nsiziom lai 18 al 26 luglio Pomagajmo an mi Posočju! Nova Tržaška kreditna banka filiala Čedad št. računa “Pomoč Posočju” 02.990/06 Ultimi giorni a Topolò, tante finora le presenze La pioggia, che per altro ha contraddistinto solamente la serata di sabato, non ha fermato comunque il grande flusso di persone che hanno deciso di visitare la “Stazione Topolò”. La rassegna, che si chiude domenica con la prestigiosa presenza del regista napoletano Mario Martone, ha vissuto nello scorso fine settimana interessanti appuntamenti con la poesia e la danza. Venerdì la “Stazione” si trasferirà provvisoriamente a Masseris, nel comune di Savogna. L’iniziativa, chiamata “Rami vivi - Žive veje” vuole sottolineare l’apertura della “Postaja” verso altri paesi delle Valli del Natisone. Quindi, per gli ultimi due giorni, si tornerà a Topolò. Domenica in programma anche la camminata “Al di là della linea immaginaria” da Topolò a Livek. leggi a pagina 6 CEDAD /CIVIDALE • Ulica Ristori 28 • Tel. (0432) 731190 • Fax 730462 • Poštni predal / casella postale 92 • Poštnina plaCana v gotovini / abbonamento postale gruppo 2/50% • Tednik / settimanale • Cena 1.500 lir Spedizione in abbonamento postale - 45 % - art. 2 comma 20/b Legge 662/96 Filiale di Udine TAXEPERgUE 33100 Udine TASSA RISCOSSA Italy St. 28 (918) Čedad, četrtek, 16. julija 1998 Solidarietà ai terremotati del Tolminese Nuova Banca di credito di Trieste filiale di Cividale n. c/c “Pro-terremotati Sio” 02.990/06 edilvalli ARREDI di DORGNACH R. & D. snc ✓ Caminetti ✓ Cucine in muratura ✓ Stufe e spolert Via Nazionale, 31 - PRADAMANO - Tel. 0432-671681 Aperto il centro VartaCa Dopo la benedizione dì mons. Pasquale Guion e gli indirizzi di saluto delle autorità è stato inaugurato sabato scorso 11 luglio a Savogna, sul bivio pér Terci-monte, il centro turistico di VartaCa. segue a pagina 5 novi tednik Slovencev videmske pokrajine sednika skupSčine in samega predsedstva. 2e pred sejo je bilo dogovorjeno, da bodo tri najpomembnejša mesta (predsednik in dva podpredsednika) pripadla trem najmočnejšim strankam. Tako je na Celu skupščine bil potrjen Roberto Antonione (FI), za podpredsednika sta bila izvoljena Miloš Budin (LD) in Matteo Bortuzzo (SL). Za nas Slovence pa je pomembno, da imamo v predsedstvu skupščine kar dva naša predstavnika. Ob Budinu je bila namreč v tajništvo izvoljena tudi Bruna Zorzini - Spetič skupaj z Gi-orgiom Bulattijem (sociali-sti-zeleni), Adrianom Ritos-so (NZ) in Tonijem Martinijem (CPR). Novost tokratne seje je bila tudi v tem, da so sveto- boril proti rabi slovenskega jezika v tržaškem občinskem svetu, tokrat pa je “moral” opozoriti svetovalce, da lahko rabijo tudi materin jezik. Prva seja je v bistvu poskrbela le za formalnosti, oziroma za izvolitev predsedstva skupščine, ni pa razrešila številnih vozlov okoli sestave deželne vlade. Dobri poznavalci deželne politike zatrjujejo, da bo treba počakati še nekaj tednov, da se bodo stališča posameznih strank izostrila. Prvi na potezi so severni ligaši, katerim je Pol svoboščin ponudil partnerstvo v vladi. Doslej so Bossijevi varovanci zagotavljali, da jih ne mika vladna vloga in da raje sedijo v opoziciji, (r.p.) beri na strani 5 Na Deželi so potrdili predsedstvo V ponedeljek se je v Trstu sestal novoizvoljeni deželni svet. Ob vhodu v deželno palačo so se svetovalci soočili s protestno manifestacijo, ki jo je pripravilo kakih sto prebivalcev iz Čedada in okolice v obrambo čedajske bolnišnice. Kot po napovedih, je na seji prišlo do izvolitve pred- valci lahko zaprisegli v svojem materinem jeziku. Tako je kakih 15 furlanskih svetovalcev, ob italijanščini, spregovorilo tudi v furlan-ščini, Miloš Budin in Bruna Zorzini pa v slovenščini. Zanimivo, da je temu delu seje predsedoval Giorgio Staffieri, bivši tržaški Zupan, ki se je v tem svojstvu odločno Domenica la celebrazione per l’ingresso del decano e parroco di S. Pietro E’ arrivato don Qualizza Originario di Cravero don Mario Qualizza proviene dalla parrocchia di Pontebba I fedeli di San Pietro e delle Valli del Natisone, i consigli pastorali, i sacerdoti, autorità hanno accolto domenica pomeriggio nella chiesa di S. Pietro il nuovo parroco e decano don Mario Qualizza, finora impegnato nella Val Canale e che ora torna nella sua terra d’origine. beri na 4. strani Četrtek, 16. julija 1998 2 Nov deželni svet je začel s svojini delom s prve strani Na ponedeljkovi seji pa je Alessandra Guerra številnim novinarjem zatrjevala, da je liga pripravljena stopiti v v-ladno koalicijo pod pogojem, da bo ta razpolagala z dvotretinjsko vedno, da bi lahko uresničila potrebne riforme. “Bolgarska” večina, kot jo je imenovala sama Guerra, pa je možna le od pogojem, da se skupaj dajo ligaši, Berlusconijevci in levi demokrati. Taksnemu sestavu nasprotujejo “azzurri”, ki so bolj naklonjeni manjšinski vladi med Polom svoboščin in Ljudskim centrom za reforme. Le-ta pa se raje o-predeljuje za široko istitucio-nalno koalicijo, z izključitvijo Nacionalnega zavezništva in komunistov. Podobne- ga mnenja so tudi levi demokrati, medtem ko se predstavniki komunistične prenove ogrevajo za opozicijsko vlogo. Kot vidimo, gre v bistvu za kvadraturo kroga in danes je težko napovedati, kakšna vlada se bo izcimila iz tako sestavljenega deželnega sveta. Kot je bilo pričakovati, v ponedeljek in sploh v zadnjem času se zelo malo govori o bolezni tega deželnega sveta, ki je sad pro-porčnega sistema in zato raznolik v svoji notranjosti. Spričo takšne realnosti, bi bilo normalno, da se ustvari čim širša vladna koalicija, ki poskrbi za potrebne reforme, da se čimprej gre ponovno na volitve ob novem volilnem sistemu, ki naj zagotavlja večjo stabilnost, (r.p.) Na 3. mreži Rai z novo konvencijo Slovenska Tvšemnas Do konca tega leta ali najkasneje v začetku prihodnjega naj bi se končno rešilo vprašanje vidljivosti slovenskih Tv programov tretje mreže RAI v Benečiji in Kanalski dolini. Tako je bilo namreč zagotovljeno sen. Mitiji Volčiču, ki je temu vprašanju sledil v Rimu in s tem v zvezi posegel pri podtajniku v ministrstvu za zunanje Pieru Fassinu. Vprašanje, ki se že dolgo, predolgo vleče, je vse prej kot kompleksno. Glede tehničnega aspekta ni namreč težav, saj RAI že razpolga s potrebnimi oddajniki in je ne bi razširitev slovenskih televizijskih oddaj na Videmsko niti dodatno finančno bremenila. Tudi pravna podlaga že obstaja in sicer v zakonu štev. 103/75, v katerem je govora o oddajanju programov v slovenskem jeziku v deželi Furlaniji Juljiksi krajini in torej nikakor se ne omejuje te pravice po pokrajinah. V bistvu je samo potrebno, da ob obnovitvi konvencije med predsedstvom vlade in RAI, ki poteče 31. decembra letos, se upošteva tudi videmska pokrajina. Politični in simbolni pomen take odločitve pa je velik za samo manjšino in tudi glede nadaljnega izboljšanja odnosov med Slovenijo in Italijo. V tem smislu se je podtajnik Piero Fassino s pismom obrnil do podtajnika pri predsedstvu vlade Artura Pa-risija. Le - ta pa mu je zagotovil, da vlada problem pozna in da ga bo gotovo upoštevala ob obnavljanju konvencije z Raiem. Pismp iz Kima Stojan Spetič 't Silvio Berlusconi je bil obsojen. Ze tretjič. Ce seštejemo njegove kazni, bomo ugotovili, da ga celica v San Vittore čaka vsaj za sedem let. Recimo pet, če bi se dobro obnašal. Toda Silvio Berlusconi ni navaden državljan, kateremu bi sedaj že odvzeli potni list in bi gotovo bil za rešetkami. Berlusconi je predvsem najbogatejši človek v Italiji. Njegovo premoženje znaša 12 tisoč milijard lir. Se pred 30 leti ni imel v žepu niti ficka. Na turističnih ladjah je pel v nočnem baru, pozimi pa v milanskih “dancingih” tretje kategorije. Na klavirju ga je spremljal Fedele Confalo-nieri. Nepoboljšljivi marksist bi se vprašal, ali je mogoče obogateti v treh desetletjih in ustvariti takšno premoženje. Doslej je to veljalo za stare plemiške družine, ki so bogastvo kopičile skozi stoletja. Parvenuji pa so običajno izbirali bližnjice. V ZDA so bogateli gangsterji, ki so prodajali alko- hol v letih prohi-bicionizma, ropali banke, izkoriščali prostitucijo in razpečevali mamila. Za Berlusconija pravijo, da je prve korake storil na področju gradbene špekulacije, ko je gradil “Milan 2”. Pozneje je kupil nekaj lokalnih televizij in ustvaril “Kanal 5”. Kupoval je pakete filmov in plačeval vsote, ki jih drugi niso zmogli. Konkurent Rizzoli je povedal: “Vedno je imel ogromno denarja, mi z njim nismo mogli tekmovati”. Palermski sodnik Gozzo je prepričan, da je Berlusconi “pral” mafijske kapitale, velike vsote pa naj bi mu posojal boss Stefano Bontade. Tekmeci so ga ubili med palermskim kongresom PSI, truplo pa pustili pred hotelom za delegate. Sedaj je dokazano, da je Craxi prejemal denar od Berlusconija. Nič čudnega, saj sta bila prijatelja in pajdaša. Drug drugemu sta bili poročni priči, Craxi je boter Berlusconijevim otrokom. Skupaj sta preživela počitnice, skupaj sta silvestrovala. Craxi je Berlusconiju odpiral pot v svet televizije, Berlusconi je Craxiju pomagal, da je obdržal oblast, dokler ga ni pometla milanska ekipa operacije “čiste roke”. Sedaj kriči in vrešči, da ga preganjajo, ker je vodja opozicije. To, daje Berlusconi vodja opozicije, je predvsem problem desnice. Kajti nesporno je, da ga nihče ne preganja zaradi njegovih političnih idej, pač pa zaradi nepoštenega početja, korupcije, poneverjanja računov, davčne utaje in podobno. Lahko se zgodi, da uživa simpatijo dobršnega dela Italijanov, ki imajo o poštenih odnosih z državo in davkarijo zelo elastične pojme. Lahko se tudi zgodi, da uživa podporo večine volil-cev, posebno še, ker ga je zmerna levica postavila na oltar ustavnih reform in mu priznala vlogo nesojenega “očeta druge republike”. Ustavne reforme so klavrno propadle. Leva sredina se mora pripraviti na spopad z desnico, ki postaja čedalje bolj agresivna in vrešču o “režimu”: Fini govori celo o “novem odporništvu”. D’Alema je nekoč napisal knjigo, ki ji je dal naslov “Normalna družba”. Italija bo zares “normalna država”, ko bo opozicijo vodil pošten ko-zervativni ali celo reakcionarni politik, medtem ko bosta Berlusconi in Craxi igrala na karte na plaži v Ham-mamethu. V Sloveniji o spravnih dokumentih Pred nekaj meseci sta opozicijski Janševa socialdemokratska in Peterletova krščanskodemokratska stranka vložili v parlament zakonski predlog ó lustraciji. Slo je za nekakšno zahtevo, da se “lustrirajo”, to se pravi odstranijo vse tiste skupine in posamezniki, ki so tako ali drugače imeli opravka s prejšnjim, komunističnim sistemom. Zahteva obeh strank je imela dokaj jasen cilj: dokazati, da je danes v državnih organizmih in drugih pomembnih institucijah veliko takih, ki so bili na položaju že pred osamosvojitvijo Slovenije. Ustvariti naj bi bilo treba ločnico med “dobrimi” in “slabimi”, kar se je obema strankama izjalovilo v parlamentarni razpravi, saj nista dobili zadostnega števila glasov podpore. Po nekaj mesecih danes beležimo nekaj podobnega v zvezi z deklaracijo o spravi, ki naj bi jo podpisale vse stranke in o kateri naj bi parlament izrekel pozitivno mnenje. Občutek imamo, da razprava okoli tega dokumenta dosega obratni učinek: vzpodbuja k delitvi in veča razlike. Najbolj odločni zagovorniki tega dokumenta so tudi tokrat predstavniki desne opozicije, čeprav so ga tokrat, ne ravno z največjimi navdušenjem, sprejele tudi nekatere druge stranke. Od spravnega dokumenta pa so se distancirali Jelinčičeva nacionalna stranka, stranka upokojencev, Desus, in nazadnje tudi Združena lista socialnih demokratov, ki je na vsedržavnem svetu preglasila samega predsednika Pahorja, ki je načeloma podprl deklaracijo. Sam predsednik države Milan Kučan je med govorom v Cankarjevem domu ob priložnosti Dneva državnosti povedal, da bi moral ta dokument najprej v čistilnico in s tem podčrtal, da se od njega distancira. Zunanjemu opazovalcu se takšna vnema za podpis spravnih dokumentov zdi pretirana in občutek imamo, da spravni dokumenti ne bodo zmanjšali razlik v gledanjih Slovencev okoli dogodkov, ki zadevajo povojno zgodovino. Okoli tega vprašanja bi lahko potegnili nekakšno paralelo z vprašanjem fojb pri nas. Doslej je ta pojav iz medvojnega in povojnega časa sluzil predvsem v politično-strankarske špekulacije, manj pa je bilo volje, da bi vendar