovom »Vrni se moj mili Ariel«, med njenimi igrami pa so zlasti znana dela »Svet brez sovraštva«, »Operacija«, »Ogenj in pepel« ter »Ure naših dni«. Veliko piše tudi za mladino ter se bavi s prevajanjem.
•	JANEZ MENART se je najprej skupaj z drugimi pesniki predstavil v zbirki »Pesmi štirih«, nato pa je izdal samostojne pesniške zbirke »Prva jesen«, »Časopisni stihi«, »Bela pravljica« in »Semafori mladosti«. Trenutno se bavi s prevajanjem iz angleške in francoske književnosti ter velja za najboljšega poznavalca Shakespeara in Byrona.
® TONE PAVČEK je svoje pesmi objavil v skoraj vseh slovenskih revijah in prav tako sodeloval pri zbirki »Pesmi štirih«. Izdal je samostojni pesniški zbirki »Sanje živijo dalje« in »Ujeti ocean«, poleg tega je priljubljen mladinski pisatelj, njegovo prevajalsko delo pa velja zlasti ruskim, poljskim in češkim pesnikom.
© TONE KUNTNER je bil najmlajši član pesnikov in pisateljev, ki so letos obiskali Koroško. »Poklicno« študira na igralski akademiji, vendar se že nekaj časa bavi tudi s pesništvom. Skupaj z drugimi mladimi pesniki je izdal zbirko »Štirinajst«, nato pa je sledila njegova samostojna pesniška zbirka »V sak dan ji kruh«.
žena čakala v svoji svilnati obleki, tel, da bi bilo prav tako čisto in pomazani s premogovim prahom, dobro, kakor se mu je ta trenutek Da je tako čakala nanj in trepeta- dozdevalo vse življenje okrog nje-la za njegovo usodo, je delovalo ga. Ne meneč se za roke, ki so se nanj kot odkritje. Novo čustvo živ- mu iztezale nasproti, je planil k Ijenjske radosti je v njem narašča- ženi. Sredi množice, ki se je smelo z vsakim trenutkom in je bilo ta- jala jokala, kričala in dvigala neko silno, da tega kar ni mogel več katere izmed rešencev na ramena, prenesti — najraje bi bil zatulil na- kakor da so zmagovalci, ga je glas. Skozi hvaležno mokroto v o- obšla želja poklekniti pred Diano, Čeh je uzrl streho separacije, ki se toda njegovo čustvo do nje je bilo je bleščala v soncu, rezke črte ta trenutek več, kakor si je upal dvižnega ogredja, vogale stavb in pokazati drugim, hišic, posejanih med akacijevimi Toda kako medla je, kako pre-drevesi. Vse se mu je zazdelo ču- padena! Mižala je. Skril je obraz dežno lepo, čisto in veselo. Vno- v njeno ramo. Zakaj se ga ne vič se je s podvojeno silo zavedel dotakne, zakaj tako dreveni? Ob-svojega rešenega telesa in si zaže- jel je njeno kakor mrtvo telo, iskal
odziva v nji. Omahujoč med občutkom sramu, ki mu je prepovedoval kazati golo srce, in med željo, ki mu je narekovala, naj se ji do kraja pokaže v svoji novi dobroti, jo prosi odpuščanja za vse žalitve in se ves preda nasladi kesanja, zadihanega v vrat ljubljene žene, je premagal oboje v sebi, se kratko posmejal in dejal:
»No, kopriva ne pozebe." Toda vse v njem se je topilo.
»Živ si? Živ? je jecljala.
Da, živ. Njegove roke jo spet vklepajo in je ne bodo nikdar več izpustile. Ona pa se ga ne more dotakniti. Stiskala si je roke k telesu, neznosno čuteč osramočeni izraz svojega obraza. Nenadoma se je Lanthieri vendarle razjokal. Njegove solze so ji močile vrat, in to ji je bilo zoprno in mučno. Ko se je malo najokal, je posmrknil, jo objel okrog pasu, se obrnil k ravnatelju, mojstrom, jamnikom in paznikom, ki so ga obkrožali, in jim bodro zaklical, čeprav s krhajočim glasom:
»To je treba proslaviti! Pojdimo v vilo!"
(Odlomek iz romana »Mladi mesec")
Tone Pavček:
Preproste besede
Treba je mnogo preprostih besed
kakor:
kruh,
ljubezen,
dobrota,
da ne bi slepi v temi na križpotjih zašli s pravega pota.
