i: -*iwno
Poštnina plačana v gotovini.	V
H*	Ljubljana,	petek	31.	^decembra 1920.	Štev.	296
Leto II.	Ljubljana, petek 31. decembra 1920.
VEČERNI LIS
Cene po poiti:
za celo leto . H Bi*— za pol leta . H K — za čsfrt leto. H Zi*— za 1 mesec. . H V— Za Ljubljsno mesečno 7 R
Za Inozemstvo mesefno H IZ'—
Uredništuc in upraaa:
Mfl HopitapjBBa ulice št. 6
ms
llrsdn. telefon Sten. SD
Posamezraa š&evllka 60 vin. NEODVISEN DNEVNIK Posam^z^a Ste^iEka 60 vin.
Brezuspešna pogajanja med rudarji in
družita.
Ljubljana, 31. decembra. Pogajanja rudarjev s trboveljsko premogokopno družbo so , zopet potekla včeraj lepo mirno in brez vsa-.. kega uspeha, kar smo. že itak pričakovali Iz ,i vseh dosedanjih pogajanj se nam zdi, da go-; spod je trboveljske družbe nimajo še prav nič smisla za zboljšanje nad vse slabega rudarskega položaja. Na pogajanjih 28. decembra -Se je predlagal temelj pogajanj, naj se plače in dohodki v Trbovljah zednačijo s plačo rudarje^ državnega rVidnika v Velenju, kar bi pomenilo res škromeri povišek, povprečno ko-fflaj: jjri samcih 13 K in pri oženjenih ‘21K -in še to le v živilih. S plačo bi -bili morda še celo na slabšem A družba, ki je septembra, j-ponujala že skoraj toliko, kar danes delavci 'zahtevajo, sedaj to odločno odklanja. Priprav-j Pa povišati le za nekaj in še. to le VJS4&]^.sko.-ji' vlada ddvoli povišati cene pre-* ttfifi^igM^^Vladii tega sicer ne dovoli, pač pa se ■ Je 'hiJe nel:.n'-o cincanje, ki je vse prej, kot / j.n'J'-. (Vlav-u v. Od družbe je bilo, kot že ■■	.	'a	se	je	znatno' zmanjšala
in to 'sled demorali-' m
,	vč.fev'■	'•	liied' pogajaiof-iirti
:'• ••, toiiko lam dajte jesti in to-
liko zaslužiti, kot pred vojsko, pa se bode produkcija gotovo dvignila. Če pa se povišajo cene premogu, bo s tem prizadet zopet le revnejši sloj. Zato ne cene zvišati, pač pa znižati profit družbi! Da se odpomore temu, se je od strani vlade kot že zadnjič predlagalo, naj se deli del čistega dobička družbe z delavci. Nato je izjavila družba, da to že izvaja z akordnim delom. Ker ta presmešna izjava ni obveljala in ker ravnatelj ni hotel pristati ne na eno ne na drugo in ker je tudi vlada morala podati svoje mnenje, so vladni zastopniki odšli k seji. Napovedal se je odmor četrt ure. Čez tričetrt ure je bil pozvan k seji še ravnatelj premogokopne družbe, nakar so se vsi gospodje kmalu vrnili. Naznanjen je bil rezultat seje, da so za danes pogajanja brez uspeha končana. Snidejo se pa danes popoldne zastopniki vlade in premogokopne družbe, da se brez zastopnikov delavstva domenijo, na kakšen način naj bi^se končala stavka in v koliko se bo ugodilo delavstvu. Delavstvo pa da se bo o tem sklepu takoj obvestilo. Nato se je cela komedija po 4 urnem truda^
'.i:;'1}". ^o stoleb
Eiirno končala. ..
"■ -c,".
''VU,
p.i
'fno^ssliesii1 pitd v B&igradH ponesrečen,
:i je Belgrad ta1 v znamenju sedla delavski — kor , 1 lični dom in poskuviii komunisti.	komunistično tiskarno. Vlada je razpus^U
čci so 'komunisti na syo~ 'komunistične organizacije in ustavila nj: klenill, da se v četrtek Ho v e liste. ■ Voditelji listov sp aretbvani.
• ■vrat 'l'?j sklep je‘bil se- Na'cestah patruljirajo oddelki policije, k-JT	TQ:	vojaštvo je pripravljeno, .	,	,
pot
4
i i -'ii 4,»	.
'z.; ...	Gene; -»n k
- LDU Zagrieb, 30. dec: (ZNUj Dšnes dopoldne je bila v Zagrebu proklamiraha ! generalna stavka delavstva komunistične s; stranke’. Vendar je stavka uspela le delo-nia, ter je pustilo delo samo tovarniško defavstvp, dočim se v malih obratih dela. i Tudi trgovine so bile odprte. JDelavci in \ komunisti pa so terorizirali trgovine, da se niQraio_ zapreti., En del se je-pozivu odzval,. •i, drugi del trgovin pa je ostat odprt/Kavar-r, ne in gostilnice so ves dan zaprte, Ob se-denmajstih, je vodstvo komunistične stranke sklicalo skupščino v kino Metropol, pa j,e redarstvo prepovedalo skupščino. Ves . dan*so se-zbirali po mestu delavci in veli--ko ^tevulo. Radovednežev',. Ker je medtem izšla ministrska naredba, s katero se razpuščajo komunistična udruženja, je redar-;'t stvo zasedlo Delavski dom v. Iliči št. 55,
• izpraznilo vse prostore in zapečatilo vrata.1 Ravno t'ak<y je redarstvo zasedlo želez-. ničia*sL^ tiskarno, kakor tudi prostore I zveze privatnih nameščencev, katere vodstvo se nahaja v komunističnih rokah. Popoldne okoli 17. je prišlo do spopada z ! rečiarstvom v Mesnički ulici. Komunisti |: So metali kamenje na redarstvo in orožni-štvo, nakar je bilo oddanih nekoliko strehi lov v zrak, delavstvo pa je zbežalo v Tuš-kane:c. Medtem je nastopilo tudi vojaštvo, ki je zasedlo vsa javna poslopja in važne dohode v mesto. Danes ni izšel v mestu
Vlada proti komunistom.
