ZASAVSKI LETO VII. Štev. 23 TRBOVLJE, 9. JUNIJA 1954 Mal« 0tr*]at odbor SoctaHsttfiae zrnc delovnik ljudi v Trbovljah — Urejuje in odgovarja uredniški odbor Odgovorni urednik: Slane Sonar — Tiska Mariborska tiskarna v Ma — Naslov nredaUfvs m uprave: .Zasavski vj UL^ .Jje I.. up'3-»a robnika — Telefon it. S: —' ' j pri pod.uinict Nar /% banko v Trbovljah BI. ' ,46 — tisi ihajs vs edo — Letna naročnina 400 din roletna 200 itrtletna tOO din, meseina 34 din ~ “osomezna 10 din Rokopisi morajo biti v oredniitvn ukrog 11. ure "o ljudje na športnem igrišču opazili, kako se SS-ovci plazijo Prot.; Škratovi hiši. Slutili so, to ne pomeni nič dobrega. Istočasno pa so bili na jasnem, os mora biti s tem v zveza ostudno delo domačih izdajal-1 Na žalost se niso motili. Kmalu so zaropotale nemške 8tp°inice. SS-ovci so se namreč ~~ maskirani z zelenjem —! skriva) priplazili do griča ter u*Kali. Pečar, Levstik in Volka ! so zdrveli po kolovozu, ki drži Prot' Končanu. Švabi — hiteč ** njimi — šopa streljali, Prva smrtno obsodbo zagorskemu županu dr. Scheichenbauerju, vodji Heimatbunda HoLznerju in učiteljici Josipini Sauer. Ta je takoj ;zginila iz Zagorja in se nj več vrnila. Vse aretirane so odpeljali v Trbovlje. Nekatere so kmalu izpustili, le Skratovko so dva meseca mučili v zaporu in jo konč- ■ sla. Med drugim so bile v aktovki tudi bombe. Se danes pravi stara Skratovka: »Dobro, da ni-; sem aktovke zažgala, kakor sem j mislila; mene in hišo bi razneslo!« — Škrata in soseda Martin-ka, ki sta zbežala, so Švabi iskali teden dni. Končno so nehali delati obiske v obeh navedenih hišah. I Po osvoboditvi smo Srečka Pečarja in Ivana Levstika pokopali v Zagorju ob veliki udeležbi domačinov. Zveza borcev Zagorju je vsem trem žrtvam in ju Aunc- je vnem znvam no izpustili. Pri Škratu je ostala NOV postavila nad Škratovo hi-doma samo mati gospodarja. Pre- , šo spominsko ploščo — letos pa našala je aktovko, ki je Švabi: je kolektiv Zunanjega obrata niso našli v peči, v košu po gr- zagorskega rudnika postavil na movju za hišo in jo končno tam- tem “estu narodnim mučenikom kaj skrila. Od samega strahu ni ■ spomenik. Slovesno odkritje te-upala niti pogledati, kaj je v ! 9» spomenika je bilo — kakor aktovki. Saj so dan za dnem ho- ' smo že poročali — v nedeljo, 2. dili Švabi delat hišno preiskavo, | maja 1954. Zagorjani in ostali tako da je bila hiša stalno odprta. Pri preiskavah v hiši so si gel stapovci in ostali mnoge reči večje vrednost; prisvojili. 2ena. so z veliko udeležbo te spominske slovesnosti pokazali, da znajo ceniti tiste, ki so dali za na- --------. r-..—j.... šo svobodo vse, in da cenijo nj vedela, kaj naj počne.'Sla je dragocene pridobitve naše na-k Zaletelovim in jim zaupala vse. rodnoosvobodilne vojne, ki je No — in je prišla pokojna Zale- I rešila naš narod suženjstva in telovka po aktovko ter jo odne-1 pogina. M. S Vej V o, sekretar terena Dobovec>Xum, v pasti Proti koncu 1. 1944 je bila hitlerjevska Nemčija že v obupnem vojaškem položaju, ker so se zavezniške vojske bližale Berlinu in Dunaju. Nemške in kvislinške čete na ozemlju Jugoslavije so se pričele umikati proti Sloveniji, kjer so začele eno izmed najtežjih ofenziv proti narodnoosvobodilni vojski, ki je bila orjaški boj in uspevala kljub neenakim pogojem pritlikavca proti velikanu. Da je odpor in zmagovita borba našega naroda z N.emci bila sploh možna, so mnogo pripomogli terenci, kj so vršili svoje težke dolžnosti kot politični delavci po vsej državi. Posebno živahno je bilo to delovanje v bližini industrijskih centrov Organizirali so obveščevalno službo, vršil; mobilizacijo ter zbirali hrano in vse potrebno za vojake. Tudi v širnih gozdovih nad Žrtve no Ani no« nrasinikom Tretji bataljon Šlandrove brigade. ki je bil v začetku junija 1944. leta na Kala, je sklenil porušiti rudniško vzpenjačo na nasipu hrastniškega rudnika.' zavzeti bunkerje Werkschutzov in mobilizirati rudarje-Hrastni-čane. Na posvetovanju pri Lorberju so sklenili, da jim bodo pri tej akciji pomagali tudi revirski partizani. Ti naj bi istočasno napadli Werkschutze v Kisovcu, na dnevnem kopu Neža v Trbovljah — Hrastniška četa — pa naj bi pomagala Slandrovcem v Hrastniku. Šlandrovci in Hrastniška četa so v noči od 2. na 3. junij obkolili bunkerje, ne da bi vedeli za izdajstvo. Brž ko so VVerk-schutzi začutili partizane, so začeli divje streljati. Vnela se je sicer kratka, a huda borba. Kljub srditemu odporu so Slan-drovci izvršili svoj načrt: uničili so vzpenjačo, razbili dva bunkerja, Nemcem in njihovim petollznikom so pa vlili novo mero strahu. Žalosten dogodek se Je pa odigral ob vrnitvi skupine tovarišev, ki so mobilizirali rudarje na Ojstrem. Ta skupina je po izvršeni akciji na križišču pri hiši Kaše z novinci vred padla zasedo Wehrmannov. ki jih je vodil Sturmfiihrer Maks Bauer. Padli so štirje borci-novinci: Avgust Vrtačnik, je takoj skrila v grmovje, ko so padli prvi streli, in si tako rešila življenje. Švabi so namreč mislili, da so vsi partizani zbežali. Medtem je Škratova, mlada gospodinja, obvestila Vilija Vreska, da so prišli Švabi. Odel se je v črno haljo in zbežal v smeri proti tako imenovanemu »Koritu« in dalje \ nasprotno stran, kamor so Sva. »i streljali, s čimer si je tudi rešil življenje. Zal je pozneje padel tudi on in daroval svoje življenje za našo svobodo. SS-ovcj so takoj sezuli žrtvam škornje in jopiče ter jim pobrali vse, kar so imeli pri sebi. Vlekli so jih kot hlode do križa ob cesti, katero delo so morali opraviti nekater; bližnji stanovalci iz tega kraja. Švabi so po tem dejanju prišli k Škratu in našli v hiši ženo gospodarja ravno v trenutku, ko je tlačila v peč aktovko. Eno je namreč že prej porinila v peč. Ostal pa je še en nahrbtnik. Tega in aktovke so se Švabi takoj polastili in ju pregledali. Gospodinjo so neusmiljeno pretepli. Začele so se aretacije. Prijeli so posestnika Poldeta Kosa, dva njegova sinova in hčerko, Škratovo ter njeni dve dekli, nadalje Tončko Drnovšek, Ivana Kovača iz Ravenske vasi ter Lebeničnika. Zadnji trije so bili namreč v Ravenski vasi po opravkih. Pri Škratu so vpregli v voz par konj in na voz naložili vse tri žrtve ter vse od. peljali v Zagorje na žandarme-rijo. Tam so postavili voz z mrtvim; žrtvami na ogled in opomin Zagorjanom, aretirane pa so vrgli v klet. Škrat je zbežal z doma. Njegova dva mlada otroka so začasno izročili sosedu Martinov-cu s pripombo, da jih bodo odpeljali v zavod v rajh, češ saj Lojzeta Škrata in njegove žene ne bo nikdar več domov. Obeh kan) in voza Škrat ni nikdar več videl. Nad zagorsko dolino Je ta dan in Se nekaj dni pozneje vladala groza. Zagorjani so sicer hodili gledat žrtve, toda brez solz so objokavalt junake, borce za svobodo. Se bolj so stisnili pesti ter se zakleli, da bodo ostali zvesti svojemu narodu. Neke nemške »gospodične« in tudt neka domačinka ter nekateri Nemci so zasramovali mrtve borce tn jim pljuvali v obraz. euizi ^ Drugega maja so nesrečne žr- | delo je zahtevalo manj sp.et-tve odpeljali na Izlake in jih za- nosti kakor kopanje v Jami. V kopalj t* tamkajšnjo Šolo. Neka) celoti je prišlo v Trbovlje, na dni pozneje so poslali partizani Ojstro in Hrastnik okrog 500 Karel Kaluža, Franc Babič in Franc Guček, težko ranjen pa je bil Ferdo Bevc. Tudi naše svinčenke niso strelja je v prazno. Padla sta Werk-schutza M&user in Berlak. Svojci mobiliziranih, ki so ostali doma, so vztrepetali, ko so zaslišali streljanje v neposredni bližini. Nihče ni slutil, da so ti streli pretrgali nit življenja tistim, ki so se od njih ravnokar poslovili v vroči želji, da se kmalu vidijo v svobodni domovini. Padli so do jutra ležali na cestnem križišča. Nemški župan je zapovedal. da morajo »bandite« pokopati v kotu pokopališča na Dolu. Zapovedal je nadalje, da sme biti njihov pogreb šele eno uro po pogrebu Wcrkschutzov, misleč, da se bodo ljudje v večjem številu udeležili pogreba slednjih. A izpadlo je drugače. Ljudje, ki