V 39 dneh 3Q številk 4 strani ob ponedeljkih In dnevih po praznik« © stran! ob delavnikih 5 strani ob nedeljah za borih 12 dinarjev mesečne nudi v Sloveniji samo „eäüÄS MAMOI5A" Mesečna naročnina 12 Din, za inozemstvo 20 Din. Uredništvo: Ljubljana, Gregorčičeva ul. 23. Tel.: 2566, int. 3069 Maribor, Aleksandrova c. 16. Tel. 2290. Celje, Prešernova 6/1 G L Uprava: Gajeva 1. Telefon 3855. - Ček. račun: Ljubljana št. 14.614. Oglasi po ceniku. Pri večkratnih objavah popust Maribor, Aleksandrova c. 16. Tel. 2290. Celje, Prešernova 6/1 »M—B——HM——BE—E—Rfrf—lrMro« j Današnja številka vsebuje: Mir pred viharjem Uredba o znižanju prejemkov drž. in samoupravnih nameščencev NARODA Dr. Voj a Marinkovič mrtev Poljski zadrugarji v Ljubljani Seja občinskega sveta v Ljubljani Slajenje grozdnih mostov St. 141 Izhaja vsak dan V Ljubljani v četrtek, dne 19. septembra 1935 Rokopisov ne vračamo Leto 1. Mir vihariem Glavna ženevska »atrakcija« —•, govori velikih kalibrov v zunanji politi- — je mimo. — Hoare je povedal svoje (in kar je povedal, je povedal zelo odločno) in Laval je povedal svoje (in kar je povedal, je povedal zelo previdno). Hoare si je nadel togo neženiranega odvetnika ženevske ustanove in -njenega pakta. Laval pa je zaenkrat ostal v kožuščku previdnega mačka, ki se liže na levo in desno, a krepljev še ne proži... s svojim govorom je za zdaj samo opozoril, da jih ima. Njegova izjava je le v toliko nedvoumna, v kolikor poudarja: »Med Francijo in Veliko Britanijo ni razlike v iskanju tehničnih možnosti za rešitev tega vprašanja. Vsi smo zvezani s paktom DN in zato tudi Francija ne bo šla mimo svojih obvez.« če kaj v tej izjavi moti, potem je to samo futur zadnjega stavka, s katerim je dal Laval v svoji delikatni poziciji med dvema ognjema (Anglijo in Italijo) razumeti, da se bo Francija za skrajne mere proti Italiji v smislu pakta DN odločila samo v skrajnem primeru, to se pravi, ko bi zares že vsi drugi poskusi na elastični osnovi pakta DN odpovedali. S to rezervo je Laval vsaj trenutno rešil svojo pozicijo. Izhod, ki mu ga je nare-kovala. sedanja napetost, ni bil morda najboljši, saj se definitivni odločitvi ne bo mogel izogniti, res pa je, da so njegove izjave pred skupščino DN v popolnem soglasju s tozadevnim položajem Francije. V sporu med Italijo in Anglijo zaradi Abe-sinije se Francija brez rezerv ne more odločiti ne za eno ne za drugo. Abesinska afera v svojem sedanjem razvoju živo zadeva njene evropske interese. Njo predvsem zanimajo morebitne — danes že precej otipljive — reperkusije afriške eks-pedicije na evropskem terenu. Ena sama afriška iskra utegne nenadoma zanetiti Požar v Evropi. Za to eventualnost, ki bi Prizadela predvsem njo samo, potrebuje Francija sigurnih jamstev. Povsem naravno je, da zahteva ta jamstva v prvi vrsti od onih, ki se v zvezi z abesinsko afero bore za njeno naklonjenost v tem vprašanju. Zato je danes razumljivo, zakaj sta La-vai in Mussolini že v rimski sporazum z dne 7. januarja t. L, ki se je nanašal pred Vsem na kolonije, vtaknila med drugim tudi znano priporočilo o čimprejšnji sklenitvi podonavskega pakta. Vprašanje Srednje Evrope Francijo trenutno bolj zanima kot vprašanje kolonij. In če je radi tega v drugem vprašanju do neke mere popustljiva, ne more biti tudi v prvem, ki je zanjo vprašanje njene lastne varnosti. Trenutno ji je lahko vseeno, če se Italija za ped zemlje razširi v Afriki, a ni ji in ji ne hiore biti vseeno, če se za celo državo razširi njen sosed na Vzhodu. In zato je tudi razumljivo, če se Laval izreka za angleško tezo v italijansko-abe-®inskem sporu z rezervo, ki mu jo narekujejo skušnje in položaj. Francija hoče vedeti, če bo Anglija tudi v bodoče in v vsakem primeru tako odločno in neomajno na 6trani DN, kakor je v sedanjem konfliktu. ji London to zagotovilo da — in izgleda, da je sir Samuel Hoare to jamstvo že st>oročil francoskemu poslaniku Corbinu — Potem je zelo verjetno, da Francija zares ^he bo šla mimo svojih obvez«, sprejetih s paktom DN, kakor je to izjavil pred skupščino DN Laval. Po sodbi angleških krogov je dovolj razlogov za domnevo, da “ sodelovanje Francije z Veliko Britanijo d ^hranitev miru v Evropi v bližnji bo-v Obostj še mnogo tesnejše in zanesljivejšimi ^er ie angleško javno men j e v abesin-Kl af l0- da . __________ zieh lnentalne zadeve ne bo povzročilo opo-f doma. tovilaPakj' Italiii itd s° razen Franciji potrebna tudi še z V renner!)’ tUdi Če bi bila zvezana odvrnii111^1^11 koncesijami v korist Italije, sedai ; -uMUSSoliniJa od začrtane poti. Že ne bn ^haJaj° vesti iz Rima’ da se ttaiija Prim °dP0Vedala vojni z Abesinijo niti v vrimeru novih ir«™«.«*» _____ jet aJeri odločno na strani vlade, je ver-krm+s’ da ji njeno trenutno vmešavanje v *VL/X1 • --- Pa verjetno, da bi ta angleška zago- *oštva koncesij in popolnega poza varnost njene meje na Brenner- ¥oma ¥ zraku Mednarodna atmosfera /e iežka #i» napeta Pesimizem na vseh koncih in kraiih — Zadnje unanie, zadnja bojazen: sklepi italijanske vlade na včerajšnjem zasedanju Pariz, 18. septembra, Havas poroča: Listi z nestrpnostjo čakajo rezultatov posvetovanja v Rimu in odgovora petčlanskega odbora. Odkar je izbruhnil italijansko-abesinski spor, listi še niso gledali a to vprašanje s tolikšnim pesimizmom kakor sedaj. »Petit Parisien« pravi, da se je treba bati, da bo Rim odklonil tudi te zadnje predloge. Bati se je, da se bo spor med Italijo in Veliko Britanijo še bolj poostril. Še nikoli ni bila mednarodna atmosfera v zadjih letih tako težka in napeta kakor sedaj, pravi list. »Echo de Paris« presenečajo ogromne angleške priprave. Iz tega sledi, da se angleška vlada ne zanaša na najnovejša pogajanja. S pesimizmom piše o Ženevi tudi »Figaro«, izraža hkratu pa tudi upanje, naj bi si Italija vendarle premislila stopiti v vojno. »Ordre«, ki je kazal pogostokrat simpatije za Mussolinija pravi, da' se Mussolini nagiba h Hitlerju. Levičarski listi pa zahtevajo takojšnje sankcije, da bo mogoče na ta način preprečiti nadaljne spore in komplikacije. Položaj v Ženevi Ženeva, 18. septembra, w. V vseh tukajšnjih krogih z zanimanjem pričakujejo poročil o današnji seji italijanske vlade. Domnevajo, da bp Mussolini odgovoril na predloge odbora petih. Splošno prepričanje pa je, da je minimalno upanje, da bi Italija te predloge sprejela. Pričakovati je, da bo DN po njih odklonitvi proglasilo gospodarske sankcije zoper Italijo. Sankcije, sankcije... O tem se je danes tu mnogo govorilo. Za zdaj je vprašanje teh sankcij v glavnem omejeno na gospodarsko področje. Neka poučena osebnost je izjavila, da bo ključ položaja v rokah Avstrije, če bi sc Italiji onemogočila oskrba po morju. Tedaj bi Italiji ostala le še oskrba preko sosednik držav, na katere meji na kopnem Še vedno je veliko ugibanja o stališču, ki ga bo zavzel Laval. Sodijo, da se bo odločil v skrajnem slučaju kvečjemu za gospodarske ukrepe, nasprotoval bo pa vsaki drugi sankciji. Doznava se, da je baron Aloisi v razgovoru z Lavalom izjavil, da predlogi odbora petih ne vsebujejo ničesar tako pomembnega, da bi se italijanski delegaciji zdelo vredno še dalje ostati v Ženevi. Laval je barona opozoril, da je treba v teh predlogih videti samo osnovo za nadaljnje razgovore, ne pa končne ureditve vprašanja, nakar je baje italijanska delegacija pristala na takšno tolmačenje, čeprav gre v najboljšem primeru le za majhno izpremembo pariških predlogov v korist Italiji. Po najnovejših informacijah se namreč predlogi petorice v glavnem ne razlikujejo od angleških in francoskih pariških predlogov. Zato tu skoro nihče ne dvomi, da bo Mussolini začel osvojevalno vojno, ker to mora storiti. Mislijo, da.bo Italija predloge odbora petih kot temelj za nadaljnja pogajanja odklonila, Abesinija jih bo pa zanesljivo sprejela. V tem primeru DN ne bo treba čakati s prekrižanimi rokami na italijanski napad. DN bo na podlagi čl. 10 in 11 pakta DN moglo skleniti ustrezajoče obrambne ukrepe. Če se bodo dogodki tako razvijali.' kakor pričakujejo, je verjetno, da bo DN tako tudi storilo. Ova nova činitelja V Mussolinijeve kombinacije sta stopila dva nova činitelja. Prvi je čvrsti in odločni odpor DN pod vodstvom Velike Britanije. Mussolini skuša parirati morebitne aktive ukrepe Velike Britanije s tem, da pošilja velike bojne sile v ju. To stališče potrjujejo v ostalem novi transporti vojaštva in vojaškega materijala v Vzhodno Afriko, ki ne samo niso ponehali, ampak so se prav v teh zadnjih dneh še povečali. In kategorične Mussolinijeve izjave poročevalcu pariškega »Matina« pritiskajo na te domneve končno še uradni pečat. Po drugi strani pa tudi Anglija ne drži več križem rok in se že z vso resnostjo pri-Pravlja na spopad. Vsa njena glavna oporišča v Sredozemskem morju so močno utrjena in vzporedno z vestmi o italijanskih transportih v Eritrejo prejemamo zdaj že vesti o angleških transportih na Malto in v druge sredozemske baze ... Med