Belgrad, 30. dec. Z ozirom na sedanje komunistično gibanje je vlada izdala oster oklic proti komunistom. Na koncu oklica naznanja ministrski svet sledeče odredbe: Zato odreja ministrski svet; 1. oa se ,do rešitve ustave prepoveduje vsaka komunistična in druga razkrojna propaganda, ustavijo njihove organizacije, zapro njihova zbirališča, prepovedo njihove no-vine in vsi drugi spisi, ki bi motili pokoj in mir države, propovedovali, opravičevali ali hvalili diktaturo revolucije ali kakršnokoli nasilje. Takoj se imajo odstraniti vsi pozivi na generalno stavko in do enega meseca zapreti vsi, ki jih razširjajo ustno ali pismeno; 2. prepovedujejo se tiskane stvari, s katerimi se zmanjšuje pomen teh ukrepov, izdanih za ohranitev svobode, reda in lastnine; samoobsebi se razume, da ostane nedotaknjena svoboda javne besede in pisma, ako se z njimi ne žali drža-
Novl čas“.
ce
Novi krščansko socialni delavski dnevnik bo »Novi čas«. Poživljamo vse somišljenike na delo za novi list. List bo vzdrževal in vodil konzorcij, ki mu načeluje, poslanec Gostinčar.
Somišljenike prosimo, če jim razmere dopuščajo, naj pristopijo h konzorciju.
Povsod naj se osnujejo agitacijski odbori za razširjenje našega lista. Pridobivajte mu povsod prijateljev in naročnikov!
Skrbeti pa je treba tudi, da se povsod v organizacijah ustanove dopisovalni krožki, ki bodo vse važne stvari takoj poročali listu.
Kjer še ni organizacij, naj se za to vele-važno delo zavzamejo naši somišljeniki. List bo poročal o vseh važnih zadevah našega ljudstva. Osebnih napadov se bo izogibal. Naše delo bodi stvarno in resno. Le tako moremo služiti svoji veliki krščanski misli!
List bo stal na leto 144 kron, na mesec 12 kron, v Ljubljani v upravništvu prejeman bo stal do nadaljnega 10 kron.	,
Uredništvo se nahaja v Kopitarjevi- ulici št. 6, istotam se nahaja uprava
• * Zikisrehii ^ssdušene;
'l.Sf
in viacj? .i odredbe,
.v-’.-' v k e noben' iist. Ob JI. so Iz* k. »Službene ±»mudne Noviue«, ki obju- , , naredbo banskega upravitelja dr. Bošnjaka, s katero se na ozemlju Hrvatske in Slavonije ustavljajo vsi komunistični listi in najstrožje prepoveduje širjenje komunističnih propagandnih spisov. Ker se je delavstvo vedno bolj zbiralo, je zvečer nastopilo redarstvo, ki je izpraznilo vse ulice in sedaj vlada v mestu popoln mir.. Redarstvo je izdalo najobsežnejše varnostne odredbe. Tako se morajo hišna vrata zapirati ob 19., prepovedano je vsako zbiranje na Ulici, prepovedano je točenje alkohola, za jutri na Silvestrovo pa - so prepovedane vse zabave. Vlada je izdala uradni komunike, v katerem pravi;med drugim: Ker so se državna oblastva po zanesljivih virih uverila, da protidržavni elementi za te dni pripravljajo prevrat po boljševiškem vzorcu v Rusiji, in bi s pomočjo inozemskih denarnih sredstev .v to svrho pripravili bombe, eksplozive in orožje, je ministrski svet sklenil, da se imajo razpustiti vse komunistične • organizacije in ukreniti vse varnostne odredbe. Te odredbe mora vlada izvesti z vso energijo, ker hoče brezpogojno ščititi svobodo, red in varnost imetja državljanov v državi ter je samo od vseh treznih elementov odvisno, da se te odredbe izvedejo brez nepotrebnega vznemirjenja.
va in ne izziva javna demoralizacija; 3, v vsakem primeru nereda, ki ima značaj rušitve, se bodo najprej ukrenili ostri koraki proti voditeljem in moralnim podpornikom; 4. določa se obvezna prijava orožja ter se bo vsak, ki ne bi prijavil strelnega orožja ali eksploziv, kaznoval s tremi meseci zapora; 5. za ves čas dela ustavodajne skupščine so prepovedane v Belgradu vse manifestacije razkrojnega ali vznemirjajočega značaja ter se bodo izročili vojnemu sodišču vsi oni, ki bi se z orožjem upirali državnim varnostnim organom; 6, z našega ozemlja se iztirajo vsi tujci, ki bi se pridružili zmešnjavam ali jih jačili; 7. iz državne službe se odpustijo vsi uradniki, višji in nižji, ki bi širili boljševiško propagando v naši državi ter se odvzame pomoč za študiranje vsem študentom komunistom.
