122. Številka. Trst, v torek 3. junija 1902. Tečaj XXVII „Edlaoat" Izhaja »krat aa laa. razna aadsl) la pr aaaikTv. ob 4. ari tvečer. Ktniilit »»it: ca eelo leto........SA kzoa h pol leta • •••••••• 11 * z i C® trt leta •••••••• C „ za ea mesec ........ Ikzoat *sročnino je plačevati naprej. Ba aa-■očba brsi priložene naročnina M anrava at ozira. _ Fo tobakarnah v Irato te prodajajo posamezne Številke po 6 gtotink (3 »vč.i; nea Tnta pa po 8 stotink (4 avč.) Sdin ost Glasilo političnega društva „Edinost" za Primorsko. Telefoa It t. 870. T «4iMitl J« Mi! OfUil aa rafiaaajo po vratah v petita. Za »«f* kratao aaro£Jlo a primernim popnt.tom Poslana, osmrtnice in javne zahvalo do- ssafl oglasi Itd. se računajo po pogodbe Vri dopisi naj se poiiljajo areialltsa Nafraakovani dopisi se ne iprejemajo Rokopisi se ne vračajo. Haročnino, reklamacije in oglaae spre jama apravalltve. Naročnino in oglate je plačevati loco Trst. U redati tv* In ilskaraa se nahajata v alici Oarintia it*/12. Cpravatltvo, la »prejeaiaaje in/erator i ulici Molia \ loeolo ktv. 3, p, nadatr. _w*_ ladajatelj in odgovorni urednik Fran Oo d a 1 k. liata Nsrt—lila tlakama koaeorcija liata „Edinost,, ▼ Trst AleKsei Nlkolajevič Harnzii Pred kratkim je izišla v Rusiji knjiga »Kreetjanin avstrijskoj krajni i ego postrojki«, avtorja gospoda Alekeeja Nikoiajeviea Ha-ruzina, kronskega sovjetnika v Petrogradu. Nekateri slovenski listi prinesli so o tej knjig i, kakor prvem takeir. pojavu v Rusiji, jako laskave ocene ter so posebno naglašali natančnost in skrbnost, s katero je g. pisatelj jpazoval slovenskega kmeta, njegove skrbi ter njegove stavbe. Jednoglasno se je priznavalo, da se še nikjer ni tako pisalo o nas. Da, tako natančnih proučevanj tudi v domači literaturi nimamo. Ker bo gotovo zanimalo marsikoga spoznati tega moža dela in učenja, hočemo podati v naslednjem kratek opis njegovega delovanja v Moskvi. Aleksej Nikolajevic Haruzin je bil rojen 'eta 1864 iz jedne najstarejših in najpleme-nitejših rodbin tatarskega pokoljenja, Ki sega nazaj do XVI. stoletja. Po vzgoji v domačem krogu je obiskoval gimnazij v Revelu :n pozneje vseučilišče v Moskvi, kjer je poslušal naravoslovska predavanja. Do^egši doktorat je privatno študiial pravo, v čemer je dosegel tudi doktorsko čast. Njegovo učenje je bilo temeljito in energično; za kar se je odločil, to je moral doseči. Zato pa so tudi njegovo znanje priznavali od vseh strani in Častno. V letih 1887—1888 je preiskoval kir-ziško stepo in za tam nabrane zbirke podelila mu je univerza v Moskvi veliko srebrno kolajno. Gospod Haruzin je sploh izvrsten raziskovalec in opazovalec. O tem pričajo njegova dela, ki z ozirom ua natančnost in vestno proučevanje zavzemajo najodličnejše mesto med jednakimi deli. Po vsakem znanstvenem potovanju podaja ta duševni velikan svoja opazovanja širšemu občinstvu, v knjigah ;n manjših brošurah. Svoje misli s potovanja po kirgiški stepi je napisal v knjigi: »S te p-n y e o č e r k i (s t r a n i č k i i z zapis-noj knjigi) s 13 fototipnvini tablicami M 1*86 g.) \ njegovem 24. letu dalo mu je njegovo -krbno nabrano gradivo priliko, da je spisal jedno najznamenitejših del. To delo se glasi : » H i r g i z v Bukeevskoj o r d y« v dveh debelih zvezkih »t. I. antropo-logo-etnologičeskij očerk s 18 f»t o t i p. t a b 1. M. 1889 g.* in »t. II. eravnitelnaja antropologija Kirgizsov s 1 hro moli t o graf. PODLISTEK. i:; MELITA. Povest iz naše dobe. r-pi-al J asi p Kvsvu Tomie : prevedel Radi. Prvi del. II. Cim več je baronica mislila o zakonu Alfredovem z Ljubico, tim več jej je ugajala ta misel. Po njenej smrti ostane ves imetek njima dvema, katera je itak že odločila kakor dediča. Alfred dobi njenoimetje, posestvo Borkovec in veleposest AVinterdorf* na Koroškem,- kar je bilo imetje pokojnega »arona. To imetje je imelo za Alfreda tem večo ceno, ker je bilo rojstno selo rodovine barona \\~interja. Baron Alfred je često mislil na to, kako lepo bi bilo, da bi dobil on to imetje. Kako bi je on čuval in pazil nanje kakor na oko v glavi ! Ali brez tete, katera je po smrti svojega moža podedovala tudi to Imetje, ni se mogla nikdar izpolniti ta tajna, vroča želja. Ko ga je nedavno baronica poklicala, da bi govorila ž njim na štiri oči o ta b 1 i c e j u M. 1889 g.« Za to izvrstno delo ga je vieučilisce v Moskvi odlikovalo z zlato kolajno; drugo zlato kolajno podelilo mu je vseulisce v Petrogradu. Da bi spopolnil svoje etnografične študije, je že kakor dijak prepotoval s svojim starejšim bratom severovzhod evropske Rusije, nadalje v letu 1883 pokrajine donskih kozakov. Po naročilu moskovskega vseučilišča je potoval 1. 1885 v Transkavkazijo do Ararata in do perzijske meje. Zatem so se začela samostojna potovanja. Vseučilišče v Moskvi ga je poslalo v Krim, na egejsko morje in halcidiški polotok v svrho zoologičnih in antropologičnih študij. G, Haruzin je za Angležem Forbes-om sploh prvi, ki je preiskoval egejsko morje. Leta 1*89 je potoval zopet v Krim po naročilu arheologičnega društva v Moskvi in je s tega potovanja Bpisal dvoje del: »Dre v-nije mogil v Gurzufa i G u g u s a na Južnom Beregu h r v m a s 4 fot o t. t a b 1. M. 1890 g.« in »T a ta ry Gurzufa (K e fale metričeskije nabljudenija nad Tatarami Juž-n a g o Berega K r y m a) s 2 fotot. t a b 1. M. 1890 g.« Leta 1891 je po naročilu vseučilišča v Moskvi v etnografično svrho potoval v Kavkaz. Kakor nadaljen sad svojega opazovanja n svojih študij v Kirgiški stepi je Haruzin podal Rusom še troje druzih del, in sicer: » K u r g a d v 1> u k e e v s k o j stepi M. 1890«, nadalje »Bibliografi č e s -kij ukazatel trudov kasaju-ščihtja etnografijiKirgizov i K a r a - K i rgizov s 1734 —1891 g. M. 1891 g.« in »Zametki o karte Bu-keevskoj stopi i plane K a m y š -Samarskih ozer Malago lTze-nja (b d v umje kartami) M. 1891 g.c V istem letu je stopil v državno službo v estlandski guberniji ter se je udeležil vseh reform. Kakor Človek posebne trudoljubivosti zanimal se je za vsaki pojav v življenju. O dijaškem vprašanju je spieal dvoje razprav : »Po povodu brošur v »O studen • češkoj žizni v D e r p t e« M. 1891 g.« in >K v o p r o s u o korporativnom stroje studentov v Derpte (po povodu anonimnoj b r o s u r v — »D ve stat. y o studenčeskoj žizni v Derpte) Revel 1893 g.