so prišli na prvi pogreb, so počakali deloma pri pokopališču, deloma so pa odšli naproti sprevodu žrtev do Krža-na in jih pospremili k večnemu počitku. Na mestu, kjer so padli, stoji spomenik z napisom: Domovina slavi njih spo- min! Z. P. Pobiti partizani Prof. Janko Orožen. Celje: Delavsko gibanje, stavke (Nadaljevanje) Nato pa je družba dobivala delavce od vsepovsod. Med njimi je bilo malo kopačev, ki bi jih bili v jamah lahko uspešno uporabljali. Prvo skupino delavcev je iz brežiške okolice pripeljal stavbni podjetnik Viljem Fritsch, ki je bil nekdaj v Trbovljah. Sestavljali 60 jo delovni ljudje, ki so nakladali premog, kidali sneg z železnice in delali pri separaciji. Druga skupina Je prišla z Dunaja. Sestavljali so jo brezposelni. Bili so slabo oblečeni in obuti in ravnateljstvo je moralo zanje dobiti z Dunaja obleko in obutev. Z ■‘njimi pa pri rudniku niso bili zadovoljni. Skoraj vsi so pili žganje, kadili na slamnjačah, se prepirali, da je moralo včasih med nje celo vojaštvo, delali so se bolne, četudi je bil zdravnik drugega mnenja, opravljali so isto delo ko Brežičani, a ob zelo slabem vremenu sploh niso hoteli na posel. Le malo, je bilo med njimi spodobnih delavcev. Ko je ravnatelj razmišjal o Dunajčanih, je moral hočeš-nočeš priznati vrline in sposobnosti domačih delavcev. Večja skupina delavcev je prišla iz Krap-nja v Istri in prišlo bi jih bilo še več, ako bi jih bili rabili. Delali so v jami na Hrastniku in Ojstrem, bili so pridni, toda na podpiranje odkopov se niso razumeli, tako da so pazniki imeli z njimi zelo mnogo posla. Posebno skupino delavcev je poslal tudi rudniški upravnik Widra iz Krapine. Uporabili so . iih za delo v jamah vzhodnega revirja, bili so močni ln pridni, a tudi ti so bili malo vešči v podpiranju odkopov. Poleg njih e delalo v jami tudi nekaj Brežičanov. Ker so jame dajale malo premoga. je zopet prišel do veljave dnevni kop I, kjer so na tretji etaži dobivali lep kosovec. To delavcev, Terpotitz je na Dunaj pisal, naj mu jih ne pošiljajo več, češ kopačev nimajo, vozačev pa ima dovolj, saj se mu tako vedno ponujajo. Pri prometu je pomogla Južna železnica, ki je dala na razpolago nekaj strojevodij. 2e med stavko so odpustili nekaj delavcev, ki so jih šteli za vodje. Metali so jih iz stanovanj. Zlasti radi so odpuščali vozače. Na tiste kopače, ki se niso preveč izpostavili, so nekoliko bolj gledali, ker so bili ravnateljstvu dragoceni. Sicer je pa družba zavzela stališče, da so vsi delavci odpuščeni. Kaže, da je bil početnik tega stališča sam Terpotitz. Okrajni glavar se z njim ni popolnoma strinjal in je privolil v izgon samo pri tistih delavcih, ki so bili izrečno odpuščeni. Stavko je vodil Jožef Hafner. V Trbovlje sta iz Gradca prišla Ehrlich in Resel; ravnatelj je domneval, da sta prinesla delavcem nekaj podpore. Ehrlich je šel tudi v Zagorje, kjer je vodil stavko Rinaldo. Toda v Zagorju so ga aretirali in poslali v Trbovlje. Okrajni glavar ga je zaslišal, ni pa mu mogel dokazati nič kaznivega, tako da se je svobodno vrnil v Gradec. Delavci so želeli vsaj nekaj doseči in so nekolikokrat prosili za pomoč okrajnega glavarja. Zaman, kakor da se je vse zarotilo proti njim. Začeli so omahovati. Sredi meseca so že prvi izmed njih prihajali prosit Terpotitza, da jih zopet sprejme na delo. Ravnatelj je odredil, da ga morajo prositi. Njihovo število je raslo. Med stavko odpuščeni seveda niso mogli misliti na sprejem. Proti koncu stavke so najvidnejše stavkajoče začeli izganjati v domovinske občine. Okrajni glavar je ta posel prepustil svojemu komisarju, proslulemu Taxu V celoti je bilo odgnanih kakih 30 delavcev in njihovih družin. Na koncu so po odredbi dunajskega vodstva opustili na- čelo, da mora vsak delavec za sprejem posebej prositi. Dne 23. januarja je bilo stavke v Trbovljah, Hrastniku in na Ojstrem konec. V Zagorju so se delavci držali še nekoliko dni. Vojska je odšla. Tudi nadomestni delavci. Imeli so večjo plačo ko redni delavci. Ako bi bili ostali, bi se bili morali z njimi izenačiti, sicer so se pa tudi bali. Terpotitz si je želel, da izženejo iz revirjev Hafnerja, toda odšel je sam in se vrnil, ko so se duhovi pomirili. Svojo grožnjo, da bo delavske vrste prečistil, je pa Terpotitz zares izvajal. Vendar so bili na Dunaju še hujši od njega. Jasno je, da se je spričo takega postopanja odpor v delavcih le trenutno polegel. Organizacija, ki se je po stavki razdrla, se Je zopet začela zbirati. Hafner je zopet izdajal društvene knjižice. Ko je bilo leta 1894 ustanovljeno Rudarsko društvo za avstrijske alpske dežele, je dobilo organizacijsko gibanje med rudarji trdnejšo osnovo. Trboveljski rudarji so si našli še eno postojanko, kjer so se zbirali: v Selevškovi gostilni, na trboveljski strani Ojstrega so si našli podstrešno sobico. Se vedno so prihajali med nje Ehrlich. Resel, Zadnik, a tudi drugi. Posebno srdita je postala borba leta 1894. Prenesla se je tudi v Bratovsko skladnico. Ko so 18. februarja delavski člani odbora izvolili za svojega nadzornika blagajne Miha Rostana, je Terpotitz vzrojil in pri priči vsem osmim delavskim odbornikom odpovedal službo. Dunajsko vodstvo je sicer odpuščene delavce milostno sprejelo nazaj, toda Terpotitz je našel nov vzrok, da jih je odpustil iz službe in prisilil, da so šli iz stanovanj Posebno hudo so udarili po Rostanu. Obdolžili so ga nekake žalitve cesarjeve osebe in udeležbe pri poizkusu da se oproste neki aretirani delavci; zaprli so ga. Mrzlico, Javorjem in Kumom, ki se razprostirajo nad trboveljsko dolino, so domovali terenci in povezovali naše rudarje z osvobodilnim gibanjem. Ob koncu novembra 1944 mo bilj terenci področja Dobovec— Kum izdani in razen treh zajeti od Nemcev ter pozneje ustreljeni. Delo preostalih je to zelo otežkočilo. Strah prebivalcev pred nemškim; četami, ki so požgale hiše na zgornjem delu Za vrš ja (Kozlova gora), je bil vedno večji in marsikje na Dobovcu in okolici so biia teren-cem vrata zaprta. Zadnje dni decembra se Je prebila skozi nemške in belogardistične zasede do Dobovca četa Dolenjskega odreda, s katerim so imeli terenej glavno zvezo Četa naj bi pregledala situacijo v Zasavju in dala potrebna navodila za bližajočo se osvoboditev. Ob vrnitvi na Dolenjs*ko je prišlo obvestilo, da prihajajo Nemci dnevno iz šentjurske po. stojanke k Tkavcu pod Kumom. Zato je odšla četa pod noč skupno ?. Ferenci tjakaj, da obračuna z njimi. Vendai pa do akcije sploh ni prišlo, ker ni bilo nobenega Nemca od nikoder: verjetno so bili opozorjeni. Naši so se založil s hrano, ki je je bilo v tej hiši na pretek, medtem ko so biie partizanom naklonjene družine že zdavnaj na tesnem. Med povratkom po visokem snegu so bili obveščeni, da se bližajo nemški policisti iz Trbovelj, Radeč in Šentjurja, zato se je maloštevilna četa Dolenjskega odreda umaknila preko Polšnika na Dolenjsko, terenci pa so odšli proti Završju. Sekretar terena Vojko je moral zaradi bolezni ostati v Završju pri Bajdetovih, medtem ko so ostali nadaljevali pot do dobro skritega bunkerja. Domači so ga daj; v podstrešno izbico. Sredi popoldneva so vdrli v Bajdetovo hišo Nemci, oblečeni v bele halje. Domačini so sicer redno obveščal) to hišo. kjer so se terenci največ zbirali, o vseh nemških premikih, to pot pa je bilo zaradi kamuflaže zasledovalcev in hitri, ce na smučeh nemogoče. Po prvem presenečenju je gospodinja Ana uspela neopaženo opozoriti Vojka na »obisk«. Ta je pograbil brzostrelko in skočil skozi odprtino v steni pod streho, Ana pa je tjakaj porinila omaro. Nemalo se je prestrašila, ko je opazila, da je ostala v sobi še angleška bluza in opasač z bombami, a se je brž znašla in zmašila vse ▼ dimnico. V tem so Nemci že prišli na podstrešje, kjer so premetavali stvari in iskali partizane, ki so bili izdani. Ko so odprli omaro, v kater) je bila shranjena obleka in žganje, je bil Vojko prepričan, da so našli izhod. Pripravil je brzostrelko, da spusti