I .	'	v	S’:’	--
<* trboveljske iružbo in
iOgaiajruu mec tvDoveijsKo siavkujočimi rudarji so vči a, .-op :-t kon-arez"uspeha. Pokazalo te ■. celo, ca .-c gospodje od trboveljske družbe postali-kaj samoiavestneji, i>- so bili	m.c-r
SfMjem dni. Na vce’" v'bji. seji so ceioisjav-Ijasi da	liidat^-m ne privolijo niti
bi jim bili privolili pred časoon; Šteijk ide tedaj dalje, ne da bi bili delavci doslej kaj količkaj pome-nbn:’'
•> -Tu,,x. velika !'riv.oV,•koihurnstične iaktike, ki pa s Lem ni zadovoljna.
Istočasno so komunisti započeli gibaJ-nje v Bosni, kjer je došlo do krvavih bojev • vojašt-vom'. Zapeljano	ljud-
stvo ; prelivalo svojo srčno^^rU doseglo pa ni ničesar, o iem se je ceiu ueiuvsivu gibanje še bolj kompromitiralo in'oslabilo,.
Da pa bo mera nesreč polna, šo včeraj komunisti poskušali v Belgradu puč, ki ga je policija z enim mahom zadušila. S tem_,trenutkom triumfira takoreko.č v celi državi zopet kapitalistična sila, naslanjajoča se na vlado, nad celotnim delavskim pokretom, ki so ga komunisti zapeljali v to- zagato, iz katere ni izhoda razen umika.	"	'	1
teto 1920 bo v zgodovini gibanja jugoslovanskega delavstva eno najusodnejših, Meseca aprila so komunisti .poskušali puč, ki se je ponesrečil. S tem so ojačili vrste delavskih nasprotnikov. Danes ponavljajo svoj aprilski čin ter s tem rušijo vso moč in veljavo, ki šo jo v" teku' mesecev druge pametnejše delavske organizacije znale pridobiti delavskemu gibanju.
Leto 1920 končuje z nesrečno in usodno bilanco za delavstvo, ki bi danes pomenilo lahko v državi močan faktor, da komunisti niso .razbili njegovega vpliva z brezumnimi štrajki ter puči in da niso na zločinski način povzročali prelivanje delavske krvi.
Naj bi ta dejstva odprla vsemu delavstvu oči, da bo v novem letu 1921 popravilo zločinske pogreške komunistov ter zopet uveljavilo delavski vpliv s pomočjo svojih organizacij!
Krščansko delavstvo se te naloge zaveda in gre v novo leto s trdno voljo delati v tem smislu za boljšo bodočnost delavskega stanu.
Nova pljuska.
Dne 29, t, m. je sklepal ministrski svet v Belgradu o zamenjavi črnogorskih per-perjev za dinarje. Zamenjava se bo izvršila na tej-le podlagi: Kdor ima do 5000 per-perjev, jih zamenja al pari, to je, dobil bo zanje toliko dinarjev, kolikor bo oddal per-perjev; vsote nad 5000 perperjev se bodo zamenjavale v razmerju 1 : 2, to je en dinar za 2 perperja. Vse obveze, sklenjene na podlagi perperja do 1, januarja 1916, se likvidirajo al pari, kasneje sklenjene v razmerju 1 : 2.
Tako črnogorski perperji, ki nimajo takorekoč nobenega kritja in ki na svetov-
nem tržišču nisc bili priznani kot plačilno sredstvo. A naša jugoslovanska krona se nam je — neglede na odtegnitev 20*;!. o priliki žigosanja — zamenjala v razmerju 1 : 4. To postopanje Belgrada nasproti Hrvatom in Slovencem žigosa zagrebški »Jutarnji list«, ki stoji najbližje demokratom in se mu torej ni bati očitka, da govori iz separatističnih namenov, med drugim tako-le:
»O jugoslovanski kroni, ki jo je bil začel nacionalizirati dr. Ninčič z žigosanjem in ki je bila kasneje kolekovana, so se izražali« nepovoljno in z omalovaževanjem tako Ninčič in Vukovič, kakor Ve-lizar Jankovič in sedanji finančni minister Kosta 'Stojanovič. »Ničvredna krona« — te je bila krilatica. Pa glej čudo — ja. ničvredna krOna ima danes na svojem cirku-lačijskem področju razmerno večjo kupo-valno moč nego dinar na svojem. Odredbe in določbe prisilnega tečaja 1 : 4 v praksi niso mogle delovatMako, kakor šo to zamislili fnančni ministri. Ničvredna krona je obdržala razmeroma visoko* kupovahio vrednost in danes se v kronskem področju živi jr;a 50% c^eie, nego v dinarskem, ki .	fvetu!	Ako bi bili
•'ključka, da. je dinar padei-po. vredn; ■ *k •
V Dočim so se p tbi ej.krpn'- j	k*
.v razmerju • 1 : 4, v:o pa sedai zamenjuj ,o perperi v razmerju .1:1, oziroma t 2.,In Vendar kroži krona rtajbogatejsens dHu j--.v:-s:	a . -'nit ozemia, njena podlaga go
.'.eniegiedne šumske domene' najboljše
.	na	svetu,	za	varnost	te	krone
imči plodriC8l nkjbeUš« jugoslo^Snšfee
;.a Lr c je	najboijfon
i i.l c ziiiškiin omrežjcBi	'	« i •'t vfes
. izvoz, ki-n a. j bo'podlaga lance' v teh dveh letit), gre 'izključnb * ozemlja kronske novčanice A- perper? _'Njegovo' podlago Iveri divje skalovje Črne 3ore. pokrajina; kt je gospodarstvo 'popoi ■
1J UlUct piASi V X»U., pci pei |u nu O » čvv/ .	r	..
