TU largest Starman Driy as the United State«. lamed every day except Sunday* and legal Holidays. 75,000 Readers. TELEFON: OHslsea 5—1242 Intend as Second Class Mattsr Btpiembtr 30, 1903, at the Post Offios at Hew York, H. Y„ isdar Act of Oongnn of March 3, 1879. No. 232. — Stev 232. TELE70N: OHslsea 3—1241 NEW YORK, MONDAY, OCTOBER 4, 19 37—PONEDELJEK, 4. OKTOBRA 1937 Volume XLV.—Letnik XLV. OGORČENJE PROD SODNIKU H. L BLACKU NARAŠČA Voditelji A. F. of L napadajo administracijo NJEGOVI PRIJATELJI ZADOVOLJNI Z NJEGOVIM POJASNILOM; PREDSED, ROOSEVELT MOLČE Borb« *e bo nadaljevala v pqliticnih kampanjih 130JI PRED in v kongres i. — Black bo danes nastopil svojo službo v najvišjim sodišču. — Vsi nestrpno pričakujejo predsednikovega povratka. — Sodnik Black bo v najvišjem sodišču še enkrat zaprisežen. WASHINGTON, D. C., 3. oktobra. — Sredi hudega političnega viharja bo sodnik H. L. Black zasedel danes svoje mesto v najvišjem sodišču. Zanj je zadeva, tikajoča se njegovih nekdanjih zvez s Kukluksklanom, rešena. V7 govoru, ki ga je imel včeraj po radio, je priznal, da je bil svoječasno član kukluksklanske organizacije, da je pa prekinil pozneje ž njo vse zve-z?. Istočasno je tudi obsodil versko bigotstvo in plemenske predsodke. Spor med njegovimi prijatelji iti sovražniki pa ni ponehal, in kakor kaže, tudi kmalu ne bo. Njegove prijatelje je njegova izjava povsem zadovoljila, ni pa zadovoljila njegovih nasprotnikov. Predbacivajo mu, da je vstopil v klansko organizacijo tistega leta, ko je bilo v južnih državah linčanih nad dvajset oseb Vsa ta linčanja pripisujejo Klancem. Pred svojim pristopom je moral Black, ki je vendar izobražen človek, vedeti, kakšni organizaciji se bo pridružil. Predsednik Roosevelt ni doslej podal še nobenega komentarja k Blackovemu govoru. Vse nestrpno pričakuje njegovega povratka z Zapada, ter se splošno domneva, da bo moral potegniti s to ali z ono stranko. FAŠISTIČNO NAPREDOVANJE NA SEVERU SANGHAJEM Japonci ne morejo prebiti kitajske obrambne črte. — Anglija zalaga IZavzeli zgodovinsko Kitajsko z orožjem. mesto Covadongo.—V Barceloni so fašistični letalci ubili 50 oseb. - -La Passionaria predsednica komunistič n e stranke. SANNGHAJ, Kitajska, 3. oktobra. — Že šest dni Japonci s suhega, z vode in iz zraka napadajo kitajske čete, k= branijo predmestje Oapej poleg mednarodne naselbine. Xa neprestanih napadih in protinapadih so ostale kitajske postojanke nedotaknjene. Kot val za valom so japon -ski tanki, ki varujejo napada-jočo infanterijo, ropotali proti kitajskim postojankom. Kitajci pa so z železniškimi tračnicami napravili za tanke pasti, ki >o tanke vstavile ter so s strojnicami postreljali japonske napadalce. Kitajsko poveljstvo pravi, da so v teh bojih Japonci izgubili 16,000 mrtvili in 12,000 ranjenih, japonski vojaški poveljniki pa pravijo, da bo " veli ki napad" šele prišel. NARAŠČAJOČE DANES SE PRIČNE V DENVERU CENE 2IVIL TOKIO, Japonska, 3. okt.— Vsled obdolžit ve lista "Niči Niči", da Anglija pomaga Kitajski v sedanji vojni, bo najbrže prišlo še do večje napetosti med Japonsko in Anglijo. I "Xin Niči" pravi,-da je 11 V najvišjem sodišču je vse pripravljeno za sve-, angleških tovornih ladij v Hongkongu razložilo velike množine vojnega materjala za čan trenutek, ko bo zasedel bivši senator iz Alaba-ine svoje mesto. Dasi je bil že zaprisežen, ko je senat potrdil njegovo imenovanje, bo v ponedeljek ponovno zaprisežen. Med gledalci bo tudi njegova žena. Demokratska senatorja Wheeler iz Montane in Burke iz Nebraske, ki sta odločno nasprotovala predsednikovemu načrta za reformo najvišjega sodišča, sta se prva oglasila. Po Wheelerjevem mnenju je morala Blackova iziava vsakogar zadovoljiti, dočim je Burke rekel: Skoda, da se ni Black že prej z nami posvetoval glede te kočljive zadeve. Predno smo potrdili njegovo imenovanje, bi moral to povedati, kar je včeraj povedal, pa bi bilo vse dobro. Frederick H. Stinchfield, bivši predsednik American Bar Associaton, je dejal: — Ako sodnik Black pravi, da mora njegova nekdanja pripadnost Klanu stopiti v ozadje pred njegovim rekordom v senatu, se mora povprečen državljan s to izjavo zadovoljiti. Po mnenju nekaterih bo senat v bodoče bolj oreviden, ko mu bo predloženo v potrditev imenovanje tega ali onega najvišjega sodnika. Najbrž bodo prejšnje življenje vsakega imenovanca natančneje preiskali. V najvišjem sodišču čaka rešitve nad 400 slučajev. Med njimi je par zelo važnih administrativnih zadev. Black se bo nedvomno v vseh odločitvah pridružil liberalnim članom najvišjega sodišča. kitajsko vlado, med drugim tudi 16 vojaških aeroplanov in.±200 zabojev bomb in granat. OGLAŠUJTE V "GLAS NARODA" PEIPING, Kitajska, 3. okt. — Japonci bodo kmalu imeli v svojih rokah najbogatejša skladišča premoga in železa na Kitajskem, ko so enkrat zavzeli mes^o Tajčov ter prodirajo dalje proti jugu skozi provinco Sansi. Zavzetje Tajčova pomeni za Japonce največjo zmago na severu. Ker Japonci na tem kraju nimajo težke artilerije, da bi razbili zidovje, ki je navzlic mnogim zračnim napadom ostalo nepoškodovano, je ja ponska infanterija z naskokom zavzelo mesto. Navzlic hudemu ognju kitajskih strojnic se je Japoncem posrečilo splezati na vrh obzidja, od koder so streljali na Kitajce, ki so bili utrjeni po ulicah in na strehah hiš. Ko so z ročnimi granatami okolico očistili Kitajcev, je nek japonski vojak skočil na ulico ter odprl glavna vrata armadi, ki je čakaja zunaj in je takoj vdrla v mesto. Kitajska posadka se je umaknila in zapustila za seboj 800 mrtvih. Na vzhodu so Japonci zavzeli Šangjuan ob Tiencin-Pu-kov železnici v provinci Šan-tung. kajti razbita je celo kitajska močno utrjena črta, ki se razteza od Šičačunga proti HENDAYE, Francija, 3. oktobra. — Španski fašisti so sinoči dnvili skozi zgodovinsko mesto Covadongo ob biskajskem obrežju na nova bojišča na svoji poti proti Gijonu, zadnjemu republikanskemu pristanišču na severu. Cavadonga, kjer počiva truplo kralja Pelava, ki je v o-smem stoletju vstanovil astur-sko kraljestvo, je padla po večdnevnih vročih bojih. Padec mesta so fašistične čete obhajale le malo časa ter so zopet prijele za orožje in pričele prodirati proti zapadli. Najljutejši boji so bili okoli opatije iz 10. stoletja in cerkve La Virgen de las Batallas, toda grob kralja Pelava, ki je pognal M a roka not* iz Španske, je ostal nepoškodovan. MADRID, Španska, 3. okt. — Pri fašističnem zračnem napadu v soboto je bilo v Barceloni ubitih 50 oseb in več sto ranjenih. 