Političen list za slovenski narod.
P« po*ti prejeman velja: Za oelo leto predplačan 15 fld., za pol leta 8 fld., za četrt leta 4 gld., za en mesec 1 gld. 40 kr.
V administraciji prejeman, velja: Za eelo leto 12 gld., za pol leta 6 gld., za četrt leta 3 gld.. za en mesee 1 gld. V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 gld. 20 kr. več na leto.
Posamezne številke veljajo 7 kr.
ilaroenino in oznanila (inserate) prejema »nravništvo in ekspedieija v »Katol. Tiskarni"
Vodnikove uliee št. 2. Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma se ne sprejemajo. VredniStvo je v Semeniških ulieah h. št. 2, I., 17. Izhaja vsak dan, izvzemši nedelje in praznike, ob '/,6. uri popoludne,
Štev. 270.
V Ljubljani, v potek 1. decembra 1893.
Letnik: XXI.
Vabilo na naročbo.
S I. decembrom pričenja se nova naročba, na katero uljudno vabimo p. n. občinstvo.
»SLOVENEC"
velja za ljubljanske naročnike v administraciji :
Vse leto 12 gld. Pol leta 6 „
Četrt leta . 8 gld. Jeden mesec 1 „ Za pošiljanje na dom se računa 10 kr. na mesec. Po pošti velja predplačan:
Vse leto Pol leta
15 gld.
8 „
Četrt leta 4 gl. — kr. Jeden meseci „ 40 „
Upravništvo »Slovenca".
Slovenski poslanci v državnem zboru.
„Slov. Narod" odgovarja, kakor smo že omenili, na naše opazke, ki smo jih priobčili glede izjave slovenskih poslancev izstopivših iz Hohenvvar-tovega kluba. Res, da „Narod" nam zopet očita hudobnost, ali to nas pač dosti ne zbada, ker podobnih sumničenj smo od »Narodove" strani že vajeni.
Sicer pa nas »Narodovo" pojasnjovanje le veseli, ker več očij več vidi, in več ljudij več ve. Dobro je tudi večkrat, da se sliši nasproten glas.
»Narod" misli, daje prazna misel, da sedaj niso opravičeni govoriti tisti poslanci, ki so tedaj molčali, ko se je grof Hohenwart razgovarjal z levičarskim in poljskim klubom. »Narod" vpraša, je-li grof Hohenvvart vprašal za pogoje, pod katerimi vstopi v koalicijo?
Mi ne vemo, kako so se stvari vršile, in tudi od neke druge strani smo slišali skoro jednako izgovarjanje, ali bolje rečeno, opravičevanje. »Narod"

torej ni jedini s svojimi nazori. Znano nam je pa tudi, da se je mej člani Hohenwartovega kluba pokazala silna razburjenost proti Tasffejevi volilni reformi. Vse je kazalo, da je večina odločno proti vladni predlogi, in je svojega načelnika pooblastila, da naj z vsemi silami in sredstvi, ki se mu zde primerna, deluje na to, da se prepreči vladna namera. Zagovornikov vladna predloga skoro nobenih ni imela. Grof Hohenvvart je bil prisiljen, pogajati se z levičarji in Poljaki, ker le tako je bilo moč doseči, kar mu je klub bil naročil.
Položaj je tedaj bil tak, da je vprašanje volilne reforme bilo odrinilo vsa druga vprašanja z dnevnega reda. Vse se je sukalo o tem, je-li bila parlamentarna skupina za načela, po katerih hoče grof Taafle volilno reformo premeuiti, ali ne?
Pri tem pa mi odkritosrčne rečemo, da se mi z »Narodom" ne strinjamo v tem, da bi bivši ministerski predsednik ne bil imel resne volje, vpeljati občno volilno pravico.
Ves sedanji razvoj političnih stvarij izvira jedino iz tega, kako so se posamične stranke odločile glede volilne reforme, zlasti Hohenwartov klub, vse drugo je konsekventno moralo iz tega slediti. Ce se nekateri poslanci sedaj izgovarjajo, da niso vedeli, kaj bo iz tega sledilo, to pač le dokazuje, da jim še primanjkuje nekoliko tistega bistrega pre-sodka, da bi vedeli, kam utegne vsak korak pripeljati.
Odkritosrčno pa povemo, da se mi nismo nikakor strinjali s postopanjem Hohenvvartovega kluba, kar je celo razvidno iz mnogih naših izjav. Marsikaj bi bilo drugače, da se ta klub ni postavil v tej stvari na pretesnosrčno stališče.
Grofu Hehemvartu, pa tudi tistim, kateri so mu dali nalog za pogajanja, je moralo biti na tem, da se osnuje večina, katera bode zmožna, opravljati nujne legislativne posle. Take večine pa ni bilo mogoče drugače dobiti, nego se je. Vsaj je še tako v spominu, kako težko je šlo s sostavo nove vlade. Z Mladočehi ali pa s krščanskimi socijalisti se grof
tudi pogajati ni mogel, ker so za občno volilno pravico, dočim se je njegov klub izrekel proti njej.
Največ se »Narod", kakor tudi izjava izstopivših poslancev izpodtika nad izjavo vlade, da se velika politična vprašanja morajo odložiti, dokler se ne reši volilna reforma. Veste, v tej izjavi pa mi ne najdemo toliko strašnega, in se nam zdi še celo precčj naravna. Dotična izjava se ozira pač le na parlamentarno delovanje. Da pa sedanji parlament ni zmožen, reševati velikih političnih vprašanj, je pač jasno, in tega tudi pred vladno izjavo ni nikdo pričakoval.
Tako najiven pač nikdo ni bil, da bi bil mislil da se bode pod Windischgriitzovo vlado rešilo narodno vprašanje v Avstriji. Sicer pa bi ravno tako lahko tolmačili, da je dotična izjava naperjena proti levici. Znano je že občno, da je še nedavno levica mislila še v tem zasedanju državnega zbora priti z jezikovnim zakonom, s katerim bi se nemščina proglasila za državni jezik. Vladna izjava pa daje levičarjem razumeti, da naj s takim predlogom nikar ne prihajajo na dan.
Da bi se pa za vse slučaje narodno vprašanje odrinilo, ni misliti. Upravnim potom bode vlada tako še večkrat prisiljena baviti se ž njim. In kacih načel se bode držala v tacih posamičnih slučajih, iz vladne izjave ni moč posneti in zatorej je bilo naše mnenje, da naj poslanci vlado prisilijo k toč-nejšemu odgovoru. Osnova kake slovenske ljudske ali srednje šole ni nobeno veliko politično vprašanje v zmislu višje državne politike in zato moramo reči, da o tacih za nas Slovence važnih stvareh se vladna izjava prav nič ne izreka.