žišču nikdar niso smatrali za resno valnto. In ta perper postaja sedaj naenkrat dvakrat in štirikrat, več vreden nego’Maša krona;! .	.	’
Jasnejšega, dokaza za dvojno mero doslej nismb imeli. G, finančni’ minjsl-er naj nam dovoli vprašanje': 1. Ako je 1"perper vreden 1 dinar, koliko je' vredna naša'krona, katere področje daje "za emisije Narodne banke janistvo v obliki državnih šum ? 2. Ali še smejo' take transakcije za -menjave in določanja razmerja vršiti mimo konstituante? 3. Ker je, danes vsakomur očito, da se je razmerje 4 K za 1 dinar odredilo v interesu nekoliko “ belgrajskih familij okolu Narodne banke, a na' škodo vsega prebivalstva — tako Hrvatov in Slovencev kakor tudi Srbov iz novih krajev; ker se je dalje s tem izvršil rop najtrše vrste, ki ima težke politične posledice,,kakor pričajo volitve: kaj hoče spričo, tega storiti finančni minister?. Ali hoče predlagati kortstituanti, da se ta udarec na ljudsko premoženje popravi?« •
l emu bi tudi s svoje strani pripomnili, da se tisti, ki mislijo, da je vprašanje >o razmerju 1 : 4 med krono in dinarjem že končnoveljavno rešeno in pokopano, zelo motijo. Pripravijo naj se na nov trd, pa pravičen obračun. Ljudstvo ve, da je treba krivično blago povrniti.
Korupcija v upravi.
Veliko smo v prejšnji državi zabavljali proti birokratični upravi, vendar je treba vkljub vsem hibam nekdanje uprave pribiti sledeče:
Slovenske pokrajine se imajo ravno tej upravi, ki nam je ostala po splošnem razsulu, v veliki meri zahvaliti, da so bile v usodnih dnevih prevrata obvarovane anarhije.
. -i Ni treba biti ne poseben politik, ne učenjak, da se tazume, da je poštena, sposobna, političnim izpremembam in vplivom ne izpostavljena uprava eden glavnih pogojev za notranjo trdnost in zumnji ugled države. Ne le, da more le taka uprava zadostiti zahtevam in nalogam, ki ji pripadajo, ampak je taka uprava tudi najmočnejši zgled reda, delavnosti in poštenja na spodaj — celokupnemu prebival-
, &tev. 296,
-f.'"-.......................... 1
stvu. Dobra, poštena uprava je dalje najboljši apostol državne misli. Nobene fraze, nobene patriotične prireditve, nobeno postavljanje državnih malikov ne more v masah obuditi zaupanja in spoštovanja do države, ako je uprava nesposobna in ko-rumpirana.
Ako pa to velja za stare, urejene države, velja v dvojni meri za novoustanav-Ijajoče se in šele urejajoče se državne tvorbe. Reči smemo, da bi bilo v Jugoslaviji polovico zmed in razočaranj manj, ako bi bili imeli na celem ozemlju dobro, sposobno upravo, ako bi bili iz vsega po-četka uradništvo plačali, da bi moglo živeti in ako se uprava ne bi bila od zgoraj izpodkopavala in korumpirala na ta način, da so jo stranke, ki so bile Tia vladi, zlorabljale v svoje strankarske namene. Tega se vsi zavedamo in nemalokrat so se v javnosti oglašali svarilni klici, naj se dnevna politika ne zanaša v upravo, Ope-tovano se je v javnosti dvignila zahteva, da se že enkrat izčisti, izpopolni in utrdi naša uprava na ta način, da naj se imenujejo na vsa uradniška mesta, od sekčnih načelnikov v ministrstvih do zadnjega pisarja le najsposobnejši ljudje, strokovnjaki za svoja mesta brez ozira na politično mišljenje, sorodstvo ali kumstvo; potem naj pa tudi nihče od zgoraj doli ne posega v upravo in zahteva od nje pristranskega ravnanja v prid svoje strankarske stvari, marveč uradništvu naj se pusti popolna svoboda, da vrši svojo dolžnost strogo po zakonu in predpisih. Višja oblašt in javnost naj bi bdela le nad tem, da uradništvo svojo dolžnost v tem duhu tudi v resnici vrši.
Ako bi postavili našo upravo na tako zdravo, trajno podlago, potem bi država škode, ki jo prinašajo vsakodnevne politične homatije in spori, ki so ob danih razmerah neizogibni, niti od daleč ne čutila tako, kakor jih občuti sedaj. Vsak pošten prijatelj države mora tedaj ne želeti, ampak zahtevati, da se naša uprava v gornjem smislu preosnuje in izpopolni in opusti vse, kar bi temu nasprotovalo. Zlasti
»Večerni list«, dne 31. decembra 1920.