rafal v prvega, ki bi se mu približal Čakal je, vendar zaman, pač pa je kmalu čul oddaljevanje korakov. Preiskavo so namreč pretrgale steklenice z žganjem, ki so se jih Nemci brž polastili in pohiteli z njimi iz hiše. da jih čimprej sami »poloka-jo«, ne da bi jih njihovi predstojniki spodaj opazili Vojku je bilo jasno, da Je zašel v past. Stresala ga je neznosna mrzlica in po razboleli glavi so mu rojile najrazličnejše misij in ugibanja o tem, ali bodo Nemci hišo zažgali ali odpeljali domače, ki so bili najzavednejša družina v Završju, saj so imeli Bajdetovi štiri sinove in zeta v partizanih od koder pa se je vrnil le eden. Proti večeru se je Ana prikazala na podstrešju in povedala, da so Nemci odšli, čeprav verjetno le navidezno. In res: po preteku pol ure je zasedla hišo druga in pozneje še tretja skupina. Po brezuspešnem dvodnevnem iskanju so Nemci odšli iz vasi, Vojko pa z velikim olajša, njem s podstrešja. Lepo se je zahvalil Ani za rešitev, sam prj sebi pa sklenil, da ga do osvoboditve ne bo zadržala nobena hiša več, pa če bo še tako bolan. M. G. iniiiiiiimiimiiiiiiiHiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiniitimmtn Leta 1897 je bil zaradi razžalitve Veličanstva zaprt Andrej čanžek Vendar so to leto delavci dosegli dve važni stvari S tem da je bila uvedena splošna volilna kurija, so dobili sicer še omejene politične pravice. S tem. da sta zaradi ureditve odnosa med rudarskimi podjetniki in njihovimi delavci bili uvedeni dve zadružni skupini, prva. nodjetniška. in druga, delavska, so dobili za zakonito varstvo svojih pravic lastno, izvoljeno zastopstvo. Oboje je ugodno vnlivalo na delavski položaj in delavsko samoT-"”'1 (Dalje prihodnjič) V severovzhodni steni Jalovca (Nadaljevanje in konec) Prehod po polici je bil zelo tvegan, ker je bila ledena, nad njo pa se je nahajal suh sneg. Janez je skušal priti preko, toda gumi je po ledu drsel in se je raje odločil za drugo smer, ki je ravno tako držala skozi ozko polico. ki pa jo je zapiral bolvan. Tu so bili sedaj nahrbtniki z navzven štrlečimi cepini napoti. Moral si se po trebuhu počasi plaziti okoli bolvana. Vilijeva naveza je srečno prišla preko, Janezov nahrbtnik »kredenca« pa nj dopustil, da bi se v ležečem položaju splazil naprej. Klin, ki je štrlel iz bolvana, je bil zelo slabo zabit, tako da je služi] le bolj za nekakšno »moralno« oporo, za kaj drugega ga pa nisi smel uporabiti. Z večkratnim poskušanjem ter čiščenjem ledu se je Janezu vendar posrečilo, da se je splazil pokonci okoli bolvana. Bilo je malo tvegano, ker za hojo nisi imel več prostora kot za širino čevlja, pod nami pa je bilo precej zračnega prostora. Tu je zaščiti) samega sebe in nato varoval Albina, ki je mora] iz-dirati kline, katere smo zabili. Prva naveza je dobro nadaljevala smer. Težki del današnjega plezanja je bil za nami. Sledil je kratek počitek in v zvezi s tem borno kosilce. Se nekaj raztežajev in prišlj bomo do prve lope. Skušali smo čim hitreje napredovati, toda led in sneg sta nam vse to preprečila. Plezanje je šlo le počasi naprej. Sonce je zahajalo. V dolino Tamar in Planico je legel mrak. Ni trajalo dolgo, ko so tudi nas zajele nočne sence in opominjale na konec današnjega plezanja. Na vsak način je bilo potrebno, da 6rao še pred nočjo dosegli omenjeno lopo. To je bila majhna votlina v steni, da bi v njej prenočili. Bilo je že precej mračno, ko smo dosegli lopo. Prva naveza je še vedno nadaljevala pot proti vrhu. Ta naveza je na vsak način hotela priti do okna in tam prenočiti. Janez, ki je videl, da ne bodo mogli v temi doseči nameravanega cilja, je svetoval, da 6e naveza vme in prenoči v lopi. Vili, ki je vodil prvo navezo, je bil že za raztežaj vrvi pred drugo navezo. Obe navezi sta se sedaj odločili prenočiti v steni in s plezanjem nadaljevati naslednji dan. Kmalu smo bili vsi skupaj v votlini. Bila je precej ledena in polna snega. Nepripravljeni za bivak smo začeli mislit) na to, da bomo to mrzlo noč prebili na prostem v steni. Takoj smo sj ogledali naše prenočišče na prostem in začeli zabijati kline za osebno zavarovanje. V steni smo našli star klin, kar pomeni, da so morali že drugi nekoč tukaj bivakirati. Noč je bila jasna in mrzla. Sodili smo, da je moralo biti okrog 10 stopinj mraza. Oblekli smo nase vse, kar smo imeli s seboj na razpolago. Tudi nahrbtniki so prišli v poštev Izpraznili smo jih in vtaknili vanje noge. Stisnili smo se skupaj in tako drug drugega ogrevali. Spali seveda nismo skoraj nič. Kmalu je izza Triglava posvetil mesec in nas vso noč osvetljeval. V dolini je nastalo megleno jezero. Vse je bi'lo tiho, le petje iz naših grl se je razlegalo in odmevalo daleč naokrog. Mraz nam kljub temu ni prizanašal. Nekaj smo morali storiti, da se vsaj malo ogrejemo. Znašli smo se in zakurili ogenj. Nekdo se je spomnil, da ima deščico v nahrbtniku, ki jo je uporabljal za ščitnik pri derezah. Kmalu smo si postregli s prvo porcijo kuhane snežnice. Začutili smo, kako nam postaja topleje. Tako smo ponavljali skozi celo noč. Ker pa je bila noč precej dolga, nam je zmanjkalo drv za kurjavo. Kaj zdaj početi? Vili je nekaj časa premišljeval in se odločil, da žrtvuje svoj lastnj cepin, ki ga je razcepil za kurjavo. Zopet je bil problem kurjave rešen. Kmalu se nam je začelo dremati. Privezani ob steno smo pričeli kimati in se naslanjati drug na drugega. Mraz je skrbel, da smo se večkrat zbudili. Polagoma se je začelo daniti. Tam daleč na vzhodu so zažareli oblaki in sonce je začelo preko naših najvišjdh vrhov pošiljati svoje prve žarke, ki so nas jeli božati in ogrevati, saj smo bili vsi precej premraženi. Nismo se več dolgo mudili. Zbrali smo ponovno vse svoje sile in nadaljevali našo smer. Tri korake — in že je bila zapreka pred nami. Kamin in plošča, ki sta se pojavila sedaj pred nami, »ta bila polna snega in ledu. Pri previsu smo se nekaj časa mudili, tako da je prva naveza prišla preko. Druga naveza je imela že lažje stališče, ker je led očistila že prva naveza. Na polici nad previsom smo se zopet sešli, ker smo morali čakati drug na drugega zaradi padanja kamenja in ledu, Od tu dalje delo n) bilo lahko: pred nami leden kamin, pod nami grozna globočina prav strašna za onega, ki ni vajen takšnih prepadov. Nas sicer to ni motilo, kajti vse te »grozote« so za nas lepota in doživetje. Kladivo je pelo svojo pesem in klini so skrbeli za pravilen ton. Kako lepo se sliši glas klina v steni, ko ga pravilno zabiješl Vsak alpinist se zadovoljno nasmehne, če se mu posreči zabiti klin tako. da se lahko nanj zanese. — »Naprej!« — se začuje glas z vrha kamina. Prva naveza je prišla srečno preko, na široko gredo pod Jalovčevim oknom. Nj trajalo dolgo, ko se je tudi druga naveza pridružila prvi na tej lepi gredi, obsijani od sonca. Sledil je kratek počitek Medtem ko smo ostali sedeli na soncu, se je Albin trudil z izdi-ranjem klinov. Delo je bilo zelo utrudljivo zaradi mraza v kaminu. Ko je opravil svoje delo, je kmalu prikuka] iz stene na plan in nekaj mrmral. Gotovo zaradi tega, ker je imel zelo potolčene prste, katere si je poškodoval pri izbijanju klinov. Obe navezi, zbrani pod oknom Jalovca, sta sl sedaj ogledovali krasote narave. Planine so resnično lepe za tistega, ki jih ljubi Se nekaj korakov po prodnati gredi in vstopili smo skozi okno. kj je bilo do vrha zasneženo. Skozi okno je veter neusmiljeno pihal in nas oviral pri vzponu. Toploto, ki nam jo je dalo sonce, smo tukaj kmalu izgubili Kakor je bil trmast veter, tako smo se tudi mi ponašali trmasto proti njemu. Nekaj metrov po snegu navzgor — in bili smo zunaj, na robu strehe Jalovca. Se en pogled po dolini, ki se Je razprostirala globoko pod nami — in nadaljevali smo s plezanjem proti vrhu. Cez ledene stopničaste police smo se polagoma bližali vrhu Jalovca. Bil je videti zelo blizu, toda plezalna pot naših navez se nikakor ni hotela končati. Na strehi smo prišli na precejšnji sneg in glej — pred nami spet stena! Se nekaj raztežajev in bili smo na vrhu. Veseli in zadovoljni smo si segli v roke. Bili smo že precej utrujeni. Saj ni čudno, ko pa smo bili sedemindvajset ur v steni, obdani s snegom in ledom. Pospravili smo plezalno orodje, zvili vrv, se vpisal) v vpisno knjigo na vrhu Jalovca ter se zadovoljno poslovili od najlepše slovenske gore. Nato smo se po njenem grebenu spustil} v dolino. Tako smo končali letošnji zimski vzpon v severovzhodni steni Jalovca. Ivan Canžek, Hrastnik CVETKA Se/ sem k Irlzerfu. Pravzaprav sem si hotel dati ostriči lase. Ko sem čakal, da bo kak stol prost, sem odkril Cvetko. Všeč /e bila mojim očem in za ta večer nisem bil še nikamor namenjen. Zato sem brž pogledal svoje prste in rekel: •Gospodična, prosim vas, manikirajte me.