Glasilo naših naprednjakov se skuša s tem pomagati iz zadrege, v katero smo ga spravili, ko smo ga opozorili na različnost slovenskih teženj na jedni in čeških ter hrvatskih na drugi strani, da se sklicuje na to, da so v nekdanjem železnem obroču bili tudi Slovenci s Cehi vkupe. Resnica je to, resnica je pa tudi, da je baš to različje v načelih
LISTEK.
Fonograf.
(Češki spisal Vaelav Kosmak, prevel Tihomil.)
(Dalje.)
Gospa Lagodova je bila krasna, mlada, a tudi izobražena ženska. Kedar je šla po ulici, pozdravljali so jo vsi gospodje prav uljudno ter se ozirali za njo. V družbah je očarala vsacega s svojo prijaznostjo in sršečim dovtipom. Zato je bila tudi povsod povabljena, povsod dobro došla. Brez nje ni bilo plesa, ne koucerta, ne gledališke predstave. Razume se samo ob sebi, da je bila tudi v odboru gospejnega društva, katero je podpiralo revne iu zapuščene otroke ter jim prirejalo vsako leto božično drevesce — in ua čelu družili zabavnih in dobrodelnih društev.
Profesor Lagoda je ljubil svojo soprogo in dobro mu je dejalo, da jo tako čislajo in spoštujejo, kovbi jej le njeni vsestranski opravki ne jemali toliko časa!
gfcGospa Lagodova je imela doma tri male otroke, a gospod profesor je opazil, da jih soproga zaradi skrbi za tuje otroke včasih zanemarja, da niso odgojevani, kakor bi moralo biti, da so celo več-
krat umazani. Mnogokrat se je tudi prigodilo, da gospa profesorjeva zaradi mnogega dela in skrbi v raznih društvih ni imela časa pogledati v kuhinjo, iu da je kuhaluico popolnem prepustila služkinji. Gospod profesor je navadno malo govoril med obedom ter se izgovarjal, da ima pokažeu želodec in mu jed ne diši. A to je bil le prazen izgovor, v istini mu ni dišalo, ker je bil obed neslasten.
K vsemu temu se je zadDji čas pridružila še jedna nadloga, kar je bila gospa profesorjeva, kakor je dokazovala svojemu možu, »dolžna družbi". Med odličnimi damami se je namreč razširila lepa navada, da so se po vrsti vabile na južino ter tako utrjevale vzajemnost za zaupljivejše delovanje. Pri takovih prilikah je pač vsaka skušala ostale prekositi in ni bilo konca priprav, prirejevanj in kupovanja sladČic. Gospa Lagodova je tudi v tem oziru hotela biti prva, akoravuo denarne razmere njenega moža tega niso dopuščale.
Ubogi in dobri Lagoda je trpel, dokler je mogel; ko pa je njegova lepa žena zopet nekoč povabila gospe na »čašico kave" ter hotela od moža denarja za sladčice, ohrabril se je dobri možiček ter rekel:
»Milo dete, dovolj! Jaz se le čudim, da se društvenim dolžnostim popolnoma, da, preveč žrt-
vuješ. To te utruja, a mi doma si moramo pritrgo-vati —"
Začudeno pogleda Lagodova svojega moža:
»Kako naj to razumim, moj dragi? Ali morda hočeš, da se za nobeno stvar ne zanimam, da tičim doma in pustim, da v naši družbi vlada le Tvrdi-nova? Zakaj naj sem neuljudna ter odrečem, ako me vabijo?"
»Nikakor ne, dete moje! Veseli me, ker priznavajo tvojo duševno nadmoč in te povsodi stavijo na čelo — ko bi le naše družinsko življenje ne trpelo!"
»Oho, gospod soprog, kaj čujem?! Prosim, na kak uačin trpi naša domačnost? Kje in kedaj sem kaj zamudila?"
„Doslej še ne, a bojim se, če pojde tako dalje, da —"
»Ne boj se tega, prosim. Poznam svoje dolžnosti in nimaš nobenega povoda, da bi se pritoževal. Ali so ti morda zoperne moje prijateljice, katere sem za danes povabila?"
»To ravno ne, a bojim se, da niso tako zveste in odkritosrčne prijateljice, kakor misliš."
»Prosim te, Karol, ne žali!" reče Lagodova v resni nevolji. »Čast svojih prijateljic moram braniti tudi proti svojemu možu."
A
bilo krivo, da obroč m mogel povse vspešno delovati, zlasti v narodnem vprašanju.
Ko so bili levičarji spravili jezikovno vprašanji ua dnevni red, je desnica imela dovolj veliko večino, da bi bila stvar rešila v zmislu narodne je-dnakopravnosti, ali baš uradi pomislikov, ki so jih imeli proti temu, da bi se to vprašanje reševalo v državnem zboru, je vse to vprašanje padlo v voflo Sicer je pa železen obroč le tako dolgo mogel ostati, dokler je državnopravno vprašanje ostalo samo v stanju akademičnih razprav.
Ko so pa Mladočehi začeli bolj naglašati državnopravno stališče je pa prišlo do razkola. Popolnoma jednaka osoda preti tudi novi zvezi, kadar bode hotel preiti od besed do dejanj. Zato nas »Narod14 ni prav nič prepričal o možnosti svojega kluba.
Sicer pa obžalujemo, da se kaže, da res marsikje prav ne umejo važnosti sedanjega trenutka. Izmej vseh političnih vprašanj je sedaj najvažnejša volilna reforma in s stališča volilne reforme je delati naša slovenska politika." Naj so Slovenci v jednem ali dveh klubih, narodno jednakopravnost, se poprej ne izvede, da se korenito premene naše parlamentarne razmere s primerno volilno reformo. Vprašanje volilne reforme je sedaj najvažneje vprašanje v Avstriji. Tako važnega vprašanja ni bilo, od kar se je vpeljal duvalizem. Ce se to vprašanje za nas neugodno reši, potem bodo vsa naša prizadevanja zamau. Priti utegnemo v podobni položaj, kakor so Slovani na Ogerskem. Zato je pa treba gledati, da kolikor je mogoče storimo, da se volilna reforma za nas neugodno ne izvrši. Na preosnovo volilnega reda pa bodemo mogli bolj vplivati, če smo v Hohenwartovem klubu, nego če smo osamljeni in razbiti. Glejmo, da se ne bode o nas moglo reči: Ein grosses Moment fand ein kleines Ge-schlecht".
Politični pregled.