Slran 3.
pa ima največji interes na dobri in pravični upravi — ljudstvo. Bogataš in inte-ligent si znata tudi ob slabi in pristranski upravi kako pomagati, a neuk in neimovit človek je tu brez vsake pomoči, brez upa, da bi dosegel svojo pravico in kar sicer išče pri oblasti. Zato mora ravno ljudstvo brezpogojno zahtevati, da mu da država v oblasteh oporo in pomoč, ne pa izkoriščevalcev, škodljivcev in mučiteljev. — Upravni aparat mora služiti edino-le ljudstvu in državi, nikdar pa posameznim in političnim strankam, ki dane$ prihajajo na krmilo, da jutri zopet gredo in napravijo prostor drugim.
S tega stališča moramo najstrožje obsoditi najnovejšo zahtevo demokratov, ki hočejo poleg strankarskih ministrov uvesti še strankarske ministrske pomočnike. Ministru, ki ni strokovnjak in ki je pravkar prevzel, posle, o katerih ima komaj kak pojm, more pomagati edino-le stalno uradništvo dotičnega ministrstva, ki pozna celokupni delokrog in vse tekoče zadeve. Brez njih mu deset strankarskih »ministrskih pomočnikov«, ki kakor on ničesar ne vedo, pomagati ne more. Pač pa bi ti pomočniki uvedli v upravo novo zmedo in Korupcijo in razen tega naložili ljudstvu stomilijonske nove izdatke. Že sedaj smatrajo demokrati in razne druge stranke vlado za preskrbovalno ustanovo svojim zvestim, kaj bi še-le bilo, ako bi se uvedli še »ministrski pomočniki«. Že sedaj se za ministrske stojce prodajajo in gazijo rja-čela in programe, kaj bi še-le bilo potem.
Ako more še kaj škodovati političnemu slovesu demokratov med ljudstvom, potem mora to gornja njihova zahteva, ki kaže, da hočejo vladno oblast izpremeniti v svoje strankarsko tajništvo, državo pa v molzno kravo, ki bi jo moralo rediti ljudstvo, oni pa bi jo molzli, Kaj čuda, če ljudstvo v tem znamenju vsiljevanega narodnega edinstva v obliki centralizma ne more in nef mara prebaviti in zahteva avtonomijo. Avtonomija nam bo ob sedanjih razmerah edina rešila upravo vsaj v pokrajinskih mejah.
Iz bojev za Reko.
LDU sušak, 30. dec. (ZNU) Šele sedaj je mogoče dobiti vsaj približno avtentično sliko dogodkov, ki so se te dni odigravali na Reki in Sušaku. Ker je Sušak sam še vedno zaseden po italijanskih regularnih četah in ker vlada v narodu samem velika panika, nikakor ni bilo mogoče priti v stik s tamošnjim narodom. Sedaj pa, ko so se strasti že nekoliko polegle, se doznavajo nastopne podrobnosti: Na sv. večer ob 20.10 so se oglasile po reških ulicah trobente arditov. To je bilo jasno znamenje, da se začenja neka akcija, ker so isti trenotek bersaljeri, ki so bili zbrani pri sušaškem mostu, stekli k guvernerjevi palači. Kmalu potem je nastala silna eksplozija, ki je povzročila silno paniko med sušaškim prebivalstvom. Ljudje 'so bežali iz hiš na vse strani, napol oblečeni in pustili svoja stanovanja odprta. Vsa okna na hišah pri mostu so se vsled detonacije popolnoma razbila. Ko je zavladal mir, so se nekateri zopet vračali v svoja stanovanja. Okoli ene ponoči pa je nastala druga eksplozija, ki je bila ie močnejša od prve. Sedaj je začelo vse prebivalstvo bežati. Zmešnjavo je povečalo še to, da so karabinjerji po sušaških ulicah silili meščanstvo, naj beži čim hitreje, češ da bo sedaj prišlo najhujše. Res se je začelo malo časa po tem silno streljanje iz pušk in strojnic ter so se od časa do časa čuli tudi posamezni streli topov, kar. je trajalo vso noč. Drugo jutro so se ljudje vračali domov, karabinjerji pa so zaprli ulice in niso nikogar pustili dalje, kakor do piramide. Okoli enajstih je pred reško luko priplul dreadnought »Andrea Doria« v spremstvu štirih torpedovk ter je tam ves čas križaril. O mraku se je od te es-kadrile ločila ladja »Espero« in se podala d' Annunziju. Pozneje ponoči je »Andrea Doria« pozval pobeglo križarko, naj se vrne, le-ta pa se pozivu ni hotela odzvati. Nato je začel bombardement. Prvi hip $ta bila oddana dva strela, ki sta udarila pri svetilniku v ogel baroške luke. Isti hip, ko sta padla ta dva strela, se je nahajalo pri svetilniku sedem arditov, ki so kričali d’ Annunzijev klic:	»Eja, eja, alala!«
Strel jih je v hipu pometel z zemlje. Potem sta padla zopet dva strela v barake ladjedelnice Lazzaros, kjer se je razvil tako silen dim, da se je vsa okolica zavila v temo. Končno sta bila izstreljena dva strela, od katerih je eden zadel poveljniški most ladje »Espero«, ki se je nato poškodovana umaknila v notranjost luke. Sedaj je nastalo grmenje topov z Drenove, odkoder so streljali najbolj na Molo Lungho
in na mrežo, ki brani vhod v luko. To streljanje je trajalo nad dve uri, večina strelov pa je padla v morje. Obenem sb streljali s strojnicami od Zcmeta in Kastva. To je trajalo vso noč, dokler nls** y n«, deljo zjutraj dva strela zadela d'Aftaun-zijeve palače in porušila sprednji veliki balkon na palači. En strel je jtadel ribarnico in jo porušil. Pogled na Sušak. je žalosten. Hiše v bližini Rečine so > silno trpele vsled eksplozij. Tako je palača »Prve hrvatske štedionice« brez oken, Hudo so .trpele hiše Kovačičeva, Stanko Mikuliče-va, Mirko Udinejeva, Smokve in Bakarči-čeva, kakor tudi vse manjše hiše-, ki sc nahajajo ob mostu, ravno tako tudi -hiše onstran mostu, med njimi posebno bivša kavarna Deličeva. Na Sušaku samem je oplenjena skoro večina prodajalnic, kakor tudi vsa privatna stanovanja v okolici Jelačičevega trga. Narod se je pomiril šele v ponedeljek, ko so karabinjerji izjavili, da Sušaka ne bodo bombardirali. Sedaj so se ljudje zopet vrnili v svoja stanovanja, vendar je pa še danes veliko ljudi ostalo v bližnjih vaseh in se nikakor ne morejo odločiti, da bi se vrniil. Karabinjerji so še vedno pripravljeni v okolici Pehlina. Poveljnik karabinjerjev Mosca je izjavil, da so dobili nalog, naj bodo pripravljeni, ker bodo vsak čas odšli.
