PoStnina plačana v gotovini. V Milani, v Četrtek rine 20. oktoDro 192L Leto XLDL »SLOVENEC« relja po .)Ošti na vsa strani Jngo* slavile ln f Ljubljani; bs oelo leto naprsj. i 240«— sa pol leta „ .. „ 120-— za iotrt lata „ .. „ 60-— n en mesec „ . > H 20 Za ln ozsmstv o oalolotno K 480*. B Sobotna Izdaja: a Za oelo leto.....K 40 — ■s inosamatv« . • ■ „ se — Inseratl: *......a Enostolpna paUtvrsta (M ma ilroka la 3 mm visoka ali nj« prostor) i> enkrat . , . po * poslana Iti , , po K 9*—> Pri več|em oarofilla poptsL. Najmanjši oglas i 9/9 mm KIV Ishais rsak dan lavzamit ponedeljka ln dneva po praznika ob 4. ari tj litra). Mesečna priloga; Vestnfe SKS Uredništvo je v Kopitarjevi olloi štev. 6/ID, Ko .oplsl se ae vračajo; nolrankirana pisma so na sprejemajo. Uredn. telef. štv. 50, npravn. štv. 328. Političen list n slovenski narod. Oprava |a v Kopitarjevi al. 6. — Račun poštna hran. ljabl|aoska št. 850 aa naročnino ln št 348 sa oglasa, avstr. in češke 24.797, ogr. 29.511, bosn.-haro, 7563. ..umuuuum— ulii^.vT-i* Na predvečer parlamenta. Danes ob 10. uri dopoldne se sestane po večmesečnem presledku zopet naš parlament, naša najvišja politična inštanca, ker smo vsaj po zatrjevanju demokratskega časopisja najmodernejša parlamentarna vladavina v Evropi, če ne na svetu. Po "ekih starih zakonih, ki že več res niso, bi se imela ustavotvorna skupščina avtomatično izpremeniti v zakonodajno, in sicer za dobo dveh let. Tako je baje sklepalo Privremeno Narodno Predstavništvo blagega spomina, ampak to je vse enkrat bilo. Danes sklenejo gospodje lahko tudi drugače in nihče ne bo ugovarjal. Mi bi nadaljevali v satiričnem tonu, toda položaj države je v momentu, ko se sestaja redna zakonodajna skupščina, pre-resen. Državo mor6 in tarejo silne notranje težave in, kar je mogoče še važnejše, tudi zunanjepolitični horizont ni baš brez oblakov. Naši notranjepolitični problemi so danes od prvega do zadnjega še nerešeni. Vidovdanska ustava notranjepolitičnega položaja ne samo ni izravnala ali vsaj omilila, ampak ga je še silno poostrila, tako da je Narodni klub zapustil parlament, kar je spravilo naše najakutnejše notranjepolitično vprašanje, namreč hrvatsko-srb-ski spor, pred evropsko javnost. Nič manjše važnosti ni vprašanje Slovencev zaradi nastopa Italijanov v okupiranem ozemlju in postopanja koroških Nemcev. Zaslepljenost vladnih strank seveda vseh teh problemov ne vidi, ker njim ne gre za nič drugega kakor samo za to, da se obdrže na vladi za vsako ceno, tudi za ceno države same, če ne gre drugače. Čujemo mnogo o pogajanjih, toda o kakšnih pogajanjih? Med radikalci in demokrati, ki v svoji strankarski strasti bijejo neizprosne boje za pisarska mesta pri okružnih in šreskih oblastih, ne vidijo pa neizmernih ran, ki jih njihovo brezmiselno gospodarstvo seka državi. Valuta pada in mi prodajamo svoje blago vedno bolj zastonj. Davki rastejo, a nihče ne ve, kam gre denar. Pritožbe glede carine rastejo od dne do dne, a nihče se zanje ne zmeni. Industrija vpije po zaščitnih carinah, kmetje in delavci zaradi draginje, uradništvo po ureditvi plač, vsa javnost po pravni sigurnosti, ministrski svet se pa posvetuje o raznih ponudbah a la »Omnium Serbe«, podpisuje ukaze o razrešitvi definitivno nastavljenih uradnikov in kadar se vpitje iz cele države po zboljšanju uprave ne da več preslišati, pošlje Pašiča v Pariz, da poroča neznano kje bi-vajočemu kralju o — >položaju«l Tudi vnanjepolitični položaj ni nič boljši. Res je, da nam pošilja čehoslovaški vojni minister svoje pozdrave po letalcih — poleg pozdravov seveda tudi še kakšno drugo pošto, — ravno tako pa je tudi res, da pošiljajo Italijani Arnavtom orožje in municijo vse tja do naše meje. Za kratek čas aranžirajo Italijani tudi majhno zasedbo luke Baroš, kar spričo bodoče zgradbe železnice Belgrad—Kotor (namesto Split) ni nič važnega, potem povabijo tudi Ogre na oddih v Benetke — na »lidu« je res lepo! —, potem sklenejo gospodje Italijani potisniti malo entento z nami vred nekoliko ob zid, a kaj je to? Malenkosti, za katere se še vlada ne briga, kaj še-le parlh-mentl Kaj je n a š parlament? Da govorimo po študentovsko: sPaukboden« za demokrate in radikale in nič več. To ni tisto javno torišče, kjer se izmenjavajo misli o najvažnejših državnih problemih, tam se ne krešejo mnenja sijajnih govornikov o resnih željah in zahtevah ljudstva, ampak glasuje se in sklepa o malenkostnih željah in potrebah dveh — treh vladnih strank brez ozira na obče dobro, brez ozira na o^-žavo, brez ozira na ljudstvo. Obkrožajo nas vnanji sovražniki — kaj za to? Glavno je, da je sreski pisar v Piškopeji demokrati Italijani pošiljajo polke v vojni opremi na našo mejo — kaj za to? Glavno je, če gre izvoz! Valuta pada — kaj za to? Glavno je, da »zarade« oni, ki so na vrhu! Uradništvo stoka in delavstvo joka — kaj za to? Glavno je, da bodo po dr. Žerjavo-vem delili iz Belgrada vsem milosti in dobrote po hrbtu, če ne bodo molčali! Zakaj pa ima vlada moč, ima cenzuro, ima vojsko, ima kralja — čeprav ne doma? Doma so demokratje in dr. Žerjav in basta! V res parlamentarnih državah v 1 a -d a parlament. Pri nas parlament nevla-d a. Naš parlament je karikatura parlamenta. Dobra petina poslancev manjka, ker so njihovi mandati razveljavljeni, dru- ga petina ali četrtina parlamenta se je iz parlamenta odstranila, ostanek se medse-boj prereka za strankarsko nadmoČ — ali more iz tega nastati kako državniško delo? Zato smatramo, da bo sedanje zasedanje parlamenta ostalo brezplodno v političnem in gospodarskem oziru in nas bo pahnilo še globlje v prepad. Edina rešitev iz tega nepovoljnega položaja bi bile nove volitve. MAŽARSKE PRIPRAVE NA SLOVAš KI MEJI. — ITALIJANSKA POMOČ MAŽAROM. Bratislava, 19. okt. (Izv.) Mažarska armada je zasedla vso slovaško mejo. Mažarska obmejna mesta so prenapolnjena z vojaštvom. V vsako tudi najmanjšo obmejno vas so poslali Mažari vsaj po 100 mož v popolni vojaški opremi. Češkoslovaški vladi te priprave niso ostale neznane in je češkoslovaško vojno ministrstvo ukrenilo vse potrebne protiodredbe, Dunaj, 19. okt. (Izv.) Kakor javljajo Lidove Noviny, je tajen sporazum med Italijo in Mažarsko gotova stvar. Češki listi naglašajo, da so tudi avstrijski delegati, ki so prisostvovali konferenci v Benetkah, dobili isti vtis. Italijanski zunanji minister Della Toretta je v Benetkah naglašal, da Francija in Anglija z Italijo popolnoma soglašata. Krogi, ki imajo tesne zveze z dunajskim mažarskim poslaništvom, ne taje, da so se vodila intenzivna pogajanja med Italijani in Mažari v Rimu in v Budimpešti. Po splošnem mišljenju je italijan-sko-mažarska konvencija v prvi vrsti naperjena proti Jugoslaviji. Dunaj, 19. okt. (Izv.) »I.idove Noviny« poročajo o italijansko-mažarskem sporazumu, da je Italija garantirala Mažarski efektivno pomoč 40.000 vojakov. Belgrad, 19. okt. (Izv.) Zadnja ministrska seja je bila sklicana na zahtevo vojnega ministra Zečeviča, Seja je trajala od 5. do 8. ure zvečer. Na se]i so pretre-savali položaj glede Albanije in Mažarske. Bratislava, 19. okt. (Izv.) Mažarska vlada uradno dementira vse vesti, ki se širijo o mažarskih vojnih pripravah. Kljub temu se trdovratno vzdržujejo vesti o koncentraciji mažarskih čet na celi severni meji kraljevine SHS. Čete, municijo in orožje vozijo noč za nočjo v zaprtih vagonih na mažarsko južno mejo., V Veliko Kanižo so prepeljali pred tremi dnevi mnogo čet iz sredn'e Mažarske. Posamezni polki niso nastanjeni v mestu, ampak po okolici. O premikanju mažarskih čet je medzavezniška kontrolna komisija v Budimpešti sicer obvestila angleško, francosko in italijansko vlado, a do danes ni niti ena omenjenih vlad ničesar ukrenila proti mažarski mobilizaciji. Dunaj, 19. okt. (Izv.) Monarhistični krogi v Budimpešti in na Dunaju silno pazljivo zasledujejo vojaško gibanje na Ma-žarskem. Oni ne prikrivajo nič več, da se vojaška akcija Mažarske popolnoma krije s karlistično akcijo v Avstriji. Monarhistični krogi zatrjujejo, da ententa ne bo intervenirala. z orožjem, ako sc proglasi na Mažarskem monarhija in računajo na pomoč