V Ljubljani, 1. decembra.
Dopolnilne volitve v Pragi. Dne 28. m.
m. vršile so se štiri ožje volitve v praški mestni zastop. Izid je bil za Staročehe jako neugoden. Vse štiri mandate dobili so Mladočehi. Nemci se volitev niso udeležili. To se ne du več tajiti, da Mladočehi pridobivajo zaupanje v Pragi. Mislilo se je, da jim bode škdodovalo izjemno stanje, ali prišlo je drugače. Prebivalstvo ima še večje zaupanje va-nje, ker so nekaki mučeniki, če tudi le bolj na videz. Zmaga Miadočehov baš v sedanjem času je pomenljiva, ker se je pričakovalo, da pri premenjenem položaju Staročehi bolj stopijo v javno življenje. Ker se pa tako kaže, da prebivalstvo do njih nima zaupanja, njih beseda v političnih stvareh ne bode imela dosti veljave. Vspehi Miadočehov v Pragi pa bodo vplivali daleč čez meje češke kraljevine. Na Moravskem bodo tudi Mladočehi prevzetnejši postali in bodo še manj marali, vzajemno postopati s Staročehi ter zahtevali, da se jim izroči vse politično vodstvo. Staročeška stranka je pa tudi premalo delavna, le gleda in pusti, da jej Mladočehi spodko-pujejo tla. Dosti upanja ni več, da bi se staročeška
»Kaj pa, ko bi ti jaz dokazal, kar sem rekel?" posmehne se Lagoda.
»Dokazal? A kako?"
»Glej, še danes ti to dokažem."
»Potem seveda bi--toda ti mi tega ne
moreš dokazati!"
»Hočemo videti. A če ti dokažem, ali jih bodeš še vabila?"
»Za ves svet ne!"
»Potem je danes pri nas zadnji gospejui shod", reče profesor zadovoljno.
Profesor Lagoda odide v šolo ter je tako dobre volje, da se dijaki čudijo, čeravno so poznali njegovo prijaznost. A gospa njegova je bila celo dopoldne nemirna. Da jo je soprog grajal, četudi jako nežno, to jo je zelo bolelo in razmišljala je, zakaj njen mož sumniči njene prijateljice, da jej niso odkritosrčne, in kako jej more dokazati to neodkrito-srčnost? Vsled svoje razburjenosti ni pospravila in posnažila v sobi, kakor sicer, pač pa je pripravila ta dan okusnejši obed, da bi »gospod soprog" ne imel zopet povoda biti nezadovoljen.
Profesor Lagoda je obedoval z nenavadno slastjo ter ni mogel prehvaliti svoje gospe. Vse je hvalil kot izborno; juho, omako in močnato jed. Vendar
stranka še kdaj opomogla. Razmere se na Češkem tako dolgo ne zho|jš*jo, da se osnuje kaka odločna katoliška strank«. Taka stranka se že začenja. Na Mortvskem je že precej razvita, na češkem se pa vidijo še le prvi pojavi.
Čudna koalicija. Neki nemški list, ki je pa bil v precej tesni zvezi s prejšnjo vlado, ali še ni dobil dozdaj od sedanje vlade ničesa v svoje jasli, prorokuje, da se koalicij« ne bode dolgo obdržala, in to pa zaradi tega, ker se je narod češki popolnoma v stran potisnil. Po mnenju tega lista je v Avstriji le mogoče vladanje, če se združijo naprednejši narodi proti v napredku zaostalim. Ta list prav naravnost ne pove, katere narode šteje za napredne, ali vendar bi se dalo sklepati, da ta list priporoča koalicijo mej Nemci, Poljaki, Italijani in Cehi proti Slovencem, Hrvatom, Rusinom in Ru-munom. Mi ne vemo, od kod je dunajski časnikar pobral to čudno misel. Nemcem in Poljakom bi morda kaj tacega ugajalo, ali Cehi, mislimo, da bi za take stvari ne podali roke Nemcem, ker vedo, da bi okrepljeno nemštvo jim postalo nevarno. Vidi se, kako neki ljudje vedno premišljujejo, kako bi potujčili vsaj nekaj ■ Slovanov, ako že ne morejo vseh.
Slovanska koalicija. Z osnovo slovanske koalicije ne gre posebno hitro in mogoče je celo, da se vsa stvar naposled še razbije. Moravski Čehi in Hrvatje še nikakor nimajo posebnega veselja, se popolnoma udati vodstvu Miadočehov. Moravci in Jugoslovani nikakor niso za opozicijo za vsako ceno, kakor Mladočehi, temveč hočejo v nekaterih stvareh celo podpirati vlado, kar je pač le prav. Mladočehi tudi nimajo dosti sposobnih politikov za vodje velikim strankam. Samo dar govorništva še ne zadostuje za dobrega političnega vodjo.
Konference ogerskih škofov začele so se včeraj ob 10. uri v Budimpešti. Pri teh konferencah, ki bodo trajale več dnij, se bodo pred vsem posvetovali o vladnih cerkvenih predlogah. Pojasnili se bodo povodi, iz katerih je dovolil vladar, da se je predloga o civilnem zakonu predložila zbornici. Sklepalo se bode, kako stališče da zavzemo škofje proti vladni cerkveni politiki sploh in posamičnim predlogom posebe. Najglobokeje v življenje seza vladna predloga o civilnem zakonu in je v verskem oziru najnevarnejša, zato bode pa gotovo ta predloga glavni predmet škofovskih posvetovanj. Pri prvi konferenci se je baje prečitalo že pismo rimske kurije do ogerskih škofov o tem ne malo važnem vprašanju. Sklepi teh konferenc bodo vodilo oger-skim katolikom za njih daljše postopanje. Škofje pa se bodo posvetovali tudi o ukazih ogerskega učnega ministerstva, s katerimi se priganja, da bi se na katoliški teologični fakulteti budimpeštanskega vseučilišča predavalo v madjarščini, da bi tako bilo vseučilišče popolnoma mažarsko. Vidi se torej, da se ogerska vlada že povsod vtika, ker že hoče kar ukazovati, kako naj se podučuje bogoslovje. Cerkev, kateri sedaj prikrajšujejo pravice, naj bi pa še pospeševala mažarski šovinizem.
Bolgarsko sebranje. Bolgarska opozicija se ne upa naravnost nastopiti proti Stambolovu, ker
gospe ta hvala ni posebno veselila, vsaj ne tako, kakor bi se bilo sicer zgodilo.