« Cvetka se je nasmehnila. •Rada, gospod.« Tako se je začelo. * Dalje pa je bilo takole: Cvetka je držala mojo roko In pi.lla. Ja2 sem občudujoče molčal Zdajci sem se opogumil. •Ali ste nocoj kam namenjeni?* •Ne, gospod.« •Ali bi —« •Prosim, kaj pa, gospod?« •Ali bi vam bilo prav, če bi midva nocoj —« •Rada, gospod.« »Mogoče okoli osmih?* »Z veseljem, gospod.« Bil sem zadovoljen Tako zlahka je šlo malokdaj. * Vzela je mojo desnico. •Kaj pa naj oblečem?« /e vprašala. • Ah lahko povem svojo željo?* •Da Kar kol: želite.* • Lahko, prikupno oblekco.* Novice iz hrastniške doline •Tanko in zračno?* •Zelo lahno.* •Roke naj bodo gole?* Bil sem ves iz sebe. •Da,* sem rekel, »da, da .. .* * Cvetka je prosila za mojo levico. •Kaj boste pa vi oblekli?* je vprašala. •Kakor želite.* •Črno obleko?« •Rad.* •Belo srajco?* •Z veseljem.* • •Resno ovratnico?* •To jf moja navada.* •Boste prinesli cvetje s seboj?* •Dvanajst rdečih rož.* Rože rad podarjam Rože govore po svoje + Dogovor la sva se glede kraja. •Kam bova pa šla?* sem vprašal. t • V Schillerjevo ulico*. •Kaj pa je tam?* • Tam stanujem.* I Dvakrat sem pogoltnil sitno. •Pa smem z vami? K vamt* •Kaj pa ste mislili?* •Mislil sem, v kakšen kino.* •Ne, naravnost k meni.* •In tam?* »Tam bova šla po stopnicah navzgor.* •Po stopnicah navzgor?* sem ponovil. •Tik do mojih vrat.* •Tik do vaših vrat?* •Tedaj odprem —« •In potem?* •Potem vstopiva<* •In potem?* Cvetka je rekla: »Potem vas predstavim svojim staršem. Vi izročite mamici rože in vprašajte očeta, ali me vam do z a .. .* * Prav tedaj je vstopil šel salona k nama v kabino. •Ali ste zadovoljivo postreženi, gospod?* je vprašal. Pogoltnil sem slino In rekel: •Hvala. Dobro sem postrežen!* Orl lin se bo Pri*'el° tekmovanje z j IIII1J « pokal rudarjev Jugoslavije Zbore volivcev smo imeli v hrastniški občini v tednu od 23. do 30. maja. Zborovalci so obravnavali in sprejeli proračun mestne občine Hrastnik za leto 1954, ki je sestavljen v okviru državnega, republiškega in okrajnega proračuna. Vsi ti proračun: šo letos sestavljeni v znamenju varčevanja, kajti poravnati moramo obveznosti iz prejšnjih nerodovitnih let, kjer smo morali uvažati iz tujine velike množine živil, ki jih je seveda treba plačati in to v glavnem s povečanim izvozom industrijskih izdelkov. Prav tako nam narekujejo varčevanje izgube v industrijski proizvodnji v letošnji zimi zaradi pomanjkanja električne energije iz naših hidrocentral, ki zaradi nizke vode niso mogle obratovati v celoti. Marsičemu se bomo morali letos odpovedati, da bo država zmogla dograditi neskončane tovarne, elektrarne itd., kar nam bo omogočilo, da bomo že v letošnjem letu dvignili industrijsko proizvodnjo za 18%. Produkcija električne energije se bo letos povečala v Sloveniji za 43 odstotkov. Republiški proračun pa zajema letos številne dograditve manjših industrijskih objektov. Po krivdi tistih, ki ogrožajo svetovni mir, pa moramo seveda krepiti našo obrambno moč, za kar vlagamo velik del naših na rodnih dohodkov. Kljub temu varčevanju pa je proračun mestne občine Hrastnik vendar letos znatno višji kot lani in sicer za 116%. To pa se moramo zahvaliti, v glavnem našim delovnim kolektivom v rudniku, tovarnah in drugih podjetjih, ki so ustvarili toliko dohodkov, da je bilo mogoče dati občini iz okrajnega proračuna višji prispevek kot prejšnja leta. V letošnjem proračunu so največ prispevali industrijski delavci, in sicer 82%, kmetje 13%, obrtniki in hišni posestniki pa 5%. Volivci so poročali na zborih o raznih težniah v svojih naseljih. Posebno živahne razprave so bile v Spodnjem Hrastniku, kjer so ljudje stavljali vprašanja glede stanovanjske skupnosti in škropljenja cest. Prebivalci spodnje hrastniške doline želiio. da bi še letos začeli tla- kovati cesto mimo steklarskih hiš in da bi se zgradila pekarna v Spodnjem Hrastniku. Končno so izrazili željo, da se dogradi vodovod iz Ribnikovega grabna. Svet za kulturo in prosveto pri LOMO Hrastnik je imel pred nedavnim širšo sejo. Na dnevnem redu je bilo vprašanje muzeja, hrastniških šol, zaključek šolskega leta in začetek novega šolskega leta v jeseni itd. Zastopnik muzeja je poročal o dosedanjem izvršenem delu in poudarjal potrebo po novih denarnih sredstvih za uresničenje predvidenega letošnjega načrta. — Ravnatelj Glasbene šole je glede na naraščanje števila učencev zahteval še nove prostore za to šolo in stanovanje za učne moči. — Ob zaključku šolskega leta odličnjaki vseh šol ne bodo več pogoščeni na okraju, marveč vsi v svojem kraju. — Enoletna gospodinjska šola ima zelo neprimerne prostore za svoje delovanje. Obljubili so ji. da ji bodo v okviru možnosti preskrbeli nove prostore do novega šolskega leta. Na seji so nadalje obširno razpravljali o pravilni usmeritvi absolventov nižje gimnazije v strokovne šole in poklice. Glasbena šola bo Imela svojo -'dukoiio glede na veliko število učencev dvakrat, in . ,e 11. in 15. junija — v ' -"-oni Zg. Hrastnika Ob 10. obletnici smrti štirih partizanov, ki so jo zakrivili domači izdajalci, je bila spominska slovesnost pred spomenikom teh žrtev »Na kamnu«. Narodne mučenike Franca Babiča, Franca Gučka. Karla Kaiužo in Avgusta Vrtačnika so počastil: godba in pevci »Svobode T«. šolarji in drugi Hrastničani. — O tej tragediji pred desetimi leti poročamo na drugem mestu Delavski svet Steklarne le sklenil, da izvrši poleg nuinth del v sami tovarni tudi obnovo hrastniškega gradu ter ga tako obvaruje pred propadanjem Za ta dela je določil tri in pol milijona dinarjev, kar le vredno pohvale Hcrduk (S? it) - Reprezentanca Zasavfa 5:1 (2:0) V okviru športnih prireditev, ki so se vršile v jubilejnem tednu v Trbovljah, je bila med drugim največji športni dogodek letošnjega leta nogometna tekma med mojstrom z našega i morja — splitskim »Hajdukom« ' in reprezentanco Zasavja, ki so ' jo sestavljali Igralci »Rudarja«. ! »Proletarca« in »Svobode« iz 1 Trbovelj. Moštvo »Hajduka« je nastopilo v svoji najmočnejši postavi, izvzemši Bearo In Vu-kasa, ki sta na treningu državne reprezentance. V moštvu zasavske reprezentance se je v obrambi odlikoval vratar »Proletarca« ter ožja obramba, v napadu je zlasti ugajal Plaznik, ki je nastopil kot gost — več pa smo pričakovali od Ogrinca. Tekmo je avtoritativno vodil Vanelli iz Trbovelj. Na stadionu SD »Rudarja« se je zbralo okrog 2000 ljubiteljev nogometne igre, ki so vztrajali na svojem mestu kljub dežju. Moštvo naše reprezentance je kar dobro zaigralo proti reno- Proletarec" na II. mestu Proletarec : Rudar (Velenje) 4.1 (4:0) Preteklo nedeljo je zagorski Proletarec v dvoboju s stanovskimi tovariši iz Velenja po neuspehu prejšnjo nedeljo v Štorah izbojeval zmago 4:1. Ce domači napadalci ne bi dosegli takoj vodstvo 4:0, bi najbrž odnesli obe točki iz Zagorja Velenjčani. Za goste je dal častni strel Hudarin, za domače igral-ce pa sta bila po dvakrat uspeš-na Ogrinc in Slavko Praznik. — Pred 500 gledalci jc sodil tekmo Muravs, ki pa svoji nalogi ni bil kos, saj je tudi upravičene prekrške piskal zelo pozno, bil pa je prav tako zelo neobjektiven pri presoji offside položajev v škodo domačih napadalcev. — Od domačih so se izkazali le Oto