tem je petorica v Ženevi končala Libijo. Doznava se, da bo Italija po prihodu novih divizij imela v tej koloniji skupno 70.000 belih čet. Temu je treba dodati še 375 letal, sta1-cioniranih v Tripolisu. Drugi činitelj je izpre-memba Lavalovega nastopa. Mussolini je bil trdno prepričan, da Laval nikoli ne bo dovolil, da bi Francija opustila čvrsto zvezo, sklenjeno januarja t. 1. Toda po sodbi angleških krogov je dovolj razlogov za domnevo, da bo sodelovanje Francije z Veliko Britanijo za ohranitev miru v Evropi v bližnji bodočnosti po vsej priliki še mnogo tesnejše in zanesljivejše. To bi bil prirođen rezultat zagotovil, ki jih bo Velika Britanija v kratkem mogla dati Franciji, če bo Francija s svoje strani pokazala, da hoče kakor doslej tudi v bodočnosti podpirati veljavo pakta Društva narodov. Petorica je končala delo ŽENEVA, 18. septembra. w. Odbor petih je sprejel končno redakcijo predlogov Italiji in Abesiniji. Odobril je tudi spomenico o italijan-sko-abesinskem sporu oziroma o prizadevanju za likvidacijo tega spora. Predloge in spomenico bo danes popoldne predsednik Madariaga izročil italijanskim in abesinskim delegatom. IMom ¥ Mriko Vsi Abeslnd pripravljeni Dve mesti izpraznjeni Napoli, 18. septembra. AA. Italijanski vojni transporti odhajajo v Vzhodno Afriko vse pogosteje. Snoči je iz tukajšnje luke odplul parnik »Bianca Mano; Izletniški vlak. V noči od O. na 22 septembra t. 1. se bo ob 0.12 odpeljal iz Zagreba gl. kol. posebni izletniški vlak za Sušak, ki se bo s Sušaka vrnil dne 22. septembra t. 1. ob 20.40 ter bo dospel v Zagreb gl. kol. dne 23. septembra t. 1. ob 2. uri 30 min. — Natančnejše informacije glede voznega reda in formalnosti, tičočih se uporabe SOVonega popusta za vožnjo do priključne postaje, morejo potniki dobiti pri potniških blagajnah žel. postaj. X' Zanimiva kulturna ustanova. Te dni so v Zagrebu ostanovili posebno kulturno institucij;?, ki bo usmerjala kmetsko gibanje glede na njegov kulturno-socialni pomen. V hrvatskem kmetskem domu so otvorili »Knjižnico in čitalnico za proučavanje kmetskega pokreta«. Institucija ima tri vrste članov, namreč prijatelje kmetskega gibanja, njegove pionirje in goste. X Higiena v zagrebških gostilnicah. Te dni je bilo v Zagrebu mnogo gostov, zlasti iz Dalmacije, ki so se udeležili svečane otvoritve Buličevega spomenika. Gostje, ki so morali prebivati po gostilnah, so se zelo pritožili zaradi skrajno zanemarjenih in nezdravih razmer v zagrebških gostilnah. Zagrebški časopisi poročajo o tem in ugotavljajo, da so našli po gostilnah pljuvalnike, ki že več mesecev niso bili očiščeni, stranišča, ki niso razsvetljena in so zamašena, kuhinje poleg stranišč, umazane namizne prte, ki so kazali jedilni list zadnjega meseca-, in naposled še nesolidno postrežbo. X Huda nesreča. V delavnici drž. železnic v Zagrebu se je v zadnjem času pripetilo mnogo nesreč. V ponedeljek se je pripetila huda nesreča delavcu Josipu Solu iz Raba. Med delom mu je padla na glavo železna plošča. Pozor! Tovarna testenin Pekatete je uvedla novo cenejšo vrsto pakovanja, ki stane le 25 par na kg. Kadar kupujete Pekatete, zahtevajte jih le v paketih. X Trenkovi panduri. V Zagrebu hočejo ustanoviti društvo Trenkovih pandurov, ki bo nekakšno društvo veteranov, člani bodo imeli zgodovinske rdeče plašče in rdečo kapo na glavi. Za pasom pa bodo nosili starinske »kubure«. X Neurje nad Splitom. V ponedeljek je divjalo nad Splitom neurje, ki je divjalo od 14.15 do 15.05. Padlo je 75 mm dežja. Nevihta je posebno divjala pol ure in je v tem času padlo 60 mm padavin. Na 1 ha površine je padlo okoli 335 litrov dežja, kar je največja količina, katero so zabeležili v zadnjih letih pri nas. Gradnja železnice Št. Janz—Sevnica. Dne 25. t. m. bo že licitacija del za prvi odsek nove železniške proge od Št. Janža proti Sevnici. Trasa železnice teče po levem bregu reke Mirne. Delavci so mestoma že očistili teren vzdolž Mirne, posekali so drevesa in grmičevje. V Dolenjem Šoštanju so pri Savi postavili motorno sesalko, kjer črpajo vodo iz izkopane jame, iščoč pri tem poslu žive skale, kjer bodo postavili opornike projektiranega železniškega mosta črez Savo. Pri delu je zaposlenih kakih 10 delavcev. Pričakovati je, da bodo šla vsa dela hitro izpod rok. X Zločin ljubosumneža. Narednik Marjan Knežević iz Osijeka je v Šibeniku v gozdu ustrelil z revolverjem 20 letno Katico Bičvič. Knežević je izjavil, da se je prepričal, da ga dekle vara in jo