Ko je profesor po obedu zopet odhajal v šolo. poljubil je otroke ter jim obljubil, da jim hoče nekaj prinesti; a sezajoč ženski v roko, reče z na smehom :
»Z Bogom ženka, le čedno se napravi, da se svojim prijateljicam prav prikupiš. — Ob kateri un pa pridejo?"
»Ob četrti. Ali povej, dragi, kako me hočeš prepričati?" vpraša gospa ter ga dobrikaje še objame okolu vratu.
»To je moja tajnost, dragica", nasmeje se Lagoda.
»Ti me ne prepričaš!"
»Prav gotovo te prepričam!"
»Ali kako?"
.Ne bodi tako radovedna! Ko bi bila še deklica, rekel bi ti, da radovednost ni lepa."
»Pa obdrži za-se svojo tajnost, ti grdi človek! Mi je vse jedno, pa sam vedi!" reče gospa ter se obrne od njega. »Nami na tem, da veš!"
„Ne drži se vendar tako, to se ti ne poda", zasmeje se profesor glasno ter odide.
(Daljo sledi.)
ve, da bi s tem le zgubita zaupanje pri narodu. Zato pa le po strani	mu k»tero ppilpiiti, ali
navadno se jej ne posrajj. Posebpo bolgarilffl opozicijo jezi, da je bolgar^j ministerski predsednik, dal v gotove kraje internirati nekatere osebe, o katerih je imel dovolj povoda misliti, da skuiajo napraviti k&k nered v prid vnanjim nasprotnikom Bolgarije. Opozicijonalec Pešev je zarili tega iqterpe-loval vlado. V interpelaciji je zag«t|T|jel, ni nasprotnik ministra Stambolova, da ga jako čisla, ker je on največ pripomogel, da je dežela prestala težke krize. Poraba izgrednih sredstev je bila opravičena, dokler so bile razmere težavnejše, ali sedaj so pa razmere se vredile in tako sredstva, kakor je inter-venirovanje, niso več na mestu in on želi, da se odpravijo. Ministerski predsednik je pa odgovoril, da bode on policijski zakon rabil tako dolgo proti politično sumljivim osebam, dokler je on minister. On nima le dolžnosti gledati, da se rušilci miru kaznujejo, temveč mu je tudi gledati, da se sploh rušenje miru prepreči. Nikakor se ne sme pustiti, da bi se sovražnik gojil v deželi. Sebranje je ministerskega predsednika govor vzelo na znanje z vsemu glasovi proti dvema. S tem je končana po večjem borba opozicije proti vladi v sebranju.
Minister s/ca kriza na Francoskem še ni končana. Novi ministerski predsednik bode Spul-ler. Ta mož je leta 1835 rojen v Dijonu. On je sicer jurist, ali vendar se največ peča s časnikarstvom. Po političnem prepričanju je zmeren republikanec in je bil najboljši prijatelj Gambette. Minister je že bil dvakrat, prvi pot minister nauka drugi pot pa minister vnanjih stvarij. Ker je zadnja leta bil večkrat poročevalec odseka za vnanje stvari, je v vseh vnanjih vprašanjih temeljito poučen in zatorej najbrž prevzame ministerstvo vnanjih stvarij. Radikalcem Spuller ne bode prav po volji, ker je on vedno ugovarjal ločitvi cerkve od države in odpravi francoskega zastopstva pri Vatikanu, kar so že tolikokrat zahtevali radikalci. Katoliki se njegove vlade nimajo posebno veseliti, bati pa tudi ne, ker bode Spuller pač jeden najboljših ministerskih predsednikov, kakoršni bi bili mogoči v sedanjih razmerah.
Preganjanje katolikov v Rusiji.. Ruska vlada je ukazala zapreti katoliško cerkev v Krošah, 50 vrst od pruske meje. Ko je zvedelo prebivalstvo, kaj se namerava, se je dan in noč v velikem številu zbiralo v cerkvi. Neko noč so vojaki obkolili cerkev in z orožjem ljudi spodili iz nje, pri čemer so 20 ljudij ubili, nad 100 hudo ranili. Več ljudij je utonilo, ker so bežali pred kozaki v bližnjo reko. Nekaj sto so jih zaprli zaradi upora in pridejo pred vojaško sodišče.
Cerkveni letopis.
Provincijalni cerkveni zbor.
Državni proticerkveni duh je preprečil, da se niso spolnovale vse določbe cerkvenega zbora tri-dentskega. Zlasti sinode in provincijalni cerkveni zbori so se le malo kje oživeli. Zato dobro dene katoličanu, če čuje o kakem takem pojavu cerkvenega življenja. Pred 14 dnevi, poročajo španjski listi, se je sešel provincijalni cerkveni zbor v Se-vilji in jako veličastno vršil. Mnogo koristnega se je sklenilo. Vsa provincija se je pri ti priliki posvetila presv. Srcu Jezusovemu.
Domoljubje duhovniško.
Ob žalostni priliki, ki je zadela nedavno Španijo, da se mora bojevati proti Kabilom, so se posebno skazali španjski »brezdomovinci". Republikanski in brezverski list »EI Liberal piše tako-le o njih: »Pri tem tekmovanju i požrtvovalnosti je pokazalo španjsko duhovništvo veličasten prizor. — Mej prvimi darovi je bil dar kardinala Monescilla, ki je položil na oltar domovine svoj denar, svoje molitve, svoje vedno mlado navdušenje, svoje domoljubja polno vero. — Nadaljevali so taka darila vsi cerkveni knezi in vse duhovstvo, žrtvujoč novce, tešeč vojake — vsi za vse. Za bolnišnice, za pomoč ekspediciji, za oborožeuje vojakov, za mrtve so pokazali španjski duhovniki brezkončno domoljubje, skrb brez primere, občudovalno ljubezen. — Oglej si jeden primer njihovih vzvišenih čuvstev! Vse aragonsko duhovstvo je darovalo veliko svoto in se je h krati zavezalo, da si odtrga od svoje mesečne plače stalno svoto za narodne potrebe. — Naše priznanje velja špaujskemu duhovništvu, ki je tako plemenito, tako požrtvovalno, tako junaško, ki nam je pokazalo, kako mogočno je njegovo domoljubje in
njegova ljubezen". — Mimogrede omenjamo, da je katoliško dubovništvo v vseh deželah o prilikah splošne potrebe, pokazalo vse prej naštete lastnosti. Zato pa duhovništva ne more žaliti, ie je strastveni prihajači pitajo z „brezdomovinci". Ljudstvo predobro ve, kaj mu je duhovnik, da bi mu mogel kak kričač izruvati v stalnih tradicijah utemeljeno hvaležnost do duhovnikov in če bi bil tak kričač tudi — dr. Nevesekdo.