« Nadalje je v tej svoji službi spisal dve znameniti deli: »K antropologiji naBelenija Estljandskoj jako važnej reči, in ko je izvedel osnovo iz njenih ust o ženitvi z Ljubico, je bil mladenič tako razburjen in zmeden, da ni mogel spregovoriti niti besedice. Na enej strani se mu je smehljala sreča, ki mu je ponujala njegovo dedovino, po katerej je toliko vzdihoval, — na drugej strani zopet je stala Melita s svojimi čari, ki so si ga osvojili v tem kratkem Času, odkar je bil pri teti na Borkovcu. Zaljubil se je strastno v duhovito in lepo komteso, a ko se je u veri!, da je tudi ona naklonjena njemu, se je odločil, da bo govoril s svojo teto radi njiju ženitve. Ali do tega ni prišlo. Teta ga je pretekla s svojo ponudbo, o katerej je menila, da jo mladenič pograbi z obema rokama. Ne malo se je torej začudila, videč-t, da jej nečak molči s povešeno glavo, kakor da mu njena osnova ne ugaja. >Kaj ti je?« ga je vprašala z ostrim glasom. »Zakaj ti ni prav, kar ti priporočam?... Si se-li morda že zaročil a katero drugo ?« »Nisem, ali jaz ljubim«, je odgovoril zmedeno mladi baron. »Koga?... Meli to?« je vprašala naglo dalje baronica, katera je mogla opaziti iz be- gub. Revel 1894 g.« in »K restljan-skojezemljevladenije v Estljandskoj guberniji t. I. i II. Revel 1995 g.« Za to poslednje delo podelila mu je carska akademija znanosti v Petrogradu zlato kolajno. Leta 1895. vidimo g. Haruzina v državnem svetu, katero službo opravlja de danes. On zavzema torej jedno najodličnejših mest v uradništvu ter je člen vseh mogočih znanstvenih in učenih društev, tako zemljepisnega, antropologičnega, pravnega, naravoslovnega, arheologičnega in mnogih drugih društev. Leta 1899. je napravil znanstveno potovanje po Bosni in Hercegovini in napisal znamenito delo: »B o s n i j a - G e r c e g o -vina. Očerki okkupacionnoj [provinciji Avstro-Vengriji (s kartoju) S. Peteiburg 1901 g.« Razun teh tukaj navedenih del je ta neumorni učenjak napisal še nešteto drugih del in brošur, ki razmotri vajo agrarna, arheo-logična, etnografična, zoologična in druga vprašanja. Ravno v sedanjem času priobčuje v glasilu kneza (Jhtomskega v »S. Peterburskije Vjedomosti« krasne članke o nas Slovencih, kise odlikujejo po skoro p e -da d ti č n i n atančnosti in skrajni objektivnosti. To je kratek oris plodooosnega delovanja moža, ki se za nas Slovence toliko zanima, ki naš narod tako natančno proučuje in ki se zanima za vse težnje Slovencev tako, kakor d o z d a j še nobeden Rus. Mi Slovenci moramo biti temu redkemu možu, ki seznanja s Slovenci širše rusko občinstvo, vedno hvalo dolžni. Divimo se njegovi učenosti in klanjajmo se pred njegovo neumorno trudoljubivostjo in eneržijo, ki je njemu, še le 38 letnemu možu, podelila tako sijajno socijalno stališče. Namen teh vrst je, seznaniti Slovence s tem velikanom dela in učenja, s tem odkritosrčnim in uglednim p r i-jateljom naroda slovenskega, z možem, ki ljubi naš narod iskreno. Vsled tega moramo mu biti hvaležni in če pride zopet na Slovensko, vsprejmimo ga kakor svojega najboljšega prijatelja, kakor svojega plemenitega dobrotnika in podpornika. Druzega mu ne moremo dati v hvalo nego svoje hvaležno srce, in dajmo mu to z veseljem in z odkrito dušo. T. 3f. sed in vedenja svojega nečaka, da ga komteso živo zanima. »Da, Melito«, je priznal on tiho. Baronici se je obraz stemnil. »S to tvojo simpatijo«, je rekla ona strogo, »ne bo nič. Melita bi bila tvoja ne« sreča in propast...« Alfred je pogledal teto z žalostnim pogledom. Ni veroval njenim besedam in bolelo ga je, da ona tako govori o deklici, ki se m je omilila. »Ti mi ne veruješ; vidim ti na obrazu, ali jaz te prepričam takoj« ! Baronica je vstala, pristopila k staromodnemu secretairu iz mahagonega lesa ter je izvlekla iz njega pismo, katero je nudila Alfredu. »Ćitaj to!« Alfred je vzel list in ga začel čitati. Ćim dalje je čital, tem bledejdi je bil njegov obraz, a roki sti se mu začeli tresti. Ta list }e pisala baronici mati one generalice, ki je bila šla v Benetke, da bi rešila svojega moža iz mreže, v katero ga je Melita umno vlovila. Poražen in nem je Alfred vrnil list baronici. Ta list je težko obsojal Melito; pa, ako je vse resnica, kar stoji v njem, tedaj Politični pregled. V Trsta, 3. junija 1902. O položaju. Da rabimo zopet priliko o potniku, ki ni bil 'pripravljen na zapreke na svojem potovanju. Gospod Korber gotovo ni mislil na to, da bi mu v predlogi o davku na vozne listke nastala zapreka, ki mu zaustavi parlamentarni voz, ali vsaj prekriža račune. Ali Cehi so mislili — kakor smo povdarjali že včeraj — resno, ko so izjavili, da se ne čutijo več vezane in da ne privole v razpravo o rečenem načrtu, dokler ne dobe vsaj jamstva, da pride zadoščenje za krivico, ki se jim je storila, oziroma jamstva, da vlada res kaj pozitivnega stori za rešenje jezikovnega vprašanja. Zastonj Be je trudil g. Korber osebno, zastonj so češki velikaši posredovalno poBe-gali vmes, da bi ostalo pri določenem in od g. Korberja zaželenem delavnem vsporedu!- Cehi so ostali trdni. Vspričo te trdne volje so se zbrali včeraj ob 2. uri popoludne načelniki vseh klubov. A tvspeh živahni razpravi je b'l, da so Cehi dosegli svoj namen. Načelniki so davek na vozne liBtke, ki je bil prvi na dnevnem redu, umaknili na peto mesto, to pa je toliko, da sedaj ne pride na vrsto. Vsled tega odnehanja, oziroma spremembe programa utegnejo Cehi umakniti svoje nujne predloge, da bo mogla zbornica razpravljati zakon o delavBkih stanovanjih, predlogo o podonavski paroplovni družbi in nekaj druzih manjih predlog. P. S. V danes došli nam »Neue Freie Pressec pa čitamo, da se gospod Korber še vedno ni odpovedal nadi, da pridobi Cehe za razpravljanje o načrtu za davek na vozne listke; v tem slučaju bi se morda zbornica poslancev po zasedanju delegacij zopet sestala na razpravo o ravnokar imenovanem načrtu. Eh, da ! Je vse res : Nemci bo moč v državi. Ali Čehi, če prav hočejo, so tudi nekaj ! In za Cehi je zopet nekaj, a vse skupaj je toliko, da more navstati neprijetno tudi najbolj vztrajno.... objektivni vladi. Eksce-lenca Korber, ali ni tako ? ! Državni zbor. — Zbornica poslancev. — V včerajšnji seji je. stavil poslanec Daszynski nujni predlog, v katerem poživlja miniBterskega predsednika, da takoj da pojasnila o dogodkih v Lvovu. (Glej politično vest o izgredih v Lvovu!) Utemeljuj^ nujnost svojega predloga je poslanec Dabzynski ojstro napadal vlado sploh in še posebno ministerskega predsednika dra. Korona res... ne bi bila žena zanj. Komaj je čakal, da teta zopet spregovori. Bil je nenavadno razburjen in malodušea. »Kaj praviš na to pismo?« ga je vprašala teta s sigurnim glasom. »O tem pohujšanju se je Že govorilo, no, jaz vendar nisem prav verovala. Ali sedaj, ko sem dobila to pismo, verujem vse. To piše generaličina mati, moja dobra prijateljica še izza mladosti. Ona se boji za svojo hčer, katero grozi Melita upropastiti. »Strašno, ako je res !« je rekel Alfred z glasom, ki je izdajal bol in razžaljen ponos. »Vse je res, kar mi piše v pismu!« se je razjezila baronica. »Melita je koketka najnevarnejše vrste; ona ni žena za-te«. »Dovolite, teta, da premišljujem dan, dva... in potem povem svoj sklep«, je prosil Alfred ponižno. »Da, da, zberi se in hladno premisli vse!