francoskih nacionalistov, ki gledajo v ujedinjenju Mažarske z Avstrijo edino možnost, da se prepreči združitev Avstrije z Nemčijo. Budimpešta, 19. okt. (Izv.) Stranka takozvanih »malih posestnikov« se je izjavila za svobodno izvolitev kralja. Proti tej akciji sta nastopila grofa Aponyi in Andrassy, ki nameravata osnovati poseben habsburški blok. Protivita se politiki grofa Bethlena in eno najvažnejših vprašanj notranje poltike na Mažarskem je: ali bo zmagal grof Bethlen ali grofa Andrassy in Aponyi. ITALIJA HUJSKA ALBANCE NA VOJSKO. Zagreb, 19. oktobra. »Večer« iavlja iz Prizrena, da se na naši meji opaža zbiranje čet tiranske vlade. Med našimi in albanskimi predstražami je že prišlo do streljanja. Zagreb, 19. oktobra. »Riječ« poroča iz Belgrada, da je minister za notranje stvari Pribičevič danes sporočil, da so Albanci pri Tetovu napadli selo Tajmaši in požgali 69 hiš, tako da je zgorela vsa vas. Vlada je dovolila kot prvo pomoč 500.000 dinarjev, Sklenila je tudi ustanoviti posebno komisijo, ki bo preiskala zadevo in predložila vladi svoje poročilo. Skadar, 19. oktobra. Po vesteh iz zanesljivega vira je bila koncem preteklega tedna v Draču izkrcana ogromna množina orožja in streliva, čigar vrednost cenijo na 20 milijonov lir. Tiranska vlada je izjavila, da je tako veliko vsoto Italija ostala dolžna Albaniji za zasedbo Valone in okolice. Elbasan, 19. oktobra. (Presbiro.) Iz zanesljivega vira prihajajo vesti, da italijanski komisar za Albanijo, polkovnik Ca-stoldi, z vsemi silami nagovarja Albance, naj nas napadejo. Ta namera se mu bo morda posrečila, ker tvorijo večino članov tiranske vlade agenti Italije. — O vzrokih poslednjega nesoglasja v tiranski vladi se doznava iz zanesljivega vira: Albanski delegat pri zvezi narodov, Fan Noli, je zahteval od tiranske vlade, naj po vsej Albaniji priredi protestne shode proti Italiji, da Italija zapusti otok Saseno. Italo-filski ministri niso hoteli sporočiti te zahteve svojim tovarišem in zaradi tega je skoraj nastala kriza v vladi. Kljub temu so se po deželi prirejala zborovanja, na katerih so v ognjevitih govorih napadali Italijo. Ljudstvo je svojemu ogorčenju dalo izraza v demonstracijah pred italijanskim predstavništvom in pobilo nekaj šip. Pašič in Kumanidi v Londonu. Belgrad, 19. okt. (Izv.) Finančni minister Kumanudi je odpotoval v družbi ministrskega predsednika Pašiča snoči v London. Finančni minister se bo pogajal z angleško vlado glede odplačila 20 milijonov funtov (t. j. 20 milijard kron), katere dolguje Srbija Angliji kot vojni dolg. Dokler se to vprašanje ne uredi, naša država ne bo dobila od Anglije nikakega posojila. Pašič pa se bo pegajal z angleško vlado o treh vprašanjih: o albanskem vprašanju, ki stane našo drfi-vo silne milijor3, potem o vprašanju Reke in glede monarhi-stične restavracije v Podonavju. Kakor izgleda, Angleži in Francozi niso posebno naklonjeni ekspanzivni politiki Italije na Balkanu. Zato je mogoče, da Pašič ne bo prišel domov praznih rok. Na vsak način pa bo padla glede Skadra v Londonu odločitev. Kar se pa tiče podonavske konfederacije, je skoraj gotovo, da bi Francozi prav radi oJabili Nemčijo na ta način, da podpirajo kandidaturo bavarskega princa Ruperta za bavarski prestol. SEJA PARLAMENTA. Belgrad, 19. okt. (Izv.) Na d • seji ministrskega sveta so sklenili i prihodnjo sejo parlamenta za ponedeljek. Na dnevni red so postavili kot prvo točko: Zakon o centralni upravi. Ponovni protest posl. G. narodni poslanec Anton Sušnik je poslal g. ministru za izenačenje zakonov kot zastopniku ministra predsednika sledečo interpelacijo: Gospod minister! Dne 11. oktobra sem poslal na g. finančnega ministra sledeči protest. (Sledi protest, ki ga je objavil »Slovenec« z dne 13. oktobra t. I.) Ker do danes še nisem dobil nobenega odgovora, pri moram sem obrniti se na Vas, gospod minister kot zastopnika ministra predsednika in sem sloboden opozoriti Vas na sledeča dejstva: 1. Trošarina na vino se pobira samo v Sloveniji, ne na Hrvaškem in tudi ne v. Srbiji. 2. Trošarine prosto je po naredbi z dne 20. nov. 1920 vse vino, ki ga produ-cent določi za domačo porabo. Le ono vino, ki ga producent proda, zapade trošarini, za kar je seveda prodajo vina treba naznaniti na pristojno finančno oblast. Kvantiteta vina, namenjenega za domačo porabo, je popolnoma neomejena in Omenjena naredba izrečno pravi, ila producentu vina lastnega pridelka, ki ga rabi za svoje gospodarstvo, ni treba naznaniti. 3. Kljub temu in v očitom nasprotju a to določbo pa je v citirani naredbi, ki je korektura prve ostrejše naredbe z dne 7. septembra 1920, ostal nasus, da morajo producenti vina ves svoj pridelek najkasneje v 24 urah naznaniti na pristojni nžit-ninski urad. 4. Prestopki so se do zadnjega časa kaznovali po določilih kazenskega zakona o dohodarstvenih prestopkih, kjer je bil" mogoče tudi milostno postopanje. 8. septembra 1921, Službene Novine br. 195. pa je vlada izdala naredbo, oziroma pravilnik o splošni trošarini, ki povišuje trošarino na vino od 32 K za hI na 140. Po tej naredbi se prestonki kaznujejo kot tihotapstvo, vsako milostno postopanje je izključeno. Razumljivo je, da je ta naredba o vinski trošarini, ki deloma sama sebi nasprotuje in deloma uvaja za prestopke drakon-ske kazni, vzbudila med ljudstvom velikansko nezadovoljstvo in razburjenje. — Ljudje niso mogli razumeti in tudi finančne oblasti same ne vedo razloga, zakaj je treba ves pridelek vina naznaniti tekom 24 ur, če vlada popolna svoboda glede porabe vina za dom, če ni treba za to vino plačati trošarine in tudi ne naznanjati, če je določena trošarina samo za ono vino, ki se proda. Zakaj tako kratek rok za naznanitev? Zakaj tako strašna kazen? Vstala je sumnja in se namah polastila množice, da tu zadaj tiči nekaj, da bo morda vseeno treba plačati trošarino od vsega vina. Ker drugače, čemu naznanjati? Pa pri ti strašni draginji in pri ogromnih davkih sedaj še tako visoka trošarina na vino?! — In ljudje vina niso naznanjali! Oblasti so naredbo tako pozno razglasile, da je bilo nemogoče ljudem raztol-mačiti jo natanko in pomiriti jih niti po shodih, niti potom časopisja. Oblasti same pa se v tem oziru niti ganile niso. Če bi se naredba začela strogo izvajati, se je pri razpoloženju ljudstva bilo bati nemirov. Zato sem se obrnil na g. finančnega ministra, da označeno naredbo takoj ukine, oziroma izpremeni. Do danes g. finančni minister še nI ukrenil ničesar. Finančni stražniki se držijo strogo dobesedno naredbe in že skušajo vršiti kontrolo. Ljudstvo, ki se boji stroge kazni zaplembe vina, je skrajno vznemireno. Že prihajajo poročila o žalostnih dogodkih. Tako se poroča o spopadu, ki se je vršil med kmeti in finančnimi stražniki v vinskih goricah Grčevje pri Novem mestu, kjer so bili baje trijo kmetje težko ranjeni. Da se pomiri ljudstvo in se preprečijo vsf nadaljnji spopadi, se obračam na gospoda ministra predsednika ter vprašam: 1. Ali je voljan gospod minister naredbo o trošarini na vino v ministerskem svetu spraviti takoj na razgovor in zastaviti ves svoj vpliv a) da se naredba takoj ukine, oziroma izpremeni; b) da se v. du- Sfrao 2. SLOVENEC, 3ne 26. olčfoEfa 1921 Btev. 289. hu ravpopravnosti ln v smisli ustave 51. 116, ki predvideva izenačenje davkov za celo državo, izenači trošarina na vino v vsi državi; c) da se uvede amnestija za vse prestopke predpisov o prijavi vina, ki so jih zagrešili vinogradniki od septembra, oziroma novembra 1920. 