Umetnost.
Društvo >& krščansko umetnost
Dne 30. novembra zbralo se je na povabilo preč. g. stolnega župnika in kanonika Jan. Flis-a nad 30 prijateljev krščanske umetnosti v prostorih Katoliške družbe. Navzoči so bili večinoma iz Ljubljane, nekaj prihitelo jih je k shodu tudi iz oddaljenih krajev, n. pr. dekan Vesel iz Trnovega, Vur-nik iz Radolice, S. Ogrin z Vrhnike, M. Sitar iz St. Jurja, P. Bohinjec iz Trnja. Iz Gorice so po* slali pismeno potrdilo in spodbudo. Za predsednika shodu z vzklikom izvoljeni stolni kanonik Janez Flis pozdravi navzoče ter izrazi svoje veselje, da se jih je toliko odzvalo povabilu. V svojem ogovoru povdarja, kak lep, svet namen da ima krščanska umetnost, kako plemenito delo da je torej, gojiti in pospeševati tako lepo umetnost po društvih, služe-čih lepi umetnosti. Noče pa tudi zakrivati, da je ta namen izvrševati zelo težavno delo in da treba obilno zvedenih in delavnih strokovnjakov, ako hočemo, da se tako društvo ne bo le osnovalo, marveč da bo tudi krepko in vspešno delovalo. Zato pa je namen sedanjemu prijateljskemu posvetovanju, določiti, ali naj se osnuje tudi pri nas društvo za krščansko umetnost, in če se to sklene, razgovoriti se, kako naj se najprimernejše vravnajo društvena pravila.
Navzoči so se soglasno izrekli za to, da je tako društvo potrebno ter da uaj se zato čim preje tem bolje osnuje.
Na to je prebral načelnik načrt pravil, pri katerih se je vršil živahen razgovor, katerega so se udeleževali gg. Zamejec, Jos. Smrekar, Tomo Zupan, P. Hugolin Sattner, J. Vesel, dr. Lampe, dr. Ja-nežič, dr. Krek, Koblar, Vurnik, Kalan, Tratnik. Glede teh razgovorov nam je splošno omeniti, da je prevladovala misel, naj se osnuje v smislu resolucije prvega slov. katol. shoda za vse slov. pokrajine, iu sicer tako, da bo vsaka škofija imela za društvo svojega posebnega referenta.
Naročilo .se je v ta namen osnovalnemu odboru, naj se obrne do prečastitih škofijskih ordinarijatov v Gorico, Trst, Maribor in Celovec, da poizve v tem oziru njih mnenje. — Ako bi se odgovori glasili ugodno, osnovala se bodo društvena pravila za vse slovenske pokrajine, ako ue, sestavilo bi se društvo samo za ljubljansko škofijo.
Glede namena novega društva poudarjalo se je, naj bi društvo gojilo smisel za krščansko umetnost po spisih in s predavanji; misliti bi bilo dobro tudi na kako šolo, skrbeti bi bilo za vzgojo in vsestransko podporo za umetnost nadarjenih rojakov.
Vse to se je v uvaževanje izročilo osnovalnemu odboru jednajstih mož, ki so bili izvoljeni na tem shodu. Nadejati se je, da osnovalni odbor urno in krepko vzame v roke prepotrebuo delo ter izvedevši mnenje izvenkranjskih rojakov sestavi pravila, ki se bodo natisnila in po časniku objavila v ta namen, da vsakdo lahko izrazi o uasnovanih pravilih svoje mnenje. Potem ša le se bode osnovalni odbor posvetoval o konečni redakciji ter tako sestavljena pravila izročil oblastvu v potrdilo. Ko bodo pravila potrjena, skliče se prvi občni zbor, s katerim društvo prične svoje delovanje.
Kdor se zanima za društvo, prijavi naj blagovoljno svoj pristop prečast. gosp. kanoniku Jan. F 1 i s - u v Ljubljani.
Bog blagoslavljaj trud za snovanje Slovencem prepotrebnega društva za krščansko , umetnost I
Dnevne novice.
V Ljubljani, 1. decembra.
(Skozi Ljubljano) peljala se je cesarica danes zjutraj. Vlak je došel ob 4. uri 55 minut na kolodvor; ustavil se je pet minut na ljubljanskem kolodvoru, potem pa nadaljeval pot v Miramare.
(Osebne vesti.) Predvčeraj, 29. nov. se je pripeljal v Haasberg pri Planini visokorodni gospod
dež. predsednik baron Hein z gospo soprogo, obiskat svetlega kneza Huga "VVindischgratza. Ostal je v gradu pri svečanem obedu, h kateremu je bil povabljen tudi g. okr. glavar postojinski marquis Go-zani z gospo in domači župnik planinski. — g. deželnemu predsedniku je zelo dopadla prijazna planinska dolina in obljubil je, večkrat priti v ta kraj, zlasti k velikim krakadam ua srne v knežjih gozdeh.
(Izpred porotnega sodišča.) Včeraj je stal pred porotnim sodiščem 321etui Franc Peteani, dninar iz Ljubljane. On je v noči od 11. do 12. junija t. 1. pri št. peterskem mostu napadel nekega Ignacija Valentina, s katerim sta poprej skupaj pila, ter mu šiloma vzel denarnico s 4 gld. 50 kr. S tem plenom je šel od napedenega, a se je kmalu vrnil ter mu vzel še uro. Nato ga je zgrabil in vlekel na most ter je hotel Valentina vreči čez most v Ljubljanico. K sreči so prihiteli Valentinu na pomoč in Pe-teani, ki je začul, da so ljudje blizu, je zbežal. Potikal se je pozneje po Štajbrskem, kjer je imel precej denarja (400—500 gld.); tam so ga orožniki vjeli z največjo silo vklenili in sodišču izročili. — Obsojen je na 15 let hude ječe s postom vsak mesec enkrat in s temnico vsako leto 12. junija.
(Mestna hranilnica ljubljanska.) Meseca novembra vložilo je v mestno hranilnico ljubljansko 465 strank gld. 182.683-84, vzdignilo pa 375 strank gld. 217.038-74.
(Uredniško vodstvo „Slov. Naroda") odložil je včeraj dr. K. Triller, prevzel je pa vodstvo dr. Ivan Tavčar.
(Javen shodi napravi .Slovensko društvo" v Ljubljani v nedeljo 3. dec. ob '/,11 uri dopoldne pri Maliču. Na dnevnem redu je razgovor in sklepanje o političnem položaju in nameravani volilni reformi.