35 poslopij je bilo požganih in porušenih ali poškodovanih. Fašistični letalci so pričeli metati bombe na mesto ob Času, ki je imel biti o-tvorjen katalonski parlament. VALENCIA. Španska, 3. okt. — Poslanka v republikanskem cortezu Dolores Ibarru-iv, znana pod imenom "La Passionaria", ki se je borila v strelskih parkih in bodrila vojake, je v navdušenem govoru pozivala poslance, da Španska po zgledu Rusije postavi narodno vojsko. Odločna, visoka žena je stisnila pest in zahtevala, da se proti generalu Francu vodi vojna do konca ter je ostro zavrnila one. ki skušajo doseči kompromis s sovražnikom. 14Ničesar drugega ne moremo trpeti, kot popolni poraz generala Franca," je zaklicala. 177 poslancev ji je navdušeno ploskalo, ko je končala svoj govor. Komunistični poslanci so jo izvolili za predsednico komunistične stranke v cortezu. Cene so 15 odstotkov višje od cen v depresiji. . Posebno cene melsa naraščajo. WASHINGTON, 1). C., 3. oktobra. — Cene živil, ki stalno naraščajo že pet let v Zdr. državah in splošno po celem svetu, so dosegle točko, ko vznemirjajo javnost in delajo skrbi politikom. Najbolj pa so razburjeni živci gospodinj. Po poročilu delavskega de-partmenta pa so letošnje cene samo 3 odstotke višje od cen lanskega leta ob istem času. Toda cene so 15 odstotkov vi šje od cen v juniju 11)33. To poročilo delavskega , depart-menta je sestavljeno na podlagi poročil iz 32 velikih mest v Združenih državah. Cene živil so postale mogočen politični faktor. Starejši politiki se še spominjajo, kako je javnost protestirala proti visokim cenam leta 11)20, ko so zaradi vojne dosegle največjo višino. Predsednik Wilson je bil primoran postaviti po vseh Združenih državah odbore za "primerne cene". Leta 1921 so cene nepričakovano padle in so ostale enake do leta 1925 ter so postale merilo za normalne cene. I^eta 1930 so pričele cene naglo padati in leta 1933 je bila v veliki nevarnosti cela gospodarska stavba Združenih držav. Predsednik Roosevelt je takoj ob pričetku svoje vlade pričel preobrazovati ves gospodarski sistem. Cene so se pričele višati. Ravno sedaj pa so cene me- KONVENCIJA FEDERACIJE DENVER, Colo., 2. okt. — V zvezi s pripravami za letno konvencijo A. F. of L., ki se prične v ponedeljek v tukajšnjem mestu, je bilo slišati o-stre napade na delavsko politiko Rooseveltove'ad-mmistracije. Pozor Naročnikom naznanjamo, da smo prenehali pošiljati potrdila za poslano naročnino. To delo nam povzroča velike stroške... Denar, ki ga izdamo v to svrho bomo uporabili za izboljšanje lista. — Zadostuje naj potrdilo, poleg naslova na listu — do katerega dne, meseca in leta je naročnina plačana. — Uprava. POKVARJENA ŠUNKA PROVIDENCE. R. 1., 2. okt. V torek je imelo 250 bolnikov državne blazniee šunko za večerjo. Kmalu po večerji so se pri vseh pojavili znaki za-strupljenja Preiskava je dognala v šunki bacile svinjsko kolere. Vsem bolnikom so zdravniki izprali želodce. ROPARJI V MEHIKI QUERETARO, Mehika, 1. okt. — Zvezni vojaki so zasledovali tolpo roparjev, ki je o-plenila neko posestvo. Pet roparjev je bilo ubitih, eden pa je bil ranjen. HITER POGOSTIL DE-LAVCE BERLIN, Nemčija, 1. okt. -Kancler Hitler je v Kroll operi pogostil na 1000 delavcev, ki " r c ' --- --- ----- ... ... ■ vv . , ... sa zelo visoke in še vedno ra j so dolgo časa gradili " Nemško stejo. Strokovnjaki zagotav- 'hišo" za pariško-svetovno raz- zapadu ob Peiping - Hankov železnici. Po mnenju inozemskih opazovalcev so japonske mehanizirane legije zlomile hrbtenico kitajskega odpora severno od Rumene reke. ljajo, da je te visoke cene pov zročila velika suša, vsled katere so se zmanjšale črede vseh domačih živali. Vzelo "bi še nekaj let, da bodo te črede do-segl^ svoje normalno število in do tega časa bo meso še vedno drago. Poljedeljski department naznanja, da so cene poljskih pridelkov mnogo nižje, kot v juniju lanskega leta, toda od tedaj se je podražilo meso in sadje. Ob draginji mestni delavec navadno stisne svoj pas in je manj. To ima v kratkem času posledico, da cene padejo. Ako pa se to nadaljuje dalje časa, tedaj dobiva farmer manj za svoje pridelke in ne more kupovati blaga, ki ga izdeluje delavec v industrijah. Ko blaga ni mogoče več prodajati, so delavcem znižane plače ali pa so odpuščeni. Ako bedo cene še dalje naraščale, bodo igrale zelo važno vlogo pri kongresnih volitvah prihodnjega leta. stavo. Propagandni minister dr. GoWbbels je med obedom v krogu delavcev pozdravil Hitlerja. Hitler pa se je s kratkim govorom delavcem zahvalil za delo, kri so ga dovršili v tujini. GRIŽA NA JAPONSKEM FUKUOKA. Japonska, 30. septembra. —Zdravstvene ob lasti v Fukuok provinci so v velikih skrbeh zaradi epidemije griže, za katero je od ponedeljka zbolelo 5200 ljudi, od katerih jih je 283 umrlo. Bolezen je najbolj razširjena v Omuti, kjer so zdravniki dognali, da je tamkajšnja voda okužena z bacili griže. Naglo so postavili 15 zasilnih bolnišnic, v katerih je 3000 bolnikov. Za boleznijo večinoma umrjo otroci, ki nimajo tolike odporne sile kot odrašče-ni. Čudno pri tem pa je, da se je epidemija pojavila največ med višjimi razredi prebivalstva. medtem ko se bolezen ni pokazala med delavci. Napadi so bili naperjeni proti delavski tajnici Miss Perkins in proti National Labor Relations Boardu. Oba dolže, da sta se pri tolmačenju zvezne delavske postave postavila na stran Lc-wisovega odbora za indnstri-jalno organizacijo. Vršile so se tudi dolge debate glede vladne predloge o minimalnih plačali in mtuksi-malneni delovnem^ času. Le malo delavskih voditeljev je bilo, ki bi to predlogo zagovarjali. John P. Prey, predsednik .Metal Trades departmenta, je rekel, da so na delu mogočni vplivi, ki skušajo naložiti strokovnim organizacijam zakonodajne omejitve ter dokazoval, da te omejitve zagovarjajo nekateri svetovalci Roosevelto-ve administracije. Predsednik William Green je molčal. V njem ima Roosevelt pri Federaciji najboljšega prijatelja. Prvi udarec je zadal izvršilni svet delavski tajnici s tem, da je ni povabil na konvenci jo. To je prvi slučaj v zgodovini Federacije. Izvršilni svet ni pojasnil svojih vzrokov, toda R. Horn, predsednik nnije kovačev, je izjavil, da Miss Perkins ni nepristranska, pač je pa očitno naklonjena Lewi so v emu odboru. — Hitlerju in Mussolini ju. — je rekel, — bi se odkril in se jima opravičil, če sem o njima kdaj slabo govoril, kajti diktator, ki ima brke, je še vedno boljši kakor diktator, ki nosi krilo. WASHINGTON. 