zadostili želji po resnici in da bi izpostavili dejstvo, da so bile fojbe rezultat določenega zgodovinskega obdobja, ki se je začel z uveljavitvijo nacizma in fašizma. Očitno tudi v Sloveniji se vse več ljudi oddaljuje od teh tematik, ker se zaveda, da gre za izrazite politične špekulacije in da ne obstaja prava volja pri uveljavljanju resnice. O narodni spravi se je pred dnevi oglasil tudi dr. France Bučar, vodilna osebnost ob koncu osemdesetih let v odboru za človekove pravice ter kot predstavnik desno-sredinskega gibanja Demos prvi predsednik parlamenta v samostojni Sloveniji. Dr. Bučar je v reviji “Naši razgledi” takole povedal: “Nobene sprave nam ni treba! Mi se nimamo s kom spravljati! Sprava je danes politična filozofija, ki jo nihče ne jemlje resno. Od slovenskih krščanskih demokratov do partije so vsi polni ust sprave, nihče pa je ne jemlje resno, ker je to samo orožje za medsebojno obračunavanje”. Tako o spravi dr. France Bučar, (r.p.) Storici italo-sloveni operosi Ancora grattacapi per Krško La questione dell’ammodernamento della centrale nucleare di Krško ha rappresentato uno scoglio insormontabile all’ultimo consiglio di amministrazione della centrale. Il programma dei lavori necessari era già stato concordato tra le parti, ma ora i croati chiedono innanzi tutto la sospensione delle opere avviate e dei contratti già stipulati, inoltre esigono modifiche sostanziali. Per Lubiana questa posizione è i-naccettabile. A causa del clima di ten- sione nel consiglio d’amministrazione non è nemmeno stato toccato il tasto del forte debito croato per la fornitura deH’elettricità che alla fine di questo mese supererà i 30 miliardi. Storici operosi Lontani dai riflettori hanno lavorato sodo i 14 membri della commissione italo-slovena di storici, nominata dai due governi nel 1994 con il compito di approfondire i rapporti tra Italia e Slovenia nel periodo che va dal 1880 al 1956. Il lavoro della commissione è in pratica concluso, ha affermato la presidente della parte slovena della commissione mista, la storica Milica Kacin Wohinz. La bozza del documento è già scritta e lo stesso vale per la sintesi della sintesi. Anche la relazione, articolata in capitoli e scritta a due o quattro mani, da studiosi sloveni ed italiani insieme, è già pronta, ma non è ancora stata discussa dalla commissione in seduta plenaria. Ma già ora si può valutare positiva-mente il lavoro svolto, visto che le due parti hanno trovato un minimo denominatore comune. Storia e politica La storia non può essere manipolata a fini politici, altrimenti da ciò può derivare la guerra civile. É la tesi dello storico Janko Pleterski che è assieme allo scrittore Vladimir Kavčič autore di una dichiarazione dal titolo “L’esperienza sto- rica per il futuro”. Il documento, in cui si afferma che è arrivato il momeato di porre fine all’insensata e dannosa operazione di in-fangamento della storia slovena e che è piuttosto necessario rivolgere lo sguardo al futuro, è stato sottoscritto finora da 223 cittadini sloveni. Esercitazione Nato Il prossimo novembre Novo Mesto ed altri 12 comuni circostanti saranno il teatro di una grande eserci- tazione militare della Nato a cui prenderanno parte oltre 6 mila militari di diversi paesi. Nell’esercitazione saranno coinvolti anche i civili. Invito al papa La Conferenza episcopale slovena, riunitasi sotto la guida del vescovo di Lubiana e metropolita Frane Rode, ha invitato il Papa a visitare la Slovenia il prossimo maggio in occasione del terzo anniversario della sua visita pastorale in Slovenia. In quell’occasione il Santo padre dovrebbe anche annunciare la beatificazione di Anton Martin Slomšek. Kultura novi mata j ur Četrtek, 16. julija 1998 Šolsko leto se je uspešno zaključilo V dvojezični šoli akcija za novo šolsko vozilo V sredo 1. julija se je odbor Zavoda za slovensko izobraževanje sreCal s predstavniki Slovenske kulturno-gospodarske zveze. Srečanje je bilo informativne narave in zadevalo finančne in pravne perspektive Zavoda ter Se posebej dvojezičnega Šolskega srediSča v Spetru. Po srečanju je odbor ocenil položaj ob koncu letošnjega šolskega leta ter sprejel nekatere ukrepe v zvezi z delovanjem za naslednje Šolsko leto, ko se bo povečalo število otrok tako v vrtcu kot v Soli. Dopolniti bo treba opremo ter opraviti nekatera nujna dela na napeljavah. Predvsem pa je odbor sprejel sklep, da sproži akcijo za nabavo manjšega šolskega avtobusa, ki naj bi nadomestil eno od dotrajanih šolskih vozil, in v ta namen odpre poseben tekoči račun, na katerega naj bi se stekali namenski prispevki posameznikov, organizacij in podjetij. Stroški za nabavo vozila so namreč tolikšni, da jim Zavod s svojim rednim proračunom ne mòre biti kos, in zato se je odbor odločil za širšo nabiralno akcijo. Odbor je z zadovoljstvom vzel na znanje, da se je sklenilo prvo šolsko leto v parificicani osnovni šoli in da so se ob pozitivnem sodelovanju z didaktičnim ravnateljstvom sproti uspešno reševali problemi, ki jih je novi status postavljal, čeprav ostaja v odnosu s šolsko oblastjo še nekaj nejasnosti, ki bi zahtevale jasne Raza espone a Cividale Claudia Raza, artista affermata che da anni si dedica alla pittura ed alla grafica ed ha al suo attivo 40 mostre personali in diverse località italiane ed all’estero, è in questi giorni ospite di Cividale, sua città natale. Presso il Caffè San Marco verrà inaugurata oggi, giovedì 16 luglio alle ore 18.30, u-na sua mostra. In quest’occasione verrà presentato anche il suo libro “Sottili inquietudini” in cui l’artista unisce spunti lirici e grafici. Anno Scuola materna alunni frequentanti Scuola elementare alunni frequentanti 1984 6 - 1985 18 - 1986 19 6 1987 24 12 1988 23 18 1989 22 26 1990 29 39 1991 38 38 1992 40 45 1993 50 47 .1994 46 57 1995 47 67 1996 48 76 1997 51 79 pravne odgovore. Se posebno pohvalo pa je odbor izrazil učnemu osebju za opravljeno dejavnost, ki je bila izredno bogata in kavlitetna. Ob tem je še posebej podčrtal uspeh na natečaju občine Bordano, kjer je vrtec dobil že drugič zapored ab- solutno prvo nagrado, skupni deli 1. in 2. razreda osnovne šole pa sta dobili prvo nagrado ex-aequo oziroma posebno priznanje, kar pomeni, da so otroci, ki so zmagali lani v kategoriji vrtcev, letos spet zmagali kot osnovnošolci. Potietna tournée gledališča Odkar je začelo naše Beneško gledališče potovati po naših vaseh an dolinah so tudi naša polietja ratale buj žive an lepe. An tudi nimar vič ljudi se je parbližalo našemu kulturnemu dielu. Naši igrauci, ki pa se uče ure an ure, ne-dieje an nedieje pred Dne-vam emigranta imajo pa veselje videt, de njih dielo na živi samuo an dan, de pride na oder ali pa na plac kake vasi še an še. Takuo se je zgodilo an lietos z i-gro “Jur zaničan mož”, s katero Beneško gledališče je an še bo na tournee. Takuo v petak, verjetno parvič, bo Beneško gledališče predstavilo tolo komedijo gor par Mašerah, saj se tja gor premakne za an večer Postaja Topoluo-ve. Blizu teatra pa bo še drug kulturni program. V saboto pa se bodo beneški igrauci še ankrat predstavili v Breginju, kjer so jih nimar zelo toplo sparjeli an bojo v liepem starem duoru, ki so ga ohranili po potresu zaigralo komedijo buozega fran-cuoskega kumeta. 3 11. concorso dialettale per ragazzi Su, scrivete in resiano Il circolo culturale resiano Rozajanski dum ha indetto l’undicesimo concorso dialettale resiano rivolto ai bambini e studenti delle scuole elementari e medie. Al concorso possono partecipare anche i bimbi resdenti fuori Resia. Molti di loro in questo periodo si trovano in valle con i nonni per trascorrere le tanto attese vacanze e la loro partecipazione sarebbe veramente gradita. Il tema è libero, si può parlare di se, degli amici, del paese o dei propri desideri. I testi ed i disegni devono pervenire al circolo entro il 25 di luglio prossimo. Possono essere portati alla sede della ZSKD a Stolvizza o spediti al seguente indirizzo: circolo culturale Rozajanski dum, via Varcota 1, Prato di Resia. Ecco il tema di una partecipante nell’edizione del 1986: Resija ma dolùne Resia te nu chèi dèn paitìs na use doliine. Ocu nasca doliina so na lipa nu na valuca hèra. Nasce paiiisave ni so narèt dne na sé anu dne na tè od uoda (torrente Resia). Resià té na Iipè ma na bèhé, na niimè nino fabrico anu nasce iudé ni moč hodet delèt foro sa suvet. Prit po tumpéh tuw nasce dolune so bile care iudi anu ni so mélé caré siviina, ni so hodule uplanùno anu ni so bile cuntent. Ignčn ti mlade ni na dilahé vee tei prit. Hè so cuntent ca sivun tuu Resià ca se lubér sa vilasèt. Ci dèn din ba mélé tet delet fora, tuu mei sérzé éiè bèt rudè ma Resià. Erica Di Lenardo Oseacco Zveza Anpi F-JK za uveljavitev zgodovinske “Juljiska krajina 1943 -1945. Fojbe in pregnanstvo - Da ponovno vzpostavimo zgodovinsko resnico”. To je naslov 10. zvezka Quaderni della Resistenza, ki ga je ob 50. letnici italijanske ustave izdal deželni odbor partizanske zveze ANPI iz F-JK. Publikacijo je uredil prof. Alberto Bu-voli, ravnatelj Furlanskega instituta za zgodovino osvobodilnega gibanja. 2e sam naslov pove, da gre za pomembno in pogumno potezo Anpija, saj se loteva žgoče in sporne problematike. Vendar so prav vse pogostejši poskusi reinterpretacije zgodovine, rehabilitacije fašističnega režima in Salojske republike ter površno in pogostoma zmanipulirano poročanje medijev o teh vprašanjih ponudili izziv za to delo, kot so v uvodu napisali trije pokrajinski predsedniki Calabria, Bacicchi in Vincenti. Celih 40 let je v vsedržavnem tisku in nekaterih institucijah vladal molk o obdobju od leta 1918 do 8. septembra 1943 in do osvoboditve. Poglobitev teh vprašanj z dokumenti, štu- dijami in osnovno bibliografijo je torej nujno. Iz gradiva izhaja, da ni politično, moralno in zgodovinsko sprejemljivo, da se postavijo na isto raven agresor in njegova žrtev in obenem, da se ne morejo razumeti dogodki izven njihovega zgodovinskega okvira. Brošura je razčlenjena v več poglavij. Prvi ima naslov Zgodovinska resnica se mora izogniti špekulacijam. V drugem poglavju je govor o ponarejanju zgodovine in strumentalizacijah. Giuseppe Lorenzon je na to temo napisal zanimiv prispevek o imenih na gori-škernspomeniku. Tretje poglavje sta napisala Alberto Buvoli in Galliano Fogar in je posvečen fašističnemu režimu v Juljiski krajini in preganjanju Slovanov. V zadnjem poglavju so obja-vljenja svoja stališča zgodovinarji Mario Pacor, Giovanni Miccoli, Elio Apih in Raoul Pupo. Zaključujejo zanimivo brošuro bibliografski podatki, ki so lahko v oporo tistim, ki želijo ta vprašanja dodatno poglobiti. Brošura stane 6.000 lir. Alla serata il gruppo folkloristico e le “Rože majave” I canti e le danze resiane all’Accademia di Lubiana Venerdì 3 luglio, l’Accademia delle Scienze di Lubiana ha organizzato una serata culturale dedicata alla musica ed ai canti resia-ni. Da Resia vi hanno preso parte componenti del gruppo folkloristico Val Resia e del coro femminile Rože Majave. Il concerto avrebbe dovuto svolgersi nell’atrio dell’Accademia, all’esterno, ma per il brutto tempo che ha imperversato quella notte a Lubiana, è stato necessario usufruire di una delle sale all'interno dell’edifìcio. Nonostante la pioggia battente, il pubblico è stato numeroso e presenti erano, tra gli altri, anche il prof. Matičetov, il prof. S-trajnar ed il prof. Ramovš, che da tantissimi anni si occupano di Resia e della sua cultura. Il coro, che si è alternato al gruppo folkloristico, ha presentato numerosi canti del ricco repertorio resiano, proponendo anche delle nuove versioni. Applauditi anche i musicisti ed i dan-zerini del gruppo folkloristico che hanno proseguito a suonare anche a conclu- sione del concerto invitando a prendere parte alle danze i presenti piacevolmente coinvolti dal vivace ritmo musicale. La serata è stata allietata anche dal banchetto gastro- nomico con prodotti provenienti sempre dalla Val Resia: polenta, formaggio fresco e ricotta della famiglia Foladore e biscotti del ristorante Val Resia. Luigia Negro Pa taw - ne u AuStrije ni so romonile od nes To se vi, da karija nje se intiriSawajo za nošo dolino, za našo kulturo ano za teke mamo izde. Pa taw-ne u Au-štrije ni so romonile od nes. Mata vedet, da pa tuw-ne bli-zo meje ziz te Bolške živijo jiide, ki