« mu je odgovorila baronica. »Jaz sem uver-jena, da se moj nečak reši na pravo stran. (Pride še.) berja ter gališkega namestnika. Povdarjal je, da so se štrajkovci uzorno vedli. Govornik je menil, da bi se moralo slednjič vendar nehati z uporabljanjem pušk in bajonetov v razganja uje množice. Daszvnski je zatrdil, da se njegova stranka ne bo dajala slepiti z lepimi besedami. Miniflterski predsednik dr. Korber je izjavil, da je njemu o dogodkih v Lvovu znano le toliko, kolikor je obseženo v časni-ških brzojavkah. Rekel je, da »o napadi na vojaštvo, predno so znane podrobnossti. prenagljeni. On da obžaluje, da je prišlo do tega, vlada pa da mera skrbeti za spoštovanje zakonov. Obljubil je, da zbornici takoj sporoči podrobnosti, čim jih i?ve. Posl. ]■ r e s 1 se je spominjal dogodkov v Viškovu in Trstu ter je dejal, da država, ki se vzdržuje le s pomočjo uporabljanja pušk in bajonetov proti svojim podanikom, ni vredna, da obstoji. Govornik je zahteval, da se krivci kaznujejo ter da se odredi vse potrebno v prepreeenje ponavljanja takih dogodkov. Predsednik je naznanil, da je predlagatelj spremenil svoj nujni predlog v toliko, da zahteva, naj vlada brez odloga da pojasnila o dogodkih v Lvovu. Ko je govoril še jeden-krat posl. Daszvnski in obžaloval, da mini-sterski predsednik ni nikoli obveščen o sličnih dogodkih, je zbornica vsprejela nujnoBt in meri tu m predloga. Zbornica je zapricela na to razpravo o je tem simptomatičneji spis, ki ga donaša kneza Uhtomakega »Peterburgskija Včdo-mostic »O zadačah nadih slavjanskih društev«. Iz tega spisa posnemljemo: Mi smo Slovani; ali slovanstvo in vse, kar je slovansko, nas zanima jako malo, ali bolje rečeno: nas ne zanima prav nič. Mi se rogamo Francozom in njihovemu neznanju 0 vsem, kar se tiče ruskega življenja, a mi jih sami nadkriljujemo v omejenosti svojega znanja o slovanskih stvareh, da-si se ne odrekamo ulogi pokrovitelja in predvodnika Slo-vanstva. Odkrito se more reči, da od 1000 ljudij, ki so dovršili gimnazijo, komaj jeden razlikuje prebivalca Slavonije od Slovenca, ali Slovenca od Slovaka. Mnogi odlični slovanski pisatelji so za Ruse »terra inco-gnita«. Pisatelj predlaga torej, da bi slovanska društva v Rusiji imela pred očmi te-le naloge : Slovanska društva se nimajo baviti z ustvarjanjem držav in s prekrajanjem evrop-ske karte. Treba, da služijo prosveti in duševnim interesom Slovanstva. Slovanska društva v Rusiji ne smejo 1 z t i k a t i verskega vprašanja in ne posvečati svoje pažnje samo pravoslavnim Slovano ji. Znaten del Slovanov sestavljajo katoliki in luterani. Slovanska društva nimajo verske misije. Gaj je primerno priporočal Slovanom : »Naj pripadamo kateri-koli veri, vsi se mo- zakonskem načrtu glede olajšav za zgradbe ramo držati Jezusovega nauka o bratski lju-delavskih hiš. Nadaljevanje razprave se je . bavi.« odložilo za prihodnjo sejo. - Ministerski predsednik je predložil po- Izogibati se treba slovanskega narodnega šovinizma. Šovinizma smo se naučili od Nem- ročilo kvotne deputacije, finančni minister pa cev in posnemamo njihovega Bismarcka. O zakonski načrt glede določitve kvote. tem pričajo idejali, ki se izključujejo med Izgredi V Lvovu. Včeraj so štrajku- seboj : o Veliki Srbiji, o Veliki Hrvatski in joči zidarji uprizorili po mestu velik demon- | Veliki Bolgarski. Slovani posnemajo nemški strativen obhod. Policija je hotela demon- nacijonalizem in se ljuto koljejo med seboj, stracijo preprečiti ter je skušala množico raz- pozabljajoči na besede Kollarjeve: Vsikdar, gnati. Demonstranti pa se niso pokorili po- kadar praviš, da si Slovan, naj se v tebi veljem policijskih organov ter so nadalje odzove človek!« prepevali in vpili. Da-si demonstrautje niBO Ves članek je poln resnih in zrelih misli dejanski napali redarjev, pozvala je policija o pravih nalogah slovanskih društev, da slo- vojaštvo na pomoč. Ko so demonstranti to vanska solidarnost ne ostane samo ideal, zapazili, so še siloeje vpili proti vojaštvu, ampak da se pokaže na delu in v živih de- proti kateremu je priletelo tudi nekaj ka- janjih. menja. Demonstranti so obkolili in nabili ne- 1 Anglo-borski mir. Po tolikih na- ke^a policijskega komisarja, ki je posebno sprotujočih si vesteh je Blednjič vendar došla brutalno nastopal. Ker se je dozdevalo, da 1 Vest o sklepu miru v vojni v južni Afriki, ne zadostuje samo jedna stotnija pešcev, ki Ali neprijetno iznenadjeni smo bili, ko smo je prišla prva na pomoč policiji, pozvali so prečitali pogoje, pod katerimi so se Buri še jeden eskadron huzarjev. Tudi dohod teh udali Angležem in priznati moramo, da so se je množica vsprejela z vpitjem in žvižganjem. Buri — sodč po teh pogojih — skoraj brez- Jeden huzarjev je, zadet od kamna, padel pogojno udali Angležem na milost in ne- s konja na tla. Huzarji so na to množico milost. razgnali : demonstranti pa so se pozneje na Res žalosten konec borbe, katero so drugem mestu zopet združili. Nekaj proda- Buri skoraj tri leta z nenavadno hrabrostjo jalnic je bilo oplenjenih. Izgredniki so po- bili proti roparski angležki vojski. Posebno skušali napraviti barikade. Ko so nekoliko po poslednjih bursk h vspehih na bojišču bilo po 11. uri zopet prišli vojaki, so jih demon- je pričakovati, da ta krvava vojna za Bure stranti napali s kamenjem. Vojaki so na to nekoliko ugodnejše izpade, rabili orožje, bajonete in sablje, in so ranili Najvažnejša točka med pogoji je ona, ki več demonstrantov. Ko so demonstranti kljubu govori o avtonomiji in ki se glasi tako le: temu še nadalje kamenjali vojaštvo, je isto »Vojaška uprava se čim prej nadomesti na to dvakrat izstrelilo na množico. Vbeh s civilno upravo; in kakor hitro bodo raz- ranjenih je kakih 50, med temi nekaj težko mere dopuščale, uvedejo se raprezentativne ranjenih : do sinoči je o ranjencev umrlo. institucije, ki bodo pripravljale deželo na Rusi o Slovanih. Peirograjsko »No- samoupravo«, voje Vremja*, ki večkrat služi kakor organ Buri so se odpovedali samostojnosti ter ruskega ministerstva za vnanje stvari, donaša ; pripoznali angležkega kralja Edvarda svojim velekarakteristicen članek, v katerem pov- zakonitim vladarjem, zato pa jim Angleži darja, da izven mej Rusije živi 40 milijonov pripoznavajo osebno svobodo in privatno Slovanov. Ta članek je spisal neki ruski posest. častnik pod utisom razgovorov, ki so jih To je pač najmanje, kar Be more v se- imeli ruski častniki z francoskimi gosti po- danjem času pri poznati nasprotniku, ki se je vodom obiska v Petrogradu. podal. Dalje ne bodo tirali Burov niti pred Clankar pripoveduje, kako da v vojnih kro- vojaške, niti pred civilne sodnije. No