1). ('., 2. okt. — Medtem ko se bo vršila konvencija Ameriške Delavske Federacije v Denver ju, Colo, (trajala bo dva tedna), bo John. L. Lewis izvedel novo kampanjo. V ponedeljek bo govoril na prvi letni konvenciji Transport Workers unije, 11. oktobra bo pa pozval v Atlantic City voditelje dvaintridesetih odsekov C. I. O. V' ponedeljek bo Lewis prvi« javno nastopil izza časa, ko je bil napadel predsednika F. D. Roosevelt a zaradi njegovega ptališča v stavki jeklarjev. ŠTIRJE STARČKI UTONILI r BETHEL, Me.. 2. okt. — Štirje nad 70 let stari moški so utonili, ko je njihov avtomobil padel z mostu v Mili PT>nd. \J tt QL2S T? HM OD A » New York, Monday, October 4, 1937 TEE LARGEST SLOVENE DAILY IN USX "Glas Naroda 99 (A Oerpetattan) OvMd and Pnhdabed Wf fLOVKNIC PUBLISHING OOMPiNX Frank Saber, President J. Lupsba, Sec. Race of hnatnnaa at the corporation and eddraaaaa of above o«kaaa m won IMhBM. «oMf 1 Mankartaa. Nov M CMf.Rl »GLAS NARODA" (▼oko of Ike People) leaned Bvary Day Bxeept Sandajt aad Hotidajs Re celo k Kanado Ca pol leti ta fetrt 1 ito valja aa Aaterfko la eoaaaeeaoaoaeaoaaeaoo i tl|*MMI*M»MI»Mt $3.00 )tl aaaaaaooaaaaeaeooo -50 Za Now York aa erto Me Zft pol Ifitl saateeoaassseetneeee Za lnoeematvo ta eelo leto Za pol leta 9TjOO uso 17.00 mo Advertisement on Agreertttt Subscription Yearly 96.00 "Qlaa Naroda" Ubaja vaakl dan laraeinJtl nedelj ln premikov •*OLA8 NARODA". 211 W. 18th Street. Ne« Tort. K X, Telephone: CHelsea 3—1242 PO BERLINSKEM CIRKUSU V pričetku prejšnjega tedna je bil nemški narod priča cirkusu, kakršnega še ni videl svet. Nemška mesta, skozi katera se jc vozil laški diktator Mus-elini, je dal Hitler spremeniti v gozdove slavolokov in astav, izza katerih je bilo komaj videti palace in druge manj-š-i poslopja. Ob cestah je stal vojak poleg vojaka — nepregledna, milje in milje dolga vrsta. Na govorniški tribuni sta diktatorja širokoustno poudarjala, da jima gre edinole za mir. O, za nič drugega ne kot /a iair in za rešitev ogrožene evropske civilizacije. V resnici je pa povabil Hitler Mussolinija v Nemčijo, da bi ga popolnoma pridobil za svojo politiko. Toda navzlic roškom. ki jih je s prireditvijo tega cirkusa naložil Hitler nemškemu narodu, ni dosegel svojega cilja. Mu>solini mu je sicer kimal, ni mu pa dovolil pogoltniti Avstrije in mu ni obljubil svoje podpore v njegovih prizadevni jih, da bi Nemčija dobila svoje kolonije nazaj. Diktatorji niso neodkritosrčne le napram narodom, ki jt ii diktirajo, pač pr tudi drug drugemu ne zaupajo. Mussolini je šel v Nemčijo, dal si je tam ustrezati in se •»'»čudovati, pri tem je pa najbrž ves čas ugibal, kako bi se najlažje in najlxilj uspešno približal Franciji, Angliji ali pa obema. Ako bi trenutni vnanje - politični interesi zahtevali, bi pustil Mussolini -vojega nemškega zaveznika istotako na cedilu kot je pustila na cedilu Italija Nemčijo leta 1914. Časopisje je poročalo, da je bilo v Berlinu začasa Mu.v siJini jp?eg& obiska veliko navdušenje. Berlin ima štiri milijone prebivalcev, in med njimi jih j«* bilo kaj lahko pridobiti pol milijona za nazijsko propagando, da ko Mussoliniju nazdravljali. Tn kdor je parado gledal, je pač moral kričati, kajti če bi mo'eal, bo postal tajnim policistom sumljiv. O pravem italljansko-nemškem prijateljstvu ne more l-ti govora. Slično je prijateljstvu, ki ga je gojila Italija pred svetovno vojno napram Nemčiji in Avstriji. Ko se je približala ura preizkušnje, je šlo prijateljstvo-rikoni žvižgat. Iz Slovenije STRELI V KRESIJI PRED SODNIKI Kraltko smo že svoj čas poročali, kako je 26-letna služkinja Angela Hribijanova streljala v Kresiji na mag. uradnika Andreja Sušteršiča. Revolver je iz bližine 1 m namerila naravnost na njegovo srce, pa strel ni zadel. Državni tožilec dr. Julij Felladier je obtožil Hilbljanovo zaradi po?kušenega umora. Mali senat je .podrobno obravnaval to afero. Razprava se je razpletla v žaloigro mlade, drugače marljive in varčne služkinje, ki je postala duševno bolna zaradi neke fiktivne ideje, da ji je gospodar — omenjeni uradnik vzel 1000 din, ki so za njo ipriišli h Zagreba na bartsko upravo. Živahno je pripovedovala svojo žalostno zgodbo, vse njeno pripovedovanje .pa se je zapletalo v razna protislovja in v trditve, da jo vsi preganjajo in da ne dobi nikjer pravice, njeno upanje da je le eš edino g. ban. Cflawno je vzkliknila:: •"S^m toliko kriva, da sem fltreljala na njena. Imela sem za to vzrok, ker mi je vzel 1000 din." Predsednik: "Kje ste do-•bili revolver!" — "Na Dolenjskem -pri Grosupljem sem ga kupila od neznanega fanta. Dala sem zanj 350 din." Na predsednikovo vprašanje, kaj jo pri streljanju mislila, je odvrnila: "fRiskirala sem svoje življenje. (1e bi ga ubila, ne bi zahtevala denarja. Ker ga nisem, prosim, da pišete na g. bana, da dobim denar. Tako je prav!" Obto-ženka je povedala, da je poklicala uradnika iz urada na hodnik, pomerila revolver na njegova prsa, sprožila, se obrnila in zbežala. Revolver je odvrgla. Priča uradnik Andrej Susteršič je v vseli podrobnostih pojasnil, kako je prišlo do konflikta med niim in služkinjo. Ker ga je dolžila prisvojitve 1000 din, jo je odpustil iz službe, v kateri jr bila zelo varčna in pridna. Ž niim je imela na o-krajnem sodišču tožbo zaradi žaljenja časti Zdravnik psihiater je označiil obtoženko kot dedno obremenjeno v histerično konstrukcijo. Njena razsodnost je le zmanjšana, zato je delno kazensko odgovorna. Mali senat je Angelo Hrb-ljanovo obsodil zaradi zločin-stva poskušenega umora, vpo-števajoč, da ni mogla popolnoma doumeti značaja svojega dejanja na 1 leto ječe. Hkratu pa je izrekel, da se obtoženka po prestani kazni odda v zavod za zdravljenje. Po daljšem ih-tenju je obtoženka pripominla: "Kazen prav rada prestanem. Samo zaradi denarja prosim, da me pustite h gospodu banu." SKRIVNOSTNA SMRT LUBLJANCANA NA TRACNICAH 12. septembra se je pripetila na železniški progi na Prager-skem zagonetna nesreča, ki je zahtevala mlado življenje. Zjutraj po odhodu mariborskega vlaka je našel železniški kret-irik na tračincah nezavestnega mladega elegantno oblečenega moža. Imel je zevajočo rano na glavi in tudi nevarne notranje poškodbe, ker je krvavel iz ust, nosu in ušes. Takoj so moža prenesli na postajo ter ga s prvim prihodnjim vlakom spravili v Maribor v bolnišnico, kjer pa je proti poldnevu kljub operaciji, katero so zdravniki takoj na njem izvršili, izdihnil, ne da bi se bil zavedel. Po legitimaciji in potnem listu je bilo ugotovljeno, da je pokojnik 30 letni bivši medicmec Milan .Debelak iz Smartna pri Litiji, ki je bival stalno v Ljubljani kot disponent kemične tovarne Arib-lank. Debelak je bil v Maribora, od koder se je odpeljal z iutranjim osebnim vlakom v Ljubljano. Pri Pragerskem pred vhodom na postajo pa ga je zadela nesreča, ki še dosedaj ni pojasnjena. Ugotovili so sa. mo, da je padel z vlaka pod va-gone, ne vejo pa, ali po nesreči, ali pa je postal žrtev zločina. Denarne pošiljatve VlfllPRMVMMMI r ■ nwi tubh P'iffiii:mni;iiiiimiiai'wa mm mmffwmmbl DENARNA NAKAZILA IZVRŠUJEMO TOČNO IN ZANESLJIVO PO DNEVNEM KURZU ▼ JUGOSLAVIJO C« $ US _ Din. 1M t i.H__Din. m t 7JM _ Din. m $11.65 _ Dta. Mt ___Din. 1M9 ___Din. tm V ITALIJO Za $ 6.S5 .......... Lir 100 $ 12.25___Lir m $ 29.50 .......... Lir 500 I 57.00 ---Lir 1000 »112.50____Ur >000 $117 JI__Ur HM KER SE CENE SEDAJ HITRO MENJAJO SO NAVEDENE CENE / PODVRŽENE SPREMEMBI GORI ALI DOLI Za hptatilo vetjih zneskov kot igoraj navedeno, bodisi v dinarjih aU lirah dovoljujemo Se boljše pogoje. Izplačila v ameriških dolarjih Za Hplatilo $ 5.