ne romonijo skore tej mi. Meste tuke to so romoni o slavinske ni rejo od Her-magor dret ore u Bleiburg ore stron Ciuwca, to be bilo tuw Koroške. Jude taw-ne ni romonijo nje lageC ano po niške tej mi izde po nas po laške. Ni majo nje Cirkoli, kori ano asoča-cjune, k ni diržijo ziwo nje kulturo. Ni majo pa one, tej mamo mi Novi Matajur ano Dom, nje gomole ki vvsaki teden ni romonijo od nje ano nje delo. Ta na isè gornole to se romonilo pa od Rezije. Tana gornol “Naš tednik” ki je vilizel te prve din junja to se romoni od Rezije ano librine, ki so se naredile tuw te zadnje lita. Isi gornol a nareha tuw-ne u Ciuwco. Od nas je pisala Herta Maurer-Lausegger, ki na dila tuw Università tuw Ciuwco za slavistiko. Ona na je bila več Cas izdè u nošej doline ano na ma wojo, skuza gomole, zdelet poznet Rezijo tawne u Koroške. Na nin zdelala met pa ne par od isè gomole za poznet nje mesta ano toke ni dilajo pa one. Tike ma wojo poznet bujše ise reCe an mere prit orè na Solbico tuke je ufuce od ZSKD, tuw kanonike. (L.N.) E’ stato come un gesto di devozione, un atto d’amore verso una persona che ha lasciato il segno nei cuori della Benečija, perchè ha fatto intendere a molti come sarebbe se riuscissimo ad essere uniti, a lavorare insieme per il bene comune, a volersi bene come in una vera famiglia, la famiglia della Benečija. L’occasione per un incontro così è stata un’altra: la “Zlata maša” di Franc Rupnik celebrata assieme a tutti i sacerdoti della Benečija. L’invito, non a caso, è partito dalla celebrazione dell'ultima messa di mons. Dionisio nella parrocchia di San Pietro, quando quattro cori delle Valli, il Rečan, le Beneške korenine, il Matajur ed il Pod lipo, hanno voluto offrirgli in segno di omaggio, di stima, di devozione i loro canti. Proprio allora mons. Dionisio ha dato appuntamento ai quattro cori, che allora a-vevano cantato con com- non riusciamo neppure ad accettarci a livello di co- : municazione. Bella, oltre che assai opportuna, la collaborazione dei quattro cori, che potrebbero anche crescere | di numero. Forse si dovrebbe cercare e trovare più occasioni e modi di collaborare, perchè è bello, perchè piace, perchè ci indirizza a considerarci sempre più comunità, un’unica realtà nella quale operare con gran libertà e con un apporto sempre più creativo sia a livello di gruppo che personale. E’ la scintilla che mons. Dionisio ha fatto scoccare e che non deve spegnersi. Hvala, gaspuod Nižjo. Grazie anche per il gustoso pranzo! Lo abbiamo gradito assai, solo ci dispiace di averti creato un disturbo così grande. Ogni volta che tornerai nella tua Benečija, troverai tra noi una mensa dove spezzare il pane! Nino Specogna četrtek, 16. julija 1998 Žabnice: stoletnica gasilskega društva “V čast Bogu, v zaščito bližnjemu' % Prostovoljno gasilsko društvo iz Zabnic praznuje letos svojo stoletnico obstoja. Za ta visoki jubilej bodo priredili več slovesnosti, pod vodstvom poveljnika Antona Kravine, od konca julija tja do desetega avgusta. Pri organizaciji jim bodo pomagale javne ustanove, društva v dolini in ustrezni komite za promocijo. Pričakovati je, da bo v dolino prišlo veliko število ljudi, saj bodo prisotni gasilci iz Južne Tirolske, Koroške, Slovenije ter Furlanije, spremjevalci, gostje in letoviščarji, ki bodo s svojo prisotnostjo počastili stoletnico te hvalevredne ustanove. Namen te prireditve je dokazati učinkovitost prostovoljnega dela ne samo pri gasilcih, temveč tudi na ravni civilne in protipožarne zaščite. V okviru teh jubilejnih prireditev bodo različni zabavni in kulturni dogodki, kot npr. slikarska razstava na temo gasilstva ter predstavitev knjige o stoletnici, ki jo je uredil pisatelji in novinar Raimondo Domenig pod pokroviteljstvom Fondazione Cassa di Risparmio di Udine e Pordenone. V tej knjigi je vabilo, s katerim so ustanovitelji pozvali ljudstvo k sodelovanju. Pobuda za to je bila petdesetletnica av-stroogrskega cesarstva. Ker so bili Zabničani tako revni, da niso mogli dostojno praznovati tega jubi-elja, so ustanovili prostovoljno gasilsko brigado, da bi počastili cesarja z dobrodelnim društvom. Naj omenimo še pobudnike te ustanove: Rudolf Pufitsch, predsednik in občinski svetnik; Anton Wedam, župan; Franz Kerstein, tajnik; Mathias Scheriau, občinski svetovalec. Mislim, da lahko v imenu vseh vaščanov, voščim tej ustanovi še mnoga leta uspešnega razvoja v smislu gesla, ki je na grbu naših gasilcev: “V čast Bogu, v zaščito bližnjemu”. Anton Sivec Na sliki motiv iz Zabnic V nedeljo so sparjeli v Spietru novega famoštra an dekana Gaspuod Qualizza se je varnu na svoj duom Lepo število beneških vierniku iz vsieh nadiških far se je v nediejo popu-dan zbralo v veliki špie-tarski cierkvi za lepuo an slovesno sparjeti novega špietarskega famoštra an dekana Nadiških dolin, gaspuoda Maria Qualizza. Vierniki, pastoralni sveti, oblasti, vsi naši duhovniki, pa tudi iz sosednjih k-rajev, v parvi varsti ku ni-mar kobariški dekan mons. Franc Rupnik, so se zbrali za pozdraviti an sparjeti sina beneške zemlje, ki se po dugem caj-tu vrača na svoj duom, med svoje ljudi. Tle h nam so ga pa spremljali njega dosedanji farani z njih šindakam v parvi varsti. Tudi sam gaspuod Mario je na nedieljski maši poviedu, de se rad vrača v svoje rojstne kraje, kjer so njega korenine. Pozdravila sta ga župan iz Pontebbe, ki se mu je zahvalu za vse opravljeno dielo an špietarski župan, ki mu je v imenu vse skupnosti želeu dobrodošlico med nami. Govorila sta še Tiziano Onesti za vas pastoralni svet an Luisa Corredig za špietarskega. Gaspuod Mario Qualizza, smo jal je naš, saj se je rodiu lieta 1936 v Kravarju. Biu je posvečen za duhovnika lieta 1962. Začeu je njega službo to parvo v Reziji na Solbici, kjer pa je ostu le kak tie- Med svečanostjo, ko je mons. Qualizza prejemal darila iz mladih rok dan, potlè ga je škof pošju za kaplana v Videm. Imeu je velike odgovornosti v Azione cattolica an je biu tudi prorektor videmskega semenišča. Lieta 1974 je začeu njega božjo službo v Kanalski dolini, najprej v Naborjetu an potle od 1986. lieta pa v Tabli (Pontebbi), kjer je ostu do sada. Gaspuod Mario prevzema skarb za velik kos naše Benečije. Kupe z gaspuodi Federico Sara- cino an Emilio Battistig je zadoužen za viernike iz š-pietarskega an podbu-nieškega kamuna, od K-lenja do Crnegavarha. V-se tuole pride reč, takuo ki piše La vita cattolica, štieri fare, petandvajst cierkvi, deset faružov an tri taužent an pu judi. Qualizza prihaja na miesto mons. Dionisia Mateučiča, ki je po sedmih lietih zapustu Spietar an sada je v Kanalski dolin, kjer skarbi za žab-niško faro an za svetišče Svetih Višarij. Njemu se je trieba zahvaliti, če je tudi v špietarski fari an še posebno v samem Spietru začeu pihat nuov buj mlad an zdrav vetrič, ki je po-trieben sami cierkvi, če želi ostati zvesta Kristusovemu učilu an svojim ljudem. Mons. Mateučič je začeu težko pot an je naredu veliko dielo, posebno pa je vzbudiu veliko upanj še narvič med mladimi. Trošt je, de se bo vse tuole nadaljevalo, čeglih se vie ne bo lahko an ne pode nimar vse gladko. Tala je navsezadnje tudi želja videmskega škofa, ki se je puno potrudu za nam pošjat beneškega duhovnika, ki pozna an naš slovienski jezik, ki nam ob vsakem srečanju pravi, de je glih an pravično daržat živ svoj jezik an svojo vierkso tradi-cijo.(jn) Mons. Dionisio ha lasciato un segno nei nostri cuori mozione insolita, al Santuario di Monte Lussari per sabato 11 luglio. E così è avvenuto. La chiesetta del Santuario era stracolma di gente. Abbiamo cantato con entusiasmo, superando le i-nevitabili difficoltà di a-dattamento, tanto che poi Gaspuod Rupnik ci ha ringraziato calorosamente. Forse è opportuno sottolineare che rendere un servizio, in questo caso un servizio liturgico, a una persona che lavora al di là di un confine di stato, è stata per i coristi la cosa più normale del mondo. Ciò significa che i confini contano sempre meno, che sono destinati a scomparire, che nella nostra mente già non esistono più. A destra e a sinistra, a ovest V počastitev zlate maše mons. Franca Rupnika srečanje na Svetih Višarjah e ad est, esistono solo fratelli. A Monte Lussari questa sensazione è tangibile: sloveni, friulani, tedeschi, italiani si parlano, comunicano, cantano, gioiscono della loro presenza. Che ricchezza di lingue! E’ davvero bello! Forse è la realtà che mons. Dionisio ha sognato per noi qua nella Benečija e che noi non abbiamo voluto oppure non siamo stati capaci di realizzare. Così egli ri- trova per sè come un dono prezioso ciò che ha tanto desiderato per noi, mentre noi continuiamo ad allevare come una serpe in seno le nostre divisioni, le incomprensioni, le gelosie e chi sa che altro ancora, se KOZOLEC Panoramatique, mostra d’arte nella torre a Cividale Forse per la prima volta, a Cividale, si utilizza un luogo particolare e affascinante come la torre in via I maggio ed i suoi dintorni, nei pressi del ponte nuovo, per una mostra d’arte. Succede a partire da venerdì prossimo (inaugurazione alle 19.30) con la rassegna “Panoramatique” curata da Leonardo Gementi, con opere di autori italiani: Liliana Moro, Lorenzo Missoni, Vincenzo Ca-biati, Giuseppino De Cesco, Massimo liberti, Amedeo Martegani, A&M Bookstore e Roberto Cantarutti. Fino a tutto agosto sarà possi- bile incontrare le opere di artisti che interpretano la sensibilità di oggi ed il mondo che viviamo, o guardano ai mondi possibili, o a quelli lontani. “Con uno spirito non diverso - dice il curatore della mostra - gli artisti di ieri catturavano gli sguardi nella Parigi d’inizio secolo. A un pubblico multiforme e variopinto, che per caso passava di lì, veniva offerto il gioco dell’immaginazione, si aprivano loro paesaggi incantati, finché di nuovo, uscendo, si riaffacciava la vita reale”. Così accadrà con “Panoramatique”. Andrea Rudi e Bogino nella villa De Brandis Venerdì 17 luglio, alle 21, nella Villa de Brandis di S. Giovanni al Natisone, si terrà un concerto del duo pianistico formato da Andrea Rudi e dal pianista russo naturalizzato francese Konstantin Bogino. In programma i brani più significativi della letteratura per pianoforte a quattro mani, con pagine di Brahms, Schubert e Dvorak. — Aktualno ---------------------- Alla presenza di molte autorità e cittadini sabato 11 giugno Savogna: inaugurato il centro di VartaCa Si inaugura sabato a Cividale il totem informatico voluto dalla Comunità montana Un clic e scopri le Valli Entro l’anno tutte le informazioni e la possibilità di interagire con gli operatori turistici Četrtek, 16. julija 1998 Iskanje novega v umetnosti Naj mi udeleženci Postaje Topolovo ne zamerijo, saj teh nekaj besed ni namenjenih njim, Čeprav se vsaj deloma tičejo tudi njih. Gre za to: v današnji tehnološki, medijski in tržni družbi je umetnost v določeni zagati. Velili težava je namreč ustvariti nekaj "novega”. To je nekaj takega, ki gledalca ali bralca preseneti, mu ponudi drobec neslutenega sveta, neznano oazo, ki nekaj dodaja razumu in čustvom. Težko je tudi zarisati jasno mejo med tem, kar je umetnost, in tem, kar je spretna obrt. Višja zrenja, Heglovo “čutno svetenje ideje" so pogledi, ki so jih presegle že avantgarde ob koncu prejšnjega in ob začetku našega stoletja. Umetnost je takrat nehala biti posnemanje narave in iskanje poslednje resnice. Postala je, če uporabim skrajno preprosto definicijo, človekov izraz, individualna stvaritev, ki sije iz naše luči in ne več iz luči Ideje ali Boga. Sodobna umetnost se je nujno kontaminirala z najrazličnejšimi jeziki in se prilagodila svetu tehnike, medijev, subkulturnih mitov itd. Danes že težko ločimo umetniško inštalacijo od modne revije, ki sega po nekaterih sredstvih umetnosti. V književnosti so pogostokrat tanke meje med tem, kar sodi pod umetnost in kar je sad obrti. Uspešnice so tehnično brezhibne, videti je treba, kam določen tekst cilja. Tržišče postavlja navadno zahteve, ki jih kritika odklanja kot umetniško šibke. Skratka, v vsaki umetnosti je čutiti določeno relativnost tako po proizvodu kot pri oceni. Nisem zagovornik smrti umetnosti, kajti o tem je nesmiselno govoriti, dokler ljudje proizvajajo u-metnost. Nekje pa bo umetnost vendarle poiskala nova ravnovesja, kot jih bo moral sodobni svet, ki lebdi med (pre)mnogimi protislovji. E’ il primo