tudi gih Nemčije prevladuje menenje, da bo Nemčija radi take »velikodušnosti« ne moremo prepe- imela čim dalje manje nade do srečnega vspeha vati slave pohlepnim Angležem, ker bilo bi vojne z Rusijo, in zato da bi bilo bolje, da ' vendar v sramoto ne samo Angliji, temveč se vojaa zaneti čim prej. Izlasti nemški stra- vsej sedanji civilizirani dobi, ako bi se ljudi, teg \\ aldersee da je sovražno razpoložen proti ki so se borili le za ohranitev svoje svobode, Rusiji. Vroča želja istega da je, da bi se potem ko so izgubili isto, še streljalo in mo- Rusija zaplela v vojno z Anglijo. A Rusija da rilo. O amnistiji ustašev ni v mirovnem do- mora bi i pripravljena tudi na vojno z Japonsko, kumentu uiti govora, torej so isti popolnoma Položaj Rudije da je torej jako resen. < )d- izročeni Angležem na milost in nemilost, kar ima Rusija vezane roke na daljnjem Angležka vlada pa se je obvezala, da bo Vztoku, je nje položaj nasproti Nemčiji po- Burom pomagala zopet sezidati po vojni uni- stal neugodneji. Pred je mogla v zvezi z čene farme ter ne zahteva od Burov nikake I rancijo in računaje ia pomoč vsega Slo- | vojne odškodnine. To zveni ravno tako, ka- vanstva predstavljati impozantno, strašno moč. kor da bi razbojnik, ki je potovalca v gojzdu Te moči so se Nemci bali. Sedaj pa — po me- J popolnoma oropal, istemu potem velikodušno nenju piščevem — bi se Rusija, napadena po zatrdil, da za svoj »trud« ne zahteva nikake silah japonsko-angležke zveze, podprte od odškodnine. S čim naj bi Buri plačevali denarja židovske internacijonale in morda ( vojno odškodnino, ko so jim Angleži vse uni- tudi Zjedinjenih držav, težko upirala tudi čili in opustošilo vso deželo ? ! Nemcem in preprečala uresničenje panger- j Tako je torej končala ta najkrivičnejša manske ideje. roparska vojna, krivičnejša od vseh, kar Z ozirom na ta članek v »Vremenu« jih pozna novejša zgodovina. A brzojavke iz Londona nam še. pripovedujejo na široko in dolgo, kako se tamošnje prebivalstvo kar topi od blaženost i in radosti, da se je v južni Afriki sklenil tak mir, mesto da bi se vsa Anglija sramovala radi tega svojega grdega Čina, ki je Angleže za vedno omadeževal pred vsem civiliziranim svetom. Tudi vprašanje o »vedenju avtonomije so si Angleži pridržali popolnom* sebi in uvedejo isto tako, kakor bo njim po volji in kadar jim bo prav, ali pa sploh nikoli, ker v zgoraj citirani tozadevni točki je rečeno, da se, kadar bodo razmere dopuščale, uvedejo le raprezentativne institucije, ki bodo še le pripravljale teren za avtonomijo. S tem je rečeno, da bo Angležem dano na voljo zatezati stvar, kakor jim bo bolj ugajalo. Tudi kar se tiče nizozemskega jezika, so koncesije Angležev minimalne. Dovolili so pouk istega v šolah, pred sodnijo pa bo raba tega jezika dovoljena le tedaj, ko bo to potrebno. Ta klavzula je tudi tako elastična, da se jo daje, kakor je ravno nam predobro znano, natezati in stiskati kolikor se hoče. Tudi Kruger in dr. Leyds bila sta popolnoma presenečena po mirovnih vesteh, ki so došle iz južne Afrike in dozdevale so se jima skoraj neverjetne. — Govori se celo, da bo Kruger protestiral proti sklepu miru. Sedaj pa pomislimo nekoliko, iz kakih vzrokov se je začela ta žalostna in še žalost-nejše končana vojna. Ste li morda burski republiki v čem razžalili Anglijo, ste-li morda kršili njena prava, se hoteli polastiti njenega ozemlja ? ! Ne, vsega tega ni bilo, marveč Anglija je bila pohlepna po bogatih zlatih rudnikih in je umetno izzvala vojno, da se palasti obeh burskih republik. Države be običajno vsaj poslužujejo pretveze širjenja kulture, kadar uprizarjajo roparske vojne, a Anglija se ne more opravičevati niti na ta način, ker Buri so tako civilizirani in so pred vojno živeli v takem blagostanju, da pač niso čisto nič potrebovali kakih angle-žfcih »kulturo in- blaginjonoscev«. Angleži se pa sedaj vesele na vspehu te roparske vojne, ki je bila zapričeta iz naj-grših motivov in se je od angležke strani vodila na najnehumanneji način. Človekoljubje, pravica in civilizacija, zakrite si obraz, a ne toliko radi Anglije, kolikor radi vsega ostalega sveta, ki ni niti z mazincem zganil, da bi narod, ki je po herojski branil svojo svobodo, branil pred roparskim napadom. Tržaške vesti. Osebna vest. Gospod dr. Vladimir Ravnihar iz Ljubljane je položil danes na tukajšnjem višem dež. sodišču odvetniški izpit z dobrim vspehom. Čestitamo! Pogreb gospe Natalije Truden je bil dostojen družine, katere člen je bila pokojnica. Točno ob 9. uri je blagoslovil krsto veleč. g. župnik barkovljanski Kjuder. Kr3to ; so položili v mrtvaški voz, v katerega so bili vpreženi 4 črni vranci. Temu vozu je sledil drug voz, poln vencev, kar je za beleženj a vredno tembolj, ko je rodbina proaila, naj se dopošiljanje vencev opusti. Trakovi vencev so imeli napise onih, ki so jih poklonili v zadnji pozdrav spoštovani pokojnici. Mej venci je zabeležiti sosebno nastopne : »Svoji nepozabni soprogi — Žalujoči soprog«. »Predragi materi — Ante, Mici«. »Preljubi materi — Žalujoča Linči«. »Našoj nezaboravnoj — Darinka — Ante«. »Aleksander— Lili, Ada«, venec uradnikov tvrdke in venec družine Seemann in Mossanti. Krsti je sledilo na pokopališče pri sv. Ani 26 kočij. Po dovršenih molitvah v kapeli pokopališča so položili zemske ostanke blage pokojnice v rodbinsko grobnico. O tem se je vsem navzočim črtala globoka žalost na obrazih in marsikatera gorka solz* je rosila lica v dokaz, koliko ljubezni in spoštovanja je uživala pokojnica. — Osobito pretresljiv prizor je bil, ko sta sinova sporočala v slovo zadnje pozdrave in sta pošiljala poljube za krsto, ki je zakrivala njo, ki jima je bila toli skrbna, toli ljubeča — uzorna mati ! Blagor njemu, ki zapušča, preselivši se v večnost, toliko ljubezni in toliko spoštovanja. Blagor njej torej, ki so jo položili danes k večnemu počitku, saj spomin nje ostane blagoslovljen med vsemi njimi, ki so jo poznali ! P. v. m.! Naš odgovor. Par dni po shodu v Dekanih — o katerem smo poročali obširno — je prinesel »Piccolo« dopis iz Kopra, poln izmišljotine in laži. (Tu treba mimogrede posebno povdariti pomembno dejstvo, ki govori tako glasno in toliko, kolikor ne morejo izvestni ljudje v Dekani — utajiti, dejstvo namreč, da jim v Kopru sede zaupniki, katerim je »Piccolo« glasilo !) »Piccolo« laže, da je »tabor« na »dobre kmete« (buoni villici) uplival tako fenomenalno, da so goBpoda SiŠkoviča, gosp. dež. posl. in dekana Kom-pareta in odposlanca političnega društva kame n j ali ter da se je ta družba komaj rešila hitrim begom v svojih kočijah. Tako se je glasilo sporočilo, ki so je zaupniki izvestnih »narodnjakov« dekanskih poslali v »Piccolo«. Nam se ni zdelo vredno odgovarjati na to falotarijo. Izlasti