Praznik, Ocepek in Prašnikar. KAJ JE Z »RUDARJEM«? Sobota : Rudar 3:2 Po igri, ki jo je dalo nogometno moštvo ŠD Rudar v soboto, 5. junija, proti gostom iz Sobote, je tud) to tekmo zasluženo izgubilo. Prav nepotrebno je krivdo zvračati na sodnike in podobno, kajti moštvo Rudarja danes ne predstavlja resnega nogometnega nasprotnika, ker igralci ne igrajo z voljo In srcem. Tabela: Železničar 16 11 I 4 61:17 23 Proletarec 17 11 0 6 38:28 22 Rudar (T) 17 tO 1 6 51:25 21 Sobota 16 7 5 4 51:42 19 Nafta 16 7 5 4 45:28 17 Rudar (V) 16 7 3 6 37:37 17 Aluminij 17 5 6 6 23:28 16 Drava 16 4 2 10 27:56 10 Kovinar 16 4 2 10 21:62 tO Celje 15 2 1 12 17:51 5 PRVENSTVO SLOVENIJE V KOŠARKI Železničar (M) — rudar (T) 78:45 (28:17) V košarkarski tekmi zu prven stvo Slovenije je domači Železničar premagal moštvo trboveljskega Rudarja z rezultatom 78:45. vendar zmaga ni bila tako lahka, kakor kaže rezultat. Kljub visokemu porazu so gostje pokazali dobro igro In dokazali, da njihova nedavna zmaga nad Odredom ni bila slučajna. miranemu nasprotniku, večkratnemu državnemu prvaku ter je rezultat 5:1 za zasavsko nogometno reprezentanco uspeh. Že v prvem polčasu bi domači z malo več prisebnosti lahko dosegli vsaj dva gola. Tempo igre je bil hiter, pravzaprav peklenski, navzlic temu pa so se reprezentanti Zasavja kar dobro držali in tudi ogrožali vrata močnega nasprotnika. Vratar, domačin Jere od »Proletarca« je s svojo sijajno obrambo reševal že izgubljene situacije. »Hajduk« je pokazal lepo Igro, vendar je bilo opaziti, da mu teren ne ugaja Njegov nastop je bil užitek za gledalca, škoda pa je, da je vreme kazilo prireditev. V predtekmi so mladinci »Rudarja« zmagali proti »Iliriji« iz Ljubljane z 2:0. Šport v teku tednu Lepa zmaga rokometašev »Rudarja« V sredo, 2. junija, so gostovali v Trbovljah rokometaši »Svobode« iz Ljubljane z moško in žensko ekipo. Rezultat: Rudar:Svoboda (ženske) 3:1 (1:1). Ekipa domačink je bolje zaigrala kot gostinje in zasluženo zmagala. — Rudar: Svoboda (moški) 14:12. Bila je borba dveh izenačenih ekip. Tudi to srečanje so Rudarjevci odločili v svojo korist. , .Tekma stoletja" v Trbovljah Malo za šalo, malo zares Pretekli četrtek sta se na stadionu ŠD »Rudarja« pomerili v nogometu ekipi LOMO Trbovlje ln OLO Trbovlje Ekipi z občine je šlo seveda za prestiž, saj nosi že 100 let prvenstvo v tej športni disciplini, kar so njeni igralci potrdili s tem, da so ob pričetku igre pritekli na igrišče z napisom »100 let občine«. — Tekma je bila tipično prvenstvena ter se Ima ekipa LOMO Trbovlje edino sodniku zahvaliti, da ni bila poražena (prav tako kot v Angliji tekma Jugoslavija:Anglija 2:2). Pravzaprav bi morali zmagati okrajevci, vendar sodnik tretjega gola ni priznal Ta nezaslišana pristranost sodnika Ima dramatične posledice, kajti nogometni klub Trbovlje je vložil protest proti verifikaciji tekme, ki se glasi; Centralni odbor Sindakata rudarjev Jugoslavije je razpisal nogometno tekmovanje najbolj-rudarskih nogometnih klubov. ki bodo tekmovali za pokal rudarjev Jugoslavije. V končni fazi «e bodo najboljša nogometna moštva iz vseh republik pomerila med seboj. Iz Slovenije se je priglasilo za to kosanje ki se bo pričelo 20. junija t. 1., deset rudarskih nogometnih moštev, in sicer »Rudar« iz Trbovelj (z dvema mo-štvima). »Rudar« iz Hrastnika, »Rudar« iz Velenja. »Nafta« iz Lendave. »Proletarec« iz Zagorja, »Svoboda« iz Kisovca. »Svoboda« iz Trbovelj. »Dobrna« tz T-bnvclj in »Partizan« iz Senovega Na sestanku, ki je bil pred kratkim so bili Izžrebani prvi tekmovalni pari. Tekmovali bodo po sistemu izpadanja. V I. kolu 20. junija bodo igrali Nafta : Dobrna (Trbovlje). Svoboda Kisovec : Rudar Hrastnik. Rudar I Trbovlje : Proletarec Zagorje, Partizan Senovo : Rudar II Trbovlje, Rudar Vr’->nif> : Svoboda Trbovlje. Nogometni klub OLO Trbovlje Protest proti verifikaciji rezultata 2:2, ki je bil dosežen po neregularnem poteku igre in po neobjektivnem sojenju delegiranega sodnika na tekmi dne 3. junija t. 1. med LOMO in OLO Trbovlje Utemeljitev: Delegirani sodnik Anton Mahkovec je vso tekmo sodil strastno nristransko, kar je ugotovila tudi večtisočglava množica in tudi tuji nogometni strokovnjaki, ki so obiskali to tekmo z namenom. da nakupijo nekaj igralcev za svetovno prvenstvo v Švici. Po podatkih, ki nam jih je uspelo zbrati v tem kratkem času, je ugotovljeno, da je imenovani sodnik v krvnem sorodstvu* z LOMO. kar ga absolutno diskvalificira kot sodnika na tako pomembni tekmi. Glede na gornje dokaze nepravilnosti zahtevamo, da sc odigra ponovna tekma pod vodstvom nevtralnega sodnika. S športnim pozdravom Zdravo! Kapetan moštva: Stojan Kržan 1. r. Rešitev križanke Vodoravno: 1. Cementarna, 9. elektrika, 17 Edi, 18. Urga, 19. ne, 21. emir, 22. dom. 23. Milena, 25. katran. 26. tičiee, 28. ak’, 29. kri, 31. in, 32 Ita (Rina). 34. ol, 35. nonij, 38 Opekarna, 39. krasi, 41 T(rubar) P(rimož), 42. puf, 44. boa. 45. ič, 46. oriba, 48. Elvira. 50. pra, 51 I(van) K(uku-ljevič), 52. te, 53. dan, 54. roditi, 56 Oskar, 58 E(dvard K(ardelj), 59. ven, 60. nar., 61. n. p., 63. Polaj, 65. Globušak, 71. rudar, 73. en, 74. tri, 75. O(krajni) k(omite). 76. nos. 78. to, 79. varana. 82 Sokrat. 83 erotik, 86. Ero, 87. Irak, 89. sc, 90. rilo, 92. O(krajni) l(judski) o(dbor), 93 '■»setinar, 94. premogokop. Navpično: 1. cement, 2. Edi, 3. Milan, 4. nun, 5. trak, 6. Ag (argentij), 7. Rakip, 8. antik, 10. Lenin. 11. em, 12. kita, 13. tri. 14. idila, 15. kod. 16. Američan. 2~ Ema, 24. ekipi, 27 čorav, 30. r 33. ta, 36. oporoko, 37. jubilej, 39 kolesar, 40 sirarna, 43 Fakin (France), 44. beton, 47. rad, 49 Ida, 50. prepoved, 55. Ivana. 57. kruto, 62. prekop, 64. Leros, 65 gr (gram), 66. liska, 67 boks, 68. ukrep, 69. antre (entree). 70. ko, 72 dotok. 74. Tari, 77 selo, 80. are, 81 nit, 84 Rog (rog) 85 Ho, 88. an, 91 l(van) M(ažuranič). Kakor izgleda, bo v prvem kolu v središču zanimanja nogometna tekma med Rudarjem 1 iz Trbovelj in Proletarcem iz Zagorja. Vse tekme bodo igrali na igriščih prvonavedenih moštev. — Za prvi dve moštvi v naši republiki sta določeni dve nagradi, in sicer za I. mesto 11 parov nogometnih čevljev, za IL mesto 6 parov nogometnih čevljev. 20. junija se torej začne spet novo zanimivo tekmovanje. Popravek V 20. številki našega lista je izšel na 2. strani pod gornjim nasloVom članek, v katerem je v tretjem stolpcu sledeči stavek: »Toda kljub temu so težave, ker na okraju pri določanju dohodkov za občino Polšnik niso upoštevali, da je treba šolske snažilke zavarovati.« Tajništvo OLO Trbovlje nas na ta članek obvešča, da zgoraj navedeni stavek ne ustreza resnici. Okrajni ljudski odbor je pri določanju proračunskih dohodkov za leto 1954 za občino Polšnik upošteval tudi izdatke za soc. zavarovanje šolskih snažilk v znesku 19.000 din, ki jo predviden v skupni vsoti proračunskih dohodkov za občino Polšnik za leto 1954, ki znašajo 1,154.000 din. Istočasno nam tajništvo okraja sporoča, da so na skupni konferenci dne 24. aprila t. L, ki so se je udeležili vsi občinski tajniki, razpravljali med drugim tudi o soc. zavarovanju šolskih snažilk in o kreditih, ki so določeni v ta namen v proračunih občin. Uredništvo. Potujoči kino LP okraja Trbovlje bo imel na sporedu od 12. do 15. junija ameriški film »VDOVA Z DIVJEGA ZAPADA«. V soboto, 12. junija ob 18. uri na Izlakah, ob 20.30 v Kolovratu (na prostem); v nedeljo, 13. junija ob 9. url v Vrhovem, ob 15. uri v Jagnjenici in ob 18. url v Pod-kumu; v ponedeljek, 14. junija ob 18. uri v Zidanem mostu, ob 20. url pa v Loki pri Zidanem mostu; v torek, 15. junija ob 20. uri v Čečah. KINO »SVOBODA - CENTER« v Trbovljah (Delavski dom) bo predvajal amer. barvni film »Ljubimca iz Ncw Orleansa«. V filmu pojeta Kathryn Grayson in Mario Lanza, poznan iz filma »Caruso«. Da si bo film lahko ogledal sleherni kinoobiskovalec, ga bomo predvajali od petka do torka. Predstave ob delavnikih ob 18. in 20. uri, v nedeljo ob 16., 18. in 20. uri. — Za mladino bo v nedeljo dopoldne na sporedu ameriški film »Tarzan med lovci«. KINO »SVOBODA«, Trbovlje O bo predvajal italijanski fU® »NI miru med oljkami«. Predstave od sobote do ponedeljka. PREKLIC Preklicujem žaljivko, izrečeno proti tov. Ladislavu Sadarju. — Stanko Grahek, Zagorje, PREKLIC Preklicujem lovsko šalo, katero sem sl dovolil proti tovarišema Rovšniku in Letniku se jima zahvaljujem, da sta o stopila od tožbe. — Janko Levec, Trbovlje. PREKLIC Preklicujem izgubljeno o3® no izkaznico F. 0724245, reg 22.935 za neveljavno. — Krašovec, Trbovlje-Neža l*- OPOZORILO Opozarjam cen j. občinstvo®* vsa trgovska in jetja, da nisem plačn k dolg « katere bi napravil moj sin u ^ Valentinčič, miz. vajenec v KOTIČEK ZA m JE Janez: (Nadaljevanje) i Pravljica o pastirju Nejčku Divjem možu in vodi življenja »Pij je, pij je, pil je.