2. Ali hoče g. minister storiti vse, da se takoj uvede najstrožje postopanje proti finančnim stražnikom, ki so z oboroženo silo hoteli vršiti svojo službo in s tem že itak razburjeno ljudstvo razdražili do skrajnosti in povzročili dejanski odpor. Prosim za takojšnji odgovor. V L j u b 1 j a n i, dne 18. okt. 1921. Anton Sušnik, narodni poslanec. Slično interpelacijo je g. poslanec odposlal tudi na zastopnika finančnega ministra. tabor v Gornji Krasen dan, 16. oktober, kakor ga še menda ni imela Gornja Savinjska dolina! Iz vseh občin in župnij so prišli, ozir. se pripeljali naši vrli možje k Sv. Frančišku: od visoke Solčave, daljne Nove Štifte, Gornjega grada, Bočne, Sv. Martina za Dreto, prijaznega Nazarja, Mozirja ter Sv. Mihaela nad Mozirjem, z Rečice, Luč in Ljub-nega. Z lepo okrašenega odri pozdravi nad 2000številne zborovalce predsednik okrajne Kmetske zveze Marko BI e kač ter da besedo g. dr. Korošcu. Množica viharno pozdravi svojega voditelja, ki nato y nad enournem govoru pokaže temelje dobre gospodarske politike: notranja preobrazba človeške družbe, dobri gospodarski zakoni pa samopomoč potom zadružništva. Ljudstvo je hvaležno srkalo v&se besede modrega voditelja. Za dr. Korošcem je govoril poslanec Pušenjak o našem finančnem stanju. Kot član finančnega odbora je s številkami pokazal, kako gospodari sedanja vlada. Zborovalci so sprejeli tele resolucije: 1. Jugoslovanskemu klubu in njegovemu na-ielniku dr. Korošcu izrekamo popolno zaupanje. 2. Z ozirom na gospodarske razmere zahtevamo, da se napravi cesta, ki bo vezala gornje-grajski okraj v mežižko dolino ter železniško progo, kl bo Koroško preko Gornje Savinjske doline vezali s svetom. 8. Protestiramo proti nameravanemu zvijanju davkov. 4. Opozarjamo merodajne kroge na ta. da pravočasno gledajo na to, da bo gornjegrajski okraj, kateri je vedno navezan na uvoz živil, pravočasno ln v dovoljnl meri za zimo in Bpomlad preskrbljen » iivilL B. Zahtevamo tarifno ugodnosti za izvoz lesa ln visoko carino na uvoz lesa Iz drugih držav. 6. Z ozirom na »tare pravice, ki ao jih imeli gornjesavinjsld splavarji do polovične železniške vožnje io v prejšnji državi, zahtevamo, da se nam pravica do polovične železniške vožnje zopet vrne. Po zborovanje se je vršila seja županov, občinskih odbornikov in namestnikov ter odbornikov vseh Kmetskih zvez gornjegrajskega okraja, pri kateri je tajnik Krajnc poročal o podrobni organizaciji Kmetske zveze in Županske zvezo, kakor jo moramo letošnjo zimo Izvesti._____ Razmejitev v Prekmurju. Ljutomer, 18. oktobra 1921. Po zaslišanju vseh jugoslovanskih ln ogrskih mejnih občin na licu mesta od Toke do Pince pri izlivu Lendave v Muro, je razmejitvena komisija zaslišala po tri zastopnike, ki si jih je dala pripeljati v Vara-ždin, iz sedmero osrednjih občin Prekmurja. Dne 15. oktobra so bili zaslišani: Murska Sobota, Petrovci. Križovci, Beltinci, Holiza. Dne 17. oktobra so prišli po trije zastopniki iz Turnišča in Dobrovnika. Dne 17. oktobra je bil h komisiji pozvan tudi g. inžener Kavčič, načelnik za zgradbo železnice Murska Sobota-Or-mož, da pojasni, kako daleč je že napredovalo delo za to železnico. G. Kavčič je mogel podati ugodno poročilo. Železnica je že trasirana. Določeni so kolodvori, in sicer: Murska Sobota, Dokležovje, tik pri Muri, Veržej, ob cesti proti Krapju, Ljutomer, kjer bo nov veliki državni kolodvor ob cesti nasproti Kranjčevi opekarni. Na progi Ljutomer so postaje, kakor jih je določila že Avstrija. V Ormožu bo pa zopet velik nov kolodvor, in °icer ne tik ob Dravi, ampak pred Ormožem proti središki strani blizu ceste. Iz tega kolodvora bodo lahko vozili vlaki direktno i na središko stran južne železnice in na kolodvor Ormož iužne železnice. Delo vrlo napreduje. Leseni most pri Veržeju bo tudi kmalu gotov. Zborovanje hrvatske ljudske stranke Sarajevo, 19. okt. (Izv.) Glavna skupščina hrvatske ljudske stranke je zborovala 17. in 18. t. m. v Sarajevu. Skupščini je predsedoval poslanec Barič. O političnem položaju sta poročala dr. Šimrak in dr. Deželic. Vsi govorniki so naglašali potrebo revizije ustave in se odločno uprli hegemoniji enega plemena nad drugim, kakor jo določa sedaj veljavna vidovdan-ska ustava. Skupščina se je izrekla dalje proti vsakemu kulturnemu boju in zahtevala za katolike v Vojvodini popolno versko enakopravnost. Nadalje je skupščina protestirala proti vmešavanju vojnih oblasti v delokrog čisto kulturnih katoliških organizacij. Baroško vprašanje. Rim, 19. oktobra. (Izv.) Zunanji minister della Toretta se bo v kratkem sestal z rečkim predsednikom Zanello, s katerim se bo raz-govarjal o vprašanju baroške luke. Te konference se bo najbrž udeležil tudi ministrski predsednik kraljevine SHS Nikola Pašič. italijanski pritisk na Avstrijo. Praga, 19. okt. (Izv.) Naknadno poro-: čajo češki listi o sestanku v Benetkah sledeče velezanimive podrobnosti: Italijanski zunanji minister Della Toretta je pritisnil na Avstrijo na ta način, da je kanclerju Schoberju obljubil izposlovati v najkrajšem času od entente obetane ji kredite, če podpiše sporazum z Mažari. Ko se je avstrijski kancler Schober upiral, ga je opozoril Della Toretta na vojaški položaj, ' ki je za Avstrijo skrajno neugoden, češ da : ji tudi oborožena intervencija male entente ne bo mnogo pomagala, ker bi bila Italija v tem slučaju prisiljena postaviti se na stran Mažarske. Na to grožnjo je odgovoril dr. Schober: »Podpišem, a Vi nosite odgovornost.« Na to je Della Toretta izjavil, da upa, da mu bo skoro mogoče pozdraviti novo državno zvezo med Avstrijo in Mažarsko. Zagreb, 19. oktobra. Današnji »Jutar-nji list« poroča iz Belgrada, da se dne 24. t. m. sestane v Portorose konferenca nasledstvenih držav bivše avstro-ogrske monarhije. Konferenca se sestane na željo Italije, ki hoče zavrniti razne očitke male entente in prevzeti iniciativo za reševanje srednje-evropskega vprašanja. Zagreb, 19. oktobra. »Riječ« javlja iz Belgrada, da bo našo vlado zastopal na konferenci v Portorose, ki se začne dne 24. t. m., dr. Otokar Rybaf, bivši delegat na mirovni konferenci v Parizu. Kot strokovnjaki so določeni Vlada Markovič, načelnik prometnega ministrstva dr. Benčina ter načelnika poštnega in brzojavnega ministrstva Zlatanovič in Krbavac. PORAZ GRKOV. Carigrad, 19. oktobra. (Izv.) Iz Angore se poroča, da so turške čete na dveh točkah prekoračile smirnsko železnico. Turške čete prodirajo s silnimi napadi dalje in potiskajo Grke nazaj. Grški generalštab se je umakijil v Smirno. BOLGARSKI KRALJ SE NI ZAROČIL. Dunaj, 19. oktobra. (Izv.) Bolgarsko poslaništvo izjavlja, da je vest, da se je kralj Boris zaročil z rumunsko princezinjo Marijo, neresnična. novice. -f Shodi SLS. V nedeljo 16. t. m, se je vršil na Blokah shod SLS, ki je zelo dobro uspel. Shod je bil tem važnejši, ker na Blokah že dolgo ni bilo politične manifestacije. Govoril je poslanec Škulj, ki je v krepkih potezah orisal vzroke sedanjega neugodnega političnega in gospodarskega stanja v državi. Posebno živo je naslikal delo »samostojnih«, tako da je eden izmed njih med govorom vzkliknil: »Bil sem tudi jaz pristaš »Samostojne«, ker sem se dal zapeljati lepim besedam, zdaj pa nisem več.« Ta vzklik je zbudil občno veselost in odobravanje, ostale navzoče »samostojne« pa je oblila rdečica in so ves čas sramežljivo molčali. Shod je enoglasno izrazil zaupanje in zahvalo »Jugoslovanskemu klubu« in pozval poslance, naj ne odnehajo, dokler se ustava ne revidira. — Isti dan se je vršil shod na G o r i pri Sodražici, na katerem je tudi poročal poslanec Škulj in se je sprejela zaupnica našemu klubu. -f Kot listja in trave nas je... Tako nekako je izzvenel slavospev trojice demokratskih poslancev, ki so na nedeljskem zaupnem shodu 496 demokratskih zaupnikov iz cele Slovenije dajali korajžo umirajoči JDS. Ko čitamo prazne, plitve govore demokratskih veljakov in če verjamemo trditvam demokratskega časopisja, da so ti govori izzvali velikansko navdušenje političnih samotarjev v Sloveniji, moramo reči: V samozavesti — ne rečemo bahavo-sti — so demokratje veliki in to je edino, kar je v tej frazerski stranki občudovanja vrednega. Kdor bere poročilo o demokratskem zaupnem sestanku, bi mislil, da ljudstvo kar drvi za demokrati, da se kmetje in delavci kar kosajo med sabo, kdo da bo deležen časti in slave, da bo prej sprejet v najmočnejšo stranko v Sloveniji, ki šteje tri poslance. Ta silna samozavest je v »Jutru« dosegla kulminacijo s silno gesto orjaka, da bi v prahu obležali vsi, ki bi skušali razdirati edinstvo stranke. Ta samozavest je pri demokratih naravnost epide-mična, sicer ne bi bil g. minister dr. Kukovec doživel »živahnega pritrjevanja«, ko je centralistično ustavo proglasil za uspeh demokratov, dr. Žerjav pa ne »velikega odobravanja«, ko je kot slab prorok povedal, da noben predlog za revizijo ustave ne bo prišel na površje. Dr. Kukovec je bil pa to pot proti svoji navadi tudi hudomušen, ker je proglasil g. ministra Pribičeviča za največjega dobrotnika Slovencev, zlasti še uradništva. Pozabil je samo pohvaliti navihanost g. ministra prosvete, ki je gospode profesorje širom Jugoslavije potegnil za nos, jim obljubil nagrade za čezurno delo, ki bi znesle tako visoko število milijonov, da je bilo z ozirom na finančni položaj države kar otipati, zakaj si je g. minister dovolil to šalo. Hotel je pač doživeti v Zagrebu na profesorskem zboru buren pozdrav. Zelo slabo so na shodu odrezali samostojni. Ti so danes res reveži. 