je zaradi tega ustrelil. Kapital v zimi Lutz KINO SLOGA. (Ljubljanski Dvor) Telefon 27-30 Danes nepreklicno zadnjikrat ob 16., 19.15 in 21.15 uri operetu Fraskiia Glasba: Franc Lebar. — GV.vne vloge: Jarmila Novotna, H. H. Bollmann. Dopolnilo: Uvertura »Orfej v podzemlju« in najnovejši zvočni tednik! Najelegantnejši kino v Ljubljani, odlična akustika, najpopolnejša zvočna aparatura, nizke cene in najboljši filmi! Radi hitrejše in točncjše postrežbe gostov poslujeta od danes naprej po dve blagajni! Predprodaja vstopnic dnevno od 11. do pol 13. in od 15. ure dalje. V predprodaji telefonično naročene vstopnice je dvigniti pol ure pred predstavo pri blagajni Oskar Nedbalova opereta Jutri! POLJSKA Kiti Jutri! * Dobrodelna tombola v korist revne ljubljanske mladine je pred pragom! Srečke za to prireditev mestne občine že z vso vnemo prodajajo. Tudi šolska deca se je lotila te naloge ter prav pridno razprodaja srečke svojim staršem in sorodnikom. Ljubljansko občinstvo prosimo, da prav pridno sega po teh srečkah, ki jih je Se 'o ’o-.i'o v zalogi. Čim več bo prodanih, tem več revnih otrok bo deležno tople obleke in obutve za zimo, za kar vse je namenjen čisti dobiček te tombole. * II. simfonični koncert Ljubljanske Filharmonije. Drugi simfonični koncert Ljubljanske Filharmonije bo 16. oktobra v veliki dvorani hotela Union pod taktirko svetovnega dirigenta Vaclava Talicha. Glede informacij o podpornem članstvu naj se blagovoli c. občinstvo zglasiti v pisarni Podsaveza muzičara, Ljubljana, opera, vsak dan od 11.30 do 12.30. Podporni člani imajo pri vstopnini popust. * Najuspelejšo opero lanske sezone Verdijevo »Traviato« ponove drevi ob 20. uri izven abon-mana, po globoko znižanih opernih cenah. V glavih vlogah: gospa Zlata Gjungjenac in gospoda Gostič in Janko. * Danes zadnji dan žrebanj'a v kinu Slogi. Pri današnjih treh predstavah ob 16., 19.15 in 21.15 uri se vrši zadnjikrat žrebanje za Philipsov radio-aparat in ostale dobitke. Na sporedu je danes nepreklicno zadnji dan Franc Lebarjeva opereta Fraskita in ostali dopolnilni spored. Vsi, ki lepega filma še niso videli, naj si ga prav gotovo ogledajo zlasti, ker se jim sreča lahko zadnji trenutek nasmeje in dobe poleg vsega še prekrasna darila. __ Poskusite samo enkrat nebarvane OKI iažžie testenjne in nikdar več ne zaželite boljšega! * * * Zglase naj se na policiji pri g. Tomiču vsi tisti, ki so jim bile kdaj ukradene še skoraj nove gojzerice. Neki mlajši fant jih je namreč prodajal na starini na Gallusovem nabrežju. Na vprašanje, čigave so gojzerice, je fant izjavil, da očetove in bi moral zato prinesti očetovo potrdilo za prodajo. Ker ga pa ni bilo več nazaj, je trgovec sumljive gojzerice izročil policiji. * Sokolsko društvo Ljubljana II je preneslo redno telovadbo iz telovadišča na Prulah v telovadnico na L drž. realni gimaziji v Vegovi ulici. Danes dopoldne je bila pred malim kazenskim senatom obnovitvena razprava v procesu 44 letne Ane Markuzijeve, žene nedavno oproščenega Ivana Markuzija. Ana je po svojem zastopniku dr. Komav-liju predlagala obnovitveno razpravo, kar je res tudi dosegla. Danes so obnovo dovolili in se je- takoj nato vršila ponovna Cenik: Tovarna Lutz peči, Ljubljana VII. X Cigani so jo odpeljali. Na cesti Od-žak-Gradačac je skupina ciganov ugrabila 7 letno Safijo Sofie. Cigani so jo stlačili v voz jo pokrili s cunjami in ji zamašili usta in pobegnili. Kmetje so cigane dohiteli in jim ugrabljeno dete odvzeli. X Weilova bolezen v Splitu. Neki Splitčan je obolel za Weilovo bolezen, o kateri poroča ga. dr. Smiljana Antunovic v zadnjem Zdravniškem vestniku. Na Kitajskem in Japonskem, kjer se tupatam pojavi kot epidemija med delavci na plantažah, ki uživajo samo riž, se bolezen imenuje Beri-beri bolezen. X Žena-logar. Vas Boraja v šibeniški občini je sreskemu načelstvu sporočila, naj »razreši« logarjevo ženo službe, ker že nekaj let opravlja ona in ne mož to službo, žena se je izkazala za zelo trdosrčno in pristransko logarico, ki je zaradi politične in strankarske mržnje nagajala kmetom, kadar je le mogla. X Pomorska razstava »Naš Jadran«, i jo je priredila v okviru letošnjega jesenskega Ljubljanskega velesejma Jachanska straža, bo zopet odprta v petek, soboto m nedeljo, t.