— morate poslati... $10.— " $15— M " «i u $41— ________$ 5.75 ________I1IJ6 ........»Mt^lC^™ ............$51 JO Prejemnik dobi t starem kraja izplačilo t dolarjih. NUJNA NAKAZILA IZVBSCJBMO PO OABLB UfTBB ZA PRISTOJBINO $L- SLOVENIC PUBLISHING COMPANY "Glai Naroda" «1« WEST 18th STREET NEW YORK, N. I. KJE SE NAHAJA moj brat ANTHONY GA-BREN.TA. Zvedela sem, ta breaplalna navodila In sagetavlJaaM Va ta ndtknr potovalt SLOVENIC ^PUBLISHING COMP ANY 216 West 16th Street Ww York/N. Y. Due 25. septembra je dospelo iz Berlina naslednje poročilo: 4 4 Nemška vlada z vso silo propagira povečanje števila rojstev. Vlada javno ugotavlja, da morajo tudi neporočene ženske roditi otroke za državo. To je baje njihova sve-^ če naročiti za svoje^jta dolžnost." £ sorodnike ali pri jate- j Odkar se vrši ta agitacija, " i-- 1-L1-- 8 J je v Nemčiji deset odstotkov nezakonskih otrok. Dne 18. oktobra bo v new-yorski državi odprt lov. Najprej bodo fazani na vrsti. In kamorkoli bo šel človek, bo slišal take in podobne: "Dva sem videl, dva streljal in dva zadel. Videl sem, kako sta padla. Toda goščava je bila taka, da nisem mogel do njih. Ce bi imel psa, bi bilo drugače." "Kaj je pa letos za en hn-dičt Same fazanke in nobenega fazana. Najmanj petnajst fazank sem videl. Pa kaj, ko jih pa ne smeš streljati." "Na cilju sem ga imel, pa nisem hotel streljati. Je bil prelep, kar škoda se mi ga je zdelo." "Sam ne vem, kaj je s tem mojim psom? Namesto proti meni, je fazane proti dragim jagrom podil." "Fazana ni bilo nobenega, srnjakov pa toliko, da se je kar tema delala. Pa kaj pomaga, ker sedaj še ni čas za srnjake." "Zadel sem ga, pa ne do smrti. Ko sem ga hotel prijeti, pa prileti fazanka, ga ( zgrabi s kljnnom za vrat in izgine ž njim v goščavo." Tako bodo govorili, se pri-dušali in zaklinjali ter se vračali domov — prazni. v u0LrA8 IVAROVA" New York, Monday, October 4, 1937 THE LARGEST SLOVENE DAILY W VSJ. Na severu Švedske, kjer je malo cest in še manj železnic, kjer so stalne naselbine po s-to kilometrov oddaljene druga od druge; kjer določajo severni jeleni, premoženje Laponcev, poletno bivališče lastnikom čred; kjer dajejo pokrajini neskončno veliki gozdovi in nepregledna barja in reke in jezera, jako svojsko lice; kjer so cerkve in bolnišnice že občudovane vele-zgranllbe, ki jih Laponec komaj kdaj vidi; kjer pa povsod preži na človeka tudi huda sovražnica člov«.)Nva — bolezen; na severa Švedske je letalo pač ena najbolj koristnih iznajdib. Letalo opravlja tu zares prav vo ipravcato zdravniško službo. Zakaj, kjer je bilo prej radi nedostatkov zdravniške pomoči nešteto življenj izgubljenih, smrti zapisanih, pa dandanašnji letalo premosti vse razdalje in vsak dan dirka v tekmi s smrtjo in po večini tudi dobi zmago v tej dirki. A taka tekma ni brez nevarnosti. V divjih pokrajinah ledenega severa nima pilot nobenih urejen ill pristajank in celo jeeera ga dostikrat prevarajo. Tedaj je trefai imeti glavo na pravom mestu; zakaj, konec koncev je le drzna tveganost tisto sredstvo človeške umetno, sti, ki slavi zmago nad smrtjo. Nekega jutra je prišla v bolnišnico v Haparandi, švedskem pristanišču na najseverjnejšem koncu Vzhodnega morja, nujna vest, da je trAa čim prej priti na pomoč. Klic na pomoč je prišel «iz taborišča Laponcev, ki so se utaiborili ofe jezeru Kilpis-jervi, na meji treh držav. Takoj se je dvignil hidroplan, da odleti po-bolnika. Trdno in br-zo je pilot vodni svoj etroj proti severu, preko gošadov, barij in jezerov, v tisti kraj, ki je bil oddaljen več sto kilometrov in kjer je bilo življenje človeka; v nevarnosti. Na pol poti sta se vznemirila pilot in opazovalec, zakaj, naglo je padalo živo sreforo v toplomeru in skoraj j je zdrknilo pod ledišce. V TEKMI S SMRTJO i v polje, same slane, in jezera, | ki je le tako brzelo nad njimi, so bila pokrita z ledeno skorjo. Pilot je spustil letalo niže in videl, da je resnica, kar se je dozdevalo opazovalcu: jezero za jezerom je bilo zanirzlo. Čim sta -priletela nad jezero Kiipisjervi, sta opazila, da je tudi to jezero pokrito z ledom in tla je nemogoče spustiti se s hidroplanom nizdol. Kaj bi bilo storiti? Vrniti se in prileteti z letalom za nad kotpno zemljo? Izguiba časa bi mogla dotičueniu bolniku še ugrabiti življenje, ne glede na to, da) inegoče led ni bil toliko debel, ko je dognal, da je ledena plošča ta-ko močna, da morejo vsi nanjo, je poklical Laponce k se. bi. Pri'hajali so prav previdno in še zmeraj niitso zaupali letalcu. Ko je pa začel s sekiro sekati led, so vendar sprevideli, da se letalcu le ni pre- več zmešalo od poleta po zraku. Hpouiali kako bo Rjih na smrt nevarnemu bolniku priti na pomoč in so urno pograbili za orodje. Na vso moč so začeli odithati po ledu in so izseka 1 i širok in dolg jarek v led jezera in so zaceli veselo vzklikati, videč, kako je rešilno letalo pljusknilo v jarek vode. Zazdeli so se kot zmagovalci nad ledom in smrtjo. Čez nekaj časa nato pa se je hidroplan z na smrt bolnim Laponcem dvitgnil v ozračje. V bolnišnici v Haparandi pa so že čakali drutgi rešitelji, da rešijo Laponcu življenje. Krtlenko strmoglavljen. Moskva, 17. sept. — Uradno objavljajo: Izvršni odbor ko- revolucije užival veliko zaupanje. Bil je kot mlad častnik muniatične stranke je odstavil; imenovan celo za vrhovnega ljudskega komisarja pravde da bi mogel držati letalo. Več Krilenka in imenoval na nje-dolgih minut je krožilo letalo! £0vo mesto Antona Ovsejenka. nad nad jezerom Kilpisjervijem i v*?st je v vseli tukajšnjih in nad Japonskim taboriščem, krogih zbudila veliko pozor-iz katerega je razburjeno prihi. 110o» zakaj z. aj je letel or- ^^ lia smrt nato |Kl pomi-|ae je »»ostal leta 1985. Domne-jask, dežnik nad njim., na- l(rfiVn na ^ u Po pad_ 1 . da ^ Rrilenka ^ Ia_ lahno sklanjal k iijini, odfival Lu oarizma M je vrui, Y Rusijo , (lrža^ dnik vi- je preko talbonsca n se je spu- im flan "odbora petih" in je std ne daleč od njih na tla.