2e bel-grajsko vladno časopisje jih zaničuje kot kvantitativno in kvalitativno brezpomembno strančico, sedaj pa jih prijemajo za ušesa Se njihovi lastni očetje! Dr, Kukovec je konstatiral celo krizo v Samostojni kmetijski stranki, češ, da se je prelevila iz razredne stranke v narodno, kar je bila demokratska že davno pred samostojneži, Ker smatra dr. Kukovec svojega ministrskega tovariša Puclja še za mnogo slabšega strankinega voditelja, nego je on sam, zato smatra za svojo veliko kulturno nalogo, da samostojni voz, ki vozi vzporedno z demokratskim, ne zapelje na drugo stran. S samostojneži iz hvaležnosti sicer ne želi boja, toda boljšega jim ne more želeti kakor lastni stranki. Dr. Kukovec in dr. Žerjav sta pa vendar povedala vsak po eno veliko resnico: Prvi, da demokratje nimajo zaslombe v širokih slojih naroda in zato želijo se zopet vrniti na deželo, drugi pa, da je JDS policajdemokratska stranka. On je še za trši policijski sistem, zlasti }e navdušen za dušenje tiska, kar z ozirom na njegove zadnje poraze, ki mu jih je zadalo časopisje v vprašanju ljubljanske univerze, popolnoma razumemo, četudi njegovega reakcionarstva ne odobravamo. Sicer pa g. dr. Žerjav sam ne veruje prav v svoje prorokbe. Zato se je v vprašanju* ali bodo oblastni sabori potrebovali sankcije za svoje sklepe ali ne, odločil za besedo »skoro«, ki še zajca ni ujel. Sicer bo pa političen razvoj šel dalje svojo pot, kakor luna kljub svojemu mrku sveti dalje. + Odpusti jim, saj nič ne ved6. Politični diletanti in neorientiranci so dobili kost, ki jo glodajo, pa se pri tem kajpak n® zavedajo, kakšno delo da opravljajo ln kakšno politično šarlatanstvo da kažejo. S slastjo ponatiskujejo »Obzorove« očitke dr. Korošcu, da ne pozna Radičevega programa in da ni poučen o sporazumu med hrvatskim blokom in g. Protičem. Sicer ne bi bilo nič čudnega, ako bi kdo ne poznal Radičevega programa, ki se menja kakor veter, in sporazuma z g. Protičem, ker so o tem vsi listi razen »Slovenca« samo ugibali, listi hrvatskega bloka pa niso dosedaj nič konkretnega objavili. Toda tega menda ne bo treba dokazovati, da bi moral hoditi g. dr. Korošec po informacije še-le k »najbolje informiranima listoma«, k »Slov, Narodu« in »Jutru«, ki jima zadostuje, ako »Obzor«, ki sicer zanju nikdar ni verodostojen vir, dementira dr. Korošca, ne da bi njegovo izjavo mogel tudi ovreči s konkretnimi podatki. Piramido, ki jo »Narodov« polemik postavlja dr. Korošcu na glavo, si lahko povezne sam na svojo butico in bo — držala. Morda ni več daleč čas, ko si bosta »Narodov« notičar in »Jutrov« falzifikator potihem šepetala vzlic svoji piramidalni vsevednosti: »Si ta-cuisses.« Pribičevič o baroškem vprašanju in našem razmerju nasproti Italiji. Reška >Voce del Popoloc prinaša pogovor svojega posebnega poročevalca z nekim aktivnim državnikom demokratske stranke, ki ima velik delež na političnem življenju države SHS, čegar delavnost je bila že pod prejšnjim režimom iz- Popotnik. Ksaver Meška (Konec.) Dolgo nisem mogel zaspati. SliSal sem o, prokuratorja, ko se je proti dvema vračal v svojo celico. Ker mora nadzorovati brate in gospodarstvo ter sprejemati tujce, stanuje v sprednjem delu samostana. Drugi dan po sv. mašah sva se z o. Ev-genom poslovila. Odhajala sva s težkim srcem: kakor bi šla od doma v tuji svet... Lep zavitek brašna so nama dali na pot: sira, domači pridelek samostanski, s krasnim maslom namazanega kruha in jabolk. Sedela sva med potjo v gozdovih, jedla, hvaležno se spominjala blagih belih menihov, obnavliala spomine, ki sva jih dobila v tihih odsvetr.ib Fleterjih. Globji vtis je vsaj name naredilo to dvodnevno bivanje v kartuziji nego enotedenske duhovne vaje ... . • »Otočec in Strugo si oglejta med potjo,« mi je naročevala gospa Klopčičeva, ko sem pred odhodom v Pleterje še obiskal n'enega bolnega soproga. Železniški uradnik na Jesenicah je bil ob prevratu leta 1918. Pa sc je kakor mnogi drugi v mladostni navdušenosti žrtvoval za porajajočo se Jugoslavijo. Noč in dan je delal v karavanškem predoru, prehladil se, nakopal si težko vratno in pljučno bolezen. Zdaj boleha, zre smrti nasproti. Sadove njegove idealnosti uživajo drugi, mnogi, ki so bili v tistih časih vse drugo, le idealni in požrtvovalni ne ... A stara pesem je to! Čemu jo ponavljati? »Otočec in Strugo si oglejta spotoma. Saj ju poznate iz Tavčarjeve novele »Otok in struga«?« Ali ju poznam? Čudil sem se le, da se je v baš tedaj izišli slavnostni številki tako malo pisalo o njegovih povestih. O njih postanku, ozadju, krajih in osebah bi se dalo vendar marsikaj izvedeti od še živečega pisatelja. Zdi se mi, da bi to vsaj večino bralcev zanimalo vsaj toliko kot včasih precej prazno politično besedovanje. Na poti tja pač ni bilo mogoče. Čas ni dopuščal. Nazaj grede sva hotela ti znamenitosti vsekakor videti. Povpraševala sva med potjo opetova-no, kod naj hodiva. Pri zadnii hiši, preden sva zavila v tisti obširni gozd med bresni-ško in šentjernejsko faro, še enkrat. Obširno nama je opisal pot oče gospodar. A govoril je toliko o svojih in grajskih njivah in travnikih, ki morava iti mimo njih, da se je celo njegovemu sinu zdelo prehudo. »Oče, tako ne bosta našla. Pa jima bom jaz povedal.« Precej jasnejša je bila njegova beseda. Nesreča le, da je v gozdovih navadno toliko poti! Ko sva srečno prispela v lesu na hrib, bi se po naročilu in pouku prijaznega fanta morala spustiti po eni tamoš-njih poti v dolino na desno. A po kateri? Posvetovala sva se, odločila se kar za prvo. »Bodeva videla, kam prideva.« Greva nekaj časa, pa prideva v prepad, in poti je konec. Stopava nazaj, kreneva po dru- gi poti navzdol. Kmalu naletiva na mladega moža, ki je nakladal bukova drva na voz. Pravi, da je tudi to slepa cesta, ki se kmalu spodaj neha. A ker je bil iz Novega mesta, prave poti proti Strugi tudi on ni poznal. Tako prideva do tretje. »Ta bo«, se razveseliva. »Tu ob veliki cesti je otava porasla, kakor jo je fant opisoval, potem bolj izvožena.« A kmalu se je cepila. <>Kod sedaj? — Po tejle kreniva.« Rečeno, storjeno. Naredila sva pa šele nekaj korakov, kar se nam pripeti nekaj, kar bi zelo lepo sodilo v kak Scoltov ali Jurčičev roman. »Kam pa, gospoda?« zazveni nenadoma iz gošče krepak moški glas. Osupneva. A že se izvije izza grmovja mož srednjih let s puško na rami. — »Proti Krki. Struge in Otočca greva gledat.« — »Prav na napačno pot sta zavila. Tukajle gremo. Grem tudi jaz tja.« Bil je struški logar. Ni Struga danes več tista razvalina kakor v Tavčarjevi noveli. Prav lep gradič je z lepo kapelico v stranskem stolpu. Le tista pot od Struge do Otočeca, nekdaj slavnih Lenkovičev last, je grda. Grda zaradi gozdne mračnosti, samotnosti in zaradi tiste hinavske Krke ob njej. Globoko dol v vodo visi vejevje. Kakor bi ga vabila in vlekla voda s tajno silo k sebi, v svoje hladne globine, se mi je zdelo; prav kakor vabi in sili zlobni pogled pače vso omamljeno ptičko bliže in bliže k sebi, v propast in pogubo. Tako nekaj grdo in hudobno mamečega in privlačnega je v ti vodi, da sem stopal vedno v previdni odda- ljenosti od nje, na drugi strani ceste. In če sem jo nekaj časa gledal, sem moral pogled s silo odvrniti od nje, zapreti oči. Omotica se mi je delala v glavi, kakor bi zrl z visokega stolpa v trmoglavo, mamečo globino .., Ali je bilo to le od tega, ker sem bil še od bolezni slaboten, od poti utrujen? »Kako so hodile po ti neprijetni poti tiste kontese in baronese!