pa, ker so nas naprosili tudi poštenjaki dekanski, naj prezremo to, ker se vrše ravnokar obč. volitve in že1*?, da bi se duhovi ne razburjali brez potrebe. Ker pa nam neprestano pri haj njo vprašanja — in vmes je tudi zbadljivih —, da-li je kaj resnice na »Piccolovem« sporočilu, evo nekoliko našega odgovora rokovnjaču, ki je pisal v »Piccola«, oziroma njego^ im informatorjem v Dekanih. Naj pribijemo to suha dejstva. Po shodu, ki se je vršil v konsumnem društvu in seje I izvršil ob uzornem redu in naravnost impozantno, je gori označena družba odišla v gostilno gospoda Pic'ge, Tu sem je došlo tudi mnogo posestnikov, ki so g. dež. poslanca naj-prisrčneje pozdravljali. Po 7. uri zvečer, torej ob belem dnevu, sta se odposlanca pol. društva »Edinost«, gg. Maks Cotič in Fran Kravos, odpeljala proti Trstu, a prišel je k njima tudi g. posl. Kompare, katerega so zbrani Dekanci pozdravljali navdušenimi živio klici. Tako je bilo kamenje, ki je je prejemal g. Kompare. V »Piccolu« omenjeni g. Siškovič iz Crnikala in družba pa so še ostali v Dekanih do kake 9. ure. Tu pa se je zgodilo pred odhodom, da sta dva, Dekanccm menda že znana rokovnjača — orodje koperskih ro-kovnjačev — zavratno zalučala par kamenjev v družbo - g. ŠlškoviČa in sta enega mej družbo tudi zadela v glavo ! Navzoči Dekanci so bili skrajno ogorčeni radi tega lo-povfctva in so potem — kakih 50 njih — spremljali gospoda SiŠkoviča in družbo ven iz vasi. Dejstva so torej : Proti laži »P.'ccoJovi«, kakor da je bila zvečer »kamenjana« vsa naša družba, stoji dejstvo, da se je družba ločila že o belem dnevu in da so se gostje Vozili v različnih smereh: eni — dve uri poprej — proti Trstu, drugi — dve uri pozneje — proti Ćrnikalu ! Proti laži »Piccola c, kakor da so >i buoni villici« kamenjali družbo, stoji dejstvo, da sta le dva rokovnjača vrgla par kamenov in sicer zavratno, prav po slavnih izgledih slavnih junakov v kraljestvu italijanskem.... ! In stoji še nadalje dejstvo, da so bili *Pic-colovi« »i buoni villici« ogorčeni radi tega dogodka in so v velikem številu skrbeli, da se ni mogel več dogoditi takov za vratni, lopovski napad. Evo vam farizejstvo laskih signorov ! \ To so tisti signori, ki našemu ljudstvu vedno očitajo, da mu je kamen »arma nazionale«. Iz hvale, ki jo poje »Piccolo« onima, ki sta na zavraten način zalučala kamen v mirno družbo, pa mora biti sedaj jasno svetu, čega vo narodno orožje je kamen, in je jasno, da, če je kje naše ljudstvo tako podivjalo, da meče kamen, so mu le laški izgledi, pouki, priporočila in hvale pritisnili kamen v roke. »Piccolo« pravi, da sti v Dekanih dve stranki : stranka »zmernih« in stranka »radi-kalnih«. Prva je seveda ona, ki hodi k Bennatiju po — lepe nauke, druga pa je ona, katero vodi g. Kompare! No, mi bi rekli, da ravno po dijstvu, da stranko »zmernih« jeMlje en »Piccolo« v svoje varstvo, ne more biti nikdo več v dvomu, kako krvavo opravičen je tisti »radikalizem« poštenih domačinov, ki noče, da bi se »zmernost« v občini dekanski kazala v tem, da bi uprava občine služila — koperskim s:gnorom in njihovim namenom, sovražnim našemu narodu v narodnem, političnem, kulturelnem in gospodarskem oziru ! V označenje »zmernosti« na eni in »radikalizma« na drugi strani naj služi dejstvo, da se prva na agitaciji cb občinskih volitvah daje voditi od denarja, drugi pa od poštenega prepričanja ! Še eno besedo izvestnim voditeljem stranke »zmernih« v Dekani. Stvari postajajo jasne. In kjer s3 stvari jasne, so tudi lahki računi. Vi delate se sredstvi, ki jih dobivate iz Kopra. Dejstvo, da je o gornjem rokovnjaštvu prvi sporočil -»Piccolo«, govori razločno o vaših zvezah. Signorom v Kopru ste dali Vi to sporočiti. In preko teh signorov je »Picolo« postal tudi Vaše glasilo. Po Vašem sodelovanju je mogel židovski smrad osramotiti slovenskega deželnega poslanca ! Stvari postajajo jasne. A naša 9tranka bo znala izvajati konsekvence po načelu : kdor ni z nami, je proti nam !! In čim več privržencev si boste Vi znali pridobivati s koperskimi pripomočki, tem intenzivneje bomo mi občutili Bvojo narodno dolžnost, da se borimo proti onim, ki bi hoteli ras narod posurovljati po kalabrežkih izgledih, ga ščuvati proti lastnim bratom in ga politično in narodno korumpirati ! ! Govorili smo odkrito, kajti, kjer gre za take interese, bi bil molk — greh ! Gospa Zofija Borštnik Zvonarjev«, ta nekdanja znamenita umetnica slovenskega odra v Ljubljani, je sprejela engagement na Nemško za 400 mark mesečne plače, ki se še poviši, ko se nauči popolnoma nemščine. Umetnica se uči marljivo nemških ulog pri profesorju Strakošu ter nastopi svoj anggge-ment meseca septembra. Tako čitamo Slovenca«. tembolj se odtujuje roditeljem, materinemu jeziku in svojemu narodu. Ko pa ' bomo imeli v Trstu zadostno število potrebnih šol, bo vse drugače v tem pogledu. Ako ho hotel otrok študirati, ocu ne bo tiebalo radi tega potujčiti se, temveč 09tane zvest naroda, sin iz katerega je izišel. In da pridemo v Trstu do slovenski*! šol, o tem smo prepričani popolnoma, ker mi, kadar zahtevamo šolo, ne zahtevamo čisto nič drugega, nego da se nam da naša pravica. Nemci nam res silijo nemške šolo in Lahi laške, ker nam hočejo potnjčiti naše otroke. Proti tej krivici se borimo mi in zmagati mora naša pravica! Le vsi nevstrašeno na delo, le vsi nev-strašeno v boj za naše pravice ! In čim več nas bo in čim glasneje bomo zahtevali, kar nam gre po zakonu, tim prej pridemo do zmage, toliko prej zavzamemo v Trstu tisto pozicijo, ki bo primerna našemu številu. Pazite ! Kogar je doletela nesreča, da je moral sam ali kdo njegovih otrok v tukajšnjo bolnišnico, priporočamo mu, naj skrbi, v ako le mogoče, da sam plača bolniške stroške. Osobito oni, ki so že vprašali domovin- Pozor' Od raznih strani se nam poroča, sko pravico in oni, ki hočejo se vprašati, da izvestni šarlatani begajo nase ljudstvo po morajo skrbeti, da — ako le mogoče — po-me«tu in v predmestjih z raznimi zlobnimi ravnajo bolniške stroške sami, ker tržaški izmišljotinami. magistrat pazi na vse take nesrečnike, kakor Onim, ki so že vdobili dekrete o pode- jastreb na obstreljeno ptico ! Res je sicer, da konečno mora zmagati ulica Scuole Nove 19 in ulica Ponziano 10, hišna oprava; Škorklja 195, po ioba ; ulica delle Poste vecchie 2, železna blagajna in pisarniški predmeti; ulica deli Istituto 5a, hišna oprava; ulica Cassa di Risparmio 2, hišna oprava; ulica Forni 1, 3 ogledala ; ul. Zovenzoni 2, mizarska oprema. VrnMBlkl TMtlfk. Včeraj : toplom' r ob 7-. uri sjntraj 22°.S ob 2. nri popoludn* 25.0— C.