|kt tak da, ^^ za sT)ložni l^aponci so se le neradi pribil liuoin, pač jia je znano, da je i»il njegov sedanji naslednik Ovsejenko že od nekdaj hudi iKi^pn »t ni k Trockega. poveljnika sovjetske armade. Čez nekaj mesecev ga je za-lmnjal na tem mestu Trocki. V Rusiji je bil zelo priljubljen, toda niti zaradi svojih vojaških niti zaradi pravnih spo&dbno->*ti, temveč kot glavni podpornik ruskega šaha. V šahovski organizaciji se je Krilenku posrečilo združiti nad poldrag milijon ruskih šahistov. Krilenko je tudi Aljehina pozval, naj se vrne v Rusijo, nemškemu emigrantu likerju pa je priskrbel urejevanje šahovske ru- < h >»'jenkS ima sedaj .">4 let. brike pri "fesvatjih." Poddb-Znan'je kot ^peoialist za upo-jne zasluge ima tudi za razvoj ire. Zapleten je v ujkhv mor-'turizma in alpinistike.. Ti u- žali pri^tajaliŠču nelješkega letalca. Opazovalec zdravniškega letala je tekel proti njim. Niso ga mogli dolgo občudovati, saj je koj zahteval, naj mu vsi, moški in ženske in otroci, prinesejo sekire in kladiva in naj gredo z njim na jezero. Zakaj? Le nikar nobenih dolgih nepotrebnih vprašanj. Ali ni nekdo pri n.ii'h v nevarnosti za ▼ivljenje? Jim bo že pokazal, kaj morajo storiti! Zdvijali so o zdravi pameti tega letala in so le neradi prinesli orodje in kar niso hoteli upor. Po revoluciji je bil imenovan za vojnega komisarja v Ukrajini. Leta 1924 je bil o-sumljen trockizma in začasno poslan v Prago, kot šef posebne sovjetske misije. Leta 1928 se je pobotal s Stalinom in mu ostal odslej zvesto vdan. Od leta 1929 do 1934 je bil sovjetski poslanik v Varšavi. Se pomembnejšo funkcijo mu je režim naklonil leta 19.%, ko je bil imenovan za sovjetskega konzula v Barceloni. Prav to imenovanje dokazuje, da je Ovsejenko užival popolno Stalinovo zaupanje, dasi se je v dobi tako Zelene, predpomladanske j ploskve barij so se spremenile na nevarno ledeno jezero. Le-jzvane£ra čiščenja zdelo včasih talec je vzel sekiro in je šel tudi drugače. pred njimi na led. Potem pa, Krihmko je takoj ob izbruhu "Naši Kraji" KAMNIŠKE PLANINE . . . OTOK ; BLESKI . . . BOHINJSKO JEZERO .. . TRIGLAV . . . KRANJSKA * GORA . . . SAVSKA DOLINA . . . GOLICA... BEGUNJE... ST. LOV- < RENC NA DOLENJSKEM . . . ŽUŽEMBERK ... OB KRKI... OTOČ- „ CE PRI NOVEM MESTU... CERK-NIŠKO JEZERO ... CELJE ... LO- * GARSKA DOLINA . . . ROGAŠKA SLATINA ... ITD. — 87 SLIK v fi- * nem bakrotisku, tiskane na dobrem pa- * pirju. Oglejte si teh lepot Slovenije. ( Knjiga Vas 8tane — NAROČITE PRI: Narcize pod Golico KNJIGARNI "GLAS NARODA", 216 WEST 18th ST., NEW YORK šinski, znan iz poslednjih procesov proti troefeistom. Višinski je že pred meseci očital Krilenku v listih, da je premil in preveč umerjen, kar ne odgovarja potrebam sedanjega notranjega položaja v Rusiji. GROZOTNI TOVORI. Švicarski zdravnik dr. Hans Vogel, ki je lanf^ko leto spremljal neko filmsko ekspedicijo na Kitajsko, priipovedlu je v svoji novi knjigi "Kitajska brez krinke", kako je v Šanghaju srečal na reki celo vrsto džunk, ki so bile naložene s krstami. Spremljala ji hje žalna godba. V hotelu so mu pozneje povedali, kaj je s takšnimi džunka-mi. Bile so talko zvane "mrtvaške laid je" ki so prevažale trupla v tujini umrlih Kitajcev v domovino. Po kitajskih nazorih je za mir umrlih namreč naid vse važno, da jih pokopljejo v domačo zemljo. OPOROKA NA RAZGLEDNICI. Neko berlinsko sodišče je moralo odločiti o nenavadni o-pordki. Pred kratkim je umrl mož, ki je bil poslal -svojemu sinu razglednico in na tej razglednici mu je sporočil, da ga postavlja za edinega dediča vsega svojega imetja. Podpisal se je kot "vas oče." Sdn je to razglednico rproglaisul za zadnjo voljo svojega očeta m je zaihteVal vso dediščino. Hči, njegova sestra, pa je oiporoko v tej oibliki osporavala. Sedaj je oklločilo flodišče, da je ta oporoka na razglednici vendarle v polnem obsegu veljavna. NAZNANILO Rojakom po Pennsylvaniji (posebno v AUegbany, Cambria in Somerset okraju) naznanjamo, da jib bo obiskal naš novi potovalni zastopniV FRANK AHLDi RojaJke prosimo, naj mn poskušajo ustreči pri nabiranju naročnine. I i • < Uprava Glas Naroda f KNJIGARNA "GLAS NARODA" 216 WEST 16th STREET_NEW YORK. N. Y. Znanstveni in .... ... . Poučni Spisi AHN'S NEW AMERICAN INTERPRETER. — Trda vez. 279 strani. Cena ..............1.40 TJČna knjiga za Nemce in za one, ki so nem* Rine zmožni. AMERIKA IN AMERiKANCI. Spisal Rev. J. M. Trunk. 608 strani. Trda vez. Cena......&.- Opis' posameznih držav; priseljevanje Slovencev; njihova društva in druga aaruune ustanove. Bogato ilustrirano. ANGLEŠKO SLOVENSKO RERILO. Sestavil dr. P. J. Kern. Vezano. Cena ................t.- OBRTNO KNJIGOVODSTVO. 258 strani. Vez... t M Knjiga Je namenjena v prvi vrsti ra stavbno, umetno in strojno ključavničarstvo žele-zoiivarstvo. ODKRITJE AMERIKE, spisal H. MAJAK. Trije deli: 162, 141, 333 strani. Cena mehko vez. .50 Cena vezane .66 Poljuden in natančen opis odkriMa novega sveta. Spis se Clta kakor zanimiva puvest ter Je sestavljen oo najboljših virih. BURSKA VOJSKA. &5 strani. Cena .40 BODOČI DRŽAVLJANI naj naroče knjiifeo — "How to become a citizen of tbe United States". STATES. V tej knjigi so vsa pojasnim in zakoni za naseljence. Cena .................. .50 BREZPOSELNOSTI IN PROBLEMI SKRBSTVA ZA BREZPOSELNE. 75 strani. Cena .... .35 DENAR. Spisal dr. Kari EngllS. 236 strani: Cena .........................80 Denarni problem je zelo zapleten in težaven In ga nI mogoče storili vsakomur Jasnega. Pisatelj, ki je znan čeSkl narodnogospodarski strokovnjak. Je razfilrll svo.1- delo tako, da bo slutilo slehernemu kot orientaOnl spia 9 denarju. DOMAČI ŽIVINOZDRAVNIK. spisal Frai.jo Dular. 278 strani Cena trda vez............. bro*.............1.25 Zelo koristna knjiga za vsakega zivliiorejca; opis raznih bolezni in zdravljenje; sil) „ DO ORHIDA DO BITOLJA. 1«* tn.nl. Cena .70 Zanimiv potopis s slikami »«tit krajev nafie ■tare domovine, ki so Slovetrcm le malo znani. GOVEDOREJA. Spisal R. LegvarL 143 stranL S slikami. Cena ....................... GOSTILNE V STARI LJUBLJANI 51 stranL Cena .......................... M Podroben opis starih ljubljanskih gostiln. • katerimi je v gotovi meri svez?~* zgodovina slovenske prestoliee. IZ TAJNOSTI PRIRODE. 83 straal. Cena .... JO Poljudni spisi o naravoslovju in zvezdoznan-■tvu. IZBRANI SPISI JA MLADINO. Bplsal Franc Levstik. 220 stranL Cena ................ JO Levstik. 220 strani. Csna brofi. ..JO vez. 1.10 JUGOSLAVIJA. Spisal Anton Melik. Prvi ln drugi del obsegata 321 stranL Cuia: L Del____ JO____n. Oel JO Zemljepisni pregled; natančni podatki o prebivalstvu, gorah, rekah, poljedelstvu. KOKOŠJEREJA. Sestavil Valentin Bazinger, 64 strani. Cena tidovez .... JO BroS. ... J5 KRATKA SRBSKA GRAMATIKA. 68 strani... JO PRAKTIČNI RAČUNAR. Trda vez. 251 «tr... .75 Priročna knjižica, ki vsebuje vse, kar Je pri nakupu \n prodaji uotrebno. PROBLEMI SODOBNE FILOZOFIJE Spisal dr. F. Veber. 341 strani. Cena ...» Knjigo toplo priporočamo vsakomur, ki se Loče seznaniti v glavnimi čuami sodobne filozofije. RUSKI REALIZEM. Spisal dr. Ivan Prijatelj. 413 stranL Cena .......................... V knjigi so opisani predhodniki lir idejni utemeljitelji te svojevrstne ruske struje. VELIKA SANJSKA KNJIGA. 8 slikami. 256. stranL Cena ............................ «*• SLOVENSKA KUHARICA. S. M. T. AnllnSek. OSMA POMNOŽENA IZDAJA. 728 strani, lepo t nI o vezana. Cena .......i...........i--" STANLEY V AFRIKI. 122 stranL Cena ...... Jt Doživljaji slavnega raziskovalca, ki le prvi raziskal "črni kontinent". SPOMINI. is.. Jože Uvtižar.) 