« sem razmišljal sam pri sebi raztreseno in nepozorno odgovarjajoč spremljevalcu na njegove besede. Ko sva stopila ob res krasno ležečem Otočecu na neprijetno se zibajoči most, se je o, Evgen pobožno prekrižal. Za njim še jaz ... Bože moj, ali čez ta mostova vozijo? Saj sta se gugala še pod nama. In midva resnično ne tvoriva teže, ki bi bilo treba resno računati z njo .,, Pod nama pa je prežala temna, globoka Krka, ki je tukaj tem bolj grozeča in sovražna, ker ji otok, na katerem stoji stari grad, razrezava telo na dvoje. • • • Oglasila sva se seveda v prijaznem župnišču šenipeterskem, pri prijatelju Vovku. Tri litre trškogorske kapljice sva mu uničila. Nesramno, vem. In sram me je zdaj. A tedaj sva bila žejna kakor najbolj izsušena šolska goba ,.. Brez nezgode sva dospela v Novo mesto in k prijaznim bratom v Kandijo. Lepe te poti v Pleterje in bivanja pri belih menihih v njih tihi kartuziji pa se vsak dan z veseljem spominjam. Stev. 239. SLOVENEC, dne «&>Sr* 1D21. SfrtM f" redno velika in katerega nasprotno časopisje | brez prestanka srdito napada. To je pač Pribičevič. Pogovor se jo najprej vrtil okolu črnogorskega vprašanja, glede katerega je minister i.*.d urugini opomnil, da je Črna gora z zedi-njenjem napravila zelo dobro kupčijo. Dočim je tekom dveh in pol let plačala 5 milijonov dinarjev davkov, je pa prejela iz državne blagajne v obliki pokojnin, podpor, javnih del itd. i)3 milijonov dinarjev ln pol. Potem je prešel pogovor na Reko in Baroš. Tu je pel Pribičevič Zanelli veliko hvalo, končno se pa izmuznil jasnemu odgovoru tako-le: »Ali mu bo (Zanelli) uspelo, da d& drug obraz tistemu, kar se je določilo v Rapallu? Ne vem; nočen) se lotiti tega bodečega vprašanja.« Ce jugoslovanski državnik na ta način govori o baroškem vprašanju, bo pač resnica, da 3mo Baroš na kakšnem banketu že davno zapiti. — Zanimiva so tudi nadaljna izvajanja demokratskega ministra o našem razmerju nasproti Italijanom. Poudarjal je, kako smo drug na drugega gospodarsko navezani in kako prav je imel Zanella, ko je rekel, da mora biti Reka člen, ki bo vezal oba naroda. Na ugovor, da v Jugoslaviji sovražijo Italijane, je Pribičevič opozoril, kako varno se gibljejo med nami številni italijanski trgovci in kako se v središčih prodajajo italijanski listi. Ako je kaj ne vol je proti Italijanom, so vzrok — italijanski Usti, ki širijo napačne vesti o naših notranjih razmerah in govore o bankrotu Jugoslavije. Krivic in krvavih zločinov, ki jih izvr-žujejo Italijani nad našimi podjarmljenimi brati, se minister Pribičevič niti z besedico ni spomnili — Potem je rekel Pribičevič, da se naša legacija v Rimu izpremeni v poslaništvo, v Reki pa se ustanovi legacija. Za vedno boljše odnošaje med obema narodoma se da veliko doseči na kulturnem poprišču. >Pri nas« — je rekel demokratski minister (kaj poreče »Slovenski Narod k temu?) »zavzema italijanska kultura prvo mesto, po naših gimnazijah študirajo Danteja.« Končal je Pribičevič z bankami, češ da bi morala Italija pri nas ustanoviti podružnice svojih bank, ki naj bi se pečale z industrijskimi in trgovskimi posli. To se pravi: prijadrali smo pod spretnim vodstvom sedanjih državnikov tako daleč, da vabimo na razprodajo naših naravnih zakladov in vsega, kar sploh premoremo, že same bankrotne Italijane. Ah smo že na dnu ali še nismo? -f- Angleško-irska pogajanja. Kakor poroča »Times«, bo potek angleško-irskih pogajanj ta teden jako kritičen. Na dnevnem redu so bistvena vprašanja o Ulstru in razmerju Irske nasproti Angliji. Ulster-čani so že preko Sir James Craiga v javnosti povedali, da o kaki zvezi z avtonomno Irsko nočejo ničesar slišati. žalna manifestacija ljubljanske univerze. Gospod rektor ljubljanske univerze prof. dr. Gregor Krek je otvoril včerajšnjo prvo sejo univerzitetnega sveta v tekočem šolskem letu s sledečim nagovorom: »Med počitnicami nam je došla pretresljiva vest, da je izdihnil junaški naš vladar Peter I. Osvoboditelj Svojo plemenito dušo. Vsi se zavedamo nevenljivih zaslug, ki jih ima Njegova vzvišena oseba za našo mlado državo. Odveč bi bilo načrtati Njegovo muče-niško pot preko potrpljenja, poniževanja in tisočerih duševnih in telesnih muk do končne zmage in uresničenja tistega ideala, ki se nam je zdel takrat skoraj nedosegljiv. Nj. Veličanstvo visokopokojni kralj je oso-bito nam Slovencem ostavil neizmerno bogato zapuščino: po večjem delu osvobojeno Slovenijo v ujedinjeni kraljevini z moderno, svobodomiselno ustavo. Našemu plemenu so zajamčene vse osnovne državljanske pravice ne samo formalno in po besedilu zakona: Uživamo jih dejansko in smo lahko uverjeni, da jih bomo po kraljevi volji uživali vselej v polni meri. Osobito svoboda nauka ln znanosti je bila tudi v bivši Avstriji zakonito zagotovljena in več kot 50 let zajamčena, toda za nas Jugoslovane je bil tudi ta osnovni zakon le prazna beseda, brez realne vrednosti. V novo ustanovljeni naši državi, ki ji je položil temelj blagopokojni kralj, pa se je uresničilo celo najsmelejše naše hrepenenje: mnogoletno naše stremljenje po najvišjem kulturnem zavodu. Pod Najvišjim pokroviteljstvom Petra Karadjordjeviča je bila ustanovljena naša univerza, pač najdragocenejše volilo, ki nam ga je mogel nakloniti veliki vladar. Zato je naše neomejeno občudovanje visokih vladarskih čednosti in človeških vrlin, Id so dičile Nj. Veličanstvo, združeno z globoko našo hvaležnostjo, ki je porokinja, da ostane spomin našega naroda na prvega jugoslovanskega kralja za večno neizbrisen. Slava mule Dnevne novice. — Pozivi rekrntov-poljedelcev odgo-deni. Dopisni urad pokrajinske uprave za Slovenijo poroča iz Belgrada od dne 19, t. m.: Ministrski svet je odobril, da se pozivi novih rekrutov-poljedclcev odgode do prihodnje jeseni. — Protidraginjska anketa in g. dr. Pi-penbacher. V včerajšni številki »Slov, Naroda« j« g. ravnatelj dr, Pipenbacher pri- občil izjavo, v kateri pravi, da je poročilo, ki je izšlo v »Slovencu«, kolikor se njegove osebe tiče, »o nemarnosti centralne vlade in naravnost protiustavnih odredbah posameznih ministrov«, nad vse tendenciozno. Vsakdo, ki je bil navzoč pri anketi in čital poročilo v »Slovencu«, bo moral priznati, da je poročilo celo zelo, zelo omiljeno ravno glede govora ravnatelja g. dr. Pipenbacherja. Dejstvo je, da je g. ravnatelj ponovno zelo ostro kritiziral postopanje finančnega ministra glede onih 10 odstotkov, ki jih hi-kakor ne mara izplačati; nadalje je označil ukinitev udobnosti minimalne tarife, ugodnosti, ki jo je zadrugam zasigural ministrski svet, izrecno kot protiustaven čin železniškega ministra. Kdo je vplival na ministre, da so izdali take odredbe, je popolnoma postranska stvar in dejstva ne opravičuje. Glede zadnjega stavka izjave g. ravnatelja moramo omeniti, da v poročilu pač ni bilo nobenega »izrecnega ali prikritega podtikanja centrifugalnega stremljenja ali separatističnega delovanja«, kajti stvarne kritike vladnega delovanja ne smatramo za centrifugalna stremljenja in separatistično gibanje. Popolnoma odobravamo odločni nastop g. ravnatelja dr. Pipenbacherja pri enketi, pričakovali bi pa, da te svoje prvotne korajže v širši javnosti ne bo prikrival iz praznega strahu, da bo sicer krščen za separatista. Upamo pa, da vsaj ne bo negiral očetovstva 3. resolucije, ki je bila na enketi sprejeta. — Poslovilni dan za rekrute. Prihodnjo nedeljo, dne 23. t. m. dopoldne ob 9. uri priredi Dekanijski odbor v »Kamniškem domu« v Kamniku skupni poslovilni dan za fante, kateri bodo šli z 1. novembrom k vc,akom. Govorili bodo govorniki poznavalci vojaškega življenja. — Kočevje. Na naših Kočevarjih po deželi, v mestu toliko ne, je opažati nekako beganje iz stranke v stranko. Po raz- Eadu Avstrije so preha ali v soc. dem. ta-or, nato v komunistično stranko in danes se že eni oglašajo v radikalno stranko. Odvetniški kandidat dr. Sajovic, ki je sam iz JDS skozi SKS prijadral v R. S. uporablja vse iznajdbe, kako