* — Tlakomer ob 7. uri sjutraj 764.4 — Dimi plima ob B.31 predp. in ob 7.16 pop.; oseka ob 2.02 predpoludn« in ob 1 25 popoladne. Med vožnjo je bil zblaznel. V Ljubljani ia žena prenočevala z možem v hotelu »prijužnem kolodvoru«. Ko je žena ponoči zaspala, je mož vstal in skočil skozi okno prvega nadstropja r a hodnik. Oblečen samo v srajco je tekel po Kolodvorskih ulicah, kjer so ga ljudje prijeli in spravili nazaj v hotel. Mož se je o skoku nekoliko poškodoval na nogah. Akademieno društvo »Slovenija« na Dnnajn priredi svoj II. redni občni zbor v sredo dne 4. rožnika 1902. Dnevni red : 1. Čitanje zipisnika zadnjega občnega zbora »Slovenija«. 2. Poročilo odborovo. 3. Poročilo častnega soda. 4. Predlogi. 5. slučajnosti. Začetek ob 7. uri zvečer. Lokal: Restaurant Nemec (VIII. Strozzig. 22.) Slovanski gostje dobro došli ! Društvene vesti. V spomin pok. Natalije Truden darovala je družina Truden-Bogdanov i t? tržaški ženski podružnic: družbe sv. Cirila in Me-todija 400 K. zahvaljuje tem potom najprisrčneje slavnim BrZOjftVII^ pOTOČlIfl. društvom, ozir. pevskim zborom: »Bratovščini Danes nismo prejeli nikakili brzo-sv. Cirila in Metodija«, >Kolu«, »Zvezi tr- ja^k od korespondenčne- a biro a. Na žaške slovenske mladine« in »Slavi« za ude- | vprašanje po vzroku smo dobili pojasnilo, ležbo na veselici dne 25. m«ja ter vsem p. da je linija pretrgana. Čakati pa nI ka- n. gospodom, ki so preplačali ustopnino. (Izkaz darovalcev je v našem uredništvu, a danes g* nismo mogli priobčiti, ker smo v zadregi s prostorom. Op. ured.). Za izlet v Rihenberg se »Sokoli« in Kolaši«, kakor tudi mnogo zasebnih udele- pravica, ali tržaškemu magistratu je za to, da žencev prav pridno pripravljajo. Izlet bo ve- stvar in v tem vspeva popol- ličasten. Osnbito pa bo lepo v jutranjih urah gledati lepi panorama s proseške ceste na našo morsko planjavo. Tud Kras je sedaj že lep, ker ni več zalo, ker bi se list preveč zakasnil. UKEDMŠTVO. PRVA To VARNA za čopiče in ščetke Ijeni jim domovinski pravici, pravijo, da ti dekreti ne veljajo, ako se jih ne da podpisati mag stratn m uradnikom ! Druge učijo, zavlačuje naj gredo na magistrat, ali v ubožnico (Isti- noma ! tuto) zahtevat kako miloščino — da se pre- Ne pačite nam naših imen. Pišejo pričajo, je li dotični dekret veljaven ! nam : V cerkvi pri sv. Antonu novem si g. Mi opozarjamo vse naše ljudstvo, naj Pacor, ta znani in dobri prijatelj Slovencev, teko go1 kakor je bil pred leti. Vipavska se ne da varati in naj pokaže vrata takim dovoljuje pačiti slovenska imena, kar je storil dolina pa nudi vehčasten razgled. _ agentom. I tudi pred par dnevi! | Onim, ki je niso Se videli, ne bo žal » trpeinoet,. Bogat .zbor s6etk, strojev za c- Dogodilo se je par slučajev, da so ljudje ; Stranka je opazila, da je ta gospod za- 'n troček ! Santo ff Aiipli TRST. - Via S. Antonio - TRST (nasproti Zennaro in Gentlli). Specijaliteta čopičev za zidna dela nepresežne res ubogali in šli iskat milcšČino ; miloščine pisal laški »c« mesto slovenskega »k« ; in ; ^er 86 g°vor'> da j« niso dobili, pač pa so jim odvzeli ker je odločno zahtevala, naj se popačeno Porno društvo« opustilo misel na dotične dekrete, o čemer bo še popravi, je gospod Pahor rekel : Vaš stari »javljamo, da to društvo ni sploh govora. ! oče seje prav gotove pisal z »c« ! j val° deteti v Vipavo. Udeleži pa se »Tr- bralno društvo« po de- ščenje parketov, metelj, metlic, ščetk od perja, palic za iztolči prah. »Delavsko pod-i ta izlet Velikanski izbor mil, glavnikov, parfumov, ' 1 listnic, novčark, mošnjičkov itd. namera- r Vae po jako niskih cenah. Pozor torej! Ako kdo česa ne ve, naj! v Stranka je Pacorja postavila na laž in žaško podporno in bralno društvo« po de- j ^^^^^^^ V UM povpraša pri poznandi ljudeh — dekreta pa gospod je na to tudi popravil dotično popa- putaciji. naj nikdo ne nosi nikamor. Osobito pa naj čeno ime! j - Z*™dn SV. Nikolaja v Trstn so da- X 7 in nn n i V p I1D TPT S ga ne daje iz rok, ker v sedanji dobi — Jeli cerkev oni kraj, kjer se ima kva- rovali: Gospa Katarina Stoka v spomin po- £ 11 Z. A K D L AiA 1J It U ll fl. * llUtHbl £ poštenja je vse mogoče! riti poštena slovenska imena? Ali ne bi mo- matere 10 K, g^ Ivan Pogorelec 10 kraj pravice in K, g.a Ivanka Rolič 1 K ; kakor ustanovnica je pristopila občina Sodražica na Notranjskem z doneskom 50 K. Srčna zahvala V3em ! V pojasnilo. Naprošeni smo, da o no- ral biti ta kraj marveč — tiči, priobčeni v včerajšnji številki pod na- resnice ? ! slovom »Oh te šole«, objavimo sledeče po- »Dobra Slovenka« nam piše: Ko se jasnilo: je procesija sv. Rešnjega Telesa pomikala po Trditev dopisnika, da učenci, ki poba- Velikem trgu in so ravno prepevale naše jajo c. kr. pripravnico, izgubljajo po jedno Slovenke, je menil neka bema po laški: oziroma dve leti in da eo radi tega zapostav- »Same pevajo, same razumejo«. Neka Slo- i* X Nabrežlne nam piapjo: Više ljeni za nadarjenimi nemškimi in laškimi učenci, venka, kije čula to, pa' ga je zavrnila: oblasti še vedno ne uvidevajo, da «0 nam ne odgovarja resnici. »Pevajo in one umevajo, kar pevajo. Vi pa tuji' DaŠim deželnim j«kom nevešči uiad- V c. kr. pripravnica se vsprejemajo naj- 1 ne. To ic res. Vi tvorit« h*™ ah iozik in n,kl eamo v preglavico. Z diuge strani pa Vesti iz ostale Primorske. »t« • \r- -j. • niki samo v nreelavico ne. To je res. Vi govorite samo en jezik in 18 + J* . 1 ■ _ j .« . prvo učenci, ki so dovršili tretji razred če bi pozabili tega, bi morali lajati. Mi vsi pa u 1 ta 1 urac Qlkl trpini, kajti s svojim nemštim jezikom si ne IC K X X X X X X X 1 smjesta jamstvom naznanja slovenskemu občinstvu, da X X I__»n. ___ tT-____ " t -1 niki samo v Dreelavico. Z v naših krajih pravi kake javne ljudske šole, a pozneje tudi ne- govorimo po dva ali tri jezike!« "T1"'.' KHJW B BVOJ,m nemšiim jezikom si ne J( kateri iz četrtega razreda. To je razvidno | Mož je obmolknil, kakor da ga je zadel mor^° pomagati, ker ga naši ljudje ne tudi iz naznanila, ki je \ suko leto pričetkom curek mrzle vode. Obrnil se je in odšel molče. umeJ°- šole objavljeno v »Edinosti«. Na ta način otrok gotovo ne izgubi ničesar, ako iz 3. razreda prestopa v priprav- - . ... . Tržaško finančno vidstvo je poslalo sem- M raj KI. v čeraj zjutraj je policijski , . , A .. ... _ , J , , J kaj namesto nam vsem toli priljubljenega c. ravnatelj vit. Busich pozval k sebi zastop- - j aJ 1 .. ... . . r . , , , . , 1 kr. finančnega respicjenta, gospoda Stiplov- nike zidarskih delavcev in delodajalcev ter , , , . rL „ .. » , , , ,, seka — sedaj v lrstu —, moza, nezmoznega našega jezika. Kako bo neki ta mož za mogel v čisto . „ . , . , -----nskih kraj*h svojo službo opravljati Fe gajanja v imenu vseb drugih. n n XI je prevzela m slov. zalogo nobištva iz odlikovanih in svetovnoznanlh tovarn v Solkanu in Gorici Antona Černigoj-a Katera ae na naj a ▼ Trstu, Via Piazsa vecchia (Bosarlo) št. 1. (at desaf strani cerkre sr. Petra). Konkarrao« nemoffofta, ker J« blago fta prvi roke. X X X X X X X X X X X nico in pozneje na srednjo šolo, temveč imi jim priporočal, da sestavijo skupen odbor, isto prednost kakor laški in nemški učenei, ki bo sestajal iz delavskih in delodajalskih ki prestopajo iz 4. razreda na srednje š»lc. odposlancev, ki bodo imeli polnomoč za po- . . , . rp i i ■ i i . • . . , , .f _ , , . slovenskih krajth svojo službo opravljati i Iako je tudi letos na c. kr. pripravnici ve- gajanja v imenu vseh drugih. Delavski od-J____, , . _ . „ čina u če a cev iz •>. ras prtpravu.v. . —-----------. . , . ,. . „ .... .. ... ; , . ......... . strankam' ki ne umejo njega nemškega je- -azreda, ;zmej katerih lih poslanci so se izjavili, da oni imaio že tako 1 , . • . .. . . . » . .. . ."1 . , . i 1 « j 1 • j 1 j . 