243 strani. Cena......LM V tej knjgl c&uja naS znani potoplsec Sapnik Lavtlžar spomine na svoja brwRtevllna jo-tovanja. SANJSKA KNJIGA ..............v............ M SANJSKA KNJIGA. S slikami. 100 strani. Cena JU SPLOŠNI PODIH, KO OBDELOVATI IN IZ- 7 K0IJŠ VTI POLJE. TRAVNIKE IN VRTOVE Cena broS......................... M SVETO PISMO STAREGA IN NOVEGA ZAKONA. 79!» ln 233 strani. Trda vez. Cenat- SLOV.-ANGLEŠKI IN ANGLE&KO-SLOVEN- SLOVAR. 148 stranL Cena .............. JO KRATKA ZGODOVINA SLOVENCEV, TOV IN SRBOV. 95 strani. Cena HRVA- .31 KNJIGA O LEPEM VEDENJU. (Urbani.) Vez. 1J5 KNJIGA O DOSTOJNEM VEDENJU. 111 str. JO KUBIČNA RAČUNICA. Trda Tel. 144 «tz. Cena .75 Navodila za lzračunanje okroglega, /ezanega in tesanega lasa. LEVSTIKOVI IZBRANI SP1SL poezije. 306 itr. , Cena...... .7« LEVSTIKOVI IZBRANI SPISI. 332 etranL Cena .70 V teh treh knjigah je zbrano vse knjtfevno delo našega velikega kritika, uemtttl. pisatelja in ie«4ko8lo\ca. LJUDSKA KUHARICA, naJnovejSa ln praktična zbirka navodil za kuhinjo in dom. Cena .... JO MISTERIJ DUŠE. Spisal dr. Franc Goestl. — 275 strani. Cena ........................L— Razprava o blaznosti is posledicah pijančevanja. MATERIJA in FNERGIJA Spisal dr. Lavo čer- meij. S slikami. 190 strani. Cena..........1,55 Nauk o atomih, molekulih in elektronih. Poljudno pisana razprava o ijnleakic uoderne cnanostL MLEKARSTVO. Spisal Anton Pevc. 8 slikami. 168 strani. Cena ..,.....................L— Knjiga ca mlekarje ln ljubitelje mlekarstva iploh. NAJTEČJI SPISOVMK. 160 strani. Ceni.i.. .79 Knjiga vsebuje veUko zbirko \4ubavuib ln fenitnlh pisem. NAROD, Ki IZUMIRA. 101 strani. Cena .... .40 Poljuden opis najsevernejšega naroda na svetu. njegove ie&e ln navade. NASA PRVA KNJIGA. Spisal Pavel Here. 60 stranL Trda vez. Cena ...................75 To Je nekak slovenski abecednik, sestavljen po vzorca ameriških učnih knjig- « slikami Primerno sa otroke, katere hočete nvudtl sWenskefea pravopisa. NAfiE ŠKODLJIVE ŽIVALI v PODOBI In BE-SEDL Opisal Fran EHavec, 224 stranL Bro«. .40 OB 59-1JSTIVICI DR. JANEZA EV. KRIKA - M stranL Onna .......................... J» Napisano v spomin molu, U Je orrl med nami nspeSno propagiral vtllko todo jnco> siovanztva. SLOVENSKO-NEMŠKI SLOVAR 143 str. Cena .40 Druga polovica Knjige vsebuje nemško-slo- venski slovar in kratko slovnico slovanskega \ in nemškeza jezika. \ SLOVENSKA KUHARICA, spisala S. M. Fellclta T Kalinšek. UKMA POMNOŽENA IZDAJA. — Obsega 728 strani, slike. Cena trdo vezano 6.— SPRETNA KUHARICA. 248 strani, v^ana. Cena L45 V knjigi je nad Seststo naJv«žneJ51n kuharskih navodil. UMNI KMETOVALEC. Spisal Franc PovSe. Cena broS......................... UVOD V FILOZOFIJO. Spisal dr. Franc Veber. 352 strani. Cena ........................1.50 VELIKI VSEVEDEŽ. 144 strani. Cena ....... JO Zbirka zanimivih in kratkočasnih spretnosti ; burke ln Šaljivi poskusi: vedeževalna tabela; punktiranje; zastavice. VOŠČILNA KNJIŽICA. 93 stranL Cena ...... JO Zbirka voSčilnih listov In pesmic k godovom, noremu letu in drugim prilikam. VOJNA Z JUGUROTO. 123 stranL Cena...... JO VALENTINA VODNIKA IZBRANI SPISL — 100 stranL Cena .......................- JO VALENTIN VODNIK SVOJEMU NARODU. — 48 stranL Cena .......................... V prvi knjigi so pesmi in basni, dočim ga nam je v drugi knjigi predstavil Vodnika dr. Ivan Pregelj kot pesnika, zgodovinarja, govemika* glasbenika ln časnikarja. VODNIKOVA PRATIKA za leta 1927. 138 str. U: Cena....... JS k .JO Zbirka zanimivih spisov, ki K> trajnega pomena. 1 VODNIKI IN PREROKI. 128 strani. Cena .... JO Knjiga je izgla v založbi Vodnikove družbe ter vsebuje življenjepise mož. m so s svojim . delom privedli slovenski narod i* >uienjatva \ r svobodo. JS ZNANSTVENA KNJIŽNICA. 78 stranL Oena.. Zanimivosti iz ruske zgodovine in natančen opis voja£ke republike saporoSUh kosakov. ZDRAVILNA ŽELIŠCA. 62 strani. Cena ...... V knjižici najdeS v lepem redu omenjeno vse, kar potrebuješ, da si ohraniš ln pou*vii tvoje zdravje. ZGODOVINA UMETNOSTI PRI SLOVENCIH, SRBIH IN HRVATIH. 137 stranL Cena.... Znamenito delo nadega znanega umetnostnega zgodovinarja Josipa Mala. V knjigi Je 07 krasnih slik. ZDRAVJE MLADIH. 147 strani. Oena........£J5 Higijena doma ln v golL Opls> bolezni prt mladini. 0 JO L90 mm .i , .i SLOVENIC PUBLISHING COMPANY m WEST 18th STREET NBW Tosmw. Y. - - - n New York, Monday, October 4, 1937 THE LARGEST SLOVENE DAILY IN UBZ, pp i\ Rl MOREM TI RAZODETI... BOJI V OKOLICI ŠANGHAJA ROMAN 12 ŽIVLJENJA O E= (Q) ZA "6LAS NARODA" PRIREDIL: I.H. sgRgi-1 o Zajto (tarda nekaj rasa zvedavo gleda v Renin obraz. "Kateri med obema pa vam je najbolj všeč?" Rena dobro čuti, zakaj jo je Garda to vprašala popolnoma stvarno pravi: "Starejši je po mojem okusu nekoliko premirjen; mlajši Klaus mi s svojo živahnostjo bolj utgaja." Garda se zadovoljno oddahne. "Da, Klaus more biti ztflo živ in razposajen. Rena, pa ima tudi svoje resne dni, Werner pa — no — je bil prej tudi bolj vesel." "Mislim, da mora nekaj težkega prenašati," pravi Remi, ne da bi pogledala Gardo. "Zdi se mi, tla nosi zelo hudo prčno rano." "O. kot vtdno, ste zelo bistroumni, Rena. Radovedna belli, kako vam bo na Burgverbenu ugajalo. Prej, ko brata ]>osestva še nista kupila, sem bila pogosto tam, toda tedaj je bilo vse zelo divje, kar je seveda bilo zelo romantično. Odkar p»i sta kupila, sta vse spravila v red in nanovo preuredila, pa čuduo, kako sta se oba vživila v razmere in sta vse tako lepo prenovila. ("lovek je vesel, kadar hodi ]i> njihovih *obah. Vi *o tudi dobro razumete, Rena, in se boste čudili. Burgverben ni tako iprostoren kot Ranek, pa vseeno ima trideset sob in več dvoran." Rena se smeje. "Samo treba bi še bilo, da naju brata v nedeljo sprejmeta v srednjeveški nosi." Garda se smeje. "Ko bi to slišal Klaus, tedaj bi naju v nedeljo prav gotovo sprt jel v noši k lat i viteza. Za tako šalo je takoj pripravljen." * * * \ nedeljo Sassenova brata obeh dam sicer nista sprejela v viteških oblekah. ttMla v brezhibni obleki, kot je primerno za takt) priložnost, in obe dami ste imeli elegantne, moderne poletne obleke, toda drugače se je Reni dozdevalo vse srednjeveško. St> pred no greda k obedu, pelje Klaus Reno po celi hiši ter se veseli nad njenim navdušenjem. Plezala sta celo do vrli stoljniv in tam si Rena z velikimi očmi ozira ter :«e veseli lopoga razgleda. Njena lica živo za rde, ko ji Klaus zadovoljno reče: "Tako, sedaj je tukaj vse popolno; sedaj stoji lepa grajska hči na straži iu gleda hrepeneče vitezu naiproti." Rena premaga svojo zadrego in šaljivo reče: ~Ako ste z lepo grajsko hčerjo mislili mene, tedaj vas prosim, da pogledate mojo moderno poletno obleko in moje pristrižene lase." "O, lasje so krasne sk od ran i in tukaj v sončni svetlobi