-j. 20., 21. in 22. t rn. Tako bo omogočeno, da si bodo to razstavo ogledali tudi oni, ki to med velesejmom niso mogli. Na to opozarjamo zlasti ravnateljstva naših srednjih in drugih šol. Pri skupnem obisku dijaštva je_ vstopnina. Din F— za osebo, za ostalo občinstvo pa je Din 5— za osebo. Liubliana DNEVNA PRATIKA Četrtek, 19- septembra: Katoličani: Januarij, »ravoslavni: 6. septembra, Jevdokije, m. DEŽURNE LEKARNE Bakarčič, Sv. Jakoba trg 9; Ramor, Mikloši-! čeva cesta 20, Gartus, Moste, Zaloška cesta IS. Maribor Odmev Markuziievega &ro€esa razprava, ki pa je bila zelo kratka. Ker se je državni tožilec dr. Hojnik strinjal s takojšnjo razsodbo, je predsednik senata Lenart po kratkem posvetovanju razglasil oprostilno sodbo. Tako je Markuzijev proces končan in je tudi Ana Markuzijeva, ki je svojo triletno kazen že presedela, nedolžna. A Z drevesa... Včeraj pri obiranju sliv e padel z drevesa 6 letni Slavko Vivod, mizarjev sin s Teznega ter si pri tem zelo nevarno potolkel glavo, tako da je nezavesten obležal. Slavka so morali nemudoma prepeljati v bolnico. A In P° stopnicah... Na glavnem trgu je hotel včeraj popoldne v javno stranišče 51 letni invalid Anton Verbovšek iz Kamnice. Po nesrečnem naključju pa je invalid po stopnicah padel in si zlomil več reber na desni strani. Verbovšek se zdravi v bol- A Splašen konj povzročil nesrečo. Včeraj je vozil posestnik Ivan Hercog s Pobrežja drva v mesto. Nenadoma pa se. mu je spla-šil konj in Hercog je zaradi silnega sunka dobil desno nogo v kolo. Obležal je z zdrobljeno nogo in so ga morali takoj prepeljati v tukajšnj bolnico. A Statisti za gledališče. Za sodelovanje pri neki gledališki predstavi, se naj javijo oni, ki bi imeli veselje za štatiranje, pri gledališki blagajni. . A Dvoje planinskih Slavij. V nedeljo 22. t. m. bo slovesno blagoslovljena renovirana kapelica sv. Antona pod Sv. Bolfenkom na Pohorju. Za prenovljeno kapelico je izgotovil znani mariborski kipar Sojč ličen kip. — Istega dne bo blagoslovitev razglednega Črnim dnevom nasproti Celje, 18. septehibra. V celjski cinkarni je torej res stavka. Bati se je, da dela ne bo dolge tedne. Delavstvo se drži cinkarne in je popolnoma mirno. Kakih 250 ljudi je z družinami brez zaslužka. — Apnenik v Pečovniku je tudi za prvi oktober odpovedal delo vsem delavcem. Prizadetih bo okoli 60 ljudi. — Težko bo to jesen, zlasti ker se cinkarniško delavstvo že sedaj z letaki obrača k občinstvu in prosi vso pošteno javnost, da bo delavcem v času stavke moralno in materialno naklonjena. Zgodovinska seja rajhstaga v Niirnbergu. Hitler govori o treh osnovnih novih zako-nih Nemčije, o zakonu o nemški zastavi, ki je zastava kljukastega križa, o zakonu o nemškem državljanstvu in o zakonu za zaščito nemške krvi in časti. stolpa pri Sv. Pankraciju, nato pa velika narodna zabava. Na obe slovesnosti opozarjamo Mariborčane, ki naj v velikem številu pohite na naše planine. A »Čarman«, sloviti pevski zbor iz Buka'-rešte bo v novembru na turneji po Jugoslaviji Predvidoma bodo pevci nastopili tudi v Mariboru, kar bo vsekakor velik dogodek za naše mesto. A Zastrupljenje mlade žene. Danes zjutraj so bili mariborski reševalci poklicani na pomoč mladi ženi, ki je v Studencih obupala nad svojim življenjem. Ko ni bilo moža doma, je 23 letna tekstilna delavka Rozalija F. iz Studencev popila večjo količino ocetne kisline. Strup je začel takoj delovati in v silnih krčih se je obupanka zgrudila. Njeno dejanje so pravočasno opazili in pomoč je bila takojšnja. Zastrup-Ijenki so v bolnici rešili življenje. Vzrok dejanja ni znan. ........... A Grajski kino: Od četrtka dalj c sij a j na veseloigra »Žene se ne udajo«. Na planinah ni greha. — Pride »Amphitryon«. Willy Fritsch, Käthe Gold, Adele Sandrock inAI£hm Union: Danes zadnjič »Žrtev ljubezni«, dunajski film prekrasne vsebine, prava pesem ljubezni. V glavni vlogi Luise Ullrich, Hans Moser in Oskar Sima. Celle J Umrla je sredo v javni bolnišnici 35 let stara žena posestnika Antonija Bovha iz Verač pri Podčetrtku, žalujočim sožalje! ■ Požar. V torek ob poldveh popoldne je hotela žena posestnika Franca Gajška v Pečovniku ravno vsaditi kruh, ko se je pognal plamen iz peči in švignil po sajah v leseni dimnik na strehi. Saje v dimniku so se vnele in ogenj je prešel skozi dimnik na slamnato streho. Hiša je bila na mah v plamenu in je zgorela, ker celjski gasilci niso imeli vode. Pomagali so samo toliko, da so leseno poslopje razdrli, škoda je krita z zavarovalnino. ■ Trboveljski slavci v Celju. Za jesensko sezono so Trboveljski slavci zopet naštudirali čisto nov program, s katerim pojdejo gostovat. V nedeljo 6. oktobra pridejo v Celje. Solo-točke