1 .i- zlka? Kako neki bo sestavljal slovenske za- vece število prestopi na tukajsnie srednje polnomoč, odposlanci delodajalcev pa ao rekli, 1 . . , . , . . ■ . , t, ... . .. J j . ' . . , . . pisnike 10 rešaval prošnje, kakor se jejo 5 80 Tol,ko v P"Ja6n,1°- le. In zakaj ne? Ker vidi le preveč dalci oglja, ki so na delu pri parnikib. 1) > - - 0t0l;(.e 91 xxxxxxxxxxxx xxxx elikanska rastava pohištva in 2 tapecarij. Izvenredno ugodne 2 U U U cene. X X i VILJEM DALI,A T0RRE ♦ v Trstu, trg Giovanni 5. (Palača Diana.) ♦ Koje pohištvo donese srečo. ■■ • Včeraj so stopili v štrajk tudi razkla in okolice ? Tudi kar Be tiče uradne zmožnosti tega nam vsiljenega nemškega moža smo nekoliko v dvomih. V dokaz temu sledeči slučaj : ^ kričečih slučajev, da so dandanes sinovi slo- sedaj so imeli ti delavci, katerih je kakih venskih star šev, ki so hodili v laške šole, 200, po 5 kron dnine na dan ter 50 stotink naii najhujši nasprotniki. Ko je bila še v za vsako izredno uro. Pred kratkim so raz- Rojanu slovenska čitalnica, bil jej je za kladalci predložili podjetnikom spomenico, v pred d(4>rim tednom vpr£ŠiI je uradnik neke ig predsednika navdušen Slovenec. Primoran pa kateri so zahtevali 6 kron dnine za delo po ! tvrdke______ *___*____ ____ je bil dati svoje otroke v laške šole in danes dnevu in 7 kron za delo po noči. Za delo vidi mo iste povsod tam, kjer treba sekati ob nedeljah so zahtevali 4 krone do poludne, rane nam .Slovencem. V Dalmaciji .je bil oče 6 kron do 3. ure popoludne in jedno krono nekak vodja Hrvatov, v družini nisi čul za vsako naslednjo uro. Ker na te svoje laške besede. Premeščen je bil v Trst, otroci zahteve niso dobili nikakega odgovora, sto-so morali v laške šole. In kmalu je prišlo ' pili so v štrajk. sila žalostno: ako se je drznil oče govoriti v i P. S. Danes opoludoe je bilo pogajanje Trstu se sinovi v materinem jeziku, zavra- na policiji, a ravnokar smo dobili sporočilo, čali so navdušenega Hrvata — lastni otroci da ni prišlo do sporazumijenja, ker obe strani z opazko v laškem jeziku: »X e g o v o - j vstrajati na svojem stališču, rite nam tistega barbarskega! Samomor. Včeraj zjutraj našlo se je v jezika!« Takih in enakih pretresljivih morju blizu Miramara mrtvo truplo neke ne-elučajev je na tisoče. ! znane, kakih 17—18 let stare dekl ce. — Žalostno, da, prežalostao dejstvo je t">, Truplo so prepeljali v kapelo barkovljanskega da je v Trstu neštevilo slučajev, ko eo rodi- pokopališča. telji še Slovenci, otroci pa so že skoraj vsi Draibe premičnin. V sredo dne 4. Lahi! In to edino le radi tega, ker nimamo jun. ob 10. uri predpoludne se bodo \sle< i slovenskih šel. Ali ne boli to? Ne peče-lito, uredbe tuk. c. kr. okrajnega sodišča za ciko človek premišlja o usodi slovenskih otrok vilne stvari vršile sledeče dražbe premičnin: v Trstu?! Kakor malo otroče ti morda šego- ulica Barriera vecchia 15, hišna oprava; ul. vori sladki materini jezik, ali čim bolj rase, Beccherie 4, klop za prodajanje in tehtnica ; S0 g Msaniler Levi linzli Prva i« sajtciji toraras pohlitva Tieh rrst. •t T R S T TOVARNA t Via Tssa, vogal Via Unitusa ZALOOK: i Piazza Rasaris it 2 I (šolsko poslopje) I In Via Ribsrgs it. 21 Telsfon it. 670. -»«OM- novega finančnega respicijenta, da-si so prošnje za dovoljenje nakupovanja neobdačenega bencina proste koleka? Naš mož pa je dobil na to odgovor, da se take prošnje morajo kolekovati z 1 krono. Danes pa smo izvedeli, da fo te prošnje & Vellk Ubo: ^^ acal in .lik. u-koleka proste. Stranka je torej trpela škodo jg ^^ Mročb« t»di po posebnih »»čnlh. valed krive informacije, dobljene od dotičnega C«n« brt« kcnkUTMIOS. finančnega uradnika. • ^ To na znanje in upoštevanje gospodom na finančnem vodstvu v Trstu. & & 3) m m a & s* 1® Vesti iz Kranjske. * Odvetniška zbornica Kranjska imela v soboto svoj redni oočni zbor. Oi- ; vetnikov je na Kranjskem 35, odvetniških ! kandidatov pa 12. Predsednikom je bil zopet izvoljen g. dr. Danilo Majaron. * Na potovanj n zblaznel. V soboto zvečer se je pripeljal v družbi svoje žene v Ljubljano ravnatelj p&piraice pri Beljaku. S1LUST&0UI1 CCIII ZASTOIJ II fKAHO Predmet; postavio ao na pa; obroci ff aii železnico »ranKO. O.Id« ee takoj jako lepa prazna soba po izvanredno uizkej cen-, oziroma popolnoma zastonj. Po p rasa ti je pri našem uredništvo. Odlikovana v Rimu Odlikovana na Dunajo se ztato kolajno in se zlato kolajno in zaslužnim kriićem. častno diplomo. Odlikovana tovarna za čopiče in Me Ivan Angeli ulica Canale 5 nasproti cerkve sv. Antona novega. s Edini specijalist za izdelovanje zidarskih in slikarskih čopičev : lastna specijaliteta ćopićev za barvanje s pokostjo. Pleteni naslanjači francoskega sestava in nedosežne kakovosti. Sf ne hoji nikake konkurence glede zmernih een kakor tudi izvrstnega izdelka. Čuvati se je dobro da se ne zamenja moja tvrdka s konkurenti jednake ga imena. „VIKTORIJA" moderci Tehnični o rad. Ustanovljeno 1877. Zaloga stroje? in žele? i SCBNABL k Co. - TRST Via delle Poste vecchie (vogal Via Vienna). -== Glavni zastop železja In tovarniških strojev. =====- Naprava obrtnih podjedb vsake vrste. Initalacija strojev in parnih, kotlov. Motori na plin, bencin in petrolej sestava „Otto." Motori na plin in vodno moč. Naprave električne luči. Napeljave električne moči. Vodne naprave itd. Naprave za centralno kurjavo in ventilacijo. Naprave kopališč, klosetov itd. Zaloga cevij za vodo, plin in par. Materijal za sta biiče. Stroji vseh vrst. Vodne sesalke vseh sestavov. Odri za stroje in kotle. ______v Pripadki. Kovine. Predmeti od gome. Zeleze traverse in kolesa. Cement »Portland« in »Romano«. Olja za kolesa in masti. In v obče vsi predmeti za obrtna podjetja. Tvrdka je izvršila dosedaj nad 200 obrtnih naprav, med kojimi: 12 žag za obdelovanje lesa in pripravljanje dog. 36 vodnih napeljav. 17 tiskarn in kamnotinkarn. 13 mehaničnih delavni**. 