Treba je mnogo tišine, tišine
zunaj in znotraj nas,
da bi slišali glas,
tihi, plahi pojemajoči glas
golobov,
mravelj,
ljudi,
src
in njih bolečine
sredi krivic in vojska,
sredi vsega tega,
kar ni
kruh,
ljubezen
in ne dobrota.
Tone Kuntner:
Doma na obisku
°zdravljam te, hiša moja, Pozdravljam te, zemlja moja,
Hz sem, tvoj nezvesti gospodar, te, hiša moja, lubim te, zemlja moja ...
^pak, moj bog, *a1 je z nama?
te so najine mlade jablane? jf?Ia zemlja je imela jablane, so orehi, orehi nad hišo?
0)a zemlja je imela orehe,
K. In velike, da je bila za božič potica. Uc.So trsi, ki sem jih sadil?
°!a Zemlja je imela trse, oja zemlja je rodila vino.
Jc so njive, hudiča kje pšenica? —
°]a zemlja ni nikoli rodila plevela.
y
niojo zemljo delajo greh, m°jo zemljo delajo greh.
Tone Pavček:
Prošnja
Za njene ustnice vabeče zvrnila sva likerje rdeče.
Za njene lepe, rjave oči sva rum žlampala do noči.
Za njene črne, črne lase črnino zlivala sva vase.
Potem moj bratec je zaspal, a jaz sem komaj, komaj stal.
Za njeni drobceni nožiči sem treščil v zid dve steklenici.
Ne vem za kaj sem ves pijan, ne vem kaj pil, dokler ni dan
zagledal dve pijani žolni, denarja prazni, vina polni.
Ko se je zemlja odvrtela, sva šla drugam in spet začela;
spet rum, liker, spet polnoči in spet... Oh, tri dni, tri noči...
Tri dni sva ljubico topila, vendar je nisva utopila.
Janez Menart:
Balada o pivskem bratcu
Dajte vse rože tega sveta, vse rože
ženam, ki bodo rodile!
Jagode prošenj so dozorile na ustnicah malih otrok, fantkov in deklic nikoli rojenih:
Radi bi tekli po tratah zelenih za pisano srečo metuljev rumenih, raai bi rastli ko trave, ko jelke, zrli v oblake, poslušali pesmi rojstva, ljubezni, ljubezni, življenja in ne samo smrti, ne samo smrti!
In onemeli so, vame zazrti
stari obrazi malih otrok,
dokler se zganil ni gozd drobcenih rok,
kot bi se ustne velike zganile:
Dajte vse rože, dajte vse rože materam, ženam, da bodo rodile.
Čas je bil kmet in kmet je skrčil gozd in je napravil mlado njivo.
Gozd je izbrisan, ptice so zbežale.
Kmalu bo njiva rodila in morda se bo še kdo spomnil, da je bil tu nekdaj gozd.
In zopet
in zopet bo rodila: nihče več ne bo vedel za ptice, ki so odletele.
Kar je bilo, je bilo.
Minilo je.
(Zdaj je njiva samo še njiva.)
In vendar bo ostalo nekaj, vsaj to,
da se bodo ptice vsake pomladi, kadar bo kmet oral, zopet vrnile.
Tone Kuntner:
Čas je bil kmet
„Kmečka ohcet“ v Ljubljani
velika turistično-folkloristična prireditev
Okoli 80.000 ljudi, domačinov, gostov iz vseh predelov Slovenije ter iz obmejnih krajev Italije in Avstrije, si je minulo soboto ogledalo v Ljubljani največjo letošnjo turi-stično-folkloristično prireditev — „Kmečko ohcet", v katere okviru so se po starih slovenskih običajih poročili slovenski, avstrijski (dunajski), italijanski, slovaški in švedski par.
Za mlade poročence iz petih držav je bil to nedvomno dogodek, ki jim bo ostal v spominu vse življenje. Poročni „obredi" so se začeli že v petek, ko so ženini v družbi domačih fantov v motelu v Mednem »zapili fantovščino”, medtem ko so se neveste v ljubljanskem hotelu „Lev” pripravljale za svoj veliki dan. V soboto pa je bilo na nogah pol Ljubljane, ko se je svatovska povorka ob sodelovanju narodnih noš iz vseh slovenskih pokrajin pomikala proti magistratu, kjer so pari izrekli svoj »usodni” da, ja, si, yes in ano. Pri obredih je po posredovanju Slovenskega prosvetnega društva v Zahomcu sodelovalo tudi osem parov v ziljskih narodnih nošah, ki so med gledalci vzbujale posebno zanimanje. Prireditev se je zaključila z velikim svatovskim obredom, nato pa je v ljubljanskih gostiščih dolgo v noč trajalo veselo razpoloženje.