nella nostra regione, il terzo in Italia (i primi due si trovano in Sudtirolo). Si chiama “Info-touch”, termine tecnico che verrà sostituito da uno più in uso, scelto attraverso un concorso. E’, soprattutto, il modo nuovo di intendere l’informazione turistica, e che a proporlo sia la Comunità montana delle Valli del Natisone non può che farle merito. Si tratta di un totem informatico che è stato posizionato a Cividale, in piazza Picco, e che con poche e facili operazioni permette al turista di entrare in contatto con tutte le realtà locali che aderiscono al sistema e di avere ogni tipo di informazione su luoghi e manifestazioni della zona. “L’idea - spiega Fabio Bonini, assessore dell’ente montano che cofinanzia il progetto assieme alla Camera di commercio di Udine, costo complessivo un centinaio di milioni - ha preso piede anni fa da alcune associazioni locali, l’Invito a pranzo e lo Z-druzenje, ed è stata caldeggiata dall’ente camerale. Oggi abbiamo un punto di informazioni telematico che sarà completato, con traduzioni in più lingue, alla fine dell’anno”. Il futuro è legato a come si muoverà il contesto. Mentre la Comunità montana garantisce informazioni generali sui locali della zona, ogni atti- vità potrà acquistare una p-ropria pagina, come si fa per un normale spazio pubblicitario sul giornale ma con la possibilità di essere presente 24 ore su 24, per tutto l’anno, ed a prezzi convenienti. “Le prime risposte di albergatori e ristoratori sono positive” afferma Giancarlo Zambelli Hosmer, che con una sua società ha predisposto l’impianto. Il progetto è ambizioso. Quando la macchina entrerà a pieno regime il turista, cliccando sul video, a-vrà la possibilità non solo di avere informazioni su alberghi e ristoranti, ma anche di interagire, attraverso un citofono, con gli operatori turistici, e quindi sapere se ci sono posti liberi ed eventualmente prenotare. Oltre a ciò, una serie di menù danno informazioni di tipo prettamente turistico, sul territorio e la storia delle Valli del Natisone e del Cividalese, sullo sport, sulle manifestazioni culturali, sui prodotti tipici locali, mentre una nuova cartina geografica delle Valli sostituirà quella attuale. E’ insomma un’operazione su cui, dal punto di vista turistico, la Comunità montana punta molto, e nello stesso tempo uno strumento che i turisti possono adoperare con estrema facilità. Il totem sarà i-naugurato sabato prossimo alle 11. (m.o.) Il progetto di un centro di informazione e promozione, inserito in un ambito di tutela ambientale e con 10 scopo di dare impulso allo sviluppo turistico, ha preso le mosse negli anni ottanta. Ora, il centro di VartaCa, sul bivio di Terci-monte, con il concorso di Regione, Provincia, Comune di Savogna e Camera di Commercio è una realtà ed è stato inaugurato sabato 11 luglio alla presenza di molte autorità e cittadini. É un punto di partenza per il rilancio turistico del nostro territorio, ha detto il sindaco Pasquale Petricig, che ha annunciato tra breve anche il recupero della latte- ria di Montemaggiore, dove si aprirà, grazie all’intervento dello scultore Benedetti, una bottega ed una mostra del legno intagliato. Altro importante tassello nel settore turistico è il recupero edilizio, finanziato con i progetti 5B e destinato alla ricettività. “Ma le risorse sono poche - ha concluso il sindaco - e noi speriamo nella benevolenza dei politici e delle istituzioni.” Il presidente della Camera di Commercio di U-dine, Guglielmo Querini, ha poi spiegato come il centro di VartaCa si sia realizzato grazie ai contributi del fondo benzina che però è considerato dall’UE come concorrenza sleale ed avrà vita breve. La Camera di commercio comunque si impegna, ha detto, ad intervenire anche in futuro in realtà come la nostra con fondi dal bilancio ordinario. Infine ha preso la parola il consigliere regionale Roberto Molinaro che ha sottolineato l’importanza, soprattutto nelle piccole realtà, di unire le forze e lavorare assieme. Domenica mattina è stato invece presentato il libro Kozolec dell’architetto Renzo Rudi nella sala del centro dove c’era anche la mostra dedicata a questo “monumento della cultura popolare” a cui è seguita, nonostante la pioggia, una visita guidata ai kozolci di Dus e Iellina. Da sabato dunque VartaCa è aperto al pubblico tutti i giorni (turno di riposo il martedì) ed è gestito da Barbara Martinig di Ce-pletischis che sarà affiancata dalla madre Maria Lo-szach. Ad entrambe auguri di buon lavoro. Il sindaco Petricig e le autorità durante l'apertura ufficiale del centro Vartača; sopra l’ingresso del centro Četrtek, 16. julija 1998 6 Glasovi pesnikov iz miru in tišine V Topolovem nastopili Bogliun, Loi, Paronetto in Semolič Momenti senza prezzo Tito Maniacco conosce Topolò da anni, ne ha scritto sul settimanale “Il Friuli” e, nei giorni scorsi, sul “Gazzettino”. Quanto ha scritto abbiamo a-vuto l’onore di risentire domenica sera, alla “Stazione Topolò", direttamente dalla sua voce. E dalla voce di altri autori, anche se la sala d’aspetto è stata provvisoriamente spostata, venerdì abbiamo a-scoltato versi ed emozioni difficili da descrivere. Loredana Bogliun, Franco Loi, Luciano Paronetto e Peter Semolič ci hanno regalato alcuni momenti di poesia che non hanno prezzo. O-gnuno a modo suo: dalla Bogliun che scopriva un paesaggio a lei familiare, quello stesso di cui parla nelle sue poesie, alle esperienze “micologiche" di Paronetto, dalla sensibilità e riservatezza di Semolič ai ricordi di Loi, uno dei grandi interpreti della poesia italiana di questa seconda metà del secolo. Alla fine, però, quello che più importa è . he tutti si siano sentiti, a Topolò, un po’ a casa propria. E che da Topolò, come ha detto Maniacco, se ne siano andati per forza di cose, perché. così succede sempre, con un’idea di arte che rimane dentro per molto tempo. Letošnji pesniški odmevi minuli petek niso prišli iz Čakalnice na Postaji Topolovo. Kot se pogosto dogaja v Čakalnicah na podeželskih postajah, bo tudi tu potreben kak manjši tehnični poseg, kajti po sončnem zatonu brez elektrike ali drugačne razsvetljave paC ne gre. Drobni zaplet z logistiko pa je kot stranski učinek Pesnik Franco Loi v Topolovem prispeval nekaj nepredvidenih, a zelo prijetnih sprehodov gor in dol po tej fenomenalni vasi, ki se ji Človek nikoli ne more dovolj načuditi in kjer tudi ob luninem siju tu pa tam srečuješ znamenja ter vsakovrstna umetniška sporočila. Toda kar na obiskovalca naredi najgloblji vtis je tisti mir, ki je prevzel tudi pesnico Loredano Bogliun, Cim je prispela v Topolovo. Izrazila je podobne občutke, kot jih doživlja v rodni Istri, kjer je niC koliko napol izpraznjenih vasi, a kjer je obenem še razloCno Čutiti Človeško prisotnost. V takih krajih je skoraj vedno mogoCe sreCati zanimive osebnosti, pa Četudi gre za starko, ki živi s svojimi kokoškami. Loredana Bogliun je za pesniški veCer v Topolovem izbrala nekaj svojih pesmi po navdihu, ki ji ga je podarila ta Čudovita tišina, kjer je, kot pravi ena izmed njenih pesmi, ”v tej podeželski tišini en sam napor -življenje**. Istrska pesnica piše v vodnjanskem narečju, ker le tako uspe izraziti svoje najintimnejše občutke, njeni lastni italijanski prevodi pa uspešno ohranjajo poezijam izvirno skladnost. Povsem drugaCne pesmi je predstavil slovenski pesnik mlajše generacije Peter Semolič, ki se mu pozna, da se je v življenju precej premikal. Med dru- Z leve Semolič, Bogliun in Paronetto venerdì verso sera Il programma giovedì’ 16 luglio ore 21 Quintetto di fisarmoniche della Glasbena matica di Trieste 17 LUGLIO a Masseris di Savogna Rami viyi-Zive veje, Inaugurazione del tratto Topolò-Masseris Esposizione ora o mai più di Razsvetljenje, Gruppo Irwin 20.30 Jur, zaničan mož, teatro con il Beneško gledališče a seguire Proposte video di Delved, Comuzzi, Minigutti Cospirazioni, un gesto di Patrizio Esposito SABATO 11 LUGLIO dal pomeriggio Le gabbiette di Faraday, installazione di Massimo Toniutti 18.00 Clobeda's Trio, concerto per archi e percussioni Bernardo Topolò, di e con Julia Pascale dopo il tramonto Antigone, con gli allievi del liceo classico Diacono di Cividale Omaggio radiofonico alla stazione di Topolò di M. Toniutti DOMENICA 19 LUGLIO 8.30 Al di là della linea imnwginaria, camminata Topolò-Livek dalie 15 alle 19 Ai ghahytaantehiinneex (Con le redini sulla schiena) Intervento sonoro nei boschi di Topolò di Giancarlo Toniutti verso sera Le pettegole, omaggio a Camille Claudel di Gioia Danielis Due music-pieces di Marc Behrens dedicate alle Valli del Natisone Stratigrajie 2, performance di Marcello Cremonese Cospirazioni, un gesto di Patrizio Esposito Appunti in video da Sarajevo con Mario Mattone Topolò, videoriflessione di Gianfilippo Pedote gim ima tudi nekaj istrskih reminiscenc, glede na to, da je dalj Casa živel v Kopru. Najbrž pa je v njegovi poeziji tudi precej vpliva iz "pariškega obdobja**. Na Postaji je predstavil nekatere značilne ”opisne“ pesmi, kjer dobi poslušalec realen in v podrobnostih opisan scenarij. Nekaj Semoličevih pesmi bo objavljenih tudi v italijanskem prevodu, v okviru antologije mlajše generacije slovenskih pesnikov, katere avtor je beneški pesnik in Časnikar Miha Obit in jo bodo v prihodnjih dneh predstavili v Gedadu, v okviru Mittelfesta. 2e spet nekaj tretjega je bil nastop Luciana Paronetta iz Vittoria Veneta, ki se ob poeziji ukvarja še z drugimi umetniškimi zvrstmi. Paronetto je na dokaj originalen naCin asociral svoj "pesniški navdih z ...gobami. V spominu mu je ostala Cepovan-ska dolina, kjer je naletel na pravcati gobji festival. Tako so po njegovi lastni pripovedi (v kateri je bilo tudi nekaj očitne provokacije z erotičnimi elementi), nanj naredile še poseben vtis gobje vrste "phallus impudicus, boletus luridus in amanita vaginata**. Paronetto je napovedal izid zbirke, v kateri bodo gobe skupaj obravnavane v poezijah in jedilnih receptih. Pesniški veCer se je sklenil z izrednim likom Franca Loia, Cigar intenzivnost izraza je prevzela vse prisotne. Miha Obit, ki je, tako kot ostale goste, predstavil tudi Loia, je upravičeno dejal, da je Postaji v Cast imeti takega gosta. Loi je dejansko eden izmed na-bolj cenjenih sodobnih italijanskih pesnikov, Človek izjemne občutljivosti. Njegove pesmi, napisane v milanskem narečju in prevedene v italijanščino, so polne globokih življenjskih resnic in so lahko takoj blizu tudi popolnemu laiku. Kot je dejal sam avtor "niso vesele, a so zelo do-Zivete**. In lahko reCemo, da je bil Loi s svojo prisotnostjo nagelj v gumbnici pesniškega veCera na Postaji Topolovo. (D.U.) Trasferta a Masseris, poi il finale con Martone . Solo la pioggia, e soltanto nella giornata di sabato, ha potuto qualcosa contro la “Stazione Topolò” la manifestazione che si avvia alla chiusura, nel prossimo week-end, con un grande successo di pubblico (centinaia i visitatori ogni sera) e di critica. filli PkEOLi FERRAMENTA - CASALINGHI - UTENSILERIA LEGNAMI - ELETTRODOMESTICI - MATERIALE ELETTRICO - COLORI - ARTICOLI DA REGALO ŽELEZNINA - GOSPODINJSKI ARTIKLI - ORODJE LES - ELEKTRIČNI GOSPODINJSKI APARATI -ELEKTRIČNI MATERIAL - BARVE - DARILA CIVIDALE ČEDAD Via Mazzini 17 Tel. 0432/731018 Dopo gli incontri con la poesia e con la danza, che’ hanno contraddistinto l’ultimo fine-settimana, da giovedì a domenica numerosi appuntamenti contraddistingueranno la manifestazione. La “Stazione” per la prima volta, venerdì, si sposterà a Masseris, nel comune di Savogna (nella giornata di venerdì) inaugurando un tratto di strada con un paese che, grazie all’associazione “Bed & breakfast” si è contraddistinto per la sua ospitalità. In serata verranno proiettati alcuni video di artisti della nostra regione. Sabato e domenica si ritornerà a Topolò per il gran finale, con numerosi appuntamenti tra i quali segnaliamo la rappresentazione “Antigone” degli allievi del liceo classico Diacono di Cividale, diretti da Claudio Moretti, e lo spettacolo “Bernardo Topolò” di Julia Pascale, realizzato coinvolgendo molte persone del paese. Domenica mattina si terrà la camminata da Topolò a Livek, organizzata dal circolo culturale Rečan. Seguiranno interventi sonori, proiezioni di video e performance. Fiore all’occhiello sarà la presenza, accanto ad un amico di Topolò