* Iz gozda se je razleglo rjovenje, kakor bi razdražen medved zatulil v boj. Vrane so odletele, rjovenje je utihnilo in spet je motilo tišino na jasi le žuborenje potočka. V Nejčka se je naselila prešernost in veselje. , Zavriskal je in ko se je spomnil na Marč-ko, ga n j več skrbelo, kje jo bo našel. Sam sebi se je čudil. Vstal je, vrgel torbo čez ramo in se napotil ob potočku naprej. Skoro je prispel spet do gozda. Toda to ni bil takšen gozd kakor na oni strani. Sčav/e je prepletalo vznožja dreves. Od vseh vej so se spuščale ovijalke in grozne črne kače so visele na njih in sikale z dolgimi strupenimi jeziki. Pri tleh so se ovijalke prepletale z ostrim trnjem v nepro-diren zid. Gosti roji komarjev, os in sršenov so brenčali po zraku in med grmovjem so stali kakor na straži veliki grdi kuščarji s krvavordečimi, široko odprtimi gobci. Vseeno se Nejček ni ustrašil in tudi za Pot ni bil v zadregi. Sezul je coklje in stopil v strugo. O, kako mrzla je bila voda! Kar pri srcu ga je skelelo. Toda spomnil se je Maričke in šel je dalje mimo kuščarjev in kač, ki so stegovale strupene glave proti njemu. Precej časa je moraj broditi po vodi, da je gozd postal spet redkejši in so izginili kačji nestvori. Od tam dalje se je potoček vil med kamenjem in Nejce se je prebijal hitro od skale do skale, dalje proti vrhu. Za ostrim ovinkom je stal med skalami star mlin. Kolesa so bila slaba, raka trhla. Na oknih je bila s pajčevino preprečena mreža iz debelih železnih palic. Nejce je gledal okoli sebe. Nikjer ni bilo nikogar. »Hoj!« je zaklical. Hoj, hoj hoj... Sedemkratni odmev mu je odgovoril, v mlinu pa se ni nič zganilo. Popraskal se je za ušesom. Temnilo se je že. Mrak je že lezel iz gozda kakor prihuljena zver. Tišina mu je stiskala prsi, da je komaj dihal. »Hoj!« se je Se enkrat oglasil. Hoj, hoj, hoj... je zapel spet odmev v skalah. Za steno nad mlinom je nekaj zažvenketalo, kakor bi kdo preložil težko verigo. Nejče je previdno stopil za zvokom. Komaj je zavil z a skalo, je zagledal ob gladki previsni steni človeka. Debela črna veriga mu je oklepala roke in noge. Siva brada mu je segala do tal. Oči je imel kalne, obraz truden. »Nesrečnež, kdo pa sl in kaj je s teboj? Zakaj si prikovan tako nečloveško?* je kar padlo Nejčku iz ust. »Mlinar Matjaž sem*, /e s slabotnim glasom spregovoril človek v okovih. »Divji mož mi je vzel mlin In me priklenil na to skalo. Kdo pa si ti, ki sl zašel v ta nesrečni kraj?* »Pastir Nejče sem*, je odgovoril. »Neki tujec je odpeljal znojo sestrico Maričko. Njo iščem.« »Včeraj je divji mož privlekel semkaj neko deklico in jo zaprl v mlin,* je povedal mlinar Matjaž. »Kaj, če je to tvoja sestrica? Lepa, zelo lepa deklica je bila.* »Kaj praviš?* je planil Nejče. »Divji mož?* Spomnil se je sanj. Ne. Niso mogle biti sanje. Ježek in Ro-gaček sta res govorila pri studencu »Kakšen pa je Divji mož?«, je hotel- vedeti. »Visok mož v zeleni lovski obleki,« je povedal mlinar. »Ta je! Pravi je,* je vzkliknil Nejče. »On je odvedel našo Maričko! Praviš, da je zaprta v mlinu? Takoj grem, da jo rešim.« »Počakaj,« je rekel mlinar. »Saj ne prideš vanj. Vse tu okrog je uročeno. Ob mlinu se zbirajo vsak sedmi dan, sedmi teden, sedmi mesec in sedmo leto Divji mož in njemu podložni duhovi. Zmaj, Kačon, Nerešec, Volkač, Zelenec, Uhač in Črni vran. Raztrgajo te na drobne kose, če te dobijo tukaj. In ravno nocoj se bodo spet zbrali * »Toda jaz jo hočem rešiti,* je rekel Nejče. »Ne pustim svoje sestrice tej zverini!« »Težko bo šlo,* ga je spet učil mlinar, »vendar, če boš mene poslušal, ti bo morda le uspelo. Vrni se nazaj na jaso pri potoku in se postavi v ris. Tam te duhovj ne dosežejo. Jutri se kaj več pomeniva, danes /e že prepozno.« »Kaj pa, če bi šel v ris kar tukaj,« je bil Nejče radoveden. »Ne vem. Če ris ne bi pomagal, bj te duhovi raztrgali,« ga je svaril mlinar. »Naj bo, kar hoče,* se je Nejče odločil. Maričko moram rešiti. Če bj se zdaj umaknil, lahko Divji mož odpelje Maričko drugam. Kdo ve, če bi mogel še kaj storiti zanjo. Tudi na težko pot z jase po vodi in gozdu se je spomnil. Ni mu dišalo, da bi se vračal in še v mraku. • Veš kaj, stric mlinar,* se je obrnil k Matjažu. »Tu bom ostali« »Zelo si mi všeč,« ga je pohvalil mlina,- »Če bi pa ris le ne pomagal?« »Bom z leskov ko treščil po betici vsakogar, ki se mi bo približal.« Stisnil je pest in za-škrtal z zobmi. Zabliskalo se je, kakor ob hudi uri. Mlinar se je začudil njegov/ moči, Nejče sam pa nič manj. Zavedel se je, da mora biti to od vode iz potoka. Na glos je povedal mlinarju. Ta ga je najprej debelo pogledal, nato mu je prikimal. »Glej. glej! Zdaj šele vem, zakaj je Divji mož hotel imeti mlin in vodo. Jaz Novice iz Radeč in okolice Lep jubilej Čeprav v letošnji samski sezoni radeško gledališče ni ustvarilo in prikazalo kdo ve kaj posebnega, nas je pa pred dnevi presenetilo s komedijo »Draga Ruth«, ki je odlično uspela ter nudila gledalcem dve uri prijetne zabave in razvedrila, za kar gre tako igralcem kot režiserju tov. prof. Janezu Pešcu vse priznanje. Posebno pozornost pa zasluži ta uprizoritev še zato, ker je z njo praznovala 30-letnico amaterskega gledališkega delovanja tovarišica Mimi Novakova, ena izmed naj delavne jših članic radeškega gledališča. Trideset let je dolga doba, doba požrtvovalnega dela za moralni in kulturni dvig ljudstva. Koliko dela, truda, nesebičnega požrtvovanja, strahu in jeze — koliko prezebanja po mrzlih dvoranah v hladnih mesecih v teh tridesetih letih! Za tako delo je prav zares potrebno posebno veselje, volja in sa-mopremagovanje. potrpežljivost in vztrajnost. In vsega tega ima tovarišica Novakova v obilni meri, saj bi brez teh lastnosti nikakor ne obhajala tega jubileja. Res, tovarišica Novakova je ena izmed najboljših, najagilnejših članic gledališča, ki si ga brez nje kar ni moči zamisliti. Pridno in požrtvovalno pa dela tudi v odboru »Svobode« in pri Mladinskem gledališču. Po premieri »Drage Ruth« so odbori »Svobode«, Mestnega gledališča in Mladinskega gledališča v Radečah pripravili to- rno vsi v želji, da bi še dolgo let preživela v delu in ustvarjanju, v vseh težkih in veselih trenutkih med nami na priljubljenih odrskih deskah. „Svoboda“ v Zidanem mostu napreduje DPD »Svoboda« v Zidanem mostu lepo napreduje in se razvija. Mlado, šele letos ustanovljeno društvo je šele z dograditvijo dvorane dobilo prave možnosti obstoja in življenja — v tem kratkem času pa je pokazalo in dokazalo, da je v njem mnogo dobre, zdrave ustvarjalne sile. Uprizorilo je že več gledaliških iger, zlasti pa z velikim uspehom opereto »Pri belem konjičku«. Pa tudi v vsem družbenem in kulturnem življenju je čutiti delo »Svobode« in njenih članov. Ce bo šlo društvo po tej poti naprej z isto voljo in elanom, bo prav gotovo doseglo veliko uspehov in v kulturnem življenju Zidanega mosta odigralo vlogo, ki je predenj kakor pred vsa društva »Svobod« postavljena v našem splošnem družbenem življenju. Vim. Radeško mladinsko gledališča Veliko zanimanje vlada v Radečah za uprizoritev mladinske igre »Tmjulčica«, ki jo za sredino junija pripravlja radeško mladinsko gledališče. Upamo, da nam bo gotovo pripravila vsaj toliko veselja in užitka kot pred časom »Sneguljčica«, ki je ljudje še danes ne morejo pozabiti. Izboljšajmo loba ni promet! pil vino, ker sem vino človeku moč.