»Kmečka ohcet”, ki so jo v Ljubljani prvič priredili lani za dva para, se je letos razvila v veliko mednarodno turistično prireditev, katera je vzbudila zanimanje daleč po svetu. Zaradi tega uspeha jo nameravajo ponoviti vsako leto, pa tudi v drugih državah se že bavijo z mislijo, da bi sledili zgledu, ki ga je dala Ljubljana.
RADIO CELOVEC
I. PROGRAM
Poročila: 5.45 , 6.45 , 7.45, 10.00, 12.30, 16.45 , 20.00, 22.00. Dnevne oddaje: 5.55 Kmetijska oddaja — 6.05 Pregled »poreda — 7.55 Gospodarske vesti — 9.00 Pozdrav nate
—	10.03 Za gospodinje — 11.00 Roman v nadaljevanjih
—	12.45 Oddaja za podeželje — 13.05 Opoldanski koncert — 14.00 Razglasi — 15.00 Posebej za vas — 16.00 Glasba zate — 16.55 Kulturna poročila — 18.30 Odmev časa — 19.00 Šport in glasba — 20.10 Deželna poročila
—	22.10 Pogled v svet.
Sobota, 25. 3.: 8.05 Domači vrt — 8.45 Koroška domovinska kronika — 14.15 Pozdrav nate — 15.30 Slepi lev iz San Marca, roman — 16.00 Sirni pisani svet — 16.15 Aktualna reportaža — 16.55 Smrt in vstajanje — 18.00 Zbor celovških madrigalistov — 20.20 Za 100 letnico smrti Arturja Toscaninija.
Nedelja, 26. 3.: 8.05 iKmetijska oddaja — 9.00 Lepi koncert — 10.30 Dvoboj, pripovedka — 11.00 Dopoldanski koncert iz Salzburga — 12.45 Ogledalo mestnega gledališča — 13.45 Velika noč po Evropi — 14.30 Pozdrav nate
—	16.30 iKrižem po svetu, križem skozi čas — 18.00 Veselo petje, veselo zvenenje — 19.00 Nedeljski šport — 20.10 Smrt na jablani, komedija.
Ponedeljek, 27. 3.: 8.05 Mali koncert za ogrle — 9.45 Rdeče jajce in zeleni zojci — 10.30 Waggerlove legende —- M .00 Dopoldanski koncert —• 13.00 Operni koncert — 13.45 Iz domačih krojev — 14.30 Pozdrav nate — 16.30 Alfred Scholz igra — 18.10 Evergreens — 20.10 Koroška lovska ura — 21.00 Zveneče antikvitete.
Svetovno prvenstvo v hokeju na ledu
Ob »rekordno« nizkem številu gledalcev (komaj kakih 3000!) se je minulo soboto na Dunaju začelo letošnje svetovno prvenstvo v hokeju na ledu, pri katerem sodeluje skupno 21 držav, namreč po osem moštev v skupinah A in B ter pet moštev v skupini C.
(Prvi teden velike športne prireditve, ki bo trajala do 29. marca, gre proti koncu. Odigranih je bilo že precej zanimivih tekem, čeprav bo višek dosežen šele v zadnjih dneh, ko bo šlo za končno odločitev. V prvi skupini, kjer igra osem najboljših moštev sveta, seveda ni nobenega dvoma, da so glavni favoriti letos Sovjetska zveza, Češkoslovaška in Kanada; edino Švedska je iz vodilne četvori-ce razočarala že v prvi tekmi, ko je zgubila proti Ameriki in tako zapravila dve dragoceni točki. Nekoliko drugačno je stanje v skupini B, kjer je Italija, ki je lani igrala še v skupini C, takoj v prvem srečanju poskrbela za presenečenje, ko je premagala Avstrijo. V drugi tekmi je avstrijsko moštvo premagalo Madžarsko, toda v tretji igri se je moralo u-kloniti Jugoslaviji, ki je slavila prepričljivo zmago 8:3 ter se je po prvih treh tekmah uvrstila na odlično tretje mesto.
Kakor že rečeno, pa bo končna odločitev v vseh skupinah padla šele prihodnji teden, ko bodo na vrsti srečanja glavnih favoritov, ki se ta teden z uspehom trudijo, da si ustvarijo čim bolj ugodno izhodišče za odločilno merjenje sil. Do takrat pa bo gotovo tudi dunajska publika, pomnožena s številnimi obiskovalci iz ostalin predelov Avstrije in iz sosednih držav, odkrila zanimanje za to panogo športa.