pe svetijo bolj zlato kot (pa rjavo." Rena se izogne njegovemu vroeenm pogledu. "Na vsak način je Burgverben krasno posestvo in morete biti zelo voseli in srečni, da jnorete tukaj stanovati," in s tem zavije Rena pogovor na drugi tir. Klaus pa jo še vedno vroče pogleduje. "Ali bi hoteli tukaj stanovati, gospica Holl?" Zopet ji kri izdajalsko šine v liee, toda odgovori, smeje: "O, Rena je že prav zadovoljna, da sme stanovati na Ra-neku. Ze to se mi zdi kot pravljica in pravljic ni mogoče z ničemur prekositi." "Pa vendar, s Še lepšo pravljico. Uudno, tukaj tudi jaz doživi in mnogokrat kako pravljico — in pofeebno zadnje čase — mislim, odkar ste na Ranekn." Rena se naglo obrne A-stran, kot bi hotela bežati sama pred seboj. "Bova zopet Šla doli, kajti moja gospodarica najbrže že čaka na mene." Z omembo gospodarice je Rena sama hotela spomniti Klausa, da je revno iu odvisno de-kle. Klaus to dobro razume, toda ta pripomba ga komaj pripravi do pameti. Bilo je nekaj drugega, kar ga je oviralo, da ni postal proti njej bolj jasen. "Prav imate, najprej moramo izpolniti drugo nalogo, predno moremo misliti na pravljice. Ali ste že prišli kak korak naprej?" Rena ga poglt*da ter naglo zbere misli. Vato mu pove, kar ji je nedavno Garda povedala, ko so sorodniki po ženitovanju odšli. "Garda tedaj misli, da jo more samo še kak čudež na praviti srečno?" jo vpraša. Rena prikima. "Da, in za ta čudež bi dala z veseljem vse, kar ima." "Jaz pa Še v«lno upam, da se bo ta čudež zgodil, ne da bi morala prinesti 'kako veliko žrtev. Sedaj pa riojdiA'a, gospica Holl." Skrbno jo pelje po strmih stopnicah in zopet je popolno-ma miren in razumen. Lahna opojnost ga je minila. "Najprej Wernerjeva sreča, potem pa moja," si misli. Werner in Garda sta medtem sedela na verandi pod sončnim Šotorom in sta sanjavo gledala v daljavo. Dolgo nista govorila, toda ta molk je bil bolj zgovoren kot tisoč besed. Nato pa Werner nežno in tiho prime Gardino roko, ki je počivala na naslonjaču. "Tako miren izgleda svet pred najinimi nogami, Garda, loda do tega miru ne moreva priti. To je nerazumljivo. Imam dve močni roki, za silo pametno glavo in trdno, na boj pripravljeno voljo — pa vse zastonj. Ko bi le vedeli, kako me mnči ta volja, pa ne morem." Gtarda mu stisne roko in ga proseče pogleda. -Dragi Werner, prosim, nikar me ne mučiti, kajti boli me Ali morete ibiti zadovoljni s tem, da ostaneva dobra prijatelja, da se saj moreva videti in govoriti, kadarkoli hočevaf" Werner močno strese glavo. "Ne — ne — nikakor se ne morem odpovedati brez vsake želje; vse moje mišice zahtevajo vas. Mož nikdar ne more biti tako bre« želje kot ženska. Poskušal sem pomiriti evoje Želje, tod* tem bolj živo vsplamete. Vam se ne morem odreči — in tudi nočem — slišite, Garda, nočem!" Garda zelo prehladi ter ga obupno pogleda. "So atmri, proti katerim je človek brez moči, Werner ihrosim, prosim, skušajte se pomiriti." ' {Dalje V bližini hiš. ki jih je porušila japonska artilerija, se pripravljajo kitajski vojaki na pad. Slika je bila posneta v predmestju Šanghaja. na- ČEZ 3000 LET BO IMEL ČLOVEK NA NOGAH LE PALCE. Razni ljudje, tudi slavni uče-i žvečenje in prebavo, postali bo- njaki, razmišljajo, do kolikšne popolnosti se lahko človek razvije v nekaj tisoč letih. Po večini se strinjajo s tem, da bo človek ugodneje živel, pa se kljub temu počutil neizmerno bolj nesrečnega in nezadovoljnega kakor danes. To nam že zdaj potrjujejo starejši ljudje, ko pravijo, kako skromno so včasih živeli, pa'so bili vendar zadovoljuejši. lo nepotrebni ter se bodo u-inakniii s pozorišča. Tudi laisje btnlo izgubili varovalno službo, ki jo še opravljajo proti mrazu in vročini, saj se bodo ljudje znali dimgače zavarovati proti takim vremenskim nadlogam. Zaradi obutve bodo otopeli in počasi izginili vsi prsti na nogi razen palca, ki pa se bo čez mero razvil in povzročil Glede razvoja človeškega te-,pri človeke neke posebne vrste lesa so misleci dvojnega nasprotnega si mnenja. Nekateri gledajo vse v najlepših barvah, drugi pa vidijo v daljni bodočnosti povsod le zapuiščenost in nesmiselnost vsega stvarstva. Tak je tudi slavni angleški ličen jak Barker, ki se ukvarja s proučevanjem življenjskih pojavov. Na podlagi svojega o-gromnega znanja o razvoju človeka in njegovega napredka je začel razmišljati, kakšen bo človek čez 3000 let. Njegove domneve so kaj malo vesele, kajti človek bo po njegovem mišljenju čez 3000 let, to je leta 4937, brez zob, popolnoma plešast, brez reber, brez nohtov, z enim samim-prs-tom na nogi in kratkoviden. Kdor bo čez 3000 let imel še dobre oči, ga bodo razkazovali na razstavah in |>o cirkusih kot redkost. hojo, podobno slonovi. Zdravniki učenjaki že danes opažajo, da človeška rebra slabijo in ni izključeno, da bodo čez nekaj tisoč let ostale samo še lirus-tančaste opore, ki bodo obdajale gornji del človeškega telesa. Ker so nohti zelo potrebni samo pri ročnem delu, ki bo čez nekaj tisoč let prišlo iz navade, bodo tudi nohti izgubili svojo službo in postopno izginili. Oči pa bodo tako oslabele, da bo človek brez naočnikov tako nenavaden, kakor recimo bi bil brez glave. Saj je že zdaj po nekaterih šolah skoro polovica učencev naočnikarjev. Kdor se boji take oblike svojega telesa, naj se tolaži s tem, da se bo vse zgodilo šele čez 3000 let, če so namreč domneve angleškega učenjaka osnovane. da ga povedejo pred policijskega sodnika, kjer lahko doživi še dosti neprijetnejše stvari. Še ni dolgo tega, kar so neki tuji dami z gumijevko zlomili desno roko, ker ni dovolj hitro ustregla zahtevi nekega policista, naj mu izroči svoj fotografski aparat. Ce upoštevamo, tla leži japonsko otočje v razmeroma precejšnji bližini azijske, posebno pa ruske kopnine in da |i!ma s Korejo ter stranskimi otočji 45,000 kili obrežja, to je dvakrat več nego Združene države, bomo do neke meje razumeli japonski nemir. Od severa do juga prečka Japonsko veriga utrjenih pasov, v kateri ležijo središča japonske vojne industrije, vojne mornarice in letalskih sil. Najvažnejše stra-tegično ozemlje se začenja z vojaškim letališčem ob jezeru Kasumiju, severovzhodno od Tokija in se vleče vzdolž 35. vzporednika po japonskem morju do Oušimskega otočja in korejskega pristanišča Fusana ob Oinkajskem zalivu. V tej japonski "Maginotovi črti" leži prestolnica Toki jo, ki je ena najvažnejših orožarn v deželi. Jokusaka ob vzhodu Tokijskega zaliva z velikim mornariškim arzenalom in vojaškimi letališčem, dalje važno orožno središče Xagoja, močno utrjeno mesto Jura ob Osaš-kem zalivu, Hirošima in Kure, glavna baza japonske mornarice, in ob skrajnem jugozapad-nem koncu glavnega otoka Narava je namreč taki n-sinerjena, da vse človeške ude in zmožnosti, ki ne pridejo več v poštev, polagoma oslabi ali celo čisto odpravi ter jih nadomesti z drugimi potrebnejšimi, upora'bljivejsimi. (Vz 300 let . se bo Človek hranil samo še s skrajno zgoščenimi jedili v obliki raznih kroglic, zato bodo zobje izgubili ves pomen za VELIKANSKA ŽELVA.. Na vzhodni obali Kube so našli ribiči želvo, kakršne v tej vHikosti še niso opazili. Žival je tehtala več stotov, toda njeno me.