(Iz Žužembrega,) dne 29. novembra: Včeraj je bila pri nas županova volitev, ker je dosedanji župan žužembreSke občine, ki je uradoval v tri ure oddaljenih Hinjah, odstopil. Voljen je bil g. Janez Iv a d u n c , posestnik žužembreški, skoraj z vsemi glasovi. Tako smo dobili županstvo zopet nazaj in upati je, da ne pride več zlepa do tega, da|bi hodili po živinske liste tri ure daleč, ali pa celo, kar se je nekaj časa zahtevalo od županstva v Hinjah, da bi ludi živino Ije morali pripeljati, da bi župan najprej živino videl in še le na to naredil živilski list! To so dobrote velikih, po več farah raztezajočih se občin, kakoršna je naša, ki obsega dvetretinji fare žužembreške, vso hinjsko in šmi-heljsko in se razteza v daljavo kake štiri ure in v širjavo blizu dve uri! Ubogi ljudje v oddaljenih vaseh, če imajo večkrat pri županstvu opraviti! Najboljše bi bilo za ljudi, ko bi se županija razdelila po farah, ali vsaj, da bi se mesto ene napravile dve, in sicer v Žužembregu, h kateri bi pripadala še vsa fara šmiheljska in pa v Hinjah. Koliko manj potov bi imeli ljudje in koliko manj stroškov! Sploh za hribovite in raztresene kraje, kakor je veliki del Dolenjske, velike občine niso in zato bodimo hvaležni možem, ki so pred nekaj leti zabra-nili splošno ustanovo velikih občin po naši deželi. Ni vse za vse! Omenil sem, da se je vršila volitev županova precej soglasno. Sploh je pa zadnje čase postalo pri nas v žužembregu bolj mirno. Nekaj znanih liberalnih kričačev je odšlo drugam, nekaj jih je pa smrt pobrala, nekaj jih je pobegnilo iz gotovih vzrokov v Ameriko. Upamo, da se nam ohrani in vedno bolj utrjuje lep mir.
(Potrjena obsodba.) Pravda prof. Babscha proti vreduiku .Soče" je končana. Pred porotniki obsojen, podal je vrednik priziv proti obsodbi, v katerem je utemeljeval ničnost svoje obsodbe z resnico, da so ga sodili ljudje, ki ne umejo slovenščine. Dne 25. novembra bila je obravnava na Dunaju pred kasacijskim sodiščem. Vrednik in zagovornik dr. I.aginja bila sta navzoča. Dr. Ivopp, zagovornik prof. Babscha, je dokazoval, da zakon ne tirja od porotnikov znanja jezika zatoženčevega. Na tej podlagi je sodišče potrdilo obsodbo.
(Vmeščenje novega župnika.) Od Sv. Lucije: Dne 21. novembra došel je k nam novoimenovani župnik preč. gosp. Josip F a b j a n , koji je že poprej mnogo let služboval tukaj kot kapelan. O veličastnem vspvejemu pač ui treba navajati mnogo podatkov, ker se slavnosti vršč bistveno skoraj povsod jednako. Povsod so plapolale in vihrale krasne zastave, mej kojimi se je odlikovala vaška troboj-nica. Na pristojnem kraju stal je ličeu slavolok z napisom: .Dobro došli!" Ko se je zmračilo, označil
je trikratni strel topičev z visokega opazovališča, bližajoči se prihod in takoj je bila vsa vas razsvetljena ter se sešlo mnogo ljudstva, ki je spremljalo župnika v cerkev, kjer je po adoraciji imel gospod župnik kratek jedrnat in pomenljiv pozdravni nagovor, potem pa je dal blagoslov z Najsvetejšim. Vmeščenje se je vršilo dne 26. novembra v navzočnosti vladnega komisarja pl. Polley-a in knezo-škofijskega pooblaščenca preč. g. Krageljna, dekana tolminskega. Po kratkem in temeljitem nagovoru vršil je g. dekan tolminski cerkveni obred, župnik pa zahvalivši se Najvišjemu daroval je sv. mašo. — Obilno blagoslova božjega! Na mnoga leta!
(Smešno maščevanje — ka-li?) Nekde nam piše iz Trsta: Gospod urednik! Po naključku prišel sem v neko kavarno v Trstu, in kot Slovenec, hotel sem čitati slovenske časopise. Naprosivši postrežnika po istim, prinesel mi jih je in mej ostalimi tudi .Slovenca", kateri pa je bil na mojo veliko nejevoljo čez naslov potrgan. Povprašal sem bližnjega gosta, kaj da pomeni to, do je .Slovenec" potrgan, ostali slov. časopisi pa ne. Odgovor sem dobil v tem, da je to že večkrat zapazil, kako nekakšna sekta, ki zahaja v to kavarno, izvršuje to častno za njo delo. — Imam svoje prepričanje — spoštujem pa p tuje — radi tega obžalujem, da se more kedo v strasti tako spozabiti in se nad koščekom papirja maščevati in sicer mogoče le zaradi tega, ker ne podpira iste sape, katero si misli dihati kot edine zveličujočo takšen duhom siromašni člen sekte. Nizko, zelo nizko smo padli!
(Nekaj novega.) V Mitrovici v Slavoniji so raz-kolni Srbi kar besni na Hrvate. Sicer je to povsod, vendar pa se to sovraštvo tam, koder so razkolniki v manjšini, ue kaže tako hudo; Srb se poleg druzih lastnosti diči tudi s strahopetnostjo. V Mitrovici imajo Srbi zase dva lista, jeden nemški, drugi v svojem narečju. Oba se pečata po največ s tem, kako bi najgrje in najtemeljiteje psovala sveto katoliško vero in katoliško duhovstvo. Vladiko Strossmayerja imenujejo na pr. v svojem nemškem lističu .Grossmagul", duhovnike pa: .bajazzi", ver-riickte Pfaffen", heulende Dervvische", .Koter", .Kerle", .Hetzkapliiue". Srbi s svojo narodno cerkvijo in svojim narodnim šovinizmom dokazujejo tudi v Mitrovici splošno resnico, da katoliškega duhovnika sovraži vse, kar narodnosti ne stavi na verski temelj. Zanimivo je tudi, daje „Hrv. Branik", ki je ustanovljen v obrambo katoliških Hrvatov, skoraj vsak drugi pot zaplenjen; srbskim zabav-ljačem se ne zgodi ničesar.
(Prva brzojavka.) Nedavno se je ustanovila kabeljska zveza mej azorskimi otoki in Evropo. Prva brzojavka se je odposlala sv. očetu. Brzojavili so duhovniki katoliški v imenu ljudstva proseč blagoslova, ki se jim je tudi podelil.