« (Dalje prlhodnjič\ ‘Zn r TaTe variiici kov^kovTprijetno preše-mislil, da daje Q nricrčr.o Rešitev skrivalnice za pionirje Mova nagradna posetnica za oionirje nam naši pionirji pa poslali po pošti Spet so prinesli ali celo kopico pravilnih rešitev nagradne skrivalnice v prejšnji številki »Zasavskega vestnika-. Druga ovčka, ]<; jo je pastirček izgubil, se je sKrila ravno nad njegovo glavo med veje drevesa. Naši pionirji So jo našli in ji narisali okrog vratu trak z zvončkom. Posebno lepo rešitev nam je poslala Nevenka Kavšek, učenka 2. a razreda na osn. šoli v Zg. Trbovljah, ki j« skrivalnico lepo poslikala 7’ barvnimi svinčniki, za kar se ji prav lepo zahvaljujemo — Olga Štepic, učenka 1. razreda osn. šole v Zagrebu, pa nam v svojem pismu piše, kako težko je pregovorila svojo mamico, da je dovolile izstriči sličico iz lista, ker njena mamica vse številke lista shranjuje Draga Olga! Zelo nas veseli, da tvoja mamica hrani vse številke našega lista, da pa ne bo huda nate, napravi prihodnjič pri rešitvi skrivalnice ali druge uganke takole: ni treba striči sličice iz lista, pač pa vzemi karbonski papir, sliko lepo s svinčnikom prekopiraj, kopijo pa pošlji nam Lep0 pozdravljena! Strogi žreb je tokrat prisodil knjižno nagrado Lijani Vanelli. učenki 2 c razreda osnovne šole Trbovlje-Vode, ki naj pride o priložnosti v naše uredništvo Po obljubljeno knbžno darilo. nečonje s kratko, a prisrčno slovesnostjo, kjer so ji čestitali in izročili spominska darila. Tem čestitkam se pridružuj e- Lanj smo imeli ▼ Zagorju dobro prometno zvezo s Trbovljami. Vsi, ki so imeli opravka na sodišču, na okrajnem ljudskem odboru ali kjer koli v Trbovljah, so se lahko dvakrat na dan peljali tja in nazaj z udobnim avtobusom. Marsikdo si je s tem prihranil mnogo dragocenega časa, pa tudi druge neizbežne stroške, ki so posledica čakanja na prometno zvezo. 2ai pa se je avtobus, kj je vzdrževal redno zvezo med Zagorjem in Trbovlja« mi, že v začetku tega leta pokvaril in ga doslej še niso mogli spet dati v pogon, ker manjkajo vozilu nadomestni deli, ki jih je mogoče dobiti samo v tujini. Zagorjani se pa sprašujejo, kaj je vzrok, da ni mogoče preskrbeti novega avtobusa, kj bi rešil problem prevoza med Zagorjem in KLARA LUGASEV v. 1. v. Celje Obvestilo udeležencem hrvatsko-siovenskega mladinskega festivala v Kopru Rešitve nam prinesite ali po-. šljite po pošti do 12. junija opol-f, dne. Izžrebani rešitelj bo spet, dobil od nas lepo knjigo v spo-j min. OK LMS Trbovlje sporoča vsej mladini, ki se je pri svojih mestnih štabih priglasila za udeležbo na hrvatsko-sloven-skem festivalu v Kopru, da bodo odhodi iz posameznih centrov ob sledečem času: TRBOVLJE — odhod kolone 19. junija ob pol 14. uri izpred restavracije na Vodah. — ZAGORJE — odhod kolone istega Hrffttstto-sioveflskl fniadtnslti festival Ba^-Keper Mladina trboveljskega se je takoj po sklepu OK LMS Trbovlje, da se bo naša mladina udeležila hrvatsko-siovenskega festivala v Kopru dne 20. ju-ja 1954, začela priglašati k udeležbi te velike slovesnosti. Na nedavni seji okrajnega štaba za pripravo na ta festival je bilo ugotovljeno že 380 teh priglasitev. Po sklepu štaba so se te priglasitve 5. junija zaključile. Za obisk te slavnosti v Kopru se je v našem gkutju priglasilo 950 mladinrev ih ipladink. Mladina okraja Trbovlje bo potovala na festival v Koner s kam To m in avtobusi _ v skupni kolonij Z njo , bo odšla., tja to slavnost tud; priljubljena Mladinska godba na pihala »Svoho-de-Center« lz Trbovelj, ki je bi- okraja j la pred kratkim v gosteh pri ' maršalu Titu, nadalje mladinski pevski zbor iz Zagorja, kj bosta nastopila v okvirnem programu tega velikega festivala. Lepo gesto je ob tej priložnosti pokazal upravni odbor Strojne tovarne v Trbovljah, ki ho dal naši mladini brezplačno na razpolago svoj avtomobil, prav tako tudi Steklarna V Hrastniku. Okrajni štab za priprave na to slovesnost pričakuje, da bodo tema dvema lepima zgledoma sladili tudi druga velika industrijska podjetja v našem okraju ter tako omogočila, da se bo veličastnega festivala v Kopru lahko udeležilo Itarhajveč mladine iz trboveljskega okraja. L. L. dne ob 14. uri izpred sedeža občine Zagorje. — HRASTNIK — odhod kolone istega dne ob 13. uri izpred menze hrastniške steklarne. — RADEČE — odhod kolone istega dne ob pol 13. uri izpred poslopja občine Radeče. Zbor celotne kolone okraja-Trbovlje bo ob pol 15. uri na Izlakah, od koder bo odhod dne 19. junija ob 15. uri. Ob morebitnih nejasnostih naj se udeleženci festivala obračajo na mestne štabe pri MK LMS Trbovlje, Zagorje. Hrastnik in Radeče. Mladinska godba na pihala iz Trbovelj bo zaradi popoldanskih nastopov odpotovala v Koper dne 19. junija ob 5. uri zjutraj izpred Delav. doma v Trbovljah. Mladinski pevski zbor iz Zagorja bo odšel s kolono. Okrajni komite LMS Trbovlje NOV PROIZVOD .. V članek pod zgornjim naslovom, ki smo ga priobčili v številki 21A22 »Zasavskega vestnika« na strani 9, se je vrinilo nekaj tiskovnih napak. Stavek v 36. vrsti v tretjem stolpcu se glasi pravilno: »Na tekoči meter verižnega transporterja odpade okrog 0,22 kW (no 2,22 kW, kot zadnjič pomotoma tiskano), pri stresalkah pa 0,75 kW.« — Prav tako je pogreška v drugem stolpcu tega sestavka: v tretjem odstavku se glasi prvi stavek pravilno takole: »Drugi sestavni Trbhvljami. Podjetje »Avtopre-voz Zagorje« pravi, da nima potrebnih finančnih sredstev, da nima kredita in ne vem, kaj še vse, in da nima možnosti, da bi kupilo nov avtobus, čeprav ima dobro voljo, da bi ustreglo želji prebivalstva in vzpostavilo reden osebni prevoz iz Zagorja v Trbovlje in obratno. Če je podjetje res že zaprosilo za potreben kredit za nakup novega avtobusa, bj bilo pač želeti, da na odločilnih mestih upoštevajo željo prebivalstva ter podjetje ob potrebnem poroštvu podprejo. Res je, da imamo sedaj več osebnih vlakov v smeri Ljubljana—Zidani most in obratno, vendar pa to nič ne koristi človeku, ki ima kak mali opravek v Trbovljah (in teh je dovolj, ker je potovanje z vlakom še vedno zamudo). Recimo, da imam opravek v Trbovljah. V Zagorju čakam na avtobus, da me popelje na železniško postajo v Zagorju, od koder se nato peljem z vlakom do Trbovelj. Na postaji v Trbovljah je spet dirka za prostor v tamkajšnjem avtobusu. V njem, kjer so ljudje po navadi stlačeni kakor sardine v škatli, se pošteno spotim, preden pridem — recimo — na okraj. In nazaj spet ista pesem. Jasno je, da zato mnogo ljudi raje vzame pot pod noge in jo ubere peš po cesti čez Slačnik, ker bodo še vedno prej v Trbovljah, kakor pa če bj se peljali z vlakom. Iz tega razloga ni prav nič čudnega, če slišimo ljudi godrnjati, češ tisti, ki imajo na razpolago osebne avtomobile in ki bi lahko v pogledu zboljšanja prometa kaj napravili, se za to vprašanje ne zanimajo, — Ako pomislimo še na letno sezono, ki je pred vrati in ki bo nedvomno privabila mnogo gostov iz Trbovelj na kopanje v Izlaških Toplicah, potem ne moremo razumeti, da bj Trbovlje in Zagorje ostala brez potrebne direktne avtomobilske zveze. Res je, da je ta, prometna zveza nujno potrebna in da jo je treba na željo nešteto prizadetih čimprej vzpostaviti. -m- del transporterja so žlebovi dolžine 1,80 m (ne 180 m).« V četrtem stolpcu je v 12. vrsti Citati stavek naslednje: »Ako je transporter položen v krivulji, podobno povezu vrvi, ne odnaša materiala.« - Uredništvo. Mira Pucova: TIHA VODA Roman Nekam ogorčeno si je dejala, ni nobenega razloga za to ^edo in vendar je zmeda v nJe3 naraščala. ‘Kaj vam je? Tako ste prebedeli«? je naposled vprašal Jblijus, Nekam proseče jo je «cdal. ^Nič, nič. Nič mi ni. Tu je je zamrmrala in si je stisnila dlan na čelo. ‘Dajte, sedite malo. Takoj ■ bo odleglo. Zrak je poletno Pel, vi pa ste vse preveč grnjeni. Snemite vsaj ruto!