LDU Sušak, 30. decembra. (ZNU) Včeraj popoldne je D’Annunzio izročil oblast nad mestom in luko civilni reški vladi. Sedanja reška vlada je podala deinisijo. Danes opoldne se je sestalo mestno zastopstvo, ki je sprejelo demisijo dosedanje vlade in izvolilo novo vlado. V novi vladi se nahaja med drugimi župan Gigante in Host-Venturi, ki bosta pooblaščena, da bosta ined drugimi stopila v pogajanja s poveljništvom regularnih čet.
LDU Sušak, 30. decembra. (ZNU) Do naglega preobrata na Reki je dovedlo dejstvo, da je italijanska vlada stavila ultimatum, da, ako se mesto ne poda do 12. opoldne, bo ladjevje začelo formalni bombardement. Medtem so se začela pogajanja med zastopniki civilnega prebivalstva, ki se ni borlio, in med generalom Ferrarijem, poveljnikom 45. divizije v Opatiji, nakar se je začelo premirje. V teh pogajanjih je izjavil general Ferrari, da je pogoj ustavitve akcije ta, da se brezpogojno prizna rapallska pogodba, o čemer se sploh ne dovoli nikaka debata, ftlijanska vlada je tekom včerajšnjega dne pripravila težko topništvo kalibra 30 cm. En top je bil včeraj postavljen na Sušaku. General Ferrari je izjavil delegatom reškega meščanstva, da bo, ako se mesto ne bo pokoravalo, začel mesto sistematično bombardirati s tem topništvom.
SOCIALIZACIJA OTROK V RUSIJI, LDU Moskva, 30. dec. (Brezžično) Na osmem vseruskem sovjetskem kongresu je gospa Kollantaijeva govorila o stanju delavskih in kmetskih žena v Rusiji in je predlagala, naj se ukrenejo odredbe, da se ženske osvobode od neplodnega doma-
čega dela, da bi se mogle udeležiti javnega življenja. Sedaj se odgaja že 140.000 otrok ob državnih troskih. Treba bi pa bilo oddati še mnogo milijonov otrok v državne zavode, da bi se njih matere osvobodile za koristno delo. Sprejel se je predlog v tem smislu.
Polltline novice.
+ Nova vlada bo danes uradno objavljena. Sestavil jo je g. Nikola Pašič.
+ Bavarska in dr, Adler. LDU M o' nakovo, 30. dec. (DunKU) Kakor poroča glasilo neodvisne socialnodemokratske stranke Nemčije, je policijsko ravnateljstvo v Monakovem zavrnilo prošnjo dr. Frica Adlerja za dovolitev prebivanja v Monakovem. Dr. Adler je hotel na zborovanju imenovane stranke govoriti o internacionali.
-f- Novi demokratski ministri. LDU Bel-grad, 30. decembra. (ZNU) V informiranih krogih se govori, da bo imela demokratska stranka v novem kabinetu te-le listnice: Ministrstvo za notranje stvari: Milorad Draškovič; ministrstvo za finance: Kosta Stojanovič; ministrstvo za prosveto: Svetozar Pribičevie; ministrstvo za šume in rude: dr Hinko Križman; ministrstvo za trgovino: dr. Kosta Ku-manudi; ministrstvo za socialno politiko: dr. Kukovec.
Dnevne novice,
— Občni zbor kat. izobraževalnega društva v Zagorju ob Savi se vrši v soboto, dne
1. januarja 1921 popoldne po krščanskem nauku v Društvenem domu. Iskreno vabljeni vsi, ki se zanimajo za procvit 4ji napredek krščansko izobraževalnega dela med našim ljudstvom in ki žele tudi sodelovati na našem še neobdelanem polju. Obenem se bodo sprejemali novi člani. Na svidenje! — Odbor.