come Patrizio Esposito, di Mario Martone, regista napoletano reduce da Cannes dove ha presentato il suo ultimo film, “Teatro di guerra”. Martone presenterà alcune scene di un video realizzato a Sarajevo. Continua così ad essere presente il filo diretto che lega Topolò a Napoli, attraverso i tanti artisti che hanno fino ad ora fatto visita a Topolò. L’edizione di quest’anno della “Stazione” si f «Ig • mèi ¥ Sabato c’è stato l’omaggio della "Stazione" alla danza concluderà con una video- mente “Topolò”. L’ennesi- riflessione di Gianfilippo mo omaggio ad un paese e Pedote intitolata semplice- ad un evento. ' ulili« CIVIDALE Cividale - Via Udine - Tel. 0432/733542 Mittelfest novi matajur četrtek, 16. julija 1998 7 Manifestacijo, ki je del Mittelfesta, so predstavili v soboto na sedežu Pokrajine v Vidmu Lutke spet v Nadiške doline Sodelovalo bo 13 skupin iz držav srednje Evrope V beneških občinah bo skupno 37 predstav po vaseh Tudi letos se bo del Mit-| telfesta dogajal v Nadiških dolinah z lutkarskim festivalom, ki bo potekal v dneh od 18. do 26. julija. Festival bo letos na vrsti že šesto leto zapored, umetniški načrt zanj je naredil Roberto Piaggio, organizatorji pa so Združenje Mittelfest, Deželna gledališka ustanova, videmska pokrajinska uprava, Gorska skupnost Nadiških dolin in Občina Špeter. Lutkarski festival so predstavili prejšnjo soboto na sedežu pokrajinske uprave v Vidmu. Predsednik videmske Pokrajine Giovanni Pelizzo je izrazil zadovoljstvo in pozornost uprave do te manifestacije, ki je iz leta v leto uspešnejša in je po začetni samostojni poti dejansko postala sestavni del Mittelfesta. Lanski uspeh, po katerem so zabeležili preko 6000 obiskovalcev, po oceni Pelizza priča o tem, da je treba to manifestacijo v prihodnosti še dalje razvijati, čemur bo prispevala tudi formalna utrditev združenja Mittelfest. Direktor deželne gledališke ustanove Castiglione je dejal, da je eden od razlogov za uspeh lutkarskega festivala dejstvo, da se odvija v tako nevsakdanjem okolju, kot ga predstavljajo Nadiške doline. Predstave so na prostem in gledališče dejansko gre med ljudi. Ustvari se enkraten medsebojni odnos in to je tudi glavni recept za uspeh festivala. Prisotna župana občin Speter in Grmek Firmino Marinič in Lucio Canalaz sta podčrtala sodelovanje krajevnih uprav pri izvedbi festivala, Marinič pa je še posebej poudaril pomen, ki ga imata tako Mittelfest kot v njegovem okviru lutkarski festival za ves obmejni prostor. Spetrska občirja bo svojo pozornost do te pobude tudi letos izrazila s podelitvijo nagrade “Zlata lutka”. Roberto Piaggio je kot umetniški vodja festivala napovedal, da bo letošnji program potekal po preizkušenih uspešnih kriterijih, po načelu "ekipa, ki zmaguje, se ne zamenjuje". Kot spodbudno novost je omenil dejstvo, da so se po dosedanjih uspehih festivala po več krajih v deželi na novo ustanovile lutkarske sekcije, kar je očiten znak, da za to umetniško zvrst narašča zanimanje. Sekcije so nastale v Vili Manin, Ampezzu, Miljah in Gorici. Piaggio je Zgoraj predstavitev festivala na videmski Pokrajini. Levo: prizor iz lanskega nastopa ene izmed skupin to novo zanimanje vzel v vednost z veseljem in dejal, da se ustvarjajo pogoji za kvalificirano lutkarsko dejavnost v naši deželi, ki bi lahko s tem pridobila novo pomembno kulturno vizitko v odnosu do držav srednje Evrope. Na festivalu bo letos nastopilo 18 znanih skupin iz Madžarske, Avstrije, Slovenije, Italije, Romunije in Češke, skupno pa bo v vaseh Nadiških dolin kar 37 predstav. O pomenu tega dela Mittelfesta je spregovorila tudi umetniška direktorica Mittelfesta Mimma Gallina, ki je med drugim dejala, da na ta način pomemben del kulturne ponudbe poletne če-dajske manifestacije pride tudi do ljudi, ki bi sicer ostali iz nje izključeni. SABATO 18 LUGLIO San Pietro - sala consiliare, ore 17.00 - Premio “La marionetta d’oro”, consegna del premio edizione 1997 - Granteatrino della Marignana: La forza dell’ipnosi >*- Prepotto - municipio, o-re 20.30 - Hattyu dal Szinhaz (Ungheria): Il principe Argilus e la principessa Ilona DOMENICA 19 LUGLIO Soiarie (Drenchia), ore 16.30 - Hattyu dal Szinhaz (Ungheria): Il principe Argilus e la principessa IIona Vartača/bivio Terci-monte (Savogna), ore 17.30 - Tindipic teatro: L’avarizia - C’era una volta una fi ittella Tribil inf. (Stregna), ore 17.30 - Granteatro della Marignana: La forza dell’ipnosi +■ Masarolis (Torneano), ore 19.30 - Mauro Monti-celli, Teatro del drago: La mirabitante storia di Fagiolino +■ Lombai (Grimacco), o-re 20 - Tindipic Teatro: L’avarizia - C’era una volta una frittella ■*- Biacis (Pulfero), ore 21.15 - Granteatrino della Marignana: La forza dell'ipnosi LUNEDI’ 20 LUGLIO >► Cepletischis (Savogna), ore 17 - Theatrum Fabularia (Austria): Come Ka-sper diventò re Ponteacco (S. Pietro), ore 18.30 - Teatro burattini Glug: Il brutto anatroccolo Clodig (Grimacco), ore 19.45 - Mauro Monticelli, Teatro del drago: La mira- bolante storia di Fagiolino +■ San Leonardo (sala circolo culturale), ore 20.30 -Alfa teatro Torino: Gian-doja e la farina magica MARTEDÌ’ 21 LUGLIO Gnidovizza (Stregna), ore 18.30 - Theatrum Fabularia (Austria): Come Kasper diventò re Pulfero (rist. Al vescovo), ore 18.30 - Tindipic teatro: L’avarizia - C’era una volta una frittella *► Oborza (Prepotto), ore 20.30 - Alfa teatro Torino: Giandoja e la farina magica Prestento (Torneano), o-re 20.30 - Karromato (Rep. ceca): Red queens cabaret MERCOLEDÌ’ 22 LUGLIO Azzida (San Pietro), ore 18.30 - Teatro del molino: Storie d’incantesimo Lasiz (Pulfero), ore 20 -Tri gledališče (Slovenia): Ojoj boli! Postregna (Stregna), ore 20.30 - Karromato (Rep. Ceca): Red queen's cabaret Clastra (San Leonardo), ore 20.30 - Ortoteatro: Storia del gatto che andava per i fatti suoi Savogna (scuola elementare), ore 20.30 - Alfa teatro Torino: Giandoja e la farina magica GIOVEDÌ’ 23 LUGLIO Raune (Stregna), ore 18.30 - Teatro del molino: Storie d’incantesimo Tarcetta (Pulfero), ore 19 - Karromato (Rep. Ceca): Red queen’s cabaret Seuza (Grimacco), ore 20.30 - Tri gledališče (Slovenia): O joj boli! Torneano (piazza), ore 20.30 - Cosmoteatro: Il vello d’oro VENERDÌ’ 24 LUGLIO *- Clenia (San Pietro), ore 18.30 - Ortoteatro: Storia del gatto che andava per i fatti suoi +■ Cialla (Prepotto), ore 19 - Teatro Tages: Il fd'armonico •- Togliano (Torneano), o-re 20.30 - Teatro del drago, Jon Ladarescu (Romania): La canzone del fantasma Crostù (San Leonardo), ore 20.30 - Teatro del molino: Storie d'incantesimo ^ Plataz (Grimacco), ore 20 - Compagnia degli sbuffi: La marionetta di Totò SABATO 25 LUGLIO Cividale (p.zza Diacono), ore 11.30 - Compagnia Walter Broggini: Pini demoni e denari Oculis (S. Pietro), ore 18.30 - Maninalto: Girotondo Peternel (Drenchia), ore 19 - Teatro Tages: Il fd’ armonico Montemaggiore (Savogna), ore 20 - Compagnia degli sbuffi: La marionetta di Totò Iesizza (San Leonardo), ore 20.30 - Teatro del drago, Jon Ladarescu (Romania): La canzone del fantasma Bodigoi (Prepotto), ore 20.30 - Compagnia Walter Broggini : Pirù demoni e denari DOMENICA 26 LUGLIO ■*- S. Pietro (sala consiliare), ore 11.00 - Premio “Marionetta d’oro”, assegnazione del premio edizione 1998 Cividale in fermento per le produzioni Mittelfest Gran fermento a Cividale per la preparazione del Mittelfest 1998. Strade e piazze della città stanno assumendo la fisionomia tipica del periodo del festival, con palchi, gradinate ed altre attrezzature necessarie alla migliore'sistemazione di attori, musicisti e pubblico. Sono in piena preparazione, intanto, gli spettacoli di produzione e co-produzione Mittelfest che si vedranno dal 18 al 26 luglio. In particolare la scorsa settimana si sono svolte le prove per i vari momenti che compongono il “Progetto Canetti” a cura di Giorgio Pressburger. Del grande scrittore bulgaro, premio Nobel nel 1981, si vedranno “La commedia delle vanità” (sabato 18 luglio, ore 21, piazza Duomo), “Auto da fè” (sabato 18, ore 22.30, corte del Duomo) ed il “Gioco degli occhi” (domenica 19, ore 17.30, corte del Duomo). Il cast è di rilievo, con le presenze di attori come Ennio Fantastichini, Paolo Bonacelli, Anna Bonaiuto e Ottavia Piccolo. Accanto a questi si uniscono altri grandi nomi: Maddalena Crippa per la poesia di Paul Celan, Jerzy Sthur per il film “La tranquillità” di Kieslow-sky, Vinicio Capossella in concerto il 25 luglio, alle 22, in piazza Duomo. Quest’ultimo sarà accompagnato dalla “Kocani Orkestar”, una fanfara di ottoni macedoni che propone una musica che esalta il ricco mosaico di ritmi e melodie meticce proprie dei Paesi balcanici, in bilico tra Oriente ed Occidente. Ritmi che il pubblico internazionale ha potuto conoscere grazie al film “Underground” di Emir Kusturica. La stessa “Kocani Orkestar” sarà protagonista della festa notturna che seguirà il concerto, in piazza Diacono, con piatti e “assaggi” balcanici. :: m s ecppe parrucchieri . via Ristori n. 19 Cividale del Friuli • Udine • tel. 0432/732452 , orario martedì, giovedì, venerdì • e sabato 8.30-17.00 , mercoledì anche appuntamento • 8.30-12 15 00-19.00 ' TRST GORICA VIDEM Sedež: 34135 TRST - Scala Belvedere 1 Tel. 040/43713 - 43714 - 411826 - 411827 Telefax 040/43073 Filiali: 34170 GORICA Tel. e telefax 0481/535855 33100 VIDEM - Ulica Roma 36 Tel. 0432/502424 - Telefax 0432/503780 IMPORT - EXPORT- RAPPRESENTANZE UVOD - IZVOD Četrtek, 16. julija 1998 Puno škode zavojo slave ure Plaz nad Kanalcani De poliete se zdere kaka sila nie nič čudnega. Pa tista, ki se je zdarla v torak 7. luja zvičer an v torak 14. luja čez dan je bla posebna. Močan daž, striele an vietar so nardi! puno škode po vsi-eh naših dolinah, predvsem v sauonjskem an garmiškem kamunu. V sauonjskem ka-munu je paršla uoda po kle-tieh. Par kajšnim kraju je bluo tudi puno luže, drievja an plazuovu po ciestah... V Dreki, narguorško škodo jo je potarpeu Gianni Iur-man iz Skal: ’na striela mu je ubila pet krav, ki so ble na pašniku. Zaries velika škoda. V garmiškem kamunu je sanožet je ratala verin an de priet al potlè se vse splazi. Tele denunče jih nie obedan poslušu, takuo v torak ob osmi zvičer je ratalo, kar je ratalo. Vsa uodà iz Prievaia, vsa tista iz luhta, plus tista, ki gre uoz vodovoda se je zbrala za konauško vasjo an takuo se je splazilo, kar je bluo lepuo parmočeno že lieto od tegà. Oškodovalo je Zefcjovo hišo, uodà an zemja je bla takuo vesoka, de je pokrivala vrata, strah je biu velik, sreča, de kjer se je zdaru plaz nie bluo obednega člo-vieka an sreča tudi, de uodà nie zdarla v hišo. Kar se je pokazalo drugi Continua la tradizione dei tonkatì Si perde nella notte dei tempi la tradizione dello scampanottare (tonkati, škampinjati in dialetto sloveno locale) dove le squadre delle varie parrocchie davano il meglio di sè, ma solo nei momenti della sagra, quelli più solenni. E sono stati gli scampanottatori ad annunciare quest’anno anche la sagra di S. Pietro, sabato 27 giugno. Organizzata dalla parrocchia di s. Pietro, sotto la direzione del sagrestano Fabrizio Dorbolò e di Giovanni Rossi, che è tra l’altro uno dei componenti della squadra locale dei tonkači, si è svolta infatti la prima rassegna degli scampanottatori. Vi hanno partecipato ben 11 squadre provenienti dalle valli, da diverse aree del Friuli e dalla vicina Slove- nia. Questi i gruppi: Aiello, Campolonghetto, Cividale del Friuli, Drenchia, Forni di Sopra, Jalmicco, Masarolis, Rodda, San Pietro al Natiso-ne, Sant’Andrea di Gorizia, Vrtojba. Il gruppo di Cividale annovera tra le sue fila il più anziano scampanottatore del Friuli, Gildo Movia, classe 1906, puntualmente presente ad ogni chiamata. 