31 podjetij za čiščenje in pečenje kave. 7 naprav za izdelovanje praha proti Kakor tudi: Tovarne za kože, Tovarne za obleko itd. Perilnice, Predilnice, / Tovarne za parafin in eerezin, ) > sardine, Mline, Podjetja za napravljanje soli, mrčesom in drog. . - — —r——r — 16 naprav za kurjenje z gorko vodo in ) Tovarne za delati zamaške, parom. . Stiskalnice olja, 12 eladčičarn, pekarn, tovarn za biškot C Naprave za vodno silo, in konfete. Tovarne za šumeče vode, 32 napeljav električne luči. Distilerije, Podjetja za čiščenje in nakladanje žita. T ta namen je lilo jostarljeiil: 151 motorje? na plin in petrolej in 65 parnih strojev ipi Zahtevajte pri svojih trgovcih novo Ciril~]fietodijevo cikorijo, Gostilna „Al Transwaal". prej »Antico Gobbo«) Via dello Scoglio. (nasproti Drejevi pivovarni) Podpisani priporoča I. vrste istrska, vipavska in dalmatinska vina, refošk, kraški teran, Opolo, prosekar, nadalje Dreherjeva pivo, Plzensko in Spaten v botiljkah. Domača kuhinja vedno pripravljena. KrogljiSče. Svojim rojakom se toplo priporoča Fran Benčič, krčmar. J Velikanski izbor pohištva a. buchbinder TRST. — ulica Riborgo št. 27. — TRST. Raznovrstna zaloga ogledal in okvirjev, tapecarij vseh vrst, ročnih koveekov in velikih koveekov vseh vrst po načrtih železni/.. Naročbe sprejema za kompletne sobe toli v mestu koli za odposi 1 janje-po železnici ali morju. MNOŽINA ZAHVAL JE VSAKOMUR NA UPOGLED. MAZILO proti trganj« in zbadanju v rokah. Cena 1 lončić t g!d. 50 nvč. 2 lončića 2 gld.. Pref. co za gospe in gospice po 50, 70 nvč.. 1 o. in 4-20. Velik izbor vseh predmetov za pomlad in poletje oblete in ldnčanje. velik izbor trakov, ovratnikov, in sicer: saten, perkal. pikć za obleke in bluze v ep ih risanjih. — Vsakovrstni svilnati predmeti za modnih specijalitet vsake vrste, rokavic iz svile' niti in kože ter dežnikov. Velik izbor i perila dobiva se v mannfattnrnej zalogi JAKOBA KLEMENCA v Trstu. — ul. Sv. Antona št. 1. — v Trstu. Na zahtevanje V-* a L'v" O R" ^JKTVBILINL ' ~ m.. l, n. , iii. ter ^^ (Hrvatsko) lekarna k „SAI.VAT0RJU' Naročbe naj se pošiljajo na FR. R I E D L A CAPSULE VEGETABILE za tajne bolezni oe < C 2C ca o UJ S co LU VARAŽDIN (Hrvatsko) Konrad Jacopich trgovec z jedilnim blagom v Trstu, Piazza Barriera priporoča svojo zalogo jestvin, kolo-nijalij, navadnega in najfinejšega olja, najfinejše testenine, nadalje moke, otrobov, žito, ovsa itd. po jako nizkih cenah. Razpošilja naročeno blago tudi na deželo na debelo in drobno. Ceniki franko. Skladišče vina ulica Acqucdotto -t 23. Prodaja vina v sodih in buteljkah, Fine paštne in dezertne vina na debelo in drobno, franko na doni po najugodnejših in konkurenčnih cenah. IVAN KRŽE i Trst. — Piazza S. Giovanni št. «. — Trst Trgovina b kuhinjsko posodo vsake vrste i iz zemlje, porcelan«'', železa, kositarja in stekla ; : velik izbor pletenin in lesenega blaga. I^esene pipe iz najboljšega tisovega le3a z gf)l»o aii I druge zbobe. NAJBOLJŠE DOMAČE ZDRAVILO. Vela zaloia krojnega Map. Krojaška zadruga vpisana zadruga z omejeno zavezo GORICA Gosposke ulice 7 GORICA Prij>oroča vse v to stroko spadajo?« blago ter jamči za pošteno in solidno p*-strežl>o. Cene stalne brez podajanja. ZALOGA DALMATINSKIH VIN iz lastnih kleti j in ir ISTRSKI TERAN, ki se toplo priporoča družinam, gosp. krčmar-jem in restavrateijem. Simeon Pavlinović, ul. Chiozza 11. Za v Avstriji koncesijonovano francosko prekomorsko drnžbo „Compacnie generale Traosatlantipe" Edina direktna in najkrajša črta poštnih brzoparnikov ki prevažajo zanesljivo brez preiagranja iz Havra v Newyork. Zs vcižiije tu- in inozemskih železnic, za navadna in okrožna potovanja in prireditev romarskih vlakov, daje pojasnil* in veljavne vozne listke Edino oblastveno potrjena potovalna pisaru Ed< Žnižirto v Ljubljani, Dunajska cesta 6 blizu znane gostilne pri »Figabirtu«. Švicarska urarskaobrt Samo 16 K. Naznanjamo vsem veSčakom, častnikom postnim, železniškim in redarskim uradnikom kakor tudi vsakomur ki rabi dobro uro, da smo oprejeli edino razprodajo novoiznaj-dene originalne genf-ske 14-karatne remont. ure zlatega-elektro-plaque, ,.Be-stav glaphutte". Te ure imajo protimag-. netične pre cizis k urni stroj bo najtaučneje regulirane in presku&en in dajamo z vsaako uro 3-letno pismeno jamstvo. Okrov ki je sestavljen od treh odskočnih pokrovčkov, je moderno in krasno izdelan ter napravljen iz novo' iz-najdene amerikanske goldinske kovine ter prekrit s j 14-karat. zlatom, tako, da je podoben či»temu zlatu, ' in ye*čaki jo ne morejo razločevati od prave ure, ki | velja 200 kron. Edina ura na svetu, katera ne zgubi j nikoli zlatega lica. sprejeli smo v 6 mescih 10.000 j dodatnih naročb in okoli 3000 pohvalnih pisem. Cena | uri i a gospode ali dame le 16 kron poštnina in col-nina prosta. Vsaki uri je brezplačno pridejam moš- J njiček od usnja. Krasne in moderne verižice od zlatega plague za gospode ali dame (tudi ovratnjice) po 3 — o. — in — K. Ako ura ne ugaja, se sprejme nazaj vsled česar se nima nobenega rizika. Kazpo-šiljanje po poštnem povzetju ali predplačilu. Na ro č be je potjljati na Baipoiujtnj« ur ,.CkroaM BjLael (SvtS*). Za pisma v £vico je staviti znamko ra 25 s!of, na dopisnice 10 stot. prodajalnica izgotovtjenih oblek = „Alla citta fli Trieste" = tvrdke ■i EDVARD KALASCH h Via Torrente št. 34 nasproti gledališč" f,Armonia'* b krojačnico, kjer se izvršujejo obleke po meri in najugodnejših cenah. V pro-dajalnici ima tudi zalogo perila za delavski stan po izvenredno nizkih cenah. Izbor boljših in navadnih snovij. VELIK IZBOR (zgotovljenih hlač za delavce kakor tudi blaga za hlače, ki se napravijo po meri. Velikanski izbor raznega pohištva spalne in jedilne sobe, svetlo ali ! megleno politirane. IT $ogat izbor ranov, okvirjev, ogledal, stol it*. ! stenskih ur se nahaja v dobroznani zalogi pohištva Rafael Italia Trst - ul. Malcanton št. 1. - Trst. div Odlikovan z dveml zlatimi in bro- nastimi kolajnami Fran Hlavatr ulica Giulia it. l/A. Obuvala po angležkem in francoskem vzorcu izdeluje po meri cenj. damam in gospodom kakor tudi za otroke. Delo okusno in trpežno. Popravljanje starega obuvala. Nova mesnica! Tomaž Zadnik je odprl novo mesnico V ulici Giulia štv. 13 (nasproti kavarne ,.Sport ). Cene govejemu mesu so po: 4-8. 52. 64, in po 68 nove. za kilogram. Telečje in jančje meso po nizkih cenah. Vse sveže in najbolje vrste. Dosta vije mepo tudi na dom. Svoji k svojim ! oooo Albert Brosch Trst. — Via S. Antonio 5 — Trst. KoMar in izdelovalec kap Odlikovan na razstavi v Trstu 1 882. Velika zaloga kožuliovine in kaj) za civilne in vojaške osebe. Izvršuje poprave z vso točnostjo in skrbjo ter shranjuje vse kožuliovine in obleke za zimo z jamstvom proti molem in ognju.