— Nova izvozna določila Avstrije. LDU Dunaj, 30. dec. (DKU) Prihodnje dni se objavi z odobritvijo glavnega odseka mednarodnega sveta izdana nova odredba o uvozu, izvozu in prevozu blaga preko avstrijskih meja, ki vsebuje važne izpre-membe. Zlasti se bo doslej splošna prepoved uvoza omejila na gotove vrste blaga. Na drugi strani se bo doslej dovoljeni uvoz iz Češkoslovaške, Poljske in Mažar-ske prepovedal. Prepoved za izvoz se bo kolikor mogoče omejila. Prevoz je prost. Ta nova odredba stopi v veljavo 15. januarja 1921. Za prehodno dobo bo promet s strankami v finančnem ministrstvu glede uvoza, izvoza in prevoza prekinjen,
— Zlato mazurskega juda. LDU Berlin, 30. dec. (Wolff) Večerni listi poročajo: V KommandantenstraBe so sinoči aretirali mažarskega državljana Spielmanna. Ko so odprli njegove kovčege, so našli dvojno dno, kjer. je bilo skritih 30 palic v zlatu.
— Ukradene listine. LDU Budimpe-ita» 30 <l*c. (MKU) Iz stanovanja grofa Julija Andrass>yja jo » proletarske vlade z drugimi, dragocenostmi izginila tudi korespondenca grofova, važni zgodovinski dokumenti in pisma, med njimi tudi pisma Bismarckova. Daslej je bilo vse iskanje zastonj.
tJilfeUansKe novice.
lj Poročila sta se dr. Rudolf pl. Andrejka vladni svetnik v predsedstvu deželne vlade, in g. Micika Andrejka roj. Tavčar iz Selc nad Škofjo Loko, Čestitamo.!
lj »Revček Andrejček«. V nedeljo, dne
2. jan. 1921 ponovi Ljudski oder to staro priljubljeno ljudsko igro. Vlogo »Revčka Andrejčka« igra zopet g. V...Rudolf, ki je za ranjkim Verovškoip eden najboljših Andrejčkov. Opozarjamo na to predstavo. Vstopnie.e se dobe v nedeljo od 2. ure popoldne dalje v pisarni Ljudskega .odra.
. ^ Katoliško društvo rokodelskih pomočnikov v Ljubljani priredi na Novega leta dan, v.soboto 1. januarja 1921 točno ob 6. uri zvečer v Rokodelskem domu (Komenskega ulica) božičnico. Spored: 1. J, Pogačnik: Božična.pesem, moški zbor. 2. J. Aljaž:.Na dani moški zbor. 3. A. Monar: .Oče Kolping, .hvala Tebi! tenorski samospev, 4. Oj vstani, solnce mojej. tenorski samospev. 5, Betlehem, Božena igra s petjem in Živo sliko v štirih dejanjih. — Cene prostorom: I. prostor 12 kron, II. prostor 10 kron, II. prostor 10 kron, III. prostor 8 kron, IV. prostor 5 kron. Stojišče 3 krone. Vstopnice se dobe v predprodaji v soboto dopoldne od 10. do 12, ure v Rokodelskem domu.
lj Seja »Zveze trgovskih nastavljencev in privatnih nameščencev« se vrši v ponedeljek 3. januarja 1921 v lastnih prostorih, Stari trg št. 2, I. nadstropje. Ker je seja velevažna, pričakujem obilne in točne udeležbe vseh odbornikov in odbornic. Predsednik.
lj Tovariši! Tovarišice! »Zveza trg. in privatnih nameščencev posluje redno v svojih prostorih na Starem trgu št. 2, I. nadstropje od 12. do 1. ure in 6. do 7. ure zvečer. Zato prosimo, da se člani in članice ter tudi nečlani in nečlanice, katerim je za procvit naše stanovske organizacije, da redno posečajo svoje prostore in obenem sodelujejo. Članarina se tudi sprejema ob omenjenih urah. — Zveza trg. in privatnih nameščencev.
lj Šentjakobska prosveta. V nedeljo 2. januarja zvečer ob 6. uri bo predaval urednik g, Franc Kremžar o velevažni tvarini. Vabimo k mnogoštevilni udeležbi!
KONGRES FRANCOSKIH SOCIALISTOV,
LDU Pariz, 30. dec. (DKU) Na 'ko#* gresu v Toursu se je po glasovanju o pristopu k tretji internacionali nadaljevala debata do VI’ 2. ponoči. Renauld in Fros-sard sta še enkrat pozvala Longueta, naj . se jim pridruži, da se ne razruši enota stranke. Mistral in Paul Faure sta govori!^ v imenu pripadnikov Longueta, ki so iL' javili, da mora nijh skupina stopiti iz stranke, ako komunistična večina ne desavoti- , ira javno izjavo Sinovjeva. O J/2 2, poroči se je glasoavlo o predlogih Renaulda m Mistrala. Predlog Mistralov je ostal i 1 ^1 glasovi proti 3247 glasovom v manjšini. -5 tem se je izvršila ločitev v francoski socialistični stranki.