11 più giovane partecipante alla rassegna, facente parte del gruppo di Vrtojba, è stato Vasja Leban, classe 1985. Il gruppo promotore della prima rassegna sampietrina si augura di essere riuscito a ravvivare l’interesse per quella che anni addietro era . una tradizione molto viva e praticata in ogni paese della valli del Natisone. Essere riusciti a mettere a confronto varie tecniche di esecuzione I della suonata delle campane I si spera possa sviluppare 1 ulteriormente la conoscenza j delle diverse culture e tradi- ' zioni da cui traggono origine. Tutte le squadre alla fine della manifestazione sono state premiate, ciascuna con un libro offerto dall’Unione di circoli culturali sloveni, con delle bottiglie di vino con cui ritemprarsi dalla fatica e con una “targa ricordo” offerta dalla Comunità montana Valli del Natisone, consegnata personalmente dal presidente Marinig. bluo buj huduo gu drugod an iz garmiškega kamuna so nam napisal tuole, kar prebereta tle zdol. “Plavočina, ki tele zadnje dni so zadiele naše doline in cielo Furlanijo so puno škode pustile za sabo, posebno v garmiškem kamune, kjer v torak 8. luja zvičer se je lilo ku iz škafa. Nič nieso pomagali potoki, ki so ob robu ci-est an ki, na žalost, so skor vsi zataknjeni, uodà se je lila po ciesti, ku de bi bla nje pot an kjer je ušafala ’no špranjo al vekopano na ciesti se je not ulila. Takuo je ratalo go par Konauc, kjer vsa uodà iz Prie vala an od brega za vasjo se je spejela v jamo pod vodovodam (acquedotto), ki je bla vekopana že kar so spejal vodo od “Friuli centrale”. Muoram poviedat še, de Cisterna od uodè, četudi je nareta že Vič ku dvie lieta, niema še valvole, de ustave vodo takuo nuoč an dan pompa uodò iz loruovu od “Friuli centrale” an kar gre čeriez se lije po sanožet, ki leži nad vasjo. Ze lan so se Konaučan oglasil na kamunu an posebno na “Acquedotto Friuli centrale”, na žalost samuo po telefonu. So jasno povie-dal, de za vasjo leži uodà, de Pozdraveni prijatelji! Prišli so iz Livka v Topolove Takuoje bluo zad za Zefcjovo hišo go par Konauc v sriedo 8. luja dan pred očmi nie bluo nič lepuo. Paršli so tisti od “Friuli centrale” an so niek po-gamlal. Kamun je naglo tabele poluožu na ciesto zak tudi du Platcu se je splazilo pod pot. RAI je paršla naglo snemàt an po Gazetine je poviedalo: “La protezione civile si sta già adoperando”. Ja, ries je, “sopralluogo” so ga nardili, tehnik je stresu glavo, pa se nie ogla-siu, je le muču. Po tiedan dni obedan na vie za nič, kar je očejeno, smo sami očedli tarkaj, de nie blate pred hišo an v nji. Niemamo potriebo pekjat, našo hišo smo jo nimar ošermal an lepuo daržal, zid za njo smo sami zazidal an še bruozar. Z vso močjo smo ostal navezani na naše kraje. Tel plaz, vsi lepuo vedo, nie kauža narave pa na-marnost ljudi an tisti, ki imajo prid gledat, naj pohi-te: čez dva miesca bo jesen an za njim zima, tuole pride reč daž, snieg an... Niesmo an balon za ar-zmietat od vodovoda “Friuli centrale” na kamun, od kamuna na civilno zaščito (protezione civile)... naj nar-dijo njih dužnuost an naj pogledajo kakuo ošermat hišo priet, ku bo prepozno. (L.C.)” Tudi letos, v nedeljo 5. julija so nas obiskali na že petem tradicionalnem pohodu čez odprto mejo Livčanji. Njihov prihod sta oznanila desetletna fantiča Klemen in .Sebastijan iz Livka ter Jevš-čka, saj sta prišla prva na cilj. V naslednji pol uri pa so bili med nami še vsi preostali naši stari znanci. Po prvem okrepčilu je bila maša s procesijo, ki sta jo darovala domači som Livek-Topolovo ’98. V naslovu “Pozdravljeni prijatelji” so mogoče strnjene vse misli, vse besede ter čustva, ki povezujejo dva kraja kot sta Livek in Topolove nekdaj kraja trgovine, družin in jezika. Morda je prav, da iz preteklosti gledamo v prihodnost. Bliža se letos 2000, bliža se vstop Slovenije v Evropo in lahko se zgodi tudi to, da se iz Livka odpeljemo z avtomobi- gospod don Azeglio in povabljeni mons. Silvano Piani iz Ločnika (Lucinic-ca), v sklopu topolovške-ga sejma. Kot vsakokrat tudi letos ni smelo manjkati slabo vreme. Dež nas je prisilil , da smo se strnili pod strehe hiš, edina škoda pa je ta, da je deževje prej pregnalo domov naše pri- Tako je bilo jatelje. Naj povemo, da so v nedeljo nas Livčanji obdarili z le- 5. julija pim darilom, kozolcem, v vasi seveda v miniaturi z napi- Topolove lom v Topolove čez Brezo, saj ceste zrastejo na stezicah. Hvala pevskemu zboru in društvu Rečan ter vaščanom iz Topolovega za njihovo delo in trud, da je pohod uspel. Nasvidenje v Livku 19. julija. NDC Ze stare prijatelje iz Livka smo počakal z ramoniko v rokah ■■■kMmkììÌe jih prave Kronaka četrtek, 16. julija 1998 Giovanili je imeu ’no bielo kobilo, ki se je klicala Cila. Vasnjani so bli že vajeni čut vsaki dan Giovaninu glas, ki je kuazavu, ki je ueku: “Jjjeee Čila, zurik Čila, uce Čila...” ker z njega kobilo je na-redu vsake sort die-la: je orau njive, parpeju damu dar-va, speju gnuoj tu puoje, an tu patok popudan je nabasu pa an uoz darvi za jih pejat predajat v Čedad al pa daj v Videm. Čila, seviede, je bila ’no veliko pomaganje za Giova-nina, an kadar ’no jutro jo j’ ušafu, ki je ležala na slami an težkuo sapala, je hitro hitro leteu vas prestrašen klicat veterinarja. Potlè, ki veterinar jo j’ vso previ-zitù je poviedu za-skarbjenemu Giovaninu, de nie nič hudiega, kobila je samuo nomalo prehlajena an tu malo dni lahko bo ozdravila. Potlè mu je naredu recept, ri-ceto za medežine, pa j’ pozabu mu poviedat, kuo jih nucat. Giovanin je leteu naglo v lekarno, farmačijo po medežine an ko se je varnu damu je šu v Stalo za jih dat njega buni kobili. Kadar je odparu škatlo mu je paršlo tu glavo, de je pozabu vprašat veterinarja, ku nucat tisto medežino, za-tuo je začeu brat gor na škatlo, kjer je bluo napisano “modalità d’uso: inserire due supposte al dì nell’ano del cavallo”. Giovanin je uzeu tu pest dvie tiste velike šupošte an začeu pregleduvat od varha do tli njega kobilo an za pu ure potlè, vas tru-dan an potan je uskliknu: - Posluš Čila, se parsežem de če na ušafam kje imaš tist “ano” puojde finjavat, de ti jih utaknem tu art!!! Tudi otroc velike Cju-kuove družine iz Dolie-njanega so pokušal granak kruh emigracjona. Kar so nomalo zrasli an so bli za-dost močni za iti po svie-te, so pozdravili tiste, ki so ostal doma an šli z njih valižco. V nediejo 28. junija so v teli družini imiel velik, doplih senjam: an sin tele velike družine je imeu zlato mašo an za telo par-ložnost so se zbral vsi njega bratje an sestre. Je bluo 3. marca 1948, kar Emilio Chiuch je v Kozci zmolu njega parvo sveto mašo. ’No lieto potlè, 3. obrila lieta 1949 je pustu njega vas an šu za mišjonarja. Do seda je biu nimar po sviete, miez tistih, ki imajo narbuj po-triebo pomoči, miez te bu-ogih. Že vič liet je v Tanzaniji, v Afriki. Vsakoantarkaj se varne damu an za njega zlato mašo je biu spet med svojimi domačini. Zbral so se v cierkvi v Kozci, ku petdeset liet od tegà, v nediejo 28. junija. Telekrat, na žalost, nie bluo blizu njega mame Jakomine (Gia-comina) an tata Bepulna, pa so bli vsi njega bratje an sestre: Antonio, ki živi na Tarbiže, Pietro, ki je tu Kanadi, Gino, ki je ostu doma v Dolienjane, Pia, ki je tu Bresci, Teresina, ki je tam v Klenji an Ele-na, ki je pa tam v Avstraliji. An za telo lepo, veselo parložnost, se je zgodiu še an minen čudež: Elena, ki je tam v Avstraliji an Pietro, ki je v Kanadi, sta se spet obiela. Zadnji krat, ki sta se zadnji krat videla! An takuo, 39 liet potlè, so Ernesta Balentcjova je 28. junija imiela rojstni dan Cjukuovi otroc zbrani za zlato mašo bratra: sčeparne Pia, Teresina, Elena, pater Emilio, Antonio, Pietro an Gino 39 liet potlè spet vsi kupe Se je zgodilo za zlato mašo Emilia Chiuch Cjukuovega iz Dolienjane ga Buohloni za vse, mama Vse narbuojše ji željo vsi tisti, lei jo poznajo an imajo radi bli spet vsi kupe Cjukuovi bratje. Sta manjkala dva, tista, ki na žalost sta že umarla, Bepi, ki je zmanj-ku v uejski an Mario, ki je umaru kakih petnajst liet od tegà. Je ries, de Pietro an Elena sta se varnila vič-krat damu, pa reči so šle takuo napri, de se niesta nikdar vič srečala. Paš ki reči sta imiela za se poviedat! Paš kuo je biu dug njih objem... Seda, ki so vsi kupe preživiel kak dan kupe an so se varnil na njih otroške lieta, vsak se bo muoru spet pobrat po svoji pot, pa v njih sarcu an pameti ostane liep spomin telih dnevu, ko so bli vsi kupe tan doma. Takuo je življenje. Pa mi jim želmo, de bi se mogli srečat še puno krat vsi kupe, brez čakat “diamantne maše” brata Emilia. Srečno pot vam Zel-mo, an de bi se mogli var-nit damu, tle h nam, vsaki krat, ki želta! “Oh, so mi jo pru nakuhal tele krat!” Ka’ na pari, de študiera glih tuole Ernesta Balentcjova iz Seucà? Ja, telekrat so ji jo pru nakuhale nje hči Mariucci an navuode Samantha an Fanika. Ernesta je v nediejo 28. junija dopunla 77 liet. Ce vam niesmo bli jal, ki dost jih ima niesta bli za-gonal, kene?, sa’ se pru dobro darži. An tuole na pravijo samuo tisti, ki jo lepuo poznajo! Ernesta se je rodila v Vukuovi družini v Seve, kar se je oženila je šla za neviesto v Balentcjovo hišo le v Seve, kjer donas živi sama, pa ima nimar kaj-šnega ta par nji, posebno nje navuode Samanto an Faniko, ki kupe z Isadoro, ki živi tam v podbonie- škem kamunu, ji Zeljo še puno puno liet. Na besiede, ki smo jih napisal mi, muormo dolu-ožt še tele, ki so nam jih parnesli : “Draga mama, kikrat sam vam bla tiela poviedat tele besiede, pa nie biu nikdar te pravi moment: al niesmo ble same, al niesam uagala, al ste imiela za dielat vi, al pa ist. Mama, vas zahvalim za vse, kar ste nardila za me an za moje otrokè, za ka-kuo ste me nimar lepuo podučila an... skregala kar je korlo, za vaše dobre besiede, an če kajšan krat jih niesam zastopila. Vas imam puno rada an čeglih sam že velika an san tudi ist mama že dvieh velikih čeč, imam še potriebo vašega ucii: an vaših sladkih besied.” Pater Emilio ko je zmolu parvo sveto mašo kupe s tatam Bepulnam an z mamo Jakomino "Dolegna -3 aprile 1949 -partenza di p. Emilio perle missioni” je napisano ta za telo fotografijo. Na nji, kupe z Miljam so otroc iz Kozce an Dolienjanega Kuo je lepuo iti gu Seucè gledat našo nono! DOLOMITI 23 - 24 - 2S taglio 1998 giovedì 23: partenza da S. Pie trovile 4.30. Arrivo a Vernago in Val Senales. Da qui 3-4 ore di cammino per raggiungere il rifugio Simitaun a 3016 m. venerdì 24: si raggiunge la cima del Simiìaun (m. 3597), quindi rientro allo stesso rifugio da dove si prosegue attraverso il passo Giogo fino al rifugio Bellavista a ni. 2845 (3-4 ore di cammino). sabato 25: dal rifugio Bellavista si raggiunge la cima Palla Bianca (m. 3738) dopo 5-6 ore di cammino. Ritorno a valle a Maso Corto. Quota: L. 100.000 (viaggio e pernottamenti) - Iscrizioni fino a lunedì 20.07 (Alvaro tel. 727560 - Igor tel. 727631) - Portare ramponi, picozza e abbigliamento adeguato PLANINSKA DRUŽINA BENEČIJE - PLANINSKO DRUŠTVO KOBARID novi matajur ^ Četrtek, 16. julija 1998 La spada come espressione di una casta guerriera Ideologie e società nelle terramare ——— Minimatajur— Kakuo so dielal ta po sanažetih Noni so otrokam v vartcu pravli o svoji mladuosti Skupina Lastovke iz dvojezičnega vartca iz Špietra je tri lieta od tega z učiteljicam Vilma Martinig in Marina Pocovaz, napravila lepo dielo s starimi starši, ali noni kot jim pravimo po domače. Otroc so none vprašal, kako je bluo, kadar so bli oni majhani an noni so radi pravli. Ta-kuo se je zbralo puno zanimivega, na kar se lahko sami prepričati tle zdol. Ratale so tudi bukva. Nona Carmelina od Emanuela iz Utane je poviedala, kakuo so ankrat ziviel an dielal. Preberimo. A partire dal XIX secolo, le ricerche sulle terramare hanno portato ad u-na buona conoscenza fisica di questi insediamenti. Una sezione tipo della terramara mostra, a partire dall’esterno, un fossato artificiale largo 30 metri e profondo un metro e mezzo. Segue un terrapieno di terreno ‘sterile’ (cioè privo di resti antropici) largo circa 12 metri, digradante verso il fossato. All’interno l’aggere è rinforzato verticalmente dai ‘gabbioni’ verticali di legno. Tutto si ripete sul lato opposto. In mezzo abbiamo la grande palafitta formata dai pali di sostegno dell’impalcato, sotto il quale, come una discarica, c’è il riempimento della ‘terramara’, ricco di humus e di resti archeologici. Fra le case, costruite sopra la piattaforma, passano infine le strade, in corrispondenza delle quali i pali sono infissi in un riporto di terreno sterile, simile a quello dei terrapieni. Fuori dal perimetro delle terramare si scoprirono le necropoli; l’esempio tipo misura 300 metri per 200 circa (Castellaz-zo, Parma). Un’area interna della terramara pareva poi destinata a funzioni di carattere sociale o di culto. In corrispondenza di queste strutture, non proprio abitative, i ritrovamenti di epoca romana e medioevale furono più abbondanti (G.Leonardi). Era un po’ la tesi di Giuseppe