LU
QC
ta
iz aluminija'
za vrt in okrog doma
Podjunska trgovska družba
bratje Rutar & Co.
Dobrla vas - Eberndorf
A 9141 M. 14-41-341 IM
Torek, 28. 3.: 8.15 Čoln pride po polnoči, roman —
15.30	Sedaj prihaja lepa pomlad — 15.45 Koroški knjižni kotiček — 17.00 V koncertni kavarni — 18.00 Četrt ure koroške domače obrti — 18.15 Mladinska oddaja — 19.30 XY ve vse — 20.20 Signali, slušna igra — 21.15 Pesem za lahko noč.
Sreda, 29. 3.: 8.00 Zveneči jutranji pozdrav — 15.30 Du-najksi akademski komorni zbor — 15.45 Predstavljamo vam — 17.00 Zlato rokodelstvo — 18.00 Gospodarski komentar — 18.15 Če greš po dolini — 19.30 Hit zvezde sveta — 20.20 Ciklus dunajskih simfonikov.
Četrtek, 30. 3.: 8.00 Zveneči jutranji pozdrav — 15.15 Ura pesmi — 15.45 Koroški avtorji — 17.00 Dunaj ima vedno sezono — 18.00 Četrt ure delavske rbornice — 18.15 Koroško pospeševanje visoke šole — 19.30 XY ve vse —
20.20	Smo s Štajerskega — 21.00 Zveneča alpska dežela. Petek, 31. 3.: 8.00 Zveneči jutranji pozdrav — 15.15 Komorna glasba — 15.45 Pogovor o umetnosti — 17.00 V koncertni kavarroi — 18.00 Iz deželnega izobraževalnega načrta — 18.15 Koroški zbori — 19.30 Dobro znano, znano dobro — 20.20 Program iz orehove lupine.
II. PROGRAM
Poročila: 6.00, 7.00, 8.00, 10.55, 13.00, 15.00, 17.00, 19.00, 22.00, 23.00.
Dnevne oddaje: 6.40 Jutranja opazovanja — 7.20 Jutranja gimnastika — 11.00 Veseli ob enajstih — 11.45 Za avtomobiliste — 14.50 Razglasi — 16.30 Koncertna ura — 17.10 Kulturna poročila — 17.50 Kaj slišimo danes zvečer
—	22.10 Pogled v svet.
Sobota, 25. 3.: 8.10 Komorni koncert — 9.00 Dobrodošli v Avtriji — 9.20 Gospodarstvo za vsakogar — 13.20 Odmev iz Avstrije — 14.00 Tehnični razgledi —■ 14.15 Iz hleva za konjičke — 15.30 Orkestralni koncert — 16.40 Lodwig van Beethoven — 17.10 Šport jn glasba — 18.00 Liturgija Velike noči — 19.40 Straussova glasba — 20.00 Spet je prišla pomlad — 20.45 To in ono od donavske obale.
Nedelja, 26. 3.: 8.15 Kaj je novega — 9.10 Tedensko ogledalo domačega tisika — 11.30 Mali koncert — 11.55 Urbi et orbi — 12.30 Glasba za orgle — 13.10 Za avtomobiliste — 14.30 Čoln pride po polnoči, roman — 15.20 Več kot dragulji in zlato, pravljična komedija — 17.10 Operni prizor — 18.00 Magazin znanosti — 19.10 Teden dni svetovnih dogajanj — 19.30 Srečanje v Avstriji —
21.00	Glasba za družabnost.
Ponedeljek, 27. 3.: 8.05 Potovanje, moje veselje — 9.10 Velikonočna glasbena parada — 11.00 Velikonočne slavnostne igre v Salzburgu — 13.10 Za avtomobiliste — 14.30 Jan Lobel iz Varšave, pripovedka — 15.00 Otroška ura — 15.45 Moja sestra v Parizu, glasbena veseloigra — 17.05 Gledališče v svetu — 18.00 Melodija in ritem — 19.30 Dunajski filharmoniki — 21.00 Ob robu Highwaya.
Torek, 28. 3.: 6.05 Preden odidete — 6.20 Oddaja zbornice obrtnega gospodarstva — 9.00 Zabavni koncert —
13.20	Medicinsko mesečno poročilo — 13.30 Pomembni orkestri — 15.05 Pogovor o knjigah — 15.35 Lepa pesem
—	16.00 2enska oddaja — 17.15 Iz raziskovalnega dela naših visokih šol — 17.30 Sreča, pripovedka — 19.30 Poznaš svet — 20.30 Glasbeno šarode — 21.30 O tem lahko govorimo.