bi kolikor moč velik kup radikalcev nabral v Kočevcih. Sedaj jim obljublja velike pravice nemškega jezika v uradih. Isto kot pred par meseci komunisti. Na te limance gredo pa le elementi, ki so istega značaja kot radikalni dr. Sajovic, ki bi si rad prislužil mandat. — Nezaslišana zlobnost. Dne 14. t. m. se je pripetil v Grčevju, občina Št. Peter pri Novem mestu, žalosten slučaj, da se je nekaj vinogradnikov, nahujskanih od brezvestnih elementov, z orožjem v roki uprlo finančni straži in orožnikem, ki so hoteli ugotoviti množino letošnjega vkletenega vinskega pridelka. Vnela se je bila prava bitka, v kateri je padlo od obeh strani do 100 strelov. Dva kmeta sta bila ranjena, 20 letni Anton Hrastar je umrl za ranami takoj naslednji dan. Pač žalostno! A ponovno žalostno je, da hočejo samostojni na skrajno podel način upor naprtiti ljudski stranki, oziroma njenemu voditelju v ta-mošnji okolici župniku Francu Vovku iz Št. Petra. Ljudstvo v novomeški okolici vsled znane naredbe o trošarini na vino, za katero naredbo je soodgovorna po ministru Puclju tudi SKS, trumoma zapušča samostojno kmesko stranko. Da bi ljudi nekoliko premotili, upijejo sedaj po vsej novomeški okolici — posebno pridno jim pomagajo pri ogabnem poslu nekateri novomeški liberalci —: Vse to je povzročil župnik Vovlcol Samostojni in liberalci pač dobro vedo, zakaj so si izbrali v svoji lopovščini ravno to osebo. Jim je pač trn v peti! Ni treba seveda poudarjati, da ni župnik Vovko v tej zadevi zagrešil najmanjše reči. Obratno! Ravno on je bil tisti, ki se je spo-znavši brezvestno zahrbtno ščuvanje ljudi, ki so daleč, daleč stran od slov. ljudske stranke, trudil, da bi preprečil vsak neljub slučaj. V šentpeterski občinski seji je on 9. t. m. ftavil resolucijo, ki je imela namen preprečiti vsako nasilje. Resolucija je bila soglasno sprejela in odposlana novomeškemu okrajnemu glavarstvu. Isti dan, v nedeljo popoldne, je sklical župnik Vovko v društvene prostore ljudi, kjer jim je prepričevalno obrazložil, kako pogubno bi bilo nastopiti a silo proti financarjem in orožnikom. Miril je ljudi in svaril, nikar ne nasedati brezvestnim hujskačem! Opozarjal jih ie na event. strašne posledice. In velika večina ljudstva je ubogala svojega voditelja. Prišlo je do upora ravno v tistem krajn, kjer ima slov. ljudska stranka najmanj svojih pristašev v fari. Lahko rečemo: edini človek, ki je poznal vso resnost položaja in ki se je zavzemal na vse kriplje za poinirjenje, je bil župnik Vovko. In sedaj ta lopoveka hinavščina političnih nasprotnikov! No, obrekovani župnik je pridno svojim obrekljivcem za petami. Ne odidejo kazni, pa naj so tudi nekateri visoki gospodje vmes! — Okroini klub Kranj. Redni mesečni sestanek dobrovoljcev v Kranju se vrši dne 21. t m. ob 10. pri Novi pošli. — Predsednik. — Nepošteni čevljar. Tomaž Jančar je v Stopanji vasi popravljal čevlje. Mož ni bil pošten in je poneverll gtmiiluičarki Peikovškovi z Ambrožo-vega trga par ženskih čevljev in par novih tem-pljancev (vrednost 700 kron), ogoljufal Ferdinanda in Ivano škrjanc iz Javor za 180 kron ln za par baržuuastih ženskih čevljev, vredne 400 kron ter je ogoljufal nadalje tudi gostilničarja Jerneja Zupančiča iz Besnice za 600 kron iu njegovega brata Ivana Zupančiča za 500 kron. — Pogrešata so od 9. oktobra 1921 mladoletna Jernej in Josip Jelen, ld sta pobegla od doma iz Vevč, občina D. M. v Polju pri Ljubljani. Oba sta bila oblečena v črno obleko, mlajši pokrit g čepico, večji b slamnikom. Obrnila sta se gotovo v smeri proti Šoštanju. Kdor bi o navedenih kaj vedel, se naproša, da to sporoči njihovi materi Uršuli Jelen, Vevče 28, občina D. M. v Polju pri Ljubljani. Stroški se povrnejo. — Kam gre denar. Ministrstvo prosvete, ali recte minister Pribičevič, je podelilo zagrebškemu »Sokolskemu glasniku« 2000 dinarjev podpore. Mogoče, da Je ta vsota tudi večja, kajti da je 2000 dinarjev, to poročajo demokratski listi. Socialni vestnik. s Dobrodelnost — centralizirana. Novoizvoljeni odbor »Dobrodelnosti« kot ka-ritativne zveze je imel v torek prvo sejo. Zvezi je prijavilo pristop zopet nekaj novih društev: Kat. društvo rokodelskih pomočnikov, društvo sv. Marte, in karitativ-ne organizacije v Tržiču: Vincencijeva konferenca in društvo za otroško varstvo in mladinsko skrb za sodni okraj Tržič. Pismo iz Tržiča pravi takole: »V nadi, da se bo s tem korakom (osrednjo organizacijo dobrodelnosti! vendar enkrat uresničilo prepotiebno vza emno delovanje vseh karitativnih institucij Slovenije, se z veseljem podvizamo, da prijavimo svoj pristop k zvezi.« — Odbor vabi in poživlja tudi vse druge karitativne institucije v ccli Sloveniji, da se po zgledu tržiških pridružijo cenlrali; dobrodelna društva, zavode, naprave, a tudi občine, ki imajo toliko z ubožci opraviti; pa tudi vse druge juridič-ne osebe kakor tudi posamezniki se sprejemajo kot člani. Članarina znaša 20 K. Namen zveze je: 1. vzdrževati vez in po potrebi posredovati med posameznimi dobrodelnimi društvi in zavodi, 2. dobrodelnost organizirati in vsestransko pospeševati, 3, dobrodelne zavode podpirati in skrbeti, da se pravilno vodijo, 4, prirejati karitativne shode in tečaje, 5. voditi ka-ritativno statistiko, izda'ati karitativne spise in letna poročila, 6. skupno nabav-lati potrebščine v dobrodelne namene. — Zveza se hoče posvetiti karitativnemu delu na celi črti. Zato pa potrebuje tudi podpore. V ta namen se bo odbor obrnil v kratkem do denarnih zavodov, do premožnejših oseb, do dobrih src sploh za denarne prispevke. V teku zime bo »zveza« priredila celodneven dobrodelen shod, in sicer kako nedeljo, da bo udeležba številnejša, S tem želi »Dobrodelnost« opozoriti vso slovensko javnost na veliko karitativ-no dolžnost in na velike naloge, ki nas na tem polju že čakajo. s Delavni čas za uradnike r Nemčiji. Nemško državno ministrstvo je s posebnim razpisom uredilo delavni čas uradniš.va. Glasom razpisu je vsak uradnik dolžan vso svojo delovno moč posvetiti službi. Naložena dela se morajo pravočasno izvršiti brez ozira na določene službene ure. Službeni čas znaša redno najmanj 48 ur. Ako pa obstoja služba, zgolj v službeni pripravljenosti, se delavni čas primerno zviša. Načeloma se delavni čas razdeli na dopoldne in popoldne; samo tam, kjer so posebni krajevni ali stvarni razlogi, se more delati v enem roku. Za delo preko 48 ur ua teden oe ne more zahtevati odškodnine; pač pa se more razlika poravnati z oprostitvijo od dela ob drugem času. NASA VALUTA ZOPET PADA. V torek se je naša valuta nekoliko opomogla. Od 1.85 cent se je dvignila na 1.90 cent. Včeraj pa je zopet padla, in sicer od 1.90 na 1.80, to je na najnižje stanje. Pač žalosten moment naše finančne politike in našega ugleda v širokem svetu. V Zagrebu so se vse tuje devize in valute dvignile. Tako London, ki je uarastel na 1100 kron, Švica nad 54, Pariz, ki bo kmalu no-tlral 21, dolarji, ki so dosegli 280 K in Italija preko 11. — Berlin se je gibal med 164 do 168. Zanimivo je, da se je nemško-avstrijska krona dvignila v Curihu od 0.29 na 0.35. Vendar je dunajska borza vsled hausse na berlinski borzi zaključila s precejšno hausso in ni prišel ta dvig avstrijske krone preveč v poštev. BORZA. Zagreb, 19. oktobra. (Izv.) Devize: Pešta 38yt, do 39, Berlin 165—168, Italija 1110—1115, London 1100, Newyork 282J4, Pariz 2040, Praga 297—300, Dunaj 980—086, Curih 55'/«, Bukarešta 208, Napoleoni 930. — Valute: marka 169—170, lira 1090, dolar 277—2S0, n. a. krona 10—11, lej 208, carski rublji 12—16. Dunaj, 19. oktobra. (Izv.) Devize: Pešta 387, Berlin 1700, Italija 11.300, London 11.450, Newyork 29-10, Pariz 21.000, Praga 8000, Curih 63.000, Bukarešta 2125, Zagreb 1000, Varšava 6600. Curih, 19. oktobra. (Izv.) Devize: Pešta 0.70, Herliu 305, Italija 2110, London 2110, Novvj-ork 542, Pariz 3860, Praga 565, Dunaj 0.35, Holandsku 18.250, Bukarešta 8.90, Zagreb 180, Varšava 0.12. — Valute: n. a. krona 0.22. lj Francosko predavanje g. J. Bourgoina sc vsled nenadnih zaj>rek ne vrši danes in se preloži na poznejši čas. g Uradnikom »višnjo plače — v Avstriji. Pogajanja