Sergi. Secondo questo studioso le terramare furono abitate in tempi diversi: a) in una prima fase da gente medi-terranea, Liguri-Euganei,' che possedevano solo strumenti di pietra; b) in una seconda fase da invasori indoeuropei provenienti dall’est (Umbri) che conoscevano il bronzo e introdussero la cremazione di morti; c) infi- ne dai Romani che aggiunsero i gabbioni, iPterrapieno con la palizzata ed il fossato esterno e furono utilizzate anche nel Medio Evo, come dimostrerebbero i resti archeologici (G.Sergi). L’espansione degli abitati, la crescita demografica, la produzione metallurgica, l’aumento dei traffici e l’intensa circolazione della ceramica segnano l’apogeo della cultura delle terramare. Segni di una società organizzata sono i pesi per bilancia. A proposito dell’assetto sociale delle popolazioni delle terramare, riunite in piccole comunità federate, si è cercato di capire se fossero organizzate in una società di tipo individualistico o comunitario. La colonizzazione della pianura, la costruzione dei fossati, dei terrapieni, delle canalizzazioni, dei gabbioni e delle palafitte, pare rispondere ad una direzione pianificata e ad un modello sociale centralizzato, forse a carattere coercitivo. Le realizzazioni delle terramare paiono impensabili in un modello sociale individualistico. In contrasto con questo modello, le abitazioni non mostrano segni di differenziazione, ma solo una divisione del lavoro dovuta semplicemente alle varie forme di artigianato. Del resto anche le necropoli delle terramare offrono poche informazioni. Poste a breve distanza dagli abitati senza segni di recinzioni, le necropoli della terramare sono inoltre esclusivamente ad incinerazione. I cinerari sono posti in pozzetti poco profondi, raramente con una apposita copertura, ma sono coperti solo di u-no strato di terra, senza tumulo. Raramente nei cinerari si sono trovati oggetti di corredo funebre di san, so se lovil na sana-žetu zak je liep prestor. Mame, kar je blo senuo lepuo suhuo, so pograble. Alora parvo se je potrosilo travò, potlè se jo je posušilo, se je vse kupe pogra-blo an dost krat se je mu-orlo nest Ce h kopi. Ma pried ku so nardil kopò, zviCer so nardil lonce, parvi dan, tiste buj mikane so lonce. An veste ka so guoril: Ce CeCe so nardile lonce lepè, so pravli de ušafajo liepega moža, kar se oženejo. Kuo so se dale h sarcu za nardit lonco lepò! An puoban, če so nardil lepò kopò, Ce je bla liepa, naglih, so jin guoril, de ušafajo lepo ženo. Teli možje, sanosiek so se klical, zak so siekli travò, teli možje so šli sieč že o štierih zjutra an so paršli tu sanažet, ki je blo šele tamà. Alora so nabrusil lepuo kosò an so zaCel. An oku osme ure je paršla gaspodinja, je parnesla fruoštih, za jest. So jedli na muoč salam, kajšan toC, uajine an cvarCe, an pulento nie manjkala mai. An kar so lepuo pojedli an so popil kako taco vina, so šli pa nazaj sieC. Teli možje so puno dielal an so bli an žejni, an otroc so šli Ce v studenac an atu so vzel vodò, je bla dobrà, freska. Potjè so jo popil an se je muorlo iti vičkrat. Oku pudan je paršlo pa kosilo. So ble none ta doma, so kuhale an kar je blo pront, gaspodinja al pa na čeCa je parneslà kosilo. An za kosilo se je jedlo nimar kuhnjo, potlè šta-kalco, salam al mužet an kruh. Kruh so ga speklè mame tan doma. gre napri Gli scavi nella terramara di Parma del 1907 in una fotografia d’epoca valore, ma solo spilloni, fibule e perle di pasta di vetro. Mancano oggetti che possano figurare come simboli di potere. Nelle necropoli è frequente invece la spada, ridotta in frammenti sia con rotture intenzionali che per distruzione nel rogo funebre. Il guerriero veniva deposto sulla pira con un corredo comprendente la spada, i cui frammenti venivano raccolti e deposti della fossa con l’urna. Poiché la spada è presente solo in una minoranza di tombe, si pensa che un determinato gruppo sociale egemone, una casta guerriera con un ruolo centrale nella società, fosse detentore del potere militare. Alla fine dell’età del bronzo c’è la massima presenza dei campi di urne. Negli studi sulle terramare rimangono aperti gli interrogativi sulle motivazioni di questo rito, e se fu importato da genti immigrate dall’oriente, o se invece fosse dovuto al propagarsi di concezioni religiose e culturali. Le terramare furono vitali dal periodo del bronzo medio al periodo del bronzo recente (XVII -XIII sec. a.C.), e fino alla prima fase del bronzo finale (XII-XI sec. a.C.). A questo punto la cultura delle terramare si disperse per fattori interni, esterni o una combinazione degli uni e degli altri: la crisi e-conomica e sociale con la disgregazione e la diaspora degli abitanti, l’aggressività e la pressione di genti esterne, evidenziata dal moltiplicarsi degli insediamenti fortificati. Ecco un parallelo con quanto succedeva in Europa, come abbiamo visto nelle palafitte del Ljubljansko barje e, in generale, nella regione alpina adriatica. (Archeologia, 32) Paolo Petricig Jest san stala go na Utan, je na vašCinca maj-hana, kjer ankrat je blo puno judi an puno otruok, zak vsaka družina je irmela po štier, pet, šest otruok. Puno otruok je blo an vsi kupe smo se rital ta na vasi. Smo se skrival... Se niesmo mai kregal, se nie-smo mai tukli, vsi smo šli dakordo. Smo muorli an dielat, nie ku sadalè, ki norCavata samuo. Midruz smo muorli iti za mamo, za tat Ce v sanažet, Ce v njivo pomat kiek an midruz. Smo muorli nosit vodò, kar se je sieklo ta po sanažetih: Ta za host, Planino, Ta pod bardce, Ta v Koredah, Ta na planine, Ta za križan, vse sanažeta so miele njih ime. So vsi dielal, otroc so dielal majhane diela, lahkè, takuo de se nieso maltral an trudil, pa tata, mama an druz so muorli dielat na muoč. Te velie so siekli travò, nie bluo an so potočal notar tolo oslò - oslà je an kaman -an so nabrusil tisto lamo. Antà so šli nazaj sieč. Mama je parnesla zjutra fruštik za tele dieluce, je biu tata an druz, zak so mu pomal an druz judje od vasi, so bli dni par druzih, so se pomal nardit dielo an so se vraCal, an dan so pomal adnemù, drug dan so pomal te dru-zemu. Alora jih je blo pu- falciatrice, so miei samuo kosò. Tata je riezu travò an kosà vsako antkaj nie vic riezala... anta so miei no oslò, je biu osunjak, je biu naret voz liesa, dost-krat pa je biu ku an ruog, so ga parpel za pas an je meu notar nomalo vodè no tu sanažet telih dielu-cu, vsi možje, ki so siekli travò. Marne pa so trosile travò an potlè so obračale tolo travo, zak je blo sonce an jo je posušilo, je ra-talo senuo. An otroc so pomal trosit an so se rital, tenCas so skakal Ce an Kuo so ankrat runaI kopo (iz fotoarhiva Novega Matajurja) vince e •**%, Etti«- I RISULTATI AL 13 LUGLIO Bar Crisnaro - Apicoltura Cantoni 3-11 Rosticceria da Susanna - fiar Centrale 7-2 Panificio Businaro - Sacs 3-5 Bambi bar - Scania 143 1-7 Quarti di finale Iussig assicurazioni - Apicoltura Cantoni 4-15 Vigilantes - Bar Crisnaro 14-3 . n novi matajur 1 1 četrtek, 16.julija 1998 Oggi a Liessa le gare di semifinale del torneo di calcetto che ha già trovato due protagonisti Cantoni e Vigilantes a passo spedito UApicoltura nei quarti ha continuato la sua marcia di avvicinamento alla finale -1 ragazzi di Grimacco hanno travolto senza trovare resistenza i gialloneri del Bar Crisnaro - Lunedì /’ ultimo atto con le finali Aleksandr Hrast, Oton Za-breszach ed un autogol. Per gli assicuratori tripletta di Matteo Trinco e gol di Davide Del Gallo. Martedì 14 erano in programma gli incontri Rosticceria da Susanna-Bar ai Pioppi e Scania 143-Alborella. Oggi, giovedì 16 luglio, si giocano le gare di semifinale. Le vincenti lunedì 20, alle 21, si contenderanno il titolo dell’undicesimo torneo di calcetto. Per il terzo e quarto posto due squadre si affronteranno un’ora prima, alle 20. Seguiranno le premiazioni. Il torneo di calcio a 5 femminile, a causa dell’inclemenza del tempo, ha visto solo la disputa delle eli-minatorie. La pioggia ha nuociuto ad una manifestazione che stava raccogliendo un ottimo successo, soprattutto da parte di un pubblico numeroso e attento. Questi i risultati: Tavagnacco-Vec-chie Glorie Gorizia 7-1, San Marco Trieste - Tolmino 13-0, Tavagnacco-San Marco Trieste 4-1, Tolmino-Vecchie Glorie Gorizia 0-7. L’incontro tra le squadre valligiane Grimacco-San Leonardo è stato sospeso alla fine del primo tempo a causa della pioggia sul risultato di 1-1. Visto il successo, il torneo dovrebbe essere ripetuto a Livek sabato 25 luglio. Nella penultima giornata delle eliminatorie del torneo di calcetto di Liessa l’Apicoltura Cantoni ha battuto il Bar Crisnaro di Savogna con un largo punteggio. I giocatori sloveni dell’Apicoltura hanno fatto centro undici volte: quattro con Uroš Mattelič, tre a testa Aleksandr Hrast e Damjan Drole, quindi ha completato il bottino, con un centro, Pezar Garbec. Per i savognesi una doppietta di Massimo Medves ed una rete di Andrea To-masetig. Nella seconda sfida della serata la Rosticceria da Susanna di Crostù ha avuto ragione nel “derby” sul bar Centrale di Scrutto. Per i rosticceri tre gol sono stati opera di Gabriele Trusgna-ch, due di Gianni Qualla ed uno a testa di Stefano Tullio e Antonio Primosig. Per gli avversari hanno replicato con una rete a testa Michele Andresini e Giampaolo Pauletig. L’ultima serata utile alle qualificazioni ha visto vincere, nella gara tra le deluse del girone A, i Sacs di Manzano sul Panificio Bu-sinaro di Savogna. Alle tre prodezze del savognese Si-mone Vogrig hanno risposto i manzanesi con due centri di Donatello Ciani ed uno a testa di Mauro Olivo, Mario Peruzzi e Damiano Cantarutti. L’ultimo atto si è consumato con il match tra Bam-bi bar di Cividale e Scania 143 di Vemassino. Gli azzurri valligiani hanno avuto la meglio con le doppiette di Blasutig Simone e Ivano Birtig completando la loro opera con Diego Petricig, Bruno Coren e Giuseppe Zabrieszach. La rete della bandiera avversaria è stata siglata da Mirsad Imamo-vič. Visti gli ultimi risultati, nel girone B hanno superato il turno la Rosticceria da Susanna, l’Apicoltura Cantoni, lo Scania 143 ed il Bar Crisnaro. Lunedì 13 luglio si sono La squadra dell'Apicoltura Cantoni giocate le prime due gare dei quarti di finale. I Vigilantes con un’ispirato e scatenato bomber Antonio Dugaro, dieci reti e con un gol a testa di Matteo Toma-setig, Leonardo Crainich, Marco Clodig e Marino Clavora, hanno travolto i gialloneri del bar Crisnaro sotto una valanga di reti. Per i savognesi hanno reso meno amaro il calice Mas- simo Medves, Walter Franz e Stefano Mazza. Nell’altra partita l’Apicoltura Cantoni ha continuato la sua marcia di aVvi-cinamento alla finale battendo l’incompleta formazione della Iussig Assicurazioni. Per gli sloveni quaterne di Uroš Mattelič e Anton Fortunat, una terna di Damjan Drole ed una rete a testa di Jure Medved, Per la quarta volta consecutiva Pasquale Irlando si è aggiudicato la cronoscalata automobilistica Cividale-Castelmonte, giunta alla sua ventunesima edizione. Con la sua Osella PA 20 il pilota pugliese domenica ha realizzato in entrambe le man-ches il tempo migliore, abbassando di 2” il record di manche da lui stesso realizzato lo scorso anno. Il vincitore ha impiegato 6’48”82, seguito da Mirco Savoldi a 3”. T^rzo posto per Franz Tshager a 6”, quarto è giunto Rodolfo Aguzzoni a 52”. Nella categoria auto storiche la vittoria è andata all’austriaco Michael Steffny. Prejšnji teden v Nabrežini “Športne igre ’98” z dobrim uspehom Športno društvo Sokol iz Nabrežine je letos dalo pobudo za organizacijo poletne manifestacije “Športne igre 98”. Namen je bil dvojen: po eni strani obuditi igre zamejskega športa, tako kot so uspešno potekale v začetku let 60, obenem pa poživiti delovanje društva. Sodeč po rezultatih iger, ki so se zaključile v Nabrežini prejšnji teden, je zamisel popolnoma uspela. Iger se je udeležilo nekaj stotin športnikov iz vsega zamejstva in v tednu dni so se pomerili v Številnih panogah. To je bila velika rekreacijska prireditev, kjer so seveda beležili tudi rezultate posameznih tekmovanj, a bistvo je bilo v široki udeležbi mlajših in starejših, ki so se ob tekmah srečevali v pravem športnem in prijateljskem vzdušju. Organizatorji Športnega društva Sokol so v organizacijo iger vložili veliko energije in poplačani