Sreda, 29. 3.: 6.05 Odkrito povedano — 9.35 Stvaritve velikih mojstrov — 13.20 Teden pri Združenih narodih —
13.30	Za prijatelja oper 15.30 Linčanka obišče Dunaj
—	16.00 Otroška telovadba — 16.15 Otroci, igramo za vos — 17.15 Iz raziskovalnega dela naših visokih šol —
17.30	Domači zdravnik —	19.30 In memoriam Alfred
Hargul-Sperber — 20.00 Vseh devet.
Četrtek, 30. 3.: 6.05 Preden odidete — 6.20 Oddaja delavske zbornice — 9.35 Stvaritve velikih mojstrov — 13.30 Glasbeni feljton — 15.35 Lepa pesem — 16.00 Zenska oddaja — 16.30 Mala pedagogika za starše — 17.15 Iz raziskovalnega dela naših visokih šol — 17.30 Voda in milo
—	19.30 Potovanje s 101 Strings — 20.30 Za 70 letnico Hansa Heinecke — 21.00 Filmske melodije.
Petek, 31. 3.: 6.05 Oddaja zbornice obrtnega gospodarstva — 6.20 Oddaja delavske zbornice — 9.35 Stvaritve velikih mojstrov — 13.20 Snežna poročila iz Avstrije — 13.30 Moj jezik razume ves svet — 15.30 Se veš —
16.00	Otroška ura — 17.15 Iz raziskovalnega dela naših visokih šol — 17.30 Šopek narcis — 19.30 Lev popoldne, slušna igra — 21.00 Sprehod z glasbo — 21.45 Mi in gore.
Slovenske oddaje
Sobota, 25. 3.: 9.00 Bilo je na predvečer sobote. Nedelja, 26. 3.: 7.30 Duhovni nagovor — Velikonočna aleluja.
Ponedeljek, 27. 3.: 7.30 S pesmijo in glasbo pozdravljamo in voščimo.
Torek, 28. 3.: 14.15 Poročila, objave — 5portni mozaik
—	Beremo za vas.
Sieda, J». 1.: 14.15 Poročila, objave — Kar želite, za-igramo.
četrtek, 30. 3.: 14.15 Poročila, objave — Pogled v zakladnico slovenske komorne glasbe.
Petek, 31. 3.: 14.15 Poročila, objave — Od petka do petka — Iz ljudstva za ljudstvo — Beremo za vas.
RADIO LJUBLJANA
oddaja na srednjem valu 327,1 — 257 — 212,4 m. UKV frekvence 88,5 — 90,1 — 92,1 — 94,1 — 96,4 — 96,5 97,7 — 96,9 MHz.
Poročila: 5.00, 6.00, 7.00, 8.00, 10.00, 12.00, 13.00, 14.00, 15.00, 17.00, 18.00, 19.30, 22.00, 23.30.
Dnevne oddaje: 5.15 Svetujemo vam — 5.30 Dokler ne kupite časopisa — 6.15 Napotki za domače turiste — 6.25 Informativna oddaja — 6.15 Danes za vas — 7.05 Telesna vzgoja — 7.45 Pregled sporeda — 7.50 Oddaja za ženo — 8.05 Glasbena matineja — 11.00 Turistični napotki za tuje goste — 12.30 Kmetijska oddaja — 13.15 Obvestila — 13.30 Priporočajo vam — 16.00 Vsak dan za vos — 19.00 Lahko noč, otroci — 19.15 Glasbene razglednice.
Sobota, 25. 3.: 9.40 Iz albuma skladb za mladino —
10.15	Scene iz opere Gorenjski slavček — 10.40 Novost na knjižni polici — 11.15 Za vsakogar nekaj — 12.10 Pravkar prispelo — 12.40 lntermezzo z godali — 14.05 Koncert po željah poslušalcev — 15.30 Komorni zbor RTV Ljubljana poje skladbe ruskih skladateljev — 17.35 Ritmi Latinske Amerike — 17.45 Ljubiteljem beat glasbe — 18.15 Sonata od baroka do danes — 18.50 S knjižnega trga — 20.20 Spoznavajmo svet in domovino — 22.10 Oddaja za naše izseljence.
Nedelja, 26. 3.: 7.30 Za kmetijske proizvajalce — 8.05 Veseli tobogan — 9.05 Voščila — 10.00 Se pomnite, tovariši — 11.15 Nedeljski koncert — 12.05 Voščila — 13.30 Nedeljska reportaža — 14.00 Nedeljsko športno popoldne
—	15.30 Humoreska tedna — 17.05 V svetu operetnih melodij — 17.30 Divje jagode, radijska igra — 20.00 Potujoča glasbena skrinja — 21.00 Ura z jugoslovanskimi opernimi pevci.