LDU Tours, 3C. dec. (Havas) Ko so bili sprejeti predlogi z; pristop k tretji internacionali, je Faure v imenu skupine za obnovo izjavil, da smatra skupina za sv cM dolžnost, izs Lopiči, ako se sklene pridružitev k Mcskvi. Pozval je svojo skupino, naj zapusti zborovanje in se snide kje drugod. Pauli je v imenu odporne skupine izjavni Zborovanje v Toursu je postalo zborovanje komunistov. Socialistična stranka Francije, t. j. francoska mednarodna delavska sekcija bo nadaljevala svoje delo na drugem kraju. Vršili se bodo torej obenem trije kongresi. Ob V-> 3. ponoči se ic izvršila izključitev nasprotnikov pristepa-Frossard je dejal, da bo sodila socialistična dežela o njih in bivših prijateljih, ki proti svoji vdlji podpirajo blok meščanskih strank.
LDU Pariz, 30. dec. (Havas) »Matin« javlja, da bodo Klaro Zetkinovo eventua!' no aretirali. Pregledali bodo njene listine in jo bodo poslali preko meje, ako ne bodo našli nič sumljivega.
Odgovorni urednik Jože Rutar, Izdajatelj konzorcij »Večernega lista«, Tiska »Jugoslovanska tiskarna« v Ljubljani’
Klobuke in slamnike
vseh vrst, od preprostih do oajfinejših nudi vedno v zalogi tovarna klobukov in slamniko*
Franc Cerar v Stobu
pošta in želez, postaja Domžale pri Ljubljani*
V popravila prevzema tudi vsa tozadevna delo ter preoblikuje po najnovej?i modi V Ljubija'* prevzema vsa naročila in moderniziranje tvrdk* -iovačev č i Trsan v Prešernovi ul ci St. 5, kjef
se sprejema v sredo in soboto	
Nekaj za Vas!	
Baclonelno negovanje lepote. Hočete h obrai in roke raeionehio negovati, pege, mozolče o 1 praviti, Hrapavo kožo mladpstno in prožno napraviti, uporabljajte Fellerjevo pravo El*a-obrazno m kožo-ob-varujočo pomado l veliki porcolanski lonček 15 - K. Kisa toaletne umivalne pastilie 1 škatl ji ca 10 50 K. Pomada za ustnice 2- in 4- K.	Prvovrstno naravno negovanje las. Rast las napreduje, 'ko o na glavi krepča, plešo iU prerano osivelost preprečuje, Fellerjeva prava Tannokina pomada z® rast las, l yeliki porce-lanski lonček 15*’-K. Močno k at rano vo milo za glavo 14 - K. Ogrska pomada za brke po 6 - i*> #•- K. Neškodljiva olja z* lase. orehovo olje mala steklenica 6 - K, velik* 30 - K. Schampon za umi* van e las 4 - K.
Ideal vseh mil ie Fellerjevo Kisa lili mo mlečno milo 10 - K. Tekoče lifljno mleko 12*. in 15*-K. Najftnejži Glycerin 3'- in 30-- K. Va^el n po 3-, 7 -in 12- K. Neškodljivi puder sa obru/. v vrečicah po 5 - K Barvilo rdeče sa obraz 10 pisem 20-- K	
	Najmočnejše francosko iganje najčišča predvojna roba, manjša steklenica 15*- K> velika 35 - K. Kisa Kolonska voda v steklenicah 7 - in 35 - K.
Puder gospe, katera te v to razume je pravi dr. KI uger-je v Hega- puder, bfel, rosa, velike elegantne skatlje 24 - K.	Proti potenju telesa deluje zanesljivo Keller-jev Kisa sipalni prašek 1 škatljica 10 50 K.
	Kaj Je „Elsa Fiuid ‘ to zna vsaki 6 dvojnatih ali 2 speci* jalni steklenici 42 - K.
Kurja očesa bradavice, trdo koio, odpravljata brzo in teme-I lito FellerjeT turisto vski obliž „Klsa* v škatljah po 5 - K in 7 50 K in Kellerje va turistovska tinktura steklenica 10 - K,	
	Za usta in zobel Hega zobni prašek s kisikom, l škatljica 20 - K. Dr. Heider-iev zobni prašek 1 škatlja C - K. Kisa voda za usta 30 - K, zobne krtačice od 20 - K naprej.
Fini parfeml francoski, originalne steklenice 40 - K j na tehtnico od 20*- K naprej. Sachet (ovitek dišečega praška za porilo) 8 - K.	
	Proti mrčesom kakor muhe, bolhe, stenice, ruši. zanesljivo in temeljito deluje l lsa mr* Česni nrah, velika škatlja 15*- K. Tinktuia zoper stenice 30 - K. Napbtalin od K naprej.
Kaj se vsak dan potrebuje ? Angleški obliž 2 - K. Ly-sotorm 30- K. Popolni irrigatornajboljši 150 - K. Pravi L.vsol 30 - K. Kaira 3- K. Kaline krogi jice 5*- K. Arnika 6*- 1Š. in 30- K Po smrekovem gozdu dišeči pariem za sobo 35*-K. Konjak30 - K. Malinov sok 30 - K. Kina železno vino 30 - K. Esenc za rum 7-- in 35 - K. Ki-neški čaj na tehtnico od 3 - K naprej.	
	Miši in podgane! Mišji strup K - K Strup zoper podgane H- K in 10 - K.
	Omot in poštnina se računa posebei. torta naiet neje. Čim vec so na enkrat naroči tem man) ctrave stroški to robo.
Pri vprašanjih naj se prilože poštne znamke za odgovor.	
I. Naročila se adresirajo na: EVGEN V. FELLER, lekarna, Stubica donja, Elsatrg 245. Hrvatska.