« In ® ^1 je slekel jopič in ga raz-5^ Po tleh, da bi ji pripravil , Nako pa je govoril z njo — £*** da hi bil njenih let! To ,. .Ji je zelo upiralo, hkrati Pa SUie čudno prijetno. Pomi- je, da je njegov glas pre-j da ji je to zoprno in ^zaradi tega čuti tisto vroče -azenje po hrbtenici, ki jo je da .tavalo. Toda pustila je, Je poma*fal sesti. Ruta Ji so z ramena. Na čelu po^1 JRJgijalc drobne kapljice j® zaskrbljeno: »Naslo-Pcki«2L?*me!« iT1 Je hotel kar 113 tTavo- je *- 'J*'* Je mrmrala. »Meni ^ * "i MSwi niti eosti poleg nje. navdajal ga je občutek, da ga Agata malone sovraži. Izpod širokega oboda krila Ji je pogledala mična mala noga. Kri mu je šinila v glavo. Zenski členek! Da, videl je vsak dan debele členke kmečkih deklet in tud-; Francka ni nosila tako dolgih kril, da bi ji pokrile noge do peta. Toda členek gospe Agate je bil prav gotovo nekaj drugega. Kajti venomer Je skrivala noge pod skrivnostnim valovanjem svojih kril in Julijus jc celo v najbolj nežnih željah mislil nanjo, kakor da je sploh brez nog. Zdaj pa ... S težavo je odvrnil pogied, ker se je bal, da bi mu zamerila vsiljivost. Srce mu je razbijalo. Zamrmral je nekam v travo: »Ze davno sem si želel, da bi bil z vami kje na samem « Gledala je vstran, grizla si je ustnico. »Zakaj?« je nenadoma vpra šala. Bilo je preveč zahtevati od njegovega poguma, da bi jj že zdaj odkril resnico. Sicer pa — ali je bilo moči v preprostih besedah izraziti nejasnost hrepenenja, ki ga je prešinjalo, in tiste njegove nedoločne želje, ki se za sedaj niso trpale više od njenih členkov? V njem bližini ...... ■.. se Jg?p0Sut& plahega, on, ki je bil ‘ vselej 'tako predrzen in igrav. da ga je boter Žgajnar rad primerjal z mladim hudournikom. ki podira pred sabo vse ovire. »Zakaj?« je skoro osorno ponovila. Povsem .je Izgubil živce. Ni mogel razumeti, da jo je to zanimalo. Zanimalo pa jo je lahko iz nekega’posebnega razloga, a to b; frlo prelepo, da bi bilo lahko resnično. »Ne vem.« je zajecljal. »Toda želja se mi je spolnil*. Sleherna želja se mi izpolni. To je zato, ker sem bil rojen V nedeljo. pravi boter 2gajnar.« Nekaj časa je bil molk kakor nabit z nekim neznosnim stru-lanjem. S starega gabra se je odtrgal porumenel list, tiho Je zaplaval po zraku V počasnem vrtincu ga je odneslo proti tlom in kakor posušen enokril metull Je padel Agati v lase. »List se vam je zapletel v lase!« je vzkliknil Julijus kakor odrešen, da je sploh lahko nekaj rekel. »Dajte, da vam ga snamem.« 2e je iztegnil roko. Za njim se je spreminjalo vse zelenje te pozno pomladi. M jo je že prešinial vroči nadih poletja. Bilo je, kakor da se zbira okoli njega vse sonce tega dneva, brenčeči let čebel, pisanost cvetic in njihov sladki vonj. Vse je poživljalo vedro mladost njegovega obraza, mladost, ki mu je žarela iz slehernega giba in od katere se Je bila Agata že davno poslovila v »Ne dotikajte se me!« je zavpila. Nenadoma sta oba trepetala. Kakor iz uma je planila kvišku. Z divje valujočim krilom je tekla po pokopališki poti niz-dol, pusteč ga za seboj osuplega. Kesal se je, ne vedoč zakaj. ČETRTO POGLAVJE 1. Občina Zabukbvje, pod katero spadajo vse vasice in naselbine zabukovške doline, je mejila s svojim jugozahodnim delom na bivšo kranjsko deželo Njene naravne meje pa so od nekdaj bili venci visokih gričev, ki jo vse naokoli obdajajo in jo tako dobro ograjujejo od ostalega sveta, da je ostala dolga stoletja vsej deželi nepoznana, tiha in zadovoljna v svoji sa moti. Spodnji del doline se odpira k strmemu savskemu koritu, Po katerem brzi peneča se zelena reka — do zgraditve železnice edina zveza zabukovške doline s svetom. Potok Rečica, kj se izliva vanjo in izvira v strminah nad zabukovško vasjo, je v dobrih starih časih gnal tri mlinske tečaje. Nihče, razen graščinskih biričev, se ni brigal za usodo Za-bukovčanov, a oni se prav tako niso menili za nikogar. Ni jim bilo mar, kaj se je dogajalo onstran Kriških planin, onstran Kala in Kuma. Zemlja oranica je po zabukovški župniji skoro povsod težka ilovica, s težavo Jo orješ in prekopavaš, vendar je rodovitna, če jo posluži suho leto in če jo skrbno obdeluješ. Vrhu tega obrobljajo dolino go- . sti gozdovi. Zabukovčani so to-rej imeli vsega na pretek —- tu- | di drv, kolikor so jih hoteli. In nihče se ni menil za premog, dasi so ga ljudje poznali. Ob istem času je živel Para-šunov oče kot mlad gospodar na svojem gruntu nedaleč od postaje. Poleg njegovega hleva j e. bila jama s premogom. Velel je hlapcem, da so jo zasuli, boječ se, da ne bi prišli »škrici« in mu ne bi zaradi premoga podrli hleva. Mnogo trdih tolarjev je povzročilo, da si je nazadnje le premislil Prodal je grunt s hlevom in hišo vred novemu »gverku«. sam pa se je preselil v Zabukovje, kjer je po bratu podedoval še dva grunta in novo hišo, v kateri je stanoval stari Martinek s svojo hčerjo. Parašuhovi, ki so že od nekdaj veljali za najbolj imovite v vasi, so si še pomnožili premoženje, ko se je pričelo delo na železnici. A tudi pozneje so jim prišli prav tisti štirje pari velikih lepih konj, ki so si jih tedaj omislili. Kajti novi rudnik je potreboval voznikov za prevažanje premoga k postaji in ta imenitni posel je trajal vse dotlej, da si je »gverk« sam sezidal svojo ozkotirno progo, ki jo je speljal do glavne postaje. Tako si je oče Parašuh pripravil in pomnožil bogastvo, ki je dajalo njegovi hčerki Francki pravico, da se je nos&a kot Po smrt; starega Martineka se je vsa rodbina preselila v tisto imenitno novo hišo, ki je svoje bahavo pročelje dvigala nedaleč od cerkve. Staro hišo pa je Parašuh prezidal in napravil iz nje velik hlev za konje, za govejo živino in za 'drobnico... in je s tem vzbudil val nevoščljivega zgražanja po vasi, kajti ta prezidava ga je stala več, kakor bi ga stalo novo poslopje. Novemu hlevu je prizidal svinjak na več predelov, zadaj za hišo pa je postavil tak kozolec, da se ni mogel s podobnim ponašati noben drug posestnik po dolini. Kašča je bila prepolna živil in hram pijače, v Skrinjah je bilo na pretek oblek in platna. Kljub temu so se na veliki peči še vedno sušile suhe treske, k; so zvečer v železnih svečnikih razsvetljevale sobo — oče Parašuh ni maral svetilk, ker jih je smatral za potrato. Bil je bahav do razsipnosti in stiskač do bolečine; kadar je šlo za blesk njegovega ugleda, je štel denar, pri tem pa je neznansko trpel. A kljub mogočni radodarnosti, k! je tu in tam buhnila iz njega, ni dosegel, da bi se mu izpolnila skrita želja: ni postal zabu-kovški župan. To je hotel še doseči — to županovanje, da bi bil prvi mož v vas- ne samo po denarju. Potem se mu je zdelo, da bj lahko umrl, toda ta misel ni bila odkrita, kajti oklepal se je življenja z vsemi silami. (Dalje prihodnjič) Delovni ftoL&tiv SPLOSNO GRADBENO PODJETJE BETON CELJE Kot najbolj mehanizirano gradbeno podjetje v celjsKem bazena in tudi v Zasavju izvršuje nizke in visoke gradnje najhitreje, zelo solidno in poceni. — Priporočamo se investitorjem še za nadaljnja naročila! Delovnim ljudem občine Trbovlje, Kolektivu rudnika In LOMO Trbovlje, pa čestita k pomembnim zgodovinskim obletnicam — 30-letnici zloma Orjune — 100-letnici občine in 150-letnici obstoja rudnika, v zavesti, da skupno gradimo boljšo bodočnost! TITOVI ZAVODI LJUBLJANA - JUGOSLAVIJA ISKRENO ČESTITA K fOO-LETNICI OBČINE TRBOVLJE, 150-LETNICI OBSTOJA RUDNIKA TRBOVLJE, IN 30-LETNICI SPOMINA NA JUNAŠKO SMRT PADLIH BORCEV ZA UUDSKE PRAVICE. KOLEKTIV IN UPRAVA TRGOVSKEGA ZADRUŽNEGA PODJETJA Okrajne zadružne zveze Celje-okolica. Celje čestitata vsem delovnim ljudem LOMO Trbovlje k pomembnim zgodovinskim obletnicam: 30 letnici zloma Orjune * ob 100-letnici občine Trbovlje in 150-letnici obstoja rudnika Vsem delovnim kol fetivcm 7n mestni občini Trbovlje pa želimo še mnogo nadai;njih uspehov v izgtaanji soc.aLsiičn.h Trbovelj