=o je bilo neužitno. O-klep so preiskali zoologi, ki so izjavili, da je žival živela kakšnih petsto let. Ne bi bilo torej niti izključeno, da je sam Krištof Kolumb videl to želvo kot "otroka", ko je odkril Ameriko. ' JAPONCI SE BOJIJO ZRAČNIH NAPADOV. Cim priplove kakšen tuji parnik po dolgi vožnji v japonsko morje med Šimonosekijem in Mojijem, se začne zanj doba stalnega opazovanja in nadziranja, ki se konča šele tedaj, ko zapusti drugače gosioljub-no deželo. Japonska policija ni namreč samo na jvljuJn^a, te ni več tudi najradovetlnejša na svetu. Vsak japonski ladijski natakar, hotelski mana- ^ . . , . , , ger, vsak hov in celo vsak so- Ho,,suja1 tr( n-,av^° /nesto Sl~ monoseki, ki sestavlja z mes- imacujem na otoku Kišiju izredno utrjen položaj. Od Mojija so utrjeni pas nadaljuje proti Nagasakiju, Sasibu in Oniuri, ki so važne letalske postaje. Poleg otoka Formoze, ki jo oddaljen samo 220 km od azijske kopnine ter ima v Klungu ter Makoju na Ribiških otokih svoja glavna vojaška oporišča, je seveda posebno otok Kiušiju, najjužnejši japonski glavni otok. ogrožen po letalskih napadih. Kar se tiče protiletalske obrambe, ne stoji Japonska v nobenem oziru za drugimi velesilami. Ob koncu julija lanske- ]R>tnik na ladji, železnici in celol nonos;rK1.'..Kl 'S0SJ?V v avtobusu, ji pri tem pomaga toma Mojijem in \ak . .. . ' , . i nn otoku K wnn r/r/v v njenem stremljenju, tla bi obdržala inostranca čim bolj v svojih očeh. Nihče vendar ne more vedeti, dali se za krinko nedolžnega potnika za zabavo, ki nosi vrhu tega še svoj "ša- sin kikai" (fotografski aparat) okoli vratu, ne skriva kakšen vohun, pred katerimi lomi vso Japonsko grozen strah. Post bno na postajah, ki jih vodiči in lepaki označujejo kot utrjene pasove, mora biti tujec zelo oprezen. Ni dobro, če zbudi kakšen sum, kajti v vohunskih zadevah ne pozna japonska policija nobene šale. Pot- _____(_„ ii i k ne tvega samo tega, da mu ga leta so imeli v prostoru med zaplenijo fotografski aparat, temveč se mu utegne zgoditi, Tok i jem in Jokohamo največje vaje proti zračnim napadom, večina teh zastopnikov ima v zalogi tudi koledarje in rRATIK«5; ČE Mi JIH PA ZA VAS NAROČE. — ZATO OBIŠČETE _zastopnika, če kaj potrebujete ZA KRATEK ČAS IN ZABAVO NASLEDNJE KNJIGE TOPLO PRIPOROČAMO LJUBITELJEM ZDRAVEGA HUMORJA .68 DOMAČE ŽIVALI. 72 strani. Cena ....................JO GODČEVSPI KATEKIZEM. 61 strani. Cena JS5 HUMORESKE iN GROTESKE. 180 strani. Cena M Trda vet. Cena L— 12 KRATKOČASNIH ZGODBIC. 72 str. Cena JSS PO STRANI KLOBUK. 159 strani. Cena .... POL LITRA VIPAVCA, spisat Felgel. 136 str. PREDTRŽANI, PREŠERN IN DRUGI SVETNIKI V GRAMOFONU. 118 strani. Cena .. JS SANJSKA KNJIGA ......................... M SLOVENSKI ŠAIJIVEC. 90 strani Cena...... M SPAKE IN SATIRE. 150 strani. Cena ........ Jf TIK ZA FRONTO. 150 strani. Cena .......... .71 TOKRAJ IN ONKRAJ SOTLE. 67 strani. Cena 29 TRENUTEK ODDIHA (Knjiga vsebuje tndi Saloigro "Vse naSe"). 189 strani. Cena ........ TOLIKA ARABSKA SANJSKA KNJIGA ..... ŽENINI NAŠE KOPRNELE. 111 stranU Cena J5$ L50 .45 TE KNJIGE LAHKO NAROČITE FBI: KNJIGARNA "GLAS NARODA N. X. CALlFOKNJt: San Francisco, Jacob 'OLORADO: Pueblo, Peter Cullg, A. Sartli Walsenburg, M. J. Barak INDIANA: Indianapolis, Fr. ZopaotM. ILLINOIS: Cbic&go, J. Berač, J. Ia^Blft Cicero, J. Fabian (Chicago, CW tf In Illinois) Joliet, Mary 3ambleb La Salle, J. Spelicb Mascoutah, Frank' Augnatia North Chicago in Waukega*, A* thias Warsek MARYLAND: Kitsmiller. Fr. Vodopivec MICHIGAN: Detroit, L. MINNESOTA: Chlaholm, Frank Goal* Ely. Jos. J. Pesbel Ereleth, Louis Goule Gilbert, Louis Vessel Hibblng, JoLa Povle Vlrgina, Frank Hrvatlch' MONTANA: Roundup, M. M. Panlaa Washoe, L. Champ« NEBRASKA: Omabi, P. Broderlek VEW XORK: Gowanda, Karl Little rails. linger. Jacob Resnlk Jobn Slapnlk Glrard, Anton Nagode Lorain, Louis Balant, John Krya* Toungstown, Anton Klkel] )RiSGON: Oregon City, Ore« J. Kobiar PENNSYLVANIA: Bessemer, John Jevnik&r Brougbton, Anton Iparee Conemangb, J. Brexaree Corerdale In okolica, Mrs. OHIO: « Barberton, Fraak Otovdaad, Antm Irana Export, Louis SopanM Farrel, Jerry Okorn Forest City, Math Kamin Greensbnrg, Frank Novak Homer City, Fr. Ferenrfrk Johnstown, John Polanti Krayn, Ant TauJelJ Luaerne, Frank BaUoch Midway. John Žnst Pittsburgh In okolica, Philip Prof« i*hUip Progar Steelton, A. brcn Turtle Creek, Fr. Seblfrer West Newton, Joaepb^Joraa W8CON8IN: MUwaukee, West AUls, Fr. 8»* . Sheboygan, Joseph KakeC VIOMING: Rock Springs, Lsuts Tauehar Diamond flUe, Joe Rollch Vitk mtopnik bdi pMito a m o, katere MipreJeL iT! KRETANJE PARNIKOY SHIPPING NEWS G. oktulira: Saturuia v Trst (Juwii Mary v Ciierbonrg 7. oktobra: lie de France v Jlavre 8. oktobra: Bremen v Breuien 9. oktobra: Cunte tli Savoia v Genoa 13. oktobra: Noruiandie v Havre Atiuitania v Cberbourgl- 15. oktobra: Europa v Bremen 16. oktobra: Ilex v Genoa 20. oktobra: Queen Mary v Cherbourg Uo. oktobra: Vulcania v Trst Champlain v Havre 26. oktobra: Itremen v Iiremen 27. oktobra: Atjultania v Cherbourg 28. oktobra: lie de France v Havre 30. oktobra: Conte tli Savoia v Genoa ---p. kar jili je bilo kdaj na Japonskem. Štiri dni .se je vežbalo tu 1200 letal in 250,000 mož zračne zaščite vojakov in civilistov, v ozemlju, ki šteje še?t milijonov prebivalcev. Rezultat teh manevrov je bil zelo zadovoljiv. Odtlej so zračno zaščito še bolj izgradili in danes vključujejo že vse prebivalstvo. Samo v milijonskih mestih so v zadnjih treh letih za zračno obrambo potrošili ekro£ štiri milijone dolarjev. Japonska se zračnih napadov pač strašno boji, boji se vraga, ki ga je s svojo nenasitnostjo in izzival-nostjo sama priklicala nad svo- XAKOČITE SE NA "GLAS NTAI?ODA" NAJSTAREJŠI SLOVENSKI DNEVNIK V AMEEDG Z EMLJEVIDI STENSKI ZEMLJEVIDI JUGOSLAVIJE Na močnem papirju a plat-» nenlmi pregibi ............7.8® POKRAJNI ROČNI ZEMLJEVIDI: Jugoslavija_30 Dravska Banovina............30 CANADA ZDRUŽENIH DRŽAV VELIKI MALI ., NOVA EVROPA .40 .40 ..15 .00 ZEMLJEVIDI POSAMEZNIH DRŽAV: Alabaata, Arkansas, Arizona, Colorado, Kansas, Kentucky, Tennessee, Oklahoma, Indiana, Montana, Misslpfi, Washington, Wyoming .............25 Illinois, Pennsylvania, Minnesota, Michigan, Wisconsin, West Virginia, Ohio, New Yerk. Virginia ........«... .40 Naroaiom Je prUoUtl denar, bodi si t gotovini. Money Order all potone mamke po 1 ali 2 centa. Ce poftljete gotovino, rekomandl-raJte pismo. KNJIGARNA "GLAS NARODA" ' 2ie W. 18 Street Hew York, H. T.