Ponedeljek, 27. 3.: 8.55 Za mlade radovedneže — 9.45 Cicibanov svet — 10.35 Trije dnevi in tri noči, podlistek
—	11.15 Mozaik zabavnih zvokov — 12.10 Slovenski pevci zabavnih melodij — 12.40 Tuji pihalni orkestri — 14.35 Voščila — 15.30 Dolenjsko ženifovanje — 17.05 Operni koncert — 18.15 Izbiramo popevke za plesno glasbo — 18.45 Pota sodobne medicine — 20.00 Koncert ansambla Zagrebških solistov.
Torek, 28. 3.: 9.40 Iz glasbenih šol — 10.15 Iz Mozartovih opor — 11.15 Kaleidoskop plesnih zvokov — 12.10 Domači ansambli — 12.40 Milijonke iz starejše in novejše literature za violončelo — 14.05 Pet minut za novo pesmico — 14.24 Iz jugoslovanske orkestralne glasbe — 15.40 V torek nasvidenje — 17.05 Orkester RTV Ljubljana predstavlja — 18.15 Iz naših relejnih postaj — 18.50 Na mednarodnih križpotjih — 20.20 Po pasje, radijska igra
—	21.20 Pesem godal.
Sreda, 29. 3.: 8.55 Pisan svet pravljic in zgodb — 9.45 Kaj se je zgodilo Matičku, glasbena pravljica — 10.45 Človek in zdravje — 11.15 Pomladni motivi — 12.10 Jugoslovanski pevci zabavnih melodij — 12.40 Poročni prizor iz opere Lohengrin — 14.35 Voščila — 15.30 Flavtist Miloš Pahor in violinist Srečko Zalokar — 17.05 Mladina sebi itn vam — 18.15 Iz naših študiov — 18.45 Naš razgovor — 20.00 Manon, opera.
Četrtek, 30. 3.: 9.25 Srbske narodne pesmi — 9.40 Pet minut za novo pesmico — 10.15 Na obisku v mariborski operi — 11.15 Sprehod z znamenitimi orkestri — 12.10 Domači ansambli — 12.40 Pahorjeve miniature — 14.05 Iz pravljičnih baletov — 15.30 Melodije za klavir in godala — 17.05 Turistična oddaja — 18.15 Scene iz Ri-goletta — 18.45 Jezikovni pogovori — 20.00 Četrtkov večer — 21.00 Sto let slovenske lirike.
Petek, 81. 3.: 8.55 Pionirski tednik — 9.40 Mladinski zbor RTV Ljubljana — 10.35 Zaroka gospodične Tram, podlistek — 11.15 Popevke na tekočem traku — 12.10 Romunska zabavna glasba — 12.40 Domače pihalne godbe
—	14.05 S popevkami po svetu — 14.35 Voščila — 15.40 Mladinska oddaja — 17.05 Petkov simfonični koncert —
18.15	Zvočni razgledi — 18.50 Kulturni globus — 20.20 Tedenski zunanjepolitični pregled — 20.30 Mandoline in godala — 20.45 Dobimo se ob isti uri — 21.15 Oddaja o morju in pomorščakih.
RADIO TRST
oddaja na valu 306,1 m ali 980 Kc/sek. Frekvenca 98,3, 96,1 in 100,5 MHz.
Poročita: 7.15, 8.15, 11.30, 13.15, 14.15, 17.15 , 20.15, 23.15.
Dnevne oddaje: 14.15 Dejstva in mnenja — 20.00 Šport.
Sobota, 18. 3.: 12.00 Kulturni odmevi — 15.00 Glasbena oddaja za mlodino —- 16.00 Volan — 16.20 Pregled ita-
Sobota, 25. 3.: 12.10 Tržaške ulice in trgi — 13.30 Lisz-tove in Chopinove skladbe — 15.00 Glasbena oddaja za mladino — 18.30 Skladbe za krtaro — 19.10 Družinski obzornik — 20.45 Vokalni kvartet.