med vlado in med avstrijsko vlado glede gajanja med uradniki ln avstrijsko vlado glede rta se zvišajo uradnikom temeljne plače m lokalne doklade za 75 odstotkov, draginjske doklade pa za 117 odstotkov. g Staujo papirnatega denarja v Avstriji se je zvišalo v prvem tednu oktobra za 8.6 milijarde n. a. kron in znaša sedaj 78.70 milijard. g Italija ni prepovedala samo nvota naših volov, ampak je raztegnila prepoved tudi na pre-šiče. — g Italijanska trgovska bilanca izkazuje, da Je Italija uvozila letos blaga za 13.454 milijonov lir, izvozila jia blaga za 5282 milijonov lir. g Prodaja praznih konzorvnih škatelj. Komanda Dravske divizijske oblasti v Ljubljani naznanja trgovski in obrtniški zbornici v Ljubljani, da se vrši due 24. oktobra t. 1. v Osjeku in 29. oktobra t. 1. v SL Požegi, vsakokrat ob 9. dopoldne, v pisarni intendantskega skladišča v Osjeku, oziroma v Si. Požegi, javna ustmeno licitacija za prodajo praznih kouzervuih škatelj (v Osjeku okolu 90.000 komadov, v SL Požegi okolu 5500 komadov). Predmetni oglas z natančnejšimi podatki je interesentom na vpogled v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani. g »Orient«, mednarodna, trgovsko spedicijaka in skladiščna d. d. v Mariboru, daje na javno subskripcijo 1,000.000 dinarjev. Ustanovitev te družbe je bila odobrena od ministra za trgovino in industrijo z odlokom od 15. avgusta 1921 VI, št. 8908. Ker je družba ustanovljena od domačih trgovcev in industrijccv na iniciativo Trgovskega gremija v Mariboru in sporazumno z ostalimi stanovskimi to« variši iz vseh trgovskih centrov, prjioročamo nakup delnic tega za trgovski stan važnega podjetja, obenem pa ojiozarjamo na oglas na zadnji strani. JSIHi? lj Novo vodstvo SLS ia Ljubljano se je na sinočnjl seji pod vodstvom načelnika Fr. Kremžarja sledeče sestavilo: 1. podnačelnik Strnad, 2 podnačelnik Vrtovec, tajnik Hosi-nik, blagajnik Ogrizek. Poleg načelstva se izvolijo v izvršilni odbor sledeči člani vodstva: dr. Stanovnik, M. Moškerc, Lavtižar in Ogrin. — Seja se je nato bavila z organizacijo SLS za Ljubljano. lj Starešinski sestanek se vrši v petek, 21. t. m., ob poldeveti uri zvečer v veliki dvorari akad. doma. Predava tov. N* Velikonja o izletu v Strassburg. lj Prosveta frančiškansko župnije (Pevski od-< sek). Pev3ka vaja za mešan zbor danes (četrtek). Važno. — Pevovodja. lj Novo društvo. V Ljubljani se je ustanovilo novo društvo, katero se imenuje >Društvo sodno-pisarniškili uradnikov iu oficijantov za Slovenijo« s sedežem v Ljubljani. Člani društva so lahko le dejansko službujoči sodno - pisarniški in izvršilni uradniki (uradnice), sodno-pisaruiški oficijanti (oH-cijantinje) in sodno-pisaruiski pomočniki in pomočnice. — lj Napoleondorska afera na Rakeku. O tej zadevi smo prejeti še naslednje poročilo: Koncem septembra je Milan Matjašič, začasni policijski pisar obmejnega komisarijata na Rakeku od sprevodnika restavracijskega voza pri dunajskem ekspresu Pllumitzerju prejel zavoj z 2000 napoleondori s pri-pombo, naj mu on (Matjašič) takoj izplača nagrado, ki je no zakouu za vhvatače« odmerjena. Matjašič si Je denar, ki je bil najbrž namenjen za Italijo in katerega bi moral zajdeniti, pridržal ter izplačal omenjenemu sprevodniku naslednji dan 40.000 dinarjev. Podelil je še par drugim osebam običajue »nagrade«, ostalo vsoto je pa naložil pri različnih deuuruih zavouih. Rudi soudeležbe Je bil aretiran tudi agent Aleksander Toksanovič, ki je opravljal istega due z Mutjušičem službo ua dunajskem ekspresu. V zvezi s to zadevo so se izvršile tudi v Zagrebu razne aretacije in hišne preiskave pri bančnih zavodih, katere so privedle tudi do razkritja operacij s ponarejenimi dolarskimi čeki od strani organizirane verižuiške in tihotapska družbe, kateri je načelovai »bankir« Maliler. Z ozirom na tozadevno »Sloveučevo« notico se nam pojasnjuje sledeče: Na brzojavko dunajskega j>olicij-skega ravnateljstva je podvzel obmejni komisar takoj vse potrebne mere in vodil preiskavo, dokler ui bila krivda g. MatjaŠiča uepobitno dokazana. Šele nato se je obrnil na policijsko ravnateljstvo v Ljubljani in prijavil celo zadevo. Policijsko ravnateljstvo si je izposlovalo od državnega pravdništva sklep za arctacijo in je poslalo na prošnjo obmejnega komisarja g. polic, nadzornika Habeta in nekaj drugih detektivov nn Rakek, ki so izvršili potrebne uretacijc. V zadevo ui razen MatjaŠiča in agenta Toksauoviča zapleten nobuu drugi organ obmejnega koinisorijala na Rakeku. lj Goljufivi »sokolski« dvorni dobavitelj. V slovenskih sokolskih krogih so bili zadnje dni zelo pobiti, ker so izvedeli, Slonu<, kjer je živel kot velik igospod«, se zabaval v družbi lahkoživih gospodov in ženskega sveta, razširjajoč bratsko so-kolsko idejo. Ko mu je zmanjkalo drobiža, je šel k neki ljubljanski tvrdki, od katere je izvabil vsoto 100.000 krou. Medtem so v Belgradu že beto-nirali tla in čakali Miklavčevih kock. Ker ni bilo kock in tudi Mildavca ue, se je pripeljal v Ljubljano gospod Inženir Zivkovič in pritisnil na Mi-klavca, uaj dobavi kocke ali pa vrne sprejetih 44.000 kron. Miklavec ni mogel storiti ne onega, ne drugega. Zatekel so je k svojim prijateljem bratom Sokolom, ki so v resnici storili vse, da bi >rešiik svojega brata Miklavca, toda medtem se je že tudi izvedelo, da je dični brat Sokol Franc Miklavec ogoljufal tudi neko ljubljansko firmo. Sicer bogati Miklavčevi sorodniki tudi niso hoteli prevzeti jamstva za Miklavčeve čedne kupčije. Preostalo ni drugega, kakor da so izročili Miklavca sodišču. Tisti, ki morajo to znati, pripovedujejo, da je brat Sokol Frauc Miklavec pisal iz zaporov ginljivo pismo g. ravnatelju Praprotniku, naj prevzame on jamstvo za njegove dolgove, toda če ima že človek smolo, jo ima in g. Miklavec, dasi prijatelj najvplivnejših bratov Sokolov, ja bil zelo žalosten, ko se mu je povedalo, da gospoda Praprotnika ni v Ljubljani, marveč da se mudi zdaj po kupčijskih poslih na Dunaju. Gotovi krogi, kateri bi bili radi brata Miklavca rešili, šušljujo med seboj, da obstoja nevarnost, če bi brat Miklavec pričel pripovedovati reči, ki marsikateremu ne bi bile všeč. lj Zdravstveni iikuz ljubljanske občine za čas od 0. do 15. t. m. Rodilo se je 12 moških in 18 ženskih otrok, skupaj 25. Umrlo pa je 12 moških in 8 ženskih, skupaj 20 oseb, med temi je bilo 14 tujcev. Od nalezljivih bolezni so bili prijavljeni 4 slučaji škrlatinke, 3 slučaji trebušnegn logarja, 1 slučaj vročice in 10 slučajev griže. lj Ljubljana mika Heleno Završanovo iz Polhovega gradco, katera jo bila žo 15 krat predkazno-vann in je bila že leta 1896. izgnana iz Ljubljane. Ker jo Zuvršunova mislila, da so na policiji pozabili na njo, Je prišla letos v Ljubljano služit, toda detektiv je Završanovo spoznal in jo aretiral. Za-vršanova se bo morala pred sodiščem zagovarjati. Ij Tatvin« v kavarni. V neki kavarni jo bila ukradena g. Frančišku Laninšku pelerina, vredna 1200 krou. Policija jo tatu izsledila in aretirala. Katoliški vestnik. C Kongregacija gospodov v kapeli oo. Jezuitov Ima svoj redni sestanek vsako sredo ob pol osmih zvečer. c Na Rakovniku in sicer v notranii kapeli so bile pretekli teden duhovne vaie za mladeniče iB moške. Udeležba ie bila orav zadovoljiva, dokaz, da so tudi mladi fantie dovzetni za resna premišlievaoia verskih resnic. V nedeljo, 16. t. m., zjutraj ie bil sklep s sv. mašo, govorom in skupnim sv. obhajilom. Ker mnogi želijo, nai bi se taki govori nadaljevali bo odslej na Rakovniku v domači kaoelici z odobreniem mil. knezoškofa vsako nedeljo in praznik ob poldeveti uri sv. maša s premišljevanjem sv. evangelija samo za odrasle mladeniče in može, popoldne pa ob polštirih isto-tam govor in blagoslov._ Narodno gledišče. Ii gledališke pisarne. v četrtek 20. t. m. odpade v dramskem gledališču predstava »Komedija WWWWW I—i—ww zmešnjav«, ker je igraleo vodilne vloge za dalje časa obolel. Mesto tega se bo igral letos prvič v sezoni »Kozarec vode« z g. Putjato in gospo 6a-ričevo, gospo Borštnikovo, gospodično Vero Danilovo, g. Železnikom i. dr. Rrezolačna i nstrukcija ženska se išče, Kr^S v predmetih za gimn. ali licej, ali v ka- nih urah- Zglasiti se je v »Akademskem kem modernem jeziku, pri družini, ki bi domu«, Miklošičeva cesta št. 5. 