bo pela Rezika Koritni-kova. Zbor je temeljito pripravil g. Šuligoj. ■ Zveza zasebnih nameščencev, podružnica Celje, sklicuje za danes ob 8 zvečer v Narodnem domu zborovanje vseh privatnih trgovskih, odvetniških m bančnih nameščencev. Zborovanje je zelo važno! Ptui Z nožem so ga obdelali. Letič Ivan, posestni ški sin iz Pobrežja, se je udeležil v uedefio vinske trgatve, katero je priredila gostilničarka Kastner v Majskem vrhu. Ko se je zvečer vračal domov, so ga na poti počakali trije fantje, s katerimi se je na trgatvi nekoliko sporekel, ter ga pošteno obdelali z nožem m palicami tako, da so ga morali takoj prepeljati v ptujsko b0yolft|o°ie poškodoval. V nedeljo dopoldne je gnala posestnica Zavec Marija iz Dolene živino na pašo Pri zavračanju pa jo je razdražen vol nasadil na roge, jo vrgel ob tla in jo pohodil tako, da je zadobila težke notranje poškodbe in g0 jo morali takoj prepeljati v bolnišnico. pri obrambi brata ga je poškodoval. Ko je v nedeljo ob povratku domov nekdo napadel brez povoda Jurešič Andreja iz Zavrča, mu je prihitel na pomoč njegov bral Mirko, katerega ie napadalec udaril dvakrat z nožem po glavi, tfl' ko da se je zgrudil nezavesten na tla in so morali prepeljati v bolnišnico. Zaključek servirnega tečaja. V pon del jele P poldne je priredilo vodstvo servirnega tecaj^ dvorani Narodnega doma servirno razstavo. Katero so meščani obilno poselili. Posebno p£l »o se zanimale zanjo naše gospodinje. Zelo otuig-no je bila servirana miza ge. Berliceve, resmv-raterke pri pošti. Po razstavi je bd ^Uiut n tečaj, katerega je obiskovalo 40 tečaimko Po zaključka narodni poslanec Miha Brenčič, predsednik mestne občine g- Ladislav Jerse m 2-Milka Senčar, kot zastopnik TOL Predsednik zadruge je pozdravil vse navzočne in se zahvalil vseiu, ki so omogočili, da se je tečaj tako lepo dovršil. Cgospodarsgyo Slaienie grozdnih mostov To vprašanje ureja zakon o vinu s pravilnikom, ki ga naši viničarji, žal, se premalo poznajo. Vodilno načelo je, da mostov ne smemo sladiti s sladkorjem m drugimi sladkimi snovmi, izvzemši z zgoščenim (ukuhanim) moštom iz grozdja žlahtne (evropske) vinske trte domačega izvora ob posebnih pogojih, ki jih predpise kmetijsko ministrstvo. Raba zgoščenega mosta pa zaenkrat pri nas ne prihaja v poštev. Izjemoma in v slabem vinskem letu more banska uprava izdati na predlog pristojne enološke postaje (za Dravsko banovino: banovinska kmetijska poskusna in kontrolna postaja v Mariboru) ali kletarskega nadzornika splošno (obče) dovoljenje za sla-jenje mošta (ne pa vina!) od žlahtne trte s prečiščenim (rafiniranim) sladkorjem od sladkorne pese ali trsta, največ do 4 kg na 100 litrov, a samo radi zvišanja količine prirodnega sladkorja do redne sladkobe grozdnega mošta. Obče dovoljenje za sla-jenje se lahko izda za vso banovino ali tudi samo za določene vinarske okoliše (občine i. sl.) v tej banovini. Iz tega ne sledi, da bi prav vsak vinar moral sladiti. Imamo zgledne vinarje, ki nikoli ne sladijo; to so takoimenovani vinski puristi. Kdor sladi svoj mošt na osnovi občega dovoljenja za slajenje, mora takoj po izvršitvi slajenja predložiti pristojnemu kletarskemu nadzorniku (za bivšo Ljubljansko oblast v Ljubljani, za bivšo Mariborsko oblast v Mariboru) točno izpolnjeno »Prijavo slajenja mošta« po obrazcu A- ki je dodan pravilniku k zakonu o vinu. Ako banska uprava ni izdala občega dovoljenja za slajenje, more posamezni vinar po dokazani potrebi dobiti od pristojnega kletarskega nadzornika izjemno dovoljenje za slajenje (osebno ali individualno dovoljenje). Ža to pa mora prositi, odnosno predložiti točno izpolnjeno »Prošnjo za dovoljenje slajenja mošta s sladkorjem« po obrazcu C, ki je tudi dodan pravilniku k zakonu o vinu. To ni mogoče pred redno trgatvijo, marveč šele po pravočasni trgatvi, ko moremo dokazati, da li je slajenje res potrebno ali ne. Predčasno vložene prošnje se ne morejo upoštevati. Ker mora biti »Prijava« (po obrazcu A), kakor »Prošnja (po obrazcu C) vsekdar v dvojniku, priporočamo tiskovino za to, s čimer si prihranimo mnogo zamudne pisarije. Doznali smo, da ima take tiskovine na zalogi »Mariborska tiskarna« v Mariboru. Da n tudi še katera druga tiskarna, nam ni znano. Na vsak način pa je treba sprejeti v tiskovino prav vse besedilo iz predpisanega obrazca, torej tudi določeno besedilo za rešitve kletarskega nadzornika. Iz povedanega je jasno razvidno, kdaj je treba rabiti »Prijavo« (A) in kdaj »Prošnjo« (C). Zamenjave ne sme biti. Pomniti je med drugim še tole: Slajenemu vinskemu proizvodu ne smemo dodavati vinske kisline ne citronove kisline.Tudi ne smemo takega vina označevati z besedami: pravo, pristno, prirodno, naravno, naturno, originalno itd. Izjemna dovoljenja za slajenje se ne morejo izdajati vinskim trgovcem in vobče osebam, ki kupujejo grozdje za predelavo v vino. Slajenje se tudi ne more dovoliti za mošte od preranih trgatev in od najslabših trsnih vrst, ki —zlasti v mrzlih legah — sploh nikoli prav ne dozore. Mostov samorodnic in njih mešanic z žlahtnimi mošti ne smemo sladiti. Seveda tudi takih vin ne. Zakon o vinu ne pozna nobene razlike med za trošarin j enim sladkorjem in neza-trošarinjenim sladkorjem. Leta 1933. so slovenski vinarji zahtevali in dobili nad 30 vagonov nezatrošarinjenega sladkorja za umetno popravljanje grozdnih mostov, šlo ga je nekaj tudi za druge svrhe. Tako je sladkorna industrija dobila zanj samo od slovenskih vinarjev okoli 2 milijona dinarjev. Vprašanje obstoja slovenskega vinarstva s tem ni rešeno, baš nasprotno. Neke druge vinorodne pokrajine naše države namigujejo, da Dravska banovina vobče ne more vinariti brez umetnega popravljanja, kar škoduje slovenskemu vinarstvu. Izgledi za letošnjo trgatev niso najslabši. Ponekod kažejo gorice odlično, drugod pa trdijo že od sredi poletja sem, da brez. sladkorja ne bodo izhajali. Resnica je, da je pomladna pozeba — na srečo že prve dneve maja — tu pa tam napravila škodo, toda v ustrezajočih zemljah in legah sko-roda čisto nobene. Ponekod je suša ovirala pravilni razvoj trsja. Marsikaj še lahko popravi narava. V splošnem lahko rečemo, da je želja po nezatrošarinjenem sladkorju pri nekaterih večja od potrebe po slajenju, ki se da ugotoviti sploh šele ob pravočasni bratvi. Poslednji tedni in dnevi zoritve so za kakovost pridelka najbolj odločilni. Zato pa se naj nihče ne prenagli s trgatvijo, še manj pa s slajenjem, da očuvamo in čim bolj učvrstimo stari sloves pristne božje kapljice domače! Kraljevska banska uprava Dravske banovine doslej še ni izdala občega dovoljenja za slajenje in kletarsko nadzorstvo v Ljubljani, odnosno v Mariboru ne nobenega osebnega (individualnega) dovoljenja za slajenje iz navedenih razlogo. Za resnično potrebo slajenja pa bi naj bilo nekaj nezatrošarinjenega sladkorja vedno na razpolago, da se njega morebitna uporaba s predpisano kontrolo po finančni upravi lahko pravilno in pravočasno izvrši. Andrej Žmavc. Iz ..Zadružnega vestnika' 8—9 št. »Zadružnega vestnika«, ugled-ftega glasila Zveze slovenskih zadrug,^ pri-občuje v svojem gospodarsko-zadruznem pregledu med drugim troje beležk, ki bodo zanimale tudi našo širšo javnost. 1. Kje je denar? Vsak drugi človek, zlasti pa vsak vlagatelj vprašuje: kje je denar? Pred krizo je bilo v obtoku le malo več denarja kakor zdaj in vendar so bile tedaj blagajne denarnih zavodov vedno polne, zdaj pa so vedno prazne. Odgovor je zelo priprost in jasen. Prej je denar hitro krožil, zato ga je bilo navidezno povsod dovolj, zdaj pa zastaja, zato izgleda, da ga ni nič več. Prej Pozor Itroiaft, šivilje, gospodinje in konlekcifonerji perila Najmoiiernejše preizLuiene kroj« za vse vrste garderobe, kakor .tudi za pletenine (Strickware) in perilo (najnoveiši dunajski konfekcijski modeli) dobite točno po meri in sliki s priloženim navodilom. Izdelan! kroji za garderobo ä Din Ib'—, za 10 štev. Din 100*— Izdelani kroji za perilo k „ 10'—> „ 10 „ » 50' 23. septembra zaZne specijalni teZaj splošnega krojenja garderobe in periln. Po zobljnZku brezplažno nomešZenje. Revnejšim brezplaZno! Tozadevne informacije in vpis pri I. HASEK, krojni tfečaj in konfekcija KARLOVAC, Marmontov» 20 so ljudje ves odvisen denar vlagali v denarne zavode, zato je zastajal, kolikor je sploh, v njihovih blagajnah, v krizi pa so pa go večini držali doma, vsled tega je zastajal (ležal) v zasebnih blagajnah ali nogavicah, kakor temu pravimo v vsakdanji govorici. Zdaj pa že tudi veliko zastaja (brezplodno leži) v blagajnah nekaterih denarnih zavodov, ki pa ne vedo kaj začeti ž njim, ker na daljši rok ga ne smejo, na kratek rok pa ne morejo plasirati, dokler vlada gospodarska kriza. Iz raznih bilančnih in podobnih poročil vidimo, da leži samo v večjih denarnih zavodih v Beogradu 685, v Zagrebu 360, v Ljubljani 95, skupaj torej 1140 milijonov dinarjev. Vsaj toliko ga leži v zasebnih blagajnah. Toda ker je pri denarnih zavodih to samo »nov« denar, ga ne smejo izplačati starim vlagateljem. 