Nedelja, 26. 3.: 8.30 Kmetijska oddaja — 11.15 Oddaja za najmlajše — 13.00 Odmevi tedna po naši deželi —
15.30	Ograd, zgodba — 16.50 Slovenski ljudski motivi —
18.30	Sodobne črtice in novele — 20.30 Iz slovenske folklore.
Ponedeljek, 27. 3.: 9.00 V prazničnem tonu — 10.00 Velikonočne jedi — 12.10 Liki naše preteklosti — 15.00 Tržaški, istrski in furlanski motivi — 15.30 Naši ljubi otroci — 17.00 Solistični večer — 19.10 Velika noč — 21.00 Kulturni odmevi.
Torek, 28. 3.: 12.00 Iz slovenske folklore — 17.20 Italijanščina po radiu — 18.30 Iz koncertov Radia Trst — 19.10 Plošče za vas — 20.30 Arobella, lirska komedija.
	IIIM	gg	I	KI
AVSTRIJA
Sobota, 25. 3.; 17.00 Svetovno prvenstvo v hokeju na ledu —- 19.35 Kaj vidimo novega — 20.30 Svetovno prvenstvo v hokeju na ledu — 22.30 Čas v sliki — 22.50 Prva krogla zadene, drama.
Nedelja, 26. 3.: 11.55 Urbi et orbi — 17.03 Kralj in kosmatinec — 18.10 Mednarodni filmski magazin — 19.00 Ob oknu — 19.30 Aktualni šport — 20.20 Seviljski brivec, komična opera.
Ponedeljek, 27. 3.: 17.00 Svetovno prvenstvo v hokeja na ledu — 19.20 Mačji jeziki, veseloigra — 21.20 Svetovno prvenstvo v hokeju na ledu.
Torek, 28. 3.: 18.35 Tečaj angleščine — 19.00 Beli nosorog — 19.11 Mathias Wiemann pripoveduje — 19.30 Čas v sliki — 20.10 77 Sunset Strip — 21.00 Črnka, televizijska igra — 22.55 Kakor so videli drugi.
Sreda, 29. 3.: 11.03 Gledališče in družba — 12.03 77 Sunset Strip — 14.00 Svetovno prvenstvo v hokeju na ledu — 16.20 Dva zelo slepa potnika — 17.00 Svetovrvo prvenstvo v hokeju na ledu — 20.00 Čas v sliki — 20.40 Kdo sem — 21.25 Poslanec in njegovi volivci.
Četrtek, 30. 3.: 18.35 Tečaj italijanščine — 19.00 Športni kaleidoskop — 19.30 Čas v sliki — 20.15 The Tram from Gunhill, film iz divjega zahoda — 21.50 Inozemski odmevi.
Petek, 31. 3.: 11.03 Poznate Miss Johns — 18.35 Z nasvetom i:n dejanjem — 19.00 Televizijska kuhinja — 19.30 Čas v sliki — 20.15 Davek na samce, veseloigra — 21.40 Sedem dni časovnih dogajanj — 22.10 Problem epilepsije
—	22.40 Jazz v Evropi.
JUGOSLAVIJA
Sobota, 25. 3.: 14.00 Veslaška regata na Temzi — 17.55 Obzornik — 18.15 Vsako soboto — 18.30 Glasbeni magazin — 19.05 Popularna baletna oddaja — 20.00 Dnevnik — 20.30 Humoreska Vase Popoviča — 21.30 Ben Ca-sey, film — 23.30 Svetono prvenstvo v hokeju na ledu.
Nedelja, 26. 3.: 9.30 Narodna glasba — 10.00 Kmetijska oddaja — 10.45 Tisočkrat zakaj — 11.30 Nenovadni konj Champion — 12.00 Nedeljska konferenca — 15.45 Tekmujte z nami — 17.10 Izgubljeni v vesolju — 19.00 Mladinska igra — 20.00 Dnevnik — 20.50 Zelje — 22.05 Smučarski skoki Memorial Joneza Polde.
Ponedeljek, 27. 3.: 10.40 Ruščina — 17.25 Mali svet
—	17.55 Obzornik — 18.15 Hej tovariši — 18.45 Ciklus iz vzgojne problematike — 19.15 Tedenski športni pregled
—	19.40 iPošfa — 20.00 Dnevnik — 22.00 Biseri glasbene literature — 22.15 Knjiga, gledališče, film.
Torek, 28. 3.: 18.40 Torkov večer — 19.00 Svet na zaslonu — 19.40 Obzornik — 20.00 Celovečerni film — 21.30 Kulturna panorama.
Sreda, 29. 3.: 10.35 Angleščina — 11.00 Osnove splošne izobrazbe — 17.30 Ekspedicija — 17.55 Obzornik — 18.15 Združenje radovednežev — 19.00 Neznana Makedonija — 20.00 Dnevnik — 20.37 Igra — 21.35 Jazz festival na Bledu.