(Nova uiaša.) Knez Ferdinand Croy, član stare in slavne plemiške rodbine, je nedavno daroval novo mašo v Raeauliu v Belgiji. Preje je bil vojak; svoje študije je dovršil v rimskem kolegiju.
(Zlikovstvo ali — maščevanje?) Poroča se nam: Včeraj na večer onesnažila je v Trnovskem predmestju neka ženska troje sosednih hiš z neko barvo. K sreči prišli so jej na sled, in zdaj jej bodo primerno ohladili nemirno kri.
(O Židih.) General Macias, načelnik v Melili na Spanjskem, je izgnal vse Žide iz tega mesta zato, ker so se jim dokazale poleg navadnih goljufij tudi še druge grde pregrehe. Kaj bo iz tega? Ali se imajo zopet vrniti stari časi? .Kaj neki poreko", vprašuje .Semana catolica", .liberalni ekonomisti, ki trde, da je Španija zaostala zaradi tega, ker so njeni vladarji izgnali Žide in mavre." Nam se zdi, da v našem času pri nas v enakem slučaju gotovo jeli trditi naši .svetovni" listi in njihovi parlamentarni hlapci, da pride celo cesarstvo na boben. A vendar bi morda ne bilo tako hudo, ali ka-li?
(Poljaki o izstopu naših poslancev iz Hohen-vvartovega kluba.) .Przegliid"-u se piše z Dunaja mej drugim: .Očividno sama misel stvorjenja koalicije manjšine nima nobenega pomena, ker taka koalicija ne more izpeljati nič izdatnega, iu do vstrajnega protestovanja se na zadnje ni treba ločiti v koalicijo. Vendar v tej stvari igrajo drugi fa'» '•ii vlogo. Kontrakoalicija slovanska mora imeti demonstrativni značaj in je patronizovana od Rusije, kateri je do tega, da pokaže, da so vsi Slovani proti Poljakom."
(Na južnem kolodvoru ljubljanskem) razširili so se zaduji čas zaradi rastočega prometa nekateri uradni prostori, deloma pa premestili ali z nova ustanovili. Tako je poštni urad na tem kolodvoru se povečal, zajeduo se razširili prosUyi za oddajo in vsprejem prtljage in podobnega blaga. Primerno razširil se je na tem, kakor tudi ua državnem kolodvoru prostor za tir, določila in dozidala stanovanja za službeno osobje (sprevodnike i. dr,). Sploh se je po otvoritvi dolenjskih železnic Ijubljansko-kočevske proge na teh kolodvorih vse in za vso slučaje potrebno ukrenilo, česar je potrebno pri novih prometnih razmerah železniških.
Društva.
(Konservativno obrtno društvo v Ljubljani.) Vabilo na društveni shod, kateri bode v nedeljo. 3. decembra t. 1., zvečer ob 5. uri v prostorih doma »katoliških rokodelskih pomočnikov" (Poljske ulice štev. 10). — Vspored: 1. Ogovor predsednika. 2. Poročilo tajuika iu blagajnika. 3. Trgovske in obrtniške zbornice. 4. O ustanovitvi društvenega založišča. 5. Razni nasveti ; vsprejemanje udov. — Delujoč v to, da bi se društvo krepko razvilo, postalo ugledno, da bi v bodoče biio vpoštevati ž njim i v javnosti, vabi cenjene člane in prijatelje društva in se nadeja obilne udeležbe	'	ODBOR.
(Mokronoško bralno društvo) ima svoj ietni občni zbor dne 14. decembra t. 1. ob 6. uri zvečer v gostilni „pri lipi" v Mokronogu s sledečim dnevnim redom: 1. Nagovor predsednika. 2. Poročilo tajnika. 3. Poročilo blagajnika. 4. Poročilo knjižničarja. 5. Volitev računskih preglednikov. 6. Volitev novega odbora. 7. Shodni predlogi in nasveti.__ODBOR.
Telegrami.
Dunaj, 30. novembra. Cesar je vsprejel princa Henrika Battenberškega v zasebni avdijenci.
Dunaj, 30. novembra. Cesarica je odpotovala v Miramar, odkoder pojde na večmesečno pomorsko potovanje.
Dunaj, 1. decembra. V zbornici poslancev začela se je podrobna debata o de-želnobrambovski predlogi. Pri § 1. ie predlagal Klaič, da se izključita okrožji Kotor in Dobrovnik. Franc Coronini je zagovarjal vladno predlogo, ki ni posledica trodržavne zveze, ker tudi pri drugi kombinaciji ni raz-oroženje mogoče. On jo za razširjenje volilne pravice, katero namerava vlada. Furnkranz govori proti predlogi.
Trst, 1. decembra. Cesarica je semkaj prišla.
Berolin, 30. novembra. Državni zbor je izročil glavne dele budgeta budgetni komisiji, ko je poprej državni kancelar dolgo govoril proti protisemitizmu in socijalizmu.
Pariz, 1. decembra. Spuller je zadel na težave pri sestavi vlade. Zato je Casimir Perrier prevzel sestavo nove vlade in prevzel sam vnanje stvarij, Raynal bode minister notranjih stvarij, Burdeau minister financ in Spuller minister pravosodja.
Pariz, 1. decembra. Kakor se zagotavlja, Casimir Perrier sestavi še danes novo vlado. V novem ministerstvu bodo Raynal, Burdeau. Spuller, Dubost, general Mercier, LafTou, Loubet, Kerjegu, Delcasse, Jounart.
Pariz, 1. decembra. Državni pravdnik orleanski razpošilja listom notico, v kateri poroča, da se iz poročil orleanskih upravnih oblastev more sklepati, da sta se pošiljatvi na nemškega cesarja in Caprivija oddali v Orleansu na pošto.
Montevideo, 1. decembra. Tukaj se širi neverjetna govorica, da je Peixoto umorjen.
Želodec ohrani se zdr v z rabo premovane tinkture za želodec. Naročila sprejema lekarna Piccolijeva v Ljubljani.
1 steklenica velja 10 kr.	584 1 10 — 1
50.000 goldinarjev je glavni dobitek velike inomoške 50krajcarske loterije. Častite čitatelje opozarjamo, da je žrebanje nepreklicno 6. dec. 1893.
Umrli mo:
V bolnišnici:
27. novembra. Primož Tomšič, gostač, 73 let, kron. katar v črevesu.
Tujci.
29. novembra.