so bili z uspehom. Igre so imele tako dober odziv, da bi jih kazalo še ponavljati,S[ruštvo Sokol pa je s to potezo revitali-ziralo tudi svoje delovanje, ki je nekaj časa doživljalo krizo. Successo di partecipazione alla Festa dello sport organizzata dall’Audace Bike e calcetto protagonisti Tra gli Under 15 i ragazzi di S. Pietro si sono imposti nella finale sul Torreano Nel primo week-end di luglio l’Audace ha organizzato la Festa dello sport, che ha coinvolto gli appassionati di calcio e mountain-bike. Nel torneo di calcetto riservato agli Under 15 i ragazzini di S. Pietro si sono imposti nella finale sul Torreano per 3-1. Alla manifestazione hanno partecipato sette formazioni: oltre alle finaliste S. Leonardo, Cosizza, Cividale, Savogna e la formazione slovena della vicina Tolmino. Il miglior giocatore è risultato Federico Crast (Cividale), É2» m U4 6»« toma 125 mentre miglior portiere è stato Francesco Cendou. Nel memorial “Nicola Comuniello”, riservato a-gli adulti, si è imposta la squadra dei Merenderos sulla Pizzeria da Luciano. Oltre quaranta atleti si sono presentati domenica 5 luglio al via della prima Beneške doline marathon bike, gara non competitiva da percorrere nel tempo massimo di quattro ore. Il percorso, molto impegnati- vo, è stato portato a termine per la soddisfazione dei partecipanti, tra cui la campionessa Maria Paola Tur-cutto. L’itinerario ha toccato le località di Bajer, Seu-za, Tribil di Sotto, Presse-* rie, Polizza, Dughe, Razor, Raune, Cravero e Crostù, un tracciato in buona parte su vecchi sentieri e mulattiere. Buona la presenza degli appassionati valligiani in questa disciplina. Tra questi, nella foto qui a fianco, sono riconoscibili i fratelli Gianni e Danilo Beuzer, Donato Cernoia, Tiziano Manzini, Elio Sittaro e, seminascosto, il dottor Stefano Podrecca. Četrtek, 16. julija 1998 V Sauodnji smo igral vsi kupe: otroc, mame an tata... SOVODNJE Smo imiel senjam svetega Mohora V programu je bluo tri dni praznovanja, pa velika plota, velik daž, ki je padu v saboto zvicer je skrajSu program sejma svetega Mohora an Fortunata, ki so ga organizal tisti od proloco Vartača. Nič za tuo, v petak zvi-Cer, ki je biu namenien posebno te mladim, sa’ je bla diskoteka, se je zbralo puno mladine v duoru Suole an v nediejo, že popu-dan, se je na prestoru zbralo puno otruok iz delega kamuna. Vsi so se zlo zabavali (divertiti) z igrami za otroke, ki so jih napravli tisti od “Cosmoteatro”. Potlè ples... an “pesca di beneficenza”. Duo so bli tisti narbuj srečni? Bičikleto jo je udobila Sabrina Marchig iz Sauodnje, velik bieu ombrelon ga je nesu Bep-po Zabrieszach iz Tar-čmuna, ki se je oženu v Podbarnas, lepo griljo jo je uduobu Rino Gosgnach iz Matajura, ki živi v Sauodnji, “frigo portatile” je Su Marini Pagon iz Blaži-na, liep kandrejon, ždrajo, ga je uduobu pa Albino Cernoia iz Stiefinča. So pa ostale Se druge velike nagrade, premiji, ki jih ni obedan uduobu. Na stuojta se bat. Kar bo se-njam svetega Louranca v Matajure, pridita gor, sa’ bo an gorè “pesca di be- novi matajur Odgovorna urednica: JOLE NAMOR Izdaja: Soc. Coop. Novi Matajur a.r.l. Čedad / Cividale Fotoslavek in tisk PENTA GRAPH srl Videm / Udine Včlanjen v USPI/Associato all’USPI Settimanale - Tednik Reg. Tribunale di Udine n. 28/92 Naročnina - Abbonamento Letna za Italijo 50.000 lir Postni tekoči račun za Italijo Conto corrente postale Novi Matajur Čedad - Cividale 18726331 Za Slovenijo - DISTRIEST Partizanska, 75 - SeZana Tel. 067 - 73373 Ziro raCun SDK SeZana Sjev. 51420-60-1-27926 Letna za Slovenijo: 5.000 SIT OGLASI: I modulo 20 mm x 1 col Komercialni L. 25.000 + IVA 19% neficenza” an kar se nie udobilo v Sauodnji, se udobi gorè. Senjam svetega Muho-ra an Fortunata pa nie sa-muo ples, igre an kioski. Zjutra, ob danajsti, je bla sveta maSa par kateri je lepuo pieu cerkveni zbor, koro iz Sauodnje an po masi je bla tudi precesija dol do faruža. V turme so možje an puobje škampi-njal an s tem ustvarili lepo, prazniško atmosfero. SREDNJE ■h Oblica Naše stare jedila za sveto Madaleno V nediejo 19. bo v Oblici senjam svete Ma-dalene an po navadi za telo parložnost so v teli luštni vasi srienjskega kamuna organizuval liep senjam, “Dan po starim”, ki je parklicu gor judi iz vsi-eh naših dolin, pa tudi fu-reštih, ki so imiel parložnost pokuSat naše stare jedila. Jedila, ki sojih kuhale an napravjale obliske žene tan doma. Lietos, na žalost, telega sejma na bo, vseglih pa če prideta v Oblico v nediejo, vasnjani vam zvestuo ponudejo štrukje, guban-ce, an druge domače do-bruote, ki jih že na-pravjajo. An kako uro ve-seja. SPETER Ažla Senjam sv. Jakoba bo 25. luja Za svet Jakob je biu ni-mar senjam v Ažli. Ankrat so Se plesal an judje so parhajal iz vsieh kraju. Seda je buj težkuo organizat an senjam, posebno za kar se tiče burokracijo, ki če nimar vič kart, nimar vič permeSu... V Ažli so lepuo rešil tele težave an seda, vsake lieto za njih vaški senjam, organizajo ’no lepo vičer za vse vasnjane. Takuo bo an lietos. “Parjatelji iz du-ora” (Amici del borgo) s pomočjo komitata za Azio parpravjajo ’no lepo vičer za vse vasnjane, ki bo v saboto 25. luja od Seste po-pudap napri, kar začnejo napravjat griljato. Okuole devete an pu zvičer bo tombola, vsaka kartela bo koštala 2.000 lir, pa če udobta, udobta lepe Šenke. Vasnjani iz Ažle, na stuojta parmanjkat na vašem sejmu! Bomo vidli duo zna narlieuš balinat Tudi lietos komitat za Ažlo je organizu an turnir za vasnjane, ki zvestuo balinajo. Turnir balinanja se začne v sriedo 5. vošta an puode napri do torka 11. vošta. Ce bo slava ura, se prelože. Za se vpisat kor bit na dva an se na plača nič. Se muore iti v tratorijo Rinascita, ki je v vasi, do sa-bote 1. voSta. Kar se vpiSejo vsi tisti, ki Zeljo narest tel torneo, veberejo ekipe, škuadre, ki bojo igrale dna pruoti te drugi. Za viedet, ker dan an ob keri ur se bo balinalo, bo korlo iti prebierat na kartelon, ki bo v bakeki blizu žuga. Vpisajta se! Setemberja puojdemo v Salzburg Zelta iti gledat kak liep, karakterističen pre-stor, kjer niesta bli Se nikdar al pa se želta varnit, zak vam je bluo zlo ušeč an četa videt Se tiste lepe prestore? Ce tel kraj je Salzburg (Salisburgo) v Avstriji, vpisajta se na izlet, na gito, ki jo organi-zava komitat za Ažlo. V Salzburg se puode v nediejo 13. setemberja. Se puode s koriero iz Ažle ob 5.15 zjutra. V Salzburg se pride okuole 9.30 zjutra. Z vodičem (guida) se puode odkrivat lepote telega luštnega mi-estaca. Opudan vsak puode na kosilo kamar bo teu an bo imeu cajt iti gledat Se druge lepote telega kraja. V Ažlo se pride spet okuole desete zvičer. Za se vpisat muorta po-hitiet, sa’ je malo prestoru (50) an se muoreta obar-nit do tratorije Rinascita. Se plača 39.000 če se je od komitata za Ažlo, an 42.000 tisti, ki nieso. Za iti v Avstrijo kor imiet osebno izkaznico (carta d’identità). DREKA Praponca - Zavart Imiel smo noviče V siboto 11. julija smo bli radi v naši Stuoblanski fari, saj smo imiel noviče, kar se tle par nas nimar bulj po riedko gaja, na žalost. Oženila sta se Marta Crainich, Drejčkova iz Praponce an Renzo Gus, Arnieju iz Zavarta. Njega poznajo vsi po naši dolini, saj je avtist od koriere, njo manj zak je puno liet Ziviela z družino v Parigi, odkoder se je kako lieto od tega varnila z možam. Marta je potle ostala uduova. Zda sta ona an Renzo ušafala vsak tu te družim te pravo opuoro,an ustvarila novo družino. Okuole noviču so se stinsili an jim želiel vse dobre Martini otroc, Maurizio an Patrizia, ki šele živita v Parizu, druga Zla-hta an prijatelji. Zavart Žalostna novica Iz Belgije je paršla žalostna novica. V četartak 9. luja je umaru Giuseppe Drescig. Imeu je 71 liet an je biu donia iz Zavarta. V Belgijo je šu kot mi-nator puno liet od tega. Kar je prekopù antkaj karbona, je imeu “srečo” iti dielat v fabriko, dokjer ni Su v penzion. Se ni varnu darnù, njega življenje je teklo v tisti daželi, ki mu je dala možnost služit kruh za se an za družino. An gorè bo počivu venčni mier. Na njega pogrebu se je zbralo puno naših ljudi, ki v tistim kraju Sele žive. RITROVATI a Scrutto due cani: un dalmata ed un segugio italiano. Per informazioni tel. 0432/723218 Dežurne lekarne / Farmacie di turno OD 20. DO 26. JULLJA Sriednje tel. 724131 OD 18. EX) 24. JULUA Cedad (Fomasaro) tel. 731264 Zaparte za poCitnice/Chiuse per ferie Čedad (Minisini) do 19. julija Podboniesac: od 20. julija do 9. avgusta Ob nediejah in praznikah so odparte samuo zjutra, za ostali čas in za ponoč se more klicat samuo, če ričeta ima napisano »urgente«. Miedihi v Benečiji DREKA doh. Daniela Marinigh Kras: v sredo ob 12.00 Debenje: v sriedo ob 15.00 Trinko: v sriedo ob 13.00 GRMEK doh. Lucio Quargnolo Hlocje: v pandiejak ob 11.00 v sriedo ob 10.00 v četartak ob 10.30 doh. Daniela Marinigh Hlocje. v pandiejak ob 11.30 v sriedo ob 10.30 v petak ob 9.30 Lombaj: v sriedo ob 15.00 PODBONESEC doh. Vito Cavallaro Podbuniesac: v pandiejak od 8.30 do 10.00 an od 17.00 do 19.00 v sriedo, četartak an petak od 8.30 do 10.00 v saboto od 9.00 do 10.00 (za dieluce) Carnivarh: v torak od 9.00 do 11.00 Marsin: v četartak od 15.00 do 16.00 SREDNJE doh. Lucio Quargnolo Sriednje: v torak ob 10.30 v petak ob 9.00 doh. Daniela Marinigh Sriednje: v torak ob 11.30 v četartak ob 10.15 SOVODNJE doh. Pietro Pellegriti Sauodnja: v pandiejak, torak, četartak an petak od 10.30 do 11.30 v sriedo od 8.30 do 9.30 SPETER doh. Tullio Valentino Spietar. v pandiejak an četartak od 8.30 do 10.30 v torak an petak od 16.30 do 18. v saboto od 8.30 do 10. doh. Pietro Pellegriti Spietar: v pandiejak, torak, četartak, petak an saboto od 9.00 do 10.30 v sriedo od 17.00 do 18.00 PEDIATRA (z apuntamentam) doh. Flavia Principato Spietar: v sriedo an petak od 10.00 do 11.30 v pandiejak, torak, četartak od 16.00 do 17.30 tel. 727910 al 0368/3233795 SVET LENART doh. Lucio Quargnolo Gorenja Miersa: v pandiejak od 8.00 do 10.30 v torak od 8.00 do 10.00 an od 17.00 do 18.00 v četartak od 8.00 do 10.00 v petak od 16.00 do 18.00 doh. Daniela Marinigh Gorenja Miersa: v pandiejak od 9.30 do 11.00 v torak od 9.30 do 11.00 v sriedo od 16.00 do 17.00 v četartak od 11.30 do 12.30 v petak od 10.00 do 11.00 Guardia medica Ponoč je »guardia medica«, od 20. do 8. zjutra an od 14. ure v saboto do 8. ure v pandiejak. Za Nediške doline: tel. 727282. Za Cedad: tel. 7081. Za Manzan: tel. 750771. Informacije za vse Guardia medica Za tistega, ki potrebuje miedi-ha ponoč je na razpolago »guardia medica«, ki deluje vsako nuoc od 8. zvičer cjp 8. zjutra an saboto od 2. popu-dan do 8. zjutra od pandiejka. Za Nediške doline se lahko telefona v Spieter na številko 727282, za Cedajski okraj v Cedad na številko 7081. Ambulatorio di igiene Attestazioni e certificazioni v četartak od 9.30 do 10.30 Vaccinazioni v četartak od 9. do 10. ure Consultorio familiare SPETER Ostetricia/Ginecologia v torak od 14.00 do 16.00; Cedad v pandiejak an sriedo od 8.30 do 10.30; z apuntamentam, na kor pa impenjative (tel. 708556) Psicologo: dr. Bolzon v sriedo od 9. do 14. ure Servizio infermieristico Gorska skupnost Nediških dolin (tel. 727565) Kada vozi litorina 12 Čedada v Videm: ob 6.10 *, 7.00, 7.26 *, 7.57, 9.*, 10., 11., 11.55, 12.29 *, 12.54, 13.27 *, 14.05, 16.05, 17., 18., 19.08, 20., 22.10.(od pand. do čet. an ob praznikih) Iz Vidma v Cedad: ob 6.35 *, 7.29, 8.*, 8.32, 9.32 *, 10.32, 11.30, 12.32, 12.57 *, 13.30, 14.08 *, 14.40, 16.37, 17.30, 18.30, 19.40, 21.50 (od pand. do čet. an ob praznikih), 22.40 ' čez tiedan Nujne telefonske številke Bolnica Cedad 7081 Bolnica Videm 5521 Policija - Prva pomoč ....113 Komisarjat Cedad....731142 Karabinierji..............112 Ufficio del lavoro 731451 INPS Cedad 700961 URES-INAC 730153 ENEL...............167-845097 ACI Cedad..............731987 Ronke Letališče.,0481 -773224 Muzej Cedad 700700 Cedajska knjižnica ..732444 Dvojezična šola 727490 K.D. Ivan Trinko 731386 Zveza slov. izseljencev.,.732231 Dreka..................721021 Grmek..................725006 Srednje................724094 Sv. Lenart.............723028 Speter.................727272 Sovodnje...............714007 Podbonesec 726017 Tavorjana..............712028 Prapotno...............713003 Tipana.................788020 Bardo..................787032 Rezija 0433-53001/2 Gorska skupnost 727281