Četrtek, 30. 3.: 11.00 Angleščina — 11.30 Glasbeni pouk — 17.10 Tiktak — 17.25 Pionirski študio — 17.55 Obzornik — 18.15 Mladinska tribuna — 18.35 Pet notnih črf za popevko — 19.00 Človek in kultura — 19.40 Prospekt
—	20.00 Dnevnik — 20.30 Aktualni razgovori — 21.10 Opera.
Petek, 31. 3.: 10.35 Angleščina — 11.00 Osnove splošne izobrazbe — 17.30 Mladinska igra — 17.55 Obzornik — 18.35 Nesrečniki — 20.00 Dnevnik — 20.35 Celovečerni film.
Razen manjšega števila jabolčnih, hru-ševih in češpljevih drevesc po normalni ceni oddaja po znižanih cenah orehe, češplje, slive, maravdeljne, ribeze, kosmulje in vinske trte
DREVESNICA
P O L Z E R
PRI ST. VIDU V PODJUNI
Sreda, 29. 3.: 12.10 Pomenek s poslušalkami — 18.00 Ne vse, toda o vsem — 19.10 Higieno in zdravje — 19.25 Pojeta zbora iz Skednja in Mačkovelj — 20.30 Simfonični koncert.
Četrtek, 30. 3.: 12.00 Za smeh in dobro voljo — 17.20 Italijanščina po radiu — 18.30 Skladbe Jakova Gotovca — 19.00 Pisani balončki — 20.30 (Prozaična vsakdanjost.
Petek, 31. 3.: 12.10 Med tržnimi stojnicami — 18.00 Ne vse, toda o vsem — 18.30 Ob 50 letnici- smrti Frana Gerbiča — 19.10 Moj prosti čas — 20.35 Gospodarstvo in delo — 21.00 Koncert operne glasbe.
Ta teden vam priporočamo:
Knjige o trpljenju in boju
B Gaston Charlel: KAZNILNICA V SNEGU, spomini na usodo KZ-larjev,
ki so gradili Ljubeljski predor, 160 sir., slik. priloge, ppl.	34 šil.
■	Bruno Apitz: GOLI MED VOLKOVI, pretresljiv roman iz nacisfičnega
taborišča smrti, 328 str., pl. 78 šil.
J PISMA NA SMRT OBSOJENIH, poslovilne besede talcev, ki so jih umorili
nacistični zločinci, 436 sir., ilustr., pl. 42 šil. B Renata Vigano: NEŽA GRE V SMRT, roman o italijanskem odporniškem gibanju,
232 str., ppl. 35 šil.
■	Karel Grabeljšek: POMLAD BREZ LASTOVK, povest iz časov partizanskih bojev
152 str., br. 7 šil.
^ Svetozar Ševo: DESANT NA DRVAR, zapiski o nemškem napadu na glavni šlab
jugosl. osvobodilne vojske, 208 str., ilustr., ppl. 43 šil. ^ Krakar-Kumer: OD TOD SO BEŽALE ŠE PTICE, dokumenti iz nacističnih taborišč Auschvvilz, Buchenwald, Mauthausen in Ravensbruck, 112 str. velikega formata
ilustr., pl. 52 šil.
H V BOJU ZA SVOBODO, zbirka črtic iz druge svetovne vojne, 176 str., br. 4 šil.
Posamezne knjige lahko naročite tudi po pošti. Plačilo možno v obrokih.
Knjigarna „Naša knjiga“, Celovec, Wulfengasse
Izdajatelj, založnik In lastnik: Zveza slovenskih organizacij na Koroškem; glavni urednik: Rado Janežič, odgovorni urednik: Blaž Singer; uredništvo in uprava: 9021 Klagen-furf - Celovec, Gasomefergosse 10, telefon 56-24. — Tiska Založniška in tiskarska družba z o. j. Drava, Celovec -Borovlje. — Dopisi naj se pošiljajo na naslov: 9021 Kla-geofurt - Celovec, Postfach 124.
Herausgeber, Verleger und Eigentumer:	Zentralverbo«^
slovvenischer Organlsafionen In Karnten; ChefredakfeU^5 Rado Janežič, verantworflicher Redakteur: Blaž Slng«r» Redaktion und Verwalfung: 9021 Klogenfurt, Gasometaf-gasse 10, Telefon 56-24 — Druck: Drau Verlags- u. Druck* geiellchcsft m. b. H. Klogenfurt - Ferlach. — Zuschriftaf’ a«; 9021 Klogenfurt, Postfach 124.