2. Kako se bodo sanirale naše banke. Na ponovna vprašanja onih naših zadrug, ki imajo poslovne odnose tudi z bankami, objavljamo, da je zdaj odobrena sanacija vsem našim bankam, ki so prosile za njo. Sanacijski načrti so v glavnem sledeči: Ljubljanska kreditna banka odpiše vse rezerve in valorizacijske fonde, poleg tega pa tudi tri petine delniške glavnice. Vlog pa banka ne odpiše, temveč samo zniža za dobo 6 let obrestno mero za vloge na 2%. Vgalatelji torej od glavnice nič ne zgube, zadovoljiti pa se bodo morali z nizkimi obrestmi. Zadružna gospodarska banka v_ Ljubljani odpiše vse rezerve, 90o/o delniške glavnice in 40°/o hranilnih vlog prenese na sanacijski fond, ostanek pa bo 6 let obrestovala po 2°/o- Novo delniško glavnico vplača Zadružna zveza kot dosedanja glavna delničarka in upnica. Jadransko - podunavska banka odpiše rezerve, valorizirani del nepremičnin, 400/o vlog nad 100.000 Din pa se spremeni v prioritetne delnice in sanacijski fond. Ostale vloge bo skozi 6 let obrestovala samo po 2«/o. Obrtna banka v Ljubljani odpiše rezerve in 80o/o delniške glavnice, vlog pa ne odpiše, pač pa jih skozi 6 let obrestuje samo po 2°/o. Poleg tega je odobren odlog plačil tudi nekaterim hranilnicam, kreditne zadruge pa še čakajo na rešitve prošenj. Kakor vidimo je kriza pogodila najprej banke. Pri tem bodo precej prizadete tudi nekatere hranilnice in posojilnice, ki so v večji meri poslovale z bankami. Naša Zveza je k sreči pravočasno dovolj omejila poslovanje z bankami, tako da pri njih nič ne izgubi. Kakor je težka kriza tako tudi njene posledice ne bodo lahke. Upajmo in želimo, da se bomo vsaj za bodoče naučili, kako tujega denarja ne smemo upravljati; s tem pa bomo tudi znatno omejili možnost nove gospodarske krize. 3. Koliko denarnih zavodov je pod zaščito? Kolikor smo mogli ugotoviti, je v Sloveniji zdaj pod zaščito skoraj tretjina denarnih zavodov in sicer je od 480 delujočih kreditnih zadrug 145 pod zaščito, od 26 regulativnih hranilnic 5 pod zaščito, od 3 večjih bank 2 pod zaščito. Kreditne zadruge so skoraj vse prosile samo za odlog plačil, le par tudi za sanacijo in izventečajno likvidacijo, od regulativnih hranilnic so prosile 4 za odlog plačil, 1 pa za izventečajno likvidacijo, banki pa sta obe prosili za sanacijo. Dalje je značilno, da prevladujejo med za« ščitenimi večji denarni zavodi, največji pašo celo vsi, in sicer tako bančni kakor tudi zadružni in hranilniški. Torej nadaljnji dokaz ,da so za kreditne ustanove najbolj zdrava Rajfajznova organizator-na in kreditna načela. Seveda gornje številke še ne dokazujejo, da so nezaščiteni zavodi dovolj likvidni. Nelikvidni ali vsaj malo likvidn so skoraj vsi zlasti pa oni, ki so podelili kredite kmetom, obrtnikom in trgovcem. Dejansko se morajo tudi vsi posluževati zaščite na ta način, da so upniki prizanesljivi proti njim iz strahu ,da bi sicer prosili za zaščito. Gospodarske vesti = Uprava jetnišnice okrožnega sodišča v Ljubljani razpisuje komisijsko dobavo 11.000 kg koruzne moke, 5500 kg pšenične moke št. 6 in 650 kg pšenične moke št. 0 za čas od 1. oktobra do 31. decembra 1935. ----Pogoji so na vpogled v pisarni Zbornice TOI v Ljubljani. = Oddaja del za adaptacijo pekarne v Celju se bo vršila potom ofertne licitacije dne 30. septembra pri referentu inženje-rije Komande dravske divizijske oblasti v Ljubljani. — Pogoji in proračun so na vpogled pri inženjerskem oddelku te komande. Borzna porošil* DEVIZE Ljubljana, 18. septembra. Amsterdam 2961.01—2975.61, Berlin 1756.08—1769.95 Bruselj 740.60—745.67, Curih 1424.22— 1431.29, London 216.12—218.18, Newyork 4354.64—4390.96, Pariz 289.25—290.69, Praga 181.19—182.30, Trst 357.17—360.26. Curih, 18. septembra. Beograd 7, Pariz 20.3150 London 15.2175 Newyork 307.375, Bruselj 52.08, Milan 25.14, Madrid 42.0750, Amsterdam 208, Berlin 123.90, Dunaj 57.35 Stockholm 78.45, Oslo 76.45, Kopenhagen 67.90, Praga 12.7350, Varšava 57.9250, Atene 2.90, Carigrad 2.45, Bukarešta 2.50, Helsingfors 6.70, Buenos Aires 0.83. VREDNOSTNI PAPIRJI Beograd, 18. septembra. 50/o sred. roč. pos. —, 70/0 štab. pos. v Parizu 82—81.50— 81.50, Narodna banka 6000—5880, Agrar. Priv. banka 233.50—232.50, 7#/o drž. inv. pos. 82.75—82.25—83, 7«/n Blairovo pos. 72—71, 6°/o beglučke obv. 67—66.75—67, Vojna škoda prompt. 370.50 369.50. Zagreb, 18. septembra 7% invest. pos. 79—80.50, Vojna škoda 368.369—368, 370 r, 7