3849 visokošolcu odstopila stanovanje, če mO' i čevljarski pomočnik Turistika in šport. Prvenstvene tekme 23. t. m. (Službena objava L. N. P.) Prostor Ilirije ob 14. uri Hermes proti Svoboda, Ljubljana; ob */K na 16. uri Primorje : Sparta. — Prostor Sparte ob 10. url Svoboda, Moste »e*. : Svoboda, LJubljana rez., ob 14. uri Jadran : Svoboda, Moste. Moštva so opozarja, da treba k tekmam točno nastopiti. — Rezijo obeh tekem na prostoru Ilirije ima oskrbeti S. K. Primorje. (k) Prosveta. pr Pravljice Frana Milčinskega so izžle v drugem natisku v založbi L- Schwentnerja v LJubljani. Risbe sta oskrbela G. Birolla ln M. Gaspari Cena 48 kron, po pošti 54 kron. Po vsebini in zunanji obliki lepa in za mladino primerna knjiga. 3791 goče s hrano. Ponudbe na upravo pod »Instrukcija«. lista 8830 Zahvala. Za mnogobrojne izraze so čutja povodom smrti naše nepozabne mamice Marife Koželf nadučtteljeve vdove se vsem iskreno zahvaljujemo. Prisrčna hvala pevskemu zboru St. Jakobskeqa napr. društva za ganljivo 2al0stinK0 in vsem, ki so drago nam pokojnico spremili na zadnji poti. Ljubljana, 20. oktobra 1921. Žalujoči ostali. sprejme takoj. Hrana in stanovanje v hiši. Fužine itev. 6 pri Ljubljani. 3829 Trgovski pomočnik moč, za mešano stroko pri OMAHNI), Višnjagora. se sprejme. Prva mihaelu 3833 železne barele proda J GOREČ, Po nizki ceni: Nova dvokolesa, otroški vozički, šivalni stroji, tudi malo rabljeni. f. BATJEL, Ljubljana, Stari trg št. 28 — Karlovska cesta št 4., HIŠA naprodaj s tremi sobami, vsemi pritiklinami, vodovodom in vrtom. Naslov in cena v upravi pod štev. 3824. 3824 PCM RAKI III biu trgovac, fabri-j rLUl nni\IUU, kant, mali obrtnik j itd., a nepoznavati propise o trošarini, je pogibeljno, ako naručiš »Odredbe o držav-noj trošarini«, koje je izdao Savez Finans. Kontrole, a kompilirao viši fin. savjetnik dr. F. Prenj, štampane latinicom možeš izbječi neugodnosti. Cena kujige je 35 K, a uaručuje se samo kod Administracije »Finans. Kontrola«, Doboj, Bosna, i šalje pouzečem ili novac unapred. SSilS Prazne, nove vreče 5oakova) in rabljene r vsaki množini najnižji ecni pri: FR. SIRC, KRANJ. Kupujem suhe gobe, fižol, brinjevo olje. s ■ a ■ a b n; ~ * rs e. s b b ■ ■ i APNO iščemo v večji množini. Ponudbe na: GRADIVO, trgova-! čko društvo gradjevnog i iehni-čkog malerijala 3882 Zagreb, Bogovlčeva ul. 3, i a fc $ sa ks k ra es •■„. a m m b sa & ® & e i fsem sorodnikom, prijateljem in znancem javljam, da je moj iskreno ljubljeni soprog, oziroma brat, svak in stric, gospod RAJK0 SCHISCHKER direkcijski sekreter Kranjske hranilnice v pok. po dolgi mučni bolezni, previden s sv. zakramenti za umirajoče, v 79. letu svoje starosti danes ob pol 4. uri popoldne mirno r Gospodu zaspal. Pogreb se vrši v četrtek, 20. t. m. ob 4. uri popoldne iz hiše žalosti, Pogačarjev trg 3 v la6tno rakev pri Sv. Križu. Sr. maše zadušnice se bodo brale t vež cerkvah. v Ljubljani, dne 18. oktobra 1921. Ema Schischker roj. Pucher, soproga. 3842 Mestni pogrebni zavod v Ljubljani. tjjfrtlB— Tehnična pisarna dipl. inž. Milosav-ljcviča in Popoviča, prejšnjih načelnikov Ministrstva išče zastopništvo slovenskih domačih proizvodov tehnično stroke in sprejema iste tudi v komisijsko prodajo cn gros. 3770 j Kataloge, vzorce in pogoje poslati Kotorska ulica 57, Beograd. NHGROBNI KRIŽI železni, fino lakirani in pozlačeni se dobe po zelo nizki ceni pri " D. D. za promet železa, kovin in tehničnih izdelkov ZAGHEB ilica 112 Ilica 134 Telefon 21-09 Int. telefon 1-98 Brzojavi: „METALLUM". isa i: ji te »Sioaienca': Pozor vozniki in izvoščki! sladko v vsaki množini in ob vsakem času na drobno in debelo v ZGORNJI ŠIŠKI pri KAMNITI MiZI. Zajčje ko kupuje ilo na subskrlpcljo delnic. Ponovno se je v trgovskih krogih Izrazila želja, naj se ustanovi trgovska spedicijska družba, katera bi se pečala t vskladiščenjem blaga, izvrševala carinsko manipulacijo in špedicijo na vse strani ter vzdrževala carinsko tranzitno skladišče (smetište) iti na ta način nudila vsem stanovskim tovarišem ugodnosti, katerih danes pri raznih zasebnih špediterjih' ih carinskih posrednikih ne uživajo, temveč le-ti blago strahovito podražujejo. Trgovci Slovenije, upoštevajoč to občekoristno željo, so sestavili pripravljalni odbor, kateri je imel nalogo, vse potrebno ukreniti ter pripraviti za ustanovitev ORIENT" špedicijske in skladiščne delniške družbe v Mariboru z delniško glavnico din. 1,000.000-—, katere ustanovitev je bila odobrena od ministra za trgovino in industrijo z odlokom od 15. avgusta 1921, VI., št. 3905, konc. lista z dne 3. oktobra, št. 7008, oddelka ministrstva za trgovino in industrijo v Ljubljani. Na podlagi tega dovoljenja se daje v podpis eden mitilosi dinarjev delniške glavnice, ki je razdeljena ua 10.000 delnic v nominalni vrednosti po din, 100-— za komad, glasečih se na prinosca. Razni stroški pri izdaji delnic znašajo 15 dinarjev za vsako delnico. Nominalni znesek po din. 100'— in pa stroški po 15 din. se morajo v celoti plačati takoj pri podpisu. Podpisovanje se vrši od 15. oktobra 1921 do 6. novembra 192L Odbor si pridržuje pravico svobodne dodelitve delnic do 15. novembra 1921. Subskribenti imajo pravico dvigniti z dnem 20. novembrom 1921 vplačano protivrednost za nedodeljene delnice. Delnice se bodo izdale v komadih po 1, 5 in 25 delnic. Začasno se bodo izdala potrdila o dodeljenih delnicah, ki se bodo pa pozneje zamenjala za delnice družbe »Orient«. Kot subskripcijska mesta fungirajo: Centralna banka t Zagrebu in njene podružnice; Ljubljanska kreditna banka ln nične podružnico; Zadružna gospodarska banka v Ljubljani, njeno podružnice in afilijacije; Mariborska eskomptna banka in njene podružnice; Gradjanska banka v Beogradu in njeno podružnice in vsi trgovski gremiji in trgovske zadruge. Vabimo Vas v svoj krog, da si ustanovimo mogočno stanovsko špedicijsko družbo, katera nas bode rešila odvisnosti in izžemanja raznih izkoriščevalcev našega stanu. Družba ustanovi podružnice v Ljubljani, Beogradu, Subotici, Rakeku, Splitu, Barošu, Solunu ln Carigrada. Organizirajmo se, ker edinole v organizaciji je moč. Podpisujte torej delnice naše »ORIENT«, mednarodne, trgovsko-špedicijske in skladiščne delniške družbe v Mariboru. Maribor, dne 14. oktobra 1921. •tovarna klobukov „ŠEŠIR", d. d. Škofjaloka. Tovarnarji I Trgovci! Trgovski potnik in zastopnik v Vel. BeSkereku išče glavnih zvez za celi Banat, ter sprejme tudi glavno zastopstvo. Jamstvo za blago na razpolago. Ponudbe na naslov Franjo Maiszler, Cara Dušana ulica broj 20, Veliki Bečkerek. 3668 Bratje Tavčar, Industrijalci v Mariboru. Franc Gulda, trgovec v Mariboru. Ivan Koražija, trgovec v Mariboru. Peter Majdič, industrijalec v Celju. J. Medved, veletrgovec v LjubljanL Hinko Pogačnik, industrijalec v Rušah. Ivan Kostevc, trgovec v Ljubljani. Vilko Weixl, trgovec v Mariboru. Albert Pečovnik, trgovec v Mariboru. Gustav Bernliard, trgovec v Mariboru. J. Samec, veletrgovina v Ljubljani. A. & E. Skaberne, veletrgovina v Ljubljani. Josip Rosenberg, industrijalec v Mariboru. Anton Tonejc in dr., imp. in eksp. v Mariboru. Alojz Zniderič, trgovec v Mariboru. Eksp. društvo Matheis, Suppanz i. dr. v Mariboru. Jos. Serec, trgovec v Mariboru. »Drava«, lesna industrija d. d. v Mariboru. Matej Hedžet, vrletrgovec v LjubljanL Ivan Lininger, veletrgovec v LjubljanL Franjo čuček, industrijalec v Ptuju. Alojzij Senčar, trgovec v Ptuju. Miloš Gnus, glavni tobačni založnik v Mariboru. Franc Starčič, trgovec v Mariboru. M. Berdajs, trgovec v Mariboru. Kari Haber, trgovec v Mariboru. Prva mariborska tovarna mila v Mariboru. Ing. Himmler Adolf, eksporter v Mariboru, Kobi Drago, industrijalec v Mariboru. Viljem Freund, tovarnar v Mariboru. Jakob Zadravec, industrijalec v Središču. Kari Pertinač, industrijalec v Celju. Davorin Tombah, trgovec v Ptuju. Anton Brenčič, trgovec v Ptuju. M. E. Sepec, trgovec v Mariboru. Auton Jurca, Industrijalec v Ptuju.