Pri Maliču; Merizzi, major; Cavar, ravnatelj gledišča; Strohmer, Lowenstein, potovalca; Schacherl, Hochmer, Hezl, trgovci, z Dunaja. — Fiirsattel iz Norimberka. — Goldschmidt iz Siska. — Kapper iz Šmihova. — J. Zitz, poročnik, iz Gorice. — Poženel iz Bistrice. — Kaučič, Simon iz Trsta. — Klemenz iz Gradca.
Pri	: Viljem pl. Stanger, 1'rnl., iz Celovca. —
Kleiner, Weiss, trgovca, z Dnnaja. — Aufmuth, trgovec, iz Gradca. — Fiedler, trgovec, iz Berolina. — Rabas s soprogo z Višnje Gore. — Sčhmidinger iz Kamnika. — Muller iz Hamburga. — Pachleitner iz Linca. — Pecile, Biagio iz Vidna.
Pri bavarskem dvoru: Sedlar, Mejač, vinotržca, iz Komende. — Goljevšček iz Gorice. — L. Skarb iz Pečuha. — Czissarz, potovalec, z Dunaja.
Pri bavarskem dvoru: Bolta, župnik, z Ledin. — Andrae, učitelj, iz Žabnice.
Vremensko sporočilo.
a rt a	Cas	Stanje		Veter	Vreme	Mokrine 1 na 24 ur v mm
opazovanja		zrftkoraera t mm	toplomera po Celziju			
30	7. u. zjut. 2. a. pop. 9. u. zveč.	741 5 738 1 738 7	-7-4 -04 -24	brezv. si. zap. si. svzh.	megla jasno n	5 00 dež
Srednja temperatura —3'4\ za 4 0* pod normalom
Vsebina XII. zvezka:
1. Učitej in vzornik v vedi in umetnosti. Slovencem za premiskek spisal dr. Fr. L. 2. Sveti Ivan Kancij. Zložil Fr. Krek. 3. Mladike. Zložil Anton Medved.
4.	Iz nove dobe. Spisal Ivan Sovran. 5. Joannes studiosus. Spisal Podgoričan. 6. Kranj. Črtice. Sestavil. dr. I. Mauring. 7. Na sveti večer. Zložil A. Medved. 8. Iz Novega Mesta v Bosno. Piše dr. J. Marinko. 9. Morilčev oče. Zložil Anton Medved. 10. Na jutrovem. Potopisne in narodnopisne črtice. Spisal dr. Fr. L. 11. Slovstvo. 12. Razne stvari. — Slike. 1. Cesar Konstantin podarja Rim papežu Silvestru. Slika Rafaelova v Vatikanu. 2. Leon. da Vinci: Jezus uči farizeje. 3. Corregio: Marija moli novorojenega Jezusa. 4. Carlo Dolci: Madonna.
5.	Kristus pastir iu ženin naših du$. Fotografoval B. Lergetporer. 6. Pogled na Koprivnik. Fotografoval B. Lergetporer. 7. Na Koprivniku odkrijejo spominsko ploščo Vodniku dne 27. avgusta 1893. Foto|»afoval B. Lergetporer. 8. Kranj s Savo od južne strani. Fotografoval dr. Fr. L. 9. Pogled na Kranj pred železnico (pred 1. 1871). Po fotografiji Paierjevi. 10. Kokrski most pri Kranju. Fotografoval dr. Fr. L. 12. Glavni trg v Kranju. Fotografoval dr. Fr. L.
Tovarniško zalogo
šivalnih strojev
508 50-7 za vozarenjo
TTJBLVr
v Ljubljani, Dunajska cesta 13.
Ceniki zastonj in franko.
Na prodaj je 90 om. visok
B
z ličnim okvirom vred. popolno izgotovljen, za nizko ceno
IW 65 goldinarjev. "VI F R. TOIAJT,
podobar in pozlatar,	582 6—2
v Ljubljani, sv. Petra cesta štev. 4.
Vizitnice
priporoča
IL Ti!
Za sv. Mi
priporoča	585 2—1
svojo bogato novo
Alojzij Persche
na Stolnem trgu poleg rotovža.
» J
s k a borza.
Dn6 1. deoembra.
Papirna renta 5%, 16* davka ....	97	gld.	69 kr.
Srebrna renta 5%, 16* davka ....	97	„	25 .
Zlata renta 4*, davka prosta.....117	„	75 „
4* avstrijska kronina renta, 200 kron . .	96	.	50 .
Akcije avstro-ogerske banke, 600 gld. . .	1004	.	— .
Kreditne akcije, 160 gld........341	„	75 „
London, 10 funtov stri................124	,	55 ,
Napoleondor (20 fr.)................S/	„	95 .
Cesarski eekini....................5	„	88 „
Nemških mark 100.........61	„	27l.'„
Dn6 30. novembra.
Ogerska zlata renta 4*.......115 gld. 90
Ogerska kronina renta 4%, 200 kron . .	94	„	15
4* državne srečke 1. 1854., 250 gld. . .	144	„	50
5* državne srečke 1. 1860.. 100 gld. . .	160	„	50
Državne srečk« 1. 1864., 100 gld.....198	.	50
Za8tavnapismaavstr.osr.zem. kred. banke 4*	98	„	40
4% kranjsko deželno posojilo.....98	„	—
Kreditne srečke, 100 gld.......197	„	—
St. Genois srečke, 40 gld.......68 „	75
kr.
4* srečke dunajske parobrodne družbe . .	138	gld.
Avstr. rudečega križa srečke, 10 gld. . .	18	,
Rudolfove srečke, 10 gld.......24	,
Salmove srečke, 40 gld........70	,
Windischgraezove srečke, 20 gld.....59	.
Ljubljanske srečke.........24	.
Akcije anglo-avstrijske banke, 200 gld. . .	152	.
Akeije Ferdinandove sev. želez. 1000 gl. st. v.	2880	.
Akcije južne železnice, 200 gld. sr. . . .	105	.
Papirnih rubeljev 100......130	»
— kr.
90 „
" m
50 „
25 '
25 .
87',„,
Nakup in prodaja vsakovrstnih državnih papirjev, srečk, denarjev itd. Zavarovanje za zgube pri žrebanjih, pri izžrebanju najmanjšeza dobitka. K u lan t na izvršitev narodll na borzi.
99
Menjarnišna delniška družba
HBBCIJB«
WollzeilB žt. H Dunaj, HariahilfirstrassB 74 B.
JfJTPojasnila*£X£ vvseh gospodarskih in finančnih stvareh,
potem o kursnih vrednostih vseh špekulacijskih vrednostnih papirjev in vestni sviti za dosego kolikor je mogoče visocega obrestovanja pri popolni varnosti Bf naloženih ar 1 avn i c.